BRASILIA eOlíd* AFlGt'iHÍHli Brazilija // Anamarija Žagar in Miha Krofel Površina države: 514.877 km2 St. prebivalcev: ocena za leto 2008:198.739.269 51, vrst ptic: 1.622 (3. na svetu) Zanimive vrste ptic: hiacintski ara (Anodorhynchus kyacmthinm), jabirú (Jabirú mycteria), veliki nandú (Rhea americana), tukani (Ramphastidae) Zanimive živali: jaguar (Panthera onca), grivasti volk (Chiysocyon brachpurus), orjaška vidra (Pteronura brasiliensis), brazilski tapir (Tapirus terrestris), črni vriskač (.Alouatta caraija), triprsti lenivec (Bradppus tridactplus), orjaška anakonda (Eunectes murinus), piranja (Serrasalminae) Biomi ali rastlinski pasovi: amazonski deževni gozd, atlantski deževni gozd, biom trnastega sušnoljubnega grmičevja (imenovan caatinga), travnato-grmičasta stepa (imenovana cerrado) in mo-krišče Pantanal Vsi vemo, da je Brazilija ogromna država, ki zavzema velik del kontinenta Južne Amerike. Sama pa si v resnici nisva predstavljala, kako velika je, dokler se nisva odpravila na pot s še štirimi prijatelji in 25 dnevi časa. Vsaj približno predstavo o velikosti te države nam je pred potjo ponazoril tudi znanec iz Brazilije z naslednjim opisom: »Ce se odpraviš na pot iz najbolj južnega dela Brazilije na njen skrajni sever, je to tako, kot da bi v Evropi prepotoval pot od Madrida do Moskve.« Zaradi prav neverjetne pestrosti tamkajšnjega živalstva pa je že majhen del Brazilije dovolj, da te zaposli za dolgo časa. 12 Svet ptic ORNITOLOŠKI POTOPIS v-mj - m m it ' " - •• jiiy' jr * w iv^iWlFjfS* ,f. I S* «SL» »Ž • jUffi Hg 55: ••^ji- ,■»- "TE ** a Jt * -T' r c I Ji4' v ■ v .- ■ ¿MlKŽIE? i ^iflfc .'H ' * V iT; ^ ,.JI|..r- -_* y i "V- Vi5 WW A ' »i "t"1* «i 'Jf ' '»rf* >4 J 1 - 4LE --- -'--i ,"¿t & - 1't " Hp " 1 ' i" ■ ^ i £ .'rt'r i-" . % ■"3 r i- ^ Tf s r " * Z (T,- i, ■ —* ; . — • y «ti v^.* hC fl T Vrti i ^ 1 J ■ f^ijlJtl*- C : 1 *! r S" ^^ ja .«i »t. « u. ¿id t* M i. v- r * t j i. b < i-VJ-P i / 7 Jn <1* Zemljevid: Uporabljen z dovoljenjem »The General Libraries, The University of Texas at Austin*. 1: Radovedna orjaška vidra (Pteronura brasiliensis). 2: Vodomci v Braziliji dosegajo zavidljive velikosti, tako kot ta ovratniški pasat (Megaceryle torquata), ki se lahko po velikosti meri z našimi vranami. 3: Kapibara (Hydrochoerus hydrochaeris) je največji glodavec na svetu. 4: S harpijo (Harpia harpyja), največjo ujedo Južne Amerike, smo se srečali le v ujetništvu. 5: Zelenokljuni tukani (Ramphastos dicolorus) nedvomno sodijo med najbolj privlačne ornitološke posebnosti Brazilije. 6: Stopinja jaguarja (Panthera onca). 7: Pantanal - največje celinsko mokrišče na svetu, ki je veliko za f Jt približno polovico Francije. U| foto: vse Miha Krofel 8: Hiacintski ara (.Anodorhpnchus hpacinthinusjje ena izmed najbolj ogroženih vrst ptic v Braziliji. 9: Samica črnega vriskača (.Alouatta caraya) med drevesnimi akrobacijami. 10: Popestritev ogromnih slapov Foz d'Iguacuja so hudourniki, ki gnezdijo med posameznimi vodnimi zavesami. foto: vse Miha Krofel Časovna omejitev in prenekatera svarila o nevarnostih v velikih mestih Brazilije so nas iz milijonskega mesta Sao Paolo, kjer smo v začetku decembra pristali, takoj pognala na pot. Svojega potovanja vnaprej nismo podrobno načrtovali, ampak smo se le v grobem odločili, katere točke nas zanimajo. Najprej smo se odpravili do ene najbolj turističnih točk, največjih slapov na svetu po pretoku vode - slapov Foz d'Iguacu. Reka Rio Iguacu se natančno na tro-meji med Brazilijo, Argentino in Paragvajem na velikem prelomu (več kot tri kilometre dolžine) v 275 slapovih preliva navzdol. Tukaj smo se tudi prvič srečali z večjim številom ptic, za katere je Brazilija res pravi raj. Najbolj so nas navdušili hudourniki, ki so gnezdili v stenah med vodnimi prepadi in še dodatno popestrili veličastne slapove. Pantanal Poleg amazonskega pragozda se v Braziliji postavljajo tudi z največjim celinskim mokriščem na svetu - Pantanal. Za boljšo predstavo o njegovi velikosti naredimo ponovno primerjavo z eno izmed evropskih držav - veliko je za približno polovico Francije! Celotno območje Pantanala se razteza čez tri države: Brazilijo, Bolivijo in Paragvaj. Pokrajina v Pantanalu ima posebne značilnosti zaradi svoje lege sredi kontinenta. Leži v depresiji, kjer je nadmorska višina med 100 in 200 metri, in je nižja od drugih delov, ki jo obkrožajo. Poleg tega podlaga v Pantanalu zadržuje površinsko vodo, ki le počasi odteka. Tako se vsa voda v deževnem obdobju med februarjem in oktobrom steka v Pantanal in se nato tam zadržuje skoraj pol leta, ko je celoten Pantanal poplavljen. Večina delov je pod vodo v povprečju meter ali manj, razen ločenih manjših otokov višjih delov, ki ostanejo nepoplavljeni in kjer lahko uspeva gozd. V decembru, ko smo obiskali močvirje, se je sušna doba približevala koncu in voda je iz večine delov že povsem presahnila, tako da so bile živali, vezane na vodna telesa, zgoščene v preostankih površinske vode. Na tem območju živi največja populacija kajmanov očalarjev (Caiman crocodilus) in ti so bili nagneteni v plitvih ostankih vode, čakajoč na deževno dobo, tako da smo si jih lahko ogledali v ogromnem številu. Kljub grozečemu zobov- ju, ki ga razkazujejo z odprtimi usti, ko se sončijo, kajmani človeku niso nevarni, saj plenijo ribe. Zrastejo največ do tri metre v dolžino z repom vred. Samci na zelo zanimiv način označujejo svoj teritorij, kar smo lahko večkrat opazovali v živo. Telo usločijo tako, da dvignejo glavo in rep, začnejo se oglašati s hripavim renčanjem in tresti s telesom, da voda brizga naokoli. Največja turistična sezona v Pantanalu je v poletnem času, tako da je bilo v času našega obiska nekoliko zatišja. Kot turist se lahko po Pantanalu giblješ le v okviru organizirane skupine z vodnikom, saj je celotno območje zavarovano. Najprej smo že mislili, da ne bomo mogli najti agencije, ki bi ugodila našim željam - da bi odšli čim dlje v notranjost in spali v šotorih. Za ta del Brazilije smo si rezervirali sedem dni našega potovanja, kar se je izkazalo za dobro idejo, saj so nas prve štiri dni malce »prinesli okrog«. Kot avanturistične duše smo kar malo trpeli, ko smo bili štiri dni vezani na vodnika in njegovo ne preveč navdušeno vodenje. Na srečo pa nam je kasneje uspelo dobiti drugega neodvisnega vodnika, ki nas je popeljal nekoliko globlje v divjino, kjer smo spali v gozdu v visečih mrežah. Ni lepšega, kot ponoči poslušati zvoke divjine. Pantanal sam po sebi ponuja nešteto zanimivih pogledov na pokrajino, v kateri se izmenjujejo sezonsko poplavljeni travniki, jezerca in gozdni otočki med njimi. Takšna pokrajina omogoča veliko možnosti za opazovanje njenih prebivalcev. Ze prvo noč, ko smo se v odprtem zadnjem delu tovornjaka vozili do našega »lodga«, smo videli pravcato morje svetlečih se oči kajmanov in največje glodav-ce na svetu - kapibare (Hydrochoerus hydrochaeris). Še več srečanj pa smo doživeli naslednje jutro, ko smo se s konji odpravili po okolici. Presenetila nas je predvsem pestrost z veliko gostoto vodnih ptic. Tako ni bilo nič posebnega, če si na istem drevesu videl po pet različnih vrst čapelj in štorkelj, pod njimi pa se je sprehajal še jabiru (Jabiru mycterid) - simbol Pantanala. Morda največje ptičje doživetje pa je bilo opazovanje jate hiacintskih ar (Anodorhynchus hyacinthinus) - ene izmed najbolj ogroženih ptic v Braziliji. Po ocenah naj bi jih živelo le še okrog 14 Svet ptic t Vv'n' , J ftjjt; ¿, J L* sf ' ' d, « • 7¿ y-'. 3.000. Celotno območje Pantanala je biodiverzitetno zelo bogato. Tukaj živi kar približno 650 vrst ptic, 1.700 rastlinskih vrst in 260 vrst rib. Poseben čar Pantanalu dajejo črni vriskači (Alouatta caraya)-opice, ki jih sicer redko vidiš, zato pa toliko težje preslišiš. Ob zori namreč začnejo s svojim petjem, ki odmeva kilometre daleč. Še težje je videti jaguarja (Panthera onca) - največjega plenilca Južne Amerike. Tudi mi nismo imeli sreče z njim, smo pa večkrat opazili njegove in pu-mine (Puma concolor) stopinje. Lepa doživetja so nam dale tudi orjaške vidre (Pteronura brasiliensis), ki so precej večje in tudi bolj socialne od naših vider. Te velike in spretne plavalke so na tem območju že skoraj izumrle zaradi ilegalnega odstrela, vendar se v zadnjih letih njihova številčnost spet povečuje. Globoko v Pantanalu so tudi dokaj neboječe, tako da so se nam nekajkrat povsem približale in nas razveseljevale s svojimi vragolijami. Poskusili smo se tudi v ribolovu na piranje (Serrasalminae), vendar smo kmalu ugotovili, da se ne moremo kosati z vidrami, ki so kot za šalo pred nami spretno lovile ribe iz vode. Vsaka vidra si na dan nalovi in poje kar 20 kilogramov rib. Še dobro, da sta naša vodnika ujela kakšno, da smo lahko poskusili piranjino meso. Posledice uporabe biogoriva V osrednjem delu Brazilije je planotasta pokrajina precej ravninska in ugodna za pridelovanje poljščin. Tukaj za kmetovanje namesto traktorjev uporabljajo kar letala! Ko smo potovali iz mesta Goiania proti narodnemu parku Emas, se je pogled odpiral na prostrane širjave plantaž oljčne repice in soje. Zaradi povišanih cen nafte na svetovnem trgu večina Brazilcev vozi avtomobile na alkohol. Za pridelavo takšnega goriva pa so potrebne ogromne količine rastlinske biomase. Posledično v osrednjem delu države, kjer se je nekdaj razprostirala specifična travnato-grmičasta stepa (imenovana cerrado), danes vlada dolgočasna monokulturno obdelana krajina. Danes je del pokrajine cerrado najbolje ohranjen znotraj meja parka Emas na površini 1.300 km2. Značilno zanjo je velika pestrost rastlinskih vrst. Ocenjujejo, da tukaj ra- ste kakih 10.000 različnih rastlinskih vrst, od katerih jih kar 44 % uspeva le tukaj. Veliki sesalci v osrednji Braziliji Narodni park infrastrukturno ne zadošča potrebam tujih turistov, saj tu angleško govorečih vodnikov preprosto ni. Vseeno smo v dveh dneh preizkusili srečo z dvema različnima vodnikoma in se sporazumevali s polomljeno portugalščino in predvsem kretnjami in živalskimi glasovi. Pokrajino najbolje doživiš z vožnjo stoje na terenskem »pick-upu«, saj imaš zaradi ravnine in nizkega rastja tako najboljši pregled nad pokrajino. Vzneseno smo iskali mravljinčarja med termitnjaki, vendar se je uspešno skrival. Imeli pa smo neverjetno srečo, da smo zagledali grivastega volka (Chrpsocyon brachyurus), ki se je odločil celo zatuliti, kmalu za tem pa ga je pregnala jata velikih nandujev (Rhea americana) - nojem podobnih neletečih ptičev južnoameriških step, po katerih je park dobil tudi svoje ime (portugalsko ime je ema). Nandu je največji ptič v Braziliji, saj lahko zraste v višino do 1,4 metra in tehta dobrih 30 kilogramov. Kljub kratkemu obisku pa nam je park ostal v nepozabnem spominu. Srečali smo se še z mladim brazilskim tapirjem (Tapirus terrestris), ogromno čredo belobradih pekarijev (Tayassu pécari; ameriška različica divje svinje) in manjšo mačko, za katero sumimo, da je bil jaguarundi (Felisjagouaroundi). Po svežih stopinjah smo se zavedali, da je bil nekje okoli nas tudi jaguar. Pestrost ptic je bila tukaj precej manjša kot v Pantanalu, vendar je bilo očitno, da gre za povsem drugo vrstno sestavo. Žal za večino izmed njih ne poznava slovenskih imen, tako da jih ne bi naštevala. So bili pa vsaj nama poleg nandujev in tuka-nov najbolj zanimivi kunčji čuki {Alheñe cunicularia), ki se od naših sovjih predstavnic razlikujejo po tem, da so pretežno dnevno aktivni in da gnezdijo v podzemnih rovih. Nekajkrat smo videli osebke z živo oranžno obarvanim obrazom. Kmalu smo ugotovili, da niso tako obarvani, ampak le umazani od kopanja v prsti, ki je oranžne barve. Peščena plaža ali atlantski deževni gozd - zakaj pa ne kar oboje Če se med zimskim časom iz mrzle Slovenije odpraviš na 11: Karakara (Pofyborus plancus) sicer spada med sokole, vendar po vedenju in tudi številčnosti še najbolj ustreza našim kanjam. 12: Kunčji čuk (Athene cunicularia) medprežanjemv brazilski stepi -cerradu. 13: Ribja kanja (BuSarellus nigricoHis) v letu nad reko v Pantanalu. foto: vse Miha Krofel //letnik 15, številka 03, oktober 2009 15 14: Tapir (Tapirus terrestris) le za trenutek stopi iz grmičevja. 15: Jabiru (Jabiru mpcteria) je simbol Pantanala. foto: vse Miha Krofel južno poloblo, je prav, da si privoščiš tudi malo poletnega počitnikovanja. Za to smo si po nasvetu znancev izbrali manjši kraj na atlantski obali med Rio de Janeirom in Sao Paulom. Tukaj smo se odločili, da bomo uživali na plaži in se predajali radostim morja. Poleg rajske plaže pa smo imeli tudi prav neverjeten pogled na obdajajoče vrhove, pokrite z zadnjimi ostanki atlantskega deževnega gozda - Mata Atlantica. V času pred prihodom Portugalcev se je ta gozd raztezal ob celotni obali države, v pasu ponekod širokim do 800 kilometrov. Danes naj bi ostalo le 7 % od nekoč obstajajočega gozda. Kljub fragmentiranim ostankom nekdanjega ogromnega kompleksa v teh delih danes še vedno obstaja velika pestrost tako rastlinskih kot živalskih vrst. Atlantski deževni gozd se je začel že nekaj metrov od vode za pasom mivke, ki je gradila posamezne zalive. Tako smo spet raziskovali in se ponekod skušali prebiti vsaj nekaj metrov v gozd, kjer smo se sproti ustavljali ob vsaki velikanski različici rož, ki jih ima danes že skoraj vsak v miniaturni različici v dnevni sobi. Tukaj v naravi rastejo 10-metrske monstere, ogromni Skusi, orjaške praproti in drevesa, ki jim iz debla rastejo kot košarkaška žoga veliki plodovi. Vsaka rastlina si želi v tej goščavi izbojevati svoj prostor in zato je gozd povsem neprehoden, razen na redkih mestih, kjer ljudje redno uporabljajo poti. Tukaj v krošnjah počasi prebavljajo triprsti lenivci (Bradypus tridactylus), ki jih pa žal nismo opazili (vsaj ne da bi vedeli - imajo namreč prav poseben način prikrivanja, saj se jim v kožuhu razrastejo alge in lišaji, tako da jih le stežka prepoznaš za živali). Zaradi gostega rastja je bilo precej težje tudi opazovanje ptic. So nas pa zato toliko bolj razveselila bežna srečanja s številnimi pevci vseh možnih barvnih odtenkov in zvočnih variacij. Brazilija je ena izmed najbolj privlačnih destinacij na svetu, za nekatere zaradi svojih neskončnih čudovitih plaž, za druge zaradi amazonskega pragozda, za tretje spet zaradi največjega karnevala v Rio de Janeiru. Za popotnika, ki želi doživeti državo iz različnih zornih kotov, je Brazilija dobra izbira, saj je kulturno zanimiva, predvsem pa biodi-verzitetno pisana država, tako kot so pisani njeni ptiči. • 16 Svet ptic