DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemiij», Bosno in drnge evropske di-žave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naniÈnino in oznnmla tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu, Gospodarske stvari. Pri nas in v Švici, m. GUivui doîiodek daje švitiarskiiii kmetom — živinoreja. V Švici se nahajata dva goveja plemena, Hsaet^» siinodolalio pleme, ki je razširjeno po zapadnem delil Sv[ce, in tenmo-nijavo pleme, ki je doma iia vzhodni strani Švice. Eno je lepše ko drugo. Oba plemena se odlikujeta po svojili vrlo dobrib lastnostili in po svoji lepi vnanjosti. Kako daleč pred nami so švicarski kmetje kot živinorejci, to se pozna najbolj na tem, da redijo povsod enako dobro in lepo živino. Kar najdeš v enem blevu, to najdeš tudi v drugem. Povsod lepa, velika živina, enake barve, enako dobra za užitek in za pleme. To ao zares srcenc razmere ! Razlika v reji Obstoji le v tem, da imajo premožnejši kmetje več živine, manj premožni pa manj. Živina je pa povsod lepa, dobra in dragocena. Ta izredno lep napredek, ki ga opazujemo v Švici, so dosegli tamkajšnji gospodarji s tem, da imajo povsod domaČo rejo, katero zboljaujejo od rodu do rodu s skrbnim odbiranjem plemenili živali in z dobro rejo mlade in odrasle govedi. Na skrbno odbiranje bikov in krav se polaga po teb krajih najveéja važnost. Ondotnim gospodarjem ni vsak bik dober za pleme, pa tudi vsaka krava ne. Tej ÍzbÍrčnostÍ je pripisati, da se je po teh krajili zaplodila tako lepa in dragocena živina. V novejšem času so se povsod ustanovile živinorejske zadruge, ki imajo to nalogo, da skrbe za to, da se na-knpijo in redijo za pleme najboljši biki, ki se dobé v deželi. Največja važnost se polaga pa tudi na dobro rejo mlade in odrasle govedi. Teleta se v to svrho dolgo časa napajajo z mlekom in tudi pozneje ne manjka dobre in tečne krme. Mlade živali jim rastejo, da je veselje. Krave pa molzejo nevrjetno veliko. Najboljše in najlepše krave držijo doma, prirejek se^ pa prodaja za dragocen denar, večidel v druge dežele. Živina prinaša lepe novce v hišo, deloma s svojo obilno mlečnostjo deloma z zarejo lepe plemene živine, ki se laliko prodaja za dragocen denar v druge kraje. Kaj pa pri nas na Dolenjskem? — Pri nas se kaže čisto druga slika, kar se tiče živinoreje. Pri nas je živinoreja še na nizki stopinji. Naša živina je vsa pomešana, in v obČe veliko slabša in manj vredna kakor je v Šviei. Pri nas se redi živina najrazličnejše krvi, kar kaže, da nam manjka potrebne zavednosti. Pri nas je skoro veČ beratije pri živini kakor domače reje. Dobre krave se prodajajo v Trst, za bike se pa nihČe ne briga. Naša živinoreja bi nam lahko prinašala veliko lepše dohodke, ko bi se zaceli malo bolj zanimati za njen napredek ; ali dokler nam bo tako malo mari za potrebne bike in dokler se ne bodemo poprijeli domače reje in reje dobrih krav, toliko časa ne bodemo nie posebnega dosegli. Pri nas bi lahko izrejali lepše voli in tudi krave bi nam lahko dajale več užitka, ako bi živino bolje redili. Slabo rejena pa ni dobra ne za eno niti za drugo rabo. Za tako živino se pa tudi dosti ne izkiipi. Posne-majmo tedaj tudi pri nas Švicarske živinorejce in držimo se načela, da daje le dobro rejena živina lep užitek in dobre dohodke. .Skrbimo za dobre bike, redimo dobre krave in pokladajmo dosti krme, potem se bode tudi naša živinoreja obrnila na bolje! Politični pregled. Nekaj novih ministrov imamo! Odstopila stalinancni minister dr. plemeniti Bbiim- Hawerk in poljedelski minister baron Giovanelli ; mesto prvega je prevzel dosedanji ravnatelj postne hranilnice dr. Mansvet Kosel, poljedelski minister pa^ je postal grof Ferdinand Buquoy (reci : liukoa). Češkim ministrom pa je imenovan dvorni svetnik dr. Randa. S tem se je liOtel menda dr. Korber približati Čeliom, a Nemci že stavijo nove zahteve, in se se bo pela stara pesem : narodnostni boj v Avstriji, državi v prid, gotovo ne. Kranjski deželni zbor je zaključen. S predlogom dr. Kreka, o katerem smo zadnjič poročali, in za katerega ste glasovali obe slovenski stranki, je bila zadnja seja zaključena med nepopisnim vrisčem, in ni o tej seji več kaj povedati. Baron ITein se je takoj odpeljal na Dunaj, drugi dan pa je bil deželni zbor zakljiičen! Kakor hitro je videla vlada, da ste obe slovenski stranki zoper njo edini v narodnostnem vprašanju, je poslala poslance domov. Tako je pa tudi rešena za liberalce dragocena liberalno - nemška zveza, ki se je pretila porušiti ob nastopn naših poslance*^. Ti pa ne bodo odnehali. Dne 19. oktobra so izdali v „Slovencu" oklic „Slovenskemu ljudstvu na Kranjskem". Tu opisujejo krivico starega volilnega reda, zoper katero so začeli odtočen in odločilen boj. Letos so tudi nasprotni poslanci priznali potrebo spremembe volilnega reda, in upati je bilo, da bo dež. zbor redno deloval. Ko je prišlo na vrsto pojasnilo, kako je vlada v svet pošiljala pristranska poročila o dogodkih na Slovenskem in se je naša stranka odločno potegnila za čast Slovenstva, pokazala Sli je prvič v teku zadnjili let slovenska večina. Na to pa j(i vlada segla vmes. Poslanci zato ne odnehajo od boja, dokler se ne izvrli geslo : Ljudstvu pravica ! — Tako obetajo naši poslanci in ni dvoma, da bodo tudi res vstrajali v tem boju do kouečne zmajre. Umrl je dne 15. m, m. saksonsKI kralj Jurij v 72. letu svoje starosti. Prestol Je zasedel šele leta 1902 kot 70 letni princ po smrti svojef^a brata kralja Alberta. Avstrijskega cesarja je zastopa! pri pogrebu Erane Ferdinand. Nemški (îesar Je prišel osebiiu k pogrebu. — Novi ^kralj, sin kralja Jurija, je že zasedel prestol. Župan dunajski dr. Lueger je praznoval GO letnico svojega rojstva. Slovanom res iii prijazen, a ce pomislimo, kolikega pomena je to, da Je delavni in razboriti mož na Dunaju vrgel ob tla žide in liberalce, da je priboril veliko zmago krščanskim soeijalcem, da Je posredno povzdignil tudi versko življenje na Dunaju, kateremu dobro gospodari in ga modro oskrbuje, potem se pač ni čuditi in ni zameriti, če Je „Slovenec" temu možu posvetil daljši Članek, kar mu gotovi ljudje silno zamerijo, čes, da je slavil našega narodnega nasprotnika. Ni res ! Poslavil ga je le kot moža krščanskega mišljenja in delovanja, ki ima pač madež uaruduega nasprostva na sebi. A če pomislimo, da je krščanstvo nad narodnost, da je ta uboga narodnost često le pretveza, da se udriha po krščanstvu, potem pač opravičeno dvomimo, ali je njih skrb za narodnost rea prava. Veste, samo to jib boli, ker je porazil židovstvo in liberalizem; ko bi bil deloval temu v prilog, kovali bi ga v zvezde, če prav je Nemec. Saj se poznamo, da vam je boj proti krščanstvu prva reč ! Skrb za narodnost je le slepilo, s katerim slepite nerazsodne ljudi. Na Ogrskem so skovali novo šolsko postavo, ki bo nemažarskim narodnostim silno krivična. V Italiji bodo imeli v kratkem volitve. Katoličani se jih po nekodi udeležujejo, splošno ne. Na Nemškem so imeli mednarodni sliod zoper umazano „leposlovje," ter napovedali takim knjigam in spisom najhujši boj. Tudi pri nas Jako potrebno! Francoskim državnikom roji samo to po glavi, kako bi „ločili cerkev od države," po domače, kako bi cerkev do doljrega oropali in zatrli. Kar država naredi, ni rop in krivica, zato se mora reci: „ločitev!" Zai)omnite si to! Angleži bi bili skoro napovedali vojsko — Rusom! Brez šale ! lialtiško brodovje je plulo proti prelivu pred Angležko in Eraneosko, kar zadene na več malih ladjic in začne streljati nanje, ter jih par zdrobi in ubije nekaj mornarjev. Bili so angleški ribiči, liusi pravijo, da so bili opozorjeni, da jili čaka tu blizu par japoiiskih torpedovk, ter trdijo, da so res videli med ribiškimi ladjami dve Japonski trpedovki, na katere so streljali, ki pa ste ušle, tako, da so ribiči bili prizadeti. Nenjški in angleški listi seveda Ruse dolže vseh mugiičih hudobniii nakan. Angleži so stavili prav čndne, neprimerne pogoje, a slednjič se je stvar poravnala. Vidi se, kako silno so Japonci Angležem pri srcu. Rusko-japonska vojska še ne bo tako hitro končana, Port Artur še ni v rokali Japoncev, vsak dan pa se pričakuje nov hud naskok. Pri Jeutaju trajala je bitka 12 dnij, pa se ne more reči, da so zmagali Japonci, vsaj se jim ni posrečil načrt, da bi zajeli Ruse. Izgube so na obeh straneh velikanske, več nego (JO.000 mož je padlo v krvavi moriji. LISTEK. V RIM! Zadnji dnevi v večnem mestu. Siovo. ^Koueo.) Pod prezbiterijein cerkve av.Lavreneija je kripta, t. j. spodnja cerkev, prostorna iiekuko na pul toliko, kakor kripta kapiteljske cerkve. Tu sem so iz cerkve sv. Petrti prepeljali v iinći od 12. da 13, julija 1881 truplo rajnega Pija IX. Prostozidarji in njim podložni ter sorodni sovrainiki cerkve so s kruto silo napadli mrtvaški sprevod ter hoteli rakev s truplom vred zagnati v Tibero, Huditbna nakana se ni posrečila vsled íidloé-ncg^a odpora zvestih spremljevalcev. Nepopisno ao ti ljudje sovražili papeža še živega, ker neustrašeno je braidl pravice HV, cerkve nasproti vsakemu, in zato mii se po-štovanjem stiio ogledovali ta sveta orodja našega, odrešenja, s predrago krvjo Gospodovo uaiiKičeBa, se ne div popisati. — Ravno tako smo bili polni svetega spoštovanja, ko smo »igle-dovali in poljubljali steber bičanja v cerkvi SV- Praksede, Res je samo les in kamen in železo, a spomin stori te reči svete iu spoštovanja vredne. Pot vede do Laterana. Najprvo si tu ogledamo „kapelo Oirešenika k sv, stopnicam" ali na kratko „Sancta sanctorum" t. j. presveto. Tu so kedaj hranili množico nnjdragocenejsih svetinj. Papež Sikst V. je dal tu pustaviti sv, stopnice, t, j. one stopnice, po katerih je šel naš Izveličar na veliki petek v Inšo Pilátovo k smrtni sodbi in na vrhu katerih je Pilat Jezusa, razbičanega in s plašćem zasmehovanja odetega, pokazal ljudstvu. Stopnic je 28, pokrite so z lesom iu pobožni verniki se pomikajo navzgor le po kolenih, nizdoli pa pridejo po dveh stranskih stopnicah. Par korako/ od tega svetišča gremo peš in pridemo do lateranske bazilike, ki je posvečena sv. Janezu. To je prva farna cerkev vsega sveta, to stolnica iu škofijska cerkev mesta Rima, znači napis na cerkvi; „Vseh cerkva mesta in sveta mati in glava," Danes je sicer Vatikan glavnega pomena, pa le radi prisiljenih razmer. Do I. 1305 so papeži stolovali in stanovali tu v bližnji palači, od Siksta V. pa do Pija IX. (1870) pa, ao stunovali v ïiolj zdravom Kvinnalu, kraj krii^ Lateran» ni namreć iiič kaj zdrav, in zato precej zapuščen in samoten. A cerkev je vedno ostala prva cerkev. Prestala je [)rav veilko valed potresuv, požarov, vojak«; prav neokusni» jo je v baročnem alogu prenovil 1. 1650 Borvonimi, a veniinr je jako veličastna. V papeževem altarju je vdelana leuenii miza, na kateri je sv. Peter opravljal presveto daritev. Tu je tndi miza iz cedrovega lesu, pri kateri je Jezus Kristus poalavil piesv. Zakrament. Je še več drugili svetinj in sv. ostankov ter spominkov, ki sem pa jih pozabil popolnoma, Proti domu grede smo ae sa ustavili pii cerkvi sv, Klementu, ki je najbolj natančno ohranila podobo in uravnavo starokršćanske bazilike. Tu ae še vidite dve prižnici, na eni je subdijakon brni list, na drugi evangelij, sploh je vse jako starinsko častitljivo. Pod to cerkvijo so 1. ISôS našli diugo, še starejšo. L 1084 je bil ta del liima v divjih bojih do tal razrušen, tudi stara ecrkev sv. Klemena. Papež Paskal II, je na razvalinah pozidal novo, nekoliko manjšo, pa v ravno tisti obliki, iz stare je vzel altar, altarao pregrajo (cancelli) in priinice. Posebna znamenitost so v .stari cerkvi podobe, iz 7., 8. in 9 stoletja, ki so tako v umetnostnem kakor v zgodovinskem oziru nepopisne vredmisti. Za nas Slovane je ta cerkev )onien!(ivii tudi v tem, ker tu počiva brat sv. Metoda, sv, Ciril, ti je umtl v Rimu in bil tu pokopan, Stara, zanesljiva iz-rofila trdijo, da je tu pokopan, a groba vkljub skrbnemu isktmjii še niso našli. Ima pa sv. Ciril tu prav lepo kapelo v zgernji cerkvi, koder so se zbrali slovenski romarji zadnji dan k skupni službi božji. fiubiit illina tristiesiuia uoctis i[!iai{o, tto iiocteiii, qua tût mílii eara roliqui; Labitur ex omilin muic (inoqiia gutta ineis." V prosti prestavi bi se glasilo: ..Kntkr iirežalostiie ene iioÈi biiohjÍh 8e ini vsibiija, Zaïliiîi ko pti.šH je ěrb, Eimn ila (la, ein slovo, S|)et «e [irmi.'iliam veiíer, ko ziimsti ljubega immgo ; Še sedaj poroai aulza uioje oko." Tako je ppval pesnik Ovidij ; ko je padel pri cesarju Avgustu v nemilost in moral iti v prognanstvo, se je le težko težko ložil od Rima: bolesti one noči popisal je v zgorajšnih vrsticali [lozneje enkrat na titjm. Ill te besede so mi prišle v spomin, ko smo čakali na rimskem kolodvoru na vlak, ki naj nas ponese spet domu. Domu y No seveda, tja, koder je radi naše službe in našega opravila naše bivališče, a zdi se nam, da idemo v pregnanstvo, tako smo se privadili Rimu, Srce samo govori in rosne oči ireiiiiiogili prićajo kar navadno pravimo: Rim je srce kato-ičanstvii. Zato se težko ločimo 1 Bodi hvaljen Bog za v-ie, kar smo tu leppga, vspodbudnega videli, slišaii, vsprejemali v svoje src- I Ostani nam v trajnem spominu, in utrdi naj v nas zavest; zvesti katoličani hočpmo biti, in srečne »e lio-Čemo šteli, da smo katoličani. Veličastni Run je lepa zunanja podoba veličastnosti cerkve in vzvišenosti sv. vere, katero je Kristus dal cerkvi v varstvo in o.skrbo. Z Bogom Rim! Vlak zapiska in potegne, in kmalu ae izgubijo luči večnega mesta, Črna temna noč nas objame. Tako se godi vsem, ki zlovoljno gredo od Rima proč. gredo nevzdi žno v temno viharno noč. V Florenci se zbudimo. Ne pravijo Lahi zastonj : „Firenze la belin," lepa Florencija, Nekdanja prestolnica toskanskib vojvod leži ob reki Aino, obdana z griči, polnega pomladnega zelenja in cvetja. Ogledal sem si tu-le prelepo stolnico, zunaj vso obloženo z raznobarvnim marmorjem, dalje cerkev sv. Križa, s spominki imenitnih slavnih Italijanov, in cerkev čudodelne Matere Božje, V galerije in druge umetnostne xbirke me ni nič mikalo, glava je že itak prepolna. Le ven v to prekrasno naravo 1 Tako za silo .se zmenimo z izvoščkom, ki nas popelje na grič, imenovani San Miniato. Tu je grobišče premožnejših Florentincev. Pokopališčna cerkev je znotraj vsa obložena z belim in črnim niaimoijem, prvi vtis je skoraj strašen, zares mitvaški. Na pokopališču samem pa gotovo krog 100 nagrobnih kapelic, pa kakšnih! Sam marmor in mozaik, zlato in barvana okna, umetni kipi in dragocene podobe. Tu nisem bil več vezan na druge romarje, kakor v Rimu, in zato sem se mudil poljubno dolgo in sicer jako dolgo na tem čudovitem pokopališču. Kako skrbe lepo za svoje rajne ti Florentinci, to je vse hvalevredno; a kako se znajo tudi baliati živi z mrtvimi, na njih račun; kako skušajo omiliti pozo smrti, ki vse zdrobi v prah in pepel, z umetno lepoto in lepimi umetnostmi, Prvo velja o spominkih, ki krijejo mrtve verne kristijane in jih oskrbujejo verni, živi kristijani. Tu čitaš prošnje za molitev. Druge in tretje vrste ljudje pa 80 posvetnjaki in brezbožneži. Smrt jim je le lepa prilika, da so se iznebili tega in onega, pa prilično spet pokazali svojo moč in bogastvo, a sami hočejo utajiti smrt, in si zabrisati spomin na-njo. Tu ni svetih podob, ni križa, ni molitve, ampak obup iu prazne iraze. Komu pomaga kaj ? Mrtvim ne, a tudi živim ne, ker pametni jih pomilujejo, neumni pa jih zavidajo, smrt pa pobere tudi nje brez razločka iu pnza-našanja. — Drugo jntro smo spet gledali široko reko Pad, pozdravili vozeč se mimo Padove sv. Antona svetišče, potem pa zavili proti morju in megli, ki se je razpro-stirala nad njim. Po dolgem zidanem nasipu vozi vlak, dokler se ne ustavi na bentčanskeiii kolodvoru. Ne pričakuj, dragi moj, da bi ti opisoval slavno zgodovino Benetk ali njih čarobno lepoto: prvo bi bilo preobširno, pa raje vzemi v roke „Občno zgodovino" in izvedel boš veČ, kakor vem sam povedati, drugo pa je skoro nemogoče. Hise se dvigajo kar iz morja, ena lepša ko druga, polno mostov, polno cerkva: zdi se, kakor bi se vozil po kakem začaranem mestu, ki je pa sedaj sam» „stare slave spomenik" in le senca prejšnjega sijaja, a vendar še tako nebeško lepo ! Naravni st čarobna je cerkev sv. Marka ter polna umetnin ter starin in doževa palača, vmes med njima pa podrtine Markovega stolpa. Pravijo, da ta usoda prej ali slej doltiti vse Benetke. Tla se ntenda usi-dajo, ali kaj je že. Sploh, žalostna je bodočnost Benetk. Avstrija je zvesto skrbela za to mesto, L-ihi pa nimajo ne potrebnih novcev ne dovolj resne volje. Kolikrát beremo, da se je tam ponižal kak tlak, tu pokazale razpoke v oboku, drugod se usedlo zidovje, drugod spet postale vodne ceste bolj plitve. Morje, podoba večnosti bo gnalo svoje valove preko potopljenih razvalin, ter sedaj mirno, sedaj viharno pelo : „Tako mine slava sveta." Take misli so me navdajale, ko sem se tisti dan popoldan zibal v goildtdi po velikem kanalu proti jitoku Lido in nazaj ob zahodu solnca. Nepopisno Ifp prizor! Žareča solnčna obla se potopi v morsko globino in večerni žar po-rudeči nebo in morje in mesto. Prelepo slovo od solnčno Italije! Doma sva, cenjeni Čitatelj ! Si bil zadovoljen z menoj ? Jaz sem zadovoljen s teboj in ae ti zahvaljujem za potrpežljivost, s katero si prebiral moje vrstice. Kadar spet kam pobitim v tuji svet in vidim kaj novega, kar bi te zanimalo ti sporočim in povem tako po domače, kakor sem ti bote! opisati v Italiji iu Rimu, kar sein videl. Prost in neprisiljen in neodvisen sem lad na poti, prosto in neprisiljeno sem ti jo popisal. Zdravstvnj! DomaČe vesti. z naročnino za tekoče leto jih je še veliko zaostalo. Prosimo tedaj jako nujno, naj nam taisti blagovolé malo svotico prav kmalu vposlati, da zamoremo čimpreje priti z urejevanjem v red. Naznanjamo, da hodemo takoj z novim letom list ustavili vsem tistim, kateri do 15. decembra ne bodo svoje dolžnosti storili za leto 190 4. Veliko naročnikov a malo plačnikov donaša listii !e zgubo, — Nadalje prosimo cenjene naročnike prav prijazno, naj bi se vsi blagovolili navaditi Dolenjske Novice za celo leto naprej, ne pa nazaj plačevati. Vsi listi so tako urejeni, zakaj bi imeli ravno mi izjemo. Da se laglej in brez vseh stroškov naročnino vpošlje, priložili smo nekaterim danes In drugim bodemo prihodnjič, poštno položnico, Upravništvo, (Poročil se je) v Beli cerkvi g, Martin Zwitter, C. kr. avsktiltant z gdč. Franjo Maj z el-o yo. (V Krki) našli so 29 m. ra, truplo dlje časa pogrešanega osmoâolca Vandot-a (Novomeška godba,) V seji občinskega odbora novomeškega dné 7. oktobra t, 1. objavljena v Dol. Novicah dné 15. oktobra t. 1. se je dovolila podpora godbi za prihodnje leto v znesku 300 K, kar je gotovo hvalevredno iu za kar se godbeno ravnateljstvo iskreno zahvaljuje. — Toda trditev, da l)i bila godba zdaj veliko slabejša, kakor je bila poprej po mnenju raznih merodajnih oseb, kajti iz godbenega stališča ista gotovo ni slabejša, paČ pa je slabejaa po Številu godcev in v lem se opazi razlika. Tudi nadaljna trditev, da bi si zainogla godba od posameznih podpornikov več meseéne podpore zadobiti, ko bi se za to brigala ni utemeljena, kajti ravnu sedanje godbeno ravnateljstvo se .je zelo brigalo za pridobitev novih mesečnih podpor, dokaz temu, da je pridobilo trideset novih pudpoinikov ter da je uspešno delovalo za pridobitev nekega izdatnega denarnega darila. — Tudi naj se blagi>hotno «a zuanje vzame, da je skrbljeno za popolnitev števila, ker se vežba šest učencev, ki bodo v prihodnji spomladi že zmožni nastopiti z godbo. Ako se slednjič upošteva dejstvo, da je imela društvena godba v Ljubljani, ki šteje 26 mož glasoin njenega letnega poročila v pretečenem letu nekaj nad 12.000 K dohodkov, naša godba jih ima pa okoli 2200 K je naravnost rečeno pravcati Ćudež, da je ista taka, kakoršna je, saj ji je vsled teh pičlih dohodkov mogoče imeti na teden samo po eno vajo, dočim bi jo morala imeti vsaki dan, kakor jo ima druKtvena godba v Ljubljani in vsaka vojaška godba. Da bi se pa to doseglo, trebalo bi se nove podpore najmanj 2400 K, skupaj torej 4600 K, kar je pa absolutno nemogoče dobiti od posameznih pudpornikov v Novem mestu, marveč bi morala slavna mestna občina z izdatno podporo priskočiti na pomoč. Treba je toraj najpoprej denarja, potem šele je mogoče pričakovati Zii/.eljenega uspeha, ne pa narobe in vendue se še nahajajo ljudje v Novem mestu, ki je privoščijo godbi niti vinarja podpore. — Omeniti je treba, da bi godba bila še na veliko slabejšem stališču, ako bi se iz njene blagajne oskrbovala njena uniforma, katera se večinoma plačuje iz blagajne meščanske garde in tako je tudi garda sedaj pie-ikrbela nabavo uže dolgo zaželjeniii plaščev za godbo, da bo tudi o zimskem času v danem slučaju laliko dostojno oblečena hodila. Godbeno ravnateljstvo. (Razglas) o oddaji simodolskih jilemenskili krav draž-benim potom. V četrtek, 2. novembra t. 1. (t j. 2. dan po Vseh svetih) dopoldne oh '/,jll pi<»da podpisana družba potom javne dražbe na dvorišču podkovske šole v Ljubljani, na Poljanah, 10 simndolskili plemenskih krav. Nit prodaj postavljene krave no iz kmetske reje, so mlade, imajo pri sebi teleta ali pa imajo .storiti prihodnje dai. Družbo stanejo povprečno po 500 K. Pod to ceno se ne prodado. DraiSbe se smejo udeležiti le druibini udje, Kupnino je takoj poravnati in kupljeno žival precej prevzeti. Po prodaji družba ne bo imela nikake obveznosti več za oddano žival. Priponmja: Lsti dan, t. j. 3. novembra t. 1. dopoldne ob 9, bo c. kr. deželna vlada oddaj»U na Bavarskem dvoru v Ljubljani po kmetijski družbi iz državne podpore nakupljene simcdoljske bike. Podpisana družba vabi živinorejce, naj pridejo pogledat te enoletne bike, ki stanejo po 720 K. Pripomniti je, da so bili ti biki že oddani. Videti bo tudi 5 brejih simodolskih junic, ki jih je družba kupila po naročilu za nektare zgledne živinorejce in ki stanejo po 800 do 900 knm. C. kr. kmetijska družba kranjska, (Razglas.) Ziradi prijavljenja v letu 190.5 naboru novincev podvrženih mladenčev daje se naznanja sledeče; I. Vsak stavodolžni, v letu 1884, 1883 ali 1882 rojeni mladenič d-Ižan je, sa tekom meseca novembra 1904 zgladiti pri županstvu iste občine, v katerej poseduju domovinsko pravico, ali pa v kateiej stalno biva. 2. Kdor se zglasi pri kakem drugem županstva, nego onem svoje domovinske občine, se m'ira pri tej priliki legitimovati z rojstnim ali domovinskim Ustom pri županstvu iste občine, v katerej biva. 3. Stavodolžne, kateri bivajo le začasno v inozemstvu, ali kateri so tako zelo bulni, duševno ali telesno, in so vsled tega ovirani se nstmeuo ali pismeno pri pristojnemu županstvu zglasiti, naj zglasijo stariši, vai'Uhi ali pa drugi zanesljivi poverjeniki. 4 Isti stavoilulžni, kiteri želijo dišeči kako ugodnost ali olajšilo v izpolnevanji dejanske vojne službe v smislu §§ 31, 32. 33 ali 34 vojaega zakona, naj razmere, na katere se opirajo ugodnostiie pravice, najpozneje do konca februari j a 190 5 naznanijo pristojnemu okrajnemu glavarstvu; v ta namen služijo poti'ebna spričeval», rodbinski listi, zemljiškoknjižni izvadki, oporoke, prisojilna pisma, za- pisniki o zapuščinskih obravnavah in certifikati davčnih uradov. — Družinski listi in certifikati davčnih uradov morajo biti overojeni v istem mesecu, tekom katerega se dotična prošnja nloži in sicer prvi po župnem —, drugi po davčnem uradu. 6. Prošnje za dovoljenje stave izven domovinskega okraja uložiti so najpozneje do konca meseca novembra 1 904. 6, Stavljenci, kateri opuaté postavno zglasitev, se bodo radi prestopka § 35 vojnega zakona kaznovali z globo 10 do 200 kron, oziroma z zaporom od 1 do 20dnij. C. kr. okrajno glavarstvo v Rudoîfovem. (Prepovedana vožnja) z avtomobili in niotorskimi kolesi v novomeškem političnem okraji. C, kr, deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani prepovedala je sporazumno s kranjskim deželnim odborom vožnjo z automobili po progi deželne ceste od Gorenje Straže do Marinče vaai, po progi deželne ceste od Rumanjevasi do Toplic pa ne le z automobili, temveč tudi z motorskimi kolesi. (Obrtna zadruga) poroča tem potom svojim Članom, da se v kratkem priredi v Ljubljani od deželne zveze obrtnih zadrug razstava vajenških izdelkov iz vse učne dobe. Ako ima kateri mojster marljivega in sposobnega vajenca (učenca), da zamore Času primerno knko delo dobro izvršiti, naj istega pošlje v razstavo. S tem se daje vajencem spodbuda in večje veselje do učenja, ker se dobri izdelki odobre s pohvalo ali ctíló z nagrado. Dela se sprejemajo iz vseh let u^ne dobe, to je od prvega, driizega in tretjega leta, ker se po tem tudi ceni zmožnost na učno dobo. Će se kdo želi te razstave vdeležiti, naj se za pojasnilo obrne na obrtno zadrugo, katera ukrene vse potrebno. — V kratkem, ko pride ugodna rešitev od trg. ministerstva, se prične s poukom o knjigovodstvu, katerega bode podučeval vsestransko sposobni g. V. Rorman. pristav dež. kmetijske šole na Grmu. Poduk bode trajal 8 tednov, po 4 ure na teden in sicer vsak četrtek od 7,-9. ure zvečer in ob nedeljah od — '/o^. ure popoldan. Kdor se hoče tega prekoristnega poduka udeležiti razun že podpisanih članov, naj se takoj prijavi obrtni zadrugi, — Opetovano se javljajo pritožbe od strani članov, da izdelujejo nekateri člani njim nepristojna Če tudi sorodna dela. Pred vsem pa se opozarja tesarje, do smejo tisti izvrševati le h tesarski stroki spadajoča dela, Nikakor pa ni dovoljeno, da izvršujejo klopi-stole, viata, mize in lesene tlake. Odlok trg, in obrtne zbori nice z dné 29, 11. 1901, št, 3057, se glasi, da so tesarji edino opravičeni, le za taka dela, pri katerih se ne rabi splošno oblič in še te le po deželi v kmetskih ataiiovanjib, ti je surovejše vrste, nikakor ne po mestih. Dotični odlok e na upogled pri zadrugi, kateri bi se temu ne pitkoril, se Dode po prav lih obrt. reda kaznoval z globo do 20 kron. — Vsi tisti mojstrij ki imajo učence, so obvezani brezpogojno v obrtno nadaljevalno šolo pošiljati jih ob določenem času kakor navadno, enako vsako nedeljo popoldan k veronsnku, ki se vrši od 2 — 3 popoldan. Načeluištvo obrtne zadruge. (Vinska letina v j u ž n i Istri.) Tudi letos je merilo grozdje vsled dolgo trajajoče suše pred trgatvijo 20 — 22% belo, in črno do 25"/« sladkorja po klosterneubuiški vagi. Toraj _ pravi ekstrakt kakor uže od 1. 1864 stari ljudje ue pomnijo. Skoda, da se je prikazala trtna us v vinognulili Farane in Peroja na obali morja. Vina se je naredilo manj kakor lani in je tudi dražji. J. P. (Za IV. zasedanje porotnih obravnav), ka tere se bodo pričele 21- novembra t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Končina Janez, pos, in trg. iz Gorenjevasi ; Vukšinič Davorin, oskrbnik nemškega viteškega I'eda iz Metlike; Vehovec Janez, obč, predst, iz Žužemberka; Doganac Ferdinand, trg, iz Ve-likah Lašč; Kuhar Mat., pos. iz Starihovega vrha; Spreitzer Mat,, pos. iz Rusbahu; Jaklitsch Franc, trg. in gost. iz Uuterdetitschau; Jerman Franc, pos, in mesar iz Črnomlja; Hartmann Jožef, pos, in trg. iz Velikih Lašč; Majerle Pavel, pos. in trg. iz Starega trgi; Bartoi Franc, pus. in kijigovcz iz Jelovca; Pečaner Andrej, pos. in gost. iz Stare žaga ; Šte-fanič Jurij, pos. iz 2apudja ; Jermanu Janez, pos in gost,, iz Sodinjevasi; Jaklitsch Jurij, gost. iz Ùrnomlja; Ostermann Mat,, pos, in trg. iz Binjaloke; Sjiorer Janez, trg, iz Hriba; Fugina Jurij, pos. iz Oeplan; Groznik Ign,, pos. iz Višnje gore ; Kramar Anton, pos. in trg. iz Mirne; Sterk Jurij, pos. in trg. iz Vinice; Pire Jožef, gost, iz Ravne; Jermana Jožef, gost. in pos. iz Crnoiiilia; Kožir Martin, po9, in mlinar izMaleac«; Saniida Jožef, pos. in gost, iz Malgerna; Trepetschnigg Julij, po8. in trg. h R'iđeć; Lackner Andreas, pos. in hotelir iz Črnomlja; Kapš Markus, pos, od Ursnega sela; Lavrenćič Anton, pos. iz S »drašice; Goija^Janez, pos, in trg. iz Metlike; Sitar Ignacij, pos. Iz Toplic; Šetinc Martin, pos. iz Jeaenic; TáChiukel Mat., pos, in vinotržec iz L'clitenbacha ; Sever Otniar, pos. in nadporočnik v p. iz Kostanjevice; Hchober Jožef, pos, in gost. iz Laz ; Jnrkovic Miha, pos. iz Krkovega. — Nadomestnim porotnikom izžrebani so bili naslednji gospodje: Jakše Martin, pos iz Vel Ski janč ; Grašič Franc, pos. iz Gotnevaai; Ruhrcnanti Fr., pos. iz Malega Slateneka; Hočevar Anton, pos. in usnjar v Rudoliovem; Medved Franc, pos. in gost, iz Mačkovca; Panser Adolf, pos, in trg. v Rudolfoyem; Kastelic Miha, pos. in gost. iz Žabjeyasi; Kobe Janez, pos. in gost. iz Zabjtívasi; Ziirc Jožef, po9,, gost. in obč. predst, iz Kandije. (Akademični slikar) g. Josip Germ je izdal, kakor smo že zadnjič poročali, svojo krasno sliko „Bled." — Slika je razstavljena v oknu prodajalne J, Krajec nasi., kjer se tudi dobiva na kartonu po 6 kron, po p»šti 40 vinarjev več. Želeti je, da bi mladega in marljivega umetnika-domaćina podpirali s prav obilnimi naročili vsi prijatelji umetnosti in naravnili lep )t in to tem bolj, ker bode gospod umetnik za čisti dobiCek primerno iii brezplačno razp(»Siljal slike revnejšim šolam. Ako se pa hoče pri ogromnih stroških in požrtvovalnosti umetnika za nibavo takih slik zares doseči sploh kakšen dobiček, potreba je veliko - veliko cenjenih naroČil, (Nekatera pravila za krmljenje.) Huda suša v pretečeiiein poletju in sedanje neugodno jesensko vreme imelo bode za naše živinorejce zle posledice. Kaj to pomen!, povedó najbolje sledeče šievilke, koliko živine imamo prerediti čez zimo n. pr, samu na Kranjskem glasom štetja iz 1. 1900. Po tem štetju se je nalmjalo koncem tega leta na Kranjskem 24 821 konj, 253.839 glav goveje živine, 38.629 ovac, 6 384 koz, 427.862 peMitnine in 107.836 prašičev. Huda suša pa ni povzročila samo, da imajo naši živinorejci malo otave, ampak premnogi so morali po leti celo s senom krmiti, da so si ohranili svojo živino. Pomanjkanje krme bode zlasti spomladi siino, premnogi posestniki bodo primorani, da tekom zime prodadó prioierno število svoje živine, da bodo zamogli ostalo tako prerediti, da jim ista vsled preslabe ali premajhne klaje ne bode preveč shujšala in oslabela ter vsled tega na vrednosti izgubila. Oe je tedaj kedaj potrebno, da se naši živinorejci na deželi zanimajo za to, kako naj svojo živino pravilno krmijo, da ne potrošijo po nepotrebnem preveč krme, da pri tem živina pomanjkanja ne trpi, je to letos, V ta namen naj služi sledeče navodilo: 1,) Pri malem delu pokladaj konjem trikrat na dan; tega pravila se drži tudi tedaj, kedar brez posla v hlevu stojé. Pri težkem delu, h kateremu prištevamo tudi liitro vožnjo, moraš jili nakrmiti 4 — 5 krat. Tudi žrebetom polagaj 4 —5 krat na dan Za nedelavne vole in za molzne krave zadostuje dvakratno dnevno krmljenje, katero pa naj obstoji iz več delov. Delavne vole in pitalno govedo nakrmi trikrat v dtievii; zadnjim tudi ugaja štirikratno krmljenje, 2,) Pripravljena in zelo vodena krma se liitj'eje prebavi, kakor trda Ml siilia, torej je večkrat pokladaj. 3.) Krmo polagaj vsak dan o natanko določenem času. Prebavila se navadijo na določen čas in tedaj krmivo najbolj izkoristijo. 4.) Prvič pokladaj slabejšo krmo, kasneje pa boljšo. Lahko prebavno klajo dajaj s početka, za tem še le krmi težko prebavno. 5.) Krmi, kolikor mogoče, jednako klajo v jednaki meri, 6.) Ne dajaj b kratu preveč piče; vsako krmljenje razdeli na več delov. Dokler živinče ne poje prvega dela, tako dolgo mu ne pokladaj drugega. 7.) Klaja ne sme biti blatna ali s peskom in prstjo jjoinesana, Jasli tn korita naj bodo vedno snažna in čista. Iz nečiste posode živina slabo žié in klajo celo popolnoma zametnje. Krmljenje se samo slamo je nezadostno, ker je slama maloredilna in težko prebavna. Različna slama pa ima različno vrednost iil teČnost. Slama mnogovrstnega sočivja ima največ braniva v sebi. Dobro posušena, mlada grah.tva slama zaleže" skoraj toliko, kakor srednja detelja. Navadno pa se sočivje Še le tedaj pospravi, ko je slama že pretrda, predebela torej slaba. Od vseh žit dajeta oves in ječmen najboljšo slumo. Slabi slami ste pšenična in ržena. Najbolje izkoristimo slamo pri govedi, ovcah in kozah. Govedi krmimo pomešano med senom, še bolje pa, da jo zrežemo, katero pokladaino suho, poparjeno ali v kadéh ugreto. 8 ) Nikdar ne napajaj prftd krmljenjem. Voda namreč razpodi in raztanjša prebavne soke, raztanjš&ai ne morejo svojega posla natanko opravljati. Konje in govedo napoji se le takrat, ko si jih nakrmil se suho krmo, 9 ) Pri krmljenju potreluje živina počitka. Počitek pospešuje prebavljanje. Ako moraš konja precej po krmljenju zapreči, vozi nekoliko časa le korakoma. Govedi moraš privoščiti časa za prebavljanje in za prežvekovanje. 10.) Zvečer vrzi v gare konjem nekoliko sena, govedi pa slame, S tem si žival Želodec napolni ali kakor pravimo, popolnoma nasiti, {Pozor, gospodinje in obrtniki!) Živimo v času, ko je treba največje previdnosti pri nakupu, kajti povsodi preti izkoriščanje, povsodi se dajo zaslepiti po nizkih cenah, v resnici pa kupijo le še dražje. — Vse izrablja imena v resnici reelnih tovarnišhih znamk, s čimur se slepé kupci; ti naroce in prevarani so. — Šele pred kratkim je bilo čitati o taki prevari občinstva od .strani neke pariške trgovine, ki je prevarila kupovalce s portreti in tako se pojavljajo vsak dan slučaji nepoštene konkurence, — .Specielno pii nakupu šivalnih strojev je treba paziti na znamko in ime in ozirati se treba v prvi vrsti na ime Singer, ki si je pridobilo glede šivalnih strojev svetovni sloves, kajti ta tovarna je tekom 50 letnega obstoja zbog vestnih svojih del zaslovela po vsem svetu, — Ta tvrdka sama ima 3000 podružnic po celem svetu in od teh 150 samo na Avstrijskem, tako da more vsakdo z lahkoto kupiti Singerjev šivalni stroj in se mu ni treba dati prevariti, ako se obrne na drnžbo ali njene zastopnike. Ime „Original Singer" je postalo najboljše poroštvo za najboljši materijal in vzorno sestavo, — To je pa vzrok, zakaj toliko drugih tvor-nicarjev sknša prodajati šivalne stroje pod imenom S nger Oo,, akc. dr„ kakor n, pr, „Central Bobbin", da celo pod imenom „Singer". — Naj se torej niliče ne dil prevariti in naj pri nakupu šivalnih strojev vsakdo vpraša, če so res izvora Singer Co, akc. dr, in se ne da zapeljati po mamljivih besedah. Najboljše je, če se obrne vsakdo naravnost na Singer Co, v Ljubljani, Sv. Petra cesta št, 4., ali na njenega glavnega zastopnika, ki se nahaja v vsakem večjem kraju na Kranjskem in se lahko izkaže, da prodaja izvirne Singerjeve šivalne stroje. Uaziio stvari. * (Redilna štupa za živino — sieparstvo,) Po časnikih, koledarjih in pratikab z velikanskim vnščetii priporočajo redilno stupo za živino, zlasti za prašiče, in ceh» potujoči prodajalci ponujajo kmetom to blago kakor nekaj čudotvornega. Trdijo, da živina, ki uživa to štupo, izredno uspeva in se redi, in Če je bolna se ozdravi. Ali ta štupa, ki se je ua dan živini d;'i po par žličic, more rediti? Ne! Živino redi samo dobra krma v zdravem ]i!e\u. Kai drugega trditi je bedasto, V redilnih stupah more le listo rediti, kar je redilnega, in tega je v teli štnpali tako bore malo, da ne bodi niti v poštev med redihiimi snovmi, ki jih živali že tako dobivajo v veliki množini v krmi. Ali redilne štnpe moiejo bolno žival ozdraviti? Smešno I Vsaka bolezen zahieva diugo zdravilo, in ta mešanica, ki jo imenujejo redilno štupo, naj ozdravi vse bolezni! će živina ne more jesti in ni vzrok kaka posebna bolezen, tedaj je vzrok živinorejfc sam, ki ne ravna pravilno z živino in je ne krmi dobro; zato noben re,-dilni prašek živine ne uapravi bolj ješče, dokler živinorejec svojih pogreskov ne popravi. Kaj pa je redilna štupa? Redilna štupa je zmes oglja, tnrščične ali kake drugo moke, klajnega apna, kuhinjske soli, Glauberjeve soli, rožičeve moke, zdrobljenega ovsa, zilrobljenili brinovih jagod, sladkih koreninic, janeža, koporca, encijana itd. — Edina moka v taki štupi je redilna, a te stane v stupi kg 2 K; in te pač kmetovalec ne bo v lekarni kupoval, Priporočljivo je klajno apno, ki stane kg 25 h, in sol, ki stane 7 h; a v redilni štupi se ti dve snovi plačujeta po 2 K kg. Kaj pa drugo? Brinove jagode, janež, koprec, encijan itd. prav gotovo ne rede; res je, da včasih prebavljanje pospešujejo, dokler se jih ielodec ne privadi, a priporočati, da hi se tft reĚi redno pokladale, je neztnisel, in jih viliutega živinorejec lahko sam kupi za par vinarjev, èe jili ne dobi zastonj. Kako uôinkuje rediina stupaV Edino, kar je gledé uíinka redilne šttipe npoštevati piOeg uĚiiika klajnei^a apna, je neki brezpomemben vpliv na prebavljanje; to pa iivin()'rNICE za C. kr. poštne —^^ccc^ uradnike dobivaju »e V tiskarni J. Krajec nasi, v iiudDlfovem. HAMBURG-AMEllIKA Iz Ljubljane v iSOVJ VOJMv samo = gld.. 60"— z dobro, prosto lirano. Odhaja se Iz LJUBLJANE vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna, sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. t23a-24-4) Pojasnila po večkrat brezplačno. C!3 cs fSi he C rt OJ 01 HH m 0Q I CT^ « ^ ¥ .id "S o. i ISl m Siiiger-jevi šivalni stroji. Original Singer šivalni stroji so vzam v botsmikdji m i^v^abi. Original Singer šivalni stroji "'"""'j'"' rail o. Original Singer šivalni stroji ' Original Singer šivalni stroji BO iieprekoBljivi gleťíé trpežnos^ u ZDlUKIlOSt.l, Original Singer šivalni stroji " Brezplačni pouiiii kurzi za ise doiiiaie šivanje in za inodeiiio vezenje. Svila za vezenje v vseli barvah v veJiki izLeri v zaiugi. Eiekk^o-motorji za poseiilii^zn^ stroj6 zh donihi^o por&bo» SINGER Co. ímhi stroji, lieln. Ma' J Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (194 !y-7> „Grand Prix^ Najvišje odlikovanje. Faria 1900 Stanovanje za oddati z opravo ali brez nje. — Natančoeje v upraviiištvu „Dol. Novic". Imam v kleti (2C3-2-1) je na „Dol. Dobro ohranjen ^592-1) (GLASOVIH prodaj po nizki ceni. — Kju, pové upravništvo Novic". več 100 hktl. pristnega belega -- m črnega vina nekaj fine rakije, tiopicovca in brinovca. Vse soliilno postavljeno tudi v moji posodi na tukajsni državni kolodvor po primerno nizki ceni, Ivan Pujman, posestnik iu trgovtc — Vodnjan-Dignano Istra. Sta? s 1202) se proda po jako ugodni ceni na jako prijaznem kraju, 10 minut od Novega mesU proti Drski ob deželni cesti. — Natančneje se iz\épri Franc Murn-u, ^gi-s.i) — iecrarju v Kaiidiji, ~ V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neátevilno zahvalnih pisen), ki so po mnogih letih UošIm od ozdravljenih, kotim se bolezen ni povrnila.^ — Tečaj bo trajal a do 3 tedne. Troski mali. — Prijave sprejema uprava lista „Edinost" v Trstu, aH pa Mad. A, Nagel, Sprach-heilanstalt Interlaken (Švica), Ceno češko perje za blazine! 5 kilo: iiuifo uskiibljeiio K 9 60, boljše vrete K 12'—, belo kakor mali mehko K 18 —, K Si —. belo kol »neg, kakor innti uieliko, oskubljeno K 30 -, K 30 — se rai-pušilja poStaiae {prosto lio poštnem povzetji. Zameua preklic proti ptivrnitvi poStiiiiii) dovoljen. Benedikt SacbscI, Lobos 294, pošta IMzeu, íeSko. fi-l) J_ Novomesto! Uovi Ar Novomesto! # Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvori! svoj novo in moderno sezidani hotel, v kateiem a<» potnikom na razpolago prav lepe, popolno z novo opravo urejene sobe v prenoćišće. — Toóil bodem fino Puntigamsko pivo, pristna dolenjska in druge vrste vina. Izvrstna kuhinja postregla bode vedno z gorkimi in mrzlimi ukusnimi jedili. Ob enem pnporočujem svojo veliko zalogo Puntigamskega piva v sodčkih In steklenicah. — Prodajam na debelo in drobno iz svoje velike zalege jako {ina in zajamčeno naturna vlna od 28 vln. liter naprej. Toči se tudi vsakovrstno žganje na debelo in drobno. Potnike na kolodvoru sprejemal bode pri vsakem vlaku za moj Lotel omnitius Medved". Za prav obilni obisk in velecenjeua naročila se najprisrčnejše priporočuje (192-O-S) Á k CtJ a > d M ui O > O IZÎ Okrajni zastop c. kr. pritr. „Assicuratioiti Generali". JOg. MORAUC - trgovina maaufakturnega in modnega blaga Rudolfovo. m Rudolfovo. Ó s Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega inatiufakturnega in modiiega blaga za gospode, kakor: najnovejše sukno, fino volneno blago, novosti v porhantih in flaneli itd. itd. Fine povrhne jopice za dame po najnovejšem kroju v vsaki ccni. Zagotavljam točne in solidiie postrežbe ter se priporočam spoštovaje (251-3-2) Jos. Morauc. ti o Cf >-! o o o I CD-0 Točna in solidna postrežba. Igas^ ! Stanoviinje Zîi orldati ! 2 S Pri g. Bni(3ar-ju v Kaiiđiji št. 36 se oiîdaste 2 sobi, _ kuhinja in klet, vse y piav lepem in dobrem stanu ter p« ceni. Vse drugI) se izve ravno tam. (251-SÎ-2) se prodasta. (250-3-2) tfipo Stanovanje poZOR! S!:, Eden leži v bližini okrožnega sodišia, drugi pa nasproti okrajnegji glavarstva, Natanéneje pri upravnišlvii „D>il. Novic." obstoječe iz Br^-* 3 velikih sob, "^îïÎ kuhinje,^ shranit;e in kleti, je za oddati s 1. novembrom pri JANEZ-u KOŠAK. gostilničarju v Novem mestu. (252-2.2) Žsiiske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plaćam i)d zdaj mnogo višjo ceno. — S tem opoKrtrjttm nabirale« las na moj naslov. — Ivan Sveiec, brivec, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše). (272-24-24) DOLF USTM trgovina z železnino in špecerijskim blagom, — C. kr. prodaja smodnika v Rudolfovem priporoča p. t. lovcem svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk po jako nizlc ceni, kakor tudi druge lovske potrebščine, patrone, nože, nahrbtnike, lovske palce i. t. d., vse jako dobro in po ceni. Vedno so dobivajo nabiti patroni vsake vi'ste. samokresi in pištole. Ob enem priporoča svojo zalogo najfinejšega orodja za vsakega obrtnika obče znane žage, katera se vsaka le pod jamstvom prodaja, dobi se tud kuhinjska posoda in druge hišne in gospodarske potrebščine. Priporoča še posebno svojo vedno s svežim in najfinejšim blagom založeno ceiío Zahtevajte pri nakupu (is.'j-aMS Schicht-ovo štedilno milo 9 i I' •J''*.» - 'i z Ono Je /iij iiinřono čisto in brez vsake Škodljive primesi. Pere izvrstno. Varstvena zanmka. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko .JELEN". GEÎORa SCHICHT, Aiissig. — Največja tovarna to vrste Dobiva se povsod! îia evroppjskein 0/einlju. Dobiva se povsod! (78-24-lC) nežno, Čisto lice bi'ez peg, meliko in gladko kožo ter cvetočo polt, iimivii naj sfie tt /.iiaiiim iiiťJiciu^kiiM Bergmann-ovim lilijinim milom (s Ziiaiiiktu 2 rudarja) - tvrdke BERGMANN & Co. Dra/daiiH in Tečen oli Pjlbi. Duljiva fle t.iidi |)ii BO )i komad pri lak. S. pl. SLADOVIČ-u in v trgovini g. Alt. OBLAK-a v Novem mestu. 8anio duí Siinio ^ 6 dni M BLm^f T Sft^wf „Francoska prekmorska družba." Edina najkrajša Črta čez Bazel. Pariz m avre Odpotuje se iz Ljubljane vsak torek. Ziii/ano cene. Vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino kotices. potovalna pisarna Ed. ŠMARDA V Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. blizo znan« gostilne pi'i „Fiffoicu". ilžli U^-lii) Keil-OY lak najlzvi'stnejâe mazilo za tla iz mehkega lesa. fieil-ova bela gU/ura za nmivňlue mize 45 kr. Keil-ov ïlati lak za okvira SO kr. Keil-OTo řrnilo za železo, les, usuje i. t. d. Keil-ov Ink za slaiiiuike v vueli li^rvnh je vediiu v zalog-i [iri (215-6-6) Adolf^Gustin-u v Rudolfovem. (22Í-1S.5) Bratje Johann in Florian Vonmetz 1 zaloga vina in žganja na debelo v Waîd- ^ bruck-u (Spodnje nemško Tirolsko) priporočajo svoja vsakovrstna zajanićeno naturaa vina po zelo nizkih renah. Krčmarsko vino belo in nideie liektoliter 15 gld. ; krčmarsko vino boljše vrste li] 16 gld.; fino vino, belo in 1'tideče hI 19 gld.; posebno fino vino (Hu^t-hvfin) lil 22 gld.; Kaltererseewein lil 24 ^Id ; Terlaner, belo vino lit 26 gld. — NHílttlje: natnizno vino (navadno) od 12 do H gld. lil. Žganje dmge vrste hI. 43 gld , žganje prve vrste 46 gld. hI, iu pristno naturno žganje fiO gld. hI. Finejša vina v steklenicah, kakor: MHgdaleiier, Leitacber, Kalti-reisee, Ttroler-Bluine, IVrlaner itd. Voznina stane od hektl. okoli 2 gld. 50 kr. na kolodvor Novo mesto. OJgovorui ureiliiik Fr. Sal. Watzl, Izdajaceli iu založnik Urban Horvat. Túk J. Krajec nasi.