o«
M TRGOVINA, MONTAŽA
«vodovod I {§=;} «centralna kurjava __, T T • plinske instalacije IV | • kopalniška oprema • keramične ploščice
d.o.o. k-..
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
RADIOPTUJ
saB-gs^icM^
oddajamo že
45 let
Po mestni občini Ptuj • Častni občan bo Stojan Kerbler
O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Na seji številna odprta vprašanja
O Stran 7
Po naših občinah Borovci • Slavje ob 550-letnici vasi
O Stran 32
3 Ptuj, petek, -o 27. junija 2008
° letnik LXI • št. 50 ^ odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
muk
Spodnje Podravje • Pasja vročina na pohodu
Udobje na domačem dvorišču
Pasja vročina, ki je te dni zajela Slovenijo, je marsikomu povzročila več preglavic kot užitka, saj se je še pred prihodom koledarskega poletja ponekod živo srebro dvignilo tudi do 33 stopinj.
Kaj takega sredi junija že dolgo ne pomnimo, zato je vroče in soparno vreme še tiste najodpor-nejše proti vročini pregnalo v senco, na kopališča ali za vodo. Ker pa je cena vstopnic za javna kopališča marsikomu previsok, za nekatere celo odvečen strošek, so se mnogi znašli tako, da so si naredili svoje „terme" kar na domačem dvorišču. Tudi veseli družbi na posnetku ni včeraj, ko smo jih zmotili v bazenu pred hišo, prav nič manjkalo. V vsakem primeru je kakršnakoli osvežitev ali telesna ohladitev v teh neznosnih dneh zelo dobrodošla; da o hladnem napitku ne govorimo ...
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Izredna seja mestnega svetal Dornava • Z izredne seja sveta šole
Do zemljišč z razlastitvijo
Na ponedeljkovi izredni seji so ptujski mestni svetniki z večino glasov sprejeli ugotovitveni sklep, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka razlastitve za zemljišči zakoncev Bolcar, ki se v celoti nahajata znotraj ureditvenega načrta za CERO Gajke in sta nujno potrebni za izgradnjo objektov gospodarske infrastrukture.
Nove zgodbe iz šole
Sago o dornavskih šolskih peripetijah javnost spremlja že nekaj časa; kot zdaj kaže, pa bo zgodba vseeno počasi dobila svoj epilog.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na seji povedal, da postopek za sporazumen odkup obeh zemljišč kljub neštetim poizkusom ni uspel. Mestna občina Ptuj je uradno ponudbo dala v roku, ni se odrekla predkupni pravici, le ponudbe pod pogoji kupca ni prejela. Mestna občina Ptuj je ponudila ceno osem evrov za kvadratni meter površine, gre pa skupaj za 2,4 ha. Posel s strani MO Ptuj ni bil zaključen, v času pogajanj je bil izpeljan nek drugi posel »pod mizo« -zemljišče je bilo prodano Surovini Maribor (katere 100-od-
stotni lastnik je Gorenje, ki je doslej imelo z MO Ptuj dobre odnose in ki tudi naj ne bi vedelo za omenjeni posel oziroma špekulativno pogodbo) po ceni 40 evrov za m2, zato je ponedeljkov ugotovitveni sklep mestnega sveta, zanj je bilo 23 od 26 na seji prisotnih mestnih svetnikov, logična posledica vsega že omenjenega. Postopek razlastitve, vodila ga bo Upravna enota Ptuj, bo trajal štiri do šest mesecev, pritožba postopka ne bo zadržala, ker gre za javni interes.
O Stran 6
Čeprav je bil že lani prvič sprožen postopek za razrešitev očitno vse manj priljubljene ravnateljice, je takrat občinski svet podal negativno mnenje z obrazložitvijo, da se bodo morda pa zadeve vseeno izpeljale v dobro - za kolektiv, občino in nenazadnje tudi osnovnošolce. Zadnja dogajanja in tudi ugotovljene nove napake ravnateljice pri vodenju šole pa tega upanja ne dajejo več. Prav zaradi zadnjih dogodkov, ko je končno prekipelo tudi staršem deve-tošolcev, se je na izredni seji sestal tudi svet zavoda OŠ. Udeležili so se ga vsi vabljeni razen dveh predstavnikov kolektiva in ravnateljice, ki se je opravičila zaradi »objektivnih razlogov«.
Na sestanku je bilo slišati nekaj prav neverjetnih zadev,
ki pa so vseeno, kot trdijo priče, čisto točne. Med njimi je gotovo pismo in izjava dol-
Predsednik sveta zavoda OŠ Dornava Danilo Muršec je članom predlagal sklep o začetku postopka razrešitve ravnateljice.
goletne učiteljice Zlatke Ze-lenik, ki ima za seboj 29 let delovne dobe v tej šoli. Povedala je, da je učiteljica v prvi triadi, da je bila lani zaradi težav z očmi en mesec na bolniškem dopustu, in ker ni želela zmesti majhnih prvošolč-kov, je ravnateljico prosila, da bi eno leto prevzela delo v podaljšanem bivanju, nato pa ponovno začela poučevati. Sicer naj bi taka praksa vedno obstajala- torej tri leta poučevanja v prvih treh razredih, nato eno leto na oddelku podaljšanega bivanja. Tako je tudi »oddelala« minulih devet mesecev do letošnjih počitnic. Potem pa se je, ko bi se morala dogovoriti za pouk v prvem razredu v naslednjem šolskem letu, zalomilo.
O Stran 3
Foto: SM
Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti
"Poiscimo odgovore na izzive sedanjosti!"
V soparnem torkovem večeru, ki je že v začetku grozil z dežjem, je na dvoriScu minoritskega samostana potekala osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj. Uro pred tem so se prazniku poklonili z maSo za domovino v cerkvi sv. Petra in Pavla.
S kulturnim programom so se uspeli predstaviti Pihalni orkester Ptuj, mladinski pevski zbor OŠ Mladika, članice jazz skupine PC Mambo Ptuj, nakar jih je pregnalo močno neurje. Skupina Kvinton je lahko le pospravila instrumente.
Slavnostni govornik, ptujski župan dr. Štefan Čelan, je spomnil na nekatere najnovejše dosežke države, ki pa jo še čakajo številni izzivi: »Brez velikih strokovnih zapletov in socialnih nemirov smo našo malo državo dogradili do te stopnje, da je v tem letu celo predsedovala Svetu EU. Zato razumimo to predsedovanje kot veliko priznanje tudi vsem tistim generacijam, ki so Slovenijo soustvarjale tudi pred letom 1991. Uspešna izvedba predsedovanja in številni razvojni uspehi razširjene EU so dokaz, da smo imeli prav vsi tisti, ki smo v preteklosti dokazovali, da je potrebno preseči nenaravno delitev evropske celine, ki je nastala po drugi svetovni vojni. O tem sem še veliko bolj prepričan po mojem zadnjem obisku Združe-
Uvodnik
Foto: Črtomir Goznik
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan: "Pred nami so številni izzivi sodobnega časa, na katere bo potrebno poiskati ustrezne odgovo-
re."
Foto: Črtomir Goznik
Mladinskemu pevskemu zboru OS Mladika je ptujsko občinstvo po uspehu na tujem še dodatno zaploskalo.
nih držav Amerike. Si lahko predstavljate, da milijoni ljudi ne vedo ali niso nikoli preživeli leta, ki je razdeljeno na štiri letne čase? Velike množice ljudi preprosto živijo v neprestanih sušah, v velikem pomanjkanju vode in zelene narave. Ali
StarSi kot molzna krava
Vsako poletje, ko na seji občinskega sveta razpravljajo o tem, pod kakšnimi pogoji lahko starši izpišejo otroke iz vrtca, me ima, da bi vstala in jim povedala par krepkih.
Ker je vrtec organiziran tako, da del stroškov krijejo starši, del pa občina, so pogoji funkcioniranja še hudo socialistični. Kako naj sicer imenujem situacijo, v kateri so starši prisiljeni plačevati nekaj, česar dejansko ne koristijo. Ker večino oskrbnine v vrtcih sestavljajo fiksni stroški, največji je strošek za plače zaposlenih, naj bi starši večino časa plačevali vrtec, ne glede na to, ali ga otrok v resnici obiskuje ali ne. Stroški hrane, ki jo odbijejo v primeru, da otrok vrtca ne obiskuje, so smešno majhni. Logika tistih, ki odločajo, je, da ker je otrok v vrtec vpisan, mora to storitev plačevati, četudi je poleti, ko je čas dopustov, vsaj mesec dni ali tudi več ne bi potreboval. Ker je pač treba plačati vzgojiteljice. Sprašujem vas, kje drugje še plačujete usluge, ki jih ne koristite!! Veste, to me hudo spominja na zelo star vic, ko so turistu zasoljeno zaračunali sobo, pa je vprašal zakaj. „Zato ker je imela soba klimo." Pa turist pove, da je ni koristil. Pa mu hotelir odvrne: „ Pa bi jo lahko, zakaj pa je niste!" Stvar se ponovi še z balkonom in sobarico ... Tako kot v našem primeru. Dragi starši, vrtec bi lahko koristili, če ga pa niste, nas to nikakor ne zanima, ampak plačali pa vsekakor boste!
Zakaj torej? Zato, ker se starši damo napetnajstiti, da ne gre drugače in da je res naša skrb, kako bodo naštuka-li plače. To je skrb občine, morala bi pa biti države. Sicer politiki zelo radi povedo, kako so naši vrtci kvalitetni, in iz izkušenj vam lahko potrdim, da je ponekod to tudi res. V njih delajo številne izjemne ženske, ki z veliko ljubezni skrbijo za male sončke, ki se jih bodo vse življenje spominjali s posebno nežnostjo. Ampak roko na srce, poleti jih je večina na dopustu, različne starostne skupine otrok so združene in program je počitniški. Dragi organizatorji, poleti je v vrtcu le navadno varstvo - pa kurikulum gor ali dol. Prisiljevanje plačevanja storitve, kije ne potrebuješ in ki se ne izvaja, pod pretvezo stroškov izpisa in ponovnega vpisa, je packarija.
Viki Klemenčič Ivanuša
veste, da skoraj štiri milijarde ljudi živi od enega dolarja na dan? Ali veste, da se Slovenke in Slovenci s svojo povprečno plačo uvrščamo med dvajset odstotkov najbolj razvitega prebivalstva tega planeta ? Drži pa tudi spoznanje, da bi naša kakovost življenja lahko bila še boljša.
Z optimizmom lahko zremo v našo mlado državo in našo prihodnost. Optimizem pa seveda ne pomeni, da lah-
ko mirno spimo na lovorikah doseženega. Pred nami so številni izzivi sodobnega časa, na katere bo potrebno poiskati ustrezne odgovore. Priča smo namreč družbeni ureditvi, kjer politika in upravljavci v imenu materialnega standarda, ki ga uživa zgolj manjšina človeštva, opravičujejo dohodkovne in lastninske neenakosti, nerazumno izkoriščanje naravnega in biološkega okolja, razlike v socialni nepravičnosti itd. Ce-
lovite rešitve iz tovrstnih zagat je moč najti le v koreniti spremembi vrednot. Upam si trditi, da najmočnejši nosilci sedanje globalne razvojne paradigme, velika podjetja in državna politika, zanesljivo niso in ne bodo glavni nosilci novih reformnih procesov. To vlogo lahko opravijo le lokalna in regionalna razvojna partnerstva z močno podporo civilne družbe,« je med drugim poudaril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Dotaknil se je tudi nedavnega referenduma. Pravi, da osebno še nekako sprejema politično razlago izida referendumskih rezultatov. Vse meje dobrega okusa pa so presegli nekateri s pozivom na bojkot volitev,
že jutri pa bodo z vsemi sredstvi pozivali volivke in volivce za izražanje svoje volje, ko jih bodo potrebovali za lastne volitve. Šokantne so tudi izjave sedanjih opozicijskih oziroma prejšnjih pozicijskih sil, da je referendumski izid zaradi nizke udeležbe nelegalen in neligitimen. Referendum je ustavna kategorija z jasnimi pravili in predstavlja krono demokratičnega odločanja. Vsak resen gospodarstvenik in politik bi moral vedeti, da se iz te pravice in iz nje izhajajočih posledic ne smemo norčevati, četudi se je referenduma udeležil zgolj en sam državljan te države.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
(Čudni) ptiči in (nenavadni) klovni
Zadnjič smo v parlamentu za Milana M. Cvikla, poslanca in predsednika posebne komisije, ki raziskuje slovenske nakupe orožja, slišali, da je "čuden ptič". Na TV Slovenija pa je eden izmed poslancev obrambnemu ministru Karlu Erjavcu očital, da se ponaša kot nekakšen klovn. Cvikl in Erjavec sta seveda omenjeni oznaki ročno zanikala, kljub temu pa si obe prispodobi velja zapomniti, saj v marsičem karakterizirata ozračje, ki je v slovenski politiki (še zlasti v tako imenovani sferi "preiskovalnega delovanja") že nekaj časa prevladujoče in pravzaprav že kar značilno. Ptiči znajo ustvarjati vsakršen nered in tudi kljuvati drug drugega. Klovni pa lahko za svojimi prijaznimi, tudi tragičnimi maskami, marsikdaj skrivajo tudi marsikaj neprijetnega in grdega ...
Zagotovo ni naključje, da medsebojne primerjave s "čudnimi ptiči" in "nekakšnimi klovni" padajo na pamet ravno poslancem in ljudem, ki so blizu politike. Zdaj je postalo že nekakšno pravilo, da pravzaprav vsako resnejše opravilo v parlamentu, ki je kakorkoli pove-
zano z denarjem (in domnevnimi zlorabami le-tega) skorajda po pravilu spremlja nepripravljenost, da bi se prebili do bistva posameznih (spornih) zadev. Pravzaprav so za najboljšo ilustracijo (in potrditev) takšnih razmer te dni pred televizijskimi kamerami poskrbeli kar poslanci sami s huronskim prepiranjem, ki je mejilo že na pomanjkanje zdravega razuma, predvsem pa tudi pripravljenosti za resno in odgovorno delo. Kaj si lahko mislimo o ljudeh iz parlamenta, o naših izvoljenih predstavnikih, ki se očitno ne znajo (normalno) dogovoriti niti tega, kako in kje bodo delali in zasedali, kaj šele, kaj naj bi bil resnični predmet njihovega zanimanja in nadzora? Parlamentarna "preiskava" ne more in ne sme biti zgolj medsebojno obtoževanje, kdaj in kako naj bi katera politična stran bolj grešila. To ne more biti izgovor (in pokritje) za kakršnokoli drugo napako. Če posamezne politične opcije ne zmorejo moči, da bi na enak (načelen) način razčistile z domnevno "problematičnimi", "umazanimi" in celo "kriminalnimi" zadevami v lastnih vrstah, niso in ne morejo biti dovolj prepričljiv bojevnik proti napakam, nepravilnostim in zlorabam pri drugih. Za-
radi tega seveda ne bi smelo biti nobenih zadržkov za kakršnokoli širjenje parlamentarnih preiskav na katerokoli novo področje, ki se kaže kot možno žarišče političnih in gospodarskih deformacij. S tega vidika se zdi nerazumno (in politično kratkovidno), da se predsednik vlade izogiba zaslišanju, enako nepojmljivo pa je tudi, da se opozicija otepa temeljitejših razprav in preiskav o očitkih, ki k njim letijo iz vladnih vrst. Šele tedaj, ko bo začela politika večinsko (ne glede na njeno barvo) in bolj prepričljivo, kot to počne zdaj, dokazovati, da ji je spoštovanje pravnega reda, se pravi pravne države, ena od stalnic in najpomembnejših vrednot v vsakršnem delovanju, bomo lahko govorili, da živimo v urejeni in prijazni državi, v kateri veljajo enaki zakoni in enaka pravila obnašanja za vse in ne zgolj za nekatere, ki ne sodijo v krog najrazličnejših privilegiran-cev in vsakršnih "prisklednikov" s posebnimi pravili in pravicami.
Povedano drugače: v Finski, ki je doslej veljala za eno izmed držav na svetu z najmanjšo korupcijo, so ob prvem sumu korupcije z orožarskimi posli - brez kakšnega posebnega medijskega in političnega pompa - ki zadevajo tudi Slo-
venijo, priprli glavne osumljence. Ukrepala je pravna država, ne politika. Sicer pa na Finskem zagotovo neprimerno manj kot v Sloveniji kar tako govorijo o korupciji in korupcije ne zlorabljajo za najrazličnejše politične igre. Pri nas pa se že mesece in mesece (predvsem, ali pa celo izključno) politično "bojujemo" s korupcijo, posamezni politiki se medsebojno obtožujejo (in žalijo) zaradi nekakšnega "svetega" prepričanja, da pri nakupu najnovejših vojaških oklepnikov ni šlo za nikakršne napake in zlorabe (kot nam dopovedujejo eni), oziroma da je bil ves posel tlakovan z zlorabami in tudi s korupcijo (kot nam dopovedujejo drugi).Ob vsem tem pa naši preiskovalni organi molčijo, tudi potem, ko so od finskih kolegov dobili dokaj jasen namig, da naj bi bil "predmet" finskih korupcijskih operacij tudi slovenski nakup finskih oklepnikov.
Vsekakor pri vsem skupaj ne gre zgolj za nekakšno "korupcijsko limonado", kot trdi obrambni minister Erjavec. Vse, kar je povezano z nakupom finskih oklepnikov (in prej tudi nekaterega drugega orožja), je zdaj dobilo takšne razsežnosti, da zadeve preprosto ni mogoče pospraviti kar pod mizo. Vse skupaj je že tako daleč, da postaja sumljiv vsak, ki se brani preiskave, ki jo kakorkoli ovira in na kakršen koli način preprečuje, da bi se normalno končala.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tedniksi. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Dornava • Z izredne seja sveta zavoda OŠ
Nove zgodbe iz dornavske OŠ
Sago o dornavskih šolskih peripetijah javnost spremlja že nekaj časa; kot zdaj kaže, pa bo zgodba vseeno počasi dobila svoj epilog.
Čeprav je bil že lani prvič sprožen postopek za razrešitev očitno vse manj priljubljene ravnateljice, je takrat občinski svet podal negativno mnenje z obrazložitvijo, da se bodo morda pa zadeve vseeno izpeljale v dobro - za kolektiv, občino in nenazadnje tudi osnovnošolce. Zadnja dogajanja in tudi ugotovljene nove napake ravnateljice pri vodenju šole pa tega upanja ne dajejo več. Prav zaradi zadnjih dogodkov, ko je končno prekipelo tudi staršem devetošolcev, se je na izredni seji sestal tudi svet zavoda OŠ. Udeležili so se ga vsi vabljeni razen dveh predstavnikov kolektiva in ravnateljice, ki se je opravičila zaradi »objektivnih razlogov«.
Po 29 letih službe »odstavljena« od poučevanja ...
Na sestanku je bilo slišati nekaj prav neverjetnih zadev, ki pa so vseeno, kot trdijo priče, čisto točne. Med njimi je gotovo pismo in izjava dolgoletne učiteljice Zlatke Zelenik, ki ima za seboj 29 let delovne dobe v tej šoli. Povedala je, da je učiteljica v prvi triadi, da je bila lani zaradi težav z očmi en mesec na bolniškem dopustu, in ker ni želela zmesti majhnih prvošolčkov, je ravnateljico prosila, da bi eno leto prevzela delo v podaljšanem bivanju, nato pa ponovno začela poučevati. Sicer naj bi taka praksa vedno obstajala- torej tri leta poučevanja v prvih treh razredih, nato eno leto na oddelku podaljšanega bivanja. Tako je tudi »oddelala« minulih devet mesecev do letošnjih počitnic. Potem pa se je, ko bi se morala dogovoriti za pouk v prvem razredu v naslednjem šolskem letu, zalomilo:
»Zelo težko mi je govoriti o tem, vendar je bil odnos ravnateljice do mene resnično, če se
zelo milo izrazim, nekorekten. Zabrusila mi je, da ne morem več poučevati, češ da sem slepa, ker ne vidim niti pospraviti razreda, kaj šele, da bi lahko videla in pregledovala zvezke! Razred sploh ni bil v razsulu, res pa je bil malo razmetan, ker smo z otroki pripravljali enega izmed projektov. Čeprav so jo tudi čistilke prepričevale, da je to njihovo delo, ni hotela slišati nič. Od mene je celo zahtevala, naj dam garancijo, da ne bom več na bolniški. Itak sem bila vsega skupaj samo en mesec in potem celo leto nič več. Z njo se potem sploh ni dalo več pogovarjati, fizično mi je celo preprečila vstop do nje. Na moje delovno mesto je kar zaposlila drugo učiteljico. Mene je praktično brez vsake zdravniške dokumentacije obsodila, da sem nesposobna opravljati delo. Prepričana sem, da to sploh ni pravi razlog. Tudi moj zdravnik je bil osupel nad njenim dejanjem in se je čudil, kako lahko nekdo drug daje tovrstna 'strokovna' mnenja.«
V razpravi med zbranimi na seji je bilo nato povedano, da je ravnateljica zaposlovala kar po 'svojem občutku', in to za nedoločen čas, brez dejanskih potreb po novih takšnih zaposlitvah in brez vsakega kadrovskega načrta. Ker se tudi dornavska osnovna šola, tako kot marsikatera druga, srečuje s problematiko zmanjševanja števila otrok, je takšno ravnanje ravnateljice še toliko bolj nerazumljivo, saj bo v najslabšem primeru takšnemu nerazumnemu zaposlovanju sledilo odpuščanje. Kdo naj bi bil odpuščen, ostaja neznano.
Spet številne obtožbe na račun ravnanja ravnateljice
Nato je sledila obravnava dopisov med ravnateljico in županom, ki je dosegla vrhunec v ravnateljičinem obtože-
Učiteljica Zlatka Zelenik je šokirana in pretresena zaradi odnosa in ravnanja ravnateljice; zaradi enega meseca bolniške naj ne bi bila več sposobna poučevati prvega razreda.
Predsednik sveta zavoda OŠ Dornava Danilo Muršec je članom predlagal sklep o začetku postopka razrešitve ravnateljice; zanj je glasovalo sedem od devetih prisotnih članov, dva pa sta se vzdržala.
vanju (in posledično odpovedovanju) določenih pogodb z nekaterimi strankami, češ da Občina noče plačevati računov. Župan Rajko Janžekovič je pojasnil, da je Občina vedno poravnavala vse tekoče stroške, da pa je zavrnil plačilo določenih del, za katera vodstvo ni dobilo predhodnega soglasja svojega ustanovitelja. Ob tem je ravnateljica brez občinskega soglasja pogodbeno zaposlila osebo na mesto pedagoškega vodje vrtca, kar bi sicer po odloku in aktu o ustanovitvi, kljub predloženi in potrjeni novi sistematizaciji,
morala opravljati sama. S tem naj bi povzročila dodatne stroške občinskemu proračunu, kolikšna so bila izplačila, pa ni znano, saj ravnateljica teh podatkov kljub zahtevi župana še ni posredovala. Med obdol-žitvami napačnega ravnanja pa so zapisane še naslednje: »Da je kot ravnateljica predložila občini program nabav za leto 2006/2007 s prikazom nabave učil, opreme in drugih učnih pripomočkov, vse z namenom pridobitve sredstev na škodo ustanovitelja, čeprav je vedela, da tak program financira MŠŠ, in s tem povzročila nezaupanje pri ustanovitelju. V šolskem letu 2007/2008 je brez soglasja ustanovitelja na šoli izvajala vzdrževalna in obnovitvena dela, čeprav je bila obveščena o sklepu občinskega sveta, da mora o obsegu stroškov in času izvajanja pridobiti soglasja občine. Da je kot ravnateljica šole na prireditvi ob dnevu šole protizakonito reklamirala alkohol in razporedila spremstvo učiteljev tako, da so učenci v avli šole lahko uživali alkoholne pijače. Da je vede kršila določila Zakona o delovnih razmerjih in v postopku sprejela na delovno mesto učitelja nemškega jezika osebo, ki glede na razpisane pogoje in prijavljene kandidate ni izpolnjevala pogojev razpisa in aktov šole. Zato je bila ravnateljici izrečena denarna kazen s strani
pristojne inšpekcije, kolikšna pa je bila, ni znano, saj znesek ni prikazan v zaključnem računu. Omenjeno osebo je kasneje sicer prerazporedila na delovno mesto učitelja razrednega pouka na OŠ Polenšak, za kar spet ne izpolnjuje pogojev. V nasprotju z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je za nedoločen čas na delovno mesto specialne pedagoginje zaposlila vzgojiteljico s končanim 220-urnim seminarjem za delo z osebami s posebnimi potrebami. Prepovedala je vstop učencem v času izvajanja učno-vzgojnega procesa in o odločitvi neprimerno obveščala starše. V nasprotju z zakonom je vodila disciplinske postopke zoper dve delavki in nezakonito izrekala kazni itd.«
Vse očitane nepravilnosti so se dogajale od leta 2006 naprej. »Zaradi navedenih kršitev je prišlo na OŠ do motenosti finančnega poslovanja, do motenosti odnosov med zaposlenimi ter do nezaupanja s strani občinskega vodstva glede verodostojnosti in zakonitosti dela ravnateljice. Zaradi navedenih kršitev je podan razlog za razrešitev ravnateljice s tega delovnega mesta še pred iztekom mandata, saj je s svojim ravnanjem povzročila osnovni šoli večjo škodo in motenost pri opravljanju dejavnosti zavoda,« je spisek obtožb zaključil predsednika sveta zavoda Danilo Muršec.
Sledilo je tajno glasovanje za uvedbo postopka razrešitve; sedem članov je bila ZA razrešitev, dva vzdržana, proti pa nihče.
Pravna služba odrekla pomoč ravnateljici
Kot je povedal Muršec, bo zdaj svet zavoda o sklepu za začetek razrešitve obvestil ravnateljico skupaj s spiskom vseh obtožb, nato pa ima ta 10 dni časa, da na obtožbe odgovori;mnenje k razrešitvi pa bosta v roku 20 dni podala še občinski svet in aktiv strokovnih delavcev.
Ravnateljica je večino obtožb (če že ne vseh) poznala, saj se je še pred sklicem izredne seje sveta zavoda obrnila po pravno pomoč v okviru Sindikata vzgoje in izobraževanja. Odgovor je želela dobiti čimprej oziroma še pred sklicem seje sveta zavoda, in to v pisni obliki preko pošte, nikakor ne preko spletne pošte, vendar ji v pristojni pravni službi tako hitro niso mogli odgovoriti, saj pokrivajo ogromno območje (obstajata namreč le dve pravni pisarni, in sicer ena v Mariboru in druga v Ljubljani).
Vendar pa ravnateljici Tu-ševi tudi takojšnji odgovor pravne službe ne bi mogel po-
magati. Zanj smo zaprosili tudi mi in predsednica ptujskega območnega odbora SVIZ Danica Zelenik nam je povedala tako: »Pravilnik o pravni pomoči SVIZ določa v 9. členu, da se pravna pomoč NE zagotavlja v določenih primerih in med temi je tudi ta, da se ne zagotavlja v zadevah, ki se nanašajo na pravice iz delovnega razmerja, kjer so sodelavci v sporu. Iz OŠ Dornava se je v obdobju zadnjih dveh let kar nekaj delavcev obrnilo na našo pravno službo zaradi težav z vodstvom šole. Iz bojazni pred maščevanjem niso želeli našega posredovanja. Nekorektno obnašanje do delavcev ni v skladu z zakonodajo. V primeru Dornave gre za spor poslovodnega delavca, ki ima spor tudi s posameznimi sodelavci!« Odločitev SVIZ pa je Zele-nikova za člane sindikate iz OŠ Dornava še dodatno pojasnila tako: »Sindikat ščiti predvsem pravice delavcev. Tudi številni ravnatelji so člani SVIZ in to dokazujejo s korektnim obnašanjem do vseh delavcev. V vašem kolektivu so nekateri vaši sodelavci na delovnem mestu doživljali velike osebne stiske, predvsem zaradi težav s poslovodnim organom. Obračali so se na SVIZ OO Ptuj, pravno službo v Mariboru in v Ljubljani. Zaradi bojazni pred večjim maščevanjem ravnateljice so se zadovoljili s pravnim nasvetom. Spraševali smo se, zakaj sodelavci ne opozorijo ravnateljice in tako pomagajo prizadetim kolegom, saj smo vendar pedagoški delavci. Znan je tudi zadnji primer pritožbe delavke na svet šole. Ravnateljica je poslala vlogo na pravno službo v elektronski obliki in šele kasneje zahtevala odgovor v pisni obliki. Pravnica bo poslala zahtevan odgovor, ko bo tudi vloga v pisni obliki. Prav tako je bila pravočasno preko telefonskega razgovora seznanjena z razlogi, zakaj ne nudimo pravne pomoči s strani SVIZ, in da naj si uredi drugo obliko pravne pomoči. Sindikat je socialni partner in naša pravna služba deluje po pravilnikih.«
Pravne pomoči SVIZ torej ravnateljica Tuševa ne bo in ne sme biti deležna, sicer pa je bilo s strani zaposlenih v OŠ Dornavi poslano tudi anonimno pismo z vprašanjem, kako in po kakšnih merilih je ravnateljica letos dodelila majske stimulacije. Prejeli naj bi jih namreč samo tisti zaposleni, ki so se udeležili tridnevnega izleta. Pisci anonimke, ki so se podpisali kot »delovno neuspešni učitelji«, so vprašanje naslovili tudi na MŠŠ in šolski inšpektorat, zanima pa jih tudi, kako oz. od kod je bila plačana udeležba ravnateljičinega sina na tem izletu ter kdo bo plačal drage vstopnice za ogled opere v milanski Scali.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Z devetnajste seje mestnega sveta
Kdo bo direktor občinskega podjetja?
Ptujski mestni svetniki so se 19. junija sestali na 19. seji. Razpravljali so o 23 točkah dnevnega reda s podtočkami.
Čeprav praviloma vprašanja, predloge in pobude mestni svetniki podajajo pisno, se še vedno najdejo nekateri, ki jih podajajo ustno. Na 19. seji pa so imeli nekaj pripomb na podane odgovore. Tako se Marija Magdalene ne more strinjati, da bi pet lastnikov stanovanj v enem bloku vzdrževalo zaklonišča, kot na primer v Ulici 5. prekomorske, kjer so zračni jaški povsem dotrajani in so zato lahko zelo nevarni, predvsem za otroke. V odgovoru, ki so ga napisali v Mestni hiši na Ptuju, javnih zaklonišč, za katera bi bila odgovorna občina, ni, imeli naj bi le t. i. stanovanjska zaklonišča, ki so v individualni lasti, za njihovo vzdrževanje in njihovo smotrno uporabo pa so odgovorni lastniki, kar v konkretnem primeru pomeni stanovalci bloka v Ulici 5. prekomorske 21.
Svetnika S D Jožeta Gla-zerja pa zanima, kako se bo reševal problem pokrivanja materialnih stroškov v OŠ Mladika, podobne probleme pa imajo verjetno tudi druge osnovne šole v MO Ptuj. Pri OŠ Mladika pa je še problem nevzdrževanja igrišča, ki je zaradi lukenj nevarno za učence šole, sploh pa naj bi bila igrišča OŠ Mladika ustrezno že rešena, takšen je bil dogovor ob izgradnji igrišča z umetno travo.
Svetnik Marjan Kolarič (SDS) je na MO Ptuj oziroma županu dr. Štefanu Čelanu pisal zaradi infrastrukture v vasi Podvinci, kjer že vse predolgo čakajo na ureditev kanalizacije, gradnjo pločnikov in kolesarskih stez. V zvezi s tem se je v tem naselju ustanovil tudi iniciativni odbor, ki se je pred dnevi že sestal s ptujskim županom in vodjem oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj. Marjan Kolarič pa ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel od direktorice JZ ZD Ptuj Metke Petek Uhan, ker nihče ni govoril o njenem slabem delu, temveč o predolgem čakanju bolnice, ki ji je bilo slabo, prav tako drugih bolnikov. Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je prepričan, da bi se na eni od prihodnjih sej morali temeljito pogovoriti o usodi starega ptujskega mestnega jedra. Jože Glazer pa se je zavzel za to, da se svetnike informira o tem, kaj se v okviru projekta AD HOC dela za ptujsko mestno jedro.
Stojan Kerbler, častni občan
Ptujski mestni svetniki so z večino glasov podprli predlog za letošnja priznanja MO Ptuj, ki jih bodo posameznikom in organizacijam pode-
lili na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo 1. avgusta na dvorišču minoritskega samostana. Za častnega občana bodo letos imenovali Stojana Ker-blerja, zlate plakete pa bodo prejeli Miran Zupanič, Irena Luci in podjetje Tenzor. Stojan Kerbler se imenuje za častnega občana MO Ptuj za življenjsko delo na področju fotografske ustvarjalnosti, s katero je utrjeval ugled Ptuja v domačem in mednarodnem prostoru. Miran Zupa-nič bo zlato plaketo MO Ptuj prejel za večletno uspešno filmsko ustvarjanje, s katerim se z izredno občutljivostjo in skrbjo za podrobnosti ter velikim spoštovanjem loteva občutljivih tem iz sedanjosti in preteklosti. Irena Luci bo zlato plaketo prejela za svoje humanitarno delovanje na Ptujskem, humanitarno delo pa nadaljuje tudi v Beogradu kot soproga veleposlanika Republike Slovenije v Srbiji. Podjetje Tenzor bo prejelo zlato plaketo za uspehe na gospodarskem, športnem in kulturnem področju.
Z ustanovitvijo podjetja Javne službe bodo pohiteli
Po predlogu odloka o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v MO Ptuj bodo s koncesijami urejali 14 lokalnih gospodarskih javnih
služb. Ptujski svetniki so na 19. seji potrdili tudi predlog odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., ki so mu z amandmajem spremenili 7. člen, v katerega so dodali, da se podjetje registrira tudi za dejavnost ravnanja z nenevarnimi odpadki. Na vprašanje Janeza Rožmarina (N.Si), ali v tem členu navedene »druge telekomunikacijske dejavnosti« pomenijo še eno službo, ki se bo ukvarjala s to dejavnostjo, ker po zakonu o telekomunikacijah to ni nobena javna služba, je ptujski župan dr. Štefan Če-lan odgovoril, da v nobenem primeru ne gre za še eno službo, da T-2 ne bodo ogrozili, da pa gre v tem primeru za to, da je MO Ptuj pripravljena za primere, če bi za intranet na primer pridobili evropska sredstva oziroma bi jih želeli pridobiti, za kar je potrebno imeti tako zapisano. MO Ptuj naj bi nadaljevala s protipravnimi poseganji v kabelski sistem, tak podatek imajo tožeče stranke. Gre za že omenjeni 7. člen in »telekomunikacijske dejavnosti po vodih«, ki naj bi tudi bile dejavnosti novega ptujskega podjetja Javne službe. V 33. členu istega odloka pa je še zapisano, da pravila tega odloka, ki veljajo za gospodarske javne službe, smiselno uporabljajo, če to ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za dejavnost upravljanja in vzdrževanja stanovanj in poslovnih
prostorov ter drugih objektov v javni rabi na območju MO Ptuj, za dejavnost upravljanja in vzdrževanja KKS ter druge dejavnosti javnega značaja. S tem naj bi MO Ptuj zasledovala nedovoljen cilj, da bi kabelski sistem opredelila kot javno gospodarsko službo, s tem pa zaobšla odločbo Ustavnega sodišča RS. Dejavnost kabelsko distribucijskega sistema se opravlja na trgu in je ni mogoče določiti kot lokalno javno službo. Svetniki ob sprejemanju osnutka in predloga odloka z dopisom, ki ga imajo tudi na Okrožnem sodišču na Ptuju, niso bili seznanjeni. V vsakem primeru pa bodo v MO Ptuj pohiteli z ustanovitvijo novega podjetja. O tem, kdo bo direktor, se še niso izjasnili, čeprav naj bi se že vedelo, kdo bo zasedel ta stolček. To naj bi bil eden od ptujskih kadrov v Ljubljani, katerega zaposlitev je ogrožena, če bo prišlo do menjave oblasti.
V javnih zavodih MO Ptuj poslej lažje do direktorjev
Za pet občinskih zavodov (CID, Revisis, ZRS Bistra, Zavod za šport Ptuj in MG Ptuj) so sprejeli popravljene odloke, na sami seji pa so k že predlaganim spremembam dodali še nekatera dopolnila. Predvsem gredo spremembe v smeri, da bi poslej »lažje« prišli do novih direktorjev ozi-
roma da bi povečali možnosti za izbiro novih direktorjev iz širšega nabora. Pri tem jim bo v pomoč tudi pravilnik za izbiro direktorjev javnih zavodov v MO Ptuj, ki je še v nastajanju, pri njegovem nastajanju pa naj bi sodelovala tudi stroka. Iz nekaterih krogov pa že opozarjajo, da so pogoji za izbiro direktorjev za ta področja tako in tako navedeni v samih področnih zakonih, zato je vprašanje, kaj želi z izdelavo takšnega pravilnika doseči MO Ptuj, ki si prizadeva čim bolj natančno zapisati štiri temeljne kriterije - izobrazbo, formalne oblike delovnih izkušenj, neformalne oblike delovnih izkušenj in program dela in razvoja zavoda - pri čemer naj bi bila teža na izobrazbi in programu. Investicijski projekt za ureditev ceste v predelu Koče in Spodnje Koče v Spuhlji v skupni dolžini 1125 m je vreden en milijon 694 tisoč evrov, potrdili so tudi predinvesticijsko zasnovo za projekt Vitalizaci-je Ptujskega jezera kot špor-tno-turističnega, rekreativno-izobraževalnega centra Ptuj.
Kupili bodo poslovni delež Mestnega kina
19. junija so ptujski mestni svetniki sprejeli tudi poročilo o KKS, d. d., Ptuj, s predlogom sklepa o uporabi bilančnega dobička iz poslovnega leta 2007. Pri tej točki
dnevnega reda se je razvila zanimiva razprava. Sistem po Rajku Fajtu (SDS) naj bi bil brez vrednosti, vrednost imajo samo naročniki. On je že zdavnaj pozabil naložbo v KTV. Potrebno ga je čim prej prodati, s prodajo pa doseči najmanj knjigovodsko vrednost. Sredstva pa naj bi se vezala na banki do trenutka, ko se bo določilo, kdo so lastniki delnic. Po ptujskem županu dr. Štefanu Čelanu se je pivovarna Laško prva dogajala na Ptuju, s KTV sistemom. Marija Magdalene pa je dejala, da občanom nihče ne jemlje pravice do solastništva v tej delniški družbi. Ptujski mestni svetniki so 19. junija tudi sklenili, da bo MO Ptuj kupila poslovni delež v družbi Mestni kino Ptuj, d. o. o. 10,24-odstotni poslovni delež naj bi jih stal 6259 evrov, ki jih v proračunu zagotavljajo v postavki povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih. Ker jim še ni uspelo ustanoviti družbe na področju turizma, ta ne bo ustanovljena še do rebalansa proračuna, bodo za nakup poslovnega deleža uporabili sredstva, ki so jih prvotno nameravali porabiti za ustanovitev turističnega podjetja. Precej pa so se mestni svetniki ukvarjali tudi z gradivom za skupščino Komunalnega podjetja Ptuj, zlasti še pri delitvi dividend, bilančni dobiček v pretežni meri ostaja nerazporejen (488 tisoč evrov), 115 tisoč evrov pa bodo namenili za dividende, in odpisom amortizacije v višini nekaj več kot 773 tisoč evrov, ker sicer ni mogoča uveljavitev novih cen, tako je pač določeno v uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev. Ker pa je potrebno občinsko premoženje zaščititi pred razvrednotenjem, je odbor za finance, ki ga vodi Marija Magdalene, strokovnim službam MO naložil, da v čim krajšem možnem času ustanovijo javno podjetje, nanj prenesejo občinsko premoženje, skladno s predpisi. V odboru tudi razmišljajo o tem, ali morda ne bi bilo pametno prodati celotnega občinskega deleža v KP Ptuj, ki znaša 43 odstotkov, sredstva od prodaje pa nameniti za investicije v infrastrukturo.
Organizatorji razstave Dobrote slovenskih kmetij so že slab mesec po izteku razstave podali poročilo o izvedbi 19. razstave. Priprave na 20., ki bo od 22. do 25. maja leta 2009, pa še potekajo. Nekateri svetniki pa so se ob tem spraševali, kako to, da še ni poročila o kurentovanju 2008, od katerega je minilo že nekaj mesecev.
Ormož • Ob dnevu državnosti
■ i ■	v i - v ■
Živimo v uspesrn državi
Osrednja proslava ob dnevu državnosti v občini Ormož je potekala v torek zvečer na grajskem dvorišču. Pripravila jo je območna izpostava JSKD Ormož s svojimi društvi. Pod scenarij se je podpisal Tomaž Bolcar.
V programu so sodelovali Pihalni orkester Ormož (Slavko Petek), Folklorna skupina Ivanjkovci (Mojca Gorjak), ženski pevski zbor Okarina (Zlat-ka Puklavec Banjanin), ženska vokalna skupina Jua (Lucija Pocrnja), Ormoški oktet (Jože Barin Turica) in komorna vokalna skupina OŠ Sveti Tomaž (Andreja Klinc).
Slavnostni govor, dolg dobrih 15 minut, je imel župan Alojz Sok, v njem pa je povzel prehojeno pot mlade države. Povedal je, da smo dosegli že mnogo uspehov, med največjimi sta gotovo vključitev v EU in NATO. Z vstopom v EU smo sprejeli tudi odgovornost za reševanje širših problemov. Tako smo Slovenci zastopani v misijah NATA na mednarodnih kriznih območjih, zadnjih 6 mesecev smo vodili EU, kar si
Na proslavi so nastopile številne kvalitetne zasedbe, na sliki FS Ivanjkovci.
Praznični govornik, župan Alojz Sok
lahko štejemo v ponos. Povedal je, da mnoge evropske države doživljamo krizo vrednot. Zato si bomo morali vsi skupaj prizadevati za ohranjanje ravnovesja, strpnosti in tolerantnosti, najprej znotraj lastnih narodov in nato znotraj celotne Evrope. Sicer smo majhni, ampak pri varstvu vrednot ni bistvena velikost, ampak sporočilo, ki ga vsak narod daje tej veliki skupnosti. V družbenem in političnem življenju se morajo uveljaviti temeljna moralna načela. Ampak ali smo tega sposobni, se je vprašal župan, ali smo sposobni razrešiti zapletene probleme naše tragič-
ne preteklosti, mimo katere ne moremo, dokler jih ne bomo razrešili. Kje je domovina tisočih in tisočih Slovencev, ki so pobegnili, da so si rešili življenje? Prepričan je, da je domovina tam, kjer so se oblikovali naši otroški spomini in se prepletali z ljudmi, običaji. Čeprav je bilo v mandatu, ki se izteka, veliko narejenega, rana slovenske diaspore ostaja nezaceljena. Poudaril je, da odgovornost za to državo nosimo vsi, še posebej tisti, ki so sprejeli nase politične odločitve. V tem duhu je tudi citiral slavni Kennedyjev stavek „Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, ampak kaj
lahko vi storite za njo." Vsi si želimo varno in gospodarsko uspešno državo, problem pa nastane, kako se pogovoriti o tej poti, ki vodi do skupnega cilja, kako se politično dogovoriti, kako soočiti različne ideje. V demokraciji se takrat vpraša ljudstvo. In to se je zgodilo tudi na nedavnem referendumu, v katerem so ljudje odločili, da so pripravljeni iti v skupno pokrajino Vzhodno Štajersko in tudi dilem o skupnem muzeju ni več. Okrcal je še nacionalne in lokalne medije, ki baje besede uporabljajo za diskvalifikacije, in njihovo negativno vlogo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Pogodba z bruseljskim združenjem za gospodarstvo in raziskave
Po denar v evropsko blagajno
V poročni dvorani na Ptuju je bil 23. junija svečan podpis pogodbe med MO Ptuj in Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem Bruselj. Pogodbo sta podpisala dr. Boris Cizelj v imenu združenja in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan v imenu občine.
Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj je bilo ustanovljeno 12. maja 1999 kot edino nevladno predstavništvo slovenskega gospodarstva in raziskovalne sfere v Bruslju. Od ptujskih podjetij je njegova članica Perutnina Ptuj. Osrednje naloge združenje so
opredeljene spodbujanje sodelovanja med Slovenijo in EU na gospodarskem in raziskovalnem področju, pomoč članom združenja pri vključevanju na notranji trg EU in podpora pri sodelovanju v evropskih programih in koriščenju finančnih spodbud skupnosti ter promo-
Foto: Črtomir Goznik
V poročni dvorani na Ptuju sta dr. Boris Cizelj, predstavnik Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Bruselj, in dr. Štefan Celan, župan MO Ptuj, 23. junija podpisala pogodbo o sodelovanju.
cija slovenskega in raziskovalne sfere v evropskih institucijah in državah članicah EU. Storitve, ki jih izvaja združenje za člane, obsega pet glavnih področij: informacijske storitve, svetovanje in raziskovalno-analitične storitve, lobiranje in zastopanje interesov, izobraževanje in publicistika ter promocijska dejavnost z logistično podporo.
»Zastopanje lokalnih interesov je dodatek v našem programu, s strani Evropske komisije je prišla pobuda, da se vključi tudi podpora mestom in regijam ter njihovim pobudam. Želja je ustvariti mrežo mest, ki imajo podobne interese. Temeljna naša naloga pa je različne pobude čim bolj oplemenititi s potencialnimi partnerji iz EU in ob podpori Evropske komisije. S podpisom pogodbe med združenjem in MO Ptuj so ustvarjeni tudi formalni pogoji za to sodelovanje,« je ob podpisu pogodbe povedal dr. Boris Cizelj iz Slovenskega združenja
za gospodarsko in raziskovalno združenje Bruselj.
Za ptujskega župana dr. Štefana Čelana ima podpis pogodbe, sklenjena je za pet let, velik pomen. MO Ptuj je pridružena članica B-kategorije, kar pomeni, da ji bo v tem času združenje zagotavljalo celovito ponudbo storitev, od informacij naprej. Članarina na koledarsko leto je 25 tisoč evrov letno. MO Ptuj je edina slovenska občina, ki ji je uspelo svojo regionalno razvojno agencijo oblikovati kot javni znanstveno-raziskovalni zavod. Občina se zaveda, da bodo v obdobju 2010/13 lokalne skupnosti in regije, ki ne bodo imele projektov, ostale brez evropskega denarja. Zato se je potrebno na črpanje denarja v tem obdobju pripraviti že sedaj oziroma do leta 2010. Za lokalne skupnosti je evropska blagajna trg, vsak evrov, ki ga bodo pripeljali iznad vplačanega, bo pomemben.
MG
Od tod in tam
Dornava • KUD Mozaik s prvo razstavo
Foto: SM
Dornavsko kulturno umetniško društvo Mozaik bo šele letos novembra upihnilo prvo svečko v čast enoletnice obstoja. Ne glede na to pa se lahko pohvali že z dvema večjima uspelima projektoma. Prvi je bil izvedba t. i. Veselega decembra konec lanskega leta, letos maja pa so se v društvu uspešno spoprijeli še z organizacijo prve likovne kolonije. »Prvo likovno kolonijo smo izvedli v okviru letošnjega občinskega praznika, hkrati pa tako počastili 300-le-tnico stropneposlikave slavnostne dvorane baročnega dvorca Dornava. Na kolonijo smo povabili tako starejše ljubiteljske slikarje kot mlade osnovnošolce. Najmlajša udeleženka kolonije je imela komaj deset let,« je povedala predsednica KUD Mozaik Liljana Hrga Novak in še pojasnila: »Želimo si seveda, da srečanje slikarjev oziroma kolonija postane tradicionalna. Letos smo jo posvetili dvorcu, saj se pričakuje, da bo od letošnjega leta naprej zaprt in slikanje na to temo ne bo več možno.« Kolonije se je skupaj udeležilo 11 ljubiteljskih slikarjev in 17 otrok, njihova dela pa so na ogled v dornavski občinski stavbi.
SM
Lenart • Župan sprejel odličnjake
V ponedeljek, 23. junija, je župan občine Lenart mag. Janez Kramberger v sejni sobi občine sprejel odličnjake iz OŠ Lenart in Voličina. Zraven odličnjakov so se slovesnosti udeležili še učitelji in ravnatelja OŠ Lenart Marjan Zadravec in OŠ Voličina Anton Goznik. Odlični uspeh v vseh letih šolanja so dosegli: Barbara Sužnik, Andrej Sterniša, Nika Mihe-lič, Matej Kocbek in Špela Slanič iz OŠ Voličina, iz OŠ Lenart pa Anja Džaferovič, Tjaša Ferš, Tina Giber, Mateja Škof, Gabrijela Vrbnjak, Aleksander Ferš, Doroteja Ketiš, Urban Lipovž, Staš Mencigar, Manca Mihalič, Maša Plavec, Blažka Vedernjak in Tomaž Klobasa.
Zmago Šalamun
Sveta Trojica • Župan sprejel odličnjaka
Župan občine Sveta Trojica Darko Fras je v sredo, 17. junija, sprejel odličnjaka iz OŠ Sveta Trojica. Odlični uspeh vseh letih šolanja sta dosegla Kristjan Duh in Nastja Tuš. Zraven njiju so se sprejema udeležili starši odličnjakov, učitelji in ravnatelj OŠ Sveta Trojica Darko Škerget. Župan Darko Fras je odličnjakoma želel uspešno nadaljevanje šolanja ter jima izročil praktični darili in posebni priznanji.
Zmago Šalamun
Foto: vki
Foto: vki
Foto: ZS
Foto: ZS
Ptuj • Izredna seja sveta mestne občine
Do zemljišč za Gajke z razlastitvijo
Na ponedeljkovi izredni seji so ptujski mestni svetniki z večino glasov sprejeli ugotovitveni sklep, da so izpolnjeni pogoji za pričetek postopka razlastitve za zemljišči zakoncev Bolcar, ki se v celoti nahajata znotraj ureditvenega načrta za CERO Gajke in sta nujno potrebni za izgradnjo objektov gospodarske infrastrukture. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na seji povedal, da postopek za sporazumen odkup obeh zemljišč kljub neštetim poizkusom ni uspel.
Mestna občina Ptuj je uradno ponudbo dala v roku, ni se odrekla predkupni pravici, le ponudbe pod pogoji kupca ni prejela. Mestna občina Ptuj je ponudila ceno
osem evrov za kvadratni meter površine, gre pa skupaj za 2,4 ha. Posel s strani MO Ptuj ni bil zaključen, v času pogajanj je bil izpeljan nek drugi posel "pod mizo"
- zemljišče je bilo prodano Surovini Maribor (katere 100-odstotni lastnik je Gorenje, ki je doslej imelo z MO Ptuj dobre odnose in ki tudi naj ne bi vedelo za omenjeni
Foto: Črtomir Goznik
Na tretji izredni seji mestnega sveta so govorili tudi o tem, da je potrebno čimprej razmisliti o sežigalnici odpadkov na Ptuju. Ptujski župan je svetnike informiral o tem, da bo tudi Slovenija morala s prvim januarjem 2010 spoštovati vse evropske norme na področju odpadkov, kar pomeni, da na deponiji ne bo več mogoče odlagati več kot 20 odstotkov odpadkov, preostanek bo potrebno snovno ali energetsko izrabiti.
posel oziroma špekulativno pogodbo) po ceni 40 evrov za m2, zato je ponedeljkov ugotovitveni sklep mestnega sveta, zanj je bilo 23 od 26 na seji prisotnih mestnih svetnikov, logična posledica vsega že omenjenega. Postopek razlastitve, vodila ga bo Upravna enota Ptuj, bo trajal štiri do šest mesecev, pritožba postopka ne bo zadržala, ker gre za javni interes. Kot je še poudaril ptujski župan, v nobenem primeru ni mogoče potrebnega zemljišča kupiti po ceni 40 evrov po m2 površine, če so prejšnja zemljišča kupovali po pol oziroma evro po m2. Ocenjuje, da gre v omenjenem poslu, ki zemljiškoknjižno še ni sproveden, za špekulacijo.
Deponija CERO Gajke je projekt, ki MO Ptuj in Skupno občinsko upravo najbolj zaposluje, polovica občinskih in delavcev skupne uprave se po besedah ptujskega župana dr. Štefana Če-lana ukvarja z njim. O njem so razpravljali na zaprti seji odborov in komisij, odprtih je mnogo dilem, kako nadaljevati s tem projektom. Z
Vurberk • Nocoj premiera grajenske dramske skupine
Moj ata, socialistični kulak
V idiličnem okolju vurberškega gradu bo nocoj ob 20. uri premiera ene najbolj znanih slovenskih komedij izpod peresa Toneta Partljiča, Moj ata, socialistični kulak. Na oder jo je postavila dramska skupina Kulturnega društva Grajena pod vodstvom režiserke Tatjane Vaupotič.
Po lanskoletni uspešnici, ko so na oder postavili tragedijo Spomenik pri Hra-
stovcu, so se v novi sezoni odločili za kultno komedijo iz domačih logov. Dveurno
nadvse zabavno, na trenutke tudi tragikomično predstavo si bo mogoče ob isti uri
Foto: Črtomir Goznik
V komediji Moj ata, socialistični kulak nastopa večina že znanih obrazov grajenske dramske skupine. Režija je bila tudi tokrat v rokah Tatjane Vaupotič.
ogledati tudi v soboto, nedeljo, ponedeljek in torek.
Po petih junijskih oziroma julijskih predstavah jih še pet načrtujejo v jesenskem roku, zatem jo bodo z letnega odra na Vurberku preselili v dvorano v Grajeno. Načrtujejo tudi, da se bodo z njo udeležili medobmočne revije odraslih gledaliških skupin. Režiserka Tatjana Vaupotič je k sodelovanju povabila večino že preizkušenih igralcev številčno močne domače dramske skupine, zato tudi vedno išče besedila oziroma dela, v katerih nastopa večina igralcev. Vseh skupaj jih je tokrat na odru dvajset, štirje pa so v zakulisju, da lahko predstava poteka brezhibno. Predstavljajo dobro ekipo, poudarja režiserka Tatjana Vaupotič. Računajo, da bodo podobno kot s prejšnjimi nastopi zažigali tudi s komedijo.
MG
njim se ukvarja tudi kolegij županov Spodnjega Podrav-ja, ki je v ta namen ustanovil posebno komisijo; ob ptujskem županu jo sestavljajo še župan Destrnika Franc Puk-šič, župan Podlehnika Marko Maučič in župan Gorišnice Jože Kokot. Komisija še dela, ni še oblikovala skupnega predloga, kako s centrom v Gajkah naprej; pričakovati ga je v naslednjih dneh. Da bi si nalili čistega vina glede te investicije, pa strokovne podlage pripravlja zunanja strokovna institucija.
Kar zadeva zemljišča za gradnjo CERO Gajke, se z lastniki zemljišč intenzivno pogajajo že nekaj let. Glavni problem je odkupna cena. Z nekaterimi, med njimi je tudi Jože Bolcar iz Spuhlje z ženo, žal, neuspešno. Projekt CERO Gajke je nastavljen do leta 2018, potrebna sredstva pa pridobivajo letno, je ptujski župan odgovoril na očitke o tem, zakaj vseh potrebnih zemljišč za gradnjo niso zagotovili že ob samem začetku. Marjan Kolarič (SDS) je menil, da verjetno ni bilo dovolj zagnanosti za to, sicer pa je na ta problem opozarjal pred tremi ali štirimi leti že tudi Milan Čuček (LDS). Bojazen je, da bo MO Ptuj za ti zemljišči plačala več kot 40 evrov za kvadratni meter. Po izkušnjah ptujskega župana s sodno zapriseženimi cenilci se to naj ne bi zgodilo glede na uporabo metodologije primerljive vrednosti prodaje zemljišč za namen, ki se bo jutri zgodil. Polovico parcel so kupili po pol oziroma en evro za m2 površine. V tem trenutku se MO Ptuj ukvarja z razlastitvijo zemljišč dveh lastnikov; preden bodo zagotovili vsa potrebna zemljišča za dokončanje projekta CERO Gajke, pa se bodo zagotovo še srečali z najmanj petdesetimi lastniki.
Na tretji izredni seji mestnega sveta, ki je bila 23. junija, je župan svetnike seznanil, da so v času pogajanj Jožetu Bolcarju ponudili vsaj deset različnih opcij. Skladno s pogodbo za CERO Gajke, ki sta jo podpisala MO Ptuj in MČ Jezero, je Jože Bolcar redno dobival delo pri občinskih in republiških projektih, tudi ves navoz materiala za pomol na Ranci je šel preko njega, je spomnil Čuček, ki je prepričan, da se ni več kaj igrati, zato ni druge poti, kot je sprejem sklepa o razlastitvi. Zemljišča, ki jih sedaj potrebuje MO Ptuj za projekt CERo Gajke, je Bolcar kupil zato, da bi na njih nekaj naredil, ob spremembi namembnosti le-teh pa je izgubil določeno poslovno priložnost, zato mu je potrebno ponuditi ustrezno rešitev oziroma najti rešitev, da bo lahko udejanil svojo poslovno idejo. Ustanovil naj bi namreč podjetje za predelavo gradbenih odpadkov. Ob ponudbi ustreznih prostorskih rešitev si je po Čelanovih besedah vedno znova izmislil nove pogoje. Zadnja ponudba, ki so jo oblikovali v njegovi pisarni, je bila ponudba o zamenjavi zemljišč v industrijski coni. S to zamenjavo bi prišel do zelo, zelo visoke številke. Skupnega jezika tudi ob tej ponujeni rešitvi niso našli.
Notar overil le podpise, ne vsebine
Pred kratkim pa je občina dobila ponudbo za odkup zemljišč v višini 40 evrov za m2. Uveljavila je predkupno pravico, prodajalca pa obvestila, da za tako vrednost lokalna skupnost ne more odkupiti zemljišč. Zatem se je z MO Ptuj začela pogajati odvetniška pisarna Toplak (župan je ob tem povedal, da se nikoli ni izkazala s pooblastilom). Med pogajanji so se redno zanimali za stanje v zemljiški knjigi, ob enem od takih preverjanj pa so se seznanili, da je na zemljiščih, za katere so se pogajali, plomba. V zemljiški knjigi so povedali, da so dobili pogodbo o prodaji, ki je, kot je povedal Čelan, najmanj čudna, sestavili so jo v odvetniški pisarni Toplak, overil pa notar Šoemen, ki se v vsebino ni spuščal, ker so stranke k njemu prišle le overit podpise. V pogodbi naj bi bilo zapisano, da sicer MO Ptuj uveljavlja predkupno pravico, s čimer sta stranki seznanjeni, da pa v 30 dneh ni dala ustrezne ponudbe. MO Ptuj je dala svojo ponudbo, vendar nanjo ni bilo več odgovora oziroma je bil opravljen nek drug posel pod mizo. Glede na to, da MO Ptuj ima pogodbo, ne vidi druge poti, kot je postopek razlastitve, za katerega se mora odločiti najvišji organ odločanja v MO Ptuj, to pa je mestni svet, ki mora braniti javni interes 18 lokalnih skupnosti.
S kupcem zemljišč, Surovino Maribor, in njenim 100-odstotnim lastnikom Gorenjem so se predstavniki MO Ptuj, potem ko so ugotovili, da sta zakonca Bolcar zemljišči ne glede na predkupno pravico MO Ptuj in pogajanja, ki niso bila končana, prodala, že pogovarjali. Z njimi so se skušali sporazumno dogovoriti, a so prejeli le "čudne ponudbe in čudna razmišljanja". Generalni direktor Gorenja za pogodbo naj ne bi vedel, ker se je vse zgodilo na operativni ravni. Surovino in Gorenje, ki imata nekaj zemljišč na Ptuju, so opozorili, da če se bodo oni nepartnersko obnašali, se bo tako obnašala tudi MO Ptuj, ki je med tem že sprovedla vse druge potrebne postopke, da bi zadostili pravnim normam in da ne bi zamudili katerega od zakonskih rokov. Kupec kljub pogodbi še ni lastnik, ker je v notarsko overjeni pogodbi jasno zapisano, da bo kupnina plačana takrat, ko bo novi lastnik vknjižen v zemljiško knjigo. Zdaj je v njej zgolj plomba, prepis še ni izvršen. Postopek razlastitve, za katerega so se po izčrpni razpravi v ponedeljek odločili ptujski mestni svetniki v okviru javnega interesa, bo tekel proti zakoncema Bolcar, ne pa proti Surovini in Gorenju.
Miran Meško (SD) se je zavzel za to, da se v vseh primerih, ko gre za javni interes, s postopki ne odlaša. Dogajanje okrog nakupa dveh največjih parcel za potrebe CERO Gajke pa je ocenil kot provokacijo za doseganje višje cene.
MG
Ormož • S 16. seje občinskega sveta Ormož
Številna odprta vprašanja
Sprva najavljenim 16 točkam dnevnega reda so svetniki na sami seji dodali še eno in sejo končali še pred začetkom odločilnih tekem evropskega nogometnega prvenstva, ki je tako izkazalo blagodejen učinek na dolžino te četrtkove seje ormoškega občinskega sveta.
Foto: vki
Kopanje na ormoškem bazenu se je začelo, svetniki pa so potrdili tudi družinam prijazno ceno.
Že na začetku je bilo precej prerekanj okoli cest. V. d. predstojnika skupne medobčinske uprave Boris Novak je povedal, da je nedavno neurje naredilo največ škode v krajevnih skupnostih Miklavž pri Ormožu, Ivanjkovci, Kog in Velika Nedelja. Imenovana je bila komisija, ki je nastalo škodo evidentirala in se povezala z Upravo za zaščito in reševanje. Skoda je bila ocenjena na 130.800 evrov. Nalivi so bili izjemno močni, tudi čez 50 ali 60 litrov dežja je padlo na kvadratni meter. Kljub temu da so gasilci in civilna zaščita ter številni prostovoljci reagirali takoj in pravilno, se škodi ni dalo izogniti. Skupili sta jo dve novi cesti, ki sta bili narejeni letos, ker se bankine še niso zarasle. Velike škode so tudi na makadamskih cestah, sprožil se je tudi manjši plaz, jarki so zamuljeni in posledica so uničene ceste. Bogomir Luci se s to razlago ni strinjal. Želel je, da se sedaj najde krivec za nastalo škodo, saj je menda ves čas opozarjal, da se ceste v občini gradijo nestrokovno in brez potrebnih podlag. Za primer je navedel, da so bile od neurja prizadete tudi ceste, ki so bile zgrajene v času Vilija Trofenika, vendar so vse vzdržale. Uničenim cestam je napovedal kratko prihodnost, zahteval pa je, da njihova sanacija ne bremeni občinskega proračuna.
Slavko Kosi je opozoril na nezdružljivost podžupanske funkcije in članstva v svetu zavoda Radia Prlek in pozval Branka Sumenjaka, naj odstopi, oziroma župana Soka, da ga razreši podžupanstva. Mateja Zemljak je pojasnila, da bi bili funkciji nezdružljivi, če bi bil podžupan zadolžen za opravljanje nadzor-stvne funkcije v tem zavodu, v sedanjem primeru pa ne. Rado Antolič je opozoril na potrebo po tem, da se omeji hitrost vožnje na Lenti in se uredi pločnik oziroma prehod za pešce, saj je več šoloobveznih otrok. Svetniki so razpravljali tudi o tem, ali je N.Si krščanska stranka ali ne, ali imamo 7 ali 10 božjih zapovedi in kaj vse je mogoče šteti za znak božje volje.
Najprej o kadrovanju
K malo več resnosti jih je zbudila naslednja točka, pri kateri so odločali o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Občine Ormož. Pripravljavcem se je menda po nesreči zapisalo, da naj bi to bil Ormoški glas (ime nekdanjega glasila koalicijskih strank v Ormožu) in ne Ormoške novice, ki jih je nekoč zares že izdajala občina. Politično je šlo dalje. Bolj kot to, da bi ustvarili časopis, ki bi informiral in občane zanimal, so se svetniki mučili z iskanjem prave formule za sestavo uredniškega odbora. Reševanje kadrovskih vprašanj še pred sprejemom odloka pa ne napoveduje ravno
lepe prihodnosti časopisu, ki si ga svetniki predstavljajo kot iz davkoplačevalskega denarja financiran oglasni prostor političnih strank.
V pripravi je tudi sprememba odloka o odmeri komunalnega prispevka. Alojz Sok je povedal, da je potrebno odlok spremeniti zaradi nove kanalizacije v Mi-hovcih in pri Veliki Nedelji, ker ni pravne podlage za obračun prispevka. Ta naj bi po približnem izračunu znašal med 300 in 400 evrov, za največjo kmetijo pa okrog 900. V fazi osnutka je šlo za harmonijo mnenj, zanimivo pa je bilo razmišljanje Slavka Kosija, ki je povedal, da bi po tej logiki morali komunalni prispevek zaračunati tudi vsem tistim, ki so jim makadamske ceste spremenili v asfaltne, saj se je s tem izboljšala kvaliteta življenja in vrednost njihove nepremičnine.
Občinski svet je soglašal tudi s ceno storitve Pomoč na domu, ki znaša 16,27 evra na uro, občina pa pri tem subvencionira 50 % cene storitve. Če je upravičenec oz. drug zavezanec storitve delno ali v celoti oproščen plačila, se subvencionira še delna ali celotna oprostitev.
Od vrtca do gimnazije
Mojca Zorčič je pojasnila poletni sistem plačevanja oskrbnine v vrtcih v občini Ormož. Staršem iz območja občine Ormož se v času poletnih mesecev (julij in avgust) za enomesečno odsotnost otroka prizna popust v višini 50 % plačila staršev, določenega v odločbi o višini plačila za program vrtca. Podlaga za plačilo staršev je cena programa znižana za stroške nerabljenih živil. Staršem se v času poletnih mesecev, ko otroka odjavijo ali izpišejo za dva meseca iz vrtca ter ga nato ponovno vpišejo, zaračunajo stroški, ki nastanejo z začasnim izpisom. Stroški začasnega izpisa otroka iz vrtca znašajo za prvi mesec 50 %, za drugi pa 100 % plačila. V vrtcih predvidevajo za 12.000 evrov izpada dohodka. Svetniki so namenili tudi enkratno pomoč Ivanu Kutnjaku s Koga (1.470) in Ko-
nradu Petku iz Sardinja (1.629 evrov) zaradi nedavnega požara, ki jima je uničil bivališča.
Minulo soboto se je odprlo ormoško letno kopališče. Svetniki so potrdili dvig cen za 15 %, da bi vsaj delno ohranjali realno vrednost, če pa bi želeli doseči prag rentabilnosti, bi bilo potrebno povečati ceno vstopnic za 79 % ob predpostavki, da bo kopalna sezona po številu dni in kopalcev enaka lanski. Odrasli tako za dve uri kopanja plačajo 1,9, za 4 ure 2,9, za celodnevno kopanje pa 3,8 evra. Otroci med 6. in 15. letom starosti pa 1 evro, 1,4, oziroma 2,4 za celodnevno kopanje. Razliko med prihodki in stroški obratovanja vsako leto krije občina.
Svetniki so določili višino najemnine za šotor, ki znaša 400 evrov za tri dni, za neprofitne organizacije iz občine Ormož, ki delujejo v javnem interesu, pa je izposoja brezplačna. Potrdili so tudi projekt za obnovo zadružnega doma v Miklavžu pri Ormožu. Miroslav Tram-šek je imel ob predlaganem pomisleke, saj ni bilo nikjer zagotovljenega prostora za ambulanto, ki je bila v preteklosti miklavževska prioriteta.
Za konec pa so se posvetili
še venčku kadrovskih vprašanj. Imenovali so člane v svete petih javnih zavodov in razpravljali o dveh kandidatih za vodilna mesta. Svet zavoda Knjižnice Frana Ksavra Meška Ormož je predlagal za direktorja Roberta Belca, KVIAZ pa tega ni po-
trdil in je enako predlagal tudi občinskemu svetu. Vzrok je bil prvenstveno v tem, da se želijo izogniti povečanju stroškov za knjižnico s še enim zaposlenim, medtem v knjižnici zaposlena v. d. direktorice zadnjega pol leta to funkcijo opravlja, ne da
bi bilo slišati kakšne pripombe, je bilo povedano. Za konec pa je presenetila odločitev sveta, da za ravnateljico Gimnazije Ormož ponovno imenuje Sonjo Posavec. Pred časom je namreč jasno povedala, da te funkcije ne želi več opravljati. Potem sta bila izvedena dva razpisa, na katera so se prijavili tudi kandidati, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Kljub temu so imenovali Sonjo Posavec za leto dni za vršilko dolžnosti ravnateljice. Ko ji je potekel enoletni mandat, pa se je zgodbica ponovila. Zakaj, vedo vpleteni. Vprašanje pa je, kakšna usluga se s tem dela gimnaziji, ki je v resnih težavah in se z njimi ne spopada najbolj spretno. Zlatan Fafulic, ki je bil imenovan v odbor, ki naj bi se ukvarjal z gimnazijo, je povedal, da se odbor ni sestal niti enkrat. Pričakoval je, da jih bo ravnateljica seznanila s problematiko in vizijo, kako ohraniti gimnazijo, a te očitno nima. Najlepše pa je povedala Anica Pevec, ki je rekla, da so svetniki pred odločitvijo, v kateri se odločajo o tem, kaj je manjša škoda. »Ne moremo ocenjevati strokovnega dela tega zavoda, ampak čas je, da se izkoplje iz težav. Pripadnost gimnaziji bi morala biti motivacija za kader in dijake. Dobri učenci se odločajo za druge gimnazije, starši z muko raje plačajo stroške šolanja v drugem kraju, na šolah, v katere imajo več zaupanja. Na vseh zaposlenih je, da se zavejo svoje odgovornosti!« Da stanje zares ni rožnato, kaže tudi podatek, da jim letos ne bo uspelo vpisati dveh prvih razredov, kar je delno tudi posledica manjših generacij otrok. Viki Klemenčič Ivanuša
Strokovni delavci občine so na 16. seji podali veliko obrazložitev - Mojca Zorčič, Mirko Šerod, Boris Novak in mag. Karmen Štum-berger.
Ptuj • Koncert Komornega pevskega zbora Franceta Prešerna Skopje
Slovenska ljudska pesem živi
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil 20. junija koncert Komornega pevskega zbora Franceta Prešerna istoimenskega Slovenskega združenja iz Skopja.
Pod taktirko dirigenta Tomi-slava Šopova so navdušili z deli Gallusa, Vilharja, Leskovarja, Prokopieva, Mokranjca, Vodo-pivca in Teodorakisa. Zbor je na gostovanju po Sloveniji spremljala tudi predsednica Slovenskega združenja Franceta Prešerna
Anastazija Ribarski. Komorni pevski zbor je lani uspešno nastopil v Slovenski Bistrici. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih ga je letos povabil na Ptuj z obljubo, da bodo nastopili na dveh koncertih, na Ptuju in v Lenartu. Pri izvedbi in organiza-
ciji njihovega obiska v Sloveniji je sodeloval tudi urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prvi koncert je bil 20., drugi pa 21. junija. Ljubitelji ubranega petja so lahko na obeh spoznali skrb in trud slovenskih roja-
Foto: Črtomir Goznik
Komorni pevski zbor Franceta Prešerna Skopje.
Ptuj • 30 let vrtca Vijolica
kov pri ohranitvi in negovanju slovenske ljudske pesmi zunaj matične domovine. S svojo prisotnostjo na koncertu so izkazali spoštovanje slovenskim rojakom in njihovim makedonskim prijateljem, ki z velikim veseljem in spoštovanjem dopolnjujejo Komorni pevski zbor Franceta Prešerna iz Skopja, je med drugim povedal njihov gostitelj Aleš Arih. Koncerta na Ptuju se je udeležil tudi veleposlanik Republike Makedonije v Sloveniji Samoil Josih Filipovski, ki je že star znanec Ptuja. Čast pa jim je izkazal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Med kratkim bivanjem v Sloveniji jih je gostitelj popeljal tudi med lepote Slovenskih goric. Ogledali so si Ptuj in Lenart, Dornavo, Veliko Nedeljo, Sakušak, Puhov muzej in Sv. Trojico, kjer so v cerkvi tudi zapeli. Pozdravil pa jih je tudi lenarški župan mag. Janez Kramberger.
MG
Druženje zdajšnjih in nekdanjih vijolic
V vrtcu Vijolica so 19. junija svečano proslavili njegov 30. rojstni dan. Vrtec je jubilej dočakal v novi, vijolični barvi, za kar gre zasluga atijem Boštjanu Visenjaku, Marjanu Marohu in Branku Krulcu, ki se jim je ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž zahvalila s posebnimi spominskimi darili.
Ob cicibanih, njihovih starših, vzgojiteljicah, predstavnikih občin, iz katerih prihajajo otroci (Podlehnika, Hajdina, Vidma in Ptuja), so se praznovanja udeležile tudi nekdanje vijolice. Zapel je Uroš Sagadin, na diatonično harmoniko je zaigral Jaka Purg, s Čistilko Marijo pa se je oglasila Katja Markež. Od županov pa je darila prinesel ptujski dr. Štefan Čelan, ki je ravnateljici Boženi Bratuž tudi pomagal razrezati torto.
Vrtec Vijolica obiskuje 117 otrok v starosti od enega do šestih let, obiskujejo pa ga tudi otroci s posebnimi potrebami. Vodi ga Vera Sagadin, ki je ob jubileju povedala, da se s ponosom ozirajo na opravljeno delo, predvsem pa je pomembno zavedanje, da so bili številnim generacijam strokovna spodbuda za optimalni razvoj. Na preteklo delo spominjajo tudi številni
prelepi izdelki. Vrtec Vijolica je bil tudi prvi vrtec na Ptujskem, ki je pričel zbirati domislice
otrok, zapisovati dogajanja in ustvarjati svojo kroniko. Del tega so pokazali tudi na prilo-
žnostni razstavi, izšla pa je tudi praznična brošura.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vrtec Vijolica je praznik dočakal z novo barvo, takšno, ki pritiče njegovemu imenu, s pesmijo, plesom in glasbo pa so jubilej ob cicibanih obogatili še nekdanji cicibani Uroš Sagadin, Jaka Purg in Katja Markež.
Dornava • Zlati odličnjaki pri županu
Zlata petica najboljšim
Tudi v Dornavi je po že tradicionalnem običaju konec šolskega leta župan Rajko Janžekovič sprejel odličnjake ter jih nagradil.
Foto: Branko Veselic
V dvorani baročnega dvorca so se zbrali odlični učenci iz vseh razredov domače osnovne šole; bilo jih je 73. Posebno knjižno nagrado (knjigi Slovenija na dlani in Modre misli) ter pravo zlato petico pa so prejeli t. i. zlati odličnjaki - učenci, ki se lahko ponašajo z odličnim uspehom skozi vsa leta osnovnošolskega izobraževanja. Letošnji devetošolci, ki so se vpisali med zlate odličnjake, pa so: Jernej Robin, Marko Veselič, Ana Černezl, Ingrid Vrabl, Blaž Ciglar, Jana Petek, Timotej Lorbek, Patrici-ja Brmež, Sabina Krajnc in Marko Pšajd (na fotografiji sta ob zlatih odličnjakih še župan Rajko Janžekovič in obe razredničarki, Terezija Majcenovič in Marta Šilak).
Od tod in tam
Sveta Ana • Kulturno-turistični center
V torek, 17. junija, sta župan občine Sveta Ana Silvo Slaček in direktor Lipa, z. o. o., Sašo Horvat podpisala pogodbo o oddaji del za izgradnjo kulturno-turističnega centra pri Sveti Ani. Gradil se bo v dveh fazah. Prva faza - izgradnja turističnega dela - zajema izgradnjo dvorane za kulturne prireditve, turističnoin-formacijski center in izgradnjo društvenih prostorov. Skupna velikost teh prostorov bo znašala 513,17 kvadratnih metrov. Vrednost izgradnje prve faze, ki jo sofinancira občina Sveta Ana, znaša 558.000 evrov, od tega bo občina zagotovila nekaj manj kot 70.000 evrov, ostala sredstva so pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Drugi faza zajema izgradnjo štirih stanovanj, ki jih financira izbrani izvajalec sam in vrednost del znaša nekaj več kot 436.000 evrov. Skupna površina stanovanj bo 275 kvadratnih metrov. Investicijo bodo pričeli še v tem mesecu, zaključena pa naj bi bila septembra 2009.
Zmago Šalamun
Barnbach • Kultura, kulinarika in vinarstvo
Foto: ZS
Foto: arhiv društva
Od 13. do 15. junija je v Barnbachu potekal vsakoletni festival, na katerem so se družili predstavniki osmih dežel. Predstavili so se s kulturnim programom, kulinariko in vini. V teh dneh mesto živi s svojimi gosti, ki se na različne načine predstavljajo po mestu. Zelo privlačna pa je tudi povorka, v kateri se zvrstijo vsi sodelujoči. Letos so je spremljali tudi konjenica iz Madžarske in italijanski bobnarji. V nedeljo je skupna maša, kjer mašnik navzoče pozdravi v vseh jezikih sodelujočih dežel, je povedala Cvetka Kocjan iz Miklavža pri Ormožu, kije vodila letošnjo organizacijo za slovenske sodelujoče skupine. Iz Slovenije so se prireditve udeležili Porini pa počini iz Miklavža pri Ormožu, Harmonikarski orkester Holermuos iz Ormoža, Tamburaška skupina Ivana Lon-čariča Trniče in Folklorna skupina DU Ljutomer. Predstavili so se tudi lončarstvo Lorna in vinarja Štampar in Puklavec.
vki
Ptuj • Mednarodni reli starodobnikov
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju se je 23. junija uradno začel mednarodni reli starodobnikov kluba Zveze oldtajmerjev Slovaške na relaciji Slovenija-Madžarska-Slovaška. Sodelovalo je okrog 20 starih vozil, ki so od 23. do 29. junija skupaj prepotovala 1018 km v okviru petih etap. Ptujska je imela 212 km, jeruzalemska je bila dolga 205 km, ti-hanska 191, ostrihomska 210 in glanzenberška 200 km. Pred uradnim startom, ki ga je opravil ptujski župan dr. Štefan Čelan, je udeležence pozdravil tudi v Mestni hiši, kjer je sodeloval tudi Karol Pavlu, predsednik Zveze oldtajmerjev Slovaške. V Moravskih Toplicah sta jih še istega dne pozdravila tamkajšnji župan Franc Cipot in Urban Demšar, predsednik Zveze oldtajmerjev Slovenije. V karavani oldtajmerjev je vozil tudi veleposlanik Švice na Slovaškem Josef Aregger.
Lancova vas • S prvega srečanja vaščanov
Slovesno od petka do nedelje
Lancovljani so minuli konec tedna, kot smo že poročali, v sklopu praznovanja srebrnega jubileja domače folklore, organizirali tudi prvo srečanje krajanov KS Lancova vas.
Prireditve so se tako začele že v petek popoldne z otvoritvijo novoasfaltiranega odseka ceste v Popovcih. Gre za cesto skozi del naselja, ki je bilo do nedavnega še vključeno deloma pod KS Sela in deloma pod KS Dolena, na željo tamkajšnjih prebivalcev pa so se nato priključili KS Lancova vas. »Vesel sem, da je ta naložba zdaj izvedena, za kar gre zahvala predvsem svetu KS Lancova vas, ki je asfaltiranje tega odseka ceste takoj dal v svoj program del. Sami veste, da ste prej, ko ste bili še del KS Sela, zaman čakali. Zahvala gre tudi občinskemu svetu, ki je asfaltiranje omogočil. Želim, da bi bilo takšnih pridobitev v naši KS čim več, ob današnjem odprtju pa se zahvaljujem vsem, ki so pri izvedbi sodelovali, graja pa velja tistim, ki so nagajali,« je ob otvoritvi cestnega odseka v dolžini slabega kilometra, ki je zahteval približno 60.000 evrov, povedal predsednik KS Lancova vas Anton Jus ter zbrane povabil na srečanje v šotoru. Krajane je nagovoril tudi župan Friderik Bračič, ki je priznal, da so bili v preteklosti pač nezadovoljni, am-
Ob vaškem domu v Lancovi vasi poleg slovenske, evropske in vi-demske zastave zdaj vihra tudi zastava KS Lancova vas (prva z desne).
pak da gre pač za bolj redko poseljen del občine, zato je treba včasih pač na uresničitev kakšne želje počakati. Uradno odprtje je potem na hitro blagoslovil še župnik Slavko Strmšek, takoj za njim pa še debele dežne kaplje, ki so se usule iz temnih oblakov. Trak so nato prerezali župan Bračič, predsednik KS Jus in svetnica v KS Lancova vas Ida Kojc.
Po odprtju ceste se je dogajanje preselilo v šotor ob
vaškem domu, kjer se je po nagovorih vodilnih mož razvil bogat kulturni program, ki so ga pripravili člani različnih društev in sekcij iz Lancove vasi, nato pa svečano razvitje zastave ter predstavitev grba. Uradni del petkovega srečanja se je zaključil s podelitvijo številnih pohval in priznanj najbolj zaslužnim Lancovlja-nom za razvoj kraja ter z veselim družabnim srečanjem.
Sobota in nedelja pa sta potekali v znamenju prazno-
Uvod v prvo srečanje krajanov KS Lancova vas je predstavljala otvoritev novoasfaltiranega cestnega odseka v Popovcih; na fotografiji so videmski župan Friderik Bračič, predsednik KS Lancova vas Anton Jus in svetnica v svetu KS Ida Kojc, ki so prerezali otvoritveni trak.
vanja 25-letnice Folklornega društva Lancova vas, ki je ob tej priložnosti pripravilo razstavo fotografij z različnih nastopov plesalcev, sobotni večer je minil v znamenju
slavnostnega koncerta s podelitvijo nagrad, v nedeljo popoldne pa so pod šotor-skim platnom poleg domačih folkloristov zaplesali še plesalci FD Antona - Jožeta
Štrafela iz Markovcev, FD Rožmarin iz Dolene, KUD Triglav slovenski Javornik iz Jesenic, folklorna skupina iz Stične in KUD Prigorec iz Hrvaške.
SM
Ptuj • Z osemnajste seje ČS Jezero
Infrastrukturni problemi se prepočasi rešujejo
Člani sveta ČS Jezero so se 11. junija sestali na osemnajsti seji. Rdeča nit razprave je bila infrastrukturna problematika. Seje si se ob članih Črtomirju Rosiču, Janezu Žitniku, Andreju Korošcu in dr. Ljubici Šuligoj udeležili tudi predstavnici Društva gospodinj Jezero, predsednica Marija Cvetko in članica Marjana Bezjak, ter Peter Pribožič, svetnik MS z območja ČS Jezero.
Društvo gospodinj bo 28. junija v Domu krajanov Budina-Brstje pripravilo razstavo z naslovom Zelišča v naši prehrani, s katero želijo prikazati raznovrstna zelišča in dišav-nice ter njihovo uporabnost v prehrani. Razstavo ob svoji sedemletnici delovanja bodo povezale tudi s predstavitvijo ročnih del in krajšim kulturnim programom. Pri realizaciji jim bo pomagala tudi ČS Jezero. Razstavo bodo odprli ob 16. uri.
Podobno kot druge ČS v MO Ptuj se je tudi ČS Jezero aktivno vključila v pripravo občinskega programa varnosti. Tako je že na sami seji identificirala nekatere probleme na področju javnega reda in miru, varnosti občinskih javnih poti in rekreacijskih površin, pretočnosti intervencijskih poti, varnosti zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine ter varstva okolja. Pri športnem parku ČS Jezero, pri potoku
Rogoznica, se mora projekt dopolniti z zaščitno mrežo na zgornjem delu rokometnega igrišča, prav tako se mora urediti brv preko potoka Ro-goznica, pri čemer se krajani zavzemajo, da bi brv postavili že letos. Na seji 11. junija pa so tudi soglašali, da se športni objekt premesti bliže potoku Rogoznica. V njem pa morajo biti tudi sanitarije oziroma vsi infrastrukturni vodi, prav tako pa tudi večji prostor za druženje krajanov. Čeprav so že v prejšnjem mandatu ČS govorili o zidanem objektu, so na junijski seji govorili o brunarici velikosti najmanj 8 krat 7 metrov. Letos naj bivše potrebno v zvezi z ureditvijo narisali, pridobili tudi gradbeno dovoljenje. Gradnja pa naj bi se pričela takoj, ko bo sprejet lokacijski načrt. Na osemnajsti seji so govorili tudi o nadaljevanju izgradnje plinskega omrežja na delu območja četrti, pri čemer so se zavzeli, da do tega pride čimprej, člana sveta Andreja Korošca pa pooblastili, da
v zvezi s tem naveže stike z odborom za izgradnjo v ČS Spuhlja.
Tudi v ČS Jezero niso zadovoljni z nekaterimi odgovori, ki so jih prejeli na svoja vprašanja oziroma na pobude. Na deponiji ob starem rogozniškem pokopališču ob Dornavski cesti se odlagajo gradbeni odpadki, vendar to ne sodi v pristojnost komunalne inšpektorice, komunal-
nih odpadkov, za katere pa je pristojna, pa ni bilo zaznati, ker je deponija stalno nadzorovana. Odgovorni osebi Betonarne Kuhar pa so naložili, da stalno skrbi, da bo del cestišča-pločnika ob izvozu in dovozu redno očiščen kamenja in sipkov gradbenega materiala. V pristojnost komunalne inšpektorice ne sodi tudi odstranitev lesene lope pri športnem igrišču v
Foto: Črtomir Goznik
Črtomir Rosič, predsednik sveta CS Jezero: Ne želimo biti drugorazredni občani.«
ČS Jezero ob potoku Rogozni-ca, za to je pristojna gradbena inšpekcija. Za odstranitev komunalnih odpadkov ob tem objektu pa je potrebno ugotoviti povzročitelja, če to ne bo mogoče, bo za odstranitev odpadkov izdana inšpekcijska odločba. Z mladimi, ki se tam zadržujejo, bodo predstavniki ČS Jezero skušali najti skupni jezik, povabili jih bodo na naslednjo sejo ČS. V nobenem primeru pa ne morejo dovoliti, da bi se tem na območju zlorabljala alkohol in droge.
V ČS Jezero se upravičeno vprašujejo, kdo pa je sploh odgovoren za to, da bi preprečil nepravilno odlaganje gradbenih odpadkov in za to, da se skoraj koplje po grobovih. Mestno oblast pa tudi opozarjajo na doslednejše čiščenje pločnikov in obcestnih jarkov v ČS Jezero, prav tako pa tudi na nevestno ravnanje s kmetijskimi površinami na njenem območju. Gre predvsem za neurejene travnike, ki so v lasti MO Ptuj, zlasti še v okolici vrtca Deteljica
in ob potoku Rogoznica. Na dvorišču Jesihove domačije v Belšakovi ulici pa je visoka trava prerasla v pravo goščavo. V ČS Jezero pričakujejo, da bo mestna oblast hitreje reagirala pri takšnih in drugačnih opozorilih, počasnost reakcije jim daje občutek, kot da so drugorazredni državljani. Že nekaj časa čakajo tudi na rešitev pobude za ureditev prehoda za pešce na Ormoški cesti, pri Veterinarski bolnici. MO Ptuj je pobudo posredovala Direkciji za ceste Ljubljana, vendar doslej še ni prejela odgovora. Za preplastitev Ormoške ceste pa se je že na mestnem svetu zavzel svetnik z območja ČS Jezero Peter Pribožič. Na junijski so se zavzeli tudi za sanacijo ceste v Brstju, uredi naj se cestišče, v celoti naj se obnovijo bankine in obcestna ograja, skratka opravijo naj se vsa v pogodbi za CERO Gajke dogovorjena dela kot tudi zgradi cestna razsvetljava v Mladinski in Macunovi ulici.
Foto: SM
Foto: SM
Kog • Po desetletjih dela pobirajo sadove
Tretji šampion iz Londona
Vinska hiša Čurin Prapotnik je pojem kvalitete med slovenskimi kletmi. Njen najžlahtnejši dosežek so vina posebnih kakovosti. Število doseženih medalj se pne v stotine, dosežki so šli v legendo, nekoč posebne prijeme v vinogradništvu so prevzeli tudi drugi proizvajalci. Kljub temu pa ob tem obilju uspeha še presenetijo sami sebe, tako je bilo letos v Londonu, ko so osupnili nad tretjim zapored osvojenim šampionom na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter 2008.
Zadnja leta se je na kmetiji marsikaj spremenilo. Slavko Prapotnik je po 36 letih izključnega dela v vinogradništvu in vinarstvu začel razmišljati o preoblikovanju pridelave. Že od leta 2000 sta imela s sinom Borutom željo poleg že uveljavljenih linij uvesti pridelavo polsuhih in tudi suhih vin. Vendar ne tako, kot je bilo to običajno pri nas. Zgledovala sta se po Jošku Grav-nerju, ki je že takrat skrbel za minimalno obremenitev trsa, le po pet grozdov na trs. Seveda sta razmišljala, kako preživeti, saj bo pridelek bistveno manjši. Vendar je trend tudi v svetu šel v smer, ki je nakazovala, da je konec časov, ko se je bralo 4 do 5 litrov na trs. Tega v vinogradu ni bilo mogoče udejanjiti čez noč, saj so bile gorice pregnojene. »Štiri leta je trajala preusmeritev in danes imamo 98 % rezi na 10 rodnih očes po trsu. To je seveda razpolovilo letni pridelek s 84.000 na 40.000 litrov vina, kar pomeni povprečno liter na trs. S polsladkimi in sladkimi vini si na trgu premalo zastopan, tako da imamo štiri suha vina in eno rdeče iz zrelega in prezrelega grozdja. Pri predi-katih dobivamo še bistveno manjši izplen kot pri rednih trgatvah, tudi po 1,2 decilitra na trs. Za takšno pridelavo pa je potrebno povedati tudi svojo ceno in tudi s tem nam je uspelo. Vidimo, da smo na
dobri poti. Tudi pri pridelavi polsuhih in suhih vin upoštevamo te male obremenitve,« je povedal Slavko Prapotnik.
Šampion je, ko je vino prodano
Z uveljavljenjem nove blagovne znamke PRAVinO so v kleti Čurin Prapotnik poimenovali pridelavo vina mlajše generacije. Stanko Čurin je starosta slovenskega vinogradništva, ki je s svojim vizio-narskimi rešitvami pretresel slovenski vinski prostor, od
njega se je učilo pol Slovenije, zato je bilo mlajšim težko uveljaviti svoj pogled, a ko so začele prihajati medalje iz Bruslja in drugod, sta vedla, da je tudi njuna pot prava. »Vinogradnik mora na ocenjevanja. Kot sem rekel v Podgorcih, z malega odra na velike. V minulih letih nam je uspelo s šiponom, ki je v svetu spoštovana sorta. Letos je slavil laški rizling, ledeno vino 2005. To vino je bilo namensko pridelano za obele-žitev prve ledene trgatve na Slovenskem. Zraslo je na isti parceli kot tisti z leta 1985, iz istih trsov. Vino je kazalo izjemen potencial, dobre ocene so kar deževale in namenjeno je bilo že za lansko ocenjevanje, vendar so se steklenice polomile pri transportu in naš trgovec v Londonu je dal na tekmovanje, kar je pač imel.
Cilj pa niso samo medalje, njihov sijaj se mora pretaliti v dobro podajo. Še pred tekmovanji v Angliji so v letu 2006 podpisali pogodbo za prodajo vina na angleško tržišče in njihov zastopnik je želel, da dajo kakšno tudi oceniti. Takoj prvič so dosegli šampiona, ki se danes prodaja v prestižnih londonskih restavracijah. »Če nisi nikjer, te nihče ne opazi, če pa si zapisan v takih katalogih, kot je Decanter, ki se ob podelitvi tiskajo v 500.000 izvodih in gredo po vsem svetu, pa se odpira zanimanje evropskih in svetovnih ljubiteljev. Največji šampion pa je, ko je vino prodano; nič ne pomaga velika diploma ali pokal, če pa imaš vino v kleti. Ko so se letos pojavile ocene, smo čez nekaj trenutkov dobili naročilnico: Naročamo laški rizling, ledeno vino, šampion Decanter London 2008, vso razpoložljivo količino.«
»Takšno vino se ponudi k sladici, ampak marsikdo je
mnenja, da ga je za to škoda. Bolje je spiti le požirek in si ga zapomniš takega, kot je. To vino se kupuje predvsem za darila, pa restavracije s petičnimi gosti ga naročajo. Fiksne cene še nima. Organizator ocenjevanja nam bo sedaj poslal nalepko, ki pove, da gre za šampiona in to tudi dvigne ceno, se bo pa gibala okrog 100 evrov. V restavracijah v Londonu pa prejšnja dva šampiona dosegata ceno 500 funtov za stekleničko, tja zahajajo gostje, za katere je takšna cena običajna,« je povedal Borut Prapotnik.
Tudi v kleti so marsikakšno reč spremenili, veliki sodi so bili naenkrat preveliki, zato so jih zamenjali z nekaj 1500-litrskih, v katerih zorijo vina, eno izmed vin letnika 2007 bo šlo v prodajo šele 2010. Strojna dela opravita Borut in Slavko sama, pri zelenih pa pomagata zaposlena delavca, občasno pa si pridobita še dodatno pomoč. Pri tem pa nista mogla mimo pomoči, ki jo pomeni ženski del družine. »Vse izvira iz družinskega dela, dokler funkcionira družina, je uspeh. Nikoli si ne more en sam človek lastiti zaslug. Veliko so pripomogle tudi naše ženske, presenetila me je zlasti hči Mihaela, ki se sicer ukvarja s trgovino z vinarskimi artikli, a je izjemno napredovala v vinskem znanju in njena presoja bi bila zelo dragocena. Vino je Borutova last, avtor pa sem jaz,« je povedal Slavko Prapotnik. Da misli resno, pa bosta letos septembra občutila Borut in Mateja, ko bosta na velikem odru v Londonu sprejemala priznanje za šampiona. To bo mladim spodbuda za nadaljnjo delo, kajti, kot je povedala Jelka Prapotnik, ki je zadnji dve leti z možem Slavkom užila to čast, je to preprosto treba doživeti.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: arhiv
Jelka in Slavko Prapotnik sta se lani septembra veselila drugega šampiona v Londonu, tretjega bosta prevzela Borut in Mateja.
Šampioni ocenjevanja Decanter London blagovne znamke PRAVinO iz hiše Čurin Prapotnik: 2006. -šipon, ledeno vino letnik 2003,2007. - šipon, ledeno vino 2004 in 2008. - laški rizling, ledeno vino 2005. Trgatev letošnjega šampiona je potekala 17. januarja 2006pri temperaturi -14 stopinj Celzija. Dosegel je sladkorno stopnjo 210 Oe, nakar je sledila šestmesečna fermentacija v lesenem sodu. Nateklo je 245 litrov, ki so jih napolnili v 650 steklenic po 0,375 litra. Vino ima 10,38 vol. alk., 285 gramov ekstrakta z ostankom sladkorja 224 gramov, kar je najvišji dosežek glede ostanka sladkorja v njihovi kleti, kar s kislino 8,5 tvori zaokroženo celoto, je povedal Borut Prapotnik. Poleg šampionov pa so lani dosegli tudi srebrno medaljo z božičnim izborom renskega rizlinga, letos pa zlato z jagodnim izborom rumenega muškata.
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Ob dnevu državnosti
Ob dnevu državnosti je osrednja proslava v občini Središče ob Dravi potekala v ponedeljek zvečer v So-
kolani. S kratkim nagovorom se je na prisotne obrnil župan Jurij Borko, ki je povedal, da mineva že 17 let, odkar je slovenska skupščina razglasila neodvisnost Slovenije, kar je pomenilo nadzor nad mejami svoje države in na-zaustavljivo pot k samostojnosti, ki je bila v nadaljevanju priznana od vseh svetovnih držav ter začetek hitrega in demokratičnega razvoja samostojne države Slovenije. Hiter gospodarski in politični napredek je v teh letih pokazal, da je vsak na svojem dvorišču najboljši gospodar. To so ugotovili Središčani tudi sami, saj se jim je uresničila že dalj časa jasno izražena želja po samostojni občini. V kulturnem programu je nastopil Dekliški pevski zbor Gimnazije Ormož z zborovodjem Jakobom Fegušem, Orkester Gimnazije Ormož ter mladi literarni ustvarjalci.
VKI
Zagreb • Strelčeva režija najboljša
M
Foto: Črtomir Goznik
V zagrebškem gledališču Kerempuh so med 4. in 23. junijem potekali 32. dnevi satire, na katerih je bila z nagrado zlati smeh za najboljšo predstavo v celoti nagrajena uprizoritev slovenskega režiserja Sama M. Strelca Četvrta sestra (Četrta sestra) Janusa Glo-wackega v izvedbi zagrebškega gledališča Gavella. V isti predstavi je bila nagrajena še igralka Nataša Janjic za najboljšo žensko vlogo. Pri predstavi je sodeloval še en slovenski ustvarjalec, kostumograf Leo Kulaš. Samo M. Strelec, nekdanji umetniški vodja gledališča na Ptuju in mariborske Drame, sedanji ravnatelj zavoda Novi ZATO., bo 5. julija povabil javnost na grad Vurberk k ogledu treninga z Gojmirjem Lešnjakom Gojcem Fuzbal je vse!, jeseni pa na predvolilno soboto načrtuje projekt Za narodov blagor - resnica trga.
Tamara Matevc
Ljutomer • razstava 11 slikarjev Prlekije
V jubilejnem taborskem letu je ljutomerska galerija pripravila skupno razstavo izbranih likovnih umetniških del enajstih slikarjev Prlekije. S tem seje uresničila dolgoletna želja ustvarjalcev na tem področju, da združijo prleške slikarje in jih predstavijo pod skupno streho. In kdo je med izbranimi enajstimi prleškimi likovnimi umetniki današnjega časa: Mitja Ficko (1973) je odraščal na Ka-menščaku pri Ljutomeru; Zlatko Gnezda (1953) je iz Ljutomera; Vitomir Kaučič (1976) izhaja iz Krištancev v občini Križevci; Matej Košir (1978) občasno živi in ustvarja v Ljutomeru; Urška Kozak (1977) ustvarja v Prlekiji; Ana Pertinač (1977) je mladost preživela v Ljutomeru; Vladimir Potočnik ml. (1969) in Vladimir Potočnik st. (1943) sta oba Ljutomerčana (na fotografiji); Ignac Premoša (1947) živi in ustvarja v Godemarcih pri Mali Nedelji; Dejan Prša (1980) je odraščal pri Mali Nedelji; Katja Sudec (1979) je osnovno šolo in gimnazijo končala v Ljutomeru.
NŠ
Foto: NS
Ormož • Z Ormoškega poletja
V	naročje poletja
V	okviru Ormoškega poletja so se ta konec tedna zvrstile štiri prireditve. V petek zvečer so nastopili Vlado Kreslin in Mali bogovi, v soboto je bil koncert skladatelja Lojzeta Krajnčana z Orkestrom SNG Maribor. Otroci so imeli v nedeljo zvečer na voljo Mini teater - Zavod Zofka s predstavo Riba, raca, rak, vikend pa se je zaključil z glasbe-no-literarnim večerom Gimnazije Ormož.
Skladatelj Lojze Krajnčan beni šoli, ki jo je takrat vodil bljani na Visoki šoli za glasbo je bil rojen 1961 v Ormožu, njegov oče, srečal z glasbo, in pripadajoče umetnosti v Že kmalu se je na naši glas- ki jo je kasneje študiral v Lju- Gradcu, kasneje se je posvetil
mmm
ORMOŠKO POLETJE
Lojze Krajnčan z Orkestrom SNG Maribor na grajskem dvorišču, kjer je v otroštvu preživel številne prijetne lepe trenutke, saj je bila v gradu takrat glasbena šola.
Cirkulane • Mladi folklorni entuziasti
Pevski zbor Gimnazije Ormož pod vodstvom Jakoba Feguša v spremljavi orkestra Gimnazije Ormož.
še kompoziciji in aranžiranju na Berklee college of Music v Bostonu. Svojo glasbeno pot je začel kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, nadaljeval kot solist v Big Bandu RTV Slovenija in nato prevzel tudi dirigentsko palico te zasedbe. Ugledni sona-rodnjak sodeluje s številnimi domačimi in tujimi orkestri in solisti. Kot pozavnist je sodeloval na številnih koncertih po Evropi, v zadnjem času pa se posveča predvsem kompo-niranju in aranžiranju.
Na ormoško grajsko dvorišče je pripeljal odlične znane soliste, kot so Kaja Draksler (klavir), Saša Olenjuk (violina), Boštjan Lipovšek (rog), Primož Grašič (kitara) in Janez Dovč (harmonika). Naj-
bolj pa ga je veselil nastop njegove družine - Kristjana, Žige in Romane Krajnčan, ki so vsi vsak po svoje odlični glasbeniki. Program so sestavljale avtorske skladbe Lojzeta Krajnčana v stilu filmske glasbe, šansonov, simfojazza in etno glasbe. Edina moteča stvar pri krasnem večeru je bila le 64 obiskovalcev, katerim pa je Lojze Krajnčan obljubil, da se bodo za njih še posebej potrudili. In so se res.
Nedeljski večer so zapolnili ormoški gimnazijci, ki so s prireditvijo V naročje poletja zaznamovali 10-letni-co gimnazije. Natopil je Dekliški pevski zbor Gimnazije Ormož pod vodstvom Jakoba Feguša ter Orkester Gimna-
zije Ormož. Gimnazijski pevski zbor je bil ustanovljen v šolskem letu 2002/03 in od takrat sodeluje na številnih prireditvah in pripravlja samostojne koncerte. Mlade pevke so v nedeljskem večeru na oder zares prinesle košček poletja in navdušile s svojim nastopom. Glasbo in petje pa so na trenutke prekinjale pesmi, ki so jih spisali nekdanji in današnji dijaki gimnazije - Tadeja Jurinec, Tamara Lubec, Nikola Pešto-va, Katarina Majdič, Helena Srnec in Božo Lalič.
Kot gostje so nastopili pevci Ptujskega noneta pod vodstvom Maksimiljana Feguša. Viki Klemenčič Ivanuša
Mladi plesalci si želijo svoje noše
Folklorna sekcija KD Cirkulane je bila uradno ustanovljena šele decembra 2007, mladi plesalci pa se lahko v komaj nekajmesečnem delovanju že pohvalijo s številnimi javnimi nastopi. Svoj prvi samostojni koncert pa napovedujejo za letošnjo jesen.
»Pobudo za skupino folklo-ristov je dala predsednica KD Cirkulane Antonija Žumbar. Najprej smo se tako zbrali štirje fantje in štiri dekleta, potem pa smo kar hitro privabili še prijatelje in zdaj nas je že nekaj časa 15, z nama pa sta tudi dva harmonikarja; Boštjan Glaser, ki po potrebi vskoči tudi v funkcijo kostu-mografa in še kaj, ter Tadej Jurgec,« je o mladih plesalcih najprej povedal vodja skupine Boštjan Žumbar.
Prvič so se folkloristi, ki so stari med 15 in 31 let, njihova »povprečna« starost pa je 19 let, kar jih uvršča med najmlajše, javnosti predstavili že sedmega januarja, na kulturnem prazniku, torej dobra dva meseca po uradni ustanovitvi, potem so zaplesali v začetku aprila v Stopercah, pa ob državnem prazniku in nazadnje še na osrednji proslavi ob občinskem prazniku. »Seveda smo se srečevali s težavami; najprej je bilo to premajhno število plesalcev, pri čemer so nam pomagali že izkušeni folklorni plesalci iz FD Dolena, kar smo zdaj že rešili. Še vedno pa nam ostaja neizpolnjena želja, da bi dobili svoje noše. Za nastope si jih namreč zdaj še vedno sposo-
jamo, od plesalcev FD Rožmarin iz Dolene in od FD Koleda iz Velenja. Upam, da nam bo s pomočjo občine ter z našo akcijo zbiranja sponzorskih oz. donatorskih prispevkov čimprej uspelo dobiti lastno primerno plesno opremo,« je veliko željo folkloristov izrazil Žumbar.
Glede na velike pohvale tako javnosti kot njihove ko-reografinje Maje Glaser z Bo-lečke vasi pri Ptujski Gori, bi si jih mladi plesalci gotovo zaslužili. »Ja, res moram povedati, da gre za zelo uigrano skupino, ki se razvijajo v odlične plesalce. Sama se že kar nekaj časa ukvarjam s poučevanjem folklore in opažam, da je tudi vedno bolj popularna med mladimi, kar je brez dvoma razveseljujoče, saj je ohranjanje folklore eden pomembnih elementov ohranja naše kulturne dediščine; zdaj že lahko rečem za to generacijo, da gre za ohranjanje dediščine naših prababic in praded-kov,« je povedala Glaserjeva ter nadaljevala: »Pri mladih cirkulanskih plesalcih smo začeli z lažjimi plesnimi koraki in zelo hitro pripravili dve koreografiji, kar tistim, ki se ukvarjajo s folklornim plesom, pove, da to ni mačji
kašelj in da je bilo potrebnega precej dela, čas in volje ter zagnanosti, da smo po dveh mesecih vaj nastopili na odru. Vaje imamo sicer enkrat tedensko. Začeli smo z našimi vzhodno štajerskimi tradicionalnimi plesi, ki so se nekoč plesali na območju
Haloz. Nato sem se odločila, da spoznamo še čisto drug melos in način plesa, ki temelji na lagodnejših in bolj melodičnih, mehkejših korakih plesanja z Goričkega. Tako so plesalci lahko spoznali razliko med trdim in težkim korakom tipično haloškega plesa
ter mehkobo prekmurskega plesnega koraka. Številčno pa smo v eno koreografijo vstavili štiri do pet plesov, kar pomeni, da ob dveh postavljenih koreografijah mladi folkloristi zdaj obvladajo devet različnih plesov. Vsekakor moram povedati, da je
V mladi skupini cirkulanskih folklornih plesalcev sodelujejo (na sliki): Tadej Jurgec, Darja Bratušek, Primož Horvat, Martina Kolednik, Urška Kolednik, Boštjan Žumbar, Martin Gabrovec, Nina Gabrovec Doroteja, Arbeiter, Katja Vršec, Nataša Vnuk, Miha Tolič, Igor Emeršič, Marko Letonja; na sliki pa manjkajo še: Robi Pintarič, Dominik Solina in Minka Rihtarič.
viden ogromen napredek in osebno sem pozitivno presenečena!«
Boštjan Žumbar pa je še povedal, da zdaj ob plesu tudi že zapojejo, Maja Glaser pa, da imajo srečo tudi s harmonikarjema, saj odlično obvladata svoj del posla. »Seveda je bilo na samem začetku tudi nekaj težav, kje jih pa ni?! Prva je bila v tem, kako pritegniti več fantov, potem pa, ko so prišli, je bilo treba 'prebiti' tisti prvi zid s prvimi plesnimi koraki, ampak je tudi to šlo kar hitro. Pa seveda je bila potem še prva velika trema pred prvim javnim nastopom, ki pa se bo s številčnostjo le-teh počasi umaknila.«
Sicer pa skupina mladih plesalcev odkriva tudi druge prednosti svojega druženja; poleg ohranjanja tradicionalnih plesov namreč skozi nastope spoznavajo somišljenike, veliko novih mladih prijateljev, nove kraje in sami pravijo, da se imajo res odlično, kar je nenazadnje dokazovalo tudi izjemno sproščeno vzdušje ne eni izmed vaj, kjer smo jih med plesom, smehom in petjem presenetili z našim obiskom.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Ormož • Ob izidu tretje knjige C. Ambroža
Spet trte so rodile
V okviru Ormoškega poletja se je zgodila tudi predstavitev tretje knjige pr-leškega fotografa Cirila Ambroža s Senika. Knjiga nosi naslov Spet trte so rodile in je poklon lepi slovenski vinorodni deželi.
Prireditev je organizirala Knjižnica Frana Ksavra Me-ška Ormož, zato je Milica Šavora, v. d. direktorice, podala uvodna razmišljanja. Ciril Ambrož fotografira že tri desetletja in je vzbudil zanimanje širše javnosti pred 15 leti z monografijo Prlekija, v kateri je domačo pokrajino za vedno ujel v njenih najbolj bleščečih trenutkih in oblikah. Pred petimi leti je izdal knjigo Te je luštno blo, v kateri povezuje spomine na svoje otroštvo, otroštvo svojih otrok in vseh nas. Njegova poetična fotografija se vedno rada druži s poezijo domačih pesnikov in tako je bilo tudi pri tretji knjigi Spet trte so rodile. Knjigo je predstavil Franc Milošič, kasneje pa še sam avtor. Oblikoval jo je nečak Jure, ki je poskrbel tudi za projekcijo slik, ki so iz gledalcev izvabljale vzdihe občudovanja. Po pripovedovanju avtorja je knjiga nastala na hitro, ideja je dobivala jasnejšo
Avtor Ciril Ambrož (v prvi vrsti v sredini), obdan z družino, ob njem pa je Milica Šavora, v. d. direktorice ormoške knjižnice, ki je podala uvodno razmišljanje.
podobo ob druženju s Francem Milošičem, s katerim je avtor tudi sicer že sodeloval. Najprej je bilo mišljeno, da bo imela knjižica 50 strani, ob številnem materialu pa se je navdušenje končalo na skoraj 100 straneh. Ujete so vse vinorodne pokrajine in zelo
lepo se vidijo razlike med njimi. Fotograf pa je zavil tudi v klet in zaobjel številne detajle.
Knjiga v simpatičnem malem formatu z izrazito sončno barvo je izšla v samozaložbi. Podjetja Jeruzalem Ormož VVS, Komunalno
Ptuj • Prireditev Zlati odličnjaki
Vedno več odličnjakov
64 zlatih odličnjakov iz ptujskih osnovnih šol je minuli teden prejelo priznanja, ki so jim jih podelili ravnatelji šol in župan MO Ptuj dr. Štefan Če-lan. Zraven učencev, ki so v vseh letih osnovnošolskega izobraževanja dosegali odličen uspeh, so na prireditvi Zlati odličnjaki podelili še priznanja za športne dosežke.
»Vsako leto je na tej prireditvi dvorana polnejša, kar me še posebej veseli, saj to pomeni, da je vedno več mladih, ki so pripravljeni slediti svojim mentorjem, staršem in ravnateljem,« je uvodoma povedal Ervin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic, ki je v sodelovanju z MO Ptuj organizirala letošnjo prireditev.
Priznanja, ki jih je skupaj z ravnatelji šol podelil dr. Čelan, si je letos prislužilo kar 64 učencev. Župan jih je predstavil kot ponos mesta in izrazil prepričanje, da je znanje ena temeljnih vrednot in pogojev za kakovostno življenje. Letos je največ priznanj zlatim odličnjakom romalo na Osnovno šolo Ljudski vrt s podružnico Grajena, od ko-
uvajajo novost: najbolj pridnim učencem se bodo namreč poklonili tudi s podelitvijo priznanj ob občinskem
podjetje Ormož in Dveri pax so avtorja pri tem podpirala. Del posnetkov je digitalnih, del je skeniranih diasov. Ker digitalna fotografija ne zazna določenih nians, nosi Ciril Ambrož vedno s sabo oba fotoaparata. Prizna, da včasih malo uporabi tudi pripomočke, ki jih danes nudi fotografija, a se nad njimi ne navdušuje preveč. Enači jih s šminko pri damah, ki je v majhnih količinah lahko zelo privlačna, če pa je je preveč, pa vse pokvari.
Posnetke Cirila Ambroža lahko najdemo v monografijah, knjigah, katalogih, revijah, koledarjih, krasijo razglednice in spletne strani. Posnetki pa vedno znova nazorno pričajo o očaranosti z domačo pokrajino in ljubeznijo do nje.
Prav nič za knjigo ne zaostajajo tudi prekrasne razglednice, ki so jih predstavili ob tej priložnosti. Od 16 je vsaka nekaj posebnega. Šest je panoramskih, ostale pa so razdeljene na več okvirčkov, iz katerih se ponuja pogled na krajino, ljudi, kulturno dediščino in kulinariko naših krajev. Večina jih naše kraje predstavlja pod imenom Jeruzalem - Prlekija.
V spremljajočem programu so zapele članice pevske skupine Jua, ki jo vodi Lucija Pocrnja.
Viki Klemenčič Ivanuša
prazniku.
Ob podelitvi priznanj zlatim odličnjakom so na svoj račun prišli tudi prvaki na medobčinskih in državnih osnovnošolskih športnih tekmovanjih. Tem so priznanja podelili Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj, Doris Kelenc iz Nogometnega kluba Drava, atletinja Nina Kolarič in Na-stja Praprotnik, članica ŽRK Mercator. Za učenca športnika leta je bil izbran Tilen Vi-dovič iz OŠ Mladika, za športnico leta pa Larisa Popošek, učenka OŠ Ljudski vrt.
Dženana Bečirovič
Foto:DB
Blažu Vurcerju sta priznanje in nagrado podelila župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Zoran Miletičiz Nove KMB.
der prihaja tudi Blaž Vurcer, učenec generacije. Temu je MO Ptuj namenila kar 1500 evrov nagrade, dodatnih 130 evrov in paket ugodnosti ob odprtju študentskega računa pa še Nova KBM. Z letošnjim letom pa na ptujski občin
Foto:DB
Marjan Lenartič, Nastja Praprotnik, Tilen Vidovič, Larisa Popošek in dr. Štefan Čelan.
Največ zlatih odličnjakov je letos imela Oš Ljudski vrt s podružnico Grajena.
Tednikova knjigarnica
Šola rolanja in druge knjige za športne počitnice
Kako se je obrnilo šolsko leto; naj je bilo bolj ali manj veselo -minilo je! Kot je nujna prava mera učenosti in marljivosti v šolskih klopeh in pred njimi, tako je pravo tudi ubiranje primernih počitniških poti. Lenobi, ki je v blagi meri odrešujoča in blagodejna tudi med šolskim letom, bo dobro razpreti krila. A tudi s počitniškim brezdeljem ne velja pretiravati, da ostaja telesna in s tem umska kondicija v zdravem ravnotežju. Zmernost pri vsem je zakon! Enakomernost dela in zabave, samote in druženja, umskega in telesnega gibanja, hrupa in tišine, veselja in žalosti ... posedanja pred različnimi ekrani in miganja v naravi ... usklajenost in pestrost sooblikujejo vse starostne skupine, ne glede na šolske klopi in pisarniške mize. Vsem po-čitnikarjem in drugim oddihovalcem priporočam obisk knjižnice, kjer številno knjižnično gradivo ob strokovni knjižničarski pomoči omogoča popestritev počitniških dni. (Mimogrede, kot vsa leta doslej velja poletni odpiralni čas knjižnice: v ponedeljek od 12. do 19. ure, ostale dni od 8. do 15. in ob sobotah zaprto.)
Za tiste, male in velike, ki se boste poskusili v športu z ne tako dolgo tradicijo, v športu, ki je lahko tudi odlično, ekološko premagovanje poti iz kraja A v kraj B, je pred kratkim izšel v samozaložbi priročnik Šola rolanja: varno in zabavno (Toni Pintarič. Ilustracije in fotografije Damjan Sovec. Gornja Radgona, 2008. 100 str.). Kot pravi v uvodu k izdaji dr. Damir Karpljuk, rolanje nima tako dolge zgodovine kot sorodno kotalkanje ali drsanje na ledu. A zadnja leta je opaziti veliko rast te prijetne oblike telesne dejavnosti, športne rekreacije, ne glede na starost uporabnikov rolerjev. Mimogrede, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) takih rolerjev ni, je pa tam najti roler, motorno kolo z majhnimi kolesi (vespa in drugi rolerji) in rolko, podolgovato deščico s koleščki. Avtor Toni Pinta-rič je leta 2002 diplomiral na Fakulteti za šport in je eden od ustanovnih članov kluba za akrobatsko rolanje v Gornji Radgoni. Pintarič uvodoma ugotavlja, da bi rolanje zagotovo postalo zelo množično, če ljudem ne bi nagajalo ravnotežje.
Kot pri domala vseh športih je tudi pri rolanju nujno znanje o opremi. Pintarič zelo nazorno zapiše osnovne zahteve in oznake ter tudi napotke za zaščitno opremo. Ob fotografijah je pojasnjena razlika med otroškimi in odraslimi rolerji, med rekreacijskimi, med takimi za začetnike in izkušene športnike. Niso enaki rolerji za hitrostno in akrobatsko rolanje, pa tudi tiste za hokej je treba umno izbrati, ali takšne za brezpotja (off road), kot se lepo izrazi avtor. Osrednji del publikacije je namenjen osvajanju tehnik na rolerjih, namestitvi zaščitne opreme, pravilnemu vstajanju po padcih, medvedji hoji, zunanjemu robljenju, kombiniranemu robljenju pri vožnji v zavoj, vožnji v škarjastem položaju, zaviranju pred črto, zaviranju pred oviro, paralelnemu zavoju ... Da ne govorim o bočnem prestopu ovire, vožnji čepe pod oviro, o poligonih in štafetnih igrah . Pintarič zaključuje priročnik z napotki za vožnjo z rolerji v naseljih in mestih ter dodaja nujne napotke za servisiranje in navaja literaturo in vire.
Pintaričeva Šola rolanja je odličen, natančen priročnik, ki ne besediči, ampak jedrnato in poznavalsko razlaga temelje veščine rolanja ob dobrih ilustracijah in pregledni razvrstitvi naslovov, besedila, slik, tabel.
Šola rolanja ima strokovno knjižno oznako v ptujski knjižnici 793/799 (od družabnih iger in plesa do vključno športnega ribolova) in jo najdete v mladinskem oddelku v vrhnji etaži (poučne knjige), kjer z enako oznako najdete med drugimi knjigami še: Šport za najmlajše (Mateja Videmšek in Rado Pišot, 2007), Planinska šola (več avtorjev, 2005), Plavanje od rojstva do šole (Dorica Šaj-ber, 2006), Gibalne igre z improviziranimi pripomočki (več avtorjev, 2007), Učenje jahanja (J. Marczak in K. Buch, 2002), Kolesarjenje (U. Schilling in H. Huwald, 2007), Tek za začetnike (Ian Macneill, 2006), Otroci in tenis (A. Filipčič in R. Lorencon, 1996), MTB priročnik: sem kolesar, gorski kolesar (Gorazd Stražišar, 2007) ...
Berite in izberite!
Liljana Klemenčič
Ptuj • Deset let Lions kluba Ptuj
Dobra dela ostajajo
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 18. junija osrednja slovesnost ob 10-letnici delovanja Lions kluba Ptuj.
Med gosti so bili Lore-na Hus, guvernerka Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija, Vojko Lah in Stojan Plesničar, bivša guvernerja Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija, Aleš Gačnik, član kabineta guvernerke, odgovoren za kulturno dediščino in kulturo, Branko Brumen, ustanovni predsednik LK Ptuj, Ivan Poklič, predsednik LK Slovenske Konjice, predstavnik pobratenega LK Varaždin, predstavnik LK Celje Keleia, mag. Cveto Uršič, generalni direktor Direktorata za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Damjana Golob Lavrič, sektor za kulturne pravice manjšin pri Ministrstvu za kulturo, Matka Fujs, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, in Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Na prehojeno pot je spomnil odhajajoči predsednik Lions kluba Ptuj Jurij Šarman. Povedal je, da dobro delujejo in da so v desetih letih posta-
SLOVESNOST
ici delovanja ega društva UB PTUJ
V kulturnem programu sta nastopila tudi vrhunska mednarodna glasbenika Borut Zagoranski in Ana Štepin Zagoranski. Borut Zagoranski je bil tudi štipendist Lions kluba Ptuj.
li prepoznavni klub v okviru distrikta 129, Slovenija, in tudi širše. Zahvalil se je vsem, ki so v tem obdobju pomagali pri realizaciji skupnih humanitarnih projektov, s katerimi so pomagali izboljševati kvaliteto življenja pomoči potrebnim. Ptujski lionisti so tudi zaslužni, da se je na ravni distrikta 129, Slovenija, pričel
Lorena Hus, guvernerka Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija, je na slovesnosti ob 10-letnici Lions Kluba Ptuja poudarila, da so dobra dela tista, ki ostajajo in ne gredo v pozabo.
uresničevati projekt dostopnosti objektov kulturne dediščine za ljudi s posebnimi potrebami kot programska stalnica. Predaja mobilnega stopniščnega vzpenjalnika Pokrajinskemu muzeju Ptuj, ki bo omogočil gibalno oviranim ljudem neposreden dostop do muzejskih zbirk na gradu, je prva tovrstna akcija v okviru programskih prioritet distrikta. Dr. Aleš Gačnik pa je ob predaji vzpenjalnika poudaril, da bi bilo v okviru programskih usmeritev Lions in Leo klubov tako na Slovenskem kot tudi v tujini mogoče v obliki partnerstev uresničevali tudi druge projekte, ki bi ljudem s posebnimi potrebami pomagali približevati kulturno dediščino. Gre za označitev objektov kulturne dediščine v starih mestnih jedrih z braillovo pisavo in reliefnimi maketami, informativnimi tablami in vodniki, prevode temeljnih vodnikov o slovenski kulturni dediščini v braillovo pisa-
Uporabo mobilnega stopniščnega vzpenjalnika je predstavil direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih (v sredini). Na fotografiji skupaj z odhajajočim predsednikom Lions kluba Ptuj Jurijem Šar-manom (levo) in Milanom Senčarjem (desno), ki bo vodenje Lions kluba Ptuj prevzel 1. julija 2008.
vo, pripravo specializiranih razstav za slepe in slabovidne v braillovi pisavi in podobno. Med 31 slovenskimi muzeji jih je za invalide dostopnih 12, med 15 galerijami pa pet.
Med govorniki na osrednji slovesnosti ob 10-letnici Lions kluba Ptuja, na kateri so direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj Alešu Arihu svečano predali tudi mobilni stopnišč-ni vzpenjalnik, s čimer so omogočili dostop grajskega bogastva tudi ljudem z gibalnimi ovirami, je bila tudi Lo-rena Hus, guvernerka Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija. Ob tej priložnosti je Ptuju in njegovim lioni-stom namenila veliko lepih besed. Posebej pa je pohvalila tiste aktivnosti domačih lionistov, ki jih je prepoznal tudi distrikt, prav tako pa tudi drugi. Pozvala je, da še naprej uresničujejo skupno humano poslanstvo pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, s tem pa jim omogočiti, da bodo razumeli svet.
Predsednik LK Ptuj Jurij Šarman, ki bo predsedniko-vanje 1. julija letos predal Milanu Senčarju, je skupaj s prvim predsednikom LK Ptuj Brankom Brumnom izročil zahvale številnim donator-jem iz vrst podjetij in organizacij, posameznikom ter umetnikom, ki so pomagali uresničevati humanitarno poslanstvo Lions kluba Ptuj. Pri nakupu mobilnega sto-pniščnega vzpenjalnika se je s svojo humanostjo izkazalo 23 donatorjev, ki se jim je zahvalil tudi direktor PM Ptuj Aleš Arih.
V kulturnem programu osrednje slovesnosti ob 10-le-tnici Lions kluba Ptuj so nastopili vrhunska mednarodna glasbenika Borut Zagoranski in Ana Štepin Zagoranski, vo-kalistka Dada Kladnik in kitarist Marko Zaletelj.
MG
Svet je majhen
Pokrajine so nujne
Dve leti potem, ko je Državni zbor sprejel Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. člena in tako omogočili uvedbo pokrajin v Republiki Sloveniji, je vprašanje o regio-nalizaciji naše države končno dobilo svoj populistični epilog. Izpeljan je bil posvetovalni referendum, ki se je žal izkazal samo kot nekakšna večja javnomnenjska raziskava.
Naša rubrika je vedno nedvoumno zagovarjala nujnost pokrajin, istočasno pa je vedno kritizirala preveliko uporabo referendumov v slovenskem političnem prostoru. Še enkrat smo, na žalost, imeli prav. Sedaj bo zaradi katastrofalno nizke udeležbe regionalizaci-ja naše domovine - projekt evropske pomembnosti, ki ga naše stranke obravnavajo na nivoju gostilniške debate - postala še bolj vprašljiva in še pomembnejši del vroče predvolilne kampanje, kar pa je zelo škodljivo za pozitivno nadaljevanje razvoja celotnega scenarija.
Formalno je referendum seveda veljaven in Slovenci smo »jasno« potrdili željo o postaviti temeljev nove birokratske ureditve res publicae.
Vsem tistim politikom in županom, kot je na primer dr. Čelan, ki so se obnašali kot državniki z dolgoročno vizijo ter se odločili, da ne bodo upoštevali napačnih strankarskih stališč, smo dolžni veliko spoštovanja.
Osebno smo od samega začetka pozorno sledili celotni debati, ki se je odvijala med strokovnjaki in politiki. Nismo in še vedno se ne strinjamo s prevelikim številom pokrajin, v katere naj bi bila razdeljena naša država, ter še vedno trdimo, da je premalo znana vsebina. Vendar pomembno bi bilo vsaj dejstvo, da bomo regije imeli, da to ni več vprašljivo. Vladi preostane samo še nekaj tednov, vendar je čas, da začnemo uresničevati pokrajine, že davno napočil. Ljubljana ne more biti več naš Pariz, v katerem so politiki zgodovinsko centralizirali celotno državno upravo. V Uniji je denar za naš nadaljnji razvoj na razpolago. Samo čaka, da ga nekdo, pravno-formalno upravičen, zaprosi. Moramo začeti svobodneje črpati iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov in popeljati deželo na sončni strani Alp med najrazvitejše znotraj EU. Nove upravne enote bi postale v naslednjih letih osrednji nosilec razvoja.
Da dosežemo rezultate, kakršni so zaznamovali v zadnjih petnajstih letih vzpon španskih »comunidad autonomas«, ki so bile med najrevnejšimi pokrajinami Stare celine ob sprejetju v Evropsko skupnost, ali britanskih sestavnih delov Kraljevine, ki so se morali izvleči iz hude gospodarske krize osemdesetih, imamo na mednarodnem odru na razpolago številne različne vzorce. Sedaj, ko se mora politična pozornost usmeriti le še na vsebino, bi verjetno bilo smotrno, če bi dejansko še enkrat preučili, kakšno obliko regionalizacije si želimo.
Regije so lahko predvidene vse z enakimi pristojnostmi ali z možnostjo različne mere avtonomije na področju tako imenovane »notranje politike«, finančne avtonomije in mednarodnih povezav.
Če si želimo čim učinkovitejši, čimbolj različen in gospodarskemu okolju čimbolj prilagodljiv razvoj, ne bi bilo napačno razmišljati o »konkurenci« med regijami, ki bi se lahko do investitorjev oziroma podjetnikov razlikovale z zagotovitvijo različnih finančnih ali strukturnih ugodnosti. Temu stroka pravi asimetrična regionalizacija, a zagotovo je preveliko število pokrajin za tako malo državo, kot je Slovenija, v tej smeri ovirajoče. Število in meje cerkvenih škofiji predstavljajo zaradi zgodovinskih, socialnih in geografskih razlogov verjetno najboljšo možno delitev naše države, po kateri pa se laične ustanove niso želele zgledovati, ker ne bi bilo politično korektno. Prav zato ustave ponavadi predvidevajo možnost združevanja poddržavnih upravnih enot, če se izkaže, da niso učinkovite in da njihova teritorialna obsežnost ne ustreza želji prebivalcev.
Ustanovitev vmesnega nivoja med občino in državo pomeni nova delovna mesta, nove politične organe, novo birokracijo ter nove stroške, tako da bodo morali pokrajinski organi (pokrajinski svet, predsednik sveta in uprava) poskrbeti za čim učinkovitejšo finančno ravnanje oziroma izkoriščanje možnosti pridobivanja in delitve sredstev.
Pokrajine zagotovo, kot trdijo njihovi nasprotniki, prinesejo večjo politizacijo, ampak se moramo zavedati, da imamo neverjetno nizek nivo politične kulture in da trpimo zaradi pomanjkanja dobrih političnih kadrov. Regije bi bile odličen filter za pridobivanje nove, bolj usposobljene državne elite.
Minister Žagar, držimo pesti! Mogoče bomo čez nekaj let v Državnem zboru lahko poslušali nekoliko kvalitetnejše, konkretnejše in globlje govore, kot smo jih navajeni danes.
Laris Gaiser
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Pobrežje • Devete Igre brez meja
Kako se smuča s tremi smučkami
Na igrišču ob pobreškem vaškem domu je v nedeljo popoldne spet odmevalo od smeha in navijanja: odvijale so se namreč že devete Igre brez meja, na katerih je letos sodelovalo devet ekip iz videmske in nekaj sosednjih občin. Pomerile so se v sedmih različnih igrah, ki jih je povezoval in napovedoval Marjan Nahberger.
Da igre niso resne, je seveda jasno, in da so sprožale prave salve smeha, celo do solz, je prav tako nedvomno. Tako so se tekmovalci najprej pomerili v metanju surovih jajc na določeni razdalji in da jih ni malo, ki so brez lupine pristale na soigralcih, ni potrebno omenjati. Potem je bil na vrsti triatlon, kjer so se ekipe pomerile najprej v hoji na hoduljah, nato v skakanju v vrečah, na koncu pa še v vožnji v kanti. Sledilo je »vasovanje po pobreško«, kar je pomenilo, da je tekmovalec za tremi zaprtimi okenčki hiše moral najti svojo deklico. Če je slučajno potrkal na napačno okence, je dobil najprej jezen moški pogled, nato pa še porcijo smetane v obraz. Na koncu, ko je vendarle potrkal na pravo okence, pa je moral s svojo izbranko
Hladna voda v improviziranem bazenčku je bila prava osvežitev tudi v odmoru med igrami.
lepo napihniti še kondom, in to s - tlačilko za kolesa ...
V četrti igri so se že dodobra razgreti tekmovalci na vročem
soncu pomerili še v posebne vrste ekipnem smučanju, kjer so petim tekmovalcem na noge pripeli tri smučke, s katerimi
Mezgovci • Drugi praznik Od paše do sira
Da ne bo nikoli pozabljeno
PGD Mezgovci je letos drugič zapovrstjo pripravilo prireditev, ki so jo poimenovali Od paše do sira.
Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni šotor, so si lahko ogledali razstavo mlečnih izdelkov in starodavnega orodja za predelavo mleka, se zabavali ob kulturnem programu, zajahali
celo bika in se seveda do pozne noči zabavali ter zavrteli ob zvokih ansambla Veseli Dolenjci.
»Naša vas se je tri desetletja nazaj ponašala z več kot 80 kmetijami, ki so se ukvarjale z mlekarstvom. Danes je teh kmetij pet, morda šest. Jasno je, da smo kot otroci takrat živeli in se zabavali čisto drugače, saj je bilo naše otroštvo povezano s pašo živine. Takrat smo spadali v območje t. i. paše Pesniške doline. Spomini na to so ostali in živeli v naših pogovorih ob srečanjih in tako se je začela rojevati ideja o neke vrste uradni prireditvi, ki bi bila namenjena predstavitvi in obuditvi nekdanjega načina življenja tukaj. Sčasoma se je iz neformalnih srečanj na pobudo dvanajstih gasilcev, nekoč pastirjev, dokončno izoblikovala predstava, kako
Zanimiva razstava mlečnih izdelkov ter tradicionalnih orodij za predelavo mleka je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev; starejši so ob tem obujali spomine, kako so sir izdelovali nekoč.
oblikovati tovrstno prireditev in že lani, prvič, se je izkazala za zelo uspešno ter obiskano, letošnji obisk pa je dokaz, da se je prireditev dobro prijela in bo res postala tradicionalna,« je v svojem nagovoru med drugim poudaril predsednik PGD Mezgovci Franc Vrabl. Tudi občina Dornava je praznik Od
Kako se lahko smuča po treh smučkah hkrati? Težko in traja kar nekaj časa, da tekmovalci uskladijo svoje korake; se pa da ...
so morali prehoditi določeno razdaljo. Peta igra je bila na vročem nedeljskem popoldanskem soncu prav osvežilna in verjetno so si udeležbe zaželeli tudi gledalci, ki so se stiskali v senci dreves ali ob postavljenih točilnih pultih: tekmovalci so morali namreč preko glave sotekmo-valca prelivati vodo do zadnjega v vrsti, ki je preostanek zlil v kad. Tudi zadnji dve igri sta bili »osvežilne« narave; v šesti sta morala tekmovalca v paru
poiskati balon v bazenčku in ga predreti tako, da sta ga stisnila med svoja trebuha, v finalni igri pa so vse ekipe hkrati iskale kovanec na dnu bazena ...
Zmagovalci tudi letos uspešno zaključenih humornih iger niti niso pomembni, sodelovale pa so ekipe iz ŠD Njiverce, ekipa Pobrežje, ekipa Društvo podeželske mladine Ptuj in Kidričevo, ekipa Apače, ekipa Kavbojci iz Pobrežja, ekipa ŠD AS, ekipa TD Korant klub iz Dražencev,
ekipa z Dravinjskega Vrha in ekipa Obetavniki s Pobrežja.
Sicer pa je treba omeniti še eno, vedno bolj prepoznavno zanimivost, ki spremlja pobre-ške Igre brez meja; to je cvrenje in prodaja ocvrtega krompirčka - lani so ga v nekaj urah prodali dobrih 130 kilogramov! Koliko so ga pojedli letošnji obiskovalci, pa ob koncu iger še ni bilo znano.
SM
Dornava • Mednarodno ribiško tekmovanje
Zmaga ribičem iz Šempetra
Ribiška družina Dornava, ki jo vodi Janko Horvat, je minuli vikend uspešno izpeljala mednarodno ribiško tekmovanje, na katerem se je med seboj pomerilo kar 52 ribičev v 13 ekipah iz štirih držav.
Ena od možnosti za zabavo na tokratnem prazniku Od paše do sira je bila tudi »krotenje« bika oz. kako se obdržati na njegovem hrbtu; največ poguma so pokazali otroci ...
paše do sira že uvrstila v svoj seznam znanih tradicionalnih praznikov, med katerimi so še lükarski praznik, praznik žetve in kruha ter gobarski praznik.
Ob ogledu razstave v prostorih gasilskega doma so si obiskovalci številne dobrote lahko tudi privoščili, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za hladno tekočo osvežitev. V kulturnem programu so se predstavili mladi Lükarji iz domače OŠ, predice iz TD Polenšak, pastirice iz Mezgovcev, zapel je tudi moški oktet Dornava. Med zanimivostmi, ki so jih organizatorji letos pripravili za udeležence, pa je bil gotovo posebne vrste ribolov; z ribiško palico je bilo namreč treba »uloviti« srečko, ki je vsakemu »ribiču« prinesla porcijo slastno pečenih zeleni-kov. Ob tem pa so se najbolj pogumni lahko pomerili še v kro-tenju bika, seveda umetnega, z oblazinjenim podstavkom, da padci niso bili preveč boleči. Je pa treba priznati, da so največ poguma za sedenje na bikovem hrbtu pokazali otroci.
Barve slovenske zastave so zastopali ribiči iz RD Dornava, RD Juršinci, RD Majšperk, ŠRD Markovci, RD Lendava, RD Ormož, RD Šempeter in RD Ptuj. Štiri ekipe ribiških tekmovalcev pa so prišle iz tujine; in sicer dve ekipi iz sosednje Hrvaške, po ena pa iz Italije in Madžarske. Ribiči so tekmovali za najtežji ulov (z najmanj kazenskimi točkami) individualno in ekipno.
Med posamezniki so bili v štirih sektorjih razglašeni štirje zmagovalci: v sektorju A je zlato medaljo prejel Ferenc Balogh
iz Madžarske, v sektorju B je bil najboljši Zvonko Petek iz ŠRD Markovci, v sektorju C Robert Županec iz RD Lendava, v sektorju D pa Štefan Bednjanič iz RD Šempeter. Po posameznih sektorjih so bile ribičem podeljene še srebrne in bronaste medalje, najtežji ulov (4,120 kg) pa je nataknil na trnek Aleksander Črnela. Ekipna zmaga je letos šla v roke ribičem iz RD Šempeter, srebrni pokal so si prilovili ribiči iz RD Lendava, bronasti pokal pa ribiči iz RD Majšperk. Tekmovalce je ob podelitvi me-
dalj in pokalov pozdravil tudi dornavski župan Rajko Janže-kovič ter jim čestital, hkrati pa jih povabil na tekmovanje naslednje leto. Nad letošnjo udeležbo je bil navdušen tudi Horvat, ki se nadeja, da bo tekmovanje ribičev v prihodnje številčno in mednarodno še bolje zastopano. Prav vsem ribičem, ki so dva dni pridno namakali trnke v Pesnici in jezeru v t. i. dor-navski jami, pa so podelili tudi praktične nagrade.
SM
Najboljši ribiči z letošnjega mednarodnega ribiškega tekmovanja v Dornavi
Foto: SM
posamično in ekipno.
Foto: SM
Foto: SM
Golf
Na Ptuju do sobote profesionalni turnir
Stran 16
Atletika
V soboto in nedeljo na Ptuju DP U-23
Stran 16
Kolesarstvo
Gazvoda in Koren državna prvaka
Stran 17
Nogomet
Zavrč izstopil iz 2. SNL!
Stran 17
Strelstvo
Juršinčanom trije državni naslovi
Strani 18
EP 2008
Sreča je bila tokrat naklonjena Nemcem
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Ljubinko Drulovic, trener Drave
»Učil sem se od Robsona, Mourinha, Camacha, Matheusa ...
«
V začetku tedna je na Ptuj prispel eden najbolj znanih nogometašev, ki so doslej delali v Dravi. Gre za 40-letnega Lju-binka Drulovica, nekdanjega igralca Porta, Benfice in Partizana. V Dravi bo v naslednji sezoni glavni trener članskega
moštva.
Kako je prišlo do sodelovanja z Dravo, kakšno pogodbo ste podpisali z novimi delodajalci?
L. Drulovic: »Na začetku bi rad poudaril, da sem zadovoljen, da sem prišel v Slovenijo,
v ptujsko Dravo. Kolikor sem lahko spoznal v teh dneh, gre za urejen, perspektiven klub, ki želi napredovati. Naredil bom vse, da bi Drava igrala kvaliteten nogomet, ki bi zadovoljil gledalce in najzvestejše navijače. Vsekakor si želimo iz-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so pod vodstvom Ljubinka Drulovica v sredo trenirali v zares veliki vročini: na sliki sta Ivan Filipovič in lan Emeršič.
Črtomir Goznik
Ljubinko Drulovic, novi trener Drave
boljšati rezultate, ki jih je Drava dosegla v zadnji sezoni. S predsednikom kluba sem podpisal dvoletno pogodbo.«
Svoje najboljše igralske dni ste preživeli v evropskih velikanih: Portu, Ben-fici in Partizanu. Kakšen je občutek, ko trenersko kariero postavljate na Ptuju?
L. Drulovic: »Sem mlad trener, ki si želi zgraditi trenersko kariero od temeljev. Mislim, da je Drava po začetkih na Portugalskem in nekaj tekmah v Srbiji pri Borcu pravi izziv zame. Dobil sem priložnost delati v državi, ki je trenutno po organizacijski plati boljša od Srbije, morda tudi po kvalitetni. Prav zaradi tega smatram, da je to zame korak naprej na trenerski poti. Drava ima veliko talentiranih mladih igralcev, katerim lahko zaradi mojih igralskih izkušenj veliko pokažem. Večina jih sanja o igranju v takšnih klubih, zato jim lahko na tej poti pomagam.«
V svoji igralski karieri ste imeli priložnost delati z nekaterimi najbolj cenjenimi trenerji na svetu, Bobbyjem Robsonom, Josejem Mou-rinhom, Josejem Antoniem Camachom, Lotharjem Mat-heusom. Od katerega ste se največ naučili?
L. Drulovic: »Name je največji vtis naredil Anglež Bobby Robson, ki je bil moj trener v Portu. Lahko samo omenim, da je bil takrat njegov pomočnik Jose Mourinho, ki je sedaj najbolj iskan trener na svetu. Tudi Camacho pri Benfiki in Lothar Matheus pri Partizanu sta trenerja iz samega evropskega vrha, zato sem imel enkratno priložnost učenja od največjih mojstrov. Te moje izkušnje bom sedaj poskušal prenesti na igralce Drave, da bi lahko igrali agresiven in napadalen nogomet, ob tem pa tudi orga-
niziran.«
Ima Drava igralce, ki so sposobni igrati takšen nogomet?
L. Drulovic: »Mislim, da kvaliteta ni sporna. V osnovi si želim, da bi nogomet igrali z veseljem, da bi se ta radost videla tudi na igrišču. Vidim določene individualne kvalitete, ki pa se morajo stkati v celoto in morajo pomagati celotni ekipi do boljših rezultatov. Moj cilj je, da bi iz dobro organiziranega kolektiva izstopali kvalitetni posamezniki.«
Kaj uspešne trenerje dela »velike«?
L. Drulovic: »V prvi vrsti njihov karakter, ki se kaže v njihovem odnosu do ekipe, do igre. Na nek način so si vsi pridobili veliko izkušenj: Robson npr. pri treniranju angleške reprezentance, Matheus z igranjem v najboljših evropskih klubih. To pomeni, da imajo veliko izkušenj iz težkih situacij, to pa lahko uporabijo pri vodenju. Ta njihova »veličina« je velikokrat odločilno vplivala na rezultat ekip, ki so jih vodili. Najbolj očitno je to bilo pri Partizanu, ki ga je takrat prevzel Matheus: skoraj nihče ni verjel, da se lahko Partizan uvrsti v Ligo prvakov, predvsem zaradi veličine trenerja pa nam je to pozneje uspelo.«
L. Drulovič: »Izrazit primer uspešnega trenerja je Guus Hidink na klopi Rusije. To je še en dokaz, da lahko trener s takšno karizmo dvigne ekipo na višji nivo. Rusija je bila tudi doslej dobra reprezentanca, a ji je Hi-dink dodal nekatere pozitivne stvari, zaradi katerih jih je sedaj izredno težko premagati.«
Zlatko Zahovič, Jardel, Jorge Costa, Victor Baia ...
Igrali ste z nekaterimi zelo znanimi igralci, med njimi so bili tudi Zlatko Zahovič, Jardel, Jorge Costa, Victor Baia ...
L. Drulovic: »Res sem imel to srečo, da sem igral s temi igralci v zelo dobri generaciji Porta. Z njimi sem osvojil veliko lovorik, ob tem pa smo igrali zares dober in kvaliteten nogomet. Tudi napredek portugalskega nogometa, s katerim sem povezan zadnjih 16 let, je očiten: imajo eno najboljših evropskih in svetovni reprezentanc. Veliko so pridobili tudi z organizacijo evropskega prvenstva leta 2004, tako da imajo sedaj fenomenalne pogoje za delo. Imam rad portugalski način razmišljanja pri igranju nogometa, saj gojijo atraktiven in dopadljiv stil, ki na stadione privablja veliko gledalcev.«
Z Zlatkom Zahovičem ste odigrali precej sezon, sedaj sta spet zelo blizu: on je športni direktor Maribora, vi trener sosednje Drave.
L. Drulovic: »Z Zlatkom sva velika prijatelja, saj sva igrala tri leta skupaj v Portu in dve v Benfiki. V tem trenutku ima on z Mariborom veliko večje ambicije kot mi z Dravo, saj je on v klubu, ki ima v Sloveniji največ navijačev. Sami bomo poskušali narediti pozitivno sezono, tako da se bo o Dravi govorilo v lepem tonu. Moje delo je, da igralce prepričam in pripravim, da so tega sposobni in da si tega sami želijo. Ko pa se bova z Zlatkom srečala na zelenici v nasprotnih taborih, pa bom seveda naredil vse, da jih premagamo.«
Jože Mohorič
Golf • Profesionalni turnir na Ptuju
Organizatorji so bili kos neurju
Takole je Matjaž Gojčič izvedel začetni udarec na dobrodelnem turnirju.
V sredo se je s tekmovanjem kombiniranih moštev amaterjev in profesionalcev, imenovanim Pro Am, pričel turnir »Dobro jutro golf open presented by Raiffeisen bank« na Ptuju. Uvod v štiridnevno tekmovanje je imel tudi humanitarno noto, saj je organizator tri tisoč evrov podaril Zvezi prijateljev mladine. Rezultati so bili ta dan stranskega pomena. Na Ptuju smo lahko videli nekaj znanih obrazov iz sveta športa in javnega življenja. Med drugimi so nastopili: nekdanja šefa smučarjev, Tone Vogrinec ter Bojan Križaj, aktualni vodja slovenske nordijske reprezentance Primož Ulaga, bivši nogometni reprezentant Amir Karič, Željko Fundak, funkcionar NK Maribor ter še mnogo drugih. Organizatorji so dogodek popestrili z večerno modno revijo v Grand hotelu Primus v ptujskih Termah.
Zjutraj, pred tekmovanjem, je sicer Golf klub Ptuj kazal precej manj glamurozno podobo. Torkovo neurje, ki je divjalo po Štajerskem, je namreč povsem razdejalo že pripravljeno tek-movališče. Vipovski šotori so
V živo lahko rezultate spremljate preko spletne strani Alps toura: http://www.alpstourgolf.com/index3.shtml
bili »razmetani« po zelenici, nekateri so celo ležali v bližnjem potoku, veter je izruval številna drevesa, igralna površina je bila nastlana z vejevjem. S skrajnimi napori je organizatorjem le uspelo pravočasno popraviti nastalo škodo. »Garali smo od pete ure zjutraj. Mobilizirali smo petdeset delavcev, ki so nam priskočili na pomoč, da smo lahko postorili vse potrebno. Pripeljali smo tudi nove šotore, saj so bili nekateri povsem uničeni,« je povedal vodja organizacijskega odbora, Andrej Bauman.
V sredo ponoči je bilo vreme precej bolj prizanesljivo, tako da so prvi golfisti na travnato površino stopili že ob sedmi uri zjutraj. Med petnajstimi Slovenci je nastopila tudi trojica ptujskih tekmovalcev. Prvo ime je zagotovo domačin Matjaž Gojčič, igralca prihodnosti sta Aljaž Brumen in Grega Gregorinčič.
Za vstop v jutrišnji finale se
bodo potegovali tudi danes. Že ob sedmi uri bo v prvi skupini
igral Gregorinčič, Brumen ob 9.40 uri, Gojčič pa ob 11.20 uri. Končni zmagovalec bo znan jutri, podelitev nagrad najboljšim bo potekala ob 16. uri na zadnji, 18. luknji igrišča.
Uroš Gramc
Gojčič prvi dan dva udarca pod parom igrišča
Ptujčan Matjaž Gojčič je imel prvi dan profesionalnega turnirja Alps toura na Ptuju velike težave z bolečinami v hrtbu, zaradi česar je moral nekaj ur pred nastopom prejeti injekcijo proti bolečinam. Kljub temu je dosegel dober rezultat, saj je tekmovanje končal dva udarca pod parom igrišča, kar ga uvršča pod sam vrh trenutne razvstitve. Izmed slovenskih igralcev je enak rezultat dosegel še Grega Slabe.
Rokomet • 1. DRL (m)
Ormožani za uvod s Škofjeločani
Zveza rokometnih prvo-ligašev Slovenije (ZROPS) je v prijetnem ambientu na Gallusovem nabrežju v Ljubljani opravila žreb parov za sezono 2008/09, »ples kroglic« pa je določil, da se že v uvodnem krogu obeta prvovrsten rokometni posladek med igralci velenjskega Gorenja in koprskega Cimosa. Nova sezona se bo začela 13. septembra.
ZROPS je po odhodu podjetja MIK Celje še vedno v iskanju generalnega pokrovitelja lige, v novi sezoni pa bodo v najmočnejši slovenski rokometni ligi nastopili naslednji klubi: Celje Pivovarna Laško, Cimos
Koper, Gorenje Velenje, Trimo Trebnje, Gold Club, Ormož, Slovan, Prevent, Merkur, Rudar Trbovlje, Krka in Ribnica Riko hiše.
ZROPS je najboljšemu strelcu minule sezone Andražu Reparju, ki je v minulih štirih sezonah igral za trboveljski Rudar, v novi sezoni pa bo nosil dres škofjeloškega Merkurja, podelil posebno plaketo in karikaturo. Najboljši igralec minule sezone po izboru športnega časnika Ekipa je vratar Enid Tahirovic, ki bo kariero nadaljeval pri nemškem Gop-pingenu.
sta
Pari uvodnega kroga so: Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško, Ormož - Merkur, Prevent - Gold Club, Gorenje Velenje - Cimos Koper, Krka - Slovan in Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Ormoža bodo v uvodni tekmi novega prvenstva gostili ekipo Merkurja.
S tiskovne konference (od leve): predstavnik organizatorja Andrej Bauman in slovenski favoriti: Gregor Slabe, Matjaž Gojčič in Miha Studen.
Rezultati Pro Am turnirja:
1. mesto bruto: Alan Bi ha l (profesionalec), Gaber Burnik, Vlado Grčič in Miran Babnik
1.	mesto neto: Rok Pišek (profesionalec), Anže Logat, Črt Ivančič in Erik Sorbara
2.	mesto neto: Martin Rominger (profesionalec), Matej Boltauzer, Marko Rataj in Alenka Vogrinec
3.	mesto neto: Philip Rowe (profesionalec), Bojan Držaj, Robert Kokol in Alessandro Sartor
Atletikat • DP na Ptuju
A norma za OI pred domačo publiko?
V	soboto in nedeljo se na Mestnem stadionu Ptuj obeta zanimiva in kakovostna atletska prireditev - na državnem prvenstvu se bodo pomerili mlajši člani in članice do 23 let. Tekmovanje se oba dneva prične ob 15.30 uri, skupaj pa se bodo atleti pomerili v dvaj setih disciplinah v vsaki konkurenci. Po prijavah sodeč se pričakujejo odlični nastopi predvsem v šprinterskih, pa tudi v nekaterih tehničnih disciplinah.
V	središču zanimanja bo zagotovo domačinka Nina Kolarič, ki je edina atletinja z doseženo B normo za nastop na olimpijskih igrah med mlajšimi člani v Sloveniji. Ptučani bodo imeli v nedeljo ob 16.40 uri priložnost, da na domačem terenu pozdravijo in navijajo za najboljšo ptujsko športnico, ki je v odlični formi in pričakuje dolge skoke. Da je Kolaričeva pred domačim občinstvom zelo motivirana je dokazala lani, ko je prav tako na Ptuju dosegla svoj najboljši rezultat. Podpora s tribune pa jo lahko ponese do A norme za nastop na OI, ki znaša 672 centimetrov. Kot smo že večkrat poročali, ima Kolaričeva trenutno kot edina Slovenka v žepu B normo v skoku v daljino za nastop na OI (663 centimetrov je skočila sredi maja v Dolenjskih toplicah). V primeru, da katera
od konkurentk (posebej nevarna je Marija Šestak) skoči A normo, mora tud Kolaričeva doseči A normo, v nasprotnem primeru ostane doma. Glede na letošnjo formo se bosta Kolari-čevi v lovu na norme pridružila še dva Mariborčana, Sabina Veit (100 in 200 metrov) in Sebasti-jan Jagarinec (400 metrov).
Poleg Kolaričeve bodo člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj nastopili v osemnajstih disciplinah. V igri za kolaj-
ne bo tudi Laura Pajtler na 400 in 800 metrov, ki se ji forma v zadnjem času vzpenja. Po letošnjih rezultatih bi se morala brez posebnih težav uvrstiti na stopničke na 800 metrov, blizu pa je tudi na 400 metrov. Vedno hitrejši je tudi Mitja Horvat na 100 metrov, ki je pretekli konec tedna z rahlo pomočjo vetra tekel 10,93 sekunde. Sam pravi, da ima rezerve za še boljši rezultat, tako da si v soboto želi teči svoj osebni rekord, s
čimer bi postal najhitrjši Ptuj-čan do sedaj. Možnosti za kolajno ima tudi moška štafeta 4 x 100 metrov. Ptujski atletski delavci, ki tekmovanje organizirajo, vabijo vse ljubitelje atletike, da si tekmovanje ogledajo in z vzpodbujanjem s tribun pomagajo Kolaričevi in ostalim domačim atletom do čimboljših rezultatov.
UE

Nina Kolarič bo na Ptuju poskušala doseči A normo za olimpijske igre v Pekingu.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: UG
Foto: UG
Kolesarstvo • Državno prvenstvo v kronometru
Gazvoda niza državne naslove,
Koren še bolj prepričljiv
Ptujski kolesarji so odlično nastopili na prvem od treh državnih prvenstev, ki si sledijo v nizu. V sredo je bil v Solkanu pri Novi Gorici na sporedu posamični kronometer, perut-ninarji pa so pobrali dve zlati odličji v najprestižnejših kategorijah. V kategoriji članov Elite je bil najhitrejši Gregor Gazvoda, med člani do 23 let pa Kristjan Koren. Oba sta naslov osvojila že lansko leto, s to razliko, da Koren takrat še ni bil član ptujskega kluba.
Gazvoda je na 37.9 kilometra dolgi progi ugnal Novomešča-na Jureta Zrimška in domačina Mateja Mugerlija ter s tem zabeležil drugo zmago v sezoni v kronometru ter tretjo skupno. Bil je najboljši na vseh vmesnih časih, na prvem je imel pred Mugerlijem šest sekund prednosti, proti cilju pa je ta le naraščala. »Startal sem kot zadnji in imel to možnost, da kontroliram čase nasprotnikov. Vse do zadnjih kilometrov mi ni bilo potrebno voziti na vso moč, ob koncu pa sem dal vse od sebe. Pred dirko sem upal, da mi bo uspelo ponovno osvojiti državni naslov, vesel sem, da mi je uspelo,« je svoj tretji članski naslov komentiral Gregor Gazvoda. Korenu se je oddolžil za lanski poraz v absolutni kategoriji, letos ga je prehitel za štirinajst sekund. Odlično je kolesaril tudi Andrej Omulec, ki je le za las zgrešil uvrstitev na zmagovalni oder. Za tretje uvrščenim Mu-gerlijem je zaostal za pičle štiri sekunde.
V reprezentanci le najboljši
V kategoriji mlajših članov
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj)
je bil Kristjan Koren še bolj prepričljiv kot njegov starejši klubski kolega in je zanesljivo osvojil naslov državnega prvaka. Lenarčana Jožeta Sene-koviča je prehitel za skoraj dve minuti, kolesar kranjske Save Blaž Furdi je zaostal še minuto več. V svoji zadnji sezoni med mlajšimi člani je eden glavnih slovenskih favoritov za visoko uvrstitev na bližajočem se evropskem prvenstvu v Italiji. »Namenoma sem izpustil dirko po Sloveniji, da se lahko v miru pripravim na to tekmovanje. Časa za popravke ni več dosti, prvenstvo se prične že prihodnji teden. Sem dobro pripravljen, čeprav sem lansko leto na tej progi dosegel za ni-anso boljši čas. Treniram obe disciplini, saj bom nastopil na cestni dirki in v kronometru,«
je po zmagoslavju povedal Koren. V uri resnice mu bo družbo v Aroni delal Seneko-vič. Slovenija ima sicer pravico nastopiti s tremi tekmovalci, a se je selektor Martin Hvastija zaradi slabše pripravljenosti ostalih odločil le za štajersko dvojico. Pravi, da nikogar ne bo peljal na izlet.
V kategoriji mladincev sta zmagi osvojila Jan Tratnik (Hit Gorica) in Jan Polanc (Sava). Od trojice mladih pe-rutninarjev se je najvišje uvrstil Tomaž Bauman, ki je osvojil šesto mesto. Po polovici 18,9 kilometrov dolge proge je dišalo celo še po tretjem ptujskem zlatu, saj je imel drugi vmesni čas, a po obratu ni več zmogel visokega ritma in sanje o medalji so splavale po vodi. V zelo izenačeni dirki je za zma-
Atletika • Mladinsko državno prvenstvo v Mariboru
Najuspešnejše v zadnjih desetih letih
Na atletskem stadionu Poljane v Mariboru je prejšnjo soboto in nedeljo potekalo državno prvenstvo v mladinski konkurenci. Z vidika Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je bilo tekmovanje najuspešnejše v zadnjih desetih letih.
Glavni razlog za to gre pripisati dejstvu, da je še lani uspešna generacija mlajših mladincev prestopila v mladinsko kategorijo in takoj posegla po najvišjih uvrstitvah. Skupna bera iz Maribora znaša 3 zlata in 3 bronasta odličja. Prvo ime ptujske mladinske atletike je nedvomno Laura Pajtler, ki je tokrat zmagala na 400 in 800 metrov. Prvi dan je konkurenco na 400 metrov pustila za sabo za dobro sekundo (56,83 sekunde), drugi dan pa je bila razlika na 800 metrov še večja, zmagala pa je rutinirano s časom 2 minuti in 18,65 sekunde. Pajtlerjeva je v lanski sezoni v obeh disciplinah dosegla že boljše rezultate, ki pa tokrat niso bilo toliko v ospredju kot uvrstitve, saj je sama merilo kvalitete v obeh disciplinah v Sloveniji. Po mnenju njenega
trenerja Francija Ivančiča, je že sedaj pripravljena doseči boljše rezultate. Priložnost za to bo imela ta konec tedna, ko bo na Mestnem stadionu Ptuj državno prvenstvo za mlajše člane do 23 let in kasneje na
članskem državnem prvenstvu.
Tretji naslov državne prvakinje je prispevala Maja Veselič na 3000 metrov, ki jih je pretekla v času 10 minut in 55,85 sekunde. V Mariboru se ji je
Foto: Črtomir Goznik
Laura Pajtler je takole narekovala tempo teka na 800 metrov.
poznala utrujenost iz predhod-njih tekmovanj, vseeno pa je razdaljo pretekla s precejšnjim naskokom pred zasledovalka-mi. Na polovico krajši razdalji je bila Veseličeva tretja s časom 4 minute 58,45 sekund. V »formuli 1« atletike, teku na 100 metrov, je nase ponovno opozoril Mitja Horvat z osvojenim tretjim mestom. V finalnem nastopu se je spustil pod za mladince magično mejo 11 sekund (10,95 sekunde; veter + 2,2 metra na sekundo). V kvalifikacijskem nastopu je bil še hitrejši - 10,93 sekunde ob vetru 3,5 metra na sekundo v hrbet. Horvat je svoj delež prispeval tudi k tretjemu mestu štafete 4 x 100 metrov (43,88 sekunde), ki so jo sestavljali še Sandi Kukovec, Aleksander Kelenc in Domen Čer-nivec. Tretjo bronasto odličje je prispeval Matej Krušič v suvanju 6-kilogramske krogle. Orodje je pristalo pri 14,68 metra, naslednji dan pa se mu je s četrtim mestom izmuznila kolajna v metu diska (40,30 metra).
UE
DP v kronometru, rezultati:
člani Elite, 37.9 km:
1.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj) 47:30
2.	Jure Zrimšek (Adria Mobil) +0.34
3.	Matej Mugerli (Liquigas) +0.46
4.	Andrej Omulec (Perutnina Ptuj) +0.50 8. Luka Rakuša (Perutnina Ptuj)
Mlajši člani, 37.9 km:
1.	Kristijan Koren - Perutnina Ptuj 47:44
2.	Jože Senekovič - Adria Mobil 49:28
3.	Blaž Furdi - Sava Kranj 50:39
prvaka v kategoriji Amaterji C. 18 kilometrov dolgo progo je prevozil s povprečno hitrostjo 45 kilometrov na uro, kar je bilo dovolj, da je premagal favorita Gregorja Vido. »Vida je letos že trikrat zmagal v kro-nometru, zato sem še toliko bolj vesel tega naslova. Imam tudi državni naslov iz cestne dirke, upam, da mi uspe dodati še gorsko lovoriko. Dirka bo na sporedu čez dva meseca. Po počitnicah bom moči usmeril v to, da mi uspe kar zmorejo le redki,« visokih ciljev ni skrival
Vantur.
Državna prvenstva se s kro-nometrov šele pričenjajo. Letos so vsa strnjena v junijski čas. Že danes se bodo kolesarji potegovali za medalje na cesti proti vrhu Krvavca, v nedeljo bo v Mirni peči na Dolenjskem potekala cestna dirka. Počivajo pa ne niti hrvaški kolesarji, ki branijo barve ptujske Perutnine. Njih danes čaka vožnja v kronometru, v nedeljo pa še cestna dirka. Oboje bo letos potekalo na otoku Pagu.
Uroš Gramc
Foto: Marjan Kelener
govalcem zaostal le 20 sekund. Še več smole sta imela ptujska mlajša mladinca Blaž Zelenko in Marko Kuhar, ki sta bila
zaradi vožnje izven označene proge diskvalificirana.
Vantur po sledeh sovaščana
Sočasno je na Primorskem potekalo tudi državno prvenstvo rekreativcev. Od kolesarjev ptujskega kluba Bike EK Haloze sta se tekmovanja udeležila Andrej Guček in Miha Vantur. Prvi je bil zaradi po-drtja stožcev, ki sta označevala progo, tik pred ciljem diskvalificiran, slednji je šel po stopinjah svojega sovaščana iz Pečk pri Makolah, Gregorja Gazvo-de, in osvojil naslov državnega
Foto: Marjan Kelener
Kristijan Koren (KK Perutnina Ptuj)
Športni napovednik
Kasaške dirke v Ljutomeru
V sodelovanju s kasaško centralo in KK Ljutomer sta prireditelja nedeljskih dirk podjetji Mesocoop Hanžekovič iz Veržeja in Leona Makovec iz Ljutomera. Osrednja dirka je namenjena spominu na Janka Makoterja, nekdanjega odličnega tekmovalca KK Ljutomer. Na 1600 metrov dolgi stezi bo osmerica uvoženih kasačev poskušala zrušiti rekord iz spomladanskih dirk v Ljubljani (1:13,6). V šestih točkah sporeda bo sicer sodelovalo 56 kasačev. Pričetek dirk bo ob 14. uri.	(NŠ)
Zavrč izstopil iz 2. SNL!
V četrtek smo prejeli novico, da nogometaši Zavrča v naslednji tekmovalni sezoni ne bodo nastopili v 2. slovenski nogometni ligi. Kot eden izmed razlogov se omenja premajhno število mladih nogometašev, saj bi Zavrčani le težko zagotovili zahteve predpisane pogoje s strani NZS. Glavni razlog pa se po vsej verjetnosti skriva drugje: nekateri nogometaši bi naj šli predaleč v svojih zahtevah po povišanju denarnih nadomestil. Odstopno izjavo o nesodelovanju v 2. SNL so na NZ Slovenije poslali včeraj (v četrtek).
Čeprav so se govorice o tem bolj ali manj glasno pojavljale že več kot mesec dni, so ljubitelji nogometa na našem področju verjeli, da do tega scenarija vendarle ne bo prišlo. Zavrč tako najverjetneje čaka selitev v najnižjo ligo, kjer bodo poskušali spet uveljavljati mlade nogometaše in se z njimi vzpenjati po ligah navzgor. »Dokazali smo, da se lahko enakovredno kosamo z vsemi drugoligaši, zato to za nas ni noben poraz. Še naprej bomo skrbeli za uveljavitev mladih nogometašev in za prekrasen objekt, ki ga imamo v Zavrču,« je povedal Miran Vuk. Več v torkovi številki Štajerskega tednika.	(DK, JM)
Strelstvo • 18. DP z MK orožjem
Trije naslovi za SD Juršince!
V soboto se je na centralnem strelišču v Ljubljani odvijalo 18. državno prvenstvo v streljanju z MK orožjem. V najštevilčnejši in za nas najbolj zanimivi disciplini, MK pištoli proste izbire, so strelci Sd Juršinci pobrali vse tri naslove državnih prvakov, dva v posamični konkurenci in še tretjega v ekipnem seštevku, ter tako postali naj-trofejnejše društvo 18.DP!
Med člani je veliko presenečenje pripravil juršinski strelec Simon Simonič ml., ki je s 543 krogi postal državni prvak v sezoni 2008. S tem je dvema naslovoma iz mladinske kategorije dodal še svoj prvi naslov članskega državnega prvaka. »Hladen tuš« pa je doživel prvi favorit prvenstva, kidričevski strelec Boštjan Simonič, ki je s svojim najslabšim izidom sezone, 539 krogov, končal pod svojimi pričakovanji na 3. mestu. Med oba Simoniča se je z 2. mestom vrinil grosupeljski strelec Franci Ivanc s 541 krogi. Zadnje priprave in rezultati s tekmovanj pred prvenstvom so pri obeh Simoničih nakazovale na ravno obraten trend v primerjavi z začetkom MK sezone; Boštjanu ni uspelo obdržati tako visokega in prepričljivega nivoja streljanja kot na prvih tekmovanjih, za razliko od njega pa je s pravilnim tem-piranjem forme Simonič mlajši največ pokazal ravno takrat, ko je to bilo najbolj pomembno. Na nehvaležnem 4. mestu je kljub dobremu strelj anju pristal drugi juršinski strelec Ludvik Pšajd s 538 krogi, ki je za tolažbo dosegel najboljši zadnji dve seriji (92 krogov). Kidričevski strelec Simon Simonič st. je s 530 krogi osvojil 8. mesto, pred osmoljencem prvenstva Simonom Bučanom iz Kopa-čevine, ki je podlegel pritisku
Foto: Simeon Gönc
Strelci SD Juršinci so povsem dominirali na 18. DP z MK orožjem v Ljubljani, kjer so osvojili kar 3 naslove državnih prvakov. Na sliki z leve: klubski trener Darko Pavlin, Ludvik Pšajd, Simon Simonič ml., Rok Pučko in Mirko Moleh.
odličnega rezultata na zadnjem tekmovanju pred prvenstvom (556 krogov!) in se s 527 krogi uvrstil šele na 9. mesto. Tretji juršinski strelec Mirko Moleh je s 522 krogi osvojil 12. mesto,
Jurček Lamot iz Kidričevega pa je s skromnimi 462 krogi zasedel 22. mesto. Med mladinci je z dosežkom 500 krogov svoj prvi naslov državnega prvaka osvojil mladi juršinski strelec
Simon Simonič, SD Juršinci:
»Na prvenstvo sem se podal povsem neobremenjeno, v stilu kar bo pa bo. Na začetku letošnje sezone sem zamenjal pištolo in sedaj streljam s povsem novo MK pištolo znamke Morini. Od začetka je bilo privajanje na pištolo in spremenjeni ročaj precej težavno, vendar so mi v zadnjem mesecu treningi uspevali vedno bolje in bolje. Prvi rezultati napredka so se pokazali že na zadnjem turnirju MK lige, kjer sem bil drugi s 546 krogi, tako da sem se prvenstva v Ljubljani udeležil dokaj samozavestno in z dobrim občutkom. Kljub slabšemu začetku v prvih dveh serijah sem se zbral in potem je tekma stekla z vsemi serijami čez 90 krogov. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojemu osebnemu sponzorju, Tovarni vozil Maribor, podjetju kjer sem tudi zaposlen, saj brez njihovega razumevanja za moje športne aktivnosti in vsestranske pomoči, ki mi jo nudijo, takšni uspehi ne bi bili mogoči.«
Nogomet • 22. Korantov pokal v Bukovcih
Stojnčani od 0:3 do zmage
Športno društvo Bukovci je minuli konec tedna organiziralo tradicionalni, 22. Korantov pokal v nogometu. Poleg domačinov so nastopile še ekipe iz Podvinc, Stojnc in Markov-cev. Kljub nekaterim prireditvam v okolici se je v dveh dneh zbralo lepo število gledalcev, ki so lahko videli dokaj dobre igre; upoštevati je treba dejstvo, da ekipa še niso pričele s pripravami.
V soboto sta se najprej po-
merili ekipi Podvinc in Stojnc. Po regularnem delu srečanja je bilo neodločeno (2:2), po streljanju enajstmetrovk pa so finalisti postali Stojnčani (6:7). V drugem srečanju so domačini premagali sosede iz Markovc (4:2), ter se uvrstili v finale.
V nedeljo so v srečanju za tretje mesto Podvinci premagali Markovce s 4:2. Še bolj zanimiv je bil finalni obračun. Domačini so odlično začeli in s tremi zadetki Mihaela Jerebiča
povedli 3:0. Ob takšnem vodstvu je slabe pol ure do konca srečanja še vse kazalo na to, da bo pokal ostal v Bukovcih. Da je nogomet nepredvidljiv in je v njem vse mogoče, pa se je pokazalo v teh zadnjih minutah, ko so Stojnčani zaigrali zelo dobro in do konca srečanja rezultat izenačili na 3:3. V loteriji streljanja iz bele točke so bili boljši nogometaši tretjeligaša iz Stojnc (6:7); s tem so ponovili uspeh iz lanskega leta.
Rok Pučko, ki se razvija v odličnega strelca tudi v tej disciplini na 50 metrov.
V	ekipnem seštevku članov so tako naslov ekipnega državnega prvaka iz lanske sezone obranili prav strelci SD Jur-šinci, ki so za nameček dosegli še letošnji najboljši ekipni rezultat (1603 krogi) ter tako slavili z veliko prednostjo 28 krogov pred zasledovalci. Ekipa SD Kidričevo je s 1531 krogi osvojila 4. mesto.
V	disciplinah s puško so dobre rezultate dosegali tudi ormoški strelci. V disciplinah za mlajše strelce je v trojnem položaju 3x10 strelov državni prvak postal Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, z 254 krogi, v disciplini 40 leže pa je osvojil
Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Mihael Jerebič, ki je dosegel pet zadetkov. Srečanja so sodili Robert Krajnc, Marjan Rajh, Gorazd Kodrič, Peter Marinič in Robert Jaušo-vec.
Danilo Klajnšek
NK Bukovci
Tekma za 3. mesto: POD-VINCI - MARKOVCI 4:2
Strelci za Podvince: Čeh, Zagoršek, Šebela, Toplak; za Markovce pa Klinc in Janže-kovič
PODVINCI: Šeruga, Čeh, Petek, Lah, Toplak, Belšak, Makovec, Petrovič, Zagoršek, Kuserbanj, Šebela.
MARKOVCI: Šmigoc, Horvat, Pilinger, Vilčnik, Horvat, Klinc, Golob, Kukovec, Janžekovič, Strelec. Igrali so še: Ambrož, Bezjak, Rampre, Kirbiš
Tekma za 1. mesto: STOJN-CI - BUKOVCI 7:6 (3:3)
Strelci za Stojnce: Rumež, Šmigoc, Habrun; za Bukovce: Mihael Jerebič tri
STOJNCI: Starčič, Janžekovič, Žnidarič, Rumež, Per-nek, Milošič, Klinger, Gaiser, Habrun, Rižnar. Igrali so še: Mlinarič, Strelec, Šmigoc, To-polovec.
BUKOVCI: Horvat, Strelec, Antolič, Vajda, Plohl, Kozel, Kokot, Majer, Herga, Jerebič, Rajh, Igrali so še: Meznarič, Bezjak, Frank, Kodrič, Štrafela, Vršič.
odlično 2. mesto z 248 krogi. Ormoške pionirke so bile nepremagljive v disciplini 3x10 strelov, kjer je zmagala Petra Vernik z 246 krogi, Melanie Habjanič pa je z 207 krogi osvojil 2. mesto. Petra je uspeh ponovila tudi v disciplini 30 strelov leže, kjer je zmagala z 248 krogi, Melanie pa je zasedla 4. mesto z 218 krogi. Iz drugega ormoškega kluba TS Ormož je Vesna Mele slavila v disciplini 3x20
strelov s 534 krogi, v disciplini 60 strelov leže pa je osvojila 4. mesto s 573 krogi. Med člani je dvojni naslov državnega prvaka osvojil nepremagljivi Rajmond Debevec, ki v zadnjem času ponovno navdušuje z rezultati čez 1180 krogov v svoji paradni-kraljevski disciplini 3x40 strelov, kjer še vedno drži svetovni rekord s 1186 krogi.
Simeon Gonc
Judo • Svetovni B pokal
Lea in Urška do 5. mesta
Celje 21. in 22. 6. - Na domači tekmi za Svetovni pokal, imenovani Dax Cup Celje, je najboljši rezultat uspel domačinoma Urški Žolnir in Roku Drakšiču, ki sta ugnala vse nasprotnike in stopila na najvišjo stopničko. V dresu naše reprezentance sta se tokrat izkazali tudi ptujski judoistki Lea Murko in Urška Urek z osvojitvijo 5. mesta.
Tekmovanje je bilo ena zadnjih preizkušenj pred olimpijskim turnirjem, zato je v mesto ob Savinji prispelo preko 400 tekmovalcev iz 30 držav. Urška Žolnir (JK Sankaku), ki bo na letošnjem olimpijskem turnirju v Pekingu branila bron iz Aten, na domačih blazinah pokala Dax, kot se ta tekma svetovnega B pokala uradno imenuje, ne pozna poraza. Tokrat je že četrtič zapored po letih 2005, 2006 in 2007 ugnala vse tekmice, med drugimi tudi Avstrijko Claudio Heill, ki ji je pot prekrižala prav v Atenah 2004. Takrat je Žolnirjeva proti Avstrijki izgubila in se namesto v finale morala podati v borbo za bron, medtem ko je bila He-
Foto: SK
Lea Murko je v Celju osvojila končno 5. mesto
illova na koncu srebrna. Tudi drugi dan svetovnega B-pokala je bil za slovensko reprezentanco uspešen. Roki Drakšič (JK Sankaku), ki se je šele zgodaj zjutraj v soboto vrnil z napornih priprav v Minsku, kjer sta moči merila skupaj z Matjažem Cerajem, prav tako potnikom na olimpijski turnir, je nastopil v kategoriji višje (do 66 kg) kot sicer nastopa (do 60 kg). To pa celjskega judoista ni ustavilo; na poti do finala je premagal dva ukrajinska in dva madžarska tekmeca, v finalu pa je z iponom suvereno opravil še z Nizozemcem Jasperjem de Jongom.
Dobro pripravljenost sta pokazali tudi ptujski judoistki, Urška Urek in Lea Murko. Urška je bila prvo kolo prosta, nato pa je ugnala Rusinjo Dzhulyetto Davtyan in se uvrstila v polfinale, kjer ni bila kos kasnejši zmagovalki najtežje kategorije Nemki Francizki Konitz. V boju za bron je Urška izgubila še proti drugi Nemki. Lea je uvodoma izgubila proti Britanki Michelle Rogers in se preselila v repasaž, kjer je ugnala Nizozemko Karin Van Diyk in Tunizijko Miled Houda, nato pa v boju za bron izgubila z reprezentančno sotekmoval-ko Regino Jernejc in osvojila 5. mesto.
Od Ptujčanov sta na turnirju nastopala še Ervin Vinko, ki je v kategoriji do 90 kg izgubil proti Poljaku Pawelu Plonskem in Klemen Fer-jan, ki je zmagal proti Nemcu Schimu in izgubil proti Madžaru, ter ostal brez repasaža, Celjski turnir je znova postregel z rekordno udeležbo, prireditelji pa že dve leti navijajo za selitev v večjo in predvsem »hladnejšo« dvorano Zlatorog, kjer bi se judoisti in judoistke lahko borili na štirih blazinah.
Sebi Kolednik
Izidi, moški:
do 60 kg: 1. James Millar (VB), 2. Frazer Will (Kan), 3. Toblas Engl-maler (Nem), 3. Matjaž Trbovc (Slo - JK Sankaku); do 66 kg:1. Roki Drakšič (Slo - JK Sankaku), 2. Jasper De Jong (Niz), 3. Bram Strlk (Niz), 3. Georgij Zantaraja (Ukr), 5. Igor Trbovc (Slo - JK Sankaku); do 73 kg: 1. Miklos Ungvari (Mad); do 81 kg:1. Robert Gess (Nem), 7. Aljaž Sedej (Slo - JK Bežigrad); do 90 kg: 1. Vladislav Potapov (Ukr), 2. Roberto Meloni (Ita), 3. Max Schirnhofer (Avt), 3. Milan Randl (Slk), 7. Igor Spa-sojevič (Slo - JK Koper); do 100 kg: 1. Dimitrij Peters (Nem); nad 100 kg: 1. Tedy Riner (Fra).
Ženske: do 48 kg: 1. Ljudmila Lusnikova (Ukr); do 52 kg: 1. Mareen Kraeh (Nem), 2. Petra Nareks (Slo), 3. Kitty Bravik (Niz), 3. Tatijana Lusnikova (Ukr); - do 57 kg: 1. Inga Kolidziej (Pol), 2. Tina Trstenjak (Slo), 3. Vesna Bukič (Slo), 3. Hedvig Karakas (Mad), 5. Ana Tatalovič (Slo); do 63 kg: 1. Urška Žolnir (Slo), 2. Claudia Heill (Avt), 3. Yvonne Boenisch (Nem), 3. Anicka van Emden (Niz); do 70 kg:1. Linda Bolder (Niz); do 78 kg:1. Heide Wollert (Nem), 2. Samantha Lowe (VBr), 3. Regina Jerneje (Slo), 3. Michelle Rogers (VBr), 5. Lea Murko (Slo - JK Drava); nad 78 kg: 1. Franziska Konitz (Nem), 2. Lucija Polavder (Slo), 3. Sandra Koeppen Zuckschwerdt (Nem), 3. Sarah Adlington (VBr), 5. Urška Urek (Slo - JK Drava).
Foto: DK
Nogomet • EP v Avstriji in Švici
Turke v Baslu zapustila boginja sreče, tokrat je bila bolj naklonjena Nemcem
Nemci so ponovno pred vrati raja. Trikratni evropski prvaki, naslove so osvojili leta 1972, 1980 in 1996, bodo ponovno zaigrali v finalu. Polfinalni dvoboj na stadionu St. Jakob Park v Baslu proti Turčiji so Nemci dobili tako rekoč v zadnjih trenutkih srečanja. Na prav tak način, kot so predhodne tri tekme dobili njihovi nasprotniki, Turki. Boginja sreče tokrat ni bila na strani fanatičnih bojevnikov z obrobja Azije in Evrope. Prvi polfinalni dvoboj je postregel z dobrim nogometom, predvsem z agresivno in napadalno igro varovancev Fatima Terima v prvem polčasu in preudarno in disciplinirano igri nemškega »Elfa« v drugem polčasu, ko so znali kaznovati vsako najmanjšo napako nasprotnika. Junak srečanja je bil zagotovo branilec Bayerna Philipp Lahm, ki je dosegel zmagoviti zadetek za varovance Joachima Lowa. Turki so na tem srečanju prvi zadeli in to že v 22 minuti, ko je Ugur Boral prvič matiral nemškega vratarja Jensa Lehmana, toda »Elf« je hitro vrnil udarec. Bastian Schweinsteiger, ki je tudi tokrat največ pretekel v nemški izbrani vrsti, je le 4 minute za tem utišal prvo radost turških navijačev. Nato je
Junak prvega polfinala, nemški branilec Philipp Lahm
minilo 53 minut, preden se je mreža ponovno zatresla. Po napaki najizkušenejšega turškega nogometaša, vratarja Rustuja, je Nemčija preko svojega »skakalca« Miroslava Klosea prišla v vodstvo, ki pa ni trajalo več kot šest minut, saj so Turki v 86. minuti izid preko Semira Senturka uspeli izenačiti.
Najlepši trenutki moje kariere
Ko je že kazalo na podaljške, je Nemčija strahovito udarila. Izjemno hitro akcijo je zaključil spretni in hitri Lahm ter zabil
poslednji žebelj v turško krsto. Ob tem pa prinesel najlepše darilo nemškim navijačem, ki so tudi tokrat okupirali švicarski Basel. Turški navijači, ki so vsi povprek jokali, enostavno niso mogli verjeti, da je konec njihovih sanj. Kljub temu pa so nogometaši Fatima Terima najprijetnejše presenečenje tega prvenstva. Kako močno so bili razočarani turški nogometaši po končani polfinalni tekmi priča tudi dolga tolažba Hamita Altintopa, ki je odigral svojo najboljšo partijo na tem prvenstvu, s strani klubskih »tovarišev« iz Bayerna, Schwe-
insteigera in Lahma. »Dokazali smo, da zmoremo. Naš cilje je bil finale in to nam je uspelo. Čeprav v igri nismo venomer blesteli, saj je bil v ospredju rezultat, smo povsem zasluženi prišli do zaključka prvenstva. Sedaj bo mnogo lažje, polni smo optimizma in novega navdiha, našim navijačem pa želimo prav na Dunaju pripraviti najlepše veselje,«
je po tekmi povedal strelec prvega nemškega zadetka Bastian Schweinsteiger. Najbolj pa se je zmage veselil nemški vratar Jens Lehman. »To je eden najlepših trenutkov moji karieri. S toliko emocije še nisem branil nobene tekme. Ekipa je pokazala pravi karakter in prepričan sem, da nas nihče več ne more ustaviti!«
Nemčija četrtič, Španija ali Rusija drugič
Drugi polfinale, ki je bil na Dunaju med Španijo in Rusijo je še trajal, ko smo morali zaključiti delo v naši redakciji, zato smo pustili odprti obe opciji. Španci bi se z zmago
50 let malega nogometa mestne občine Ptuj 1958 - 2008
Ptujski asi in špasi
Je še čas žoge. Minuli vikend je bil čas žoge. Ne samo pri sosedih, tudi pri nas. V športni dvorani Center se je zgodil jubilejni malonogometni turnir pod taktirko vodje organizacijskega odbora Jožeta Maučeca in gostitelja udeležencev Marjana Lenartiča.
»Mineva 50 let, ko smo se kot mulci' podili za žogo. Brcali smo pod različnimi imeni: Ruševine, Bloki, Ljutomerska, Park, Sejmišče, Biri, Benfica, Inter, Drava .... Bili ste del takrat-
ne ptujske nogometne srenje, zato dobrodošli,« je v svojem nagovoru povedal »Jošt«.
Pregovorna organizacijska sposobnost nogometnih za-gnancev je krasila to imenitno športno in družbeno srečanje s številnimi zanimivimi Ptujčani. Z začetnim udarcem ga je začel dr. Lojze Arko, ki ga je žogobr-carska mrzlica povsem prevzela. Prizorišče je bilo dodobra napolnjeno, saj so prišli gospodarstvenike in ostale spodbujat zvesti navijači in veljaki.
Za svoje ekipe so med drugimi nastopili še Janez Belšak, Adolf Kokol, Boris Perger, Slavko Vamberger, Ferdo Wewingerl, Drago Žlender, Marjan Pišek, Andrej Koter, Franc Maučec ...
Tekma tudi za zahtevne
Dvoboj med Interjem in Be-nifico je bil dinamičen, poln ritma, številnih akcij in priložnosti ter bi ga veljalo posnemati v vseh pogledih. Izkazala
Ekipa Interja danes, aktualna v letu 1965, od leve: Marjan Ratajc, Boris Perger, Jože Maučec, Ivan Klarič, Franc Maučec, Franc Krajnc in Marjan Lenartič.
sta se vratarja Milan Križe in Ivan Klarič, ki sta požrtvovalno ubranila nevarne strele proti svojim vratom. Odlično so nastopili strelci zadetkov Marjan Lenartič, Peter Ljubec, Franc Krajnc, Marjan Ratajc in Leopold Perger, ki je s ponosom pokazal svojo športno postavo v novi opremi. Ing. Drago Vobner je v modernem sakoju moralno bodril nekdanje soigralce, Alojz Korenjak pa je igral le vlogo selektorja in sedel na klopi. Čeprav so bili igralci Benfice športno zagnani, je bilo le čutiti, da njihove zavore na igrišču niso povsem popustile, saj so se bali morebitnih menjav.
Resnici na ljubo: polni elana sta bili tudi zasedbi Ljudski vrt in Sejem - Biri, med katerima se je že dobre pol ure pred začetkom uradnega dela ogreval Srdan Carli, sicer najboljši strelec tekmovanja.
»Kje je kaj piva?« je bilo slišati po koncu tekme v Interjevi slačilnici, kjer so se igralci ter strokovni štab veselili, Marjan pa je že dajal navodila, kako se bo slavilo na to praznično noč. »Ve se kam gremo,« je bil jasen »Futa«, ki pozna Pinčarjev mlin, kjer so stari športni prijatelji prebili del noči na soboto in si dali duška po napornem žogo-brcu. Štedil se ni nihče.
Ivo Kornik
Foto (FNM)
Turški selektor Fatim Terim ne more verjeti, da so se sanje končale.
že tretjič uvrstili v finale, Rusi pa bi že petič zaigrali v finalu. »Furija« se je naslova evropskega prvaka veselila davnega leta 1964, ko so v finalu ugnali prav predhodnike današnje ruske reprezentance, ekipo Sovjetske zveze (SSSR). Pa tudi Rusi imajo le eno lovoriko in to osvojeno na prvem evropskem prvenstvu leta 1960, ko so v finalu premagali takratno reprezentanco Jugoslavije. Le Nemcem bi bilo to že peto finale in četrta »trofeja« v kolikor bi v sobotnem finalu premagali svojega nasprotnika.
Tudi bitka za najboljšega strelca še ni končana, saj so v igri kar trije resni kandidati: Španec David Villa, ki je doslej štirikrat zatresel nasprotnikovo mrežo, Nemec Lukas Podolski in Rus Roman Pavličenko, ki sta dosegla tri
zadetke. Toda tudi Ballack in Klose, ki sta zadela po dvakrat še nista za odpis, saj finalni obračun ponuja izjemno veliko možnosti. V dosedanjih 29 tekmah in 322 udarcih v okvir vrat je padlo kar 73 golov, kar je v povprečju kar dva in pol gola na tekmo (vsak četrti strel na gol je zadel v polno). Podobno statistično povprečje pa imajo tudi rumeni kartoni, čeprav lahko rečemo, da je tudi disciplina igralcev na visokem nivoju, saj je večina kartonov padla v t. i. »žaru borbe«. Sodniki so v vseh 29 tekmah pokazali 116 rumenih kartonov, torej štiri na tekmo, od tega največ na tekmi med Švico in Portugalsko, kar osem. Sodniki so na tem EP pokazali le tri rdeče kartone.
Iz Dunaja Franc Nani Matjašič
Nepopisno veselje nemških nogometašev
Mali nogomet
Foto (FNM)
DMN Lenart
A - liga
Rezultati 22., zadnjega kroga:
KMN Cerkv. G. pri Ant. ml. II - KMN Sv. Trojica-legija 0:3 b.b. (/:/), ŠD Vitomarci - KMN Torpedo 05 3:5 (1:2), Pizz. Vin. trta Voličina - KMN Benedikt 3:0 b.b. (/:/), ŠD Trnovska vas - Orfej 2:3 (1:1), ŠD Zavrh - KMN Remos 7:5 (2:2), ZGD. slik. B. Gori-čan - KMN Mitmau 4:2 (1:2).
1.	TORPEDO 05 22 16 2 4 125:75 50
2.	SLIK. GORIČAN 22 14 2 6 82:66 44
3.	KMN REMOS 22 14 0 8 130:75 42
4.	VOLIČINA 22 13 2 7 94:90 41
5.	KMN MITMAU 22 12 3 7 103:64 39
6.	SV. TROJICA LEG. 22 12 1 9 87:72 37
7.	TRNOVSKA VAS 22 10 5 7 102:86 35
8.	ŠD ZAVRH 22 9 4 9 74:77 31
9.	VITOMARCI (-1) 22 6 3 13 76:101 20
10.	ORFEJ 22 6 0 16 73:138 18
11.	CERKV. II (-10) 22 5 2 15 64:90 7
12.	BENEDIKT (-6) 22 3 0 19 59:135 3
C - Liga
Rezultati 21., zadnjega kroga:
ŠD Pernica veterani - KMN Benedikt ml. 4:4 (2:1), KMN Cerkv.G. pri Ant. ml. III - KMN Mobicom 0:3 b.b. (/:/), ŠD Pernica mladi - ŠND Old Boys mlajši 8:0 (3:0). Prosta je bila ekipa Bar Oaza.
1.	KMN MOBICOM 18 15 1 2 141:52 46
2.	OLD BOYS-ML. 18 13 0 5 129:63 39
3.	PERNICA MLADI 18 10 0 8 120:89 30
4.	PERNICA VET. (-1) 18 9 2 7 81:80 28
5.	BENEDIKT ml. (-1) 18 8 1 9 65:92 24
6.	BAR OAZA (-3) 18 5 1 12 75:142 13
7.	CERKV. ml. III (-3) 18 0 1 17 27:120 -2
Naslednja sezona se prične septembra.
Zmago Šalamun
ŠD Juršinci
Rezultati 6. kroga: Okrepčevalnica pri stolpu - Bar Žabica 5:1, ŠD Po-lenšak - ŠD Juršinci 3:4, Inox ograje
-	Veterani Juršinci 5:2, Vin. Toplak
-	Kuki dom 2:3, Fotex - Mit Mau 1:6.
1.	OKR. PRI STOLPU
2.	KMN MIT MAU
3.	REMOS
4.	INOX OGRAJE
5.	ŠD POLENŠAK
6.	KUKI DOM
7.	ŠD JURŠINCI
8.	VIN. TOPLAK
9.	BAR ŽABICA
10.	FOTEX
11.	VET. JURŠINCI
28:6	15
19:7	13
13:5	11
16:13	9
16:15	9
10:14	9
15:22	9
12:15	6
15:18	6
9:21	3
5:23	0
Pari 7. kroga (27. 6.): 19:45 Kuki dom - Fotex, 20:25 Vet. Juršinci - ŠD Polenšak, 21:05 ŠD. Juršinci - Vin. Toplak, 21:45 Bar Žabica - Inox ograje, 22:25 Remos - Okr. Pri stolpu.
Franc Kukovec
Foto (FNM)
Runeč • Srečanje generacij (2.)
Vesel nasmeh in topel stisk roke ...
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Letošnja zadnja majska sobota se je kopala v soncu. Sonce je bilo tudi v srcih vseh, ki so se ta dan zgrinjali k stari šoli z novo obleko, ki je mnoga desetletja vzgajala in dajala znanje učencem šolskega okoliša. Predniki so jo postavili na pravo mesto, da je bila vidna daleč naokoli, kot začetek nečesa novega za vsako mlado življenje.
Vse, kar se je ta dan dogajalo, je bilo nekaj enkratnega, neponovljivega. Vsem so žarele oči, tako nekdanjih šolarjem pa tudi učiteljem, ki so prišli, predvsem tisti nekoliko mlajši, v lepem številu. Vsakega učitelja in tudi učenca si se razveselil. Sama sem na tej šoli poučevala od jeseni 1960 do konca maja 1962. Ne ravno dolgo, vendar dovolj dolgo, da so se mi vsi ti šolarji, pa tudi njihovi starši, vtisnili v neizbrisen spomin. Vsi smo ta dopoldan iskali svojo mladost, mi, ki smo že zašli v zgodnjo jesen življenje in tisti, ki so tod nabirali prve korake učenosti. Vse je bilo veselo in nasmejano. Prihajali so, mi stisnili roko in ob tem dejali tisto obvezno: »Me še poznate, se me spomnite, pa saj se niste nič spremenili, saj ste še vedno taki kot takrat, ko smo še vsi
'hodili v šolo'.« Seveda, vendar je od takrat minilo že polnih šestinštirideset let. Smo se spremenili, mogoče po drugačni plati, vendar sončnega nasmeha in veselja smo bili vsi veseli.
Česa se najbolj spominjam iz tega obdobja. V prvi vrsti je bila to voda, ki je tod po teh bregovih ni bilo ravno v izobilju. O vodovodu pa je bilo še zelo daleč, v te kraje je prišel šele v letu 1986. Ponjo smo hodili v Globočino, to je bil dober izvir v dolini. Navkreber si težko vlekel vedro, vedno smo je prinesli samo polovico. Drugo so bile naše »hiške«, viničarije, kjer smo učitelji stanovali, in tudi miške, ki so nam v zimskih mesecih delale družno. Kot tretje so bili blatni kolovozi, ki jih ne bi imenovali ceste. Danes so to lepe, sicer bolj ozke, vendar asfaltirane ceste in poti. Tudi moje šolarje bi omenila. Čeprav veseli, razigrani, kot pač otroci so, je bilo vseskozi čutiti spoštljiv, prijateljski odnos do učiteljev. Takšen odnos so imeli tudi njihovi starši.
Še posebej v lepem spominu imam bližnje sosede šole Novakove, Gusteka, ki je bil nam mladim skoraj kot oče. Bil je poln dobrih idej in na-
Učenci šestega razreda v šol. letu 1960/61 skupaj z učitelji.
Benjamina Meško, domačinka iz Lahoncev, je svojo učiteljsko pot pričela na Runču. Sem še vedno rada zahaja.
svetov, s slamo krita domačija Micike in Gusteka v neposredni bližini šole pa vedno odprta hiša, kamor smo se zatekali, ko smo bili v stiski. Sicer pa je tudi njihova hčerka Marijica obiskovala mariborsko učiteljišče in kasneje skupaj z možem Jožetom Salajem dolga leta poučevala na runški šoli.
Veliko je ljudi, ki so tako ali drugače zaznamovali moje delo na tej oddaljeni šoli. Kolegica Marta Polak - Lasbaher, Benjamina Meško - Jurič, Mija in Bojan Oberčkal, pa Rozika in Lojze Klemenčič, kuharica Mimika in čistilka Julika. Ne smem pa pozabiti omeniti Erne Meško, naše resnične prijateljice iz Lahoncev, žal je pred leti umrla in sem jo na srečanju resnično pogrešala, ter njene hčerke Majde, ki je bila takrat v osmem razredu osnovne šole, in še mnogi drugi. Kdo ve, kam so se mnogi razkropili. Marsikoga med njimi bi rada ponovno srečala in z njim poklepetala.
Kot je v svojem nagovoru ob našem srečanju omenil Mirko Novak, na šoli je skupaj z ženo Nado preživel osem let, smo na Runeč prihajali večinoma mladi učitelji in tod učiteljevali različno dolga obdobja.
»Pa ni na šoli manjkalo samo učiteljev, nenehno je bil prisoten problem financ in opreme, učila, obnova prostorov. Žal, bila je pač šola na obrobju. Zadnji v takratni občini, še v sedemdesetih letih, smo imeli v razredu klopi - štirise-de, pa zbledele, kdo ve koliko stare stenske slike in globus, ki mu je manjkala Južna Amerika. Pa nam je bilo z učenci, sosedi in okoljem kljub vsemu lepo. Danes bi temu rekli, prava idilika,«je med drugim povedal Mirko Novak.
O vsem tistem, kar smo se učili na učiteljišču, še posebej o učnih pripomočkih, jih tukaj nismo imeli. Tabla, kreda, tabelska slika in učiteljeva razlaga. In smo kljub vsemu otroke veliko naučili. Marsi-
kaj smo morali narediti sami, vendar nam ni bilo težko. Bili smo mladi, željni dela, pomagali smo si med sabo in gojili pristne medsebojne tovariške odnose. O slednjih ne bi mogla ravno trditi na ormoški šoli, kamor sem šla leta 1962. Še posebej smo se vsi tisti, ki smo v začetku šestdesetih let in tudi kasneje učili na tej šoli, naučili spoštovati vodo.
»Kljub temu da v šoli danes več ne zvoni šolski zvonec, pa je runška šola še vedno povezana z nami,« je med drugim omenil mag. Bojan Burgar, ravnatelj OŠ Ormož. V nadaljevanju pa dodaja, da so šolo, ki je danes vsa lepa v novi preobleki, zaznamovale številne generacije učencev in učiteljev, ki so v različnih družbenih in zgodovinskih obdobjih prihajali in odhajali skozi šolska vrata. Učence je vodila radovedna želja po znanju in odkrivanju novega ter neznanega, učitelje pa hotenje po opravljanju plemenitega poslanstva - vzgajati in učiti. Vse to pa je pomembno za kraj, krajane in njihove otroke.
»Žal so bile razmere v za-
četku devetdesetih let prejšnjega stoletja runški šoli nenaklonjene. Kljub dobri volji in pripravljenosti krajanov in vseh, ki smo s šolo živeli, bo šolsko leto 1990/91 zapisano v njeni zgodovini kot leto, ko je ob pridobitvi nove šolske zgradbe v Ivanjkovcih, sicer velika pridobitev za tamkajšnjo krajevno skupnost, šola na Runču prenehala svoje uč-no-vzgojno poslanstvo. Šola v kraju pa ostaja spomenik, ki ga ne smemo pozabiti. Ostaja kot spomin na središče kulturnega in družabnega življenja ter druženja krajanov. Kot njen desetletni ravnatelj v povezavi z OŠ Ormož vedno znova s ponosom zrem na njeno poslanstvo, ki ga je opravljala skozi čas kot povezovalna veriga za ljudi in kraj. Naj nas povezuje še naprej,« sklene svoje misli o »visoki šoli« Runeč mag. Bojan Burgar.
Za konec samo še tole: želja vseh nas je, da se čez čas ponovno srečamo in obujamo spomine na čas naše mladosti in ko je bil svet še nekoliko drugačen.
Vida Topolovec
Svojo učiteljsko pot je pričel na Runču tudi Mirko Novak. Mopeda, ki mu ga je obljubil takratni ravnatelj Zlatko, ni dobil. Kljub temu je na šoli vztrajal osem let, dve leti manj pa njegova žena Nada. Na majskem srečanju je bil slavnostni govornik.
Dva nekdanja učenca, dve različni generaciji, mama Mimika in sin Zlatko Štuhec. Obeh se še posebej učitelji, še bolje učiteljice, radi spominjamo. Zlatko nam je v puti iz Globočine nosil svežo vodo, Mimika, ki je na majskem srečanju prejela diplomo kot najstarejša prisotna nekdanja učenka, pa nam je pomagala pri mnogih drugih rečeh. Danes šteje častitljivih 80 let. Na vse nas, ki smo tod učili, ima lepe spomine. Enako tudi mi.
Med starejšo generacijo, ki je na »visoki šoli Runeč« nabirala učenost pred drugo vojno in po njej, je tudi Magdalena Vrabl, ki se še posebej z veliko ljubeznijo spominja svoje takratne učiteljice Berte Zalezina.
Nagradno turistično vprašanje .
Jutri na pečen francoski krompir
Prvi julijski dnevi bodo na Ptujskem v znamenju tradicionalne študentske prireditve, Bazenov energije v Termah Ptuj. Zgodil pa se bo tudi toliko pričakovan Ovinek2, komedija, ki prihaja med ptujsko občinstvo deset let in en dan po prvem Ovinku, ki je luč sveta zagledal 2. julija leta 1998 na dvorišču dominikanskega samostana. Premiera Ovinka2 bo na dvorišču Revivisa 1, v Krempljevi ulici 1 na Ptuju. S tem bo še eno ptujsko dvorišče oživelo v novem duhu. Na podobno oživitev čakajo še druga ptujska dvorišča v starem mestnem jedru. Jutri pa bo na Ptuju vseslovenska Prangerijada, na kateri bodo sodelovala TD iz mest, krajev in trgov, ki imajo prangerje.
Letošnja slovenska Prangerijada se bo začela jutri ob 9.30 na Sloven-
skem trgu na Ptuju. Kraji, mesta in trgi, ki imajo prangerje, bodo pred-
Foto: Črtomir Goznik
Na srednjeveški tržnici letošnje slovenske Prangerijade bodo kraji, trgi in mesta s prangerji svojo ponudbo prestavljali na dvanajstih stojnicah.
stavili sojenja izpred nekaj stoletij, ko še niso delovala sodišča in sodniki za prekrške, kot je to danes, pri tem pa se bodo potrudili, da bi bila predstavitev čim bliže originalu. Tatove in druge zlikovce so takrat postavljali na prangerje. Ptujski pranger, Orfejevev spomenik, je eden najlepših in največjih. Slovenska turistična društva bodo na Pran-gerijadi predstavila tudi ponudbo svojih krajev, vključno z dobrotami. Ptujsko turistično društvo, ki je letošnji organizator vseslovenske Pran-gerijade v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, pa bo obiskovalcem ponudilo tudi srednjeveško pojedino, pečen francoski krompir.
Turistična zveza Slovenije veliko pozornost namenja tudi delu z mladimi. Pod geslom Turizem smo ljudje z ozaveščanjem za turizem začenjajo že pri najmlajših. Pred tremi leti so z igro Turizem pričeli organi-
zirane dejavnosti na izbrano temo v slovenskih vrtcih, letos jih sodeluje že 92. Že dobri dve desetletji poteka projekt Turizmu pomaga lastna glava, v katerem je letos na temo Od zrna do mize sodelovalo 85 osnovnih šol s 1200 učenci. Prvič letos je festival potekal v okviru turistič-
ne tržnice. Objavljen pa je tudi že razpis za 23. festival Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Voda - zdravje - izziv za prihodnost, ki je tudi povezan s temo letošnjega dneva svetovnega turizma. Svetovna turistična organizacija je za letošnje geslo izbrala Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb. 27. septembra pa bo na Ptuju potekalo tudi srečanje predstavnikov najstarejših mest iz držav članic EU, ki se spopadajo z bolj ali manj podobnimi razvojnimi problemi. Prvotno so ga načrtovali v zadnjem tednu letošnjega maja.
Ptuj je prvič organiziral Prangeri-jado leta 1996. Pravilnega odgovora ni bilo, zato bomo nagrado prenesli v novi krog. Danes sprašujemo, kje na Ptuju raste osamosvojitvena lipa. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 4. julija.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (5.)
Z obale v notranjost
Kot nekdanja socialistična prestolnica, v času vladanja Sylvanusa Olympia, lahko najdemo pravcat trg, na katerem se bohoti mogočen spomenik socializmu in »proletaria-tu«, ki pa je seveda danes poraščen s podrastjem, in več kot očitno je, da so ljudje pozabili nanj. Danes je spomenik prav tako opomnik na kruto obdobje enostrankarskega, vojaškega političnega sistema generala Gnassingbéja Eyadéma, ki je s trdo roko vladal Togu vse do leta 2005, saj je prepovedal kakršnokoli spogledovanje s socializmom ali umorjenim predsednikom Olympiom. Petintri-desetletna vladavina vojaške hunte je onemogočila gospodarski razvoj Toga, tako da je danes to ena izmed najrevnejših držav v Zahodni Afriki.
V Lomeju sva se prvič srečala z lakoto, ki pa je kljub vsemu nisva povsem občutila, saj sva se več ali manj nahajala v le turističnih delih mesta, kjer praviloma le stežka srečaš lačne otroke, brezdomce ipd. Podobno kot vsa večja priobalna mesta je bil tudi Lome podvržen pokristjanjevanju, s
čimer se je postopoma izgubila tradicionalna vodoo oblika verovanja. Katoliške cerkve se nahajajo skoraj na vsakem koraku, pri čemer je še posebej všečna mestna katedrala sredi tržnice. Morebiti bi bilo mnogo bolje,
Foto: Uroš Zajdela
Prečudovita plaža prestolnice, ki pa ne izkorišča svojih turističnih potencialov.
Foto: Uroš Zajdela
Le korak od glavne promenade in že se znajdeš v tradicionalnem afriškem getu.
Po celodnevnem odkrivanju Lo- dnji dan odpravljala v Kpalime. meja sva se pozno zvečer s taksijem	Nadaljevanje prihodnjič
vrnila v najino hiško, saj sva se nasle-	Uroš Žajdela
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na ulice Lomeja, kjer seveda prevladujejo motoristi, ki mnogokrat predstavljajo nevarnost za pešce.
če bi država in druge mednarodne institucije financirale gradnjo in obnovo tradicionalnih sakralnih objektov, na osnovi katerih bi se ohranjala kultura, religija in etničnost.
V Lomeju pa sva bila priča tudi »skrbno« organizirani zdravstveni oskrbi. Namreč med najinim odkrivanjem mesta se je voznik taksi motorja zaletel v semafor ter pristal brez zavesti sredi glavne prometne žile v mestu. Fant je negibno ležal sredi cestišča, medtem ko so policisti, ki so se mimogrede nahajali le nekaj metrov stran, z nasmehom na obrazu spremljali celotno dogajanje. Šele nekaj minut po nesreči, potem ko se je nabrala že nepregledna množica radovednežev, so se odločili posredovati. A glej ga zlomka, namesto da bi pomagali ležečemu fantu, so se odločili najprej odstraniti motor, sledila je postavitev opozorilnih signalov in šele nato sta pristopila do poškodovanca. Brez kakršnekoli pomoči so ga preprosto pustili ležati na pločniku, pri čemer je pripekala nepredstavljiva vročina.
N0VICKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Termalni Park Terme Ptuj 4.7.2008 ob 13.00 BAZENI ENERGIJE
Preprodajo vstopnic: KPŠ, T1C Ptuj in recepcija apartmajskega naselja v Termah Ptuj Prodaja vstopnic na dan prireditve - recepcija Termalnega Parka
Itermalni Park Teme Ptuj 12. 7.2008 ob 20.30 FEEI THE PHIL COIllHS-THBinE SHOW
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj in recepcija Grand Hotela Primus
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče - vsak dan od 9.00 do 20.00
Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in soboto do 23.00
Ibristiaii vlakec PRIMUS EXPRESS
P0NEDEUEK-S0B0TA:
9.00 GH Primus - 9.30 M0 Ptuj	15.00 GH Primus -15.30 M0 Ptuj
10.00 GH Primus -10.30 M0 Ptuj	16.00 GH Primus -16.30 M0 Ptuj
Odrasli 2EUR, otroci (5-15 let) 1 EUR
't v
Termalni Park
Arm nuj
'7 v
Termalni Park
Term Ptuj
Termalni Park:
Terme Ptuj
Kuharski nasveti
Goste juhe in enolončnice
Enolončnica iz stročjega fižola
Sestavine (za 5 oseb):
3 čebule
2-3 žlice maščobe 1 rumena paprika
1	rdeča paprika 2-3 stroki česna
50 dag stročjega fižola
2	paradižnika
(ali paradižnikova mezga) 2 žlici moke
1/2 žličke mlete rdeče paprike voda po potrebi sol, timijan, kumina 1 žlica kisle smetane (po želji)
Čebulo na drobno narežemo in na maščobi rahlo spražimo. Dodamo drobno narezano rumeno in rdečo papriko ter česen in rahlo dušimo. Nato dodamo moko, jo rahlo spražimo, dodamo na večje kose narezan paradižnik, mleto rdečo papriko in zalijemo z vodo ali kostno juho. Dodamo na 2 do 3 centimetre narezan stročji fižol, začinimo in kuhamo do mehkega. Preden
postrežemo, dodamo kislo smetano. Zraven ponudimo žgance ali krompirjeve priloge.
Kremna juha iz korenja
Sestavine (za 5 oseb):
50 dag korenja 1 peteršiljeva korenina
1	čebula
10 dag zelene 3 stroki česna 1-2 žlici moke
2	žlici margarine
1-1,5 l juhe ali vode za zalivanje sol, poper, muškatni oreh zelen peteršilj 1 dl kisle smetane
Margarino stopimo v večjem loncu in ji dodamo sesekljano čebulo, fino naribano peteršiljevo korenino in zeleno ter narahlo spražimo. Še preden zelenjave spremeni barvo, dodamo grobo naribano korenje, moko in zalije-mo s kostno juho ali vodo. Juho solimo, dodamo lovorov list in kuhamo tako dolgo, da se zele-
njava zmehča. Juho pretlačimo, jo ponovno zavremo, začinimo s poprom in muškatom, ji izboljšamo okus s kislo smetano in ponudimo. Preden postrežemo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem.
Nadevani jajčevci
Sestavine (za 4 osebe):
4 srednje velike jajčevci 3 žlice olja
10-15 dag starega belega kruha 2 stroka česna 1 jajce
1 žica kisle smetane 1 žlica parmezana sol, poper, peteršilj
Oprane jajčevce po dolgem prerežemo, izdolbemo sredino in jih narahlo solimo in popra-mo. Posebej pripravimo nadev, tako da sesekljamo sredico jaj-čevcev, dodamo nariban star bel kruh ali drobtine, strt česen, peteršilj, parmezan, smetano, jajce, začimbe in peteršilj. Dobro premešamo. S tem nadevom napolnimo izdolbene jajčevce, jih damo v večjo kozico, v kateri smo segreli maščobo, prilijemo nekaj žlic vode ali juhe in jih pokrite dušimo 20 minut. Ponudimo kot samostojno jed.
Bučkini štruklji
Sestavine (za 5 oseb): Testo:
50 dag moke 5 dag masla 1 jajce ščep soli
4 dl tople vode (približno) Nadev:
1,5 kg olupljenih in naribanih bučk
10 dag masla
3-4 jajca
10 dag sladkorja
limonin sok
4 dl goste kisle smetane Premaz:
1,5 dl kisle smetane
Iz sestavin za testo zgnetemo gladko in mehko vlečeno testo. Testo gnetemo tako dolgo, da v testu nastanejo enakomerni zračni mehurčki. Testo premažemo z belim oljem in ga pustimo počivati vsaj 30 minut.
Posebej penasto umešamo maslo, sladkor, jajca in limono in na koncu primešamo olupljene in naribane bučke. Testo razvle-čemo kar se da tanko, premažemo s pripravljenim nadevom in zavijemo. Zavitek damo na po-maščen pekač in ga pred peko premažemo s kislo smetano. Pečemo pri 180 stopinja Celzija 45 minut.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Porod pri muci
Bralka Jana iz okolice Ptuja ima muco staro 6 let, mešanko, ki še ni imela mladičkov, saj so prej živeli v bloku in je bila muca samo v stanovanju. Preselili so se v novo hišo in kmalu je muca dobila trebušček. Bralko sedaj skrbi, kako se bo iztekel porod, če ni muca že prestara in kako lahko sama pomaga pri porodu.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
V začetku naj omenim, da škoda, da gospa Jana muce ni dala sterilizirati, ko je bila majhna in ko je bila v bloku. Muca v fazi pojatve oz. gonitve je prav glasna in zahtevna in če je v bloku zaprta, je to za lastnike lahko prav naporno. Seveda sedaj, ko so se preselili na vas, preživlja muca dneve tudi na prostem in domači okoliški mački so jo kmalu našli in tudi oplodili.
Brejost pri muci traja v povprečju od 58 do 62 dni. Problem pri izračunavanju časa do poroda je v tem, ker ne vemo, kdaj se je muca sparila s samčkom. Da se nekaj dogaja, posumimo šele, ko opazimo povečan trebušček pri muci. Od tega dne naprej je zaželeno, da muco vsakodnevno
opazujemo. Opazovati moramo njeno obnašanje, apetit, ali pije vodo, ali se crklja in prede, ali se umiva. Ko se približuje čas poroda, je muca že okrogla kot žogica, sploh če ima precej mladičkov v trebuščku. V tem času si pogosto bolj intenzivno želi nežnosti, crkljanja in v hiši si začne iskati prostor, kjer bo kotila. Muce po navadi nimajo rade prisotnosti ljudi ob porodu. Dostikrat je preveč vsiljivo kontroliranje, ali je vse v redu, lahko razlog, da muca zapusti dom in gre kotit drugam. Porod se začne z odtekanjem plodovnih vod in v kratkem času za tem je prvi mladiček že rojen. Kmalu za tem je zunaj drugi mladiček in tako naprej. Muca sama opravi vse, kar
Foto: E. Senčar
je potrebno, mladička osvobodi posteljice, ga liže in s tem masira in oživlja, pregrizne mu popkovino. Pomoč lastnika pri porodu je v tem, da občasno pogledamo k muci, preštejemo mladičke, preverimo, ali se muca močno napenja in tako v ozadju kontroliramo, da porod ne traja predolgo. Konkretno lahko pomagamo pri porodu pri tem, če opazimo, da muca težko iztiska mladička in vidimo, da ga polovica visi iz muce. V tem primeru ga s čistimi opranimi rokami primemo in nežno potegnemo iz porodnega kanala. Če se nam zdi, da porod traja predolgo, kar pomeni, da so razmiki med mladički, ki prihajajo na svet, daljši kot 2 uri, poiščemo pomoč veterinarja. Vzrok temu je lahko, da se je mladiček nepravilno postavil v porodni kanal in tako zaprl izhod še drugim mladičkom. Porod se tako ustavi. Če ne ukrepamo, pride do smrti mladičkov, ki so še v muci in kasneje posledično zaradi razpadanja le-teh do sepse, lahko tudi do smrti muce.
Kot sem opisal, porod pri muci je v bistvu za lastnika nezahtevna zadeva. Ko nismo prepričani, ali je vse v redu, pokličemo za nasvet veterinarja. Napredek veterinarske medicine in dobro opremljena veterinarska ustanova nam danes nudita tudi pri živalih, podobno kot pri ljudeh, spremljanje brejosti živali z ultrazvokom, v primeru težav pa takojšno diagnostiko z RTG ali UZ in seveda operativno pomoč, kar pomeni carski rez. Na voljo je tudi mleko za mačje mladičke, stekleničke z malimi dudami, kar uporabimo v primerih, ko muce nimajo mleka.
Veselje je pri hiši, ko gre za pričakovane mladičke. Opazovanje malih kosmatih kepic, ki so komaj zaživele in se borijo za seske, za življenje, nas navda z razmišljanjem in lepimi, toplimi občutki. Grozljivo in kruto pa je tam, kjer mami muci novorojene mladičke odvzamejo in ubijejo. Ta zločin nad naravo se na žalost prepogosto dogaja in takim brezsrčnežem, ki lahko storijo to dejanje, svetujem, naj prinesejo muco sterilizirat in tako preprečijo, da bi se to v prihodnje dogajalo. Mladičke, ki so že na svetu, pa pustijo dva meseca pri mami in kasneje obvestijo Društvo proti mučenju živali Ptuj, tel. 031 733454, ki bo s svojimi člani pomagalo najti nove lastnike. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v poletju
H 'IUDJH Deževna, nekoliko hladna cvetoča pomlad se je z mesecem rožnikom iztekla, ko se zelena vrtna narava z nadaljnjo rastjo in dozorevanjem njenih plodov prične predajati prihajajočemu vročemu poletju.
V SADNEM VRTU zaključujemo gnojenje oziroma dohranjevanje sadnega drevja, ki v obdobju pojenjavanja bujne rasti ob izteku pomladi kaže znake v zaostajanju rasti, bledika-vosti listja ter prevelikem osipu plodov, po stanju mladik ter zdravstvenem stanju pa še vendarle kaže dovolj moči za okrevanje ter da dohiti zamujeno v drugem poletju. Pri izbiri ter rabi gnojil za dohranjevanje uporabimo talna rudninska gnojila ali gnojila z delovanjem preko lista, ki naj bodo lahkotopna s hitrim delovanjem, da se vegetacija v jeseni ne bi zavlekla, drevesa pa zaradi slabe dozorelosti lesa ostala občutljiva na pozebo.
Naravno trebljenje plodov ter po potrebi ročno redčenje je minilo. V rodnih vejah pozno zorečih sort jabolk še pregledamo za morebitnimi plodiči, ki v svojem razvoju bistveno zaostajajo, da jih odstranimo, ne toliko zaradi kakovosti kot zaradi varstva dreves, da se glivične bolezni iz zaostalih plodičev ne bi širile na zdrave.
Poletne sorte jablan in hrušk prehajajo v stanje dozorevanja, na kar smo še posebej pozorni, da pri rabi sredstev za varstvo sadnega drevja ne spregledamo njihove karence oziroma jih uporabimo takoj po obiranju.
V jagodnjaku so pobrane zadnje vrtne jagode. Nasad po obiranju oplevemo, odstranimo živice ter stranske prize-mne liste, če se je na njih pričela pojavljati črna pegavost ali so pričeli rumeneti. Po pletvi nasad pognojimo z gnojilom, posebej pripravljenim za jagode, da se bodo grmi dobro obrasli ter si iz asimilatov nabrali novih moči za rod v prihodnjem letu. Tri leta star nasad po obiranju izkopljemo in odstranimo s koreninami vred. Ostanke lahko kompostiramo. Na kompostni kup jih razgrnemo za pedenj debelo plast, maso poteptamo, nanjo pa posipamo na kvadratni meter površine za pest nitrofoskala, s čimer pospešimo trohnenje ter razkužimo pred bakterijskimi koreninskimi boleznimi.
	v	r * .¿ÉËÈÊËBk
BHkPw I k jm / vv<5? ISBÈ' '.igff.	fnitt	' '-i ■'■
	iSl^i	
-		■ r-'
	- iS	i; v'ïv' ' v&FaenSn ; -ifeii.
«tiiJ	■■/'"M , • • "T-	éÉÍÉ^É
V	OKRASNEM VRTU pojenjuje najbujnejše cvetenje vrtnic. Vrtnice bodo še daleč do jesenskega mrazu cvetele, če med krajšim letnim počitkom z nego, varstvom in dohra-njevanjem poskrbimo, da si opomorejo. Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov grm razbremenimo, da bi tvoril plodove in semena, s krajšanjem poganjkov se grm obnavlja, z odstranjevanjem notranjih slabo razvitih ter poškodovanih poganjkov pa preprečujemo zgoščevanje grma ter zasenče-nost. Odcvetele poganjke krajšamo za tretjino na navzven rastoči vrhnji brst. V vročih poletnih dneh se v grme rada širi pepelasta plesen, na vršičkih mladih poganjkov pa pojav zelenih listnih uši. Plesnive poganjke je potrebno odrezati ter uničiti, nato pa grme poškropimo z enim od pripravkov proti plesni, škropivu pa dodamo pripravek proti ušem. Med grmi odstranimo plevel ter pognojimo s specialnim gnojilom za vrtnice in plitvo okopljemo.
Vlago v tleh po pomladanskem deževju ohranimo, če zbi-to ali zaskorjeno zemljo plitvo prerahljamo ter s suho travo, lubjem ali podobnim materialom zastremo. Z zastiranjem tal omogočimo predvsem okrasnim rastlinam s plitkim koreninskim sistemom, da ne začutijo naglih vročinskih sprememb, manjše je izhlapevanje talne vlage, pri koreninah je več zračnosti ter preprečeno je razraščanje plevela. Zalivati pričnemo šele, če bi rastline zaradi pomanjkanja pričele veneti. Zalivamo pa s postano vodo, ogreto na zračno temperaturo, najbolje v jutranjem času, ko so rastline ohlajene, pri čemer rastline ne omočimo.
V	ZELENJAVNEM VRTU še sejemo vse vrste zelenjadnic s krajšo rastno dobo za jesensko rabo. Izpraznjene gredice naj ne samevajo gole ter zaraščene s plevelom, marveč jih sproti očistimo ostankov vrtnin ter posejemo ali zasadimo z novimi posevki.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 27, junija - 3. julija
27-petek	28 -sobota	29-nedelja #	30-ponedeljek
1-torek	2 - sreda	3-četrtek #	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
PES - pet življenjskih elementov
22. maj - Robert Ciglar, Osluševci 14; Simon Meško, Vičanci 5; Milan Borko, Lača ves 18; Vlasta Pintarič, Mihovci 10/b; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Majda Belšak, Bolečka vas 6/e; Zoran Štalcer, Formin 31; Alojz Iva-nuša, Frankovci 30; Slavko Petrovič, Podvinci 2; Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurbergu; Miran Soršak, Gerečja vas 77; Damjan Voglar, Skrblje 9/a; Mitja Šumak, Ormoška 21, Ljutomer; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Tatjana Valič, Mali Okič 18; Danica Mahorič, Brstje 1; Borut Košar, Kraigherjeva 14, Ptuj; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Milena Ba-jec, Dolič 43/a; Miran Matjašič, Borovci 6; Milan Mikolič, Čermožiše 63; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Štefan Burkin, Vurberk 40/a; Boštjan Turk, Prvomajska 9, Maribor; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Marjan Tašner, Dolič 36; Roman Resman, Podvinci 68/a; Rudolf Kosajnč, Veliki Brebrovnik 33; Vesna Šuligoj, Apače 59/a; Karlo Šuligoj, Apače 59/a; Barbara Špilak, Podgradje 7/b, Jelka Petek, Dornava 142/a; Miran Bezjak, Kicar 42. 26. maj - Maja Babič, Zgornji Duplek 143/a; Janez Vertič, Ločič 1/b; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Franc Zajc, Sela 34; Srečko Zadravec, Podgorci 1/b; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Vanja Bezjak, Ločič 27; Mojca Horvat, Mestni Vrh 79/b; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Daniel Jeza, Vlahovičeva 3, Kidričevo; Majda Čeh, Vintarovci 21/a; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a, Markovci; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Sauer, Sp. Velovlek 17/b; Marjetka Ledinek, Mladinska 5, Kidričevo; Damir Lenart, Podvinci 126/c; Zlatko Kosec, Moškanjci 118. 29. maj - Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Milica Korpar, Podgorci 87/a; Marija Marčec, Godeninci 9; Tanja Vo-čanec, Jeruzalem 19; Marija Haložan, Podlože 81/a; Franc Sluga, Stogovci 17; Anita Sluga, Stogovci 17; Jožef Rajh, Apače 294; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Franc Horvat, Kungota 25; Peter Caf, Gomila 11; Ivan Šegula, Juršinci 48; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Janez Kokol, Kicar 66; Janko Pihler, Moškanjci 27; Jože Majcen, Vi-čanci 11; Anton Gavez, Korenjak 11; Branko Selinšek, Majšperk 38; Janez Kiseljak, Gerečja vas 112; Silvo Koren, Cesta Talcev 33, Rače; Tomi Lendero, Apače 297; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Srečko Rampre, Čermožiše 39; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b, Ptuj; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50/a, Ptuj; Branko Mohorko, Apače 284; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Mario Kuret, Ka-juhova 9, Kidričevo; Robert Vaupotič, Majski Vrh 51; Vesna Jarc Kodrič, Čer-možiše 98; Janko Zamuda, Tibolci 55; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Stanko Munda, Lača ves 60; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Marijan Pernek, Zg. Haj-dina 104/d.
2. junij - Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Bojan Cimerlajt, Sveti Tomaž 16; Ivan Emeršič, Draženci 76/b; Gordana Šori, Juršinci 78; Benjamin Ivančič, Strnišče 23; Ivan Teskač, Arbajterjeva 4, Ptuj; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Vlado Mohorko, Kun-gota 11; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Ivan Križanec, Cesta v Njiverce 9; Metka Rašl, Žabjak 26/c; Srečko Štumberger, Gradišča 129; Olga Fras, Gibina 18/a; Renata Majer, Bukovci 115; Dušan Jaušovec, Apače 275; Aleš Martinčič, Ul. 8. februarja 47, Miklavž na Dravskem polju; Marija Tašner, Ločič 25; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Boris Jerenec, Grlinci 21; Vanja Šori, Juršinci 78. 5. junij - Roman Karo, Gorišnica 1/b; Miran Ritonja, Arbajterjeva 2, Ptuj; Ivo Baklan, Orešje 198; Franc Grlica, Podvinci 83/c; Marjan Klinc, Kratka ul. 5, Skoke.
Pes z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1970 in 2030
V svojih prepričanjih so neomajni in blizu jim je kritika, kajti stvari morajo biti tudi v praksi zelo logične. Njihova načela so v osnovi zelo častna in tako slovijo po priljubljenosti. Znani so tudi po tem, da jim zvestoba pomeni veliko, če ne največ. Če imajo sovražnike, pripravijo tehtne argumente in s tem poskrbijo, da sami zasijejo in dokažejo moč. To kombinacijo imenujejo Tibetanci »jekleni pes«, kar vzbuja neko strahospošto-vanje in znani so po tem, da lahko naredijo veliko dobrega ali slabega - to pa je odvisno od vsakega posameznika. Za svoj dom, pripadnost in ljubezen so se pripravljeni boriti in ne bodo popustili toliko časa, dokler ne dosežejo svojega. Zanimivo je, da svoja prepričanja zelo strogo zagovarjajo tudi v politiki. Odločnost jim je v čast, dokler je v mejah neke logičnosti.
Sedemkrat premeri, enkrat odreži; samo bedak najprej dela in potem misli (tibetanski pregovor).
Obnova vitalne energije
Vsaka stvar se enkrat obrabi. Mi smo živa bitja in vse, kar je živo, se lahko obnovi, prenovi, preobrazi, spremeni, raste, oživlja ... V našem življenjskem ciklusu imamo možnost delovanja. Vse, kar sprejme naš razumski sistem kot mogoče, se lahko zgodi, in če zavestno delujemo v želeno smer, se nam posledično tudi pričnejo dogajati stvari, ki so povezane z našim mišljenjem. Marsikdaj rečemo, da nam je na koncu dneva zmanjkalo energije, da smo brez moči. Včasih nam energije zmanjka že zjutraj, ali pa smo preveč utrujeni, da bi lahko naredili kaj pomembnega. Mnogo ljudi se izgovarja, da so v takšnih letih, da je normalno, da nimajo toliko energije kot v mladosti ... Kaj pa nam je v mladosti dajalo energijo, zakaj smo bili bolj poskočni, kaj smo tedaj počeli???
Kaj počnejo otroci, da so zdravi, poskočni, veseli, polni energije? So v skrbeh, kaj bodo počeli čez nekaj dni, mesecev ali let? Se jim mudi z igrišča, da ne bodo zamudili pomembnega sestanka? Ali se obremenjujejo, če je sosed dobil novo kolo? Ne, vsega tega nam v otroštvu ni bilo potrebno in zato smo bili srečnejši, brez skrbi, polni veselja, zdravja in energije. Ko smo odrasli, smo prevzeli misli drugih, da se moramo za nekatere stvari obremenjevati, skrbeti za vse, kar bo prišlo, pozabili pa smo se igrati, se sprostiti in uživati v stvareh, ki so nam dane. Pozabili smo ceniti tisto, kar je najpomembnejše - življenje samo. Življenje je takšno, kakršen je naš pogled na njega, kako ga doživljamo in sprejemamo. Za nekatere je lahko moje življenje čudno, slabo, nesprejemljivo . za druge je lahko lepo, srečno, zame pa je takšno, kot je in takšnega ga cenim,
Pes z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1982 in 2042
Znani so po svoji intuitivni naravi in tako jih je težko zapeljati na drugo pot. Ženske so znane po svoji magični privlačnosti in lepoti. V osnovi se nagibajo k premišljenosti in tako gojijo simpatije do nasprotnega spola. Prijetne in prilagodljive osebe so, blizu jim je čut za ljudi in za sočloveka. Seveda je življenje tisto, kijih uči, da je dobro, da si postavijo mejo in na takšen način ločijo zrno od plev. Vajeti discipline zelo radi in mnogokrat zrahljajo in tedaj so veseljaki, ki jim ni para in na drugi strani si le s težavo postavijo meje. Kljub temu jim očarljivost ostaja, morda še več, zaznamuje jih dejstvo, da so dobri svetovalci. Poštenost je nekaj, kar cenijo, zato so se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Izražajo se
saj je moje in sama ga ustvarjam -vsak dan. Kakšno življenje si bom želela, kaj bom naredila, da bom izboljšala svoje življenjske situacije, je odvisno od mene, od mojih misli in dejanj.
Kakšno energijo imamo, kakšno je naše počutje, naše zdravje je tudi odvisno od nas, odvisno od tega, kar bomo naredili, da bomo izboljšali svoje počutje, svoje zdravje .
Zunaj je lahko dež in sneg, megla . če se mi dobro počutimo v svoji notranjosti, če smo uglašeni sami s seboj, je lahko nam tako, kot da sije sonce in prav takšno je naše počutje, naše zdravje . Naše počutje danes je odvisno od tega, kaj smo v preteklosti počeli, da smo ohranjali našo dobro energijo, da smo ohranili zdravje in vedrino. Danes se lahko dobro počutimo, če smo v preteklosti dobro skrbeli zase, za svoje telo in duševnost, lahko pa smo utrujeni, brez volje in energije in svojo slabo voljo prenašamo tudi na druge ljudi. Danes je lahko naše življenje težko, če smo si v preteklosti nakopali bremena, ki jih nismo potrebovali - lahko pa je lahko, če smo se rešili bremen iz preteklosti. Vendar smo za vse odgovorni sami. Od tedaj, ko smo polnoletni, sami odločamo o svojem telesu, svojih dejanjih in posledicah, ki jih bodo odločitve prinesle. Vse stvari, ki so okrog nas, zunaj nas, so dejavniki, ki močno vplivajo na nas - vendar le, če jim mi dovolimo. Od nas je spet odvisno, koliko
V društvu Feniks smo se odločili, da si naberemo novih energij na Pohorju - stran od vsakdanjih skrbi in obremenitev - ob koncu tedna, od 4. do 6. julija.
Vabimo vas, da se nam pridružite pri obnovi vitalnih enegij in zaživite tako, kot želite.
Prijave in informacije: 051 413 354
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
zelo tekoče in prefinjeno in v zibelko jim je položeno, da so dobri psihologi, kar jim odpira mnogo vrat.
Pes z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1943 in 1994
Blizu jim je očarljivost, zato so pripravljeni storiti veliko, da ljudi osrečijo. Pravzaprav jih večina dojema kot magnet in se v njihovi družbi dobro počutijo. Imajo mnogo prijateljev, ki so v osnovi tudi njihovi zaščitniki. Seveda so znani po tem, da radi vlagajo v svoj razvoj in da iščejo smernice v intelektualnih stvareh. Velikodušnost je nekaj, kar jim lahko daje nek pečat in pokaže pravo pot. Privlačijo
močni smo, da se lahko upremo različnim dejavnikom, ki vplivajo na naše življenje. Koliko moči in znanja imamo, da se lahko v službi upremo svojemu šefu - če nam dela krivico, ali smo kako drugače prizadeti - od nas, od tega, kar smo se naučili v preteklosti, je odvisno, kako bomo reagirali na dogodke, ki se vrstijo. Lahko se nam zgodi mnogo lepega, pa smo trenutno vpeti v nek problem in tega ne bomo videli. Ali bomo na nekoga vpili, ki nam bo prinesel kavo in rogljiček?
Kakšne energije bomo sprejemali iz okolja in koga poslušali - tistega, ki samo govori o svojih boleznih, o tem, kako nič ne more narediti, da bi se spremenil, ali bomo poslušali in se družili s takšnimi ljudmi, ki bodo stopili v akcijo in rekli: danes je skrajni čas, da nekaj naredim zase, za svoje dobro počutje, za svoje zdravje. Naše energije so takšne kot naše misli. Lahko so dobre, pozitivne, ali pa slabe, negativne. Naše misli so posledica tega, kar vnašamo v naše razmišljanje, kar preberemo in poslušamo. Če se bomo družili z bolnimi in razmišljali na njihov način, bo kaj hitro tudi nas pričelo kaj boleti.
Čez celo leto nabiramo, pobiramo misli, besede naših sodelavcev, znancev, sosedov, sorodnikov. Vse to se počasi vtisne v našo zavest in te misli postanejo del nas - zato tudi mi začnemo podobno razmišljati in nam je vse to domače. Kot smo pisali, je dobro, da si ob začetku koledarskega leta naredimo inventuro naših misli in dogajanj v preteklem letu ter napravimo sklepe za novo, prihajajoče leto. Prav tako si v poletnih mesecih vzamemo dopust, da se malo odstranimo iz delovnega okolja, da spremenimo, razbremenimo naše možganč-ke in naše mišice od naporov, ki so vsak dan prisotni. Naš dopust naj bo kreativen, razbremenilen in sproščujoč. Naberimo si energijo za naslednjega pol leta, ki prihaja.
Prav zato potrebujemo spre-
jih stvari, ki so lahko zelo lepe in skladne. Do neke zdrave mere so se pripravljeni potruditi za uspeh in denar. V njihovi bližini so različni ljudje, ki imajo mnogo znanja in interesov - in takšni odnosi so načeloma izraz njihove zrelost in zdravega načina razmišljanja. Priljubljenost je nekaj, kar jim je blizu, pravzaprav so lahko zelo samosvoji in so rojeni voditelji. Ob sebi imajo močnega življenjskega sopotnika.
Pes z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1946 in 2006
Po značaju so zelo dramatični, privlačni, očarljivi in priljubljeni, vendarle se ostro odzovejo na prisilo - zdi se, da tedaj postanejo kljubovalni in uporniški. Privlači jih nasprotni spol in tako kontakte navezujejo hitro in učinkovito. Za uspeh in premoženje so se pripravljen boriti, ampak ne za vsako ceno, pač pa imajo izdelane določene načrte, ki jih uresničujejo korak za korakom. Nikdar ne obljubljajo tistega, kar je nemogoče ali česar iz tega ali onega razloga ne morejo speljati. Znani so po tem, da imajo močan lajež in ugriz, toda le tedaj, ko je to potrebno. Neodvisnost jim je blizu in spremlja jih notranji pogum, ki jim vedno znova pričara čarobnost dogodivščin. Navezani so na ljudi, ki so jim načeloma vzorniki in z
membo okolja, da spremenimo tudi energije, ki so okrog nas, da si naberemo v novem okolju svežo energijo, ki nas bo spremljala v dnevih, ki bodo morda deževni. Kako pa lahko pridobimo vsak dan energijo za dobro počutje?
Kaj lahko ukrenemo, da bomo vsak dan vitalni, da bo naše življenje potekalo bolj radostno, da bomo vse stvari, ki se nam dogajajo, začeli sprejemati z večjo mero dobre volje?
njihovo pomočjo se krepijo v svojih znanjih in prizadevanjih, ki jih za njih pripravlja življenje.
Pes z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1958 in 2018
Neomajno jih vodi močna potreba po izkazovanju resnice in pravice - za ti dve vrednoti so se pripravljeni boriti. Svojim prepričanjem ostajajo zvesti, čeprav se istočasno znajo podrediti volji večine. Z denarjem ravnajo previdno in so zelo varčni, točno vedo, kje so meje in se jih držijo že od nekdaj. Čeprav so v svojem bistvu nekoliko skrivnostni, znajo ljudi usmerjati na miren in moder način. Poskrbijo tudi za to, da drugi dobijo navdih in da so tako lahko kos vsem obveznostim in nalogam, ki jih za njih pripravlja življenje. Zaradi svojih visoko moralnih pričakovanj in energije to pričakujejo, in ko tega ne dobijo, so lahko razočarani. In vendarle je življenje tisto, ki jim daje moč in energijo. Po eni strani so bojeviti in po drugi lahko lenobni, srečo najdejo tedaj, ko se znajo poslušati. Ne strejo jih porazi in ne omamijo jih zmage. Prihodnjič: MAČKA - pet
življenjskih elementov
Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Kaj lahko danes naredim, da se bom boljše počutil, da bom izboljšal svoje zdravje? Kaj lahko spremenim, da bo v mojem življenju več svetlih dni in manj deževnih, oz. da me dež, ki bo prišel občasno, ne bo zmotil - ker vem, da lahko sam ustvarjam vesele dni, ali pa tudi žalostne. Zame gre, za moje življenje. Kakšno bo???
Milena De Viktory, predsednica društva Feniks
Duševno zdravje
Duševno zdravje
Kakšna naj bo žepnina pri desetletnem otroku, zanima Franca iz Ptuja, ki bi tudi rad vedel, kdaj je tisti pravi čas, ko pričnemo otroka navajati na uporabo denarja oziroma pokrivanje potreb z žepnino.
Pričakujemo, da otrok pozna denar okoli 6. leta, to je nekje ob vstopu v šolo. To pomeni, da ga moramo nekje v tem obdobju navaditi na uporabo denarja, seveda tako, da ga mi poučujemo, kakšno vrednost ima denar. Najprej nas torej spremlja, kako mi plačujemo, nato pa lahko to počne sam ob naši prisotnosti. Ob tem ga pohvalimo za vsako uspešno izvršeno transakcijo. Menim, da so v otrokovo korist le minimalne potrebe, ki si jih mora zadovoljiti sam. Zato glede žepnine priporočam, da bi bil mogoče za otroka v prvem razredu dovolj kakšen evro na dan. Moral pa bi povedati vsak dan, za kaj ga je porabil, za kar bi dobil od nas potrditev ali pa zanikanje s pojasnilom, kaj ni bilo v redu in zakaj ne. Ne glede na strahovito ponudbo potrošniških dobrin menim, da bi bilo dovolj dodajati za vsak naslednji razred kašen evro na dan, kar pomeni da bi bila maksimalna vsota pri 10-letnem otroku morda 5 evrov na dan, nekje optimalno pa bi zadoščalo 3 evre. Še bolj pa kot za porabo bi morali otroke spodbujati, da denar shranjujejo na hranilne knjižice in si s tem zagotavljajo možnost za nakup koristne stvari, morda enkrat na leto ali dve. Vsi starši nimajo možnosti dajati takšnih vsot svojim otrokom, zato menim, da je morda zaradi solidarnosti vseeno najboljše dati otroku le kakšen evro na dan v smislu simbolizacije žepnine, da ne bi socialno prikrajšani otroci trpeli zaradi občutkov manjvre-dnostipo nepotrebnem.
mag. Bojan Šinko
Svetovanje za vas, za vse nas
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Velenjska skupina Ave sodi med starejše slovenske pop rock zasedbe. Leta 1974 je zastopala Slovenijo na mladinskem festivalu v Subotici s skladbo Rajka Djordjeviča Vračam se vračam. Njena pot seje strmo vzpenjala, kmalu je postala prva slovenska profesionalna rockovska skupina. Kon-certirala je po vseh republikah bivšeJugoslavije, gostovala v številnih televizijskih in radijskih oddajah ter se uvrstila na takratne glasbene lestvice. Leta 2004 so se fantje ponovno zbrali, zasedbo pomladili s pevcem in kitaristom Sergejem Škofljancem ter posneli album Igral bom za zabavo, kije izšel leta 2006. Lani so med drugim nastopili na Rock Otočcu, nato pa so se ponovno zaprli v studio, nastalo je 11 novih skladb, ki so pod naslovom Tu sem doma izšle v petek, 20. junija, je sporočil Djordjevič. Ploščo so tega dne predstavili na koncertu ob velenjskem jezeru.
■k-k-k
V Ajdovščini tudi letos ne bo manjkal Njoki summer festival, vendar pa četrta izvedba prinaša nekaj sprememb. Največja je zamenjava lokacije, saj se bo z ajdovskih Pal preselil na Police oziroma letno kopališče in kamping. Glavna zvezda bo punk rocker Marky Ramone, edini še preživeli član legendarne zasedbe The Ramones. Marky je še vedno koncertno aktiven s svojo spremljevalno skupino, s katero v živo izvaja tudi skladbe The Ramones. Iz ZDA bodo prišli tudi The BellRays, verjetno ena najboljših soul punk rock atrakcij s temnopolto pevko Liso Kekaulo na čelu. Iz Velike Britanije pričakujejo energični ska punk band Fandagle, pozitivni in plesni ska bodo predstavili Mr. T. Bone & The Young Lions iz Italije. Glasbeni program bodo dopolnili aktualni hrvaški hip hoperji Elemental, slovenski raperji Murat & Jose in Klemen Klemen ter domače punk skupine Sell Out iz Kočevja, In-Sane iz Gornje Radgone, Minotaver iz Ajdovščine in Golliwog iz Ribnice. Festival dobre glasbe, druženja, športnih iger, kulinaričnih užitkov in pozitivne energije, kot ga imenujejo organizatorji, bo 27. in 28. junija.
■k-k-k
Na znamenitem Splitskem festivalu bo prvič po dvajsetih letih nastopil slovenski izvajalec. Ta čast je doletela Alenko Gotar, ki so jo v krog 26 izbrancev povabili organizatorji. Gotarjeva se bo na festivalu predstavila tudi kot avtorica, saj je za pesem »Nek te voli kao ja« napisala tako tekst kot glasbo, aranžma pa je prispeval Boštjan Grabnar. Festival zabavne glasbe Split bo med 3. in 5. julijem na Prokurati-vu gostil največja imena hrvaške glasbene scene: Danielo, Alko Vujico, Magazin, Jeleno Rozga, Antonijo Šola, Jasno Zlokic in druge. Operna pevka Alenka Gotar vse bolj prodira v popularne vode. Lani je s pesmijo Cvet z juga zastopala Slovenijo na tekmovanju za pesem Evrovizije in si pripela finale ter dobila nagrado za najboljši vokal Eurosonga. Za omenjeno pesem je kot prva Slovenka v zgodovini prejela nagrado na festivalu Sunčane skale v Črni gori, kjer bo tudi letos tekmovala s pesmijo Ženska iz soli. Črnogorski festival bo potekal od 7. do 9. julija.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. STEREOTIPI: NARAVNOST V SRCE
s
9. KINGSTON: TROPIKANA KLUB . NEISHA: CVETNI PRAH LJUBEZNI 7. REBEKA DREMELJ: TAKIH VEČ NI 6. SANJA GROHAR: GREH V PESKU
5. BILLYS: PREBERI ME 4. KRISTINA: NISEM TVOJA LUTKA 3. OMAR NABER: SANJAM 2. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 1. TABU: PESEK IN DOTIK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Rebeka nič več brez strehe nad glavo
Vasica Brezina v bližini Krškega je kraj, v katerem sta si novo domovanje uredila pevka Rebeka Dremelj in njen dolgoletni intimni spremljevalec Sandi, le streljaj proč od njunega »starega« doma.
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Vzdušje pred Rebekino novo hišo in okoli nje je na dan »uradne vselitve v hišo« in zvečer močno spominjalo na značilno ameriško poroko, gostiteljica pa se je za to priložnost odela v značilno belo poletno obleko in čevlje. Pravzaprav je Rebeka otvoritev hiše povezala z zaključkom svoje televizijske oddaje na slovenskih regionalnih televizijah z naslovom Rebeka brez strehe nad glavo.
Povabljenci so začeli na veliko vrtno zabavo »kapljati« malo po 18. uri, med njimi pa je bilo precej znanih obrazov s slovenske estradne, medijske in glasbene scene.
Med prvimi so prišli člani zasedbe Turbo Angels, pa fantje iz Rebekinega benda na čelu s Frenkom Novo, čeprav je goste v živo zabaval glasbeno zelo nadarjen Rebekin sosed. Med najbolj vpadljivimi gosti je bil seveda Rebekin varnostnik Nenad Milikic -Nešo, ki je povabljence navduševal predvsem s svojim
Rebeka Dremelj
mogočno treniranim telesom in gromozansko tetovažo na hrbtu.
Prišla je tudi znana slovenska modna kreatorka in oblikovalka Urša Drofenik z možem Markom, Natalija Verboten z njenim Dejanom, razpoložena Alenka Gotar, pa pod kapo in pod velikimi sončnimi očali »zakrinkan« mariborski pevec Damjan Murko z ženo Majo, zadnji pa je z gromozanskim darilom prišel tudi Jan Plestenjak. Najbolj popularen slovenski
Filmski kotiček
Ponarejevalci
Salomon 'Sally' Sorowit-sch je ponarejevalec denarja, ki ga porablja za svoje lagodno, boemsko življenje v Nemčiji konec 30. let. Vsakič, ko mu gori za petami, spakira in se preseli v kraj, kjer ga še ne poznajo. Toda enkrat zaradi zapeljivih oblin lokalne lepotice ostane noč dlje, kot je načrtoval. A ta noč je bila noč predolgo, kajti zjutraj mu v stanovanje vdrepoli-cija in ga odpelje v zapor. Ker je Zid, se kmalu najde v koncentracijskem taborišču, kjer pa mu zaradi že pregovorne domiselnosti in sposobnosti za preživetje uspe nekako ostati živ. Proti koncu vojne ga preselijo v Sachenhausen, kjer njegov odgovorni postane ravno policijski načelnik, ki gaje ujel. Slednji vodi skrivno operacijo po-narejevanja denarja, zato je k sebi poklical najboljše strokovnjake, med njimi tudi Salomona, da mu pomagajo ...
Druga svetovna vojna še danes, po skoraj 70 letih, še vedno buri duhove. Obdobje
Die Fälscher
Igrajo: Karl Markovics, August Diehl, Devid Striesow
Režija: Stefan Ruzowitzky Scenarij: Stefan Ruzowitzky po romanu Adolfa Burgerja Žanr: vojna drama
Dolžina: 98 minut Leto: 2007
Država: Avstrija, Nemčija
pevec se je k Rebeki v eksklu-zivni črni italijanski limuzini iz Ljubljane pripeljal s svojim poslovnim partnerjem in založnikom Boštjanom Menartom, s katerim sta pred tem celo popoldne sedela v popularnem partnerskem lokalu v največjem ljubljanskem nakupovalnem središču.
K Rebeki in Sandiju sta prišla tudi znameniti slovenski politik Zmago Jelinčič - Plemeniti in njegova žena Monika, ki je sredi zabave med drugim zaslovel z izjavo: »Slo-
venija plove čez Atlantik.«
In zanimivo, Rebeka in San-di se kljub otvoritveni zabavi še vedno nista uspela vseliti v novo hišo, kar pa naj bi vendarle storila do konca tega tedna. Dremljeva ima v tem tednu sicer še nekaj nastopov po Sloveniji, ki pa naj ne bi preveč zmotili njune selitve v novo hišo.
Sicer pa vražja Rebeka tudi po Evroviziji in zaključeni gradnji hiše ne počiva. Pred nekaj dnevi je uspešna ekipa, ki je ustvarila videospot za pesem Vrag naj vzame, zaključila še en projekt. Spot za Rebekino novo pesem Takih več ni je posnet. Režiser Darko Drinovac je v snemalnem studiu v Zagrebu pričaral prijetno poletno vzdušje (temperatura je bila namreč 32 stopinj), pripravil vse potrebno za snemanje in začelo se je delati. Snemanje je potekalo od 8. ure zjutraj pa do 5. drugega jutra, vendar je Re-beka prepričana, da se je trud izplačal. Montaža spota naj bi se zaključila v teh dneh.
MZ
strašnega trpljenja, za katerega upamo, da se nikoli več ne ponovi, je še vedno pod povečevalno lupo zgodovinarjev in tudi filmarjev. Obdobje, do katerega se danes goji podobna fascinacija kot do lobanje: ob pogledu nanjo nas spreleti srh, a je hkrati v svoji nekakšni težko opisljivi hladni »lepoti« tudi precej (morbidno?) privlačna. Filmi na temo 2. svetovne vojne tako samodejno postanejo visoko umetniški filmi, ki se jim zaradi obdelave te težke teme marsikdaj pogleda skozi prste. Pravzaprav tako zelo, da je skoraj vsak film v tem »žanru« že avtomatsko mojstrovina, ki pretrese, četudi - tako kot tale film - scena-ristično ni najbolje spoliran, saj mu manjka globlji psihološki uvid v nekaj ključnih stranskih likov.
Po vseh teh desetletjih bi se pričakovalo, da materiala za tovrstne filme počasi zmanjkuje, da gre pravzaprav le za obdelavo vedno manjših in vedno manj pomembnih dogodkov iz tega obdobja, nekako tako, kot bi hoteli izvedeti številke čevljev vseh, ki so umrli. Žal ni tako, kajti pretre-sljivost tega obdobja je ravno v osebnih, intimnih dramah, ki pa jih je bilo, kot vemo, na milijone in milijone.
Ponarejevalci so tako še en film o preživetju v koncentracijskem taborišču, čeprav gre za oddelek, kjer so bili interniranci dobro hranjeni, imeli so tekočo vodo in mehke postelje in lahko fizično delo (čeprav je nad njimi kljub temu vedno visela gro-
ne, ko obe strani spoznata, da je druga stran imela prav, čeprav sklepčnosti nista dosegla niti do danes: edina preživela iz te skupine (Burger in Papler) se še danes, kot 90-letnika, pričkata, ali je bil vodja taborišča morilec ali rešitelj, s čimer najbolje pokažeta, kako težko, če ne nemogoče, je do ljudi iz tega obdobja zavzeti pavšalno in enostransko stališče. Oskar za tujejezični film 2007.
Matej Frece
žnja smrti). Ravno zaradi tega udobja se med njimi ustvari ideološki konflikt med pragmatičnostjo preživetja in idealizmom smrti za politične ideje. Glavni junak je za ceno preživetja še enega dne življenja pripravljen na kakršno koli sodelovanje z nacisti, medtem ko njegov prijatelj s trmastim sabotiranjem pona-rejevanja v smrt pošilja ne le sebe, temveč tudi sojetnike. Razkol, ki ob tem nastane, se razreši tik pred koncem voj-
CID vabi!
POČITNICE!
Pisana ponudba počitniških programov za otroke in mlade je natisnjena v brošurici Poletje na Ptuju 2008, na www.cid.si pa so zbrane informacije o počitniških programih CID Ptuj.
Prišlo je do spremembe termina koncerta ob zaključku poletnih glasbenih delavnic, ki jih skupaj pripravljamo CID Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in Društvo Arsana. Zaradi finala evropskega prvenstva v nogometu je koncert prestavljen na soboto, 28. junija, ob 20. uri. Zgodil se bo v parku pri CID, v slabem vremenu pa v CID. Tudi poleti sprejemamo pobude in predloge za programe za otroke in mlade!
CID Ptuj je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
Kavarna CID je odprta vsak petek in soboto od 18. do 1. ure.
Foto: arhiv
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
VENEC CVETJA
NAS ROKOMETAŠ
(BORUT)
OBSECNICA PRI MOŠKIH
URADNI ZAPIS, AKT
TIPALKE
PRI ŽUŽELKAH
PRIPADNIK STRANKE, PARTIJEC
LAHEK ŠPORTNI COLN
NEMŠKA ROKOMETAŠI-CA ROSLER
DOTIK ŽOGE NA MREŽI
NATRIJ
FINSKI HOKEJIST (KIMMO)
KOL SREDI KOPE, OSTRV
DESNI PRITOK SAVE
AMERIŠKI ROKOBOREC (LLOYD)
NORVEŠKO JEZERO
KRAJ V
BANATU
ZACETNICA
UROŠ KREK
ROKOMETAŠ (IZTOK)
MESTO V ANDALUZIJI
ZDRAVSTVENA DELAVKA
VZDRŽEVALEC LETAL
NAGNJENA STENA
PTUJSKI KULTURNI ANIMATOR (IVAN)
NEJASNOST, NEČISTOST
EKSPLOZIVNA TELESA
HOTEL V NEREZINAH
JAPONSKI BOG
NIZOZEMSKO MESTO
NEMŠKI SPOLNIK
GRMIČASTA RASTLINA
POTEMNITEV SONCA
ROMUNSKI TELOVADEC (NICOLAE)
SREDOZEMSKA RASTLINA, DEŽEN
AFRIŠKA VIRUSNA MRZLICA
NORVEŠKO MESTO
VOLNENO SUKNO
HRAM V BABILONU
EDVARD KOCBEK
3.OSEBA MNOŽINE
NIŽJI TURŠKI PLEMIČ
VZDEVEK SLIKARJA TOULOUSE-LAUTRECA
ŠPORTNO DRUŠTVO
Ugankarski slovačrek: AREMARK = mesto v jugovzhodu Norveške; BEJENARU = romunski telovadec (Nicolae, 1968-); ESAGIL = hram v Babilonu, posvečen bogu Marduku; KEASER = ameriški rokoborec (Lloyd, 1950-); MANORA = hrvaški hotel v Nerezinah; PSIK = ljudsko ime za rastlino pasji dren; RINTANEN = finski hokejist (Kimmo, 1973-); THORESEN = norveška pisateljica (Magdalena, 1819-1903); TINN = jezero na jugu Norveške.
■gi 'iue>je 'J9ses>| 'en 'rneusfeg 'euu^n
'asu '|@es3 'e^uwou 'e|uv '^jewaiv 'J|UJ9|3 'nue>| 'ejoue|/\| 'je^uejis 'e>npoqo| 'ory 'susiue '^ueiiswojse 'eunsn 'isojisjqsu 'eieisojd 'od 'sspsojsw 'iei '^ssss 'spsjg '}9|ds :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3u
Zanimivosti
Paul McCartney poziva k »vegetarijanskim ponedeljkom«
London, 24. junija (STA) - Nekdanji član legendarne skupine The Beatles Paul McCartney je pozval Britance k zmanjšanju porabe mesa, tako da bi začeli z enim dnevom na teden. Uvedba "vegetarijanskih ponedeljkov", ki jih predlaga, bi namreč prispevala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida, katerega velik proizvajalec je prav živinoreja.
"Veliko ljudi gre v ponedeljek v telovadnico. Vegetarijanski ponedeljek je nekaj podobnega, le da ob tem naredimo še nekaj za zaščito planeta," je McCartney razložil v pogovoru z revijo The Grocer. Ob tem poudarja, da navada izvira iz Avstralije, kjer se potrošniki
zavedajo okoljskega vpliva živinoreje, ki proizvede več ogljikovega dioksida na proizvedeno kalorijo kot poljedelstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
McCartney, ki je že dolgo vegetarijanec, je povedal, da so ga k temu koraku spodbudila tudi priporočila Združenih narodov. "Eden glavnih zaključkov nedavnega poročila o podnebnih spremembah je, da bi morali jesti manj mesa. In tega ne pravi vegetarijansko združenje. To so Združeni narodi," je še poudaril.
Nemški tabornik ukraden šotor našel na svetovnem spletu
Berlin, 24. junija (STA) - Nemški tabornik, ki je poskušal kupiti šotor, ko so njegovega ukradli, je na naslovu spletne trgovine eBay po naključju na-
letel na svoj ukraden šotor. Prav tako je prišel do podatkov, ki so pripeljali do aretacije tatu, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek sporočili s policije.
45-letnik iz mesta Bochum na zahodu Nemčije je na spletu opazil fotografijo šotora, ki je pred dvema tednoma izginil iz njegove kleti. "Še večje kot njegovo veselje ob vrnitvi šotora, je bilo njegovo presenečenje, ko je odkril, da prodajalec šotora živi v istem bloku kot on sam," so še sporočili s policije.
Policija je aretirala njegovega 19-let-nega soseda in v stanovanju osumljenca našla še več drugih ukradenih predmetov, navaja AFP.
V Pekingu val porok na dan odprtja olimpijskih iger
Peking, 23. junija (STA) - Matični
urad v Pekingu beleži drastičen porast prijav za sklenitev zakonske zveze na dan otvoritve olimpijskih iger, osmega avgusta, je po navedbah kitajskih medijev poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Po kitajskem ljudskem prepričanju je osmi dan osmega meseca v letu 2008 sploh zelo ugoden, saj število osem simbolizira blaginjo in srečo.
Predstojnik mestnega matičnega urada je obljubil, da bo izdal poročna dovoljenja vsem 9000 parom, ki so se prijavili do zdaj, je poročala kitajska tiskovna agencija Xinhua, pred dnevi pa je še več kot tisoč novih parov čakalo v vrsti pred uradom.
Vraževerni Kitajci pa so pogosto pripravljeni dodatno plačevati tudi za števila osem v telefonskih številkah in na registrskih tablicah, organizatorji olimpijskih iger pa upajo, da bo začetek iger 8. avgusta ob 20. uri po lokalnem času pripomogel k temu, da bodo igre potekale brez večjih težav.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 28. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). NEDELJA, 29. junij:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in
19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PONEDELJEK, 30. junij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40
Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 01. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice).
SREDA, 02. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 03. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50
Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 04. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste določene stvari spustili in se odpravili po drugI poti naprej. Sreča je na
strani pogumnih ljudi in potrebovali boste nekoliko več počitka in tako se boste odpravili na oddih. Besedno boste sijali in iskali nove prijatelje in s tem posledično izzive.
Sn BIK
Finančno se boste okrepili In tako privarčevali evro ali dva. Poanta časa nI v tem, da bi sedeli doma, ampak se odpravite po nakupih, na kakšno kulturno prireditev ali na domačo vaško veselico. Pri vas doma bo veselje in na vašem vrtu bo vse raslo, se debelilo in cvetelo.
DVOJČKA
Veter življenja bo bo poskrbel za določene novosti in spremembe. Bistveno vlogo bodo tudi v tem tednu imeli pogovori in izmenjava mnenj. Pomembno bo, da razum uporabljate v službi in srce doma. Več bo priložnosti za oddih in čas je, da se okopate v morju.
RAK
Doživeli boste mnogo prijetnosti in dogodilo se bo, da vas bodo ljudje osrečili. Globoko v sebi začutite moč in energijo in tako greste naprej po razpotjih življenja. Življenje vam bo ponudilo možnost, da ga zajamete z veliko žlico. Sledili boste intuitivnim signalom v sebi.
LEV
-T' t Zasijali boste z nekimi pozitivnimi predlogi In ljudje bodo uvideli vašo plemenitost. Seveda bo nujno, da se varujete trme in da delate stvari po majhnih korakih. Počasi se vendarle daleč pride. Na delovnem mestu vas čaka akcija in v ljubezni priložnost branja med vrsticami.
DEVICA
Izpolnila se vam bo srčna želja - enim takoj in drugim čez čas. Bistveno vlogo bo Igrala ljubezen in tako lahko napredujete v harmoniji čustev. Pred vami je teden, ki bo še posebej zanimiv za samske predstavnike. Na delovnem mestu se vam obeta razcvet in pohvala.
TEHTNICA
Postali boste zelo učinkoviti in delavni. Določene stvari boste naredili bistveno hitreje In skrivnost uspeha se skriva v vaši organiziranosti. Privlačile vas bodo spremembe in novosti, čas je da se jih lotite sedaj. Iskre v ljubezni bodo iskale svojo pot in skakale iz srca v srce.
ŠKORPIJON
Na službenem področju prihaja vaših pet minut in tako se bo zdelo, da stvari uspešno pripeljete do konca. Vsekakor z ničimer ne boste odlašali, ampak se boste stvari lotili hitro in učinkovito. Globoko v sebi skrivate zaklad moči in postopoma ga boste uporabili.
STRELEC
V	vaši bližini bo zelo živahno, polno bo nekih dobrih in ugodnih priložnost, tako na osebni, kot
tudi duhovni ravni. Pestro dogajanje vas čaka tam, kjer so ljudje. Dobro in ugodno se lahko znajdete na delovnem mestu. Zavedati se boste morali, da bližnjic in lažjih poti ni.
KOZOROG
Na ljubezenskem obzorju je nakazano, da sonce sreče še dolgo ne bo zašlo. V vaše življenje prihajajo ljudje, ki vas lahko osrečijo in napolnijo z upanjem. Doma boste s pomočjo nekoga polepšali stanovanje. Sprostilo vas bo delo na vrtu in blesteli boste v negi rož.
VODNAR
Iz preteklosti ste se naučili veliko in čas je, da omenjena znamenja koristno uporabite. Z ničemer ne boste smeli hiteti, ampak po majhnih korakih osvajajte znanja in priložnosti, ki so vam bili dolgo uganka. Partnerjeva roka vam bo v pomoč, močan pečat vam bo dajala trma.
RIBI
Pisali boste pesem o uspehu, sreči in iskrah priložnosti. Na delovnem mestu si boste zavihali rokave in imeli priložnost, da se stvari razrešijo drugače, kot si želite na prvi pogled. Močno vlogo bo nenazadnje igra tudi vera, ki je ključ do uspeha. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
APETIT
BAN
Peking • Z Mirkom Vaupotičem po olimpijskem kompleksu
Peking pripravljen na najboljše igre doslej
V Pekingu že nekaj let živi tudi Ptujčan Mirko Vaupotič, njegova žena Lena je tretja sekretarka v švedski ambasadi, dela predvsem na konzularnem področju, njena skrb pa so tudi Švedi, ki živijo na Kitajskem. Švedska ambasada v Pekingu je zelo velika, Švedska kot država je na Kitajskem zelo popularna. Olimpijske igre so Kitajci vzeli kot veliko razvojno priložnost, je poudaril, nastalo je veliko modernih olimpijskih objektov, ki iščejo sožitje z izjemno kitajsko kulturno dediščino.
V Pekingu se bo do olimpijskih iger že obstoječim 600 hotelom pridružilo še 400 hotelov. Peking je mesto velikih nasprotij, ima 15 milijonov prebivalcev, od tega jih je kar dva milijona izredno bogatih. Ob izjemni kulturni dediščini je v obdobju priprav na olimpijske igre zraslo veliko število arhitekturnih dosežkov moderne dobe. Kitajska je svetovni hit, kjer se veliko dogaja, veliko dela na razvoju in povezavah.
Mirko Vaupotič je povedal, da je bilo obdobje slovenskega predsednikovanja svetu EU, ki se bo kmalu izteklo, naporno tudi zanj. V slovenski ambasadi v Pekingu so ga najeli za koordiniranje predsednikovanja v samem Pekingu. Že od začetka leta je v službi od jutra do večera, saj predsednikovanje v Pekingu pomeni izvedbo štirih do petih sestankov na ravni EU na teden. Kot je povedal Mirko Vaupotič, Kitajce vso dogajanje, ki so jim priče v zadnjem času (Tibet, teroristične grožnje, potres), še dodatno utrjuje v prepričanju, da bodo letošnje olimpijske igre resnično nekaj izjemnega. S fotoaparatom se je Mirko Va-upotič pred dnevi sprehodil po olimpijskem kompleksu. Uspelo pa mu je priti tudi v Ptičje gnezdo, kjer je bil med tistimi srečneži, ki so si lahko v živo ogledali prvo atletsko tekmovanje na tem stadionu, ki je služilo kot njegov preizkus. »Čeprav so za to priložnost odprli prva dva nivoja, je bilo na stadionu več kot
Foto Mirko Vaupotič
Kitajska je projekt olimpijskih iger vzela izredno resno, zrasli so številni moderni športni objekti, ki se mešajo s tradicionalno kitajsko arhitekturo.
Foto: Mirko Vaupotič
V Ptičjem gnezdu je bil Ptujčan Mirko Vaupotič med tistimi, ki si je lahko ogledal prvo atletsko tekmovanje na tem stadionu. Spremljalo ga je 50 tisoč gledalcev, ki so bili še zlasti navdušeni, ko je v finalu teka na 110 metrov z ovirami nastopil kitajski ljubljenec Liu Xiang, svetovni prvak in rekorder v tej disciplini.
Kitajci olimpijske igre že nestrpno pričakujejo.
Foto: Mirko Vaupotič
Foto: Mirko Vaupotič
Pogled na olimpijski kompleks
50 tisoč ljudi in izjemno vzdušje. Še posebej, ko je v finalu teka na 110 metrov z ovirami nastopil kitajski ljubljenec Liu Xiag (svetovni prvak in rekorder v tej disciplini), ko je bil praktično ves stadion na nogah. Liu je seveda pometel tudi s tokratno konkurenco, tukajšnja javnost pa nima niti najmanjšega dvoma, da bo enako storil tudi na olimpijskih igrah,« je o vzdušju na preizkusu novega atletskega stadiona v Ptičjem gnezdu povedal Mirko Vaupotič.
MG
Lenart • Proslavili 100-letnico sokolstva v Lenartu
Odkrili spominsko ploščo in izdali zbornik
Letos mineva 100 let od ustanovitve Sokolskega društva Lenart. Pobudo za njegovo ustanovitev je dal leta 1906 notar Franjo Štupica, ustanovni občni zbor pa je potekal 9. avgusta 1908.
Na njem so izvolili upravni odbor, ki mu je predsedoval Franjo Štupica. Za Štupico je vodenje Sokola prevzel dr. Milan Gorišek in na svojem posestvu uredil manjšo telovadnico, ki je bila dokončana leta 1909.
Sokolsko društvo med prvo svetovno vojno ni delovalo, ponovno je pričelo delovati po prvi svetovni vojni. Zadnji predvojni občni zbor je imelo društvo 24. februarja 1940. Po drugi svetovni vojni so bili So-
koli ukinjeni in njihovo nalogo so prevzela športna društva. Pri Lenartu je bilo to športno društvo DTV Partizan, ki se je v devetdesetih letih preimenovalo v sedanje Športno društvo Lenart. Ves čas skozi zgodovino je dru-
Še živeči sokoli ob otvoritvi razstave v Lenartu
štvo združevalo posameznike, ki so želeli nekaj narediti za svoj zdrav način življenja. Zelo pomembno je bilo tudi druženje in spletanje prijateljskih vezi ter skozi športne dosežke premagovanje samega sebe.
Osrednja slovesnost ob jubileju je bila v petek, 13. junija, ki se je pričela z odkritjem spominske plošče na Sokolskem domu (gimnastična telovadnica). Slavnostni govornik na odkritju spominske plošče je bil podžupan občine Lenart Franc Krivec. Ploščo sta odkrila dr. Borut Gorišek, vnuk dr. Milana Goriška, in Emilija Zakelšek, predvojna in povojna članica.
Sledila je osrednja slovesnost v Športni dvorani v Lenartu. Zbrane je pozdravil predsednik Športnega društva Lenart Tone Petovar. V imenu Ustanove dr. Antona Trstenjaka in Zveze društev generala Maistra je pozdravil dr. Marjan Toš. V imenu Sokolske zveze Slovenije je zbranim spregovoril načelnik zveze Dragotin Arčon, ki je zbranim čestital ob jubileju in dodal: »V tem dolgem 100-letnem obdobju ste se vedno zavedali, kaj
pomeni za naše ljudi slovenska zemlja in zdrav duh v zdravem telesu. Bili ste neumorni organizatorji športa in ves čas ste želeli prebivalcem severovzhodne Slovenije, še posebej prebivalcem Lenarta, omogočiti kvalitetno športno udejstvova-nje. Sokolska zveza Slovenije je najstarejša in obenem ena najmočnejših nacionalnih športnih zvez, v kateri deluje več kot 100 društev.«
V programu so nastopili članice Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart, telovadci Športnega društva Lenart
(cicibani, dečki, deklice) in vrhunski telovadci iz Športnega društva Center Maribor. Kot poseben gost prireditve je nastopil vrhunski telovadec Aljaž Pegan.
V Lenartu so ob sokolskem jubileju izdali tudi zbornik Športnega društva Lenart, ki ga je uredila Romana Fekonja, zgodovino sokolstva je v njem opisal dr. Marjan Toš. V zborniku so predstavili razvoj Športnega društva Lenart, ki ima korenine v Sokolskem društvu Lenart.
Zmago Šalamun
Na prireditvi je nastopil vrhunski telovadec Aljaž Pegan, ob njem urednica zbornika Romana Fekonja
Foto: ZS
Foto: ZS
Knjiga meseca
Nataša Kramberger:
Nebesa v robidah
Literarna revija Mentor že več kot tri desetletja skrbi za mlade literarne talente. Vsako leto priredi srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije, ki se je pred leti preimenovalo v Festival Urška. Novo ime, stari nameni -spodbujati in iskati mlade literarne talente.
Z novim imenom pa je prišla tudi dodatna nagrada. Prejšnja leta so tako izbrali najboljše, izbrane avtorje, zdaj pa enemu, ki še posebej izstopa, natisnejo prvenec.
Lanski zmagovalki Nataši Kramberger se je tako zgodil prvenec Nebesa v robidah. Izjemen roman za tako mlado dekle, izjemen v več plasteh: v stilnem, jezikovnem in tudi vsebinskem.
Natašin roman, izdan pri JSKD Ljubljana (posebne izdaje revije Mentor), obsega nekaj manj kot tristo strani. S spremno besedo je roman pospremila Barbara Korun, ki je Natašino pisanje spremljala ves čas - od lanskega festivala, do zmage in samega ustvarjalnega procesa.
»Bilo je veliko zmedenih občutkov, jeze, veselja, vse seje prepletalo v tem napornem letu,« je povedala avtorica na predstavitvi v Slovenj Gradcu, kjer je roman prvič predstavila javnosti. Ob iskrenem pripovedovanju o vseh zadregah in sladkostih pri ustvarjanju Robid je avtorica prebrala tudi dva zabavna odlomka iz romana. Roman je namreč ob sicer »resni« zgodbi, ob prepletanju treh vzporednih resnic (pretekle, sedanje, prihodnje), ki se spojijo v eno, napolnjen s komičnimi, ironičnimi in nadvse zabavnimi vložki.
Osrednja oseba je Jana, ki jo je Korunova označila kot »os tega pripovednega vesolja«, dekle s podeželja, ki trči v širni svet. Odpravi se namreč študirat v Amsterdam, kjer se preživlja kot varuška otroka, ki je svojevrsten svet
-	je stik dveh kultur, kitajske in nizozemske.
Janina mama je učiteljica, ki se ukvarja s pisanjem in branjem pogrebnih govorov. Nataša pa se na zanimiv način loti tudi orisa deda in pradeda in tako sega v času vse bolj in bolj nazaj. In to je le ena od vej na drevesu ljudi, katerega veje segajo v vse časovne plasti. A naj bo med vsemi junaki toliko in toliko let, časovnih preskokov in prepadov, jih nazadnje spoznamo kot ljudi, kot bitja z vsemi težavami in sladkostmi, ki jim jih ponuja življenje kot tako.
Na vseh treh časovnih obzorjih pa vzideta še dve sonci
-	tisto z značilno mitološko brezčasnostjo in tisto s pravljično.
Kako je avtorici uspelo preplesti vse to v eno zgodbo? In ob tem ne pozabiti na pristno štajerščino, ki diha na vsakem koraku iz plastičnih dialogov književnih oseb -ti so namreč natančni, bliskoviti, strastni in polni. Celo v situaciji, kjer se kopičijo medmeti, saj narava dialoga to od avtorice zahteva, je Nataša suverena. Besede postavlja v sveže soseščine, z ritmom poskakuje, a se z neverjetnim občutkom za potek jezika tudi umirja, kadar je potrebno. Njen roman torej ni le zanimiv z vidika zgodbe, pač pa tudi z vidika jezika, saj je celo najbolj »obrobnim« besedam Nataša dahnila skoraj pesniško moč.
»Tako naj povem, da me je besedilo osupnilo in prevzelo, prepričalo, da ga uvrščam ob bok najboljši tradiciji slovenskega romana, posebej imam tu v mislih Bredo Smolnikar in Nino Kokelj.
Z Nebesi v robidah smo Slovenke in Slovenci dobili presenetljivo močno novo literarno ime: Natašo Kramberger,« je še drzno, a opravičeno pristavila v spremni besedi Barbara Korun.
Če se torej hočete srečati z vsemi tremi časovnimi perspektivami, združenimi v en svet in eno resnico, potem je branje romana Nebesa v robidah še kako priporočljivo. In ob vsej tej literarni dovršenosti se boste tudi iskreno nasmejali, saj humornih vložkov ne manjka. Takšen je namreč avtoričin pogled: neobremenjen, svež, drugačen. Literarna nebesa torej, ki prinašajo za vsakogar nekaj ...
David Bedrač
Literarno kolo (60) • Miha Remec - 3
Življenje je nalezljiva bolezen
»Preseneča me vedno znova. Nekega dne sva razglabljala, kaj je sploh življenje. Življenje je smrtno nevarna nalezljiva bolezen, ki se prenaša s spolnimi odnosi, je na koncu hudomušno rekel...«
Tako piše, če pogledate skozi okno raketoplana na strani 252 v romanu Iks, tretjem iz trilogije. Zgodba treh romanov izhaja iz zgodbe o Zemljanih, ki se v strahu pred trkom Zemlje s planetom Iksom zatečejo v središče Noetova barka na Luni, da bi se tako zaščitili in preživeli. Na Zemlji pustijo le opazovalce. Eden od njih je tudi Noe Nowak, ki se »odklopi« od preostalih in preživi katastrofo. Na svoji poti sreča Iksio in z njo zaplodi nov rod Zemljanov. A nazadnje ga doleti usodno spoznanje: vse je bilo le del velikega poskusa.
Razočaran se Noe umakne v vzporedni svet, njegove misli, dejanja in občutke pa beleži mi-niračunalniški spomin. Slednji je zelo pomemben, saj iz njegovih beležk nazadnje nastane in se sestavi končna zgodba, ki je tako spojena celota delcev; fragmenti se zlepijo v eno - nastane roman, ki prikazuje Noeto-vo življenje od junija leta 1727 do avgusta leta 2728.
A vsa ta zgodba ima še pred-zgodbo dveh predhodnikov, romanov, ki se združijo v črno sago utopije. V Iksionu se skupina treh sopotnikov v vesoljskem plovilu (premičniku) odpravi iskat planet, kjer bi ljudje po katastrofi lahko živeli. Bitja v romanu so materializirana, odvzeta so jim čustva, le telepa-ti imajo še zmožnost čustvovanja in samostojnega mišljenja.
Iskanje in beganje v neznano, ki je hkrati vesoljna metafora hrepenenja vsega človeškega, je v ospredju tudi v drugem romanu Iksia (ali smrt živostrojnega človeka).
Ste zbegani? Bi se najraje odpeli in se prepustili lebdenju v vesolju Remčeve literature, ki je na trenutke prav strašljiva? Kaj pa je človek potem takem, če je v teh romanih tako analitično razsekan, razdeljen na koščke in plasti? Sestavljen zgolj iz prvinskih arhetipov? Potem so ljubezen, hrepenenje, čustva tista, ki ga določajo? Kar mirno ... Poletimo malo na drugo stran. Tja, kjer je še vrsta zanimivih pisateljevih znanstvenofanta-
(Lorca-Zajc)
Federico Garcia Lorca velja za enega najpomembnejših evropskih pesnikov, saj je že v času svojega življenja močno razburkal takratne pesniške in umetniške tokove, vplival pa je tudi na kasnejša literarna gibanja. Španec, zavezan andaluzijski pokrajini, je pesnil prav o tem - o pokrajini pomaranč, dišav, oljk in vročekrvnih Andaluzijcih.
Pokrajina njegovih pesmi je posledično nabita z barvami, zvoki, okusi in vonjavami. Sinestezije, ki združujejo čute vseh vrst. Tudi tistega, ki bi mu lahko rekli šesti čut. Hoditi namreč po tej pesniški deželi besed je občutiti, da nad in med našimi življenji so višje ener-
stičnih del. Do leta 2006, ko je strnil še tretjo iz obsežne sage, je Remec namreč napisal še mnogo zanimiv del tega, zanj tako značilnega žanra.
Leta 1985 je tako izdal roman Mana (časovni zapiski časnikarja Jurija Jereba), o katerem je poznavalec Janez Majnič zapisal: »Delo, za katerega se zdi, da je gotovo osrednje in najbolj zgoščeno, preple-tano in večpomensko ter večsporočilno v Remčevem opusu, ima posebno značilnost: povsem očitno se dogaja tu, med nami, danes in v krajih, ki jih poznamo. V bistvu na zelo izviren način obravnava variacijo prvega stika v paralelnem svetu, čas (»časovanje«) pa mu je za to osnoven medij oz. stična točka med vzporedji in sobivanji.«
Roman je napisan v dnevniški obliki, dogaja pa se v vročem juliju in avgustu. Na koncu se roman znajde zapečaten na sodnomedicinskem inštitutu, nedostopen za javnost.
Osrednja zgodba se prepleta med novinarjem (časnikarjem), ki naj bi v času kislih kumaric napisal reportažo, pa še zabavna bi morala biti povrhu vsega, in nezemeljskim bitjem (v romanu ta bitja pisatelj označi kot »postavice«), ki je protagonist in predstavlja bitje nekega vzporednega sveta. Ta je mnogo bolj human od našega, zato se med pogledi enega in drugega pričnejo izpodbijati
gije, ki bi jih s težavo definirali.
A Lorcova pokrajina pesmi ni otipljiva do te mere, da bi vzdržala dokončne definicije. Pravzaprav se njegova poezija izmika vsemu zemeljskemu, čeprav je na drugi povsem zemeljska. V igri besed in mamljivih kontrastov bi rekli: je in ni.
V pesmi z naslovom Pokrajina je zapisal: »Večer seje zmotil/ in se oblekel v mraz. // Za motnimi šipami / v oknih vsi otroci / vidijo rumeno drevo, / kako se spreminja v ptiče. // Večer se je zleknil / ob bregu reke. // Jabolčno rdeča luč/ trepeče na strehah.«
Tipična pesem, ki kaže omenje-
zakoni tega in onega sveta, na ločnici obeh pa se razodenejo zanimivi pogledi na nas, človeška bitja, na svet, ki ga imamo in na katerem smo.
Ja, zdaj smo se z raketopla-nom precej oddaljili od njega. Toda potovati daleč, zna biti tudi zanimivo. Spodaj spet nekaj novega, novo delo iz leta 1987 ...
Tega leta je Remec izdal dve povesti v knjigi z naslovoma Lovec in Nečista hči.
Prva povest Lovec nam odkriva nekatera vprašanja - razmerje med tistim, ki lovi, in tistim, kar lovi, predvsem pa, kaj se dogaja s to osebo med lovom, in kaj potem, ko končno ulovi svoj plen. Naj se sliši še tako zapleteno vprašanje, je odgovor, ki nam ga povest na koncu izlušči v naše misli, jasna: nikar ubijati!
V drugi povesti Nečista hči se Remec loti prav tako zanimivega vprašanja: erotika zaradi erotike ali erotika zaradi ohranitve vrste?
Morda se odgovor na to vprašanje skriva za Zeleno zaveso.
Sprostite se ... Dihajte. Tresenje je običajno na tem mestu. Samo mirno ... Kmalu bomo dovolj blizu, da jo odgrnemo ... Zeleno zaveso, namreč.
Remec se je v romanu iz leta 1989 na izviren način lotil medijev, njihovega vpliva in odnosa do odjemalcev.
»Osnovna ideja romana je v uspelem osamosvojitvenem dejanju in odhodu iz zvezne države. S tem pa se že postavlja vprašanje, v koliki meri je to bilo pisano samo kot političnofantastič-ni roman, kot zgolj fiktivna deskripcija, na pa že vsaj kot futurološka prognoza, če ne celo kot družbena pre-dikcija,« je o tem romanu razmišljal Majnič.
In pred nami se že svetijo Astralni svetilniki - zbirka kratkih zgodb, ki jih je Remec objavljal zlasti v slovenskih literarnih revijah, devetnajst od teh pa je zbral v skupno knjigo, izdano 1993. leta pri KIKI KE-RAM.
no nasprotje: pokrajina, ki bi lahko bila, lahko je ni in je pravzaprav le domislica avtorja, morda katerega od otrok, ki gledajo v okna.
Lorca, ki je napisal množico izjemnih pesmi, je prvotne, mladostniške pesmi, ki so kipele od pesniške strasti in krvi, vse bolj drobil in razbijal; tako po zunanji podobi kot tudi vsebinsko. Iz nabitega prostora bralec tako vstopi v votlo pokrajino pepela in drob-tin razuma. Razum se je umaknil tako v procesu njegovega pisanja, slednje pa njegove pesmi zahtevajo tudi od bralca. Odklop razuma, priklop čutnosti in raziskovanje skrivnostne pokrajine.
Lorcova pesniška pokrajina je
Devetnajst poti, devetnajst smeri - vse vabijo, vse nas vlečejo v divje črvine vesolja, a potrebno se bo odločiti med naslovi. Nekam bo potrebno pritisniti, na eno tipko ... Katero boste? Kam bi odpotovali? Vse kratke zgodbe ponujajo skrivnostno potovanje med nekoč, danes in jutri, med preteklo mitologijo in znanimi-ne-znanimi svetovi.
Naj vam naštejem nekaj naslovov? Vseh devetnajst?
Prav: Iskanje akacijeve opoj-nine, Pomnik za Evridiko, Astralni svetilniki, Tipalka z Mura, Hiša, Poslednja ploščad, Govoreči stebri, Opna, V blo-dišču, Stik, Človek pred psom, Diamantni veter, Klic, Vpeljava, Gora hrepenenja, Orionov odcep, Dromidska podoba, Privid na obrežju časa, Ikar in želva, Opazovalec.
Da smo preveč trošili prostor z vsem tem naštevanjem? Da si lahko vse to preberete?
Seveda lahko. A odločimo se za eno pot ... Pa naj bo: Hiša. Ker imamo že malo domotožja, mar ne?
Kratka zgodba, ki je napisana v skoraj reistični maniri -podrobni opisi predmetnega, tehničnega sveta in le malo človeške duše v vsem tem izpraznjenem prostoru. Tudi jezik, s katerim je zgodba zapisana, je značilno remčevski; poln spremenjenih besed in besed, ki so besedilu videti kot nepotrebni, »štrleči« drobci stekla ali kovine.
»Tako je Hiša tisočletja čakala na obisk. Na cezijevem časomeru je letnica imela že petmestno število, ko se je pred hišo naposled prikazal obiskovalec. Hiša ga je zaobsegla s svojimi zunanjimi kukali in prenesla njegovo podobo osrednjemu spominu. Tukaj nato je Hiša ubogala svoj spomin: zaprla je lopute oken in preverila zapahnjenost vseh sedmih zapahov. TISTO, kar se je ustavilo pred Hišo, ni bilo ČLOVEK.«
Značilen odlomek, ki nam pokaže Remčevo igranje s pomeni, s stavo povedi in popredmetenjem vsega, tudi človeka. Beseda hiša je tudi Hiša, enkrat zapisana z malo, drugič z veliko začetnico, enkrat ima vsebino (skoraj) lastnega imena, drugič je povsem razvrednotena.
A da vam ni dovolj zbirke Astralni svetilniki? Pa odlebdi-mo še malo tja, naprej, na Poslednjo ploščad ...
David Bedrač
namreč tudi skrivnostna. Kot bi v vseh teh čutnih vzorcih ležalo še nekaj, sila v ozadju, ki preži, zato je njegova poezija polna nevarnosti in nedorečenosti. Na trenutke se ta pokrajina razdeli v prekate in zazida sama sebe v ogromen labirint, v katerem se skrivajo udarni izrazi, poti, ki vodijo v razsvetljenje, a tudi pogubo.
Lorca, ki se je rodil leta 1898, je našel ravnotežje med davnimi, tradicionalnimi pesniškimi principi, skrivnostno špansko ljudsko pesmijo in še čim, vse to pa je spojil z modernimi tokovi. Preuredil je ritem in melodiko v pesmi, drzen pa je bil tudi v kovanju metafor in še nekaterih drugih stilnih sredstev. Pokrajina torej, ki vabi s svojo energijo, a tudi skrivnostno mračnostjo.
In tudi med Slovenci je bil pesnik, ki je koval svojo pokrajino, pokrajino med je in ni ...
David Bedrač
Literarni dvojčki 17
Pokrajina, ki je in je tudi ni
Ptuj • Mis Štajerske 2008
Tradicija, dolga enajst let
Na Ptuju bodo 1. avgusta izbrali novo mis Štajerske in njeni spremljevalki, ki bosta s tem dobili vstopnico za polfinale tekmovanja za mis Slovenije za mis sveta.
Lani so na Ptuju slavile Katja Joha, Barbara Filipič in Tamara Dragšič. V finalni izbor pa sta se uvrstili Barbara in Tamara. Izbor za mis Štajerske na Ptuju ima že dolgo tradicijo. Letošnji bo že enajsti po vrsti. Ptujčan-ke so v teh letih že večkrat slavile, nekatere tudi na finalnih izborih. Kot prvi spremljevalki mis Štajerske leta 1996 je veliki met uspel Alenki Vindiš, ki je kot prva Ptujčanka postala mis Slovenije. Letos pa poteka tudi že deset let od osvojitve lente Miše Novak, ki je postala mis Slovenije kot druga Ptujčanka in kot nosilka titule mis Ljubljane. Dekletom s Ptujskega in okolice se letos ponuja nova možnost in priložnost za uvrstitev v vrh slovenske lepote in s tem na svetovni izbor. Ob lepoti in komunikativnosti naj bi bile velike najmanj 165 cm, slovenske državljanke, neporo-
Televizija Slovenija
E * í I H A
l»E«T»N
RADIOniTEDNIK
MISS SLOVENIJE 2008
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Ulica: Pošta:
Telefon:
Datum rojstva: Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični in da soglašam s pravili izbora.
RADIOPTUJ
89.8-98,2-104,3
C E R Z
N A
VliE#T N
Štajerski ITDNIK
Foto: Črtomir Goznik
Lani so na Mis Štajerske slavile Tamara, Katja in Barbara.
čene in nekaznovane, stare od 17 do 24 let, pri čemer velja, da je najnižja oziroma najvišja starost dosežena v letu izbora.
Za najlepše tri so pripravljene lepe nagrade. Terme Ptuj pa bodo že po tradiciji nagradile vse udeleženke izbora.
Izpolnjene prijavnice je potrebno v zaprti kuverti poslati do 25. julija na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Raičeva ulica 6, Ptuj, s pripisom za Mis Štajerske ali pa na naslov Agencije Videoton Geržina, p. p. 84, 2001 Maribor.
MG
www.radio-tednik.si
SIP
TV
SSffipsfJä IsaSsiiflifiJa pj®gps®i!®®
SPORED ODDAJ
PETEK 27.6.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOT» 28.B.
8.00 75 let ŠD Markovci 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica -odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Valeta OŠ Markovci
NEDELJA 29-6.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 60 let KD Talum Kidričevo 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Lancova vas 1. del 13.00 Zaključni koncert OŠ Dornava 15.00 Gorlšnica - Iz naših krajev 17.00 Valeta OŠ Destrnik
PONEDELJEK 30.6.
8.00 Oddaja Iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Lancova vas 1. del 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Valeta OŠ Markovci
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
Odškodnine vseh vrst - 5 %; brezplačni pravni nasveti; reševanje vseh pravnih vprašanj vam nudi izkušen pravnik Mičo M. Pešič, s. p. - univ. dipl. pravnik (s pravosodnim izpitom), Slovenja vas 6 b; PE Ptuj, Vodnikova ul. 2; non-stop: 041 418 236.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02/755 27 40, GSM: 041/ 612 929.

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
#
C
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Tel. 041 312 621.
KUPIM TRAKTOR IN KIPER prikolico za manjšo kmetijo. Tel. 041 358 960.
KUPIM dve prikolici lanske koruzne silaže, po možnosti z dostavo. ter prodam 2 kravi za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 040 391 377.
PRODAM odojke. Tel. 041 385 221.
PRODAM belo mešano vino in podarim košnjo. Tel. 02 787 74 83.
PRODAM KRAVO za zakol. Tel. 769 40 71.
KUPIM traktorski tračni obračalnik. Tel. 041 544 270.
PRODAM SVINJO. Tel. 758-48-01
NEPREMIČNINE
V OKOLICI Ptuja prodam 1030 m2 gradbene parcele. Tel. 051 412 042.
INS A** nepremičnine
EUROPARK Maribor
tal.: 02/33 05 800, 041/61 71 60, 040/66 33 00
PRODAMO samost. hišo, Polenšak, leto grad. 1900, v Izmeri 91,57 m2, v etažnosti: P, adapt. v celoti 1980, okna zamenjana 2004, zemljišče 16.176 m2, sončna lokacija. CENA: 110.000 Eur
PRODAM enostanovanjsko hišo v centru Ptuja na idilični lokaciji. Kvalitetno grajena, redno vzdrževana, KTV, možnost priključka na plin, garaža. Vseljiva takoj. Ogled in cena po dogovoru. Tel. 051 360 590.
PRODAM dvosobno (50 m2), delno opremljeno stanovanje na Ptuj. Tel. 031 682 339.
DOM-STANOVANJE
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, žar. Informacije in rezervacije na tel. 00 385 99 215 60 72, 00 385 33 56 30 91.
VIR PRI ZADRU, oddam apartma v zasebni hiši za štiri osebe, možnost petega ležišča, prosto od 23. 8. 2008 dalje. Tel. 031 742 714.
DOPUST NA MORJU, Stari Grad - Paklenica. Oddajam sobe s kuhinjo. Telefon 00 385 23 36 90 19, Marica.
PRODAM kuhinjo Svea, v izmeri 3 x 3 x 2 m, z gospodinjskimi aparati. Informacije na telefon 031 785 444 ali 777 56 01.
MOTORNA VOZILA
PRODAM Fiat tipo 1,6, letnik 94, registriran do maja 2009. Franc Šmi-goc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
GradVurberk, sobota, 5. julija ob 21. uri
Komedija
FUZBALJE VSE!
Igra Gojmir Lešnjak Gojc Režiser Samo M. Strelec
Novi ZATO.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po tt. 0038549 372-605
m
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
DELO
IŠČEM DELAVCA za suhomontažno gradnjo ter montažo oken in vrat. Sandi Cvetko, s. p., tel. 041 250 933.
ZAPOSLIM monterja za knauf sisteme. Pro-tem Andrej Jan-žekovič, s. p., Čufarjeva ul. 13, 2250 Ptuj. Tel. 040 617 367.
Bvinski in hipotekarni I
mn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebško 20, Maribor
RAZNO
Nova stanovanja v Lenartu!
Vse informacije v agenciji Teranep d.o.o.. Zagrebška c. 4fla.
«fl
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
POZIVAM Staneta Jurenca ml., Classic, d. n. o., Slovenja vas 35, naj takoj poravna dolg ali pripelje tov. vozilo! Jože Vauda ml., Zg. Hajdina 83 a, tel. 031 698 961.
iPoiluiajtz mí na îvzlouritm íjiblJ.
RADIOPTUJ
na ¿frtetcc www.radio-ptuj.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.


m
J d j-jJ ViO
■j D- 'Ä>±> J13,
NA GRAJSKEM DVORIŠČU V ORMOŽU
petek 27. junij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
TERRA FOLK
vstopnina 10 €
sobota, 28. junij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
FOLKLORNA SKUPINA FRANCE MAROLT LJUBLJANA
nedelja, 29. junij ob 19.00
GRAJSKO DVORIŠČE
GLEDALIŠKA PREDSTAVA ZA OTROKE GLEDALIŠČE UNIKAT: HALO, RDEČA KAPICA
petek, 4. Julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
TOLKALSKA SKUPINA S PLESALKAMI PERKAKŠENS IN KIKE: RITMI AFRIKE
vstopnina 10 € brezplačne vstopnice vstopnina 5"€
sobota, 5. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ: EVALD FLISAR: AKVARIJ
vstopnina 10 €
nedelja, 6. julij ob 19.00
ŽIGA GOMBAČ: EKO KRIMINALKA ZABAVEN PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO
ponedeljek, 7. Julij ob 21.30
GRAJSKO DVORIŠČE
TRACK 47: INTERMEDIJSKI GLASBENI DOGODEK S SLIKANJEM V ŽIVO IN VIDEO PROJEKCIJAMI
torek, 8. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
ZIJAH A. SOKOLOVIC: GLUMAC... JE GLUMAC... JE G LU MAC
brezplačne vstopnice brezplačne vstopnice
vstopnina S€
četrtek, 10. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
PLESNA IZBA MARIBOR: V SENCI PRESTIŽA
vstopnina S€
petek, 11. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
HELENA BLAGNE ZAMAN
vstopnina 10 €
nedelja, 13. julij ob 21.00
GRAJSKO DVORIŠČE
BENEŠKI FANTJE
vstopnina S€
petek, 22. avgust ob 20.00
CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ
MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA
vstopnina 7€
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
Prireditvenik
Petek, 27. junij
20.00 Vurberg, na dvorišču gradu, komedija »Moj ata socialistični kulak«, v
izvedbi Dramske skupine KD Grajena 21.00 Ormož, grajsko dvorišče, Terra folk 22.00 Maribor, na festivalu Lent, Stand up komedija »Hamlet« -	Ptuj z okolico: Eko karavana Slovenije - Padayatra
Sobota, 28. junij
9.GG 9.3G
15.GG
2G.GG 2G.3G
Juršinci, pred lovskim domom, VIII. srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Ptuj, na Slovenskem trgu, otvoritev srednjeveške tržnice in Prangerijade Ptuj 2008
Žetale, pred gasilskim domom, slovesnost ob 55-letnici PGD Žetale, predaja gasilskega vozila in počastitev dneva državnosti Budina-Brstje, dom krajanov, odprtje razstave »Zelišča v naši prehrani«, sledi glasbeno družabno srečanje s pogostitvijo, organizira Društvo gospodinj »Jezero«
Vurberg, na dvorišču gradu, komedija »Moj ata socialistični kulak«, v izvedbi Dramske skupine KD Grajena Ptuj, Park pri CID-u, produkcijski koncert glasbenih delavnic Slovenska Bistrica, notranje dvorišče, 12. starobistriški večeri: Skopuh - komorna opera
Ormož, grajsko dvorišče, nastop folklorne skupine Franca Marolta Ljubljana
Nedelja, 29. junij
9.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, farno žegnanje, sledi slovesna sveta maša,
ki jo bo daroval duhovnik Jože Kopajnik iz Tinja na Koroškem 13.30 Pršetinci, gasilski dom, osrednja prireditev ob 70-letnici Prostovoljnega
gasilskega društva Pršetinci 14.00 Mala vas pri Markovcih, pri ribniku Tunf, 28. zlata harmonika Ljubečne 2008
15.00 Spodnji Velovek, pred gasilskim domom, osrednja prireditev ob 12. dnevu
gasilcev OGZ Ptuj in 60-letnici PGD Sp. Velovlek 19.00 Ormož, grajsko dvorišče, gledališka predstava za otroke, Halo, Rdeča kapica
20.00 Vurberg, na dvorišču gradu, komedija »Moj ata socialistični kulak«, v izvedbi Dramske skupine KD Grajena
Ponedeljek, 30. junij
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, Ingliš is okej - počitniške urice v angleščini 10.00 do 13.00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt, letalska modelarska delavnica 19.00 Maribor, Lent na festivalu, gledališka predstava Carmen, VelDvo 20.00 Vurberg, na dvorišču gradu, komedija »Moj ata socialistični kulak«, v
izvedbi Dramske skupine KD Grajena -	Ptuj, Rimska ploščad, Arbajterjeva, Ljudski vrt, ustvarjalne ulične delavni-
ce in gibalna animacija za osnovnošolce
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Ptuj z okolico si zasluži lastno pokrajino. Odprt prenovljen Mercator center Ptuj. Najvišja šampionska odličja za Pulus iz Ptujske kleti. Ptujski župan sprejel predstavnike Ptujske kleti. Slovesnost ob 10-letnici Lions kluba Ptuj. Trubarjev Novi testament v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Razstava Hrvaško slikarstvo 20. stoletja v Miheličevi galeriji. Prikazani izdelki članov Društva Optimisti Ptuj. Četrtkovi večeri z zanimivimi gosti v hotelu Primus. Likovna dela učencev v razstavišču Stari zapori. Veselo rajanje minimaturantov pred mestno hišo. Predstavitev knjige Od osnoven šole Olga Meglič do Olgice. Vinoteka in izdelki s podeželja v Zlatem grozdu.
Kino Ptuj
27., 28. in 29. junij, ob 18.50 Iron man - romantična komedija. Ob 21.10 Seks v
mestu - romantična komedija. 30. junij, ob 20.00 Seks v mestu - romantična komedija.
Sava-GTI d.o.o. PTUJ Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešno podjetje na področju izdelave gumeno-tehničnih izdelkov za avtomobilsko industrijo. Delujemo v okviru Poslovne skupine SAVA. Ponosni smo na našo dolgo tradicijo predelave gume na Ptuju (vse od leta 1964) in prepričani smo, da bomo s kombinacijo dolgoletnih izkušenj ter novih strokovnih znanj še naprej ostajali ugleden svetovalec in izdelovalec elastičnih elementov različnim dobaviteljem.
Objavljamo prosto delovno mesto:
ADMINISTRATORKA
Pričakujemo kandidate, kandidatke:
-	s srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
-	z osnovnim znanjem angleškega in nemškega jezika,
-	z obvladovanjem okolja Windows,
-	s primernimi psihofizičnimi lastnostmi. Delovne izkušnje so zaželene.
Cenimo: samoiniciativnost, komunikativnost, etičnost in prijaznost, objektivnost, samostojnost in iznajdljivost. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Ce ste se prepoznali v naših pričakovanjih in željah in ste pripravljeni sprejeti izziv, pošljite ponudbo z dokazili do 7. 7. 2008 na naslov:
Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj.
Vaše ponudbe bomo obravnavali zaupno in vas obvestili o izbiri v 30 dneh po odločitvi.
ti ,
Ml lil
t	O
^^Ê \ W st.	
	
M	
ffH	si
.ili߀LCONT d.o.o=|r
"Domo, ôtaeda, oéveytje
Okna za vse letne čase!
V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost:
ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat!
Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več informacij pokličite: 02741 13 80 ali 041316505
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARA2NA VRATA, STEKLENE FASADE
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FORD TRANSIT 2,5 TD AVTODOM FORD MONDEO 1,8 RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROMEO 156 1.8 TS SHARAN 1,9 IDI DAEWOO NUBIRA WAGON 2,0 RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIA COMB11,4 IDI FIAT CROMA 1,9 16V MULTUET 5V FIAT STILO 1,9 JTD FIAT PUNTO 1,^ RENAULT MASTER DCI 80 FURGON CITROEN JUMPER 2.2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1.43V FIAT STILO 1.9 JTD MULTIWAGON FIAT STILO MULTIWAGON 1.9 JTD FIAT STILO MULTIWAGON 1.9 JTD
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
RDEČA BELA
KOV. T. SIVA KOV. SREBRNA KOV. S. TEMNI
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cenlk	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN LUP01.4 MPI	2000	3.990,00	SERVO VOLAN	ZELENA
PEUGEOT 4061.8 ST	1997	2.650,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SKODA OCTAVIA 1.6 LIM.	1999	4.560,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL LIM. ASTRA1.7 TD	1999	4.740,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
SKODA FABIA 1.4 MPI	2003	5.500,00	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT P 2061.4 HDI	2003	6.160,00	KLIMA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN POL01.0 COM.	2001	4.480,00	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 2061.41	1999	3.970,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.212V	2002	6.150,00	KLIMA	RDEČA
PEUGEOT 2061.4 HDI	2004	6.560,00	KLIMA	BELA
MERCEDES C 220 CDI KAR.	2001	10.200,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
R KAR. LAGUNA 2.2 DCI GRAND.	2003	8.700,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET TACUMA1.616V	2005	7.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01.2	2004	5.270,00	KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA YARIS1.3 WT-IRNB	2005	7.300,00	KLIMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN GOLF II11.8 CL	1996	2.800,00	KLIMA	RDEČA
FORD MONDE01.8 LIM.	1999	2.920,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061.41 QUIKSILVER	2003	6.580,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.9 DCI DYNA	2004	9.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN COM. PASSAT 1.8 T LIM.	1998	4.390,00	AVT. KLIMA	KOV. S. MODRA
FORD ESCORT 1.616V	1998	2.490,00	KLIMA	BELA
RENAULT THALIA 1.4 RT	2001	3.760,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1.4 EDITION	2001	6.120,00	KLIMA	KOV. ZLATA
OPEL ASTRA1.7DTI KOMBI	2000	5.140,00	KLIMA	RDEČA
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Verica Šučur, dr. dent. med. na Potrčevi cesti 4 - Platana
fllHililIMiiiHiJIir
C 02/2280110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
3
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodka nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam atare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
8VETOVANJE na \ 051 804 324
MOVATIVA, Milena Prapctnik ..p, Pivko« ulici 19/», 2250 PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino. Ni sonca, ki dalo od tebe večjo bi toplino. Ni ga na svetu, ki dal bi nam to, kar si nam ti. Ostale so le solze in krik bolečine, da te več ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, svaka, strica in botra
Janeza Horvata
IZ MOŠKANJCEV 35/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev, nam pa izrazili sožalje in nam kakorkoli pomagali.
Posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Ptuj - kirurškemu oddelku za intenzivno nego, podjetju SŽPS OO Zidani Most in Trbovlje, Ptujski kleti, Komunalnemu podjetju Ptuj, Gradbeništvu Kolar, podjetju OEM Maribor ter podjetju TMD Invest. Iskrena zahvala tudi podjetju MIR, gospodu župniku za opravljen obred, g. Firbasu za izrečene poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena zahvala tudi gospem Jelki Krajnc, Rozaliji Obran in Anici Čeh za vso pomoč, ki so jo nudile vsem v težkih trenutkih bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena HVALA.
Žalujoči: vsi njegovi
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki cedi), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnott obrožnego odpločilo_
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA_
ALFA ROME01471.9 JTDM BMW SERUA 3 COUPE: 330 CD BMW SERIJA 3:318 D CmOENC-3l.il CITROEN MIA 2.016V FIAT PlINTO GRANDE 1.2 MERCEDES RAZ.C 220 MERCEDES RAZ.E270 CDI ŠKODA FABIA 1.4 VW GOLF III 2.8 VRB VW SHARAN 1.8 IDI TL SPRINT CHOPER RAPTOR SPRINT EMTLY 50 SPRINT MAX49CCM SPRINT FVISION125 CCM
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
LETNIK	CENA,,,	OPREMA	BARVA
2006	14.990	KUMA	RDEČA
2005	22.990	AVT. KUMA	KOV.SREDRNA
2003	12.490	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
2004 1908	7.590 2.490	AVT. KUMA KUMA	KOV. BORDO RDEČA KOV. T. ZELENA
2000	7.690	KUMA	KOV. S. MODRA
1995	3.590	AVT. KUMA	
2002 2005 1994	16.990 6.990 2.490	AVT. KUMA KUMA KUMA	KOV.SREDRNA
2003 2008 2008	12.990 1.999 1.D99	AVT. KUMA NOVO NOVO	ČRNA BELA
MODEL	LETNIK	CENA KM		BARVA
RE SCENIC 1.9 0CIEXP.	2883	88	96.563	KOV. MODRA
RE SCENIC 1.5 DCI/10D KM EXP.	2885	88	135.676	ČRNA
RE SCENIC 1.5 DCI/100 KM EXP.	2885	88	86.155	BELA
RE SCENIC 1.9 DCI EXP.	2885	88	126.556	BORDO RDEČA
RE SCENIC 1.5 DCI/100 KM EXP.	2886	88	138.498	SREBRNA
RE MEGANE 1.5 DCI/80 KM EXP.	2885	88	136.165	SIVA
RE MEGANE 1.5 DCI/86 KM KARAVAN	2885	88	108.571	MOBBA
RECLIO 1.2/126VDYNA	2887 o	88	0-15.086	
RE LAGUNA 1.9 DCI/130 KM KARAVAN	2886	88	47.268	SREBRNA
RECLIO 1.2/1GV EXTREME	2885	58	66.080	ČRNA
RE SCENIC 1.9 DCI AIR	2882	58	82.006	SREBRNA
BMW 530 D LIMUZINA	2884	88	117.006	SV. SIVA
CITROEN PICASS01.8 HDI	2885	88	16.858	SREBRNA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI	2883	88	96.568-196.006	BELA
Velika izbira motorjev in skuterjev!
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4	2003 6.750
RENAULT CUO 1.2	2002 5.120
VW POLO 1.2	2002 6.400
VW POLO 1.4	2003 6.990
VWLUP01.0	2000 2950
VW POLO 1.2	2002 6.890
PEUGEOT 3071.6 1	2001 6890
AUDI A41.9 TDIKARAVAN	2004 13.990
VW SHARAN 1.9 TDI	2003 12.290
PEUGEOT 3071.6 1	2002 7.250
VW GOLF 1.9 TDI	2002 7.990
OPEL CORSA 1.7 D	2002 5.890
VW GOLF 1.9 TDI 5 VRAT	2001 7.890
PEUGEOT 3071.61LASTNIK	2001 6.990
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005 9.750
RENAULT TRAFIC 1.9 Dö	2006 16.900
DAEWOO LANOS 1.5	1999 1750
VW TRANSPORTER 1.9	2004 15.900
VW PASSAT 1.6	1999 4.990
CITROEN C3	2003 5.990 OPELMERIVA 1.61LASTNIK 2004 7.890
AUDI A3 2.0 TDI	2003 13.490
CITROEN C31.4	2003 6.590
PEUGEOT 3071.6	2001 6.900
VW PASSAT 1.9 TDI	2005 16.990
VW TOURAN1.9TDI	2004 13.900
AUDI A3 2.0. TDI S-LINE	2004 14.900
OPEL ZAFIRA 1.9 TDCI	2006 16.500
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI	2005 11.550
VW POLO 1.2	2002 6.800
AVT. KLIMA KOV. MODRA KLIMANOVMODEL MODRA KLIMA
KLIMA VRAT
KLIMA 5 VRAT KLIMA 5 VRAT KLIMA
AVT. KLIMA 5 VRAT AVT. KLIMA KLIMA KLIMA KLIMA
AVT. KLIMA 5 VRAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT. KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA 5 VRAT KLIMA
KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV .RDEČA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV .ZELENA KOV. SREBRNA ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA BELA BELA
KOV. ZELENA BELA
KO .MODRA KOV. RDEČA KOV. MODRA KOV. RUMENA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA
KLIMA ALU PLATIŠČA KOV. ČRNA AVT. KLIMA KOV. SREBRNA VSA OPREMA KOV. SREBRNA KLIMA 5 VRAT RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Solza kane nam iz očesa, odšla sta tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno vajin obraz, vidva mirno spita in čakata na nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo.
SPOMIN
14. julija mineva 41 let, 27. junija pa je minilo 10 let, odkar vaju več ni med nami, draga
Ljubica in Janko Bedrač
Z ZAGREBŠKE C. 96
Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in nosite cvetje ter ju imate po nekaj leti še vedno v srcu.
Žalujoči: ata, mama in sestra Metka z Anjo in Katjo
S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke pet let že gorijo, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini dajejo nam moči, da brez tebe učimo se živeti.
V	SPOMIN
V	soboto, 28. junija 2008, mineva pet let, odkar nas je v svoji rani mladosti zapustil dragi sin in brat
Damjan Šmigoc
IZ VELIKE VARNICE 70 A
Hvala vsem, ki prižigate svečke, poklonite cvet in s toplino v srcu postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Z neizmerno bolečino: mamica, ati, sestra Simona in ostalo sorodstvo
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega očeta in dedija
Franca Korošca
S PTUJSKE GORE 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej hvala ge. Pulko za poslovilne besede, cerkvenim pevkam za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju MIR za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerka Darinka in sin Branko z družinama
^f^? Avió
/o T)Miklavž i.Aá.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDIA41.9TDI KARAVAN	2002	11.590,00	AVT.KUMA	SREBRNA
CHRYSLER V0YAGER 2.5 CRD	2002	9.990,00	KUMA	KOV. ZELENA
CHEVROLET KALOS 1.2	2004	5.000,00	KUMA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.3 JTO GRANDE 0.	2006	9.590,00	KUMA	KOV. ČRNA
HYUNDAI SANTA FE 2.2 CRDI	2006	24.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
KIA RI01.416V	2006	7.880,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT CU01.5 DCI5 V	2004	6.500,00	KUMA	KOV. SIV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI	2005	10.800,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT MASTER 2.2 DCI	2004	9.700,00	KUMA	BELA
RENAULTSCENIC 1.9 DCI	2006	12.580,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA 1.9 SDI	2002	6.380,00	KUMA	RDEČA
TOYOTA COROLA	2005	12.700,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VWTOURAN 1.9TDI	2006	15.600,00	NAVIGACIJA	KOV. SREBRNA
VW GOLF IV 1.4	1998	3.850,00	2XAIRBAG	KOV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2000	6.880,00	KUMA	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Hiša tuja, prazna se nam zdi, odkar tebe več med nami ni. Zaman oko te naše išče, srce in duša moja ve, kako boli.
SPOMIN IN ZAHVALA
Slavku Kostevcu
IZ GORIŠNICE 14
Mineva drugo leto, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, ati in dedek.
Hvala ti za družino, hvala ti za 45 let lepega skupnega življenja.
Žena Marija in otroci z družinami
Pride dan, navaden, tih in zaspan, ko se zjutraj že povsem očitno zdi, da bi bolje b'lo, če ga ne bi bilo.
(Vlado Kreslin)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Marije Šegula
IZ PODVINCEV 111
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje.
Hvala Bolnišnici Ptuj za vso nego in pomoč v času njene bolezni.
Lepa hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali.
Žalujoči: njeni najdražji
^ 4
Skromno in pošteno si živela, v življenju skrb in delo si imela, skozi vse življenje boriti si se znala, a v tihem sončnem juniju si utrujena zaspala. Na tvojem dvorišču vse že zeleni in cveti, le hiša samotna otožna stoji, a moje srce trpi, ker tebe, ljuba žena, mama, babica, med nami več ni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 28. junij 2007, ko smo te tako nenadoma izgubili, naša draga žena, mama in babica
Marija Marušič
KRČEVINA PRI VURBERGU 20, PTUJ
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer rožice cvetijo in svečke njej v spomin gorijo.
Njeni najdražji
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
SPOMIN
Danes, 27. junija, mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, tašča, oma in prababica
Genovefa Šmigoc
IZ SOVIČ 15
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, ji prižgete svečko, podarite cvet in ji naklonite lepo misel.
Žalujoči: sin Vlado z družino
Nisem umrla zato, da ne bi hotela živeti, umrla sem zato, da bi nehala trpeti.
SPOMIN
Boleč je spomin na 20. marec 2008, ko si zaprla trudne oči, ljuba sestra, svakinja, botrca in teta
Marija Šegula
GORIŠNICA 13
V globoki žalosti: brat Franc z družino in sestra Zora z družino
Kje so zlati časi, ko srečni skupaj smo bili? Ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti.
SPOMIN
27. junija mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil mož in oče
Franc Rižnar
IZ KICARJA 113
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Jhú
Ne bom osvojila cilja,
ki moči za jutri mi daje,
ne bo sreča mi mila,
vem, da mi skoraj se zdravje zamaje.
Vendar moj odhod bo miren, saj v kotičku srca, tistem skritem, vem, da bom hvaljena in pogrešana, da moja pot ne bo zaman prehojena.
(Dragica Meznarič)
ZAHVALA
17. junija nas je v 39. letu zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in teta
Dragica Meznarič
IZ MEJ 22, CIRKULANE
Ob tej priložnosti bi se od srca zahvalili vsem od blizu in daleč, ki so jo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje, za sv. maše ... Prisrčna hvala tudi osebju Onkološkega oddelka v Ljubljani, dr. Frasu in dr. Kerinovi.
Hvala pogrebnemu zavodu Mir iz Vidma, govornikoma, g. župniku, godbeniku za odigrano melodijo slovesa, pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Ohranimo jo v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Ni besed, ki zapolnile bi nam praznino, ni sonca, ki dalo od tebe večjo bi toplino, ni ga na svetu, ki dal bi nam to, kar dala si nam ti!
Ostale so le solze in kriki bolečine, da te več ni!
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 28. junij 2007, ko je prenehalo biti srce naši zlati mamici, najdražji ženi in ljubeči hčerki
Kristini Požegar
1961 - 2007 IZ DOLIČA
Hvala vsem, ki z lepimi mislimi postojite ob njenem mnogo preranem grobu, se spominjate njenega nasmeha, ji prinašate svečke in rožice.
Neizmerno te pogrešamo mož Jože, otroci Anita, Stanka, Boštjan ter ata in mama
Naš pogled v daljavo zre, in to iz dneva v dan -kot da vsak čas oko te uzre. Toda že naslednji hip v duši neznosno zaboli.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 26. junij 2007, ko smo te po dolgi borbi za tvoje mlado življenje izgubili, dragi naš
Mitja Mohorič
LEVANJCI 5
Hvala vsem, ki v mislih in srcih ohranjate spomin nanj, mu podarite cvet ali prižgete svečko.
Radi te imamo, Mitja, in neizmerno te pogrešamo: tvoji mami, ati in sestra z družino
Borovci • Slavje ob 550-letnici vasi
"Radi se moramo imeti!"
Vaški odbor Borovci je skupaj s člani etnografskega društva Tradicija, aktiva podeželskih žena, športnega društva in prostovoljnega gasilskega društva Borovci v soboto, 21. junija, v prireditvenem šotoru v tamkajšnjem športnem parku pripravil prireditev ob 550-letnici vasi Borovci.
Kljub neznosni vročini (temperature so se dvignile na prek 30 stopinj) so se prireditve ob visokem jubileju rojstne vasi udeležili številni sedanji in nekdanji Borovčani ter gostje od blizu in daleč. Ob prihodu so vsakogar pogostili s kosom domačega kruha, zaseko in lukom, ter s kupico kvintona z domačih brajd. Vsak je prejel tudi spominsko brošuro, v kateri so se 550. obletnice prve omembe vasi spomnili v besedi in sliki ter tako povezali preteklost s sedanjostjo, pa tudi spominsko darilo z likom vasi, ki so ga po predlogu domačinov izdelali v varstveno-delovnem centru Polž. V manjšem šotoru so pripravili zanimivo razstavo starih fotografij, delovnih pripomočkov, predmetov in celo jedi, ki pričajo o življenju na vasi nekoč
in danes, zatem pa so vse zbrane povabili v velik prireditveni šotor, kjer so pripravili osrednjo kulturno prireditev in srečanje Borovčanov vseh generacij.
Kot je v pozdravnem nagovoru povedal predsednik vaškega odbora Robert Lajh, je bila vas Borovci prvič omenjena leta 1458, čeprav predvidevajo, da je nastala že nekoliko prej. Ime je dobila po borovem gozdu, katerega ostanki so še vedno vidni. Najprej je bilo tu le nekaj kmetij, skozi stoletja pa se je njihovo število in seveda tudi prebivalcev nenehno povečevalo. Kot navajajo zgodovinski zapisi, je bilo življenje včasih zelo težko, saj so njihove prednike poleg skromnega pridelka in obveznega oddajanja desetine za fevdalce pestile številne vojne. Da so lahko preživeli kljub
Foto: M. Ozmec
Obiskovalcem so predstavili "butače", ki so včasih gradili hiše iz teptane zemlje.
Foto: M. Ozmec
V manjšem šotoru so razstavili stare fotografije, delovne pripomočke, razne predmete in domače jedi nekdanjih in sedanjih Borovčanov.
Foto: M. Ozmec
Da so Borovčani ljudje dobre volje, so dokazali tudi domače ljudske pevke, pevci in folklorna skupina.
Napoved vremena za Slovenijo
dejstvu, da je za vasjo potekala velika prometnica, današnja regionalna cesta Ptuj-Ormož, po kateri so korakale vojske tujih osvajalcev, so lahko hvaležni le trdoživosti, klenosti in medsebojni pomoči sovaščanov.
Da je za dobro delovanje vasi potrebna dobra organiziranost, so začeli spoznavati leta 1824, ko so Borovci postali samostojna občina, ki je skrbela za svoje ceste, pravične meje, služinčad in premoženje. Kasneje so se sicer manjše občine združevale v večje, tako da se je del pristojnosti prenesel drugam, a Borovčani so vedno sami odločali o svojem napredku. Poleg kmetijstva je postal pomemben tudi razvoj obrti, tako da skoraj ni bilo dejavnosti, s katero se ne bi ukvarjali. Včasih so bili daleč naokrog znani »butači« iz Borovec, ki so pridno gradili - butali hiše iz zbite zemlje, pomešane s slamo, ter tako ponesli dobro ime Borovčanov daleč naokoli. Še danes velja rek, da je nekdo »priden kot dečko iz Borovec«. Veliko njihovih vaščank si je služilo kruh z oddajanjem kmetijskih pridelkov na tržnicah v Ptuju in Mariboru, saj so ob skrbi za družino in delu na polju pridelovale razno zelenjavo in vozile na »trštvo« predvsem znameniti luk. Medsebojna pomoč pri delu in gradnji hiš je omogočila preživetje, druženje pa jih je spodbujalo k ohranjanju starih običajev, šeg in navad, predvsem pa ljudskega petja ter šeg in navad okrog fašenka.
Potrebe po požarni varnosti so narekovale, da so leta 1946 v Borovcih ustanovili gasilsko društvo, ki je z izgradnjo gasilskega doma postalo jedro vaškega druženja in raznih aktivnosti do današnjih dni. V skrbi za življenje mladih so po vaseh ustanavljali mladinske aktive, ki so sprva pomenili le priložnost za druženje mladih na vasi, okrog leta 1980 pa so pristopili
k izgradnji športnega igrišča, ki so ga z združenimi močmi vseh vaščanov zgradili na območju nekdanje gramoznice. Na razvoj vasi je vplivala tudi gradnja infrastrukture, sprva elektrike in vodovoda, kasneje pa še telefona in kabelske televizije.
Nov napredek so po besedah Roberta Lajha v Borovcih začutili z ustanovitvijo občine Markovci, kamor sedaj sodijo. Najprej so obnovili vaško-ga-silski dom, nato športni park, v katerem so uredili še ribnik, asfaltirali so igrišče. V načrtih imajo še posodobitev ceste Bo-rovci-Markovci, gradnjo prizidka k vaško-gasilskemu domu, v športnem parku želijo zgraditi še objekt za potrebe športnega društva ter igrala za otroke, posodobiti želijo razsvetljavo skozi vas, vsi pa nestrpno čakajo tudi na pričetek izgradnje kanalizacije.
Vaško življenje v Borovcih ostaja še naprej pestro in dejavno, saj se udeležujejo raznih gasilskih, športnih in drugih dogodkov, v vasi pa je še vedno zelo aktualno spomladansko pustno rajanje ter praznovanje dneva žena. Na cvetno nedeljo pred markovsko farno cerkev složno poneso velik »presmec«, ki ga pred tem skupaj izdelajo pred svojim vaško-gasilskim do-
mom; ponosni so, da imajo že nekaj let najdaljšega. Za praznik dela postavijo mlaj ali prvomajsko drevo in pripravijo kreso-vanje, do konca leta pa spravijo pod streho še vaške igre, veselo martinovanje ter prireditev ob zaključku leta. Ker se kljub vsemu tudi v Borovcih ne morejo upreti pritiskom globalizacije, se ji upirajo prav z veliko voljo po druženju in spoznavanju življenjskih vrednot in držijo se tega, kar pravi njihov sovaščan Viktor Klinger: »Vkup moramo držati, pa radi se moramo meti!«
V razgibanem kulturnem programu, v katerem so nastopili ljudski pevci in godci ter sokra-jani z raznimi življenjskimi ske-či, smo med drugim izvedeli, da so bili poleg »butačev«, zaradi katerih so bili v šoli kar »butano barno«, od nekdaj znani tudi bo-rovški »raubšici« (divji lovci), pa cimermani, kolarji, tesarji, mizarji, kovači, pridni kmetje ter predvsem veseljaki, saj še danes velja, da so Borovčani pridni, delovni in veseli ljudje.
Ob jubileju jim je čestital tudi župan občine Markovci Franc Kekec, v spomin na praznovanje 550-letnice vasi pa so pred vstopom v Borovce postavili tudi nove pozdravne table.
M. Ozmec
Vodnikova 2
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
0801314
BREZPLAČNA TEL. ŠTEVILKA:
Danes bo spremenljivo oblačno, še se bodo pojavljale krajevne nevihte. Na jugozahodu so še možne močnejše nevihte. Proti večeru se bo ozračje umirilo, zjasnilo se bo. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 27 do 31 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo povečini sončno, v severozahodni Sloveniji so popoldne možne posamezne plohe.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmetjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 lnfb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Traktorist umrl
V naselju Dobrina se je 17. junija ob 11.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl 85-letni traktorist. Ta je zapeljal traktor izven vozišča, trčil v dva betonska stebra in zapeljal po strmini navzdol, kjer se je traktor prevrnil. Voznik je bil najprej odpeljan v ptujsko bolnišnico in nato v mariborsko, kjer je naslednje jutro umrl.
Trčenje pri prehitevanju
Pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje se je 14. junija okoli 4.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodovana, dve pa lažje. Voznik osebnega avtomobila Chevrolet, 59-letni državljan Češke, je vozil po glavni cesti proti mejnemu prehodu. Zaradi nepravilnega prehitevanja vozila pred seboj je trčil v osebni avto Mercedes, ki ga je tedaj nasproti pripeljal 67-letni hrvaški državljan. Pri trčenju je bila 65-letna sopotnica v mercede-su hudo telesno poškodovana, oba voznika pa sta dobila lažje telesne poškodbe. Vsi trije so bili z reševalnim vozilom pripeljani v Splošno bolnišnico Ptuj.
S tovornjakom povozil pešca
Mariborski policisti so 16. junija ob 13. uri obravnavali prometno nesrečo, v kateri je umrl 79-letni pešec iz okolice Maribora. Tega je v Spodnjem Dupleku, na parkirišču pri pošti, s sprednjim levim delom tovornjaka povozil 35-letni voznik, ko je speljal s parkirišča.
Z avtomobilom zaprl pot motoristu
Na regionalni cesti izven naselja Bukovec (občina Slovenska Bistrica) se je 22. junija ob 15. uri zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. 62-letni voznik osebnega avta Hyundai je med vožnjo po regionalni cesti v križišču za Bukovec zavijal na levo in pri tem zaprl pot 30-letnemu motoristu, ki je tedaj pripeljal naproti. Motorist je trčil v osebni avto in padel po vozišču. Zraven motorista je bila na motorju še 20-letna sopotnica, oba sta bila zaradi hudih poškodb odpeljana v mariborsko bolnišnico.
Odkrili ukraden avto
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 14. junija ob 6. uri odkrili ukradeno vozilo Audi A6, s katerim se je na mejni prehod za izstop iz države pripeljal 40-letni Čeh. Vozilo, ki je bilo ukradeno v Nemčiji, so zasegli.
Policisti na mejnem prehodu Gruškovje so 21. junija okoli 3.30 zasegli osebni avto Škoda, ki ga je vozil češki državljan, saj so ugotovili, da je bil avto ukraden na Češkem.
Istega dne okoli 8.30 se je, z osebnim avtom BMW na mejni prehod pripeljal 32-letni Bolgar. Tudi to vozilo so policisti zasegli, saj so ugotovili, da je bilo leta 2005 ukradeno v Bolgariji.
Vlom
Neznanec je v noči na 20. junij v Staršah odtujil delovni stroj ICB, vreden okoli 45.000 evrov.