| 141 | | 141 | | 61/1 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS seznam Diplom na oDDelku za geoDezijo ul Fgg od 1. 11. 2016 do 31. 1. 2017 T eja Japelj UVOD Zadnji teden v januarju in prva dva tedna februarja so bili na naši fakulteti v znamenju podeli- tev diplomskih listin vsem študentom, ki so študij dokončali v obdobju od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2016. Na tem področju je bilo to izjemno, rekordno leto, kot ga imenujemo sami, saj smo podelili več kot 570 diplomskih listin. V zgodovini Fakultete za gradbeništvo in geodezijo še ni bilo tolikšne številke, verjetno se ne bo niti nikoli več ponovila. Razlogi za povečanje števila diplomantov so vsem dobro znani. Upamo samo, da je vsakdo izmed njih našel tisto, za kar se je bilo vredno potruditi. Sicer verjetno ne bomo nikoli več podelili toliko diplomskih listin, kot smo jih v teh preteklih mesecih, pa vendar se trend izobraževanja še vedno uspešno nadaljuje. Na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje geodezija in geoinformatika sta končali študij dve študentki, na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje tehnično upravljanje nepremičnin en študent in na magistrskem študijskem programu druge stopnje geodezija in geoinformatika trije študenti. GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, 2. STOPNJA Žana Flander: Primerjava oblikovanja državnih topografskih kart merila 1 : 25 000 v Sloveniji, Španiji in na Poljskem Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič http://drugg.fgg.uni-lj.si/6164/1/Flander_-mag2016-k.pdf V magistrskem delu smo predstavili državne topografske karte merila 1 : 25 000 treh držav: Slovenije, Poljske in Španije. Za vse tri smo analizirali oblikovanje državnih topografskih kart, kartografske znake v topografskih ključih, navodila za izdelavo in oblikovanje kart ter prikaz medokvirne in izvenokvirne vsebine kart. Tako vsebinsko kot oblikovno se precej razlikujejo. Izdelava treh kart istega ozemlja Slovenije po videzu slovenske, poljske in španske topografske karte merila 1 : 25 000 omogoča nazorno primerjavo oblikovanja kart in kar- tografskih znakov. Z anketo med uporabniki in poznavalci o izdelanih treh kartah smo anketirance spraševali o všečnosti kart, najprimernejšem prikazu kartografskih znakov z različnih objektnih področij, uporabljenih barvah, legendi in uporabnosti kart. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, da je veliko slovenskih, poljskih in španskih anketirancev izbralo karto svoje države kot najbolj uporabno, saj so takšne karte navajeni, poznani pa so jim tudi kartografski znaki. Filip Pavelić: Kartografska in geodetska dela pri izdelavi »Navodil uporabi letališča Otočac« Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič | 142 | | 142 | | 61/1 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS Somentor: asist. Tilen Urbančič https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92449&lang=slv Cilj magistrskega dela je izdelava različnih tematskih kart, ki predstavljajo sestavni del geodetskega elaborata, ki temelji na podatkih, pridobljenih z geodetsko izmero. Prvi del se nanaša na preučitev zakonodaje v zvezi s projektiranjem letališča. Opisani so pogoji, odvisni od referenčne kode letališča, ki so pomembni za varnost pristankov in vzletov letal. Opis se osredotoča na ovire, ki so v bližini vzletno-pristajalne steze, ter na druge elemente, katerih prikaz je neizogiben za popolnost letalskih kart. Praktični del magistrskega dela obravnava geodetsko izmero na terenu in izdelavo kart, tako osnovnih za izdelavo geodetskega elaborata kot tistih, ki so potrebne za izdelavo navodil o uporabi letališča. Podatki so zbrani z metodami, ki ustrezajo zahtevani natančnosti. Pri izdelavi kart je opisana izdelava in uporaba kartografskih znakov, prilagojenih in razum- ljivih osebam, ki so jim namenjene. Rezultat je izdelan geodetski elaborat z geodetskimi načrti in letalskimi kartami, z ustrezno dokumentacijo, da jih v letalstvu lahko uporabljajo piloti športnih letal in letališko ose- bje. Pravilnost izdelave elaborata se potrjuje z obratovalnim dovoljenjem, ki ga je izdala Agencija za civilno letalstvo Republike Hrvaške. Maja Lavrič: Določevanje vrst drevja v različnih valovnih dolžinah aerolaserskih podatkov Mentorica: doc. dr. Mojca Kosmatin Fras Somentorica: dr. Mihaela Triglav Čekada http://drugg.fgg.uni-lj.si/6165/1/maggig-Lavric2016-k.pdf V gozdarstvu je tehnologija aerolaserskega skeniranja že uveljavljena za različne namene. Podatki ae- rolaserskega skeniranja nam poleg položajnih koordinat podajo tudi odbojnost površine, od katere se je odbil laserski žarek. Odbojnost površine opiše intenziteta vrnjenega odboja, na podlagi katere so različni avtorji že poskušali klasificirati drevesne vrste. S primerjavo povprečnih vrednosti intenzitet posameznih drevesnih vrst smo ugotavljali značilne vrednosti, ki bi pripadale posamezni drevesni vrsti. V analizo so bili vključeni štirje nizi podatkov. Prva dva sta bila zajeta v času olistanosti z enako valovno dolžino, 1550 nm. Prvi niz podatkov je bil zajet spomladi , drugi pa pozno poleti. Tretji in četrti niz sta bila zajeta z valovno dolžino 1064 nm, pri čemer je tretji zajet v času neolistanosti, četrti pa v času olista- nosti. V analizo je bilo vključenih sedeminpetdeset iglatih dreves in šestinpetdeset listnatih dreves, skupaj sto trinajst dreves različnih drevesnih vrst. V skupini iglavcev smo se osredotočili na smreko in macesen. Med listavci pa smo podrobneje analizirali oreh, javor, jesen in lipo. Ugotovili smo, da je ločevanje med iglavci in listavci zanesljivejše v času neolistanosti, saj je povprečna intenziteta iglavcev dvakrat večja od povprečne intenzitete listavcev, to velja predvsem za tretji niz podatkov, pri katerem so podatki zajeti z valovno dolžino 1064 nm. Razlike v povprečni vrednosti intenzitet med listavci in iglavci so dobro vidne tudi v času olistanosti. Povprečna intenziteta listavcev je višja od povprečne intenzitete iglavcev, pri čemer so razlike večje pri zajemu podatkov z valovno dolžino 1064 nm (četrti niz podatkov), in manjše pri zajemu podatkov z valovno dolžino 1550 nm. Splošna ugotovitev te raziskave je tudi, da je intenziteta lubja in lesenih delov dreves nižja od intenzitete iglic in listov. Izkazalo se je tudi, da lahko na podlagi zmanjšanja ali povečanja deleža prvih odbojev v neki valovni dolžini pri listavcih ugotovimo, ali so bili že olistani ali ne. Tako smo ugotovili, da oreh in jesen, v primerjavi z javorjem in lipo, v prvem nizu podatkov še nista imela povsem razvite krošnje. | 143 | | 143 | | 61/1 | GEODETSKI VESTNIK NOVICE | NEWS GEODEZIJA IN GEOINFORMATIKA, 1. STOPNJA Karmen Zupančič: Izdelava spletne karte občine Žužemberk Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92447&lang=slv Špela Šega: Analiza in primerjava navigacijskih programov in naprav Mentor: doc. dr. Dušan Petrovič Somentor: asist. dr. Klemen Kozmus Trajkovski http://drugg.fgg.uni-lj.si/6139/1/BGG134_Sega.pdf TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNIN, 1. STOPNJA Zvonimir Bano: Vzpostavitev geodetske mreže za potrebe zakoličbe objekta Mentor: doc. dr. Božo Koler Somentor: prof. dr. Bojan Stopar https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92448&lang=slv