Največji •iorauid dnevnik w Združenih državah sa vse leto • • • $6.00 . . • $3.00 York celo leto - $7.00 Za iooMButro celo leto $7.00 Za pol leta Za New I u a o S J GLAS NARODA List slovenskih delavcev y AmerikL The largest Slovenian Daily m the United States. lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelM* 3—1242 Entered u Second CJl&ss Matter September 21, 1903, at the Post Of floe at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHeleea 3—1249 No. 86. — Stev. 86. NEW YORK TUESDAY, APRIL 13, 1937—TOREK, 13. APRILA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. WAGNERJEVA POSTAVA JE V SOGLASJU Z USTAVO NAJVIŠJE SODIŠČE JE VČERAJ S 5 PROTI 4 GLASOVOM POTRDILO USTAVNOST PETIH RAZSODB Turški delegati dospeli v Beograd Gdspodar nima pravice odsloviti delavca, ako pripada tej ali oni delavski organizaciji. — Razsodba je naperjena tudi proti Fordu. — Green zahteva, da se število delavcev pri javnih delih poveča. Krvavi izgredi v Galeni, Kansas. — Devet oseb ranjenih. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Najvišje sodišče je danes v petih slučajih potrdilo ustavnost Wagnerjeve postave, čije svrha je, zajamčiti delavcem pravico organiziranja. Gospodar potemtakem nima pravice odpustiti delavca, ako pripada tej ali oni organizaciji. Veči no so tvorili takozvani liberalni sodniki Brandeis, Cardozo in Stone, katerim sta se pridružila še predsednik najvišjega sodišča Hughes in sodnik Roberts. Stališče, ki ga je zavzelo najvišje sodišče napram \Vagnerjevi postavi, splošno smatrajo za pomembno zmago Rooseveltove administracije. Nekateri domnevajo, da reforma najvišjega sodi-sča, ki jo zagovarja predsednik Roosevelt, sedaj ne bo potrebna. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — John L.. Lewis, predsednik odbora za Industrijalno organizacijo, je označil današnjo odločitev najvišjega sodišča glede Wagnerjeve postave kot "presenetljivo razsodbo". Spričo dejstva, da je bila odločitev podana z večino enega samega glasu, je rekel Lewis: — Usoda naše republike in blagostanja ameriškega prebivalstva je večkrat odvisna od volje in razpoloženja enega samega moža. Položaj je treba brezpogojno izpremeniti. Predlog predsednika Roosevelta (za povečanje števila sodnikov je edina rešitev. I. Warren Madden, predsednik Narodnega odbora za delavske odnošaje, je izjavil, da se razsodba tiče tudi avtnega magnata Henrya Forda, ki, kot znano, noče priznati nobene unije. WASHINGTON, D. C., 12. aprila. — Medtem ko kongres čaka na novo predlogo predsednika F. D. Roosevelta za zmanjšanje števila delavcev pri WPA — sedaj jih je 2,200,000 — je predsednik ameriške delavske federacije William Green svaril pred zmanšanjem ter izjavil, da mora zvezna a-gentura WPA preskrbeti delo še za 1,000,000 brezposelnih, ker bo sicer v nevarnosti morala in zdravje med delavskimi družinami. Za fiskalno leto 1937 - 1938 je treba najti delo za najmanj 3 milijonov delavcev. Konferenca ameriških županov, katerim na čelu stoji newyorški župan La Guardia in governerji sedmih najgostejše naseljenih industrijskih držav so se že prej izrekli proti zmanjšanju zaposlenosti pri WPA. V fiskalnem letu, ki poteče 30. junija, bo vlada delavcem pri WPA izplačala dve milijardi dolarjev, v svoji zadnji poslanici na kongres pa je predsednik Roosevelt omenil, da bodo stroški za prihodnje fiskalno leto znašali samo poldrugo milijardo dolarjev. GALENA, Kans., 12. aprila. — Ko je iz urada CIO padlo več strelov, je bilo ranjenih 9 oseb. Število ljudi, ki so se v poslopju zabarikadirali, ni znano. Priče pa so izpovedale, da je več ljudi streljalo iz poslopja. Pet ranjenih mož je bilo prepeljanih v Joplin, Mo, PREMIER SE NOČE POGAJATI Ministrski predsednik se ne mara pogajati z organizatorjem Tho m p-sonom. — Pripravljen pa je pogajati se s stav-kar ji. BOJI ZAPADN0 _OD MADRIDA Gen. Miaja hoče zlomiti obleganje glavnega mesta. — Republikanci so razstrelili most v Vseu-čiliškem mestu. MADRID, Španska, 1J. apr — Republikanski poveljnik gc neral J ose Miaja je naznanil. .so njegove čete z »linami toni razstrelile most, ki v«* J i «'« z reko Manzanares v Vsotiči liško mesto ter s trnu fašistično posadko v mestu odrezale oil o->tale fašistični* arkade pro«! TORONTO. Kanada, 1_\ apr. — Pogajanja za poravnavo stavke v tovarni (Jeneral Mo-ldn t<»i> of Kanada v Osliawa so se razbila, ko jo ministr. pred >»*dnik Mitchell Hepburn izja vil, «la so no mara pogajati ~ Hugh Thonipsonoin, organiza-torjoiu odbora za indnstrijskn : Madridom. • »vira ni žarijo. *4Tompson jo odina zapreka, M je rekel Hepburn,*' in n:i t i inooo ljudi mora po>taviti i • i l>odo mogoče postavili še dolge j republikanci z vso silo. so pn-j časa." čoli strahovito bombardirati Hepburn pa je dejal, da je j Madrid. Koliko ljudi je bilo u ]m Spravljen \>ak čas in un vsa-ojih pri Ma illidu ste imeli obo stranki !i*i tisoče izgub. Fašisti, na katere priti-kaj »; Brani se proti obdolžbi, da je bil v zvezi z zaroto. — Ameriška komisija preiskuje njegovo delovanje. urada in na postaji v Beograd ju je -prejel ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovi«- z j vsemi ministri. 1 Ta obisk turških b-iska dr. Stojadinoviča v Tur-•*iji. Neuradno s«' zatrjuje, da SFA\ WAGXKR CVETLICE ZA JUHO WASH 1X41TOX. I>. <\. 11. aprila. — I >va odlična bolnika z i nako bol«*znijo. toda z nasprotno politično pripadnostjo. >ta -i v bolnišnici izmenjala i vet lice in juho. kom kraju podajati so s stav-karji, povdaril pa je. da s {Tiiompsonom no mara imeti ni liakega opravka. Thompsoiiu ni dovolil vstopa v svoj urad, ko je prišel na čelu odbora, ki za -topa delavce v tovarni v O sliawi. Tudi General Motors sine mara podajati s Thomp-o-nom. Hepburn j«' rekel, «la mu n> oreostalo drugega, kot pogaj.i e. ia končati ter dodal: 4'Xik«lo toga ne obžaluje oo!j kot jaz, ker smo imeli razno vor 7. glavnimi uradniki (iciie- Boluika -ta republikanc i j rar Motors in so dovolili kon-nator Arthur < apper iz Kan rešijo, ki po mojem mnenju od I .-asa in o l«t >tara Sara Roose- * i-ovarjajo ] k »treba m položaja, volt, hčerka pred>ednikovog:i Toda -> Thompsonom se ne ma >iua Jamesa. ' >l»;i st.-i bila op«*rirana na ram sestati, dokler traja st;r\-ka. IMegaeiji sem pojasn.i h piou. S« nator j«- «lobil mno-j >v«»jo odgovornost k«»t načelnik ovotlio in j«- naro«"il. naj jih \ la«lo v Ontario in da ta odgo- nekaj pošljejo Sari. Takoj j«' -onator prejel zahvalo. pihano z otroško roko. ii' veliko ~kl«»o sporočili F. D Roosevelt u, kak«» j" najvišjo s«»-«:iščo o«lločilo glodo Wagner je-ve postavo, jo vzkliknil: — Današnji «i:m jo dolter dan za nas vse. vornost prinaša -« soboj dolž-nost, da skrbim za mir in red. Dokler ne bo neustavnih činov, v Oshawo ne lw> prišla policija. Toda v trenutku, ko »o prišlo do nemirov in me žu-i | an } »oz o ve in me prosi za policijsko varstvo, bo vojaštva j prevzelo jiopolno obla-t v () I siiawi." 11 Vladne «Vte so postavile n« prekinjeno črto ob roki Manzanares med Časa de Campo in V>eučiliškim mestom, kjer j «' ostalo okemurai bitki so republikanci zavzeli v velikem parku «'*a>a de Campo nek samostan, v katerem so bili fašisti zelo u trieni.. LONDON, Anglija, 12. apr. — Medtem ko jo angleška .vla-rila. — I'red ameriško nepristransko preiskovalno k«> misijo je Leon Trooki |w>ročal 0 svojem prelomu z jo>»|h»ii; Stalinom. kr» je komisija pričela z zasliševanjem irlo«le obdol-j:be, da je bil Trooki zapleten v zaroto proti ruski sovjetski \ lad i. Z vidnim vo-el j» in j»* nek«la.j nux'ni mož boljševi-ko Hn-ijc 1 okel, '*a komisarja, v oktobru leta da -trelja na v^ako' l'J-7 pa je bil izkljiuVn i/, ko- trankf * Stavkarji v Oshawi zahteva- pristani.*«, jo priznanje UAWA, uvedbo Fašistični general Franco je 40-urnega tedna. i>oldru£o pla- -poročil angleški vla«li, da nt co za nadurno delo in stalni tiovoli, da bi angleške ladje posredovalni odbor. .prihajale v Bilbao ter zagrozil, 'da borlo fašistične ladje stre- ADVERTISE in Mjale na angleške bojne ladje. "GLAS NARODA" ako bi Utišale ščititi angleško Iparnike na njihovi poti v nil Tiiinustione stranko m sic«»r za radi svojega boja proti vlada joči kasti z novimi pre«lpravi-cimi in neomejeno oblastjo. Chi«'a^ki odvetnik A. Gold man, ki je pri zasliševanju Trookijov luaiiiti-lj. jo izvajal, da jo proti Trockemti pot !"» glavitnih obdolzb in sicer: to loristično ruvanje proti Sov-jetskim voditeljem, organizacija industrijske sabotaže, povzročitev drugih terorističnih dejanj, kot eksplozijo, umori Turška državnika bosta 1!'. aprila odpotovala v Sofijo na Bolga rskeni. SOFIJA, Bolgarska, 1 J. apr. — Ko sta se turški ministrski predsednik Izmet Inonu iu vnanji mrnMer Tevfik Ruždi Aras pi tjala skf»zi Sofijo na potu v B«-ograd. ju jo na žolo7.niski postaji pozdravil ministr. predsednik Jurij Kjosejvauov s svojim kabinetom. Kjosejvanov je oba ilirska državnika j>oljubil na lici« t* r 1 j nato ž njima pol ure razprav-|llial o važnih političnih zad« - itd., slednjič pa tajna z\oza z nemškim fašizmom in japonskim militarizotn t«»r načrt za uničenje socijali«tičn(kga irf»>|»o-durstva in obnovitev kapitalističnega sistema v Rusiji. Profesor «lr. John Dewey i'. Ve\v Vorka. ki je predsednik politi« vali v kraljevi čakalniei. OSEM LETALCEV USmR-CEN1H FORM. Italija, \± aprila.— Vlada naznanja, da sta prej š;iji ponedeljek kcdidirala v komisije r»etorice, je izjavil. «laU»fiku dva velika lxmibnika ----------bao. ^ ,. . . .^i i »i • •• | Parniki, ki se nahajajo v St. Do streljanja je prišlo, ko so prišli člani unije J vanie CIO, pa se ni vršilo. Okoli 2000 delavcev se ... , , n- i ii-i • \s I Angleška vlada le ze pogosto je zbralo v Picher, da bi zborovanje preprečili. Ko >>osvari|a ^llerala Franca, da pa je bilo zborovanje preloženo v Galeno, so prišli bo smatral njegove bojne ladje, pred glavni stan, da ga napadejo, ko so prej že raz- ki bi ovirale angleške ladje, za bili glavni stan v Picher ju in Treece. Ko so delavci gorske roparje in že večkrat so .vi. , , . ,v ,. . , . j . je zgodilo, da je prišla kaka ai»- pnsli pred glavni stan, so pričeli iz poslopja padati ^^ ladja na pomoč streli, »kakemu trgovskemu pa miku. so olxlolzitve proti Troekemu tako velike, «la ima pravie?> zbrati vse dokaze, s katerim bo mogel ovreči obdolžit ve. 44Dejstvo,je nadaljeval dr. Dewev," da Mr. Trooki osebno oporeka tem obdolžbam, prav nie ne briga te komisije. Da pa je bil obdolžen. ne fla bi mu b>.-l«i dana priložnost za zagovor, je pa stvar, ki se neposredno tiče ve»ti sveta.*' "Ako je Trooki kriv," je rekel Dewey, 41 tedaj ne bo nobena sodba pretežka.'' Dewey je zagotovil, da bo ko-in.sija skušala biti (Nif^dumna nepristranska. Zasliševanje se Osem italijanskih letalcev jf bilo ustnrecnih. je pričelo v vili slikarja Diega Rivere v predmestju, kjer tudi Tioc'ki stanuje, odkar je v januarju prišel v Mehiko. Pri zasliševanju je bilo navzočih tudi vec članov ameriškega odbora za obrambo Trocke-ga. Ta odbor je tudi izposlovai, da je prišlo do tega zaslišanji«, ko je Trocki izjavil, da je pripravljen prostovoljno iti v roke ruskih rabljev, ako nepristransko sodišče dožene, da je kri \'j cesar ga dolži Moskva. , BL7LX VAHVVAT« New York, Tuesday, April 13, 1937 TEE LARGEST SLOVEN F VAILT IN UJ3.J. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 9LOVEN1C PUBLISHING COMPANY rramk 8akae». President L. Boned lk, Tre*s 9H of tbor* officers: New lark City, N. X. O L A 8 NARODA (Voiee ef tbe Peeple) ■rvr Day Except Sonde ye end Holiday« 6i oelo leto relje ae Ameriko la Kanado ■ >• Jti.00 m pol lete .................... $3.00 'm četrt leta..................fl.ttO Za New York ea celo leto ,......f7.0U Za pol Za Inozemstvo aa oelo leto......(7.00 Za pol leta....................(3.54 8obocrlptloo Yearly $6.00 Iz Jugoslavije NEVARNE POPLAVE strašno pretepal in v iskali mu jc potrdila vse, kar je od nje zahteval. Da bi se rešila V velikonočnih dneh je Du-'niuk mu je, čeprav v mnogih nav z vsemi svojimi pritoki na- primerili nedolžna, kar po vr-rasel in je pri Zemunu širok sti naštevala imena sosedov, ki Kdaj 9 km. Begeg je poplavil ; naj bi bili njeni ljubimci- V Mtfai feres podpise ln oeehnortl se ne prlottojejo. Denar naj ae blagovoli wOUJatl po Money Order. Pri sprenoerabl kraje naročnikov, prosimo, da *e t odi prejteje bi v sli Me na znan i, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement o« Agreement °*Olas Naroda" laiiaja vsaki dan izrzemšl nedelj ln praznika? "GLA8 NARODA218 W. 18IH Street. New York. N. f. Telephone: CHelsea 3—1242 NOVA SVETOVNO-GOSPODARSKA KONFERENCA Na željo Francije in Anglije je začel belgijski ministrski predsednik Paul Zeeland uglajati pot za novo svetovno-gospo-darsko konferenco, rije glavna s vrha 1k>, nekaj ukreniti za države, ki so bile jhj vojni v gospod i« rskem pogledu potisnjene v o-zadje. Ameriko lx> ofieijelno ali pa neoficijelno zastopal posebni Rooseveltov odposlance Norman H. Davis. Ob dvajseti obletnici vstopa Amerike v svetovno vojno je rekel ameriški državni ta jniK C. Hull v svojem govoru v Washingtonu, da je napočil skrajni čas za obnovitev in utrditev mednarodnih gospodarskih in političnih odnosa je v. •— Tako daleč smo prišli, — je poudarjal Hull, — da države. ki so že na robu gospodarskega propada, trosijo svoja zadnja sredstva za oboroževanje. Te priprave ustvarjajo videz velike gospodarske delavnosti, toda ta delavnost je mrzlična in nezdrava ter je namenjena uničevanju, ne pa ustvarjanju. vse pašnike okrog Petrovgra da. Ti^a je prodrla v Titel ter se razlila po glavnih ulicah. Zdaj so tam pod vodo zemljiška na razdaljo 25 km. Pri Bečeju je Tisa široka 5 km. Veliko polj<» Ljutovo je poplavljeno in so morali iz naselbin evakuirati ljudi in živino. Pod vodo so tudi velika zemljišča okrog Pančeva. Naglo narašča 11 r< I i Sava in od r-Bsanske Gra-diške Broda so pod vodo ve-< lik kompleksi zemljišč. Iz nekaterih naselbin so se morali prebivalci izseliti in za prvo silo so jih zdaj v Brodu nastanili po vagonih. Reka Česma se je letos že tretjič izlila iz svoje struge ter poplavila velika pod- neki hiši se je na velikonočni ponedeljek goistrla večja »Iruziba vaščanov. Pro»ko»pec se je oborožil s puško in z revolverjem ter se postavil na stražo pred hišo. Ko so se vaščani zvečer razhajali, je kar na sl"-po v svoji besnosti streljal med nje. Dopisu iBrooklyn, N. 1'. Teden dni imamo že za nami I kar smo imeli v Slov. Domu v roeja. Nekatere vasi so mora- Brooklvnr "Kmetski ples', h prebivalci zapustiti, ker je katerega je priredil -Slovan ", voda dosegla višino 2 m. V.Da je ta prireditev uspela v ta drugih vaseh, kjer voda ni ta- ko splo;no ^ovoljstvo, se pa ko visoka, pa primanjkuje ljn- ima Slovan" zahvaliti izdat-dem in z,vini pitne vode, ker je ni p0I110gnejo slediti v grob še o-stali bolni člani. Obdukcija trupla Filerschinanove ni pokazala nobenih pofeebnosti, vsi znaki so izdajali pljučnico. Bakteriološki zavod je dobil v:(j0 narasle š bo?j čim bodo preiskavo kos drobovja. Zdrav- dospele iz gornjega dela reke niki označujejo bolezen za še nove mase ledu "družinsko pnevmonijo" -j y najl)()tj nevarnem položaju pljučnico — ki utegnezblisko-j j. trenutno pet kmetij na no-vito naglico okužiti celo druži- kem rečnem otoku, ki se od ie-no. Kaj več o tej bolezni pa'denih mas popolnoma odtrgane ne vedo povedati. jod sveta in ki jih njihovi pie- bivalci niso hoteli ostaviti. Let. topovi razbijajo led na reki. Velikanska nevarnost je nastala v ozemlju roke Dvine v zadnjih dneh, ko se je začel v njej tajati leti in se pomikati proti ustju. Na več mestih se zatikajo ogromne množine ledenih plošč, ki ovirajo odtok vodovja. Vode v spodnjem delu reke naraščajo tako, da segajo že skoraj 10 m nad nor-malo, pričakovati p«> je, da bo- posebne pravice zakoncev v rumuniji. V zadnjem času je na Ru- sk«- oblatsti so odredile y»riprav-ljcnost vseh policijskih in gasilskih sil, da bi razbile nevarne ledne pregrade, pa so posta- V 15 VASEH 35 POŽAROV V Bosanski Krajini se v zadnjem času kar vrstijo nevarni: požari. Pred dnevi jo precoj Slediti ji mora le vojaška eksplozija ali pa nov gospodar.-ki takih nesreč povzročil vihar in polom. Če bo taka gospodarska konferenca trajno omilila politično napetost, je odvisno od oblasti, ki bo poverjena posamez nim delegatom. Nesmiselno bi I »i lo naprimer, če bi delegati .sedli na lini Hitlerjevim obljubam in zagoto \ i lom, da mu je mir najvišji cilj ter bi mu v zameno za te obljubo dali na razpolago nove vire in nova sredstva za oboroževanje. ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE Zanimiv članek o angleškem oboroževanju je napisal polkovnik J. Dumont iz Londona, ki pravi med drugim: — Zadnja reforma, ki zadeva britsko kopno vojsko, obstoji v tem, da bodo zgradili ali izpopolnili 14 tovarn za orožje in strelivo. Polisko topništvo bedo mehanizirali. Do 1. aprilr tega leta so vse oddelke v domovini, razen 4. divizije, deloma motorizirali. Formacija tankov, ki je štela še ob začetku letošnjega leta l>ataljonov, se pomnoži za en bataljon. Ker bodo armado motorizirali, se spremenijo tisti rekru-tacijski predpisi, ki se nanašajo na telesno dozorelost ali na Okvare nog. V nekoliko mesecih bodo vojsko opremili z novo stroj-nioo. Zdi se, da gre za modernizirano Vickersovo strojnico z zračnim hlajenjem, ki lw> lahko oddajala lf)00 strelov na minuto. Aktivno obrambo zoper letalske napade bodo prenesli na kopno vojsko. Vsi ti ukrepi, posebno tisti, ki se tičejo vojnega b rodov-ja in letalstva, ne morejo spremeniti dejstva, da je angleška armada do 1. 1936. nazadovala. Kopna vojska šteje danes samo polovico svojega stanja iz 1. 1914., ko je znašalo 272.000 mož. Namesto milice, ki je štela v juliju 1914. 04,000 mož, imajo danes le dopolnilne rezerve 200,000 mož. A tudi to se 1m> sedaj spremenilo. Po dolgem spanju se je brit.-ki lev prebudil. i gos]h' in gospodičen. katere so me;je najvažnejše vprašanje za',iani I)ripomogle, (U) tako lepe- velik okoliš. i / i I ga gmotnega u-pelia. DkKn i/> «... . _ II." Med drugim vsebuje ta zakonik nenavadno izjemo glede kazni za grehe zoper pNem- lerijo in minama. To razstre Ijevanje pa doslej ni imeio no-benega pravega učinka, kajti sko tajnotst. Dotični paragraf !(.(l^ne mase so se združile n: pravi:44Ne kaznuje se zakonec. raznih mestih v prave ledne I • - . - »iiv^viii » |/I ci » \ ICUI1U zakon^emu »ore, ki segajo celo do rečnega dna. drugni namenjeno [lismo, da se1 prepriča, ali ga ta drug vara." j Ta določba velja v enaki meri i za moeške, kakor za ženske. 36-ikrat gorelo. Popolnoma jc uničenih Ifi kmečkih domačij in še več gosjMHlarskih objek-lov. Revno prebivalstvo tr]»i ogromno škodo. ;in -nevesti" Marti Hude. Za "Slovana": Starešina. DIVJANJE LJUBOSUMNEGA MOZA V vasi Mika novcu blizu Vin-kovcev j<» ljubf>sumnost ]>m zro-čila strašno kr\'oprelitje. Kmet Josip Prokopec je streljal na svoje sosede, dokler mu ni pošla municija. Obležalo je 14 ranjencev in so »štirje t'tko initio ranjeni, da je malo upanja na okrevanje. Proko|>ec se je ni si oghnloval natančneje izžrebane številke in tako je zamudil zakoniti rok, do katerega bi moral dvigniti veliko vsoto. Namesto veselja je vest o tem dobitku prinesla v družino samo vznemirjenje i:i žalost. Kmalu so mogli dati !<• nasvet. naj poskusi v glavnem mestu z ozirom na srečni do- BLIZNIKOVA Prati ka za leto 1937 Ona 25C • poštnino vrecL "Glas Naroda" Sit West 18th Streti Hew Tork, H. T« Novi ljudski komisar. Ruski ministrski podpredsea-nik Valerij Mezlak je bil nedavno imenovan ljudskim komisarjem za težko industrijo. Njegov prednik Grego rij Or-djonikže je umrl pred mesecem dni. . - DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JKiOSI.AVI.IO V ITALIJO ta % 2.55 $ 5.00 $ 7.30 $11.70 127.00 $45.00 100 200 Din. Din. Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. Za f 6.50 $ i;je 9 30.00 f 57.00 $112.50 $107.50 Ur 100 Ur 200 Ur 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000 KEk SK Cgyg SEDAJ UIT HO MENJAJO 80 NAVEDENE rKSE rubVVZRSR HPKEMEMBI OORl ALI DOLI Za l*pla0lo t « — morate pmlaU $10^- - $20.- PrajwiaH doM v atamn kraja UpladR ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRftUJKMO PO CAR1JC IETTER ZA m aromiNo 01^- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glti Naroda" N. r. goovi!a dvojčke. Zanimivo je, da je pred desetimi meseci isto tako rodila dvojčke. Takrat sta bila dečka, Roln-ii in Frederic, sedaj pa sta deklici. Oče ima sedem bratov, ki so poverini tudi dvojčki, eden meti njimi pa je isto tako oče dvojčkov. V ženini družini dvojčkov nimajo. Batch el or živi v precej bednih razmerah. Navzlic vsemu se svoj«-ga otroškega blagoslova veseli in pravi, d;i bo poskusil vse, da ga dobro vztvdi. Ril bi seveda š<« bolj zadovoljen. ozna primera, da bi kakšna ženska v desetih m i \seeih dvakrat nnliln dvojke. Pred kratkim se je v T^on-doilu sicer zgoe-.sed ljudje v naglici izgovore! Pa tega ne opazi niti ti>ti, ki jih govori, niti tisti, komur so namenjene. — H«*j, kam se ti tako mudi? — je vprašal v ponedeljek zjutraj v malem kraju blizu New Vorka prijatelj prijatelja. — Xa postajo. Saj veš, gn*b, na katerem duhaš cvetlice, ki si jiii am kupil. * Čini bolj brani človek svojo kožo, tembolj trda mu postaja. * • Mož in žena se morata razu {■neti, drug drugemu morata citati vsakdo željo z obraza, pa živita v nebeškem miru. Poznam rojaka, ki ni izbirčen k v jedi, ne v pijači, edinole liža na juhi ne more prenesti. Pravi, da je tri dni bolan, če j<* riž na juhi. Njegova žena, ki je za dve glavi veči?» od njega, to prav dobro ve Nekoč je sedel pri mizi v ku-l-inji in potrpežljivo čakal večerje. Gledal je ženo, kako je kuhala in sline cedil. Žena vzame tri pesti riža in ga vrže v juho. Nato ga pa vpraša: — Kaj i:oee.š. da zakuham na juho! •— < 'e ni drugače, pa daj malo riža, — je odvrnil možiček pokorno. V družinah, kjer so take raz mere, vlada vedno ljubi mir. * Kojaka so vprašali : — Ali >i ! se že poročil. :di pa še sam kn haš in si krpaš obleko f In rojaJc je odgovoril na obe vprašanji z besedo: — ,Ja. * Poštama devica bi bila rada večno mlada. Oblačila se je kot >e>tnajstletno dekle, in pudra la se je in šminkala, toda kri-fov, ki jih je imela na hrbtu, nikakor ni mogla prikriti. Toda nji se je zdelo, da jih prikriva, in to ji je povsem zadostovalo. Nekoč je pripovedovala v ve--eli družbi: — Imela sem bogatega snubca. Lepega in postavnega fanta. Dolgo sem premišljevala, če bi ga vzela, slednjič sem se p« odločila, da ne. Klečal je pred menoj in me prosil ljubezni, pa ga nisem hotela uslišati. Ves žalosten je odpotoval v Chicago. Iz Chicaga mi je pa še enkrat telegrafiral in me vprašal, če ga hočem. Jaz mu sploh nisem odgovorila. Postaren možak v družbi je sumljivo zakašljal ter jr- takole zafrknil: — Gospodična, verj a m e m vam, da je bH lep in da ga ni ste hoteli. Vse vam verjamem, samo ene atvari ne. — Česa ne? — ga je ogorčeno vprašala. — Da vam je telegrafi ral iz Chicage. — Seveda mi je telegrafi ral. — Ni res. gospodična, kajti takrat, ko se je to godilo, sploh še ni bil iznajden telegraf. * Kdor ne tarna o svoji nesreči, je pameten. Kdor ne pripoveduje o svoj? sreči, je moder. " G L~A 8 NARODA" New York, Tuesday, April 13, 1937 THE LARGEST SLOVESE DAILY IN UM. MATERNA LJUBEZEN loži na jugu'v /.ilnlki. Vzela ga jo v Italije, si' Mkoraj vsako loto po-1 roojo in ga stisnila k sobi s ta navijajo zdaj večji zdaj manjši ko moejo, da jo otrok zavokaL ]H»trosi, ki jih povzroča ognje-1 &laj pa nazaj. Moj Bog — nik Ktna. Najstrašnejši potres je bil lota 1783, ki jo )x>rušil cvetoča meista in vasi, mod njimi tudi največje sicilijansko mesto M ess i no. Prebivalstvo je bežalo v blaznem stnihu na vse strani. Na tisoče ljudi «o ftokopale pod seboj razvaline hiš. K«lo bi |k>pisal vso grozo tistih dni! Otroci niso vedeli za starše, starši se niso menili za svoje otroke, možje so odrivali slalbotne žene, da s>o si rešili golo življenje, mlad* niči so podirali starčke in drveli čez nj«» — vsak je skrbel samo zase. Vsak — samo matere ne. Naj I vam povem zgodbo iz tistih žalostnih dni. Grofica Spa para |>o rodu Francozinja, je omedlela, ko s« je pričela zemlja tresti. Njen mož jo je dvignil v naročje in jo z velikim trudom prenesel v pristanišče. Položil jo jo na tla in odhitel iskat čoln, da bi spravil na varno «ebe in najti ražje, kar je mogel rešiti — svojo ženo. Pripravljen je bil v svojem obupu ponuditi za •čoln celo premoženje. Toda zj. čolne se jo že trgala velikanska množica ljudi in ni ga bilo lahko dobiti. Grof je kakor blazen drvel okoli in ]>onuja! bajne vsoto za en sam čoln. Dolgo, dolgo ga je iskal, dokler ga nazadnje le ni našel na zapuščeni obali zunaj meKta. M<«dt»m si1 je grofica prebudila iz svoje omodlovice. Njena prva misel je bila: kje je otrok? V hipu se ji je j»ovmila moč in pogum se je podvo jil. Stekla je nazaj v mesto. Prerivala se jo skozi bežeče ljudi, ki so ji z najrazličnejšimi obloženi, drveli nasproti. Nič se ni bala ruš (V-i h se hiš, ki so so (»odirale na levi in desni. Hitela je naprej in naprej. Njene oči so bile že vse nestrpne od pričakovanja, kdaj bo zagledala domačo hišo. V duši ji je divjal smrten strah, da no bo več videla svojega otroka. Hvala W>gu, ulica je že tu! In tudi hiša šo stoji. Zdrvela je po stopnicah tla >o se vdrla pred njenimi n<>-gami. Pot nazaj ji je zaprta. Begala je iz sol>e v sobo. Tn v-;iki krat so se vdirala za njo tla, ko jo je zapustila. Napol blazna je pridrvela na balkon, njeno zadnje zatočišče. Z raz-mršenimi lasmi, moleč otroka v zrak, je kričala in prosila minu leteče, naj ji pomagajo. Zaman! Nihče ni imel časa, da .Mati pa ni odnehala. *•Vsaj otroka rešite!" Njene prošnje so udarilo ob gluha ušesa. Vsak se jo bal samo zase in je hitel v pristanišče, zadnje pribežališče meščanov. Mati seje onemogla naslonila na ograjo. Tedaj je nekaj zahreščalo, plameni so buškilili sk<*zi vrata na balkon in balkon se jo zrušil na c«-sto. Mati je z otrokom izginila v ruševinah v hipu, ko je jhj cesti pritekel njen mož. Pn bi -o brigal za tujo bolečino, saj pozno jo je pogrešil in tako je 'o imel s samim seboj opravka bil samo priča žalostne smrti I«»vol j. j junaške matere. O ženah, možeh in Priobčujeiuo nekaj duhovitih kletka z dvomi zvermi, ki izrekov franco*keira pisatelja lejali nekoč duhovniku ali u Maurica Decobre o ženah, mo- ladnrku. ko ju je poročal: Ma' /.»h, in zakonskem življenju, ki si pa rečeta zdaj medseb« ,j-Artur je, recimo pred jmm o- Ho "ne" petdesetkrat na dan om se -e ko, silno i kaj bi >toril za Kthel. Pri »m »rji, na plesu, v družbi, ali na • zh tu s prijatelji skrbno pa/.i nase. prikriva -vojo malomarnost in dosledno kroti svojo moško sebičnost. Kaže samo svojo najlepšo strani. — No, dragica, nikoli no pijem ( pe.jnih pijač . . . Družbe Imrznih ve*ižnikov ne morem trpeti . . . Tvojemu smehljaju na ljubo opustim golf, karte in celo svoje priljubljene kravate. Tri mesece |h> poroki prihaja Artur vsako soboto domov pijan. svoje ženo noče nikamor spremljati in predalči-k v njegovi omari je poln priljubljenih kravat, ki so ženi tako zoprne. Pre trgovinah. Po |x>r<»ki s«* je iz-preinenila v govoreč periH^tnum i mobile, postala je pravi olim-jpijski šampijr»n v nakupovanji! V. V West Ktldll. ve- -stI v nekom ateljeju z mladimi >beh s j m »lov iz krogov je nane-el pogovor spalnieo. Otrok jo mirno spili Skupno go>jK» linjstvo je ljudmi inteligenc« tudi na nuxlcnio zakonsko živ ljonjo. Neka mlada žena sli karja kratko pristriženili las z dcIgo cigareto v ustih, jo dejala : — Jaz za svojo osebo bi raje živela na Sandwich-kill otokih, kakor pa delila stanovanj, z možem. Tn če bi nosil narr.in # # % nice in se delal, da j«* kralj mode. bi me zelo mikalo obrizf»ati ira s sifonom. Vprašal sem jo skromno. .".11 je bila sploh kdaj omožona. Po-gl<*dala me jo srdito, kakor da jo imam na sumu. da je bila ne. k« č zaprta. Dobro, sem dejal malo v zadregi, kaj bi pa storili, <"••• bi privolili v zakon z možem. ki bi vam bil všeč? — Odgovor na to vprašanje ni težak. Imela bi svoj atelje v Kc\v (lardonu. on bi pa -ta-novnoval v flarowu. Shajala bi se samo ob četrtkih in ob nedeljah od sedmih do polnočr drugače bi pa živela vsak zase. Po svoj« m naslofai se tudi cirkuške živali vračajo v svoje kletke. Ciničen odgovor te emar.ci- ZA ČASA STAVK E V DETROITU er in ogorčenje strogih moralistov in ljudi, ki se boje resnice. Toda če bi na tem ne bilo nekaj resnice, bi se ljudje počutili v zakonskem življenju boljše in ločitve zakonov bi ne bile tako pogoste. Neki slaven filozof je dejal nekoč: kakor uničujejo moli krzno, tako^ uničujejo navade ljubezen. Človeški stroj ima namreč mnogo stalnih navad in to so večinoma grde navade. Nekoč sem preživel ves dan na kmetih s prijateljema, možem in ženo, ki sta bila že deset let poročena. Takole približno teče njun pogovor od desetih zjutraj do desetih zvečer. — Archibahle, ne drži nog vedno na blažinici- — Rdith, že stokrat som ti rekol, da ne smeš polagati moj? cigare na radiator. — Archibald«*, že zopet si brisal svojo britvijo ob mojo brisačo. — Edith, že zopet te moram prositi, da no zabijaš- žebljička v stene z mojo golfovo palico. Tn tako točo pogovor iz dneva v dan. Moja zakonca si neprestano očitata svoje grde navade. Mož mi je dejal, ko sva bila sama. Moja žena misli, da je ta dom samo za njo. Mene sploh ne opazi kakor da 1110' ni. Prilastila si je monopol na, omaro, na vso prodale in na ko-| palnico. Name misli komaj to. ( liko, kakor na nagačno ptico v veži. Žena pa mi zašopetala na; uho: Dragi rnoj prijatelj, moj' mož vedno misli, da je še sa-' mec. Skoraj no mine dan, (i,; bi ne sedel na moj klobuk. vse obleke mi je prežgal s cigaretami. Mačko preganja, oe le zakašlja. Le kako sem mogla zaljubiti v toga neotesan ca ! Mladi zakonci, ali van: smem nekaj svetovati Zavedajte se. da je zakonsko življenje steklena, zelo krhka omarica. Z njo je treba v lastnem in v inte-resu zakonskega druga ravnati zelo nežno, da se 110 razbije. Ni treba mnogo, da se prevrne. Na drug-i strani pa tu
  • l»ogo nedolžno otroce ti! On bi te bil vzel, Lizika! Ti go-pa grofica! 111 jaz grofica-mati! In /daj je vsega konec! I11 kdo bi vedel, če je nesreče že dovolj! Kar groza me obhaja, če pomislim, kaj vse bi se utegnilo sple^ti še iz tega! In kdo bo moral trpeti? Ti, Lizika! Vedno nedolžni! To je pravica na tem svetu!" Zauncri-ca so je pokrižala. Kavno »v pravem trenutku, kajti pri cerkvi jo zazvonilo dan. Lizika se je menda nalezla materino bojazni. "Kaj pa naj bi se zgodilo.'" "Ljudje. Lizika! Hudobni ljudje! ( e bi m» »ilo posrečilo, vsa vas bi popokala od zavisti. a ala j! Ko se je vse obrnilo narobe! Ce oče te teči dobro 110 izpelje, se »l>odo ljudje posiiieho-\ali in si bru-ili jezike, da bi se bilo najboljše -kriti v zemljo. Zasramotili te bodo ljudje, nobenega dobrega lasu no 'bodo pustli na tvoji časti! I11 bo na tebi ostalo! Za celo življenje! Tako te bodo zdelali, da te živa duša več ne pogleda na tem >vetu! In obsedela boš! Povem ti. Lizika, ne vem kaj bi dala, če bi se urno našel kateri, ki bi to s tem potem odvedel gori v žup-:»išče." "Toda mati!" je vzkliknilo dekle, ki so ga Umne Zauneričino besedo hudo prestrašile. — -"Odkod naj bi se kateri .tako hitro vzel?" Domišljavost materine ljubezni je drzno skočila čez vso žalost tega trenutka: "Pointerjov A ud rej!" Ko je Ziičula to ime. je skočila Lizika kvišku in pljunila na tla. 44 Lizika! Ne pregreši so! Ali -i hočeš uničiti srečo!" je tarnala Zannerica. "Vodno som te opominjala: no zametuj Andreja! Ni najslab -i. Najlepša kmetija v vasi! I11 kamnolom, ki ga imajo, je prava zlata jama. I11 zdaj ni še ni«'-izgubljenega. Andrej nori od samo ljubezni zate. Samo Ijosedico spregovori in je vse v najlepšem rodu. Tako pravim, na tvojem mestu, Če bi vedela, kje Andreja najdem, brez odlašanja bi spregovorila z njim!" "Mati!" je zavpila Lizika prestrašena do smrti. "Rajši um rem, kakor bi zagrešila tako hudobijo!" "Hudobijo? Kakšno hudobijo?" Beseda je Zaunorieo razdrazila. "I ničiti si vse življenje ter nakopati materi na glavo skrb in sramoto! To jo hudobija!'' »Svareče je zažugala s prstom. "Bodi pametna. Lizika! Ali pa hočeš tvegati, da te t tuli Andrej ne 1m> več maral' In da -e tc najdarbši v vasi šo s palico ne l>o hotel dotakniti .' O ne! Potem mora že mati stopiti na noge. Kar zdajle >c odpravim, da poi.ščem Andreja. Ti. Lizika, si pa zapomni: Bodi pametna !*' Se enkrat je Zauuerica -svareče pogledala hčer, potem pa s skrbi polnim >nx»ni odšla -kozi vrata. "Nočem! Nočem!" je zavpila Lizika in skočila ko brezumna - posteljo. "Za ves svet ne! In ne za vse! Rajši um rem! Mati, gnusi so mi!" Burno je odprla vrata, jI a bi stekla za materjo. Tedaj je na po«In pred vrati zagledal i okrvavljeno jopico. Mrzla groza jo je stresla, opotekla se je nazaj, kakor bi bila uzrla pošast, 'ii zaloputnila ~pet vrata. Nekaj minut kasneje je oddrobila mojstrica z* doma. Na roki je nosila cajuico, pokrito z volnenim rol>cem. Bilo je še zelo zgodaj, toda po vasi jo dvigal iznad -treh, pri razst rešenih hlevih so j<-čul šum in glasovi, psi so lajali, 11a cesti je zaropota! lojtrčnik, in iz parka na Ihibertovei", kjer so bila vsa drevesa zavita v sivo moglo. ^ je razlogol zdaj pa zdaj prodiron krik orla. Zaunerioi se je mudilo. Nič se ni ozirala na to, da ji je rosna trava ob poti močila krila. Zasopla je dospela do Pointerjovo hiše, lepega poslopja na prostranem dvorišču. Pri vodnjaku jo stala dekla iu Zaunoriea jo jo prijazno pozdravila čez plot: "Dobro jutro. Franca! Zgodnja si!'" Dekle so je za smejala. "Bilo bi slabo, če bi me moralo -once goniti iz |H>stelje!" "Da. da. pridni ste na Pointerjoveiii, pridni! Gospodar jo gotovo že tudi dol .go pri dolu?" "Seveda jo. oba! Stari na polju, mladi pa deta že od potili zjutraj v kamnolomu!" Zannerica se je požurila naprej. Pot jo j" vodila po listnatem gozdu, kjer jo drevje že rumenelo. Nasproti ji jo prišel z rezanim kamnom naložen voz, strel je počil in čuli so se zamolkli udarci padajočega kamenja. VALJ K PRIDE Šolarji kradejo. V Budjejovicah je prišla policija na sled štirinajstim šolarjem, ki so na debelo kradli in se podajali celo na roparske pohode v okolico. Plen, ki so ga šolarji v starosti od 4 do 14 let pri tem nagrabili, protistav-lja vrednost več tisoč Kč. Pokvarjena mladina je pri teru tako prebrisano ravnala, da so dolgo smatrali za izvrševatelje tatvin in ropov odrasle osebe. NAROČILA oža po mrzlem liou. 4'O, draga moja, saj sem vendar odvetnik in sem že re-hil mnogo zelo zapletenih vprašanj, platem bom menda mogel tmdi najti mlado dekle." Pod njegovim živim pogledom povesi zmedena svoje oči. Ne upa se ga pogledati. Dr. Falke globoko dahne. "In sedaj sein tukaj/' nadaljuje, "'ker sem skoi-o sko-prnel v želji vi bilo vse premenjeno okoli n.fe! Naenkrat so si visoke, resne jel-ke postavile svetle l»ožit3ne sveče, ali pa je opoldansko solnce na snegu, ki je ležal po vejah kot odeja bombaža, pričaral to žarenje sveč? Kot v sanjali koraka poleg njega; ničesar ne sliši, kaj das. Prva bitka med oklopnicamf. Pred petinsedemdesetimi leti J je divjala v severni Ameriki I juta državljanska vojna. Od aprila 1861 seje bojevala seve-ro-ameriška državna zveza proti (upornim južnim državam, ki niso hotele od praviti suženjstva. Ves svet je tedaj z napet ostjo zasledoval to borbo in ugibal, kdo l>o zmagal. Kar pa je ljudi najbolj zanimalo v te danjili vojnih poročilih, so bile vesti o mnogih tehničnih napravah, ki so povzročile popolnoma nov način vojevanja. V je dne 0. marca izkazala kot neranljivi David." Dan pred tem znamenitim 0. mareem je bilo namreč brodo-vje severnih zveznih držav, ki je blokiralo trdnjavo Monroe, napadeno od manjše enote južnih ladij, ki so priplule iz Nor-folka in v par urah uničile ponosne ladje zveznih držav. V Norfolk n so južne države preuredil«' p rešil jo fregato "Me-rimae" v oklorpnico. Iz žclez-njskih tračnie so zgradili varnostno streho nad krovom. Na UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ lati velikanske dobičke s ]m>--iljanjem orožja južnim državam. ki še niso imele svoje industrije. Zato so zvezne države poskušale blokirati pristanišča seeesionistov s svojim močnejši m h rodov jem. Dne 0. marca 1862 pa so je v tej bratomorni vojni zgodilo nekaj, kar je vabudilo pozornost vsega sveta, časopisi so prinašali cele kolone dolge elan-ke. V Angliji so pisali: "Nase veliko in mogočno bro*lr»vje je samo še naslada zn oči naših j lad jedeleev. Od 140 ladij sta j j samo še dve rlorastli majhni in Ji govori; sliši samo njegov zveneči glas. Tukaj je in konec j »znatni t< »pni en rek i ladji, ki se je njene samote. i__________________ Po kosilu so zopet srečata. Ž njim ni hotela kositi, ker ji je kosilo pripravila njena gospodinja. In tudi dr. Falke! je ne sili. ker ga veseli njena bojazen. Toda čez eno uro je! morala biti pripravljena, da gre ž njim. Pa še ni bilo eno uro, ko že leži zimsko solnce na potu,, po katerem hodita dva srečna človeka. Nežno jo prime pod pazduho. Nik do ju ne sreča v tej samoti. Nato pa ji pripoveduje o neizmernem trpljenju v svojem zakoiiu. Vsled nesreče svoje žene je i>ostal brez moči proti njej. Kajti poslati je ni mogel iz liiomeniš meni." Da, Helga je čutila. Njegove oči, njegov glas ji je izdajal, kako je bil poln hrepenenja po njej in nežnejše se pritisne k njemu, ko gresta dalje v solnčni zimski dan. "Pogosto sem sanjal o tem z odprtimi očmi, kako lepo bi bilo, ko bi prišel domov, ti pa bi me čakala. In enkrat bi zopet slišal kaj drugega, kot samo očitanje, stokanje, zbadanjc in neopravičeno sunmičenje. Kako to človeka tare! Vsakdo drugi bi iskal razvedrila v vsakovrstnih zabavah in pustolovščinah. Toda to ni za mene. HelgaA obljubiti mi moraš et je našel svojo mladost. Bil je pazljiv, viteški, nežno čuteči mož, ki je v nedolžni duši svoje ljubljenke znal brati kot v odprti knjigi. Helga je v teh dneh v krasni naravi razcvetela v krasno cvetlico. oh, sedaj ni bila več tako sama! Imela je nekoga, ki jo je ljubil in na katerega je mogla sipati ljubezen iz avojega j »obloga srca. Vedno in vedno ji hvaležno poljubuje roko. "O, ti dekle, moje ljubo dekle! Ali more biti svet tako JcpT Do sedaj tega nisem vcdeL" ... / 1 mislim, in sanjam, da se bo vse raz- blinilo, ko se neke*ra dne zfcudim," toži Helga. Dr. Falke jo nežno poljubi na trepalnice. "Ničesar se ne boj, moja ljuba! Vedno bo tako ostalo ako samo hočeš." '•Da; sanje ~o bile za Hclgo po težkih časih revščine in Angliji so vojni dobavitelji de-'strehi je tičal "dimnik" kakor pri vsaki hiši, iz katerega pa j« štrlelo deset težkih Armstrongovih možna rje v. Ze v prvi uri pomorske bitke se je ogromni kljun "Virgi-nije'\ kakor so krstili prešnjo fregato "Merimac" s tako -i!o zadri v najponosnejšo nasprot no ladjo, da ji je prizadejal o gromno luknjo v njenem boku. T-ad ja se je v par minutah potopila. Kmalu je sledila tudi druga fregata. Pri vsem tem sta imeli potopljeni ladji osemdeset topov, doeim jih je imela "Virginija" samo deset. Toda oklopnica iz železniških trae-nic je lahko predirala boke la- POSKBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULACEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena $|.25 Trdo vez. — $1.50 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET Iz pisem. Ui jih dultimo od rojakov, opazimo, da so fce precej v nejasnosti (jledf potovanja. Večina onih, ki se hotejo pridružiti trma ali onemu izletu, misli, da se morajo z isto grupo tudi vrniti. To ui pravilno. I/lete se pripravi samo za tja in Hirer zato, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj si pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa m> ver, re je potrebno. Torej ima vsak izletnik celi dve leti rasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z istim pa mikom, ampak si sam izbere paroik, s katerim se hote vrniti. ( f je p:i slučajno razlika v rem. pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ara. ee izbere parnik. na katerem stane vožnja vet. Zahteva se samo. da izbere parnik od isle parohrodne družbe kot je bil parnih, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dolie potne liste za dve leti, nedržavljanl pa dobe polni list samo za eno leto. torej se morajo v tem času vrniti. NedržavIjani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki se izda tudi samo /a eno leto. I'a tudi ti potniki imajo priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravuolako povratno dovoljenje, ee imajo za to zadostne vzroke. \ si oni. ki so namenjeni letos potovati ▼ >tari kraj, naj Ki takoj lajamrijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij in julij so že skoro vsj prostori oddani \a parnikih. ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremi jeva lea. KKETANJE P ARM KOV - SHIP NEWS Lvicky Strike nudijo "Your News Parade" z Kdwmom C. Hillom kot napovedo-valcem tyjWHN C. HILL, ki sc jc proslavil f kot časniški reporter in napovedovalec, bo govoril za "Your Lucky j^trike News Parade"o najnovejših rlogodkih * tej deželi in v tujini. Program bo broadrastan ob 12.in 15 mintrt popoldne, E.S.T.. preko Columbia Broadcasting Sistema od torka do petka. Ta petnajst minutni program bo dfln pod pokroviteljstvom izdelovalcev I.ucky Strike cigaret. Časnikarska izvežbanost Edwina C. llilla, posebno pa njegovo delo za radio, ga popolnoma usposobljata za takšen program. Več kot trideset let je delal za amertske časopise ter je večkrat potoval po Evropi ter centralni in. južni Ameriki. Za radio je pričel delovati leta 1°32 ter se je kmalu proslavil kot izboren tolmač političnih zadev. Ameriški radio uredniki so ea izvolili leta 10.?.*, 1934, 1V35 in 19.V> za vodilnega tolmača novic. Za "Your I.uoky Strike News Parade" bo govoril Mr. Hill o najnovejših novirah v Ameriki in tuje-zemstvu ter jih bo po svojih izkušnjah mojstersko tolmačil. Dokler ne pomaknejo ur naprej, ne bodo porabljene postaje na parifični obali in v gorskih državah. Počenši s .... 3 majem bo pa uporabljen ves Colum- j za ^j*1 prosta jr gotovih rezkih hia Broadca«ting Si«tem. ?"n proeram ' dražljivcev. ki _«o h:!i r^ctr.-snieni z bo moi»očc slišati od Maine do Cali- i »»ključnim Lucky Strike procesom form j«. j "It's Toasted". Edwin C. Hill S tem. da bodo dali izdelovalci I.ucky Strike ta program javnosti, bodo vzdržali svojo politiko napredkn. ki jim omogoča nuditi kadilcem Larky Strike cigaret lahko knjo. ki je mila VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je .*„.Mnn do hlaj lmat.? plačano uaroftilno. Prva ftt»- \ i i kh | »omeni tuese«-, druga dan iu trefjs ve leto. 1 »a nanj prihra-ui.* nepotrebnega dela ln stroškov, Vas prosimo, da skuhate naročnino prav<^axn<- poravnati. Pošljite naročnino naravuoMt nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašetu kraju ali |>a kateremu izmed castopikov. gojib lineua so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi drug* naselbine, kjer Je Kaj našiti rojakov naseljenih. VEČIN.% TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALtW.I TlIM KOI.KI)AK.IK IN rRATIKK; Ct NK JIH PA ZA VAS NAKOfK. — ZATO OBI^ETt: ZASTOPNIKA. C'K KAJ POTRKBI'JKTK , " r- - ....... V-M.-ju m lion.aiijkanja, ko j* h^la n^ona vseh skrtii in je Živela zof>et \ tniobnoMi, na katero je bila nrtkdaj navajena. Bala se ie -la se bo xbojlila « t^h sanj, kajti nobena sre« ni večna, in nekaj jo akali ptvj aU al^. ^ i Dalje prihodnji*.), CALIFORNIA: San Frauciaco, Jacob iauihlo jrUKlBAlJO: Pueblo, Peter t'ulljc, A. SaftlC Walsecburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaattt. 'LL1NOIS: Cbbagf«. J. Hev^ie. j. Lukaokb Ck-ero. J. Fabian < Chicago, Ci» to ln Illinois) Jollet. Mary Kambbb La Salle, J. Spelleb Uax-outah. frank August la North Chicago. Joe Zelene IIARTLANIi: Kitzmiller. Fr. Voi pri te in trpela škodo. Ostali trrjo pamiki zve/, liill držav so zbežali v takšni zmetli, tla jih je bilo tudi kmalu konec. Uporniki so v svojem zmatfoslovju že mislili, kako bo njihov Gol i jat v najkrajšem »'asu osvobodil Charleston in zlomil 'blokado zveznih držav. Toda že naslednjega dne se je Golijatu postavil po robu Davili. Nepremagljivi "Virjrini-! ji'* je bil kos neznaten nas]>rot-nik. ki je mesto desetih možna rje v imel samo dva topa. Po! «lol«rem in vrorem boju je um-1 11 a la 1' \"i iirni ja'' z iroreei m ■ krovom zbežati v varno zavetje' | pristana. Junak dneva je bila! majhna topniearka 4* Monitor" j ki je bitko prestala brez vsake; j škode in ne da l>i bil niti en j ,mornar ranjen. Samo kajiitan! si je moral poteirniti smet iz! oeesa, vsaj tako pravijo Sto dni je potreboval švedski i u žen je r John Erie-on, da je z i? radii 4 * Afi »nitin-.'* Xjeirova zimi i sel je bila ladja, ki bi nudila sovražniku eiiu manj svojih bokov, da bi jo lahko napadel. Torej bi morala hiti eim manjša. Fn "Monitor^ je bil nts neznaten, toda nje.arov oklop je prekašal vse dotinla-nje po svoji trdnosti. Bitka pri trdnjavi Monroe j«. p,>tr«lila pravilnosti njegove iileje. "Monitor'' je bil tako zsrrajen, 'la je molel samo nekaj centimetrov nad vodo. Krov je bil eisto plosk. Dimnik so pa lahko med bitko kakor daljnojrlml I>ote«*nil v notranjost ladje. O-klop je bil iz 7G ein moimih hrastovih debel, ki so bila obita s 1."» eni debelimi železnimi plošeanii. Oba topova sta bi la nameščena v stolpu potlob-ni napravi. Imela sta kaliber 2« cm in sta streljala s kr>*n£:«ri;i ✓ CtierboiirK Vulranta i i rst »j.rila : 17. aprila : Bn*nn*n v Premen JO. aprila: Koma v Genoa -1 aprila : Manhattan v Havre v/ilrlMnirg Bremen v iSr<*i*j«*u Waslilti^toti v llarre o. maja : <^ueen Mary v Cherbourg 8. maja : Iti'X v i^fiioa Z ENILJEVIDI NAJMODERNEJŠE NUNE. STENSKI ZEMLJEVIDI Na nuj nem |«apirju s plat- m-uimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija----- Ura v ska Banovina----- 30 ... 3« CANADA .40 Praške uršulinke pričnejo v kratk ••in urraditi najmodernejšo Češkoslovjtš»ko srednjo šolo,' dekliško gimnazijo, ki bo obse-irala me»l ili-u^iin tudi vse naprave, ki ustrezajo današnjemu zanimanju za sport. V poslopju bo tudi plavalni bazen. ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ................. MALI ....................15 NOVA EVROPA .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama. Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, Montana. Mis*ippi. Washington. Wyoming ............MS Illinois. Pennnylrania. Minnesota. Mirhigan. Wiseonsln, West Virginia. Ohio, New York, Virginia ............ .40 Varotlloai je priložiti denar, bodi si T gotovini. Money Order ali pofctne znamke po I all 2 eeata. C« pošljete gotovino, rek« rajte pii KNJIGARNA 'GLAS NARODA" 21 f W. 18 Street New York, N. Y. 12. maja: Afpiltania t Cherbourg 14. mala: lie de Krame v llavre Eurupa v Bremen *!5. maja: ('onte di Savola v (ienoa lli. maja : Normandie v Havre Manhattan v Havre JO. maja: , Berengarla v Cherbourg : -1 meja : Bremen v Bremen -"_'. maja : Itoma v Genoa 'Si. maja : Lafayette v Ho vre M. m* ja : (Jim-n Mary v Cherbourg •JR. maja : j Paris v Havre , 21«. maja : Itex v (»enoa i .... i I. Junija : j Kuropn r Br^mi'n I £ junija: NORMANDIE v HAVRE Aqultaula v (.'berbourg Washington v Havre j 3. junija : Vulcania v Trst |'t. junija: • tju»*ti Mary v Cherlajurg ill), junija: Mrt iin u v I.remcu | junija : Cbanipluin v llavre Conte di Savola v Genoa !0. junija : Manhattan v Havre Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 18. junija: K u ropa v Bremen J lt>. junija : I le de Kraiu-e r Havre BERENGARIA v C HERUOl Rti j Saturnia v Trst '.'Si. junija: t^tu-en Mary v Cherbourg 'jr«. junija : K»-x v Genoa •JO. Junija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre f). junija : NORMANDIE v HAVRE AQl'ITANIA v CHERBOL'VU Wa-hington v Havre J. julija : Conte di Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlain v llavre •J. julija: Europa v Bremen \ julija : Qui-en Mary v CherlKmrg ». I le de France v llavre 0. Julija: Vub-ania v Trat 14. julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 7. Rex t Genoa Bremen v Bremen julija: Berengaria v Cherbourg julija : El ROPA r BREMEN •A. julija: Saturnia v Trst Champlain V Havre .£>. julija: Washington t llavre Queen Mary t Cherbourg .-o. juUja: lie de France v Havre <1. julija: Conte dl Savoia v Genoa I Za vsa pojasnila g3ede potnih listov. trn in dragih podrobnosti se obrnite na POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA** 216 W. 18th 3t- New York Posebno naj bite oni. ki nameravajo potovati meseca junija aH julija, kajti za ta dva aseseca so vseh parnikih skoro ie vse _ _ _ _ _ ____ _