Poilni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
Združeni
narodi
v interesu
vsega
človeštva
Danes obhajamo po vsem svetu dan Združenih narodov, posvečen spominu na dogodek, ko je pred 24 leti bila ustanovljena organizacija, ki združuje danes že več kot 120 držav sveta, organizacija, ki je kljub številnim slabostim in težavam že veliko doprinesla za urejanje današnjega sveta.
Kadar govorimo o svetovni organizaciji, se moramo vedno spet vprašati, kakšen bi bil današnji svet brez Združenih narodov. Koliko vprašanj bi bilo nerešenih!
Združeni narodi so se razvili iz skromnih začetkov: OZN je bila pravzaprav postavljena na razvalinah druge svetovne vojne, nastala je iz spoznanja, da morajo narodi sveta najti poti in možnosti za medsebojne stike, za skupne akcije, kajti le po tej poti se bo človeštvo lahko obvarovalo pred novim vsesplošnim oboroženim spopadom, ki bi bil danes spričo jedrskega orožja verjetno tudi zadnje dejanje in potem konec naše civilizacije.
Danes — kot že rečeno — združuje OZN okoli 120 držav, obsega najširšo paleto narodov in ras. Združeni narodi so se v letih svojega obstoja in delovanja uveljavili kot zelo pomemben dejavnik mednarodnih odnosov. OZN je omogočila uskladiti napore za ohranitev splošnega miru, Za osvoboditev človeka in narodov, kakor tudi za poglobitev enakopravnega sodelovanja med narodi. Združeni narodi so nedvomno že veliko prispevali k razvoju mednarodnih odnosov in postali so nepogrešljiv mednarodni instrument na poti k splošni osamosvojitvi in napredku.
Biti pa si moramo na jasnem, da se v Združenih narodih kot nikjer drug-]e zrcali stvarnost današnjega sveta. Zato je razumljivo, da od te organizacije ne moremo pričakovati več, kakor so želje in pripravljenost samega članstva in kar objektivne možnosti dopuščajo. V tej zvezi vzbuja zaskrbljenost zlasti dejstvo, da Združeni narodi v izpolnjevanju svojih odgovornosti niso dovolj učinkoviti. Glavni vzrok tega stanja je verjetno treba iskati v obstoječih pridržkih velikih sil nasproti OZN in njihovem prizadevanju, da pri obravnavanju važnih mednarodnih problemov svetovno organizacijo enostavno Izključijo.
Vsekakor drži, da Združeni narodi nimajo dovolj učinkovite materialne moči, imajo pa veliko moralno moč. Važno je namreč to, da je na svetu neka vrhovna organizacija, ki ureja stvari v interesu vsega človeštva in ne posameznih držav. Seveda se še vedno dogaja, da v OZN prevladajo interesi ene ali druge velesile oziroma skupine držav. Toda taki primeri postajajo čedalje redkejši, zlasti odkar Se vedno bolj uveljavljajo blokovsko nevezane države, ki postajajo neke vrste mednarodna vest — tudi v OZN, kjer se pri raznih odločitvah Ze dovolj jasno kaže, da Združeni narodi niso le glasovalni stroj, marveč so forum, pred katerim ozki eno-stranski interesi zahajajo vedno bolj v ozadje, v ospredje pa stopajo skupne splošne koristi vsega človeštva.
Gotovo bi bilo pretirano mnenje, dp je OZN uspela zadovoljivo urediti vsa vprašanja, katerih se je lotila. Današnji svet je vse prej kot ‘dealen. Da pa si je človeštvo — razen posameznih lokalnih spopadov ' uspelo obvarovati svetovni mir in napraviti odločne korake po poti splošnega napredka, gre zasluga v največji meri Združenim narodom, ki bodo prihodnje leto slavili svoj 25-tetni jubilej!
Pred važnimi odločitvami
O BODOČI USODI JUŽNE TIROLSKE
Vse kaže, da je problem Južne Tirolske, ki že dolga leta enkrat manj in drugič spet bolj bremeni odnose med Avstrijo in Italijo, stopil v odločilno tazo. V pogajanjih med obema državama je uspelo po dolgotrajnih naporih izoblikovati temelje, na katerih naj bi dosegli sporazumno rešitev doslej spornega vprašanja.
Gre za tako imenovani »paket", to je seznam ukrepov, ki bi jih bila italijanska vlada pripravljena sprejeti za zaščito nemško govoreče narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem. O tem seznamu je zdaj skoraj tri dni razpravljalo vodstvo Južnotirolske ljudske stranke ter se končno z 41 glasovi proti 23 izreklo za sprejem tega predloga, o katerem pa naj bi dokončno odločil šele deželni zbor stranke, ki bo 22. novembra združil 800 delegatov.
Med razpravo o »paketu" je prišlo v vodstvu stranke do ostrih nasprotij med zagovorniki in nasprotniki tega seznama. Slednji so mnenja, da predvideni ukrepi vse premalo zagotavljajo resnično avtonomijo južnih Tirolcev, zagovorniki pod vodstvom predsednika stranke in južnotirolskega deželnega glavarja dr. Magnaga pa menijo, da
ponudbe italijanske vlade sicer res niso povsem zadovoljive, so pa gotovo maksimum tega, kar južni Tirolci sploh lahko pričakujejo lin je zato vprašanje, ali bi še kdajkoli imeli take možnosti, če ne bi izkoristili sedanje priložnosti.
Kolikor je razvidno iz dosedanjih objav, vsebuje »paket" daljnosežne pravice na vseh področjih od gospodarstva in socialne zaščite mimo šolstva in kulturne dejavnosti do jezikovne enakopravnosti in odločilne vloge v cerlotni upravi. Seveda imajo italijanske ponudbe tudi svoje pomanjkljivosti, vendar je treba priznati, da se južnim Tirolcem obeta ureditev, ki bi v veliki meri izpolnila njihove zahteve po enakopravnosti in avtonomiji. To je ugotovil tudi zunanji minister dr. Waldheim, ki je naglasil, da bi izpolnitev »paketa' pomenila bistveno zboljšanje številnih določil, ki jamčijo obstoj manjšine.
S strani južnih Tirolcev bo dor končna odločitev padla na deželnem zboru 22. novembra, potem pa bp vrsta na Italiji#in ^vstriii, da poskrbita za izvajanje »paketa", kakor je predvideno v tako Imenovanem »operacijskem koledarju”.
Državni praznik
manifestacija domovinske zavesti
Letošnji državni praznik republike Avstrije pade na nedeljo in bo na zunaj morda manj opazen, kot je to sicer, ko se v praznik spremeni delovni dan. Toda samo na zunaj, kajti v resnici državni praznik ne bi smel biti le zunanji izobesek, biti mora mnogo več. Biti mora predvsem izraz notranjega občutka, biti mora ma-hifestacija tistega čustva, ki bi ga lahko imenovali domovinsko zavest, torej manifestacija zvestobe in pripadnosti k državi, ki je naša domovina in h kateri se zavestno priznavamo kot lojalni državljani.
Državni praznik pa more biti resnični praznik le tedaj, če bo vsak posamezni državljan poznal njegov globlji pomen in njegovo vsebino, če se bo zavedal, da ta praznik velja manifestiranju in utrjevanju avstrijske državne zavesti, tiste zavesti, ki jamči obstoj svobode in neodvisne Avstrije ter očuvanje njene demokratične in pravne ureditve.
V tem smislu se v proslavljanje državnega praznika vključujemo tudi koroški Slovenci. Državni praznik obhajamo kot državljani republike Avstrije, ki je naša skupna domovina. Obhajamo ga v želji, da bi ravno ta skupna domovinska zavest pomagala ustvarjati in utrjevati v naši deželi vzdušje, v katerem bi postala vsakdanja praksa načela enakosti, enakopravnosti in enakovrednosti vseh državljanov ne glede na narodno pripadnost in jezik, ne glede na politično prepričanje in svetovni nazor.
Rezultati nedeljskih volitev
kažejo zanimivo razmerje političnih sil
Zadnjo nedeljo so bile na Nižjem Avstrijskem in Predarlskem deželno-zborske volitve, na Solnograškem pa so v vrsti občin izvolili nove odbore. Za te volitve je vladalo izredno veliko zanimanje, saj so bile pravzaprav zadnji pregled političnih sil pred letom 1970, ko bomo v Avstriji valili spet nov parlament in s tem odločali o bodoči vladni politiki.
Po volitvah se seveda vsaka stranka skuša prikazati v najboljši luči in je že stara praksa, da so pravzaprav vsi zmagovalci, nihče pa noče priznati poraza. Tudi tokrat je tako, vsaj pri treh merodajnih strankah — DVP, S PO in FPO. Ne glede na to,
kako argumentirajo v centralah teh strank, pa so nedeljske volitve kot celota zelo jasno pokazale eno: sedanja OVP-jevska večina v parlamentu je res samo še navidezna in OVP-jevska vlada nima nobene pravice, sklicevati se na široko podporo ljudstva. Če bo šel sedanji razvoj naprej tudi pri dr-
žavnozborskih volitvah leta 1970, potem je malo verjetno, da bi OVP še enkrat uspela dobiti večino.
Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da rezultati deželnozborskih volitev niso nujno tudi merilo za odločitev na državni ravni. Posebno na Predarlskem so pri nedeljskih volitvah igrali važno vlogo lokalni deželni interesi (socialiste še vedno bremeni »afera Fussach"), najbolj odločilna pa so bila določila tamkajšnjega volilnega zakona, ki so 'OVP ponovno zagotovila absolutno večino, medtem ko je SPO morala kljub bistvenemu porastu števila glasov prepustiti 1 mandat FPO.
Na Predarlskem zgubljeni mandat pa so socialisti v polni meri nadoknadili na Nižjem Avstrijskem, kjer je OVP nazadovala od 31 na 30, SPO pa napredovala od 25 na 26 mandatov. Vendar pridobljeni mandat za socialiste ne pomeni le zmanjšanje razlike do OVP, marveč predvsem večino v zveznem svetu, torej v forumu, ki poleg parlamenta odloča o celotni državni zakonodaji.
Splošna smer razvoja, ki se kaže v zadnjih letih, je prišla do izraza tudi pri občinskih volitvah na Salzburškem, kjer je O VP zgubila 3,4 °/o glasov, medtem ko je SPO svoj delež glasov povečala za 1,7 % in FPO za 1,8 %>.
Vse tri volitve pa so pokazale še eno značilnost: manjše politične skupine vključno KPO v sedanjih razmerah nimajo izgledov, da bi si priborile kakšen vpliv na politično dogajanje, ne glede na to, ali gre za občinsko ah deželno raven, še manj pa seveda v državnem merilu. To velja tako za komuniste, ki so tudi tokrat utrpeli občutne izgube, kakor zlasti za Brugerjevo in Olahovo skupino, ki sta ostali brez vsakega pomena.
Izid nedeljskih volitev naj bi bil barometer trenutnega razmerja političnih sil v državi. Izgleda pa, da nedeljska^ odločitev le ni bila dovolj jasna, marveč je pustila slej ko prej odprto vprašanje, v katero smer se bo tehtnica nagnila prihodnje leto, ko bodo v Avstriji splošne državnozborske volitve.
Zahodna Nemčija na novi poti
Državni proračun za prihodnje leto
V torek je na prvi seji jesenskega zasedanja parlamenta finančni minister dr. Koren predložil osnutek državnega proračuna za leto 1970.
Na podlagi tega osnutka je predvideno, da bodo izdatki države prihodnje leto znašali 101,2 milijarde šilingov, kar je za 7,8 %> več kot v proračunu za leto 1969, medtem ko naj bi dohodki dosegli 92,2 milijarde šilingov (za 7,9 °/o več kot letos); to pomeni, da bi primanjkljaj prihodnje leto znašal skoraj 9 milijard šilingov in bi bil torej najvišji v povojni dobi.
S posameznimi postavkami proračuna se bodo podrobno bavili v pristojnem pododboru, nato pa bo o njem sklepal parlament.
S pičlo vendar zadostno večino glasov je novi za-hodnonemški parlament v torek izvolil predsednika nemških socialnih demokratov ter zunanjega ministra v dosedanji vladi za novega kanclerja. S tem je prevzela vlado koalicija, ki jo sestavljajo socialni demokrati ter liberalna FDP dosedanja vladna stranka ' DU/CSU pa je odšla v opozicijo.
Sama na sebi zamenjava ene vladne koalicije z drugo pravzaprav ni kaj posebnega toda v zahod-nonemških pogojih pomeni ta zamenjava nekaj izrednega, še več — pravo revolucijo. Dvajset let so v tej deželi vladali krščanski demokrati. Obdobje od Adenauerja do Kiesingerja je prineslo Zahodni Nemčiji sicer velik gospodarski vzpon, toda hkrati tudi stagnacijo politične misli. Konservativizem se je izenačil z državo, postal je sinonim za državotvornost, identificiral se je z oblastjo. Kdor je hotel poganjati kolo zgodovine naprej, se je nujno znašel v vlogi nasprotnika države in rušitelja obstoječega družbenega reda, ki so ga vladajoči krogi smatrali za »najboljšega možnega".
Zdaj pa se je etablirani konservativizem znašel pred dejstvom, da tudi njegov sistem ni večen. Napočil je Somrak bogov in razblinila se je mistika, ki so jo krščanski demokrati vbijali nemškemu ljudstvu v zavest z argumentom, da bo vse propadlo, kar je bilo zgrajenega v dvajsetih letih, če bi oblast prevzele druge politične sile.
In vendar se je zgodila ta zamenjava na Renu. Garnitura mlajših socialnih demokratov in liberalcev je po dolgoletnem boju nazadnje prepričala večino prebivalstva, da so v današnjem času poti k novim obzorjem skladnejše z interesi človekovega razvoja
kot pa na videz varno vztrajanje na zapečku politične patriarhalnosti. In na podlagi te odločitve volivcev je zdaj vzela vajeti državnega vodstva v roke vlada pod vodstvom kanclerja Willyja Brandta.
Seveda od spremembe, ki je bila izvedena v Bonnu, ni mogoče pričakovati čudežev in bi bilo naivno misliti, da se bo zahodnonemška politika zdaj povsem spremenila. Takih radikalnih sprememb ni pričakovati na področjih notranje politike, niti ne kaže z njimi računati v zunanji politiki. Kljub temu pa je gotovo, da bo tako v eni kot v drugi smeri zapihal nov veter ter bo do sprememb prišlo vsaj v toliko, da se bo bonska politika polagoma otresla dvajsetletne okorelosti in stagnacije ter iskala pota in možnosti bolj sproščene aktivnosti. To velja zlasti za njene odnose do vzhodnih dežel, kajti tako v SPD kakor v FPD prevladuje mnenje, da se je treba sprijazniti z dejstvi, ki jih je ustvaril poraz Nemčije v zadnji vojni. In v tej smeri je ravno Brandt že večkrat pokazal, da zanj ni edino zveličaven nemški evangelij, kot ga je razglasil prvi povojni kancler Adenauer in ki sta ga za njim učila tudi njegova naslednika Erhard in Kie-singer. Jasno in nedvoumno je Brandt povedal, da pot do združitve Nemčije ni trmasto vztrajanje pri anahronističnih stališčih, marveč se je temu cilju mogoče približati le po poti pogajanj in sporazumevanja.
Prvič v zadnjih štiridesetih letih in prvič v zgodovini Zvezne republike Nemčije je vodstvo vlade v Bonnu prevzel socialdemokratski kancler. To pomeni nedvomno globoko zarezo v zahodnonemškem družbenem razvoju, kajti ne glede na to, kako dolgo se bo sedanja vladna koalicija SPD lin FDP uspešno branila pred navali konservativne opozicije, poti nazaj na stare pozicije verjetno ne bo nikdar več.
KOMPROMIS GLEDE PODRŽAVLJENE INDUSTRIJE:
Kontrola s strani parlamenta zagotovljena
Večmesečna trenja med OVP kot vladno stranko in SPO kot parlamentarno opozicijo v zvezi z novelizacijo upravljanja podržavljene industrije so se končala s kompromisom. V torek minulega tedna so predstavniki OVP v pristojnem odboru parlamenta nepričakovano pri-
stali na zahtevo, da morajo vse transakcije v podržavljenih podjetjih dobiti pristanek glavnega odbora parlamenta. Do tega pristanka je prišlo potem, ko je v ponedeljek delegacija 300 članov obratnih svetov pri kanclerju Klausu, predsedniku parlamenta Maletti
in generalnem sekretarju OVP Withalmu zagrozila s stavko v podržavljenih podjetjih, če bi OVP v parlamentu prešla omenjeno zahtevo in izglasovala zakon, ki ga je prvotno predložila in ki ni vseboval določil o kontroli parlamenta nad podržavljenimi podjetji.
Ko je letos pomladi 'OVP v parlamentu vložila osnutek zakona o reformi upravljanja podržavljenih podjetij, je hotela opol-nomočiti Avstrijsko industrijsko družbo (OIG) z vsemi pravicami države. Po osnutku OVP bi to polnomočje vsebovalo celo prenos deležnega kapitala republike v podržavljenih podjetjih na OIG kot njihovo osnovno združenje. Da je prišla s takim osnutkom navzkriž s socialisti, zlasti pa z Avstrijsko sindikalno zvezo, se razume samo po sebi. Socialisti in sindikalisti so si bili namreč edini v tem, da republika ne sme spustiti iz rok kontrole nad podržavljenimi podjetji in da mora biti pristojnost za to kontrolo pri parlamentu. Ker OVP o tej zahtevi ni hotela razgovarjati, je prišlo do resnega konflikta med njo ter socialisti in sindikalisti. Ta konflikt je postal posebno resen, ko je OVP pred poletnimi političnimi počitnicami izjavila, da bo ne glede na zahteve socialistov jeseni izglasovala omenjeni zakon z glasovi svojih poslancev v parlamentu.
Od te napovedi je OVP v torek minulega tedna nepričakovano odstopila. Tekom prvih tednov jesenskega političnega dela se je namreč tudi v njenih vrstah krog zagovornikov nekontroliranega prenosa lastninskih
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v torek 28. oktobra 1969 s pričetkom ob 9.30 uri v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem sejem plemenske živine. Za sejem je prijavljenih 200 krav in telic, ki vse izhajajo iz obratov, ki so državno priznano prosti tbc in bangove bolezni; živali so cepljene proti slinavki in parkljevki.
Na sejmu bo ugodna priložnost za nakup plemenskih živali z visokimi zmogljivostmi in posebej primernih za alpske predele.
pravic na podržavljenih podjetjih v pristojnost 'OIG čedalje bolj krčil. Zveza delavcev in nameščencev (OAAB), Zveza industrialcev in tudi deželni glavar Krainer so radikalnemu uzakonjenju tega prenosa očitno nasprotovali, to pa zlasti zaradi tega, ker se je na stran socialistov postavila tudi sindikalna zveza z grožnjo stavke uslužbencev v podržavljenih podjetjih. Ker se je krog okoli generalnega sekretarja Withalma, ki je bil v tem vprašanju najbolj nestrpen, čedalje bolj krčil, je slednji po demarši predstavnikov obratnih svetov, ki zastopajo 106.000 uslužbencev podržavljenih podjetij, popustil, kar je potem omogočilo kompromis naslednje bistvene vsebine:
■ V zvezi z reformo upravljanja podržavljenih podjetij in povečanja polnomočij DIG bo parlament sklenil dva zakona.
® Prvi zakon bo ustavni zakon, za katerega bodo glasovali tudi socialisti. Ta zakon bo določal, da sodijo vse transakcije s podržavljenimi podjetji v pristojnost glavnega odbora parlamenta. Odločitve tega odbora so vezane na navadno večino, odbor pa bo sklican na predlog ministra za promet in podržavljena podjetja. Zakon bo vseboval tudi določilo, da bodo podržavljena podjetja ostala še naprej pod računsko kontrolo parlamenta.
■ Drugi zakon bo vseboval prenos lastninskih pravic na podržavljenih podjetjih od republike na 'OIG z izrecnim določilom, da more slednja o vseh transakcijah s podržavljenimi podjetji sklepati le z dvotretjinsko večino nadzornega odbora, v katerem so tudi socialisti sorazmerno zastopani. Socialisti temu zakonu iz načelnih razlogov ne bodo dali pristanka.
Celokupno vzeto predstavlja ta dogovor kompromis med ljudsko stranko ter socialisti in sindikalisti. Uspelo je preprečiti, da bi republika zgubila vpliv nad podržavljenimi podjetji, hkrati pa je omejen tudi vpliv inozemskega kapitala v podržavljeni industriji. Kompromis istočasno kaže, da OVP nima korajže vladati proti sindikatom, marveč je v zadnji konsekvenci pripravljena na sporazum z njimi.
Turistično sodelovanje sosednih dežel
Tri sosedne dežele Furlanija-Julijska krajina, Koroška in Slovenija so v zadnjih letih že na najrazličnejših področjih razvile plodno in čedalje uspešnejše sodelovanje, ki je bistveno prispevalo k današnji ravni medsebojnega razumevanja in prijateljstva v tem delu Evrope. Eno izmed področij, na katerih se to sodelovanje posebno uspešno razvija, je nedvomno turizem, saj vse tri dežele veljajo za izrazite turistične pokrajine in posvečajo tej gospodarski panogi tudi primerno pozornost.
V ta okvir sodi tudi mednarodna konferenca, ki se bo danes začela v Vidmu ter nadaljevala v Trstu. Na njej bodo predstavniki treh sosednih dežel, katerim pa se bo tokrat pridružila še Hrvatska, razpravljali o razvoju in medsebojnem vplivanju turizma sosednjih dežel Furlanije-Julijske krajine, Koroške, Slovenije in Hrvatske. Pobudo za konferenco je dala deželna vlada Furlanije-Julijske krajine, udeležili pa se je bodo za turistično gospodarstvo odgovorni funkcionarji deželnih oziroma republiških vlad, turistični strokovnjaki, gospodarstveniki in predstavniki turističnih organizacij.
Na zasedanju se bodo medsebojno informirali o turističnem gospodarstvu, opozorili bodo na možnosti skupnih akcij in turističnih pobud ter obvestili o razvojnih programih turizma v luči prostorskega in urbanističnega načrtovanja v posameznih deželah. Skratka, konferenca naj bi spodbudila intenzivnejše in za vse udeležene dežele koristnejše turistično sodelovanje.
fžazvoj kmetijstva v Vcjvcd.im
Potovanje po Slavoniji in Vojvodini, torej po pokrajinah, ki veljata za žitnici ne le Jugoslavije, marveč srednjega dela Evrope sploh, je zelo zanimivo. Zanimivo za tistega, ki se je prvič podal na to pot, zanimivo pa še posebno za onega, ki je imel — kakor jaz — že pred petimi leti
priložnost, proučevati razvoj kmetijstva po tej prostrani rodovitni ravnini.
Kar sem pred petimi teti videl v organizaciji kmetijske proizvodnje, je bilo še v začetni fazi; kar sem videl na potovanju letos, pa me je utrdilo v prepričanju, da za gospodarjenje na tako prostranih površinah v strukturi jugoslovanskega kmetijstva ni druge možnosti, kot pa optimalna koncentracija v proizvodnji ter stalno večajoča se koncentracija v predelavi kmetijskih pridelkov v proizvode, ki jih kmetijska podjetja — agrokombinati ali pa kmetijske zadruge, to je precej vseeno — postavljajo dnevno na trg v večdeset-vagonskih količinah.
V razvoju industrializacije se je v zadnjih 15 letih število prebivalstva jugoslovanskih mest in industrijskih središč podvojilo, potrojilo in tudi početvorilo. Pot od producenta kmetijskih pridelkov in surovin za živilsko indu-
strijo do konzumenta se je torej kot povsod drugod, tudi tukaj podaljšala. V Slavoniji in Vojvodini pa je postala tudi težavnejša. Zaradi pomanjkanja gramoza in kamna ter njunega razmeroma dolgega in dragega transporta iz drugih pokrajin gradnja cest ni v stanju držati korak s potrebami modernega tržnega gospodarstva v kmetijstvu.
Koncentracija v proizvodnji in vnovčenju kmetijskih pridelkov je tam torej še bolj potrebna kot pri nas. Pri nas se večina kmetijskih pridelkov na poti od producenta do potrošnika premika na razdaljah do največ 100 km; v Jugoslaviji znašajo te razdalje po 500 in še več kilometrov. Kje je na primer Vojvodina in kje Črna gora, Bosna in Dalmacija, da niti ne mislimo na tržišča v daljnjih tujih deželah, kamor Jugoslavija izvaža kmetijske pridelke in živila. Če že pri nas kmečki posestnik ob predelovalni industriji in trgovini s kmetijskimi pridelki in živili le težko pride na račun, koliko težje bi bilo to kmečkim proizvajalcem v Slavoniji in Vojvodini, če ne bi imeli kmetijskih zadrug ter kmetijskih in kmetijsko-industrijskih kombinatov. Bilo bi jim mnogo težje, kajti ob sodobni agroteh-
niki kmečka gospodarstva najbolj bremenijo nakup in vzdrževanje kmetijskih strojev ter gradnja in vzdrževanje kmetijskih gospodarskih poslopij. Stroj, ki lahko dela na površini 100 ha, je v bistvu pač cenejši od stroja, ki bo delal le na 10 ha veliki njivi; hlev, kjer je lahko 200 govedi ali 500 prašičev, se bo gotovo hitreje amortiziral kot pa hlev, v katerem bo prostora le za 20 goved ali 50 prašičev.
V taka razmišljanja sem se zatopil, ko smo pustili za seboj Zagreb. Naša pot je tekla po prostrani ravnini, po avtocesti, ki jo je na začetku prejšnjega desetletja zgradila jugoslovanska mladina. Od takrat se je ob tej cesti marsikaj spremenilo. Takrat in tudi še pozneje zaradi ponavljajočih se poplav pusta in nekultivirana ravnina Lonjskega polja, Hrvatske Posavinje in Srema se je spremenila! v obširna polja tisočev in tisočev hektarjev njiv koruze in pšenice, ki daleč dominirata nad ostalimi poljščinami in tudi nad travniki in pašniki. Sava je sedaj ukročena z dolgimi nasipi. Pusta polja so kultivirali večinoma agrokombinati, ki so s tem pridobili obsežne rodovitne površine.
Ob teh prostranih poljih, na katerih je dozorevala koruza ali
pa so po njih brneli v zaporedju traktorji, ki so rezali jesensko brazdo, smo vozili skoraj 300 km. Na desni smo pustili za seboj zgodovinsko mesto Sisak, ki je danes pomemben center industrije železa in jekla, brezšivnih jeklenih cevi ter razvijajoče se 'industrije nafte. Za nami je ostal tudi Slavonski Brod, vrata iz gorate Bosne v jugoslovansko Panonijo, s svojimi tovarnami lokomotiv, vagonov in mostov poln utripov industrijskega življenja.
Za seboj smo puščali tudi druga večja naselja, toda pokrajina se v bistvu ni spremenila. Le od časa do časa so prostrane planjave koruze in strnišč pšenice zamenjali gozdovi znanega slavonskega hrasta.
Pri Rumi, 55 km pred Beogradom, kjer smo po 580 km dolgi vožnji iz Celovca z avtoceste zavili na levo proti Novemu Sadu, pa se je pokrajina mahoma spremenila. Avtobus se je začel vzpenjati po cesti čez Fruško goro, ki je bogata na gozdovih in znana predvsem po svojih vinih. Od dolge, že več kot deset ur trajajoče vožnje, predvsem pa od prostrane, za nas monotone pokrajine utrujene oči so spet zažarele, ko so se lahko zagledale v pestrejši in sočnejši hribovit svet.	(Dalje prihodnjič)
osi ROKea) svetu
STOCKHOLM. — Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so podelili skupini treh ameriških znanstvenikov — dr. Maxu Belbruecku s kalifornijskega tehničnega instituta, Alfredu Harsheyu z washington-skega Carnegijevega instituta in Salvadorju Luriju s tehnološkega instituta v Massa-chussettsu. Nagrado, ki jo bo slovesno izročil švedski kralj Gustav Adolf 1. decembra, so dobili za »odkritje na področju mehanizma replikacije in genetične strukture virusov".
DOSSELDORF. — Kmalu bodo pred sodišče v Dusseldorfu (Zahodna Nemčija) postavili Franca Stangla, bivšega poveljnika nacističnih taborišč smrti v Sobidoru in Treblinki, ki je obtožen umora 400.000 internirancev. V enem letu, ko je bil Stangl poveljnik Treblinke, to je od avgusta 1942 do avgusta 1943, so v tem zloglasnem taborišču umorili 700.000 ljudi. Februarja 1943 je bil Stangl kot »najboljši šef" koncentracijskih taborišč povišan v SS-ovskega kapetana. Zahodnonemškim oblastem je pred dvema letoma izročila Stangla Brazilija, kjer je ta vojni zločinec dolgo živel pod tujim imenom.
DUNAJ. — Bivši član najvišjega vodstva avstrijske KP Ernst Fischer, ki velja za enega najuglednejših zahodnoevropskih marksističnih teoretikov, je bil izključen iz partije, ker ni hotel preklicati svojih izjav, s katerimi je obsodil lanskoletno zasedbo Češkoslovaške po četah varšavskega pakta. Fischerjeva izključitev je privedla KPA do resne krize, katere obseg in posledice bo jasno pokazal šele nadaljnji razvoj.
BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito bo v prvi polovici novembra uradno obiskal Alžirijo, kamor ga je povabil predsednik sveta revolucije in predsednik ministrskega sveta Bumedien.
PEKING. — V glavnem mestu LR Kitajske so se ta teden začela kitajsko-sovjet-ska pogajanja o obmejnih problemih. Sovjetska zveza pripisuje tem pogajanjem velik pomen, o čemer priča že dejstvo, da sovjetsko delegacijo vodi prvi namestnik zunanjega ministra Vasilij Kuznecov. Ob prihodu v Peking, kjer so sovjetske predstavnike sprejeli namestnik zunanjega ministra Čiao Kuan Hua in drugi člani kitajske delegacije, se je Kuznecov zahvalil za pozornost in ljubezniv sprejem ter izrazil upanje, da »bodo pogajanja plodna in da bodo koristila našima državama in našim narodom.
BUDIMPEŠTA. — Na VIL kongresu svetovne sindikalne organizacije, ki ta teden zaseda v Budimpešti, se je zbralo okoli 700 delegatov in opazovalcev več kot 200 sindiKalnih organizacij iz 124 držav sveta ter predstavniki 33 mednarodnih organizacij. Udeleženci kongresa razpravljajo o vlogi svetovne sindikalne federacije in sindikalnih organizacij v boju za družbeni napredek, za demokratične in sindikalne pravice, za svobodo, neodvisnost in mir. Posebej pa je razprava posvečena tudi težavam, ki so jim izpostavljeni sindikati v državah v razvoju.
OHRID. — Prejšnji teden je bil v Ohridu VI. kongres Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, na katerem se je zbralo kakih 630 delegatov iz vseh republik, poleg tega pa tudi predstavniki 45 organizacij borcev, vojnih veteranov in internirancev iz 30 držav. Na kongresu so poudarili med drugim tudi potrebo po ohranitvi in čuvanju tradicij in pridobitev narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih narodov. Predstavnike Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije ter inozemskih delegacij je sprejel, tudi predsednik Tito.
DUNAJ. — V organizaciji koprske luke in avstrijskega tarifnega združenja je bil prejšnji teden na Dunaju poseben »koprski dan", kakršnega nameravajo v bodoče prirediti vsako leto. Bilo je to pomembno poslovno srečanje, ki je potrdilo dosedanje uspehe luke Koper. Predstavnike iz Slovenije sta ob tej priložnosti sprejela tudi minister za promet dr. Weiss in predsednik zvezne gospodarske zbornice Salinger.
NEW YORK. — Nedavna anketa, ki jo je izvedla anketna skupina ameriške televizije Columbia, je pokazala, da hitro narašča število ljudi, ki zahtevajo umik ameriških vojakov iz Vietnama. Za tak umik se je izreklo 28 %> anketirancev, medtem ko je bilo 44 °/o vprašanih mnenja, naj bi bil umik postopen. Medtem pa tudi ameriško obrambno ministrstvo že razpravlja o možnostih, da bi do srede leta 1971 zmanjšali ameriške čete za pol milijona vojakov. Tako zmanjšanje bi znižalo vojaške stroške za približno pet milijard dolarjev na leto.
NEW YORK. — Prihodnje leto bo OZN obhajala 25-letnico svojega obstoja. Ta jubilej svetovne organizacije nameravajo primerno proslaviti. Odbor za organizacijo proslave 25. obletnice Združenih narodov je predlagal, naj bi leto 1970 razglasili za »leto, posvečeno miru".
Mladinska literatura Spominska svečanost
in razstava
usmerja otroka na poti v življenje
Slovenska otroika revija ..Ciciban*4 obhaja letos svoj 25-letni jubilej. Ob tej priložnosti je bilo te dni v Ljubljani srečanje sodelavcev ..Cicibana", kjer so v številnih referatih razpravljali o pomenu in nalogah otroškega oziroma mladinskega tiska. Tukaj povzemamo glavne misli iz govora urednice ..Cicibana" Branke Jurce.
ob stoletnici smrti Antona Janežiča
Svet je presenetljivo majhen. Življenje pa, ki ga živi človek, je zanj in za družbo, v kateri živi, enkratno, neponovljivo in prav zato dragoceno. To življenje je razpeto med rojstvom in smrtjo. Pomembno je, kako bodo naši otroci živeli to življenje danes in jutri. V tem smislu je lahko dragocen tudi mesečnik za otroke, kakor je Ciciban.
Rodili smo se v svetu nasprotij, živimo v tem svetu in umrli bomo v svetu nasprotij. Človek tem nasprotjem ni mogel nikoli uiti, jim ne bo mogel uteči niti jutri. Čeprav je človek stopil na Luno in si odprl pot v vesolje. Razpeti smo v nasprotje med tem, kar je človek v znanosti in tehniki že dosegel, in med življenje, ki ga živimo v znamenju večnih nasprotij vsak dan. Na koščku zemlje, ki nam je domovina. V času, v katerega smo postavljeni. V svetu, ki ga moramo po svoje sooblikovati.
Svet je zdaj presenetljivo majhen. Ni ga kitajskega zidu, ki bi nas mogel ograditi, ne našega sistema, ne kulture, ne literature in tudi ne mladinske literature.
Vemo, tudi naš otrok bo živel v svetu nasprotij. Popeljati ga moramo v ta naš svet, ki ni niti najmanj sterilen. Popeljati ga moramo v navzkrižja teh nasprotij, zato da jih bo jutri laže in uspešno obvladal. Ne želimo, da bi Ciciban odsvital lagoden, uravnan, miren svet, v katerega temelje so vzidane etične in moralne vrednote pamtiveka pa do konca dni. To bi bil konzerviran svet, svet, ki ga ni in ki ga nikoli ne bo. To bi bil zlagan svet.
Naša družba je v temeljih napredna družba, mlada družba. V tej družbi vre kot mlado vino. To je družba, ki se neprestano skokovito in sunkovito razvija. Želimo torej, da bi se naši otroci razvili v samostojne osebnosti, ki bi želeli in zmogli oblikovati napredna družbena gibanja.
Otrok je tisti, ki živi trenutek in dan, medtem ko se mu prepleta resničnost z domišljijo. Želimo torej, da bi otrok, ki prebira Cicibana, širil peruti svoje domišljije. Domišljija je tisti žlahtni vzgib, ki pomaga otroku premagovati težave, želje se mu uresničujejo, samozavest se mu krepi, vidi zarjo prihodnjega dne, ko bo odrasel, močan, odločen, pravičen in dober.
Otrok ni človek v malem. Prav zato, ker je otrok, si neznansko želi ljubezni. Ljubezenske vezi, ki se prepletajo v srečnem otroštvu med otrokom, materjo in očetom, med brati in sestrami in med prijatelji, so neprecenljive. V ljubezni, če jo otrok doživi, je vtkana zavest varnosti in zaščite, ki jo otrok na tej stopnji še kako potrebuje.
Na življenjski poti premagujemo napore korak za korakom vse od rojstva in do smrti. Zato se nam mora postopoma krepiti volja. Tudi otroku. Premagovati bo moral napore vsakega dne, dostikrat majhne zoprnije, dostikrat velike napore.
Vse to lahko otrok doživi ob umetniško popolno vredni pesmi in pripovedi. Napetosti v otroku, ki jih pogojuje njegov razvoj, se mu sproščajo ob vedri misli, ob napetih in duhovitih dogodivščinah in čustveno bogatih doživetjih junakov, ki so jih mogli ustvariti dobri pesniki in pisatelji.
Otrok je zvedav, bister, čustveno odprt. Sposoben je oditi za Pinocchi-jem, toda doma je pripet z vsemi vezmi na dom, na starše, na prijatelje, sošolce. Svet in okolico in ljudi v tem svetu, vse doživlja otrok celovito. Na tej stopnji ni otrok odtujen ne ljudem, ne svetu in ne rečem.
Kako se razvija otrok? Kako se razvija naš otrok? Kaj ga vzgaja? Kako ga vzgajamo? Kako smo ga vzgojili?
To so odprta vprašanja, ki trkajo na našo starševsko vest in zavest. Trkajo pa tudi na zavest učiteljev in na zavest ljudi, trkajo na zavest vseh nas, ki nam gre za dobro mladega rodu. Težko si odgovorimo na to vprašanje. Eno pa je gotovo: otroci,
Pred dobrim mesecem smo obhajali stoletnico smrti našega rojaka Antona Janežiča, celovškega šolnika, slovničarja in publicista, ki je v svojem kratkem vendar izredno plodnem življenju opravil pomembno delo za napredek in razvoj slovenske kulture in prosvete, posebno pa za razvoj slovenske književnosti. Spominu tega kulturnega delavca ob stoletnici njegove smrti je bila posvečena tudi spominska slavnost, povezana z razstavo Janežičevih knjižnih izdaj, ki so jo prejšnji petek priredili v Studijski knjižnici na Ravnah na Koroškem.
Organizator prireditve ravnatelj dr. Franc Sušnik je pozdravil številne častne goste, med katerimi so bili član izvršnega sveta SR Slove-
Mednarodno leto izobraževanja
Glavna skupščina Združenih narodov je leto 1970 proglasila za .mednarodno leto izobraževanja’'.
V zvezi s tem je začel UNESCO — specializirana organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in prosveto — med svojimi člani z obsežno akcijo, ki ima štiri o-snovne naloge:	utrjevanje
današnjega stanja izobraževanja po vsem svetu, usmerjanje pozornosti na največje probleme, povečevanje denarnih sredstev za izobraževanje ter utrjevanje mednarodnega sodelovanja.
Takšen poudarek so dali Združeni narodi problemom izobraževanja ne nazadnje spričo dejstva, da je danes najmanj tretjina svetovnega prebivalstva nepismena.
nije inž. Franc Razdevšek, predsednica komisije za manjšinska vprašanja in odnose s tujino pri republiški konferenci SZDL Slovenije Majda Bojc, akademik dr. Anton Slodnjak ter predstavniki narodnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev in profesorji-slavisti s slovenske gimnazije v Celovcu.
Življenje in obsežno delo Antona Janežiča je orisal ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Zablatnik, akademik dr. Slodnjak je govoril o sodobnem slovstvu in zavzel izredno kritično stališče do mlade generacije slovenskih književnikov, eden izmed bivših Slod-njakovih učencev pa se je svojemu nekdanjemu učitelju poklonil ob njegovi 70-letnici, medtem ko je pli-berški podžupan Mirko Kumer omenil Dalmatinovo biblijo, ki jo je po njegovem posredovanju pred leti kupila ravenska Studijska knjižnica in jo hrani kot svoj najdragocenejši zaklad. Dva osmošolca s celovške slovenske gimnazije sta svečanost popestrila z odlomki iz Janežičevih člankov oziroma člankov o Janežiču, umetniški okvir pa je prispeval Koroški oktet z Raven, ki je zapel nekaj koroških narodnih pesmi.
Osrednji del spominske prireditve ob stoletnici smrti Antona Janežiča je seveda bogata razstava, ki nazorno prikazuje, kaj vse je ta naš rojak na sredini prejšnjega stoletja ustvaril kot slavist, slovničar, učitelj, publicist in organizator. Četudi ne bi bilo drugih prispevkov, bi nedvomno že samo delo Antona Janežiča zadostovalo za prepričljiv dokaz, da je Celovec pred dobrimi sto leti upravičeno veljal za središče slovenskega slovstva.
Po spominski svečanosti je predsednik občinske skupščine Ravne Ivan Strmčnik povabil udeležence na večerjo, pri kateri je tekel zanimiv razgovor o slovenskih knjižnicah na Koroškem.
Pred sto leti je umrl slovenski pesnik Simon Jenko
Prejšnji teden je minilo sto let od smrti Simona Jenka, velikega slovenskega lirika ter za Prešernom in Levstikom prvega slovenskega pesnika, ki je v svojih pesmih umetniško izrazil svoja čustva in misli o domovini, življenju in ljubezni. Ob stoletnici njegove smrti je bilo več prireditev, zlasti pa so se ga spomnili v Kranju, kjer je Jenko pokopan v bližini Prešernovega groba.
Pesnik Sorškega polja, kakor imenujejo Jenka, ki je bil rqjcn na Podreči pri Mavčičah na Sorškem polju, je prve pesniške poskuse napisal že zelo zgodaj, vendar jih je pozneje sežgal. Objavil je svoje verze najprej v Vajah, potem je sodeloval v rokopisnem listu celovških bogoslovcev Venec, prav tako pa tudi v Bleiweisovih Novicah in v Janežičevem Slovenskem Glasniku, medtem ko so leta 1864 izšle Jenkove pesmi pri Giontiniju v Ljubljani. Ker se je duhovščina z vsemi silami prizadevala, da bi preprečila izdajo te zbirke, v Ljubljani noben tiskar ni hotel prevzeti tiska; zato jo je založnik tiskal v Gradcu.
Simon Jenko je kakor mnogo drugih umetnikov tiste dobe preizkusil vse trdote življenja in boja za vsakdanji kruh. Omagal je v najlepših letih in umrl star komaj 34 let. Vendar pa je v svojem kratkem življenju ustvaril dela, s katerimi si je osvojil mesto med največjimi oblikovalci slovenskega jezika. Ustvarjal je iz ljubezni do svojega ljudstva, kateremu je posvečal svoje pesmi iz srčne potrebe — kot izpoved revolucionarnega pesniškega doživetja slovenske zgodovine in vere v lepše čase svojega naroda.
Teden slovenskih gledališč
V Mariboru, katerega gledališče praznuje letos 50-letnico obstoja in delovanja, se je včeraj začel IV. teden slovenskih gledališč. Do 29. oktobra se bodo na odru mariborskega gledališča zvrstili ansambli vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališč.
Spored tedna vsebuje po vrstnem redu nastopov naslednje predstave: Mestno gledališče ljubljansko — Miller: Cena; Slovensko ljudsko gledališče Celje — Jurčič-Inkret: Deseti brat; Slovensko gledališče Trst — Levstik-Mahnič: Martin Krpan; Mladinsko gledališče Ljubljana — Busch: Cipek in Capek; Slovensko narodno gledališče Maribor — Genet: Služkinji; Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica — Goldoni: Tast po sili; Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana — Giraudoux: Am-fitrion 36.
Novost letošnjega tedna slovenskih gledališč je v tem, da spored ne obsega le najboljše predstave iz prejšnje sezone, marveč bodo občinstvu predstavili tudi že nekaj letošnjih uprizoritev. Na svoj račun bodo letos prišli vsi obiskovalci gledališča — od
Iz dejavnosti KSS na Dunaju
Koroški Slovenci se premalo zanimamo za druge manjšine, čeprav so si problemi manjšin zelo podobni. Zlasti boljše poznavanje problemov južnih TirClcev bi utegnilo marsikaj koristiti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem. To so ugotovili udeleženci drugega klubskega večera Kluba slovenskih študentov na Dunaju, ki je povabil univerzitetnega asistenta dr. A. Mo-ritscha, da je spregovoril o dveh knjigah avstrijskega publicista C. Gattererja. Preteklo leto je izdal Gatterer knjigo z naslovom „lm Kampf gegen Rom. Burger, Minder-heiten und Autonomien in Italien", pred kratkim pa je izšla njegova druga knjiga „Schone Welt — Bose Luft. Kindheit in SudtiroF.
Marsikaj, kar bi utegnilo koristiti tudi koroškim Slovencem, je Gatterer zapisal v prvi knjigi. Le-ta je razdeljena na tri dele: prvi del obravnava razdobje od risorgimenta (nastajanje zedinjene Italije) do prve svetovne vojne, v drugem delu pisatelj obravnava prvo svetovno
vojno in čas med obema vojnama, v tretjem delu pa prikaže položaj manjšin in formiranje avtonomnih provinc in regij v današnji Italiji. Temeljito obravnava avtor, kot je povedal in znal prikazati predavatelj, položaj Slovencev in Hrvatov (pred drugo svetovno vojno) v Italiji. Gatterer se opira na italijanske in jugoslovanske vire; jugoslovanski viri o tej problematiki so bili objavljeni tudi v francoščini in angleščini. Slovencem in Hrvatom posveča četrtino knjige, ki ima skupno 1478 strani. Dr. Moritsch je dejal, da je ta knjiga ena najobsežnejših razprav o tej problematiki, gotovo pa najobektivnejša. Gatterer se je precej časa mudil v Trstu in Gorici ter spoznaval pripadnike manjšine in njihovo delovanje. Iz svojega nadnacionalnega vidika gleda avtor problematiko v njenih različnih dimenzijah in upošteva predvsem tudi socialni in ekonomski aspekt. Gatterer v svoji knjigi ugotavlja, da so bili Slovenci v Italiji vselej na slabšem od južnih Tirolcev.
ki prebirajo slabo literaturo, izgubijo v sebi orientacijo, kam in kako naj gredo. Vedno bolj prihajajo v nasprotja z družbenimi normami.
Vendar kitajskega zidu tudi za dobro mladinsko literaturo ni moč postaviti niti pri nas niti kje drugje. Živimo v vrtu, kjer raste poleg cvetja tudi dosti plevela. Prav zato raste iz dneva v dan odgovornost redakcij pred družbo in pred mladim svetom. Zakaj ta mladi svet je tisti, ki bo jutri odrastel. Prevzel bo v svo-
je roke bogastvo in bedo, tako materialno kakor duhovno, od nas, ki se bomo umaknili.
Želimo, da bi nam zrastel čvrst, odgovoren, delaven, vztrajen in odporen rod. Tudi ta rod bo živel v svetu nasprotij, kakor smo živeli mi in naši očetje in matere. Želimo samo to, da bi mladi rod doživljal z občutkom varnosti majhnost našega planeta v svetovju. Želimo, da bo zmogel obvladovati nasprotja sveta, v katerem bo živel.
Avtor knjige „lm Kampf gegen Rom" meni, da morajo Tirolci in Italijani obsojenost k skupnosti pozitivno premagati. Prebivalce etnično mešanih področij je treba privesti do spoznanja, da je velika sreča živeti na ozemlju kjer morejo že od otroške dobe naprej partici-pirati na dveh kulturnih skupinah. To je seveda lažje dopovedati ljudem tam, kjer gre za jezika in kulturi dveh velikih narodov. Gatterer v tej knjigi razpravlja tudi o koroških .vindišarjih” in pravi, da je to umetna tvorba, ki jo imenuje „Er-satznation". V knjigi tudi sicer pogosto omenja koroške Slovence.
Druga knjiga dopolnjuje prvo. V njej C. Gatterer opisuje življenje na južnotirolski vasi, kjer vdiranje nacionalizma v vaško družbo počasi zastruplja vaško slogo. Posebno živo riše usodo šolske mladine, ki ji v šoli vlivajo v glavo vse kaj drugega kot v domačem okolju. Knjiga je namenjena ljudem, ki ne listajo radi v debelih političnih publikacijah; v njej je Gatterer mojstrsko naslikal vrsto absurdnih človeških tragedij, ki jih je doživljal kot pripadnik južnotirolske manjšine.
Študentje so v diskusiji izrazili mnenje, da bi bilo nujno potrebno zasledovati dogajanja na Južnem Tirolskem, še posebno zdaj v zvezi s tako imenovanim »paketom”, in vzpostaviti stike z južnimi Tirolci. Predavatelj je opozoril, da bi bilo treba pogledati, kako je v »paketu" na primer urejeno šolsko vprašanje.	Malle
tistih, ki imajo rajši lažja dela, pa do onih, ki dajejo prednost zahtevnejšim dramskim uprizoritvam.
V okviru tedna slovenskih gledališč je za 28. oktober predvideno posvetovanje mariborske Drame v luči skupnih problemov slovenskih dramskih gledališč.
Visokošolski tedni
tudi letos lep uspeh
Na Koroškem so bili letos v dneh od 22. septembra do 17. oktobra že 16. visokošolski tedni, ki jih vsako leto prirejajo v sodelovanju z graško univerzo. Letošnji tedni so obsegali sedem različnih predavanj, ki pa so se vsa bavila v glavnem z vprašanji izobrazbe in znanosti.
Skupno je bilo v okviru letošnjih visokošolskih tednov prirejenih 23 predavanj, pri katerih so zabeležili okroglo 2500 poslušalcev. Predavanja so bila predvsem v Celovcu, deloma pa tudi v Beljaku, Feld-kirchnu, Spittalu ob Dravi, Št. Vidu ob Glini, Wolfsbergu, Šmohoru in Velikovcu.
S posebnim zadoščenjem so prireditelji ugotovili, da se je predavanj v okviru letošnjih visokošolskih tednov udeležila predvsem mlajša generacija.
KULTURNE DROBTINE
0 Kot gost ljubljanske radiotelevizije so pred kratkim gostovali v Ljubljani solisti, zbor in komorni orkester radia Celovec ter pod vodstvom dirigenta In skladatelja Nikolaja Fheodoroffa izvajali dela koroških skladateljev.
0 V petek minulega tedna so se v Celovcu sestali predsedniki umetnostnih društev Koroške, Slovenije in Furlanije, da razpravljajo o pripravah za prihodnjo razstavo likovnih umetnikov treh sosednih dežel, ki jo priredijo vsako leto pod naslovom ..Intart". Prihodnje leto bi bil kot prireditelj na vrsti spet Celovec, vendar v tukajšnjem Domu umetnikov razstave ne bodo mogli prirediti — zaradi 50-letnice plebiscita (!). Zato pa se je ponudilo furlansko društvo, da priredi prihodnjo Intart" v Vidmu.
0 Osrednje glasilo italijanske manjšine v Jugoslaviji ..La voce del Popolo", ki izhaja na Reki, slavi 25-letnico obstoja. Za primerno počastitev jubileja tega italijan. dnevnika so pripravili vrsto prireditev, glavna slovesnost pa bo v ponedeljek na R?ki, kjer bosta v slavnostnem sporedu sodelovala tudi italijanska zbora ..Fratellanza" z Reke in ..Lino Mariani" iz Pule.
0 Danes bodo v Stockholmu podeliti Nobelovo nagrado za književnost. Med kandidati, ki jih v tej zvezi omenjajo, so tudi francoski pisatelj Andre Mal-raux, britanski pesnik Wistan Hugh Au-den, ki živi v New Torku, ter senegalski pisatelj Leopold Senghor, vendar še ni znano, kdo bo res dobitnik nagrade. Letošnjo Nobelovo nagrado za mir pa so priznali Mednarodni organizaciji dela , (ILO), ki se kot posebna organizacija Združenih narodov priznava za izboljšanje delovnih pogojev po vsem svetu.
L
Pevski zbori Slov. prosvetne zveze
navdušili v Mariboru s Kernjakovo pesmijo
Slovensko prosvetno društvo »Zvezda" v Hodišah vabi na
pevski koncert
Sest let je že od tega, ko so združeni moški zbori SPZ zadnjič gostovali v Mariboru, vendar je prisrčna gostljubnost Mariborčanov še vedno v najlepšem spominu vsakega posameznega pevca. In tako doživetje je bila za naše pevke in pevce tudi minula sobota, ko so v SPZ včlanjeni pevski zbori na povabilo Sklada Prežihovega Voranca znova gostovali v Mariboru ter v dvorani kina Union ponovili koncert Kernja-kovih pesmi, s katerim je Slovenska prosvetna zveza letos spomladi počastila 70-letni življenjski jubilej harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka. Bil je to doslej najštevilnejši obisk naših zborov v Mariboru, saj je v združenem zboru sodelovalo več kot 170 pevk in pevcev.
Obiskovalcem koncerta, ki je bil pod pokroviteljstvom občinske sku-ščine Maribor in tamkajšnjih družbenih organizacij, je uvodoma spregovoril predsednik SPZ Hanzi VVeiss ter jim izrekel prisrčne pozdrave v imenu pevk in pevcev kakor tudi skladatelja Pavla Kernjaka, ki je naše zbore spremljal na tem gostovanju. Med drugiim je dejal, da bi SPZ na to gostovanje lahko poslala bolj reprezentančen zbor, ki bi po kvaliteti bil morda boljši. Toda SPZ se zaveda, da na Koroškem v prvi vrsti gre za to, da ohranimo slovensko pesem takšno, kakršna je v resnici, pristno in nepo-tvorjeno in da jo prepeva čim več ljudi. »Zato jo sprejmite takšno, kakršna je, preprosta, skratka taka, kakršen je naš koroški človek 'in kot ga je v svoji pesmi upodobil Pavle Kernjak. Prepričan sem, da boste kljub temu doživeli lep večer Ker-njakove pesmi, ker jo bodo pevci peli doživeto in iz ljubezni do naše domače zemlje."
Res je bil kontakt pevcev s poslušalci vzpostavljen že ob prvi pesmi, ki jo je zapel mešani zbor „Gure" pod vodstvom Toneta Ume-ka. Za njim je nastopil moški zbor »Vrbsko jezero", ki ga je vodil Valentin Pavlič. Pod vodstvom Vladi-mira Prušnika se je predstavil mešani zbor »France Pasterk-Lenart", medtem ko je Valentin Hartman vodil združeni moški zbor Podjune; za zaključek pa so združeni mešani in moški zbori pod vodstvom Pavla Kernjaka zapeli pesem »Rož, Podjuna, Žila".
Pisati podrobno o uspehu posameznih pesmi in o stopnjevanju navdušenja pri poslušalcih, bi bilo preobširno. Naj bo tukaj povedano le toliko, da so zbori morali nekatere pesmi ponoviti, kajti navdušenje v dvorani se kar ni hotelo pomiriti. Videti je bilo, da je za obiskovalce prireditve nastop naših zborov resnično doživetje, ki jim bo gotovo ostalo v lepem spominu. Pa tudi sam Pavle Kernjak je po koncertu zborovodjem in pevcem priznal, da so izvajanje sporeda po celovškem nastopu še bistveno iz-
Izlet naših žena
4 Zveza slovenskih žena v 4 Celovcu priredi v sredo 29. t oktobra 1969 izlet po Koro-i šketn.
4 Odhod ob 7. uri zjutraj iz 4 Dobrle vasi preko Škocijana ’ v Celovec; ob 8. uri iz Ce-i lovca (Casometergasse 10) 4 preko Krive Vrbe, Možberka 4 in Feldkirchna do Osojskega f jezera, potem preko Beljaka J) in Blciberga v Ziljsko dolino, od tam pa mimo Baškega jezera po naših krajih nazaj v Celovec.
Stroški na osebo znašajo za vožnjo in kosilo skupaj 100 šilingov. Prijaviti se je treba telefonsko ali pismeno najkasneje do torka opoldne na sedežu Zveze slovenskih žena v Celovcu, Casometergasse 10, tel. (0-42-22) 8-56-24 ali pri avtobusnem podjetju Sienčnik v Dobrli vasi, tel. (0-42-36) 219.
Zveza slovenskih žena
boljšali ter pesmi podajali na izredno visoki kvalitetni ravni.
Napovedovanje sporeda je opravil Valentin Polanšek, ki je občinstvu predstavil tudi posamezne zbore iin zborovodje ter jih seznanil s kraji in razmerami, v katerih delujejo. Tako so poslušalci dobili vpogled v delo naših zborov in zato lahko še bolj doživeto sprejemali pesem za pesmijo. Predvsem pa bo udeležencem prireditve ostal nepozaben zaključni prizor, ko so zastopniki mariborskih zborov ter raznih organizacij in ustanov Pavla Kernjaka, zborovodje ter pevke in pevce takorekoč zasuli s cvetjem in spominskimi darili, s katerimi so jim vidno Izpričali zahvalo in priznanje za podarjeno pesem.
Prireditve so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi predstavniki pokroviteljev koncerta s predsednikom občinske skupščine Maribor Mirkom Žlendrom na čelu ter zastopniki Sklada Prežihovega Voranca. Prav tako sta se koncerta udeležila jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Hein-rich Riesenfeld, ki so ga1 prireditelji prav tako povabili, pa je svojo službeno zadržanost opravičil s prisrčnim pismom, v katerem je poudaril, da bi se koncerta pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze iz Celovca rad udeležil zaradi visokega namena te prireditve; ker mu to žal ni mogoče, je prirediteljem želel mnogo uspeha, svojim koroškim rojakom pa sporočil prisrčne pozdrave.
Pri večerji, ki so jo našim pevcem priredili pokrovitelji koncerta, je spregovoril predsednik občinske skupščine Maribor Mirko Žlender in
poudaril veliko kulturno poslanstvo pevcev na Koroškem, ki je hkrati tudi nabolj potencialno kulturno delo koroških Slovencev. Naglasil je politiko dobrega sosedstva med Avstrijo in Jugoslavijo, ki doprina-ša k dobremu razvoju v medsebojnem sodelovanju, hkrati pa tudi opozoril, da so še vedno živi elementi šovinizma, ki skušajo ta razvoj zavirati. V Sloveniji — je dejal predsednik Žlender — upoštevajo koroške Slovence kot del enotnega slovenskega kulturnega prostora ter budno spremljajo njihovo kulturno delovanje. Za topli sprejem in gostoljubnost v Mariboru se je v imenu zborov zahvalil dr. Franci Zwitter in se ob tej priložnosti spomnil tudi umrlega predsednika Sklada Prežihovega Voranca Janka Gačnika, ki je po vojni bil organizator vseh nastopov naših zborov v Mariboru in drugih krajih Štajerske.
SPZ SE ZAHVALJUJE
Po uspelem gostovanju pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze minulo soboto v Mariboru se iskreno zahvaljujemo vsem pevkam in pevcem ter zborovodjem, ki so s svojim trudom doprinesli k uspešnemu nastopu in tako dostojno predstavili mariborski publiki pesem našega harmonizatorja in skladatelja Pavla Kernjaka.
Posebna zahvala velja Skladu Prežihovega Voranca v Mariboru, ki je kot pobudnik in organizator omogočil gostovanje naših zborov v Mariboru. Ne nazadnje pa gre naša zahvala tudi pokroviteljem koncerta Kernjakovih pesmi — občinski konferenci SZDL v Mariboru, občinski skupščini Maribor ter občinski sindikalni zvezi, ki so tako prispevali k utrjevanju prijateljskih odnosov med Slovenci tu in onstran meje.
Upravni odbor SPZ
ki bo v soboto 25. oktobra 1969 s pričetkom ob 19. uri pri Sveteju v Plešerki.
Poje moški pevski zbor »Stol" iz Kamnika.
Po koncertu bo prosta zabava s plesom. Za ples bodo igrali »Fantje z Gorenjske".
Ljubitelji slovenske pesmi in dobrega razpoloženja prisrčno vabl'eni-	Društveni odbor
Nov kamen v mozaiku
posvečenem miru in prijateljstvu med narodi
Na mejnem prehodu Rabštanj-Vič je bil v sredo svečano izročen svojemu namenu nov most, ki sta ga v okviru izgradnje in modernizacije medsebojne cestne povezave skupaj zgradili Koroška in Slovenija. Otvoritvene slavnosti so se udeležili številni visoki predstavniki obeh sosednjih dežel in tako dali poudarka dogodku, ki naj — kakor je v svojem govoru poudaril član izvršnega sveta SR Slovenije Boris Vadnjal — »vgradi nov kamen v mozaik, posvečen miru in prijateljstvu med narodi".
Namestnik koroškega deželnega glavarja dr. Walther Weissmann je na otvoritveni svečanosti opozoril na dosedanje napore Koroške oziroma Avstrije pri izgradnji mejnih prehodov proti Jugoslaviji in izrazil željo, naj bi tudi ta prizadevanja prispevala k nadaljnjemu utrjevanju dobrososedskih odnosov med obema državama. Izgradnjo novega mostu na mejnem prehodu Rabštanj-Vič pa je dr. Weissmann prikazal kot dokaz, da je za vsak problem mogoče najti rešitev, če prizadeti ljudje ravnajo v duhu dobrovoljnega sporazumevanja. Zato je izgradnja tega mostu simbolična za dobrososedske odnose med republiko Slovenijo in deželo Koroško.
Član izvršnega sveta SR Slovenije Boris Vadnjal je v svojem govoru spomnil na nedavno veliko slovesnost pri otvoritvi mostu v Radgoni in dejal, da tudi otvoritev mejnega prehoda Rabštanj-Vič pomeni potrditev misli, ki jo je v Radgoni naglasil predsednik Jonas, da „meja ni nujno nekaj kar loči, da ni nujno ovira za sožitje med sosednjima narodoma". Tudi preko tega prehoda bo šlo čedalje več potnikov in vsak bo po svojih močeh prispeval k medsebojnemu spoznavanju. Prav medsebojno spoznavanje — je naglasil Vadnjal — pa je tisto, kar vodi k prijateljstvu in prijateljstvo je tisto, kar zavezuje politike, da ustvarjajo pogoje za utrjevanje miru in sožitja med narodi.
Bliža se dan mrtvih
Za dan mrtvih, ki stoji pred nami, se bomo še posebej spomnili naših rajnih svojcev in prijateljev, ki jih je smrt iztrgala iz naše srede. V prihodnjih dneh bomo šli na njihove grobove, jih okrasili s cvetjem, da jim tako izkažemo naše spoštovanje in povezanost, predvsem pa da se tako poklonimo njihovemu spominu.
Ko bomo v mislih pri naših rajnih, se bomo spomnili tudi vseh tistih, ki so svoja življenja žrtvovali
za našo lepšo bodočnost, to je v boju za svobodo, demokracijo in mir.
Zveza koroških partizanov bo tudi letos položila vence na grobove padlih partizanov, ki počivajo širom naše zemlje. Zato naproša prebivalstvo vseh tistih krajev, kjer so pokopani padli partizani, da primerno uredi njihove grobove. Tako bomo dostojno počastili spomin naših junaških žrtev, ki so svoja življenja žrtvovali za enakopravno in prijateljsko sožitje med narodi!
Plankanje, ki ga zasledimo tu in tam v kakšni »Nedelji", cerkvenem listu krške škofije, je za nas mladjevce popolnoma brezpredmetno, dokler je za njeno uredništvo »krščanska morala" edina stvar, ki jo ima v glavi; dokler je „krščanska morala" edini kriterij, ki je zanj sprejemljiv za ocenjevanje kulturne revije; dokler je edino izhodišče, ki si ga more predstavljati in edina ideja, ki jo more posredovati. Več »Nedelja" ne ve povedati, kakor prežvekati, kar so drugi napisali; v sili je užitno pač to, kar je zraslo na zeljnikih v tujini, ker doma nimamo primernih zeljnikov. „Nedelja" ni samo neoriginalna, kakor priznava štev. 4211969, temveč je tudi brez lastnega mnenja.
Tako brezbarvni članki nas ne zanimajo in želimo urednikom „Nedelje" še mnogo podobnih plankarij, če imajo s tem svoje veselje, in še več osnovnošolskega črkovanja, kot ga je bilo do sedaj. Najbrž to tudi slutijo in takih člankov ne naslavljajo mladjevcem, temveč „vernemu ljudstvu", ki ga je treba opozoriti na nove nevarnosti. Kličem „Mahlzeit“ koroškim Slovencem, ki s krščansko pohlevnostjo trpe skozi desetletja emigrantske duhovnike, da uganjajo tu svoj klerikalizem, ker ga ne morejo tam, kjer so doma. Uganjajo svoje klerikalstvo zdaj ob tej zdaj ob drugi priložnosti (dogodki leta 1968...). Za tretje pokristjanjevanje Koroška ne potrebuje več tujih duhovnikov, o katerih se ob pripravah za radijske oddaje „Portreti slovenskih prosvetnih društev" ne slišijo vedno in povsod najlepše stvari. Te stvari bi lahko napolnile precejšen del našega tiska, če bi se koroški človek v večji meri priznal k samokritiki in k lastni bodočnosti. Toda koroški Slovenci so s 1200-letnico pokristjanjevanja praznovali tudi 1200-letnico totalnega hlapčevstva in podložništva. Praznovali namreč tudi za naprej, ad multos annos.
Tako frazersko natiskovanje cerkvenega papirja nas torej ne moti. Kar nas je motilo in nas moti, je nezanimanje za narodno bodočnost, ki ga moramo očitati tudi „Nedelji" (ob robu povedano:
MNENJE BRALCEV
Nedeljska balada
ali kako prepričljivo je trobljenje v rog
nikdar in nikjer nismo rekli, da mora biti ta bodočnost brezbožna!). Noben državnik na svetu in noben pameten človek katerega koli naroda bodočnosti ne bo iskal izključno na verskem področju. Cerkev živi v svetu in ne narobe: ne svet v cerkvi! Pri nas pa trobita kar „dve tretjini koroških Slovencev", med njimi politične(!) organizacije, v ta rog. Del koroških Slovencev je eks-komuniciral ordinariat, del pa so jih ekskomuni-cirali in jih še ekskomunicirajo določeni elementi slovenskega klera na Koroškem. In nihče tukaj ničesar ne podvzame, vse je bilo in je tudi danes v redu. To je, kar moti. Moti kulturna jalovost, ki se je stopnjevala do osebnega blatenja in obtičala danes v odbijanju „napadov". Moti idejno
OPOMBA UREDNIŠTVA
V rubriki »Tribuna bralcev" objavlfamo od časa do časa dopise bralcev naiega lista, pri tem pa izrecno ugotavljamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
mrtvilo, ker se ponavljamo do dolgočasnosti. Nihče nikomur nima ničesar povedati, najmanj pa odrasli mladim (glej samo prispevek v „Nedelji“ štev. 42/1969), kar pa bi bila njihova prva krščanska dolžnost.
Vse to je krogom okoli „Nedelje“ docela vseeno. Ne brigajo se za cilje in namene drugih, nočejo slišati drugega mnenja. Glavno je, da trobijo svoj rog in da pokažejo, da se pri tem duhovitem opravilu ne dajo motiti. Trobili bodo svoj rog naprej naslednjih sto let, dokler ne bodo v kakšni nemški stolnici praznovali 1300-letnice pokristjanjevanja Slovencev. Važna so načela, da so le stara dovolj, zanje brez vsega lahko žrtvujejo bodoče rodove profesorjev, zdravnikov, kulturnikov in
vseh drugih akademikov. Delajo se, kot da bodo sodnemu dnevu trobili. Pozabljivi so, celo to pozabijo, da je bodočnost vedno mladih.
Prav v zvezi z mladostjo smo bili tudi nekaj vprašani. Črki J. V. v „Nedelji" štev. 4211969 se zgražata, kako da si drznemo pisati „o problemu pravilnega uravnavanja rojstev, če je papež trepetal, ko se je o tem izjavil". V odgovor ugotavljamo, da je v tem vprašanju pisalo na stotine ljudi v stotinah člankov in stotinah dežel; o tem so pisale osebe z imenom in brez njega in celo »Nedelja", glej samo štev. 37/1969, str., 5! Je J. V. tudi tukaj najavil svoje pomisleke? Kako potemtakem še sploh more izhajati »Nedelja" in tako mirnodušno, rutinirano in uredniško iz tedna v teden razpravljati o raznih verskih vprašanjih, ko je videla papeža trepetati že ob enem samem takem vprašanju? Čemu meri častiti J. V. iz Št. J. z dvojno mero?
In tudi načelno si nismo na jasnem: ali sme potemtakem vsakdo razmišljati o papeževih enciklikah ali samo tisti, ki se v cerkvenih listih skrivajo za začetnimi črkami? Smemo še svobodno misliti in se po vesti odločati („.. . le kako naj mlad človek . . .“)? Ne štejte nam tega vendar v zlo! Le kako naj bi bili vedeli, da je treba prav tako korajžne ljudi, kot je razpravljajoči J. V., ki citira razpravljajočega dr. R. K. iz G., vprašati za dovoljenje, če sme kdo gojiti lastno mnenje? Ne, tega pa res nismo mogli vedeti.
Zdi se, da je črke J. V., dr. R. K. in vse druge zastopnike abecede bolj vznemirila revija mladje (drugače bi najbrž izostalo tako nekonciliantno kašljanje), kakor pa jih je vznemirilo kdaj koli papeževo trepetanje.
Če more „Nedelja" vpričo papeževega trepetanja v taki obliki brez lastnega trepeta izhajati, kaže, da ona in njeni somišljeniki zajemajo resnico pač z lažjo in večjo žlico kot papež in koncil. Ha, ha, »le kakšna etika"! Mogoče se bo kak mlad bogoslovec ob takih dejstvih laže odločil, kakor so taka dejstva svojčas pomagala pri odločitvi	Floriana Lipuscha
Dvigale /e slava iznajdba
O starem veku imamo mnogokrat dokaj nejasne pojme. Kot smo prepričani, da so velike stanovanjske zgradbe šele sad prizadevanj modernih arhitektov, se nam zde tudi dvigala pridobitev tehniziranega 20. stoletja. Toda tudi tu se motimo, Že v antični dobi so s pridom uporabljali dvigala.
Ko si je človek izdelal prvo orodje, je poslej vsa svoja prizadevanja posvetil problemu, kako bi si olajšal delo. Nastali so prvi stroji, za premikanje v ravnini so že uporabljali nosilnice in preproste vozove. Predvsem mogočniki so si hoteli kar najbolj olajšati življenje in se izogniti naporom. Še hoja po stopnicah jim je bila odveč. Do zamisli o navpičnem premikanju z dvigalom potem ni bilo več daleč.
Vrvi so za vlačenje bremen že poznali. Verjetno so tudi že v primitiv. rudnikih*pred-zgodovinske dobe z vrvjo preko vitla spuščali delavce v globino v koših in potem na podoben način vlačili kvišku izkopano rudo. Iz teh začetkov dvigal so se razvile bolj izpopolnjene naprave v hišah. Že v Cezarjevem času so bila vgrajena v visoke rimske zgradbe tovorna in osebna dvigala.
Cezarjevi osebni uporabi je bilo namenjeno dvigalo v palači, ki so jo za Nerona zgradili po katastrofalnem požaru v Rimu. Zaradi izrednega razkošja se je je oprijelo ime „Domus aurea" (zlata hiša). Dvigalo je bilo, kot poročajo sodobniki, izdelano iz
Ali ste vedeli?
»dišeče sandalovine". Kabina je tekla po štirih tračnicah iz trdega lesa. Na spodnjem koncu je bila pritrjena nanjo meter debela štirivoglato usnjena blazina, ki se je tesno prilegala opornikom. Ker se je celotna nosilna konstrukcija proti dnu nekoliko zniževala, bi »zračna blazina" pod dvigalom ustavila kabino, če bi se slučajno zgodilo, da bi kak atentator prerezal vrv dvigala s cesarjem.
Dvigalo so imeli na skrbi trije sužnji, ki so morali čakati pri vrvi na znak z zvoncem. Preko škripca, pritrjenega na prečki v najvišjem nadstropju, so dvigali ali spuščali kabino do naslednjega znaka z zvoncem. Raznobarvni znaki na vrvi so jim točno o-značevali, do kam morajo potegniti vrv, da se bo kabina ustavila v višini nadstropja. Med najnižjim in nojvišjim položajem dvigala v Neronovi palači je bilo štirideset metrov višinske razlike!
Ostanke podobnih dvigalnih naprav so našli tudi v drugih rimskih palačah in stanovanjskih blokih. V orjaškem koloseju, dograjenem leta 80 po našem štetju, je lepo vidnih kar dvanajst jaškov za tovorna in osebna dvigala. Prostori za gladiatorje in divje zveri so bili v kleteh in nerodno bi bilo spravljati težko oborožene borilce po stopnicah, še težje pa zveri. Jaški imajo v višini nadstropij odprtine, na katere so priključeni kratki hodniki, ki vodijo potem do sistema glavnih hodnikov oziroma v areno.
Tudi v ostankih amfiteatra v Trierju (Nemčija) so leta 1909 pri izkopavanjih odkrili podoben jašek.
Iz poznejših stoletij nam o podobnih napravah ni nič znanega. Morda so se izgubile v zmedi barbarskih vdorov in preseljevanja narodov. Le iz potopisa Luitbranda
ALI IMAJO VSE PTICE PERJE?
Odgovor je odločen da, s pridržkom, da to velja le za odrasle zastopnike. Za ptice je perje tako značilno kot dlaka za sesalce. Morda bo nekoliko težko razumeti, ko opazujemo ptiče prelepih barv ali poslušamo njihovo pesem, da so se razvili iz plazilcev. Toda to je neovrgljiva resnica in je perje le prilagojena inačica tistega, kar so bile nekoč luske. Pri mladičih je rahel puh zasnova perja. Nekaj mladičkov se iz-, leže povsem nagih. Takšen je na primer, mladič neke ameriške žolne in komaj izleženi vodomec.
ALI LAHKO VSE PTICE LETIJO?
Najbrž vsakdo ve, da pingvini in noji ne letijo. K tem neletečim predstavnikom moramo prišteti še avstralskega emuja, gvinejskega kazuara, južnoameriškega reja in novozelandskega ptiča — ponočnjaka, kivija. Razen teh redkih izjem vse druge ptice letajo.
iz Cremone, ki je leta 941 obiskal dvor vzhodnorimskega cesarja Konstantina VII., izvemo, da so lahko njegov prestol dvigali ali spuščali s pomočjo vitla.
ZAN IMIVOSTI
•	Na izredno trdi površini odskakuje jeklena krogla bolj kot gumijasta.
•	Mnogo stoletij so bili znanstveniki prepričani, da je inteligenca odvisna od teže možganov, kar pa nikakor ne drži. Ugotovili so na primer, da so možgani ruskega pisatelja Turgenjeva tehtali točno dvakrat toliko kot možgani Anatola Francea, a obadva sta pokazala v svojih delih enako mero genialnosti.
•	Leta 1899 so premestili v nekem okrožju v Nebraski sodišče iz enega mesta v drugo, oddaljeno 32 kilometrov. Da bi si prihranili stroške za novo poslopje, so staro naložili na vlak in ga prepeljali v novo središče okrožnega sodišča.
•	Največji stadion na svetu je Maracana v Riu de )aneiru: na finalni tekmi svetovnega prvenstva v nogometu leta 1950 med Brazilijo in Urugvajem se je natlačilo vanj 212.000 gledalcev
•	Za igralce, ki bi radi združili miselni napor s telesnim gibanjem, so v parku Selbourne Road v Londonu zgradili velike plošče za igranje dame, po katerih morajo premikati dokaj težke figure s palicami, med potezami pa se sprehodijo okoli plošče.
O Največje kurje jajce, za katerega so na razpolago dokumentirani podatki, je znesla kura leta 1965 na kmetiji blizu Vinelanda v Ameriki: imelo je dva rumenjaka in dvojno lupino, tehtalo pa je 454 gramov.
•	Ko je leta 491 vzhodnorimskega cesarja Zenona prizadel hud napad božjasti, so ga na ukaz njegove žene Ariadne razglasili za mrtvega in ga zazidali v grob, ki so ga stražili kraljici vdani vojščaki, čez mnogo let so odkrili, da so kralja pokopali živega; šele v grobnici je umrl od lakote, potem ko je pojedel lastne roke.
•	Ob gozdnem požaru bežijo vse živali škupaj, da bi si rešile življenje; niti najbolj krvoločnim zverem ne pride na misel, da bi izkoristile priložnost in napadale šibkejše. To je dokaz, da imajo živali v nevarnosti dosti bolj razvit čut za vzajemnost kot ljudje.
•	Indijanci v rezervatu lroquis Falls lovijo ribe z lasom. Na notranjo stran zanke pritrdijo kos jelenje kože in jo vržejo na vodno gladino. Ko zagrabi ščuka vabo, naglo zategnejo zanko in le redko jim plen uide.
•	Najmarljivejši dramatik na svetu je bil španski pesnik Lope de Vega, ki je v svojem življenju napisal zraven številnih romanov in novel več kot 800 odrskih del: danes jih je znanih približno še 500.
O Največji dragulj na svetu je bil akva-marin, ki so ga v letu 1910 našli v Braziliji in je tehtal 520.000 karatov.
O Najdaljši zakon na svetu so ugotovili leta 1910 v Zdr. državah Amerike pri ljudskem štetju. Zakonski par je bil 90 let srečno poročen. On se je rodil leta 1800, ona pa 1803. V letu 1820 sta stopila pred oltar in sta torej dosegla starost 110 oziroma 107 let.
•	Največji kuščar na svetu je varan, ki živi na majhnem indonezijskem otoku Komodo v bližini Jave. Varani dosežejo dolžino do treh metrov in lahko postanejo do 135 kilogramov težki.
•	Najbolj gosto železniško omrežje od vseh držav na svetu ima Belgija: na sto kvadratnih kilometrov ima 30 kilometrov železniškega tira.
Mlado mesto sredi stepe
Sredi letošnjega novembra bo praznovalo 20-letnico obstoja naglo rastoče mesto, ki o njem malo vemo. Zdaj ima 147.000 prebivalcev, do leta 1980 jih bo vsaj četrt milijona. To je Sumgait, mesto kakih 35 km severno od Bakuja na polotoku Apšeron ob Kaspijskem morju. V azerbajdžanščini, ki je sorodna turškemu jeziku, pomeni »sumgait": voda, vrni se.
„Sumgait!“ so vzdihovali ljudje, ki so si želeli vode v suhi stepi. V davnih časih je bila tam menda bujna pokrajina. Čeprav sta v bližini dve umetni jezeri in četudi vre voda iz globokih vrtin, obdaja novo mesto slej ko prej brezupno suha stepa. Celo ob mestnih cestah in v parkih imajo precej težav prizadevni vrtnarji, ki skrbijo za cvetje in zelenje.
Bližnji Baku, središče naftne industrije, je za Moskvo, Leningradom in Kijevom četrto naj-
večje mesto v SZ. Po vojni so sklenili nekoliko zaustaviti njegov prenagli razvoj, zato so nekaj industrije prenesli v okolico, v stepo. Tako je nastal Sumgait. Tam so zgradili zlasti kemično industrijo (umetni kavčuk, aluminij, fosfatna gnojila in steklo). V tesni zvezi z bakujsko nafto je sumgaitska tovarna cevi.
Povprečna starost sumgaitske-ga prebivalstva se giblje okoli 27 let, glede števila rojstev zavzema Sumgait prvo mesto. V SZ pride povprečno 23 otrok na
tisoč prebivalstev, v Azerbajdžanu 37, v Sumgaitu pa kar 48. To se vidi tudi na cestah, kjer mrgoli otrok, starih ljudi pa tako-rekoč ni. Seveda primanjkuje vrtcev, saj mnogi otroci hodijo po cestah, medtem ko so starši na delu: šestletni skrbijo za štiriletne, ti pa za še mlajše sestrice in bratce. V mestu je 32 šol.
»Spričo nagle številčne rasti mestnega prebivalstva so stanovanja naša prva skrb,“ pravi predsednik mestnega sveta, ki posveča prav temu tretjino svojega delovnega časa. Graditev je industrijska, zato delajo ulice videz enoličnosti. Hiše so si podobne, ugotovi površni opazovalec. Če pa pogleda natančneje, vendarle zazna razlike: pročelja niso vsa enaka, balkoni so različno pobarvani, tudi gozdovi televizijskih an-
ten na strehah se razlikujejo med seboj.
Na ulicah je razmeroma malo ljudi, ker so tako' rekoč vsi zaposleni, po delovni izmeni v tovarni pa je treba tudi spati. V Sumgait prihajajo ljudje od vsepovsod, privabljajo jih nekoliko višji prejemki in pa upanje, da bodo dobili stanovanje. Nad polovico prebivalcev Sumgaita (57 odstotkov) je azerbajdžanskega rodu, 23 odstotkov je Rusov, devet Armencev, v celem je v mestu zastopanih 48 narodnosti.
Zadnje čase razmišljajo v Sumgaitu, da ne bi samo industrije širili v nedogled. Ker na bližnjih kaspijskih peščinah ne diši po petroleju, kakor je to v Bakiju, snujejo načrte za turizem. Obalnemu pesku pripisujejo zdravilno moč.
00<XK><XK><><X><>0<><><><><>0<><><><><><X><X><>000<><>0<>><><><>000<>0<>00<><><>^
SAX ROHMER
Skrivnost izginulega zaklada
Max se je ozrl navzdol na obraz, ki ga je uokvirjal visoko privihani ovratnik krznenega plašča. Z glavo se je naslanjala na njegovo ramo. Ostri zrak je še polepšal Janino čudovito polt. »Si srečna ljubica?" je vprašal.
Pogledala ga je, se še tesneje stisnila k njemu, nato pa sta spet stopila po poti . »Tako srečna sem, da me je kar strah, Max."
»Strah?"
»Prelepo je, da bi dolgo trajalo." Njuni koraki so prijetno škripali v snegu. »Glej, Steevens. Zdaj mu lahko poveš svoje skrivnostno sporočilo."
Pred garažo'se je šofer ukvarjal z elegantnim avtomobilom z zložljivo streho. Njegov navadno žalosten obraz se je razjasnil, ko je zagledal Jan.
»Dobro jutro, Miss Jan. Sem ga že popravil. Nič resnega ni bilo. Dobro jutro, sir."
»Dobro jutro, Steevens."
Jan je vedela, da ima Max Steevensa zelo rad, čeprav jo je, ko ga je prvič videl pred dvema letoma, vprašal, od kod je. Steevens je služil pri njenem očetu, polkovniku Whartonu že kaki dve leti. Maxa je trapila misel, da ga io že nekoč nekje srečal.
»Polkovnikovi ukazi, Steevens." Max se je rahlo in izzivalno nasmehnil, kar je večkrat Jan razjezilo, kljub temu, da jo je vedno očaralo. »Oprosti, Jan. Tajna navodila! Stopiva za trenutek noter, Steevens."
Jan se mu je spačila kot otrok, ko sta s šoferjem stopila v garažo. Ta dan je Jan praznovala enaindvajseti rojstni dan. Potegnila je levici iz toplega plašča in se ozrla v izredno lep prstan z diamantom in safirji, ki se ji je svetlikal na prstu. Drevi bodo na razkošnem slavju razglasili njeno zaroko z Maxom Finlayem. Poljubila je Maxov prstan in spet vtaknila roko v žep plašča, ko se je vrnil.
Prijela ga je za roko in se privijala k njemu, ko sta se vračala proti hiši.
»Ni lepo od očeta, da mi noče zaupati zvijače z izginulim zakladom. Ti jo poznaš in celo Steevens jo pozna."
»Ne docela. Steevens ima pri tem majhno nalogo, jaz imam pa drugo. Nobeden izmed naju pa ne ve, kako jo bo oče izpeljal.”
Spet jima je zaškripal sneg pod nogami, ko je Jan iznenada rekla: »Nocoj bosta prišla Greta in njen oče. Njuna ladja ima zamudo." Trudila se je, da ji glas ne bi zvenel hudomušno. »Vem, da je to zate tabu, dragec, vendar si ne morem kaj; bojim se, da sam pri sebi nisi prav trdno prepričan. Povedal si mi, da si bil nekoč zaljubljen v Greto, Greta pa je zelo lepa."
Max je za hip postal. »Žal mi je, da sem ti sploh pripovedoval o tem, Jan. Takrat niti collegea nisem končal." Potem pa, ko je opazil, da se bo zdaj zdaj nasmehnila jo je objel in jo dolgo poljubljal. »Skoraj bi ti bil že verjel."
Šla sta naprej in molčala. Max ni bil podoben nobenemu izmed moških, ki so ji kdaj izpovedovali ljubezen. Tako spretno je znal odpraviti neprijetnosti. Ni je motilo tisto, kar je povedal, marveč tisto, kar je ostalo neizrečeno.
Takoj nato se je ustavil. Opazoval je motorno kolo s prikolico. Bilo je Steevensova last. Z njim se je vozil od hiše polkovnika V/hartona. Prikolica pa je služila za manjše nakupe.
»Vrniti se morava, Jan. Ko sem zagledal Steevensa, sem se spomnil. Nekaj sem mu pozabil povedati.”
»Prav, dragec. Le pojdi. Jaz pa bom pohitela domov. Mama se bo, kot po navadi, do smrti utrudila s pripravami na slavje. Moram se pripraviti na delo."
»Pa si res vojakova hči!"
Max jo je spet poljubil, nato pa odšel...
Jan je našla mater, oboroženo z rokavicami in s predpasnikom. Mrs. V/harton je bila okretna, živahna in skoraj tako vitka kot njena hči, odlikovala se je z vitalnostjo, ki se je zdela, da je neizčrpna. Jan se je naglo preoblekla in kmalu sta obe delali za tri služkinje.
»Tvoj oče ne bo nikoli odrasel." V glasu Mrs. V/harton je bilo čutiti srečo. »Veseli se slavja." Premaknila je mizico. »Spet bo imel priložnosti za svoje trike. Prepovedala sem mu rokohitrske spretnosti, seveda pa bo spet na sporedu izginuli zaklad!"
»Vem,” je prikimala Jan. „Max mu bo pomagal. Oče je tako ponosen, da ga je Houdini naučil teh umetnij."
»Prav" — je 'zavzdihnila Mrs. Wharton — »res se zdi zelo zapleteno in gotovo se bodo ljudje zabavali."
Preteklo je kake pol ure, ko je Jan zaskrbelo, kaj počenja Max. Spet so se prikradle vanjo zarotniške misli. Povzpela se je v svojo sobo in se pripravila na kosilo. Pogledala je skozi okno in tedaj je začelo njeno srce biti v čudnem ritmu.
Max je pravkar lezel v vrt prek ograje, za katero je tekla pot h križišču. Dr. Underhill, Gretin oče in njihov najbližji sosed, je stanoval pri križišču, komaj kako miljo od njih ...
Jan je prišla po stopnicah, ko si je Max ravno otresel mokre galoše pri vhodu in obesil površnik v omaro.
Zazvonil je telefon. Mrs. V/harton, ki je imela v rokah veliko vazo z rožami, je pogledala iz sobe.
« — Štev. 42 (1426)
24. oktober 1969
Priznajte svojo jezo!
Včasih se človek ne zave takoj, kaj ga žre. Recimo, da vas je otrok že od jutra dražil: pri zajtrku je zabavljal čez hrano, potem je nalašč polil mleko po prtu, pozneje je razbil neko stvar, ker se je z njo igral, čeprav dobro ve, da bi jo moral pustiti pri miru, nazadnje pa je nagajal mlajšemu bratcu. Dolgo ste trpeli in premagovali jezo. Ko pa je napravil otrok še en prestopek — ki morda niti ni bil tako hud — , je bila mera vašega potrpljenja tako polna, da ste sami nad seboj ostrmeli.
Če boste zdaj vso stvar še enkrat premislili, boste videli, da vas je otrok v resnici že od jutra prosil, da bodite odločni ali da ga kaznujte, in da je bila ravno vaša dobronamerna prizanesljivost kriva, da si je izmišljal prestopek za prestopkom, tako dolgo, da vas je slednjič le izzval in prisilil, da ste mu stopili na prste.
Na otroke stresamo jezo tudi zato, ker nas tarejo razne skrbi in ker doživljamo neuspehe v življenju. Zelo poučna je v tem pogledu šala, vzeta iz resničnega življenja, ki pripoveduje, kako pride oče domov ves nataknjen, ker je doživel v službi neke neprijetnosti. Brž pograja ženo, ta pa takoj nahruli starejšega o-troka, čeprav ni naredil nič nedovoljenega, ta pa se znese nad mlajšo sestrico.
Ustavimo se še ob drugem vprašanju: ali se starši smejo sprijazniti s svojo nejevoljo nad otrokom? Če niso pretirano strogi s seboj, so vsak trenutek voljni priznati, da jim gredo otroci na živce. Naravna, odkritosrčna mati, ki ji otrok ravnokar preizkuša živce, bo brez obotavljanja pol za šalo pol zares rekla prijateljici: „Danes bom gotovo znorela, če ne bo kmalu nehal!" Ali pa: „Danes mu jih bom pa prav z užitkom naložila!“ Po navadi ostane samo pri besedah, ampak važno je to, da se mati svojih čustev ne sramuje priznati prijateljici in sebi. Ko ji tako naravnost prizna in z besedami izbruha svojo jezo, ji takoj odleže. Ob enem pa se pri tem zave, kaj jo pravzaprav jezi, in potem laže napravi red.
Zelo pa trpijo tisti starši, ki si postavljajo prestroga merila, starši, ki so tu in tam nejevoljni na otroka, a mislijo, da so taka čustva nevredna dobrih staršev. Kadar torej opazijo, da jih obhajajo takšna čustva, jih neizrekljivo zaskeli vest ali pa si začno trmasto dopovedovati, da niso nič hudi na otroka. Ampak če skuša človek svojo nejevoljo potlačiti, prihaja ta na dan po ovinkih — na primer kot živčnost, utrujenost ali glavobol. Potlačena nejevolja se izraža tudi v pretirani skrbnosti: če si mati noče priznati, da je navzkriž z otrokom, jo neprestano mučijo predstave o tem, kaj vse bi ga utegnilo v življenju doleteti, zato čisto bolno trepeta pred kužnimi klicami ali prometnimi nesrečami. Da bi otroka obvarovala pred temi izmišljenimi strahotami, ga neprestano vodi za roko, s tem pa ga spravlja v čedalje večjo odvisnost od nje.
Vendar pa teče življenje v družini povečini gladko svojo pot in izbruhne jeza le tu in tam ob krizah, ki pa so, kot je znano, nekatere dni bolj pogoste kot druge. V normalnih časih se izogibamo medsebojnim trenjem tako, da zavedno ali nezavedno držimo otroka na vajetih in da odločno nastopimo vselej, brž ko opazimo, da nam vajeti uhajajo iz rok. Tudi s takšno odločnostjo izpričujejo starši svojo
Že malo je lahko preveč
Večkrat prerodi sežemo po dobri steklenički s parfumom. Že kapljica dve nas ovije v oblak s prijetnim vonjem. Neprijetno pa je, če opazimo na blagu lisaste madeže, ki se večkrat ne dajo več odstraniti. Če torej kanemo parfum na blago, ga pokvarimo, močan duh parfuma pa se ne more prav razdišati, če ne pride v stik s kožo. Kanimo kapljico parfuma, kjer zaznamo utrip žile. Vendar pazimo! Rajši premalo, kot preveč.
Zelo odbijajoče lahko deluje pre-odišavljena ženska v službi. Povsod se zanjo širi vonj parfuma, ki mogoče vsakomur ne prija, nekateri pa ga sploh ne marajo. Če že ne gre brez dišav, potem vzemite raje osvežujočo rahlo kolonjsko vodo, ki se hitreje izdiši. Dragocene dišave pa prihranite za gledališče, ples ali sestanek. Kapljice parfuma naj ne obsije sonce ker bo ostal temen madež, tudi na koži. Izberite parfum, ki po pristajal vašemu tipu, mogoče obdržite vedno enako vrsto, tako, da bo postal del vas.
Poskusite!
Kostanjev stolp
Olupimo 1 kg kostanja in ga mehko skuhamo. Pretlačimo ga skoii sito in ga zameiamo med 14 dkg z vanilijo in malo vode gosto kuhanega sladkorja. Nato damo kostanj v brizgalnico ter napravimo na lep steklen krožnik visok stolpič. Okrog njega denemo tri osmine litra v sneg stolčene sladke smetane zmešane z 12 dkg sladkorja in nekaj vanilije. Ko je mrzlo, serviramo s pecivom.
Kostanjev riž
En in pol kg kostanja skuhamo in olupimo, pretlačimo skozi sito, primešamo IS dkg sladkorja z vanilijo, pretlačimo skozi kruhov strgalnik na krožnik in okrasimo s četrtino litra v sneg stolčene in z vanili sladkorjem oslajene sladke smetane, okrog pa naložimo posladkorjene kostanje. Lahko pa obarvamo spenjeno smetano bledordeče ter z njo okrasimo riž.
Gobe v kisu
Očistimo male trde jurčke. Vsaki gobi odrežemo steblo in ga prekoljemo čez pol. Tako pripravljene gobe 20 minut kuhamo v osoljeni vreli vodi. Nato jih stresemo na rešeto. Zavremo vinski kis z nekaj zrn celega popra, lovorov list in nekoliko muška-tovega cveta. Kisa naj bo toliko, da pokrije gobe v steklenici. V kis damo odcejene gobe in jih nekoliko prevremo. Nato jih odstavimo. Nekoliko ohlajene denemo s kisom vred v kozarec in jih zavežemo.
Gobovi pečeni hlebčki
Pol kg gob očistimo, poparimo in sesekljamo. Namočimo 15 dkg obribanega kruha, v mleku rahlo ožetega zmešamo z gobami, pridenemo 5 cela jajca, malo soli, popra, muškatovega cveta. Dobro zmešamo in pečemo hlebčke.
ljubezen do otrok. Zakaj če so starši ob pravem času odločni, otroci ne morejo zaiti s prave poti, zato so prijetni. Vrh tega so staršem hvaležni, da jih tako lepo varujejo pred težavami.
NAČRTNO GOSPODINJSTVO
Varnost pri delu
Zaradi površnosti, neprevidnosti in malomarnosti, zaradi nepravilne izbire in rabe orodja in zaradi nepravilne uporabe instalacij se dogajajo v gospodinjstvih pogosto nezgode. Najpogostnejši so padci, vrezine in ubodl, opekline, požari, nesreče z električnim tokom in plinom. Da nezgode preprečimo, moramo upoštevati razne varnostne ukrepe, pri čistilih pa navodila za uporabo.
Mnogo padcev preprečimo, če redno pospravljamo za seboj. Razmetani predmeti na tleh, zavihane in natrgane talne obloge, odvrženi olupki od sadja, polita tla, vedro z vročim 'lugom, pozabljeno na nepravem mestu, so mnogokrat vzrok nezgodam v gospodinjstvih.
Za dela v višinah (čiščenje oken, luči, zamenjava žarnic obešanje slik) uporabljamo varne lestve, stopnice ali mizo; nikakor pa ne zlagajmo stolov v piramido, da dosežemo višino.
Zaradi nereda pri nožih, neprevidnega ravnanja s konzervnimi škatlami ali s stekleno posodo se lahko urežemo. Otroci naj ne pomivajo nožev ali tankih kozarcev, obrušeno in polomljeno posodo pa sproti izločamo in jo odnesemo tja, kamor otroci nimajo dostopa.
Posode nikoli ne napolnimo do roba z vročo vodo, lugom ali juho, ker se zaradi vrenja ali pluskanja lahko oparimo. Ne postavljamo posode z vročo tekočino na rob mize ali štedilnika, da je majhni otroci ne dosežejo.
Zelo previdno moramo ravnati z električnimi ali plinskimi napravami. Pred vsakim čiščenjem in popravilom aparata ali luči
moramo elektriko ali plin izključiti. Vse o-kvare na električnih, plinskih in vodovodnih napeljavah in napravah sproti popravljamo.
Nevarna je razvada, da prenašamo žerjavico na lopatici iz prostora v prostor, da sušimo drva in trske na štedilniku ali v pečici, da pri kurjenju uporabljamo bencin ali petrolej, da odnašamo vroč pepel no smetišče Zaradi takšnih razvad je že mnogokrat nastal požar ali eksplozija.
Posebno previdno moramo ravnati pri delu z vnetljivimi čistili, na primer pri pranju z bencinom, pri čiščenju madežev s tekstila, pri čiščenju tal, da se izognemo opeklinam in požarom.
Drobni nasveti
■	Osušeno gorčico bomo lahko spet uporabile, če ji bomo dodale nekaj kapljic olja, kisa in nekaj zrn sladkorja.
■	Kako si bomo pomagale, če se nam juha presoli! Dodajmo nekaj surovega mleka in postavimo v juho za nekaj časa srebrno žlico.
Pohištvena blaga
Poznamo gladka in lasasta dekorativna pohištvena blaga. Naštejmo jih nekaj!
POHIŠTVENI RIPS je tkan z bombažno, stanično in včasih z volneno prejo in je zelo močan ter gost. Primeren je za oblazinjenje pohištva, za težje zastore na oknih in vratih.
PLATNO in PANAMA je najpreprosteje tkano pohištveno blago. Blago v vezavi pa-nama je nekoliko manj trpežno od platna, a je prožnejše. O-bojno tkanje zelo uporabljajo za izdelovanje sodobnih pohištvenih tkanin, ki so največkrat tkane iz debelih sukancev. Surovina za te tkanine je volna ter mešanice po surovinah in po sukancih. Prednost teh tkanin je njihova obojestranskost. Tako pohištveno blago je največkrat enobarvno, zasledimo pa tudi rahlo progasto ali celo karirasto v isti barvi ali raz-
ličnih odtenkih. V teh vezavah je izredno lopo blago tudi iz preje melange.
POHIŠTVENI DAMAST je vzorčasta tkanina iz umetne svile, bombaža, volne ali lanu. Temelj je tkan v platnu, ripsu, kepru ali atlasu, vzorci pa so v atlasu. Uporabljamo ga za pohištveno blago, nabrane zavese in stenske preproge.
GOBELIN je blago z vtkanimi slikami ali velikimi cvetličnimi vzorci.
BROKAT je težka tkanina z obilnimi vzorci v raznih barvah; največkrat je svilen.
Damasti, gobelini in broka-ti so primerni le za tako imenovano stilno pohištvo.
Poleg tega uporabljamo za prevleke in tapeziranje tudi potiskane tkanine. Vzorčasto laneno platno je zelo trpežna o-krasna tkanina.
DEKORACIJSKI KRE-TON je iz bombaža za zastore, španske stene in podobno. Tiskan je v različnih vzorcih glede na stil pohištva.
Za senčnike, strehe na balkonih, zavese na verandah in žimnice uporabljamo trpežno, gosto tkano LANENO ali POLLANENO GRADLOVI-NO.
Za tapeciranje pohištva u-porabljamo tudi tkanine z zan-kasto površino. Znan je EPIN-GLE, ki je podoben zelo nizkemu in gostemu frotirju, le da je dosti trpežnejši. Osnova je navadno iz bombaža, zanke so volnene ali iz mešanice ali pa iz čistega bombaža. Zanke so tiste, ki prenašajo drgnjenje. Zato je važno, da so iz najboljšega materiala. Če so zanke iz bombaža, raje ne kupujmo takega apingla. Na splošno pa velja, da je boljši epin-gle močno pohištveno blago.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOO
.Bodi tako dober, Max, in odgovori namesto mene."
Jan je bila še preveč oddaljena, da bi ujela začetek razgovora. Slišala je, kako je Max na koncu rekel: »Strašno žal mi je In zelo sem razočaran. Kljub temu pa upam, da se bova kaj videla."
Ko je odložil slušalko, je vprašala: „S kom si se pogovarjal, M ax?"
»Z Greto. Njena teta Margaret je hudo zbolela. Peljali se bodo k njej v London in najbrž ostali tam čez noč. Smola, kajne?”
„Pa še kakšna." Janin glas je zvenel tuje. „Žal mi je. Precej dolgo si se zadržal, Max. Si se sprehajal?”
Max se je rahlo in izzivalno nasmehnil. »Samo do križišča in nazaj, ljubica . . ."
Ko je padel zadnji zimski mrak, so v hiši zamežikale luči kot v pravljici. V knjižnici je zagorel velik ogenj.
Jan, kot vila v nežno modrem, je vedela, da je očarljiva — in da je Max ponosen nanjo. -
Ko je polkovnik razglasil hčerkino zaroko, se je nagajivo zasmejal in 'izjavil, da je škoda, ker si ni raje izbrala vojaka namesto pravnika. Nato je še dodal:
„Max Finlay je spreten mlad odvetnik s sijajno bodočnostjo in ko bo sodnik visokega sodišča, bo vsakdo izmed nas vesel, da sme biti njegov prijatelj!"
Max mu je skromno odgovoril. Jan je ugajal lahek od-zvok njegovega glasu. Nato je, kot je ob takih priložnostih navada, sledilo petje, objemanje, pokanje zamaškov, darila in grožnja, da se bodo prikradle solze v oči Mrs. Whar-ton.
Spet so zaplesali. Jan in Max sta šla na zrak. Max je poljubil njeno belo ramo, ko ji je pomagal smukniti v plašč.
»Moj dragi Max!"
»Reci mi, da si tako srečna kot jaz, Jan. Zdi se mi, da te nekaj muči. Kaj je?"
Jan je uvidela, da mu bo na to težko odgovorila.
Mesečina je čudovito lepo osvetljevala zasneženi vrt. Ob Maxovem poljubu se je prestrašila. Da bi se le ne zgrnila nanjo tista senca, ko je videla Maxa lesti s poljske poti čez ograjo. Ko j'i je Max odkritosrčno priznal, kje je bil, je senco pregnal. Velikokrat sta se tam že skupaj sprehajala.
Jan si je z grenkobo priznala, da je majhna ljubosumna mačka. Toda pozneje, ko je sledila razgovoru z Greto, je odkrila, da se je Max znebil naloge, ki mu jo je poveril njegov oče in da je za namestnika predlagal njunega prijatelja Phila Dwyerja. Tako bi imel Max proste roke takrat, ko bodo vsi zaverovani v umetnije njenega očeta.
»Nič me ne muči, Max — res —"
Max jo je z roko tesno objel okrog pasu. »Šampanjec naredi nekatrere ljudi bolestne!"
»Res?" Jan je pokukala izpod krznenega ovratnika. »Povej mi, Max, zakaj si nocoj pustil očeta na cedilu? Reči hočem, zakaj si se dlooil drugače?"
Max se je zasmejal in jo tesno stisnil k sebi.
»Pa ne, da te to skrbi? Polkovnik se je strinjal z mano, da bodo ljudje posumili, da sva dogovorjena, ko sem mu pomagal že za božič in za novo leto. To bi bilo slabo družabništvo, Jan. Že dolgo je, kar je Phil igral to vlogo, pa sem ga takoj, ko je prišel, posvetil v skrivnost. Kaj naj bi bilo narobe s tem?"
»Nič, dragi. Ali ni čudovita noč?" Mehki zvoki kubanske melodije so se prikradli skozi mrzlo ozračje. »Pojdiva noter in zaplešiva."
Bližala se je polnoč, ko so začele deževati prošnje za slavni polkovnikov trik. Vedno je čakal na ta trenutek.
Jan je srečna in zardela prišla v knjižnico. Max jo je držal okrog pasu. Udobno jo je posadil na stol, se nasmehnil in se umaknili, ko je sedel na stol poleg nje Phil Dwyer.
»Ne smem te imeti samo zase, ljubica!" }i je zašepetal Max.
Steevens je naložil na ogenj nekaj polen in pripravil stole, da so gostje lahko sedeli. Polkovnik Wharton je oznanil, da bo skušal izvesti zelo težko čarovnijo, ki se ima zanjo zahvaliti velikemu Houdiniju. Nekoga mora poprositi za pomoč. Pomignil je Philu Dwyerju — ki je hlinil presenečenje.
Philu je podal svilen klobuk in mu naročil, naj pri gostih zbere dragocene predmete. »Nikar ne bodite skromni, Phil. Napolnite ga do vrha. Ne maram, da bi bilo v njem kaj manjvrednega ..."
Ko je Phil sprejel klobuk, se je Jan ozrla naokrog in opazila, da je Max izginil. V knjižnici ga ni bilo!
Senca se je grozeče spustila nadnjo. Neopaženo se je splazila iz sobe, pregledala hišo in pokukala na vrt. Maxa ni bilo nikjer. Vse njene slutnje, vsi njeni dvomi so se združili v grozečo obsodbo. Izmaknil se je iz hiše, da bi se sestal z Greto.
Stekla je v svojo sobo. Zavese niso bile spuščene in v sobo je lila mesečina. Jan je brez cilja z žarečimi očmi in tresočimi se rokama stopila k oknu.
Max je v rokavicah in površniku hitel po poljski stezi proti križišču, v snegu za njim pa je ostala temna sled.
Ko se je zatem vrnila v knjižnico, je polkovnik Wharton pogledal zvrhano poln klobuk. V njem sta bili diamantni broši, zapestna ura, niz biserov, listnica, polna denarja in vrednostnih papirjev, vsega skupaj devetnajst predmetov. Polkovnik je zaprosil še za eno darilo, da bi bilo število zaokroženo.
(Nadaljevanje v prihodnji Številki)
Alah, samo da nisem ženska
Zaposlil se je kot kurir v tovarni trikotaže. Plača — osemdeset lir. Z osemdesetimi lirami ne bi mogel živeti niti pritlikavec, kaj šele preprost človek, on pa je za to plačo delal kot neumen. Bil je prepričan, da ga bo tovarnar prej ali slej opazil in mu bo zvišal plačo. Upal je na boljšo službo in se pri tem sprijaznil z dejstvom, da svet ni do vseh ljudi enako krivičen .. . Pred vrati tistih, ki niso imeli kvalifikacij za vratarja, je stalo in čakalo že več kurirjev. Nasploh pa je bil vtis tak, da je bila človekova sposobnost enaka ničli.
V šoli je prišel le do drugega razreda. Pozneje je zaradi vsakdanjih življenjskih težav moral prenehati s šolanjem. Zdaj je, da bi zaslužil za skromno povišico, moral delati noč in dan in delal je brez negodovanja. Ah, če bi lahko postal nočni čuvaj.. . Nočni čuvaj je imel dvesto lir plače in mirnejše delo.
Če si človek kaj goreče želi, se mu želje izpolnijo.
Nekega dne ga je poklical lastnik tovarne:
— S tvojim delom sem zelo zadovoljen.
— Hvala. Alah naj blagoslovi spoštovanega gospoda.
— Ali si oženjen?
— Da — je zašepetal sramežljivo, ko da bi bilo to kaj nedovoljenega — imam dva otroka — je dodal s ponižnostjo človeka, ki je sposoben za
HANS SCHRODER:
Čudežno
mazilo
Led se je hitro topil v pretopli limonadi, toda moj sosed ob točilni mizi ni počakal niti toliko, da bi se stopil do kraja. Pogoltnil je pijačo, povaljal košček ledu po ustih, se na-kremžil in tako dalje... Zame se se zmenil ni. Ves čas je gledal k mizi blizu točilne- mize, pravzaprav gledal je dolgina, ki je imel čudovito plešo, plešo, ki je gladka, svetleča, rožnata kot le morejo biti pleše in tako dalje .. .
No in zdaj se je odločil, da bi moža s plešo potegnil v pogovor — pa tudi nekoliko za njegov velik, kumari podoben nos.
— Oprostite! je dejal, ko je vljudno pristopil k mizi, — če ste tujec, bi vam morda prišel prav dober nasvet. In tako dalje . ..
Neznanec je vljudno prikimal in namignil na prazen stol. Plaz je potegnil. Vrnitve zdaj ni bilo ...
— Oprostite, zadeva je delikatna, gre za vašo plešo. Možak ni zaustavil besedišča, kot moram jaz, ki moram opisovati, kar sem videl in slišal. Gnal jo je dalje.
— Vem, lahko je še huje. Prehlad takole nezaščitenih glav je pripeljal mnoge tudi v smrt.
Možak s plešo je prisluhnil. Gotovo kak zavarovalni agent. Prizadeven, niti slabih manir nima... in tako dalje.
— Pri tem obstaja tako čudovito sredstvo proti pleši. „Harfix“ se imenuje, gospod. Nikoli slišali? V sto-tiso^ih primerih je pomagalo. Meni je nekoč padla kapljica tega zdravila na svinčnikovo konico, zdaj ga uporabljam kot čopič. Čudežno zdravilo, vam pravim.
— Poznam to zdravilo, pravi ple-sec, toda vseeno hvala. Kako vam kaj odrežejo posli?
Potegavzar je bil ob zabavo. Možak se ni razjezil. Zdaj plešec vleče njega za nos. Nesramnost in tako dalje . ..
— Zagotavljam vam, gospod, da nisem niti agent za to zdravilo, niti nimam nobenih stikov s proizvajalci tega preparata!
— Kdo ve?, se je smehljal plešasti dolgin. — Jaz bi na vašem mestu tega ne trdil tako trdovratno. Vi ste pravkar razvili čudovito prodajno metodo. Vaš način mi neverjetno ugaja. Kako bi bilo z dobro plačano službo zastopnika. Jaz sem namreč direktor firme „Harfix“.
ceno priznanja opravičiti vse svoje skrite sanje.
— Taaako ... Alah, Alah, kako lahko sploh živiš? — je malo s sočutjem in malo z zlobo vprašal lastnik tovarne.
— Težko, prosim lepo.
— Čakaj, nekaj lahko storim zate. Ali bi hotel biti kurir in nočni čuvaj v eni osebi?
— Seveda, prosim lepo.
— Torej poslušaj, čez dan boš šest ur stal pred vrati, ponoči pa boš osem ur stražaril, kar je skupaj štirinajst ur. Zase ti bo še vedno ostalo deset ur. Kaj porečeš na to?
— Zelo sem vam hvaležen gospod, zelo ...
— Kot čuvaj boš dobival trideset lir.
— Hvala lepa, hvala lepa ...
Nočni čuvaj, ki je dobival 200 lir in je imel krepko spanje, je bil odpuščen, on pa je prevzel njegovo delo. Podnevi je stal pred vrati, ponoči je s kontrolno uro na prsih varoval tovarno. Njegova plača je bila zdaj sto deset lir. Delal je z največjim navdušenjem. Lastnik tovarne najbrž ni osel, gotovo bo nekega dne opazil njegovo privrženost in ga bo potegnil iz njegovega uboštva. Kako lepo bi bilo, če bi na primer lahko postal sekretar! Sekretar ima tristo lir plače! Če si človek kaj goreče želi, se mu želje izpolnijo ...
Tovarnar ga je znova poklical k sebi.
— Zelo zadovoljen sem s teboj. Hotel bi kaj dobrega storiti zate. Ponoči tako in tako počivaš. Ali bi lahko v tem času opravljal korespondenco? Dodal bi ti šestdeset lir ..
V mislih je začel računati: njegovi zaslužki bodo potem takem znašali sto sedemdeset lir!
— Naj Alah blagoslovi Vašo dobroto ...
Sekretar s plačo tristo lir ni imel časa delati, saj je večino časa zapravil s posedanjem ob kavici in ob cigaretah: zato pa je tudi dobil odpoved.
Sprejel je njegove obveznosti. Čez dan je postajal pri vratih, ponoči je stražil tovarno in pri tem sedel za pisalnim strojem in opravljal korespondenco.
Težko je delal. Lastnik tovarne najbrž ni bil takšno govedo, da slednjič ne bi ocenil njegovega truda in ga poskual nagraditi. Računovodja ima na primer štiristo lir mesečne plače... Če bi lahko zasedel njegovo mesto ... Če si človek kaj goreče želi ...
Lastnik tovarne ga je znova poklical k sebi:
— Premišljeval sem o teh tvojih stosedemdesetih lirah in ugotovil, da zelo malo zaslužiš. Rad bi ti zvišal plačo.
— Zelo vam bom hvaležen.
— Doma tako in tako nič ne delaš. Zapravljaš svoj prosti čas, namesto da bi doma računal.
— Saj bi res lahko, prosim lepo.
— To je zelo lepo, dodal ti bom še petinštirideset lir.
Knjigovodja s plačo štiristo lir je bil odpuščen, kajti namesto da bi množil, je delil, in sešteval je, ko bi moral odštevati. Zdaj je zaslužil dvesto petnajst lir na mesec. Čez dan je šest ur postopal pred vrati, ponoči je osem ur stražaril in obenem o-pravljal korespondenco. Ko se je vrnil domov, je računal dohodke in izdatke trikotažne tovarne.
Delal je dosledno, potrpežljivo, poskušal je opraviti več, kot pa so od. njega zahtevali. Zdaj je sanjaril o funkciji skladiščnika. Če si človek kaj goreče želi.. .
Tovarnar ga je spet poklical:
— Hotel bi ti storiti kakšno u-slugo, nameravam ti zaupati skladišče, kaj praviš na to?
— Zelo srečen bom, hvala lepa.
— Odlično, k plači ti bom primaknil petintrideset lir. Pojdi, prevzemi skladišče. Skladiščnik je zaslužil štiristopetdeset lir, vendar je službo zgubil, kajti namesto da bi stvari spravljal v skladišče, je blago odnašal domov.
Zdaj je sprejel tudi njegove obveznosti.
— Hvaležen sem ti, delo opravljaš več kot odlično. Kdor dela, naj tudi zasluži. Kurirski posel ni zate. K vsem funkcijam, ki jih imaš, ti bom dodal še direktorsko.
Direktor?! Svojim ušesom ni verjel. Že zdavnaj je sanjaril o tem polo-
Izberite tudi vi!
šil.
18.—
18.—
18.—
HI PESMI ZA OTROKE, 106 str., kart., ilustr.,
HI Fran Levstik: MARTIN KRPAN, povest, 62 str., br.
S SLOVENSKE PRAVLJICE, 142 str., br.
H Josip Vandot: KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM,
mladinska povest, 182 str., kart.	24.—
| Ivan Tavčar: MED GORAMI, slike iz Loškega
pogorja, 124 str., br.	18.—
■	Lev N. Tolstoj: SPOMINI NA OTROŠKA LETA, 187 str., br. 18,—
■	France Bevk: TATIČ, mladinska povest, 68 str., br.	18.—
| Tone Pavček, VRTILJAK, zbirka pesmi za otroke,
78 str., br., ilustr.,	18.—
H Prežihov Voranc: SOLZICE, zbirka povesti za mladino,
126 str., kart.,	ilustr.	42.—
9 MLADI VEDEŽ, leksikon za otroke, veliki format,
166 str., kart.,	ilustr.,	127.—
H FRANCOSKE	PRAVLJICE,	295	str.,	ppl.,	ilustr.	30.—
B A. S. Puškin:	PRAVLJICE,	144	str.,	kart.,	ilustr.	30.—
Posamezne knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih.
KNJIGARNA „ N A Š A KNJIGA" CELOVEC, VVULFENGASSE
žaju. Če si človek kaj goreče želi, se mu izpolnijo vse želje. Postal je di-direktor!
— Dodatek na plačo znaša devetdeset lir — mu je povedal tovarnar.
Ni več opravljal kurirskih poslev, zato pa je prejemal njegovo plačo. Kot direktor je dobival devetdeset lir, kar je znašalo skupaj dvesto-šestdeset lir.
Direktor s plačo petsto lir je bil razrešen svoje dolžnosti, ker se je zagledal v tovarnerjevo sekretarko.
Tovarna je imela dvajset delavnic, v katerih je delalo štirideset delavcev in dva mojstra. Ni imel kvalifikacij za delavca. Ni mogel postati mojster, prav tako pa tudi ni mogel nadomestiti strojev.
V tovarni so ostali samo: tovarnar, njegova sekretarka in on.
Nekoč v odmoru se je pogovarjal s sekretarko:
— Kako dober človek je to, naj ga Alah nagradi. Začel sem delati kot kurir s plačo osemdeset lir. Zaupal mi je nočno stražo, kar je pomenilo stodeset lir plače. Potlej mi je naložil korespondenco in zaslužil sem stosedemdeset lir. Zaupal mi je še knjigovodstvo, tako da sem imel plačo dvestopetnajst lir. Pozneje pa še skladišče — kar je zneslo dvesto-
petdeset. Zdaj opravljam dodatno še funkcijo direktorja in zaslužim dvesto šestdeset lir na mesec.
Tudi sekretarka je hvalila tovarnarja:
— V tovarni sem se zaposlila kot čistilka s plačo štirideset lir. Pozneje sem pospravljala v njegovem stanovanju in mu prala perilo, moja plača je zrasla na sedemdeset lir. Postala sem sekretarka, dodal mi je še dvajset. Ko sem pospravljala pri njem in mu kuhala, sem zaslužila že sto lir. Veste, ko pa sem začela z njim spati, mi je primaknil še petnajst lir, tako da zdaj zaslužim skupaj sto petnajst lir.
— Ali imate mnogo dela, zelo se mi smilite, gospa ...
— Kaj pa vi? Za tolikšna opravila ... Ali zdaj dovolj zaslužite? Ali še razmišljate o poviški?
Pogledal jo je. V pisarni sta bila sama. Zamislil se je nad njenimi obveznostmi in rekel:
— Neee ... nobene povišice nočem več! Hvala Alahu za to, kar imam . . . Kaj bi bilo z mano, če bi bil ženska? Tovarnar bi vam odpovedal, meni pa bi primaknil dvajset lir . .. O, ne! ... Nič več ne potrebujem ... Alah, samo da nisem ženska
AZIS N ES IN (Turčija)
EDGAR W A L L A C £ :
Sumljiv primer
Odstranil je odejo in sedel na posteljo; noge ki so se medtem dotikale hladnih tal, so iskale copate. Nenadoma je zazvonil telefon in razbil gluho tišino noči.
Prižgal je luč, stopil k telefonu in dvignil slušalko.
— Tukaj doktor Benson — je dejal hladno.
Okrog njegove hiše je zavijal novembrski veter in prinašal mraz tudi v sobo. Doktor se je oblekel. Stopil je k mizi In pogledal na uro, brundal je zaradi dela, ki mu je od sna odtrgalo dve dragoceni uri. Zakaj se morajo otroci roditi prav ob tako nepravem času?
Zdravnik je obstal za trenutek, si prižgal cigareto, potem pa jih potisnil v žep. Odšel je ven in s sklonjeno glavo stekel proti garaži. Veter mu je kot kirurški nož rezal v obraz.
Imel je težave, preden je prižgal avto. Kašljal je in krehal, nazadnje pa je le zapeljal po osamljeni cesti.
Gospa Sody, ki jo je moral obiskati, je imela dvanajst otrok, toda zdravniku se je zdelo, da nobenega ni rodila v lepem vremenu ali podnevi.
Sorlyjeva farma je bila precej oddaljena. Zdravnik je z zadovoljstvom opazil silhueto nekega človeka, ki se je težko prebijal skozi veter in nosil pod pazduho neki zavitek. Ustavil je in povabil človeka, naj vstopi v avto, ta pa je to takoj storil.
— Greste daleč? je vprašal zdravnik.
— V Detroit — odgovori suhljati človek, ki je imel zaradi vetra polne oči solz.
— Imate morda cigareto?
Zdravnik je odpel plašč, takrat pa se je spomnil, da je cigarete potisnil v zunanji žep.
Vzel je zavitek in mu ponudil, medtem ko je sopotnik iskal po žepih vžigalnik. Ko je prižgal cigareto, je človek držal zavitek še nekaj časa v roki, nato pa vprašal:
—	Lahko vzamem še eno cigareto? Za pozneje!
Ne da bi čakal na odgovor, je vzel še eno.
Doktor Benson je občutil, kako neznanec potiska roke v njegov žep.
—	Dal vam bom cigarete v žep — je dejal neznanec. Doktor je hotel naglo vzeti cigarete, te pa so že bile v žepu.
Nekaj časa sta se peljala molče, nato pa je doktor vprašal:
—	Torej v Detroit greste.
—	Grem iskat delo v tovarno avtomobilov.
—	Vi ste najbrž mehanik?
—	Nekaj podobnega. Vozil sem kamione do konca vojne. Pred enim mesecem sem ostal brez dela.
—	Ste bili med vojno v vojski?
—	Da, vozil sem štiri leta bolniški avto.
—	Tako?! Jaz sem zdravnik, doktor Benson.
— Takoj sem pomislil na to, avto diši po
zdravilih — se je nasmehnil človek, nato pa resno dejal: — Ime mi je Ewans.
Spet sta nekaj časa molčala; prišlek se je nekaj časa prekladal na svojem sedežu, potem pa postavil ovitek na tla.
Zdravnik je naglo pogledal njegov mačji obraz. Opazil je, da ima na obrazu globoko rdečo brazgotino, novejšega datuma.
Potem je pomislil na gospo Sorly, potisnil roko v žep, da bi pogledal na uro. Prsti so zaman iskali. Ure ni bilo.
Doktor Benson je previdno potipal prostor
pod sedežem in pazljivo potegnil pištolo človeku pod rebra.
—	Takoj vrnite uro v moj žep! — je jezno zakričal.
Človek je preplašeno poskočil in dvignil obe roki.
—	Bog moj, je zašepetal — mislil sem da ste vi .. .
Doktor je še močneje potiskal pištolo pod njegova rebra in hladno ponovil:
—	Dajte uro v moj žep, dokler nisem ustrelil!
S tresočo roko je Ewans vzel iz žepa na telovniku doktorjevo uro in mu jo potisnil v žep. S prosto roko je zdravnik potisnil uro še globlje v žep, odprl vrata in sunil človeka iz avtomobila.
— Danes moram rešiti življenje ženski, tukaj pa gubim čas z vami, v želji da vam pomagam! — je besno kričal zdravnik nanj.
Pot žez hrib do Sorlyjeve hiše ni bila tako težavna kot je predvideval.
— Spotoma sem vzel v avto nekega človeka in me je poskušal oropati — je dejal ponosno zdravnik. — Vzel mi je uro. Ko sem mu pokazal pištolo, mi jo je takoj vrnil.
Sorly se je tako napeti zgodbi nasmehnil.
— Vesel sem, da je vrnil uro, sicer ne bi vedeli, kdaj se je otrok rodil. Koliko je bila takrat ura, zdravnik? — vpraša Sorly.
Zdravnik je vzel uro iz žepa.
— Od rojstva je gotovo že minilo pol ure; zdaj pa je natančno ... — Pristopil je k svetilki.
Gledal je in gledal je uro. Steklo je bilo razbito. Pogledal je hrbtno stran ure in se še bolj približal svetilki. S težavo je prebral napis:
„T. Ewansu iz bolniškega sektorja, ki je s svojo hrabrostjo rešil naša življenja v noči 3. novembra 1943. leta v bližini italijanske meje. Bolničarke Nesbit, Johns in Wingeith."
NOGOMET	Dvoboj
Jugoslavija—Belgija
V	okviru kvalifikacijskih iger za svetovno prvenstvo sta se konec prejšnjega tedna pomerili državni reprezentanci Belgije in Jugoslavije. Pred 25.000 gledalci so Jugoslovani igrali zelo dobro in zasluženo zmagali z rezultatom 4:0. Sicer so imeli napadalci dovolj priložnosti, da bi rezultat še povišali, vendar se jim to ni hotelo posrečiti. Kljub prepričljivi zmagi pa se jugoslovansko moštvo ne bo moglo udeležiti svetovnega prvenstva v Mehiki, kajti skupinski zmagovalec je slej ko prej izbrano moštvo Belgije, ki vodi z devetimi točkami pred Jugoslavijo, ki ima dve točki manj, ter Španijo, ki je v kvalifikacijskih tekmah za svetovno prvenstvo nekoliko razočarala.
j u D ° jap0nci
v premoči
Najboljši judoisti sveta se ta teden v Mehiki borijo za naslov svetovnega prvaka.
V	tej športni panogi Evropejci doslej še niso zabeležili večjega uspeha razen nizozemskega tekmovalca v težki kategoriji Antona Gesinga, ki je bil že evropski, olimpijski in svetovni prvak. Odkar se je on poslovil od tega lepega športa, pa lahko rečemo, da v Evropi ni judoista, ki bi resno ogrožal japonske tekmovalce. Posamezniki z našega kontinenta so bili deležni samo delnih uspehov, zato je pričakovati, da bodo Japonci tudi letos vrgli v boj vse svoje moči ter za vsako ceno skušali ohraniti svoje že tradicionalno vodstvo. Judo je pač že od nekdaj ponos Japoncev, in v tej panogi razumljivo ne bi hoteli zgubiti vodilne vloge.
Izmed avstrijskih udeležencev letošnjega prvenstva imata Penz v kategoriji welter in Butka v težki kategoriji še največ izgle-dov, da se kolikor toliko uveljavita, saj je zlasti Butka že večkrat opozoril nase na mednarodnih tekmovanjih.
gimnastika predtekme za svetovno prvenstvo
V	Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje v gimnastiki »Ljubljana 69“, ki ga ocenjujejo kot nekakšno predtekmovanje za svetovno prvenstvo, ki naj bi se prihodnje leto odvijalo prav tako v Ljubljani. Vendar pa trenutno še ni povsem jasno, kako bo s tem prvenstvom, ker je prišlo med sedanjo prireditvijo do neljube zaostritve, ker so organizatorji odklonili sodelovanje Južne Afrike, nakar so tekmovalci iz Amerike, Kanade, Zahodne Nemčije, Nizozemske in Švice demonstrativno zapustili tekmovanje.
Prireditev sama — čeprav po številu udeležencev nekoliko okrnjena — pa je bila v pravem pomenu besede manifestacija gimnastike na svetovni ravni. Predvsem japonski telovadci so znova demonstrirali svoje absolutno vodstvo in le Ljubljančanu Miru Cerarju ter vzhodnima Nemcema Brehme-ju in Kosteju gre zasluga, da niso šle vse kolajne na Japonsko. Miro Cerar si je spet osvojil zlato kolajno na „svojem“ orodju — konju, ipoleg tega pa še srebrno na bradlji in drogu ter bronasto pri parternih vajah. Pri ženskah je slavila prepričljivo zmago Krajčirova iz Češkoslovaške, ki si je priborila zlato v mnogoboju pred sovjetskima telovadkama Lazakovič in Siharulidze, prvo mesto na bradlji in gredi, drugo mesto v preskoku in tretje mesto pri parternih vajah.
KRATKE ŠPORTNE VESTI
BI Avstrijska atletka Liese Prokop, svetovna rekorderka v peteroboju, je na atletski prireditvi v Ternitzu izboljšala svoj lastni avstrijski državni rekord v metu krogle za 24 cm ter dosegla dolžino 15,44 m Minulo nedeljo pa je bila na Nižjem Avstrijskem izvoljena v deželni zbor ter je šport zamenjala s politiko.
V Jugoslaviji se bo jutri začelo letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu. Za naslov državnega prvaka se bo potegovalo šest moštev, med katerimi je tudi tokrat favorit jeseniška ekipa, ki si v tej sezoni mnogo obeta.
1. PROGRAM
Poročila: Č.UO, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih —
11.00	Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert
—	13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poro-' čila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila —
17.30	Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali.
Sobota, 25. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.12 Vesele melodije — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Smeli sodi k oliki —- 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Pogled v umetnostne revije — 16.15 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Evropa poje: sodobna avstrijska zborovska glasba — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Glasbeni protokol — 22.10 Srce sveta —
23.10	Mala nočna glasba.
Nedelja, 26. 10.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja —
10.00	Maša — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov
—	13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Mojstri klasične operete — 15.30 Živa zgodovina — 16.00 Sodobna glasba — 17.05 Obzornik znanosti — 17.30 Domovina si velikih sinov — 18.45 Šansoni — 19.10 Veselo petje, veselo igranje — 20.00 »Orfej in Evridika"
—	23.10 Valčki.
Ponedeljek, 27. 10.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Preden odidete — 6.11 Vesele melodije — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 13.45 Avstrijska pripovedka — 15.45 Krogi, pike, črte
—	17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Raziskovalne naloge —
20.00	Koncert — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 28.	10.:	6.05 Preden odidete	—	6.12	Vesele
melodije —	6.57	Avstrijski teden 1969	—	15.45	Krogi,
črte, pike — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.30 Kulturno-politične perspektive — 20.00 Za in proti —
21.00	Pesniki in filozofi v politiki — 23.20 Studio nove glasbe.
Sreda, 29.	10.:	6.05 Agrarna politika	—	6.10	Vesele
melodije —	6.57	Avstrijski teden 1969	—	15.45	Krogi,
črte, pike — 17.10 Naravoslovje — 17.30 Mladinska redakcija — 20.00 Glasbeni protokol — 21.30 Literarna delavnica — 22.10 Fizika in kemija morja — 23.10 Sodobna glasba.
četrtek, 30. 10.: 6.05 Preden odidete — 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.11 Vesele melodije — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.30 Živo gospodarstvo — 20.00 Na poti po Evropi: Grčija — 20.45 Klavirsko delo Roberta Schumanna — 21.20 V žarišču —
22.30	Kraljica instrumentov — 23.10 London-Pariz-Rim. Petek, 31. 10.: 6.05 Nobeden ne bo zmagal — 6.08
Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 13.45 Zabavna pripovedka — 15.45 Krogi, pike, črte — 17.10 Iz sveta likovnih umetnosti — 17.30 Mladinska redakcija — 19.30 Začelo se je pred 30 leti — 20.00 Radijska igra — 21.15 Komorni koncert — 23.10 Dunajska pesem.
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00,
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 Šolska odaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo
—	14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport
—	18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda. Sobota, 25. 10.: 5.05 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski
teden 1969 — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Obzornik za ženo — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Koncert želja — 17.10 Glasbeniki sveta
—	17.40 Zakulisni klepet — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 »Kopališki salon" — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 26. 10.: 6.35 Ljudska glasba 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine
—	14.30 Koncert želja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Življenje in delo bratov Schrammel — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgled
—	20.10 Avstrija v luči svoje ljudske glasbe — 21.00 Filmska glasba iz Avstrije — 22.25 Poskočne melodije sodobnih skladateljev.
Ponedeljek, 27. 10.: 5.05 Veselo zaigrano — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba sveta — 10.25 Želeni načrt — 10.45 Zgodovina glasbe — 11.00 Ljudska glasba — 13.55 Davčno pravo — 14.00 Kaj je vaša najljubša barva — 15.00 Nova koroška pesem — 15.15 Knjižni kotiček — 17.10 Zabavna oddaja — 19.15 Vsakdanji problemi — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov.
Torek, 28. 10.: 5.05 Ljudske viže — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Človek in oblast na morjih — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.05 Jutri bom odrasel — 11.00 S citrami in harmoniko — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba — 18.00 Oddaja delavske zbornice —
19.15	Slišiš pesmico — 20.10 Komorni orkester RTV Zagreb.
Sreda, 29. 10.: 5.05 Vesel začetek dneva — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Je varčevanje še aktualno?
—	9.30 Operetni koncert — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Ženske in alkohol — 15.00 Koroški visokošolski tedni — 15.15 Koroško pesništvo —
15.30	Koroška včeraj in danes — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Kulturni problemi Koroške —
19.15	Na obisku pri koroških zborih — 20.10 Pomemb-
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
ne samostanske zbirke na Zgornjem Avstrijskem —
21.15	Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 50. 10.: 5.05 Pihalni zvoki — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Šolska oddaja — 9.30 Godalna skupina Wilhelma Dumke — 10.05 Pesniški opis — 10.35 Človek v skupnosti — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Steklo iz Avstrije — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Obisk v innsbruškem alpskem živalskem vrtu — 17.10 Operetni koncert — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar —
21.00	Studiokoncert.
Petek, 31. 10.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 6.57 Avstrijski teden 1969 — 9.00 Občine kot občinski dejavnik — 9.30 Na poti po štajerski deželi —
—	10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Mednarodne koračnice: Danska — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Pozdravljena, draga planina — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 19.15 Veselo in zabavno — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo —
22.25	Preko meje.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 25. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 26. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 27. 10.: 14.15 Informacije — Za našo vas
—	18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 28. 10.: 14.15 Informacije — Koroška kronika
—	Tamburaški orkestri — Špotrni mozaik.
Sreda, 29. 10.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo
—	Poper in sol.
četrtek, 30. 10.: 14.15 Informacije — Vesti za kmetijstvo — Za našo knjižno polico — Mali recital.
Petek, 31. 10.: 14.15 Informacije — Zeleni gozd je lovčev raj.
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda —
13.10	Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 25. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Z domačo pesmijo čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 12.10 Smetanove polke
—	12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Melodije za razvedrilo — 15.40 Poje sopranistka Roberta Peters — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz slovenskih filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča
—	20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Melodije meseca — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 26. 10.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Vedri zvoki — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni stereo — 17.30 Radijska igra — 18.30 Igra Ogrski trio — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno-glasbena oddaja — 22.15 Zaplešite z nami — 22.45 Radi ste jih poslušali —
23.15	Jazz za vse.
Ponedeljek, 27. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Zvoki iz domačih operet — 12.40 Igra pihalni orkester
—	14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Koncert Goriškega okteta — 17.05 Operni koncert —-18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Maksa Kumra — 20.00 Koncert ansambla »I Musiči" — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 23.40 Godala v noči.
Torek, 28. 10.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Tam, kjer teče bistra Žila — 9.35 Ansambel Atija Sossa —
12.10	Pri skladatelju Benjaminu Ipavcu — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz opere »Mojstri pevci nUrnberški" — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana
—	18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Narava in človek — 19.15 Ansambel Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.35 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.40 Lahko noč s pevci Johnnyjem Mathisom, Gigliolo Cinquetti in Adamom — 23.40 Plesna glasba.
Sreda, 29. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.45 Slovenske popevke — 12.10 Iz jugoslovanske operne literature — 12.40 Danica Filiplič in France Koren z Avgustom Stankom — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Violinist Slavko Zimšek — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Studio Koper
—	18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Ti in opera: Vilma Bukovec — 22.15 S festivalov jazza — 23.40 S slovenskimi pevci zabavne glasbe.
četrtek, 30. 10.: 8.08 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Lahka orkestralna glasba slovenskih avtorjev — 12.10 Iz baleta „Gajane" — 12.40 Čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl —- 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert zbora RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Poje Majda Sepe — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Jojzetom Krakarjem — 22.15 Skladbe Danila Švare — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza.
Petek, 31. 10.: 8.08 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.45 Hrvaške narodne pesmi — 12.10 Od rapsodije do plesa — 12.40 Mešani zbor »Svobode" Studenci pri Mariboru — 14.05 Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.40 Romanca in rondo Ludvviga van Beethovna — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15
19.15	Ansambel Henčka Burkata — 20.30 Top-pops 11 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa —
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-club.
Svetovno ladjevje
Svetovno ladjevje, ki je konec leta 1954 izkazovalo nekaj nad 100 milijonov bruto registrskih ton, bo že to jesen doseglo 200 milijonov brt. To pomeni, da se je tonaža svetovne mornarice v pičlih 15 letih podvojila.
Dne 1. julija 1969 je število pri LIoydovem ladijskem registru v Londonu registriranih ladij po 300 in več bruto registrskih ton znašalo 27.704, njihova skupna tonaža pa 196 milijonov 894.000 brt. Samo v zadnjih 11 mesecih se je tonaža svetovne trgovske mornarice povečala za 13,12 milijona brt, kajti 1. avgusta lanskega leta je znašala šele 183,770.000 brt. Mesečni porast v navedenem obdobju je znašal torej okoli 1,2 milijona brt, tako da je povsem razumljivo, da bo v najkrajšem času doseženih in tudi preseženih 200 milijonov brt, če bo trgovsko ladjevje 104 držav v svetu, k’i plovejo pod lastno zastavo, še naprej tako hitro naraščalo.
Tre te vizi j a
Sobota, 25. 10.: 13.55 Terezijanska vojaška akademija — 14.45 Jazz — 15.30 Za otroke — 16.10 Za družino — 17.05 Seniorski klub — 18.00 Tedenski obzornik
—	18.25 Kultura aktualno — 18.50 Pesmi in plesi s filipinskim državnim baletom — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 Šport — 20.15 Dober večer v Avstriji — 21.35 Športni žurnal — 22.05 Čas v sliki
—	22.15 »Morilec stanuje na štev. 21", kriminalni film. Nedelja, 26. 10.: 15.30 Športni idoli — 16.50 Za mladino — 17.15 Kontakt — 17.35 Iz moje knjižnice — 18.00 Avstrijsko stoletje — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Mestni pogovori — 21/4S Herbert Karajan izvaja Ludwiga van Beethovna — 22.50 Čas v sliki.
Ponedeljek, 27. 10.: 18.00 Avstrijski teden 1969 —
18.25	Podoba Avstrije — 18.50 Očarljiva Jeannie —
19.30	čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Simon Templar
—	21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Telešport — 22.10 Čas v sliki — 22.20 Posebej za vas.
Torek, 28. 10.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Rinaldo Rinaldini — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Pesem z Dunaja — 21.00 Velik« zvon, satirično-zabavna oddaja — 22.15 čas v sliki.
Sreda, 29. 10.: 10.00 Gotika v Avstriji — 10.30 Kaj lahko postanem — 11.00 New-Orleans-Bourbon Street.
—	11.50 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.25 Filopat in Patafil
—	17.30 Kaj lahko postanem — 18.00 Francoščina —
18.25	Podoba Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja —
19.30	Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Deseta zvezna dežela — 21.05 Tragični prizori — 22.35 čas v sliki.
četrtek, 30. 10.: 10.00 Avstrijski iznajditelji — 10.30 Svet atoma — 11.00 Električni stroji — 11.30 ABC moderne prehrane — 12.00 Sv. Hema krška — 18.00 Italijanščina — 18.25 Športni mozaik — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zlati strel — 21.45 Svet knjige — 22.45 čas v sliki.
Petek, 31. 10.: 10.00 Za svetovni dan varčevanja —
11.00	Družabno nesposoben — 18.00 Znanost aktualno
—	18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Air-Taxi — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kriminalistični muzej — 21.20 Časovno dogajanje — 22.20 Čas v sliki.
Lutkovni oder
vabi na predstavo lutkovne igre
TEŽAVE PETERŠILJČKOVE MAME
ki bo v nedeljo 26. oktobra 1969 s pričetkom ob 9. uri dopoldan (po maši) v gostilni Lausegger v Slovenjem Plajberku.	Vabijo igralci
Gneča v Hongkongu
Nikjer na svetu ni toliko blišča in bede na tako tesnem prostoru kakor v britanski kronski koloniji Hongkong. Tri četrtine njene površine sestavljajo bodisi skale, bodisi močvirje, na preostali četrtini se stiska nad štiri milijone prebivalcev.
Po sili razmer so nastali sedem- in osemnadstropni stanovanjski bloki, katerih vsako nadstropje ima 64 stanovanjskih prostorov. »Cementne celice” jim pravijo prebivalci. Vsaj pet ljudi stanuje v eni sobi. Mnogo drty.in s petimi ali šestimi otroki ima zraven kuhinje en sam prostor. Tako stanuje v vsakem izmed teh betonskih blokov dva do tri tisoč ljudi.
Ker je stiska za gradbene parcele, stoje bloki tesno drug ob drugem, in sicer večinoma po šest skupaj, tako da ima v njih streho nad glavo vsaj petnajst tisoč prebivalcev. Še slabše je s priseljenci, ki so si na skalnatih pobočjih in na močvirnih tleh skrpali kolibe iz ilovice, lesa in pločevine. V teh bivališčih ni niti elektrike niti tekoče vode.
V	očeh turistov je Hongkorfg raj za nakupe in zabavo. »Biser vzhoda" ima slikovite zalive z velikimi hoteli in s številnimi nočnimi klubi.
Turisti kupujejo zlat nakit in fotoaparate, ki so mnogo cenejši kot doma, zakaj tam ni carine.
V	hongkonški tekstilni industriji dela četrt milijona ljudi, kovinska in električna stroka imata štiristo tisoč zaposlenih.
Še drug rekord — šolske obveznosti ni, zato na tisoče otrok nima priložnosti za pridobitev osnovne izobrazbe. Komaj dodobra shodijo, že prispevajo k družinskemu proračunu.