Najmrzlejši dan dosedanje zime V kratkem dobimo padavine — Posledice mrzlega vala letos in v preteklosti na Jadranu — Zaledenelo morje blizu dozorevajočega južnega sadja LJubljana, 6. januarja Davi je po jasni noči napočilo do* slej najmrzlejše jutro v letošnji zimi. V Ljubljani je bilo 16 stopenj pod nič- lo, na aerodromu —21.5. Planica je za- beležila —23, Pokljuka —19, Bled —16' C. V večini zimskosportnih sre- dišč je bilo davi 2 do 4 stopinje hlad- neje, le ponekod je mraz za spoznanje odnehal. Zdi se, da se prva faza letošnjega mraza zaključuje. Opoldne je bilo še — 12° C, do mraka se je živo srebro umaknilo na — 9. Nebo se je rahlo oblačilo, postalo je nekaj topleje. Ba- rometer ie pod večer naglo padal za 3 mm Počasi bomo le dobili toplej- še vreme s padavinami. Mraz js seveda tudi pri nas nekoli- ko oviral železniški promet. Da SO imeli krajevni vlaki, osebni kakor to- vorni, v območju ljubljanske železni- ške direkcije le neznatne zamude, je zasluga m<ših vzornih železničar jev, ki ravno oh prirodnih ovirah najbolj po- kažejo ssojo vnemo in sposobnost IluiSe pa jp z brzovlaki. Tako je do- poldanski brzovlak iz Beograda imel kar pet u:' zamude in je prispel v Ljub- ljano šele ob pol /5 Tudi posebni vlek »Putnika«. ki je pripeljal i? Beograda izletnike v naša zimovišča, se ie za- kasnil za 1P<0 minut Zo večerni brzo- vlak iz Beograda pa je bila v Ljublja- no najavljena zamuda 100 minut. Ve- černi brzovlak iz Avstrije preko_ Je» ssnic pa je imel le deset minut zamu- de. Mraz, ki je že včeraj pritisnil na na- šem Primorju. se je danes še bolj za- ostril Mesta oh Jadranu so zabeležila tako nizke temperature pod ničlo, ka- kršne ne pomnijo najstarejši ljudje Komaj štirinajst dni pred letošnje tr- gatvijo oranž v južni Dalmaciji je za- čelo 100 km zračne črte severno od na- sadov žlahtnega sadu zmrzovati mor- je V Splitu je bilo davi —7.4. na otoku Žirije — S v Siheniku — 9, pri Skradinu — 72, v Obrovcu celo — 16° C! Na Sinjskem polju in v okolici Spli- ta so se v velikem številu pojavili re- žami (Pestvogel). ki jih le skrajno hu- da zima prežene iz skandinavskih de- žel Pojavu teh ptic na našemu jugu sledi po narodnem pregovoru kaj ra- da slaba letina in lakota Mirne zalive srednie Dalmacije je pokril za prst debel led Led pokriva i v« močvirja, jezera, tako tudi veliko ribogojnico pri Vranjskem jezeru *1sfra burja ovira pomorski in železni- ški promet Mrzli val se je razlezel tu- di po južni Dalmaciji in Dubrovnik je včeraj kakor že več desetletij ne zabe- ležil — 7" C/ Oster mraz se je vsidral tudi v bo- sanskih kotlinah V gozdovih so mo- rali prenehati z delom Reka Bosna •vali s seboj velike ledene plošče, in če mraz ne bo odnehal, bo reka povsem zaledenela Da zamrzne Jadran se primeri v sto letih koma i 5 do 10 krat dočim pod- 'e?e/o njegovi sladkovodni dotoki na vzhodni obali ledeni burji skoraj vsa- 'hoi že prej naročijo, če le mogo- če lepega, zdravega dečka, ki mu pravijo »polaženik«. Ko pride, ga gospodinja po- trosi z žitom, dečko pa dieza z življensko šibo ogenj badnjaka, poljubi panj, ga obli- je z vinom in položi nanj darilo. Naposled se poljubi z vsemi domačimi. Ves dan je gost in ga pri odhodu še bogato obdaru- jejo. Na Božič hodijo po vaseh mladeniči, <0- ledari. ki čestitajo po hišah in pojejo bo- žične pesmi, kolede. Zanimive so tudi ko- lede, povorke, pogosto z živalskimi krinka- mi v Južni Srbiji, Dalmaciji, v Hrv. Pri- morju tn v Istri. Krinke predstavljajo vr- njene duše. Na Hrvatskem imajo še »zve- zdarje« in »betlehemarje«. ki so seveda či- sto krščanskega izvira. V zvezi z božičnimi običaji so številna čaranja in vedeževanja, za katera je tajinstveni božični *as naj- bolj prikladen. V dneh po Božiču naj ome- nimo pri Hrvatih dan sv. Janeza Ev., ki je določen za posvečenie vina in »mlad en- ce« (tepežnl dan), ko mati s šibo teoe svo je otroke, da bi rastli ln ostali zdravi. Po- tem gredo otroci od hiše do hiše kakor v Sloveniji. Pri Srbih Je na Tri kralje (Bo- go javi jen je) blagoslov vode, ki m posebno slovesno Izvrfl v Beogradu ob prisotnosti najvišjih zastopnikov cerkve in drŽave. a A.