. Udeleženci IX. delovnega srečanja kovinarjev Slovenijeza »Memo-rial Franca Leskoška — Luke« iz naše občine na sprejemu pri družbenopolitičnem vodstvu občine Krško. Tekmovalcev iz našega združenega dela je bilo letos v Titovem Velenju (27. do 29. junij) trinajst, uvrstili pa so se takole: kovinostrugarji — 1. KAREL GABRU* iz Metalne, tozd TGO Senovo, 2. JANKO BIZJAK iz TCP Djuro Salaj Krško, konstrukcijski ključavničarji — 1. RADO KLENOVŠEK iz TCP Djuro Salaj Krško, 2. MIRKO TRATAR iz Kovinarske Krško, varilci plamenski — 2. IVAN ZAKŠEK iz SOP Krško, 7. MARTIN PIRC iz Kovinarske Krško, varilci REO — 1. IVAN ZABASU iz Kovinarske Krško, varilci MAG — 1. FRANC PLETERSKI iz SOP Krško, varilci TIG — 6. IVAN FRIDL iz Ko- vinarske Krško, avtomehaniki diesel — 10. DRAGO JAZBEC iz Transporta Krško, 16. Ivan Zupančič iz Transporta Krško, avtomehaniki otto — 3. SLAVKO MILAR iz Metalne, tozd TGO Senovo, 11. JOŽE LAJKOVIČ iz Transporta Krško. — Razen tekmovalcev so predstavniki iz naše občine sodelovali tudi v strokovnih komisijah: ZDENKO MIRT iz TCP Djuro Salaj Krško, BRANKO VEGELJ in JANKO LEVIČAR iz Kovinarske Krško in IVAN ŠUMIČ iz Metalne, tozd TGO Senovo. V strokovni žiriji pa sta od naših »tekmovalno-kovinarskih veteranov« sodelovala: ing. STANE ZORKO iz SOP Krško (tekmovanja varilcev in ANTON PLETERSKI, sekretar OS ZSS Krško (tekmovanje ključavničarjev) Na razgovor sta prišla (proti pravilom, ki jih uveljavljajo naši gostje) točno in sta ga pričela tako rekoč kar sama. Še nismo uspeli odpraviti telefonskih klicev in ostalih pripravljalnih formalnosti, ko smo se zavedli, da naša gosta že na veliko pripovedujeta, primerjata svoje izkušnje in vzporejata »svoji« šoli. Jože KUPLENIK je končal enoletno Poli- tično šolo CK ZKJ Josip Broz—Tito v Kumrovcu, Albin NAMESTNIK pai enoletno šolo CK ZKS v Ljubljani. Oba sta šolanje zaključila z uspehom in v spomin ter priznanje za vloženi trudjimaje sekretar Predsedstva OK ZKS Krško Jože Habinc, na seji Občinskega komiteja ZKS 11. julija, izročil knjigi s posvetilom. Praznovanje vstaje slovenskega naroda: PARTIZANSKE LOŽCE 22. julija dopoldne smo v naši občini proslavili dan vstaje slovenskega naroda na LOŽCAH, v osrčju nekdanjega partizanskega Bohorja. Na proslavi, ki jo je organizirala občinska organizacija ZZB NOV in DPO vKS Senovo in je potekala pod pokroviteljstvom senovske Metalne, tozd TGO. v znamenju ŠTIRIH DESETLETIJ SOCIALISTIČNE GRADITVE, je bil slavnostni govornik podpredsednik IS SO Krško NIKO ZIBRET. V kulturnem delu programa so sodelovali: združena pihalna orkestra DKD »Svoboda« Senovo in Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, recitatorji Osnovne šole XIV. divizije Senovo, mešani pevski zbor Društva upokojencev Senovo in folklorna skupina DKS Svoboda Senovo. Po tem delu programa je bilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in ostalih udeležencev prireditve. Naj povemo še, da so bili iz posameznih krajevnih skupnosti zagotovljeni prevozi. Na prireditvi je bilo podeljenih dvoje priznanj Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za področje SLO in DS. 2 NAS G LAS 9 ki sta ju prejela: OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA KRŠKO (področje civilne zaščite) in STANKO KOPR1V-NIK z Veniš pri Leskovcu. Prav tako so na slovesnosti izročili ju- bilejna priznanja vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne borbe z območja krajevne skupnosti Senovo, ki so v tem letu izpolnili 60, 70, 75, 80 ter 85 in več let. Sprejem za kovinarje: KAKO NAGRADITI DOBREGA DELAVCA Predstavniki združenega dela iz krške občine so se na IX. delovnem srečanju kovinarjev Slovenije za »Memorial Franca Leskoška — Luke«, ki je bilo ob koncu junija v Titovem Velenju, zelo dobro uvrstili. Tekmovali so v osmih disciplinah (izmed 17 možnih) ter dosegli štiri prva, tri druga in po eno tretje, šesto, sedmo, deseto, enajsto in šestnajsto mesto. Trinajst predstavnikov združenega dela občine KršJco med 318 udeleženci tekmovanja! V začetku julija je občinsko družbenopolitično vodstvo zanje in za direktorje organizacij, iz katerih so bili tekmovalci, priredilo slovesen sprejem, na katerem so tem mojstrom svojega poklica izrazili priznanje in zahvalo za njihove dosežke. »Očitno je, da imamo v kovinski predelovalni industriji naše občine dobre kadre, čeprav njej sami ne gre najbolje. Vzroke za to bo pač treba iskati drugje,« je dejal v uvodnem nagovoru FRANC DULAR, predsednik Občinskega sveta ZSS Krško. »Tekmovanja se na različnih ravneh — od občinskih in regijskih do republiških in zveznih — vrstijo skozi vse leto in zavedamo se, da ste že malce utrujeni in naveličani. Pričakujemo pa od vas, da boste v bodoče svojo energijo namenili vzgoji mladih kadrov. Direktorjem pa polagamo na srce, naj zagotovijo pogoje za vaše uspešno delo, in čas je tudi, da uresničimo načela o nagrajevanju po delu.« Svojevrstno priznanje so doživeli tudi vsi tisti strokovnjaki, ki že vrsto let sodelujejo na srečanjih kovinarjev vseh ravni, saj je iz naše občine na tekmovanje v Titovo Velenje odšlo tudi šest predstavnikov, ki so sodelovali v ocenjevalnih komisijah. Eden izmed teh dolgoletnih aktivistov (tudi) kovinarskih tekmovanj ANTON PLETERSKI je na slovesnem srečanju opisal razsežnosti te akcije, saj je v celotni bra- nži zaposlenih 16.000 kovinarjev, na srečanja prihajajo predstavniki 12 regij in 2 mest... Združeno delo naše občine sicer ima strokovnjake na skoraj vseh 17 tekmovalnih področjih, a žal ni pogojev, da bi organizirali izbirna tekmovanja. Ugotovil je, da so stvari po toliko letih prakse že utečene in da bo treba misliti na uvedbo novosti, ki bodo tekmovanja osvežile in jim dvignile raven. Zmagoviti udeleženci tekmovanja so med svojimi vtisi navedli tudi nekaj gren-kljatih. Na primer to, daje celotnemu republiškemu srečanju dnevnik Delo posvetil toliko prostora, kot ga sicer zavzame ne hudo velika osmrtnica, medtem ko je natančno in obširno popisal kmečko ohcet, da se vidi razlika v odnosu do tekmovanj in njihovih udeležencev med različnimi republikami takoj, ko ekipe pridejo na zvezno tekmovanje. Udeleženci iz drugih republik so v svojem okolju junaki ne glede na to, če na republiškem ali celo zveznem srečanju dosežejo dobro uvrstitev oz. so zadnji. Takrat, ko odločajo sekunde in tisočinke milimetra, te lahko »uniči« že neverjetna malenkost. Zato ni možno računati na srečo. Lahko se pripeti smola, a kljub temu so vsi udeleženci tekmovanj oboroženi s temeljitim znanjem. Kar se nagrajevanja tiče, so udeleženci sprejema ugotovili, da ima to do neke mere rešeno Kovinarska, ki »svojim« tekmovalcem za doseženo prvo mesto na republiški in zvezni ravni izplača neko minimalno denarno nagrado. Ena izmed nagrad za najboljše kovinarje bo tudi ogled velikega sejma v tujini. Kovinarska je (na primer) izdelala 3 izmed štirih črpalk, ki so letos razstavljene na sejmu v Bmu, kar ježe samo po sebi priznanje njene kakovosti in za »avtorje« takega eksponata je res velik trenutek, ko vidijo, da je njihov izdelek deležen občudovanja obiskovalcev sejma. Taka razstava pomeni tudi možnost zbiranja novih informacij in znanj, kar je v skladu s potrebo po nenehnem izpopolnjevanju in še bolj z našo inovacijsko politiko. Še eno možnost stimulacije so našli udeleženci sprejema med razgovorom: z nazivom je treba poudariti, da gre za najbolj prekaljene in kakovostne delavce, ki se jim lahko zaupa najzahtevnejša in najbolje plačana dela in od katerih se lahko tudi največ pričakuje in zahteva. Za to imamo tudi zakonske možnosti: če namreč 3-članska komisija lahko kandidatu prizna »z delom pridobljene izkušnje«, zakaj si ne bi mogel (na primer) naziva MOJSTER varjenja, konstrukcijskega ključavničarstva... pridobiti nekdo, ki je svoje znanje dokazal v težkih pogojih tekmovanja z najboljšimi svoje stroke iz vse republike ali države, ki jim gotovo še natančnejša komisija ocenjuje praktično in teoretično znanje ter poznavanje predpisov o varstvu pri delu. To so seveda bila razmišljanja, ki so slovesnemu sprejemu za zmagovalce dala delovno obeležje, a že eden izmed razpra-vljalcev samih je ugotovil, da se veliko zelo dobrih delavcev ne odloča za udeležbo na tekmovanjih, ker za vse napore, ki k t ekmo: vanjem sodijo, preprosto niso dovolj stimulirani. Pa še to: Šestnajsto zvezno tekmovanje bo 10. oktobra v Pulju in nekateri izmed Krčanov se ga bodo gotovo udeležili. Tekmovanje tradicionalno sovpada z dnevom kovinarjev, to je z dnem, ko je tovariš Tito postal član sindikata kovinarjev Slovenije in Hrvatske. Zbranim tekmovalcem je v navzočnosti direktorjev njihovih delovnih or- | občine Krško spregovoril predsednik Občinskega sveta ZSS Krško ganizacij in najvišjih predstavnikov družbenega in političnega življenja j Franc DULAR NAS GLAS 9 3 Mladinska delovna brigada Matija Gubec iz Krškega je imela v soboto, 6. julija, lokalno delovno akcijo. Urejali so cesto med lovskim domom in Ložcami. Na zborno mesto je prišlo 25 brigadirjev, pomagala pa je še ena izmed brigad iz tabora v Trebčah. — Krški brigadirji »Matije Gubca« pa so imeli svojo brigadno konferenco (pred odhodom na zvezno MDA v Sabac) v petek, 12. julija, v Domu mladih Krško. Ugotovili so, daje brigada popolnjena in se dogovorili o zadnjih podrobnostih — med drugim tudi o tem, kako bodo pionirji — brigadirji do odhoda v Sabac še malo zrasli in bodo tako lažje kos tekmovanju za udarništvo. Brigada je odpotovala na zvezno mladinsko delovno akcijo v soboto, 20. julija, zvečer. (Fotografije z brigadne konference in z akcije na Ložcah je poslal Janko Kolar.) OK SZDL SEJA PREDSEDSTVA Za 24. julij je predsednica OK SZDL Krško MARGARETA MARJETIC sklicala sejo Predsedstva Občinske konference SZDL Krško, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Obravnava gradiva za sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško — osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 2. Informacija o pripravah na volitve v letu 1986 3. Vprašanja in predlogi Nova posavska novinarka Radia Ljubljana Od začetka julija je kot novinarka Radia Ljubljana, zadolžena za Po-savje, »akreditirana« IRENA MAJ-CE, kije bila prej zaposlena kot novinarka na lokalni radijski postaji Radio Brežice. S tem je zapolnjena praznina, ki je nastalajco je dotedanji posavski »radijec« Živko Šebek z aprilom prevzel funkcijo sekretarja krške-občinske skupščine Zaenkrat ima novinarka »uradih sedež« oz. poštni naslov takle: Irena Majce, Mostec 14, 68257 Dobova. Tja naj vsi, ki želijo, da ljubljanski radio »pospremi« ta ali oni pomemben dogodek iz družbenega dogajanja, pošiljajo vabila in druga pisna gradiva. Ustna sporočila pa pričakuje nova »radijka« na telefonsko številko (068) 67-203. Vlado Podgoršek v Delu: V BREŽICAH SO ODPRLI NOVO AGENCIJO BEOGRAJSKE BAN L BREŽICE, 12. julija —Po nedavni otvoritvi nove agencije Ljubljanske banke so danes v Brežicah dobili še agencijo Beograjske banke. Njena poslovna enota v Krškem ima namreč v Posavju že več kot 7.000 občanov, redno pa sodeluje s 30 in občasno še z 20 temeljnimi organizacijami, poslovanje pa bo s tem približano vsem v Brežicah in severnem delu Hrvaške. Podobno agencijo bo Beograjska banka jeseni odprla še v Sevnici (V. P.) CERKLJE OB KRKI: USPEŠNO URJENJE BODOČIH VOJAKOV CERKLJE OB KRKI, 12. julija — Domači gamiziji, ki je zagotovila prehrano in zdravstveno varstvo in dala na uporabo kabinete, ter osnovni šoli Cerklje gre zahvala, da je brežiški sekretariat za ljudsko obrambo uspešno izvedel program vzgoje za vse, ki ne nadaljujejo šolanja v usmerjenem izobraževanju. Za okrog 170 mladih iz brežiške, krške in sevniške občine so kvaliteten program pripravili in ga izvedli rezervni starešine. Prihodnje leto bo območno usposabljanje v Sevnici. (V. P.) 4 NAS GLAS 9 MAST GLAS DELEGATSKE INFORMACIJE SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 29. JULIJA 1985 Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za TOREK, 28. MAJA 1985, OB 15. URI 34. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 33. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 31. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI BODO IMELI NA DNEVNEM REDU TOČKE: — Določitev dnevnega reda seje zbora — Potrditev zapisnika prejšnje seje zbora — Osnutek dolgoročnega družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 — Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov — Volitve in imenovanja: a) Predlog sklepa o razrešitvi namestnikov predsednika Komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva b) Predlog sklepa o razrešitvi direktorja Občinske geodetske uprave c) Predlog sklepa o imenovanju namestnika predsednika Komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora d) Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov Temeljnega sodišča Novo mesto e) Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju člana Pokrajinskega komiteja za SLO in DS Posavja — Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA OBRAVNAVALA: — Problematika in razvojne usmeritve Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI BOSTA IMELA NA DNEVNEM REDU ŠE: — Predlog odloka o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. zgodovinskega jedra mesta Krško — Osnutek odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Krško — Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Leskovec — Gmajna — Odločba o ugotovitvi splošnega družbenega interesa za eksploatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOST! BO OBRAVNAVAL ŠE: — Predlog sklepa o razdelitvi sredstev proračuna občine Krško za financiranje delegatskega in družbenopolitičnega sistema v KS v letu 1985 NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1300 izvodov — Odgovorni urednik Ivan Kastelic — Uredništvo: CKZ 12, 68270 Krško, .tel. 71-768 — Tisk Papirkonfekoija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1080 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ald pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Povzetki delegatskih gradiv DELO IZVRŠNEGA SVETA 9. redna seja Za 16. julij je bila sklicana 9. redna seja Izvršnega sveta SO Krško, za katero je bil predviden naslednji dnevni red: 1. Predlog odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske POD GORO 2. Predlog odloka o zazidalnem načrtu za koriščenje gramoza STARI GRAD 3. Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice parcele na območju zazidalnega načrta LESKOVEC — GMAJNA 4. Predlog rešitve prostorske problematike CENTRA ZA SOCIALNO DELO KRŠKO 5. Informacija o problematiki cenovnih razlik mesavMercator — Agrokom-binatu Krško, TOK Kooperacija, trgovina, storitve POVRATNA INFORMACIJA S PREJŠNJE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO IZ ZAPISNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 33. sejo Zbora združenega dela Skupščine občine Krško, ki je bila 28. maja 1985 popoldne v sejni dvorani A SO Krško, je vodila predsednica zbora LIDIJA HOČEVAR. Od 46 se je seje udeležilo 30 delegatov, ki so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: 1. Določitev dnevnega reda 33. seje zbora 2. Potrditev zapisnika 32. seje zbora 3. Predlog odloka o varstvu podzemne pitne vode na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško 4. Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1984 5. Sklep o podelitvi odličij občine Krško v letu 1985 6. Poročilo o delu Temeljnega sodišča Novo mesto v letu 1984 7. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1984 8. Poročilo o delu Javnega pravobranilstva v Celju v letu 1984 9. Poročilo o izvajanju odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško NAS G LAS 9 5 10. Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1984 11. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Krško za leto 1984 12. Predlog odloka o ugotovitvi, katere sestavine Urbanističnega načrta so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981—85 13. Predlog odloka o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981—85 14. Predlog odloka o zazidalnem načrtu industrijske cone Žadovinek 15. Predlog odloka o organizaciji in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj, zidanic in počitniških hiš v lasti občanov v občini Krško 16. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov 17. Osnutek odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško 18. Predlog odloka o Sekretariatu skupščine in izvršnega sveta občine Krško 19. Predlogi in vprašanja delegacij Predlog odloka o varstvu podzemne pitne vode...: Delegati so sprejeli predlog Izvršnega sveta, da se odlok dopolni z novim 23. členom: »Delovne organizacije, ki sedaj eksploatirajo gramoz v gramoznici Drnovo, lahko nadaljujejo s črpanjem v skladu z že izdanimi lokacijskimi dovoljenji.«, ter pobudo ROMANA SOTLER J A, da se 9. točka priloge k odloku (ki govori o tem, da morata Kostak Krško in SKIS Krško pričeti postopek za ustrezno prometno signalizacijo in organizacijo spremstva vozil, ki vozijo naftne derivate in nevarne tekočine, in pričeti z aktivnostmi za pripravo sanacijskega programa zavarovanja) dopolni s Cestnim podjetjem Novo mesto, TOZD Vzdrževanje Krško.« Poročilo o odsotnosti z dela...: Zbor je med drugim sprejel tudi sklep, naj se pripravi analiza izvajanja aneksa št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981-85 glede sprememb izplačevanja nadomestil za odsotnost nad 30 dni ter za nesreče pri delu po preteku devetih mesecev letošnjega leta. Poročilo o delu Temeljnega sodišča Novo mesto...: Dodatno obrazložitev je podal vodja krške enote tega sodišča MARJAN ZIBRET. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto....: Dodatno obrazložitev je podal javni tožilec NIKO BRICELJ. POROČILO O DELU Javnega pravobranilstva Celje....: Dodatno obrazložitev je podala javna pravobranilka NADA FINK. Zaključni račun občinskega proračuna: Delegat Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško BOGDAN ORAŽEN je želel pojasnilo o porabi presežka pro- računa. Članica Izvršnega sveta ALMI-RA BOŽOVIČ je pojasnila, za kakšno modernizacijo dela upravnih organov so namenjena ta sredstva. Ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš....: Članica Izvršnega sveta SILVA-NA MOZER je odgovorila na pripombo delegata TCP Djuro Salaj Krško o smotrnosti angažiranja popisovalcev stanovanjskih hiš... preko študentskega servisa in skupnosti za zaposlovanje. IZ ZAPISNIKA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 32. sejo Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Krško, ki je bila 28. maja 1985 popoldne v sejni dvorani B SO Krško, je vodil predsednik zbora FRANC RAKAR. Seja je potekala po enakem dnevnem redu kot seja Zbora združenega dela, udeležilo pa se je je 16 od 31 delegatov. V razpravi so sodelovali: FRANC RAKAR, MAJDA BLAZEVIČ (KS Krško), BRANKO JANC (sekretar Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo), PAVEL KROŠELJ (KS Krško), NIKO ŽIBRET (podpredsednik IS), FRANC JENIČ, MAJDA VIDMAR (KS Krško), LOJZE UREK... Delegatsko vprašanje: Delegat KS KOPRIVNICA je zboru v pisni obliki posredoval delegatsko vprašanje, katerega poglavitna vsebina je zahteva, naj se vnese v naslednji srednjeročni plan kot prvenstvena naloga dograditev šole v Koprivnici, kot ena izmed nalog, ki v preteklem obdobju niso bile realizirane. Delegat KS KOPRIVNICA je zbor seznanil še z ostalimi problemi krajevne skupnosti Koprivnica (vzdrževanje cest, ukinjena mesnica, telefonska govorilnica itd.). IZ ZAPISNIKA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 30. sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Krško, ki je bila 28. maja 1985 popoldne, je vodil predsednik zbora ANTON VODIŠEK. Od 25 se je seje udeležilo 14 delegatov, na dnevnem redu pa so bile točke: 1. Določitev dnevnega reda 30. seje zbora 2. Potrditev zapisnika 29. seje zbora 3. Predlog odloka o spremembah in. dopolnitvah odloka o sestavi občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov 4. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško 5. Sklep o podelitvi odličij občine Krško v letu 1985 6. Poročilo o delu Temeljnega sodišča Novo mesto v letu 1984 7. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva v Novem mestu v letu 1984 8. Poročilo o delu Javnega pravobranilstva v Celju v letu 1984 Krški sindikalisti so imeli 19. julija delovni razgovor — obiskala sta jih predsednik in sekretar Republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije Ivan Kramer in Dušan Rovanšek. Razgovora so se udeležili predsedniki osnovnih organizacij ZSS kovinsko-predelovalne industrije (SOP, Kovinarska, Metalna), predsedniki konferenc ZSS iz teh organizacij, podpredsednik centralnega delavskega sveta SOZD Združenje proizvajalcev strojegradnje (ZPS) Alojz Volarič iz Kovinarske ter občinski in medobčinski funkcionarji ZSS. — Beseda je tekla o družbenoekonomskem položaju ko\ insko-predelovalne industrije (predstavniki OOZSS so pojasnili svoje težave, razvojna prizadevanja in akcije za izboljšanje položaja), o vlogi in nalogah ZPS, kot jih opravlja sedaj in kot bi jih morala sicer ter o možnostih za dogovor o enotnem sistemu nagrajevanja za najuspešnejše tekmovalce na delovnih srečanjih kovinarjev, ki so običajno tudi sicer najuspešnejši delavci. 6 NAS G LAS 9 9. Poročilo o odsotnosti z dela zaradi bolezni v občini Krško v letu 1984 10. Poročilo o izvajanju odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Krško 11. Predlog odloka o ugotovitvi, katere sestavine Urbanističnega načrta so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Krško 1981-85 12. Predlog odloka o Sekretariatu skupščine občine Krško in izvršnega sveta 13. Predlogi in vprašanja delegatov Dokumenta o občinskih upravnih organih: Na pobudo Sveta za družbenopolitični sistem pri OK SZDL, ki je posredoval Izvršnemu svetu in Družbenopolitičnemu zboru pisne pripombe k dokumentoma, ju je zbor (in seveda potem tudi ostala dva) obravnaval kot osnutka namesto kot predloga. Iz STALIŠČ IN PREDLOGOV IZVRŠNEGA SVETA OB OBRAVNAVI OSNUTKA DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986—2000 objavljamo: Dolgoročni razvoj naše občine bo vse bolj odvisen od osnovne osi gospodarskega razvoja, to je od odločnejšega vključevanja v mednarodno delitev dela. To pa terja, da se moramo v ekonomski in razvojni politiki dosledno usmeriti v opuščanje ekstenzivnega gospodarjenja in da se morajo delavci v organiza- Poročllo o zakloniščih: Delegati so bili soglasni, da se mora pri gradnji vsakega zaklonišča upoštevati načelo dvonamembnosti takega objekta. Temu primerno bi se morali usklajevati načrtovalci in uporabniki zaklonišč, odločilna pa naj bi bila pri tem beseda investitorja. Svet za SLO in DS SO Krško s tem soglaša, hkrati pa meni, da bi moralo biti z investitorjem povezano tudi vprašanje vzdrževanja tovrstnih objektov. — Delegati so podprli predlog, naj Svet za SLO in DS SO Krško opravi pregled stanja, v kakšnem so sedaj že zgrajena in usposobljena zaklonišča. Pri gradnji naslednjih bi morali biti gospodarnejši in graditi večja. Ker sodi med pomembne izdelovalce zaklo-niščne opreme tudi krška KOVINARSKA, bi bilo najbrž pametno, da se le-ta loti izdelave »vzorčnega« zaklonišča (opreme). cijah združenega dela usmeriti v programe, ki bodo zagotavljali večje, trajnejše in enakopravnejše vključevanje v mednarodno ekonomsko menjavo in ki bodo realna osnova za samoupravne povezave v okviru jugoslovanskega združenega dela. Dolgoročni razvoj bomo usmerili predvsem na področja, ki jim tudi v svetu vse bolj priznavajo usoden pomen, in sicer: tehnologija, informatika, hrana, energija in ekologija. Z uresničevanjem dinamičnega razvoja bomo tudi vsestransko in kakovost- no zadovoljevali človekove osebne družbene, materialne, socialne, kulturne in bivalne potrebe in interese ter zagotavljali celovitost pri usklajevanju in uveljavljanju teh potreb. Zato bodo morali temeljni nosilci planiranja v svojih planskih aktih določneje začrtati programske usmeritve in pogoje za uresničevanje razvoja, predvsem z vidikov: — ustrezne kadrovske sestave v korist višje in visoke kvalifikacijske strukture; — povečevanja izvoza in tehnološkega napredka kot temeljnih pogojev gospodarske rasti; — usposobitve gospodarstva za racionalno izkoriščanje razpoložljivih produkcijskih faktorjev; — pridobivanja proizvodnih programov, katerih proizvode in storitve bo mogoče uveljavljati predvsem na kon vertibilnih trgih ob upoštevanju večje uporabe domačih surovin, večjem vgrajevanju znanja in manjši porabi energije in surovin na enoto proizvoda; — razvoja blagone proizvodnje, ki bo kvalitetna, konkurenčna in dovolj akumulativna; — uvajanja inovacij in raziskovalnega dela; — prestrukturiranja gospodarstva in vodenja politike spodbujanja za usmerjanje investicijskih sredstev v programe prednostnih razvojnih usmeritev; — ekologije in varstva okolja; — upoštevanja drugih bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj. Nedvomno je izrazito pomembno vprašanje, ki se zastavlja v tem obdobju, vprašanje kvalitetnega okolja z zmanjševanjem vseh vrst onesnaženja in preprečevanjem pojavljanja novih virov onesnaženja. Tej problematiki namenjamo prioritetno mesto pri vseh nosilcih planiranja. Poleg tega je potrebno poudariti odnos prostor — kmetijstvo — druga raba... V tem smislu se odpira vprašanje razvoja industrije ob izrazitih centrih poselitve, kot so KRŠKO, SENOVO— BRESTANICA in KOSTANJEVICA. Osnovna usmeritev družbene skupnosti bo varovanje vseh naravnih vrednot in sanacija naravnega bivalnega okolja z namenom, da obvarujemo danosti, ki jih kot dobrine koristimo tudi za hitrejši razvoj. Potrebno bo tudi uskladiti vprašanje regijskih povezav na naslednjih področjih: — prometna infrastruktura, — energetski potenciali, — rudarstvo, — urejanje vodnega gospodarstva, — zaščita okolja, — kmetijstvo. IZ OBSEŽNEGA OSNUTKA DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1986—2000 OBJAVLJAMO LE NEKATERE IZSEKE, ZA KATERE SE NAM JE PRI REDAKCIJI GRADIVA ZDELO, DA SPADAJO MED POMEMBNEJŠE, VSE OSTALO PA SI BODO MORALI DELEGATI PREBRATI V ORIGINALNEM DELEGATSKEM GRADIVU. OSNUTEK DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KRŠKO 1986—2000 Aktivnosti ob obravnavi osnutka dolgoročnega plana 1986—2000 V »Stališčih In predlogih....« o tem dokumentu Izvršni svet SO Krško predlaga skupščinskim zborom, da ga obravnavajo, javna razprava o njem pa naj bi trajala do 1. septembra 1985. Pripombe in dopolnitve na osnutek bodo pomembna osnova za pripravo predloga dolgoročnega plana, zato naj jih — navaja Izvršni svet v »Stališčih In predlogih....« — temeljni nosilci planiranja posredujejo IS tekoče, da bo lahko uskladil vsa področja In predložil PREDLOG DOLGOROČNEGA PLANA skupščini občine v mesecu oktobru 1985. Sočasno s potekom javne razprave o dolgoročnem planu bo IS usklajeval odprta vprašanja po področjih s temeljnimi nosilci planiranja in vodil aktivnosti za pripravo srednjeročnih planov. Priprave SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV temeljijo na osnovnih trendih in glavnih smereh razvoja občine, ki jih opredeljujemo v dolgoročnem planu, v svoji vsebini pa morajo biti konkretizirani za uresničevanje nalog v prvem obdobju dolgoročnega plana na posameznem področju. Temeljni nosilci planiranja morajo zato zagotoviti sočasno pripravo planskih aktov, da bo možna nujna izmenjava za uskladitev planskih informacij vseh udeležencev. Tako bo možno v naslednji fazi izoblikovati dogovor o temeljih srednjeročnega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 in osnutek srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990 ter se vključevati v vseh fazah planiranja v konkretno usklajevanje v poslovnih povezavah in v republiške planske dokumente. Temeljni nosilci planiranja morajo pospešiti planske aktivnosti in zagotoviti, da bodo dolgoročni in srednjeročni planski akti pravočasno pripravljeni; za sočasno nastajanje planskih dokumentov pa morajo nujno zagotoviti tudi kontinuirano povezavo s strokovnimi službami Izvršnega sveta SO Krško. O USMERITVAH DOLGOROČNEGA RAZVOJA NAŠE OBČINE NAS G LAS 9 7 Dolgoročni plan 1986—2000 PAPIRNA INDUSTRIJA Dolgoročne razvojne usmeritve: uvajanje novih, kvalitetnejših proizvodov, vključno s finalizacijo, prestrukturiranje dela proizvodnje v proizvodnjo kvalitetnejših in bolj akumulativnih proizvodov, optimizacija obstoječe proizvodnje celuloze, odprava ozkih grl in uvedba računalniškega vodenja tehnoloških procesov s ciljem zvišanja količinske proizvodnje in izboljšanja kvalitete, ob istočasnem upoštevanju varovanja okolja. Take usmeritve bodo omogočile tudi izvozno dejavnost. Skladno s temi usmeritvami bodo postavljene nove zmogljivosti za proizvodnjo specialnih vrst papirjev in njihovo finalizacijo, izvedene bodo rekonstrukcije obstoječih papirnih strojev, modernizacija proizvodnje lesovine in predelave papirnih odpadkov, uvedba računalnikov pri proizvodnji celuloze, odprava ozkih grl ter nadomestitev iztrošene opreme z novo, sodobnejšo. Vzporedno s temeljno dejavnostjo bo papirna industrija razvijala tudi lastno projektiranje in konstruiranje strojnih delov ter naprav za papirno industrijo. Za večje pokrivanje surovinskih potreb z domačimi gozdnimi sor-timenti bo papirna industrija v povezavi z gozdnim gospodarstvom sovlagala sredstva v premeno oz. melioracije malo donosnih gozdov ter v snovanje intenzivnih nasadov in plantažiranje hitro rastočih drevesnih vrst na opuščenih kmetijskih zemljiščih. Uresničevanje tega razvoja terja zagotovitev materialnih pogojev za ureditev celotne infrastrukture v delovni organizaciji Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, zlasti novega nadomestnega parnega kotla in turboagregata, kar bo omogočilo ohranitev obstoječe proizvodnje in novo proizvodnjo, terja pa tudi zagotovitev potrebnih zemljišč skladno z dinamiko razvoja proizvodnih zmogljivosti, kar bo potrebno opredeliti in uskladiti z ostalimi porabniki prostora. ENERGETIKA Težišče razvoja: racionalnejše gospodarjenje z energijo, preusmerjanje gospodarstva v proizvodnjo z manjšo porabo energije na enoto proizvoda, zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoza, večje in boljše izkoriščanje lastnih konvencionalnih in novih virov energije. Vzporedno z izgradnjo savskih elektrarn bo usklajen razvoj ostalih dejavnosti v prostoru; pripravljena bo dokumentacija za nadomestitev poplavljenih kmetijskih zemljišč in za odpravo žarišč onesnaževalcev vode ter druge potrebne študije za odklonitev negativnih učinkov, ki bi nastali v okolju z izgradnjo savskih elektrarn. Vsi potrebni posegi bodo ovrednoteni in bodo osnova za vnos v plane posameznih temeljnih nosilcev. Za izvedbo posameznih nalog bodo v procesu nastajanja planskih dokumentov določeni konkretni nosilci. Za zagotovitev obstoječe porabe in predvidenega porasta potreb po električni energiji bomo načrtno vzdrževali in rekonstruirali obstoječo mrežo ter zgradili potrebne prenosne in elektrodistribucijske objekte. Pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško bomo zagotavljali, da bodo ob optimalnem obsegu proizvodnje še posebej uresničevani vsi potrebni ukrepi za varstvo okolja; v prvem obdobju dolgoročnega plana pa mora biti rešen problem deponiranja radioaktivnih odpadkov v sklopu iskanja trajne deponije na širšem prostoru SFRJ v skladu z družbenim dogovorom. KOVINSKA PREDELOVALNA INDUSTRIJA Razvoj kovinske predelovalne industrije bo usmerjen v strojegradnjo, s poudarkom na računalniško krmiljenih obdelovalnih strojih in delovnih sistemih ter robotiziranih strojih, napravah in sistemih, za kar se bo morala proizvodno usposobiti in povezati (za realizacijo celovitih ponudb) ter bistveno povečati Izvoz na konvertibilno tržišče. V okviru možnih dolgoročnih programskih usmeritev (SOZD, ZPS), ki vključuje proizvodni program kompleksnih objektov s celovitimi tehnologijami z najvišjo obliko inženiringa, so možnosti vključitve kovinske predelovalne industrije za proizvodnjo strojev in opreme na naslednjih področjih: energetika in rudarstvo, gradbeništvo, agroživil-stvo, procesne tehnologije in sistemi, površinske zaščite, ekologija in komunala. Zagotovili bomo tudi materialno osnovo za vlaganja v dograditev ustreznih proizvodnih zmogljivosti in prostorske pogoje, za kar se bo potrebno uskladiti z ostalimi porabniki prostora. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA IN GRADBENIŠTVO Njun razvoj bo temeljil na domači surovini — gramozu. Oskrba s kamnolomskimi drobljenci, ki bodo nadomestili gramozne agregate, se bo v dolgoročnem obdobju realizirala v skladu s potrebami. Gradbeništvo in industrijagradbene-ga materiala sta se organizacijsko in tehnološko razvojno usposobila za zagotavljanje celovite ponudbe gradbenih izvajalcev z vključevanjem vseh kapacitet v občini, od projektive, gradbene operative, industrije gradbenega materiala do zaključnih del. Razvoj gradbeništva bo temeljil na industrializaciji gradnje, z večjo porabo znanja, in bo prilagojen strukturnim spremembam gospodarstva. Industrija gradbenega materiala bo postavila nove zmogljivosti za proizvodnjo gramoza in gramoznih frakcij na levem bregu Save. Pravočasno bo izčrpala zaloge gramoza na področjih, kjer bodo bodoče akumulacije, ki bodo nastale z izgradnjo savskih elektrarn. Prostorske možnosti za eksploata-cijo rudnin za potrebe gradbeništva in industrije gradbenega materiala bomo zagotavljali v skladu s potrebami razvoja te dejavnosti in politike izrabe prostora. Pridobivanje kremenčevega peska in gline bo usmerjeno v finalizacijo, večji premik je predviden po letu 1990. Z rekonstrukcijo bogatenja kremenovih peskov in premestitvijo pralnih naprav v peskokop se bo povečala kapaciteta flotacije ter s tem količinska in kakovostna proizvodnja steklarskih peskov. PREMOGOVNIŠTVO Skladno z usmeritvami dolgoročnega razvoja energetike bomo vlagali sredstva v raziskave zalog že obstoječih rudnikov (Rudnik rjavega premoga Senovo) in v odpiranje novih oz. opuščenih rudnikov Globoko in Krmelj. Rudnik rjavega premoaa Senovo ho obdržal eksploatacijo v sedanjem obsegu, t. j. 120.000 ton letno; na osnovi dosedanjih raziskav je zagotovljena eksploatacija do leta 1997; izkoristil bo tudi premogov prah iz separacije kot energetsko surovino. Predvideno prenehanje eksploata-cije rjavega premoga terja vzporedne aktivnosti za preusmeritev rudarjev v druge rudnike oz. za pripravo nove dejavnosti, v katero bi po prekvalifikaciji vključili delavce Rudnika rjavega premoga Senovo in novo delovno silo s tega gravitacijskega območja. 8 NAS GLAS 9 Dolgoročni plan 1986—2000 ELEKTRONIKA, PREHRAMBENA IN TEKSTILNA INDUSTRIJA INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA bo imela težišče razvoja na proizvodnji žičnih uporov z večjim vključevanjem v izvoz. V okviru DO Iskra bo pridobila nove proizvodne programe, na osnovi katerih bo razširila dejavnost industrijske elektronike v občini in s tem pridobila nova delovna mesta. PREHRAMBENA INDUSTRIJA bo razvijala že obstoječe proizvodne programe v smeri dviga kvalitete in iskanja novih vrst proizvodov. Nadaljnji razvoj bo temeljil na sodobni opremljenosti in na pridobitvi novih proizvodnih programov, ki bodo zagotavljali produktivno zaposlovanje sedanje in nove delovne sile ter dolgoročno vključevanjev mednarodno menjavo. TEKSTILNA INDUSTRIJA bo modernizirala proizvodnjo v smislu avtomatizacije konfekcijskih proizvodnih postopkov. Hitrejši razvoj tekstilne industrije bo predvsem na področju tehničnega oblikovanja drugih materialov. S prilagajanjem proizvodnje zahtevam tujega trga bo tekstilna industrija dolgoročno povečala delež izvoza. KMEČKI PRAZNIK NA ŠEDMU V nedeljo. 14. julija, so prizadevne članice aktiva kmečkih žena pri Mercator—Agro-kombinaiu TOK organizirale obsežno srečanje na Sedmu nad Senovim. Srečanje je imelo naslov -Kmečke igre«, njegov namen pa je bil, ob turistično-družabnem, še ohranitev tradicije in prikaz kmečkih del, ki počasi izginjajo. Udeležile so se ga 4 tekmovalne ekipe, sestavljene iz 3 članic aktiva — kooperantk in 3 kooperantov v proizvodnih okoliših TOK. Tekmovalci so se med seboj pomerili v likanju s starinskimi likalniki na oglje, žetvi, ko- KMETIJSTVO Osnovni poudarek pri razvoju kmetijstva bo dan vodenju ustrezne kmetijske zemljiške politike, ki jo bomo uresničevali: z aktiviranjem vseh razpoložljivih kmetijskih zemljišč, s pridobivanjem novih površin za kmetijsko proizvodnjo, z urejanjem kmetijskih zemljišč z vsemi agrarnimi posegi ter z varstvom kmetijskih zemljišč pred nesmotrno rabo. Na tej osnovi bomo zagotovili temeljne pogoje za kmetijsko pridelavo; za ustvarjanje tržnih viškov pa bo potrebno zagotoviti tudi materialne pogoje In vključiti kmetijstvo krške občine kot pomemben del v prehransko bilanco SR Slovenije. Z agrarnimi operacijami bomo usposabljali zemljišča za boljšo In večjo pridelavo ter urejali posestno in lastninsko strukturo. S koncentracijo zemljišč v raznih oblikah in drugih zmogljivostih v okviru družbenega in družbeno organiziranega kmetijstva bomo ustvarili pogoje za večjo in cenejšo pridelavo hrane. V ta namen bomo povečevali kmetijski zemljiški sklad pri Kmetijski zemljiški skupnosti in vključevali ta zemljišča v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Š hidromelioracijami bomo urejali vodni režim v tleh in do leta 2000 šnji. sekanju drv in kurjenju ognja, ocenjevanju teže živine na oko (šacanje)... Zmagala je ekipa proizvodnega okoliša Leskovec — Veliki Trn — Raka s 26 točkami od 45 možnih. Drugo mesto sta si razdelili ekipi okolišev Krško polje — Dolenja vas — Zdole in Kostanjevica — Podbočje s 24 točkami, medtem ko so na tretjem mestu pristali tekmovalci iz okoliša Brestanica — Senovo. Prireditev si je ogledalo 3 do 4 tisoč obiskovalcev, v peklenski vročini so t uničili' 1300 litrov vina (do 17.30) ter po 1.500 steklenicpiva in osvežilnih pijač že pred šestnajsto uro. Seveda ni treba posebej poudarjali, da so skrbni organizatorji zaloge nemudoma okrepili in tako preprečili sušo. osušili okoli 1.350 ha ter vzpostavili sistem namakanja na 2.300 ha površin. Te površine bomo še uskladili glede na naravnovarstvene omejitve. V teh površinah tudi niso zajeta zemljišča, ki bodo Izgubljena po izgradnji savskih elektrarn. Vsa izgubljena kmetijska zemljišča pri gradnji hidroelektrarn bomo nadomestili z usposobitvijo novih kmetijskih zemljišč. Z agromelioracijami na okoli 4.600 ha površin bomo izboljševali rodnost kmetijskih zemljišč in s komasacijami na 3.700 ha površin uredili posestno in lastninsko strukturo. Za racionalnejše Izkoriščanje kmetijskih zemljišč bomo Izvajali tudi ostale agrarne posege, kot so arondacije in medsebojne menjave. Zato bomo zagotovili pravočasno izdelavo vse potrebne dokumentacije in ustvarili pogoje za pridobitev novih kmetijskih zemljišč in očiščenje vode, tako da bo primerna za namakanje. Dolgoročno bomo morali doseči večje vključevanje zemljišč v hribovitih predelih za organiziranje ustrezne kmetijske proizvodnje. Za večjo pridelavo hrane bomo dali poudarek usmerjanju kmetij in oblikovanju večjih produkcijskih enot, ki bodo osnova za večjo produktivnost dela v kmetijstvu. Osnovne proizvodne smeri v nadaljnjem razvoju kmetijstva bodo: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, proizvodnja jago-dičevja in povrtnln. S kmetijsko proizvodnjo na obstoječih družbenih in družbeno organiziranih kmetijskih zemljiščih bomo povečevali pridelavo tako, da bo leta 2000 večja za 55%. S spremembo agrarne strukture, ki s posestno in parcelno razdrobljenostjo ovira hitrejšo rast proizvodnje, in s povečano produktivnostjo bomo ustvarili razmere za prestrukturiranje kmetijstva in večjo pridelavo. Na osnovi načrtovanih agrarnih posegov pa bomo kmetijsko proizvodnjo dolgoročno povečali še za 50%. Na osnovi enkrat večje kmetijske proizvodnje bomo dolgoročno zagotovili popolno oskrbo prebivalcev občine s hrano in ustvarili tržne viške. Načrtujemo večji Izvoz predvsem sadja, mesa, vina, jagodičevja In drugih pridelkov ter finalnih proizvodov. Tako bi se sedanji izvoz povečal za trikrat, to je s 1.300 na 4.000 ton kmetijskih proizvodov. Osnova načrtovani proizvodnji bo izvajanje agrotehničnih ukrepov, In sicer uporaba kvalitetnih semen, pravočasna obdelava zemlje, uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin, smotrna uporaba gnojil, uvajanje sodobnih znanstvenih dosežkov v agrarno tehnologijo, usposobitev učinkovitih organizacijskih oblik. Posebno vlogo bo morala odigrati pospeševalna služba pri usmerjanju NAŠ G LAS 9 9 primarne kmetijske proizvodnje, ki mora zajeti vsako pridelovalno enoto. V poljedelstvu bomo morali doseči spremembo sestave setve v korist žit in krmnih rastlin. Uvedli bomo tudi pridelavo Industrijskih kultur, predvsem oljne repice. Živinoreja bo usmerjena v vzrejo goved za pitanje in mleko. Podlago za pridobitno gospodarjenje bo predstavljal kombiniran tip goveda. Druga pomembna živinorejska proizvodnja bo vzreja in pitanje prašičev v družbeni In družbeno organizirani proizvodnji. Pospeševali bomo vzrejo konj, ki je za individualne proizvajalce primerna, to je predvsem vzreja mesnih živali, plemenski stalež pa bo pomemben tudi za Izpopolnitev vsebine SLO. Sadjarstvo bomo pospeševali v družbeni In družbeno organizirani proizvodnji; sadni Izbor In kvaliteta sadja se bosta prilagajala zahtevam trga. Družbeno organizirana proizvodnja se bo koncentrirala v proizvodnih skupnostih in dosegla prodornejši skupni nastop z družbeno proizvodnjo v Izvozu. Dolgoročni plan 1986-2000 DROBNO GOSPODARSTVO Drobno gospodarstvo bo v dolgoročnem razvoju moralo dosegati nadpovprečno stopnjo rasti, pri tem pa se bo zaposlenost povečala za 5% letno. V drobnem gospodarstvu so še velike rezerve za razvoj tako proizvodnih kot storitvenih dejavnosti. Že podane kadrovske in materialne možnosti bomo okrepili ter na osnovi združevanja dela in sredstev usposobili produk- Vinogradnlštvo bo usmerjeno v prenovo že Izrojenih vinogradov, tako da bodo obnovljeni vinogradi omogočili moderno proizvodnjo na hribovitih in nagnjenih zemljiščih. Glede na značilnost vinorodnih krajev v občini Krško bomo proizvajali vino cviček, čemur bo prilagojen tudi sortni sestav grozdja. Vinogradništvo bomo postavili na trdnejšo osnovo v pogledu pridelave, skladiščenja, predelave in trženja, s poudarkom na izvozu. Gojitev jagodičevja bomo pospeševali v družbeni in družbeno organizirani proizvodnji ter ustvarjali tržne viške za Izvoz in domačo predelavo. Dolgoročna vlaganja v kmetijstvu bodo predvsem v: pridobivanje in nakup kmetijskih zemljišč, nabavo predelovalnih kapacitet, povečanje skladiščnih, hladilnih in kletnih kapacitet, obnovo in posodobitev strojnih naprav, prenovo dolgoletnih nasadov, naprave za oroše-vanje In namakanje nasadov, hidro-in agromelioracije, klavniške kapacitete, novo tehnologijo in transfer znanosti v kmetijstvo. 30 cijsko zaokrožene enote, ki bodo sledile potrebam tržišča. Pogoj za nadaljnji pospešeni razvoj drobnega gospodarstva je doseganje visoke ravni poslovne organiziranosti drobnega gospodarstva v povezavi z združenim delom. o— Razvijali bomo široko dejavnost or- ad- ganizacijske, ekonomske, tehnološke, i se tržne, knjigovodske in druge pomoči io. nosilcem drobnega gospodarstva ter like odpirali široke možnosti njihovega kot kooperiranja z združenim delom, ane Nadaljnji razvoj drobnega gospo- osti darstva bo temeljil na razširitvi, iva- dopolnitvi in modernizaciji obstoj-uk- ečih obratovalnic, na postopnem prehajanju s popoldanskega opravljanja obrtne dejavnosti v redno dejavnost in na pridobivanju novih programov. Za uresničevanje interesov za skupno proizvodnjo morajo oblikovati delavci v OZD plane razvoja, v katerih bodo predvideli proizvodne in investicijske programe, ki bodo osnova za formiranje novih enot in vključevanje zasebne obrti. OZD bodo v svojih splošnih aktih, razvojnih planih in poslovni politiki opredelile te odnose na podlagi trajnega proizvodnega sodelovanja po načelih združevanja dela in sredstev ter ustreznega vrednotenja vloženega dela na podlagi skupnega prihodka in obojestranskega rizika. Zaradi potreb po vse večji racionalnosti se bo delo organiziralo tako, da se bo pričel proces prenosa posameznih faz dela na dom; ustanavljale se bodo predvsem male proizvodnje blizu stanovanjskih sosesk, storitvene obratovalnice pa se bodo približale občanom, zato bomo zagotovili pogoje za njihovo organiziranje v naseljih. Za področje storitvene obrti bodo potrebe po teh dejavnosti opredeljene po krajevnih skupnostih in naseljih, upoštevajoč pokrivanje potreb v izjemnih razmerah. V skladu s potrebami občanov bomo zagotavljali poslovne prostore za storitveno obrt tudi v stanovanjskih soseskah in omogočili, da bi se dajali poslovni prostori v najem. Dopolnilno-pogodbena obrt se bo locirala v vsako naselje ob prepostavki ustrezne komunalne infrastrukture in neogrožanju okolja. Proizvodna obrt se bo glede na značaj same dejavnosti in možnosti bodočega razvoja takšnih obratovalnic usmerjala v centre industrijskega razvoja in centre krajevnih skupnosti ob predpostavki ustrezne komunalne infrastrukture in neogrožanju okolja. Pri razvoju drobnega gospodarstva bomo upoštevali njegovo vlogo v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, predvsem z vidika organiziranja izdelovanja izdelkov in opravljanja storitev za potrebe oboroženih sil in prebivalstva v najtežjih vojnih razmerah. Organiziranju ustrezne mreže servisnih storitev za kmetijsko mehanizacijo, servisiranju stanovanjskega fonda, gospodinjskih aparatov in osebnim storitvam bomo posvetili posebno skrb. Za zagotavljanje enakomernejše dnevne oskrbe prebivalstva posameznih območij občine bomo usmerjali tudi vlaganja zasebnega sektorja. Za gradnjo poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva bomo omogočili tudi lokacije v skladu s potrebami občanov na določenem območju. Pri tem bomo zagotavljali vključitev večjih proizvodnih obrtnih dejavnosti v obrtne cone, 10 NAŠ G LAS 9 manjšim enotam pa omogočili prostorske pogoje izven teh con. S pridobitvijo prostorskih pogo- • jev za oblikovanje večjih centrov proizvodnih obrtnih dejavnosti bomo zagotovili neprekinjen razvoj proizvodne obrti in hitrejšo realizacijo investicijskih programov glede na stopnjo komunalne opremljenosti. Z večjo koncentracijo obrtnih dejavnosti pa bomo dosegli tudi ustrezno informiranost in boljše delovanje poslovnih funkcij — kar je pomembno za prodornejši razvoj. Storitveno-uslužnostna obrt, razen dopolnilne pogodbene obrti, bo usmerjena z ozirom na njene značilnosti v pomembnejša naselja: Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Veliki Trn, Drnovo, Zdole, Veliki Podlog, Koprivnica, Rožno, Senuše, Dolnja Prekopa, Veliko Mraševo, Velika vas, Raka, Podbo- KONČNO NEKAJ, KAR SMO ŽE DOLGO PRIČAKOVALI Krško je bogatejše še za en lokal. Na cesti 4. julija 57, v neposredni bližini hotela Sre-mič, avtobusne in železniške postaje je dipl. kozmetičarka in frizerka Olga Pompe odprla Kozmetični atelje in frizerski salon KATARINA. Za sodobno žensko in moškega so usluge, ki jih ponuja ta lokal, več kot potrebne. V poplavi raznovrstnih krem in ostalih kozmetičnih preparatov se namreč čedalje težje odločimo za najboljše. Prav gotovo so naše žene in dekleta takšen lokal že dolgo pogrešale, zato jim je sedaj še posebej dobrodošel. Poleg nege obraza in dekolteja, manikure in pedikurefnege rok in nog) ter sodobne dekorativne kozmetike (ličenja) bodo obiskovalke in tudi obiskovalci deležni še zdravljenja problematične čje, Dolenja vas, črneča vas, Veliki Kamen, Gora in Leskovec. Drobno gospodarstvo, trgovino v zasebnem sektorju in kmečki turizem bomo pospeševali tudi z ustrezno kreditno in davčno politiko. Banke bodo v okviru svojih planov in poslovne politike zagotavljale ugodnejše pogoje in sredstva za financiranje razvoja drobnega gospodarstva, pri čemer bodo upoštevale diferencirane potrebe po razvoju posameznih dejavnosti drobnega gospodarstva. Razvili bomo tudi oblike skupnega vlaganja zasebnih sredstev ter sredstev zainteresiranih OZD za pospeševanje združevanja dela in sredstev za razvoj drobnega gospodarstva. Razvoj drobnega gospodarstva bomo pospeševali z ustanovitvijo posebnega samoupravnega sklada. . kože ter strokovnih nasvetov za podaljšano *»~ nego. Novost tega pravkar odprtega lokala pa ni samo v tem, da bodo stranke na enem mestu lahko zadovoljile kozmetične in cesti frizerske usluge. Novosti je namreč kar Sre- precej. Frizerske usluge bodo kvalitetnejše dipl. in bolj pestre, kot smo jih bili vajeni do se-dpr- daj. V to nas prepričajo številne diplome in ilon priznanja, ki jih je lastnica lokala prejela na mednarodnih in domačih tekmovanjih. ) us- Teh se Olga redno udeležuje, saj pravi, da le kot tako lahko sledi modnim trendom in vse te m in novitete vnaša v svoje delo. Poleg tega je nreč modno friziranje tudi njeno največje Prav zadovoljstvo. Redno spremlja tudi večje okal modne revije po Sloveniji, kjer je delo še ij še posebej zahtevno, saj mora v slabih treh mi-•& in nutah pripraviti obleki ustrezen make up in i rok frizuro. stike sko- Ker pa se zaveda, da imajo ljudje danes ične vse manj časa, se lahko stranke pri njej na- Dolgoročni plan 1986-2000 NAFTA IN PLIN Nadaljnji razvoj izpostavlja problematiko nezadostnih materialnih rezerv naftnih derivatov na celotnem območju Posavja in Dolenjske. Zato bo moralo gospodarstvo Posavja in Dolenjske skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi in z Zavodom SR Slovenije za rezerve pripraviti program povečanja materialnih rezerv in ga postopno uresničiti. Izgradnja skladišč izpostavlja prostorsko načrtovanje najprimernejših lokacij. Potrebno je dokončno opredeliti udeležbo Posavja in Dolenjske v programih »plinifikacije Slovenije« in se v tem sklopu dogovoriti za izgradnjo magistralnega in distribucijskega plinovodnega omrežja. ročajo kar po telefonu. Takšno poslovanje se ji je dobro obneslo že v Kamniku, kjer je imela lokal celih devet let. V Krško se je preselila zaradi družinskih razlogov. Njen mož je namreč iz Brestanice. Vendar Olgi ni žal, čepravje s tem izgubila mnoge ugledne in številne stalne stranke. Za delo je ni strah, ker ve, da lahko uspe le s kvaliteto svojih uslug, zato njene usluge niso nič dražje kot v ostalih lokalih, od sredinejunija pa so le -te tudi enotne za vso Slovenijo. Še bi lahko naštevali o številnih prednostih tega lokala, ki nudi tudi zdravljenje las in lasišča z infra žarki, uporabo posebnih preparatov, ki delujejo prej kot v pol ure in tako dalje, vendar to ni potrebno, saj je najbolje, da se o tem prepričate kar sami! Kozmetični atelje in frizerski salon KATARINA je odprt vsak dan (tudi ob ponedeljkih) od 6.30 do 20.30, ob sobotah pa od šestih zjutraj do poldneva. Naročite pa se lahko po telefonu: 72-352. FOTO: ROVAN G OLGA POMPE — diplomirana kozmetičarka in frizerka Notranjost Kozmetičnega ateljeja in frizerskega salona KATARINA NAS GLAS 9 11 Dolgoročni plan 1986-2000 TRGOVINA IN PRESKRBA Trgovina bo pospeševala proces specializacije in modernizacije poslovanja, predvsem z uvajanjem sodobnih metod trženja. Večje zaloge bomo zagotavljali z okrepitvijo grosistične dejavnosti, z dograditvijo skladišč ter z občinskimi blagovnimi rezervami za osnovno oskrbo prebivalstvazživilskimi artikli in naftnimi derivati. Grosistična dejavnosti bo zadovoljevala potrebe po oskrbi z reprodukcijskim materialom za potrebe gospodarstva in samostojnega osebnega dela. Za potrebe združenega dela in samostojnega osebnega dela bomo dolgoročno zagotovili celovitejše delovanje carinske izpostave v Krškem v povezavi s formiranjem javnih skladišč. Trgovina se bo s svojo dejavnostjo dolgoročno vključevala v kompletiranje turistične ponudbe in dejavnosti drobnega gospodarstva. Trgovina bo skupaj s storitveno obrtjo oblikovala kompleksno ponudbo obrtno-storitvene dejavnosti v občini ter zagotavljala zadostno in kvalitetno preskrbo prebivalstva ne le v običajnih, temveč tudi v izrednih razmerah. Trgovina dnevne oskrbe prebivalstva se bo usmerjala v vsa tista naselja, ki pomenijo za svojo okolico gravitacijska središča za preskrbo okoliškega prebivalstva: Krško, Brestanica, Senovo, Kostanjevica, Drnovo, Zdole, Veliki Podlog, Koprivnica, Veliki Trn, Rožno, Dovško, Gora, Leskovec, Senuše, Dolnja Prekopa, Veliko Mraševo, Velika vas, Raka, Podbo-čje, Dolenja vas, Ržišče, Kostanjek, Veliki dol, Kališevec, Zgornji Re-štanj in Srednje PijavŠko. Potrebno bo zagotoviti prostorske pogoje, tako da bodo za te potrebe omogočene lokacije v stanovanjskih soseskah in naseljih. Ponudba blaga trajnega značaja bo usmerjena v centre: Krško, Senovo, Brestanica in Kostanjevica. NOVOST — Krške gospodinje sojo gotovo že opazile. Karnaenkrat je bil tu, temeljito počistil staro mesarijo na CKŽ, odprl polkna na stežaj, očistil šipe in se veselo lotil dela... KOMUNALNA ENERGETIKA Za doseganje boljšega energetskega učinka pri ogrevanju večjih krajev in zaradi varovanja okolja bomo v skladu z ekonomskimi možnostmi postopoma prešli na racionalnejši način ogrevanja in izvajali toplarniški sistem ogrevanja. Načrtujemo prestrukturiranje številnih kotlovnic na tekoča goriva, ki bi jih nadomestili s toplotnimi viri na premog, zgradili bomo kotlovnico na premog na območju Krškega. Pridobili bomo nov vir toplote za komunalne potrebe iz Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj oz. iz Elektrarne Brestanica. POVRŠINE, NAMENJENE ZA POSELITEV V posameznih krajevnih skupnostih oz. naseljih so za poselitev predvidene naslednje površine: KS BRESTANICA—8 ha, od tega: Armeško—0,30 ha; Brestanica—6,70 ha, Dolnji Leskovec 0,50 ha, Stolov-nik—0,50 ha; KS DOLENJA VAS—3,50 ha, vse v Dolenji vasi; KS GORA—1,80 ha, od tega: Gora—1,20 ha, Golek—0,60 ha; KS KOPRIVNICA—3 ha, od tega: Koprivnica—2 ha, Veliki Kamen—1 ha; KS KOSTANJEVICA—9,80 ha, od tega: Črneča vas—0,30 ha, Dolnja Prekopa—0,60 ha, Globočice—0,20 ha, Kos- tanjevica—7,90 ha, Orehovec—0,50 ha, Oštrc—0,30 ha; KS KRŠKO—15,50 ha, od tega: Kremen 1 ha, Krško—13,50 ha, Trška gora—1 ha; KS KRŠKO POLJE—5,9 ha, od tega: Brege—1,4 ha, Drnovo—2 ha, Mr-tvice—1,5 ha, Vihre—1 ha; KS LESKOVEC—10,10 ha, od tega: Gorenja vas—0,80 ha, Leskovec—8,50 ha. Velika vas—0,80 ha; KS POOBOČJE - 10,90 ha, od tega: Brezje—0,10 ha, Podbočje—1,50 ha, Veliko Mraševo—0,30 ha; KS RAKA—2,20 ha, od tega: Cirje— 0,20, Dolga Raka—0,20 ha, Podli-pa—0,20 ha, Raka—1,60 ha; KS ROŽNO— PRESLADOL—1,04 ha, vse na Rožnem; KS SENOVO—8,50 ha, vse na Senovem; KS SENUšE—2 ha, od tega: Brezje— 0,20 ha, Senuše—1,30 ha, Straža—0,50 ha; KS VELIKI PODLOG—2,70 ha, od tega: Gržeča vas—0,30 ha, Jelše—0,40 ha, Veliki Podlog—2 ha; KS VELIKI TRN—1,90 ha (Veliki Trn, Mali Trn, Ardro pri Velikem Trnu); KS ZDOLE—2,40 ha, od tega: Pleterje 0,40 ha, Zdole—2 ha. ODLOKA O OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANIH Vsi skupščinski zbori bodo na julijski seji predvidoma sprejeli ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV OBČINE KRŠKO in ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI OBČINSKIH KOMITEJEV KOT KOLEGIJSKIH UPRAVNIH ORGANOV. Prvi dokument bo zavezal upravne organe, da bodo z njim uskladili svojo organizacijo in delo do 31. decembra letos, za področje urejanje prostora pa do 31. decembra 1987. Statut in drugi samoupravni splošni akti bodo morali biti usklajeni z odlokom do 31. marca 1986. Na osnutek Odloka o orgnizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov občine Krško, ki ga je občinska skupščina obravnavala na seji 28. maja 1985, je dal pripombe samo SVET ZA DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM pri OK SZDL Krško, ki jih je pripra-vljalec oz. predlagatelj odloka tudi pretežno upošteval pri pripravi predloga dokumenta. Pripombe k drugemu dokumentu je imel tudi samo zgoraj navedeni svet, a ena ni bila upoštevana. V obrazložitvi predloga odloka je pojasnjeno: »Glede pripombe, da Nuklearna elektrarna Krško nima člana v komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora, pojasnjujemo, da je Nuklearna elektrarna Krško zastopana s svojim članom v izvršnem svetu, ki odgovarja za področje energetike. Prav tako je področje elektrogospodarstva zastopano v komiteju, in sicer delegirajo v komite enega člana Elektrarna Brestanica, NE Krško, tozd Elektrodistribucija Krško in Občinska energetska skupnost.« 12 NAŠ GLAS 9 Razrešitve, volitve, imenovanja... Zbori bodo na julijski seji predvidoma sprejeli sklepe: • O RAZREŠITVI NAMESTNIKOV PREDSEDNIKA KOMITEJAZADRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA: V obrazložitvi predloga sklepa je navedeno, da bosta namestnica oz. namestnik predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva ZDENKA LIPOVŽ in FRANC JENIČ prevzela nove naloge in zadolžitve izven upravnih organov, zato predsednik Izvršnega sveta SO Krško Igor Dobrovnik predlaga zborom SO Krško, da ju razrešijo funkcije (z 31. 7. oz. 31.8.1985). —Predlog razrešitev je obravnaval Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Predsedstvu OK SZDL in se je — ob predvideni reorganizaciji upravnih organov — z njo strinjal. • O RAZREŠITVI DIREKTORJA GEODETSKE UPRAVE: V obrazložitvi predloga sklepa je navedeno, da se z novim odlokom o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov ukinjaObčinska geodetska uprava kot upravni organ in se z vsemi dosedanjimi pristojnostmi vključuje v Občinski komite za družbe- Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor SO Krško bosta na julijski seji obravnavala gradivo PROBLEMATIKA IN RAZVOJNE USMERITVE SREDNJE ŠOLE KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE, ki ga je pripravil Odbor skupščine OIS za usmerjeno izobraževanje pri Občinski izobraževalni skupnosti Krško. SREDNJA ŠOLA KRŠKO je bila ustanovljena leta 1957 kot tehnična šola kovinarske in elektro stroke, leta 1960 pa se ji je priključila še poklicna kovinarska šola. Sprva je gostovala v poslopju osnovne šole, z izgradnjo novega osnovnošolskega poslopja na Vidmu pa je tehnična šola zasedla celotno šolsko poslopje na Hočevarjevem trgu. Doslej je SREDNJA ŠOLA KRŠKO izšolala 1227 tehnikov strojne usmeritve, 667 tehnikov elektrousmeritve, 1282 učencev poklicne šole, 323 slušateljev delovodske šole in 20 slušateljev višje strojne šole. Poročilo poudarja, da dosedanji absolventi niso imeli težav z zaposlitvijo. Srednja šola Krško je obrnjena k združenemu delu v Posavju. V čim večji meri želijo zadovoljiti njegove potrebe. Kovinarstvo je že sedaj v Posavju vodilna panoga — navaja poročilo — elektro usmeritev pa ima s planirano gradnjo verige savskih elektrarn lepe perspektive. Papirništvo je pri nas zelo zani- no planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora kot notranja organizacijska enota, ki koordinira tudi delo navzven za področje prostorskega načrtovanja. — Z ukinitvijo upravnega organa se ukinja tudi funkcija direktorja geodetske uprave, zato bodo zbori predvidoma razrešili te funkcije ŽELJKA GAŠPARINČIČA... • O IMENOVANJU NAMESTNIKA PREDSEDNIKA KOMITEJA ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, RAZVOJ GOSPODARSTVA IN UREJANJE PROSTORA... in ga imenovali za namestnika predsednika Občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora. • O IZVOLITVI SODNIKOV TEMELJNEGA SODIŠČA NOVO MESTO: V obrazložitvi predloga sklepa je zapisano, da sta se na razpis prostih del in nalog dveh sodnikov Temeljnega sodišča Novo mesto prijavila diplomirana pravnica DANICA KOSTEVC, (roj. 1955), sodnica za prekrške v Brežicah, in diplomirani pravnik JANEZ STARI-HA, (roj. 1950), načelnik oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ v Novem mestu. Medobčinska sveta SZDL za Dolenjsko in Posavje predlagata skupščinam občin teh dveh regij, da ju izvolijo za sodnika Temeljnega sodišča v Novem mestu. mivo, saj bo Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško rabila vsako leto nove delavce. Posebej želimo opozoriti na oddelek rudarske šole, ki ga bo SREDNJA ŠOLA KRŠKO odprla z novim šolskim letom. Rudnik Senovo ima že sedaj velike potrebe po novih strokovnjakih in jih bo imel tudi v prihodnjih letih. V dveh ali treh letih bodo predvidoma odprli rudnik lignita v Globokem in ponovno aktivirali premogovnik v Krmelju. Za izučene rudarje bo torej dela dovolj. SREDNJA ŠOLA KRŠKO izobražuje za naslednje poklice: obdelava kovin in upravljanje strojev: obdelovalec kovin, spajalec in rezalec, kovinarstvo in strojništvo: strojni tehnik, preoblikovalec in spajalec kovin, oblikovalec kovin, obrat, stroj, tehnika: tehnolog, elektroenergetika: elektrotehnik energetik, elektrikar energetik, elektronika: elektrotehnik elektronik, elektrikar elektronik, tisk in papir papirniški tehnik, papirničar, rudarstvo in geologija: rudarski tehnik, rudar (na novo uvedena usmeritev — Če bo zadosten vpis). Največ učencev je iz Posavja, pri čemer je vpis iz krške in brežiške občine ustrezen, iz sevniške pa skromnejši, ker se učenci od tod močno navezujejo na Celje. Vpis od drugod je skromen. Skupno število učencev v šolskem letu se suče okrog števila 700, od cesarjih je okrog 400 v kovinarski, okrog 240 v elektro in okrog 70 v papirniški usmeritvi. Potrebe po domski nastanitvi so ocenjene na 50 do 70 učencev, za kar bo po novem namenjen obnovljeni zadnji del dosedanjega dijaškega doma s 60 ležišči, v prednjem delu pa bo SREDNJA ŠOLA KRŠKO pridobila 10 začasnih učilnic in zasilno telovadnico in tako omilila svojo prostorsko stisko. V SREDNJI ŠOLI KRŠKO je zaposlenih 76 delavcev, od tega 26 z visoko in7 z višjo izobrazbo. Že zadovoljiva kadrovska sestava učnega osebja seje začela slabšati; zaradi boljših OD v podjetjih, bolj zanimivega dela in urejenega delovnega časa so nekateri diplomirani inženirji odšli v združeno delo. Težave ima šola tudi zaradi pomanjkanja učiteljev praktičnega pouka. Za SREDNJO ŠOLO KRŠKO je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev značilna močna iztrošenost opreme za praktični in teoretični pouk, precej opreme pa še manjka. Najbolj kritična je oprema elektro delavnic, elektro učilnic in laboratorijev. Verifikacija šole za elektroniko V. stopnjejezaradi pomanjkanja opreme vprašljiva. Računalnica je zaenkrat opremljena še skromno, a pričakujejo, dajim bo pri tem priskočilo na pomoč združeno delo. Z združenim delom v Posavju šola uspešno sodeluje na področju proizvodnega dela in praktičnega pouka, v naslednjem šolskem letu pa bi znalo priti do omejitve teh možnosti, zato je treba ta problem čimprej urediti. SREDNJA ŠOLA KRŠKO naj bi imela v prihodnje naslednjo organizacijsko shemo: enovita delovna organizacija z dvema notranjima organizacijskima enotama (elektro usmeritev, strojna usmeritev) in dvema samoupravnima enotama (PROIZVODNA ENOTA in DOM UČENCEV). Proizvodna dejavnost na šoli poteka že vse od začetka, ekonomska situacija v srednjem šolstvu in potrebe tega pa so bile vzrok, da se je ta dejavnost vse bolj širila, saj si je šola z dohodki iz tega vira pomagala tako pri opremljanju kot pri »popravljanju« nizkih priznanih osebnih dohodkov. Zaposleni na šoli pričakujejo izboljšanje svojega materialnega položaja od začete akcije slovenskih srednjih šol, naj se izenači vrednotenje delavcev v vzgoji in izobraževanju z delavci v drugih dejavnostih, delavcem, ki so se že upokojili, pa naj bi popravili pokojninsko osnovo. Posebej pa opozarjajo, da pri pouku kmalu ne bo kaj vzeti v roko. In načrti za prihodnost? Zaradi neustreznih prostorskih razmer bo treba — poudarja dokument — zgraditi novo šolo. Bolj sprejemljiva kot gradnja povsem nove šole na drugi lo- O SREDNJI ŠOLI KRŠKO MALCE PODROBNEJE... NAŠ GLAS S 13 kaciji (pri sedanjem krškem pokopališču) bo verjetno adaptacija sedanje šole in gradnja novega objekta v neposredni bližini (na mestu Mencingerjeve hiše in zgradbe AMD Krško.) Večino tega denarja bo potrebno zbrati doma (možni viri: občinski samoprispevek, prispevek združenega dela, namensko zbiranje sredstev s povečano stopnjo za OIS, sredstva šole). Izdelavo projektov, nakup zemljišča (odkup zgradb) in komunalno ureditev naj bi predvidoma realizirali v letih 1986-90, izgradnja objekta pa je predvidena za obdobje 1991-95; vse to pa bo seveda odvisno od gospodarske situacije. V zaključku dokument poudarja, da bi morala skrb za materialne pogoje SREDNJE ŠOLE KRŠKO, zlasti še za njen razvoj, vse bolj prehajati na organe, ki delujejo v občini, na občinsko izobraževalno skupnost, enoto Posebne izobraževalne skupnosti za kovi-narstvo in konferenco delegacij za elektro usmeritev. UREDITVENI NAČRT ZA DEL KRŠKEGA Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta na julijski seji predvidoma sprejela predlog ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OŽJEGA UREDITVENEGA OBMOČJA I. ZGODOVINSKEGA JEDRA MESTA KRŠKO, ki ga je izdelal tozd Savaprojekt Krško. Osnutek dokumenta je bil javno razgrnjen in je stalno na vpogled občanom v prostorih Občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora in v Savaprojektu. Območje, ki ga obravnava ureditveni načrt, je omejeno z vznožjem mestnega hriba na zahodu in nabrežjem Save na vzhodu, na severu sega meja do zadnjih objektov zgodovinskega jedra mesta Krško, na jugu pa poteka za objekti ob Hočevarjevem trgu. Območje je opredeljeno kot stanovanjsko, ki ga dopolnjujejo spremljajoče dejavnosti (dnevna oskrba, gostinstvo), možne pa bodo tudi ne-hrupne obrtne dejavnosti. Poseg v ta prostor bo opravljen v dveh fazah. V prvi fazi bodo zgrajeni stanovanjski objekti s kotlarno, intervencijsko potjo, potrebnimi parkirnimi površinami in zakloniščem ter izvedena rekonstrukcija dela ulice Pod goro. Namembnost zemljišč, ki so predvidena za izvedbo posegov v drugi fazi, se do realizacije te faze ne bo spreminjala. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE, KER JE TO V DRUŽBENEM INTERESU Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti bosta na julijski seji razpravljala o osnutku ODLOKA O PRENEHANJU LASTNINSKE PRAVICE NA OBMOČJU ZAZIDALNEGA NAČRTA LESKOVEC — GMAJNA. V obrazložitvi dokumenta je pojasnjeno, da je Samoupravna stanovanjska skupnost naročila izdelavo zazidalnega načrta za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš v Leskovcu. SKIS je skušala zemljišča pridobiti sporazumno, a ni uspela. Osnutek odloka določa stavbno zemljišče, določeno za stanovanjsko graditev z zazidalnim načrtom Leskovec— Gmajna, ki ga je izdelal krški Savaprojekt in je bil sprejet z občinskim odlokom. Zemljišča bodo po tem odloku prešla v družbeno lastnino, seveda za ustrezno odškodnino. Osnutek odloka vsebuje točen opis meje navedenega območja ter grafični prikaz (katastrski načrt) ter seveda določbe o pravicah prejšnjih lastnikov, dokler ne bo stavbno zemljišče uporabljeno za gradnjo objektov in naprav. Dom XIV. divizije: GOSTJE IZ FRANCIJE Slovenska izseljenska matica in Rudnik rjavega premoga Senovo sta 23. julija zvečer organizirala v senovskem kulturnem hramu, Domu XIV. divizije, gostovanje mašanega pevskega zbora iz Frevminga — Merlebacha v Franciji. Na plakatu smo našli, da gre za SOC1ETE CHORALE DES M1N-EURS YUGOSLAVES »JADRAN«, naše ne ravno bleščeče poznavanje francoskega jezika pa nam je »izdalo«, da gre za pevski zbor jugoslovanskih rudarjev, ki si svoj vsakdanji kruh služijo v francoskih premogovnikih na območju Frevminga — Merlebacha. To je rudarsko območje, v katerem živi veliko naših izseljencev iz Krškega in zlasti s Senovega. Zato je tudi prišlo do odločitve, da Rudnik Senovo prevzame pokroviteljstvo nad bivanjem zbora v občini. Sicer pa je to bil le eden izmed koncertov zbora JADRAN po Sloveniji — predzadnji. Zadnjega so gostujoči pevci opravili naslednji dan na otroškem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. V času svojega bivanja v občini Krško so si člani JADRANA ogledali kostanjeviške galerijske zbirke, v Delavskem domu Edvard Kardelj pa jim je v dobrodošlico zapel MPZ Viktor Parma. Senovčani so dvorano Doma XIV. divizije napolnili do zadnjega kotička, gostujoči pevci pa so se jim oddolžili z navdušujočim nastopom. Jasno: medsebojna izmenjava daril, prijateljske geste in besede gostov in gostiteljev so navdušenje še stopnjevale in razpoloženje je doseglo vrhunec v večernem srečanju gostov s svojimi sorodniki — Senovčani v GOSTILNI SENICA. Še utrinek: Ko človek opazuje nastope in zavzetost pri prostovoljnem kulturnem delu tako zbora J ADR AN iz Francije kot SŠKD SIMON JENKO iz Niirnberga in primerja relativno majhni skupini rojakov, ki tam živita, s pogoji dela amaterjev kulturnikov v domovini, priznanje ob njihovi uspešnosti in pridnosti mora prerasti v globoko in resnično spoštovanje. Čast je navezati in ohranjati prijateljske in delovne stike s takimi aktivisti in domoljubi. Pevce Rudarskega zbora JADRAN iz Frevminga—Merlebacha so ob prihodu v občino pozdravili v avli Delavskega doma Edvard Kardelj Senovo in MPZ Viktor Parma, predstavnik gostov pa se je zahvalil za prisrčen sprejem 14 NAS G LAS 9 Po novem: SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti naj bi na julijski seji obravnavala osnutek ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO bo financiral pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, oddajal bo nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina, upravljal bo z denarnimi sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč in opravljal naloge, določene z zakonom in pfedpisi občinske skupščine ter dogovorjene z letno resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO bo upravljal z naslednjimi denarnimi sredstvi: nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem, prispevki investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter druga sredstva. Organi SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO bodo: upravni odbor sklada, komisija za oddajanje stavbnih zemljišč in stalna ali začasna delovna telesa. Upravni odbor sklada bodo sestavljali predsednik in šest članov, imenovala pa jih bo za dve leti občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih bodo štirje iz zbora združenega dela. Upravni odbor SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO bo imenoval komisijo za oddajo stavbnih zemljišč. Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad bosta opravljala Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter občinski komite za družbene dejavnosti, posamezna strokovna dela pa bo lahko sklad oddal s pogodbo organizaciji združenega dela. Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa bo določil Izvršni svet SO Krško v skladu s sporazumom, ki ga bo sklenil z upravnim odborom sklada. Podrobnejšo organizacijo in delovanje SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO bo določal statut, ki ga bo sprejel upravni odbor sklada v soglasju z občinsko skupščino. Po zakonu o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/84) je zadnji rok za konstituiranje sklada 31. december 1985. Z dnem vpisa SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRŠKO v sodni register bo prenehala z delom Enota za upravljanje s stavbnimi zemljišči pri Samoupravni komunalni interesni skupnosti Krško, ki je doslej opravljala tovrstno dejavnost. V obrazložitvi dokumenta je poudarjeno, da z uveljavitvijo tega odloka ne bodo nastali dodatni stroški. KMALU GRAMOZ Z LEVEGA BREGA SAVE Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Krško bosta na julijski seji predvidoma sprejela ODLOČBO O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA EKSPLOATACIJO GRAMOZA NA LOKACIJI GRAMOZNICE STARI GRAD, katere poglavitna vsebina je: Ugotovi se splošni interes za ekspl-oatacijo gramoza na lokaciji gramoznice Stari grad, na parcel, št. 2106/9, pašnik v izmeri 13.745 kvadratnih metrov, k. o. Drnovo— last solastnikov Marije Držanič in neugotovljenih dedičev po umrlima Ceciliji in Antonu Držanič z Libne 5, ki jih zastopa začasni zastopnik Vladimir Vogrinc, Pesje 17, Krško. V obrazložitvi odločbe je zapisano, da so zaloge gramoza v gramoznici Brege v glavnem izčrpane, novih površin na desnem bregu Save pa v ta namen ne gre načenjati, ker so kmetijska zemljišča tod kvalitetnejša kot na levem bregu Save, poleg tega pa bo tako bolj zaščitena podtalnica v zaledju črpališč Beli breg in Brege. Predvidena gramoznica v Spodnjem Starem gradu leživzhodno od sedanje sanitarne deponije, kamor bo možno odlagati odpadke le še nekaj mesecev, zato je nujno, da se tudi iz tega razloga prične črpanje gramoza na novi lokaciji in tako omogoči razširitev sanitarne deponije. OBČINSKI PRORAČUN JE NAMENIL KRAJEVNIM SKUPNOSTIM... Zbor krajevnih skupnosti naj bi naju-lijski seji predvidoma sprejel SKLEP O RAZDELITVI SREDSTEV PRORAČU- NA OBČINE KRŠKO ZA FINANCIRANJE DELEGATSKEGA IN DRUŽBENEGA SISTEMA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V LETU 1985. Sredstva proračuna občine Krško za financiranje delegatskega in družbenopolitičnega sistema v krajevnih skupnostih v letu 1985 bodo predvidoma razdeljena po kriterijih, ki jih je potrdil zbor krajevnih skupnosti ha 41. seji 28. decembra 1981: 40 odstotkov sredstev je razdeljenih enako med vse KS, 40 odstotkov je razdeljenih glede na: število prebivalstva, nerazvitost KS ter število delegatov v Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti, 20 odstotkov je razdeljenih glede na udeležbo delegatov na sejah Zbora krajevnih skupnosti v letu 1984. Znesek 2.372.000 dinarjev naj bi bil med krajevne skupnosti razdeljen takole: KS Brestanica 439.160 KS Dolenja vas 264.310 KS Gora 232.970 KS Koprivnica 277.020 KS Kostanjevica 448.980 KS Krško 1.024.860 KS Krško polje 253.300 KS Leskovec 412.050 KS Podbočje 387.140 KS Raka 376.980 KS Rožno—Presladol 232.120 KS Senovo 591.640 KS Senuše 243.980 KS Veliki Podlog 252.450 KS Veliki Trn 265.160 KS Zdole 227.880 ODMEV IZ STRAŽUNSKEGA GOZDA Naši taborniki na IX. zletu Zveze tabornikov Slovenije Od 29. junija do 7. julija 1985Je bil v Mariboru — točno: v STRAZUNSKEM GOZDU — 9. ZLET ZVEZE TABORNIKOV SLOVENIJE. Med skoraj 1500 udeleženci je bilo tudi 69 tabornikov iz Posavja. O teh je bilo 49 tistih, ki so preživeli na zletu vseh devet dni, 20 pa se jih je udeležilo republiških taborniških mnogobojev in so bili na zletu le dva ali tri dni. Posavski tabor je štel 10 stalnih udeležencev iz občine Sevnica, 19 iz občine Krško in 20 iz občine Brežice. Iz odreda Sivega dima iz Krškega je bilo na zletu 10, iz odreda Tihe Krke iz Kostanjevice 8 in iz odreda Zelenega Bohorja s Senovega 1 tabornik. Iz naše občine je bilo poleg 14 članov od sedmega do petnajstega leta tudi 5 članov Kluba tabornikov (nad osemnajst let starosti!). Namen republiškega taborniškega zleta, ki je praviloma vsako četrto leto, je v prvi vrsti v tem, da se taborniki med seboj srečajo, da si izmenjajo izkušnje, da si pokažejo, česa vse so se naučili in kaj vse so sami ustvarili. Na zletu je s skupnim življenjem v naravi prišlo do izraza sožitje starejše in mlajše generacije oz. krajanov in gostov, povezovala jih je želja po ustvarjalnosti, razvijanju tovarištva, požrtvo-valnosti in odrekanja. Na zletu so taborniki družno z udeleženci NOB, pripadniki oboroženih sil in prijatelji iz sorodnih organizacij, še zlasti pa s taborniki iz Italije in Avstrije ustvarili velik kolektiv, ki je pri izpolnjevanju nalog na zletu vzpostavil takšne medsebojne odnose, kot jih gradimo v socialističnem samoupravljanju. NAS GLAS 9 15 Cilje so taborniki brez dvoma dosegli, z uresničitvijo načrtovanega programa in s tisoči medsebojnih srečanj. Naj naštejemo samo nekatere od zletnih aktivnosti, ki so se našim tabornikom najbolj vtisnile v spomin: — izlet na Duh pri Ojstrem vrhu z obiskom tamkajšnjih graničarjev, — udeležba na akciji ILEGALEC v mestu Maribor, ki sejejeudeležilo 700 branilcev in 60 ilegalcev, prenašajoč pošto, sanitetni material, ranjence in orožje, — okrog 50 km dolg pohod iz Ruš do Osankarice na Pohorju, — športna tekmovanja v številnih panogah, — taborniški mnogoboj za vse kategorije, od murnov do klubovcev, — tribuna o ohranjanju čistega in zdravega okolja, — tribuna o mirovnem gibanju, — tribuna o usposabljanju in izobraževanju v taborniški organizaciji, — pogovori s predstavniki JLA in Teritorialne obrambe Slovenije. V spominu se bodo trdno zasidrali nepozabni taborniški večeri ob tabornem ognju, s pesmijo ob spremljavi kitare ali harmonike, pa tovariška srečanja, šaljive igre, izleti v okolico... Skratka, med tabo- rečimi je krožilo: Zlet je smrt za dolgčas! Preživeli smo devet nepozabnih dni, ki so popestrili počitnice in počitniško lenarjenje skrajšali za čudoviti čas aktivnega življenja v naravi v družbi starih in mnogih mnogih novih prijateljev. PAŠE TO O TABORNIKIH IZ KRŠKEGA ODREDA SIVEGA DIMA: Taborniška organizacija potrebuje, predvsem na začetku, precejšnja materialna sredstva za nabavo opreme in izvajanje rednega programa. Ker način financiranja še ni dorečen, so se taborniki iz krškega ODREDA SIVEGA DIMA odločili za sodelovanje s tozd Papirkonfekcija Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Sprejeli so delo, in sicer lepljenje 43.000 papirnatih vrečk, s katerim bodo do sredine avgusta zaslužili 130.000 dinarjev. Del teh sredstev (tretjina) bo porabljen za nakup osebne opreme tistih, ki bodo pri delu sodelovali (nagrada za delo!), dvetretjini pa bo šlo za nakup skupne opreme (šotorov). Če bo ta naloga dobro izpeljana, bodo krški taborniki tudi v prihodnje sprejeli podobna dela ter si na ta način zagotovili sredstva za opremo in redne aktivnosti. S. D. Kostanjevica na Krki: VLADIMIR LAMUT V »SVOJEM« LIKOVNEM SALONU V izložbenem oknu Valvasorjeve knjižnice in čitalnice Krško smo prebrali napoved o slovesni otvoritvi razstave VLADIMIRJA LAMU-TA, likovnega umetnika, po katerem nosi razstavišče v Kostanjevici na Krki ime. Na ogled so umetnikovi avtoportreti, razstava pa je bila slovesno odprta v petek, 26. julija 1985. O razstavi je spregovoril ANDREJ SMREKAR, himnično tragedijo »Van Goghov Vidov ples« pa je ob tej slovesnosti prednašal IVAN MRAK. RAZSTAVA BO ODPRTA DO 31. AVGUSTA 1985, VSAK DAN OD 13. DO 18. URE. VABLJENI! Kitajska slikarka Huiquin VVang je ob otvoritvi svoje razstave v Krškem demonstrirala svoje ustvarjanja s tušem in vodo; del razstavnega prostora je s svojimi razstavnimi eksponati (kaligrafije z risbami)..zapolnil" krški rojak Valentin Scagneti - o razstavi smo podrobneje pisali v prejšnji številki (foto: M. Bodor) LIDIJINE ROKE Kako smo povsem slučajno prišli do »pouka« o kozmetiki, masaži.. Začelo se je z nevsiljivim lepakom: »Kozmetični salon LIDIJA — Pavlinova 4a, Krško — nega obraza, depilacija, masaža«. dodana je še bila informacija o delovnem času (1.00 — 19.00), telefonski številki (71-305) in o tem, da je lastnica salona Lidija ŠIROLA, diplomirani inženir farmacije. Po skici, ki je na polovici listka, smo komaj ugotovili, daje novi kozmetični salon znotraj zanke, ki jo tvorita cesta, ki vodi proti leskovškemu gradu in vinski polnilnici M-Agrokombinata, ter bližnjica, ki se od te ceste odcepi pri avtobusni postaji in se z njo zopet združi pod Čebularjevo hišo. Zanimalo nas je, kako je mlada inženirka farmacije pritelovadila v kozmetični salon. »Preprosto,« se zasmeji, »sama sem se prekvalificirala. V Brežicah sem se učila, v Sisku sem bila leto dni na praksi. Včlanjena sem v Zvezo kozmetikov Hrvatske (v Sloveniji takega združenja še ni!), s čimer imam zagotovljen dostop do strokovne literature in zelo kakovostnih seminarjev. Nekaj teoretičnega znanja pa sem pridobila že na fakulteti, v okviru predmeta kozmeto-logija.« Hm, res preprosto — ni kaj reči! Kaj pa pomeni tisto »nega obraza«... »Obraz je pač treba za čiščenje pripraviti — s paro ali toplimi oblogami. Osnovni namen je, da odpremo pore v koži, ob tem pa kisik, ki je v obliki ozona v pari, veže nase toksične (strupene) snovi in jih izloča iz organizma. S tem čiščenjem kože se izboljšuje njena prakrvavitev. Temu sledi t. i. globinsko čiščenje — iztiskanje aken in mozoljev ter odstranjevanje vsega ostalega, kar v vas gleda iz zrcala in vam ne da miru.« Torej tudi odstranjevanje nezaželenih dlačic? »Vsekakor. To opravimo z voskom po obrazu in tudi po telesu, zlasti po rokah in nogah. Ampak po obrazu je že veliko dela. S tonifikacijo označujemo postopek, v katerem koži vrnemo njeno normalno kislost (popravimo PH faktor). Za tem je na vrsti odstranjevanje odmrlih celic kože, 16 NAŠ G LAS 9 ki bo tako lažje vpijala kremne substance, ko jih bomo nanesli. Zato svojim strankam vedno priporočamo, naj pridejo k nam PRED odhodom na morje, da jim bo po sončenju ostala polt lepo zagorela.« Rekli ste hranilne kreme«. Kako je s tem? »Hranilne kreme vnašamo z masažo. Včasih kombiniramo masažo z akupresuro in limfno drenažo. Pod obrazom se namreč skriva splet kanalov, v katerih je limfna tekočina. To s pravimi gibi iztiskamo z njenega mesta, na izpraznjeni prostor pa priteka po sistemu črpalke sveža limfna tekočina, očiščena strupenih snovi.« Skratka: vse skupaj je borba proti strupenim snovem v telesu, ki so očitno vir vsega zla. Je s tem »obdelovanja« konec? »Ne! Za konec so prihranjene maske. Te po čiščenju pomirijo kožo in jo hranijo. Več vrst jih je: vitaminske, kolagenske (to je vrsta proteina, ki naredi kožo prožno, elastično, napeto), imam tudi nekaj lastnih zvarkov za maske iz različnih zelišč, medicinske maske za izredno nečisto kožo.« Kdo pa izbira ali odloča, kakšna naj bo maska? »Odloča potreba — t. j. vrsta kože. Za mastno kožo so, na primer, maske s kafro, ki pospešujejo cirkulacijo, za vse vrste kože imamo maske različnih morskih alg...« Prej ste omenili masažo. Ali masirate samo obraz? »Kje pa! Imamo več vrst masaž. Morda vam bo zanimiva t. i. indijska harmonična masaža hrbtenice z aromatskimiolji. Vse te vzhodnjaške filozofije temeljijo na načelih o energetskih in valovnih krogotokih, ki se v določenih točkah (na polih) srečujejo. Tako, na primer, ta vrsta masaže temelji na povsem blagih gibih, s katerimi maser preko svojih prostov na človeka v bistvu prenaša svojo vitalno energijo. S tem se preprečujejo energetski zastoji krogotoka v organizmu oz. se izenači energetsko polje.« Imate v svojem strokovno-čarovniškem kotlu še kaj podobnega? »Da ne bo preveč, naj se ustaviva lese pri dveh: elektropunkturi in t. i. refleksni masaži podplatov. Pri akupunkturi z iglami, zapičenimi v prave točke, zdravijo različne bolezni in vsaj zmanjšujejo nevšečnosti. Mi tega ne delamo. Pri elektropunkturi aparat poišče točko, preko katere je potrebno energijo vnašati z elektrostimulatorjem. Odredi tudi, če naj se vnesena energija raz-pršuje ali tonificira. Refleksna masaža pa temelji na načelu, da vsak organ seva del energije na del stopala. Z masažo ustreznih delov stopala torej vplivamo na organ, ki je masaže potreben.« Še in še je imela prikupna Lidija povedati o svojem delu. O tem, da ureja (čisti) kožo na hrbtih, o tem, kako so aparati za elektroigle zelo dragi in se jih ne izplača (trenutno) nabavljati... Zato smo sklenili, da naj bo za tokrat kar dovolj znanja o kozmetiki in masaži. Če vas še kaj zanima ali če bi kaj radi preizkusili, se oglasite kar sami pri njej. Obisk niti ne bo drag — za nego boste odšteli 1200,00 dinarjev, veliko dela je vključenega v to ceno, veliko gibov po poteh, kijih poznajo urne in občutljive Lidijine roke. - asi&smsa&faa&a OfaSnatf ZKS Kram PREDPOČITNIŠKA SEJA OK ZKS KRŠKO Člani občinskega komiteja ZKS Krško so na svoji zadnji seji (11. julija), razeh o predlogu sklepov in stališč s problemskih konferenc o mednarodnem sodelovanju, vzgoji in izobraževanju ter inovacijski dejavnosti, razpravljali še o poteku kadrovanja za nova vodstva ZK v naslednjem mandatnem obdobju in o oceni gospodarjenja v občini Krško v prvem polletju 1985. Iz poročila o poteku kadrovanja za nova vodstva ZK v naslednjem mandatnem obdobju je možno razbrati, daje na seznamu zabeleženih 154 kandidatov, daje med njimi 20 žensk in 18 mladincev, kar res ni veliko, in da 21 osnovnih organizacij ZK še ni opravilo potrebnega postopka evidentiranja kandidatov za sekretarje in člane sekretariatov OO ter člane občinskega komiteja. Razpravljala so poudarili, daje treba pritegniti k aktivnejšemu sodelovanju tiste komuniste — neposredne proizvajalce od inženirjev do KV in priučenih delavcev — ki se hočejo boriti za uresničevanje načel Programa ZKJ in dati večji prispevek razvoju naše družbe. Zavedati se moramo, daje določeno priznanje za kandidate že samo evidentiranje, da ne morejo biti vsi izvoljeni in da se zaradi tega ne kaže upirati že v tej prvi fazi volilnega postopka. Pa še nekaj: ogniti seje treba izbiranju takih kandidatov, ki ne znajo odreči, so zaradi tega s funkcijami preobremenjeni in pri delu neučinkoviti! V razpravi o gospodarjenju v prvi polovici leta 1985 so se člani komiteja zopet zadržali pri oceni rasti produktivnosti in njeni primerjavi s planirano rastjo, ki je bila seveda višja od dosežene. »Iz poročila se da ugotoviti,« je dejal uvodničar, podpredsednik IS SO Krško Niko Žibret, »da je stagnacija na nekaterih področjih gospodarstva iz leta 1983—1984 v SR Sloveniji letos znižana. Naša republika je tudi edina, ki beleži pri izvozu (sicer minimalno) prednost pred uvozom. — V naši občini je bila za 0,5% manjša proizvodnja blaga za široko potrošnjo kot lani, skladišča pa so polna.« Cene so zrasle za 73,5%, življenjski stroški pa za 71,5%. Akumulacija ima indeks 200, medtem ko so izplačila NAS GLAS 9 17 osebnih dohodkov nerealna — previsoka. Tudi gibanje zaposlovanja je nenormalno — a ugodno — nezaposlenih je manj kot 2%. Žal pa zaposlujemo veliko ljudi 3. in 4. stopnje izobrazbe in premalo 6. in 7. stopnje, to je z višjo in visoko šolo. Člani komiteja so ugotovili, da je tudi štipendijska politika kadrovanja usmerjena v ohranitev obstoječe strukture kadrov. Za kakršenkoli napredek pa potrebujemo agresivnejšo kadrovsko politiko, ki bo dala kakovostne kadre. »Potrebujemo ljudi, ki jim bo nova, sodobna tehnologija vsakdanjost in ki bodo tudi mislili na naš razvoj do leta 1900 ali celo 2000. Mi imamo v proizvodnji preveč otepanja z reševanjem vsakdanjih problemov, da bi nam ostalo kaj energije že za razmišljanje o razvoju,« je zaključil eden izmed navzočih. osebnih dohodkov nerealna — previsoka. Tudi gibanje zaposlovanja je nenormalno — a ugodno — nezaposlenih je manj kot 2%. Žal pa zaposlujemo veliko ljudi 3. in 4. stopnje izobrazbe in premalo 6. in 7. stopnje, to je z višjo in visoko šolo. Člani komiteja so ugotovili, da je tudi štipendijska politika kadrovanja usmerjena v ohranitev obstoječe strukture kadrov. KADRI RASTEJO Z Za kakršenkoli napredek pa potrebujemo agresivnejšo kadrovsko politiko, ki bo dala kakovostne kadre. »Potrebujemo ljudi, ki jim bo nova, sodobna tehnologija vsakdanjost in ki bodo tudi mislili na naš razvoj do leta 1900 ali celo 2000. Mi imamo v proizvodnji preveč otepanja z reševanjem vsakdanjih problemov, da bi nam ostalo kaj energije že za razmišljanje o razvoju,« je zaključil eden izmed navzočih. TRUDA Glavna tematska področja študija šole v Kumrovcu se delijo v vrsto podpoglavij — vsako področje slušatelji, mentorji in predavatelji obdelujejo glede na njegovo obsežnost 20 do 40 dni. Naslovi tem so: Teoretične osnove marksizma, Kritika politične ekonomije, Priprava in zgodovinski razvoj socialistične revolucije, Družbenoekonomski odnosi socialističnega samoupravljanja, Politični sistem socialističnega samoupravljanja, Zveza komunistov Jugoslavije v sistemu socialističnega samoupravljanja, Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita in Socializem kot svetovni proces. Jože KUPLENIK, rojen leta 1947, je po izobrazbi papirničar, zaposlen v Tovarni Celuloze in papirja Djuro Salaj, tozd Tovarna embalaže Senovo. V Zvezo komunistov je stopil leta 1977, v Krškem je končal občinsko dopisno šolo marksizma, v Kumrovcu pa je letošnjo zimo z uspehom obiskoval Politično šolo CK ZKJ Josip Broz — Tito. »Osnova uspešnemu študiju v kumrove-čki šoli naj bi za nas — neposredne proizvajalce — bila enoletna politična šola CK ZKS v Ljubljani,« pripoveduje Jože KUPLENIK. V tej visoki šoli morate pridobiti predvsem še več teoretičnega znanja, da boste v praksi — z izkušnjami, ki ste si jih med delom nabrali — na terenu lahko še bolje dojeli zakonitosti in protislovja družbenega razvoja, čas in svet, v katerem živimo, da bi še bolje spoznali naloge in vodilno vlogo delavskega razreda in njegove avantgarde — Zveze komunistov Jugoslavije. Vse to vam bo pomagalo, ko se vrnete tja, kjer ste zaposleni, da se boste lažje znašli, lažje uresničevali svoje naloge. (J. B. Tito: »Borba in razvoj KPJ med dvema vojnama« — Predavanja v politični šoli ZKJ J. B. Tito, Kumrovec, 26. in 27. marca 1977) »Jaz je seveda nisem imel in sem zaradi tega bil kar malo prikrajšan. Zelo sem se moral potruditi, da bi obvladal vse, kar seje od mene zahtevalo. Snov je zelo obsežna, izhaja iz klasikov marksizma in se končuje v najsodobnejših delih najbolj znanih avtorjev. Literatura je neverjetno obsežna: ugotovili smo, da bi bili morali včasih v 24 urah (med posameznimi predavanji) preštudirati 400 do 500 strani teksta kot pripravo enemu predavanju. To je pač najvišja oblika usposabljanja v CK ŽKJ in je namenjena vrhunskim kadrom za delo v DPO. Temu primerno seje bilo treba potruditi. Program vključuje 8 tematskih glavnih področij. Dodatno so še vsi simpoziji Boj zoper frakcionaštvo je pričel že zdavnaj že pred letom 1927. Seveda pa so bile težave, saj je vsakdo, ki je skušal kritizirati frakcionaštvo v vrhovih Partije, tvegal, da ga bodo vrgli iz Partije. (J. B.Tito: »Borba in razvoj KPJmed dvema vojnama« — Predavanja v politični šoli ZKJ J. B. Tito, Kumrovec, 26. in 27. marca 1977) (tudi mednarodni), kolokviji, okrogle mize, promocije strokovnih knjig, problemske konference... Zanimivo je bilo, kako so tudi najuglednejši avtorji — svetovnega slovesa — včasih tudi ure in ure morali braniti kako svojo tezo v razgovoru z nami. Predavatelji in mentorji so tudi najboljši in najvidnejši strokovnjaki svojih področij, a kljub temu so podrejeni stalnemu ocenjevanju slušateljev. Tisti, ki smo ga »negativno ocenili«, ni več povabljen v Kumrovec. Tudi ocenjevanje uspešnosti dela slušateljev ni klasično — šolsko. Ni spraševanja in testov, saj je vsem cilj, da odnesejo čim več znanja. Zato delo teče v skupinah, v sodelovanju z mentorji. Sicer obsežna predavanja dajejo le določene smernice za individualni študij gradiva in so na sporedu vsak drugi dan po 3 ure. Vmes so razgovori po delovnih skupinah (9 do 12 ljudi) v diskusijskem kabinetu. Tu se predebatira del gradiva, ocenjujejo se predavatelji, mentorji in slušatelji. Ocena je sestavljena iz treh delov: samostojnosti pri delu in razmišljanju v obvladovanju snovi, interpretacije gradiva in iz samoocene. Pri delu v skupinah predavatelj (vodja tematske celote) opravi dodatno predavanje — sintezo, v katerem oceni opravljeno delo, razjasni probleme, ki so se mu zdeli problematični... Vsak slušatelj napiše tudi zaključno nalogo. Naslov zanjo izbere izmed 300 možnih tem, lahko pa obdela tudi povsem samostojno izbran problem. Vsaka tematska celota predvideva tudi delo na terenu — razgovore v OZD, obisk Bilo je tudi partij s stotinami tisočev članov, bile so daleč številnejše od naše, a vendar smo mi, navkljub vsem obtožbam proti nam, ubranili čast naše Partije, oprali sramoto, ki so nam je prizadejale frakcijske borbe, in izvršili največje delo, ki ga lahko opravi neka partija — osvobodili smo deželo in pričeli graditi socializem. (J. B. Tito: »Borba in razvoj KPJ med dvema vojnama« — Predavanja v politični šoli ZKJ J. B. Tito, Kumrovec, 26. in 27. marca 1977) vojaških objektov, spominskih obeležij in zgodovinskih krajev... Pri tem človek izve in doživi toliko, kot sicer ne bi v vsem življenju.« Večina časa je namenjena študiju, s tem se misli zlasti na nočni čas. Kadar okoliščine dopuščajo, slušatelji zaspijo za kako urico. Sicer pa: predavanja, razgovori, sinteze, študij, cigarete, kava, razgovori. Vsi — slušatelji in mentorji oz. predavatelji — stanujejo v domu in so eni drugim vedno na razpolago tudi za razgovor o čisto osebnih stvareh. Domov se gre ob zaključku vsake tematske celote za več dni skupaj. Zato pa med študijem ni nedelj in počitka. »Nekaj jih tudi ni preneslo takega tempa — zboleli so in so morali odstopiti,« pravi Jože Kuplenik. V biltenu DESETA, ki nosi ime po zaporedni številki generacije v kumrovški šoli, smo prebrali, daje bilo naporno. Prebrali pa smo, da so se slušatelji med seboj zbližali, da so doživeli tudi veliko prijetnih trenutkov, da so živeli tako kot vsi šolarji sveta, le z eno razliko: nje je vezala odgovornost do tistih, ki so jih poslali v Kumrovec, Iz nekaterih občinskih komitejev ZK so se za delo »svojih« varovancev redno zanimali. Veliko je bilo tudi indiferentnih — žal tudi krški med njimi. Kljub temu in vsem ostalim težavam pa Jože Kuplenik s ponosom pove, da se je skupina slušateljev iz SR Slovenije dobro odrezala, da so tudi letos zelo uspešno in z obsežnim programom obeležili 8. februar, dan slovenske kulture, ki pomeni za vso šolo vrhunec v nizu kulturnih in družbenih prireditev, da so se člani skupine tako dobro vrasli v delovne skupine, ki so nacionalno mešanega sestava, da so se komaj kdaj uspeli sestati zaradi kakega delovnega razgovora. 18 NAŠ G LAS 9 Dokler je to bilo možno, je pokojni predsednik Tito obiskoval šolo v tva CK ZKJ Alli Shukrija. Mladenič z brado na levi ob tovarišu Shukr(fl Kumrovcu in se živo zanimal za njene gojence. Tokrat je med obiskom je ravnatelj šole Ivica Račan. izpolnil željo slušateljev in se z njimi fotografiral predsednik Predsedu- je zanje organizirana pomoč. Obvezno literaturo dobi vsak slušatelj že v svojem občinskem komiteju. Na razpolago je tudi interna knjižnica šole in Centralnega ko-; miteja ZKS ter vse ostale knjižnice v Ljubljani. Če so s kako literaturo nepremostljive težave, pa priskoči na pomoč uprava šole in jo preslika. Razen predavanj — šola ima 4 redne in vrsto honorarnih predavateljev — so v program dela vključene tudi t. i. delovne ekskurzije, za katere so zadolženi posamezni predavatelji in slušatelji, ki skrbijo za kroniko. Seveda je enaza-nimivejših ekskurzij tista v zagorski rudnik, pa obisk vinske kleti v Ormožu...« Izvenšolska dejavnost obsega šport, rekreacijo kar tako, kulturniško dejavnost in proslave pod vodstvom mentorice za javno delo... »Sedanja generacija (v šolskem letu 1985/86) bo imela veliko boljše pogoje, kot smo jih imeli mi,« jim kar malo zavida Al-bin NAMESTNIK. »Dobili bodo videorekorder in kamero, magnetofon za snemanje različnih tem... Težak je zlasti začetek, a z organiziranim delom je možno izpolniti vse obveznosti. Sama šola daje dobro podlago za vsak študij na višje- in visokošolskih ustanovah, čeprav izpitov ni možno drugje uveljavljati. Pri delu je treba veliko samoiniciativnosti in lastnega odrekanja, dobre volje in še česa.« Med 43 slušatelji je bila izobrazbena struktura zelo različna: od tistih z osnovno šolo do tistih z visoko. Največ pa je le delavcev iz neposredne proizvodnje. Seveda to terja od predavateljev diferenciran pristop. Ima pa Albin pripombo: »Na občinskih komitejih žal mislijo, da so s kadrovanjem slušateljev v politično šolo svojo dolžnost opravili. Z njim ne navezujejo nikakršnih stikov.« Politična šola CK ZKJ Josip Broz — Tito v Kumrovcu je odprtega tipa. Predavanj in razgovorov so se razen 114 slušateljev udeleževali tako posamezniki kot skupine iz občinskih komitejev, pa tja do skupin učencev, včlanjenih v marskist ične krožke po šolah. To informacijo objavljamo na pobudo tovariša Kuplenika predvsem kot vabilo tudi komunistom in aktivistom iz naše občine za obisk predavanj — vsaj v okviru idejnopoli-tičnega usposabljanja. Albin NAMESTNIK je rojen leta 1959, končal je Kadetsko šolo v Tacnu in je sedaj zaposlen na Postaji milice v Krškem. V zvezo komunistov je stopil leta 1977, v Krškem je opravil dopisno šolo marksizma, šolsko leto 1984/85 pa je preživel v Ljubljani, kjer je z uspehom zaključil študij na enoletni politični šoli CK ZKS. »Enoletna politična šola CK ZKS v Ljubljani je pač v rangu srednje šole in ima temu ustrezen tudi način dela: predavanja, nenapovedani testi, spraševanje slušateljev...,« pravi Albin NAMESTNIK o »svoji« izkušnji s šolo. »Šola ima 2 oddelka v Ljubljani in enega v Mariboru, slušatelji lahko stanujejo v domu FSPN ali doma in se vsakodnevno vozijo k pouku. Za nje — vozače — se seveda nekoliko zaplete pri popoldanskih dejavnostih — obiskih muzejev, razstav, kulturnih prireditev.... Predavanja trajajo po 2 uri skupaj za vsak predmet, šolsko le, to je razdeljeno na semestre, ob tem pa se na koncu leta skupno izdela še opisna ocena, ki jo sestavijo razrednik, učiteljski kader in slušatelji za vsakega izmed kolegov. To oceno dobita tudi občinski in centralni komite ZK, skupno z oceno sposobnosti slušatelja.« Skratka: šola kot šola, bi kdo rekel. Pa ni povsem tako. Za temi slušatelji stoji Partija in tu ni špricanja. »V šoli je sicer načelo enakopravnosti, a dva izmed naših kolegov sta skušala biti bolj enaka od ostalih pa sta »špricala« predavanja. Izključili smo ju iz šole, njuni osnovni organizaciji pa iz članstva v ZK.« Tudi tu je delo organizirano skozi ves dan. Če ni športnih, kulturnih ali kakih drugih dejavnosti, so predavanja in razgovori z uglednimi gosti, ki jih predlagajo oz. povabijo bodisi slušatelji, bodisi predavatelji. Včasih gre za razgovor o temi, ki so jo slušatelji že poslušali med poukom, včasih pa o temi, ki je aktualna kar tako. »Delo je zahtevno in naporno,« pravi Albin, »ob prihodu in ob zaključku šolanja znanje slušateljev testirajo. S tem ugotovijo njihove začetne možnosti in to, koliko so v šoli globalno pridobili. Tisti, ki ne zmorejo sami, se lahko vključijo v delo skupin, kjer NAS G LAS 9 19 Spominski posnetek na delovni obisk slušateljev enoletne politične šole CK ZKS v rudniku rjavega premoga Zagorje ob Savi Tudi tovariš Namestnik je pred zaključkom šole izdelal seminarsko nalogo. Veliko nalog pa je bilo treba napisati kar za sproti in jih tudi predstaviti ter zagovarjati pred razredom. Pač: eden od načinov navajanja na samostojno javno nastopanje pred skupino, na logično oblikovanje misli.... Sedaj, ko je leto šolanja za njima, smo ju povprašali po počutju. Jože KUPLENIK: »Bilo je naporno, doma sem zamudil veliko mednarodnih sejmov, kjer se človek lahko marsičesa nauči. Že prej sem veliko deloval v samoupravnih telesih — pred odhodom v Kumrovec sem bil predsednik centralnega delavskega sveta TCP. Sedaj opažam pri ljudeh veliko apatičnost, konformizem, občutek nemoči, manjšo odzivnost članstva v OO ZK. Tovariši pa mi pravijo: Se boš že umiril!« Albin NAMESTNIK: »Za delo je treba krepko poprijeti. V tem letu sem zamudil veliko novih predpisov, zlasti pa oblik dela, več se zahteva..., vse te vrzeli je treba zapolniti. Pred odhodom v Ljubljano sem bil sekretar OO ZK Postaje milice Krško in že takrat mi je bilo jasno, da ta šola zame ne bo pomenila nikakršnih ugodnosti, napredovanj, ampak samo še več obveznosti.« Sklepi, stališča, smernice, naloge na področju: INOVACIJSKE DEJAVNOSTI, VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA TER SODELOVANJA IN DELITVE DELA V MEDNARODNIH ODNOSIH Skozi vso letošnjo spomlad so se v organizaciji Občinskega komiteja ZKS Krško vrstile priprave na problemske konference o treh tematskih področjih, ki trenutno zelo živo zadevajo našo družbenopolitično skupnost, vse njene delovne ljudi in občane. Zavedati se moramo, da je s to problematiko res prizadet posredno ali neposredno vsak izmed nas in da nam je zato tudi skupna naloga sodelovati pri njenem razreševanju. Zato so sklepi, usmeritve in stališča, ki so jih na podlagi razprave na problemskih konferencah pripravile delovne skupine ter sprejeli člani Občinskega komiteja ZKS, obvezujoči za vse komuniste. Od tod tudi naše prepričanje, da ne bo odveč, če vam omenjeno gradivo posredujemo še enkrat, čeprav smo o vseh treh problemskih sklopih (inovacijska dejavnost, vzgoja in izobraževanje in mednarodno sodelovanje) že pisali. Občinski komite ZKS Krško je torej na svoji seji 11. julija razpravljal in sprejel naslednje sklepe, usmeritve in stališča za uresničevanje nalog članov ZK na področjih: večjih DO uvajala tudi posebna služba (skrb za patentne in inovacijske informacije, organiziranost inovacijskih procesov itd.). 10. V večji meri koristiti ugodnosti kreditnega sistema za hitrejšo in učinkovito realizacijo inovacij. Predlagamo, da zgoraj navedeno problematiko obravnava tudi Zbor združenega dela SO Krško. Sklepe, ki jih je sprejel Občinski komite ZKS Krško, morajo OO ZK preverjati ob obravnavah periodičnih obračunov svoje sredine. Predsedstvo problemske konference se zadolžuje, da vsakega pol leta poroča komiteju o stanju in premikih na področju inovacijske dejavnosti. RAZVOJ IN INOVACIJSKA DEJAVNOST 1. Inovacijska dejavnost mora postati sestavni del enostavne in razširjene reprodukcije ter v zvezi s tem imeti posebno mesto v naših planskih dokumentih. 2. Spodbujanje inovacijske dejavnosti je naloga vseh sredin, zlasti gospodarskih organizacij, in mora biti zasnovana na vseh oblikah materialne in moralne stimulacije. Poskrbeti moramo, da bomo ustvarjalnim ljudem dali družbeno veljavo, za kar se moramo posluževati vseh oblik propagiranja, publiciranja itd. 3. Odnos do inovacijske dejavnosti naj bo sestavni del kadrovske politike na vseh področjih našega dela. 4. V izobraževalni sistem je potrebno vnesti nove prvine za osnovno in dopolnilno izobraževanje kadrov ter materialno podpreti ZTK in razna društva, ki delujejo na področju tehnične animacije z mladino. 5. Uvesti v vseh DO občine ustrezno pravno stanje te dejavnosti s pravilniki na podlagi poenotenih meril. 6. Vztrajati, da se čimprej sprejme kategorija »inovacijskega dohodka«, ter s tem doseči večjo in širšo osveščenost o ekonomskem pomenu inovacijskih procesov. 7. V praksi se je potrebno posluževati vseh organiziranih oblik za pridobivanje in uvajanje vseh zaposlenih v smeri inovacijske dejavnosti (krožki za izboljšanje proizvodnje, razpisi, usmerjena množična inventivna dejavnost itd.). 8. V proces pospeševanja te dejavnosti vključiti vsa strokovna društva, prav tako pa tudi dati pogoje za spodbujanje množične inventivne dejavnosti ter timskega dela. Ob tem je potrebno tudi intezivirati raziskovalno dejavnost v DO z razvojem njihovih razvojnih služb in povezovanju leteli v Posavju in širše. 9. Vodstvene in vodilne strukture morajo obvladati strokovno in poslovno plat področja inovacij, poleg njih pa bi se vsaj v MEDNARODNO SODELOVANJE 1. Sedanja stopnja družbenoekonomskega in družbenega razvoja in cilji dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije potrjujejo nujnost hitrejšega razvoja mednarodnega sodelovanja in ekonomske menjave ter vključevanja v mednarodno delitev dela. To je eden od bistvenih pogojev za učinkovitejši razvoj naše družbe in uresničevanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Izredno nagel tehnični in tehnološki razvoj v svetu postavlja pred združeno delo in družbo kot celoto potrebo in zahtevo ustreznega prestrukturiranja razvojnih elementov in proizvodnih odnosov, da bi lahko hitreje sledili razvoju v svetu in se v mednarodni ekonomski menjavi uveljavili kot pomemben in enakopraven dejavnik. Zato mora biti dejavnost vseh družbenih in samoupravnih dejavnikov usmerjena v to, da bo mednarodna ekonomska menjava postala sestavni del razvojnih programov 20 NAS G LAS 9 ter trajne aktivnosti in naravnanosti samoupravnega odločanja. V skladu s temi izhodišči morajo organizacije, organi in člani ZKS neposredno, zlasti pa v SZDL in sindikatih, zagotavljati odločilni vpliv delegatskega sistema od TOZD in krajevne skupnosti do občinske skupščine, da bo mednarodno sodelovanje dejansko postalo sestavni del procesa samoupravnega odločanja in dejavnosti vseh organiziranih socialističnih sil in samoupravnih subjektov. Z neposrednim delovanjem in v aktivnosti drugih DPO morajo spodbujati in razvijati vse oblike mednarodnega sodelovanja ter hitrejšega razvoja ekonomske menjave in vključevanja v mednarodno delitev dela. 2. Občina kot samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost je osnovna celica v mednarodnem sodelovanju, v kateri delovni ljudje ustvarjajo materialno osnovo ekonomske menjave in razvijajo vse tiste oblike mednarodnega sodelovanja, ki najbolj neposredno zajemajo in angažirajo najširši krog delovnih ljudi in občanov. Razvoj mednarodnega sodelovanja in ekonomske menjave ter vključevanja v mednarodno delitev dela je in mora biti strateška opredelitev in trajna razvojna usmeritev, zasnovana na konkretnih nalogah in nosilcih v vseh načrtih in programih srednjeročnega in dolgoročnega razvoja občine ter vseh samoupravnih organizacij in skupnosti. Zato je v skupščinskem delegatskem sistemu mednarodno sodelovanje uveljavljati kot del rednih nalog občinske skupščine in njenih organov. Z določanjem politike in usmerjanjem aktivnosti ter sprejemanjem ustreznih ukrepov je treba ustvarjati pogoje za hitrejši razvoj mednarodne ekonomske menjave in sodelovanja ter vključevanje v mednarodno delitev dela na trajnejših osnovah in novih razsežnostih. 3. Temeljne in druge organizacije združenega dela kot osnovni nosilci materialne osnove mednarodne ekonomske menjave, morajo vprašanje hitrejšega razvoja izvoza in vključevanja v mednarodno delitev dela postaviti v ospredje svoje ekonomske politike in samoupravnega odločanja. Pri tem je bistvena takšna usmeritev, ki bo zagotavljala dolgoročno proizvodno in poslovno naravnanost ter ustvarjanje dohodka ob kar najbolj enakopravnem položaju v odnosu do tuje organizacije ter pri uveljavljanju skupnega interesa z ekonomskimi dejavniki v tujini. V ta namen mora biti posebna skrb namenjena izvozni naravnanosti celotnega proizvodnega sistema, dvigu produktivnosti in konkurenčnosti, poenotenem nastopanju na tujem trgu in usposabljanju kadrov za delo v mednarodni menjavi. 4. Krepitev mednarodnega sodelovanja in širitev ekonomske menjave z nerazvitim svetom je usodno povezana z življenjskimi interesi našega delavskega razreda ter delovnih ljudi neuvrščenih in nerazvitih držav. Zato je vzpostavljanje in razvijanje tega sodelovanja, še zlasti ekonomske menjave konkretna oblika neposredne pomoči nerazvitim in državam v razvoju, uresničevanje politike neuvrščenih in perspektiva našega ekonomskega razvoja. JOŽE LIPAR, 6. r. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško: PTIČJE GNEZDO 5. Še naprej je treba razvijati in poglabljati sodelovanje z občinami in ustreznimi organizacijami v tujini ter slovenskimi kraji v zamejstvu, pri čemer se morajo angažirati tudi organizacije združenega dela — izvoznice ter krajevne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. To bo prispevalo k boljšemu medsebojnemu poznavanju ter utrjevanju zaupanja in prijateljstva. Vse oblike sodelovanja je graditi na dolgoročnih osnovah in načelih odprtosti naše družbe in tesnejšem povezovanju med ljudmi in njihovimi organiziranimi oblikami. 6. V okviru rednega dela vseh samoupravnih organizacij in skupnosti ter njihovih organov je posebno skrb nameniti našim delavcem na začasnem delu v tujini kot delu našega delavskega razreda. Le-ti so s svojimi organiziranimi oblikami delovanja neposredni nosilci posredovanja naše kulture in spoznavanja našega družbenega sistema pomemben dejavnik v gospodarskem razvoju občine ter izpostavljanja in razvijanja prijateljstva in sodelovanja z organizacijami, organi in ljudmi v deželah, kjer živijo. S konkretnimi programi je treba družbeno akcijo usmeriti v ustvarjanje pogojev in realnih možnosti za njihovo vračanje v domovino in vključevanje v vse oblike združenega dela, zlasti drobnega gospodarstva, v nudenje pomoči pri samoorganiziranju ter vzpostavljanju in razvijanju čimbolj neposrednih oblik stikov in sodelovanja z organizacijami naših delavcev na tujem. 7. Sodelovanje z zvezami študentov z> drugih kontinentov, zlasti iz neuvrščenih držav in dežel v razvoju.ter izmenjava naših študentov s študenti iz razvitih in drugih držav so pomembna oblika mednarodnega sodelovanja. Razvijanje teh odnosov predstavlja neposredno pomoč za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj ter sodelovanje z nerazvitim svetom in neuvrščenimi državami ter omogoča medsebojno poznavanje in vključevanje v mednarodno delitev dela. Zato je treba v organizacijah združenega dela, organizaciji študentov in drugih samoupravnih organizacijah pospešiti organiziranje počitniške in redne študijske prakse ter druge organizirane oblike izmenjave študentov. 8. Občinski komite ZKS bo redno spremljal uresničevanje gornjih stališč in smernic in izvajanje konkretnih nalog v vseh samoupravnih skupnostih in organizacijah ter po potrebi sprejemal ustrezne ukrepe. 9. Občinski komite ZKS nalaga vsem komunistom v samoupravnih subjektih in organih skupščinskega sistema, temeljnih in drugih organizacij ZD ter družbenopolitičnih organizacijah, da na podlagi gornjih sklepov in stališč do 30. septembra 1985 izdelajo svoj akcijski načrt za izvajanje konkretnih nalog na področju mednarodnega sodelovanja ter zadolžuje komisijo za mednarodne odnose, da spremlja izvajanje teh sklepov ter redno obvešča občinski komite o tem. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 1. V zadnjih 10 letih poteka celovita preobrazba vzgoje in izobraževanja, ki jo je spodbudil in ji postavil idejne temelje 10. kongres ZKJ 1974. leta. Spremembe zajemajo družbenoekonomske odnose in vsebino ter organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa. Idejna naravnanost vzgoje in izobraževanja je v celoti izraz usmerjenosti samoupravne socialistične družbe, da oblikuje samostojno, svobodno in ustvarjalno osebnost, ki se bo znala aktivno vključiti v delo, samoupravljanje in osebno življenje. Dolžnost vseh delavcev v vzgoji in izobraževanju je, da načrtno in poglobljeno razvijajo pri učencih delovno, politehnično, prometno, zdravstveno, poklicno in kulturno vzgojo ter samoupravljanje učencev. Posebno skrb moramo posvetiti ohranjanju, negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB in socialistične revolucije. Komunisti v vzgojnoizobraževalnih organizacijah morajo biti nosilci stalnega ideološkega usposabljanja delavcev v vzgoji in izobraževanju in odgovorni za ideološko naravnanost dela v svoji sredini. 2. Novi zakoni na področju vzgoje in izobraževanja vsebujejo temeljno načelo vsebinske in pedagoško-strokovne prenove vzgoje in izobraževanja, s tem pa bistveno razširjajo funkcijo in naloge te dejavnosti. Ena glavnih opredelitev novih zakonov je odprtost šole v okolje, tako imenovano podružbljanje vzgoje in izobraževanja. To NAS G LAS 9 21 je obsežen in zapleten proces, ki ne zahteva samo angažiranosti delavcev v vzgoji in izobraževanju, pač pa tudi staršev, občanov, delavce v OZD, družbenopolitične skupnosti v KS in občini, skratka družbe kot celote. Uspešnost podružbljanja je pogojena s stopnjo skrbi in interesa v vseh družbenih sferah ter s kvaliteto sodelovanja med družbenimi dejavniki pri načrtovanju vzgoje in izobraževanja, zagotavljanju pogojev za uspešno vzgojno izobraževalno delo in pri vrednotenju te dejavnosti. Naloga je trajna in zahteva angažiranost in sodelovanje vzgojno-izobraževalne organizacije s posameznimi dejavniki v KS in občini in obratno. 3. Temeljni nosilci izvajanja prenove vzgoje in izobraževanja so učitelji in vzgojitelji. Brez stalnega strokovnega, pedagoškega in ideološkega usposabljanja ne bodo sposobni izvajati v praksi vseh nalog, ki jih postavlja nov zakon in nov program življenja in dela šole. Vsaka vzogjnoizob-raževalna organizacija in vsak delavec znotraj nje mora izvesti svojo notranjo reformo — poglobiti kvaliteto vzgojn-oizobraževalnega dela, demokratizacijo odnosov, razvijati ustvarjalnost učencev, delovno vzgojo, vključevati zunanje sodelavce v vzgojnoizobraževalni proces. Učiteljem in vzgojiteljem je potrebno dati vso podporo, da si pridobijo visoko izobrazbo. 4. Na angažiranost pedagoškega delavca v veliki meri vpliva njegov družbeni in ekonomski položaj, ki-se iz leta v leto slabša. Delež družbenega proizvoda, ki je namenjen vzgoji in izobraževanju, konstantno pada. Se vse prepogosto se smatra vzgoja in izobraževanje kot poraba, ki bremeni bruto OD in zmanjšuje akumulacijsko sposobnost OZD. Prispevek vzgoje in izobraževanja za splošen napredek družbe ni ocenjen. Zavzemati se moramo, da bomo padanje ekonomskega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju ustavili in postopno izenačili z gospodarstvom, najkasneje v dveh letih. Prva sanacija OD naj se realizira v juniju 1985. NOSILCI: SIS, ki financirajo posamezne vrste vzgoje in izobraževanja, naj izdelajo terminsko opredeljene sanacijske programe. Izujalci morajo aktivno sodelovati pri sprejemanju branžnega sporazuma o delitvi dohodka in OD, da bo takšen, kot ga želimo. Vzporedno s tem pa je nujno postopno zagotavljati materialne pogoje za izvajanje sporazuma. Pogoje pridobivanja dohodka in OD je potrebno poenotiti ob upoštevanju kvalitetne izvedbe programov in specifičnosti dejavnosti posameznih vzgojnoizobraže-valnih organizacij. Minulo delo pedagoških delavcev je prenizko ovrednoteno, zato je potrebno čimprej pristopiti k spremembi predlaganega minulega dela oz. k izdelavi meril v skladu z zakonom o razširjeni reprodukciji o minulem delu. Sprožiti je potrebno akcijo za sanacijo pokojninske osnove delavcev, ki so bili zaposleni v vzgoji in izobraževanju. NOSILCI: OO ZS, OO ZS delavcev v vzgoji in izobraževanju, OS ZSS. S. Med izvajalci in uporabniki ni povezave, skupnega interesa, zato tudi svobodna menjava ni zaživela v pravem pomenu. Osnova vrednotenja dela mora postati program, kvaliteta in kvantiteta programa ter realizacija. Program se vrednoti na osnovi samoupravno sprejetih meril V skupščinah ustreznih SIS. Uresničevanje svobodne menjave dela je pogojeno z učinkovitim gospodarjenjem v organizacijah materialne proizvodnje, zato so soodgovorne za možnost izvedbe programov izvajalcev. NOSILCI: SIS s svojimi samoupravnimi organi, DO izvajalcev in uporabnikov , Komite za družbene dejavnosti kot koordinator . 6. Izvajalci v vzgoji in izobraževanju, predvsem v osnovnem šolstvu, delujejo precej neenotno, kar se občasno izraza v konfliktnih situacijah. Osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove se morajo na nekaterih področjih povezovati, ker le na ta način bomo kvalitetno spreminjali odnose in dejavnosti v vzgoji in izobraževanju. Ponovno je potrebno oživiti aktivnosti v zvezi s samoupravnim povezovanjem OŠ in VVU. Komisija, ki je že delovala, naj se ponovno aktivira. Akcijska enotnost pri reševanju problemov s področja vzgoje in izobraževanja je nujna pri skupnem nastopanju navzven, posebno še komunistov in vodstvenih delavcev. NOSILCI: aktiv komunistov delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, odbor sindikata delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, aktiv ravnateljev, zbor izvajalcev . 7. Težiti moramo k izenačevanju pogojev za delo učencev in delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vse OŠ naj bi postopno prešle na celodnevno obliko dela, v kateri bomo lahko izvajali vse naloge, kijih posta- vlja zakon o OŠ. V občini delujeta dve COŠ, na drugih šolah pa izvajajo elemente COŠ in se s tem približujejo tej obliki dela. Za naslednje srednjeročno obdobje je potrebno na osnovi strokovne analize pripraviti predlog prehoda vseh šol na celodnevno obliko dela. Ob tem je potrebno zagotavljati prostorske, kadrovske in materialne pogoje dela. Z organizirano vzgojo je treba zagotoviti vsakemu predšolskemu otroku pogoje za njegov optimalni razvoj. NOSILCI: Zavod SRS za šolstvo, OIS — odbor za osnovno šolo , OK SZDL — svet za vzgojo in izobraževanje , zbor izvajalcev . 8. Znanju bomo morali dati v bodoče več veljave. Kljub težki gospodarski situaciji se moramo zavedati, da je napredek družbe kot celote odvisen od znanja, ki ga bomo vlagali v uveljavitev novih kvalitet in da bo v vzgojo in izobreževanje potrebno tudi v .naprej vlagati sredstva za posodabljanje materialne osnove Investicijski načrti, sprejeti v prejšnjih in sedanjem srednjeročnem planu, naj se realizirajo v skladu s potrebami. Viri sredstev so predvsem: združena sredstva amortizacije, posebna prispevna stopnja, samoprispevki občanov, sredstva RIS za usmerjeno izobraževanje in druge oblike neposredne svobodne menjave dela. Vsaka nova investicija pomeni po izgradnji širitev programa in s tem večje materialne stroške, kar mora biti dodatno finančno ovrednoteno. 9. Pripravništvo je del vzgoje in izobraževanja, zato moramo vsem absolventom od III. stopnje naprej zagotoviti pripravništvo na osnovi predloga šole, ki izobražuje te profile delavcev. Za reprodukcijo pedagoškega kadra so osnovne šole dolžne usmerjati učence, ki imajo sposobnosti za pedagoško delo, v pedagoške šole. UstrezneSIS pa morajozago- JANI KODRIČ, 8. r. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško: V VINSKI KLETI 22 NAŠ G LAS 9 tavljati sredstva za štipendiranje, pedagoško prakso in izvedbo pripravništva v letnih programih v skladu z zakonodajo. V programe usmerjenega izobraževanja moramo usmerjati učence na osnovi razvojnih programov OZD in v skladu s tem dograjevati mrežo srednjih šol. NOSILCI: Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje, Skupnost za zaposlovanje, Srednja šola kovinarske in elektro-teh. usmeritve, OŠ, OIS, SOV, PIS, OZD. 10. Izobraževanje odraslih je potrebno vgraditi v enotni sistem izobraževanja, na tej osnovi zagotoviti celovitejšo izobraževanje odraslih — enotnost pristopa. STOLPEC ALI DVA ZA PRISPEVKE MLADIH Dvoje pesmi Alenke Mirt TI IN JAZ Potujoči cirkus, glavna vloga pripada tebi. Maska,... in čas, ki te pokopava. Zakaj me tako gledaš? Sem mar kriva, če si želel igrati leva? SAJ ŠE SAMA NE VEM S prstom brodim po kavinih usedlinah... Počutim se kot umazana skodelica. Moj pogled išče nek smisel in izhod iz blodnje. Kaj sem že hotela reči? MED ŠOLSKIM LETOM SE JE MARSIKAJ ZGODILO... Iz življenja in dela naše osemletke s prilagojenim programom Ob zaključku letošnjega šolskega leta so nam z OSNOVNE ŠOLE DR. MIHAJLA ROSTOHARJA KRŠKO prinesli prgišče šolarskih zapisov o življenju in delu učencev te naše osemletke s prilagojenim programom ter nekaj imenitnih likovnih stvaritev učencev, s katerimi so sicer okrašene stene hodnikov te šole. Prav je, da si te grafične izdelke, ki so zahtevali dosti truda in znanja mladih ustvarjalcev ter mentorskih sposobnosti njihovega učitelja Mirana Frica, damo na ogled tudi tistim, kijih njihova pota nikoli ne zanesejo v prostore OŠ dr. M. Rostoharja. Pisni sestavki pa bodo bralcem predstavili del pestrega utripa na tej naši šoli Zagotoviti moramo temeljne pogoje za delo Delavske univerze Krško. S tem je pogojena kvaliteta izobraževanja odraslih v občini Krško. Združeno delo mora informirati Delavsko univerzo o potrebah po izobraževanju svojih delavcev. Družbenopolitično izobraževanje mora postati sestavina vsake izobraževalne oblike, za uresničevanje tega programa so dolžni uporabniki zagotoviti ustrezne prostore. NOSILCI: Delavska univerza in knjižnica Krško, Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje, OIS, DPO. 11. Pri srednjeročnem in dolgoročnem IZLET NA TRŠKO GORO V četrtek smo priredili pohod na Trško goro. Ustavili smo se pri studenčku, kjer smo pili vodo. Nato smo nadaljevali pot. Kmalu smo prispeli na Trško goro. Med potjo smo nabirali zdravilna zelišča in opazovali gozdne živali. Nato smo malicali. Po malici smo se igrali z žogo. Okrog 11. ure smo se odpravili v Krško. Izlet mi je bil všeč, ker sem spoznala mnogo zdravilnih zelišč. Bojanca Kovač, 5. razred POMOČ OSTARELIM Stari ljudje so ubogi in onemogli. Rada jim pomagam. Blizu mojega doma stanuje starejša gospa. Zlomila si je nogo. Velikokrat me ustavi in prosi, naj ji prinesem kaj iz trgovine. Zelo rada ji ustreženi. Starejše ljudi spoštujem. Anita Rupar, 5. razred planiranju kadrov v občini Krško moramo težiti k izboljšanju kadrovske strukture, H je po podatkih po številu kadrov z višjo in visoko izobrazbo precej pod republiškim povprečjem. Razvijati moramo tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, ki bo poleg ostalih prednosti zaposlovala kadre z višjo in visoko izobrazbo. Razvojno prizadetim absolventom osnovnih in srednjih šol je potrebno omogoči, ti daljši čas usposabljanja ob delu in jih po končanem usposabljanju zaposliti kot enakopravne delavce. NOSILCI: OZD Materialne proizvodnje, Skupnost za zaposlovanje., Ob6nsk» kadrovska služba Medobčinska gospodarska zbornica . BILA SEM NA ZBORU PIONIRJEV V LJUBLJANI V petek, ob 7. uri zjutraj sem šla v Lj bljano. V Ljubljani je bil zbor pionirjev. Bilo nas je zelo veliko. Ko smo prišli v Lj_ bljano, smo šli na avtobus, ki nas je odpelj v šolo. V šoli smo si ogledali razstavo. To-varišica nas je seznanila z drugimi otroki, potem smo imeli kosilo. Ko sem pojed!" sem šla z Andrejo domov. V petek sem tu risala na krožniku pri Tromostov. (verjetno: na pločniku — op. ur.). V sobe smo imeli pohod. Prehodila sem 5 krt-Videla sem tudi kurirčkovo torbico. Ko smo prišli na Trg revolucije, je bila proslava. Proslave nisem gledala do konca, ker sem šla z Andrejo na pizzo. Ko je Andreja pojedla, sva šli domov, ker sem jaz imela oo 15. uri vlak. Domov sem prišla ob 17.30. V Ljubljani mi je bilo zelo všeč. Martina Hrovat, 7. razred IRENA CIZERLE, 8. r. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško: PLESALCI (detajl) NAS GLAS 9 23 SODELOVALA SEM PRI VESELI ŠOLI V LJUBLJANI V nedeljo, ob 7. uri zjutraj sem šla v Ljubljano. V Ljubljani je bilo republiško tekmovanje VESELE ŠOLE. Bilo nas je zelo veliko. Ko smo prišli v Ljubljano, smo šli v Cankarjev dom. Tam smo se prijavili za tekmovanje. Dobili smo tudi malico. Ko smo pojedli, smo šli v dvorano. V dvorano je prišel napovedovalec Janez Dolinar. On nam je povedal, kako bo potekal program. Potem je nastopil pevski zbor za pevskim zborom pa Pepe Napak. V dvorani je bil tudi Božo Kos. Prvi del programa seje končal. Začjelo se je tekmovanje. Vprašanja VESELE ŠOLE so bila zelo težka. Ko je bilo tekmovanja konec, smo šli nazaj v dvorano. V dvorano je zopet prišel Janez Dolinar in nam predstavil plesno skupino kazina. Plesali so različne plese. Potem so prišli v dvorano plesalci break dancea. Oponašali so živali. V dvorano je prišel čarovnik. Pokazal nam je, kako se da čarati. Janez Dolinar nam je predstavil čarovnika Daniela Gorjupa, ki je čaral. Pelje tudi študent, ki sam piše besedila, in osnovnošolka, ki tudi sama piše pesmi. Ko je bilo programa konec, so nam povedali rezultate. Veliko tekmovalcev je dobilo dve knjigi in priznanje. Potem smo imeli kosilo. Ko smo pojedli, smo šli na vlak, ki nas je odpeljal domov. V Ljubljani mi je bilo všeč. Videla sem tudi napovedovalca Marjana Laha. Martina Horvat, 7. razred ZIMSKA ŠOLA V NARAVI NA POHORJU Bila sem v šoli v naravi na Pohorju. Bilo je zelo lepo. Vsako jutro smo imeli najprej zajtrk. Potem smo se šli smučat. Tovariš nam je pokazal,kako moramo smučati. V začetku smo bili bolj nerodni. Ko pa nam je že bolje šlo, smo imeli tekmovanje. Osvojila sem prvo mesto pri dekletih. Zvečer smo imeli zabavo. Šola v naravi je kar prehitro minila. Lep spomin pa nam bo ostal za vedno. Sandra Dragonja, S. razred KAKO POMAGAMO NA KMETIJI Na kmetih je težko in koristno delo. Ko pride pomlad, grem na polje. Polja /opet oživijo. S stroji jih obdelamo. Zelo rad imam živino. Imamo deset glav živine. Zato moramo pridelati veliko sena. Najraje imam pomladno pašo. Zgodaj spomladi, ko gredo krave na pašnik, mi je lepo. Včasih greva i mojim bratom skupaj na pašo. Tam se loviva in podiva po pašniku. Zelo rad grem na pašo. Včasih, če ne po/abim. vzamem s seboj tudi piščal. Splezam na visoko drevo in začnem piskati za kratek čas. Ko je čas. da priženem krave domov, gredo krave v hlev in jih privežem. Na kmetiji je lepo živeti, ker rad delani. Martin Bosina, S. razred DUŠAN KOCIPER, 8. r. OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško: MODERNO MESTO IZ ZADNJA POštjzt: Nuklearna elektrarna Krško: USPEŠNO OPRAVLJENA ZAMENJAVA GORIVA, REMONT PO PLANU V samo štirih dneh in pol so delavci NE Krško samostojno opravili eno najzahtevnejših del vsakoletnega remonta - v našem jedrskem prvencu so tretjič doslej zamenjali tretjino gorivnih elementov in s tem zopet napolnili reaktor z gorivom za leto dni obratovanja. Tako kot "šahovska partija", kakor delavci sami slikovito imenujejo operacijo prenašanja gorivnih elementov iz reaktorske posode in nazaj na točno določena mesta v nji, so tudi ostala remontna dela z manjšimi spremembami in prerazporeditvami potekala v okviru plana. Tako je med pregledom diskov turbine, ki so bili opravljeni povsem preventivno, bilo ugotovljeno, da ni nobenih 24 NAS G LAS 9 Pismo Irenine mamice: BILA SEM V ČRNI NA KOROŠKEM... Zveza društev za pomoč duševno prizadetim SR Slovenije organizira vsako leto seminarje za starše s prizadetimi otroci. Mi smo se seminarja, kije bil v Črni na Koroškem, letos udeležili prvič. Bilo nas je 13 družin z vseh strani Slovenije. Starši in otroci, smo se med seboj hitro spoznali. Veliko smo se pogovarjali in izmenjali izkušnje. Marsikomu je odleglo, čeprav smo bili v začetku vsi zelo potrti ob pogledu na vse te prizadete otroke. Imeli smo strokovna predavanja in razgovore. Strokovnjaki so nam skušali čimbolj približati stanje našega otroka. Niso nam dajali lažnih upanj, kajti za stanje našega otroka ni zdravil. In tam, kjer je ostala medicina brez moči, mu lahko pomagamo samo mi — starši. Predvsem moramo svojega otroka sprejeti takšnega, kakršen je. Naša naloga je. da ga naučimo samostojnosti, saj to bo v življenju najbolj potreboval. Pri delu oz. učenju ga moramo vzpodbujati in mu dajati občutek varnosti in ljubezni. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali zavod v Črni, kjer imajo 150 gojencev. Z njimi delajo strokovno usposobljeni delavci. Učijo jih raznih ročnih spretnosti — šivanja, pletenja, kuhanja. Nekateri se naučijo celo branja in pisanja. Imajo svoj bazen in igrišče, kjer se lahko sprostijo. Tudi zunaj zavoda se svobodno gibljejo. Nihče jih ne zapostavlja, krajani so jih sprejeli za svoje. Spoznali smo, kako je naša družba lepo poskrbela za vse te otroke, vendar topline, katero otroci občutijo ob svoji materi in očetu — tega jim ne more dati. Ti otroci se po končanem šolanju zaposlijo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Eno teh delavnic smo tudi videli. Tam izdelujejo čudovite okrasne, predvsem lesene predmete, delajo pa tudi za tovarne. Za svoje delo so nagrajeni. Ko smo se sprehajali med ljudmi v tem malem mestecu na obrobju naše Slovenije, sem imela občutek, da se ni nihče oziral za našimi — nekaterimi tudi vidno prizadetimi otroci, kar pa se pri nas — na žalost, nemalokrat zgodi. Želim, da bi se vsi starši s sorodnimi težavami odločili za tak način spoznavanja in zbliževanja med seboj. Spoznali bi, da v nesreči niso sami. Takega srečanja si še želim. poškodb, a tudi pri pregledovanju ostale o-preme, kot so reaktorske črpalke, uparjal-niki, grelniki in kondenzatorji, ni bilo ničesar nepričakovanega in kar ne bi sodilo v meje normalnega vzdrževanja. Preizkušanje neprepustnosti zadrževalnega hrama, ki je sedaj na vrsti poleg ostalega, je sicer pomembno in tudi zahtevno, vendar za zdaj delavci NE Krško s pomočjo nekaj sto delavcev jugoslovanske industrije uspevajo uresničevati plan, zato je za pričakovati, da bo elektrarna sinhronizira-na okoli 25. avgusta na omrežje, J. septembra pa bo dosegla polno moč, kar pomeni zaključek remonta. g MAVSAR Menjava goriva v jedrskem reaktorju (foto: Ivo Krahulec)