90
Kmetijska družba kranjska in njen glavni
odbor.
(Dalje.)
Oglejmo si „Naznanila" od leta 1871. zvezek 1.
Da se ne mudimo pri manj važnih rečeh, oglejmo si takoj, kako je glavni odbor rešil sklepe poprejšnjega občnega zbora.
Prošnjo podružnice v Ložu, da bi se napravil pred požiralnikom Globino hitrejši odtok, priporočil in izročil je glavni odbor deželni vladi, katera je v tej zadevi dala naročila okrajnemu glavarstvu v Logatcu, in znano je, da je potem ministerstvo dovolilo izdatne podpore za iztrebljenje in zavarovanje tamošnjih požiralnikov sploh.
Čas, v katerem se vojaki kličejo k Stedenskim vajam , da se s tem poljedelstvu ne odtegnejo delavne moči v najhujšem času, odločil se je od srede meseca aprila do meseca junija.
Za povzdigo konjereje prosil je glavni odbor ministerstvo kmetijstva denarne pomoči 3400 gold. za nakupovanje in razdelitev plemenskih žebcev in kobil po deželi kranjski in za konjske premije. Ministerstvo je to podporo obljubilo, kedar bode državni proračun dovoljen.
91
Za zboljšanje predivstva naročil si je glavni odbor 60 mernikov pravega rigajskega lanenega semena, ter ga razdelil vsem, ki so se za-nj oglasili, in vsa poročila potrjujejo, da se je ta lan pri nas prav dobro obnesel. Tudi nekaj dotičnega orodja si je družba naročila ter ga razstavila pri občnem zboru. Poduk R. Dolenčev, kako ravnati z lanom, razglasil se je tudi po „Novicah".
Za napravo kmetijske šole v naši deželi se je obrnil glavni odbor do deželnega odbora, pa zarad kratkega zborovanja deželnega zbora ta predlog ni bil rešen.
Da bi se ž lah no vipavsko sadje pomnožilo, bila je dotična okrožnica razglašena po „Novicah" , govorilo se je pa v tej zadevi tudi na vipavskem taboru dne 14. avgusta.
Da bi se zabranilo grozovito poškodovanje zarubljenih zemljišč, obrnil se je glavni odbor do ministerstva, katero je obljubilo vso po sedanjih postavah dopustljivo pomoč.
Zarad vinogradske postave je glavni odbor na vprašanje deželne vlade prosil, naj prihodnjemu deželnemu zboru predloži po razmerah sedanjega časa osnovano vinogradsko postavo, katera bi lastniku ne jemala popolne svobode v gospodarstvu.
Nadalje navaja se poraba različnih za ono leto privoljenih državnih podpor, katere znašajo nad 11.000 gold.
Poročilo o govedoreji kaže, da je imela leta 1870. naša dežela 44 muricodolskih, 4 marijinodvorske, 5 pinc-gavskih, 14 belanskih in 11 domačih in mešanih premi-ranih plemenskih bikov.
V „Naznanilih" priporočajo se boljša plemena s sledečimi besedami:
Našim gospodarjem, ki imajo krave in telice čistega plemena, kakor tudi bolj premožnim, ki se take živine lahko nakupijo, ne moremo zadosti živo na srce položiti , da si živino žlahtnega plemena, kar najbolj mogoče, zarejajo ter na ta način po naši deželi rejo goveje živine žlahtnega plemena pospešujejo. Tako živino bodo zmirom lahko prodali, a ne samo sebi, ampaK tudi deželi koristili.
Od več strani so glavnemu odboru uže zdaj došla vesela poročila, da se je po bikih, ki so bili leta 1869. v prvič na deželo dani, mnogo prav lepih telet priredilo, katerih so gospodarji zelo veseli. Naši živinorejci bodo imeli tedaj nalogo, da po tem izvrstnem zarodu zopet skrbe za nov zarod in požlahtnenje goveje živine.
Dalje se v „Naznanilih" nahaja, da je glavni odbor z ^državno podporo na svitlo dal Schleicherjev spis: „Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne" v 1000 iz-tisih; in da je, ker je knjižica zelo podučljiva, iz'ročil 500 slovenskih in 30 nemških iztisov deželnemu šolskemu svetu, da je razdelil jih med ljudske učitelje.
Vsled dovoljenja ministerstva napravili so se v deželi trije kmetij s ki tabori, na katerih je gosp. L. Dimic govoril v Postojni, v Senožečah in v Bistrici. Taborov vdeležilo se je povsod obilo ljudstva, katero je govore sprejelo z občno pohvalo.
Govori priobčili so se po ;;Novicah" in še posebej v 700 iztisih.
Za pokončanje hroščev razdelil je glavni odbor med šolsko mladino 92 gold. 45 kr. od onih 300 gold., katere je podarila hranilnica v ta namen.
Na vprašanje deželne vlade, kako bi se vravnala postava zarad kupčije z živino, odgovoril je glavni odbor po predlogih dr. Bleiweisa, in se nahaja to poročilo v posebni prilogi.
Daljna poročila zadevajo sviloprejo , slapško šolo, konjerejo, skladanje zemljišč, postavo za ribštvo, šolo za mlekarstvo, nadzorstvo pri gozdarstvu, odpisavanje zemljišnega davka zarad poškodovanja poljskih pridelkov po zimi, poduk ljudskih učiteljev v kmetijstvu, darila za čebelorejce in zavarovanje zoper škodo po toči, gotovo stvari, za katere se vsak razumen kmetovalec mora brigati.
V dodatkih k ,,Naznauilom^^ tega leta nahajamo pred vsem „poročilo glavnega odbora o pogre-ških živinskih po postavi zavarovanih (patentnih tadlih)^^ izdelal dr. Bleiweis. — To poročilo je enako temeljito iu zanimivo za vsakega živinorejca, pa tudi za onega, ki ima kaj opraviti z živinsko kupčijo, bodi-si kot prodajalec, kupec, posredovalec, izvedenec, sodnik ali sicer organ oblastnije, katera ima kaj posla vsled takih kupčij.
Omenjamo samo en izgled. Glede pogreškov pri konjih se predlaga, naj se pridrže vsi stari pogreški, doba (čas) poroštva pa naj bi se nekoliko predrugačil in stavil
za opornost,          I 7 d •
za jasno slepoto, j           '
za smrkelj,             \
za črvivost,            ( r^^ 1 i .i •
za kužno smoliko,    P« ^^ dni,
za naduho,             )
za tišavko 21 dni,
za mesečno slepoto 28 dni.
Posebej oglasile so se podružnice: vipavska, metliška, boštanjska in bohinjska, in pa grajščak Moric vit. Vesteneck z Mirne v obširnem spisu, ki govori o dolenjskem šampanjcu, potem sledi razprava o katastru za zemljišča in še drugih manj pomenjljivih rečeh.
„Naznanilom" dodana je dalje razprava o pridelovanji lanu na Kranjskem po pozvedbah leta 1872., priobčil Fr. Schollmayr (21 strani); nadalje:
Zemljiščine razmere Kranjske (od strani 22 do 41);
goveja plemena po Kranjskem po prerokovanji v letu 1872., spisal Fr. Schollmayr;
dodani so pa temu zvezku še zemljevidi, oziroma obrisi, v katerih je razvidno :
a)  razširjenje predivstva po Kranjskem po izvedbah leta 1872.;
b)  zemljiščini zemljevid Kranjske, in
c)  goveja plemena po Kranjskem, iz katerega se razvidi, katero pleme se nahaja v posameznih krajih dežele.                                 (Dalje prih.)