Nekatere ugotovitve iz dela delegacij krajevnih skupnosti
V občini Center imamo osem krajevnih skupnosti na katerih so pri spom-ladanskih volitvah leta 1974 izvolili osem delegadj, v katerih deluje 139 delega-tov. Krajevna skupnost Prule ima 12 delegatov, krajevne skupnpsti. Kolo-dvor, Stara Ljubijana, Sta-ri Vodmat in Tabor pa imajo 15 člansko delegaci-jo, krajevna skupnost Po-ljane 20, krajevna skupnost Gradišče 22 in krajevna skupnost Ajdovščina 24 člansko delegaeijo.
Udeležba na sejah dele gacij je bila do sedaj sklep-čna, na skupščinskih sejah pa skoraj 100 odstotna. Za-radi določenih tnigracij ob-čanov bo verjetno v bliž-nji prihodnosti potrebno izvesti nadomestne volit-ve.
, Iz zapisnikov s sej de-legacij ugotavljamo, da je večina delegatov na sejah delegacij zelo akbivna in posredujejo sekiretariatu skupščine kot tudi na se-jah zbora krajevnih skup nosti številne predloge, pri-pombe, mnenja in stali Sča. Ta aktivnost se po sebej izraža pri sprejema nju odlokov in družbenih dogovorov, ki neposredno žadevajo na interes obča-na kot npr. odlok o pri-spevku za uporabo mest nega zemljišča, odlok o komunalnih taksah, druž beni dogovor o politiki sta-narin itd.
Iz zapisnikov ni zasle-diti, da bi delegacije red-no obravnavale tudi gradi-vo za zbor občin skupšči ne mesta Ljubljane in za zbor občin skupščine SP Slovenije, čeprav ima vsa-ka delegacija dva delega ta, ki sodelujeta v skupi ni delegatov za zbor ob čin mesta, in delegata za zbor občin republiške-skup-šcine!
Nekatere delegacije pred-vsem delegacije krajevne skupnosti Poljane in Tabar, redno ob pomembnejših vprašanjih, ki so na dnev-nem redu občinske ali me-stne skupščine sklicujejo zbore občanov oziroma ve-rificirajo svoja staldšča v širših političnih aktivih. Občasno sklicujejo zbore občanov tudi delegacije v krajevni skupnosti Stara Ljubljana, Gradišče in Ko-lodvor. širši stik z občand onemogoča  nekaterim  de-
legacijam tudd prostorska stiska, ki je značilna pred-vsem v kirajevni skupnosti Stari Vodmat delno pa tu di v krajevni skupnosti Ajdovščina in Gradišče, Za-radi tega tudd vse navede-ne krajevne skupnostd v svojih osnutkdh prdgra-mov srednjeročnega razvo-ja 1976—1980 programira-jo razvoj družbenih cent-rov in potrebe po pridobit-vi ustreznih prostorov.
Iz pregleda statutov kra-jevnih skupnosti smo ugo tovili, da je v večini statu-tov zelo dobro opredelje-na vloga delegacije kra jevne skupnosti in njena odnosi do sveta krajevne skupnosti, zbora delegatov krajevne skupnosti, do ob-čanov in družbenopolitič nih organizcij.
Prav tako so tudi vse delegacije pripravile po-slovnike o svojem delu, delegacija Tabora pa je bila   prva   in   samostojna
V statutih je tudi dolo-čilo, po katerem tajništva krajevnih skupnosti skrbi-jo za opravljanje admini strativnib. poslov delegacij To vlogo večina tajništev krajevnih skupnosti tudi opravlja, pri nekaterih pa se opaža pomanjkljivost sodelovanja. Slabo organi-zirano je shranjevanje gra-diva tako občinske, me-stne in republiške skup-ščine. Tajništva krajevnih skupiiosti še niso pristopila k organizaciji zametkovta-koimenovanih informacaj-sko-dokumentacijskih cen-trov, v katerdh naj bi se v bodoče zbiralo celotno skupščinsko gradivo, ki naj ne bi bilo na razpola-go samo delegatom, čla-nom sveta krajevne skup-nosti in družbenopolitičnth organizacij temveč tudi ostalim občanom.
Iz navedenih ugotovitev o uresničevanju delegat-skih odnosov v krajevni skupnosti sledi, da se bo do morale za razvijanje teh odnosov predvsem angaži-rati subjektivne sile (kra-jevna konferenca SZDL, ZK), tako da bodo dele-gati in delegacije krajev-nih skupnosti vedno bolj vključeni v vse oblike sa-moupravnega in politične-ga dogajanja, odločanja in živlienja občanov v kra-jevni skupnosti.
Ivan Hafner