fhiročninn mepečno 85 Diu. za loo/.em-»tvo *0 Din — ne-deijska izdaja celoletno 96 Din, ta Hiozematvo 120 Din
UredDiitt* je » Kopitarjevi «L6/HI

VENEC
Telefoni arednlštvat dnevna alniba MM — a oda a 29M, 2M4 ta MM
lakaja vsak dan zjutraj, raiea ponedeljka ia dneva po praznika
ček. račun: Ljubljano it 10.650 in 10.549 za inseratet Sarajevo 4tv. 7565. Zagreb Stv. 59.011, PraRn-Dniiaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Po novi poti?
Podonavje ee zopet nahaja na diplomatom precejevalniku, in državniki zopet križa-rijo po srconji Evropi h konferencam, med ka-
terimi je težko najti vzročno zvezo. Angleški državnik velikega kova sir Austen Chamberlain je prodrl do Budimpešte in se je nato vsi od vedno večjega razburjenja, ki ga je njegova pot v Prago in nn Dunaj vzbudila, obrnil domov, ne da bi si bil ogledal šc jugoslovansko in romunsko prestolico. Poljski ministrski predsednik se je nahajal tri dni v Budimpešti, ka-
mor je najavljen tudi pruski ministrski predsednik general Goring. Belgijsl ' predsednik je trenutno ua obisku v Varšavi,
avstrijski zvezni kancler se je ravnokar vrnil iz, Milana, poljski zunanji minister Beck pa pripravlja svoj obisk pri naši vladi. Romunski zunanji minister Titulescu pa se je godrnjaje vrnil iz inozemstva domov, kar je vedno znamenje, da nekaj ni v redu. Končno bo prihodnje dni v BeJgradu sestanek stalnih svetov Male zveze in Balkanske zveze. Diplomatska delavnost je na višku. Podonavje je zopet v modi.
Od novega leta sem smo doživeli že več poskusov »načrtne rešitve« podonavskega vprašanja. Prvi je prišel na svetlo v Parizu po smrti angleškega kralja Jurija. Francoska vlada je mislila, da bi bilo najbolše, če se prepusti nadzorstvo nad Srednjo Evropo sovjetski Rusiji, ki bi si zgradila svoje veliko letališče na Slovaškem, odkoder bi s par desetinami bombnikov lahko strahovala vse pojave nezadovoljnosti in političnega nereda. Ta načrt je bil tako smešen, da jc moral v arhive, čeravno za njim francoska vlada še danes žaluje, ker bi bil poceni — za njo — in učinkovit za francoske potrebe v Podonavju. Za tem boljševiškim načrtom se je pojavil pod francoskimi navdihijaji nov, ki je za njim očetovstvo prevzel češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža. Če Rusija ne sme varovati reda v Podonavju, naj ga pa varuje Italija, tako jc dejal ta novi načrt. In dr. flodža se jc takoj napotil na križno potovanje po Evropi, da bi to zamisel uresničil. Države Male zveze naj sklenejo z državami italijanske trozveze ali z »rimskim trikotom« posebne varnostne pogodbe. Nad njih izvajanjem pa bi čuvala Italija. Seveda je tudi Hodžov načrt moral doživeti polom, ker jc bil preveč enostransko političen in tudi emostransko koristen. Kako naj bi vse države Male zveze mirno spre-jeje dejstvo, da sc je italijanski vpliv raztegnil globoko v podonavsko kotlino. To ni šlo in Hodžov načrt je šeLv arhive. Sedaj jc med bujnim spomladanskim brstenjem prišel na svetlo že tretji podonavski načrt v 4 mesecih, in ta se je zopet rodil v Parizu. Ako Rusija ne sme in ako tudi Italija ne sme nadzorovati reda v Podonavju, tako pravi najnovejši izum o Podonavju, potem iznajdimo nek kompromis med obema. Naj sklenejo Italija, Avstrija in Češkoslovaška posebno varnostno pogodbo in naj se Rusija naseli na slovaškem letališču kot vojaška zaveznica Češkoslovaške države. Tako bo vsem ustreženo in nikdo ne bo imel povoda biti ljubosumen ali kakorkoli razburjen. Ta načrt sedaj kolportirajo po evropskih državnih pisarnah. Prepričani smo, da tudi on kmalu pojde k prejšnjim v arhive, samo nekaj razočaranj je še prej treba, da bo smrt lažja. Če sc nc motimo, so razočaranja že na potu.
Za kaj prav za prav gre pri vsem tem podonavskem vprašanju, ki ga velesile od zunaj s takšnim pridom rešujejo? Ali gre za trdo borbo za ohranitev nedotakljivosti mirovnih pogodb? Očividno ne, ko smo nedavno doživeli, da so zapadne velesile Avstriji na tihem dovolile, oziroma jo same k temu bujskale, naj se obvoroži, čeravno mirovna pogodba to izrecno prepoveduje! Afi gre za pobijanje revizijo-nizma? Očividno tudi ne, ker imamo zadnje čase vse polno dokazov, da odlični državniki zapadnih velesil dajejo potuho revizijonistič-nim težnjam v Avstriji in na Madjarskem in revizijonizem celo z denarjem zalagajo! Ali gre za gospodarsko ozdravljenje podonavskih držav? lo pa prav gotovo nc, kajti navzlic velikim potrebam podonavskih držav, ki so imele svoje politične zaveznike na zapadu, niti oni teh velesil ni padlo na um, da bi kaj več od svojih političnih zaveznic kupila ter nam tako pomagala čez najhujše dneve pomanjkanja.
Podonavje torej rešujejo izključno po političnih merilih in še ta merila so enostranska. Zapadnim velesilam in pri tem mislimo v prvi vrsti na Francijo, je glavna stvar, da v Podonavju zgrade močan obrambni zid proti Nemčiji. Z njegovo pomočjo bi Francija držala Nemčijo stalno v kleščah; na porenski meji s svojo lastno vojsko, v Podonavju s pomočjo svojih zvestih zaveznikov, na severovzhodu s pomočjo sovjetske Rusije. Načrt je genijalen in s stališča izključno francoske zunanje politike brezhiben. To je torej vsebina vse njihove podonavske politike. Drugo, kar sc še piše, je literatura.
Temu cilju torej, ki je prinesen od zunaj, ki je del velikopotezne evropske politike ene največjih evropskih držav in za njo tudi biten, naj se žrtvuje tudi vse! Vsaj tako izgleda, ako prebiramo zapadnoevropsko časopisje. Avstrija se je smela oborožiti do zob in je za to še denar sprejemala, čeravno je s tem kršila mirovno pogodbo mnogo hujše, kot jo je kršila Nemčija v Porenju. Madjarom dajejo neprestano potuho in prepričani smo, da na zapadu Evrope ne bodo ničesar storili, ako Madjarsska prekrši svojo mirovno pogodbo. Zdi sc, kot da bi bila vsa sredstva brez izibere dovoljena, samo da se čim prej uresniči ta vzvišeni cilj v Podonavju: obrambni zid proti Nemčiji. Celo Kominterna je morala na pomoč. Nam se pa zdi, da imajo podonavske države, ki niso vet male, tudi same pravico presojati, kaj je za njih bitno in življenjsko potrebno in kaj ni. Za nekatere podonavske države ne rečemo, da je protinemški obrambni zid, kot ga gradi Francija, življenjske važnosti. Tako je za Av-
. i * * _ X_L . 1 i__-J I n i i' b/\r I in'«, , 1- / n m n rvi«A
da bi ravno one morale iz golega idealizma zašla viti vse na kocko proli Nemčiji, medtem ko
Egiptski kralj umrl
Za njim najbolj žaluje Italija
Prestolonaslednik Farouk pa je vzgojen popolnoma v angleškem duhu
Kralj Fuad !.
Kairo. 28. aprila. AA. (Reuler.) Kralj Ftiad jc umrl ob 13.30. Njegovo smrt so pričakovali vsak trenutek, ker niu jc bilo srce zelo oslabelo. Učaka.1 jo 68 let. Egipt izgubi s smrtjo kralja Fuada svojega prvega ustavnega vladarja. Kralja bodo pokopali v četrtek v džamiji F.l Rifai, ki jo je pokojni kralj sam zgradil blizu mestne trdnjave oh vznožju griča Mohutama proti dolini Nila in saharski puščavi. Grob kralja Fuada bo po vsej priliki poleg groba njegove matere. Smrtne ostanke pokojnega kralja bodo prenesli v palačo Kubeh v sredi-šju_mesta in od ondot bo krenilo slavnostno spremstvo proti mestnim utrdbam.
Pokojni kralj Fuad je študiral srednjo šolo t Torinu. Leta 1885 je stopil v rimsko vojaško akademijo in postal topniški poročnik. Nato je služil v 13. topniškem polku, leta 1892 se je pa vrnil t domovino. Pokojni vladar je bil častni doktor rimske univerze in sicer kot egiptski vladar, ker je večkrat obiskal Italijo.
Kairo, 28. aprila. Kljub 6krbi petih doktorjev, italijanskega, francoskega, angleškega, švedskega in švicarskega, je kralj Fuad v svoji palači Kup-peh, nekaj kilometrov stran od Kaire, 27. aprila umrl. Okoli njegove 6inrtne jiostelje so bili kraljica in sinovi, izvzemši prestolonaslednika Farouka, ki ee nahaja kot gojenec angleške vojaške akademije v Londonu. Pred palačo je bila ves čas velika množica, ki je molila za kraljevo ozdravljenje in klicala na glas: »Bog ohrani našega kralja!« Vest o njegovi smrti je izzvala globoko žalost po vsem Egiptu, ker je bil kralj kljub temu, da je zadnje čase vladal precej diktatorično, zelo priljubljen. Med inozemskimi državami pa žaluje za njim najbolj Italija, v kateri je bil od nekdaj zelo priljubljen.
Kraljeva smrt je y>olitični položaj v Egiptu precej zapletla. Ustava iz leta 1923 predpisuje, da se mora parlament zbrati v teku desetih dni po kraljevi smrti. Ako pa je poslanska zbornica raz-puščena, posluje slara zbornica, dokler se ne izvoli novi parlament. Volitve v novi parlament bi morale biti 2. maja, toda različne Okolščine so take, da je absolutno izključeno, da bi se novi parlament zbral pred 25. majem. Pravijo, da je kralj Fuad že leta 1922 imenoval tri regente, katerih imena pa do tega trenotka ne vemo, ker 60 v posebni listini dobro zapečatena. Po sluhih so to Fakhri paša, sedanji egiptovski poslanik v Parizu, ter ministra Nasitil paša in Mohamed Jaher paša.
Prestolonaslednik, princ Farouk, se nahaja, kakor smo že rekli, v Londonu. Kot kralj se bo imenoval Said, ki je njegovo pravo ime, dočim je Farouk samo laskavo nazvanje. Prestolonaslednik je danes star 10 let in more postati kralj šele z 18. letom. Pravi vladar bo torej regenstvo, ki bo trajalo dve leti. Na tej stvari je silno interesirana angif ška vlada, ki bo seveda skušala svoj vpliv v Egiptu sedaj še okrepiti, ker je danes ta dežela postala za Anglijo najvažnejši del imperija, ko Italija danes ogroža pot v Indijo in skuša izpod-kopavati vpliv Velike Britanije v Egiptu. Italijani
Dunajska vremenska napoved: nobenih bistvenih izprememb.
zato z neko nejevoljo ugotavljajo, da so Angleži princa Farouka že popolnoma poangležili, upajo j>a na regenstvo, o katerm pravijo, da je usmerjeno nacionalistično, dočim Angleži trdijo nasprotno.
Kralj Fuad je umrl v času, ko se vrše med Anglijo in Egiptom nova pogajanja, ki potekajo zelo počasi in zadevajo na velike težave. Glede Egipta bi bil sporazum že mogoč, ker Angleži tam ne zahtevajo ničesar drugega, kakor da smejo en-iiii stražiti Sueški prekop in hočejo Kairo popolnoma izprazniti, pač pa zahtevajo brodovno oporišče v Aleksandriji ter tako zunanjo politiko Egipta, ki bi Angliji služila vsak čas v podj>oro proti italijanskemu imperializmu, ki je danes tako narastel. da bo moral Egipt stražiti svojo zapidno mejo v interesu Anglije na celi črti od Rdečega do Sredozemskega morja. Največjo težavo pa prizadeva Sudan, glede katerega so nacionalisti od" nekdaj zahtevali, da ga Anglija vrne Egiptu, ki 6i ga je bil v prošlem stoletju sam osvojil — dočim Velika Britanija danes želi Sudan popolnoma p'-i-iastiti sebi, ker ji je ravno zaradi italijanske osvojitve Abesinije bolj nujno jrotreben, nego ji je bil dosedaj. Zato se lahko pričakuje, da bo regent-stvo imelo pred seboj zelo burno politično dobo Egipta, ko so bo spopad med angleško diplomacijo in zmagujočim egiptovskim nacionalizmom do viška poostril.
Prestolonaslednik sam pa se sme šteti bolj srečnega nego regenti, ker bo za svojim očetom podedoval ogromno premoženje. Kralj Fuad, ki je stopil nn presto! leta 1917, si je pridobil toliko
premoženja, uu ga smatrajo za hajderabadskim maharadžo za najbogatejšega monarha vaega sve tn, kojegn premoženje gre v več milijard našega denarja. Ko je stopil na prestol, so bile njegove premoženjske razmere skrajno neurejene, zaradi česar je stavil za |x>goj, da se mu določi visoka civilna lista, največ pa si je pridobil z dobrimi kupčijami, katerih izkupičke je povečini naložil v nozenistvu.
Medtem pa se je princ Farouk oziroma Snid že vkrcal na ladjo, ki ga popelje v Egipt.
Prestolonaslednik Karouk
Botjševiki zopet na kolena pred Japonci
Strahopeten umik sovjetov v Mongoliji
Tokio. 28. aprila. Sovjetski poslanik Jurjen-jev je izročil zunanjemu ministru Ariti noto sovjetske vlade, ki sprejema vse predloge Japonske glede sestave in značaja komisije, ki naj začrta mejo med Mandžurijo in Rusijo oziroma med jezerom Kanka in reko Tjumen.
Sovjetska Rusija namreč je spočetka zahtevala, naj bi se začrtala vsa meja, torej tudi za-padna, ki meji Mandžurijo napram zunanji Mongoliji. Japonska je pa to zahtevo odločno zavrnila, češ da je zunanja Mongolija še vedno pod kitajsko suvereniteto, radi česar sc Japonska o tej stvari s sovjetsko Rusijo ne ho pogajala. Sovjetski odgovor
zato poinenjn izrazit umik ru<ko diplomacije ua Daljnem vzhodu.
V ostalem se tako Japonska kakor sovjetska Rusija vesele rešitve le zadeve, ker bo pomenila konec večnim obmejnim incidentom nn vzhodu, dočim se zunanja Mongolija ne h« mogla več zanašali na diplomatsko pomoč sovjetov, čc ne I mi sama z Mandžurijo uredila vprašanja demarkarije svoje meje, kakor to želi Japonska. Zatn je treba smatrati ruski korak za velik uspeh japonske politike na Daljnem vzhodu in japonski generali sedaj menijo, da bodo mogli voditi od sovjetov popolnoma nemoteno politiko v severnem Kltnju. kjer njihov vpliv itak od dne do dne narašča.
Priprave na vojno!
Goring - gospodarski diktator
Berlin, 28. aprila, c. Včeraj je bil podpisan dekret, ki postavlja generala Goringa za gospodarskega diktatorja vse Nemčije. Kancler Hitler pravi v svojem dekretu, da je to storil zato, ker sc je pokazalo, da je treba spraviti v sklad razna polja nemškega gospodarstva, da se lahko zadosti vsem potrebam nemškega trga. Dekret daje Go-ringu posebno obširna pooblastila za promet surovin in deviz.
Jasno je, da je ta korak zelo velik udarec za -dosedanjega gospodarskega diktatorja Nemčije dr. Schachta, Dt. Schacht je že često v svoji reviji »Der deutsche Volkswirt« napadal način, kako narodni socializem razpolaga z močmi nemškega gospodarstva. V nemški vladi je bil zmeraj zaneren zastopnik, ki je miril hitlerjevsko zunanjo politiko, da ne bi škodovala razmahu in potrebam nemškega gospodarstva. Še nedavno je dr. Schacht v svoji reviji pisal o težkem položaju na nemškem deviznem trgu in opozarjal vlado, da bi bilo treba vse nemško gospodanslvo centralizirati v rokah enega komisarja. Sedaj se je dr. Schachtu ta želja neverjetno hitro izpolnila, samo najbrž ne v tistem smislu, kakor si je to sam zamišljal. Kdor je mislil, da bo težak položaj nemškega gospodarstva pomirjevalno vplival na nemško zunanjo politiko, se je torej precej zmotil. Poleg
se jim tako rekoč ni nudila nobena pomoč in nobeno razumevanje za nevarnosti, ki njih tarejo. Za Jugoslavijo je tako imenovana sitali-janska rešitev Podonavja«, ki jo sedaj francoska diplomacija vsiljuje na Dunaju, v Pragi in tudi drugod, mnogo bolj nevarna, kot pa bi bila »nemška rešitev«. Jugoslavija ne razume, zakaj bi se morala kar čez noč pustiti vzidati v neko obrambno obzidje proti Nemčiji, ko ji tega treba ni in ko bi si s tem z ozirom na najnovejšo italijansko politiko v Podonavju in na Balkanu zelo slabo postregla. Ne glede na dejstvo, da je Nemčija trenutno najboljši odjemalec na jugoslovanskem trgu in ni nikjer izgleda, da bi našla posnemalca na evropskem zapadu! Vsled tega zveni zelo nečedno, knr smo zadnjo dni brali po inozemskem časopisju in tudi slišali na vplivnih inozemskih mestih, da je hotela za-padnoevropska diplomacija izvajati nekak pritisk na našo državo z grožnjo, da zrahlja trdnost Balkanske zveze, ki jamči za naše meje na juga. Intrige, ki so bile prozorne, niso uspele, a grpnak okus vedno osiane.
Naše stališče, ki ca bomo na sestankih xti>I-
nih 6vetov Male zveze in Balkanske zveze dne 4. in 6. maja v Belgradu ponovno z vso resnostjo poudarili, je bilo in ostane nespremenjeno. V Avstriji in s tem v zvezi z vsem Podonavjem nočemo ne italijanske in tudi ne nemške rešitve. Avstrija naj ostane neodvisna od vseh strani, torej podonavska država in ne vrata, skozi katera bodo neprestano vdirale velesile, da vsaka po svoje in sledeč svojim lastnim političnim koristim razpolaga s Podonavjem. Velesile naj pa ostanejo pri vlogi, ki so si jo leta 1919 same dale. da bodo v okviru Zveze narodov skrbele, da se bodo mirovne pogodbe spoštovale, krivci pa brezpogojno kaznovali. t"e bodo pa velesile same pomagale podirati mirovno stavbo iz leta 1919. srednjim državam v Podonavju pač ne bo preostalo drugega, kot da si poiščejo druga izdatna jamstva za svoj neoviran obstoj, sledeč pri tem izključno le svojim lastnim potrebam. Prihodnji obisk poljskega zunanjega ministra Becka v Belgrad bo brez-dvoma razsvetli! neko novo pot. Treba bo pogledati. če no bo bolj praktična, kot so bile dosedanje.
tega je treba upoštevati, da je bila vojaška osebnost imenovana na tako visok in usodepoln položaj samo zato, da bo spravila najprej v sklad potrebe nemške vojske s trgovino z surovinami in devizami, to se pravi, da bo šlo poslej še več na račun vojnega proračuna, kakor pa je že šlo doslej.
London, 28. aprila, c. V vvestminsterski palači so danes zelo mnogo komentirali imenovanje generala Goringa za gospodarskega diktatorja Nemčije. Posebno razočarani so tisti, ki so menili, da bo Nemčija vsaj na gospodarskem polju pokazala, da ji gre za dolgoročno konstruktivno politiko. Imenovanje G5ringa, ki v Angliji n.i posebno priljubljen, pa dokazuje, da dela Nemčija mrzlično samo v eni smeri in to je, da jc treba zadostiti potrebam nemškega vojnega proračuna.
Zelo je bilo tudi opaženo, da je Nemčija tokrat posnemala Italijo, ki je kmalu po začetku vojne v Afriki tudi uvedla gospodarsko in finančno diktaturo v Italiji, da bi lahko vodila čim uspešnejšo borbo proti sankcijam. Italija je bila kolikortoliko upravičena do tega, dočim sc Nemčiji silno mudi, ker proti njej še nikdo nc izvaja sankcij.
Mnogo se govori tudi, da ie angleška vlada v svoji vprašalni poli, ki bi naj bila koncem tedna izročena v Berlinu, skušala namigniti, da bi bila pripravljena na kakšne olajšave nemškemu gospodarstvu, če bi Nemčija hotela dati kaka politična zagotovila glede mednarodnega položaja. Toda zdi se, da je korak berlinske vlade znatno spremenil to razpoloženje angleških krogov. Edini gospodarstvenik, ki jc v Angliji užival zaupanje je bil dr. Schacht.
Rojstni dan hneza-namestniha
Belgrad, 28. aprila. AA. Danes »h 11.30 se je v dvorni cerkvi na Dedinju vršila služba božja za rojstni dan Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kraljevič To-mislav in Andrej in Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavel, Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikolaj, Nj. kr. Vis. veJika kneginja Jelena in Nj. kr. Vis. grški princ Nikolaj, roditelja Nj. kr. Vis. kne-ginje Olge, princesa Hohenlohe, teta Nj. Vel. kraljice Marije ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Z abesinskih bojišč
Štefani poroča: hAel j« komunike frtev. 197: Maršal Badoglio poroča:
Na severni fronti so naše čete, ki so krenile iz Desija na tovornih avtomobilih, prehodile okoli 140 km po poti, ki drži v Addis Abebo. Pri tem niso naletele na noben odpor. Druga četa, ki je krenila iz Kvorama, je prodrla več ko 50 km in je prispela do reke Olasit.
Na somalijskem bojišču se naša zmagovita akcija nadaljuje. Na levem krilu naše fronte so libijski oddelki, ki so krenili iz Dagamata, potolkli in razgnali znatne sovražne čete v dolini reke Fafi. V centru je kolona pod poveljstvom generala Fruscia očistila zaledje v pokrajini Haman-leju. Pri tej priliki so padli v italijanske roke trije tanki, ki so padli v dolino reke Fafzaveme izvid-niški akciji kolone Minetti 11. novembra 1. 1. Prav tako smo našli tudi strojnico z letala poročnika Minettija. Na levem krilu utrjuje kolona pod poveljstvom generala Agostinija postojanke okoli Gunagada.
Naše letalstvo je razvilo na vsej fronti živahno akcijo.
Posebni Havasov dopisnik poroča, da je nad 2000 beguncev s severa včeraj prišlo v Addis Abebo. Ti begunci so bili zelo sestradani in so dobili takoj od Rdečega križa in premožnih Evropejcev dovolj hrane za nekaj dni. Mnoge osebe so morale v bolnišnico. Mesto so morali zapustiti vsi vojaki, ki to prišli s fronte.
V zvezi z ogorčeno bitko, loi se je vršila pred zavzetjem Hamanleja, se je izvedelo, da so boji trajali 16 nr in da je čez dan znašala vročina več ko 60 stop. C na soncu.
Desije, 26. aprila, b. Dopisnik »Associated Press« poroča, da italijanska kolona napreduje proti Addis Abebi. V ponedeljek popoldne je naletela na strahovit odpor abesinskih predstraž, ki so jo nenadoma napadle z ognjem iz strojnic in ji prizadejal« občutne izgube. Po daljši krvavi borbi pa m *e Abesinci morali umakniti nazaj v gorovje, nakar so Italijani nadaljevali svoje napredovanje proti abesinski prestolnici.
Letala na jezeru Tsana
Masava, 28. aprila, b. V ponedeljek zjutraj sta dve Italijanski vodni letali prileteli nad jezero Tsana ter se po kratkem kroženju nad jezerom uspešno spustili na vodno gladino. Piloti so takoj stopili v zvezo z vojnim poveljstvom ter sta se
C roti večeru zopet srečno vrnili v masavsko luko. etali sta preleteli 540 km nad nevarnimi gorami.
Gorahej, 28. aprila, b. Poročajo, da so se včeraj vodile strašne borbe na trikotu m sektorju med Soscbanehom, Dagaburjem in Dogamedom. Borbe so trajale 16 ur ob najhujši vročini. Temperatura je znaši/.a v senci 60 stop. C.
Cesar pobegnil
Rim, 28. aprila, b. Po vesteh iz Džibutija potrjujejo potniki iz Addfs Abebe vesti, da se je abesinski cesar z britanskim letalom odpeljal v Kenyo.
Krati Viktor - cesar Abesinije
Rim, 28. aprila, b. Tu so se razširile vesti o novih namerah šefa italijanske vlade Mussollnlja. ki naj bi se objavile takoj, kakor hitro bi Italijani zasedli abesinsko glavno mesto Addis Abebo. V italijanskih vojaških in političnih krogih so prepričani, da je pričakovati padec Addis Abebe v par dneh. Od vseh vesti je najzanimivejša orta, da namerava Italija vreči obstoječo abesinsko dinastijo in proglasiti kralja Viktorja Emanuela III. za cesarja Etiopije, ki bi se ji priključili Eritreja in Somalija ter bi italijansko cesarstvo segalo od Rdečega do Indijskega oceana. Čeprav te vesti v Italiji še niso uradno potrjene, pa se o takšnih namerah govori že tudi v uradnih krogih. To bi namreč po mnenju italijanske vlade predstavljalo tudi najboljšo rešitev sedanjega italijansko-abe-sdnskega spora, ker bi po mnenju Italije odpadlo vsako posredovanje Zveze narodov in bi Italija potem lahko poudarjala, da so to njeni popolnoma notranje-politični problemi in zadeve, v katere se nima nihče pravice vmešavati.
S kakšnimi okrožnicami
se bore naši liberalci
99
Fenihsov" škandal
Kdo vse je sprejemat „podpore"
Dunaj. 28. apr. c. V zvezi s Feniksovo afero je bilo doslej zaslišanih 27 oseb, od teh so jih osem pridržali v zaporih. Dva obtoženca sta' položila velike kavcije, da se lahko branila v svobodi.
Da bi pomirili javno mnenje, oblasti počasi objavljajo |>odatl>e o izdaji »podpor« in tantijem. Tako je dunajsko židovsko podporno društvo dobilo enkrat 500.000 šilingov, potem pa še enkrat na drugačen naslov rt50.000 šilingov. Dunajski narodni socialisti so dobili za propagando '191.000 šilingov podpore. Pfrirnmorjevi Heimvvehrovci sto dobili 18.000 šilingov, zelo visoko vsoto pa je dobil ludi Ran ler. Bivši Landbund. ki sta ga vodila AVinkler in Silnimi, je dobil 182.000 šilingov podpore. Prav tako so dobivali podpore tudi dunajski socialisti in sicer so dobili najprej posojilo 350.000 šilingov, od katerih pa jim je bilo nato črtanih -250.000 šilingov. Znani dr. Rintelen je dobil najprej 13.000 šilingov, nato pa je dobil še 95.000 šilingov. Dalje je šlo na račun berlinske eentrale (narodnih socialistov) v zadnjih dveb letih štiri do pet milijonov šilingov za posebne namene, ki so bili izplačani nekomu t Pragi za namene berlinske centrale.
V upravnem svetu Feniksa so bili med drugimi tudi tile ugledni predstavniki avstrijskega javnega življenja: bivši kancler Vaugoin, dr. Otto Knres, dr. Reininghnns in pa član sedanjega avstrijskega državnega sveta knez Schonhurg. Vsi ti
člani upravnega sveta nipo sicer prejemali nika-kih izrednih podpor razen 1000 šilingov mesečne plače in običajne sejnine, ki pa niso prekašale letno 22000—2400 šilingov. Dasi ne more tem osebnostim niUdo očitati nobene nepravilnosti, ker v manipulacijsko poslovanje zavoda niso posegale, so vendar vse te osehe takoj po izbruhu afere odložile vsa svoja mesta v javnem in državnem življenju in se stavile na razpolago organom, v kolikor bi njihova moralna odgovornost prihajala v poštev pri ugotavljanju dejstva.
Težji je slnčaj ravnatelja avstrijskega gospodarskega sveta in ravnatelja vseh avstrijskih že-loziiic Slrafclla. On je prodal Feniksa brez pristanka nadzorstvenega odbora sveženj železniških akcij za 550.000 šilingov. Feniks Judi ne bi smel' kupiti teh akcij. Zaradi tega je bil dr. Strafella takoj odpuščen iz vseh. državnih služb in odstavljen od vseh javnih funkcij.
Kakor vsaka zavarovalna družba, je tudi Feniks dajal podpore v društvene namene in dobrodelne svrho. Vendar pa se nahaja v tem poglavju podpora tudi Ostmarkische Sturmscharen in sicer v višini dvakrat po 1000 šilingov, vseuemški stranki pa je bilo nakazanih 47.000 šilingov, majorju Feyu 94.000 šilingov in luksuzno stanovanje, knezu Starhenbergii velike vsote, ki gredo v več sto tisoč šilingov.
Kolikor daleč nazaj sega naša politična zgodovina, sta vsebino in globino vsemu političnemu boju naših nasprotnikov dajali oznako dve stvari: laž in (arška gonja. Kdor bi mislil, da je naš političen 'nasprotnik v zadnjih 80 letih v tem jiogledu ob prehodu v novo stoletje, iz Avstrije v Jugoslavijo z vsenii menjuiočiiiii režimi, ki jih rti manjkalo, do danes napravil le korak dalje v svojem duševnem in miselnem razvoju, bi bil bridko razočarati, ko bi mu prišla v roke politična okrožnica, izdana za logaški okraj. Naj se z vsebino tega »zaupnega« in tajnega dokumenta pozabava nekoliko širši krog, kakor pa mu je bila spočetka namenjena.
Okrožnica najprej poVe, da so dobili nekaj »važnih podatkov«. Toda časopisje jih ne more priobčiti občinstvu, ker obstoja pisemska cenzura. Zakaj ne pove informator, katera je bila tista stranka, ki je sedanji tiskovni zakon naložila časopisju. ln sedaj takoj sledi prva laž: informator pravi, da sme edinole JRZ časopisje vse pisati: <Donioljub», »Slovenski dom», «Slovenec», medtem, ko je njegovo časopisje strogo cenzurirano. Zopet laž, ker je cenzura za vse liste in kdor jih zasleduje, ve, da so eni in drugi večkrat pobeljeni, pa naj bodo od JRZ ali JNS.
Po tem uvodu prične okrožnica razvijati svoje informacije. »Vsa vladna poročila, ki se ttčejo stranke, so lažnjiva.« Komaj se je pisec sam zlagal, očita laž drugim. Katero stranko misli? Morda JNS? O njej vendar poroča JNS Časopisje, ki ga je po vsej državi dovolj, in drugI listi kvečjemu to ponatiskujejo. Sicer pa do sedaj itak nismo o njej mnogo več izvedeli, kakor da se njihovi .prvaki sestajajo po raznih zdraviliščih in kopališčih — ne vemo, ali da zdravijo sebe ali stranko. »Pri občinskih volitvah se goljufa na debelo,« slove nadaljnja informacija. — Zakaj se JNS ne pritoži na nepristransko sodišče? Kajti njeni pristaši so tisti, ki zbirajo skupno fronto proti JRZ. Ko je JNS izvedla občinske volitve 1933, ze strahovito goljufala. Te besede sicer tedaj mt nismo mogli in smeli napisati, toda naši ljudje so se ponekod (ne povsod) i pritožili in je sodišče na podlagi predloženih dokazov ugotovilo, da so v nad 100 občinah JNS-arji bistveno potvorili volilne rezultate in so tedaj morali celo mrliči pomagati JNS dO oblasti. Zakaj se sedaj JNS nikjer ne pritoži nad izidom volitev? Zato, ker se nima nad čim. Zato, ker je svobodna javna kontrola vsakomur mogoča, medtem ko je JNS naše zastopnike na voliščih z žandarmertjo tirala v zapor. Ako pisec govori sedaj o goljufijah, moramo ugotoviti, aa laže. — »Samo v St. Vidu nad Ljubljano je JRZ pripisala 250 volivcev. Se celo iz Škofovih zavodov ni nihče volil, pa so vsi vpisani, da so volili.« To nesramno laž si upa napisati človek, eki hoče veljati za javnega političnega delavca! Kako gladko je to zlagano, vedo Šendvld-
Anschluss takoj
Hitler Italijo pred gotovo dejstvo
London. 28. aprila, b. V političnih krogih se Je nocoj razširil nenadoma strah, ki so ga povečale še različne vesti iz zunanjega ministrstva in iz inozemskih poslaništev, da bo nemški zvezni kancler Hitler uresničil nasilno priključitev Avstrije k Nemčiji, preden bo Italija končala abesinsko vojno. Hitler hoče na ta način postaviti Italijo pred gotovo dejstvo, preden bi italijanske čete mogle zasesti Brenner in od tam braniti Avstrijo. Razni anglefiki politiki, ki so se zadnje čase mudili v Avstriji in so ae sedaj vrnili v London, istotako razširjajo podobne pesimistične vesti. Iz teh razlogov se je baje nocoj angleška vlada odločila, da ne bo protestirala proti vpoklicu 50.000 voja-
kov, ki ga je zaukazala Avstrija, češ, Avstrija mora biti sama v zadostni meri oborožena, da bo mogla odbiti prve nemške napade. V Londonu so tudi prepričani, da bi Anschluss v sedanjem trenutku pomenil veliko nevarnost za evropski mir, ker bi v tem primeru nekatere države Male zveze morale takoj vkorakati v avstrijske dežele, da preprečijo kakršnokoli vojaško intervencijo Italije. To vprašanje bo predloženo tudi Svetu Balkanske zveze, ki se sestane v Belgradu dne 6. maja.
(Zdi se, da takšne vesti razširja v prvi vrsti avstrijska vlada sama iz prozornih namenov in jim torej ni treba pripisovati nobene resnosti. Op. uredn.)
Polk kneza Pavla
Belgrad, 28. apr. m. V imenu Nj. Vel. kralja *o kr. namestnika aa predlog vojnega ministra od-redffi, da «e 7. konjeniška polk odslej imenuje polk knen Paarfe.
Spremembe občin
Belgrad, 28. apr. m. Notranji minister je podpisal v smislu določb zakona o občinah uredbo o ustanovitvi občin St. Jurij ob Pesnici ln Svečina. Iz občine Zgornja Kungota, okraj Maribor levi breg, se izločijo kraji Jurski vrh. Grušena. Jedlov-nik. Pesnica in Vrhnik ter se iz njih ustanovi občina Št. Jurij ob Pesnici s sedežem istotam. Iz krajev Plač, Bodigrac, Slatina, Slatinski dol, Svečina. Ciringa, Spičnfk in del kraja Vrtiče, in sicer hišne številke od 1 do 23, se osnuje nova občina Svečina s sedežem v Svečini.
Zagorski radarji
pri dr. Korošca
Belgrad, 28. »pr. m. Deputaciji mdorjerv tz Zagorja in Kočevja, ki sta včeraj priSK v Belgrad, sta bili danes sprejeti pri notranjem ministru dr. Antonu Korošeu, pri glavnem ravnatelju jugoslovanskih državnih železnte Nasmovičn ter pri dveh načelnikih glavnega ravnateljstva državnih železnic. Popoldne J« J« sprejel vojni minister, armadni general Marič, ki se Je za stanje delavstva v obeh rudnikih posebno zanimal ia Je depotaeijama obljubil svoje pomoč.
Javna dela na Kočevskem
Belgrad, 28. apr. m. V Izvrševanje načrta javnih del je sedaj gradbeni minister odobril načrt za pregradbo državne eeste Ribnica—Dolenja vas in so sedaj že otvorjeni krediti za izvedbo te pre-gradnje v iznosu 1,549.880 Din. Razpisala se bo takoj licitacija za ta dela in po odobrjtvi vseh načrtov s strani gradbenega ministra m ho takoj pričelo s detar sa	I
Grozno dejanje blazne žene
Maribor, 28. aprila.
Včeraj popoldne »e je pripetil v Št. Janžu na Dravskem polju strahovit dogodek. V hiši posestnika Franca Senin-šeka imajo 21-letno hčerko, ki je duievno bolna. Dekle ni moglo trpeti domačega hlapca Blaža Koresa. Ko je hlapec včeraj slučajno stopil v hišo, v kateri se je nahajalo dekle samo, je nenadno pograbilo za sekiro ter ga udarilo z vso močjo po glavi. S prvim udarcem mu je zdro,-bila obraz ter ga pobila na tla, nato pa je še ležečega strahovito obdelala. Spodnja čeljust hlapca je popolnoma spačena, desna roka je hudo poškodovana in tudi po vsem telesu ima nevarne rane. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Njegovo stanje je zelo resno,
Osebne vesti
Belgrad, 28. apr. m. S kr. ukazom je postavljen za primarnega zdravnika v bolnišnici za du-ševne bolezni v Novem Celjn v 6. pol. »kup. dr. N. Pestotnik, asiistenit 7. pol. skup. istotam.
S kr. ukazom je postavljena za glavno arhi-varko ministrstva za socialno politiko v 7, pol. skup. Berta Babšek, arhivarka istega ministrstva v 8. pol. skup.
Z dekretom poštnega ministrstva sta prestavljeni na pošto v Celje Fani Cveško, pomožna uradnica 9. pol. skup. na pošti na Sušaku, na poStni urad Šmarje pri Jelšah pa Leopoldma Gselmao, manipulanfka 9. pol. akttp. na pošti v Ptuju.
Nova kemična tvornioa. V Sloveniji so se pojavi« zastopniki skupine iz Češkoslovaške, ki iščejo teren, primeren za ustanovitev večje tovarne barvil, ki bi zaposlila okoli 600 delavcev. Zastopniki zahtevajo predvsem dobavo električnega toka in pa reko, po kateri bi lahko odtekali odpadki. V poštev pridejo zaenkrat ljubljanska okolica, ini-renska dolina in pa celjska okolica.
© Kino Kodeljevo igra danes po znižani TTt-ipr.iai — 'oijub sprave«.
Čam, ki bi storili prav, ko bi avtorja prijeli zaradi . klevetanja za jezik. Vas šl. Vid nadalje ve, in to naši politični prijatelji kakor nasprotniki, da Je ludi zavod korporativno volil, razen morda enesa ali drugega gospoda, ki je bil službeno odsoten Kaj poreko k takšnemu načinu politične borbe svojih voditeljev poštenejši pristaši liberalnega'tabora? Ali je ta |>olitična frakcija res že tako na tleh, da se mora posluževati takšnih sredstev? Sicer j>a pravi pregovor, da utopljenec grabi tudi za kačo, da bi se rešil. Tudi druiba okrog anonimnih okrožnic tone in tudi grabi za kačo — laž'
Drugi del okrožnice je posvečen farški gonji. Vseh nesreč, ki so se zgrnile nad njimi, so krivi
,ln, si,cer P° ve5ini Diladi kaplani in župniki. Med hudimi so najhujši Kulovec, katehet ,10 Sk"'j- Posebna |>ozornoet je posvečena kaplanoma Hrenu in Kovačiču v logaškem srezu »li polagoma pripravljajo razmere, kakor so bile v Španiji.« Ovaduštvo »kakor ga še ni bilo« premestitve in odpusti iz služb, vse to je njihovo delo. »Na HrvaŠkem je nad 50 mrtvih in več sto ranjenih!« Razen teh je osnovana še posebna krvava oeka, ki jo tvorijo kulovec, Natlačen in Krek Ti trije se bore za uvedbo najbolj krvave inkvizicije v Sloveniji. Najhiljs! pa je centralizem, ki požira ves denar v Belgrad.
Gospod Lenarčič, poslanec JNS v logaškem okrožju, povejte ljudem, ali ste bili izvoljeni za poslanca na avtononiističnem slovenskem programu, ali pa na listi centralista, unitarista in pofovca g. Jevtiča?	*
Okrožnica konča s pozivom, da je posebej treba paziti na duhovnike, ki so s sedanjim režimom. I* tega pamfleta tudi izvemo, da se je osnavala posebna pisarna, ki bo poslej skrbela za takšne »Informacije« svojim pristašem. Ta okrožnica ima še eno lastnost, ki kaže na nov in sicer anonimen način boja političnih nasprotnikov. Nihče ni podpisan, izdajatelj se ne omenja nikjer, niti ne. ka-tera stranka jih širi. Na ta način ie hoče stranka ki jih izdaja, oprati pravnih in kazenskih posledic za klevete in laži, ki jfh anonimno trosi med narod. Zaveda se dobro, da so takšne budalostl ln neresnice, s katerimi pita svoje zveste, da jih ni mogoče zagovarjati pri sodišču. Vendar le tudi v tej najnovejši taktiki precej naivnosti. Prvič ie ugotovljeno, da se širijo te okrožnice iz rok v roke le najzvestejšimi volivci in pristaši JNS. Drugič so pristaši JNS, ki nekaj dni nato ustno med ljudi Sirijo alarmantne vesti oziroma laži, ki se berejo v teh okrožnicah. Katera stranka je tista, ki ima interes, da med JNS pristaši tako strogo zaupno m tajno šin vznemirjajoče laži, ki naj Izpodkop-ljejo zaupanje v sedanjo vlado? AH mislijo go-
usS?	^ 8 tak5n,m "'»Pojenjem
Ban v ptujskem okraju
Ptuj, 28. aprila.
Ptujski okraj je danes »prejel bana dravske barlovine dr. Marka Natlačena, kakor lahko sprejme ljudstvo samo moža, ki je vse svoje življenje posvetil delu za ljudski in narodov blagor.
V C i r k o v c i h, v prvi obmejni občini ptujskega okraja, je. priredilo ljudstvo banu izredno slovesen sprejem. Pri šoli ga je čakala godba gasilske čete z vsemi člani gasilskega društva v Cir-kovclh. V spremstvu gasilske čete, ki ji je korakala na čelu godba gasilcev, je gospod ban šel Skozi drevored v špalirju gasilcev na prostor pred cerkvijo, kjer ga je čakala šolska mladina in ogromna množica občinstva. Tu ga je pred slavolokom j»zdravil v imenu okraja najprej okrajni načelnik dr. V i d i c. Za njim je jiozdravil g. dr. Natlačena župnik R a u š 1, nato župan občine Cirkovci Simon Lah, jx>tem poveljnik orožniške čete v Ptuju, kapetan Josip B e r a 1 d i, dalje Ivan Jan št č, šolski upravitelj, predsednik prosvetnega društva, načelnik gasilske čete, predsednik krajevne organizacije JRZ, načelnik jioeojilniee in hranilnice, načelnik Kmetijske zadruge itd. Deklica v beli obleki je stopila pred gospoda bana ln mu v pozdrav izročila prekrasen šopek rdečih nageljnov. Gospod ban se je ginjen nad lepim sprejemom vsem iskreno zahvalil, posebno pa šolski mladini, ki jo je v lepih besedah pozval, naj bo pridna in naj posluša svoje starše in učitelje.
Iz CirkoVcev se je gospod ban odpeljal proti Hajdini. Tam ga je že pričakovala ogromna množica ljudstva in šolskih otrok. Najprej ga je pozdravil šolski upravitelj Petje, ki ga je v lepih besedah pozdravil kot moža, ki je znal za svoj narod trpeti, ki je znal za njegov dobrobit vedno in povsod zastaviti vse svoje sile, četudi mu to ni hodilo vedno prav in je moral prevzeti nase vse breme svojih političnih nasprotnikov. Dejal nru ie, kako zelo mu je udano ljudstvo ptujskega okraja. Bana so pozdravili še domači župnik, načelnik gasilske čete, tajnik okrajne organizacije JRZ gosp. Skaza in tudi na Hajdini mu je dekletce v beli obleki izročilo pušeljc rdečih nageljnov. Ban je Izrekel svojo prisrčno zahvalo za lep sprejem, na-
kar se je odpeljal ie Hajdfne, spremljan od *evfl-mh kolesarjev ln so ee zbrali iz vse ptujske okolice, proti Ptuju.
Pred no je prispel gospod ban v Ptuj, seje tod!	množica ptujskega*^-
člnstva tn Šolskih otrok. RazobeSenih je bjlo vle polno zastav in godba je igrala. Pred okrajnim načelstvom je gospoda bana najprej pozdravil domači župan dr. Remec in se mu iskreno zahvali za oblek ter ga obenem prosil za njegovo naklonjenost do ptujskega mesta in vsega okraja. Za njim ee je v imenu dekanijske duhovščine zahvali za obisk jn toplo pozdravil gospoda bana ptujski prošt G r e i f. Prisrčno ga je pozdravil tudi narodni poslanec ptujskega okraja g. Brenči«. Gospoda bana pa so pričakovali pred okrajnim načelstvom Se poveljnik mesta ter številni predstavniki narodnih in kultunih društev, ki so mu vsi izrekli prisrčno dobrodošlico.
Gospod ban se je vsem, ki so ga prišli pozdravit, zahvalil z lepimi in toplimi besedami ter končal: »Storil bom vse v svojih močeh za narod, državo m kralja U
Ban je nato odšel v okrajno načelstvo, kjer je sprejel uredništvo načelstva. uradnike vseh državnih banovinskih uradov ter ustanov, bolnišnice, davkarije itd. prejel je vso dekanijsko duhov-SCino, mestnega župana, organizacijo JRZ, zastopnike Sokola, zastopnike prosvetnih in kulturnih društev ter zastopnike nemške, narodne manjšine.
Po sprejemu v okrajnem načelstvu je bilo v restavraciji Partlič intimno kosilo, ki so se ca udeležili vodilni predstavniki ptujskega javnega življenja. Nato si je gospod ban ogledal pi-ostore mestnega magistrata, zelo dolgo pa se je zadržal pri ogledovanju banovinske bolnišnice. Okrog štirih popoldne se je gospod ban s svojim spremstvom odpeljal skozi Sv. Lovrenc v SI oven-ških goricah, potem skoai Sv. Marjeto blizu Ptuja proti Ormožu, iz Ormoža v Središče in iz Središča v Veliko Nedeljo. Kjerkoli se je vozil gospod ban, mu je ljudstvo prirejalo navdušene ovacije in mu želelo prisrčno dobrodošlico.	=
Klic po močni roki
Pucljcv večernik se zavzema za »močno roko« v politiki tn pravi, da je klic po taki »močni roki« med našim narodom vsesplošen. Pri tem si najbrže ta list misli »močno roko«, ki bi narodne voditelje poslala v konfinacijo, kot se je že enkrat zgodilo, na njih mesto pa postavila kake Marušiče, ki bi neljubo uradništvo in učiteljstvo pognala z močno roko kam globoko ali v Srbijo, ali pa vrgla z družinami na cesto, kakor je delal Pucelj in ki bt doma v Sloveniji zopet dala prosto pot političnim orgijam proslulega JNS režima, kateri je veliko večino naroda enostavno proglasil za protidržaven element. Soglašamo pa s tem listom, da je v nekem pomenu močno roka res potrebna in siecr tista, ki bi temu »objektivnemu in docela nepristranskemu listu« pazila malo bolj na prste. Kajti tendenca tega lista je izrazito negaUvisttčna in demagoška. Vse, kar piše v svojih samogovorih (on imenuje to »razgovor s čitatelji«) hna namen, da se med ljudmi širi nezadovoljstvo, bolni kriticizem in politična razdraženost. Vse )e ničr v»e je pokvarjeno, vsi so samo lopovi, propalice. vse, kar obstoja ima le namen, da se izrablja bedno ljudstvo. Menda je nad vsesplošno Sodomo In Gomoro človeštva in posebej Slovenije (pod sedanjim režimom namreč) dvignjen in svetlo izzvet le pisec »amogovorov in kvečjemu njegov pomočnik. Mar je to žurnallzem? Ali je G. M. v teku svojega obstoja doprinesel vsaj pol pozitivne ideje, kako naj bi se socialne rane, ki pri nas kakor povsod po svetu gotovo obstojajo — omilile, zacelile, ozdravile? Kar počenja ta tisk, je brezvestna špekulacija z najnižjimi ljudskimi instinkti. Tu pa je v resnici potrebna močna roka, ki bi takemu početju energično nabavila konec. Kajti javen tisk ima tudi naloiJo. da ljudi vzgaja, jih moralno dviga, jim pomaga v 1
težkih dneh velikih gospodarskih preizkušenj, ne pa, da jan podira vero v sebe in pogum in oznanja evangelij obupancev; bilo bi najbolje, da čimprej vse hudič vzame. Vsak javen delavec — m zurnallst je javen delavec, bi st motfal Svoje odgovornosti pred narodom zavedati, in tudi posledic, ki jih vsaka pisana beseda v masah rodi. S takim pisanjem pa, kakor je značilno za G. N., pa gospodje, ki so za ta tisk odgovorni, eprav-J'a'° poulično množico tja, kamor ji tudi sami kmalu ne bodo več mogH slediti.
Tožba proti TPD
Prva sodba razveljavljena
(Glej poročilo na 3. strani.)
Po osemumi, mestoma živahni razpravi, je predsednik senata g. dr. Erik Eberl p d dabžem posvetovanju objavil sklep:
Priztvu toženkc TPD se ugodi. Prva sodba se razsojo	Z*	Tr°e L Sodlš6u t ponovno
Apelaeijsko -sodišče se je postavilo dalje na stališče, da traja zastaralna doba glede odškodnine napram TPD 3 leta in da imata tožitelja, ker so bile poškodbe povzročene ie pozneje, uveljaviti avoje zahtevke za čas od dobe zastaranja naorej. Vprav v zadnjih 3 letih so postale nekatere hiše neporabne. Pnzivno sodišče smatra za pravilno ugotovrtev I sodišča, da »o hiše stare do 100 let, tore] so obstojale še pred obratovanjem TPD Razpravljat bo potreba na širši bazi. Potrebnt bo ontegniti še tretjega izvedenca, ki je strokov mak v rudarski geologiji.
Proces obeh rudarjev Grčarja in Jermaha se ron . i	meseca maja pred 3 leti. Profr
I Ki 1 leko io	»J:x.,4___ ■ t .	.
, . -- ....... "*>ciw ibuvcji, n.jer ifre za o*l*
&kodurno 1,300.000 Din.
Mednarodna železniška konferenca v Ljubljani
Ljubljana, 22. aprila.
Včeraj smo kratko poročali o prihodu delegatov za mednarodno železniško konferenco, ki se je danee pričela v Ljubljani. Konferenco je ob pol 12 začel pomočnik generalnega direktorja naših železnic g. Jo« i p Cugmus, prisostvujejo pa ji: za italijanske železnice comendatore Maltesse, sekcijski načelnik Ricci in načelnik tarifne službe Fabri, za avstrijske zvezne železnice dvorni svetnik dr. Stei-ner, glavni decernent in komisar avstrijskih železnic dr. Winter, za češkoslovaške železnice tarifni referent dr. Weil, za poljske železnice Vladislav Hendrich, asesor iz Poznanja, za madžarske železnice sekcijski načelnik Dezider Rohny, zn romunske železnice direktor romunskih železnic Yange-lescu in sekcijski načelnik Kozakijevic, za grške železnice sekcijski načelnik Kukulas in šef tarifne službe Frangos iz Soluna, za družbo Dosag (Donava—Sava—Jadransko morje) direktor dr. Maurer in višji inšpektor K ti rt. Jugoslavijo zastopajo poleg pomočnika glavnega direktorja še šef naše tarifne službe Jože Zaje, referent za inozemski blagovni promet dr. Stanko Toininc in šef kabineta prometnega ministrstva Momčilo Stojadinovič.
Konferenca je predvsem razpravljala o mednarodni nomenklaturi blaga, ki se prevaža po železnicah, dalje razne označbe na vagonih, posebno na takih, ki prevažajo lahko pokvarljivo ali vnetljivo blago, dalje razna tarifna vprašanja in podobno. Konferenca se vrši v sejni dvorani Zbornice za TOI.
O. Jože Zaje, eden izmed zastopnikov Jugo-
slavije na mednarodni železniški konferenci v Ljubljani, je danes izjavil zastopniku našega lista o namenu te konference naslednje:
»Glavni namen te konference je doseči sporazum in izenačenje pri imenovanju določitvi blaga v mednarodnih tarilah. To vprašanje sta obravnavala že mednarodna železniška unija in mednarodna trgovska zbornica, vendar pa v teh dveh mednarodnih korporacijah še ni prišlo do konkretnih rezultatov in do sporazuma. Zato so železniške uprave v ožjih krogih skušale doseči medsebojne sporazume, tako v Češkoslovaški in Poljski, v Avstriji in Madžarski, v Italiji in Romuniji, v Grčiji in Turčiji ter v Jugoslaviji. Tako je prišlo do sedanje konference v Ljubljani. Turški delegati niso
Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih
prišli, zahtevali pa so zapisnik te konference. Na konferenci do končnih rezultatov še nismo prišli, upamo pa, da bo to doseženo v teku jutrišnjega
dneva. Na konferenci ugotavljamo predvsem načela, nato se bomo spustili še v podrobnosti. Namen naše konference je, da praktično izvedemo no-mentraturo iu ako se to izkaže kot uspešno, bo verjetno naše sklepe sprejela vsa Evropa. Prvotno smo nameravali sklicati to konferenco samo za ožjo Srednjo Evropo, toda prijavile so se tudi druge države, kakor Grčija iti Turčija, tako, da smo konferenco razširili.«
Konferenca se je danes nadaljevala ob 5 ter ie trajala do večera. Predvidno bo konferenca zaključena že jutri, morebiti pa se bo nadaljevala še v sredo. V načrtu je tudi skupen izlet delegatov na Bled, seveda, ako jim bo dopuščal čas.

izkušeno kakovostno zobno pasto
Jugoslovanski proizvod
Počitniški dom kraljice Marije
Lepi uspehi planinskega letovišča za otroke Veliki načrti za bodoče leto
Uspehi tujskega prometa na
Občni zbor Tujsko prometne OtajerSRem zveze v Maribora
Maribor, 28. aprila. Ob izrednem zanimanju vse naše javnosti je bil danes popoldne v prostorih hotela Orel X. redni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru, ki obsega področje celotne bivše mariborske oblasti. Občni zbor je podal zanimivo sliko velikega in obsežnega dela za povzdigo tujskega prometa na Štajerskem, ki se je v zadnjih letih po zaslugi zveze zelo dvignil in pomenja danes mogočen gospodarski faktor.
POROČILO UPRAVE katero je (Kidal ravnatelj Tujskoprometne zveze v Mariboru Loos, ki mu v glavnem pritiče zasluga, da se je v zadnjih treh letih ta ustanova tako hitro povzpela na nenavadno višino, poudarja zlasti velik in dalekosežen pomen uredbe o pospeševanju turizma, ki jo je izdala sedanja vlada dne 28. februarja t. I. Ta uredba postavlja nove temelje za sistematsko delo v vseh panogah in potrebah turizma, ker je priznala tujskoprometnim zvezam vso pristojnost ter jim omogočila podporo stalnih turističnih odborov, ki se osnavljajo pri mestnih poglavarstvih, banovinskih turističnih svetov, ki se bodo sestavili na sedežih banovin in končno vrhovnega turističnega sveta pri ministr-za trgovino. Ideja otatizacije posameznih turi-"*5fi0Bh forumov k sreči ni prodrla ter je tujskoprometnim zvezam priznan značaj privatne vrhovne turistične organizacije v lastnem delokrogu.
GIBANJE TUJCEV v glavnih turističnih mestih in kopališčih na jx>d-rocju Zveze je bilo lani zelo razveseljivo. Maribor je imel leta 1935. 28.005 gostov in 34.491 pre-nočnin, Celje 12.029 gostov in 23.171 prenočnin, Ptuj 2031 gostov in 8602 prenočnin, Rogaška Slatina 6751 gostov in 107490 prenočnin, Dobrna 3316 gostov in 58.154 prenočnin, Slatina Radenci 1103 goste in 14.626 prenočnin, Laško 1759 gostov in 13.126 prenočnin. Rimske Toplice 1130 gostov in 5383 prenočnin, Ribnica na Pohorju 1273 gostov in 1905 prenočnin, Logarska dolina 845 gostov s 6073 prenočninami in planinske postojanke SPD 40.023 tujcev z 22.936 prenočninami.
NOVI HOTELI IN DOMOVI Banska uprava je zgradila moderen hotel v Dobrni, v Rogaški Slatini so modernizirani objekti, v Radencih zidajo nov hotel, v Mariboru modernizirajo starejše hotele, SPD je na Pohorju in v Savinjskih Alpah povečalo število svojih postojank. Tudi ponosna zgradba hotela Lobnica na Pohorju pomeni lepo obogatitev našega Pohorja.
PROPAGANDA je Mla najvažnejša naloga, kateri je posvetila Zveza vso pažnjo. Izdala je reprezentativni prospekt Maribora v 35.000 izvodih v srbohrvaščini, nemščini, francoščini in češčini. To je prvi prospekt Maribora v francoskem in češkem jeziku. Začelo se je s sistematičnim zbiranjem točnih po-
datkov o hotelih, penzionih, planinskih domovih in drugih gostiščih našega območja. Odlično je sodelovala zveza pri Mariborskem tednu, udeležila se je s svojim propagandnim materialom obrtne razstave v Celju, razstave v Ptuju. Pomemben dogodek je otvoritev nove propagandne ekspoziture na meji v i Št. Ilju. Propagandna posebnost je paviljon na mariborski aveniji. 1. septembra je bila otvorjena sedma ekspozitura v Dravogradu, s katero se je izpopolnila naša propagandna služba na meji. V kratkem času se namerava otvoriti še osma jx)slovalnica v Ptuju.
DELOVNI PROGRAM ZA LETO 1936 je obsežen ter predvideva intenzivno propagando na velesejmih v Leipzigu, Pragi, Dunaju, Solunu, Smirni in Aleksandriji. Izdati namerava reprezentativen prospekt vseh slovenskih zdravilišč ter za Bled, Pohorje, Kranjsko goro, Bohinj in Logarsko dolino kot letovišča. Prospekt bo v srbohrvaškem, nemškem, češkem, francoskem in angleškem jeziku. Za vse območje zveze se bo izdal reprezentativen folder prospekt v srbohrvaškem, češkem, nemškem in francoskem jeziku. Skupno z zvezo v Ljubljani pripravlja izdajo nemškega vodiča po Sloveniji. Nadaljevala bo akcijo za opremo obmejnih postojank, potovalnih birojev in naših konzulatov s propagandnimi slikami.
SPREJEM NOVIH PRAVIL
je bila prav za prav danes glavna točka dnevnega reda. Ministrstvo trgovine in industrije je izdelalo vzorna pravila za tujsko-prometne zveze, ki jih je osvojila tudi mariborska zveza ter v nekaterih točkah nebistveno prikrojila krajevnim potrebam. Glavna izprememba obstoja prav za prav v tem, da so po novem lahko člani zveze samo juridične in ne več fizične osebe. Pravila so bila soglasno sprejeta in radi tega je odpadla tudi druga važna točka dnevnega reda: volitve, ker je bila večina navzočih mnenja, naj se voli nova uprava šele na izrednem občnem zboru, ki bo v kratkem sklican zaradi spremembe pravil.
VPRAŠANJE CESTE ŠT. ILJ—MARIBOR
V imenu mestnega župana dr. Juvana in mestne^ občine je pozdravil zborovalce mariborski podžupan Franjo Ž e b o t z zagotovilom, da bo znala mariborska občina vedno ceniti delo zveze in ji bo pomagala z vsemi svojimi močmi. Obenem pa je opozoril z ozirom na govorice, ki se širijo zadnje čase glede modernizacije ceste Št. Ilj-Mari-bor, da ne zadene nobena krivda radi zavlačevanja gradbenega ministrstva, pač pa tehnični oddelek banske uprave, ki je v svojih načrtih prekoračil 5 milijonsko vsoto kar cela dva milijona dinarjev. Ker država na noben način ne bo povišala omenjenega prispevka, naj bi zveza apelirala na bansko upravo, da svoje načrte prikroji danim možnostim, da krediti ne bi zapadli in da se cesta čimprej uredi.
Maribor, 27. aprila.
Včeraj dopoldne se je vršil občni zbor Počitniškega doma kraljice Marije v Mariboru, ki vzdržuje znano mladinsko počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju. Vodila ga je predsednica ga. Maistrova, poleg nje pa so podali |>oročila še tajnik Ivan VVomer, blagajnik Biček, gospodarica gospa Lipoldova in zdravstveni vodja dr. Vrtovec. Iz vseh teh poročil so odsevali izredno lepi in liogati uspehi neumornega dela na iziK>polnitvi te ustanove, ki je gotovo najlepše in najmoderneje urejeno mladinsko okrevališče v vsej državi. V teku lanskega poletja je letovalo v Počitniškem domu v treh skupinah 413 otrok. 99 jih je vzdrževala mestna občina v Mariboru, 100 banovina, 15 Zdravstveni dom v Celju, 8 občina Celje okolica, 40 Zdravstveni dom v Mariboru, 4 Zdravstveni dom v Murski Soboti, 11 Zdravstveni dom Brod na Slavi, 5 Zdravstveni dom v Varaždinu, 14 Dečji dom v Marihoru, 4 Dečji dom v Ljubljani, 11 Pomladek Rdečega križa, 2 dečji teden, 86 jih je bilo na lastne stroške in 13 na stroške društva. Večina otrok je bila iz najrovnejših slojev. Lani je začelo gra-
diti društvo novo poslopje za dečke, razširil er je kopalni bazen nn 10X20, uredilo novo igrišče za deklice. Vse to veliko delo se je izvršilo s pomočjo podpor. Mod podporniki so na prvem mestu banska uprava in mariborska mestna občina, veliko so pn darovali tudi denarni zavodi in zasebniki. — V tekočem letu namerava društvo še razširiti naprave Počitniškega doma. Dovršujo se nova stavba nn hribu, kjer tnido urejeno deške spalnice, zgradit se bo bolniški paviljon ter preuredil kopalni bazen. Gradila 6o bo lastna elektrarna ter se bodo vsi objekti elektrificirali. Da so omogoči še večji obisk, se je znižala oskrbnina od 540 na 480 Din po osebi. — Počitniški dom ima svojo lastno ekonomijo 7. obširnim planinskim posestvom. Gospodarstvo je urejeno tako vzorno, da služi kot vzorno posestvo sa vzgled vsej tamošnji okolici. Velikost ogromnega obrata dokazuje najbolj denarni promet v preteklem letu. Celokupni denarni m blagovni promet je lani znašal 1,900.808 Din. — >Vi volitvah so bili izvoljeni zopet dosedanji funkcionarji v odbor, na novo je prišel v vodstvo ereeki načelnik g. dr. Šiška.
Občinske volitve na Homcu
Homec-Jarše, 28. aprila.
Za občinske volitve, ki bodo v nedeljo, dne 3. maja, sta vloženi dve Iisli. Nosilec splošne ljudske liste, na kateri so zbrani ugledni zastopniki kmetov, delavcev in obrtnikov, je Gregor Repan-šek. Vsi stanovi imajo v njej primerno razdeljeno zastopstvo. Kmetje in obrtniki bodo imeli župana, delavstvo j>a podžupana. Posebno veliko odobravanje je dobila lista takrat, ko se jc zvedelo, da je ta lista zbrala prijatelje dr. Korošca. Na njej so se znašli vsi, ki so proti strašnemu terorju, ki je v naši občini vladal v zadnjih letih, ko nisi bil nikjer varen, da te ne bo zadela za kakršen si bodi izmišljeni prestopek huda denarna in zaporna kazen, ko je letal policijski avtomobil med
našimi hišami in pobiral naše može, ženo in dekleta in celo naše duhovnike. Umevno jc zato, da bo težko najti koga, ki ne bi šel volit te liste. Umevno je zato, da se je za lo listo podpisalo samo predlagateljev toliko, da je njena zmaga že sedaj gotova. Umevno je pa tudi, da jo za nasprotno listo bilo težko dobiti kandidate in šo tcije zadostno število predlagateljev. Volilci v naši občini so v zadnjih letih postali dovolj zavedni in jih je bilo zato malenkostno število, ki so se dali preslepili, da so podpisali za nasprotno listo. In še ti so sedaj sprevideli, da bi h svojimi glnsovi zn to listo samo odobravali minuli pofovski »nacionalni« režim. Zato IkhIo volili našo listo, kamor tudi spadajo, ker nočejo, da bi se jim očitala neznačajnost.
Koncert istrskih pesmi
Pevski zbor društva »Tabore je pod vodstvom svojega delavnega pevovodje Fr. Venturinija priredil ob sodelovanju radijskega orkestra in raznih 'pevskih solistov koncert, ki je prikazal istrsko narodno pesem.
Spored je izpolnila precej obsežna vrsta skladb v različnih izvajalskih zasedbah (za mešani zbor sam in s spremljavo orkestra, za pevce-soliste in za orkester). Vse skladbe so imele istrsko narodno značilnost, bodisi, da so bile to povsem umetne a folklorno barvane tvorbe, bodisi da je v njih živela pristna narodna motivika v več ali manj umetni obdelavi. Vse pa je ustvaril šaša Šantel, ki se je tako izkazal kot jx>znavalec istrske jjesmi in kot občutljiva umetniška narava, po kateri sc je mogla preliti v umetno obliko ta pesem s svojim prirodnim zdravjem in s svojevrstno melanholijo. V koliko so te umetnine stilno kritično dosledne. ne morem ugotoviti, ker mi je istrska pesem v svoji bitnosti še nepoznana. Vendar se zdi, da je v vsem tem umetnem oblikovanju marsikaj pristnosti, ker zadiha iz njega nek svojstven svet ljudske poezije, barvan s posebno otožnostjo, ki je lastna kraški zemlji, pa po drugi strani obmorski pokrajini. Z esietskega jx>gleda pa po slogu romantične skladbe večinoma ugodno učin-' kujejo, ker je v njih mnogo pristnih'vrednot.
Kar se tiče izvajanja, je treba priznati, da je dihalo iz njega skrbno delo — vsaj s strani zbor-skega podajanja. Ta precej številni mešani zbor ima sicer bolj idealno kot čisto umetniško podlago, ker ga druži iz žalosti nad neod rešeno zemljo rojena sorodnost čuvstvovanja in mišljenja in se zato po nagibu združevanja ne more dosledno uveljavljati čisti umetniški princip — zlasti kar se tiče muzikalitete in glasovnega materiala. Vendar pa je pevovodja s tem zborom postopoma dosegel že lepe možnosti oblikovanja. Sorazmerna
Ob grobu značajnega
moza
Terezija (-J-2. I. 1935) in Fran (+23. IV. 193«) Ogrizek.
Sv. K. riž pri Rogaški Slatini, 27. aprila.
Umrl je mož. ki je kot človek in kristjan, kot imetnik in gostilničar spolnil svojo nalogo v 75 letnem svojem življenju. Za krajšim obvestilom o smrti jH>ko.jnega Franca Ogrizka, občo spoštovanega posestnika pri Sv. Križu na Slatini, naj sledi danes daljše poročilo o njegovem značaju iri delu z ozirom na krščansko socialno stvar. Njemu gre lep spomin.
Poleg verskih mesečni kov za domačo svojo družino (ta Mla gostom v gostilni na razpolago
vedno le dva lista: »Slovenec« in sSlovenski gospodar«. Na ta dnevnik in tednik je bil pokojnik naročen skorajda od njunega začetka. Naslov in namen teh dveh listov kratko in točno označuje pokojnika samega. Slovenec-Gospodar!
Bil je res Slovenec, značajen Slovenec, in to v takih časih in krajih ter med takimi ljudmi, ki zahtevajo od človeka mnogo žrtev, če hoče ostati značajen. Bil je veren Slovenec. Dobro je vedel in čutil, da bi zatajil narodnost, če bi zatajil vero. >Mati me je slovensko učila delati križ.« Delati in ljubiti križ...
V Ogrizkovi hiši, kakor ji ljudstvo pravi »Na Colskem«, se ni smela vera in verska šega v katerikoli obliki sramotiti od nikogar. Ogrizkovo krščanstvo je bilo pristno, ker je bilo dejansko in bilo je dejansko, ker je bilo pristno. Cerkev, duhovniki in ubogi mu dajejo najlepšo spričevalo. Kdaj je imela domača cerkev Sv. Križa kakšno skrb in zadevo, za katero ne bi hotel vedeti požrtvovalni sosed Ogrizek? Katerega duhovnika kdaj ni sprejela njegova gostoljubna hiša? Kdo je kdaj uboge poslal na njenem pragu in bi bil zavrnjen? Z Ogrizkom je padel krasen steber krščanske tradicije v slovenski hiši.
Ogrizek, »Colski Franceljc, je bil plemenit, moder in malobeseden mož. Res, da je včasih hipoma rad povedal kakšno šalo, pa kakor hitro si je mislil, da utegne biti prešerna, že se je zresnil njegov obraz, da si vedel, da je hotel biti prijazen in nič več. Večinoma pa jc bil molčeč družabnik. Zlasti ni nikomur jiotožil svojih križev in težav, niti svojemu najbližnjemu prijatelju, nad-Zupniku, kateremu je do zadnjega zaupal vse. En dan pred smrtjo je še prišel v gostilniško sobo k gostom, kakor da se pride poslovit od njih. Svojega doma in nobenega dneva si ni mogel misliti brez gostov. Rad je poslušal, če mu je kdo potožil svoje domače in druge zadeve. Pripovedoval jih je tudi sam, toda tožil ni. kakor bi se bal sprejeti toiažbo. da si ne bi pri Bogu zmanjšal ali zbrisal zasluženja.
Franc Ogrizek je bil ludi odličen slovenski gospodar. Bil je trgovski talent. Krog in krog, v bližnji in daljni okolici, stoje danes trgovske hiše, katerih lastniki so se izučili spretnega trgovstva v Ogrizkovi trgovini. Pa ne le spretnosti, marveč tudi vesnosti, ne le natančnosti, marveč tudi v poštenosti so se pri Ogrizku utrdili mnogoteri trgovski pomočniki in vajenci. Pri Ogrizku ni bilo niti pare, ki bi klicala po drugem lastniku. Ogorčen bi bil, ko bi mu kdo osfioraval le en dinar, da ni vestno in pravično pridobljen. Za svojo pravico in poštenost ni nikoli iskal in |>otreboval zagovornikov. Njega je zagovarjalo pravično delo in trgov-stvo, možatost in f>oštenost.
Ogrizek ni maral hvale in sc ni hal graje ljudi. Nikoli ga ni motilo in vznemirjalo, kaj sodijo ljudje o njem. Mnogo socialnih in političnih sprememb je šlo mimo njega, on pa je ostal s svojo soprogo in hišo vred, kar je bil. glasnik krščanskega gostoljubja, ki pozna le eno geslo in en strah: 'Boga se je treba bolj bali nego ljudi.«
Mislili smo. to bo lep družinski in župnijski praznik, ko se bo v Ogrizkovi hiši praznovala zlata poroka. Moglo bi preteči le še eno in drugo leto, toda večni Plačnik je sklenil drugače: Lani je poklical k sebi ženo Terezijo in letos njenega moža Franca. Tako rie bomo praznovali zlatega praznika dveh zlatih src, toda pozabljena v nad-župniji Sv. Križa in daleč naokrog, pozabljena ne bosta nikoli. Ne samo na pokopališču, ampak tudi v srcu mnogih hvaležnih prijateljev in znancev sta si postavila drag in trajen spomenik.
In če bi hoteli številni bližnji in daljni obiskovalci Ogrizkove hiše vedeti, kakšne so bile zadnje ure njihovega prijatelja in gostitelja, potem jim hodi v spomin in vzfHidbudo zapisano še to-le:
Vaš in naš prijatelj Ogrizek je zares lepo in mirno zaspal v Gospodu. Bil jo pripravljen nn smrt. Nad njim sc ie zgodilo, knr nravi sv. Vin-i-eucij Pavelski: Kateri so dobri in usmiljeni do ubogih, bodo imeli lepo in mirno smrt v Gospoda.
odtehlnnost glasov, njih dovoljna ubranost, disciplinirana ritmična enotnost in prožno sledenje di-ri^entovi roki — to so vrednote, ki omogočajo, da zazivi v podajanju, slonečem tudi na notranjih doživetjih, že umetniški svet. — Orkester v svoji salonski zasedbi izvedbo še ni dokončno izčrpal. Neizdelanost se je čutila zlasti v spremljavi, ki je pogrešala prožnosti in polne ubranosti ter je bila l šibka v izrazu, — pač pa je v »Istrski suitk. na osnovi treh narodnih motivov tridelni orkestralni skladbi, zaživel orkester pod taktirko skladatelja samega bolj intenzivno in jo topli izraz skladbe vse močneje poudaril in napel.
(Soditi o fiodajanju pevcev-**>lislov ne morem, ker sem prisostvoval le prvemu delu koncerta zaradi zaposlenosti na drugem kraju.)
Koncert je bil po svojem zaključenem s[>oredu zelo privlačen in toliko resno delo zasluži priznanje. Umestno bi bilo, ko bi še uvodni govor analitično zajel bistvo istrske narodne glasbe in uvedel v njeno pojmovanje, — dočim je bil govor prof. J. Bačiča le bolj besedno opevanje (v domačem narečju) istrske zemlje in njenega življenja. — Koncert, ki se jo vršil v dvorani Trgovskega doma, je bil dobro obiskan in obenem majhno slavje primorskih rojakov.	v. U.
- Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grrenčice«.
Zanimiva pravda proti TPD na apelaciji
Ljubljana. 28. aprila.
Posestnika Grčar Valentin in Jerman Alojzfj iz Podkraja pri Zagorju sta vložila lani pri ljubljanskem okrožnem sodišču dve odškodninski tožbi proti TPD. Prvi zahteva plačilo odškodnine v cnesku 91.520 Din, drugi ia5.000 Din. Odškodninski zahtevek utemeljujeta 7. okolnostjo, da »e njiju hiši zaradi rudarjenja pogrez-ata in da sta zadnja leta dobili velike razpoke. Na temelju mnenj strokovnjakov je I. sodna inštanea izdala vmesno sodbo, ki je rešila bistveno vprašanje glede ugotovitve vzročne zveze med razpokami in rudarjenjem. Prvo sodišče je zavzelo stališče, da taka vzroen? zveza dejansko obstoja. Tožnika Grčarja Valentina zastopa odvetnik dr. Bogdan žužek, Jermana Alojzija pa odvetnik dr. Stanko Lapajne.
Toženka TPD je po svojem odvetniku dr. Ivti Benkoviču vložila proti omenjeni sodbi, ki ie bili izdana 30. decembra lani, priziv na apelar.ijskc kot prizivno sdišče v Ljubljani. V obširnem pri-zivnem spisu pobija toženka TPD prvo sodbo in navaja med drugim, da sla odškodninska zahtevka obeh tožiteljev zastarala po 3 letih v smislu obe. drž. zakona. Tožitelja sta nato podala obširne pismene ugovore proli izvajanjem toženke, poudarjajoč, dn njiju odškodninske pravice nikakor še niso zastarale in se pri tem sklicujeta tudi nn določila rudarskega zakona.
V razpravni dvorani št. 112 se je danes ob 9 dopoldne pričela prizivna ustmena razprava, kateri je prisostvovalo poleg zastopnikov strank ludi več višjih funkcijonarjev TPD. Civilni senat j>elo-rice je bil takole sestavljen: predsednik senati s. a. s. dr. Erik Eberl. referent s. a. s. Klenovšek Kari, kot votanti gg.: s. a. s. dr. Fran Kovča, s. a. s. dr. Jakob Dolinar in s. a. s. Alojzij Debeljak. Pred senatom so razgrnjeni mnogi situacijski či teži, prerezi in razne fotografije, ki kažejo, v kak Šnem derutneni stanju se nahajata hiši oboh lož-nikov. Referent s. a. s. g. Klenovšek Kari je 7. vso temeljitostjo in točnostjo [Kidal ekspoze o pravdi čital je važne zapisnike in naposled obširna izvid: obeh strokovnjakov-izvedenrev. Samo čitanje tet izvidov jc trajalo nad 2 uri. Nato ie bila okoli 14 razprava prekinjena in se jc jiopoldne nadaljevala
Popoldne so sledili najprej govori zastopnikov
tnSonfcn _ TPI1 /wl vntnil.-n J- t,.n D-..,-..:.• r.
.n.. . ... ..^.vt,,. ,,,, neiihoviea nt
<lr. Murka, nato pa dr. %tižkn in dr. Lamtlneta.
Drobne novice
Koledar
Sreda. 29. aprila: Varstvo sv. Jožeta. Peter, mučenec; Robert, opat.
Osebne vesli
= Promocija. V četrtek 30. aprila bo na ljubljanskem vseučilišču promoviran za doktorja prava g. Valter Pipan iz Maribora. Čestitamo!
Svofi R svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le rer domače izdelke I To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Potovanje g. bana dr. Marka Natlačena. Včeraj zjutraj je odpotoval v Ptuj ban dravske ba novine dr. Marko Natlačen, ki obišče na svojem inšpekcijskem potovanju ptujski in šmarski okraj. Spremlja ga tajnik dr. Kovačič.
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili v dneh od 17. do 27. aprila t. 1. pred izpitnimi odbori pod predsedstvom ravnatelja Marolta Nandeta, so se končali s sledečim uspehom: V skupini učiteljev-pripravm-kov na drž. narodnih šolah: Z odličnim uspehom lvošorok Jožef, učitelj na Blokah. S prav dobrim uspehom: Andolšek Ludvik, učitelj na Karlovici, Hameršak Emil, učitelj v Dolu pri Hrastniku; Hayne Adela por. Gruden, bivša učiteljica v Cerkljah: Kožuh Josip, učitelj v Naklem; Kuharič Martin, učitelj v Ovčjaku; Novljan Stanislav, učitelj v Grahovem; Potočnik Hermina, učiteljica v Čep-ljah; Štrukelj Andrej, učitelj v Podblici, in Tomšič Ivan, učitelj v Artičah. Z dobrim uspehom: Logar Franc, kontrakt. učitelj v Radovici. Reprobiran je bil v tej skupini en kandidat. — Izpitni odbor.
—	Uprava Obče državne bolnišnice v Ljubljani razglaša: Po zakonu si mora vsak transfuzije potrebni bolnik dajalca krvi plačati sam. Zato je svetovati, da v vseh primerih težke izgube krvi pridejo krepki sorodniki bolnikovi, ki so pripravljeni pomagali svojcu s svojo krvjo, istočasno z okvar-jencem v bolnišnico. - Ce bi takih sorodnikov ne bilo. preskrbi bolnišnica dajalca krvi, a ga mora premožna stranka plačati sama. — V primeru stiske pa preskrbi bolnišnica seveda tudi revnim bolnikom brezplačno dajalca krvi, in ga zaračuna iz kredita za zdravila. — Iz proračunskih vzrokov pa bolnišnica ne more plačati dajalcem krvi za posamezno oddajo več kot Din 200. V to svrho jeziva povsem zdrave in krepke osebe obeh spolov, da se
avijo v ponedeljkih, sredah in ptkih kot pripravljena za oddajo krvi na I. kirurgičnem oddelku obče državne bolnišnice v Ljubljani od 9 do 10 dopoldne. — Abstinenti imajo prednost!
—	Za romanje v MariazelI (Marijino Celje) z avtom od 11. do 13. maja (čez Jezersko, Juden-burg, izlet na Dunaj, nazaj čez G,raz, Maribor) sprejemamo prijave ao 4. maja. Cena 450 Din. — »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica.
—	Šolske sestre iz Slov. Bistrice vodijo malo zavetišče za uboge otroke v Boštjanu ob Savi, oskrbujejo zraven še domače uboge in sicer vse brezplačno. Ker je pa njih hišica premajhna, nameravajo jo povečati. So pa brez vseh sredstev, tako da je revščina pri njih doma. Prosijo usmiljena srca za darove, da bi mogle svoj ubogi dom-ček povečati. Mili darovi, prosijo, naj se pošljejo na Šolske sestre v Boštjanu ob Savi.« Bog bodi obilen plačnik vsem dobrotnikom!
Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico. ki io doseže z naravno
Frani-Josefovo
grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava Franz-Josef-ova voda deluje milo. prijetno, naglo in zanesljivo.
Ob'. .«k S. br. 30474/95.
—	Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja, da je v času svetovne vojne umrl v Clevelandu naš izseljenec Ivan Grebene, čigar nasledniki so tedaj bili brat Jožef v Clevelandu in mati Marija z brati Luis in Anton in sestra Marija, ki živi doma na Dolenjskem. Zaradi izplačila dedščine po pokojnem Ivanu Grebenc.11 se naj izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Palmotieeva 59, javijo čimprej omenjeni dediči. Vsakogar, ki bi vedel za njihov naslov, prosimo, da naj javi to imenovanemu komisarijatu. Prav tako je po obvestilu generalnega konzula v Newyorku umrl v severni Ameriki neki Mezyec Jinnie, za katerega se epet ne ve, od kod je in ki zapušča velika imetja. Sorodniki pokojnega se pozivajo. da se javijo čimprej izfeljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Palmotieeva 59, in se naj pri tem sklicujejo na številko 4042/36.
—	Čipkarska šola v Fari pri Kočevju je vpri-zorila pred kratkim zelo dobro uspelo igro, katere čisti dobiček je namenjen za majniški zlet. Režijo
i°e imela v svojih spretnih rokah strok. učit. Selja-:ova in da je cela reč dobro uspela, je tudi zasluga g. M. Briškijeve, ki je preskrbela brezplačno za kustime in tudi sicer jx>dprla prireditev, za kar ji bodi izrečena najlejjša hvala.
—	Košnja se je že pričela. Za letošnjo zgodnjo in ugodno pomlad je zelo značilno, da se je ponekod košnja že začela. V ljubljanski okolici nekateri kmetje že kosijo. So po večini taki, ki jim manjka krme za živino. Le redka so leta, da kmetje prično s košnjo že kon«£ ajirila.
—	Pod Gorjance: kartuzija Pleterje, Kostanjevica. Enodnevni izlet v nedeljo, 3. maja. Izredno veliko zanimanje! Da si zagotovimo avtobuse, plačajte (95 din) do 1. maja. — »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica.
—	štiri gade ubil. Preteklo nedeljo popoldne je v Zalošah pri Podnartu naletel g. Jože Cven-kel, posestnik v Ljubnem, na štiri gade, ki so se skupaj solnčili. Posrečilo se mu je, da Je vse štiri ubil.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrice in deklama-cije: Savinšek. K mamici, slika otroške ljubezni v 3 dejanjih, 4 din; Meško, Mati, dramatizirana pravljica od Andersena, 4 din; Poljanec, Mati, tri lir-sko-dramalske slike, 6 din. glasbene točke uglas-bil Vasilij Mirk, 36 din; Moško, Mati, dramatska slika v 3 dejanjih, 28 din; Materi (Dekliški oder, III), vsebuje deklamncije in 7 kratkih igrokazov. 10 din; Bolhar, Materi, zbirka deklamacij, črtic o materi za mladino, 18 din: Bolbar, Mati, knjiga o slovenski materi (vsebuje razne deklamacije ln kratke sestavke o materi za materinske dneve), vezano 28 din; Mav, Slovenski materi (vsebuje v I. delu glasbene točke k igri Meško, Mati, v II. delu razne pesmi, primerne za materinske dneve, 20 din; Materin blagoslov, mladinski igrokaz v 3 dejanjih (Zbirka ljudskih i«or 14. zvezek),
12 din; Hafner, No jokaj, za samospev in klavir, 2 dinarja.
Ljudska samopomoč v Mariboru je imela minulo nedeljo svoj redni občni zbor za poslovno leto 1935 po delegatih v navzočnosti vladnega komisarja g. dr. Bano Milana iz Ljubljane. O delovanju minulega leta so jjoročali načelnik g. dr. Ivo Šorli, kakor tudi ostali funkcijonarji. Iz njihovih poročil posnemamo, da je imela Ljudska saino-pomoč v vseh oddelkih 8849 članov, ki eo bili zavarovani skupno za Din 7(5.460.000. Blagajniško poročilo izkazuje na prometu čez 35 milijonov Din; na pogrebninah in podporah se je izplačalo Din 5,718.949. Bilanca koncem leta 1935 izkazuje na aktivah Din 4,880.620.34. katerim stojijo nasproti jiasiva v zne6ku Din 5tl.945.25, tako da je znašal rezervni fond Din 4,820.666.09. Zvišal se je torej za Din 1,273.904.38. Pravila so se deloma spremenila, bistveno samo glede znižanja dajatev, ki se je določilo začasno do prihodnjega občnega zbora po predlogu zavarovalno tehničnega strokovnjaka za vso člane enakomerno za 30%; s tem se je dosedanji način znižanja pogrebnine j>ovprečno omilil.
Velika skupščina tiišlansKe šde
Člani, starši, prijatelji mladine, udeležite se zborovanja v nedeljo, dne S. maja ob pol 11. uri dopoldne v beli dvorani hotela Unionl
ODBOR.
Ljubljana
0 Škof dr. Itnžman se vrnil z hirniauja. Lep
prizor so včeraj pojjoldiie opazovali Ljubljančani po nekaterih ljubljanskih ulicah. V kočiji se je pripeljal z birmanja prevz. škof dr. Gregor Rožman, spremljala j>a ga je znatna četa krepkin, zastavnih kinetskih fantov v narodnih nošah in na okrašenih konjih. Ti fantje so bili od sv. Helene v Posavju, kjer je Škot danes birmal ter se od tam vrnil v Ljubljano. Škof je bil na birmanju deset dni, in sicer v farali: Št. Vid, Preska, Sora, Smartln pod Šmarno goro, Ježica, Črnuče, Sv. Jakob ob Savi, Dol in Sv. Helena. Prav v vseh farah je ljudstvo svečano sprejelo svojega priljubljenega nad-pastirja, povsod so bili postavljeni mlaji, hiše pa okrašene. Na meji vsake fare so škofa pričakovali fantje na okrašenih konjih ali kolesih ter ga nato slovesno spremili do središča fare, prav tako je bilo tudi pri slovesu. Št. Helenčani pa so spremili škofa kar do Ljubljane. Jutri odide škof na bir-manje v Rudnik pri Ljubljani.
| Q Na splošno željo podaljšamo!
UNION Strogo v - Garjev sel
TEL. 22-21 Adolf Wohlbriick, Maria Andergast.
Najboljši film zadnjih let! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
0 Združenje krojačev, krojafic in sorodnih obrtov v Ljubljani je imelo preteklo nedeljo do-jioldne v beli dvorani hotela Union svojo redno letno skupščino. Udeležba članstva na skupščini je bila dobra. Gospod načelnik Kersnič jo otvo-ril redno skujiščino in pozdravil navzoče, posebno pa delegata zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dr P r e t n e r j a in delegata obrtniškega združenja g. I g 1 i 6 a, nakar je podal izčrpno poročilo o poslovanju načelstva in uprave združenja v letu 1935. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Lonibar Alojzij, nakar je bila predlagana in podana odboru odnosno upravi razrešnica. Zbor združenja ,je razpravljal in sklepal o raznih važnih zadevah združenja; jioleg drugih je skupščina sklenila ustanoviti v okvirju združenja starostno-podporni sklad. V ta namen je združenje dalo iz svojih denarnih sredstev glavnico 50.000 din v staros.tno-podporni sklad. Pri volitvah sta bila zopet izvoljena dolgoletni agilni predsednik Kersnič Ivan in podpredsednik Ložar Jernej ter 20 članov oziroma članic odbora, II namestnikov 111 4 člani nadzornega odbora.
K S N 0	Samo dva dni!
SLOGA Ktfi&H&uski valček
v glavnih vlogah: Willy Forst, Paul Ljubljanski Horbiger, Heti Finkenzeller. Carola
H0hn.
Dvor TEL. 2750
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
0 Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo j>06k>vala od 1. maja dalje za stranke od pol 8 do 13.
0 Društvu Dom slepih v Ljubljani je darovala ga. Asta Vodopivčeva, vdova po velikem županu, s Sušaka, 200 din namesto venca v počastitev spomina umrle gdč. Nore pl. Gorup-Slavinj-ske, za kar se ji društvo najlepše zahvaljuje.
Celje
J3 Apologetični odsek DMK vabi svoje člani-cc, da se gotovo udeleže drevi ob pol 8 važnega ra/.govora, ki bo v Domu
j3r Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse hišne posestnike, da izobesijo državne zastave v nedeljo, dne 3. maja ob priliki blagoslovitve zastave celjskcga strelskega okrožja, ki bo ob 9 dopoldne na Glaziji. Zastavi kumuje Nj. kr. Vis. kraljevič Andrej.
Na koncertu komorne glasbe Glasbene Matice, ki bo 7. maja ob 8 v gledališču, bomo slišali godalne kvartete jos. Havdna, Dvoržaka, Gricga in Borodina.
& Združenje trgovcev za mesto Celic obvešča vse svoje člane, da je na vse nove nabavne knjižice, izstavljene po 1. aprilu 1936 plačati takso Din 10, dočim velja za oslale knjižice dosedanja taksa 5 Din tako dolgo, dokler ne izteče leto, odkar je bila'prilepljena. Cc je bila na pr. plačana taksa 1. oktobra 1935, velja ta taksa (torej brez doplačila) do 30. sept. 1936. S 1. oktobrom 1936 pa sc mora prilepiti nova takso 10 Din, ako se hoče knjižico še naprej uporabljati. (Odlok dravske finančne direkcije v Ljubljani od 18. IV. 1936. št. 9808-11 V er 1936).
£r Uradni dan Zbornice TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico se vrši v lorek, dne 5. maja l936_od 8 do 12 ure predpoldnc v posvetovalnici združenja trgovccv /o inesio Celic, Razlagova ulica 8, pritličje levo.
Maribor	I
□	Aljohin v Mariboru. V torek, dne 5. maja
pride svetovni šahovski mojster Aljehin v Maribor. Zvečer bo imel predavanje, nato pa simultan-ko. Za njegov nastop vlada izredno zanimanje med šahiati v Mariboru in vsej okolici. Obetajo se tudi šuhisti iz Ptuja in Slovenske Bistrice ter drugih okoliških krajev, ki se hočejo poskusiti s svetovnim mojstrom.
□	»Tujo dete«, znana Švarkinova veseloigra, bo poslednja premiera v letošnji sezoni mariborskega gledališča. Delo pripravlja režiser J. Kovič.
□	Naknadni pregled vseh motornih vozil iz Maribora in obeh mariborskih okrajev bo danes ob 15 pred poslopjem mestne policije.
□	25 letnico je praznovalo esperantsko društvo v Mariboru 00 priliki letošnjega svojega občnega zbora. Izvoljen je bil nov odbor, kateremu predseduje zopet ga. Lichtenwallnerjeva, odborniki pa so Arlaiti, Klajnšek, Prebil in Haberman, namestnika prof. Rakuša in Pelikan, nadzornika pa Bratuž in Ungerjeva. — Letos priredi društvo na Mariborskem tednu posebno razstavo.
□	Ljudski oder jionovi v nedeljo, dne 3. maja ob 20 v dvorani na Aleksandrovi c. 6 pretresljivo vojno dramo »Stilmondski župan«, ki je ob priliki prve uprizoritve dosegla tako lep uspeh. Predpro-daja vstopnic v Cirilovih knjigarnah.
□	Jugoslovansko-bolgarska liga vabi vse svoje Slane k predavanju dr. J. Širokova, osebnega zdravnika abesinskega cesarja, ki bo drevi ob 20 v Ljudski univerzi.
□	Združeni zasebni in trgovski nameščenci. Drevi ob 20 je sestanek vseh nameščencev in prijateljev našega gibanja v mali dvorani na Aleksandrovi c. 6. Pridite polnoštevilno.
□	Erika Druzovič gostuje kot Madeleine v opereti »Ples v Savoyu« to soboto.
□	Včeraj je šlo v redn. Včerajšnji živinski sejem se je vršil v popolnem redu. Prekupčevalcem je tičala gotovo še v spominu izkušnja zadnjega 6ejma, ker so se pokoravali brez vsega odredbam akcijskega odbora. Seveda pa je podkrepil te na-redbe tudi pogled na znatno policijsko stražo, ki je skrbela na sejmišču za red. Živina je bila razdeljena na kmečko in trgovsko blago ter so bila označena posamezna mesta 7. novimi pločevinastimi napisnimi tablami. Kmečko blago je dosegalo od komisije določene cene. Opazilo pa se je, da vodijo prekupčevalci iz severovzhodnega dela Slovenskih goric na semenj živino j>o izredno nizkih cenah, kar je znak, da jo v onih krajih, kjer kmetje še niso organizirani, kupujejo še ceneje.
□	Stavka v Vlahovi tovarni v Rušah. V ponedeljek je stopilo v stavko 36 tkalcev v tekstilni tovarni Fridolin Vlah na Smolniku pri Rušah. Povod za stavko je dalo sobotno izplačilo mezde. Lastnik tovarne je tkalcem naenkrat znižal plače za 7% ter je utemeljeval svoj ukrep s tem, da je moral izenačiti zaslužek s plačami, ki jih izplačuje Mariborska tekstilna. V resnici pa je stvar popolnoma drugačna. Mariborska tekstilna ima najmodernejše stroje, na katerih zasluži delavec v akord-nem delu kljub nižji temeljni mezdi mnogo več kakor tkalci v Rušah, ki morajo delati na starih, obrabljenih strojih. Stavkujoči delavci so si izvolili zaupnike, ki bodo vodili z lastnikom pogajanja. Upati je. da se bodo ugodno rešila. Stavka pa je le delna, ker nekaj delavcev kljub temu hodi na delo.
□	Umrl zaradi poškodb in bede. V ponedeljek popoldne je prišel v mariborsko bolnišnico 31 letni delavec Ivan Jančič iz Rogoze pri Ptuju. Bil je močno poškodovan na glavi in ves sestradan. Pripovedoval je, da se je namenil v Maribor iskat delo, med jx>tjo pa je zaradi oslabelosti padel in se pobil na glavi. V bolnišnici so ugotovili, da je dobil pri padcu močan pretres možganov. V noči na torek je poškodbam podlegel ter ga je rešila smrt tega bednega življenja.
□	4 leta za smrten strel. Pred malim senatom se je zagovarjal včeraj dopoldne Rudolf šoštarič iz Starenove vasi. Letos 26. februarja je ustrelil s karabinko Alojza Verbajnščaka. Do usodnega dogodka je prišlo zardi pretepa med fanti iz Buče-čovcev in Starenove vasi. šoštarič, ki je bil soudeležen pri pretepu, je šel domov ter se oborožil e karabinko. Ko je stopil proti njemu Vrbajnščak. je oddal smrten strel, šoštarič je bil obsojen na štiri leta strogega zapora.
Ptuj
Na Dravskem polju je zopel gorelo. V zadnjem času se požari na Dravskem polju zopet množijo. Vzrok požarov pa se le v redkih primerih ugotovi. Tako je preteklo sredo zjutraj ob 7 nenadoma začelo goreli gospodarsko poslopje Elizabete Valentan, posestnice v Njivercah, občina Slovenja vas. Požar se je z veliko naglico razširil na sosedno gospodarsko poslopje Terezije Kores. Ker so bili domači ob izbruhu požara vsi doma, se je posrečilo živino in nekaj vozov rešiti, ostalo pa je zgorelo vse do tal.
Podružnica čebelarskega društva za'dravsko banovino v Pfuju priredi v nedeljo, 3. majnika, ob 9 v okoliški šoli predavanje o čebelarstvu. —
Pevski zbor državne meščanske šole v Ptuju priredi svoj letni vokalni koncert v soboto 2. majnika ob 20 v dvorani Društvenega doma. Dohodek je namenjen 10 dnevnemu letovanju pevskega zbora in s pevsko turnejo po našem severnem Jadranu.
S|SCtl:
Skolia Loko
-j- Bogoslovec Pavel Stanovnik. V ponedeljek je bil pogreb bogoslovca Pavla Stanovnika, ki se ie rodil v Breznici nad Škofjo Loko, študiral v Novem mestu in Ljubljani, kjer je tudi dovršil maturo in potem vstopil v semenišče. Ze v soboto proti večeru, ko se je razvedelo, da je umrl doma v Breznici, so se premnogi odtrgali od svojega dela in pohiteli pogledat svojega ljubega tovariša. V nedeljo pa so množice napolnile pot do Kobile in cesta na Blegaš jih je trumoma vodila k Daga-rinovim. Toliko ljudi se je večkrat nabralo, da je bilo sploh nemogoče priti v sobo. V ponedeljek ob devetih je iz farne cerkve šla naproti do znamenja duhovščina, iz župnišča pa še okoli štirideset bo-goslovcev, ki so svojemu tovarišu poklonili prelep venec, ki so ga nosili trije njegovi sošolci prvo-letniki. Pred bogoslovci je šla številno zastopana kapucinska samostanska družina in Marijina kon-gregacijn z zastavo. Pri znamenju je pogrebne obrede opravil semeniški podvodja g. Karel Gross ob asistenci bogoslovcev in bogoslovski pevski zbor je zapel >Vigred se povrne«, nakar se je začel dolg sprevod pomikali proti cerkvi. V cerkvi je slovesno peto sv. mašo opravil loški župnik g. J. Podbevšek, pri stranskih oltarjih pa sta zanj opravila presveto daritev dva bogoslovca duhovnika ln kaplan g. V. Demšar. Po sv. maši Je spet semeniški podvodja g. Gross opravljal funkcije v cerkvi in na pokopališču, hogoslovski zbor pa je pel svojemu tovarišu v slovo. Ob grobu stn se poslovila od njega v imenu bogoslovcev Pokoril Jože, v imenu vasi pa v izredno lepem govoru vaščan in prijatelj Klobovs Jakob. Rajnemu naj Bog podeli večni mir v svoji bližini!
Dogodki v 11. razredu
Srečna zamisel, spojiti vse tri tokiue 2. kola na enem igrišču, se je v vsakem oziru obnesla. Tako je bilo igrišče SK Jadrana v koleziji prošlo nedeljo torišče treh ogorčenih borb za točke. Že dejstvo, videti 6 klubov v borbi, 7. klub, Korotan, je počival, je privabilo kljub krasnemu vremenu precejšnjo množico ljudstva, ca. 400, na igrišče Ker so bile igre tudi napete in ostre, toda fair, so prišli glodalci gotovo na svoj račun, to tem bolj, ker igrajo pač drugorazredni z večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo za svoje barve kakor mar. sikateri prvorazredni klub.
Kot prvi jiar je nastopil
MARS : GRAFIKA 2:1 (1:0).
Mars je vsekakor veljal za visokega favorita. Njegova zadnja krasna kombinatoma igra proti Reki ga je ludi za to opravičevala. Toda trčil je na dobro razpoloženo Grafiko, čeprav ne kompletno. ki mu je bila v vseh ozirih enak nasprotnik. Igra je bila na lepi tehnični višini ter je valovila z enega polja v drugo. Tik pred koncem prvega jjolčasa se je Marsu nasmehnila sreča ter je zabil iz nedolžnega napada po krivdi branilca in golmana Grafike vodilni gol. Po odmoru se je nudilo Grafiki več lepih pozicij, ki Jih je pa v nervozi zastreljala. Toda v 13. minuti zabije desna spojka Grafike iz težke pozicije neubranljiv gol. Po izenačenju igrata obe moštvi za zmago. Grafika ima več res zrelih prilik, toda žoga ne gre v gol. Tembolj so bili Marsovci srečni, ko so zabili svoj drugi in zmagoslavni gol. Vsi napori Grafike ne rodijo uspeha in tako je ostal Mars srečen zmagovalec.
Sodil je tekmo izredno dobro g. Jordan, ki vpričo discipliniranosti obeh moštev ni imel težkega stališča.
Kot drugi par sta nastopili
SVORODA : REKA 1:2 (1:1)
Noben navzočih si ni mislil, da bo Svoboda predvedla tako lepo in dobro igro ter ogrožala pogostokrat jako nevarno vrata svojega renomira-nega nasprotnika. Na trenutke je bila Svoboda celo boljša od Reke in je prišla tudi po res krasnem golu do vodstva. Ce bi bil napad Svobode tako agilen kakor so bili halfi in obramba, bi morala iti Reka poražena z igrišča. Reka ofividno nI več tisto moštvo, kakor prej. Kombinacijrfka mašine-rija ne funkcionira več tako kakor prejšnja leta. Napad si tudi niti ne zna ustvarjati ugodnih prilik za streljanje. Edini svetli točki v napadu =<ta desno krilo in centerfor Erman, stari rutiner, ki za skupno igro ni mnogo dovzeten, toda pred golom je pa le še stari »Dolfe«. Njegova dva zgo-ditka sta prinesla Reki ne baš zasluženo zmago. Volja in start SvobodaŠev so razrušili tehnično igro Vičanov. Pred koncem igre se je nudila Svobodi prilika zabiti gol iz enajstke, toda sodnik Je ni žvižgal, ker nI hotel vplivati na rezultat iz na-streljane roke. Vsekakor bi neodločen rezultat ne bil neupravičen. Sodil je dobro g. Vrhovnik.
Kot zadnji par sta nastopila
JADRAN : SLOVAN 0:2 (0:1)
Zanimanje za to tekmo je bilo veliko. Vprašanje je bilo, ali uspe Jadranu zaustaviti Slovanov zmagoviti pohod in sebi priboriti dve dragoieni točki ter se preriti v ospredje tabele. Slovanii' pa je šlo za pridobitev še večjega naskoka in si po dolgih letih osvojiti prvenstvo II. razreda, kar se mu je že skoraj izpolnilo.
Slovan je nastopil v najmočnejši postavi, medtem ko je moral Jadran dva dobra igralca, ki sta šla k vojakom, zamenjati. Slovan se je prvi znašel na terenu ter je valil napad za napadom na Jadranovo svetišče. Toda sčasoma so si halfi in obramba Jadrana opomogli ter so pričeli svoj napad podpirati, tako da je tudi Slovanova obramba imela dosti dela. Vendar ni znal Jadranov vratar ubraniti žoge, ki jo je poslala desna spojka iz težke pozicije v mrežo. Polčas 1:0 za Slovana.
V	drugem polčasu je Jadran, bodren od svojih navijalcev, začel s peklenskim tempom in pritiskal na izenačenje. Skoraj ves Slovan je samo branil, tako da žoga ni mogla in ni mogla v mrežo. Vselej se je še našel kdo, ki jo je odbil ali poslal nazaj v polje. Posebno krasen strel Jadra-novega napada je zaslužil uspeh, toda sreče ni bilo.Nenadoma dobi desno krilo Slovana žogo ter jo vodi proti golu Jadrana. Centerhalf mu hoče prestriči pot ter ga v kazenskem prostoru zruši. Diktirano enajstmetrovko spremeni Slovan v svoj drugi gol ter tako zapečati Jadranov poraz. Sodil je dobro g. Camernik.
V	nedeljo se bodo spet odigrale tri važne tekme in to: Grafika : Svoboda, Mars : Jadran in Slovan : Korotan. Igrišče in čas bomo pozneje objavili. Vsekakor zaslužijo tekme dober obisk.
A8K Primorje. (Lahka atletska tekcija). Porat-
vauio vse aktivno sekcijsko članstvo, da se mirno ude->/,uju trenimgov pod vodstvom g. K loina, kil sc vršijo dal ovira od 10 do' 12 dopoldne ta od 15 naprej aa kluboveui Igrišču. Opozarjamo v«e aktivno člamstvo, da se vrši v soboto, dne "A uwwa ob 15.30 im v nedeljo, dne 3. maja dopoldne ob 8.90. Program tekmovanja: 1. dain 300 m seuiorji, skok v dttt)®vo sen., 1000 m jim. C, krogila sen., ilisk jim. B 1.5 k«, 100 m jun. B, akok v daljavo jun. C lil disk sen., drugi dan: 1000 m sen., 100 m jun. G, sJtok v viifilno jun. C, skok v višino »en., kro»la 5 k« jun. 0, 300 in sen., kopje jun. C, akok v dalja/vo jun. B, tok 3000 m, semtarjl. Nastop Je obvezen na. vse |jrl«adele atlete.V»»kokrait Inuijo val atleti biti v alačiihilol it«d<pozineje pol uro pred ipri&elkom tekmovanja. Opoaarja »e, da zamrl,lnik'1 ne bodo pri-puSčeni startu. — NaičelaDvo.
Ljubljanska haaena podzveza. Drevi ob 2U je v posebni sobi kavarne Evropa redna seja mirovnega odbora. Odborniki vffi In točno.
Jugnrtovantki Touring klub nam javlja: NomiSka eariitraka oblustv« ao /. razml.uui iajemnlnii morami zelo olajšala carinsko formalnost)! im polloij«k« prodiptse za mototuirlisto, tal nameravajo /,a časa olbupijiMl« v Berlinu posetlti Nemčijo. V rasu od M. J lilija do 1«. av-KU»ta motornim vozilom 7.a 7,ačaseni niv,r/, v Nemčijo irl potreben niitt triptilik nI« kamet. M (»to leara dobi lno»em«ki mototurist na nemftki mejj neko olimpiJ»k« f.arin«ko iakamico. »a katero plača HM 1. To olimpijska oariiw»ka iakaznicm voU« samo /n enkratno po-tovainje, ln s>tcor %a ti ven v ftasti od 25. julija do 16. av-lfiwita, i.a zopetnl lisvoz pa naJdoJje do 1«. JMJinotn.hra 1SM. Tudi Klodc: mednarodnih ix)Mclji»kih dokumentov »o vipolitaine znatno olajšave. Iriozeni. mototiimletom ni troba I meti mednarodnih pollo!]«klh dokinmMltov, temveč se jian v /.aoraj omenjenem 6u.hu prizna vajo nacUonalnl iw4.ic.ij»kl dokumenti, t. j. nucldonaliia prometna ktuflilca im nacionalni! v07.11,i Ust. Sicer potrebni N^-alizLrani netnSkl prevod t.oli dokumentov v navodenom času tud,i ud potreben. Nncijona.lnn rogi-»tonska plnSča Iu 07,11 a v h« domiullne državo morajo biti seveda dobro vidni na zadnjem dolu motornepa vozila.
SK Ilirija. Smučarska sekcija 7m dane« določeni pl<ii«i-ni članski .sestanek je radi tehničnih ovir preložen nu iionede-ljek 4. moja. Poedini «ekcU«kl fnnik-eljonnrji nuj do to«n termiiun si«urno pripravijo se-»mi«k« poročila.
SK Grafika. Dime* ml 13 naprej tronln« za vac Urralee. Tisti, ki so zniposloul, moralo lirefciiofrojno Priti po 1«. - Odbor.
Pošljite naročnino!
Gospodarstvo
Afera z gradbo železnic
V	proračunski debati o predlogu 1934-35 Je bila februarja in marca velika razprava v naši narodni skupščini. Bivši železniški minister Andra Stanič je vložil februarja 1034 interpelacijo, v kateri je očital prometnemu ministru inž. L. Radivo-jeviču, da se je država obvezala plačati raznim inozemskim družbam za zgradbo nekaterih železniških prog veliko več, kot so te družbe taktično potrošile za zgradbo železniških prog.
Čakati smo morali dve leti, da se je zadeva premaknila z mrtve točke po toliko težkih In mučnih obtožbah in Izjavah v listih itd. Šele sedaj je začel preiskovalni sodnik g. Drag. Avramovič voditi hitreje preiskavo. Zaslišal je pred nedavnim inž. Alfreda Dutroisa, zaslišani pa bodo tudi drugi, ki so kaj vedeli ali pa sodelovali pri stvari. Poleg tega bodo zaslišani tudi še bivši ministri Lazar Radlvojevič (bivši prometni minister), Filip Trifunovič (bivši gradbeni minister) ter dr. St. Šver-ljuga in dr. Milorad Gjorgjevič.
Gre za koncesijo, oziroma dovoljenje, ki ga je dobil francoski podjetnik Edmond Boyer za zgradbo proge Prišttna-Peč in Bihač-Knin. Za zgradbo obeh prog se je pogodil z našo državo Boyer, ali je kasneje svoje pravice prenesel na družbo Batti-gnolles, ki je dela sedaj že deloma dovršila, oziroma začela na progi Bihač-Knin.
Kot se je izkazalo, je bil Boyer prijatelj znanega francoskega sleparja Staviskega in ni imel sam toliko denarja, da bi mogel položiti kavcijo, ki Jo je zahtevala naša država, da se bo držal po-
Drž. hipotekama banka
V	kratkem razdobju je Dri. hipotekama banka objavila dve bilanci, in sicer za 31. januar 1936 in 20. februar 1986. V naslednjem podajamo bilanco za 29. februar 1986, v oklepajih p« navajamo bilančne postavke za 31. januar 1936 in sicer vse v milijonih Din:
Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski 464 (4865), posojila: hipotekama 2127 (2138.2), komunalna 642.15 (648.56), vodnim zadrugam 80.1 (80.1), menično hipotekama 106.75 (107.37), lombardna 124.96 (111.5), menična 78.93 (78.9), tek. račun fin. ministrstva 663.9 (675.85). ostali tek. računi 148.55 (147.77), nepremičnine 207.7 (206.16), odkupljeni efekti 206 (208.5), efekti rez. fonda 173 (172.3), efekti amort. fonda 9.1 (9.1), razna aktiva 63.9 (61.07).
Pasiva: samostojni fondi 366.6 (849.7), fondi in glavnice javnih ustanov 1465.3 (1464.5), hranilne vloge 1143.6 (1169.54), vloge na tek. računih 227.9 (245.5), rez. fond 153.5 (151.85), amortizacijski fond 42.4 (42.4), zadolžnice in zastavni listi v obtoku 811.16 (811.16), predujmi inozemskih bank
130.4	(130.4), tek. račun fin. ministrstva 183.26 (139.3), razni tek. računi 486.66 (450), razna aktiva 182.25 (170.6) milij-
Med tujimi sredstvi banke ni znatnejših iz-
Erememb v raznih zaupanih fondih. Omeniti bi ilo naraščajočo tendenco samostojnih fondov. Znatnejši padec izkazujejo hranilne vloge v februarju, pa tudi vloge na tekočih računih, skupno v februarju za 4S5 milij., kar je bilo le deloma Kompenzirano i dvigom samostojnih fondov za 16.9 milij. Din.
Med aktivi omenjamo nadaljnje zmanjšanje likvidnosti, saj so blagajniška sredstva padla od
509.5	milij. na koncu leta 1985 v dveh mesecih na 404 milij. Zmanjšala so se najbolj hipotekama posojila, komunalna posojila pa, ki so v januarju narasla, so se v februarju zopet zmanjšala. Lombardna posojila so »e v januarju znatno zmanjšala, narasla pa so v februarju. Zadolžitev finančnega ministrstva, ki se je v januarju prav zelo povečala, se je v februarju nekoliko zmanjšala, toda istočasno se je zmanjšalo tudi dobroimetje finančega ministrstva pri banki.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke za 22. april kaže tole sliko (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. april):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.453.9 (+ 3.2), zlato v inozemstvu 42.83, valute 0.53 (+ 0.2), devize 10.0 (— 2.36), skupno podlaga 1.507.25 (+ 0.9), devize izven podlage 317.5 (+ 5.36), kovani denar 423.2 (+ 30.6), posojila: menična 1.359.6 (+ 1.8) lombardna 251.84 (— 0.3), skupno posojila 1.611.4 (+ 1.5), prejšnji predujmi državi 1.672.5 (+ 0.45), razna aktiva 531.34 (- 2.6).
Pasiva: bankovci v obtoku 4.728.5 (~ 83.45) drž. terjatve 43.6 (H- 35.9), žiro 724.7 (+ 66.24), razni računi 913.1 (+ 16.54), skupno obveznosti po
godbe, katero Je z njim sklenila za zgradbo prog.
Omeniti moramo, da je sedanjemu prometnemu ministru dr. Spahi uspelo spremeniti v soglasju z družbo Battignolles pogodbo v korist naše države tako, da je znašala korist naše države od revizije pogodb okoli 380 milijonov din, kar dokazuje, da so bili posli svoječasno zaključeni po previsokih cenah in po pretežkih pogojih za državo.	*
Sedaj se preiskava nadaljuje hitreje in je pričakovati, da bo prinesla razjasnitev v celi zadevi.
V informacijo našim čitateljem ponavljamo obtožbe bivšega ministra Andre Staniča v že omenjeni interpelaciji, ki je Izzvala, kot je rekel tedanji predsednik vlade Nikola Uzunovič, Inženjer-ski dvoboj. Andra Stanič je trdil, da so pogodbe o gradbah novih železnic protivne predpisom naše zakonodaje, da so finančni pogoji in osnova za izvršitev del izredno težki, da so tehnični pogoji in posamezne cene tako visoke, da dajejo podjetniku izreden zaslužek. Izračunal je, da Je bila država oškodovana za 800 milij. dtn. Lazar Radivojevič pa je odgovoril, da so bila vodena pogajanja v izredno težkih časih In da Je naš državni kredit bil takrat izredno majhen, da so finančni pogoji bili na višini glede javnega kredita in da so bili sprejemljivi ter da nobon kreditni posel v tej dobi ni mogel biti zaključen ugodnejše.
Sedaj je preiskava razširjena tudi na jx>sle, ki so bili v zvezi z gradbo železnice Požarevac-Ku-čevo, kar je tudi dobila v roke inozemska družba.
vidu 1.681.4 (-f 118.64), obveznosti z rokom 75.2 (— 0.4), razna pasiva 180.3 (+ 1.7).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu je 6.409.9 (+ 35.2), skupna podlaga s primom 1.936.8 (+ 1.14), zlato v blagajnah s primom 1.868.24 (plus 4.14), odstotek skupnega kritja 30.21 (30.36)%, od tega samo zlato kritje 29.14 (29.24) %.
Med aktivi ni znatnejših izprememb, če izvzamemo velik dotok kovanega denarja, kateri je v zvezi z vpisom blagajniških zapiskov in povečanjem naložb na žiru.
Mad pasivi sc jc zmanjšal obtok bankovcev, povečale pa so se naložbe na žiru. Pozna pa se tudi že vpliv vpisa državnih blagajniških zapiskov, saj je državno dobroimetje pri banki naraslo na znatno vsoto 43.6 milij. Din. Kolikor se čuje, vpis blagajniških zapiskov nadalje dobro uspeva, saj je bilo že v prvih dneh plačanih nad 30 milij. Din, in bo v kratkem že vplačanih okoli 100 milij. Din.
Bilance
Celjska posojilnica d. d. v Celju izkazuje za 1935 zmanjšanje hranilnih vlog od 28.7 na 26.4, tek. računov pa od 28.7 na 26.4 milij. Din. Re-eskont se je povečal od 1.63 na 2.46 milij. Din. Med aktivi je narasla gotovina, pa tudi naložbe pri den. zavodih Dolžniki so se zmanjšali od 48.46 na 46.2, menice pa povečale od 3.96 na 4.06 milij. Cisti dobiček znaša pri glavnici 8.0 in rezervah 8.33 (7.93) milij. 0.62 (0.76) milij. in jc dividenda zopet 6%, ki se pa izplača šele začenši s 15. jan. 1937, ali pa po obračunu
Mestna hranilnica v Zagrebu se je lani decembra odpovedala zaščiti in so od tedaj pri njej vse vloge proste. Njen računski zaključek za 1935 dokazuje, do je stanje hranilnice tako, da lahko izpolni vse zahteve, ki se stavijo nanjo. Vloge na knjižice in tekoče račune so sc povečale lani od 373.4 na 434.2 milij. Din. Hranilnica je nadalje odplačala ves svoj reeskontni kredit pri Narodni banki, ki je znošal 1934 še 145 milij., nadalje lombardni kredit v znesku 0.9 milij. Din. Skoro polovica tujih sredstev je plasirana v gotovino, oziroma tako, da je isto kot gotovina. Blagajniško stanje se je povečalo od 114.8 na 145.8, blag zapiskov Narodne banke ima zavod neizpremenjeno za 35.0, žiro pri Narodni banki in Poštni hranilnici pa se je povečal od 6.7 na 11.9 milij Din — Skupno znaša gotovina 193.4 (157.25) milij. Din. Poleg tega so se povečala lani menična posojila od 65.4 na 73.15 milij. Din, investicija v zagrebškem tramvaju od 20.54 na 33.6, zmanjšala pa so se hipotekama posojila od 49.3 na 40.95 milij Din. Čisti dobiček znaša 4.4 (4.4) milij. Din. Zagrebški tramvaj je imel lani čistega dobička 1.8 (2.35) milij Din. Hvalevredno je, da objavlja zavod tudi že polletne bilance
Isis, d. d. v Zagrebu za kemikalije in droge izkazuje za 1935 izgube 0.74 milij., dočim znaša čisti dobiček za 1934 0.02 skupno s prenosi iz prejšnjih let 0.17 milij. Din. Zmanjšane so blagovne zaloge in upniki, povečani po dolžniki. Glavnico je 5 milij. Din.
Izprememhe r carinski tarifi. Ministrski svet je na predlog finančega ministra sklenil ponovno uvesti uvozno carino za oljnate plodove, repico, kitajsko oljnato redkvico, bukov žir In druge oljnate, drugje neimenovane plodove v znesku 6 Din (maksimalna) in 4 Din (minimalna carina). Nadalje je v tar. št. 152 povišana uvozna carina za lo-jevec v naravni barvi od 2.50 na 8 maksimalno In od 2 1111 5 zlatih Din minimulno. V tar. št. 408-2 je povišana carina za krtače In sicer na 1300 maks. in 1100 Din min. za krtače z najfinejšim materija-tom, za krtače iz neomenjenega materijala pa na 800 odn. 700 zl. Din za 100 kg. Nove so tudi carine v tar. št. 31 za oljnato senienje: za laneno tn ko-nopljino seme 2 oz. 1, za solnčnično, bučno in bombažno 4 oz. 3, za makovo seme 6 oz. 4.50, za seza-inovo seme 8 oz. 6 in ostalo semenje 6 oz. 4 Din za 100 kg. Seveda je tudi ukinjena prepoved uvoza oljnatih plodov In semen iz lanskega leta.
Kliring s Švico. Aktivni klirinški saldo Švice v prometu z našo državo je znašal 14. marca 1936 505.363, 31. marca 634.191 in 7. aprila 731.427 fr. Švicarski izvozniki morajo čakati na svoje terjatve do 7 tednov.
Borza
Ljubljana, 28. aprila.
Denar
Ncizpi emenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in NewYorka, narasli so pa Amsterdam, Pariz in Praga, dočim je popustil London.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 9.15—9.25, na zagrebški pa na 9.16—9.26 dočim je v Belgradu notiral 9.17—9.27. Grški boni so notirali v Zagrebu 31 den., v Belgradu 30.90— 31.60. - Angleški funt je notiral edino v Ljubljani in to neizpremenjeno 249.20— 250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.75-6.85, v Belgradu 6.80-6.90.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.85 do 14.05 v Zagrebu 13.80—14.00, za medio junija in ultimo junija 13.80 — 14.00, v Belgradu 13.8107— 14.0107. -
Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.17-3.22, za dolar pa 49.40-49.90.
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2966.01-2980.60
Berlin 100 mark...... 1754.20-1768.08
Bruselj 100 belg...... 738.47- 743.53
Curih 100 frankov...... 1424.22-1431.29
London 1 funt.......215.34— 217.39
Nevvvork 100 dolarjev .... 4336.79 - 4373.11
Pariz 10 frankov ..... 287.86 - 289.30
Praga 100 kron...... 180.61 — 181.72
Proinct na zagrebški borzi 1.530.950 Din.
Curih. Belgrad /, Pariz 20.2175, London 15.16, Newyork 307, Bruselj 51.88, Milan 24.15, Madrid 41.875, Amsterdam 208.25, Berlin 123.3/5, Dunaj 56, Siockholm 78.15, Oslo 76.15, Kopenhagen 67.675, Praga 12.69, Varšava 5/.725, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.68, Buenos-Aires 0.84375.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 80—82, agrarji 47.50— 48.50, vojna škoda promptna 355 — 357, begluške obveznice 63—66, 8% Blerovo posojilo 82-83, 7% Blerovo posojilo 70-72, 7% posojilo Drž. hip. banke 81—83.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80—81 (80.50), agrarji 4750 bi., vojno škoda promptna 356 — 357.50, begluške obvcznice 62.75 bi., 8% Blerovo posojilo 82.50 bi, 7% Blerovo posojilo 72 bi. — Delnice: Narodna banko 6500 bi., Priv. agrarna banka 215-216 (215).
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo (82.50),-vojna škoda promptna 357.25 — 357.50 (358, 357), begluške obveznice 66 -66.25 (66.25), 64.10-64.50, 8% Blerovo posojilo 82.25 bl„ 7% Blerovo posojilo 72 den.. (72). — Delnice: Narodna banka 6370 bi. (6350), Priv. agrarna banka 216 do 216.50 (216).
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: bč. in srem. 137—139, bč. okol. Sombor in ban. 136—138, bč. ladja Tisa 140 -142, bč. ladja Bcgej 139-141, slat 142-144. -Vse ostalo neizprem Tendenca slaba. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bč okol. Sombor 135—137, gbč. 137-^139, srem. 136-138, slav. 140-142, južna ban. 135-137, gbon. 13/-139, bč. ladjo Knnal 138-140, bč. ladja Bcgej 139-141, bč. in bon. potiska šlep 140—142. Oves: bč, srem. in slov. 12250—125 Rž ne notira lečmen: bč. in sr. 63-64 kg je 125-130, bč. spoml. 67-68 kg? 136-146? bar. spoml. 67-68 kg je 140—145. Koruza: bč. in srem. 100—102, bč. in srem. za maj 101 — 103, — Moka: bč. oq m ogg je 22750 - 240, št. 2. 207.50-220, št. 5 192.50-205, št. 6 17250-18250, št. 7 142.50-15250, št. 8. 97.50-100. Otrobi: bč. in srem. 100-102. Fižol: bč. 165-175. Tendenca slaba. Promet 23 vag.
ISmiljonov skodelic f
Dobri župnik Kneipp, daleko-vidni prvoboritelj prirodnaoja zdravilstva, je tudi s svojo Kneippovo sladno kavo pravo pogodil. Mar ne priča tega že 7 milijonov skodelic, ki jih samo v Dravski banovini vsak mesec popijejo? 7 milijonov skodelic
Knei
sladne
Med Slovenci v Nemčiji
Iz Marl-Brasserta me je pot vodila mimo največjih in najbogatejših industrijskih centrov v Hamborn. Tu je naša največja kolonija, saj živi v Hambornu in okolici še danes nad 5000 Slovencev. Sem so se priselili v 1. 1890. in kasneje. NaSa kri je tu razlita iz najrazličnejših krajev Slovenije.
V	verskem oziru se zbirajo v treh eerkvah: sv. Norbert, sv. Peter in sv. Janez. Božjemu vabilu so se odzvali v zelo velikem številu in se dobro pripravili za veliko noč, pa čeprav Je ie za nami. Tri dni sem se mudil v Hambornu, pa so st ljudje želeli, da bi ostal še teden dni. Polne roke je bilo dela: pridiga, spovedovanje, litanije, obisk bolnikov itd.
Ljudje so btli iz srca veseli božje besede v domačem jeziku. Neverjetno radi poslušajo vsako najmanjšo besedo; mnrsikdo v domovini bi si želel imeti tako dobro in pazljivo občinstvo v cerkvi. Tu znajo ljudje prav ceniti božjo besedo in tudi lepoto slovenske besede.
Veselilo me je tudi dejstvo, da naše petje tujci zelo radi poslušajo. V mnogih cerkvah je bilo vse polno Nemcev, ki so jiazljivo vlekli na uho moje besede in se čudili našim jievcem in mehki melodiji. Povedali so mi tudi sami Nemci, da vedno hodijo poslušat v cerkev naše polje. Ti ljudje visoko cenijo naše izseljence, ker so pridni in |>o-šteni. Najbolj jih pa spoštujejo radi tega, ker so po tolikih letih ostali zvesti svojemu narodu, t>o-sedi in pesnil.
Ot) slovesu, ko smo se pred cerkvijo pogovarjali o domovini in o njihovih razmerah, smo se težko ločili. Vsi so mi želeli srečno pot in me |>ro-sili, naj drugo leto spet pridem. Iz njihovih besed sem spoznal, da bi ae najraje odpravili z menoj na pot proti domovini, če bi bilo več denarja v žepu, v domovini pa stalno delo in kruh!
Na vseh treh postojankah so me duhovni so-bratje prav lepo sprejeli in sem v obilni meri okušal gostoljubnost njihovih domov. Nikoli ne bom mogel pa jx>zabiti ljubeznivosti in dobrote g. prelata V o s s a, ki je ves navdušen za Slovence in našo domovino.
V	Hambornu se mi je pridružit tudi prijatelj Janko, ki je ves v Ognju pripovedoval o svojih doživetjih po ostalih kolonijah, ki jih je obiskoval 14 dni.
Pri lenivosti {rev
ja naravna
Franz-Josefova
grenka voda prijetno dobro učinkuioče domač« sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat že male
množine dobro delujejo. Kog. pu min. m. pol. tn uar. utr. S Ur. 1648», S&. V. K.
Kulturni obzornik
Slovaški mesečnik o slovenski književnosti in Finžgarju
Poročali smo že o članku ki ga je v revijo »Kultura« napisal prevajalec Finžgarjevega romana »Pod svobodnim soncem«, Mikulaš Collak in obljubili referiranje Še ob izidu nadaljevanja. V tretji št. (str. 135—138.) imenovane revije člankar nadaljuje in konča svoj oris Finžgarjevega dela in dela zlasti katoliške slovenske literature. — V prvi ! polovici se je bavil z orisom duhovnih tokov v preteklem stoletju, sedaj pa prehaja na delo katolikov in izvaja: »Socializem, ki je kljub umetniškemu idealizmu Cankarjevemu posvetil pozornost f>o .večini materialnim stvarem, in podobno tudi Aškerč2V humanistični program sta v katoliških vrstah izzvala močno reakcijo in odklonilno stališče.« V tem času je katolicizem« triumfiral na političnem polju jx> zaslugi J. Ev. Kreka, katol. duhovnika. ! enega najbolj ognjevitih braniteljev ,izfcrvavljenega j naroda', široko razgledana politika in polit, or- i ganizatorja. Dasi je Kreku lebdela pred očmi misel zedinjenega naroda, vendar sinteza tako raznorodnih tokov, kakršni so pravkar nastopali, ni bila možna. Medtem pa je že dozorel tudi katoliški literarni program v mislih Mahniča in Lampeta, in tako je leta 1887 izšel Dom in svet... Kaj so postavili katoličani nasproti socialistom in liberalcem? Proti materializmu idealizem, proti miselni nejasnosti jasnost nazora. Lampe je formuliral stališče katol literature v soglasju z večstoletno tradicijo Cerkve. Najvišja mčta katol. pisatelja je sicer tudi humanost, tista doba, katera je temelj krščanske vere, kajti tu je njena najbolj popolna oblika. Prav katoliška Cerkev ie bila tista, ki je razglašala humanost in bila darežljiva podpornica umetnosti. Kar se je tikalo očitka, s katerim je vedno šarila liberalna smer, da katolicizem omejuje umetniško ustvarjanje oziroma jemlje svobodo, je Lampe ookazaL da samo tisti, ki žive po krejx)stih kr- i
ščanske vere, lahko dosežejo čudovito svobodo, ker ga ne uklepajo nobene strasti, grešna nagnjenja ali nizki obziri. — Mnoge izmed katoličanov je potegnil za seboj omamljlvi Cankarjev genij. Toda samo za kratek čas, kajti program katoliške literature je obsegal širše polje, kakor pa so bila Cankarjeva potovanja v globine duše za lučjo Naloga katoliškega pisatelja je, ne saino luč v duši objavljati, amjjak jo tja tudi vlivati, da tžtm ta luč razsvetljuje tajinstvene .katakombe'. A prava edina luč gori človeštvu z Golgote. Ta svetilnik osvetljuje pot katol pisatelju in je njegov program. Tako dobiva idejno trdnost in jasen ]x)gled na stvari... Tako je katoliška literatura poleg strasti in raz-brzdanosti postavila čednost in notranjo svobodo, jx)leg socialističnega materializina in duhovnega negativizma svoj krščanski realizem it\ duhovni pozitivizem.« Boj za uresničenje teh idej je trajal dolgo in traja še dane3. In prvi bojevnik za Lam-petovo formulacijo od samega početka je Finžgar. katerega delo »je skoro eksperimentalna aplikacija katol. literarne izpovedi... Poleg Meška, krhkega subjektivista, katerega delo pihlja nad čuti bralcev kakor vlažni vetr ček, stoji Finžgar odločno v obrambi in v napadu, na trdnih nogah, na trdnem temelju. V Finžgarjevem delu imamo sintezo katolicizma, ki ne |x>zna mej med človeškimi dušami, ter nicd nacionalizmom, realizmom in idealizmom.« V teh idejnih smereh se gibljejo osebe v njegovih romanih in povestih. »V enem izstopu ena, v drugem druga idejna vsebina, toda v nobenem ne manjka vsaj ena od njih. To seveda nikakor ne pomeni kakršnekoli tendenčnosti... So to živi ljudje in v njihovih dušah se odigravajo težki boji, odllkujoči 9e po logični vzročnosti svojih dejanj ,in njihovih fKJsledic.« Prerokovano navaja za primer, kjer pokaže pisatelj svoj katolicizem kot izrazito tvoren element v ljudski družbi. V 9vetovni vojni, katero podaja pistaelj v tej knjigi, bi se svet spremenil »v vegetirajočo in divjo zver«, če ne bi bilo nekega regiilativa, neke trdne usmerjenosti k idealizmu. In tega glasnik je Finžgar, o katerem člankar (po Koblarju v DiS) pravi, da je Cankar v Jakobu Rudi upodobil sebe. katere naj nc bi posne; mali, Finžgar pa slika osebe, ki nas izzivajo, da bi
jih posnemali. »Tako stoje Finžgarjeve okebe kakor klicaji na poti življenja. Poleg mešanih tipov sloje tu delavni krščanski tipi, ki jih označuje enotnost notranjih dogajanj in zunanjih njihovih izrazov. To enolo pa dosezajo vprav s krščansko vero... Krščanska ideja daje Finžgarjevi tvorbi univerzalnost, slovenski milje in blizki odnos do njega pa aktualnost in neposrednost. Zavestno je svoje delo vključil v vsenarodni proces. V nasprotju s socia- j listi, ki so se omejili samo na določene razrede ; ljudstva, in v nasprotju z liberalci, pri katerih pojem naroda prav do danes ni jasen, je ostal Finžgar pri svojih slovenskih ljudeh, naj že bodo kmetje, delavci ali izobrpženci.« Tako je stopil v službo naroda, kateremu je sin in vzgojitelj. Kot tak je ob Kreku fiostal glasnik nove narodne zavesti in moči, iz tega je zrasel njegov roman davnih dedov. In »ker je bila tedanjost žalostna, bila brez cest, se je Finžgar zagledal v preteklost naroda, ko se ie ta imenoval še Sloven, ko je govoril slovensko in ko so se njegovi jievci ustavljali na svojem romanju od Balta k Črnemu morju tudi pri nas (na Slovaškem). kjer se je tudi govorilo slovensko, da, ko je donavska kotlina bila poseljena z združenimi Slovani.« V teh zgodbah je upodobil svoje ideje in želje. »Danes se bolj kot kdajkoli oziramo po Iztokih, trdnih značajih, ki brez ozira na svoje koristi žrtvujejo vse svoje moči narodu. Veseli smo poglavij, kjer Previdnost spleta usode plemenite kristjanke Iren£ ali kadar zagode Radovan, pra-ded modernih boliemov. Skozi ves roman se vije ideja služiti narodu in ideja bratske sloge. . Prekrasna narodna rapsodija!« Potem označuje katol. i literaturo: »Temeljna črta slovenske katol. literature, torej tudi Finžgarjeve, je njen idealizem in realizem. To je popolnoma v soglasju s krčan-stvom... saj katolicizem poudarja odvisnost realnosti od idejnega območja... fdeie so prlmum movens človeških dejanj, človeška volja na posrednik med njimi in resničnostjo .. Katol. realizem premaguje tisfi pozivistlčni realizem, ki se je omejeval samo na podatke o strasteh in se zadovoljil I s tem, da jih )e% izčrpal do zadnje poteze. Katol. I realizem gre dalje, oriznavs da so tudi ideje res-I ničnost svoje vrste In da spadajo med pojave, ka-
terih ni mogoče črtati, če hočemo upodobiti polno resnico... Seveda je to samo en obraz realizma, drugi obraz se nam pokaže v njegovi metodi. Kako zagrabiti resničnost in katero resničnost?« Na to odgovarja člankar po Finžgar ju: »Bodimo realisti! To je pravilno! Naj se upodablja življenje, kakršno je v resnici, toda naj se ne piše, posebno za mladino, tako, da bi se to, kar je v življenju grdega, j jx)tresa!o s sladkorjem... Bodimo realisti, in tc resnični in verni realisti, a ne podleži, ki med ljudi trosijo strup, pa ga zavijajo v sladkorčke...« Finžgar se je zavzemal za široko umevanje katoliške umetnosti in je prav ta izraz »katoliška literatura« zameta!. Saj |>o Dostojevskem ni važno, kaj se piše, ampak kako. »Za Finžgaria pomeni pisateljstvo zelo resno in odgovorno nalogo, zato je skrbel, da bi ,kako' bilo vedno v soglasju z na čeli, katere je priznaval... Krščanstvo mu je kot magnetična igla polariziralo pojave pozitivne in negativne. . Kljub svojemu voditeljstvu pa ostaja navaden delavec, pomočnik pri gradbi vsenarodne kulture... S temi svojimi idejami je Finžgar preživel tri pisateljske generacije. Preživel jc r. njimi tudi svelovno vojno in zapeljiva poprevratna leta V njegovem delu najdemo številne spremembe, napredek v jeziku, v formi in v izboru snovi .. to da v načelih je ostal isti. Od začetka je pri DiS. od prvih f»četkov na domači grudi in vedno v zdravem realizmu in krščanskem Idealizmu.« Člankar končuje s sodbo o sedanji slovenski literaturi: »Današnji idejni tokovi v slovenski literaturi ostajajo v bistvu isti kot prej. Seveda se jk> spremembi državnega režima in po svetovni voini uveljavljajo tudi nove metode. Ostajajo j>a stalno Ic tri deine smeri: socialisti, neorganizirano meščanstvo in katoličani. Najmočnejša je skupina kato likov, med njimi jc prvi Finžgar. Tudi socialisti imajo nekaj izrazilih pisateljev. Liberalna skupina sprejema vsakega, !<i nc spada nc sem ne tja. (Sr to ljudje sokolskili, ujedinjevalnih. proticerkvenih in jwd. idej.)«
Tako poročamo o tem slovaškem pogledu na slovensko književnost samo kot kronisti, ne da bi se spuščali v kakoršnokoli r»drobnejše kritično ocenjevanje	S. V.
Volivne navade na Francoskem
Kako postaneš kandidat
V nedeljo so bile nn Francoskem državno-zborske volitve, prihodnjo nedeljo bodo pa ožie volitve za tiste kandidate, ki pri prvih volitvah v svojem okraju niso dobili absolutne večine — Volitve sc torej vrše še vedno nekako tnko, kakor so sc prod vojsko vršile pri nas za državni /bor. Vsak okraj voli po enega poslanca. Zanimivo pa je, kako sc na Francoskem postavljajo kandidati.
Francija nc pozna volitev z listami po pro-porčnem sistemu, kakor jc sedaj pri nas in po večini tudi drugod. Zato sc pri volitvah na Francoskem mnogo manj pozna vpliv stranke, kakor pri nas. Nc glede nn to pn ie na Francoskem mnogo manj ljudi organiziranih v politične stranke kakor drugod. Zato kandidatov prav za prav ne postavlja stranka, ampak sc lahko vsak državljan v vsakem okraju poteguje za ljudsko zaupanje Kadar pa se je kdo priglasil za kandidata, mu mora oblast dati na razpolago veliko tablo v vsakem kraju, na katero potem kandidat napiše ali da prilepiti vse, kar sc mu zdi važno, da moro volivcem naznaniti. Taka tabla sc po francosko imenuje »panneau«. Te table so potem postavljene ob cestah. V volivnem boju ie prav zanimivo gledati te table kandidatov, ki stoje druga ob drugi. Ta starinski način volivne propagande daje francoskim volitvam vse drugačno obeležje, kakršno pa smo vajeni gledati drugod ob volitvah.
Kdor je enkrat vpisan za kandidata ter je dobil svojo fablo, ie s tem še kaj malo pridobil. Glavna stvar jc, da si zagotovi podporo volivnega odbora, katerega pa mora skušati sam sestaviti iz najuglednejših ljudi tistega okraja. Ponekod pa tak volivni odbor njegove smeri že imajo. Če kje tak volivni odbor že živi, jc kandidatova dolžnost, dn si zagotovi podporo tega odbora, sicer nc bo nič. Naklonjenost članov volivnega odbora pa je le težko pridobiti. Tak krajevni volivni odbor si namreč hoče svojega kandidata od vseh strani natančno ogledati ter mu preiskati vse obisti. V volivnem odboru sede vsi veljaki kraja in okraja. Cc jc volivni odbor framazonski, sede v njem vsi vplivni voditelji framazonske struje, če je katoliški, so seveda v njem vsi katoliški veljaki, če je pa odbor v rokah nacionalistov, se mora kandidat obrniti pač na te. Seveda je v vsakem okraju vsaka struja zastopana po svojih odborih. Če ti volivni odbori v svojem okraju niso staknili nikogar, ki bi mu mogli zaupati kandidaturo, se pač obrnejo na svojo centralo. V tem primeru pride šele v poštev strankarska organizacija iste smeri, katero v okraju zastopa njen odbor.
Volivni odbor poprosi svojo stranko, naj mu preskrbi za okraj primernega moža. Ko se torej ta novica razve med pariškimi kandidati, ki še nimajo okraja, se začne romanje kandidatov v okraj. Pred člani volivnega odbora mora potem kandidat prestati težko preizkušnjo, ker ga res
do dobra zaslišijo, preden ga odobre za kandidata. Ko .se ic odbor zedinil za kandidata, spo-roče to strankinemu vodstvu v Pariz, katero končno šele uradno določi kandidata za ta okraj. S priporočilom stranke se torej kandidat sedaj lahko napoti med volivce, kar pa je fudi silno težavna naloga, ker so tudi volivci zrlo nezaupljivi ter preveč radovedni. Kdor pa noče prositi stranke za dovoljenje in dobi na svojo stran vplivne ljudi, ki potem sestavijo njegov volivni odbor, ta se imenuje »neodvisen kandidat«, kar včasih ludi na Francoskem šc vleče.
Dogodi pa se seveda tudi, da se kak kandidat narobe postavlja. Kdor hoče kandidirati, povpraša pri strankinem vodstvu v Parizu, kje bi bil zanj primeren okraj in primeren volivni odbor. Strankino vodstvo torej pošlje moža, ki bi ga rado kandidiralo v tem ali onern okraju, s svojimi priporočili naravnost k volivnemu odboru. — Pri tem pa francoske stranke in njihovi kandidati zelo previdno postopajo. Kjer so kraji in ljudje še bolj konservativni, vodstvo in kandidat pazita, da se ne zamerita graščini. Kjer je vpliv katoličanov večji, se mora tudi svobodomiselni kandidat potruditi, da bo katoliškemu voditelju dal garancijo, da ne bo ukrenil nič proti katoličanom. Tam pa, kjer so framazoni močni in dobro organizirani, se mora celo tisti svoI>odomiselni kandidat, ki iii sam framazon, potruditi, da bo dobil framazonsko organizacijo na svojo stran.
Med volitvami se včasih dogajajo čudne reči. Vzgled! V kakem okraju so komunisti tako močni, da bi bil njihov kandidat lahko že pri prvih volitvah izvoljen Njegov protikandidat pa je tudi rdeči socialist ali pa svobodomiselni radikal. Če bi kotoličani postavili svojega kandidata, bi bil gotovo izvoljen komunist. Zato katoličani sploh ne postavijo kandidata, ampak vsi glasujejo za socialista, ki je potem s katoliškimi glasovi izvoljen žoper komunista. Ali pa tale primer! Radikalni kandidat je zagrizen framazon ir sovražnik cerkve. Njegov protikandidat pa je socialist, ki se za kulturna vprašanja ne zanima, ampak le za socialna in gospodarska. V takem primeru katoličani tudi ne postavijo svojega kandidata, ki bi sicer itak ne zmagal, pač pa bi zaradi njegove kandidature lahko zmagal framazon zoper manj nevarnega socialista
Francoski volivni sistem je vse eno dober vsaj v tem pogledu, ker se mora vsak kandidat sam potrudili za zaupanje svojih volivcev, s katerimi mora priti v oseben stik. Tako je na Francoskem vsak poslanec res zastopnik svojega okraja, za katerega mora delati, če hoče ostati poslanec Pri sistemu vezanih list pa je to nemogoče. Seveda mora kandidat silno trpeti, preden je izvoljen Od shoda do shoda mora ter tam pred volivci zogovarjati svoje stališče, kar navadno ni lahko. Na koncu volivnega boja so potem vsi kandidati hripavi, tisti, ki so izvoljeni, in tisti, ki so propadli. — Zadnjim je najtežje. —
Leteča ameriška skrivnost
Letalo odpeljal policiji izpred nosa
Drzno dejanje francoskega letalca, h i leti neg asu na pomoč
Francoski športni letalec Drouillet jc bil tehnični svetovalec abesinskega cesarja, ki jc imel nalogo skrbeti zo abesinska letala. Pred dvema mesecema se je vrnil domov v Francijo, in sicer je prišel iz Amerike, kjer je baje kupil moderno letalo, katero naj bi prenašalo pošto med Parizom in Addis Abebo. Francoske oblasti pa temu pripovedovanju niso verjele, marveč so budno pazile na letalca, ki je bil pač sumljiv zaradi tega, ker je bil v službi abesinskega cesarja. Ko je pred kratkim prispelo iz Amerike krasno moderno letalo, so ga francoske oblasti zaplenile. Letalo je bilo docela moderen dvokrilnik, ki doseza celih 400 km hitrosti na uro. Drouillet je sicer egorčen ugovarjal, vendar vse ugovarjanje ni nič pomagalo. Francoske oblasti so pač ravnale po želji italijanske vlade, katera je bila na delovanje tega francoskega letalca v korist Abesinije že prej opozorjena.
Torej so francoske oblasti zaplenjeno letalo shranile v civilnem letališču VillacoublaY, kjer so ga stražile straže. Da bi se pa ne moglo reči, da so francoske oblasti delale letalcu krivico, so iznašli tale izhod: Vsak civilni francoski letalec se mora vsako leto dati od zdravnika preiskati. Ker je pa ta letalec precej časa prebival v Abesiniji, se ni mogel izkazati z zadnjim zdravniškim spričevalom, nakar so ga francoski oblastniki sklenili kazensko preganjati.
Nesrečni letalec abesinskega cesarja se je le počasi pomiril, ker je uvidel, da vse nič ne pomaga. Pred nedeljo dva dni, torej 24. aprila, pa je prišel na sodišče, kjer je prosil dovoljenja, da bi smel svoje letalo pregledati in izprazniti, ker je aparat poln bencina, kar bo kemično škodovalo motorju, če se ne očisti in izprazni. — Državni pravdnik je uvidel, da je taka prošnja res upravičena, nakar je letalcu dovolil, da sme k svojemu letalu, seveda le v spremstvu policijskega komisarja in letaliških uradnikov. Tako se je tudi zgodilo. Drouillet jc imel dovoljenje, stroj izprazniti ter pregledati motor, kako še dejuje. Letalo so potegnili iz hangarja in ga postavili na prosto. Drouillet sam je hodil okoli letala golo-glav in brez vsakega površnika ter skrbno ogledoval svoje letalo. Nato je sedel na pilotski sedež, nakar je zavrtel propeler Tako se je propeler nekajkratov z vsem šumom obrnil. V tistem silnem ropotu pa ic letalec, ki je gologlav in brez površnika sedel za krmilom, mignil svojemu mehaniku, kateri je stal spodaj ob aparatu. Mehanik je bliskovito naglo letalu izpodmaknil obe zagvozdi. Komaj pa sla bili zagvozdi odmaknjeni, že se je letalo začelo premikati, nakar je naglo šinilo kvišku. Nekaj sekund nato je letalo že kro-
žilo nad glavami kričečih policistov. Po najsi so gospodje od policije še tako vpili, v dobri minuti jim je urno letalo že izginilo izpred oči.
Zastopniki oblasti so bili s tem tako osramočeni, da so spočetka kar izgubili glave, šele čez delj časa so se zavedli, nakar so zadevo naznanili svojim višjim. Toda tudi ti niso mogli verjeti, da bi bila stvar zares ter so mislili, da si je Drouillet dovolil neslano šalo. Drouilleta pa ni bilo več nazaj. Sedaj so šele alarmirali vse francoske letalske in policijske postaje ter jim veleli, naj takoj aretirajo »rumeno letalo, katero spredaj nosi zeleno deteljico.« Obenem so šele sedaj prišli do prepričanja, da je mehanik tudi sokriv letal-čevega bega. Tudi za mehanikom so izdali prepozno tiralico. Mož jc bil namreč tudi takoj po odlctu neznano kam izginil.
Sedaj vsa Francija sprašuje, kam neki je pobegnil bistri Drouillet. Vsekakor je verjetno, da je odletel v Addis Abebo. Njegovo letalo more vzeti seboj za 1500 km bencina. Ker je bil Francoz zelo udan abesinskemu cesarju, je tn njegova pot tjakaj precej verjetna. Verjetno je tudi, da se je že poprej s kom, na tihem dogovoril tako. dn je morda na tihem pristal kje v južni Franciji ali pa na Španskem, kjer se je oblekel, nahranil, oskrbel za pot ter nato odletel v Afriko na pomoč obes'nsKemu negtišu.
jati v prvi vrsti našemu občinstvu izdelke domače pisateljske in pevske muze, jc vendar kazal v domači obleki tudi po večem boljše izdelke tujih pisateljev. Po večem — pravimo, kajti sem ter tje smo videli tudi kako cvetico v naš vrt presajeno, ktero bi bili prav radi pustili tam, kjer je v prvo zrastla. Toda naj bo! Med dobrim zrnjem najde se tudi plevel, marsikako zrno črvivo. Vrh tega nam je znano, da, če na prste štejemo slovenske pisatelje, ki so v novejšem času za gledišče kaj izvirnega pisali, moramo obstali že pri tretjem prstu. Če že tedaj »dramatično društvo« v ljubljanskem gledišči ne more podajati domačih izvirnih dramatičnih izdelkov, bi moralo vendar gledati in ostro paziti na to, da se mesto teh podajajo vsaj sposobni, naš narod v nikakoršnem obziru ne žaleči ali vsaj za prosto ljudstvo nikakor pohujšljivi tuji izdelki.
Gospod Špriklja: »Spoštovani mojster! Ali bi hoteli napraviti močno pomanjšano sliko moje žene za pokrov na zapestni uri?«
V Ameriki so sedaj za ameriško vojno letalstvo zgradili nove vrste letalo, katero imenujejo Američani »leteča skrivnost«. To novo letalo ie velik bombnik, čigar ime je »Model XSB2ll-1«. Preskusili so ga na letališču v mestu Hartford v državi Connecticut. Njegova največja posebnost je ta, da lahko poljubno stisne svoja velika krila k trupu, ali pa jih celo potegne v trup. Zalo ga Američani tudi imenujejo »letečo skrivnost«.

V soboto 29. aprila 1876.
O slovenskem gledišči resna beseda.
Gledišče ni zavod novejših časov, že v siari dobi imelo je svoj pomen. Ali kakor vsaka reč, če zgubi svoja vodila, prekorači svoje prvotne meje, tako se je godilo tudi s pevsko, posebno dramatično Vilo. In tako dandanes gledišče v obče rii več to, kar je bilo celo ajdovskim, nevernim narodom, kajti mesto da bi spodbujalo k duševnim čednostim ali k telesni hrabrosti tem v pomoč, kakor nekdaj, je namen njegov sedaj dražiti mesene, telesne in duševne strasti in na tem potu vničevati vse blago, kar ie Stvarnik človeku kot popotnico za svet v srce položil. To — pravimo še enkrat — je očividni namen sedanjega gledišča ... Slovenci, od vseh strani preziran, a vendar v narodnosti zatiran narod, nismo se mogli povzdigniti dolgo do tega, da bi si naša pesniška in pisateljska Vila tudi lasten oder priborila. Šele v novejšem času, ko je slovenski duh vendorle predrl silne prekope, nasute mu največ »o germanski gospodoželjnosti in tudi naši strašljivosti, ic slovenska gledališna Vila zrahljala iu vzdignila svoje peruti... Vstanoviteljem »dramatičnega društva« in po njem slovenskega gledišča je bil gotovo edini namen lo: našemu ljudstvu podajati po glediških odrih, manjših in vecili, /drnve duševne hrane v prijetni, lakho razumljivi, ker domači obleki; iz tujega naj bi sc jemalo Ic to, kar se strinja z našimi nazori, kar tedaj ne žali niti narodnosti in ni nasprotno nc-spridenemu čutju naroda našega. Ljubljanski oder te v obče vstrezal želji tistih, ki so za slovensko Vilo pridobili nekaj dni v mescu. Dasiravno ni spolnovni po vsem svoie noioge, namreč: uuuu-
Dve avtomobilski cesti druga nad drugo. V Nemčiji sedaj grude vse polno avtomobilskih cest, ki imajo čim manj križišč. Če se kje dve avtomobilski cesti križata, narede eno spodaj, drugo ti.' zgoraj čez most. Na Ia način se bodo prometne nesreče izdatno zmanjšale.
Veliki nemiri med Arabci in Zidi v Palestini. Na naši sliki vidimo, kako policija razganja množice demonstrantov v Jafi. Slika ie posneta iz letala.
Mačka na preži
za kaznjenca
ffi dolgo, ko je osem ameriških kaznjencev v državni ječi v Waahingtonu na skrivnosten način ušlo iz ječe. Vsi so srečno pobegnili, le eden je imel smolo, da so ga prijeli prej, preden odnesel pete.
Ker ei kaznilniško ravnateljstvo ni moglo razlagati tega, kako so mogli uiti kaznjenci, katere i tako strogo stražijo, je kaznilniška uprava prijete-1 mu kaznjencu obljubila, da zaradi bega ne bo prav nič kaznovan, če pove in izda, kako se je beg izvršil. Prijeti kaznjenec je sedaj povedal, da eo sc on in njegovi tovariši že skoro pred dvema letoma domenili, kako bodo ušli. Celib 20 mesecev so skozi kaznilniško obzidje kopali predor. Ker pa so sc bali, da bi jih utegnil pri delu zalotiti kak paznik, ki bi v nepravem trenotku pokukal skozi linieo v vratih, so k vratom postavili svojega paznika. Ta paznik, ki je bil sokriv vsega bega, pa Je bila mačka. Mački je bilo ime >Buge<. Ker so ee kaznjenci v prostem času vedno lahko igrali t mačko, so jo dreairali v svoj namen. Kakor hitro se je kje na hodniku prikazal kak jetniški paznik, je mačka planila k vratom jetniške celice in je začela strašno milo rnjavkali. To pa je bil znak. da so morali kaznjenci svoje delo v rovu lakoj pustili. S pomočjo mačke se je končno posrečilo zid pre I kopati in pobegniti na prosto. Ker je kaznilniška ! uprava prijetemu kaznjencu obljubila, da zaradi pobega ne bo kaznovan, je sedaj kaznjenec od svoje strani prosil protiualuge. da bi kaznilniSka upra-»a priljubljene mačke zaradi ioga ne pokončala.
Shakespearejeva slavnost v Stratfordu na Angleškem. V navzočnosti zastopnikov raznih kulturnih narodov so na Angleškem v mestu Stratfordu, kjer se je Shakespeare rodil in umri, praznovali 372 letnico njegovega rojstva in 320 letnico njegove smrti.
Slev 9t
»SLOVPNPC«, dne 2f». aprftn IT«
Stran 7
Velik požar v Racah
V Brezulah, občina Ra6e, je izbruhnil poiar na goepodarskem poslopju posestnika Franca Fingn-ata. Zgorela je kolarnica, skedenj, 2 parmi, seno in slama, vozovi in orodje ter je škode 60.000 Din, Veter pa je zaneeel ogenj s Firvguštovega pogorišča na poslopje Lešnika Štefana in drugega Fin-gušta Franca. Lešniku je ogenj Upepelil skedenj, kolarnico in parino, hram, seno in slamo ter gospodarsko orodje ter je škode 26.000 Din, dočim ima Flngušt Franc št. 2, ki mu je zgorel hram, skedenj, kolarnica in 2 parmi, škode 40.000 Din. Skoda je povsod krita z zavarovalnino.
IS qgn gnila
Liubljana
1 Nočno službo imajo lekarn*: um. Sufcnik, Marijin trg &; mr. Karali, U<wiK»v«tslkA M»U » ta mr. Hohtai« ded., Binnalka oeaU »L
1 Vijaika akademija. V «ot»to. dne t M« <* vol IT priredi pomlad ek Jadranske »trais na Drtavni droraaarodtti trgovski Soli akademijo s prosto i*bwvo ▼ dvorani Trgovskega doma. K« M b® pr*Mt«k t» prl-rodltve porabil za pouftoo etaknrziijo dijakov oa Jadran , Mejvkjudoeje vabimo k udeležbi.
1 Kino Kodeljevo kgra danes po »trftaui vstopnimi <PoUu* opravo« in predigre.
1 SaleHjanska prorveta na Kodeljevem ^priredi t OetMJo. dne 8. maje t. 1. celodnevni izl«* na Žalostno gor« Mri Prosenjah. Odbod t Stranjlm Tlakom ob 6.10, povratdk Bvečer. Skupno sv. mašo opravi duh. vodja na ŽmiU»tni gori. Vabljeni člani ta članice ter njihovi orotjol ta umanol. Odbor.
Naše diiaštvo
AkodemiM-kongregmiti! Dt*t1 ta«w «vo< red nI seetanak: kcoairetgaoije Marijinega Omanenjaofc
M.J6 t hifcii kapelici oo. frančdSksnor i kongregaclda pri oo. josuitiii pa tata ob 20 verataMiroeveitaa veter.
Prefskta.
Akademika Marijantka kongregacija Marijinega Oznanjenja pri oo. fr*m«*k«»Ui ima drmri »b tetirt na devet k voj seetanok v samostanski kape«. Vsi, posebno novrinel. teki-ono vwbljendl — Preteki.
,Vo rednem občnem iboru Akademskega kluba montanistov v Ljubljani. M Je btl v potok 24. aiprila >a bil Izvoljen slede« odbor: Predsedsrik: Jan Vlado, podipredHednik: Kohartč Ivo, laj.Tlilk I: Podira AloJnH, tajnik II: Jelene. [>rago, blagajnik: ftmpajfi Franc, go-apodwr: Duhovnik Jože, knjižničar: 7x»rc Alojzij, ar-h+v«r: Kopeli Awt<wi, ref. in tor. prakse: MnJef Oton.
ljnlrt|an$fep gMliiie
DRAMA: Začetek ob "r Sreda. 20. rnprUa: Juare* 4* Maksimilijan Red Sred«. Četrtek, » oprala: Prva legija. Red Četrtek.
OPERA: Začetek ob 20
Kreda, 2S. aprila: Petem ljubezni. Red O. CMirtek, JO. aiprila: 7,sfprt».
MatitotsRp gtolaltSte
Sred«, as. aprila: 7,uprto.
Ostrtak, M. aprila ob M: Direktor Oampa. Red A. Pstcb, 1. maja: Zaprto.
Soboto, 2. maja ob 30: Ples » Savo »u. Gostuje Drilk*
DrnTOvkSeva.
| Tenorist Mario Šimenc
kf bo v bodočem času stalno nastopal v novo po stavljeni Verdijevi operi >0thelo<, ja preteklo soboto gostoval tudi v operi istega skladatelja »Trubadur«. S še vedno lepimi vrednotami svojega tenorskega glasu, med katerimi stoji v ospredju jasna metalna barva in probojna moč, ki je še podprta z italijanskim načinom odprtega v prostor usmerjenega petja — in poleg tega z izdelano od reko rutino, je pevec zopet upodobil lik, ki je znal dojemalce prepričati in jim nuditi mnogo pristnega uživanja z ozirom na lepoto opernega petja.	V. U.
Radio
Programi Radio Ljubljana s
Sreda, 29. aprila: 12 Pestra vrsta priiiJuibUonib todk (,plošče). 10.45 Vremenska napoved, poročila. lil Napoved fiasa, objava sporeda, obvestila.. 13.15 Magistrov šraimel kvartet M Vremensko porodilo, borani tečaji. 1« Obročka ura: Pravljice, ihistrirane i rapro-ducirano gladijo. Govori ga. MU« Saričeva, <51. Nair. gledališča. 1B.40 Smernice društva aa otrokovo varstvo (g. Vojko .Tagodiič). 19 Napoved iiasa, vj-emenska napoved, ' poročila, objava sporeda, obvestila. 111,80 Nac. ura: Stari Zagreb (Amdjeo Ojurriki i7. Zagreba). 20 Prenos opore m Ljubljane. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravimičar). V II. odmorn: f:a.s. poro-ŠUfl. "HJa^-a sporeda.
Drugi programi»
Sreda, 2i. aprila: Belgrad /..- 19.50 Narodne pemni 2(1.20 Radiijski orkester. 30.58 Zagorčičer« igra »Hajduk Veljikoi. 21.» Klavir. 28 Prenos te kavarne. — Belgrad 11.: 8. Vokialni koncert. W «Naroivina boigas-tva Jugoslavije«, predavanj« viceguvernerj« Nairodme banke dir. Iva Belina. — 22.30 Balkanska glasba. — ta-greb: 30 Prenos iz Ijjmbljane. 32.16 Plesna gluisba. — Dunaj: 19.80 Glasbeno veselje. 20.10 Proslava 150-letiiice Mozartove opere »Kgairova avatiba«. 2L10 Glasbeno ve-»ejje (nadaljevanje koncerta). 2B^0 Vojaška godba. 28.44 Zabavna glasba. 28.16 Ciganska glasba. — Tril-llilan: 17J6 Potje, 20M Montoinecor.ijeva opera «14«-bezem treh kraljev«. — Rim-Bari: 1(7.15 Komorni koncert. 20.85 Igra. 31.10 Komorna glasba, nato plesna glasba. — Praga: 19M KnMnova spevmiigra «Ob vodnjaka«. 20.05 Slavnostni koncert ob priliki 125-ietniee praškega konservatorija 22-35 PIoS6e. — Brno: 20 Kabaretni večer. 20 45 Salon«Id trdo. 21.13 Pospiillova komedija ^KaaiTčeva leknjnja«. — Bratislavat 19.20 Vojaška godba 20 VojmovUServa tragedija cBnakonočje«. 21.30 Griogov klavirski konoert. 32.80 Plo6«?e. — Varšava: 30 Poipevik« na ploSčah. 21 Chopinova sonato za 6eio in kila™. 3L56 ProBlava Japonskega narodnega praaniika. 22.15 Plesna giasba. — Via Ngmdija: 30.1i5 Dra miade generacuje. 30.46 BerMn pleše — Konigs-berg: 20.45 Plesni večer. — Hamburg: '.'0 45 Pomlad n I plesi. — Vratiilarva-KBln: 20.48 Zmbaivni koncert. — tipsko: 20.46 VojaSka godba. — Frankfurt: 30.46 Poster vefter. — Stuttgart: 30.46 Elwwnspoakova igra <Ev-vlval« te življenja tenorista Camsa. - 31 — 2 Plošče. — Monakovo: 20.45 VefornJ konoert radijskega osike-•tra. — Beromtmter: 30 Zaiutml rečeni.
MALI OGLASI
V malih oglaath velja «aeka beseda Din f—| ienltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjil znesek la mati oglas Din 1«-—. Mali oglasi se plačujejo lakol pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja sa rečnne enokolonska 3 mm <isoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov
treba priloži« znamko.
ilifibodobe
Trgovski pomolnik
dober prodajalec ln utn-žer, vefli slovenskega ln nemškega Jeslka, se takoj sprejme. Ponudbe s navedbe pla&e Je poslati na upravo Slovenca pod štev. tlSt	(b)
Salon Kancler
sprejme spretno pomočnico sa takoj.	(b)
Dekle
pridna ln poštena, vajena nekoliko kube — se
sprejme k ve£61anskl dobri krščanski družini. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. «1»T.	(b)
Pekovskega pomočnika
starega do It let,	imoi-
enga Vsega dela,	sprejmem takoj. Romih Mart.,
pekarna. Tržiš.	(b)
Postrežnica
čista, snažna, dobi sapo-slltev za dopoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6184.	(b)
Uradnika
ki M vršil poleg pisarniške tudi zunanjo službo, sprejme domač zavarovalni zavod. Reflektanti Iz podeželskih mest, ne »amo lz Ljubljane, po možnosti absolventi trg. šol naj pošljejo svoje ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod: »Stalna eksistenca 1936-Š169«. b
Pridno sobarico
sprejme gostilno Kajfež, Florljanuka ulica 4. (b)
IBEBBS^Bi
Zastopstvo
za manufakturo l*5em za pokrajine: Hrv. Prlmor-Je, Dalmacijo, Jadranske otoke ln Črno goro. Na tem rajonu sem 200 dni v letu. Ponudbe na: Qj. Kemhegyhj' Kardoseh — veletrgovina sukanca — Split.	(a)
Vzgojiteljica
s prakso la dobre hiše, išče mesto s 1. ali 15. majem. Naslov v upravi Slovenca pod št. 6174. a
Krojaški mojstri
dobe konfekcijsko delo. -Naslov v upravi »Slov.» pod štev. 6180.	(a)
Trgovski pomočnik
mlad, mešane stroke, dobro izvežban, želi name-ščenja v kakršnikoli trgovini. Naslov v upravi Slov. Maribor, št. 714. a
mm\
Učenka
pridna in poštena, s primerno šolsko Izobrazbo, ne pod 16 let stara, se takoj sprejme v večjo trgovino mešanega blaga na deželi. Ponudbe staršev s spričevali ali se osebno predstaviti med tednom. Jostp Rudman, trgovina mešanega blaga, Krška vas, Brežice.
16 letni mladenič
poštenih staršev, bi so rad Izučil mesarske ali ključavničarske obrti pri dobrem mojstru. Cenjen« ponudbe na upravo Slov. pod štev. 6128.	(v)
ZAHVALA. Za mnoge ustne in pismene izraze sožalja ob pre-rani izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata ln strica, gospoda
Antona Bedaka
izrekamo vsem naiprisrčnejšo zahvalo. — Posebno hvalo smo dolžni čč. duhovščini, preč. g. p. Gabrijelu, prim. Luttmanu, čč. sestram usmiljenkam. pevskemu društvu »Jadran* za ža-lostinke, njegovim tovarišem fin. kontrole, sostanovalcem za vence in spremstvo, kat prosv. društvu v Melju za spremstvo in molitev ter vsem, ki so ga spremili ln molili na njegovi zadnji poti. — Vsem skupaj: Bog plačaj 1 Maribor, dne 28. aprila 1936.
Globoko žalujoča Jena L n c i j a in hčerka L j u b o m i r a.
Učenko
sprejmem v trgovino. Po-nildbe na oglas, oddelek Slovenca pod: »Poštena« Stev. «17«.	<▼)
II
Pohištvo
Pohištvo
I
po najugodnejših pogojih dobavi »Gospodarska, zadruga mizar, mojstrov«, Ljubljana, Vegova «. (1)
kTJ'.Hf'Jnl
Posestvo
oddam v najem. Nova hiša, pripravna sa Izdelovanje čevljarske obrti le posebno vsled kraja. Njive zasejane, vinograd Je obdelan. Vprešna ln druga živina li> potrebno orodje. Prt tem se Se dobi pridna ln poštena oseba za opravljanje k temu spadajoča opravila po dogovoru. Naslov se dobi v upravi Slov. št. C1S«. n
Itanoianja
Dvosobno stanovanje
nolnčno, oddam stalni ln mirni stranki do t oseb. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 6178.	(«)
Opremljena soba
lepa, čista, se odda mirnemu gospodu v bližini glavnega kolodvora. Maistrova 1, Maribor. (s)
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10.
Vse denarne posle
nakup ln prodaja vrednostnih papirjev (vojne Škode), razne kompenzacije, plačila in terjatve pri DENARNIH ZAVODIH itd. Vam izpoaluje Trg. ag. za bančne In kreditne posle ALOJZIJ PLANINSEK, Ljubljana Beethovnova ulica 14-1., vrata 19. Telef. št. 36-10
Hranilno knjižico
z 20 do SO.000 Din Mestne hranilnice v Mariboru ali Spodnještajerske posojilnice kupim na mesečno odplačevanje. Ponudbe upravi »Slovenca. Maribor, pod »Obroki«, d
Vse denarne posle
s hranilnicami ln posojilnicami izvršuje točno in solidno moja oblastveno dovoljena pisarna. RUDOLF ZORE, Ljubljana. Gledališka ui št. 12. Telef. 38-10 Priložite znamke.
la JUIUL MwžJ i
PloSBe m
gramofone
prodajamo, zamenjavamo ln lipoBojujomo po nlskl ceni.
Pianino
dobro ohranjen, prodam Naslov v upravi »Slov.» pod štev. «17».	(gi
Hotel >3 gavrana«
Zagreb. Centralna kurjava, tekoča hladna ln topla voda. Sobe po 26 in 80 Din.	(r)
Milosti jiva!
Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje shranimo, obenem- Izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele Jeseni pri prevzemu. Krznarstvo Rot, Menstni trg i.	(r)
Ženitbe
Pridno dekle
27 letno, skromno, dobrosrčno, z nekaj prlhran kov, želi poročiti gospoda s stalnim zaslužkom, starega od 27 do 46 let. Ponudbe upravi »Slovenca«. Maribor, pod »Dober značaj«.	(t)
Kupimo
Drobilec gramoza
(Schotterquetsche) kupimo. Ponudbe poslati na Gozdni urad K. Auor-sperga. Soteska, p. Straža prt Nov. mestu. (k)
Staro zla!©, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar
Ljubliana, Mikloiičeva 14
Revolver
dobro ohranjen, srednjega kalibra, poceni kupim. Ponudbe pod »Drž.' uslužbenec« Stev. 6177. (k)

Kolesa
malo rabljena ln nova -poceni naprodaj pri »Pro met«, nasproti krlževni-ške cerkve.	(1)
Mlekarna
se takoj proda. Naslov v upravi »Slov.« štev. 6176.
Pozor, botri !
Moško zlato uro
ugodno prodam. Naslov v upravi Slov. St. 6193. (1)
Kdor pošlje
tODin v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero je Izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo
D. Stucin,
tovarna ogledal, Maribor.
^ % TeUfon 3059
/N PRKMOG
karbopaketb
DRVA, KOKS
Pogačnik
Bohoričeva alica »t 5.
Eau de Cologne
o/cist <UCČaXi^
delu|e na ftivce priletno in osvet.ujoče. poveča odporno allo ter ima fini ln nelin vonj parfuma „8olr de Pari«". V vnem delovanju Je kot parfum, a ne utone ver
kot dobra kollnuka vodu
BOURJOIS
P A R F U M E U R - P A R I S
Belo platno,
kontenlna ln Sifoni, za rjuhe, namizne prte, brisače, nervet«, etamlnl. batlsti, tusor za zavese najceneje prt F. I. Go-ričar, Sv. Petrn cesta 29.
Nogavice, rokavice
in pletenin* Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Praktično,
lepo tn poceni oblnčetc svoje blrmance pri Pre-skerju. Sv. Petra testa 14.
čebulček
nudi po izredno nizki cent Sever A Komp. — Ljubljana	(I)
Sveže naiflnciie norveško
ribje olje
i> lekarn* dr. G. Ptccolija v L|ublfanl
se priporoča bledim ia •labotnim osebam.
Krušno moko
za domač črn kruh prodaja na drobno po Din 1.76 za 1 kilogram Jos. BAHOVEC, Ljubljana — Bv. Jakoba trg 7.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cestn 9 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domoljuba« U) »Bogoljuba« naročate inserate tn dobite razne informacije — Po«lovne ure od do! 8 zju-trai do nol 1 nopoldne in od 2 do 6 oopoldne Telefonska
Mevilka 1030
Tinček in Tonček L o i detfektfi
wa
V hipu, ko je Tonček zaigral na orglice najrazigranojšo melodijo, se je Tinček v krepkem zaletu pognal naprej in izpodnesel roparju noge. Kakor da je treSčila vanj strela z jasnega neba, se je ropar zvrnil na tla.	,
>Tonček, zdaj pa hitro telefoniraj policiji!« je zakričal Tinček. Tinček je skočil k telefonu in, storil, kar mu je Tinček velel. Lahko si mislite, kako presenečeni so bili na policiji, ko so zaslišali droben otroški glas skozi telefon:
»Halo, tukaj Tonček! Hilro pošljite v drogerijo močnega stražnika! S Tinčkom sva ujela nevarnega razbojnika.<
/V □


t>«4 1
Ko je pet minut nato vrli gospod stražnik prisopihal v drogerijo. se je začudil na vso moč: dečka sta medtem roparju tnko tesno zvezala roke in noge, da se skorajda ganiti ni mogel. Na usta pa mu je Tinček pritisnil obli?., da ne bi mogel grizti z zobmi.
| v vseh izbirah se dobe pri tt.
ftemec~Co.
'Duplica- Kamnik
ČOlidnO f Poslovalnica Ljubljana Kersnikova ul. 7 Cene gmemef
'Vrini stoii
Zahirala
Za tzraze Iskrenega sožalja, katere smo prejeli oh smrti naš« drage
Natalije Pečenko
za poklonjene vence, cvetje In za Številno premstvo na njeni zadnji poti, prisrčna hvala.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovSSni, gg. zdravnikom in pevskemu društvu »Slavec< za ganljivo petje. Vsem še enkrat: Bog plačaj 1
Sveta maša zadušnlca se bo darovala v cerkvi sv. Jožefa v četrtek, dne »0. aprila ob 7 zjutraj.
LJubljana, dne 28. aprila 1096.
tabilott ostali
Dame! Ne pozabite, da ae v negi lepote dosežejo najboljši uspehi z znanimi
preparati
WALBATRINW
ki so izdelani po zadnjih preizkušnjah kozmetične znanosti! Ti preparati se prodajajo samo v originalnih zavitkih. Pazite na varstveno znamko!
suho hrema polmastna krema mastna krema ALDATRIN A1BAIRIN
za čiščenje za nego obraza za nego obraza	Soap	Poudre
Te preparate izdeluje kem.-farm. laboratorij MRA K. DERENČINA v Koprivnici
AEROPUT
STIZE U
Q
i V
h~ V
P £
UJ
K
Qr
O
TOKU DANA
^ o H
_ §§2 O ff^
^ o (0 -i <r 0 , T ^
0 ^ v
.0 Ar
0
S o 2 o
0 O - O m m « S
<y m oo io
0 0 ^ # -o0 o

AEROPUT
Gen. zastupnik Društva Air France, Č. S. A., Austroflug i K. L- M. Vrši prodaju karata i daje obavještenja za sve zračne linije u zemlji
i inostranstvu.
Aeroput, Aerodrom, telef. 36-21 Društvo Pulnik, Tyrševa cesta 1, telef. 38-79
Zahirala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ia soialja, ki smo jib prejeli ob
smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata ta strica, gospoda
(Jlcma letina
tajnika Mestne hranilnice ljubljanske
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem prav iskreno
zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, gg. zdravnikom, opravi, ravnateljstvu in uradništvu Mestne hranilnice, zastopnikom oblasti, korporaeij, organizacij in društev, gg. pevcem za prelepo žalno petje, kakor tudi godbi ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se be brala v četrtek, dne 80. aprila 1086 ob 7 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 29. aprila 1936.
Žalnjoča rodbina Jeručevn.
Zahvala
Ob prebridki, nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, ateka,
dedeka, brata, tasta, svaka in strica, gospoda
Ulodiaiicia Pušeaiaka
zadružnega nnrtrgittecrja Ud. Itd.
izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so lajšali našo bol in ga v tako veličastnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Zlasti pa se zahvaljujemo zastopniku kr. vlade in slovenskega voditelja dr. Ant. Korošca g. min. dr. Mihi Kreku, zastopniku bana sr. načelniku g. Popoviču, zastopnikom kn. sk. ordinarijata g. stolnemu proštu dr. Vraberju in kanoniku dr. Žagarju, Zadružne zveze prvemu podpr. g. ravn. Remecu in ravnatelju g. Gabrovšeku, mestne občine g. županu dr. Juvanu z občinskim svetom, Mestne hranilnice g. Grčarju, JRZ gg. podžupanu Zebotu, min. na razpol. Vesenjaku, dr. Schau-bachu, uredniku Kremžarju, številnim zastopnikom drž. mestnih in denarnih uradov in zavodov, bivšim in sedanjim narodnim poslancem, predstavnikom skoro vseh podeželskih hranilnic in posojilnic in zadrug, zastopnikom gasilstva ter neštetim pokojnikovim prijateljem in znancem.
Prav posebej pa se še zahvaljujemo preč. duhovščini s kanonikom g. mons. Umekom na čelu za vodstvo pogreba, gg. govornikom za v srce segajoče poslovilne besede, številnim darovalcem vencev in šopkov, pevskemu društvu »Maribor« za pretresljive žalostinke in godbi »Danica«.
Prav vsem iskrena hvala! Maribor, dne 27. aprila 1936.
Žnliiiril vstali
L. Gangborer:	74
Start Hubntiu
Roman
»Ne tujec!« mu je segla v besedo, še nekoliko v zadregi. »Kaj ste, vem, in te dni smo toliko govorili o vas, da me dvakrat veseli, ker vas vidim.« Ponudila mu je roko. »Ali smem prositi?« Opro-steč si roko je šla v pomol in pokazala na naslonjač. Ko je Werner sedel, mu je skrivoma pogledala v obraz in ee v hipu spomnila na Tasilovc besede: >>Predstavi si Forbecka za petindvajset let starejšega, takšen je Werner!« Bilo je vendar čudno, ta podobnost!
Gotovo ste se že vprašali, kaj me vodi k vam ?«
»IJa, gospod profesor, nekoliko sem si res belila glavo.« Hotela je govoriti vedro, ali se ji ni prav posrečilo. »A bodi vzrok, ki vas vodi k nam, že katerikoli, hvaležna sem mu. Gospod Forbeck je govoril o vas vedno s toliko ljubeznijo in častjo —«.
V Wernerjevih očeh je zasijalo. »Oporekati moram. Ivan me precenjuje. A ker že govoriva o nJem •— v njegovem imenu prihajam, da se vam zahvalim za vaš potrpežljivi trud, ki ste z njim podpirali njegovo delo.«
Kitine oči so se široko razprle, kakor da ve vedno manij. kaj naj ta obisk pomenja
•Povem na.j vam tudi, kako iz erca obžaluje,
»Posloviti,« je zajecljala Kili. »Gospod Forbeck odpotuje? Tako iznenada? In 6e mu mudi tako, da ne utrpi niti minute, da —« ni mogla dalje govoriti.
Tudi Werner je molčal. V teh prestrašenih dekliških očeh je bila zapisana izpoved, ki ga je navdajala s skrbjo.
»Toda prosim vas, gospod profesor, kako se je zgodilo? Tako nepričakovano?«
»Oditi mora tako hitro ko mogoče v Monakovo.«
»Hitro? Tako hitro? Toda—« Kiti je očitno pokazala, da je nejevqljna. »Zato vlak ne bo odpeljal prej. Imel bi še dovoli časa! Ne zamerite, gospod profesor, ne gre tu zame, toda moja teta je pač zaslužila, da bi se gospod Forbeck nekoliko oziral —« Kiti je premolknila in v hipu pre-bledela. »Priti ne more? Ali je bolan? Ranjen? Skriva, da bi ne bil v skrbeh?«
Zdaj je bil Werner na vrsti z ugibanjem. »Ivan? Ranjen? Odkod ta vaša sumnja, kontesa?«
»Ali vam ni pravil, kaj se je pripetilo? Nesrečno zgodbo z orlom, ki je pobegnil iz kletke?« Kiti so besede vrele iz. ust. »Če bi ne bilo gospoda Forbecka, bi se zame slabo izteklo. Zdaj prav tako, ko takrat pri hudourniku. Pomislite, z obema rokama je zgrabil orla. Zgrudila sem se na tla — toda tetica je hotela priskočiti gospodu Forbecku na pomoč in pri tem ji je zasekal orel svoje kremplje v roko. A mislili smo, da vsaj gospod Forbeck ni ranjen.«
Saj res ni! Pomirite se!«
Ne! Taji ee tudi pred vami. Zato hoče čimprej v Monakovo.« Spel se ji je beseda utrgala. -Toda ne! Bil je vendar na Hubertovem, včeraj celo dvakrat. Ne ujema se!« Zmedeno se je ozrla v Wernerja. Zdi «e mi, da govorim nekoliko zmešano, Seveda, čudno ni.«
Werner je menil, da razume smisel teh besed. Poleg vsega, kar je te minute opazil sam, se jc spomnil tudi na stvari, ki mu jih je pripovedoval Forbeck o Tasilu. Dekle bržkone še ni prebolelo bridkega slovesa z bratom.
»Prosim, da mi oprostite, kontesa — nisem ravnal prav, da sem svojemu mlademu prijatelju ta zadnji obisk —« ležalo mu je na jeziku: hotel prihraniti. Popravil se je: »Da sem prevzel zan| to pot. Opustil bi jo, če bi bil vedel, da Ivana nasproti dami, o kateri ste govorili, veže dolžnost. No, zgodilo se je, storjeno je bilo z dobrim namenom. Prosim vas, zagovarjajte Ivana, če bo vaša teta manj opravičeno nejevoljna, in pišite vse na moj rovaš. In vi sami kontesa —« težko je prikrival svojo ginjenost — »ne srdite se nanj! Izkazalo se je da mora odpotovati z vso naglico, pa mora urediti še marsikaj. Upoštevajte to in sprejmite njegovo slovo iz moje roke.«
Kiti se je dvignila in eegla Wernerju v roko. Njenim očem se je poznalo, da bolj prisluškuje vsemu, kar je govorilo v njeni notranjosti, ko besedam, ki so ji bile na uho.
... >In če bi naneslo, da bi vaša in njegova pot vodila odslej narazen, ga ohranite v prijaznem spominu. Da teh dni ne bo pozabil, je poskrbljeno. Vi pomenjate zanj preobrat v njegovem življenju. Zbudili ste v njegovi umetniški duši najgloblje sile in mu dali moč za delo, ki bo proslavilo njegovo ime. In če boste pozneje kdaj čuli: Ivan Forbeck je med prvimi v 6voji umetnosti — boste smeli reči: Jaz sem pri tem pomagala. In ta misel vam bo v veselje. Ali ne, kontesa?«
Kiti ni mogla govoriti. Samo prikimala je, ko je pogledala doli na Wernerja, ki si je dvignil njeno roko k ustnicam. Ko je odhajal, se je prestopila. kakor bi ga hotela pospremiti do vrat. Pa ji ie pod njeno tipajočo roko zašlo naslonilo stola, in bst-ala je tam, strmeča, kakor bi s« bilo dogodilo nekaj nepojmljivega.
Werner je zapustil hišo. Ko je stopil iz senčne verande ven na sonce, ga je dohitel Fric: »milostna gospodična prosi gospoda profesorja«. Werner se je vidno vznemiril. Kaj bi mu mogla Kiti še po-
vedati? Počasi se je obrnil za slugo. Ko je hotel stopiti v biljardnico, ga je napotil Fric na stopnice.
Odšla sta po njih in sluga je odprl vrata. Werner je vstopil in se znašel pred postarno damo, ki ji je mogel obraz le nejasno razločevati, ker ga je krila senca ob progi žarkega sonca — obraz z velimi potezami starosti in cvetočimi barvami mladosti.
»Oprostite, milostjiva, a zdi se, da so me pr pomoti —« Werner je umolknil. Zapazil je obvezano roko, ki jo je nosila dama v svileni zanki. Sočutno je stopil bliže in videl, da se njene oči v skrbi in strahu upirajo vanj. Brezgibno je sedela v svojem naslonjaču. Že je hotel spregovoriti, ko je rekla boječe: »Ali me ne poznate več?«
»Ne morem se spomniti —«
»Dolgo je tega! In spremenila se ntsem na boliše. Stara sem. In grda. Kdor me vidi dane«, ne more v meni spoznati več veselega dekleta o<« takrat — objestne Gundi Kleesbergov«.«
Kakor bi udarila pred Wernerja strela, se le zdelo. Grabil je za stolom.
Potem sla obsedela ln si nemo gledala v oči. Skozi odprta okna je šumel vodomet. Werner le gledal v ta ostareli obraz, kakor bi hotel pod šminko ^m med razdejanjem, ki so ga povzročila leta, odkriti ee kakšno Črto iz preteklih dni. A nič nista marali biti podobni ta pobarvana uvelost in slika njegovega spomina: brdka, kodrasta glava z bistrimi očmi, z navihanim noskom m črešnje-vimi ustnicami, po katerih ga je nekdaj tako žejalo.
Globoko sopeč je rekel tiho: »Bilo bi bolje, če bi se ne srečala in se ognila bolečini tega trenutka. Ako bi mogel slutili, koga bom našel na Hubertovem, bi ne bil stopil v to hiSo.« - j-J?, brez moči ko okregan otrok je povesila Gundi Kleesberg brado na prsi. »To je bilo trdo. Weroerl«
Izdajatelj: *?>« Uakorec.
Urednik: viktor Centi*.