81554 A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P ... P . 1 26 PRiMurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Lena 50U Ijl’ Leto XXXVIII. Št. 266 (11.394) TRST, petek, 3. decembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž riad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PREDSEDNIK VLADE DANES NA ZASEDANJU EGS V KOPENHAGNU Negodovanja v demokristjanskih vrstah zaradi sestave nove Fanfanijeve vlade V ponedeljek imenovanje novih podtajnikov Bruno Orsini podtajnik pri predsedstvu vlade RIM — Na včerajšnji prvi seji ministrskega sveta so imenovali za podtajnika pri predsedstvu vlade zvestega Fanfanljevega pristaša poslanca Bruna Orsinijn. Kaže, da se vladi trenutno nikamor ne mudi: predsednik bo imel svoj programski govor, ki mu bo sledila razprava in nato zaupnica komaj čez teden dni. Med tem časom bosta Fanfani in zunanji minister Colombo odpotovala v Kopenhagen, kjer se bosta danes in jntri udeležila srečanja na vrhu EGS. V ponedeljek bo predsednik vlade imenoval podtajnike ter se posvetoval z ministri, da bi dal dokončno podobo svojemu programskemu govoru. Skratka štiristranska vlada v tem zadnjem mesecu 1982. leta ne bo preveč aktivna, zato pa se bo le prvi dan novega leta morala spopasti z izredno žgočim vprašanjem premične lestvice in stroškov za delovno silo. V tem vzdušju je še zlasti opazno nezadovoljstvo znotraj krščanske demokracije, se pravi znotraj tistega dela KD, ki meni, da je bil pri sestavi nove vlade prizadet. V sredo zvečer so se sestali Andreottije-vi pristaši, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo, tako da so že krožili glasovi, češ da bodo svoje nezadovoljstvo izrazili, ko bo treba glasovati o zaupnici. Vest so sicer pozneje demantirali, vendar ni težko predvidevati, da bo Andreotti moral nekaj ukreniti, če ne bo hotel zaključiti tegi obdobja svoje politične kariere s popolnim porazom. Tudi na zasedanju parlamentarne skupine krščanske demokracije je prišlo do zelo kritičnih ocen glede načina, kako so sestavili štiristrankar-s';o vlado: tokrat je bila najl>olj o-stra skupina pristašev Donat Catti-na, odprli pa so jih tudi dorotejci in pristaši Andreottija. v sedanjem . trenutku v bistvu dober del krščanske demokracije čuti veliko politično težo novega tajnika De Mite, ki kot kaže. nima nobenega spoštovanja niti do zgodovinskih voditeljev krščanske demokracije. Tudi zato mnogi njegovi pristaši zelo poudarjajo in hvalijo spremembe, do katerih je prišlo, v demokristjanskem predstavništvu v vladi, ali pa, kot je to storil načelnik demokrist janske skupine v poslanski zbornici Gerar-do Bianco. celo polemizirajo z opozicijo (v glavnem s komunistično partijo), ker ni pokazala dovolj na vdušenja nad novo vlado. Drugi slavospev spremembam v novi vladi prihaja od novopečenega ministra Vernole, ki je svoje imenovanje označil za «neverjetno*, isto časno sporočil, da se bo obnašal predvsem kot predstavnik italijanskega Juga. Nekaj polemičnih izjav prihaja tudi iz socialističnih vrst. V dolgi izjavi. ki jo je dal za neki časopis je namestnik tajnika PSI Martelli dokaj mlačno ocenil novo vlado, za katero je dejal, da je zadnji preizkus sodelovanja med socialisti in demokristjani. Martelli je še kar skeptičen glede njene trajnosti, istočasno pa ponavlja svoj stari predlog na področju gospodarske politike: zamrznitev cen in mezd. V drugem intervjuju pa socialistični minister De Michelis nekoliko o-prezno poudarja potrebo po okrepitvi zahtev po reformah. R. G. PO ZADEVI ANTONOV, ŠE OROŽJE IN RDEČE BRIGADE Bolgarska propagandna protiofenziva zaradi obtožb italijanskega sodstva Za Sofijo so protibolgarsko gonjo sprožile ZDA in zahodna Evropa - Atentator na papeža Agca in vodja tihotapske mreže z orožjem Arsan ne molčita pred sodniki RIM, SOFIJA — »Vse poti vodijo v Sofije*, bi lahko s kančkom ironije parafrazirali znani pregovor o Rimu. središču sveta. V teh dneh pa je tako parafraziranje vse prej kot puhlo besedno igračkanje, ironija skriva v sebi presenetljivo resničnost. Dežela vrtnic, najbolj ortodoksna zaveznica Sovjetske zveze je v zobeh skoraj vsega zahodnega tiska. «To je rezultat' protibolgarske gonje, ki so jo sprožile ZDA in Zahodna Evropa*, se glasi uvodnik Di-mitra šišmanova, ki ga je včeraj objavila večina bolgarskih dnevnikov, «Aretacija bolgarskega državljana Sergeja Antonova v Rimu skuša dokazati, da je terorizem v zahodnih državah delo komunistov in da ga vodijo socialistične države*. Bolgarski bralec lahko verjame takim besedam, saj se bo le s težavo prikopal do zahodnih časopisov. Če pa bi mu to uspelo, bi dobil o DA OMOGOČIJO NOV ZAGON GOSPODARSTVA Več evropskih držav pocenilo svoj denar Obresti so znižale Švica, Zahodna Nemčija, Avstrija, Holandska in Francija, prej pa še Danska ŽENEVA — Vse evropske države z najtrdnejšo valuto so včeraj pocenile denar, da bi omogočile nov zagon gospodarstva in posredno tudi znižanje že hudo zaskrbljujoče ravni brezposelnosti. Ukrep je sicer narekovalo tudi znižanje » skomptne mere in bančnih obresti v ZDA, čemur so se evropske držav ne banke morale prilagoditi, da se izognejo špekulacijam z državna valuto. Kot je znano je ameriška Fede ral reserve 19. novembra znižala eskomptno mero. oziroma obresti, ki jih zaračunava za posojila domačim denarnim zavodom, od 9.o do 9 odstotkov, ob čemer so banke v ZDA sorazmerno znižale obresti najboljšim klientom (prime rate) na 11,5 odstotka. Kot prva ji je sledila danska državna banka, ki je pred štirimi dnev’ Znižala fc skompfno mero od 11 na 10 odstotkov. Včeraj so se li oa uridra žile' še Nemčija, Švica, Avstrija ir. Holandska ter Francija. Švicarski centralni zavod je znižal eskomptno mero in obresti na predujme (Lombard) za ool od stotka, na 4,5 oziroma 6 odstotkov. Z usklajenim sklepom kot so izrecno poudarili, je upravni svet zahodnonemške državne Danke zm žal obe meri za cel odstotek (na 5. oziroma 6 odstotkov), iu prav tako avstrijski centralni zavod (na 4,75, oziroma 5,25 odstotka). Ho . landska državna banka st je žadu voljila s polodstotnim znižanjem, tako da znaša eskomptna mera sedaj 5 odstotkov, obresti za retj-nansiranje pa 5,5 odstotka- Tud' v Franciji so znižali za osminko točke kratkoročne obresti, ki zna šajo sedaj 13,125 odstotna. ŽENEVA - V tem mestu so vče raj prekinili sovjetsko-ameriška no tajanja o zmanjšanju števila jedr skega strateškega orožja START. Pogajanja se bodo nadaljevala dni gega januarja. RIM — Medtem ko se med klienti veča odpor zaradi stavkovnega gibanja bančnikov, ki zadeva 290 tisoč uslužbencev, nič ne kaže. da bodo pogajanja med sindikati in delodajalci privedla do rešitve spora. Vprašani v zvezi z delovnim urnikom v bankah in finančnim tratmajem uslužbencev tudi vče raj niso rešili, da so sindikati pc trdili razpored nadaljnjega stav kovnega boja, ki bo tudi decembra paraliziral dejavnost v Dankah. ..................................iihiumim Reaganovo posojilo brazilskim oblastem vpletenosti Bolgarije povsem dru gačno sliko, kot jo skušajo sedaj ihtavo prikazati bolgarske oblasti. Spoznal bi. da je sodna oblast in ne politična, sprožila postopek pro ti funkcionarju bolgarske letalske družbe Aptohbvu na podlagi priče vanj, ki jih je dal atentator na papeža Janeza Pavla II.. Mehmed Ali Agca. Ugotovil bi, da so predstavniki turške mafije in desničarskih »sivih vclkov* doma v sofijskih hotelih «Berlin* in »Sofija*. Že res, da se precej nemoteno pomiktoo tudi po Zahodni Evropi, a v državi, kjer imaš na ramenih roko moža postave že v trenutku, ko v iskalu svojega fotoaparata zagledaš muzejski esponat preživelega tanka, je tako potepanje in shajanje nepojmljivo. O uspešnosti bolgarske policije bi lahko marsikaj povedala Paola Farsetta in Gabriella Trevi-sin, ki sta preko tri mesece v bolgarskih samicah pod neuradno obtožbo, da sta vohunila. Sedaj bi ju hotele bolgarske oblasti zamenjati za svojega Sergeja Ivanova Antonova, da je upravičen sum, da so ju namenoma aretirali v pričakovanju morebitnih nevšečnosti z italijanskimi oblastmi. Ob tem pa je sama po sebi razumljiva zagrenjenost svojcev aretiranih ob spoznanju, kako se je italijansko zunanje ministrstvo zavzelo za svoja «vo-huna*. A to kot kaže še ni. vse. Tudi poti tihotapljenja orožja na Bližnji vzhod proti plačilu z mamili po vsem sodeč vodijo prek Sofije. To vsaj trdi sirski Armenec Henry Arsan, vodja tihotapske mreže, ki sedaj prazni malho pred italijanskimi sodniki. Za Bolgare je seveda vse to skrbno zrežirano klevetanje ameriške tajnoobve.ščevalne službe CIA. Začuda 'pa se agenti CIA precej nemoteno sprehajajo po Sofiji, da bi lahko marsikdo podvomil v sposob nost bolgarske protiobveščevalne službe, če bi bile bolgarske propagandne salve resnične. Seveda ni vse studenčnica, kar se pojavi na zahodnem časopisju, a sodeč po ihtavih reakcijah imajo Bolgari kar dovolj masla na glavi, da jih lahko upravičeno skrbi nadaljnji razvoj dogodkov. Še srečo imajo, da je v vse vpletena Italija in ne kaka druga država, morda pa je to smola, saj je že marsikdo zlobno ocenil, da je Italija »zahodna Bolgarija*. Da bi bila mera polna, je iz pričevanj skesanih brigadistov vedno bolj razvidno, da je bolgarska taj-noobveščevalna služba skušala navezati stike z rdečimi brigadami. Ni jih torej vodila, kot naj bi, 19 skušali po besedah šišmanova dokazati zahodnjaki. Kljub svojim i-deološkim blodnjam pa se niso kot kaže rdeči brigadisvi spa;dašili z Bolgari. Za sedaj bo treba le razčistiti zadevo Dozier in vprašanje sindikalista UIL Scricciola, ki ga dolžijo, ne samo. da je bil brigadist, temveč da je posredoval informacije Bolgarom. TEMEUI GOSPODARSKE POLITIKE ZA LETO 1983 Jugoslavija v glavnem s pomočjo lastnih sil Začetek dolgoročne gospodarske stabilizacije • Poudarek na izvozu - Skrčen obseg porabe - Več hrane • Vračanje dolgov BEOGRAD — Gospodarska politika Jugoslavije za leto 1983 temelji v glavnem na lastni moči, brez pomembnejše zunanje denarne podpore. Iz tega dejstva tudi izhaja ugotovitev generalnega direktorja zveznega zavoda za plan Miloša Sindjiča v včerajšnjem pogovoru z novinarji, da bo izvajanje zapletenega programa potekalo v zares izrednih okoliščinah. Seveda bo imelo glavno breme združeno delo. vendar se, v celoti gledano, nihče ne bo mogel otresti vsaj dela obveznosti, ki jih zahteva resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju za prihodnje leto. V središču pozornosti je vsekakor izvoz, ki se mora povečati za 9 odstotkov. Pri tem naj bi kupcem na konvertibilnem tržišču prodali kar 20 odstotkov več blaga kot letos. Načrtovanega obsega izvoza ne bo mogoče doseči, če se industrijska proizvodnja ne bo povečala za 2 odstotka. Toda prihodnje leto bo moralo približno 100 organizacij združenega dela opraviti velik delež dela, s tem da jih bodo spodbujali posebni ukrepi. Bistvo te uskladitve je po Sindjičevih bese dah spodbujati panoge, katerih izdelki se dobro prodajajo na tujem tržišču in pri tem zagotavljajo večji devizni neto dohodek, zanje pa je potrebnih manj deviz. Načrtovalci tudi mislijo, da bi bilo treba »ugasniti* proizvodnjo, ki ni konkurenčna. v nekaterih primerih pa jo obdržati na sedanji ravni. Proizvodnja hrane naj bi se povečala za 2,5 odstotka. Bistveno je, da se bo uvoz surovin in reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja povečal za 4 odstotke. Pobude PSI za uzakonitev pravic slovenske manjšine Craxi bo sprejel enotno delegacijo Slovencev Na pobudo deželnega in pokra- voditelji stranke in preveriti po-jinskih tajništev PSI iz Vidma, bude tudi v luči nekaterih krajev Gorice in Trsta je bil v sredo v nih mnenj. »Mnenja smo namreč Tržiču sestanek s članom osred- — je nadaljeval socialistični vo-njega vodstva socialistične stran- ditelj — da pri vprašanjih kot je ke, poslancem Salvom Anddjem. zaščita manjšin, ni mogoče vsiliti Na srečanju so razpravljali o po- ukrepov z vrha, pač pa je treba budah za uzakonitev pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tem okviru so se do- vključiti v razpravo tudi periferne strankine strukture ter te napotke in usmeritve preverjati s splošno govorili, da bodo izdelali konkre- usmeritvijo, ki jo PSI hoče dati ten predlog, ki bo služil sekretar- rnan.išinjskemu vprašanju. V tem ju Craxiju i.i strankinemu vodstvu uPvJnj ocenjujemo vrsto zahtev in kot osnova za razgovor z^ enotno ki naj jih zakonska zašči- slovensko delegacijo in bo tudi temelj za razgovore v okviru nove italijanske vlade o zaščiti Sto- ta manjšin upošteva. V tem okviru bomo seveda dali velik pouda rek in bomo posvetili veliko pozor- stim do tujine, ki jih je država tudi do sedaj v glavnem pravočasno izpolnjevala. Jugoslavija je v zadnjiih 5 letih odplačala za 11 milijard dolarjev dolgov in obresti: to dejstvo potrjuje moč in pripravljenost gospodarstva, da pravočasno vrne sposojeno. »Prihodnje leto začenjamo izvajati dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Zato odstopanj ne bi smelo biti. Politika ozdravitve gospodarstva se začenja v zares težkih okoliščinah, vendar jo je mogoče uresničiti s spi nembami v proizvodnji, kakovostnejšim gospodarjenjem, zmanjšano skupno porabo in boljšim delovanjem gospodarskega sistema, pod pogojem, da pravočasno sprejmemo vse spremljajoče ukrepe. Ena od nalog je tudi ena-kovrednejša preskrbljenost tržišča z najpomembnejšimi proizvodi,* je rekel Sindjič. (dd) DRUGI DAN OBISKA DELEGACIJE SZDL SRBIJE Začetne izkušnje narekujejo korigiranje ukrepov glede maloobmejnega prometa Delegacija se je sestala s pokrajinskima odboroma SKGZ v Gorici in Čedadu - Srečanje na goričkem županstvu * Ogled Kulturnega doma ki je že osnova za razpravo o globalnem zakonu v senatu skupno z zakonskimi osnutki, ki so jili predložile druge stranke. Ob koncu srečanja je poslanec Ando v razgovoru z urednikom agencije Alpe Adria poudaril, da narodne manjšine. Tudi v tem per gledu je treba premostiti nekaj zamud in posodobiti nekatere u-smeritve*. Na vprašanje, kdaj bo sekretar Cra\i sprejel enotno delegacijo, pa je bil Ando mnenja, da bo so si s tem sestankom hoteli raz- do srečanja prišlo, potem ko bo čistiti ideje skupno z deželnimi rešeno vprašanje vladne krize. V takih razmerah menijo, da je republiške konference najvišja možna stopnja zaposlova- SZDL Si bije. ki se je kot gost Slonja 2 odstotka. BEOGRAD — Na vabilo zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala Branka Mamule bo danes na obisk k oboroženim silam SFRJ dopotoval državni sekretar za o-brambo ZDA Caspar Weinberger. Omejitvena stran resolucije se ka že predvsem pri tem, da se bo obseg, celotne porabe zmanjšal za 10 odsetkov. Ni težko sklepati, da bo ogrožen standard, čeprav si prizadevajo. da ne bi okrnili osebnih dohodkov, ki so rezultat dela. Re solucijo bo spremljal paket ukrepov s približno 200 zakonskimi predpisi, odloki, priporočili, sklepi itd. Sindjič je povedal, da zaradi tako velikega števila različnih predpisov ne bi smeli misliti, da namerava zvezna vlada zavirati samoupravljanje. Nasprotno, je dejal Sindjič. o-megočiti želi učinkovitejše izvajanje gospodarske politike na samoupravni podlagi. Posebno mesto daje resolucija fiksnim in garantiranim obvezno- venske kulturno gospodarske zveze dva dni mudila v naši deželi, se je včeraj po obisku Gorice in Čedada odpeljala na Koroško. ..Delegacija SZDL Srbije, ki jo je včeraj spremljal konzul SFRJ v Trstu Marijan Banko, se j'e dopoldne na županstvu v Gorici sestala z delegacijo občinskega odbora, ki jo je vodil župan Antonio Scarano. Prvi goriški občan je izkoristil priložnost, da je v kratkem zgodovinskem orisu prikazal razvoj odnosov med narodi in omenil spoznanje teh narodov, da je življenje ob tej meji perspektivno lahko samo v miru in sodelovanju. Scarano je na nizal posebne značilnosti te meje. ki so prva povojna leta bile v tem, da se je zarezala v družine in ško dovala medčloveškim čustvom. S sporazumi o osebnem obmejnem ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii Felipe Gonzalez zaprisegel prometu so se obnovili človeški sti-Ki in se sklenila nova poznanstva. Scarano je dejal, da so varčevalni jugoslovanski ukrepi škodovali dol goletni politiki odpiranja meje in so prizadeli zlasti čustvene odnose. Kljub _ omenjenim ukrepom glede prehajanja meje sta obe Gorici v zadnjem času imeli več skupnih sestankov odborov in mešanih komisij za gospodarska in prostorska vprašanja in za družbene dejavnosti. predsednik socialistične zveze Srbije Vukoje Bulatovič je omenil sestani« s SKGZ in SDGZ v 'trstu, na katerih so poudarili željo, da se med obema državama in regijama razvija sodelovanje v novih pogojih. Italijansko stran je prosil za razumevanje za novejšo jugoslovansko politiko, ki je nastala zaradi bilančnih težav. Na podlagi tega, kar smo videli in slišali, je potrebno nekaj spremeniti, kar bo recipročno koristilo obmejnemu sodelovanju, je dejal. Na pogovoril) s slovenskimi gospodarstveniki je bilo nanizanih več predlogov sodelovanja, ki .jih bo potrebno izvesti. Predsednik Bulatovič je dejal, da so bili nekateri stabilizacijski ukrepi premalo preučeni in da bo potrebno imeti nekaj [»trpljenja, da se ugotovi, kaj spremenili. »Mi smo ponosni na odprto mejo, ker sodi odprta meja v ambicije našega demokratičnega samoupravnega socializma. Imeli smo srečo, da smo to dosegli z Italijo, z drugimi pa te sreče nismo vedno imeli,* je dejal Bulatovič in dodal, da je Jugoslavija večnarodna država, ki si ne sme dovolili luksuza, da bi se narodne manjšine čutile prizadete. Brez narodne enakopravnosti enostavno ni Jugoslavije, je dejal pred sednik socialistične zveze Srbije in ob tem poudaril skrb, ki jo vsa Jugoslavija posveča vprašanjem Italijanov v Jugoslaviji in Slovencem v Italiji. Delegacija SZDL Srbije si je dopoldne ogledala Kulturni dom in se srečala s teritorialnim odborom SKGZ. Predsednik odbora dr. Mirko Primožič je najprej obširno govoril o zgodovini Gorice in gori-ških Slovencev, omenil je plebiscitarno udeležbo v NOB in nastanek močnih manjšinskih organizacij, šol- stva itd. Navedel je naraščanje nasprotovanja našim jezikovnim pravicam, zlasti pa zavlačevanje sprejetja zaščitnega zakona. O aktivnosti v telovadnici js spregovoril prof. Aldo Rupel. Podpredsednik SDGZ Viljem Nanut je opisal slovensko gospodarsko udejstvovanje. Navedel je prizadevanja za gospodarsko obmejno sodelovanje in izrazil zaskrbljenost, da se bodo uničili sadovi 25-lelne politike odprte meje. Po splošnih ocenah se je zaradi ukrepov poslovanje v slovenskih trgovinah zmanjšalo za 50 in celo za 95 odstotkov. Predsednik Bulatovič je izrekel priznanje za funkcionalnost Kulturnega doma. izrazil je zaskrbljenost manjšini in dejal, da bo potrebno iskati višje oblike obmejnega gospodarskega sodelovanja. Že sedaj pa bo potrebno poskrbeti, da se odplavijo težave za manjšino. Sporočil je, da bodo dali vso podporo zakonu o globalni zaščiti, zlasti še za priznanje pravic Beneških Slovencev. Po kosilu, na katerem so bili tudi predstavniki demokratičnih strank so si gostje ogledali tovarni MIPOT v Krminu, v Čedadu na sedežu kulturnega društva Ivan Trin-ko pa so nadaljevali pogovore s TO SKGZ za videmsko pokrajino. Predsednik prof. Viljem Čemo je uvodoma visoko ocenil solidarnost Slovenije in Jugoslavije pri odpravljanju potresa v Benečiji in dejal, da se ta solidarnost ne sme prekiniti. Meja mora ostati odprta, kajti v primeru njenega zapiranja bi se v Benečiji porodili stari časi, ki so znani po pritiskih na manjšino. Odgovorni urednik Novega Matajurja Izidor Predan pa je dejal, da so Beneške Slovence na razne načine poskušali raznaroditi. pa jim to ni uspelo. Veliko pomoč so prejemali od odprte meje, ki mora takšna ostati tudi v prihodnje. Dragi člani odl>ora so splošni položaj o-svetlili vsak s svojega gledišča. Delegacija SZDL Srbije je dala naporom Beneških Slovencev, da jih priznajo za enakopraven del slovenskega naroda, polno podporo. Tudi v Čedadu so se na večerji ž delegacijo iz Srbije srečali predstavniki pokrajinskih vodstev demokratičnih političnih strank. BRASILLA - Združene države Amerike prihajajo v Latinsko Ameriko z zase tipičnimi parolami: hvalijo svoje gostitelje, jih politično podpirajo in ponujajo ekonomsko pomoč. Nič čudnega torej, če je obisk Ronalda Reagana v Braziliji, kjer je ameriški predsednik začel svojo latinskoameriško turnejo, naletel na navdušujoč odziv pri bra zilskih oblasteh. Da bo navdušenje še večje je poskrbel tudi državni sekretar Schultz, ki je Braziliji dal za milijardo dvesto milijonov dolarjev posojila. Gre dejansko za pre dujem na posojilo 6 milijard dolarjev, ki ga bo Brazilija, prejela od mednarodnega denarnega sklada, vendar sedaj brazilske oblasti ta denar nujno potrebujejo za premo- stitev trenutnih velikih gospodarskih težav. Sicer pa Reagan ni skoparil s hvalisanjem brazilskih oblasti; tako je bil naravnost navdušen zaradi poteka zadnjih volitev v Braziliji, obenem pa ni zamudil priložnosti in je vseskozi poudarjal potrebo po večji enotnosti še zlasti na področju trgovanja. Jasno je, da so bile Reaganove puščice uperjene proti Zahodni Evropi zaradi zadnjega neuspeha konference o prometu in trgovini GATT, ko se evropski partnerji niso hoteli podrediti ameriškim zadevam. Reagan je o tem govoril povsem odkrito, saj je med drugim izrazil željo, da bi bila določila GATT v kratkem spreme njena. MADRID — Novi španski ministrski predsednik je včeraj zaprisegel. Danes bodo zaprisegli tudi ministri, jutri pa se bo nova vlada prvič sestala. Prva španska socialistična vlada po Francovi smrti bo tako poslala pravnomočna. Pred-sinpčfljim je namreč parlament izglasoval zaupnico Gonzalezu z 207 glasovi; 116 poslancev je glasovalo proti, 21 pa se jih je vzdržalo. Po glasovanju o zaupnici je novi ministrski predsednik v kratki izjavi poudaril, da bo vodil politiko, ki v največji meri ustreza državi, ne glede na interese njegove stranke. Poudaril je tudi, da bo njegovo vladanje umirjeno, vendar pa ne bo prikrival dejanskih problemov v državi. Med včerajšnjo prisego je prišlo tudi do dogodka, ki je vzbudil pozornost španskih reakcionarnih krogov. Gonzalez je namreč uporabil besedo »obljubljam* namesto običajne besede «prisegam», kar je marsikoga zbodlo. Na sliki (tel. AP) Felipe Gonzalez hi kralj Juan Carlos med včerajšnjo , prisego. Izjavi obeh predsednikov ob koncu obiska BORIS RACE: Dvodnevni obisk delegacije SZDL Srbije na celotnem ozemlju, kjer bivamo Slovenci v Italiji, je dal priložnost članom delegacije, da so pobliie spoznali razmere, v katerih živi naša manjšim, kakšne pravice uživa, kaj zahteva, kaj ima in kaj ustvarja. V razgovorih med delegacijo na eni strani, SKGZ, predstavniki političnega življenja v Trstu, Gorici in Čedadu pa na drugi, je bil govor tudi o težavah ljudi na meji, ki so se vedno zavzemali, da bi bila čimbolj odprta, kar je bilo kmalu uresničeno v duhu odprte politike obeh držav. V zvezi z restriktivnimi ukrepi v Jugoslaviji, glede prestopa meje je bila ponovno zagotovljena njihova začasnost in potreba, cla se v zvezi z začetnimi izkušnjami korigirajo, posebno glede maloobmejnega prometa. Pri tem je bila nakazana nujnost, da je treba poglobiti medsebojne gospodarske zveze v dejavnostih, ki imajo trajnejši zmčaj in da je treba prav sedanji čas izrabiti in konkretneje definirati načrte in programe. Delegacija SZDL Srbije je pokazala veliko zanimanje za položaj Slovencev v Italiji in potrdila načelo, da je vprašanje slovenske manjšine vprašanje celotne jugoslovanske skupnosti in da sledijo življenju naše manjšine, predvsem kar je v zvezi z njeno zaščito in vsakodnevnimi težavami, s katerimi se mora boriti Dala je tudi pobudo, da bi čimprej uresničili izmenjave v kulturi, športu in podobno. Splošna ocena o obisku, ki jo lahko dam, je povsem pozitivna. VUKOJE BULATOVIČ: Pogovori, ki jih je naša delegacija imela s predstavniki SKGZ. gospodarskimi krogi in zastopnilii oblasti, so dali polno novih idej in odprli možnosti za• razširitev sodelovanja. Uresničitev teh predlogov je neobhodno potrebna. Sedanje gospodarske težave izhajajo iz dejstva. da nismo dovolj vsebinsko obnavljali oblik sodelovanja in smo dopuščali, da grede stvari naprej same od sebe. Spoznali smo, da dosega manjšina lepe rezultate, da je v okviru svojega delovanja SKGZ zelo angažirana zlasti okoli ključnega vprašanja zakonske zaščite in razvoja identifikacije v kulturi, gospodarstvu in športu. V Trstu in zlasti v Gorici smo govorili o spremembah ukrepov, da bi povečali maloobmejni promet, ki se je sedaj skrčil na minimum. Strinjamo se s predlogi, da je treba dobro preučiti posledice ukrepov in določiti, kaj naj bi se spremenilo, da ne bi škodili njihovim osnovnim ciljem. Veliko smo se pogovarjali tudi o razvijanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja v maloobmejnem prometu in obvezah iz osimskega sporazuma. Prišli smo do zanimivih predlogov za sodelovanje med gospodarskimi organizacijami Srbije in tega območja, zlasti še s slovenskimi organizacijami, vse to z namenom, da bi omogočili hitro prilagajanje novim razmeram. Na koncu M se zahvalil za lep sprejem, ki so nam ga pripravilo slovenske organizacije, Prav tako bi se zahvalil za prisrčnost, ki so jo pokazali deželni in pokrajinski predstavniki, predstavniki lokalnih oblasti in strank. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 3. decembra 1982 NA PREDSINOČNJEM SREČANJU S PREDSTA VNIKI KCS IN OBČIN Odbornik Rinaldi predstavil osnutek okvirnega sporazuma o odškodninah in protivrednostih V prihodnjih dneh še en sestanek za poglobitev vprašanja razvoja kmetijskih dejavnosti na Tržaškem Dokončnega sporazuma o protivrednostih naši narodnostni skupnosti ter odškodninah posameznikom za veliko škodo, ki jo bo grad nja avtoceste med Sesljanom in sed-' ili _mim pomolom povzročila našemu te 'ritoriju in njegovemu prebivalstvu, še ni. kljub temu pa je bil na predsinočnjem srečanju med deželnim odbornikom za prevoze Rinaldijem in predstavniki podjetja ANAS na eni strani ter predstavniki Kraške gorske skupnosti in občin (razen tržaške) na drugi, storjen pomemben korak naprej. Odbornik Rinaldi je namreč predložil osnutek dokumenta, ki bi moral obsegati glavne zahteve naše skupnosti glede protivrednosti in odškodnin in novega odnosa do teritorija. Treba ga bo sedaj še izpopolniti v raznih podrobnostih in ob sodelovanju vseh zainteresiranih komponent, nakar naj bi ga na enem prihodnjih srečanj podpisali. Poglejmo, katere so glavne točke, ki jih obsega osnutek predloženega dokumenta in o katerem so že na predsinočnjem srečanju obširno razpravljali ter ga v nekaterih delih tudi že spremenili. V uvodu je še enkrat izrečena tolikokrat poudarjena misel, da se vsi zavedajo širšega pomena prometnih infrastruktur in da se zato vsi strinjajo, da bi bilo treba začeti z gradnjo avtoceste čimprej, prav tako pa se vsi zavedajo, da je treba pri tem upoštevati probleme, ki jih te gradnje odpirajo za teritorij in prebivalstvo, ki na njem živi. V dokumentu je med drugim rečeno, da bodo gradbena dela spremljale posebne delovne skupine tehničnega značaja, v katerih bodo tudi predstavniki razlaščencev in ki bodo pazile, da bodo dela potekala po načrtih in ob upoštevanju pravic lastnikov. Posebna točka obravnava okvirni sporazum o razlastitvenem postopku, o katerem so govorili že na prejšnjih sestankih in ki ga bo treba še poglobiti. Nadalje je v dokumentu rečeno, da se mora tržaška občina obvezati, da bo uporabila denar, ki ga bo dobila od razlaščenih jusarskih zemljišč, za trajna javnokoristna dela v krajih vzhodnega in zahodnega Krasa, k er bo pač prišlo do razlastitev. Zelo pomembna je tudi naslednja točka, ki nalaga deželi in državi, da zagotovita ustrezen razvoj kraške-mu teritoriju s potrebnimi finančnimi posegi. V tem okviru naj bi dežela' 'poskrbela za ustrezno pomoč kmetijskim dejavnostim na osnovi zahtev, ki jih bodo predstavniki kmetovalcev sami postavili. Pri tem moramo dodati, da je bil za prihodnji teden že sklican sestanek, ki bo posvečen izključno kmetijskemu vprašanju na Tržaškem. To točko bo treba torej podrobneje opredeliti, kot bo treba točneje določiti, v kakšni obliki naj bi dežela nakazala Kraški gorski skupnosti (kot je namreč rečeno v osnutku doku menta) finančna sredstva na podlagi raznih državnih zakonov (kot so na primer zakon o obnovi ali zakon o ratifikaciji osimskih sporazumov itd.) za izvedbo raznih javnih del. ki bi prispevala k ohra-nievanju urbanističnega ravnovesja na Krasu, k zaščiti okolja in k dru- žbenogospodarskemu razvoju zainteresiranega teritorija. Med protivrednosti je nadalje vključena obveza dežele, da v prihodnje z večjo pozornostjo in odzivnostjo upošteva prošnje kraških občin za dodelitev finančnih sredstev na osnovi raznih deželnih zakonov. Zadnja točka pa zadeva obvezo, da se v teku prihodnjega leta skliče deželna konferenca o kraškem teritoriju in njegovi korektnejši uporabi. To je zaenkrat osnutek sporazuma, ki ga bodo v prihodnjih dneh še točneje opredelili in ga po vsej verjetnosti že prihodnji teden podpisali. Zaenkrat lahko le ugotavljamo, da je dežela vendarle pokazala nekaj dobre volje in pripravljenosti, da omili škodo, ki jo bodo naši narodnostni skupnosti povzročile nove razlastitve. Upajmo le, da bo šla v tej pripravljenosti do dna in ne bodo stvari spet obtičale na pol poti, kot smo bili v preteklosti večkrat navajeni. Bogat delovni dan zveze CGIl-CISL-UIL Deželni tajniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Padovan, Bravo in Trebbi so se včeraj popoldne v Trstu sestali z zastopstvom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, ki ga je vodil njegov predsednik Comelli. V središču pozornosti srečanja, do katerega je prišlo na zahtevo sindikatov, je bil zakon št. 828 o refinansiranju obnove in to v luči specifičnega gospodarskega in družbenega položaja, v katerem se nahaja naša dežela. V jutranjih urah pa se je delegacija sindikalne federacije sestala z združenjem tržaških industrijcev. Tudi na tem sestanku, o katerem niso izdali nobenega poročila za tisk, je bil govor o deželnem razvojnem načrtu S SESTANKA NA SEDEŽU PD ROVTE KOLONKOVEC Kolonkovčani razpravljali o razlastitvah in o protivrednostih za povzročeno škodo Predvsem je bilo podčrtano pomanjkanje primernega objekta ali prostora za kulturno udejstvovanje krajanov Na Kolonkovcu, v prostorih prosvetnega društva Rovte - Kolonko-vec, je v sredo ponovno stekla raz prava o enem od problemov, ki je že globoko prizadel to krajevno skupnost; govor je bil o vprašanju razlastitev, oziroma o vprašanju izgradnje nove avtoceste, ki bo povezovala sedmi pomol s Sesljanom, za izgradnjo katere pa bo na tem pre delu treba ponovno razlastiti velike površine zemlje. Kaže, da je temu predmestnemu predelu, ki je v veliki večini obljudeno s slovenskim prebivalstvom, usojena ta bridka u-soda, kateri se ne more na noben način zoperstaviti. Srečanje, ki ga je krajevno prosvetno društvo priredilo v sodelovanju s Kmečko zvezo, je bilo v glavnem informativnega značaja, sledili pa mu bodo še drugi sestanki, na katerih se bo treba tudi v podrobnosti pogovoriti o posameznih problemih, ki jih krajevni skupnosti postavlja izgradnja te nove javno- ■ IIIMIMIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIfMllllllllflllMtllllllltllMIIIIIMIIflllllflllllllllllllliiiiiiliiiiiiiilMiiillllllllilllllilIllllllllIliiililIllIllIfllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN RAZ PR A VA V SKUPŠČINI KRAJEVNE ZDRA VST VENE ENOTE V SENC! PISMA IZ RIMA Ministrstvo za zdravstvo nima denarja za Katinaro: kriza v KZE se nadaljuje Demokristjani pristopili k resoluciji LpT in laiko-socialistov melonarji pa so istočasno umaknili svoj podpis z dokumenta Krizi, ki že nekaj mesecev vihra v tržaški Krajevni zdravstveni enoti in praktično onemogoča vsakršno upravi jan je tega organa, tudi po predvčerajšnji skupščini KZE ni videti konca. Nasprotno! Vsa zadeva se je v sredo zvečer še bolj zapletla, ko so člani skupščine izvedeli za pismo, ki ga je ministrstvo za zdravstvo naslovilo deželnemu odborniku za zdravstvo, demokristjanu Antoniniju. V pismu je rečeno, da ne more ministrstvo dodeliti tržaški KZE 9 milijard lir za kritje stroškov predvidenega načrta za organik, ker jih enostavno nima. Po drugi strani naj bd tudi Vsedržavni svet za zdravstvo zavrnil prošnjo po povečanju Osebja’ v sklopu' KZE, kar naj bi v bistvu odložilo odprtje bolnišnice na Katinari za daljši rok. Deželno odbomištvo za zdravstvo je prejelo pismo iz Rima že 24. novembra in ga na zelo grob- način «prikrilo» vse do včeraj. Demokri-stjanski veljaki so hoteli očitno na ta način pridobiti na času, da bi ugedno končali pogajanja za sestavo večine v tržaški Krajevni zdravstveni enoti. V ta namen so že pred dvema tednoma zahtevali in dosegli prekinitev skupščine KZE. ko je šlo za pristop njihove svetovalske skupine (in tudi predstavnikov Slovenske skupnosti) k resoluciji, ki so jo bile že prej predstavili Lista za Trst, socialisti, socialdemokrati in republikanci. V teh dveh tednih se je kriza v upravnem odboru KZE še poglobila: PREDVČERAJŠNJIM V RIMU PO NALOGU TRŽAŠKEGA SODSTVA PRIPRLI EMILIA PELLICANIJA Nekatere tržaške kroge je včeraj f jjnočno razburila vest da so pretili .včerajšnjim priprli v Rimu Emilia li jPellicanija, »desno roko» sardin-; .skega mešetarja Flavia Carbonija. ,Pellicani je bil skupno s Carbo-nijem in tržaškim tihotapcem Silvanom Vittorjem vpleten v žago ,netno smrt bivšega predsednika l«Banco Ambrosiano* Roberta Cal-,vija, ki se je med svojim begom Trst. kajti v Rimu je vpleten v drugo preiskavo o umoru nekega mafijskega »bossa*. iz Italije ustavil tudi v Trstu. To so sicer stare vesti, saj so JPellicanija v zvezi s tem že are 'tirali, tako kot Vittorja. a potem 'tudi izpustili. Kar .je v zadevi no-> Vega, .je dejstvo, da so Pellira-ijnija predvčerajšnjim priprli po hi j l-iih preiskavah, ki so jih izvedli v j iRimu tržaški finančni stražniki^ po jmalogu tržaškega namestnika držav j i nega nravdnika Oliviera Driganija. Pednji se že nekaj časa vztrajno ,1 ikvarja z ilegalnim izvozom valute 1 n ustvarjanjem kapitala v tujini. ' Vled raznimi tržaškimi finančnimi iružbami. ki so se bavile s to dejavnostjo*, je baje tudi družba llSofint*. pri kateri je bilo soudeleženih več sardinskih družb. Verjetno ni iz trte izvita domneva, 'la je Gelli s pomočjo Pelhcaoija. Vjarboniia in drugih ustvarjal v tujini razne finančne sklade prav |«reko teh družb, ki bi lahko bile * e zadn ji člen še ne povsem ooia-' j niene verige. Dejstvo je. da so 1’ellicanija priprli potem, ko so v - -nem izmed njegovih 15 rimskih domicilov odkrili zajeten sveženj lokumentov in približno 40 arheoloških izkopanin velike vrednosti. f Tržaški preiskovalec Drigani je jjričeraj le potrdil, da gre za pri-1 for in ne za aretacijo, dal je ra 1 d meti, da bo v prihodnjih dne-h Verjetno sklical tiskovno konferen o. iz Rima pa so medtem finanč-» i stražniki potrdili, da so Pellica-|jja prejeli v okviru preiskav •alutnih prekrških Tega pomembnega člena v «zadevi Calvi* ve- ■jetno ne bodo takoj prepeljali v Upravno delovanje občinskega odbora Tržaški občinski odbor je na svojem zadnjem zasedanju med drugim tudi sprejel sklep o začasni zaposlitvi 80 delavcev (večinoma smetarjev in kmetijskih delavcev) ter nakazal 560 milijonov lir za popravilo nekaterih šol. Odbor je tudi izdelal sklep o ureditvi ceste ze pešce pri Perčedolu ter odobril pomoč krajevni Letoviščarski in tu ristični ustanovi za preureditev pod zemnih prostorov grada sv. Justa predsednik Pangher, demokristjan, je odstopil in najavil, da bo ponov no sprejel predsedniško mesto le pod pogojem, da mu pristojni forumi (beri deželni vodstveni organi KD) formalno zagotovijo takojšnje odprtje katinarske bolnišnice. Njegovo kandidaturo so takoj podprli melonarji, saj je to predstavljalo Poseg Comcllija pri Ahissiimi Predsednik deželnega odbo- ra Comelli je včeraj posegel prf “ ffimištršmi' ’ z& zdravstvo Altissimu. potem ko je pred »SMS. dnevi ministrstvo za zdravstvo obvestilo deželno ravnateljstvo za zdravstvo, da ne more sprejeti prošme za povečanje organika tržaške krajevne zdravstvene enote, kar bi onemogočilo začetek delovanja bolnišnice na Katinari. Sam minister Altissimo je namreč pred nekaj meseci zagotovil, da ne bo nobenih problemov za predvideno razširitev organika... zanje veliko politično orožje. V primeru, da bi deželni organi KD popustili Pangherju in bi dobil le ta tudi s podporo Liste močno večino v KZE, bi se lahko predstavili listarji na bližnjih pomladanskih deželnih volitvah pred TiTačani kot tisti, ki so odločilno pripomogli k odprtju bolnišnice na Katinari. O vsej zadevi so razpravljali na seji upravnega odbora KZE, ki bi morala po odstopu Pangherja izvoliti takoj drugega predsednika, a tega ni storil. Vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu sestanka deželnih tajnikov strank, ki naj bi sestavljale večine v KZE. Sestanek je potekal na deželi nekaj ur pred skupščino KZE in prav na tem sestanku naj bi predstavniki drugih strank izvedeli za pismo z dne 24. novembra. To pismo je »zasukalo* pogajanja o večini v KZE v novo »mrtvo* smer. Tako se je na predvčerajšnji skupščini zgodilo, da so po eni strani demokristjani in Slovenska skupnost pristopili k resoluciji, ki so jo bili predstavili LpT, PSI, PSDI in PRI, po drugi strani pa je načelnik svetovalske skupine LpT Gambas-sini najavil, da umika svoj podpis z dokumenta. Pristavil je, da je LpT pripravljena podpreti resolucijo le pod pogojem, da bodo v njo vključili popravek, ki zadeva čimprejšnji začetek sprejemanja osebja v sklopu KZE in zagotovila o odprtju bolnišnice na Katinari. V amandmaju je tudi rečeno, da bi moral bodoči predsednik, in z njim ves upravni odbor KZE, odstopiti, v primeru, da ne bi prišlo do spoštovanja teh dveh obvez. Amandma je bil očitno preveč obvezujoč. Če bi ga sprejeli in ne bi nato spoštovali obvez o osebju in odprtju bolnišnice, bi z odstopom predsednika spravili KZE pod komisarsko u-pravo, kar bi še poslabšalo položaj tržaške zdravstvene ustanove. Ker je bil popravek zavrnjen, so se svetovalci LpT vzdržali pri glasovanju resolucije, ki so jo tudi sami pomagali sestaviti pred nekaj tedni. Resolucija je bila sicer sprejeta z glasovi KD, PSI, PSDI. PRI in SSk (komunisti so se vzdržali), nima pa nobene praktične vrednosti. saj pušča še vedno odprto vprašanje, kdo bo upravljal tržaško KZE. Sindikalna peticija enotna CISL - Kot smo že poročali, je sindikalna federacija CGIL UIL pred kratkim izdelala dokument v obliki ljudske peticije, v kateri zahteva izboljšanje zdrav st.vene in socialne oskrbe za o-staiele ljudi Peticijo lahko vsakdo podpiše na sedežih sindikalnih organizacij upokojencev (Ul. Pon-dares 8, Ul. S. Spiridione 7 in Lar go Pana Giovanni 6) in na patro natih TNCA - CGIL, INAS - CISL in UCAP - UIL v Trstu, Miljah. Nabrežini ter pri Domju. koristne infrastrukture. Govor pa je predvsem bil o tako imenovanih protivrednostih, ki jih skupnost zahteva v zameno za škodo, ki jo bodo povzročile ponovne razlastitve. Po uvednih besedah predsednice društva Gustinčičeve in podpredsednika Kmečke zveze Debelisa, je besedo prevzel tajnik KZ Bukavec; v podrobnostih je prisotnim orisal razsežnost celotnega problema razlaščanj in posledic, ki jih bodo le ta imela ne samo na ožjo, ampak na celotno narodnostno skupnost; ponovno je potrdil zahteve, ki jih ta, najbolj neposredno prizadeta skupnost postavlja, ko pristojne oblasti (dežela in tržaška občina) nameravajo uresničiti razne javnokoristne infrastrukture. Pri tem KZ poudarja, da morajo le-te povzročiti čim manj škode tako teritoriju kot prebivalstvu, ki na njem prebiva; ravno tako je treba neposredno zainteresiranim izplačati odškodnine v po zakonu predvidenem roku ter o-benem tudi izplačati odškodnine za zemljo, ki je bila razlaščena pred več kot desetimi leti. KZ nadalje zanteva, da morajo odgovorni sprejeti variante k načrtu o izgradnji avtoceste, ki jih zahtevajo posamezne skupnosti; zadnja zahteva pa se nanaša na problem protivrednosti, ki jih za povzročeno škodo zahteva ne samo ko-lonkovška prizadeta skupnost, ampak tudi celotna slovenska manjšina. Pri vsem tem je treba dodati, da slovenska narodnostna skupnost ponovno postavlja zahtevo, ki jo je že večkrat iznesla, ki pa je kljub temu ostala neuresničena: tudi sama mora namreč biti seznanjena in torej tudi sama soodločati o raznih izbirah, ki se sprejemajo za teritorij, na katerem živi; poleg tega zahteva, da je treba priznati in torej ovrednotiti vlogo kmetijstva na tem predelu, kateremu pa se nasprotno z raznimi p ^obo iz mahagonijevega lesa dolgo 3.10 m. široko 45 cm in visoko 2 m. Telefon 040/911119. PRODAM avto fiat 1500 berlina Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84 295. PRODAM smučarske čevlje nordika št. 43/44 enkrat rabljene. Telefon 040/422128. PRODAM fiat 750 cena 120.000 lir. Telefon 040/212359. ZADRUŽNA Kraška mlekarna zaposli pomočnika/co sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/b od 8. do 17. uro, tel. 040/62754. CVETLIČARKO z večletno prakso 1 ščemo. Telefon 040/62200. ali 630481. PRODAM kole za trte in drva (akacija) — Izidor Sirk, Podgora tel. 0481/391338. STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390. PRODAM smučarske hlače gigi riz-zi št. 50 malo rabljene. Telefon 040/200617. PRODAM CAMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213 651. PRODAM kakovosten kotel 80000 kal/h na nafto, uporaben tudi na premog, cena 500.000 lir. Telefon 040/79654.1. PRODAM peč OLMAR na kurilno olje, cena 50.000 lir. Telefon (040) 796541. PRODAM 2 peči na metan, druge roke, 10000 kal/h, cena 150.000 lir vsaka. Tel. 040/796541. PRODAM trajnožarečo peč z jeklenko, druge roke, cena 80.000 lir. Tel. 040/796541. • SEJEM BODO ODPRLI JUTRI DOPOLDNE fEBELARSmTiiTorOSREDNJIH IM LETOŠNJE PRIREDITVE SMA« AGRICOLA V sredo, 8. t. m., bodo o čebelarstvu razpravljali na mednarodnem simpoziju * Taka srečanja naj bi postala tradicionalna Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo jutri, ob 11. uri, slovesno odprli letošnji sejem kmetijskih strojev, opreme in pripomočkov SMAG AGRICOLA 82. Prireditev bo odprta do 8. t.m. Poleg tradicionalne razstave kmetijskih strojev in zlasti takoimenovane drobne kmetijske mehanizacije, bodo na letošnjem sejmu precej pozornosti namenili razstavi opreme za čebelarstvo in razstavi meda in različnih preparatov, ki jih iz tega naravnega poživila in zdravila pridelujejo. O čebelarstvu bodo razpravljali tudi na strokovnem posvetu, ki bo v sredo, 8. decembra, dopoldne, v kongresni dvorani na razstavišču, v priredbi pokrajinskega konzorcija čebelarjev. Razpravljali bodo o različnih aspektih čebelarstva v obmejnem pasu ter o možnostih novega, oziroma drugačnega razvoja te panoge, tudi v luči najnovejših deželnih ukrepov. Strokovni posvet bo mednarodnega značaja, saj bodo poleg tukajšnjih strokovnjakov, sodelovali še čebelarski strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije, kjer je čebelarstvo precej razvito in kjer se tej dejavnosti posveča vse več pozornosti. Tako je ljubljanski Medex, ki bo tudi prisoten na razstavišču, dosegel že visoko mednarodno priznanje na področju predelave medu in drugih čebelarskih zdravilnih proizvodov. Želja pobudnikov strokovnega srečanja je, da bi čebelarstvu tudi v prihodnje namenjali vse več pozornosti in da bi taka srečanja čebelarjev sosednjih dežel postala tradicionalna. Glede položaja čebelarstva v goriški pokrajini in na sosednjih območjih ob meji velja opozoriti na neugoden trenutek zaradi prisotnosti varoze, čebeljega zaje-dalca, ki se širi, kljub sicer nekoliko pozno sprejetim, mnogokrat pa tudi premalo upoštevanim preventivnim ukrepom. Vendar se bo dalo tudi te težave premostiti, ob pomoči dežele, ki je julija letos sprejela ustrezen zakon v korist čebelarstva. Ugodndsti bodo čebelarji, tudi če niso vpisani v posoben seznam kmetijskih podjetnikov, lahko izkoristili v prihodnjem in naslednjem letu, ko bo bolezen predvidoma že pojenjala. Ugodnosti (v obliki finančnega prispevka) so precejšnje, saj lahko krijejo celo 50 odstotkov stroška za obnovo oziroma ureditev čebelnjakov in nakup opreme. Tudi o teh Vprašanjih bo tekla beseda na strokovnem posvetu, ki se ga bodo, zaradi zanimivosti teh, prav gotovo množično udeležili tudi naši čebelarji. Interpelacija KPI o rabi slovenščine v skupščini KZE Deželni svetovalci KPI Battello, Bratina in Iskra so poslali deželnemu predsedniku interpelacijo v zvezi z prepovedjo rabe slovenščine v skupščini Krajevne zdravstvene enote v Gorici. Svetovalci pravijo, da so z glasom «politične večine* črtali iz poslovnika KZE možnost rabe slovenščine. Takšno stališče so sprejeli po razsodbi št. 28 od 11. februarja 1982, s katero je ustavno sodišče spoznalo slovensko manjšino za «priznano manjšino*, za katero je bistvena vsaj pravica do rabe jezika. Svetovalci nadalje poudarjajo, da so svetovalci KZE soglasno vključili v poslovnik pravico do rabe slovenščine. Zaradi tega sprašujejo predsednika in pristojnega odbornika, na podlagi kakšnih razlogov so to pravico prepovedali. Ta pravica je bila zanikana v nekem telesu, ki ga je določila samostojna in demokratično izvoljena skupščina, pravica, ki je v izključni njeni pristojnosti. V PODJETJU DETROIT Spet grožnja z odslovitvami Po rahli ublažitvi napetosti na sindikalnem področju, kar je bilo opaziti zlasti po torkovi razpravi o krizi gospodarstva na Goriškem, v deželnem svetu, moramo tokrat spet zabeležiti novico, ki bo nedvomno vplivala na ponovno zaostritev položaja, zlasti še v podjetju Detroit. Menda je odvetnik De Grassi, napovedal, da ne namerava ponovno zaprositi za podaljšanje dopolnilne blagajne za delavce, ne da bi pred tem odposlal odslovilna pisma. Dopolnilna blagajna naj bi torej prenehala 26. decembra, takoj zatem pa naj bi delavce odpustili. O novonastalem položaju bodo razpravljali na skupščina, ki bo v torek zjutraj. Na obisku delegacija SZDL Srbije Drevi v Kulturnem domu film Razseljena oseba V okviru ciklusa filmskih prireditev v Kulturnem domu, bodo drevi, ob 18. uri ter ob 21. uri vrteli Cigličev film Razseljena oseba. Film, ki so ga deloma posneli v gradu Kromberk in ki je bil nagrajen na puljskem festivalu govori o doživljanju in soočanju izseljenca, sina slovenskega političnega emigranta, z domovino svojih staršev. Domovino, ki jo pozna le iz pripovedovanja. Kljub temu, da film govori o slovenski sodobnosti in polpreteklosti, je tema v širšem človeškem okviru izrazito nelokalna, lahko bi rekli svetovljanska in zanimiva kot pripoved in izpoved o zablodah in stiskah in iskanju sodobnih brezdomcev v svetu. Naj ob koncu posebej opozorimo, da bo med prvim in drugim predvajanjem filma srečanje z režiserjem, Marjanom Cigličem. Na Goriškem se je včeraj mudila kot gost Slovenske kulturno - gospodarske zveze delegacija SZDL SR Srbije. Delegacijo je včeraj dopoldne sprejel tudi goriški župan dr.- Scarano s člani odbora. O obisku posebej poročamo na prvi strani NEGODOVANJE USLUŽBENCEV GORIŠKE KZE Zamude pri izplačilu osebnih dohodkov? Menda imajo pri KZE precejšnje finančne težave - V kratke m naj bi si zagotovili 2640 milijonov lir za trinajsto plačo in decembrsko plačo uslužbencev • Sindikat sklical stavkovno gibanje Razna obvestila JUTRI ZVEČER Tomaž Pengov v Kulturnem domu V okviru delovanja Mladinskega krožka, bo jutri zvečer v mali dvorani Kulturnega doma nastopil ljubljanski kantavtor Tomaž Pengov. Mladi kantavtor, ki je pred kratkim izdal že drugo veliko ploščo, sodi v novo generacijo slovenskih popevkarjev in je pri nas razmeroma še nepoznan. Kljub temu pa ne bo odveč, če zapišemo, da Tomaž vendarle spada med najbolj perspektivne nove kantavtorje in je to tudi dokazal pred kratkim v Novi Gorici, kjer je navdušil številne poslušalce. Je prvovrstni kitarist, melodični pevec in so ga zaradi teh lastnosti doma poimenovali kar v tdoajena slovenske opere*. Tematika njegovih pesmi se še najbolj približuje trenutni situaciji in aktualnim problemom, rad pa tudi na lasten način prireja znane narodne pesmi. Organizatorji prireditve upajo, da bo tokrat precej več poslušalcev kakor ob koncertu Šifrerja, sicer bodo zaradi finančnih težav prisiljeni končati s prirejanjem koncertov. Nastop Tomaža Pengova se bo pričel ob 20.30. Mesto novega ravnatelja briška zadruge je prevzel 42-letni diplomirani inženir agronomije (kmetijstva) Srečko Maraž, ki tudi izhaja iz Brd. Doslej je bil ravnatelj službe za prodajo pri kmetijski zadrugi na Dobrovem. • V Tržiču, v dvorani Palaveneto, bo jutri in v nedeljo 2. meddeželni speleološki kongres. Mladinski krožek Gorica priredi jutri, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici KONCERT SLOVENSKEGA KANTAVTORJA TOMAŽA PENGOVA Vabljeni! Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes, ob 10. uri D. Rupel: Pošljite za naslovnikom. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Ob 20. uri, ponovitev predstave za in izven. abonma red Petek A Zvonimir Simčič odšel v pokoj vinarski Simčič Krajevna zdravstvena enota se je ob koncu leta menda znašla v precejšnjih finančnih težavah. Tako je slišati glasove, da najbrž ne bo uspelo zagotoviti 2.640 milijonov lir za izplačilo trinajste plače in decembrske plače. Nekoliko drugače ocenjujejo zadevo sindikati federacije CGIL -CISL - UIL, ki menijo, da se s širjenjem takih novic skuša brez vzroka ustvarjati zaskrbljenost in negodovanje pri uslužbencih. Po mnenju sindikata je deželna upraya že dala zagotovila, da bodo finančna sredstva na razpolago v predvidenem roku. Po mnenju sindikata bodo morebitne zamude pri izplačilu osebnih dohodkov le posledica dosedanjega j načina poslovanja in prekladanja1 odgovornosti. Sindikalno vodstvo u-službencev zdravstvenih ustanov je spričo takega položaja že oklicalo stavkovno gibanje, kolikor pa se bo izkazalo za potrebno, bodo v prihodnjih dneh oklicali tudi stavko. Zaenkrat zahtevajo, naj si vsakdo prevzame svoj del odgovornosti, tako pri goriški Krajevni zdravstveni enoti, kakor na deželi. stil drugim prezahtevno odborni-štvo za industrijo in turizem ter se posvetil samo enostavnejšim vprašanjem turizma. Na istem sestanku so izrazili tudi želijo, da bi se SSk zanimala po svojih izvoljenih predstavnikih tudi za konkretne zadeve prebivalstva na gospodarskem področju, kajti »preveč je zanimanja samo za ideološke in zaščitne probleme*, o-puščajo pa se gospodarske plati, ki so prav tako važne za razvoj slovenske manjšine. Kandidati krmin-ske sekcije v pokrajinskem svetu SSk so Stanko Prinčič. Gradimir Gradnik. Roman Keber, Vanda Gradnik in Franc Kenda. Izleti Mladinski krožek Prosek - Kontovcl priredi 8. 12. 1982 smučarski izlet na Krvavec (Jugoslavija). Vpisovanje in informacije pri Saši Ban - tel. 22-54-24. BAKICA Dl CRHDITO Q! TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; DRUŠTVA IN TRGOVSKA PODJETJA Želite voščiti ob novem letu vsem svojim članom in poslovnim partnerjem na video - teleksu v oddaji «0 D PR TA MEJA* na TV KOPER? Kontaktirajte Oglasni oddelek Založništva tržaškega tiska — Ul. Montecchi 6 — TRST — tel. 79 46 72 - int. 57/58. 2. 12. 1982 Ameriški dolar 1.415.— Kanadski dolar 1.130.— Švicarski frank 670.— Danska krona 160.— Norveška krona 197,— Švedska krona 190.— Holandski florint 521.— Francoski frank 201,— Belgijski frank 25.- Funt šterling 2.300.- Irski šterling 1.900,- Nemška t.iarka 575,— Avstrijski šiling 81,50 Portugalski escudo 12,50 Pezeta 11.— Jen 5,— Avstralski dolar 1.280 — Drahma 16.- Debeli dinar 20,40 Srednji dinar 19,70 MENJALNICA vseh tujih valut Sestanek SSk v Krminu | Problematiko na krminskem območju so preučili na sestanku članov in somišljenikov Slovenske skup-' nosti v Krminu, ki mu je predsedoval tamkajšnji tajnik SSk Jožko Sirk. Iz poročila, ki so ga dostavili tisku, izhaja, da so v krminskem občinskem odboru nesoglasja. «Ugo-tovili so,» piše v tiskovnem poročilu, «da ima odbornik Franc Kenda, ki mu odbor izraža vso podporo, velike težave pri svojem delu in naporih zaradi stalnega nesoglasja, ki vlada v večini, ki občino upravlja. Seveda je to v demokratičnem sistemu tudi dobro, vendarle kaže, da bi se naš odbornik moral bolj posvetiti samo določenim problemom, ker mora sedaj skrbeti za preširoko paleto stvari,* Očitno so tu mišljeni bodisi spori med odbornikom Kendo in sindikalisti na raznih sestankih, na katerih je bilo govora o krizi v nekaterih tovarnah na Krminskem, in tudi različna gledanja do katerih je prišlo med Kendo in člani večine KD - PSI. ki u-pravlja krminsko občino, ter svetovalci opozicije, t.j. komunisti. Zaradi tega, tako povzemamo iz prej omenjenega poročila, izražajo člani SSk v Krminu željo, da bi Kenda pu- Smrtna nesreča pri Traču Teden, ki se izteka, bo prav gotovo ostal zabeležen kot črn teden zaradi številnih hudih nasreč na Tržiškem. Včeraj smo poročali o smrtni nesreči, ki se je zgodila v sredo zjutraj v Tržiču, v kateri je izgubil življenje 39 letni delavec iz Portogruara. Nedaleč stran pa se je v večer nih urah, nekaj po 20.30 zgodila druga, prav tako huda nesreča. V čelnem trčenju na državni cesti št. 14, med Tržičem in Ronkami, je izgubila življenje 32-letna Maria Maddalena Sorgo iz Ronk. Mazzinijeva ulica 102, šest oseb pa je bilo ranjenih. Vzroke hude prometne nesreče, trčila sta namreč fiat 128, v katerem sta se 'peljala 17-letni Bruno Ferfoglia in 18 letni Mario Croselli iz Jamelj ter dve prijateljici iz Ronk ter peugeot v katerem se je peljala, Sorgova, skupaj z možem in sedem let starim sinom, raziskujejo orožniki iz Tržiča. SPD Gorica obvešča, da se bo smučarski tečaj pričel, v kolikor bodo ugodne snežne razmere, v nedeljo, 12. t.m. Če snega ne bo, bo tečaj potekal štiri nedelje v januarju. Na razpolago je še nekaj mest v tretjem avtobusu. KD Jezero vabi v nedeljo. 5. decembra, ob 18. uri na miklavževanje v društvenih prostorih. Na sporedu bo igrica Gobica Pikica in nastop otroškega pevskega zbora. Darila sprejemajo na sedežu društva v petek od 18. do 20. ure ter v soboto od 15. do 18. ure. KD Naš prapor vabi na miklavže- j vanje, ki bo v sobeto, 4. t.m., ob ’ 16. uri v prosvetni dvorani v Pev-mi. V soboto bo Miklavž obiskal o-troke, v ponedeljek ob 20.30 pa bo podobna družabnost za «odrasle* o-troke. Sovodenjska posojilnica vabi danes ob 20.30 na drugo predavanje iz ciklusa o vinogradništvu in kletarstvu. Dr. C. Fabbro bo govoril o zorenju vina, o tehniki kletarstva s posebnim ozirom na letošnjo trgatev. Predavanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kulturno društvo Sovodnje priredi jutri, 4. t.m., ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah miklavževanje. Na sporedu bo tudi igrica namenjena otrokom. Ob priložnosti pa bodo naročnikom izročili tudi slike s slovesnosti ob poimenovanju sovo-denjske šole. Miklavževanje pripravljajo v nedeljo tudi pri SKD Hrast v Doberdobu. Otroci bodo v nedeljo popoldne, 5. t.m., ob 16.30 pričakali Miklavža z igrico Miklavžev večer v gozdu. Prireditev bo v župni jskem domu. Znani vinogradniški in strokovnjak ing. Zvonimir je odšel v pokoj. Bil je 14 let enolog vinske kleti na Dobrovem v Brdih, nadaljnjih 14 let pa ravnatelj celotne zadružne organizacije, za to znano sadjarsko - vinogradniško območje. Svoje delo in sposobnosti je namenil rodnim Brdom, s čimer je veliko prispevati k napredku tamkajšnjega vinogradništva in slovesu vin. Seveda pa imajo za to zaslugo tudi drugi strokovnjaki v kleti oziroma v Brdih, pa tudi vsi vinogradniki oziroma kmetovalci. Kino (ioricu VERDI 18.00—22.00 «Una commedia sexy in una notte di mezza estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom. KORZO 18.00—22.00 «Classe 1984». VITTORIA 17.30—22.00 «Le pomo vip*. Prepovedan mladini poJ 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30 — 22.00 «Porca vacca*. PRINCIPE 17.30—22.00 «Gigi il bul- lo». Mora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Kralj zvodnikov*. SVOBODA 18.00—20.00 »Flash Gor-don*. Ameriški film. DESKLE 19.30 »Veliki rizik*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli RossellL POGREBI: Danes v Gorici ob 12. uri. Mirko Kerpan iz splošne bolnišnice v cerkev v Štandrežu in na tamkajšnje pokopališče. Gospodarska zbornica za industrijo, obrt in kmetijstvo — GORICA SMAG AGRICOLA 82 Gego S.r.l. Neposredna uprava Sejmi in razstave C.C.I.A.A. Gorica SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE — RAZSTAVA IN PRODAJA DOMAČIH ŽIVALI — SEMENA — KRMILA — GNOJILA — ORODJE — RASTLINJAKI — ČEBELARSTVO OD 4. DO 8. DECEMBRA — ESPOMEGO GORICA Urnik: od 10. do 21. ure Predavanja I. RAZSTAVA - NATEČAJ PENEČIH SE VIN FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE 4. — 12. decembra 1982 Enoteka LA SEREN1SS1MA - GRADIŠČE OB SOČI Med drugim v programu; 6. 12.: razprava o penečih se vinih, vodi Marcello Pillon; 7. 12.: predstavitev enciklopedije vina; II. in 12. 12.: pokušnja penečih se vin in beneških gubane. Goriški upokojenci na manifestaciji v Padovi V Padovi bo danes. 3. decembra meddeželna manifestacija sindikatov upokojencev CGIL - CISL -UIL. Upokojenci zahtevajo spremembo finančnega zakona za leto 1983, reformo pokojnin in socialnega skrbstva, z drugo besedo, zahtevajo večjo socialno pravičnost. V Padovo se bodo upokojenci odpeljali s posebnimi avtobusi. Iz Gorice bo avtobus odpeljal ob 7.15 s Senenega trga. O presajevanju organov bo govor drevi ob 20.30 v prostorih bivšega zavoda Dante Alighieri, v Orzonije-vi ulici. Predaval bo dr. Sergio Bar-duani, predsednik goriškega združenja darovalcev organov. Predavanje so organizirali rajonski sveti Placuta - Svetogorski okraj, Straži-ce in Pevma, Oslavje in štmaver. Pod pokroviteljstvom goriške pokrajinske uprave bo drevi ob 17. uri v dvorani trgovinske zbornice strokovni posvet s področja urbanistike. Govor bo o zgodovinskih jedrih v mestih ter o možnosti za njihovo ovrednotenje. Prisoten na sejmu Smag Agricola — Gorica G. CARLOTTO lastnik Koglot & Madriz Semena in kmetijsko orodje Vse za čebelarstvo — direktno uvoženi panji AZ. od Medexa Ljubljana GORICA Trgovina semen: Trg Cavour 3 — Telefon 84969 Trg Cavour 9 — Telefon 84709 Reklamna pobuda, kakršne avtomobilski trg ne pomni 0aguzzeiti. Zastopnik aaaa MILIJONA Korzo Italia 169 — Gorica Tel. 84093 - 84256 čaka te O PRIMORSKI DNEVNIK 4 3. decembra IBS’ 2A CEL SE JE NA VČERAJŠNJI DAN PRED 41 LETI ! Drugi tržaški proces pred posebnim sodiščem njegov namen in pomen Na strele na openskem strelišču so kmalu odgovorili drugi streli Čez dobra dva tedna, 13. decembra bo 41 let, ko je fašistični eksekucijski oddelek ob 8. uri in 5 minut zjutraj na openskem vojaškem strelišču izvedel obsodbo, ki jo je dan prej izreklo fašistično posebno sodišče. Pod fašističnimi streli so padli Viktor Bobek. Simon Kos, Ivan Ivančič, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal. Nato so fašisti trupla petih žrtev nanaglo odpeljali na pokopališče Villorba ra robu Trevisa, da bi s tem zakrili sledove svojega velikega zločina. Tako se je končala sodna obravnava, ki je znana kot drugi veliki tržaški proces. Drugi tržaški proces se je začel prav na včerajšnji dan, 2. decembra, pred 41 leti in je trajal do 14. decembra. Uprizoriti so ga v Trstu in vršil se je v dvorani porotnega sodišča, kamor je prišlo iz Rima fašistično posebno sodišče za zaščito države. Proces je vodil fašistični »konzul* torej general Tringali, sodni zbor pa so sestavljali sami višji fašistični ča stniki. Fašistično posebno sodišče se je za ta proces preselilo v Trst zato, da bi s tem procesom pre strašilo slovensko ljudstvo v Julijski krajini in antifašiste nasploh, kajti v vodilnih fašističnih krogih so zagotovo vedeli, da so z vstopom Italije v vojno ubrali zelo tvegano pot, ki terja popolno trdnost režima in vsaj popolno podrejenost ljudi. Če pa so fašistični preiskovalni organi izmed kakih 250 političnih pripornikov prijavili sodišču 60 oseb, je to bil znak, da so bile razmere v Julijski krajini in tudi v Trstu vse kaj drugega kot trdile in za režim varne. Vrhu tega so iz Slovenije in tudi že iz vzhodnega obrobja Julijske krajine pohajale vesli, ki niso napovedovale prav nič lepega za fašizem v naših krajih. Obtožence, ki jih je bilo, kot smo rekli, 60 so delili na tri skupine. Najštevilnejša je bila komunistična skupina, ki je štela 26 obtožencev, v skupini razumnikov je bilo 22 obtožencev, v tretji skupni, v skupini tako imenovanih teroristov pa je bilo dvanajst obtožencev. V skupino teroristov pa so vključili še enajst obtožencev, ki pa so jim sodili v odsotnosti, ker so se bili že dolgo prej umak nili na varno ali prešli v ilegalo. Razen komunistov bi vseh obto žencev ne mogli opredeljevati po svetovnem nazoni, kajti med ra zurOniki so bili slovenski narod njaki, krščanski socialci, liberalci' in strankarsko še neopredeljeni. Vse skupaj komuniste, razumnike in tgko imenovane teroriste pa je vezala skupna vez, da so namreč sovražili fašizem in bili priprav ljeni na vsakršno žrtev, da bi kakor koli prispevali k njegovemu čimprejšnjemu porazu in zru-šenjo. k čimprejšnji osvoboditvi slovenskega človeka in delovnega človeka nasploh. To- je izhajalo tudi s poteka godne obravnave, če se dogajanjem na sodišču spoh more dati tak naslov. To je izhajalo tudi iz obnašanja obtožencev, saj so ysi po vrsti na obtožbe fašističnih sodnikov odgovarjali samozavestno in od'oč-110, pa čeprav je bilo z obrazov obtožencev jasno razbrati, da so jih strahotno mučili. Posebno hudo so glede tega trpeli Pinko Tomažič, Alojz Budin, Simon Kos, Alojz Besednjak. Ivan Gašperšič in Ivan Ivančič, ki je na sodišču razgalil svoje prsi in pokazal sodnikom polno brazgotin. Sicer pa je Slavko Škamperle zaradi mučenja v zaporu umrl, Rudi Uršič pa znorel. Kako so fašistični rablji postopali z jetniki, se vidi tudi iz tega, da obtoženec Edvard Mle-kuš sploh ni mogel iz celice v 1 sodno dvorano. Fašisti so hoteli pač obtožence zlomini, da bi pred 1 njimi klonili. I Sicer pa se je namen tega mon-1 ster procesa kazal tudi v fašističnem tisku, ki je iz dneva v dan 1 napihnjeno poročal ter z lažmi in 1 potvarjanjem dejstev skušal med 1 javnostjo ustvariti sovraštvo do ii naših ljudi, do vsega, kar je slo venskega in antifašističnega. Ko je bil »dokazni del* procesa končan, je prevzel besedo državni tožilec Carlo Fallace, ki je kar tri dni izlival svoj žolč proti obtožencem in nato zahteval kar dvanajst smrtnih obsodb in nekaj nad 900 let zapornih kazni. Kakor smo že v začetku zapisali, je fašistična vojaška enota na openskem strelišču usmrtila petero mladih ljudi, štirim drugim obtožencem, ki so bili prav tako obsojeni na smrt, pa so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Bili so to dr. Lavo Čermelj, Franc Kavs, dr. Dorče Sardoč in dr. Anton Ščuka. Strelom na openskem vojaškem strelišču pa so začeli odgovarjati drugi streli, streli, ki so postajali čedalje bolj pogostni, kajti openski streli so odjeknili med primorske ljudi, ki so se v znak odpora v vedno večjem številu odzivali Osvobodilni fronti, ali bolje klicu svobode, tako da se je po zlomu fašizma jeseni 1843 ves primorski narod spremenil v vojsko. v armado, ki je v maju 1945 slavila svojo veliko zmago. V nedeljo in ponedeljek so bile na vseh šolah volitve v šolske svete. Rezultate s slovenskih šol smo objavili v torek In v sredo. Na sliki prizor z volitev na Opčinah. (Fot. M. Magajna) PREB SK0RAJSHJ1M KRAJEVNIM KONGRESOM ZZI TRŽAŠKA ORGANIZACIJA BO SKUPEK IN ODRAZ KRAJEVNE STVARNOSTI Organizacijo je treba osnovati pa lastni meri Kakšno organizacijsko strukturo bo imela Zveza žensk Italije v pokrajinskem merilu — bedo odločale udeleženke tržaškega pokrajinskega kongresa, ki bo na tržaški pomorski postaji IL in 12. decembra. Po nekajmesečnih razpravah, ki so spremljale najprej priprave na vsedržavni kongres, nato pa so ga komentirale, bo torej treba priti do konkretnejših zaključkov, ki naj bi orisali podobo organizacije, kakršno si želijo tržaške ženske. O zahtevah žensk, da bi organizacija na pokrajinski ravni upoštevala in predvsem spoštovala specifičnosti posameznih krajev, smo že večkrat pisali. Če zagovarjamo tezo, so na primer poudarjale ženske v vseh pokrajinah Italije, da moramo osnovati organizacijo «po lastni meriš, to pomeni tudi, da bo sama organizacija včasih celo bistveno drugačna, če to zahtevajo razmere in posebnosti določenega kraja. Med bistvene posebnosti posameznega kraja nedvomno sodi tudi dejstvo, če je bila v določeni pokrajini Zveza organizacijsko moč- NIIIIIIIIIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIIIMIIIIIimitlllllfIHIIIIIIIIIItllllllllllltllltllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIItMHIIIIMIIItIMIIMIIIIIIItMIIIIIIIMUllllllllllllllltlintllllllltlllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIMIIIIIlIft KAKO JE MIRO PREMAGAL KRIZO ČRNEGA VINA «Ta mladi», letošnji merlot je že ves na milanskih in tudi na rimskih mizah Ker nima tanina, je vino slajše in prijetnejše - Tudi Francozi so pred desetimi leti začeli svoj beaujolais prodajati že kot novo vino in niso čakali, da «se postara* Do tistega večera sva se samo s soprogo Romano pogovarjala o slvaneh, ki se ne tičejo politike, torej o vsakodnevnih vpiašanjih, ki jih prinaša življenje, pa o hrani in dobri kapljici, in še o znancih, ki jili imava v tem ali onem mestu. Tisti večer pa se je z Mirotom zgodil čudež. Menda prvič, odkar se poznava, ni spregovoi il o politiki. Sprejel me je. kot da za po liliko sploh ni nikoli slišal. Spia-ševal sem se. kaj se je moralo primeriti, da ni prišla na vrsto prepoved o rabi slovenščine v krajevni zdravstveni enoti, zakaj se nisva loti'a razprav o jugoslovanskih varčevalnih ukrepih, kako to, da sva pozabila na kr minske strankarske razprtije, pa niti o kongresu njegove stranke, ki bo čez nekaj dni. nisva pokramljala. Govorila sva samo o vinu. Bil je dolg in strokoven pogovor, malce propagandistično tendenciozen. Toda kdo bi jemal za zlo, če se nekdo zavzema za svoje. Vsakdo tako ravna. Tisti večer je holel razkriti svoj zadnji vinogradniški uspeh. Sprehodila sva se po kleti in kar iz sodov pokušala novo vino. Najprej rebulo, ki jo je pravkar pretakal, potem beli pinot, nato sauvignon in na kraju še sivi pinot. «Tole je najboljše,* je rekel in zakrožil s kozarcem, da bi vino pokazalo vse svoje dob/e vonjave. »Sedaj pokusiva še tegale,» je nadaljeval in tokrat odprl steklenico merlota. »Letošnje je. Vsega sem že vstekleničil. Kar se mene tiče, sem svoje črno prodal kljub krizi, ki pesti vse črno vino v Italiji,* je zadovoljno pripovedoval in opazoval rubinasto barvo v kozarcu dvignjenem proti svetlobi. Spomnil .sem na zadevno vpra sanje, ki ga je znani italijanski enolog odprl v palači Locatelli jeseni v Krminu med podeljevanjem priznanj, ki so jih briški vinogradniki prejeli na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani. Govoril je o hudi krizi črnega vina in opozoril na poskuse italijanskih enologov, da črnega vina ne bi podvrgli takšnemu zorenju kot belo, ampak da bi ga kot mlado vino prodajali še v istem letu. Ta strokovnjak je takrat govoril tudi o novem načinu konfekcije, o uporabi nekakšnih plastičnih vrečk za vino, podobno kot za mleko. Te vrečke naj bi bile nekoliko večje. Tudi v pločevinkah bi ga lahko prodajali, pri tem pa se izognili zamašku, ki marsikdaj vino pokvari. «že lani sem se odločil za izdelavo mladega merlota. Pridelal som ga tako, da sem uporabil cvet. prešenine pa ne. Pridelal sem bolj sladko vino, ki nima taniva' in se prijetno pije. Letos sem v to smer korak še odločneje zastavil. Tako se obnaša še neka klet v ravnini,* je pojasnil. S tem se je izogn'1 težavam s predajo vina na velikih trgih v Milanu in Rimu. Prejšnja leta je ravnal iako kot vsi vinogradniki. Počakal je. da je vino dozorelo in ga je pošiljal na trg naslednje leto. Takrat ga trg ni več sprejemal. Od tod kriza črnega. Z njo so se veliko pred Italijo srečeva’i tudi v Franciji. Vendar Francozi ne bi bili to, kar so — tudi pri vinu — če se ne bi bili znašli. Že pred desetimi leti so svoj beaujolais začeli kot novo vino uspešno prodajati meseca novembra. Da se na svoj posel spozna, som ugotovil tudi prejšnji večer, ko so se v njegovi kleti z opečnim obokom zbrali vinski trgovci iz Milana. Ob težki hrastovi mizi jih je z domačo hrano pogostila soproga Romana. Obiskali so več vinogradnikov v Brdih in se nazadnje ustavili na Plešivem, kjer je Miro prevzel vlogo sommelierja in je svojim gostom razložil značaj posameznih vin in h katerim jedilom jih je potrebno dodajati. Tako je za aperitiv ponudil sauvignon. »Tako izrazit okus ima. da bi ga bilo zares škoda servirati k desertu, torej na koncu obeda, ko so gostje že vsega siti. Osebno se zavzemam za to. da se dobre stvari ponujajo na začetku, ko smo sposobni zaznati njihov okus,* je razlagal gostom. Govoril je kot tisti, ki je v stvari doma. In Miro je mojster za vino. Vrhu vsega je še iz pesniške družine in mu zato tudi fantazije ne manjka. Najbrž je potrebno izostriti tudi te lastnosti, kadar se vinogradnik odpravlja, kot se on podaja, na globoko morje. Mislim, da s tem, ko reklamizira svoj pridelek, dela veliko uslugo tudi vsem drugim briškim vinogradnikom, ki prav gotovo po kakovosti svojih vin nič ne zaostajajo. S:cer pa je v trgovini z vinom več stvari, ki jim je potrebno streči. Mirotova hči Wanda, ki je enolog hi se ukvarja s šolanjem njihovih vin in s kletarjenjem,-(vmes analizira vina številnim vinogradnikom od blizu in, daleč) je povedala, da je važen tudi način, kako vino predstaviš. Potrebna je dostojna steklenica, najboljši zamašek in privlačna etiketa. V zadnji številki specializirane revije Gente e viaggi so natisnili tri najlep.še etikete v Italiji in na prvem mestu jc prav Gradnikova. Po'eg tehnične je vino tudi lepotna zadeva, če se tako lahko reče. Dobrega vina v svetu pač ne moreš predstavljali drugače kot z lepo konfekcijo. Ko sem zapisoval tele vtise, sem se vprašal, kako je bilo mogoče, da se je Miro tisti večer pogovarjal samo o vinu in da ga ni zanes') na druga področja. Mimogrede bi lahko bil pri politiki — in v tem sadež, njegova hči, ni padel daleč od drevesa. Spraševal sem se po vzrokih, zakaj je takrat Mirotu pogovor o vinu tako lopo stekel in tekel, dokler nisem odšel, ko je bila še trdna noč. Spraševal sem se in odgovor tudi našel. Od trgatve sem je bil zaposlen z gi ozd jem in vinom, pa s stekleničenjem ta mladega merlota. Vso sezono ga je delo prevzemalo. bil je takorekoč v elementu. Toda sedaj, ko se pogla: viljio delo nagiblje h kraju, bo njegov konjiček zagotovo spet prijezdil iz »hlevčka*. Najbrž že v teh dneh, ko so v teku priprave za pokrajinski in deželni kongres njihove stranke. Takrat bo Miro spet vse vedel, kaj se dogaia ha Krminskem, pa tudi vse, kar se bo dogajalo tja do, Gorice in Trsta. Soproga Romana bo nekoliko godrnjala, ker bi rada. da bi od po lit ike dal slovo, toda Miro ne bi bil to, kar je, če bi se odpovedal svojemu stilu življenja. Ne bi bil več priznanj vinogradnik med po litiki in priznani politik med vinogradniki. Konec vseh koncev pa je kot vinoGradnik samo zvest svojemu priimku. GORAZD VESEL aiHMHMH1MlHMHUHMHIIIMHHHIUHHUHHIIIIIHIUUlMHHIMf HHMIHHHHHHHHHUHIUMMHHHIHHHHHI Danes bodo v goriškem Kulturnem domu prikazali filmsko delo Marjana Cigllča Razseljena oseba. Scenarij je napisal Drago Jančar, v glavnih vlogah nastopata Matjaž Višnar in Draga Potočnjak. na ali pa dejansko sploh ni obstajala. Nesmiselno bi namreč bi lo, da bi jo povsod «zbrisali» in jo nato ponovno oživljali. Takega mnenja so bile tudi ženske, ki so se na Tržaškem udeležile raznih predkongresnih posvetovanj v okviru posameznih krožkov. Zato so mnenja, ki ga bodo seveda ponovile tudi na pokrajinskem kongresu, da bi ohranile organizacijsko srž, ki bi se sicer odslej lahko imenovala «koordina-cijski odbor* namesto »pokrajin-sko vodstvo*. Istočasno bi to telo moralo biti prvenstveno akcijskega značaja in ne reprezentančno posvetovalnega, kar istočasno pomeni, da bi morali zmanjšati število članic (trenutno jih je namreč okoli šestdeset). Spremeniti bi se morala tudi vloga krožkov r do sedaj je bila namreč organizacija teritorialno razdeljena v krožke, od katerih so bili seveda nekateri delavnej-ši, drugi manj. Vse pa je označevala skupna poteza, da so vsi v malem delali to, kar je Zveza delala na pokrajinski ravni. Ker je sedaj povsod težnia, da bi združevanja in seveda delovanje potekalo no interesnih skupinah, bi se morah krožki preleviti v interesne skupine ali pa se delno razfortni-raH in nato na novo sestaviti. Takšna razdelitev bi med drugim omogoča'a tudi. da bi v okviru Zveze prišlo do drugačnega obravnavala oroblemov in zahtev slovenskih žensk, ker je v zadnjem času povzročilo precej nesporazumov. Oljenem bi tako zasnovane interesne skupine zajele sedanie delovne skupine, ki se v okviru organizacije pretežno posvečalo raznim problematikam. Tako že dalj časa v okviru Zžl ožia skupina žensk, tudi nečlanic, sledi venomer perečemu in nikdar rešenemu vprašanju družinskih posveto-va’m>, druga vodi pobude v zvezi z d’-aginjo (med temi ie tudi vče-raišnia Hskovna konferenca) in tako dalje. Ra-mmlfivo je, da ne bo mogoče na kongresu sestaviti nikakršne' lestvice vprašanj, katerim se bo morala v bodoče še posebej oo-svečati Zveza, kajti to bo odvisno od številnih okoliščin. Vendar bo moral kongres nakazati vsaj, kako naj se porajajoča organizaci 'a žensk loteva takoimenovSpjh pri-, oritetnlh vprašanj, tistih torej, ki v danem trenutku še posebej težijo ah zadevajo vse ženske. Prevladala je namreč splošna ugotovitev, da je bilo v preteklosti pre-< malo skurjenega, oziroma, da niso ženske s svoiimi akciiami dosegle zaželenega učinka, tudi zaradi hib lastne organizacije. Med konkretnejšimi vprašanji, ki bodo na dnevnem redu 11. in 12. t.m., naj omenimo še us'ano-vitov posebnega pravnega centre, ki naj bi zaslona 1 ženske v odnosih s sodnimi oblastmi ali z javnimi upravami. Podobe" centre imaio v vseli večjih ita'i renskih mestih, v njih pa sodelujejo predvsem pravnice in tudi nobtične predstavnice v raznih voljenih telesih. Samo po sebi pa je umevno, da se bodo tudi Tržačanke morale izreči o takoimennvani listini ali novem statutu ZŽI. ki ga pripravljajo širom po Italiji in o katerem bodo ponovno razpravice na vsedržavnem srečanju v Rimu v prvi polovici jannaria. Izhodišča tržaške razprave bodo ista kot so bila že na rimskem kongresu in na prvem vsedržavnem srečanju, ki je bilo sredi oktobra v Rimu. Dokument bo s°veda moral odra žeti hotenja žensk in opredeliti na vo obliko organiziranja. Naloga ni lahka: vendar pa bodo tržaške ženske na zastav'hro vprašanje odgovorile tudi, če ne predvsem, že z oblikovanjem »tržaškega dela* takšne organizaciie. ki želi biti med drugim skupek in odraz vseh posameznih krajevnih stvarnosti. (bip) \ tn i m iiiii I 4. < ANICA SOSICEVA V IZGNANSTVU I IN MED SLAVONSKIMI PARTIZANI MUČNA POT V IZGNANSTVO S; Primorska emigrantska Anica Sosičeva je bila ena od "j mnogih, ki jih je izgnal okupator v daljne kraje.. Sledil L bom pripovedi o njenih doživljajih. Rodila se je 27. januarja 1898 na Opčinah pii Trstu A v narodno zavedni družini, po domače -s Pikelca«. Kot F j e bilo pač tedaj v navadi, je imela družina več otrok. V;Leta 1921 se je izselila v mariborsko predmestje, v Kamm-»co, Anica pa je ostala doma do leta 1924. Na Opčinah je jimela kot izučena šivilja precej dela. Po svojem prihodu jna .štajersko je kmalu spoznala razmere revnega in žalostnega življenja: ceste so bile polne beračev in brez-,'poselnih viničarjev ter gozdnih delavcev «oferjev». Tankega stanja na Primorskem sicer ni bilo. Zelo rada se je ■ družila z domačini in sorojaki, doživela pa ni nič poseb-’ nega vse do okupacije. Skozi življenje se je prebijala s Kskromnim zaslužkom v svojem poklicu, saj je bilo njeno i delo celo iskano. Prelomnica v njeni življenjski poti je prišla z okupacijo. Njena mučna pot v izgnanstvu se je prepletala s tr- pljenjem in bojem neuklovljivih jugoslovanskih narodov. Bila je priča strahotnim pokolom, podlega izrabljanja narodnostne in verske mržnje, ki so jih zagrešili ustaši in četniki v krvavem boju za oblast nad nedolžnimi ljudmi. Doživljala je srhljive prizore v krajih, kjer je živela kot izgnanka in nato kot partizanka. Že prve dni junija J941 so Nemci izgnali njene sorodnike. Najprej so odpeljali njeno sestro Justino in brata Karla z njegovo družino. Njen oče Anton je odšel k hčerki Josipini v Beograd, mati Ana pa k sinu Ivanu v Ogulin. Tudi ona je bila na seznamu za izgnanstvo. Odšla je za svojci v kasarno. Kdor je imel nemški priimek, v žilah pa naj bi mu tekla »arijska kri čiste rase», gotovo ni bil na seznamu. Zaznamovanci so odnesli s seboj, kar so pač uspeli pobrati v sili na svojem domu. Oholi nemški stražarji so jih brez milosti odganjali. Z njimi so ravnali kot z živino. Žalostni so bili prizori, ko so matere nosile na rokah jokajoče otroke. Izgnance sta pregledovala nemški psiholog in zdravnik v kamniški osnovni šoli. Izločala sta bolnike. Bilo je 2. ali 3. junija, ko je odpeljal že drugi transport dolge vlakovne kompozicije, prenatrpane z ljudmi, v neznano smer na Hrvaško. V trenutku, ko se je vlak premaknil za odhod, so vsi izgnanci kot na zapoved glasno zapeli: »Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj še pridemo...« Odhajali so s potrtim srcem, bodrile pa so jih besede razlegajočega se napeva-, prevevala so jih čustva prej neslutene moči. Sicer je bil tedaj šele začetek okupatorjevih transportov političnih deportirancev v taborišča, potem ko se je razmahnil arodnoosvobodilni boj, zato so slovensko pesem nekako še »milostno« tolerirali. Do zob oboroženi stražarji so jemali izgnancem vse, kar je bilo kaj vredno: ure, uhane, prstane in druge predmete. Aničin transport je prispel v že za to pripravljeno taborišče v Slavonski Požegi. Z nasajenimi bajoneti na ‘puškah so jih čakali ustaši. V tisto taborišče so dnevno vozili ljudi novi transporti, čeprav je bilo že čezmerno polno s Srbi iz Banjaluke. Njih so strpali v barake. Prenočevali so na cementu, brez slame. Slovencem pa so le dali nekaj slame. Nikomur pa niso dovolili, da bi se oddaljil od kraja, kamor so ga določili. Da so za silo preživeli, so jim dajali nekaj tople brozge, Srbom pa nobehe hrane. Tam so ostali okrog 14 dni, nato so jih odpeljali dalje v živinskih vagonih v Bosno. Nekatere so razmestili v okraju Cazin, v vasi Vino-grač, druge pa v Klad uši, Trsteniku in v drugih krajih; Anica ja ostala v Vinograču. Prve dneve se jim ni niti sanjalo, da so dospeli na prizorišče ene same grozne in krvave rihte. Ni še minilo tri mesece od nastanka tako imenovane Nesavisne države Hrvatske, ko so ustaški morilci pokončali cele vasi. Divje in politično razpihovana rasna in verska mržnja hrvaških »katoličanov« do pravoslavnih Srbov je sejala smrt na vsakem koraku. Po vaseh so lovili Srbe. Zajete nesrečnike so naložili na kamione. In ustaški zapovednik je vpil na svoje pajdaše: «Strpaj jih gore! Ako nema mjesta, hodaj jim po glavama!« Odpeljali so jih na samotni kraj, kjer so si morali sami skopati jamo. Nekaterim je strel v tilnik končal življenje, drugim ustaški nož. Precej žrtev pa je viselo po drevesih. Streljanje je odmevalo noč za nočjo. Matere, strte od bolečine, so jadikovale: «Nesretna ja, ubili su mi moja tri sina!« ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja 13.00 Tedenski sjx>red o arheolo-, gi.ii 13.30 TV dnevnik 14.00 »Puccini*, 5. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 TV dnevnik 15.00 šola in vzgoja 15.30 »Daniel Boone*, TV film 16.15 Risanka 16.25 Cirkusi sveta: Cirkus Busch, 1. del 17.00 Dnevnik - Flash 17.05 Neposredno iz studia 17.30 Danes za jutri 18.00 »Topolino*. risanka 18.50 vllappv magic*. TV film iz serije «Fonzie» 19.45 Almanah, Vreme 20.00 TV dnevnik 20.30 «Tam-tam», aktualnosti 21.20 »Facciamo il tifo insieme* Frank Sinatra. 1. del 22.10 TV dnevnik 22.15 Nadaljevanje filma, 2. del 22.55 Šo'a in vzgoja 23.40 TV dnevnik. Danes v parlamentu, Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Opoldanski program 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 Tandem 14.05 Odpirač, L del 14.20 Risanka 14.30 Odpirač, 2. del 14.50 TV film iz serije «La pietra di Marco Polo* 15.40 Iz studia 16.00 šola in vzgoja 16.30 »Garaža*, TV film iz serije Čarovnik Merlin 17.30 Dnevnik - Flash 17.35 Iz parlamenta 17.40 Tedenski program o turi zrnu in prostem času 18 .40 Šport 18.50 «Smrtna tišina*. TV film iz serije »Le strade di San Francisco* 19.45 TV dnevnik 20.30 «Portobello» 21.45 Dnevnik - Dossier 22.35 TV dnevnik 22.45 Posta ienačelnik Fallmerayer TV film 0.15 TV dnevnik Tretji kanal 17.25 Sotto il placido Don - 3. del 18.30 Lorecchio - glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.35 »Paese che vai...» Prazniki običaji, potoval:ja in glasba 20.05 šola in vzgoja 20.40 Drugo srce, druga ledvica. 15 let presaditev po Bar-nardu »Drugo srce. druge ledvice* je, kot vidimo, oddaja o zdravstvu, pravzaprav oddaja. ki so jo pripravili oziroma dali na spored ob 15-leinici prve presaditve srca. ki jo je v Cajjefownu opra-vil sloviti kirurg Christian B-n-nard. Kot verno, se je od tedaj zvrstilo že veliko presaditev, s to tako zahtevno operacijo so se ukvarjali že številni drugi sposobni kirurgi, žal pa so rezultati bolj pičli, ka li človeški organizem je že tak, da »tujka* ne prenese. Če prav ne vemo vač. koliko je še živih ljudi s presajenim srcem, moramo žal ugotoviti, da je veliko več tistih. ki jim je presaditev srca podaljšala življenje le za krajšo dobo. Sicer pa prepustimo besedo o tem strokovnjakom. 23.00 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13 00. 14.00. 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro !utro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.30 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in operneaa repertoarja; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Problemi slovenskega delavca v naši de želi; 12.45 Slovenski deželni za vod za poklicno izobraževane; 13.20 Naša gruda: 14.10 Roman v nadalj.: »Spopad s jjomladjo*. 5. del: 14.30 Glasbene skice, 14.55 Naš .jezik: 15.00 Od ekrana do ekrana: 16.00 Almanah: Sprehodi rx) tržaških predmestjih; 16.35 Iri strumentalni solisti: 17 10 Mi in glasba: zbor iz Sofije: 18.0^« Kulturni dogodki. 18.30 Priljubljeni motivi: 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 6.00, 6.30, 7.15, 7.25. 13.00, 14.00 Poročila: 16.00 Primorski dnevnik: 6.45 Cestne razmere; 7.00 Na svet Radia Koper: 7.05 Filmski spored' 7.30 Val 202; 13.05 Glasbena zavesa. obreve; 13.15 Kino-spored; 13.30 Zanimivosti; 13 45 Nasvet Radia Koper: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želie poslušalcev; 14.30 Pesmi in plesi: 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.15 Aktualna tema: 16.40 Piknik ob koncu tedna: 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski piogtam) 6.30, 7.30, 12.30, 15.30, 16.30 in 18.30 Radijski dnevnik: 8.30. 9.30 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 17.30 Po ročila; 6.00 - 9.00 Jutranja odda ja: 6.50 Glasbena oddaja: 8,33 Pesem tedna; 8.45 Izletnik. 9.00 Glasbena oddaja; 9.25 Dobrodošli v Jugoslavijo, dobrodošli na lov; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Glasba in besedilo; 10.i5 Orkester «Edi Galletti*; 10.32 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn: 11.32 Pesem tedna; 11.35 Audiobox; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba jx> željah; 14.33 Glasbena oddaja; 15.00 Plesi in pesmi z vsega sveta: 15.32 Kako varčevati: 15.35 Crash; 16.00 Kultura in družba; 16.15 Orkester »La Vera Romagna*; 16.45 Radijska JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Dvojčka otroška serija 17.55 Domači ansambli: Ansambel Slovenija 18.25 Obzornik 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Biseri Brinščice Slovenski Kras je jx>ln posebnosti in med nje sodi tudi jama Brinščica. Voda, nasičena z apnencem se je tu še posebej poigrala: apnenec se v drobnih kristalih izloča na različnih trdnih delcih in tako nastajajo si-gaste tvorbe najrazličnejših oblik.' Padanje kapljic in nihanje vode v jezercih pa vrti flišne prodnike in jih počasi brusi; nastajajo svetleči se in gladki jamski biseri, ki so edinstvena posebnost Brinščice. Jamo, njeno okolico in notranjost bo mo predstavili v tretji od daji izobraževalnega ciklusa. 18.50 Za zdravo živlienjc 19.05 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik, Vreme 20.00 Nove Tigrove brigade francoska nanizanka V novi kriminalistični seriji so Francozi rekonstruirali primere, ki so se dogajali v Parizu in okolici od začetka tega stoletja naprej, v času ko so delovale slavne »Tigrove brigade*. Osnoval jih je tedanj predsednik vlade Clemenceau. Za to se je odločil, ker je bila policija v tistem času zelo neučinkovita in je omogočila razcvet kriminala. Na pobudo inšpektorja Valentina, glavnega junaka nanizanke, ki jx> zna vsa zarjavela kolesca francoskega piolicijskega mehanizma. nastane sodobnej ša policijska organizacija, ki ne bo le nemočno razisko vala zločine, ampak jih tudi prenrečevala. ?1.00 Modni utrinki 21 05 Zrcalo tedna 21.25 Norei kino r finski film); Noč na obali Koper 13.30 - 16.30 Odprta meja Danes bodo v okviru Od ort e meje med drugimi še naslednje vesti: GORICA - Obisk Srbov VIDEM - Obnova potresnega področja TRST - Intervju o Jadranskem koledarju 17 00 Z nami pred kamero 17.05 TVD novice 17.10 TV. šola 18.00 Visok pritisk glasbena oddaja 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 20.15 »Tri skrivnosti* čelov, film 2? 05 TVD danes 22.20 Baletni večer Zagreb 17.45 Plaviea 18.15 TV koledar 18 25 Kronika občine Reka 19 30 TV dnevnik 20.00 Pastirji iz Tušetije gruzinska nadalj. 21.10 Cost urednik: Vladimir Krpanj zgodba; 16.55 Izletnik: 17.00 Roek glasba: 17.32 Petkov koncert: 18.45 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 11.00, 12.01. 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja glasba in kro ntka; 6.-16 Včeraj v parlamentu; 9.02 in 10.03 Radio 1 in jaz; 10 30 Pesem v času; 11.00 Odprt) ko tiček; 11.10 Glasbenogovorni spo red; 11.34 Radijska nadaljevan ka: 11.58 Zeleni val 12.03 Ulica Asiago Tenda: 13.25 Radijska pri redba: 13.35 Master flash; 14.28 Šola in vzgoja: 15.03 Tednik pra vic in dolžnosti: 16.00 l! pagint ne: 17.30 Master under 18: 17.55 Zeleni val: 18.00 Glasbeno žaba vanje; 18.30 «Globetrotier»: 19.10 Šjtortna odrla ia; 19.30 Jazz glas ba: 20.0) ženske; 20.20 Glasba; 21.03 Simfonična sezona 1982-83 direktno iz Avditorija Turin 22.35 Avtoradio flash; 22.40 Glasba. LJUBLJANA 5.30, 6.00, 6.30. 7.00, 8.00. 9.06 10.00. 11.00, 12.00. 14.00, 19.00. 21.00. 22.00. 23.00. 24 00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.26 Iz naših sporedov; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.52 Naši u metniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja: 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?.,.. 11.35 S fiesmijo f)0 Jugoslaviji: 12.10 Iz glasbene tradicije;.■ 12.30 Kmetijski nasveti; i2.40 Domače pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila ir za bavna glasba: 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 človek in zdravje: 14.25 Naši poslušalci čestitajo: 14.05 Chopin: Variacije na temo. 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogod ki in odmevi; 15.30 Napotki za tu riste; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17 00 Studio ob 17. uri; 18.00 Pojemo in go demo: 18.30 S knjižnega trga: 18.55 Minute za EP; 19.35 Lahke noč, otroci; 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Odda ja o morju; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Radi ste jih poslušali. 23.OT Lirični utrinki; 23.10 Petkov glas beni mozaik: 0.05 Nočni program PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 3. decembra 1982 DVOBOJ V BARCELONI Evropejci odločili dvoboj z Ameriko v svojo korist BARCELONA — V tradicionalnem dvoboja teniških reprezentanc Evrope in Amerike so letos slavili Evropejci s 7:5, ki so se Američanom oddolžili za lanskoletni poraz (3:9). Za Evropo so nastopili Higueras, VVilander, Borg in Lendl, za Ameriko pa Gomez (Ekv.), McEnroe, Van Patten in G. Mayer (vsi ZDA). Dvoboj je bil zanimiv predvsem zaradi nastopa Borga, ki pa se res ni izkazal, saj je tudi v zadnjem dnevu izgubil proti Mayerju s 3:6, 6:4 in 3:6. Posebnost zadnjega dne je bila tudi igra McEnroeja in Lendla. Oba igralca sta zapustila bled vtis in sta razkačila občinstvo, kar velja predvsem za Američana, ki je nalašč «pošiljal» žogice na tribuno, čeprav je imel odprto pot do lahke zmage. Zmagal pa je Lendl z 2:6, 7:5 in 6:2. Taki nastopi res ne delajo časti najboljšemu teniškemu igralcu na svetu, kajti McEnroe. ki zasluži z igro mastne milijarde, bi moral vendarle imeti odnos do občinstva in ne misliti, da je klovn v cirkusu... NOGOMET Pred jutrišnjo tekmo za EP Bearzot ima še težave s sestavo enajsterice Tudi Bergomi ki Conti sta lažje poškodovana • Italijanski selektor je včeraj spregovoril o igri Romunov FIRENCE — Ladislav Boloni (30 let) in Ilie Balad (26 let), prvi igra na položaju desnega krila, drugi je srednji napadalec, sta d-sta romunska nogometaša, katerih se italijanski selektor Enzo Bearzot najbolj boji. To je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci, ko se je pogovarjal z novinarji o jutrišnji tekmi z Romunijo v okviru kvalifikacij za finalni del evropskega prvenstva v Franciji 1984. leta. Bearzot je tudi dejal, da morajo svetovni prvaki nujno zmagati, kajti niti neodločen izid ne bi kdove kako pomagal. Zaradi tega je v taboru »azzurrov* precej skrbi, ki jih povzroča zdravstveno stanje Bergomi ja in Conti ja. Ta dva nogometaša sta namreč poškodovana in ni gotovo, če bosta do jutri nared. Njun izostanek pa bi seveda pomenil hud udarec za svetovne Iti UMI MIH lltlllll IH III MflMIIIIIIMIMI IIIIIIIIII til IIII Itllfllllllllllllllllllii 11111(1111111 tlllllllllH ODBOJKA INTERUGA ZA PIONIRKE Tri moštva v vodstvu Turnir se bo nadaljeval 12. t. m. na «1. maju» v Trstu V odbojkarski interligi za pionirke so na prvem mestu kar tri moštva (Brda, Kanal in Koper), Prva od zamejskih ekip pa je Sokol, ki je doslej zbral 16 točk. Interliga pa je predvsem lepa priložnost. da si mlade odbojkorice z obeh strani meja med seboj spoznajo. da se med društvi vzpostavi še ožja prijateljska vez. IZIDI Turnir v Solkanu Koper - Nova Gorica 2:0 (15:11, 15:3) Solkan - Koper 0:2 (2:15, 5:15) Nova Gorica Breg 1:2 (12:15, 15:7, 8:15) Solkan - Breg 0:2 (8:15, 5:15) Turnir v Kopru Semedela - OŠ «J.P.V.» 2:1 (15:9, 13:15. 15:6) Koper - Semedela 2:0 (15:2, 17:15) OŠ »J.P.V.* - Koper 0:2 (5:15, 8:15) LESTVICA Brda Kanal Koper Sokol Bor Kontovel Sloga Semedela Breg OŠ »J.P.V.* 9 8 9 8 Nova Gorica 10 Solkan 9 16 17 15 13 12 10 10 7 6 5 7 0 5 3 7 8 4 9 9 14 11 14 19 18 17 17 17 16 14 12 12 12 11 11 11 9 SPORED NADALJNJEGA DELA Trst: stadion «1. maj» (ŠZ Bor), nedelja, 12. decembra 1982 Mala telovadnica ob 9.30: Bor - OŠ «J.P.V.» ob 10.00: Semedela - Brda ob 10.30: Brda - Breg ob 11.00: Semedela Solkan ob 11.30: Nova Gorica-OŠ »J.P.V.* Velika telovadnica Koper - Sokol Sloga - Solkan Kanal - Sokbl...... ' I" Kanal - Sokol Kanal - Sloga H .(,.i < ■ .1 V \>JJi-t Ji S -J, Ui. lil prvake. Zaradi tega se bo Bearzot odločil za sestavo ekipe zadnji trenutek. Po teh »notranjih* problemih se .je italijanski selektor lotil analize igre romunske reprezentance. Ob tem je poudaril, da poraz Romunov proti NDR z 1:4 nima nobene veljave, saj je romunska reprezentanca v tej prijateljski tekmi nastopila brez sedmih standardnih reprezentantov, članov Craiove, ki tvorijo ogrod.je moštva. Vsekakor bo jutrišnja tekma zelo pomembna in tega ni treba posebej poudarjati. Stadion .je že razprodan in navijači čakajo, da bi videli na delu svetovne prvake. Menimo, da Romuni vendarle niso taka nogometna sila, ki bi lahko ogrozila »azzurre*, vendar .je v Italiji že tako, da postanejo vsi nasprotniki reprezentance nekakšna , »strašila*. Ko bi Italijani igrali proti Malti, bi tudi ta ekipa čez noč postala nekakšna Brazilija... Vendar .je tudi res, da je treba vsako tekmo dobro zrežirati in se zavarovati pred morebitnim neuspehom. saj pridobi potem tudi u speh slajši priokus. Umrl Giovann! Ferrari MILAN — V starosti 65 let je včeraj v neki milanski kliniki umrl Giovanni Ferrari. Ferrari je bil znan nogometaš, svetovni prvak leta 1934 in 1938, poleg tega pa še večkrat državni prvak z različnimi italijanskimi moštvi. NAMIZNI TENIS V PROMOCIJSKEM PR VENSTVU V nedeljo derbi Mladina-Kras Križani so trenutno na zadnjem mestu lestvice, Kras pa na tretjem - Pri Mladini težave s rednim treningom Bolgari v Italiji AVEZZANO — Nogometna reprezentanca Bolgarije bo 26. t.m., odigrala prijateljsko tekmo z neko reprezentanco iz okolice L’Aquile. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 X 2 X 2 X X X 1 X 2 1 X 2 1 1 1 1 2, 1 X 1 1 X Tudi za ekipo Mladine se je novembra začelo namiznoteniško prvenstvo. Mladina nastopa letos v promocijskem prvenstvu, saj so namiznoteniški igralci kriškega društva lani izpadli iz C lige, v ka teri so nastopali samo eno sezono. Ogrod.je ekipe so sestavljali pretežno mladi igralci, ki se niso mogli takoj prilagoditi zahtevnei šemu nivoju nastopanja. Starejši igralci, ki so Mladino privedli v C ligo, so se namreč razšli, kljub temu pa so mlajši vsekakor pridobili veliko izkušenj, ki jim bod i letos prav prišle. Mladina se u bada tudi z drugačnimi vprašanji saj igralci niso mogli redno trenirati in so tudi letošnje Drvenstvo pričeli praktično brez. vadbe. Občasni treningi so potekali v dvorani doma Alberta Sirka, seveda ta krat, ko je bila dvorana prosta. Moštvo Mladine .je prvo tekmo igralo proti Don Boscu (6. 11.) in gladko izgubilo z 1:5, edino točko pa je osvojil Giorgio Temze, ki brani kriške barve skupaj z Nikom Tencejem, Diegom Košuto in Darkom Pahorjem, saj je tudi Alain Tenz.e opustil aktivno udejstvova nje zaradi študijskih obveznosti. Tudi v drugi tekmi so Križani do živeli poraz., in sicer proti Ente Portu. Tekma se .je končala s 5:9 za goste. Najbrž pa bo šlo sedaj na bolje, kajti kriški igralci bodo spet začeli redno trenirati (v prostorih doma A. Sirk), trikrat tedensko tudi v dvorani rekreatorija. Ze to nedeljo bo Mladina nastopi la v prvenstvenem derbiju proti Krasu. Križani so malce v škripcih zaradi pomanjkanja treninga, kljub temu pa bo slovenski derbi brez dvoma zanimiv. Trenutno je Mladina na zadnjem mestu na lestvici Skupaj s Polisportivo Opicina, vodi pa TT Trieste pred Don Bo-scom, na tretjem mestu sta ekipi Krasa in Ente Porto. A. S. «Sobotni trim* Kot običajno bo jutri po valovih radia Trst A oddaja za ljubitelje rekreacije »Sobotni trim*. Jesenska oddaja, ki jo pripravlja Ma ri<5 Šušteršič s sodelovanjem urednika za rekreacijo radia Ljubljane Stanetom Urekom. je namenjena športni rekreaciji in začenja že svoj tretji mesec »življenja*. Oddaja vas bo prav gotovo prevzela, saj poleg običajnega govora o smučarski sezoni, bo Stane Urek, urednik za rekreacijo iz Ljubljane, podal zamislek, kako naj bi bila izbira športa za rekreacijo odvisna od poklicnega dela. I* Ljubljane se bo oglasil tudi profesor Drage Ulaga, ki nam bo govoril o pomembnosti ogrevanja pri športu na sploh. Na vrsu bo tudi domača tema, Športna šola Trst. O delovanju te organizacije bo govoril profesor Franko Drasič. Posnetek z včerajšnjega srečanja Jadran - Bic v Repnu .......................................m.......h..................................."™ 99B9BBBK .................... ....... ' ......................................‘ 9 KOŠARKA ______ SINOČI V REPNU Zfl DRŽAVNO PRVENSTVO S poprečno igro v prvem polčasu si je Jadran tudi zapravil tekmo JADRAN — BIC 84:87 (38:50) JADRAN: Kojancc 4, Pertot, Vremec 20 (4:4), Gulič 24 (4:11), Emili, VassaMo 18 (2:3), Hrovatin 2, Pupis 5 (3:4), Rauber 11 (3:4). BIC: Babic, Bortolot 12 (4:5), Del Piero 5 (1:3), Angeli 2, Ccnderelli 2, Dapas 10, Ceppi 18, Di Iorio 4, Bobicchio 10 (2:2), Agostinis 25 (3:5). PM. Jadran 16:26, Bic 10:15. SODNIKA: Škrlj in Cozzolino. Jadranovci so si sinočnjo tekmo proti Biču v okviru državnega mladinskega prvenstva v bistvu zapra vili že v prvem polčasu z izredno slabo igro pod košema, kjer je nasprotnik polovil kopico odbitih žog. Začetek je bil sicer izenačen, kaj kmalu pa so si gostje priborili po deset in več točk prednosti, ki so jih obdržali do konca prvega polčasa. Bic je bil tudi bolj natančen v metu od daleč, jadranovci pa so si poleg tega privoščili tudi nekaj začetniških napak (koraki, podaje v prazno ali nasprotniku), na trenutke so tudi nekoliko forsirali met, če k temu dodamo še dčjstvo, da SMUČANJE PRED STARTOM SVETOVNEGA POKALA PHIL MAHNE TUDI TOKRAT ABSOLUTNI FAVORIT Ali bo postal ameriški reprezentant Phil Mahre tretji človek v zgodovini svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki bo trikrat zapored slavil v absolutni konkurenci. kajti novi sistem s tremi tekmami v super veleslalomu bistveno ne menja položaja, ki je naj ugodnejši za Phil Mahra. zdaj vse kakor najbolj vsestranskega alpskega smučarja r>a svetu? Športni poslovnež Serge Lange, ki je ustanovil svetevni pokal v alpskem smučanju ko je bil zaposlen v pariškem športnem dnev niku «L’Equipe». že pripravlja »novo formulo*, ko .je ugotovil, da bi lahko postal svetovni pokal v alo-skem smučanju premalo atraktiven. če bi Phil Mahre zmagoval v takšnem slogu kot v sezoni 1981 1982. ko je osvojil svetovni pokal v absolutni konkurenci, pa še v slalomu in veleslalomu, nar ie bilo preceišno presenečenje, saj je ostal Ineemar Stenmark po desetletni dominaciji tudi brez svetovnega ličkala v slalomu, ki .je bil navidezno rezerviran zanj. malokdo pa je tu di pričaljoval, da bi lahko doživel Ingemar Stenmark poraz v boju /a svetovni pokal v veleslalomu. Phil Mahre bo skorajda zagotovo dominiral v svetovnem alpskem smučanju do olimpijskih iger v Sarajevu 1984, saj je težko ver.,eti. da bi lahko Ingemar Stenmark se imel dovolj motivacije za naporen trening, brez katerega ni velikih serij niti za takšnega športnega umetnika, kakršen je Ingemar Sten mark. Odštevanje za svetovni pokal se je že začelo, toda v letos niem programu bodo imeli smukači dve uvodni prireditvi v Legalpu in Val dTseru, specialisti v tehničnih disciplinah pa bodo v žarišču pozornosti v januarju in februarju. Serge Lange je v prejšnji sezon: sicer napovedoval velik dvoboj Phil Mahre - Ingemar Stenmark, ki naj bi bil podobna atrakcija kot teniški dvoboj Bjorn Borg - John McEnroe, toda švedska reprezen tanta nista izpolnila pričakovanj. Bjorn Borg se je zapletel v znam spor s FILT, Ingemar Stenmark pa .je bil preslabo pripravi,en, da bi lahko vzdržal naporno sezono, v kateri .je v Schladmingu blestel na svetovnem prvenstvu. Tone Vogrinec je sicer prepričan, da ie tudi v letošnji sezoni Ingemar Sten mark nekoliko prepozno začel s pripravami, toda dvoboj Phil Mahre - Ingemar Stenmark vendarle ost.a ja magnet za gledalce, sponsorje in televizijske družbe, ko sc odločajo za vključevanje v neposredne prenose. Aco Pasternjak MOŠKI: Legalp, 5. decembra: smuk; Val dTsere, 9. do 11. decembra: smuk, super-veleslalom in alpska kombinacija; Courmayer, 14. decembra: slalom; Val Gardena, 19. decembra: smuk; Madonna di Campiglio, 21. in 22. decembra: slalom, superveleslalom in alpska kombinacija; Parpan, 4. januarja: slalom; Morzine-Aavoriaz, 8. in 9. januarja: dve tekmi v smuku; Adelboden, 11. januarja: veleslalom; Wengen, 15. in 16. januarja: smuk, slalom in alpska kombinacija: Kitzbuhel, 22. in 23. januarja: smuk, slalom in alpska kombinacija; Sarajevo, 27. januarja: smuk; Kranjska gora, 29. in 30. ja nuarja: slalom in veleslalom; St. Anton, 5. in 6. februarja: smuk, slalom in alpska kombinacija; Garmisch-Partenkirchen, 9. februarja: superveleslalom; Markstein, 12. februarja: slalom; Todtnau, 13. februarja: veleslalom; Tarnaby, 23. februarja: slalom; Gallivare, 26. in 27. februarja: slalom in veleslalom; Aspen, 4. do 6. marca: smuk in veleslalom; Vail, 8. marca: veleslalom; Lake Louise, 13. marca: smuk; Furano, 18. do 21. marca: slalom, veleslalom in paralelni slalom. Za svetovni pokal v alpskem smučanju štejejo 3 kombinacije, 5 smukov, slalomov in veleslalomov, PROGRAM SVETOVNEGA POKALA pri čemer šteje superveleslalom enakovredno svetovni pokal v veleslalomu. ŽENSKE: Val dTsere, 7. in 8, decembra: smuk in veleslalom; Limone Piemonte, 10. decembra: slalom: Piancavallo, 15. in 16. decembra: smuk, slalom in alpska kombinacija; Zeli am See, 19. decembra: superveleslalom; Pfronten, 8. in 9. januarja: smuk in superveleslalom; Ruhpolding, 11. januarja: sla lom; Schruns, 15. in 16. januarja: smuk. slalom in alpska kombinacija; MegevC St. Gervais, 21. do 23. januarja: smuk in veleslalom; Les Diabla-retes, 29. in 30. januarja: .smuk, slalom in alpska kombinacija; Sarajevo Jahorma, 5. in 6. februarja: smuk in veleslalom; Maribor, 9. februarja: s'alom; Visoke Tatre, 12. februarja: veleslalom; I^t. SL Anne, 5. in 6. marca:'smuk in veleslalom; Watter-ville Valley, 9. in 10. marca: ,slalom in veleslalom; Vail, 13. marca: veleslalom; Furano, 18. do 21. marca: slalom, veleslalom in paralelni slalom. V ženski konkurenci štejejo za »vetovni pokal v alpskem smučanju 3 kombinacije, 4 smuki, slalomi in veleslalomi, s tem da štejejo superveleslalomi za svetovni pokal v veleslalomu. je Bic v poprečju višja ekipa, nič čudnega, da je jadranovce pustil za sabo. V nadaljevanju je domača peterka začela veliko bolj agresivno, Gulič je ukradel dve pomembni žogi in je kazalo, da bo morda le prišlo do preobrata. Potem pa je šlo naprej približno po tirnicah iz prvega polčasa, čeprav je Jadran le nekoliko popravil skok pod košem. Tekma je spet zaživela sedem minut pred krajem, ko je Jadran dosegel delni izid 8:0 in zmanjšal na 75:65. Številno občinstvo ga je z bučnim navijanjem spodbujalo, zmeda pri gostih pa je trajala le nekaj minut in razlika se nikakor ni hotela zmanjšati, šele nekaj več kot dve minuti pred krajem so domači z nekaterimi natančnimi streli Vremca in hitrimi prodori Guliča vendarle prišli na pet točk razlike. Časa pa je ostalo premalo in res škoda, da take igre niso pokazali že prej, ko bi se še dal dohiteti nasprotnik. Na vsak način se s tem porazom položaj Jadrana ni poslabšal. Važno je, kakšen izid bo dosegel v Vidmu in v Gorici, zmaga pa je le bila prestižnega pomena in res škoda, da Guliču in zlasti Rauberju sinoči ni šlo, kot bi moralo. Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija košarkarske zveze je kaznovala s prepovedjo nastopanja na eqi tekmi Meneghina (Billy) in Della Fiorija (Cagiva). Do napada na Qetkawa, ki je trajal kar dvajset minut, je prišlo ob kancu tekme, potem ko je sodnik dosodil enajstmetrovko, s katero je Kuvajt po podaljških s 3:2 odpravil Severno Korejo (regularni del srečanja se je končal neodločeno 1:1). Zaradi nezaslišanega početja so severnokorejsko reprezentanco izključili z iger, tako da ne bo mogla odigrati finala za tretje mesto proti Saudski Arabiji, poleg tega pa tvega, da jo sploh izključijo za prihodnji dve leti. BOKS Stecca ostal prvak TERAMO — Loris Stecca je s sinočnjo zmago proti Salvatoru Melluzzu ubranil italijanski naslov v peresni kategoriji. Srečanje je sodnik prekinil v 6. krogu, ker je Melluzzo hudo krvavel iz prebite arkade. n-......v....• • ■ *>w • .....‘ ‘ ‘ VAV ‘ y ■ 1 ...................'j! Danes igra za vas . ! Walter Sosič Getkavv se vrača domov s 35 iivl NOVI DELHI Tajski nogometni sodnik Vijit Getkavv, katerega so brutalno napadli in pretepli severnokorejski igralci in navijači po Srečanju proti Kuvajtu v polfinalu azijskih iger, je včeraj zapustil bolnico in se vrnil domov. Na glavi ima kar 35 šivov. ga, kar zmore predvsem zaradi vrste poškodb, ki tarejo ekipo. Poleg tega pa so se morali v zadnjih srečanjih soočiti s slabim sojenjem, tako da so jih na primer v zadnji tekmi »oropali* za zmago. Verjetno pa se bo s povratkom Klavdija Starca in Petra Žerjala 1-gra Jadrana precej izboljšala, tako da bodo lahko vstopili v «play-off* za napredovanje v B-ligo. VValter Sosič (letnik 1961) je precej znan v krogih navijačev Jadrana, saj je standardni vezni igralec tega moštva. S košarko se je začel baviti leta 1969 pri openskem Poletu. Leta 1978 je prestopil k novoustanovljenemu Jadranu in tu opravil celotno zmagovito pot od promocijskega prvenstva do C-l lige. Po njegovem mnenju je letošnje košarkarsko prvenstvo C-l lige veliko bolj izenačeno od prejšnjega. Jadran pa letos ni pokazal še vse- Bologna - Cavese 1 Campobasso - Bari 1 Catania - Arezzo X Como - Milan 2 Cremonese - Reggiana 1 Lazio - Varese 1 Lecce - Foggia 1 Monza • Atalanta X Perugia - Palermo X Sambened. - Pistoiese X Carrarese - Modena 1 Cosenza - Reggina 1 Giulianova - Brindisi 1 HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiimiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiitliiiiiiiiiHiiimMiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiitiiiinmiiioiiHiiiiilU KOŠARKA NAŠE EKIPE V RAZNIH LIGAH Začelo se bo tudi prvenstvo dečkov V središču pozornosti slovenski derbi mladincev Polet-Bor V tem tednu bodo pričeli s prvenstvom tudi dečki in tako bo število naših košarkarskih ekip v raznih ligah še večje. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Stella Azzurra -Bor Radenska Ožboltovi varovanci bodo pred novo težko preizkušnjo. Po poprečni igri v Miljah bodo tokrat igrali zopet v gosteh, in sicer proti Stelli Azzurri, ki je prav v prejšnjem kolu doživela prvi prvenstveni poraz (proti Grandi Motoriju). Časa del Frigo - Polet Tudi poletovci se v prejšnjem kolu niso izkazali. Sedaj pa bodo morali v goste nevarni ekipi Časa del Frigo, ki uvršča tri dobre košarkarje, kot so: Cumbat, Gimona in Co-mici. Menimo, da bi lahko poletovci poskrbeli za presenečenje, le če bodo odlično opravili svojo nalogo. Radiograf Control - Kontovel In pred težko oviro bo tudi Ka-folovo moštvo. Miljska ekipa je pred kratkim dobila «sposorizacijo» in kaže, da je to vlilo fantom novega elana. Miljčani so namreč v prejšnjem kolu na odprtem igrišču v gosteh premagali moštvo Saba. MLADINCI Polet - Bor Že v drugem kolu bo v tem prvenstvu slovenski derbi. Poletovci so v prvem kolu izgubili proti Stelli Azzurri, borovci pa so bili prosti. Favoriti v tem srečanju naj bi bili poletovci, ki sicer uvrščajo mlade košarkarje. Pri Boru bodo za to tekmo imeli težave, saj bosta vsaj dva ključna mladinca igrala s člansko ekipo v Miljah. ........................................................................... v , *A f|yru|»| j ŠPORTNEfA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI # IZ ŠPORTNEGA * ' • G. Crucil: « Nogometna ekipa kot pomemben dejavnik pri združevanju domače mladine» Kolikšna in kakšna je športna dejavnost v Beneški^ Sloveniji. Kdo se s športom ukvarja in v kakšnem okolju? Težave, možnosti razvoja itd? «lz športnega življenja v Beneški Sloveniji* je rubrika, v kateri bomo skušali vsaj delno obveščati naše bralce o športnem delovanju v tem delu videmske pokrajine. Graziano Crucil, 43-letni predsednik in ustanovni član pevskega zbora »Nadiskih puobov» ter predsednik nogometnega društva AC Pul-fero iz Podbonesca je, kot sam pravi, posvetil pevskemu zboru in nogometni ekipi skoraj vse svoje proste ure in še marsikaj več. »Prihodnje leto, točno 1. marca bomo proslavili 10-letnico ustanovitve našega nogometnega društva. V vseh teh letih smo morali premostiti vrsto težav, predvsem ekonomskega značaja, da smo lahko ohranili moštvo, ki nastopa v tretji amaterski ligi.* «Zakaj pa ste sploh ustanovili nogometno ekipo?* »Sestavili smo nogometno ekipo, da bi združevali domačo mladino. Poleg tega smo bili prepričani, da je športna dejavnost izredno kori stna.» »Omenili ste ekonomske težave...* »Prav zaradi ekonomskih težav imamo še vedno le člansko moštvo. O mladinski ekipi torej ne moremo sploh govoriti. Če dodamo še, da smo še vedno brez lastnega igrišča, potem je tudi jasno, da si v prvenstvu ne moremo zastavljati večjih ciljev. Sedem let smo igrali v Špetru ob Soči, sedaj pa nasto parno v Sovodnjah. Odveč je, da povem, da stalna selitev pomeni za nas veliko stroškov in predvsem to, da našemu moštvu ne morejo sle diti navijači, kot bi sicer, ko bi igrali na lastnem igrišču. Le to je sicer že zasnovano, vsa ostala dela pa so še na.... papirju.* »Od kod pa pomoč?* »Prispevkov iz javnih skladov je tore malo. Sami si motamo potna gati. Znaten prispevek za nogomet Predsednik Graziano Crucil no ekipo daje pevski zbor N'adiski puobi. Predsednik sem tega zbora, sam v njem pojem kot tudi trener moštva Paolo Cont. Naš zbor vabijo na ohceti, kjer nam dajo določeno vsoto denarja, ki je nogo Po drugi strani je naš zbor tudi najboljše ,.mamilo" za našo ekipo. Po tekmi, ne glede na izid, se skupno z nogometaši zberemo v go stilni, tu pa pozabimo na vse eko nemške tegobe in na poraz z ve selo domačo pesmijo. Kolikokrat se je namreč že pripetilo, da smo se v isti gostilni dobili z nogometaši nasprotnikove ekipe, ki je zmagala. In kakšno je bilo njihovo začude nje, ko se je v gostilni razlegala naša pesem. „Izgubili so, pa vseeno pojejo,” so se čudili. Toda tako pojmujemo šport. Naj omenim Še, da naši igralci si sami kupujejo nogometne čevlje. Mi jim damo samo dres. Tudi v amaterskih ligah take prakse drugje ni več.* cKoliko domačinov pa je v vasem moštvu?* »Pred leti je bilo domačih nogometašev zelo malo. Trenutno pa je zunanja pomoč izredno skromna, kar je seveda za nas lep uspeh.* »Kolesno pa je sodelovanje z ostalimi bližnjimi nogometni društvi?» »S klubom iz Sovodenj izredno uspešno sodelujemo. Dokaz je že ta, da nastopamo na igrišču tega metnemu moštvu še kako potrebna, kluba. Z Audacejem iz Št. Lenarta Pevski zbor »Nadlski puobi*. Zgoraj: Aldo Cipriani, Antonio Clavora, Giuseppe Gubana, Giuseppe Chiabudini (pevovodja), Primo Medveš, Mario Cont. Spodaj: Paolo Cont, Mariano Gubana, Graziano Crucil (predsednik), Glno Cernola imamo prijateljske stike, večjega sodelovanja pa ni. Z Val Natiso-nejem pa nimamo stikov.* »Kaj si nadejate za bližnjo bodočnost?* «Deset let se borim, da bi končno dobili nogometno igrišče. Upam, da ga bomo čimprej dobili. To bi bilo za nas neprecenljive vrednosti. Glede ekonomskih težav pa verjetno bomo morali prisiliti pevski zbor, da bo opravil še večje število nastopov,* se je pošalil simpatični Crucil. «Kaj pa sodelovanje s slovenskimi nogometnimi društvi s Tržaškega in Goriškega?* »Škoda, da doslej tega sodelovanja sploh ni bilo. Doslej nismo igrali niti ene prijateljske tekme in zato upam, da bo do podobnih prijateljskih srečanj čimprej prišlo. Želeli bi povabiti tudi kako nogometno ekipo iz Slovenije. Pa kaj, ko nimamo svojega igrišča.* Toliko Graziano Crucil, neutrudljivi prosvetni in športni delavec, našim društvom s Tržaškega in Goriškega, da poskrbijo, da do teh srečanj dejansko pride. B. Lakovič KADETI Bor B - Barcolana Klobasovim in Poljšakovim varovancem se ponuja lepa priložnost, da osvojijo prvi prvenstveni par točk. S požrtvovalno igro imajo namreč možnost, da premagajo skromno Barcolano. Kontovel - Llbertas Če bo v Libertasovih vrstah igral tudi Gidino (letnik 1966), potem bo naloga Kontovelcev izredno težka, nasprotno pa so naši košarkarji ? tem srečanju favoriti. Ferroviario A - Sokol Ferroviario juriša na visoko mesto na lestvici in zmaga naših fantov v tej tekmi bi pomenila veliko presenečenje kola. Scoglietto - Bor A Ta tekma bo pravzaprav derbi kola, saj obe moštvi jurišata na končno zmago. Pri Scogliettu bo verjetno manjkal ključni igralec Zafred in zato so borovci v rahli prednosti. DEČKI Jutri in v nedeljo se bo pričelo prvenstvo dečkov, v katerem nastopa devet moštev, med katerimi tri slovenske: Kontovel A in B ter Bor. Bor - Grandi Motor! Borovci bodo nastopili z zelo mlado postavo, vseeno niso brez vsakršne možnosti za zmago. Igrati pa bodo morali požrtvovalno. SGT - Kontovel A Ginnastica Triestina je zelo dobro moštvo, ki uvršča nekaj odličnih posameznikov, zato bi bila zmaga Kontovelcev lep podvig. Druga Kontovelova postava bo tokrat prosta. MfNIBASKET Za nas bo seveda v središču pozornosti slovenski derbi med soko-lovci in Sežanci. Favoriti pa so košarkarji Kraškega zidarja, Borovci pa se bodo tokrat spoprijeli z Ri-creatorijem A, V ženskem prvenstvu bodo košarkarice Senožeč igrale proti drugi ekipi OMA. (M. R.) »HHUHinHHHIIIIHIHIHHIIIIIIIIIHIHIIflMHMHIitHH« OBVESTILA »Sil Smučarska odseka ŠD Mladina in ŠD Breg obveščata, da odpade izlet 5. 12. zaradi pomanjkanja snega. • • * ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo drevi ob 20. url na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije. Unonistvo, uprovo oglasni oddalak llM««»««»*»llH,,l,*»,»l»***l*M*#l,i»H«««l«8»«IIH«,llllll«*l*,l»l,RDII*»DD*«lM»IIH*»l*,l*,l8Bl>*BlB,**i*llll*l*ll,,,l,l,l,,li*ll#ll**l*l«l,,,,,l,,,ll-,,,,,,llifl* KMALU BODO PREDSTAVILI RESOLUCIJO V OZN V ZADNJIH DVEH DNEH ARETIRALI DEVET TERORISTOV / Varnostne sile preprečile obnovo piemontskega voda rdečih brigad Med aretiranimi tudi Marcello Ghiringhelli, eden od voditeljev turinskega voda rdečih brigad Hrrzplarna zemlja za avstralske domorodce SYDNEY — Prvič v avstralski zgodovini so v zvezni drža vi Victoria domorodcem brezplačno dodelili v lastništvo zemljišče. V bližini Melbourna so namreč 1.2 ha veliko zemljišče izročili »Ligi za napredek domorodcev*, ki si je tam že zgradila svoj sedež. Avstralski domorodci terjajo pravico do brezplačnega lastništva zemlje že cid leta 1860. vendar so še le zdaj prvič ugodili njihovi zahtevi. Premier Cain je ob slovesnem prenosu lastništva izjavil, da je «to dejanje prvi, simbolični korak, ki naj vodi k novemu obdobju za dumo rodce.* Marcello Ghiringhelli TURIN — Varnostne sile v Turinu in Piemontu žanjejo nove uspehe v boju proti terorizmu. Predvčerajšnjim so agenti turinskega Digosa aretirali štiri brigadiste, nekaj ur kasneje p« so karabinjerji v Turinu in v bližnji okolici areti rali pet rdečih brigadistov. Med njimi je najpomembnejši Marcello Ghiringhelli. ki je med voditelji obnovljenega turinskega voda rdečih brigad. Z njim so v predmestju Turina aretirali še Tereso Scinico. o-stale tri; Giannija Melo.nija, Pietra Tassonija in Lauro Assunto Prono. pa so aretirali v njihovih stanova njih. Marcello Ghiringhelli spada v ti sto skupino rdečih brigadistov. ki so se iz navadnih kriminalcev prelevili v teroriste. Po eni strani je to povzročilo kakovostno nazadovanje. saj so v brigadistične vrste vnesli metode organiziranega kriminala. po drugi strani pa je to olajšalo delo preiskovalcem, posebno ko so taki teroristi padli v roke varnostnih sil. Ghiringhelli pa vsem sodeč ni izjema. Obtožujejo ga. da je sodeloval v ropu na neko turin sko banko, v katerem so hladnokrvno umorili dva zaprisežena stražnika. Nekaj ur po aretaciji pa je baje že pričel sodelovati s preiskovalci. Iz skopih vesti pa‘ je razvidno, da ne moremo njegovega sode lovanja vključiti v logiko zavračanja oboroženega boja. kar je značilno za skesane teroriste, temveč je Ghiringlielli pričel sodelovati iz podobnih razlogov, kot to delajo navadni kriminalci. Vsekakor so na včerajšnji tiskovni konferenci karabinjerji poudarili. da so zadnji uspehi varnostnih sil v bistvu preprečili poskus obnovitve piemontskega voda rdečih brigad, pravici pa zagotovili odgovorne za vsa teroristična dejanja v zadnjem obdobju: od umora karabinjerskega podčasnika Atzeija do hladnokrvne usmrtitve zapriseženih stražnikov Pedia in D'Allea. Kljub vsemu pa se vsi dobro zavedajo. da pojava terorizma ne bodo tako lahko strli. Sedaj se vedno bolj zastavlja potreba odprave razlogov. ki so dovedli do terorizma. To pa je naloga političnih sil. Za kon o skesanih teroristih je dokazal, da lahko smotrn prijem več za leže kot vsa represija. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje. zakaj nekatera sodstva ne spo štujejo tega zakona, kar bi lahko povzročilo hude negativne posledice. Tožilčeve zahteve na procesu o naftnem škandalu TURIN — Na procesu zaradi naftnega škandala je javni tožilec Corsi v svoji pet ur trajajoči obtožnici zahteval težke zaporne in denarne kazni za večino obtožencev. Za glavnega krivca, bivšega poveljnika finančnih stražnikov generala Raffa-ela Giudiceja je zahteval 9 let zapora in plačilo 8 milijonov lir globe. Po vsem razumljivo bedo po tem sodnem postopku sprožili še drugega, s katerim bo skušalo finančno ministrstvo doseči povračilo škode, ki jo je utrpelo po generalovi zaslugi. Med ostalimi osemnajstimi obto ženci je javni tožilec zahteval 6 let zapora in 2 milijona lir globe za naftnega trgovca Musellija. v glavnem pa so se njegove zahteve sukale od treh do dveh let zapora. Tako je za tržaškega industrijca Eugenia Vatto zahteval 2 leti in 6 mesecev zapora, medtem ko naj bi Tržačana Carla Vlaha oprostili, ker ga ni nihče prijavil. RIM — Tudi italijanski škofje v komisiji ♦za pravico in mir* izraža jo svojo podporo pomislekom, da bi z namestitvijo jedrskih raket na Siciliji sprožili novo oboroževalno tek- iiiiiiiiifiiMiiMMiniMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiMiiiaiiiiiiinmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMniiiiiiMiii HH PRIMORSKE VESTI Petintrideset let koprske Agrarie KOPER — Delavci koprske A-grarie, delovne organizacije v okviru SOZD Timav, bodo pojutrišnjem slavili 35-letnico obstoja in dela tega kolektiva. Agraria šteje danes okrog 850 zaposlenih. Ljudnaproza, 1947. leta ustanovljena povojna zadruga v Kopru, je bila eden od temeljev današnje Agrarie, v kateri so združeni delavci vseli 18 zadružnih enot na Koprskem in več kot 40 zadružnih enot na TCrasu, ki so obstajale v letih po osvoboditvi. V današnji Agrarii delajo tudi delavci nekdanjega Fruetusa, Vina Koper in Mleka Dekani. Do leta 1960 je bilo kmetijstvo na obali re- PRVI ČLOVEK Z UMETNIM SRCEM SALT LAKE CITY - V ZDA so v univerzitetnem kliničnem centru prvič v zgodovini medicine vsadili pacientu umetno srce, ki naj bi stalno delovalo v njegovem prsnem košu. V pet ur trajajoči in dobro uspeli oiieraciji so umetno srce vsadili 61-letnemu zobozdravniku Bar--nevu Clarku, ki je bil srčni bolnik in bi brez te operacije zanesljivo umrl. Srce (po izumitelju zdravniku se imenuje i Vj l Certificati di Credito del Tesoro CCT so državni efekti, oproščeni vsa- • kršnega sedanjega in bodočega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom; a 2 ali 4 let. Kupon ob zapadlosti prvega šestme-sečja nudi 10%. Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za • efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno za- • padlostjo. Rok izdaje Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon. Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. Nudijo letni donos, ki je višji od donosa BOT. Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo. od 1. do 10. decembra Emisijska cena 98,50% 98% Rok 2 leti 4 leta Prvi šestmesečni kupon 10% Letni doprinos za 1. šestmesečje 22% 0 ca. Neobdavčljiva investicija, ki je vedno pri roki. E