PoStnlna platana v gotovini. wetQ Vi., ji, 209, y Ljubljani, ¥ nedell§ 17. septembra 1922. Pssara, §L 1 Din. H0PREJ Jsiasil® Sodalltll&M stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. ^ek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Slika današnjega režima. ohft Sledečo sliko današnjega režima pri-belgrajska »Republika«, ški ^^kega načelnika, ki je na razbojni-ne~na^n. Pretepel v svojem uradu nedolž-Ka? • u®te^a’ so postavili za sodnika, so I*,'enca: ki ie bil že večkrat v zaporu, f^vili za uradnika IV. razreda v bij oh -ci SHS. Vojnega begunca, ki je ter 0sdjen na 10 let ječe. so pomilostili tlajic>0Stavi^ 23 sekretarja ministrstva fi- z?e^-avdanta- ki sa išče policija, da bi ?a v ’ so postavili za žandarmerijske-in adjutanta žandarmerijske Sahio Viš^a častnika, ki ie obtožen D°$tavrradi ^ malenkostnih deliktov, so Zeibstvu.Za ata^a pr* bosiariištvu v ino- slanwnerala- ki je masten od pokradene 2etnsty pp^Jai° redno na misije v ino-Oekai t°' ^hnnpajiega študenta, ki ie bil cirv„„_ Sa »republikanec«, nato na »revolu- cion^^*1 »republikanec«, nato pa »revoln do dej!'" kateri je na goljufic način prišel rizu r]a ter bil zaradi tega zaprt v Pa-v Ahierit ° .s Posebnim odposlanstvom bivših ' kjer deluje skupno z nekim $ko rir, ay?tro-ogrskim agentom za dolar-p°sojilo naši državi. danti, °ZlVa'i° se vsi falzifikatorji. defrav-Rii g različni sleparski agenti itd., ki so ^Vaprti,na so sedaj svobodni, naj «.io, 'aviio našemu kabinetu s oroš- v inJi samoti, sredi ogromnih ceuj1 A. ,eKa s svojim popom, oznanjevalci 0 . lci©lnega verstva in se pridruži tej tejjjp 1Sekti, ki bolj odgovarja njegovemu Veliko arne.n*u in duševnemu stanju. To ševtj0 2animanje ruskega naroda za du-VDlivai tenJe zIasti za verstvo, je zelo j, 0 na razvoj ruske filozofije, siji (l0if^adem'čni filozofiji je došlo v Ru-hejngu- aj P°zno. Največji vpliv so imeli iJ Kant. Hegel. Schlegel in ued debatami o teh filozofih je vzraslo več generacij ruske inteligence in ravno filozofski spori so postali najjačje kresilo dveh nasprotnih struj, ki ste v tako globoki zvezi z razvojem ruske kulture: slavjanofilstva in zapadnjaštva. Ven-dar pa se ie ruska akademična filozofija razgubila bolj v analiziranju, v diskusijah o zapadnih filozofih in njihovih metodah mišljenj, kakor pa da bi se bila poglobila vase. iskala tako kot literatura samonikli ruski izraz ter se na ta način uveljavila v Evropi. Bolj kot po svoji akademični vrednosti je rusko filozofiranje zaslovelo v Evropi po svoji literatumi obliki. Mnogo filozofije je raztresene po spisih ruskih pisateljev. Spomnimo se samo. da je Dostojevski.! podal v Razkolnikovu tip nadčloveka, kakor ga je razvil Nietsche. Nemec je ostal pri samem tipu in ga razvil do vseh posledic, a Rus ga je postavil v življenje. mu dal meso in kri in pustil, da se ie izživel ter na realnih tleh pokazal pozitivno vrednost svojih idej. Na ta, način Je postala iz življenja ruskega, nadčloveka — krščanska katarza — očiščenje. ^ Zadnja leta se je začela ruska akademična filozofija nekako osredotočevati in sistemizirati v večjem obsegu kot poprej. Vzgled ruskih naravoslovcev, ki so zaslo- veli daleč na zapadu in dali znanosti mnogo novih rezultatov svojega neumornega dela, je imel velik vpliv tudi na rusko filozofijo. Pred vojno sta se pojavili na petro-grajski univerzi, ki ie bila centrala ruskega filozofskega življenja, dve ostro ločeni struji: prvo je vodil znani folozof profesor, Aleksander Vedenskij. ki je zbiral okoli sebe pozitiviste. Tu se je razlagala zapad-na filozofija in razvijal od vseh momentov narodnega življenja neodvisni nacionalistični duh. Struja »pozitivnih« je bila zelo močna. V opoziciji je stala že pred vojno manjša struja. Vladimira Solovjeva in pod vplivom francoskega filozofa Henri Berg-sona. To šobili ruski intuitivisti.ki so imeli pred sabo velik cilj: ustvariti na vseh’ svobodnih metodah flozofskega mišlienia osnovani ruski tip filozofije. Tej struji stoji na čelu mladi filozof Nikolaj Lockij" Ni to šola v smislu nemške kabinetne filozofije. Zdi se. da se ie tu formirala zveza mladih, samoniklih duhov, ki se priprav-liaio. da posežeio v vse rusko duševno in moralno življenje z novimi duševnimi silami in velikimi reformami. (Dalje prih. ke. ko bodo >mel preostanek producirane-* ga blaga na prodaj na tujih trgih, tedaj bo orientalski svet, ki tvori dve tretjini vsega človeštva, poplavil bcio raso s svojimi cenenimi delavci, ako se bo nadaljeval sedanji sistem lastništva in kontrole industrij. To so temeljni principi kapitalističnega sistema. Kaj sledi iz tega? Iz tega sledi, da .te v organiziranem razredu 2avednih in izobraženih delavcev edina edpomoč proti bodoči katastrofi vojne. ki ugroža človeštvo z veliko večjo destrukcijo kot kdaj poprej. Delavski razred mora: 1. odpraviti preostanek blagovnega bogastva s tem. da se dvigne totalna vsota mezd na stopnjo totalne vrednosti produkta z odbitkom gotove vsote, ki ima služiti napredku industrij in socialnemu napredku sploh. Z drugimi besedami: odpraviti profit. 2. To se more doseči le tedaj, kadar bo delavski razred organiziran mednarodno in v zavesti, da izven mednarodne organizacije ni zanj rešitve. 3. Ustvariti mora solidarnost v svojih masah in doseči s primerno izobrazbo stopnjo, ko bo ogromna večina delavstva spoznala potrebo industriaine demokracije, katera nadomesti sedanji sistem privatnega lastništva za dobiček. Sistem industriaine demokracije je edini logični naslednik kapitalističnega sistema. Indu-sirialna demokracija — kolektivno lastništvo vs.eh sredstev proizvajanja, distribucije in izmenjave — je socializem. Taktika japonskih delavcev. Vzlic dejstvu, da japonski delavci neprestano zmagujejo v nebrojnih stavkah, oziroma pridobivajo zeio dobre kompromise — poroča Gertrude Haessler, lco-res-pondentka »Federated Pressa« v To-laju — je komaj deset odstotkov organiziranih. Japonska ima okrog poldrug milijon industrijskih delavcev. Japonski delavci so organizirani v krizi in ko je kriza končana, se organtza-cfta razpusti. To je tajnost njihovega napredka. Japonski delavec ne obožuje organizacije. ne mara za njo, kljub temu pa ima vedno pred očmi svoj cilj. Kadar pride kriza, so delavci takoj na nogah in v hip« je organizirana akcija, pa naj bo gola sabotaža ali stavka s stražami in običajnimi krvavimi žrtvami. Akcija je navadno uspešna. Ako }e delavec odslovljen iz tovarne brez tehtnega vzroka — in delavci dobro vedo. kaj mora biti tehtno — gredo takoj vsi delavci z njim vred iz tovarne. Unije ni, da bi dala direktive za stavko — knza je tu, toda delavci jo [^zitmejo, nastopijo solidarno in ne mirujejo. dokler ni odslovljeni delavec zopet nastavljen, ali dokler ni poravnana kakšna druga krivica. Organiziranih deset odstotkov tvori Jaoonsko delavsko federacijo ki ie modelirana po Ameriški delavski federaciji. Suzuki Bunji. predsednik in vodja, je pri- - el' Gompersa in ravno tako je konservativen. ampak njegovo stališče je težje kot Ciompersovo. kajti bojevati se mora z večjo radikalno opozicijo. V japonski organizaciji ie bilo že več poskusov industriaine unije, toda brez uspeha. Japonske industrije so še mlade in delo še ni tako organizirano kakor v visoko razvitih ameriških industrijah. Policija na Japonskem ovira vsako dravsko gibanje. Policijski biro v Tokiiu in biro notr. stvari podpirata neko tajno gibanje, ki ie podobno »kukluksklanu« v Ameriki. Člani tega gibanja napadajo delavske shode z bodali, noži, palicami ali pestmi in včasih jim pomaga policija. V tei organizaciji so večinoma igralci za denar. lastniki hiš prostitucije, dosluženi vojaki. ognjegasci in duhovniki japonske vere »šinto«. Izrazi ki so znani v ameriških delavskih boiih, so prevedeni na japonski je^ zik in so se že udomačili med japonskimi delavci. Te besede so: etgoka, izpor, odprta delavnica, črna lista, stavkokaz, kapitalizem proletariat itd. »Nikarte pričakovati preveč od japonskega delavca«, je rekel voditelj Jikej omenjeni korespondentki. »Ne pozabite, da je industrializem na Japonskem še mlad. Ampak mi se hitro učimo in kmalu bomo prekosili delavsko gibanje v Ameriki. Vaše gibanje se nam zdi zelo počasno.« Politične vesti. + Razkol v demokratski stranki zavzema resne dimenzije. Svojo ostavko sta podala g. Davidovič kot predsednik stranke in dr. Ribar kot predsednik parlamenta. Demokratski poslanci se na vse kriplje trudijo, da bi spor poravnali, toda ves trud je brezuspešen. Na vrsti so sedaj resolucije, v katerih rote demokratski vo-lilci, naj se voditelji na vsak način poravnajo med seboj. + Prekmurje ostane jugoslovanska last. Tako ie padla v vodo madžarska zahteva. ki je hotela dobiti v svoje roke 26 prekmurskih občin. + V Novem Sadu so 14. t. m. otvo-rili v hotelu »Svobodi« kongres »zemljo-radničkih zadruga«. Kongresu prisostvuje okoli 2000 delegatov. + V bosanskih rudnikih vladajo ne-vzdržljive razmere. Posebno trpijo delavci v Brezu in v Zenici, kjer morajo delati dnevno po 12 ur. plače pa so še vedno tiste kakor leta 1920. + V Belgradu se je pričelo 15. t. m. novo zasedanje parlamenta. Dopoldne je imel sejo zakonodajni odbor, ki je sklenil proučiti zakon o državnih nameščencih. V pododbor, ki bo zakon proučil, ie bil izvoljen od socialistov poslanec Divac. + V bitoliski carinami se dogajajo neverjetni slučaji. Pred kratkim je zginilo blago nekemu tvorničarju v vrednosti 40.000 K. Ker je hotel tovarnar tožiti, so cariniki plačali blago po tovarniški ceni ter na ta način preprosili tovarnarja, da ni tožil. Ko so sedaj odpoklicali skladiščnika k vojakom, so takoj napravili prošnjo, da ga neobhodno potrebujejo in naj ga oproste vojaške službe. Tatvina, ki je oškodovala državo za več milijonov, še ni pozabljena in že se čujejo nove senzacije. V Bitolj zahtevajo meščani preiskovalno komisijo, ki naj bi dognala resnico. . V Rodosto je prispel tretji grški vojni zbor. + Bolgarski časopisi zahtevajo, da se Tracija proglasi za neodvisno državo. + Bolgarska je pri grško - turškem sporu najbolj prizadeta, zakaj odkar je grška armada poražena in prihaja s svojimi zahtevami zmagovita Turčija, prihaja tudi vprašanje Tracije in s tem tudi vprašanje bolgarskega dohoda k morju na dnevni red. Središče svetovne Dolitike je sedaj avtomatično prenešeno na Balkan, kjer prihaja na dnevni red tudi vprašanje Carigrada. Pri tem vprašanju pa ni prizadeta poleg zanadnih držav le Turčija, temveč v prvi vrsti — Rusija. Kemail pa- ša izjavlja, da ne bV Preje vojno, dokler ne bodo Gjki do svojega moža izpraznili Iracuo. +Ajigcrski vladi se «av n* « mudi odgovarjati na zavezniško jj0 co. Baje bodo zahtevali lurki a nekaterih maloazijskih otokov, me; ^ rimi so Mitilene. Hios. Samos, nadal vrnitev Drinopolja ter avtonomij cije. . 7vezo + Madžarsko so sprejeli v narodov. , stavko + V PreBburgu je stopilo v vse industrialno delavstvo. krediti + Ruski vojni svet je sklenil p v najkrajšem času velike ieseIls nevre rdeče armade. Ti manevri s vršili v Ukrajini, vodil pa jih bo + Bančni predsednik nemške ne banke Havenstein. je odpotoval v don, kjer bo obravnaval skupno z »» niki angleške banke o belgijskih zan f Na Francoskem se bo sestal P“ lament 12. oktobra. . -vje- -j- Francoski ministrski svet J ^ nil podaljšati delavni čas, kakor zljubilo delodajalcem. ^ Havrej*' + Francoski pomorščaki v n jj, so sklenili stopiti v 24umo Pr tj stavko, s katero hočejo protestira spremembi Surnega delavnika. ščak; parnika »La France« so v stavko. konce«' + Angleški listi poročajo, da Japija, trira Jugoslavija svoje čete oko vStaŠ» + Na Irskem so se P°la^‘ izija ie mesta Kennareja, katerega S31 kapitulirala. , . „ oe izvrf + Ako delavci na volilni dan »prosv^ svoje dolžnosti, kai Imajo priča ko jaso3, ta« piše k bližajočim se v0^tv,anl^oicivci Pr* . oh znamenja, ki kažejo, kaj imajo d ^ vati. ako bodo v jeseni pri *onjffirje zopet poslušali profesionalne P“ ^ pr< pr strank in glasovali za njih kandia 'naklonie° k0 sednik je obvestil kongres, da J ‘ zg0di, korporaciji delavskih unij. *n K A se inkorP°iie bodo delavske unije prisilieDe> . iavske u • rajo? Podjetniki bodo lahko to ravno za odškodnino ob času nK01 ' - 6KU^ ganizirani delavci ne bodo nav tnjne. f ,„vCl de s hudobnim poškodovanjem . ^ del se bodo na sodišče, da Jih stavku' ^ ovirajo pri izvrševanju njih j;u£ii V ve njjti delati. Najeli bodo tudi lahiko p oogkodujeJo jz. mestnih človeških nižinah, da pot3i da ^ lastnino. Našli bodo lahko še stavke. rngt> rečejo, da so imeli škodo za* pismo £uVe ote~ predsednik Harding pisal drug: s*raI!«nrf' ju države Michigan, se je P°S“X“ kakšne mogovniških podjetnikov, ko P ’ _et ne Pf.to-jo biti postave, da se kai ti Noben podjetnik pa "? r*£ j. mOi zadnjo pogodbo z 111 .ioslravno so udeležiti skupne konference, Mpjsano s tav-sali pogodbo, v kateri ^talo^P niso na belem, da se jo udeleže. K geriral»tnild kali s prvim aprilom, kot ker so Pfdj^ je dnevniki, ampak bili so izPr • £aVno tak ^ prelomili prejšnjo pogodbo. da so s a predsednik rekel v svoji P?* “di0«( katero ^ darji »prilastili narodno diktaciJ ^ beh dan^e)i obravnavati kongres. , JaSI“ ifetniki niso so bili rudarji izprti, ker J^d) očivid"0 r0 s diktacija«. Vse to so znamenj^ yse delav yce. osrečiti ne samo rudarje, ‘fl?^bTega za postavami, ki ne obetajo n{^ ein obeslH pg0vo-Predvsem bodo skušali delavcemAvstraii, * bi]0 razsodišče, dasiravno skušnje koraVno ^žare, da stavke niso preneha c’„a|je se je ra*so^ uvedeno prisilno razsodišč . doV0ljni * ^ tu žilo. zakone o svojem zavarovanju in o enostavno Dostavili na cesto. Igre obvla-* du.jeio izključno lc finančni interesi. Obiskovalci morajo nadalje plačevati vse mogoče davke in pristojbine. Iz Tlllisa poročajo o strašni nesreči, ki je bflo sodbe, ki ugodi obema strankama. Ako se sodišče izreče za povišanje mezde in boljše de-lavne razmere, tedaj zanesljivo zakriče podjetniki, da se jim godi krivica. Znamenja so torej mkaj, da nekaj kuhajo za delavce. Prav zanesljivo se bo ta jed tudi skuhala, ki jo zdaj pripravljajo, ako delavci na volilni dan ne izvrše svoje dolžnosti. Kaj pa je njih dolžnost? Predvsem morajk) vsi na volišče. Delavec, ki se izgovarja, da ni Imel časa udeležiti se volitev, ravno tako izdaja svoje koristi in interese svojih tovarišev, kot delavec, ki glasuje za kandidate, ki so do volji Wall Streetu. Ako gre delavec na volišče je izvršil šele polovico svoje dolžnosti. Da izvrši celo dolžnost mora glasovati za kandidate, o katerih je prepričan, da bodo zastopali interese delavnega ljudstva v kongresu, ali kot se glasi v Proglasu neodvisnosti, da bodo izdelali take postave, da bo ljudstvo lahko »stremilo za blagostanjem«. Ako pa delavci ne izvrše svoje dolžnosti na volilni dan, tedaj so izgubili večalimanj Pravico do tarnanja, kajti pomagali so izvoliti wbo, da jih tepe. »Naprej« je Ust, ki vam podaja res-j^čno sliko delavskega gibanja po svetu. Prinaša politične in znanstvene članke, statistike, opise krajev itd. »Naprej« Je ”St. ki širi zdravo socialistično znanje ©ed slovenskim delavstvom. Širite ga! Dnevne vesti« . v Nasprotniki socialne zakonodaje. G. ln2- Šuklje se je v »Jutru« štev. 210. jezil aad tistimi, ki kažejo delavstvu prijaznejše lice. kakor njegovi službodajalci. V prvi yrsti mu nista všeč zakona o zavarovanju ln o zaščiti delavstva, češ. da se to ne da Aplicirati« Za na§e razmere. Po njego-vem mnenju naj imajo drugod kar hočejo, ari nas pa pustimo to, kar je za delavca godno, lepo pri miru. Zato bi bilo naj-°j]še obdati Jugoslavijo s kitajskim ob-ojerp Kajti dejstvo je, da imajo sosednje Zave boljšo socialno zakonodajo. Tudi j se moramo truditi, da napredujemo v hi oziru, drugače bomo stali v sredini §, ,rpDe na nazadnjaškem otoku. G. inž. Ulme smatra dobro socialno zakonodajo a nevarno naši mladi in šibki industriji: Pa mislimo, da ji preti večja nevarnost adi tega. ker bodo radi pomanjkljive so-, alne zakonodaje vsi boljši delavci odlili v inozemstvo, tisti pa, ki bodo osta-d*.Se ne bodo zanimali za uspeh svojega ,^,'per pa vemo. da bi g. inž. Šuklje vjj- igi imel, da bi bil delavec v Jugosla-Drg Pekak »perpetuum mobile«. Nadalje delyi' C-a nam primanjkuje kvalificiranih r, avskih moči, kaT je zakrivila »neokretnem^ Dre^pisov glede odpotovanja. Mi pa Gan°. C^a ie s tisto neokretnostjo drugače, borf se vsa^ boljši inozemski delavec rad- °sla vi je kakor kakšnega strašila, ji,1 nezadostne socialne zakonodaje, ki jo in ara° ori nas. Tisti delavci, ki vseeno iz rafn de*avec zaPnstil svoje drage pri-ob t ra<^* D0^ne sklede, ki se mu pri nas čui ^n^njem delavstvu ne odlo- bj enV Dr.v* vrst’ želodec, temveč pamet, bed Vn.aju viada danes brezposelnost in skih a ^ temu Pa odhaja malo dunaj-in v dplavcev v tujino. Kar se tiče »mlade inž industrije«, menimo, da niti gosp. in * ^sli tega resno. Večina obratov hiihV-e?ii n’ P°stavliena še*e v zad-Ga' sbrih letih, temveč mnogo let preje. Dre ’e.bilo treba po prevratu nekoliko Ijn 0fripntirati, to se nam ne zdi tako ve-tem tezkoča. Podjetništvo ie bilo pri vsem dela Ua boljšem, kakor pa delavstvo. To Vstvystvo 'e vztrajalo, šlo na delo. začelo spi0arjati in dalo na ta način podlago za stVoSni. dobrobit. Že z ozirom na to dej-S1 ie jugoslovansko delavstvo zaslu- svoji zaščiti, in sicer še boljše, kakor so sedai izdani. Zlasti v zakonu o zaščiti delavcev ie neobhodno potrebno, da se marsikaj izpopolnjuje ter da se odstranijo na-sprotstva. Potem omenja preveliko obremenitev naših podjetij. Ce je tista obremenitev takšna, kakor jo je n. pr. ugotovila interparlamentarna komisija pri trboveljski premogokopni družbi (»Naprej« štev. 202.). ki je na umeten način povečala svoje produkcijske stroške, ie tista tožba najmanj opravičena. G. inž. Šuklje bi najrajši gojil vse težkoče v industriji na račun delavstva. Marsikateri delavec pa danes že ve. da so izdatki za delavske moči z zavarovalnino vred najmanjši izmed vseh izdatkov, ki jih ima podjetje. Vsaka taka tožba je torej neopravičena. Prepričani smo. da dobra socialna zakonodaja tudi pri nas ne bo povzročila tež-koč v industriji, pač pa jo bo pospeševala. Zato je neizogibno potrebno, da se moderna zakonodaja pri nas ne samo uvede, ampak še izpopolnjuje, upošteva.' ne pa sabotira. Dolžnost vlade ie, da ščiti vse vrste državljanov, torej tudi tiste, ki so gospodarsko naislabši. ki pa državi največ koristijo, to ie delavstvo. Dolžnost javnosti in človeške družbe je da spozna, da je ves dobrobit odvisen od delavstva, ki zasluži za svoie delo primerno zaščito. Na stopnio državljanov druge vrste se ne damo potisniti. To ne bo šlo! — Delavec. V Rovinju je izbruhnil požar v tarnoš-nji tovarni tobaka in zavzel velike dimenzije. Škoda je ogromna. V Trstu so zaprli 25!etno bolniško strežnico Amalijo Ouirzfeld. ki je sesekaia svojega dedeta na drobne kose. ki jih je nato pometala v stranišče. Nesrečna bolniška strežnica se je spoznala z nekim finančnim stražnikom, ki ji ie obljuboval deveta nebesa, ko pa je rodila, jo brezsrčno zapustil. Svoje dejanje je izvršilo nesrečno dekle v skrajni zmedenosti. Papež proti pasijonskim igram v Oberammergauu. Če smemo verjeti poročilom inozemskih listov, ki poročajo o pasijonskih igrah na Bavarskem, bo kmalu prišel njihov konec. Poročila iz Mona-kovega se glase približno takole: Kar je bilo pričakovati že dalj časa. je v resnici prišlo. Na temelju poročila posebnega papeškega nuncija, ki je bil poslan na lice mesta, se je papež izrekel proti pasijonskim igram v Oberammergauu. Da niso bile te igre že sedaj ustavljene, je treba pripisovati dejstvu, da so involvirane velike vsote in da bi povzročilo prekinjenje iger sredi seziie velikansko zmedo. Papež pa .ie proti celi uprizoritvi, ker ne predstavlja nič drugega kot kupčijo. Ober-ammergau ie postal sejm radovednih turistov in kraj ima vsaki teden od dvanajst do petnajst milijonov nemških papirnatih mark dobička. Vsepovsod je videti menjalce denarja in opaziti divjo špekulacijo z dolarji. Špekulanti z vstopnicami za predstave potiskajo cene vstopnic do neverjetnih višin. Na dnevnem redu so tudi velikanske in naravnost nesramno pretirane cene za prenočišča in jedila. Ljudje govore le o denarju in dobičkih in nikdo ne misli niti izdaleka na versko stran pasijonskih iger. — če bi prišel danes Kristus v Oberammergau, bi tam še ostreje nastopil kot nekpč proti menjalcem denarja v jeruzalemskem templju, — pravi poročevalec. Višek pa je prišel, ko se je pritožila skupina mladih deklet, ki so trdile da so bile osleparjene. Soglasno s sklenjenim dogovorom bi morale dobiti stanovanje v hiši oredstavitelja Krista, Antona Langa, a ko so prišle tjakaj, so jih zadela Tatar je in Armence. Kobilice so jim požrle vso letino in lakota ugroža Azerbezdžan in Armenijo. Več ko 40.000 kmetov je že na robu stradanja. Kobilice se pomikajo po pokrajinah v več kilometrov širokem pasu. g.Jub9i@n<§. Kmetijska podružnica v Ljubljani opozarja svoje člane, da je Kmetijska družba naročila večjo množino sena in slame v Banatu, ki jo bo oddajala samo na cele vagone. Naročila za Ljubljano zbira v podrobnih količinah Kmetijska podružnica v Ljubljani in se ie članom čira-, preje nanjo obračati. Zgodovinska razstava slikarstva na Slovenskem. V nedeljo. 17. t. m. se bo vršilo splošno dostopno vodstvo po razstavi po znižani ceni — 2 Din. Razlagal bo g. V. Steska. Državna trgovska akademija v Ljubljani. Redni poduk v prvih treh letnikih akademije se prične v torek 19. sept. ob 8. zjutraj. Abiturieutski tečaj državne trgovske akademije v Ljubljani. Predavanja na abiturientskem tečaju se prično v torek 3. oktobra ob 8. zjutraj. Razvrstitev porotnih razprav v jesenskem zasedanju. Dne 18. t. m. prične pri našem okrožnem sodišču četrto porotno zasedanje. Poedini slučaji so razvrščeni sledeče: 18. septembra: Marija Pivec, umor, zagovornik dr. Haas; Andrej Liclitenvvalner, umor, zagovornik dr. Škapin; 19. septembra: Koloman San-dor, umor, zagovornik dr. Kimovec (25 prič); 21. septembra: Alojz Polak, umor (18 prič), zagovornik dr. Hojnik; 22. septembra: Franc Zelenik, umor sina, zagovornik: dr. Pichler, dr. Koderman in dr. i Slokar (6 prič); Franc Založnik, rop, zagovornik dr. Slokar; 23. septembra: Josip Jagodič,požig, zagovornik dr. Rosina; 25. septembra: Anton Grafoner, Ivan Grafoner, Marija Dorfmiiller, Peter Zemljič, Franc Zemljič in Ciril Mihelko, vsi radi umora, zagovorniki dr. Juritsch, dr. Kimovec, dr. Sernec, dr. Gorišek, dr. Miiller, dr. Irgolič in dr. Veble (45 prič), razpravi bo predsedoval sodni nadsvet-nik Požar. Demokratski poslanec dr. Kukovec prireja v severnem Prekmurju shode, na katerih ga baje ljudstvo navdušeno pozdravlja. Vsekakor je dejstvo, da se socialisti vse premalo brigamo za Prekmurje, kjer begajo ljudstvo s svojimi mamljivimi besedami zastopniki buržoaznih strank, ki so že neštetokrat dokazali, da jim je blaginja ljudstva deseta briga, ne glede na to, da jim gre le za strankine koristi. Kulturni »estnšfc. Kulturno gibanje. V nedeljo, dne 17. septembra se vrši predavanje v konzumnem društvu v Hrastniku ob 10. dopoldne ter ob 3. popoldne v baraki kemične tovarne. Predavatelj s Mikic iz Celja, bo govoril o žalostni statistiki' pijančevanja v Jugoslaviji m o kažipotu reforme alkoholnega gospodarstva. — Sodrugi in sodružice po-setite to predavanje polnoštevilno. — Vrednost denarja. 1 dolar velja 75 Din, 1 frank 5.13 Din, 1 češka krona 2.36 Din, 1 lira 3.11 Din, 100 avstrijskih kron 12 par, 100 mark pa 4.5 Din. V Cu-rihu velja 100 naših kron 1.95 švicarskih frankov. Hrastnik. V tukajšnji kemični fovarn! se M-5 igrava lmd boj ined delom in kapitalom. Podjetje noče oapraviti sedanji plačilni sistem, ker je preveč socialen; vpeljati hoče pogodbo, kakršno so closegli »neodvisni« okrog Trboveljske premogo-kopne družbe. Zopet jasen dokaz: da »neodvisni« nekdanji komunisti škodujejo delavskemu pokre-tu, ne samo na političnem polju, ampak tudi v strokovnem in mezdnem vprašanju. Počasi bo delavstvo spoznalo, da so pogodbe, ki jih sklepajo zastopniki socialističnih razrednih organizacij boljše kakor pogodbe »neodvisnih«. In prav nic vam ne bo pomagalo Štefanovičevo grmenje v »Delavskih Novnicah« in dr. Novačanova hvala^ v »Radičevih Novinah«, da je proletariat politično desinteresiran, ter da je že vse v vrstah »neodvisnih« v Sloveniji. Diplomati znajo farbati ljudstvo, ker imajo teoretično predizobrazbo in slab namen. — Delavstvo v Sloveniji se je pa naučilo misliti diplomatske »finte« ter delati praktično za socializem. — Železnice v Jugoslaviji. New York (Jugoslovanski Oddelek L. I. S.) »Commercc Re-ports« priobčuje sledeče poročilo ameriškega vicekonzula Don S. Haven v Belgradu: Vse železnice v Jugoslaviji so lastnina in v obratu države, izvzemši Južno železnico in nekatere male stranske proge, ki so v obratu privatnih interesov. Glasom ministra saobračaja ima Jugoslavija približno 5660 kilometrov normalno - tirnih železnic in 1632 kilometrov ozkotirnih. — V upravne svrhe so železnice razdeljene’ v štiri glavne upravne skupine, zvane »ravnateljstva«. Te so: belgradsko ravnateljstvo, ki ima normal-notirne in ozkotirne proge in vključuje železnice predvojne Srbije; subotiško ravnateljstvo z obema vrstama proge v Bački in Banatu; zagrebško ravnateljstvo, katerega proge so vse normalno-tirne in ki vključuje železnice Hrvatske-Slavoni-je in Slovenije in sarajevsko ravnateljstvo, ki obstoji iz vseh ozkotirnih prog v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Crno gori. — Lokomotive in vagoni. Normalnotirne proge imajo 1388 lokomotiv, od katerih je 701 v dobrem obratnem stanju* 'fM ozlcofirnlfi prosali Je vsega skupaj *43i' lokomotiv, od katerih je 253 v dobrem stanju. Trdi se, da je stanje teh lokomotiv tako, da postanejo nesposobne za obrat v roku enega leta. Ni ni-kakih modernih delavnic v Jugoslaviji za popravo lokomotiv, tako da je bilo potrebno poslati 340 lokomotiv za popravo v inozemstvo. Nemčija zalaga sedaj Jugoslavijo na račun vojne odškodnine s 400 lokomotivami za normalnotirne proge in 50 za ozkotirne železnice. Pod enim samim ravnateljstvom se baje nahaja dvajsetero raznih tipov lokomotiv, kar seveda ustvarja nenavadne probleme glede popravljanja. Uradno se ceni število vagonov v Jugoslaviji na 38.065, od katerih je 14.000 potrebnih poprave. Nemčija je do inaja izročila v pokritje reparacije že 2000 vagonov na račun 7500, ki jih dolguje. — Nove železnice. Uradni krogi obračajo pozornost načrtu za izenačenje železniških tirov v Jugoslavijo, in ni dvoma, da se bodo nazadnje vse proge spremenile v normalnotirne. Proge, ki sedaj vežejo jadransko morje z notranjostjo, so ozkotirne in v prilično dobrem stanju; radi tega misli se, da se prekinjenje prometa, ki bi nastalo vsled take rekonstrukcije, ne bi za sedaj izplačalo. Jugoslavija upa zgraditi najprej dvojnotirno normalno progo iz Belgrada na Jadran, ki bo v stanu nositi vse breme prometa, dokler ne bo tir drugih prog predrugačen. Dodatno k projektiranju belgradsko-jadranski železnici je mnogo drugih načrtov za nove proge v delokrogu vseh železniških ravnateljstev. Mnogo novih prog se zares že 'gradi, dočim so proge Niš - Kragujevac, Belgrad - Mala Kršna, Bosanski Novi - Krupa, Šibenik - Knin in Split - Knin že zgrajene in gotove za obrat. Naraščajoči promet in delavnost v gradnji so znak, da se v zemlji vrši zdrava gospodarska obnova, ovirana po sedanjem neprimernem železniškem obratu. P© svatu. — 200.000 za poštnino. Ljudje na Ruskem, ki pišejo svojcem v Ameriki, naj rajši povedo v svojem pismu kar vse, kar imajo na srcu, da jim ne So Treba fimatu zopef pfsatl. Office Department je dobil obvestilo nusk