O kongresu drugače
Tudi te igre je konec
Začelo se je tako, kakor se za vsako tako igvo spodobi, pa če si igralci in statisti to želijo ali pa ne. Blišč in pomp, kamere in svetlikanje flešev, množica novinarjev v o-zadju in ugledni javni politični delavci v ospredju, govori, ploskanje, nasmeški.
Nadaljevanje tako obetajočega začetka je bilo delo po komisijah. Ista igra se je ponav-ljala na večih manjših odrih — besede, bese-de... Vsa stvar naj bi se proti popoldnevu stopnjevala do vrhunca, ki naj bi bil, urad-no, v burnih dialogih, v dorekanju nedore-čenega. Neuradno pa se je vrhunec doživ-ljal nekaj sto metrov stran od prizorišča uradnega dela, na Glavnem trgu pred Ro-tovžem. Tu je bil namreč rock koncert dveh domačih (Strip in Drevored) in petih »uvo-ženih« skupin (SRP, Buldogi, Make up 66 — . LJ in Preporod, Lačni Franz — MB). Tega užitka so bili igralci (glavni in stranski) ter statisli naše igre oropani, ker se na dveh mestih istočasno po vseh zakonih fizike ne da biti. Pa je bilo kaj videti in se tudi kaj naučiti, zlasti »umetnosli«, kako se pribli-žati množici, kako z njo vzposlaviti stik. No-benerau od nastopajočih to ni delalo proble-mov. Proti koncu koncerta so bili vsi mokri — nekateri od lastnega pota, drugi od zlite-ga piva — toda oboji zadovoljni.
Uradna igra se je razpletala v večernih urah. Po napornem dnevu se seveda prileže malo zabave. Le-ta pa je bila na več kon-cih in za vse okuse: literarni večer Mateje Koležnik in mladih slovenskih literatov, glasba Janija Kovačiča, disko glasba s ka-set ter večer narodno-zabavne glasbe z an-samblom Henček. Najboljšo zabavo pa so imeli tisti, ki so se zabavali v lastni režiji.
In tako se naša igra bliža koncu. Njen zaključek je bil veliko manj veličasten ka-kor začetek. Vse se je končalo z monolo-gom in parterno gimnastiko igralcev in sla-tistov, kakor je nekdo rekel. Sicer se pa resnična igra šele začenja, tako vsaj pra-vijo. Mi-4ini verjamemo!
P.  S.  Vsakršna  podobnost  z  drugimi  to vrstnimi igrami je zgolj slučajna.
Vilma Prezelj