Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 13. avgusta 1924. Izhaja vsako .r.do ob 6 zjutraj. - Cen. 38 Din z. celo leto. - Za inozemstvo 60 Din - Potimezn. itevilka t Din.— V inzer.tnem delu vsaka drobne v-stica ali ni. prostor 10 Din. Spiai in dopiii sc pošiljajo U r * d o i i t v u Domoljub«, naročnina. reklamacij« in inserati pa Upravniltva Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Delovni načrt nove vlade. Nova vlada je takoj, ko je nastopila, sklicala narodno skupščino na izredno zasedanje ter ji predložila svoj delovni načrt, to se pravi: kaj smatra za svojo nalogo, ki naj jo v bližnji bodočnosti izvede. Kratka vsebina te vladne izjave, ki jo je poslancem v imenu vlade prebral ministrski predsednik Davidovič, je sledeča: Vlada trdno stoji na večini skupščine. Kadar bo videla, da večine ni, bo takoj odstopila. Naj\ažnejša naloga nove vlade bo, da bo delala pot sporazumu vseh treh narodov v državi, ker je globoko uver-jena, da se mora skupni dom urediti samo na podlagi dogovora vseh treh narodov. V zunanji politiki hoče delati v prijateljstvu s Francijo, Angleško in Ameriko. Posebno se bo potrudila ohraniti in poglobiti prijateljstvo s sosednimi državami in utrditi geslo: Balkan balkanskim narodom. Hoče odstraniti vse, kar nas danes loči od Rusije. V notranji politiki bo vlada napela vse sile, da se v državno upravo uvede red, pravilnost in nestrankarstvo ter da se zagotovi točno izvrševanje državnih zakonov. Posebno pa bo za vsako ceno in z vsemi sredstvi pobijala korupcijo in bo v tem oziru predložila poseben zakon. Odločno bo preprečila vsak poskus nasilja, pa naj pride od katerekoli strani Vlada je odločena, da bo začela, kakor hitro bo mogoče, reševati težko vprašanje avtonomij. Najpreje pa hoče predložiti zakonske načrte, ki so z ozirom na ljudske potrebe neodložiljivi in to sos invalidski zakon, zakon o pomoči prebivalstvu, ki je trpelo po povodnji, zakon o poljedelskem kreditu, dopolnila k uradniškemu zakonu. Kar pa je najvažnejše, je to, da se čimpreje izvede preuredba davkov, da ne bodo nekatere državne pokrajine plačevale več kot druge in da se. v tem oziru davld izenačijo. To je bližnji program nove vlade. Vlada pa pričakuje, da jo poslanci v tem delu podpirajo. Ta vladna izjava pomeni naravnost prelom za vso sedanjo centralistično in koruptno politiko dosedanjih vlad izza zadnjih let. Poglejmo! Sedanja vlada izjavlja, da takoj odstopi, če ne bo imela večine v zbornici. Pašič-Pribičevičeva vlada ni imela večine, pa ni marala odstopiti, temveč je poslance zapodila domov ter vladala z nasiljem, bajoneti in razbojniškimi Orjunci, s katerih pomočjo je hotela izvesti tudi volitve. Sedanja vlada je prva, ki izjavlja, da je treba sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. Pašič in Pribičevič z 2erjavom so izjavljali, da ni nobenega sporazuma. Slovenci in Hrvati naj molče in ubogajo, sicer bo tekla kri (v Sloveniji je v resnici tekla). S to izjavo je bilo prvič z vladne strani indirektno ugotovljeno, da je centralistična ustava nasilna in krivična. Pašič pa je govoril v Bjelini, da jo bo branil z revolucijo, če bo treba. Sedanja vlada je prva, ki se izjavlja za sporazum z Rusijo, najmogočnejšo slovansko državo in naravno zaščitnico Jugoslavije. Pašič je pa dajal potuho Wrang-lovcem in jih plačeval, Rusijo pa žalil. Sedanja vlada je napovedala boj strankarstvu in korupciji v javni upravi _ čiščenje se že vrši. Pašičeva vlada je uvedla v državno upravo naravnost turško korupcijo ter tako strankarstvo, da bi se ves državni ustroj ustavil, če bi šlo še kaj časa tako naprej. Sedanja vlada bo s silo zatrla vsak poskus nasilja. Pod zaščito Pašičeve vlade so razbojniki v Orjuni lahko nekaznovano streljali nedolžne ljudi ter jih mučili, kakor rimski rablji prve kristjane (Juvan). Sedanja vlada bo polagoma vpeljala samouprave, v kolikor so v okviru sedanje ustave, možne. Prejšnja vlada je preganjala kot protidržavne elemente vse tiste, ki so bili za avtonomijo. _ _ Sedanja vlada namerava predložiti najpotrebnejše zakone, ki jih prejšnja vla« da ni hotela postaviti na dnevni red. Sedanja vlada bo skušala uvajati pra« uredbe v davkih v smislu izenačenja, prejšnja vlada niti hotela ni slišati, da se go« de Slovencem in Hrvatom v tem oziru kakšne krivice. V koliko se bo delovni načrt sedanje vlade v prihodnjosti mogel uresničiti, je odvisno veliko od Srbov. Eno pa je že sedaj gotovo: sedanja vlada je pokazala najboljšo voljo, da se razruvane razmere v državi urede, dočim je dosedanjim vladam te volje popolnoma manjkalo. Naši ministri pri delu. Na predlog poljedelskega ministra dr. Kulovca je ministrski svet odobril kredit 40 milijonov kron, za prebivalstvo, ki so oškodovani po toči in povodnji. Minister jo dalje poročal, da so se z denarjem, ki je bil namenjen za preskrbo pasivnih krajev, godile velike zlorabe. Ministrski svet je sklenil preiskati vso zadevo in ministre poklicati na odgovor. Železniški minister Sušnik je odredil, da se takoj začno v Zagrebu zidati stanovanjske hiše za one železničarje, ki stanujejo v vagonih (večinoma Slovenci). Isti načrt se bo izpeljal v Ljubljani in Beogra- MILO »GAZELA" ODTEHTft PO StfOJI izeomi KAKOVOSTI vsa manjvredne, ceneJSe Izdelke. »©BITK O A V VSftKI TRGOVINI. 1 du. Minister je izjavil, da bo zlasti skrbel, da se spravi v red promet in da se začne popravljati železniški material, ki je skrajno zanemarjen. Najstrože bo gledal, da se že vnaprej prepreči vsak poskus korupcije. — V Vinkovcih jo prejšnje ministrstvo spodilo iz službe celo vrsto slovenskih in hrvatskih železničarjev, ter jih vrglo iz stanovanj, ker niso bili liberalci. Pri tem so jih zmerjali: slovenske svinje, hrvatski lopovi. Minister Sušnik je takoj odredil najstrožjo preiskavo. — Dalje je minister Sušnik odredil, da se mora posestnikom v Belokrajini, ki jim je lokomotiva zažgala poslopja, takoj izplačati odškodnina. Minister za agrarno reformo prof. Ve-senjak jo odredil, da pri izvrševanju agrarne reforme ne smejo posredovati advokati, ker s tem stroški ljudstvu preveč narastejo, oni pn, ki ne morejo plačati advokata, so lahko oškodovani v svojih pravicah. V Belgradu, 5. avgusta. Radikalni klub je imel sejo, na kateri je nadaljeval dvoboj mod Jo-vanovičem in Pašičem. Pašič ie zahteval najoftrcjšo opozicijo proti vladi in zato predTugal, da Jovanovlč odstopi kot predsednik skupščine. Klub pa ni bil tega mnenja in je z veliko veČino sklenil, da Jovanovlč o tane na svojem mostu, kar želi tudi vlada. 6. avgusta. Narodna skupščina se je sešla na izredno zasedanje. — Ministrski predsednik Davidovič je prebral vladno izjavo, katere kratko vsebino prinašamo na uvodnem mestu. Skupščina je zelo liho in mirno poslušala vladno izjavo. Ko jo bila prebrana, jo večina priredila vladi pri.srčno ovacijo. — Kadilcaici so sklenili, da Ee vodi proti vladi mirna in dostojanstvena opozicija. Pribičevič, ki je predlagal, da se skupščina razbije s hrupom, je propadel. Tudi Pašič ie moral zaenkrat zavzeti pomirljivo stališče. 7. avgusta. V debati o vladni izjavi ie govoril prvi bivši pravosodni minister liberalec Grisogono. Mož, ki je kriv mnogo nasilja v državi s tem, da je razbojniški Orjuni drial poluho, je govoril o — nasilju nove vlade. Poslanci so se mu smejali. — Nato je govoril notranji minister Petrovič, ki je pobil Grisgonove trditve in izjavil, da bo strogo izvajal zakon. Posebno je povda-ril: Pod sedanjo vlado se ne bo dogajalo, da bi moji organi preganjali razbojnike in pri tem ubijali nedolžne otroke in nedolžne žene ter požigali njih domove. Pri tem je mislil na Macedonijo, kjer so se pod prejšnjo vlado godila naravnost vnebovpi-joča grozodejstva. 8. avgusta. Debata o vladni izjavi se nadaljuje. Prejšnji ministri so se opravičevali radi pokolja v Macedoniji. Pri tem je poslanec Zebot zaklical bivšemu notranjemu ministru, da je ščitil razbojniške Orjun-ce in da je oškropljen s krvjo umorjenega Fakina. Pri tefti je prišlo do dejanskega spopada mod poslanci, da se je seja morala prekiniti. — Zemljoradniki so se izjavili za vlado. 9. avgusta. Debata o; vladni izdavi se nadaljuje. Strahotni nalivi v škofjeloških hribih. V petek dne 8. avg. od 8—10 zvečer je doletela pokrajino med Polhovim Gradcem in Šlcofjo Loko velikanska vremenska nezgoda. Ljudje so prišli zvečer domov s poljskega dela, ne da bi pričakovali niti najmanjše nesreče. Soparen dan je sicer obetal dež, nihče pa ni pričakoval tako silovite naravne nezgode, kakoršna je v noči od petka na soboto uničila skoro celo pokrajino od Polhovega Gradca do Škofje Loke. POLHOV GRADEC. V potek opoldne je kazalo vrenravčevo. Malo nad žago gospodarja Fojkarja je bil star mlin, v katerem je stanoval delavec Jakob Jankovič. Hudournik je zasačil to družino v spanju. Naenkrat je bil ves mlin v vodi; Jankovič, žena in najstarejši hčerka so se z največjo težavo rešili v hrib, štirje mlajši otroci so pa z mlinom vred izginili v besnih valovih. Žaga Fojkarjeva je vsa porušena, malo je manjkalo, da voda ni razdrla tudi zidane hiše, kjer stanuje gospodar Lovro, pri katerem se je ravno mudil na počitnicah njegov sorodnik, višji sodni svetnik v p. I, I. iz Gradca. Oba bi bila kmalu našla tudi smrt v valovih. Žago Jakoba Fojkar, p, d. Kopača od Sv, Ožbalta, je voda tudi odnesla. Gospo- dar Jakob se je s hlapcem mudil ravno-tam. Hotela sta oditi proti domu. A Jezni valovi, noseči les, kamenje, so jih zajeli in vse odplavili. Malo nižje je voda zajela v svojo strahoto posestnika Prančka in ga odnesla, vsaj pogrešajo ga. V vse hiše v Hrastnici je voda vdrla, jih deloma porušila, deloma zasula. Ganljiv je bil prizor v hiši Martina Guzelj. V usodnem trenutku je bila doma žena z otroci Po vsej hiši je stala voda, žena z otroci na peči; voda je stopala vedno višje, a nazadnje vendarle odtekla. Pred žago Fr. Hriber-nik, p. d. Dobravca, v Puštalu se je v metu visoki hudournik zajezil, valovi so planili na desno stran čez cesto; tam je stala nad cesto hišica Pavla Kristana. Žena njegova Antonija in njeni hčerki dveletna Francka in enoletna Tončka so ž« počivali. Žena zasliši šum vode okoli hiše, vstane, ko stopi v vežo, jo prehiti voda, vdere vrata; v trenutku se hiša zazibljc; žena se z obupnim naporom obdrži na bregu, a ko se ozre, je voda že odnesla hišo s hčerkama, ki sta spale. Samo življenje v nočni obleki si je rešila. Sosedjo so dobili obupano mlado 26letno mater ob bregu, v dežju, brez strehe, brez obleke, oropano ljubkih otrok. Mož Pavel je tesal v drugi grapi, v Prcsečju; ko je prišel domov, ni bilo otrok, ne doma, ne obleke, ne prihrankov, vse je odnesel strašen val. Od tu je voda udarila z vso silo na žago in gospodarsko poslopje Fr. Hriber-nika. Žagi sta bili dve, moderno urejeni, pred nedavnim časom z velikimi stroški postavljeni. Poleg tudi cirkularka. Močen betonski zid je tvoril podlago; človek bl mislil, da je proti vsaki vodni nesreči vse varno. A v petek je divja voda vse 'odnesla, celo električni motor. Šest metrov dolg in meter debel beton je nesla hudourna sila. Tudi staro hišo, stoječo ob žagi, je Dobravcu voda silno opustošila; vse zaloge žita itd. je odnesla. Družina se je komaj rešila v višje stoječo novo stavbo, a še tu je voda segala visoko gori ob zidovju. Tudi tu je hleve opustošila. Hri-berniku je voda odnesla tudi ves pri žagi in na obširnem dvorišču nakopičeni les. Rešiti ni bilo mogoče ničesar; samo tu je škoda, ki jo ima gospodar, velikanska. Po izlivu Hrastnice v Soro je voda divjala dalje; odnesla je polovico puštalskega in polovico soškega mostu. Strašna je škoda: 9 človeških življenj, veliko živine, vsi mostovi podrti, vse žage uničene, prav vse hiše poškodovane, več odnešenih; njive na pobočjih Sv. Ožbalta, Sv. Barbare in Sv. Andreja večinoma od-plavljene, gozdovi grozno poškodovani, ponekod uničeni. Vsi ti hribi in doline so X po strašni katastrofi grozno izpremenjeni. Škoda gre v milijone in milijone. Pomoč nujna, ker so vsi pridelki uničeni. Ubogi, dobri ljudje, ves njihov trud )e uničen. IZ LJUBLJANSKE OKOLICE. Grozno neurje, ki je povzročilo nad Polhovim Gradcem zelo veliko škode in gorja, ,je čutila tudi najbližja ljubljanska okolica. Ljudi je prebudilo že zgodaj zjutraj neko nenavadno šumenje in h rumen je. Bila jo ura okoli treh zjutraj, ko je pri-* drlo vodovje v Ljubljano. Voda so je razlila zlasti okoli bregov Gradaščice. Glinščica jo bila popolnoma čista, kar je znak, da ob njenem izviru ni bilo nič hudega. Gradaščica in njon odtok »Mali Graben« pa sta bili umazani iu kalni kakor ob najhujši povodnji. Vse ozemlje, ki leži ob toku teh dveh potokov, je bilo vsečez preplavljeno z ilovnatim blatom. S tem blatom je voda napolnila vse nižjo ležeče objekte. Voda je vdrla v hiše, v hleve, preplavila je travnike in njive, na katerih jo še polno pridelka. Krompir, tjda in sploh vsa jesenska posotev je na nižje ležečih poljih uničena. Voda ji? preplavila deloma tudi Tržaško cesto in ob železniški progi sc jasno vidijo sledovi, k;; ko visoko je voda segala. Sreča pa je bila. da se jc voda kmalu odtekla. Je p-t v ljubljanski neposredni okolici lepo število posestnikov, ki jim jo voda povzročila občutno škodo. Oni, ki imajo zemljo v nižini, so morali spravljati prašiče iri živino v h'šp, da jih rešijo pred nenadno poplavo. Drugi pa žalostno gledajo na vodo, ki Se vedno stoji nad njihovimi njivami, kjer bo ves pridelek zgnil. Posebno občutno je prizadeta oličina Vič. Pokopališče na Viču je stalo popolnoma pod vodo, tako da v nedeljo popoldne ljudje niso mogli do grobov. Po vrtovih in med sadnimi nasadi se je razlila rjavkasta ilovnata godla. DRŽAVNA POMOČ. Vsekakor moramo pohvaliti državno oblast, ki je bila kar najhitreje pri rokah. Tog dosedaj nismo bili vajeni, čuti se iz Belgrada krepka roka. Gradbeni odsek, ki zida cesto v Polhovem Gradcu, je kljub škodi, ki jo je utrpelo njegovo skladišče, takoj začel z reševalnim delom. Vlada ter kranjsko in ljubljansko glavarstvo so takoj odposlali svoje zastopnike, ki so si škodo ogledali, ugotovili in takoj poročali v Belgrad. Nj. veličanstvo kralj se je dvakrat pripeljai na kraje nezgod ter obljubil po- moč. BELGRAJSKA VLADA. Ko je Jugoslovanski klub sprejel prve vesti o strašni katastrofi, ki je zadela Poljansko dolino in Medvode. V nedeljo zjutraj je sprejel kmetijski minister dr. Fr. Kulovec malo bolj podrobno poročilo. O nesreči je takoj obvestil dr. Korošca in ostale člane vlade, ki je nato imela sejo včeraj dopoldne, na kateri se je o vsem tem razpravljalo. Sklenjeno je bilo, da se (Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj!) 'A1 Kongres za zedinjenje katoliške in pravoslavne cerkve na Velehradu. V dneh od 31. julija do 3. avgusta t. 1. se je vršil na Velehradu na Moravskem, na kraju, kjer počivajo zemeljski ostanki slovenskega apostola sv. Metoda, IV. mednarodni kongres za zedinjenje pravoslavne cerkve s katoliško. Dočim so bili na prvih treh kongresih zastopani skoro izključno samo slovanski narodi, so bili na IV. kongresu zastopani domala že vsi narodi za-padne in srednje Evrope. Sam sv. oče Pij XI. je poslal na kongres svojega zastopnika praškega nuncija nadškofa mpgr. Marmaggia. Kongresa se je udeležilo tudi več pravoslavnih duhovnikov in lajikov, mnogo pa jih jc poslalo brzojavne pozdrave z žel jo, da bi kongres rodil obilo božjega blagoslova. Sovjetska Rusija in Poljska nista hoteli nikomur izdati potnega dovoljenja zn Velehrad. Znani lvovski metropoli t prof Septick}', ki je doslej predsedoval velehradskim kongresom in ki je bil določen, da bo predsedoval tudi četrtemu, ni mogel dobiti potnega dovoljenja. Zaman je prosil za potni list tudi grškokatoliški škof iz Lučka Bocian. Vsled tega postopanja poljsko vlade je vladalo zlasti pri Angležih in Francozih veliko ogorčenje. Vseh udeležencev je bilo nad štiristo. Jugoslovanov jo prišlo okrog 30, med njimi ljubljanski vladika dr. Jeglič, katerega so kon-gresisti posebno prisrčno pozdravili, dalje zagrebški nadškof dr. Bauer, sarajevski nadškof dr. Sarič, barski nadškof Dobre-čic, križevački grškokatoliški škof dr. Nja-radi itd. Kongresu so kot častni predsedniki predsedovali vsi navzoči škofje in nad-skofje, prava predsednika pa sta bila škof Fišcr iz Košic in Kocylo\vsky iz Przemysla; znanstvene razprave pa so vodili ljubljanski vseučiliški profesor dr. Franc Grivec, predsednik papeškega vzhodnega zavoda v Rimu M. d' Herbigny in praški vseučil. kot prvo pomoč da 2 milijona dinarjev. Čim se bo pa sestavila komisija za zakon o pomoči po povodnji in po loči poškodovanih in čim bo škoda precenjena, bo vlada določila škodi odgovarjajočo pomoč. Da bi se škoda pravilno ocenila in da bi bila vlada točno obveščena o tej veliki nesreči, je bilo sklenjeno, da se pošlje na lice mesta vladin zastopnik. Poslanec Brodar in Stanovnik sta obiskala ministra za javna dela Peči-č a ter z njim razpravljala o kreditih za popravo cest, mostov in drugih javnih naprav, ki so vsled katastrofe poškodovane. Minister je izdal podrejenim organom v Ljubljani nalog, da naj pošljejo predloge, da se more storjena škoda na javnih napravah popraviti in da se v to svrho odobrijo potrebni krediti. Ko so bili belgrajski politični krogi obveščeni od poslancev Jugoslovanskega kluba o veliki nesreči, ki je zadela slovensko ljudstvo, so izrazili svoje sožalje in obljubili svojo pomoč in podporo. prof. dr. J. Vajs. V imenu jugoslovanskih katolikov je pozdravil kongres zagrebški nadškof dr. Bauer, križevački" grškokatol škof dr. Njaradi pa v imenu jugoslov. grk0. katolikov. Ruse, katerih je bilo prisotnih' okrog 15, je v ruskem jeziku pozdravil dr, Grivec. Prvo predavanje na kongresu je imel prof. dr. Grivec o cerkveni ustavi in edinosti. Po predavanju se je razvila živahna debata, katere so je udeležil tudi znani ukrajinski časnikar Nikolaj Klitnenco, ki jo bil svoj čas dalje časa v Jugoslaviji, zdaj pa živi v Parizu. Ruski katol. župnik v Pragi Gleb Verchovskij je imel na kongresu dvoje predavanj; eno o avtoriteti patriarhov, drugo pa o delu za cerkveno zedinjenje v Rusiji in o načinu, kako bi se najlažje prišlo do edinstva z Rusijo. O Apo-stolstvu sv. Cirila in Metoda je poročal dr. Kmetko, škof iz Nitre, ki je dokazoval, da jo Apostolstvo najuspešnejše sredstvo za zedinjenje; potrebno je, da se razširi od Slovanov še med druge narode, kar prav posebno želi sv. oče. O dosedanjem delu sv. Stolice za krščanski vzhod, posebno za Rusijo, je govoril prof M. d' IIerbigny. Profesor J. Vajs je govoril o veliki važnosti slovanskega bogoslužja za cerkveno edinstvo. Razen teh je govorila še cela vrsta drugih odličnih govornikov, gorečih delavcev za zedinjenje obeh cerkva. Na kongresu je bilo napravljenih vež važnih sklepov, med katerimi je fgotovo najvažnejši oni, ki določa, da se morajo na vseh katoliških in mednarodnih katoliških shodih, na cvharističnih in podobnih kongresih zbrani katoličani ozirati na krščanski vzhod in da sc mora na njih v ta namen organizirati vzhodni odsek. II koncu sporočamo še, da je bil med velehradskim kongresom ob asistenci 25 škofov posvečen novoimenovani užgorod-ski (Podkarpatskoja Rusija) škof Gebcj in sicer po veličastnem vzhodnem obredu vpričo apostolskega nuncija. Glede prihodnjega kongresa se je sklenilo, da se bo vršil 1. 1927. zopet na Velehradu. Poleg tega pa se je sklenilo, da naj se vrše vsako leto kurzi (tečaji) o vzhodnem cerkvenem vprašanju in sicor tudi izven Velelirada. Na željo velike večine inozemskih strokovnjakov se bo vršil prihodnje leto prvi tak mednarodni unio-nistični kurz v Ljubljani. Predavali bodo profesorji papeškega vzhodnega instituta in drugi strokovnjaki. V Ljubljani bi se pri tej priliki določil tudi podrobnejši program za prihodnji velehradski kongres. Drugi mednarodni unionistični tečaj pa se bo vršil 1. 1926. na Poljskem. Po svoji znamenitosti je letošnji kongres presegel vse dosedanje. Naša goreča želja pa je, da bi to delo rodilo obilo uspehov in da bi že kaj kmalu napočil trenutek, ko se bosta zopet združili stoletja raz-druženi sestri. • v. volneno blago za ženske obleke ln bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni Ui f' d Tovariši vojaki iz vojske 1914—1918 sestanek na Brezjah, Deset let je minilo, ko se je začel strašni vojni čas, ko so prvi tovariši padli v Galiciji, ko smo sc v stiski zaobljubili Bogu in Mariji Pomagaj, Kar nas je ohranilo dušno in telesno življenje, smo že lani ob katoliškem shodu sklenili, da letos na Brezjah izvršimo svojo obljubo, se javno zahvalimo Bogu in Mariji ter se zberemo v veselo družbo starih tovarišev iz težkih časov vojske. Izvršujoč prevzeto nalogo in vsled ponovnih vprašanj iz raznih krajev, sklicujeva sestanek vseh bivših vojakov in svetovne vojne brez razlike šarže in oddelka, posebno še tovariše kurate na nedeljo, dne 31. avgusta t. I. na Brezjah. Ob 10 bosta dve sv. maši (ena v zahvalo, druga za padle tovariše) in govor, pri kosilu in po njem prijateljski sestanek, ob 3 litanije. Prosiva vse čč. župne urad9 po Sloveniji, naj to tudi čimpreje na priž-niči objavijo in priporoče. Kdor ima kakšno posebno željo, naj piše na Prosvetno zvezo Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Dobro bi bilo, da bi vsaj neka! dni preje zvedeli, koliko udeležencev p. ;bližno bo 31. avgusta na Brezjah. Fran iionač, Jernej Hainer, bivša kurata. d Nikar na Francosko! Se vedno cd-ha/a iz Jugoslavije truma za trumo, zlasti kmečkih slojev, iskat dela in zaslužka v Francijo, predvsem v Pariz in okolico. Ko pridejo tja, bi se razočarani radi vrnili v domovino, a se ne morejo, ker zelo redki so slučaji, da kdo zasluži kaj več, kot izda ca hrano in stanovanje, dočim si obleko že več ne more kup'ti ali nabrati potrebnih prihrankov za bolezen, povratek. Tako morajo reveži garati tujcem in sc ke-sajo, da so nasedli lažnjivim agentom ali pa neodkritcsrčncinu prijatelju, ki je domov brezvestno poročal o svojem ugodnem položaju. Tudi naše pariško poslaništvo ne snorc oskrbeti boljšega in dostojnega zaslužka, čeprav prijazno in rado pomaga, kjerkoli je mogoče. Zatorej, delavci, najprej iščite dela doma in če_ ga niste dobili, šele potem mislite na tujino, toda natančno se informirajte, kje in koliko boste služili ter koliko izdali za življenje, sicer bodo vaše šole v tujini zelo drage, — Eden, ki jc povedano skusil in je imel k sreči s seboj tudi denar za povratek. ci Preje in zdaj. Kdo se še ne spomni cele revolucije, ki so jo uprizorili naši poslanci v narodni skupščini, ker vlada ni hotola slišati o pomoči za tiste, ki jim je lanska povodenj prizadela tako ogromno škodo. Z najhujšim naporom so prisilili skupščino, da je sprejela tozadeven zakon, Id ga pa Pasičeva vlada cfolgo ni izvršila in «e danes no vemo, če so dotičniki lcaj dobili odškodnine od države, Min, dr. Ku-lovec pa je na en prvih soj ministrskega i sveta predlagal kot prvo vsoto 40 milijonov kron za poškodovance po toči in povodnji. Vsakdo iz tega spozna, kako. hudo je, če nam vladajo ljudje, ki nas čisto nič ne poznajo in marajo, in kako drugače bi bilo, ko bi imeli svojo vlado — v Ljubljani — j avtonomijo. d Liberalcem groš, klerikalcem knoL Tako je včasih rekel dr. Tavčar, kadar je bil na klerikalce hud. To je edin nauk, ki se ga je mali dr. Žerjav naučil od svojega velikega prednika, »Slovenec« piše: Če imajo železničarji, uradniki itd. na železnici nekatere ugodnosti fseveda ne-glede na njih svetovno ali politično nazi-ranje vsi enako, kai jih je istega danu), ne moremo nič reči, ker je prav, če država svojim slabo plačanim uslužbencem da kako ugodiiost in spregleda revežem, Toda — aočiin so se letos vozili Sokoli za polovično ceno (posamezni so dobili tudi brezplačne vozovnice), so Orli največkrat morali plačati celo vožnjo; dočim so se številni predavatelji čisto mlade Zveze kulturnih društev (Zerjavove) vozili predavat tram, petim, morda celo desetim poslušalcem po celi deželi čisto brezplačno, so razne velike, zaslužne delavne ljudske organizacije brez uspeha trosile ko-leke na prošnjah za polovično vožnjo za svoje predavatelje; dočim so se Orjunci brez listkov ali za pol cene vozili pobijat kmete in delavce, so bolni reveži morali cele listke kupovati za pot v bolnišnico. Da nc bi korupcije nevajeni slovanski uradniki zaznali, kdo vse se vozi čisto zastonj v prvih razredih, so take vozovnico nosili v malhah domov gospodje pouzda-niki iz Belgrada ali pa so jih preko občine mesto potom železniške direkcije dostavljali svojim protežirancem. Kako dobro je biti pod Žerjavom steber države ali sol ujedinjenja, lahko spričajo sami g. Luka Jelene, zaslužni šolnik in poglavar Uju, I.e-ti so namreč poslali zadnjo prošnjo za brezplačno karto II. razreda brzovlaka Ljuibljana-Zagreb in nazaj zadnje ure Žer-javove komande na železniškega ministra in so jo oprli na najmočnejši razlog: da gredo v Zagreb predavat o pogubnem vplivu klerikalizma na šolstvo v Sloveniji. d Grozna toča z viharjem v novomeškem okraju. Dne 2. avgusta ob pol 6. uri zvečer je prihrumel vihar s silno točo iz TreLclnega preko Sira uberka—Sela na Srednje in Dolenjo Grčevje, Herinjo vas, na Toplice, Češeuee itd. ter je prizadejal celi občini Št. Peter pri Novem mestu milijonsko škodo. Podrl jo 12 kozolcev z žitom vred, poruval mnogo sadnega drevja in uničil poleg vinogradov v izmeri 170 ha tudi 140 ha ajde, nadalje proko 300 ha drugih poljskih pridelkov. Škoda se ocenjuje za sedaj približno na 5 milijonov dinarjev. Prizadete so tudi vasi Krka, Žihovo selo, Dolenja vas, Gumperk in Ratež. Ker je pobila toča ludi lansko leto ravno te kraje, je ljudstvo skrajno obupano. Vsi merodajni faktorji, popebno vlada se, nujno pozivljejo, da priskočijo ubogemu prebivalstvu na pomoč in sicer revnejšim s podporo v, žj-vilih, pre- možnejšim pa naj se vsaj odpiše zcmljarina in dohodnina. d Dekliški dan, ki se je vršil preteklo nedeljo v Maribora, je nad vse veličastno potekel. Nad 6000 štajerskih deklet je manifestiralo za versko misel in versko življenje mladine in v družinah, Zboro-valni prostori so bili vsi premajhni. Zborovanje sta počastila s svojo navzočnostjo presvitla škofa dr. Jeglič, in dr. Karlin. d «Domovino« so nehali zastonj do šiljati. d Radio-tclefonija in ielegraiija na letošnjem velesejmu. Iznajdba radio-telcfo-i nije jc rašla tudi na letošnjem velesejmu svoje mesto. Gradijo se že priprave, na posebnem prostoru poleg sejmske restavracije se je postavil majhen paviljon, v katerem bo slišati v večernih urah najboljše koncerte evropskih velemest brez* žičnim potom. d Kaj je korupcija? V železniškem ministrstvu je že par let bil nastavljen kot uradnik z visoko plačo Savkovič, ki ni nikdar prišel v službo, pač pa je pisal članka v list >BalkanMali list« je bil že dvakrat zaplenjen. Stolni kanonik v Gorici je postal bf-ljanski dekan g. Ludovik Kumar. Slovensko krščansko socijalno društvo Julijske Benečijo bo v dneh od 12. do 15. t. m. zborovalo na Tolminskem. Kulturne naloge, katere čakajo slovensko katol. di-jastvo po dovršenih študijah, so velike. Vse naše nade slone na njih. Novi slovenski učitelji. 39 učiteljisčni-kov tolminskega učiteljišča je pred izpra-ševalno komisijo v Vidmu polagalo zrelostni izpit. Izpit je položilo z uspehom 20 kandidatov, 13 bo izprašanih naknadno, 7 iih je pa padlo. VOJAŠKE ZADEVE: Vprašanje: Ali ima moj najstarejši sin, ki služi pri vojakih, pravico do skrajšanega roka. Drugi sin je bil letos potrjen, tretji pa je star devet let. Oče je star 51 let in vsled bolezni za delo nesposoben. K. P. P. Odgovor: V vašem slučaju najstarejši sin nima pravice do skrajšanega roka. Skrajšan rok bo služil šele tretji sin. Ce je pa oče služIl polni rok, pa ima drugi sin pravico do skrajšanega roka. Vprašanje: Na dopust je prišel vojak, ki je pri vojakih dobil malarijo. Doma so zdravi na svoje stroške. Ali ima pravico do povrnitve stroškov. — I. G. S. Odgovor: Ce je vojak na »bolovanju« (bolezenskem dopustu), bp dobil nekaj stroškov povrnjenih (menda okrog 15 Din dnevno). To bo dobil, ko se vrne nazaj, pri svoji komandi. Posledice bega iz vojaške službe. Kdor se odtegne naboru ali pobegne iz kadra, bo moral služiti tri leta, če ga zasačijo do njegovega 40. leta starosti. Razen tega pa se pobira še poseben davek od njegovega premoženja. PcnHiif prstani 14 kar. zlato 6 kar. zlato amerik. dubU vedno v zalogi r. ČUDEN LJubljano, Prešernova i Selonburflova 7 PDLlTlCni -^ 2HP1SKI ISB p Nedeljske občinske volitve so zopet prinesle SLS sijajno večino. Vršila se je volitev v nekaj nad 200 občinah (skoro vse na štajerskem), od katerih jih je rad 150 padlo deloma z vsemi odborniki, deloma z večino v roke SLS. d Popravitel V zadnji številki je tiskarski škrat zagrešil v statistični t ibeli o volivnem izidu več težjih napak. Takoj v naslovu je velika pogreška. Priobčena tabela ne navaja volivne statistike za Ljubljansko okolico, marveč za občine kamniškega okraja. Dal je ni bilo v Dobu (tekoč, št. 6.) nikakršne vezave list, pač pa sta se vezali 2. in 3. lista v Domžalah (tek. št. 7). Pod tek. št. 12. bi se moral glasiti pravilni naslov občine Hruševka ne pa lluševka. P. t. čitatelji naj blagovolijo navedene napako sami popraviti. d Sporočite! Vse svojo zaupnike prosimo, da nam čimprej pošljejo ime in naslov novoizvoljenega župana. Kjer tega še niste storili, storite nemudoma! — Tajništvo SLS. d Poročilo o delovanju Okrajne kruot-sko zvez« v Novem mestu za poslovno dobo 1923/24. O. K. Z. v Novem mestu sestoji iz kraj. K. Z. v Prečni, Mirni peči, Toplicah, Podgradu, Št. Petru, Stopicali in Brusnicah. Imula je v zadnjem poslovnem letu G odbo-rovili sej, ki so Lile obiskano zelo dobro. Na teh sejali se je razpravljalo o vseh za naš«ga kmeta koristnih zadevah. O. K. Z. je priredila v zimskem času 5 političnih tečajev po farah, na katerih so bila predavanja gospodarsko-poliličnega značaja. — Daljo se jo O. K. Z. zanimala za volitve v lenilne komisije, protestirala zoper previsoko odmerjeno tržnino na sejmišču in igu v Novem mestu in storila korake, da se z »rado v Novem mestu in na sejmišču stranišča. V splošnem jo bil uspeh zadovoljiv, lo glede javnih stranišč jc ohranila novomeška občina gluha ušesa. — O. K. Z. je budiia v svojih članih politično zavest, prirejala sestanke in shode in skrbela, da krajevne K. Z. vršijo svojo nalogo. — Na-šeloval ji ja g. Franc Bruic, pos. v Hrušici pri Stopicali, ki je bil na občnem zboru dne 4. t. m. ponovno izvoljen. Zborovalci so podali z občnega zbora poslancu svojega okraja, sedaj ministru za kmetijstvo, brzojavno čestitko. p Novi veliki župaa ljubljanski iu za celo Slovenijo je Teodor Šporn, bivši veliki župan. Mož jc vesten in nepristranski uradnik. V Mariboru ga nad^mestujc dr. Vodopivec, okrajni glavar. p Radič se je vrnil v Zagreb, kjer je W1 navdušeno sprejet/ P Radič o novi vladi. Ruskim listom je pred odhodom iz Rusije Radič izjavil, da je sedanja vlada prvi poskus v Jugoslaviji pomiriti narode. Nova vlada se ima boriti proti korupciji, dati pomoč invalidom in urediti kredite siromašnim kmetom. Glavna točka vlade pa so svobodne volitve, katere naj prinesejo spremembo ustave, če bo vlada zahtevala, bodo Hr-fUalje glej v naslednjem stolpcu spodaj I) n Orlovska prireditev in laostovsbi (»bor v fit. Petru pri Novem mestu Novomeško orlovsko ekrožjo bo Imelo v St. Petru pri Novem me«tu svojo lotiio javno prireditev v nedeljo 21. t. m. Spored: Dopoldne ob pol 10. sprejem Orlov in gostov, obhod po vasi; ob 10. bv. maša na prostem po sv. maši zborovanje fantov in Orluv. Pop. ob 2. slovesna litanije v cerkvi, ob pol 3. javna telovadba z zanimivim sporedom. Po telovadbi prosta zabava, srečolov, šaljiva pošta. Pri pridltvi sodelujejo godba obrtnega družitve. iz Novega mesta in pevski zbori kat. prosv. dru&tev Novomesto ,Smihel in St. Peter. V slučaju slabega vremeni bo av. maša v cerkvi, zborovanje in ostalo v dvorani Doma. Vsi okoličani, predvsem fantje, vabljeni k obilni udoiešbj. Za dobro jx>s'rožbo bo tudi preskrbljeno. n Fantovski tabor se vrši v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. pri Sv, Jakobu ob Savi. Ob 0, uri sv. maša. Po sv. maši tabor: t. Bolezen naše dobe. 2. Boj maiterijalizmu. 3. Boj pijančov;inju — varčevanju. 4. Deio v organizaciji. B. Orlovstvo Govore priznani govorniki. Fantje in možje pridite! n Trebansko orlovsko okrnijo priredi dne 24. avgusta t. 1. v Višnji gori orlovski tabor. Ob pol 7. sprejem gos'ov. Oh 10. sv. maša na prostejn; nato tabor. Popoldne javna telovadba. Tabor se vrši ob vsakem vremoiiu. Izkaznico za polovično vožnjo na vgeh progah železnico so dobo pri Orl. odseku v Višnji gori. Prijatelji orlovslva pridite I n OrioTsVi od«ek v Somifu, priredi dne 81. avgusUi 1924 popoldne ob 3. javno telovadbo » katero jo združeno praiinovanjo 5 letnico odseka. Vabljeni vsi odseki. Natančen spored objavimo. n Telovadni odsek v Goricah j>ri Kra- nju priredi v nedeljo 17. avg. 1924 popoldne telovadni nastop združen z bogatim srečolovcm itd. Ker jo prireditev važna za umevanja lepih orlovskih načel v našem oddaljououi, a Urico lepem planin.sk.em kraju, zato »o vabljeni vsi okoliški odseki in krožki, tor vsi prijatelji Orlovstva. — Bog živil h črnuški »OroU vprizori dno 17. avgusta ob pol U. zvočor v društvejieoii domu iui Jožici zgod. vatje stopili v vlado ter zasedli poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za agrarno reformo. Vlada namerava priznati Rusijo, p So grozijo. »Orjuna«, glasilo novih slovenskih rokovnjačev, preliva kri in grozi smrt, kdor bo poskusil v Sloveniji z avtonomijo. Prejšnji pravosodni minister Grisogono pa je imel prejšnji teden shod, na katerem je rekel, da ta vlada mora pasti, če ne zlepa pa zgrcia. Tak človek jc bil pravosodni minister! p Krivice so popravljajo. Veliki ž upaii ljubljanski, dr, Vilko Baitič, ki je po ukazih Iskariota dr. Žerjava s policijo in žen-darmerijo ščitil orjunske razbojnike, da so brez kazni napadali, tepli, mučili in ubijali nedolžne ljudi, je bil odstavljen in vpokojen. Zakaj mož, ki je poklican, da skrbi za javno varnost in kaznuje razbojnike, pa dela baš nasprotno, ne more biti državni uradnik. Ista pravična usoda je zadela mariborskega velikega župana Pirkmaieria. Igro v 8. dejanjih »ZlaSarJavo rialo«. Vso ljubitelje pošteno zabave vabimo, da prireditev pose-tijo. n Sob. Naše izobraževalno društvo jo preložilo igro >Dorn< na nedeljo, dno 2-1. avgusta radi evharisličnega shoda v Ribnici. n Preddvor pri Kranju. Ljudski oder Iz Ljubljana uprizori na praanik Vueb. Mar. v petek dna 15. avgusta t. 1. v društvenem domu v Preddvoru velozanimlvo in humorja polno veseloigro v treh' dejanjih »Težke rlbec. Začetek ob 8. popoldne. Vsi prijatelji naših odrov in lepe zabave iskreno vabljeni. n Petje pri »Marijauskom kongresu« v Llja> ni. Pevska zveza bo skušala organizirati skupno petjo o priliki »Marijanskega kongresa< 8. septembra in sicer pri posvetitvi, med procesijo in po njej. Peli bi le lahke, splošno znane Marijine pesmi. Prosimo vso pevke in pevce, ki so bodo udeležili kongresa in bi hoteli pri skupnem petju sodelovati, da nam javijo takoj po dopisnici svoj natančni naslov in glas, ki ga pojo, na naslov: prof. M. Bajuk, Ljubljana, Cesta na Rožnik 29. Prijave bomo upoštevali la do 20. avg. Seznam pesmi bomo sporočili pozneje. Povska prireditev v Cerkljah na Dolenjskem, ld jo bila preložena na 24. avg., ee bo vršila omn-njanega dno ob vsakem vremenu. Nastopili bodo skoro vsi zbori leskovške deikanije posamič in % skupnem zboru. To bo prireditev, kakršne naša Dolenjska 5» nikdar ni doživela. Slavnost se zaona s sv. mašo, ki bo ob 10. Pri njel bo pelo najman4 200 pevcev. Po sv. maši bo v Domu redni občni zbor Pevsko zveze. Vabimo posebno šo občnomu zboru vse, ki ljubite lepo pesem, da spoznate našo delo in vidite našo računo. Vabimo 1: občnemu zboru šo posebno vse one, ki sto pooblaščeni delovali v smislu naših pravil. Naša Ideja mora prežeti ves slovenski narod in ublažiti vse, kar je še robatega in ogreti vsa srca, ki so za lepoto mrzla. Po občnem zboru bodo ob 3. slov. litanije, pela bo doloma vwa cerkev, deloma vsi pevoi v euera zboru. Po liAaaiijuh bo pa velik konceirt v Domu. Tu bodo pokazali okoliMei zbori sad svojega plemenitega truda in uspehe 6vojega tihega, vztrajnega dola. Farani, pridite pogledat, kako dedujejo Vaši pevci in Vašo prtvkol Pevci, pripeljite seboj vso prijaitoljo naše lepe umetnosti. Ta dan naj bo naš prazniki V nedeljo 24. avgusta vsi v Cerklje, da pokažeto pevskim zborom ljubezen — podprete z navzo&iostjo njihovo delo l u Mlekarsko društvo naznanja svojim članom iti vsem pridelovalcem mleka v ljubljanski okolici, da je v svoji seji dno 3. t. m. sklenilo znižati ceuo na 1 1 mleka od 16 na 15 kron postavljeno v Ljubljano na dom. Vsi prizadeti se prosijo, da to conol priznajo in se jo drže do ponovne spremembe, ki bo po tržnih iu gospodarskih prilikah pravočasno objavljena. Obenem mlekarsko društvo pridelovalce in donašolke mleka v Ljubljano opo/.arja, da naj bodo voslui gledo kakovosti mleka. Z ozirom na pritožbo mednega prebivalstva mlekarsko društvo upravičeno sumi, da nekatero brezvestne mlekarice prodajajo slabo bodisi z vodo mešano ali posneta mleko za sveže in pristno, zaradi česar trpi v splošnem ugled mlekar!c. Zato je mlekarsko društvo sklenilo naprositi ljubljanski mestni magistrat, d« vpeljo s sodelovanjem mlekarskega društva kontrolo pri uvozil mleka in bo zahtevalo, da se po-riarejalci mleka temeljito kaznujejo. Naloga mlekarskega društva je, da pazi na to, da so dobro, sisaind in pristno mleko dobavlja, ki pa mora biti zato tudi primerno pošteno plačano. n Na Planinski Gori letos ne bo običajnega shoda VeJiki Šmaren. Vršijo se v tem času vojaške strelne vajo ln je dohod prepovedan. Prihodnji. shod 1)0 po navadi v nedeljo po Malem 5mar-nu. Pri zadnjem romanja jo bila po« prosta za vsa romarje, tako bo tudi sedaj. n Romarski shodi pri Mat. Božji na Dobrovi pri Ljubljani se, kakor v9ako leto, tudi letos vrSo vse nedelje in praznike od 15. avg. do Marijinega: imena, t. j. 14. sept. Spovcdovanj« se prične ob sobotah in dneh pred prazniki popoltfne ob 4. V nedeljo pa so slovesne sv. maša s pridigo h* darovanjem ob 6 in 9, ter I« vei tihih sv. mat. Ker jo obisk dobrovske cerkv« v tem času združen i popolnim odpustkom in ker bodo letos peli tudi novi zvonovi, bodo gotovo vsi prijatelji t osojiipici Ljubljani r. z. 2 o. z. U se je PRESELILA iz hiše Uršulinskega samu-siana na Kongresuem trgu poleg nunske cerkve v lastno novo palaio na MIKLOŠIČEVI cesti polei! hotela »UNION«. — Hranilne vlogo se obrestujejo z ozirom na višino zneska in odpovedni čas Varnost za luauiine vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbo« delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. —1 Vrhutega je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, slavbiSč in zemtjisS v tu- in inozemstvu, —i Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah, 5881 love deske 18—60 mm I. II. Din 220—230, jelove deske 18—60 mm III. Din 178 do 185; morali monte Din 215—220; tesani les 'monte Din 115—125; kortirani tesani les Din 125—135; bukovi plohi neparjeni I. II. III- Din 190—210; testoni monte Din 185—195; bukovi plohi parjeni I. Din 380 do 400; bukovo oglje za 100 kg Din 31 do 35- bukova drva cepanice 210 odstot. okroglic Din 8.50—9.50. ŽIVINA. g Živinski sejem v Ljubljani 6. avgusta. Ta semenj je bil dobro obiskan, cene so pa ostale enake, kakor na zadnjem 6ejmu. Živina se je prav lahko kupila in proti koncu sejma celo po spodaj navedenimi cenami, a to samo v posameznih slučajih. Vidi se, da je blaga zadosti in se pričakuje, da bo cena padla. Cena telet in prašičev sc istotako ni spremenila in izgleda, da je dosegla svoj višek. Za kg žive teže postavljeni v Ljubljano so se prodali: voli debeli po 13 do 14 Din, vo'i rejeni 12.50 do 13 Din, vprež-ni voli 12.75 do 13.75 Din, biki rejeni težki 12.50 do 13.50, biki lažji 12 do 13, krave rejene 10.50 do 11.50 Din, krave klo-basarice 7.50 do 8.30, teleta živa težja debela 18 do 18.50 Din, teleta lažja 16 do 17 Din, prašiči domači debeli 18 do 18.50 Din, prašiči peršutarji 16 do 17 Din, prašiči zaklani 25 do 26 Din, prašiči za pleme komad po starosti in kakovosti po 200 do 400 Din. g Svinjski sejem v Mariboru. Ma zadnjem svinjskem sejmu v Mariboru je bilo prignanih 269 prašičev in 8 koz. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči pa komada: 5 do 6 tednov stari 150 do 200 Din, 7 do 9 tednov stari 225 do 250 Din, 3 di 4 mesece stari 400 do 700 Din, 5 do 7 mesece/ stari 750 do 900 Din, 8 do 10 mesece/ star i 1000 do 1<50 Din, mladi prašiči za 1 kg žive teže 13.75 do 16.25 Din, mladi prašiči zaklani za 1 kg 20 do 23.75 Din; koze komad po 150 do 225 Din. g Slinovka v mariborski mestni klavnici in prepoved sejmov. Ker obstoja nevarnost razširjenja slinovke in parkljevke v mariborskem okraju, so žirinski in svinjski sejmi za mesto Maribor do nadalj-nega prepovedani. g Razstava konj na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši v nedeljo 24. avgusta, vzbuja upravičeno zanimanje v najširših krogih ne le med razstavljalci konj in med konjercjcih sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo pa tudi ta razstava prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se priglašajo konjerejci, da tekmujejo s svojimi živalmi za premije. Poleg številnih plemenskih in drugih konj za ježo in za uprego je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih in lahkih pasem. Razstava se bo vršila na obsežnem prostoru Sokolskega telovadišča tik velesejma in so potrebna preddela za prireditev prostora v polnem teku. Vsa podrobna pojasnila daje Kmetijski odsek velesejma v Ljubljani, LETINA. g Izid žetve. Bolgarska vlada je z ozirom na slab izid žetve in na naraščajočo draginjo sklenila izvoz pšenice. Ta zabra-»a stogi 15. J, jn. v yeljavot r—. Izgledi i Skrb za zdravje. Za zelo dobro sredstvo zoper revma-tizem sem zvedela na Štajerskem. Neki fant ni mogel gibati ne z rokami ne z nogami. Najraznovrstnejša sredstva je poskušal, pa vse ni nič pomagalo. Nekdo mu je svetoval, naj poskusi še z brezovim listjem. Domači so mu pripravili veliko svežega brezovega listja, legel je na posteljo in so ga obložili kar na debelo z brezovim listjem, potem so zavili skupaj rjuho in so vse skupaj pokrili z debelo odejo. To se je kuhalo na njem par ur. Ves je bil premočen tako se je potil. Zdaj so mu vzeli ovoj iz brezovega listja stran, sam se je moral pa še v postelji počasi hladiti tudi še nekaj ur. Takoj nato pa so bolečine prenehale in je začel gibati z rokami in nogami, zdaj že lahko hodi in dela. Poskusi še ti s tem sredstvom, le varuj se, da se potem ne prehladišl Za bolečine v želodca. Namoči gomilic na belem vinu in jemlji po dve žlici pred-poldne, naveži tudi na želodec žakljiček z gomilicpmi. Ako se ti zdi, da boli želodec od glist, strici pelina in jemlji ščepec prahu ali par kapelj pelinovega soka na žlici vode. Ako boli želodec po jedi, naveži nanj krpo, namočeno v žganje ali tako namočen žetve v S e t o n i j i so povprečno dobri. Tudi krompir in druge rastline obetajo dobro. Slaba bo le sadna letina. g Bosanske češ pije tn drugo sadje. Vesti o izgledih letine češpelj v Bosni so nepovoljne, ker plodovi precej močno odpadajo. Predvidno se za žganjekuho ne bo /etos skoro nič uporabilo, za pekmez pa malo; sad bo debel in se ga bo osušilo. Z ozirom n* to se računa, da bo letošnji bosanski pridelek suhih Češpelj znašal največ 400 vagonov. Z novim blagom se dosedaj še ne trguje, lastniki starih zalog so pa rezervirani. — Jabolka in hruške obelajo mnogo bolje nego češplje; podobno se pa pričakuje obilen pridelek orehov. RAZNO. g IV. Ljubljanski velesejem se otvori dne 15. t. m. pod protektoratom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Da bo letošnji velesejem združil večino naših podjetij in predstavljal našo celo industrijo, obrt in trgovino, se vidi iz dejstva, da je sejmišče v obsegu 40.000 m2 že skoro premajhno. Vseh razstavljalcev je dosedaj okrog 600, med temi 120 trgovcev in 147 inozemcev. Drugo je domača obrt in industrija. Inozemstvo kaže tole sliko: Avstrija 29, Nemčija 10, Amerika (U. S. A.) 6, Anglija 4, Švica 1 in Italija 19. Naše domače gospo-Cehoslovaška 24, Francija 37, Belgija 7, darstvo bo pokazalo velikanski napredek od lanskega leta. Predmeti, ki smo jih še lani uvažali, bodo letos razstavljeni že kot Izdelki naših domačih podjetij, ld ne bodo niti v ceni niti v k&kp.vasti zflostftiala za tujimi izdelki. kruh. Na zatečen želodec naveži krpo, namočeno v gorkem olju, ha katerem je pre-vrela pest kumine. Stari ljudje so nakapall loja mj pivnik in navezali ali pa so naredili »flašter« iz rmenjaka in malo nastrganega mila. Ako vre v želodcu in sili gori, stolci kardamone (se dobi v drogeriji) in janeža, prevrej žličko tega na 3/4 rdečega vina ia jemlji večkrat po žlici. Ako se vzdiguje po vsaki jedi, in čutiS hude bolečine, vživaj samo po žlici mleka in pojdi k zdravniku, ker je lahko kaka ra-> na v želodcu. Za vse, kar ni kaj prav v želodcu, je post jako dobro zdravilo, nevarno pa je vživanje močnih domačih zdravil kakor štrkovčeve in svinjske repe, korenine in podobnega, kar jemljejo radi na kmetih, da bi vrgli iz želodca. Ranjen želodec se vredi pri bruhanju lahko tako hudo, da u-« mrješ. Varuj se vsake stare in pogrete mesne jedi. Gostilničarji imajo ponekod po teden stare goljaže in so tako brezvestni, da prodajajo ta strup za drag denar. Po cela leta bolehajo ljudje, ki so dobili tako hrano vase, lahko pa tudi umrjejo v kratkem od tega. Bolje kos suhega kruha kakor tak goljaš. Moj oče so dobili star goljaž in po njem tak krč, da jih je kar metalo kvišku, moja mati so vžili pri znancih v Kaniži malo pogretega goljaža in bi bili tudi kmalu umrli. Neka gospa je imela 25 let hude želodčne krče, nakar pa je bruhnila iz sebe veliko krvi in kosce mesa, ki so bili prirastll v želodcu. Živela je potem Se 10 let v boljšem zdravju. Letos se je zastrupil v Ljubljani mlad fant z neko klobaso. Kdor kaj je v mestu, naj bo previden, naj poduha in pokusi, pogleda — če ima le količkaj čuden duh, slast, ali če je videti črno ln žvarasto, klobasa zelenkasta in razmazana — pusti za božjo voljo! Meso je drago in so pokvari hitro, kdor prodaja, se pa boji izgube. Sam ne bi vžil takega mesa ali kaj drugega škodljivega, da škoduje drugim, mu ni mar. So sicer zelo stroge postave za prodajo pokvarjenih živil, pa naš človek ne toži rad in ne izgublja rad časa po sodi nijah, kar je res zamudno. Zato se pa mora vsak sam varovati. Koliko griž poleti so dobi vsled Blabega mesa, pa se Se nikdoi ne spomni na to, vse dolži sadje in kumare. Ne kupuj in ne kuhaj nikdar mesa, ki ima že duh, ki je mehko in opolzko, krvavo-rdeče. Ako se razlije mozek, ko presekal kost, ako je loz umazano rmen, sumil lahko, da je bila živina bolna. Pa če ni bila naravnost bolna, ni za vsakega meso od žit LAHKO NAGNENJE K PREHLAJENJU 7, Prevelika občutljivost? Bolečin« olajšajo in telo naredi odporno masiranje Jn umivanje • pravinj Feller je vim ELZA-fluidoml Veliko moinejli, itn datnejii in boljši kakor francosko »Janje. Kot I kosmetikum U 25 let priljubljen xa negovanj« zob, zobnega meta, ost In kože na glavll S p ako« j vanjem ia poštnino 3 dvojnate ali 1 »pecialn* steklenica 24 dinarjev« 36 dvojnatih ali 12 lp«4'j cialnih steklenic 214 dinarjev io 10 oditotko^ j doplatka razpošiljat lekarnar EUGEN V. FELLER^ STUBIOA. DONJA, EUaflulA tt, |6. Hrvat«*«, J vine, ki je narediln v vročini dolgo ;x>t, ki je irpela žejo ali smrtni strah, ki je bila t op n uli natlačena v vagonu. Marsikdo jemlje po jedi malo sode bi-carbone in si potolaži tako bolečine. Soda je kakor vsako zdravilo dobra le za včasih, z« krčo v želodcu in napenjanju. Soda jo močna -sol in ako jo jemlješ vsak dan ti bo izjedla želodčno kožo, da bo taka kakor luž-nik, ko ga izje pepel. Človek, ki uživa jedno sol, prenaša vedno težje hrano, trpi hude l>olečine in umrje vsled prelulcnjanega želodca. STRM11A BOLNIKOV. Zelo važna za bolnika je telesna snaga. Ako se kožne luknjice z umaza-no8tjo za maše, ne more koža izhlapevati in ne se potiti. Zato je treba, ako bolnika uo smeš kopati, da ga pod odejo obrišeš z, v topli vodi namočeno brisačo in takoj s suho obrišeš. Obraz in roke pa naj si bolnik vsak dan umije, ali pa ga umije strežni-oa. Tudi lase mu moraš vsak dan urediti in počesati. Istotako naj si tudi umije zobe vsak dan, če je tako slab, da ne more, naj mu strežnica obriše zobe z mokro krpico. Pri boleznih z vročioo je izumivanje ust prav posebno blagodejno, ker osveži usta in tako hali pospešuje tek. Zelo važno je tudi pogosto menjavanje telesnega perila, kar se pa mora delati zelo providno, da se bobiik ne prehladi. Ako se bolnik poti, ee sme Krajca premeniti šele, ko je potenje prenehalo in ga je strežnica pod odejo obrisala s pogreto brisačo. Srajco najlažjo bolniku slečeš, ako mu jo pod odejo pod-vihnes do pazduhe, potom pa snameš čez (Javo. Pripravljeno pa imej že gorko srajco, ki jo natakneš najprej čez glavo in roke, potem pa pod odejo potegneš navzdol in ]»ravnaš, da gube bolnika ne tišee. Ako na ta način SKrbiš za telesno • nago bolnika, preprečiš rane na hrbtu in križu, ki se tako lahko narede pri dolgotrajnih boleznih. To ni le zato neprijetno, Ker bolnika boli, ampak tudi zato, ker ie tudi nevarno. Temu oupomoreš tudi, ako bolniku pogoeto napneš spodnjo rjuho in zravnaš srajco, da ne delata gub, ker na talcem obtiščanem mestu se najraje narodi rana. Tudi pomaga, ako bolniku pogosto menjaš lego. Pri dolgotrajnih boleznih je treba bolniku podkladati zračne blazine iz kavčuka, ki jih moreš kupiti v ortopedični prodajalni. Ako se kljub vsemu temu pokaže ua Icaktm mestu sumljiva rdeča lisa, io izmivaj vsak dan z mrzlo vodo. Tudi lahko večkrat .pomočiš s citronovim sokom ali francoskim žganjem. Ako se pa naredi rano, mo; aS prav zelo skrbeti z:i snago, varovati jo priti3ka in si oskrbeti pri zdravniku ali v lekarni. KUHINJA. Hoiuni štruklji s sirovim nadevom. Nalij najprej v lonček 3 žlice mlačnega mleka, mu prideni žličico sladkorja in 1 do 2 dkg dr ožja; vse zmešaj in postavi v stran, da vzide. Potem zmešaj v večji skledi tri osminke litra toplega mleka, 1 dkg soli, 1 jajce, 5 dkg sladkorja in 4 dkg surovega masla. V zmos vsuj % litra moke, zmešaj in prideni še pripravljen kvas, vse skopaj zmešaj in dobro stepaj. Stepeno testo povrhu potresi z moko, ga pokrij s 5» i Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) Po tihi costi jo prišel trudno neki mož, poleg njega je šla kašljajoča žena. Tema je šol nasproti Henrik. Obstal jo pred očetom, a roke mu ni dal. S svojimi otročjimi očmi je plaho gledal očeta. :>Oče, povej mi, ali si bil ti?« Herman Naglic je čutil silo pogloda. »Ne, Henrik, nisem bilk Mimo in trdno je rekel to. Tedaj je deček globoko zadihal, prijel je očetovo roko in jo poljubil. Prav do predmestja so šli vsi trije in čakali, dokler ni prišel oskrbnik in jih sprejel na voz. >Naglič je oproščen«, jo rekel brivec na poti domov. »Toda maščeval se bom nad njim, in tudi tega mladiča bom še dobil v roke. Samo da bi ne tekla tako hitro kri iz nosal To bi ga! Toda starega bom spravil noter, in če plača deset Judov. Ne bom miroval, dokler ne bo sedel notri!« In če tudi hudobnež ni mogel izpeljati svoje grožnje, je storil nekaj hujšega. Njegova obrt ga je peljala od hiše do hiše, in v vsaki je ukradel NaodlČu nekaj ono svete zemlje, na katero zidamo svoj dom — nekaj od zemljo ljubezni in naklonjenosti sova-šuanov, # » ♦ Bilo je Novo leto. So leta, v katerih sedi ča? trudno in zaspano ob naših ognjiščih in prede svoje sive vsakdanje niti, tako da ne zapazimo, kako mine pomlad in poletje in kako se siaramo v enoličnosti prtičem in postavi na gorko, da vzhaja. Ko testo vzide, ga stresi na z moko potreseno desko, potresi z moko in rnzvaljaj za mezinec na debelo. Razvaljano testo pompži z nadevom, zvij ga precoj na tesno in položi na pomazano pločevino cel štrukelj, ali ga razrezi v štiri prste dolge koso in postavi nr gorko, da vzide. Nalo jih poma-ži z raztopljenim surovim maslom, jajcem ali smetano in postavi za "/* ure v srednje vročo pečico, da se rumenkasto za peče. Sirov (mohandov) nadev. Zmešaj os-minko litra kisle smetane, en rumenjak, ščep cimeta, drobno zrezane limonine lupine, 5 dkg sladkorja in 15 dkg srrovega masla. S to nadevo pomaži testo, potresi s krušnimi drobtinami (za eno pest) in eno pest rozin. Okisani riž s paradižnikom. Kuhaj v dveh litrih vode par koscev korenja, korenino peteršilja, en paradižnik, pero zelene in košček čebule. Ko je vse kuhano, osoli in pridaj prežganje, ki si ga napravila iz 4 dkg masti in žlico molče; ko se še nekoliko pokuha, vse dobro stlači in pretlači skozi sito ter pridaj rižu, ki si ga V4 litra posebej kuhala v slani vodi. Kadar vse še enkrat prevre, pridaj kisa po okusu in postavi kot samostojno jed na mizo. M. R. , KcjijK,. flj S®*«« E^^^-^ssar«iS? ___----~ dnevov. So pa leta, v katerih gospodari i« vlada čas, kot bitje, željno izpremembe: podira in zida, premiku je, izprominja, sadi novo cvetice na naša okna, izpodriva ljudi in kliče druge noier in nam končno pokaža dom, in ga ne poznamo. Tako leto je prišlo za Bukovje. Na novega leta dan se jo pričelo: Prek je stopil v sobo in jo zvedel od Naglica, da si ta ne dovoli, da bi ga on še nadalje ogovarjal prijateljsko >Herman« in ga tikal. »Potem torej tudi ne bom sedek, ja rekel Prek užaljeno; »potem kralkomalo povem, da odpovedujem 20.000 mark. Poslal bom še pismo, da bo postavno. Z Bogom k Naglic so ni premaknil in ni zinil besede. I'rek je šel počasi proti vratom. Šo enkrat se jo obrnil in vprašujoče pogledal Naglica. Toda ta jo sedel popolnoma nepremično. Prek je šel iz sobe. Uro na to je prinesel hlapec pismeno odpoved in jo osebno odal Nagliču. Pod pisanjem so stalo poleg Prokovega podpisa še sledečo besedo: »Ernst Bajželj, posestnik, kot priča.« Herman Naglič jo bil čisto i/spremenjen, odkar je prišel iz ječe. Redkokdaj jo izpiegororil besedo, nikdar ni šel v gostilno, ni zmerjal, pa tudi tožil ni. Plah in in potrt jo preživljal dneve. Živino, ki jo jo imel pri kmetih v najemu, jo prodal. NI hotel nikakih uslug. Tako je bil kmet brez govedi in brez konj in katerega skednji iu hlevi so bili zapuščeni. In popoldne tega novoletnega dne jo prišel še drugi sel in prinesel odpovedno pismo iz vasi za 5000 mark. In poleg imena upnikovega jo bil podpisan še nekdo drugi »kot priča«-. Naglič je gledal z dolgim pogledom proti Zabukovju in je vedel, kdo jo povzročil to drugo pismo. Zvečer jo bila družina zbrana. Druga leta so prižgali na Dovoletai večer še enkrat božično drevesce. Letos so pozabili okia-siti smreko. Žalostno je tiktakala ura. Na mizi jo ležalo pismo, iz daljnjega mosta je neki trgovec žele! NagiičU srečno novo leto. Sicer ni pisal nihče. Parkrat je poskušala bolna žeua začeti razgovor. Naglič je raztreseno, brez-smiselno odgovarjal. S polodprtimi očmi jo strmel v svetiljko, potem je stokrat prebral pismo trgovca, ki mu ja želel srečo. ZOPET V ZALOGI KOT PRED VOJNO! Vse vrste poljedelskih strojev, kakor: amerikanski kosilni stroji, vratila, mlatilnice, velike čistilne mlatilnice, trijerji (tvrdke Heid), čistilnica, sla-moreznice, reporeznice, gnojnične črpalko, sadni mlini s kamenitimi va-larji, prešo, iiae koso, brane itd. itd. pri tVTdld SCHNEIDER godbi izročiti Nemci Angležem. Dosedaj je še zmeraj največja na svetu, prostora ima za 60.000 kubičnih metrov. Čo jo postavimo kvišku, jo ta velika kakor je sedlo Šmarno goro nad Ljubljano. V novembru 1923 je na potovanju v Ameriko na uro prevozila poprečno 48 kilometrov, kar je z tako veliko ladjo nekaj posebnega. Koliko pisem so v Ameriki zgubi. Kakor v vsem {e Amerika tudi v tom velika. Poprečno se zgubi na mesec 350.000 pisem, na leto torej okoli 42 milijonov. Izključni vzrok, zakaj se pisma izgubijo, jo ta, da so naslovi pisani nerazločno in nepopolno. Tudi nimajo zadaj napisanega imena pošiljavca, da bi vsaj nazaj prišla. To priporočamo tndi »Domoljubovim« bravkam in bravcein, da zapišejo zadaj 3vcj naslov. Seveda pri vsakem pismu tega ne smem narediti. Tudi paketov se v Ameriki veliko zgubi; samo v enem mesecu so cenili škodo zgubljenih paketov na pol milijona dolarjev. V dveh sekundah štirinajstkrat okoli ekvatorja. Naša zemlja je krogla. Tista črta, ki si jo mislimo potegnjeno okoli zemlje v sredi, tako, da razdeli zemljo v dva enaka dela na eoveru in na jugu, se imenuje ekvator. Dolga je 40. 000 kin. Iz Novega Jorka so zadnjič brzojavlli v Varšavo na Poljskem, od tam so brzojavili nazaj itd. To pot Je električna iskra napravila štiri-desetkrat; če jo preracunimo na ekvator, ležal preko travnikov in za zasneženim gozdom je zašlo solnce, daljno solnce, ki nam je vseeno neskončno bližje, kot duše dragih umrlih. Z bledim, nepremičnim obličjem jft zrla gospa Ana rumeni svit. Kmalu bo tudi ona šla na daljni pot, in deček, ki ga ljubi, bo ostal sam, brez staršev, brez doma. Čez mnogo let pa, ko bo tudi on dokončal, se bodo zopet videli. To so ure, v katerih govori Bog s človekom, On, ki jo tolažba in mir žalujočim, če svet in vsa njegova modrost odpove tolažbo. znači to štirinaj3tkratni ekvator. In vae tej v dveh sekundah. Od zemlje do meseca ne znaša razdalja uiti d*>set ekvatorjev. Vsiljivci. Nekateri ljudje so z vsakim znani in nikogar no pustijo pri miru. 0 nekem takem1 »družabnem« človeku je rekel znani dunajski igralec Aleksander Girardi (l «50 do 1918): 'ia pozna več ljudi, kakor jih pa sploh je.« Spoznanje. Oskar Blumenthal (1852—1917) je bil nekaj časa ravnatelj Lessingovega gledališča v Berlinu. Bil je zelo natančen. Če v kakšni gosposki igri igralci niso bili takoj elegantno oblečeni, kakor bi bilo po njegovem mnenju igri primerno, je znal biti zelo hud in je pošteno zmerjal. Neki igralec je' imel v tem veliko smolo; kar jo oblekel, vse se je zdelo Blumenthalu preveč preprosto. Slednjič se je zadri nad njim: »VI hočete igrali grofa? Veste kaj, komu ste podobni? Meni, ne pa grofu!« ČLOVEŠKE LOBANJE KOT T0BAČNICE IN 0BT0ŽILNICE PISEM. Južnoameriška republika Ecuador se bojuje sedaj v redni vojski proti Indijan-i cem iz rodu Hivaro. Pridružili sta se ji državi Peru in Brazilija. Indijanci gredo na boj nad sosede, jih obglavljo, glave izpraznijo in posušijo. Lobanje prodajajo in si je večina napravila s to nesramno trgovino že lepo premoženje. Gotovi krogi se za lobanjo kar trgajo, mislijo, da prinašajo srečo. Kot pušice za puder so prišle lobanje celo v elegantne salono najbogatejših dam v Novem Yorku. Pa tudi v Južni Ameriki jih rabijo kot obtežilnice za pisma, tobačnica ali za namizno krasotilo. Indijanci so prirejali celo gonje, tako dobičkonosna je bil« kupčija; a se niso omejili samo na sovražnike. Če ne bo kmalu konca, bodo slabejši rodovi izginili. NOVA IMENA V RUSIJI Enkrat smo že nekatera ženska imenai že povedali. Boljševiki so krst odpravili in so namesto njega uvedli obred, oktjabrina (olctoberski obred), imenovan. Novorojenčka zavijejo v rdečo boljševiško zastavo in starši morajo pred komisarjem priseči, da bodo vzgajali otroka v boljševiškem duhu. Večji del imen je tako ali tako v zvezi z imenom Lenin, Ninel, Lenul, Vil, Vilen. Dobiš pa tudi takale imena: Sinovi, Luna-čara, Egfried, Anvangarda (predstraža)', Kompart (tovariš), Narkom, Agitrop, Aparat, Smučka. Zelo veliko je cvetličnih in rečnih imen. ZOPER SLABOKRVNOST, SLABO PREBAVO, BLEDICO in OSLABELOST vsake vrste vživajo odrastli in otroci z najboljšim uspehom za kuhinjo, ki bi se hotela tudi pri-učiti kuhanju, kakor sobarico se sprejme za vilo v mestu na Dolenjskem. Ponudbe pod »PRIDNA« št, 4616 na upravo «Domoljuba«. NAJSTAREJŠA SEDLARSKA DELAVNICA Josip Kohfer LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ST. 19 priporoča svojo zalogo izgotovljenib KONJSKIH OPREM ter posameznih delov, ročnih TORBIC, kovčkov, nogometnih ŽOG, nahrbtnikov itd. — CENE zmcrnel Zahtevajte CENIKEI POROČNE PRSTANE v veliki izberi, priporoča JOSIP JANKO, ura r v KAMNiKU, na iutni, nasproti larne cerkve. 4480 Tvrdka F in I. GORIČAR »PRI IVANKI«, Ljubljano, Sv. Petra c. 29 priporoča novodošlo veliko izbiro blaga, in sicer: sukno in kamgarnc za m. obleke od 55—175 Din: debelo sukno za površne suknje od 100—2f0 Din; hlačevino, dvojno široko ... od 45— 75 Dinj volneno zimsko in let za ženske od 50—130 Din; polvolncno za ženske obleke . od 30— 50 Din; barhente v modernih vzorcih . od 22— 32 Din! barhente za perilo.....od 16— 24 Djn; modra tiskovina, zelo dobra . od 17— 21 Din; belo in rujavo kotenino ... od 14— 20 Din; celirje in oxfordc za srajco . . od ,13— 25 Din; blago za rjuhe in žimnice . . od 37— 55 Din; odeje, cajgaste in klotastc . . od 210—320 Din, kakor tudi razno narejeno obleko ter sploh vse, kar potreb., dobiš tu tako poceni kot nikjer drugje. mm e move vi va najceneje in z dobavnim rokoin od 2 do 6 mosecev Zvenarna in livarna St. Vid nad Ljubljano IV. IfZORCNI raESDEH V ilUBLjaNl NalugodnefSa prilika sa nakup vnakovratn« nalbolJSa tn najca-nf)6e robe tu- ln inozemstva. - VeleseJmBk« legitimacije se prodajalo v denarnih zavodih VBfh m«st ln dajejo pravo na 50% znižano vožnjo tudi na b: zovlalilh (raien S O. E. ln br, 3,6.) PRIRODNE KR SOTE SLOVENIJE S 3 AN C VAN JA Pt EsMSBl JtNA ■ Pimh staiin u iiW )ri Uiniii ti mm 10 Dia. / Kravo s teličkom S: s menom, simondolska pasma, proda po dogovoru po dom. POTOKAR na Brezovici, blizu žel. post. Velika razstava konj na Ljubljanskem velssejmu 24. AVGUSTA 1924 od 8 zjutraj do 6 zvef, BiBaniiBiaaBiBBiiiBBaBsi B JUGOMETALIJA" Ljubi,ana « izdeluje vse vrste bakrenih kotlov nadalje vseh vrst kleparska, kliučavnifarska In vodovodno - inštala- diska dela. Znižane cene. >jc Točna postrežba. Kolodvorska ul. 18. msaiJB9 Naznanilo Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva. dne 2.avgusta ti« manufiektiirno trgovino na drobno pod tvrdko mirni & juriovec Ljubljana, SirMaiijeva ulica 5 Priporočava se zn cenleni o&ssh z zagotovilom lottae postrežbe ■ odličnim spoštovanjem rabianl & inrjovec Iščejo se za lakojšnji ali poznejši nastop: 1 kmetijski in gozdni UPRAVNIK-MAJAR, odločnega značaja, trezen in vesten. Plačo po dogovoru. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. _ 2 zanesljivo, vestno, delovna in trezna KO-N|AR|A- - Ponudbe jc naslovili no upravo vele-posestva Jos. LENARČIČ, Verd, pošta Vrhnika. pridna in poitena, ki ima veselje do dela nn polju, se sprejme takoj ali o Božiču na lepo posestvo no Gorenjskem. Naslov v upravi lista pod štev. 4456. Tvrdka F. fajiiiga sin mizarstvo Ig zaloga noblilvij Priporoča omare z ladclci in tudi visoke iz mehkega in trdega lesa, postelje, mo-droce, žimnice, žičnikc, •tole, mize, sploh vso hišno opravo dobite le v v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17 po nainižiih cenah. vsahe vrste za žgafljefttffio sc tiobc liri turna i weiss prvi bakrckollar, LJUBLJANA, SV. PeJra C. 33. delavnica SiSKa 168. Čast mi je javiti p. n. občinstvu, da mi je ministrstvo narodnega zdravja '^j podelilo koncesijo za obratovanje staroznane lekarne g. udove pok. Mk Vinka P/ochazke. Lekarno sem na novo preuredil, izpopolnil in založil z najnovejšimi (J/ tu' i* inozemskimi specialnimi zdravili ter se cenj. občinstvu in dosedanjim stran- \n\ kam najtopleje priporočam. ^ Mr~ Leon Bahovec, lekarnar pri „ Zla te m orlu", Ljubljana, Jurčičev trg 2 (pri čevljarskem mostu). namreč v rjavo-ntooVc-bcli etiketi je sedaj v prometa davtto preizkušeni in priljubljeni »Pravi s FRANCKOV i kavni pridatek« v zabojčkih. i— V varstvo-proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno Lstičejo glavna obeležja, namreč t ime »Franck« in »lsarni mlinček«. — »Pravi i FRANCK : z mlinčkom« je kavi lako potreben, kakor začimba juhi. — reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad IC 175,000*000. ► ► ► ► ► MANUFAKTURNA TRGOVINA MARIJA ROGELJ SV. PETRA CESTA in LINGARJEVA UL. LJUBLJANA vljudno naznanja, da se je 1. AVGUSTA PRESELILA na SV. PETRA CESTO 20, nasproti hotela Tratnik ter se zahvaljuje cenjenim odjemalcem za naklonjenost do sedaj in se Se nadalje priporoča. BLAGO DOBRO! " CENE NIZKE! OBRTNA BANKA v Ljubljani, Kongresni trg 4 daje kredite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse banfne transakcije najkulantneje. — Obrestuje vloge na knjižice po w 5°|o •a tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne dviga. — ima dovoljenje za poslovanje z devizami ............ in valutami .............. ^o bol ii »Ivam »iro > m »oietd za rodbinsko in obrtno raho vedno v zalogi Oriizocr edino pri JOS?p PCfClIlIC MubMana. ob vod blizu Prešernoveas »pornenlka. Utotnm oolrebJCiie za šivllie, KroinCe, fcvliaric in ssitlari* Gfliflnleris in vsp rirrbnn biaoo. ■iiiiiaiiMiiM*Biiiiiiiipniiin I Prometni zavcu za premog d.d. I v Ljubljani a premog lz slovenskih premogovnikov, vseh kakovosti, r celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angl. KOKS za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, frni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog, d. d. r Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. MIII, podgane, stenica In Ščurki morajo poginiti, uko uporabimte na.-a preizkušena Hro.lHtvn proti midim in j.od^iuium Diu 7 &0, bd dcurk« Ii* Din. za »teuioi 10 Din za molie H Din prot airčosu :< in 7-&U Din. m, bi proti n. barv«, frnUa. EttHe. lili. cn«a'le. CoalCe zajamčeno čisti tlmCZ uuiboljSe Kakovosti uud lEDIt-Z/MIfl VTl D. ru • n na j>or užnic a Ljubltana centi ala Novi Sod skladišča Tovarno Ljubljena - Medvode. 3 *-H5?5P s ^ - 5-vas ^ ^ hsm asasč M „SALONIT AZBESTNI ŠKRILJ nadkriljnje strešno opeko zbog svoje tipežnosti, |e izredno ahek in elastičen, kljubuje vodi, mraza, vročini, vlagi in vremenskim nezgodam. Sestoji iz prvovrstnega Portland cementa našega lastnega proizvoda in najboljšega azbesta iz prvovrstnih svetovnih rudnikov. ftko uporabl ate a.o it, priileclita denai In čat-Vsak poedini varčen gospodar, kateremu je ležeče na tem, da pokrije svojo stavbo trpežno in lično, si bo osvojil za pokrivanje svojih poslopij edino SALONIT, SitlONlT je neizgorljiv in nepremočljiv. Ako Salonit uporab., prihranite na stroških, t ažji jc kot vsak drug proizvod sedanjosti, tibvaruje pred vlago, ognjem in strelo. H imate nikakih vzdrževalnih stroškov. E zborno izolira «sako zračno izpreraembo. Trpežen in vzdržljiv proti najsiln. viharju. Vzorce, cenike, kataloge, navodila in proračune pošiljamo brezplačno. d. d. za cement Portland, Ljubljana. Zastopniki in zaloge v vseh vetjih krajih. Nalcenclšc strešno britje! ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 13 prele VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno. najboliSa preizkušene modele stroškov, z eno ali dvema za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) iu zidno opeko Na žoljo sa pošlje takoj popis in ponudba! Zadružna gospodarska banka d. d. Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzoiav.: Gospobanka. JUčun polica ^»vr^« urada za Slor.nljo y lastni p ,laČI (vis & ViS hotela „UniOn"). Raaan Poilne** """'* T Z"č"b" Podružn.ce: Celje, Djabovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šlbenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000-, vloge nad K 600,000.000— Daje trgovske kredite, eskomptira menico, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuj« in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbu|e vse bančne transakcijo pod najugodnejšimi pogo|i. Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. "TO izdaja konzorcij »Domoljuba«, i1 Odgo vorni urednik Anton Sušnik v LiubliaoL, Tiska Jugoslovanska tiskarna.