Loški razgledi r MUZEJSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA LOŠKI RAZGLEDI 54 Škofja Loka 2008 54 - 2007 Uredila: Judita Šega Uredniški odbor: Helena Janežič Tone Košir (tehnični urednik) Ivica Krek Marija Lebar Judita Šega (glavna urednica) Dr. France Štukl Za vsebino člankov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena septembra 2008. Jezikovni pregled: Mag. Alenka Klemene Prevodi: Martin Cregeen (angleščina) Käthe Grah (nemščina) Grafično oblikovanje in priprava za tisk: Studio Grad Škofja Loka Tisk: Littera picta, d. o. o., Ljubljana, 2008 Izdalo in založilo: Muzejsko društvo Škofja, Loka zanj mag. Aleksander Igličar, predsednik www.mdloka.si Naklada: 800 izvodov Izdajo Loških razgledov je finančno podprla Občina Škofja Loka. ISSN 0459-8210 Drage bralke in bralci Loških razgledov! Loški razgledi me spremljajo, odkar sem se začela resneje ukvarjati z zgodovino. Vrsto let je že od takrat. Mnoge od vas spremljajo še dlje; najbolj zveste že več kot pol stoletja. Tokrat prihaja na vaše mize, v vaše domove že 54. številka in prva, ki jo je uredila nova uredniška ekipa. Vam prepuščamo presojo, da ocenite, kako uspešni smo bili pri spopadanju z novimi izzivi. Vsekakor pa ni bilo lahko prevzeti uredniške funkcije za tako uveljavljenimi uredniki, kot so bili nekateri moji predhodniki, ki so tudi na straneh Loških razgledov pustili svoj trajni pečat. Tokratna številka prinaša nekatere novosti v oblikovnem in vsebinskem pogledu, ki bodo v Loške razglede vnesle nekaj potrebne svežine in novega duha. Na zunaj jih boste prepoznali v novi celostni podobi, ki jo je izdelalo podjetje Studio Grad. Želimo si, da bi takšna podoba postala trajen razpoznavni znak našega zbornika. Nekaj je tudi vsebinskih dopolnil. Zadnja leta smo na straneh Loških razgledov pogrešali prispevke iz življenja in dela loške občine, občinskih nagrajencev in gospodarstva. To vrzel smo do neke mere zapolnili že v tokratni številki. Prvič vam predstavljamo škofjeloško občino in občinske nagrajence za tekoče leto in leto 1998, ko so se nagrade prvič podeljevale. Računamo, da bomo v naslednjih letih postopoma predstavili vse dobitnike občinskih grbov in častne občane Občine Skofja Loka. Nismo pozabili na, gospodarsko temo, čeprav jo boste v tej številki še zaman iskali, saj včasih ne gre vse tako, kot bi si morda želeli. Kot novost uvajamo kratek pregled nekaterih domoznanskih del različnih zvrsti, ki so zaznamovala književno bero leta 2007 na Loškem. Že ustaljeni poglavji Razgledi ter Gradivo in spomini, ki nas spremljata od prve številke naprej, ostajata isti, le da smo znanstvene prispevke po vzoru podobnih zbornikov prvič opremili s slovenskimi in angleškimi izvlečki in dodatno še s tujejezičnimi povzetki. Na ta način smo tem člankom in celotnemu zborniku želeli povečati znanstveni značaj ter pomen. Posebno poglavje bo vsako leto namenjeno dogodku, ki ga bo posebej zaznamovalo. V letu 2007 sta, to vsekakor 70-letnica Muzejskega, društva, Skofja, Loka in 50-letnica smrti arhitekta, Jožefa Plečnika. Muzejsko društvo je v letih svojega delovanja nedvomno odigralo, in še igra, pomembno vlogo v kulturnem in širšem družbenem življenju loške občine. Bilo je pobudnik in izvajalec številnih odmevnih dogodkov in od vsega začetka izdajatelj domoznanskega zbornika Loški razgledi. Plečnika so poti in prijateljski stiki večkrat vodili v Skofjo Loko in obe dolini, kjer so načrti tega velikega arhitekta našli uresničitev pri prenovi mesta, v sakralni arhitekturi, notranji opremi ... S tem je pustil trajni pečat, saj, kot boste brali na naslednjih straneh, ostaja njegova arhitektura večna, arhitektura, ki se ne stara. Želim vam prijetno branje. Judita Sega glavna urednica VSEBINA CONTENTS Judita Šega Uvod Foreword 70 let Muzejskega društva Škofja Loka 70th Anniversary of Škofja Loka Museum Society Branko Berčič Svetko Kobal Uredništvo Editorial Board Aleksander Igličar Razgledi Matija Turk Jože Štukl Ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka On the occasion of the 70th anniversary of Skofja, Loka Museum, Society Slavnostna akademija ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka Forma! celebration on the occasion of the 70th anniversary of Skofja, Loka Museum, Society Dogodki ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka Events marking the 70th anniversary of Skofja, Loka Museum Society 11 13 15 24 27 Paleolitik z ledine V Griču pri Suhem Dolu nad Lučinami 29 Palaeolithic site on V Griču by Suhi Dol above Lučine 37 O srednjeveških puščičnih osteh z ledine V Griču pri Suhem Dolu nad Lučinami On medieval arrowheads from the site V Griču by the Suhi Dol above Lučine Tomaž Križnar Wildenlack / DivjaLoka 48 Wildenlack / DivjaLoka, Stanislav Južnič Humanistične in jezuitske knjige Selčana Filipa Terpina 57 (ob 325. obletnici smrti) The humanist and Jesuit books of Filip Terpin from Selca (on the 325th anniversary of his death) 5 Simona Kermavnar K freskantskemu ciklu v podružnični cerkvi sv. Andreja 79 na Gostečah The cycle of frescoes in the subsidiary church of Sv. Andrej in Gosteče t Angelos Baš Agrarno gospodarstvo v katastrski občini Sora 95 leta 1831/32 The agrarian economy in the land register municipality of Sora, 1831/32 Mojca Ferle Mojca Šifrer Bulovec Tone Košir Jakoba Alešovca pot na Blegoš Jakob Alešovec trail on Blegoš Dražgoše pred 2. svetovno vojno Dražgoše before the Second World War Loški zdravnik dr. Ivan Hubad (1875-1958) The Loka, physician Dr. Ivan Hubad (1875-1958) 109 117 127 Borut Bernik Žiga Nastran Diana Novak Tomaž Paulus Skavtstvo, oblika aktivnega življenja Scouting, a form of active life 138 Ivan Križnar Nogomet v Škofji Loki (1929-1945) Football in Škofja Loka, (1929-1945) 154 Bojan Kofler Miroslavin brezokec ali nekaj o najdbi nove, 168 redke vrste slepega hrošča (Anophthalmus miroslavae) "Miras Eyeless" or something about a new, rare species of blind beetle (Anophthalmus miroslavae) Plečnik na Loškem Plečnik in Loka 171 Jana Mlakar Plečnik na Loškem Plečnik in Loka 173 Damjan Prelovšek Pred petdesetimi leti se je poslovil arhitekt Jože Plečnik 176 The architect Jože Plečnik departed fifty years ago Branko Berčič Loka je pravi biser Loka is a realpearl Občina in občinski nagrajenci The municipality and municipal award winners Jernej Tavčar Občina Škofja Loka v luči reforme lokalne samouprave (1994-2008) The Municipality of Skofja Loka, in the light of local government reform, (1994-2008) 185 187 Sabina Kocjančič Priznanja občine Škofja Loka za leto 2007 Awards of the Municipality of Skofja, Loka for 2007 209 Sabina Kocjančič Priznanja občine Škofja Loka za leto 1998 Awards of the Municipality of Skofja, Loka for 1998 216 Milka Bizovičar Leposlovje Literature Občina Gorenja vas-Poljane v letu 2007 The Municipality of Gorenja, vas-Poljane in 2007 227 231 Janez Veider Umorjeni škof. Povest iz loške zgodovine. 2. del: Kazen in pokora The murdered bishop. Tales from Loka history. Part 2: Punishment and Penance 233 Gradivo in spomini Material and memoirs 253 Lojze Malovrh Mala čudesa narave - Ginko biloba - srebrna marelica 255 A small miracle of nature - Ginko biloba - maidenhair tree Jože Stanonik Sto let Planinskega društva Škofja Loka (1907-2007) Centenary of the Skofja, Loka Mountaineering Society (1907-2007) 257 Barbara Sterle Vurnik Ob stoletnici rojstva Franceta Miheliča (1907-1998) Centenary of the birth of France Mihelič (1907-1998) Barbara Sterle Vurnik Edi Šelhaus - čuteči kronist našega časa in prostora 267 Edi Šelhaus - sensitive chronicler of our time and space Boštjan Soklič Razstava Pavla Florjančiča ob umetnikovi 60. letnici 270 Exhibition of Pavel Florjančič on the artist's 60th anniversary Mira Kalan Obisk in pedagoška/andragoška dejavnost v Loškem 273 muzeju Škofja Loka v obdobju 2004-2007 Visits and pedagogic/andragogic activity in Museum Škofja Loka 2004-2007 Mojca Ferle Digitalizacija Loških razgledov in njihova postavitev 277 Helena Janežič na splet Digitalisation of Loški razgledi and putting them on the internet Stanislav Jesenovec Dr. Branko Berčič - osemdesetletnik Dr. Branko Berčič - eighty years old 279 Štefka Križnar Draguška Kalan, roj. Potočnik (1912-2007) Draguška Kalan, born Potočnik (1912-2007) 289 Denis Kokalj Uroš Lovšin (1957-2007) Uroš Lovšin (1957-2007) 292 Borut Bajželj Dr. Anton Femig (l93l-2007) Alojzij Pavel Florjančič Dr. Anton Feinig (1931-2007) Delovanje Muzejskega društva Škofja Loka Activities of the Škofja Loka Museum Society 294 297 Uredništvo Zbor članov Muzejskega društva Škofja Loka za leto 2007 299 Editorial Board Assembly of the members of the Škofja, Loka Museum, Society for 2007 Uredništvo Pravila Muzejskega društva Škofja Loka Editorial Board Rules of the Škofja, Loka, Museum, Society 3l5 Uredništvo Pravilnik o finančno-materialnem poslovanju Muzejskega društva Škofja Loka Editorial Board Standing Orders on the financial and material business of the Škofja, Loka, Museum, Society 326 Uredništvo Pravilnik o delu častnega razsodišča 327 Editorial Board Standing Orders on the work of the Court of Honour Predstavitve knjig in kronika Presentation of books and chronicle a29 Marija Lebar Izšlo je v letu 2007 Published in 2007 aal Franc Podnar Kronika občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas-Poljane The Chronicle of the municipalities of Škofja Loka, Železniki, Žiri and Gorenja vas-Poljane 335 Uredništvo Editorial Board Popravek iz 53. številke Correction from number 53 350 Objave virov Publication of sources 351 Matjaž Bizjak Srednjeveški obračuni freisinške škofije. 3. del: Obračuni gospostva Škofja Loka 1437-1439 Medieval accounts of the Freising Diocese. Part 3: Accounts of the Škofja Loka estates 1437-1439 353 Uredništvo Editorial Board Navodila avtorjem Instructions to authors 381 70 LET MUZE JSK EGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Branko Berčič, Svetko Kobal Ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka Zgodilo se je v petek 23. julija 1937. V škofjeloški občinski posvetovalnici se je ob 17. uri zbralo petnajst loških meščanov in rojakov, in sicer: od članov loškega profesorskega ceha, pobudnika za ustanovitev muzejskega društva, dr. Pavle Blaznik, Ivan Dolenec, France Jesenovec in France Planina, od članov društvenega pripravljalnega odbora poleg dr. P. Blaznika in F. Planine še zdravnik dr. Albert Homan, obrtnik Lovro Planina, ravnatelj meščanske šole Karel Sovre in notar Stevo Šink, od občinskih odbornikov poleg L. Planine še župan Matevž Ziherl, župnik Jernej Podbevšek in obrtnik Jernej Tavčar ter kot zainteresirani loški meščani lekarnar Otokar Burdych, živinozdravnik dr. Leon Kocijan, osnovnošolski upravnik Jakob Rojic in kapucinski gvardijan p. Rafael. Postali so člani ustanovnega občnega zbora novega Muzejskega društva v Škofji Loki. V prvih pravilih Muzejskega društva so ustanovniki določili, da je njegov namen pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega Loškega gospostva. Ta namen društvo dosega s tem: da zbira zgodovinske, narodopisne zemljepisne in prirodopisne predmete in ustanovi muzejsko zbirko s knjižnico in arhivom; da pospešuje ohranitev zgodovinskih, arheoloških, umetnostnih in narodopisnih spomenikov ter prirodnih znamenitosti; da zbira člane na razgovor o lastnih in tujih opazovanjih in prireja poljudna znanstvena predavanja, ekskurzije, razstave in slične prireditve; da izdaja znanstvene in poljudne publikacije; in da vzdržuje zveze z društvi, ki imajo soroden namen. Od pomembnega ustanovitvenega dejanja in začrtanja društvene dejavnosti je preteklo sedemdeset let. Pod strokovnim vodstvom prvega in dolgoletnega predsednika dr. P. Blaznika in njegovih naslednikov ter s spoznavanjem predanih članov društvenega odbora z nalogami domoznanstva se je delovanje društva uspešno razvijalo ter širilo krog svojih članov in somišljenikov po celem škofjeloškem območju. Ustanovitev in otvoritev škofjeloškega muzeja v stavbi mestnega rotovža že v letu 1939, njegova ponovna povojna ureditev in odprtje v Puštalskem gradu (1946), njegov razvoj v poklicni ustanovi Loški muzej (1948), preselitev muzejskih zbirk na loški grad (1959), ustanovitev enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana (1967) ter mentorstvo pri organiziranju muzejskih društev v Selški dolini (Železniki) in v Poljanski dolini (Žiri); prirejanje Loških večerov (1939-1940), Blaznikovih večerov (od 1989) in strokovnih izletov, ponatisi zgodovinskih razprav P. Blaznika (1938- 1940) in Vodnikov po loškem ozemlju (od 1977, doslej devet zvezkov), izdajanje domoznan-stvenega zbornika Loški razgledi (od 1954, doslej 54 letnikov), monografij F. Planine Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino (1972) in P. Blaznika Škofja Loka in loško gospostvo 9731803 (1973) in s praznovanjem tisočletnice njune prve omembe (1973) domoznanske zbirke Doneski (od 1988, doslej osemnajst publikacij); urejanje aleje znamenitih Ločanov (od 2000, doslej devet skulptur) ter soizdajateljstvo F. Štukla Knjige hiš v Škofji Loki I-III (1981, 1984, 1996) in spominskega Blaznikovega zbornika (2005) - to so trajni pomniki društvenega domoznanskega delovanja. Osnova društvenemu delovanju je bilo njegovo številno članstvo, ki je od vsega začetka vključevalo vse sloje loškega prebivalstva in tudi drugje živeče loške rojake, ne glede na njihovo osebno nazorsko opredeljenost in upoštevajoč temeljno društveno načelo o nepolitičnem delovanju. Takšen je bil tudi vsakokraten sestav društvenega upravnega odbora, ki je vseskozi deloval po načelih medsebojnega spoštovanja in strokovnega prijateljstva. Redka medsebojna nesoglasja so bila razrešena s strpnim razumevanjem. S svojim delovanjem si je Muzejsko društvo pridobilo dobro ime in spoštovanje med številnimi loškimi občani, med rojaki in v širšem slovenskem družbenem okolju. Že med ustanavljanjem tako društva kot tudi mestnega muzeja pred vojno je društvo uživalo polno soglasje in podporo škofjeloškega občinskega vodstva. Kmalu po povojni obnovi muzeja je vodstvo mestne občine soglašalo z društvom, da je njegovo muzejsko delovanje preraslo ljubiteljsko obliko dela in izvedlo strokovno preobrazbo muzeja v poklicno občinsko ustanovo, ki je sprva še naprej delovala v Puštalskem gradu, a je zaradi premajhnih prostorov za hranjenje in razstavljanje obsežnega muzejskega in arhivskega gradiva občini uspelo za delovanje muzeja pridobiti poslopje loškega gradu. Občina je tudi upoštevala društvene strokovne nasvete in predloge pri občinskih spomeniškovarstvenih restavracijskih in urbanističnih posegih, kakor tudi ob praznovanju tisočletnice prvega dokumentiranega zapisa o Loki in njenem območju. Žal pa je občasno prihajalo tudi do medsebojnega nerazumevanja, neupoštevanja društvenih strokovnih predlogov in prekinitev aktivnega sodelovanja. Vendar so se prej ali slej spet vrnili v stanje, ki je bilo obojestransko koristno za nadaljnje uspešno delo. Jubilantu Muzejskemu društvu Škofja Loka pa naj velja priljubljeno latinsko voščilo dolgoletnega predsednika dr. Pavleta Blaznika: Vivat, crescat, floreat! (slov.: Naj živi, raste in cvete!) Slavnostna akademija ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka 11. junija 2008 zvečer, v kapeli na škofjeloškem gradu Zbralo se nas je blizu sto petdeset in grajska kapela je komaj sprejela vse udeležence. Prisotne sta nagovorila predsednik Muzejskega društva mag. Aleksander Igličar in župan Občine Škofja Loka Igor Draksler. Sodobna tehnika je omogočila zanimivo predstavitev društva od začetkov do danes. Besedilo predstavitve je ob sodelovanju dr. Branka Berčiča pripravila Helena Janežič, fotografsko gradivo pa sta iz zalog društva in Loškega muzeja izbrala arh. Peter Pokorn in kustos France Podnar, za prikaz pa jih je pripravil Marjan Trilar. Prvemu loškemu arhivistu dr. Francetu Štuklu je društvo na svojem spomladanskem občnem zboru podelilo naziv častnega člana. Svečano listino o častnem članstvu smo mu podelili na slavnostni akademiji. Predsednik društva je podelil živim častnim članom društva dr. Branku Berčiču, Svetku Kobalu, dr. Antonu Ramovšu in Alfonzu Zajcu ter nastopajočim na slavnostni akademiji knjigo Pisana Loka Škofja Loka, ki smo jo izdali ob jubileju društva. Knjiga je bila namenjena tudi gospe Zori Blaznik, ženi ustanovitelja in dolgoletnega predsednika društva dr. Pavleta Blaznika. Vendar se slavnostne akademije zaradi bolezni ni mogla udeležiti, zato ji je bila kasneje izročena na njenem domu v Ljubljani. Priložnostno knjižno darilo je prejel tudi France Stele, avtor knjige Pisana Loka Škofja Loka, ki je bila predstavljena na slavnostni akademiji. Spored je povezovala Monika Tavčar. Ob zaključku je predsednik Muzejskega društva predstavil kratek program prihodnjega delovanja društva. Prijetno vzdušje so ustvarile učenke Glasbene šole Škofja Loka: za uvod in zaključek kvartet flavtistk Neža Zupanc, Julija Barbič, Veronika Igličar in Ana Florjanovič, vodi jih profesorica Ana Kavčič Pucihar, ter kitaristka Maja Ferle pod vodstvom profesorja Uroša Rakovca. Po slavnostni akademiji smo se zadržali v prijetnem druženju na grajskem dvorišču, kjer je za dobro počutje poskrbelo Gostišče Boštjan s Križne Gore. V ospredju župan Igor Draksler in lavreat dr. France Štukl. (foto: Peter Pipp) V nadaljevanju sledita nagovora predsednika Muzejskega društva in loškega župana ter besedilo predstavitve društva. Prispevek zaključujemo z obrazložitvijo podelitve častnega članstva dr. Francetu Štuklu in njegov zahvalni nagovor. Nagovor predsednika Muzejskega društva mag. Aleksandra Igličarja Spoštovane članice in člani Muzejskega, društva, Skofja Loka, cenjeni gostje! Z velikim, ponosom, vas kot novoizvoljeni predsednik Muzejskega, društva, Skofja, Loka pozdravljam in vam hkrati čestitam ob praznovanju 70-letnice delovanja Muzejskega društva, Skofja, Loka. Pozdravljam, vas s ponosom, a, hkrati z veliko odgovornostjo, ali bom, dorasel poslanstvu, ki ste mi ga zaupali. Se zlasti ob zavedanju, da so bili moji predhodniki izjemne osebnosti na. Loškem,, začenši z dr. Pavletom, Blaznikom, ki je društvo vodil kar 37 let, vse od njegove ustanovitve leta 1937 do leta 1974, torej več kot polovico našega dosedanjega delovanja. Od lanskega, aprila, ko sem, se kot blagajnik vključil v delo izvršnega, odbora, sem, poglobljeno prebiral zapise o začetkih delovanja društva. Spoznaval sem, kako daljnosežna in pomembna je bila pobuda za ustanovitev društva, z namenom ohranjanja in varovanja kulturne dediščine na Loškem in dvigovanja zavedanja ljudi o njenem pomenu. Izjemno vesel sem, da sem lahko v tem času sodeloval z nekaterimi začetniki našega delovanja, kot sta dr. Branko Berčič in Svetko Kobal. Ožji namen ustanovitve društva, organiziranje muzejske dejavnosti, je bil uresničen že po dveh letih, ko so bile leta, 1939 v starem, rotovžu na Mestnem, trgu postavljene prve muzejske zbirke. Sirše poslanstvo društva pa presega okvire časa, v katerem je bilo ustanovljeno, saj mora ohranjanje kulturne dediščine najti ustrezno obliko v vsakem času, kar je že naša naloga, naloga sedanjega vodstva društva. Poglejmo, kako je o tem poslanstvu razmišljal dr. Blaznik na ustanovnem, srečanju: "Društvo ne bo smelo biti odvisno od političnega položaja v vodstvu občine, ampak bo to strokovno-znanstveno združenje, ki bo svoje člane zbiralo med izobraženci v škofjeloškem okraju." Muzejsko društvo je v dosedanjem, delovanju preraslo poslanstvo muzejskih društev in v tem smislu se globoko strinjam z mislijo nekaterih, da je na Loškem prevzelo vlogo Akademije znanosti in umetnosti, združenje vseh ljudi, ki so ponosni na rodne kraje in jih želijo še bolje spoznati. Z zgodovinskim prikazom delovanja društva smo se pravkar seznanili, zato se ozrimo v prihodnost, ki nam prinaša nove izzive in priložnosti. Ena od naših osnovnih usmeritev je, da v naše delovanje pritegnemo nove člane, še zlasti mlajše. Mladim je danes potovanje v druge, tudi oddaljene kraje, zelo olajšano, prek elektronskih medijev se pogovarjajo z vrstniki po celem svetu. Vendar morajo ob stiku z drugimi ljudmi poznati tudi svoje korenine, se jih zavedati in spoštovati. Le na ta način bodo našli pravo mesto v globalnem svetu, spoštovali in razumeli bodo sebe, svoje navade in običaje, in kar je še bolj pomembno, na ta način bodo tudi lažje razumeli drugačnost drugih in jo spoštovali. Pravkar sem se vrnil iz evropske konference o vseživljenjskem učenju, ki je bila v Edinburgu na Skotskem. Na, njej je bilo več kot 130 udeležencev in 31 držav. Na, konferenci me je zelo nagovorila misel, da se v današnjem svetu vse bolj zastavlja vprašanje povezanosti oziroma prepletenosti med zgodovinsko izkušnjo okolja, v katerem živimo, in osebno izkušnjo indivi- dualnega pridobivanja znanja, ki je nastal kot družbeni proizvod, ki so ga ljudje ustvarjali kot skupnost. V tem smislu je poslanstvo Muzejskega društva še kako aktualno in pomembno. Brez poznavanja lastne zgodovine in identitete se zastavlja vprašanje mesta posameznika v sodobnem, globalnem svetu. Ko poznaš svoje korenine, se lahko enakopravno pogovarjaš z drugimi, se zavedaš, da ne gre za izbiro boljši - slabši, ampak za razumevanje in spoštovanje drugačnosti, ki naj nas bogati, ne pa razdeli. To je bila tudi ena od vodilnih misli slovenskega predsedovanja Evropski zvezi - vodenje medkulturnega dialoga. Z nadaljevanjem osnovnega poslanstva, ohranjanja in varovanja kulturne dediščine, moramo torej tudi mlajšim generacijam vzpodbuditi zanimanje za lastno zgodovino in kulturno dediščino - da se bodo ponosno zavedali svojih korenin, ko bodo potovali v širni svet. Naša naloga je, da delovanje društva približamo mladim na način, ki jih bo pritegnil. S tem ciljem smo posodobili naše spletne strani, z željo, da bi postale eno od osrednji sodobnih mest našega srečevanja. Na spletnih straneh so od lani tudi Lošk,i razgledi, s čimer smo njihovo vsebino približali bralcem po vsem svetu; verjetno se v polnosti še ne zavedamo, kaj to pomeni. Starejši, ne bojte se, tudi Blaznikove večere in izlete bomo še vedno organizirali, saj imajo osebna srečanja še vedno najpomembnejše mesto pri oblikovanju naših odnosov. Zato se bomo z aktualnimi vsebinami trudili, da bomo pritegnili čim širši krog ljudi. Vabim vas, da nam posredujete tudi vaše pobude. Posodobili bomo tudi Loške razglede, ki jih od letos ureja, nova, urednica, Judita Sega. Loški razgledi namreč ne smejo posegati le v zgodovino, ampak morajo odsevati tudi aktualna dogajanja. Že v novo številko, ki bo izšla jeseni, bomo vključili predstavitev občinskih nagrajencev, predstavili pomembna občinska dogajanja in ponovno vključili predstavitev gospodarskih družb na Loškem. Ob našem jubileju se je na izvršnem odboru porodila izjemna pobuda, da nosilcem kulturnega, družbenega in političnega življenja ter mladim na širšem Loškem podarimo izvod Loških razgledov oziroma nekatere druge naše knjige. V tem tednu bomo (oziroma smo že) obdarili vse vzgojiteljice, učitelje in profesorje, župane in občinske svetnike, zdravnike in župnike na območju Upravne enote Skofja Loka. Z Loškimi razgledi smo obdarili vse dijake loške gimnazije, z vodniki pa vse učence, ki zaključujejo osnovno šolo. Na ta način smo povezali naše ustanovitelje - člane profesorskega ceha - z nosilci današnjega družbenega življenja, hkrati pa smo vsem obdarovancem posredovali informacijo o našem delovanju. Našo 70-letnico smo trajno obeležili tudi z izdajo knjige Pisana Loka Skofja Loka, avtorja Franceta Steleta, ki jo danes simbolično predstavljamo širši javnosti. Izid knjige je povezan z mnogimi naključji, ki, gledano s časovne distance, mogoče celo niso več naključja. Avtor France Stele je novo fotomonografijo Skofje Loke (mimogrede, France Stele je tudi avtor prve fotomonografije Skofje Loke, ki je izšla leta 1995) pripravljal že kar nekaj časa. Zaradi najinega poznanstva sem seveda vedel za njegovo delo in ko sem se širše vključil v delovanje Muzejskega, društva, se mi je utrnila misel, da bi lahko naš visok jubilej obeležili z izdajo fotomonografije, kakršne do sedaj Skofja Loka še ni imela. Idejo je podprl tudi župan Igor Draksler, knjiga je ugledala luč sveta in prepričan sem, da je v ponos našemu društvu in celotni Loki. Hvala avtorju, županu in članom izvršnega odbora za vso podporo. Vabim vas, da z njo obdarite sebe, svoje sorodnike in prijatelje ter jim podarite živ spomin na naš jubilej in naše kraje. Pogled na polno grajsko kapelo. (foto: Peter Pipp) Vesel sem, da smo ob njenem izidu sprejeli tudi pobudo, da pričnemo s pripravo knjige, ki bo Škofjo Loko prikazala skozi zgodovinske fotografije in fotografije priznanih domačih, loških fotografov. Nosilec pobude je naš član fotograf Peter Pokorn. Ob pomembnem jubileju se moramo zahvaliti mnogim, ki so nas podpirali skozi celotno naše delovanje. Najprej gre zahvala županu Igorju Drakslerju, vsem njegovim predhodnikom, občinskim svetnikom in sodelavcem v občinski upravi za vsestransko podporo in sodelovanje. Brez njihove vsebinske ter finančne pomoči bi bilo naše delovanje zelo okrnjeno. Zahvala gre tudi direktorici Loškega muzeja Jani Mlakar, njenim predhodnikom in njenim sodelavcem, saj je bilo naše delovanje vseskozi tesno prepleteno in vesel sem, da smo poslovne osnove za naše sodelovanje našli tudi v novih okoliščinah. Zahvaljujemo se tudi Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, enoti v Škofji Loki, za dolgoletno podporo, tako na institucionalni ravni kot tudi na osebni, kjer Judita Šega uspešno nadaljuje delo svojega predhodnika dr. Franceta Štukla. Zahvala gre tudi vam, članom našega društva, za vaše aktivno sodelovanje in spremljanje našega dela in vabim vas, da v našo družino povabite tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance. Več nas bo, laže bomo uresničevali svoje poslanstvo. Z globokim spoštovanjem se za njihovo delo zahvaljujem vsem mojim predhodnikom, predsednikom društva, urednikom Loških razgledov in vsem dosedanjim članom organov Muzejskega društva. Zaradi vašega izjemnega dela bomo lažje nadaljevali začrtano pot, ki so jo zastavili že naši ustanovitelji, člani profesorskega ceha. Izjemna zahvala pa gre novoizvoljenim članom izvršnega odbora, še zlasti ožji skupini, v kateri, so bili Tone Košir, Helena, Janežič, Mojca, Ferle in Peter Pokorn,, ki je pripravila današnjo slavnostno akademijo. Za nami so naporni trije meseci dela, v katerih smo s skupnimi močmi izvedli obsežno delo, ki je včasih že presegalo naše časovne zmožnosti. Ponosni moramo biti, da nam je uspelo, to naj nam bo vzpodbuda za nadaljnje skupno delo, v dobrobit našega članstva in naše širše loške skupnosti. Naj Muzejsko društvo Skofja, Loka tudi v prihodnje ostane mesto za, druženje vseh ljudi dobre volje, ki jih povezuje ljubezen do dediščine in lepot loškega ozemlja. Pozdravne besede loškega župana Igorja Drakslerja Spoštovani predsednik Muzejskega društva, spoštovani častni člani in gostje! Pozdravljam vse, predvsem pa člane Muzejskega društva in tudi tiste, ki bi člani društva želeli postati. Muzejsko društvo v Skofji Loki in tudi širše nekaj pomeni, ne samo v zgodovini, tudi sedaj. Želimo si, da bi bilo Muzejsko društvo tesno povezano z našo občino, tako kot je bilo v obeh Jugoslavijah in tudi po osamosvojitvi Slovenije. Muzejskemu društvu moramo biti hvaležni za vse, kar je v preteklosti na povsem ljubiteljski ravni naredilo za vedenje o Skofji Loki in njeni širši okolici. Brez Muzejskega društva ne bi bilo Loškega muzeja in ne bi poznali naše pestre tisočletne zgodovine. Zato z neizmerno hvaležnostjo čestitam članom in društvu v celoti ob njegovi sedemdesetletnici, z željo, da še naprej tako zavzeto proučuje in objavlja zanimive dogodke o mestu in okolici, vključno s Selško in Poljansko dolino. S tem bo širša javnost spoznala, kako pomembni so bili ti kraji in ljudje v naši zgodovini. Želim in priporočam, da sodelovanje med Muzejskim društvom in našo občino poteka tudi v prihodnje, kljub nekaterim možnim težavam, ki lahko nastopijo. Skupaj jih bomo premagali in skupaj bomo delali tako, kot bo najbolje za Skofjo Loko in ponesli vedenje o našem mestu in ljubezen do njega tudi v svet. Hvala. Utrinki iz društvene zgodovine Besedilo je ob sodelovanju dr. Branka Berčiča pripravila Helena Janežič V počitnicah leta, 1930 je prof. Dolenec prišel iz Sopotnice v Loko obiskat tov. Blaznika, Tineta Debeljaka in Planino. Izrazil je željo, da bi se kdaj sestali in pritegnili še druge tovariše. Imenovani trije so zato pismeno povabili vse profesorje iz loškega okraja in se je še te počitnice vršil prvi sestanek, ki so se ga, udeležili sledeči tovariši: dr. Pavle Blaznik, Franc Koblar, dr. Lovro Sušnik, Ivan Dolenec, dr. Martin Gorjanec, Franc Planina, Franc Košir, Ivan Molinaro, Tine Debeljak, Jakob Solar in Maks Miklavčič. Te besede so vzete iz zdaj že porumenelega zvezka z naslovom Kronika sestankov loških profesorjev. Ideja o vsakoletnem srečanju profesorskega ceha, kot so si šaljivo rekli, je bila sprejeta z navdušenjem in tradicija se je nadaljevala vse do 2. svetovne vojne. To je bil začetek, posejano je bilo seme, ki je vzklilo in obrodilo dolgih sedemdeset let delovanja Muzejskega društva Škofja Loka in soustvarjanja loškega kulturnega in družbenega življenja. Že leta 1936, po uspešni obrtno-industrijski razstavi, je nastala pobuda za pripravo muzejske zbirke, kjer bi javnosti na ogled postavili bogato cehovsko dediščino loških obrtnikov in drugo kulturno dediščino. Tudi s tem namenom je bil 23. julija 1937 sklican ustanovni občni zbor Muzejskega društva, katerega glavno poslanstvo je bilo pospeševati domoznanstvo v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in prirodopisnem oziru na ozemlju bivšega freisinškega gospostva. Naslednji dve leti sta minili v veliki angažiranosti odbornikov, ki so lastnoročno zbirali predmete zgodovinske vrednosti po Loki in okolici. Razdelili so si hiše, po katerih so spraševali za starine in umetnine ter med počitnicami po cele dneve stikali po starih podstrešjih in odnašali ali na ročnem vozičku odvažali vse, kar so našli zanimivega, marsikaj pa so prinesli tudi posamezniki sami. Muzejsko društvo je, zaradi silne zagnanosti svojih članov in ob podpori občine, 27. avgusta 1939 odprlo vrata prve muzejske zbirke, ki je bila v stari stavbi Rotovža na Mestnem trgu. Razstavljenih je bilo 915 predmetov, ki še danes predstavljajo jedro zbirk v Loškem muzeju. Društvo je muzej vodilo še precej let po 2. svetovni vojni. To pa še zdaleč ni bila edina dejavnost znotraj društva. Že dalj časa je med člani zorela ideja o pisani domoznanski besedi, zbrani na enem mestu. Leta 1954 je tako izšla prva številka Loških razgledov, ki zaradi svojega dolgoletnega izhajanja in kakovostnih člankov predstavlja pravo loško enciklopedijo. Ob tisočletnici prve omembe loškega ozemlja je Muzejsko društvo v Škofji Loki organiziralo zborovanje Zgodovinskega društva za Slovenijo. Tematika obravnav je bila v celoti posvečena loškemu ozemlju. O pomembnih dosežkih in poslanstvu društva pričajo tudi nagrade, ki jih je društvo prejelo: - leta 1965 Veliko priznanje občine Škofja Loka. - leta 1972 Gorenjsko Prešernovo nagrado - leta 1973 Malo jubilejno priznanje ob 1000-letnici Škofje Loke - leta 1979 Valvasorjevo nagrado za posebne dosežke v muzejstvu; Muzejskemu društvu ga je podelila Skupnost muzejev Slovenije . - leta 1985 Veliko plaketo občine Škofja Loka - ob 30-letnici izhajanja Loških razgledov - leta 1987 ob 50-letnici je predsedstvo SFRJ društvo odlikovalo z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. Društvo se je ves čas aktivno vključevalo v kulturno in družbeno življenje na Loškem. Leta 1992 je na predlog člana Alojzija Pavla Florjančiča Občina Škofja Loka pričela s postavljanjem Aleje znamenitih Ločanov v Šolski ulici. Ob koncu osemdesetih let je društvo obudilo organiziranje tematskih večerov in pogovorov, ki so bili po ustanovitelju in dolgoletnemu predsedniku poimenovani Blaznikovi večeri. Na teh večerih so predstavljeni utrinki iz loške zgodovine in ostalih področij, predstavljene zanimive osebnosti ter posebni raziskovalni dosežki Ločanov. Blaznikovi večeri so nadaljevanje Loških večerov, ki so bili organizirani v začetnem delovanju društva. Med člani društva so bili zelo priljubljeni društveni izleti, ki so jih popeljali v mnoge slovenske kraje, pa tudi izven slovenskih meja. Poleg ogleda znamenitosti posameznih krajev so se na izletu utrjevale prijateljske vezi, ki so prispevale k še boljšemu delovanju društva. Ob 60-letnici delovanja si je društvo nadelo novo podobo in za svoj znak izbralo stilizira-ni portal starega Rotovža, kjer je bil prvi loški muzej. Leta 2003, ko je minilo 200 let od seku-larizacije freisinške in briksenške posesti na Slovenskem, je bil v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Škofji Loki organiziran mednarodni znanstveni simpozij, katerega rezultat je Blaznikov zbornik, ki zajema celotno 800-letno obdobje freisinške in briksenske prisotnosti na slovenskih tleh. Dolgoletni predsednik društva je bil dr. Pavle Blaznik, ki je društvo vodil vse od ustanovitve do leta 1974, se pravi dolgih 37 let. Nasledili so ga Zdravko Krvina, dr. Branko Berčič in dr. France Leben. Na prehodu v novo tisočletje so društvo vodili dr. France Štukl, Alojzij Pavel Florjančič, Peter Hawlina in z letošnjim letom mag. Aleksander Igličar. Utemeljitev podelitve častnega članstva Muzejskega društva dr. Francetu Štuklu Utemeljitev je pripravila Judita Sega Dr. France Štukl je nedvomno eden najbolj poznanih Ločanov današnjega časa. Čeprav rojen v Celovcu 5. septembra 1942, se je njegovo življenje ves čas odvijo v mestu ob sotočju Selščice in Poljanščice, kamor sta se starša priselila iz Kozjega leta 1939. Materine korenine so sicer segale v loški Karlovec, kar je tudi pripomoglo, da se je družina, ki je tedaj štela že dve starejši sestri, naselila v Škofji Loki. Tu je dr. France Štukl obiskoval najprej osnovno šolo in kasneje gimnazijo ter se po maturi leta 1961 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Izbral je dvopredmetni študij umetnostne zgodovine in zgodovine. Študentovska leta so bila zanimivo obdobje, ki so ga poleg študija dopolnjevala demonstratorstva pri dr. Stanetu Mikužu in dr. Nacetu Šumiju. Tudi dr. Levu Menašeju je kot demonstrator želel pomagati, a ga je ta zavrnil: "Cesar ne morem, storiti jaz, tudi vi ne morete!" Toda dr. France Štukl je zmogel zelo veliko. To je dokazal že z diplomskim delom - Umetnostnozgodovinsko topografijo Poljanske doline, ki so ji v naslednjih letih sledila še številna druga dela. Po odsluženi vojaščini se je želel zaposliti na oddelku za umetnostno zgodovino, a so ga prehiteli tisti, ki so po političnem prepričanju bolj ustrezali tedanjim časom. Naključje je hotelo, da je spremenjena zakonodaja ravno v tem času ločila muzejsko in arhivsko stroko. Občina Škofja Loka je skrb za arhivsko dediščino dodelila Mestnemu arhivu v Ljubljani in dr. Francetu Štuklu kot prvemu loškemu arhivistu. Svojo poklicno pot je začel kot arhivist pripravnik in jo zaključil kot doktor znanosti. Vmes pa je 35 let trdega dela, ki se na zunaj kaže v treh samostojnih publikacijah in eni izdani v soavtorstvu ter prek 170 Častni člani Muzejskega društva. V prvi vrsti z leve: Alfonz Zajec, dr. Branko Berčič in Svetko Kobal. (foto: Peter Pipp) strokovnih člankih, referatih in recenzijah, izdanih v Loških razgledih in drugi strokovni literaturi. Poleg tega je za tisk uredil in izdal očetove spomine in izbrane dokumente iz starejšega gradiva občine Škofja Loka. Njegova osrednja objavljena strokovna dela so prav gotovo tri Knjige hiš v Škofji Loki, v katerih so zajete hiše v mestnem jedru, nekdanjih predmestjih in v Stari Loki. Druga in tretja knjiga sta njegovo magistrsko in doktorsko delo. Kot arhivist je postavil temelje škofjeloške enote Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Do leta 1987 je bil edini, ki je na ozemlju tedanje občine Škofja Loka prevzemal in urejal arhivsko gradivo. Število njegovih popisov in inventarjev presega številko 300, število tekočih metrov urejenega gradiva pa številko 500. Urejevalna dela so vedno spremljali krajši in daljši članki v strokovni literaturi. Največkrat zgodovinski, čeprav se tudi umetnostni zgodovini ni nikoli odrekel in je s pridom uporabljal bogato znanje tudi iz tega področja. Prek tovarniških glasil in s pomočjo učnih ur za učence je želel arhivsko stroko in skrb za gradivo predstaviti tudi najširši javnosti. Član Muzejskega društva Škofja Loka je postal leta 1964. Že tedaj je bil imenovan v izvršni odbor in je tako imel možnost sodelovanja z nekaterimi ustanovnimi člani društva, predvsem z dr. Blaznikom in prof. Planino; od vstopa v društvo do leta 1970 je bil društveni zapisnikar. Leta 1997 je prevzel funkcijo predsednika društva in jo opravljal dve leti. Ves čas je aktivno sooblikoval tudi vsebinsko podobo Loških razgledov; sprva samo kot avtor prispevkov, od leta 1973 pa tudi kot član uredniškega odbora, v katerem je še danes. V Loških razgledih je do sedaj objavil 95 prispevkov. Dr. France Štukl je s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnim znanjem nedvomno pustil trajen pečat pri delovanju Muzejskega društva Škofja Loka. Zato je izvršni odbor društva na svoji 15. seji dne 28. januarja 2008 sprejel sklep, da zboru članov društva predlaga, da se mu podeli naziv častni član društva. Nagovor lavreata dr. Franceta Štukla, novega častnega člana MD Ko prevzemam to priznanje, najprej prisrčno pozdravljam vse navzoče. Čutim prijetno dolžnost, da izrečem nekaj besed v zahvalo. Ob tej priložnosti bi rad podal tudi nekaj "remi-niscenc", kot je rad poudarjal dr. Blaznik. Predvsem bi rad povedal, kaj mi je Muzejsko društvo pomenilo in kako gledam nanj danes, po štiridesetih letih. V odbor sem se vključil sredi šestdesetih let, ko so se društvene naloge že institucionalizirale in so "muzejski otroci", predvsem Loški muzej, že odrasli. Prav tako se je dogajalo s spomeniškim varstvom in arhivom. Projekt Loških razgledov se je trdno zasidral med Ločani. Z novimi kulturnimi zavodi smo iskali nove oblike sodelovanja in jih tudi našli v obojestransko zadovoljstvo. "Našo stvar", kot smo imenovali delovanje društva, smo prenašali tja, kamor uradne institucije niso uspele priti. Stalno smo bili za petami loškim urbanistom, gradbeni operativi in posameznim nediscipliniranim direktorjem, ki so nas včasih pisano gledali. Mnoge smo pridobili v društvo in jih tako nevtralizirali. To so bila leta, ko smo društveno idejo zanesli v Železnike in bolj plaho tudi v Žiri. Do poznejše osamosvojitve teh društev je prišlo bolj zaradi zakonskih in finančnih razmer, kot pa zaradi kakršnihkoli nasprotij. Odobravali smo njihov nastanek. Z Loškimi razgledi in z množičnim članstvom, ki je bilo primerljivo samo še s Planinskim društvom, si je Muzejsko društvo zagotovilo razpoznavnost po vsej Jugoslaviji in preko njenih meja. Bilo je zgled ustanovitvi mnogim sorodnim društvom po Sloveniji. Druga polovica šestdesetih let je bila namenjena pripravam na tisočletnico Loke, saj so bile publikacije Muzejskega društva največji in trajni spomenik Loki. Sedemdeseta in osemdeseta leta so pomenila zaton neke generacije in oblik delovanja. V zadnjih desetletjih se je pokazala "globalizacija" tudi na tem področju. Kazalo je, da delo, četudi z malimi koraki in mnogokrat ovirano, ni več osnova obstoja društva in da stara slava "loške akademije" in "loške enciklopedije" traja v nedogled. Vendar tudi v spremenjenih časih velja staro pravilo, za malo denarja malo muzike. Lovorjev venec časti lahko tudi žuli in se na koncu posuši. Smisel svojega preveč "klasičnega" delovanja v društvu sem videl nekako do konca stoletja. V globalizacijskih razmerah pa se nisem več dobro počutil. "Naša stvar" pa mi je ostala v krvi in mi ni vseeno, kako se nadaljuje neka koristna stara tradicija. Mislim, da bo sedanja ekipa, ob pomoči moderne tehnologije in klasične tradicije, dobro varovala in nadaljevala amatersko delo na področju muzeologije, varovanja naravne in kulturne dediščine in izdajanja domoznanskih publikacij. Društvo je še vedno lahko nevsiljiv ter ploden sodelavec in pomočnik na vseh teh področjih. Vesel sem, da me je društvo prištelo med svoje častne člane. Ob sedemdesetletnici mu želim, da bi še mnogo let plodno delovalo. Ad multos annos! Vivat, crescat, floreat! Gradivo je zbral in uredil Tone Košir Predsednik društva mag. Aleksander Igličar izroča novemu častnemu članu dr. Francetu Štuklu slavnostno listino. (foto: Gorazd Kavčič, Gorenjski glas) Aleksander Igličar Dogodki ob 70-letnici Muzejskega društva Skofja Loka Ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka je bilo poleg slavnostne akademije še nekaj drugih dogodkov, s katerimi je bil obeležen pomemben jubilej društva. Zaradi težav pri vodenju društvu je bila večina prireditev v letu 2008. Razstava "70 let Muzejskega društva v Škofji Loki" Loški muzej Škofja Loka je 29. marca 2007 v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu odprl razstavo "70 let Muzejskega društva, v Skofji Loki". Razstavo in priložnostni katalog so pripravili sodelavci Loškega muzeja: Jana Mlakar, Franc Podnar, Boštjan Soklič in Jože Štukl. Fotografska razstava "Loka - Passion" Med 2. marcem in 17. aprilom 2007 je bila v veliki sejni dvorani rotovža v Freisingu na ogled razstava "Loka, - Passion", ki jo je na povabilo freisinškega nadžupana pripravil član Muzejskega društva Škofja Loka Peter Pokorn. Razstava in spremljajoča barvna zgibanka sta bili deležni velikega zanimanja obiskovalcev. Ob ogledu fotografij v 30 zastekljenih okvirjih so se lahko seznanili z loškim pasijonom, Loko in Slovenijo kot deželo z bogato kulturno dediščino. Odprtje razstave je spremljala digitalna videoprojekcija. Nekdanja predsednika Muzejskega društva Škofja Loka Alojzij Pavel Florjančič in dr. France Štukl v družbi Jane Mlakar, direktorice Loškega muzeja Škofja Loka. (foto: arhiv Loškega muzeja Skofja Loka) Prof. dr. Ivan Ribnikar, Svetko Kobal in dr. Branko Berčič. (foto: Aleksander Igličar) Blaznikov večer s Svetkom Kobalom 8. maja 2008 je bil v Miheličevi galeriji v Kašči Blaznikov večer: Svetko Kobal - od predsednika Mestne občine Skofja Loka do jugoslovanskega finančnega strokovnjaka. S častnim članom društva in dolgoletnim članom uredniškega odbora Loških razgledov sta se pogovarjala dr. Branko Berčič in prof. dr. Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Izid knjige Pisana Loka Škofja Loka Knjiga Pisana Loka Skofja Loka skozi fotografsko oko avtorja Franceta Steleta (tudi avtorja besedila) pripoveduje o lepotah in znamenitostih tisočletne Loke. Z njeno izdajo društvo nadaljuje izdajanje pomembnih knjižnih del o loškem ozemlju, ki se je pričelo z Blaznikovo knjigo Škofja Loka in loško gospostvo in Planinovo Škofjo Loko s Poljansko in Selško dolino, ki sta izšli ob praznovanju tisočletnice Škofje Loke. Knjiga Pisana Loka Škofja Loka na svoj slikovit in izviren način govori o sveži energiji in novem zagonu v delovanju društva. Podaritev Loških razgledov in drugih knjig Vsem županom, občinskim svetnikom, vzgojiteljicam v vrtcih, učiteljem ter profesorjem osnovnih in srednjih šol, zdravnikom in duhovnikom na območju Upravne enote Škofja Loka smo junija 2008 podarili izvod Loških razgledov in nekaterih drugih knjig. Na ta način smo simbolično povezali pobudo za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine na Loškem naših ustanoviteljev, članov "profesorskega ceha", s sedanjimi nosilci družbenega, kulturnega in političnega življenja. Loške razglede so prejeli tudi vsi dijaki škofjeloške gimnazije. Vsem devetošolcem na območju Upravne enote Škofja Loka, ki letos zaključujejo osnovno šolo, pa smo podarili izvod vodnikov Lubnik, Blegoš in Sorica. Šolskim knjižnicam in vrtcem smo podarili knjige Nekoč je bilo jezero, avtorice Marije Stanonik. Blaznikov večer z dr. Brankom Berčičem in predstavitev Bibliografije Loških razgledov 22. oktobra 2008 je bil v Miheličevi galeriji v Kašči Blaznikov večer: Pogovor z dr. Brankom Berčičem in predstavitev Bibliografije Loških razgledov 1/1954 - 50/2003. S častnim članom društva, prvim urednikom Loških razgledov in nekajletnim predsednikom društva sta se pogovarjali Marija Lebar in Helena Janežič. Naslovnica knjige Pisana Loka Skofja Loka Prenova spletnih strani MD Vsebinsko in oblikovno so bile prenovljene spletne strani društva www.mdloka.si, s katerimi se bo društvo še bolj približalo mlajšim generacijam. Posodobljen izgled spletnih strani društva www.mdloka.si Bibliografija Loških razgledov 1/1954 - 50/2003 V knjižni obliki je bila izdana bibliografija Loških razgledov od 1. do 50. številke, ki sta jo uredili Mojca Ferle in Helena Janežič. Petdeset in več let izhajanja je v življenju publikacije častitljiva doba. Še posebej, če gre za domoznanski zbornik, ki ga že v osnovnem poslanstvu zamejujeta tako geografski kot vsebinski dejavnik. Z upravičenim ponosom lahko zremo na to svojevrstno loško enciklopedijo, hi že od leta 1954 prihaja v naše domove. S svojimi kakovostnimi in bogatimi poljudnoznanstvenimi in znanstvenimi vsebinami predstavljajo Loški razgledi domoznanski zbornik z najdaljše) neprekinjeno tradicijo izhajanja na Slovenskem. Naslovnica Bibliografije Loških razgledov Matija Turk Paleolitik z ledine V Griču pri Suhem Dolu nad Lučinami Izvleček V prispevku predstavljamo novo plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču pri vasi Suhi Dol nad Lučinami. Predstavljeni so izsledki arheološkega izkopavanja. Paleolitske arheološke najdbe zastopajo le kameni artefakti, na podlagi katerih najdišče uvrščamo v čas od srednjega do mlajšegapaleolitika. Najdeno oglje ni sočasno z arheološkimi najdbami. Abstract Palaeolithic sit e on V Griču by Suhi Dol above Lučine The contribution presents the new open-air palaeolithic site V Griču by the village of Suhi Dol above Lučine. The results of archaeological excavation are presented Palaeolithic finds are represented only by stone artefacts, on the basis of which the site is classified into the period of the Mid to Late Palaeolithic. Charcoal found is not contemporary with the archaeological finds. Uvod Leta 1995 je ljubiteljski arheolog France Stele pri vasi Suhi Dol odkril novo arheološko najdišče. Na ledini V Griču (tudi Koširjev grič) je ob kolovozu odkril kamen artefakt, jedro iz črnega roženca (t. 1: 5). Najdbi ni posvečal večje pozornosti, dokler ni nekaj let kasneje prišlo do novih odkritij. Leta 2004 je očistil usek kolovoza in našel nove kamene artefakte, drobce oglja ter kose lončenine.1 Vse najdbe je še istega leta izročil Ivanu Turku z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Kamene najdbe, med njimi tudi obdelana orodja, so kazale, da gre za paleolitsko najdišče na planem. V začetku junija 2005 je Inštitut za arheologijo ZRC SAZU pod vodstvom I. Turka in ob sodelovanju z Loškim muzejem na ledini V Griču izvedel manjše arheološko izkopavanje. Namen izkopavanja je bil ugotoviti približen obseg najdišča, ugotoviti stratigrafijo in pridobiti najdbe, na podlagi katerih bi bilo mogoče najdišče v okviru paleolitika ožje časovno opredeliti. Med arheološkim izkopavanjem smo odkrili tudi dve železni srednjeveški puščični osti s tulastim nasadilom, ki ju v tej številki Loških razgledov podrobneje predstavlja Jože Štukl v prispevku z naslovom O srednjeveških puščičnih osteh z ledine V Griču pri vasi Suhi Dol nad Lučinami. 1 Stele, Od kamenodobnih ognjišč do nastanka vasi, str. 13-14. Geografska lega Arheološko najdišče na ledini V Griču se nahaja na južnem robu vasi Suhi Dol nad Lučinami. Suhi Dol (681 m) leži na prevalu, ki predstavlja najlažji prehod iz zgornje Poljanske doline proti Ljubljanski kotlini. Širša okolica Suhega Dola ima pestro geološko zgradbo. Območje Suhega Dola v glavnem gradijo triasne kamnine, na katere so narinjene permske kamnine Žirovskega vrha. Sama vas leži na anizijskem dolomitu.2 Najdišče na ledini V Griču se razprostira na blagem pobočju, prekinjenem z uravnavami. Območje najdišča, ki ga seka kolovoz, je danes del večje pašne površine, v preteklosti pa so domačini tu imeli njivo. Nedaleč stran od novoodkritega planega paleolitskega najdišča V Griču leži le nekaj kilometrov proti jugozahodu v dolini reke Sovre paleolitsko jamsko najdišče Matjaževe kamre,3 katerega najdbe pripadajo mousterienu (srednji paleolitik) in gra-vettienu (mlajši paleolitik). S Koconovega hriba pri Suhem Dolu (imenovanem tudi Tabor) izvira strgalo, izdelano na jedru, ki ga je leta 1996 prav tako našel F. Stele.4 Suhi Dol, V Griču. Lega sond. (po: Turk, Culiberg, Plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču, Suhi Dol pri Planini nad Horjulom, str. 31) Arheološko izkopavanje V juniju 2005 smo na ledini v Griču izkopali pet sond (1-5) na zahodni strani kolovoza, v oktobru istega leta pa smo med geodetsko izmero najdišča izkoristili priložnost in dodatno izkopali še dve sondi (6 in 7) na vzhodni strani. 2 Pleničar, Osnovna geološka karta SFRJ. 3 Osole, Matjaževe kamre, str. 13-41. 4 Stele, Od kamenodobnih ognjišč do nastanka vasi, str. 13; Turk, Culiberg, Plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču, str. 30, sl. 2. Skupna površina vseh sond je znašala 16 m2. Stratigrafija je bila v vseh sondah enostavna. V splošnem je plasti ruše in humusa sledila svetlorjava nestruktutrira-na ilovica, tej pa zbita, rdečerjava strukturi-rana ilovica. V sondi 3 je bilo skalnato dno že takoj pod humusom, v sondi 4 pa smo nanj naleteli pod plastjo svetlorjave nestrukturirane ilovice. Pri ostalih sondah skalnata osnova ni bila dosežena. Največja dosežena globina izkopa, merjena od današnjega površja, je bila 130 cm v sondi 5. Stratigrafija v sondi 5 je bila nekoliko bolj pestra. Plasti ruše in humusa je sledila debelejša zemljena ilovica, pod katero so 85 cm pod površjem ležala pogrebena tla s kosi oglja in preperelega dolomitnega grušča. Pogrebena tla je predstavljal temnejši, do 20 cm debel in naguban sediment, pod katerim je ležala svetlorjava nestrukturirana ilovica. Rdečerjave zbite strukturirane ilovice v sondi 5 kljub veliki globini izkopa nismo dosegli. Med izkopavanjem smo poleg kamenih artefaktov in drobcev oglja našli novoveško keramiko, steklo in kovinske predmete. Favnističnih ostankov ni bilo. Kameni arte-fakti so bili redki in razpršeni, nikjer nismo zasledili večje koncentracije. Sedimente smo odstranjevali s strga-njem. Mokrega sejanja se zaradi ilovice in dokaj redkih najdb nismo poslužili. Prve kamene artefakte smo našli že v humusu, največ pa jih je bilo v naslednji plasti, v svetlorjavi nestrukturirani ilovici. V rdečer-javi, močno zbiti ilovici najdb ni bilo več. Kameni artefakti so se pojavljali skupaj s keramiko in ostalimi novodobnimi najdbami, kar nakazuje, da so bile najdbe pomešane. Iz različnih sond je bilo analiziranih 196 koščkov oglja, ki skoraj vsi izvirajo iz sve-tlorjave nestrukturirane ilovice, ki predstavlja tudi glavno arheološko plast. Tako kot arheološke najdbe so bili tudi koščki oglja močno razpršeni v sedimentu. Nikjer nismo opazili večje koncentracije oglja, ki bi lahko kazala na ostanke ognjišč. Od celotnega vzorca je več kot polovica analiziranega oglja skoraj enakovredno pripadala jelki (Abies) in bukvi (Fagus). Opravljena je bila radiokarbonska datacija oglja jelke iz pogrebenih tal v sondi 5, ki je pokazala starost 750 ± 40 BP (kal. AD 1220 - 1300; kal. BP 730 - 650). V primeru, da je celotna vsebina oglja sočasna, je tu pred okoli 550 leti še uspeval jelovo-bukov gozd (Abieti-Fagetum). Očitno je bilo oglje ter novoveške najdbe posedimentno pomešano s paleolitskimi najdbami.5 Paleolitske kamene najdbe Kameni inventar z ledine V Griču šteje 93 kosov. Med sondiranjem smo našli 56 kamenih artefaktov, ostale je nabral F. Stele. Skupna slika vseh zbranih kamenih artefaktov je naslednja: odbitki 44 klina z uporabno retušo 1 razbitine 21 nazobčan odbitek 1 kline in klinice 8 retuširan odbitek 1 jedra 3 strgalo 1 robni odbitki 3 pecljato orodje 1 vbadala 3 neopredeljeno 1 praskala 3 lamelarni odbitki 2 SKUPAJ 93 Kot surovina sta bila uporabljena roženec in tuf, ki sta večinoma močno preperela. Tako pri večini artefaktov na pogled ne moremo ločiti, ali so izdelani iz roženca ali tufa. Pri nekaterih površinsko preperelih artefaktih s svežimi lomi vidimo, da so izdelani iz roženca zelene barve (t. 1 : 1,10; t. 2 : 2). Nekaj artefaktov iz roženca je izdelanih iz surovine slabše kakovosti, večina pa je izdelanih iz raznovrstnih kvalitetnih rožencev. Orodij, to je retuširanih artefaktov in artefaktov z uporabno retušo, je skupaj 12. Skupni delež orodij med vsemi kamenimi artefakti tako znaša 11 %. Ostanek predstavljajo različni odpadki. Jedra so zastopana s tremi primerki (t. 1 : 1,3,5). Na piramidalnem jedru (t. 1 : 1) so vidni negativi odbitkov, ki potekajo skoraj neprekinjeno okoli celotnega jedra. Udarna ploskev je površno izdelana. Jedro (t. 1 : 3) s sledovi odbijanja klinic nima izdelane udarne ploskve. Uporabnik je odbijal kar s prvotne, s korteksom pokrite površine. Jedro (t. 1 : 5) ima dve, dobro izraženi udarni ploskvi, ki sta med seboj pravokotni. Med kamenimi najdbami je največ odbitkov, sledijo jim razbitine, kline in klinice, jedra ter robni in lamelarni odbitki. Tako na odbitkih kot na klinah se pojavlja prepariran talon (t. 1 : 2,4,10). Prepariran talon je prisoten tudi na nazobčanem odbitku (t. 1 : 6) in na masivnem lamelarnem, klini podobnem odbitku (t. 2 : 2). Korteks je zaradi preperelosti kamnine dostikrat težko prepoznaven. Robni odbitki, to je odbitki ki imajo večino dorzalne strani pokrite s korteksom, so trije. Na robnem odbitku iz roženca se lepo vidi, da je bil odbit od manjšega prodnika. Nobena klina ali klinica ni ohranjena v celoti. Bodisi je ohranjen samo bazalni 5 Turk, Culiberg, Plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču, str. 34. 1. jedro 2. odbitek s prepariranim talonom 3. jedro 4. odbitek s prepariranim talonom 5. jedro 6. nazobčan odbitek s prepariranim talonom 7. terminalni del kline 8. terminalni del kline 9. zlomljena klina z uporabno retušo 10. zlomljena klina s prepariranim talonom (t. 1 : 10) ali terminalni del (t. 1 : 7,8), osrednjih delov ni. Bazalni del kline (t. 1 : 9) ima na obeh robovih uporabne retuše. Med orodji so s tremi primerki najbolje zastopana praskala. Praskalo na debelem klinastem odbitku (t. 2 : 3) ima precej ravno in visoko čelo, izdelano s strmo retušo. Stranska robova nosita posamezne inverzne retuše. Pridružujeta se mu praskali na odbitku (t. 2 : 4,5), izdelani iz roženca. Vbadala so tri. V dveh primerih gre za vbadalo ob poševni prečni retuši (t. 2 : 7,8). Vbadalo (t. 2 : 7) je izdelano na klinici, ki ima levi rob delno retuširan s polstrmo retušo. Desni rob je skoraj v celoti pokrit s korteksom. Prav tako je z delno polstrmo retušo retuširan levi rob vbadala (t. 2 : 8). Ogelno vbadalo (t. 2 : 9) je izdelano na odlomku kline, ki ima na robovih uporabne retuše. Na debelem, s korteksom prekritim odbitku je izdelano edino strgalo (t. 2 : 1). Ventralna in dorzalna stran sta prepereli, medtem ko retuširani robovi niso. To nakazuje, da je bil masiven odbitek sekundarno oblikovan v strgalo. Primarno bi lahko služil kot jedro, saj so na ventralni strani vidni prepereli negativi odbitkov. Dve izrobi na odbitku (t. 2 : 6) tvorita pecelj. Masiven lamelarni odbitek (t. 2 : 2) s prepariranim talonom ima odebeljen in prepariran terminalni del. Posamezne retuše so prisotne tudi na desnem lateralnem robu. Artefakt je bil verjetno uporabljen kot orodje. Ker ga tipološko ne moremo ožje umestiti ga uvrščamo med neopredeljene primerke. Nazobčan odbitek s prepariranim talonom (t. 1 : 6) je na levem robu retuširan z delno strmo retušo. 1. kotno strgalo 2. masiven lamelarni odbitek 3. praskalo na debelem klinastem odbitku 4. praskalo na odbitku 5. praskalo na odbitku 6. pecljato orodje 7. vbadalo ob poševni prečni retuši 8. vbadalo ob poševni prečni retuši 9. ogelno vbadalo Čeprav maloštevilna, dajejo kamena orodja iz ledine V Griču skupaj z jedri že na prvi pogled vtis, da ne sodijo v isti čas. Na podlagi tipologije izstopajo od celotnega kamenega inventarja predvsem naslednji artefakti: praskali na odbitku (t. 2 : 4,5), vsa tri vbadala (t. 2 : 7,8,9), pecljato orodje (t. 2 : 6) in jedro (t. 1 : 5). Tipološko sodijo v mlajši paleolitik. Natančnejše opredelitve znotraj mlajšega paleolitika pa na podlagi le nekaj orodij ni mogoče izreči. Na drugi strani imamo elemente, ki so značilni za srednji paleolitik. Tako med odbitki (t. 1 : 2,4), klinami (t. 1 : 10) in orodji (t. 1 : 6; t. 2 : 2) so zastopani primerki s prepariranim talonom. Prepariran talon je lahko vezan na uporabo levallois tehnike odbijanja, razširjene v mousterienu. Mousterienu v prid govori tudi širok in masiven nazobčan odbitek (t. 1 : 6) s prepariranim talonom. Strgalo (t. 2 : 1) na tem mestu ne moremo upoštevati kot argument za mousterien, saj je bil odbitek, kot smo že omenili, v strgalo prirejen sekundarno. Na sekundarno uporabo starejših kamenih artefaktov kaže tudi preperel odbitek, na katerem so vidni neprepereli negativi klinic. Sklep Z arheološkim izkopavanjem na ledini V Griču smo potrdili novo plano paleolitsko najdišče v Sloveniji, katera je nazadnje strnjeno predstavil Josipovic6 Na podlagi tipologije kamenih orodij lahko najdišče V Griču pripišemo srednjemu in/ali mlajšemu paleolitiku. 6 Josipovic, Paleolitska in mezolitska najdišča, str. 17-24. Srednje in mlajše paleolitski elementi se med seboj prepletajo. Na dve časovni obdobji kaže tudi sekundarna uporaba kamenih artefaktov. Večja količina odpadkov in jedra pričajo, da je bilo orodje izdelano na najdišču. Zaradi prisotnosti keramike in ostalih srednjeveških in novoveških najdb skupaj s kamenimi orodji je jasno, da najdbe niso ležale in situ. Do mešanja najdb je lahko prišlo pri drsenju zemlje po pobočju in predvsem pri obdelavi nekdanjih njiv. Oglje, ki je bilo prisotno v večini sond, verjetno izvira od požarov, požigov ali novodobnega kurjenja, zagotovo pa ni ostanek paleolitskih ognjišč, kar potrjuje že sam sestav oglja, kjer prevladujeta jelka (Abies) in bukev (Fagus) in tudi14C datum 750 ± 40 BP (kal. AD 1220 - 1300; kal. BP 730 - 650). Analizirano oglje kaže na bukovo-jelov gozd (Abieti-Fagetum), ki gotovo ni obstajal v času, iz katerega izvira kameno orodje. Gozdovi z bukvijo in jelko so se razvili šele v holocenu, medtem ko je v pleistocenu drevesno vegetacijo povečini zastopal le bor (Pinus)7 Obseg najdišča ostaja neznan. Na kamene najdbe smo naleteli praktično v vseh sondah. Kot kaže, gre za dokaj obsežno plano paleolitsko najdišče z močno razpršenimi in premeša-nimi najdbami. Zahvale Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo Francetu Steletu, ki nas je obvestil o svojem odkritju, nam odstopil vse najdbe ter tudi pomagal pri izkopavanju. Zahvaljujemo se družini Košir iz Suhega Dola, ki je lastnik zemljišča z arheološkim najdiščem, za vso izkazano pomoč in pripravljenost za sodelovanje. Za pomoč na terenu in pri obdelavi najdišča gre zahvala Ivanu in Janezu Turku, Metki Culiberg, Luciji Lavrenčič in Jožetu Štuklu. Risbe so delo Dragice Knific-Lunder. Zemljevid sta izdelala Mateja Belak in Drago Valoh. Vsem lepa hvala. LITERATURA: Josipovic, Draško: Paleolitska in mezolitska najdišča na prostem v Sloveniji. Zgodovinski časopis 43, Ljubljana, 1989, str. 17-24. Osole, Franc: Matjaževe kamre, paleolitsko jamsko najdišče. Arheološki vestnik 24, Ljubljana, 1976, str. 13-41. Pleničar, Mario: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač za list Postojna, L 33-77. Beograd, 1970. Stele, France: Od kamenodobnih ognjišč do nastanka vasi. V: Tone Košir, Suhi Dol in Suhodovci, Škofja Loka : samozaložba, 2004, str.13-19. Turk, Matija in Culiberg, Metka: Plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču, Suhi Dol pri Planini nad Horjulom. Arheološki vestnik 58, Ljubljana, 2007, str. 29-38. Summary Palaeolithic site on V Griču by Suhi dol above Lučine The open air Palaeolithic site on V Griču, which was discovered in 1995 by the amateur archaeologist France Stele, is located near the village of Suhi Dol (681 m) above Lučine. In 2005, the Institute of Archaeology ZRC SAZU carried out minor archaeological excavation 7 Turk, Culiberg, Plano paleolitsko najdišče na ledini V Griču, str. 34. on V Griču. We excavated 7 test trenches of a total area of 16 m?. During the excavation, we found in addition to stone artefacts and charcoal, modern era ceramics, glass and metal objects, which indicates that the finds had been intermixed. The stone inventory from V Griču numbers 93 items, including 12 retouched tools. Chert and tuff were used as raw materials, which are for the most part greatly weathered. On the basis of the typology of the stone tools, the site can be ascribed to the Middle and/or Late Palaeolithic. The large quantity of refuse and cores testify that tools were made at the site. Analysis of the charcoal indicates beech-fir forests (Abieti-Fagetum), which only appears in the Holocene. Radiocarbon dating of the fir charcoal from paleosoil in test trench 5 is 750 ± 40 BP (cal. AD 1220 -1300; cal. BP 730 - 650). If the entire content of the charcoal is contemporary, fir beech forest (Abieti-Fagetum) thrived here around 550 years ago. The charcoal would have to have been post-sedimentarily mixed with the archaeological finds. The charcoal which was present in the majority of test trenches probably originates from fires or burning in the modern era, and is certainly not the remains of Palaeolithic hearths. Jože Štukl O srednjeveških puščičnih osteh z ledine V Griču pri Suhem Dolu nad Lučinami Izvleček Članek obravnavapuščični osti s tulastim nasadilom, ki sta bili najdeni ob izkopavanju paleolit-skega najdišča na ledini V Griču pri vasi Suhi Dol nad Lučinami. V nadaljevanju prispevka sta predstavljeni obe srednjeveški orožji za boj na daljavo, lok in samostrel, ter njuni izstrelki -puščice. V povezavi s puščicami smo skušali opozoriti na problematiko razlikovanja med enimi in drugimi ostmi, kajti vsako od orožij, tako lok kot samostrel, je zahtevalo svoj tip izstrelka. Abstract Medieval arrowheads from the site V Griču by the Suhi Dol above Lučine The article discusses two arrowheads with socketed shafts, which were found during excavation of the Palaeolithic site V Griču by the village of Suhi Dol above Lučine. The article continues with a presentation of two medieval weapons for long distance fighting, the bow and crossbow, and their projectiles - arrows or bolts. In this connection, an attempt has been made to highlight the problem of distinguishing between bolt and arrowheads, since each of the weapons, bow and crossbow, required its own type of projectile. Ob izkopavanju paleolitskega najdišča na prostem na ledini V Griču pri vasi Suhi Dol nad Lučinami, ki leži na meji med današnjima občinama Gorenja vas - Poljane in Dobova -Polhov Gradec, smo poleg paleolitskih najdb v sondi 5, KV. 1, SE la našli tudi 2 železni puščični osti. Obe sta opremljeni s tulastim nasadilom (sl. 2, 3). Dobro ohranjena železna puščična ost s tulastim nasadilom meri v dolžino 9,3 cm, njena masa znaša 18 g. Telo je v prečnem preseku kvadratno, v vzdolžnem pa šilasto. Prehod telesa v tul je postopen in neopazen. Robova tula nista sklenjeno skovana, ampak se delno prekrivata (sl. 2). Tovrstne puščične osti s koničastim telesom in tulastim nasadilom je v svoji tipološki študiji opisal F. Bressan.1 V svojem diplomskem delu je zbral predvsem najdbe iz Furlanije, vključil pa je tudi nekaj materiala iz zahodne Slovenije, ki ga hrani Goriški muzej. Uvrstil jih je v tip F in jih na podlagi velikosti razdelil v dve skupini. V I. skupino sodijo večji, v II. skupino pa manjši primerki. Primerjave za datacijo tega tipa osti, ki jih navaja Bressan, sodijo v zgodnjesrednjeveški 1 Bressan, Le cuspidi di freccia nel Friuli medievale. (bizantinski), visokosrednjeveški (10. do 13. stoletje) in predvsem poznosrednjeveški čas (13. do 16. stoletje). Večina datacij se giblje v časovnem razponu od 13. do 15. stoletja.2 Tri osti tega tipa so bile najdene tudi ob izkopavanju Trdnjave Kostanjevica - Starega gradu nad Podbočjem. Na podlagi obdelave najdb, odkritih ob teh izkopavanjih, je Predovnikova predložila svojo tipološko razdelitev puščičnih osti, ki jo je izdelala opiraje se na Bressanovo tipologijo. Razširila jo je še z dvema tipoma in nekaj variantami, ki jih Bressan ni zabeležil. Na osnovi oblikovanosti nasadila in ob upoštevanju oblik osti je predložila 9 tipov, medtem ko je tip 3 in tip 7 razdelila na dve varianti.3 Njen prispevek je dragocen tudi zato, ker za posamezne tipe puščičnih osti prinaša zanesljive datacije. Naši osti (sl. 2) sorodne osti Predovnikova v svoji tipološki shemi uvršča v tip 7, kamor sodijo puščične osti s koničastim telesom kvadratnega preseka in tulastim nasadilom. Tip razdeli dalje na dve varianti, pri čemer v varianto 7.1 uvrsti večje, v varianto 7.2 pa manjše primerke. Za obe varianti tipa 7 v splošnem velja, da sta bili v rabi od zgodnjega do poznega srednjega veka, pri čemer jih lahko na podlagi stratigrafskih podatkov, pridobljenih ob izkopavanju trdnjave Kostanjevica, dokaj natančno časovno opredelimo. Puščični osti4 variante 7.1 sta bili najdeni v kompleksu ruševinskih plasti, ki so datirane v sredino oziroma v drugo polovico 15. stoletja, ko so trdnjavo Kostanjevica opustili. Puščična ost5 variante 7.2 pa sodi v nekoliko starejši čas. Odkrita je bila v gradbenem nasutju, povezanem z izgradnjo gradu, ki ga glede na stilne značilnosti klesanih arhitekturnih členov in načina zidave datiramo v 13. stoletje.6 Obravnavane puščične osti je v svoji tipološki razdelitvi zabeležil tudi B. Zimmermann. Namen njegove raziskave je bil izdelati tipološki in kronološki pregled srednjeveških puščičnih osti za področje zahodne in srednje Evrope. Pri tem je obdelal 4000 puščičnih osti iz različnih najdišč v štirih državah, in sicer 2016 primerkov iz Švice, 1114 iz Francije, 549 iz Nemčije in 193 iz Liechtensteina. Na podlagi oblike nasadila je puščične osti razdelil v dva osnovna tipa: s tulastim in trnastim nasadilom. Pri nadaljnji delitvi je upošteval presek lista in obliko osti v profilu.7 Naši osti (sl. 2) sorodne primerke je uvrstil v tip T 1-3, kamor sodijo šilaste osti s tulastim nasadilom. Njihova dolžina se giblje med 7,2 in 9,1 cm, masa pa med 4,3 in 20 g, ob tem da je bilo nad 50 % analiziranih osti lažjih od 10 g. 8 Zimmermann je ugotovil, da so bile osti tipa T 1-3 zelo dolgo v uporabi, saj se pojavljajo od 6. stoletja pa vse do visokega oziroma poznega srednjega veka. V severni Italiji so na podlagi najdb iz kastela Invillino - Ibligo označene kot "bizantinske" in datirane v 6. stoletje. Na prostoru J Nemčije jih lahko umestimo v čas od 10. do 12. stoletja, kar potrjujejo številne dobro datirane najdbe iz tamkajšnjih grajskih kompleksov. Še mlajšo datacijo uporabe puščičnih osti tipa T 1-3 potrjujejo nekatere najdbe s prostora Italije in Francije, ki sodijo v čas 2 Bressan, Le cuspidi di freccia nel Friuli medievale, str. 60 3 Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, str. 92-97. 4 Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, t. 77, kat. št. 825-826. 5 Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, t. 77, kat. št. 827. 6 Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, str. 25 in 97. 7 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 11 in 32-34. 8 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 41. od 13. do 15. stoletja ter najdbe s prostora Švice in Nemčije, ki jih na podlagi zanesljivih stratigrafskih podatkov umeščamo v 14. in 15. stoletje.9 Če našo puščično ost (sl. 2) opredelimo glede na Bressanovo tipologijo bi sodila v tip F - I. skupina, po tipologiji Predo-vnikove pa v tip 7, varianto 7.1, ki jo lahko na podlagi zanesljivih stratigrafskih podatkov pridobljenih ob izkopavanjih trdnjave Kostanjevica časovno umestimo v 15. stoletje. Po tipologiji B. Zimmermanna pa pripada tipu T 1-3 in jo časovno umeščamo v obdobje od 10. do 15. stoletja. Druga, ob izkopavanjih odkrita, puščič-na ost je prav tako izdelana iz železa in opremljena s tulastim nasadilom. V primerjavi s prvo je precej manjša in le delno ohranjena. Korozija jo je najbolj prizadela na predelu tulastega nasadila, katerega manjka skoraj polovica. Ohranjena dolžina tako znaša 2,9 cm, njena masa pa 3 g. Telo je v prečnem prerezu okroglo, v vzdolžnem pa trikotno oziroma stožčasto. Od konice proti nasadilu se enakomerno širi, prehod telesa v tul je povsem neopazen (sl. 3). Tovrstne puščične osti B. Zimmermann uvršča v tip T 6-7d. Zanje je v vzdolžnem preseku značilna trikotna oblika telesa, v prečnem pa okrogla. Njihova dolžina se giblje med 5 in 6 cm, masa pa med 4 in 17 g. Osti tega tipa so zelo redke. Vse 4, ki jih prinaša Zimmermann, so bile najdene na enem samem najdišču, in sicer na gradu Rougemont v Alzaciji. V oblikovnem smislu puščične osti tipa T 6-7d kažejo nekatere skupne poteze s tipom T 1-3. Sorodnost se izraža predvsem v koničasti obliki telesa, ki je v obeh primerih v vzdolžnem preseku trikotno ter v obliki nasadila, ki je v obeh primerih tulasto. Železna šilasta puščična ost s tulastim nasadilom odkrita v sondi 5. (risba: Jože Stukl) 9 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 42. Glavna razlika je v velikosti. Osti tipa T 1-3 so bistveno večje in s svojo dolgo razpotegnjeno obliko telesa spominjajo na šilo. Osti tipa T 6-7d so krajše in lažje, telo je v vzdolžnem preseku stožčasto. Ob pomoči stratificiranih najdb in trajanja uporabe gradu Rougemont v Alzaciji lahko puščične osti tipa T 6-7d v grobem časovno umestimo v obdobje od 12. do 14. stoletja. Za natančnejšo kronološko umestitev si lahko pomagamo še z najdbama dveh osti iz Francije, ki sta nam znani iz literature. Prva ost je bila najdena v kraju Saint - Romain in je datirana v 12. stoletje. Druga pa izhaja iz visokosrednjeveške naselbine Colletiere in je datirana v prvo polovico 11. stoletja. Prav ob pomoči teh dveh najdb lahko glavni čas uporabe puščičnih osti tipa T 6-7d zanesljivo pomaknemo v obdobje 11. in 12. stoletja.10 Ker je bila enako kot prva tudi druga puščična ost (sl. 3) z ledine V Griču pri vasi Suhi Dol nad Lučinami odkrita povsem izolirano, brez sočasnega spremnega srednjeveškega konteksta, ki bi nam omogočil ožjo časovno opredelitev, jo lahko ob pomoči zgoraj omenjenih najdb v grobem časovno umestimo v obdobje od 11. do 14. stoletja. Omenjene datacije prve (sl. 2) in druge (sl. 3) puščične osti z ledine V Griču lahko dopolnimo z radiokarbonsko datacijo lesnega oglja, odkritega v sondi 5, ki kaže na poznosrednje-veško obdobje 13. stoletja, natančneje na čas med 1220 - 1300. Datirano lesno oglje izhaja iz plasti 1b, ki je malenkost starejša od plasti 1a, v kateri sta bili najdeni puščični osti. To pomeni, da sta puščični osti nekoliko mlajši od omenjene datacije in ju lahko umestimo v čas 13. - 14. stoletja. Odkrito lesno oglje pripada jelki in bukvi, kar kaže na obstoj bukovo-jelovega gozda na tem območju v obravnavanem času. V nadaljevanju prispevka bomo skušali ugotoviti, ali sta se puščični osti s Suhega Dola uporabljali pri puščicah za lok ali samostrel, pred tem pa se moramo pobliže seznaniti s srednjeveškim orožjem za boj na daljavo, lokom in samostrelom, ter z njunimi izstrelki, puščicami. Lok Lok je vzmet, ki zbere z delom vloženo energijo in jo potem sunkovito odda in poveča. S pomočjo tetive11 napetega loka se sila strelca prenese na puščico, ki zato poleti veliko hitreje in dlje, kot bi jo vrgla roka. Ta preprosta naprava različnih oblik je poleg samostrela vse do izuma in uveljavitve ognjenega strelnega orožja predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Lok spada med najstarejša daljinska orožja, ki jih je izdelal človek za potrebe lova in bojevanja. Natančno retuširane kamnite puščične konice in jamske slikarije dokazujejo njegovo uporabo že v času mlajšega paleolitika. 10 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 70. 11 Za izdelavo tetiv so najpogosteje uporabljali lan, bombaž, konopljo, svilo, živalske kite in čreva. Tetiva je morala biti iz dobrega materiala in natančno izdelana, da je lahko prenašala velike natezne napetosti. t 1 i I Železna trikotna puščična ost s tulastim nasadi-lom, odkrita v sondi 5. (risba: Jože Stukl) Loke ločimo med seboj po obliki, zgradbi in velikosti. Po obliki v grobem ločimo ukrivljene, večkrat ukrivljene, asimetrične in trikotne loke. Znotraj vsake skupine obstaja več variacij.12 Po zgradbi so najbolj enostavni preprosti loki, ki so izdelani iz enega samega materiala, največkrat iz lesa. Izdelovalci so kmalu ugotovili, da je trdnost lesenega loka omejena. Če ga preveč napnemo, se začno na izbočeni strani luščiti posamezna lesna vlakna, na vbočeni, kjer tlačna obremenitev preseže trdnost vlaken, pa se pojavijo gube. Zato so izdelovalci loke okrepili s plastmi živalskih kit13 in tako dobili okrepljene loke. Vbočeni trebuh loka so navadno okrepili z materialom, ki je manj stisljiv kot les. V ta namen so uporabljali volovsko roževino.14 Poleg prej omenjenih poznamo tudi večplastne loke, ki so izdelani iz treh ali več plasti, vse pa so iz iste snovi, najpogosteje lesa, in sestavljene loke, ki so izdelani iz več plasti različnih snovi tako, da se povečata moč in prožnost vsake izmed njih. Najboljše sestavljene loke so izdelovali v Turčiji, izdelani pa so bili iz roževine, živalskih kit in lesa.15 Posebno zahtevna je bila izbira lepila, ki je plasti loka povezalo v neločljivo celoto. Izdelovalci so poizkušali vse mogoče, kot najboljše pa je veljalo lepilo iz kože zgornjega dela (neba) gobcev jesetrov - velikih rib iz Volge. Glede na velikost ločimo kratki in dolgi lok. Kratki lok je preprost lok različnih oblik. V srednjem veku ga niso veliko uporabljali, ker ga je izpodrinil dolgi lok. Dolgi lok je ime za klasične angleške in valežanske preproste vojaške loke. Razvil se je iz navadnega kratkega loka. Izdelan je bil iz enega samega kosa lesa, navadno iz tisovine, redkeje iz hrasta. Lok je bil visok približno toliko kot strelec. Skrajni domet dolgega loka je znašal od 250 do 275 m. Puščice so bile smrtonosne še na razdalji 90 m. Dolgi lok odlikujeta predvsem nizka cena izdelave ter preprostost in hitrost streljanja. Izurjen lokostrelec je lahko izstrelil 6 namerjenih puščic v minuti ali 12 z manjšo natančnostjo. Dolge loke so do pojava in uveljavitve strelnega orožja uporabljali v številnih evropskih deželah, čeprav je bil na celini dosti bolj priljubljen samostrel. Angleži so imeli cele vojske lokostrelcev, zlasti v bitkah s Francozi med stoletno vojno v 14. in 15. stoletju. Kralj Henrik VIII. je poizkušal celo z zakonom zaščititi razvoj angleškega lokostrelstva. Vsak, za vojaško službo sposoben moški, je moral imeti doma več lokov in vsako nedeljo po maši se je moral uriti v streljanju. Za kršitelje je bila predvidena denarna kazen 20 šilingov na mesec. Kako pomembna je bila za lokostrelce telesna pripravljenost, pove dejstvo, da je bila za nateg tetive povprečno močnega srednjeveškega loka potrebna sila 36 kg potezne moči, mnogi loki pa so bili še veliko močnejši.16 Samostrel Srednjeveški samostrel je bil sestavljen iz loka s tetivo, na katerega je bila v sredini pod pravim kotom pričvrščena lesena opora, na kateri sta se nahajala oreh za vpenjanje tetive in sprožilo. Samostreli so se razlikovali po materialu iz katerega so bili izdelani, načinu nape- 12 Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 94. 13 Posebno priljubljene so bile predvsem živalske kite, z imenom ligamentum nuchae, ki pri večini sesalcev potekajo vzdolž hrbtenice in čez pleča. Današnji poskusi kažejo, da dosega natezna trdnost teh vezi pri primerni obdelavi tudi do 2000 barov. 14 Volovska roževina zdrži tlak okrog 1300 barov, medtem ko dober les prenese komaj desetino te vrednosti. 15 Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 94. 16 Byam, Orožje, str. 18-19; Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 96-97. njanja, prožilnem mehanizmu in načinu uporabe. Izvor samostrela, ki se je v srednjem veku pojavil v Evropi, ni pojasnjen. Na Kitajskem so jih uporabljali že v 6. stoletju p. n. š. Tovrstno orožje večjih dimenzij - balista, so poznali tudi v času antike. V obdobju preseljevanja ljudstev je samostrel utonil v pozabo. Redke najdbe iz Anglije izpričujejo njegovo uporabo v 8. in 9. stoletju, pisni viri pa ga omenjajo od sredine 10. stoletja dalje. Prve upodobitve v zahodni Evropi segajo v 10. in 11. stoletje, v 12. stoletju pa so se pojavile prve specializirane vojaške enote samostrelcev - pešcev. Uporaba samostrela je v katoliški cerkvi povzročila hudo neodobravanje. Tako je leta 1139 papež Inocenc II. prepovedal njegovo uporabo v spopadih med kristjani. Uporaba je bila dovoljena le v križarskih vojnah s pogani. Kljub temu, da so samostrel prepovedali tudi nekateri posvetni vladarji, se je zelo hitro razširil po vsej Evropi. Viteštvo ga je sprva zavračalo kot zahrbtno orožje, ki je nasprotovalo njihovemu pojmovanju odkritega boja. Nasprotno pa je postal zelo priljubljen med meščanstvom, saj so se z njim oboroženi enakovredno borili kot plemiške vojske s svojim hladnim orožjem. V 13. stoletju samostrel ni bil več samo vojaško orožje, ampak so ga začeli uporabljati tudi za lov.17 Samostrel je bil močno in natančno orožje, njegov največji domet je znašal okrog 360 m, izstrelki pa so zlahka ubili človeka oddaljenega tudi do 180 m. Samostrel je lahko uporabljal vsak, ki mu je primanjkovalo spretnosti in moči za rokovanje z lokom. Merjenje s samostrelom je bilo enostavno in natančno, saj je bilo možno meriti s kopitom ob rami, podobno kot pri puški, pritisk na sprožilo pa ni bistveno vplival na natančnost zadetka. Prva pomanjkljivost samostrela je bila visoka cena, saj je bilo za njegovo izdelavo potrebno veliko časa in spretnosti. Glavna pomanjkljivost pa je bilo zamudno napenjanje. Samostrelec, ki je svoje orožje napenjal z vitlom, je lahko v minuti izstrelil le eno do dve namerjeni puščici, ali štiri, če je za napenjanje uporabljal pas in kavelj. Prav zaradi počasnega napenjanja samostreli niso nikoli postali množično orožje. Največ so jih uporabljali pri obrambi utrdb in napadih nanje. V 16. stoletju je samostrel začel počasi izgubljati svoj pomen, vse bolj ga je začelo nadomeščati ročno ognjeno strelno orožje, vendar ne zato, ker bi že na začetku zmoglo več, temveč zaradi večje priročnosti. Od 16. stoletja dalje se je v Evropi samostrel uporabljal v glavnem za lov in športno streljanje.18 Pri prvih samostrelih je bil lok izdelan iz lesa, najpogosteje tisovine. Od 12. stoletja dalje so bili v rabi kompozitni samostreli, ki jih je Evropa spoznala v križarskih vojnah. Loki teh samostrelov so bili narejeni iz več plasti lesa ali roževine.19 Vse skupaj so nato še opletli s finim ličjem ali prevlekli s pergamentom, da je tudi v neugodnih vremenskih razmerah ostal prožen. V 14. stoletju so samostrelne loke začeli izdelovati iz jekla. Ti so bili zelo prožni, vendar so se v vročini radi lomili, zato so jih uporabljali zlasti v zimskem času. Najprožnejši jekleni samostrelni loki so v tem času prihajali iz italijanskih delavnic. Sestavni del vsakega samostrela je bila tudi prožna tetiva. Podobno kot pri loku, je bila izdelana iz naravnih materialov, in sicer iz konjske žime, črev, kit, vlaken konoplje, lanu. Imeti je morala vsaj 10 mm premera. V 14. stoletju so najboljše in najtrdnejše tetive izdelovali 17 Tancik, Orožje v škofjeloškem gradu, str. 58; Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 102; Boutell, Arms and armour in antiquity and the middle ages, str. 138; Predovnik, Srednjeveška arheologija prostora, str. 189-190. 18 Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 102. 19 Predovnik, Srednjeveška arheologija prostora, str. 189. antwerpenski samostrelski mojstri. Tetivo so na lok samostrela namestili s pomočjo posebnih napenjalnih klopi.20 Prvi samostreli so bili razmeroma šibki, zato so jih lahko napenjali kar z roko. Ko so postopno postajali močnejši in napenjanje z roko ni bilo več možno, so začeli uporabljati najrazličnejše napenjalne naprave. Najbolj pogosta oblika napenjanja, ki je omogočala tudi napenjanje močnejših vojaških samostrelov, je bila uporaba pasu in kavlja. Železen kavelj, ki je bil razcepljen v dva roglja, so pritrdili na širok in močan pas, ki so si ga opasali tako, da jim je kavelj visel spredaj navzdol. Strelec se je sklonil naprej, z eno nogo stopil v kovinsko streme na koncu samostrela, zapel tetivo za kavelj na pasu in se počasi vzravnal. Samostrel je bil napet, ko se je tetiva zapela v zarezo na orehu. Za napenjanje zelo močnih samostrelov so uporabljali različne enostavne in komplicirane vzvode, škripce oziroma napenjalne vitle in zobata kolesa z ročico. Vsi ti pripomočki so se uporabljali predvsem pri lovu ali športnem streljanju, saj je bilo napenjanje z njimi zelo zamudno. Med vojaki je bila najbolj razširjena uporaba pasu in kavlja. Ker je bilo napenjanje samostrela zamudno opravilo, je terjalo predvsem v bojih na odprtem ustrezno zaščito. Tako so bili pešci - samostrelci med napenjanjem orožja zaščiteni z visokimi, lesenimi ščiti - pavezami. Ti ščiti so bili tako visoki, da so zakrivali skoraj celega vojščaka. Bili so dovolj trdni, da so nasprotnikove puščice obtičale v njih, hkrati pa tako lahki, da so jih zlahka nosili. V ta namen je bil na notranji strani zakovičen usnjen nosilni trak, pod njim pa je bil pritrjen ročaj. Najpogosteje so bili izdelani iz lipovega lesa, prevlečeni z gladko svinjsko kožo ter pokriti s kredno podlago, na katero so naslikali grbovne znake. Napisi ob njih so pogosto vsebovali pobožne želje, kabalistična gesla, blagoslavljanje orožja itd. V zgornjem delu ščita se je nahajala merilna reža, spodaj pa so bili včasih opremljeni z železnimi konicami, s pomočjo katerih so jih zasadili v zemljo pred seboj. Za prenašanje paveze na bojnem pohodu je navadno skrbel vojščakov osebni sluga, imenovan pavezer. Ta je skrbel tudi za ščitenje strelca ter prestavljanje in nameščanje ščita med bojem. Tako se je strelec lahko povsem posvetil svojemu opravilu.21 Puščice za lok in samostrel Puščice so izstrelki, ki so se uporabljali za streljanje z lokom in samostrelom. Vsaka puščica je sestavljena iz lesene palice (telesa), na katero je na enem koncu pritrjena kovinska ost, na drugem koncu (repu) pa je opremljena s peresi. Dve, tri ali štiri, navadno gosja, peresa, so bila simetrično prilepljena ali privezana na rep puščice z namenom, da stabilizirajo njen let. Če je bila pravilno operjena, se je vrtela okrog svoje osi in se globlje zarila v cilj. Zareza (jahač) na skrajnem koncu repa je omogočala namestitev puščice na tetivo in s tem prenos energije s sproščene tetive na izstrelek. Puščice, ki so se uporabljale za streljanje z lokom, so bile lahke, dolge in tanke, merile so 50 - 70 cm, pri angleškem dolgem loku lahko tudi do 100 cm. Osti so bile lahke in gracilne. Če bi tako puščico skušali izstreliti s samostrelom, bi se zdrobila v iveri takoj, ko bi pritisnili na sprožilo. V nasprotju z lokom za samostrel lahke, vitke in dolge puščice niso primerne. Zato so za streljanje s samostrelom uporabljali 20 Tancik, Orožje v škofjeloškem gradu, str. 58-59. 21 Tancik, Orožje v škofjeloškem gradu, str. 50 in 58; Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 104; Boutell, Arms and armour, str. 137. bolj čokate in krajše izstrelke, dovolj toge, da se pri izstrelitvi niso upognili, da kasneje med letom niso nihali in so se zato prej stabilizirali v zraku. Njihova dolžina je v najmanjših in največjih odklonih znašala med 33 - 53 cm, večinoma pa se je gibala od 37 do 43 cm.22 Puščice so bile v repnem delu nekoliko sploščene, da so se lepše prilegale tetivi. Osti so bile bolj masivne. Repna krilca so bila pogosto izdelana tudi iz drugih materialov, kot so pergament, usnje, tanek les, bakrena pločevina. Ker niso bila nujno potrebna, jih nekatere puščice niso imele.23 Puščične osti so izdelovali iz železa s kovanjem, včasih so jih dokončno oblikovali še z brušenjem. Pisni viri kažejo, da proizvodnja osti ni bila vezana izključno na specializirane orožarje. Preproste oblike osti so izdelovali kar domači kovači, izdelavo osti višje kakovosti ali za posebne namene pa so naročniki zaupali specializiranim obrtnikom.24 Zaradi lažje pritrditve na leseno palico so bile osti puščic opremljene ali s trnastim ali tula-stim nasadilom. Pri osteh s trnastim nasadilom so dolg, tanek trn zapičili v vrat puščice, ki so ga nato močno povili, da se ost ne bi izmaknila, ko je puščica zadela cilj. Tiste, ki so bile opremljene s tulastim nasadilom, so preprosto nataknili na vrat puščice in jih dodatno učvrstili z lepilom. Osti za lok in samostrel je včasih težko ločevati. Samostreli, ki so se napenjali z roko, so bili razmeroma šibki in so zato uporabljali manj masivne izstrelke kot močni vojaški samostreli. Poleg tega so bili nekateri loki po moči zelo blizu samostrelom. Zaradi tega je ločnica med enimi in drugimi ostmi zelo zabrisana. Dodatno nam razlikovanje otežuje dejstvo, da so bile številne namenske oblike osti v uporabi pri obeh orožjih. Tudi oblikovanost nasadila ni odločujoč kriterij pri razlikovanju, kajti pri samostrelnih puščičnih osteh srečamo tako nasa-dni trn kot tul. Splošno naj bi veljalo, da so osti puščic za samostrele težje, večje in bolj robustne kot osti puščic za lok. Ta kriterij je v svoji klasifikaciji uporabil Rudolf Prihoda. Analiziral je nad 200 puščičnih osti iz srednjeveških grajskih razvalin v Sudetih, ki jih je razvrstil glede na težo, oblikovanost nasadila ter obliko in presek lista. Na podlagi poskusov in izračunov strelne moči in učinkovitosti obeh orožij ter ob upoštevanju razvoja zaščitne bojne opreme je ugotovil, da je glavna razlika v teži osti. Osti puščic za lok naj ne bi tehtale več kot 25 gramov. Osti puščic za samostrel je po teži razvrstil v tri skupine: lahke 25 - 35 g, ki so bile v rabi od 12. do 16. stoletja, srednje težke, 35 - 50 g iz 14. do 16. stoletja in težke nad 50 g, ki naj bi se pojavile šele konec 14. stoletja.25 Podobno klasifikacijo kot Prihoda je predlagal tudi Martin Krenn26 Tudi on je razdelil puščične osti na podlagi teže. Po njegovem naj bi ost puščice za lok tehtala največ 25 g, celotna puščica, skupaj z lesenim delom, pa 50 g. To naj bi bila hkrati tudi največja teža puščice, ki bi jo še lahko izstrelili z lokom, za katerega potrebujemo 36 kg potezne moči. Osti za samostrel je razdelil na lahke, ki naj bi tehtale od 25 do 35 g, srednje težke med 35 in 50 g, težke med 50 in 80 g ter zelo težke nad 100 g. Osti, težje od 25 g, so se uporabljale izključno pri puščicah za samostrel, medtem ko so lažje osti uporabljali tako pri puščicah za lok kot tudi za samostrel.27 22 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 21. 23 Ulčar, Enciklopedija orožja, str. 100-101; Predovnik, Srednjeveška arheologija prostora, 191-192. 24 Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, str. 93. 25 Prihoda, Zur Typologie und Chronologie, str. 43-67. 26 Krenn, Mittelalterliche Armbrustbolzen, str., 47-56. 27 Krenn, Mittelalterliche Armbrustbolzen, str. 47. Seveda je zelo težko in nezanesljivo potegniti ločnico med ostmi puščic za lok in samostrel zgolj na podlagi teže. S tem problemom se je ukvarjal tudi B. Zimmermann,28 ki je izvedel zanimiv eksperiment. Izmed v celoti ohranjenih samostrelnih puščic, ki so se v velikem številu ohranile shranjene v zabojih v inventarjih grajskih orožarn ali depojskih najdbah, kot je npr. tista z gradu Habsburg ali prelaza Lotschenpass, je izbral večje število samostrelnih puščic, pri katerih se je dalo, brez večjih težav in poškodovanja predmeta samega, ločiti ost od lesene palice in vsako posebej stehtal. Pri tem je ugotovil, da so se teže osti gibale od 11,1 do 46,6 g, lesenih palic pa od 14,3 do 37,3 g. Tehtanje je pokazalo, da je bilo kar 2/3 osti lažjih od 25 g, nekatere celo od 20 g. 29 Najtežje je potegniti ločnico med zelo lahkimi ostmi za lok in samostrel, katerih teže se gibljejo od 10 do 15 g in so bile najdene v arheološkem kontekstu, brez ohranjene lesene palice. Te puščične osti so bile lahko v rabi pri obeh orožjih, saj jih je bilo mogoče izstreliti tako z lokom kot s samostrelom. Če naši dve puščični osti razvrstimo po klasifikaciji Prihode, ugotovimo, da sta obe (sl. 2, 3) lažji od 25 g. Tako bi ju zgolj glede na težo lahko opredelili kot osti puščic za lok. Kot vemo, pa ta kriterij ni povsem zanesljiv. Zato moramo za natančnejšo opredelitev upoštevati še nekatere druge kriterije. Pri prvi osti z ledine V Griču (sl. 2) ugotavljamo, da je glede na dimenzije in maso primerna za uporabo tako pri puščicah za lok kot tudi za šibkejši samostrel. Pri uporabi v vojne namene je bila tovrstna konična forma osti v prvi vrsti namenjena prebijanju vojščakove zaščitne bojne opreme v obliki oklepa oziroma predvsem verižne srajce, ki je bila na zahodu zelo razširjena predvsem v 14. stoletju. Tovrstne osti so imele izredno prebojno moč, kar je potrdil tudi poskus, opravljen že v začetku 20. stoletja. V poskusu so uporabili verižno srajco, ki je bila izdelana v Damasku v 16. stoletju. Puščica, izstreljena s 34 kilogramskim lokom z razdalje 75 m, je prebila verižno srajco in se zarila 20 cm globoko v lutko, na kateri je bila oblečena. Kot protiukrep so pri izdelavi verižnih srajc sčasoma začeli uporabljati vse manjše in vse bolj gosto prepletene členke in kot dodatno zaščito oblekli vrh ene še drugo verižno srajco, vendar učinek ni bil zadovoljiv. Dvojna srajca je poleg tega zelo povečala težo vojščakove bojne opreme in ga ovirala pri gibanju, s tem pa je postal ranljiv tudi za številna druga orožja.30 Tovrstne osti so se lahko uporabljale tudi za lov na raznovrstno divjad. Najbolj so se odlikovale pri lovu na kožuhaste živali, kjer je bil cilj upleniti žival zaradi dragocenega kožuha in krzno ob tem čim manj poškodovati. Druga ost (sl. 3) pa je glede na majhno velikost in maso primerna le za uporabo pri puščicah za lok, saj tako lahke osti za streljanje s samostrelom niso bile primerne. Najverjetneje se je uporabljala izključno v lovske namene, kajti puščice opremljene s tako lahkimi ostmi niso imele potrebne prebojne moči in so se v vojne namene, za boj proti nasprotnikom zaščitenim z oklepom ali verižno srajco, izkazale kot povsem neučinkovite. 28 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen. 29 Zimmermann, Mittelalterliche Geschosspitzen, str. 20. 30 Pope, A study of bows and arrows, str. 370; Coles, Archeology by experiment, str. 125; Predovnik, Trdnjava Kostanjevica, str. 95-96. LITERATURA: Blaznik, P.: Skofja Loka in Loško gospostvo (973-1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1973. Bressan, F.: Le cuspidi di freccia nel Friuli medievale. - Neobjavljeno diplomsko delo, Universita degli studi di Trieste, Facolta di lettere e filosofia, 1995/96. Boutell, C.: Arms and armour in antiquity and the middle ages. Combined books, London, 1996. Byam, M.: Orožje. - Svet okrog nas. Murska Sobota : Pomurska založba, 1991. Coles, J.: Archeology by experiment. London : Hutchinson, 1973. Guštin, M., Cunja, R. in Predovnik, K. K.: Podbočje, Stari grad. Brežice : Posavski muzej Brežice, knjiga 9, 1993. Krenn, M.: Mittelalterliche Armbrustbolzen. - Mitteilungen der Österreichischen Arbeitsgemeinschaft für Ur -und Frühgeschichte 35, 1985, str. 47-56. Pope, S. T.: A study of bows and arrows. - University of California Publications on American Archaeology and Ethnology 13/9, 1918, str. 329-414. Predovnik, K. K.: Srednjeveška arheologija prostora ob Spodnji Krki (Najdišče Podbočje - Stari grad). -Neobjavljeno doktorsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, 2001. Predovnik, K.: Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu nad Podbočjem. Archaeologia Historica Slovenica 4, Ljubljana, 2003. Prihoda, R.: Zur Typologie und Chronologie mittelalterlicher Pfeilspitzen und Armbrustbolzeneisen. Sudeta 8, 1932, str. 43-67. Ruttkay, A.: Waffen und Reiterausrüstung des 9. bis zur ersten Hälfte des 14. Jahrhunderts in der Slowakei (II). Slovenska archeologia XXIV-2, 1976, str. 318-334. Tancik, F.: Orožje v škofjeloškem gradu v prvi četrtini 14. stoletja. Loški razgledi 13, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1966, str. 44-66. Ulčar, Miroslav (ur.): Enciklopedija orožja: orožje skozi sedem tisočletij. Ljubljana : DZS, 1995. Zimermann, B.: Mittelalterliche Geschosspitzen. Kulturhistorische archäologische und archäometallurgische Untersuchungen. Schweitzer Beitrage zur Kulturgeschichte und Archäologie des Mittelalters, Band 26, Basel, 2000. Summary On medieval arrowheads from the site V Griču by the Suhi dol above Lučine The contribution deals with two iron arrowheads which were found during excavation of the Palaeolithic site at V Griču by the village of Suhi dol above Lučine. The site is located on the boundary between today's municipalities of Gorenja vas - Poljane and Dobova - Polhov Gradec. Both arrowheads, which were found in test trench 5 at the aforementioned site are fitted with a, socketed shaft. The first arrowhead (Fig. 2) is 9.3 cm, long, and weighs 18 g. The body is square in cross section, and pointed longitudinally. The second arrowhead (Fig. 3) is considerably smaller than the first, the preserved length being 2.9 cm, and its weight 3 g. The body has a circular cross section and is triangular or conical longitudinally. The arrowheads were made of forged iron, with final shaping by grinding. The differentiation between arrow and bolt heads is complicated by the fact that crossbows that were wound by hand were relatively weak, so they used less massive projectiles than the powerful military crossbows. Additionally, we know that some longbows were as powerful as crossbows. The problem is even more complicated because numerous specifically produced arrowheads were used for firing with both weapons. Even the shape of the shaft is not a decisive criterion for differentiation, because crossbow bolt heads can have either a tang or socketed shaft. Arrow and bolt heads were an integral part of arrows, projectiles which were used in the Middle Ages for firing with either a, bow or a crossbow. Each weapon had decisive advantages and weaknesses. The longbow was distinguished by low production costs, simplicity and firing speed. A trained bowman could shoot 6 aimed arrows a minute, or 12 with less accuracy. Its extreme range was from, 250 to 275 m,, and arrows were still deadly at a range up to 90 m. Firing with a bow required not just skill but also high physical fitness, since a 36 kg pull was required to draw an averagely powerful medieval bow. In contrast to the bow, anyone could use a, crossbow, even if they lacked the skill and strength for manipulating a bow. Aiming a crossbow was simple and exact, and the pressure itself on the trigger did not essentially affect the accuracy of the shot. The crossbow was a powerful weapon, with an extreme range of about 360 m, and a bolt could kill a man at a range up to 180 m. The main deficiency of a crossbow, in addition to the high cost of production, was the delay in drawing it. A crossbowman who drew his weapon with a windlass could only fire one or two aimed bolts a minute, or four if he used a, hook and belt for drawing it. Precisely because of the slow rate of fire, crossbows never became mass weapons. In seeking analogies for the arrowheads from Suhi Dol, we looked at Slovenia, as well as the wider neighbouring regions of Central and Western Europe. With the aid of the aforementioned analogies and radiocarbon dating of fir and beech charcoal from, layer lb, we succeeded in reliably dating the arrowheads to the Late Middle Ages, the 13th to 14th centuries. The first arrowhead from V Gricu (Fig. 2), in view of the dimensions and weight, was suitable for use with arrows for either a bow or a weak crossbow. In war, such arrowheads were intended for piercing chain mail, and they were also used for hunting. The second head (Fig. 3), in view of its small size and weight, was only suitable for use with an arrow for a bow. It was probably used exclusively for hunting purposes, since arrows fitted with such light arrowheads did not have the necessary piercing power for battle against an armoured opponent. Tomaž Križnar Wildenlack / DivjaLoka Izvleček Članek nam osvetli pisne in slikovne zgodovinske vire o gradu Wildenlack/DivjaLoka. Poleg tega poda, s pomočjo dejstev in logičnega sklepanja, kratko analizo nastanka in namena gradu; na koncu so izhodišča in ideje za obnovo gradu. Del tega so tudi računalniške upodobitve verjetnega stanja gradu pred opustitvijo po potresu leta 1511. Abstract Wildenlack / DivjaLoka This article sheds light on historical written and pictorial sources concerning the construction of Widenlack/DivjaLoka Castle. In addition, with the aid of the facts and logical conclusions, it provides a short analysis of the creation and purpose of the castle. At the end are starting points and ideas for the renovation of the castle, including computer depictions of the probable state of the castle prior to its abandonment after the earthquake of 1511. Članek o gradu/ruševini Divja Loka (Stari grad) je bil pripravljen iz gradiv, ki so nastala pri predavanju in razstavi na Dnevih evropske kulturne dediščine v Škofji Loki, Gradovi, utrdbe in mestna obzidja, 23. september 2006. Takratno predstavitev sva skupaj z dr. Francetom Štuklom pripravila v galeriji Franceta Miheliča v Kašči. Članek z njegovim xxxx - obrambno nadzorni stolp, ki naj bi skupaj z gradiščem Puštal nad Trnjem nadziral prehod v Selško dolino. Morda celo del obrambne linije, ki je potekala na zahodnem obrobju Sorškega polja. 1202 - iz tega obdobja imamo prve omembe močno utrjenega gradu (Oton II.). Grad je bil verjetno postojanka Loških vitezov (od okoli 1230 dalje). 1315 - prva neposredna omemba gradu Castrum in Wildenlok ob obisku škofa Konrada v Loki. Takrat je bil popisan grajski inventar. povzetkom predavanja je izšel v LR, št. 53. Skozi čas Morebiten prvotni izgled obrambnega stolpa. 1317/20 - zemljiški gospod je v tem obdobju postojanko DivjaLoka temeljito obnovil in ji na novo dodal zunanji zid. 1350 - po tem obdobju ima grad DivjaLoka naslednje samostojne gradiščane: Sigmund Master(), Štefan Loški (1389), Martlem Musicz (1400/01), Janž-Ivan Peisser (1422), Hans-Ivan Landtliemberger (1423), Friderik Stein(), Andrej Froelih (1449), Osterman Liebenberger (1451), Jurij Siegersdorfer (1473-1503), Baltazar Siegersdorfer (1504/08). 1476 in 1482 - loško gospostvo ogrožajo Turki. Škof Sikst ukaže okrepiti vse utrjene postojanke in samo mesto. 1488/92 - kmečki upori pretresajo loško gospostvo. Gradiščan na DivjiLoki, Jurij Siegersdorfer dobi od škofa Siksta nalogo, da z vojaki dnevno ulovijo nekaj upornikov in jih priženejo v loške zapore. 1491-1503 - zanesljivi Jurij Siegersdorfer, gradiščan na Wildenlacku, opravlja tudi službo kaščarja. Leta 1501 je sestavil urbar. 1511 - grad kot tudi samo mesto je uničil rušilni potres. Stolpa na Kranclju in gradu DivjaLoka po tem potresu škof Filip ni dal obnoviti. 1513 - rušenje gradu Wildenlack prevzame Indely Zymerman, proti odplačilu 4-ih talentov. Prav odmaknjeni legi se ima DivjaLoka zahvaliti, da so od ruševin odnesli le malo kamenja in vhodni portal. Veliko materiala se je zvalilo po strmih pobočjih. 1586 - rodbina gradiščanov Siegersdorfer iz DivjeLoke še do tega leta (s presledki) opravlja funkcijo loškega oskrbnika oziroma glavarja. 1649 - na upodobitvi Škofje Loke Matevža Meriana so lepo vidni nekateri podobni gradovi na obrobju Sorškega polja. DivjaLoka ni viden, ker je skica narejena iz Kranclja. Morebiten izgled v 13. stoletju. Morebiten izgled po utrditvi v 14. stoletju. Bakrorez Škofje Loke izdelan po predlogi iz skicne knjige J. V. Valvasorja iz leta 1679. Na tej upodobitvi je na desni strani tudi ruševina gradu DivjaLoka. Stara Loka (Altenlack), Janez Vajkard Valvasor, Topografija Kranjske, 1678-79, Skicna knjiga. Prva upodobitev gradu Wildenlack/DivjaLoka. Na skici je lepo vidna ruševina gradu. 1678 - iz tega leta izhajata dve upodobitvi gradu Wildenlack, ki sta delo Janeza Vajkarda Valvasorja. To sta skici Škofje Loke in Stare Loke, na katerih je vidna tudi ruševina gradu DivjaLoka; to sta tudi prvi znani upodobitvi tega gradu. 1689 - iz skice Škofje Loke je narejen bakrorez, objavljen v Slavi Vojvodine Kranjske, na katerem je dokaj dobro prikazana ruševina gradu Wildenlack/ DivjaLoka. 1869 - prikaz/skica ruševin gradu DivjaLoka (Stari grad) na franciscejskem katastru. 2006 - fotografija današnjega stanja gradu. Fotografija današnjega stanja ruševine. Namen - obramba, nadzor Poimenovanje Pravo ime gradu, ki je Ločanom bolj znan pod imenom Stari grad, je v resnici Wildenlack/ DivjaLoka. V vseh starih zapisih, pa naj gre za zgradbo ali ljudi, ki so prihajali od tam, se uporablja ime Wildenlok ali Wildenlack. V Sloveniji je precej gradov ali ruševin, ki se imenujejo Stari grad, DivjaLoka pa je le eden. Tudi J. V. Valvasor na prvi upodobitvi iz leta 1679 uporablja ime Wildenlack. Glede na stare bajke (beri Lojze Zupanc, Kamniti most) bo verjetno kar držalo, da so bili Loški vitezi, ki so bili prvi znani gradiščani DivjeLoke, bolj roparske oziroma "divje" narave - morda od tu tudi ime. In na koncu narava - samo dobrih 10 minut potrebujete iz urbanega škofjeloškega okolja do gradu. Okolica gradu pa je čarobna. Posamezni kamniti monoliti so burili domišljijo (v povesti kot okameneli svatje). Globoke in strme divje doline, s kristalno čistimi izviri in potoki z ribami, močeradi, pupki, belouškami. Mogočni gozdovi z obilo divjadi. Nad vsem pa kraljujejo ptice ujede, ki gnezdijo v Malem Lubniku. Zaključek doline z Vincarško grapo se pod Gabrovškimi lazi razširi v tako imenovano "Kuhno". Tam se ob vsakem deževju kuhajo meglice, kot bi velikani kuhali v velikem kotlu. Torej, tudi zaradi svoje okolice se pridevnik "divja" gradu prav dobro poda. Začetki Utrdba na markantni kamniti vzpetini (501 m. n. m) nad Vincarško grapo, med naselji Vincarje in Gabrovo pod Lubnikom. Geološka sestava tal izhaja iz triasa. Kamnina je pretežno dolomit, ki navzgor in navzdol prehaja v apnenec. Ravno grič, na katerem je DivjaLoka, obdajajo grape, bogate z vodo. Na gradu so prav gotovo lovili deževnico. Vprašanje je, ali so imeli tudi vodnjak. Sicer pa je hrib vodnat in v podnožju severne strani ob Vincarški grapi iz brežine kar vrejo izviri in Ločani to vodo cenijo. Datum nastanka ni poznan, verjetno pa je to eno od starejših selišč na Loškem. Glede na lego je bil verjetno del obrambnega sistema, ki je potekal na makrolokaciji ob prehodu Sorškega polja v Polhograjsko in Loško hribovje. Mikrolokacijo obrambne linije bi lahko opredelili z vstopom v Poljansko in Selško dolino. Na poljanski strani sta vstop varovala Hribc in Krancelj (morda tudi utrdba na lokaciji današnjega gradu), na selški pa DivjaLoka in Puštal nad Trnjem. Ime Puštal je zelo zanimivo, v slovanskem izvoru bi ga lahko primerjali z izrazi spuščanje, prepust, straža, ... Na vsak način se to ime pojavi dvakrat. Na vhodu v Poljansko in Selško dolino. Prve omembe DivjeLoke izhajajo iz začetka 13. in nato iz začetka 14. stoletja, ko so grad prenavljali in obdali z zunanjim obzidjem. Seveda je obrambni sistem utrjenih postojank mnogo starejši. Glede na mere utrjenih, bivalnih stolpov so to verjetno ostanki rimskega ali celo starejšega izvora. Potres leta 1511 Škofjo Loko je ob prelomu 15. v 16. stol prizadelo kar nekaj nevšečnosti. Najprej kmečki upori, vojne, Turki, nato pa še potres 26. marca 1511 (Valvasor celo omenja številne potrese). Potres je moral biti zelo močan, saj je razrušil, ali močno razmajal, večino zidanih zgradb, bile so tudi smrtne žrtve. Vse tri utrdbe (Loški grad, Stolp na Kranclju in DivjaLoka) so bile razrušene. Zgornji stolp in Divjoloko zaradi razrušenosti niso imeli namena obnavljati. Medtem ko so večino materiala za obnovo Loškega gradu prinesli iz Zgornjega stolpa, je bilo DivjiLoki zaradi odmaknjene lege prizanešeno (odnešen je bil le vhodni portal). Prav zaradi tega so ruševine DivjeLoke še danes lepo vidne. Kamenje iz zidov, ki so se porušili ob potresu, pa je še danes raztreseno po grapah pod gradom. Škof Filip se je hitro odzval in v Loko poslal stavbenike in zidarje, ki bo skrbel za obnovo mesta in Loškega gradu. Zgradba Osnovne mere prostora na katerem je grad so približno 39 x 19 m. Zahodno obzidje se nato nadaljuje po strmem grebenu v Vincarško grapo, sledimo ga lahko še kakih 20 m. Po današnjih ostankih lahko sklepamo, da je bil glavni vhod na S strani Gradu. Vratni portal, ki manjka, je bil po potresu 1511 odstranjen in verjetno vgrajen Loški grad. Glavni bivalni stolp je na JZ strani prislonjen ob obzidje, pomožni prostori za služinčad in živali pa so bili razporejeni ob JV in JZ delu obzidja. Prva grafična upodobitev DivjeLoke, ki je hkrati tudi najboljša, je na Valvasorjevi upodobitvi Škofje Loke iz konca 17. stol. (1678), ko je bil grad že v ruševinah. Pa vendar so na tej sliki še dobro vidni ostanki bivalnega stolpa in zgradb ob vzhodnem obzidju ter celotno obzidje. Današnje stanje Dokaj dobro sta ohranjena zunanje in notranje obzidje. Vidni so še določeni detajli, odtoki, utori za lesne konstrukcije in odprtini za vhodno preklado. Poleg tega v tlorisu lahko zasledimo najmanj dve osnovi zgradb. Ena je tik ob vhodu desno in druga, večja v ozadju, ki verjetno predstavlja ruševine bivalnega stolpa. Z malo truda bi verjetno naleteli na še bolj natančno zasnovo in razporeditev objektov. Vidni so tudi ostanki zidu, ki poteka proti S, izven obeh obzidij. Fotografija današnjega stanja ruševine. Grad je dobesedno poraščen (nekaj dreves raste prav iz zidu), v notranjosti pa raste grmovje in nekaj večjih dreves. Morda je prav zelenje grad zaščitilo pred hitrejšim propadanjem, zato bi bilo treba ob morebitni obnovi ali oživitvi to upoštevati. Vsekakor je trenutno največji sovražnik gradu človek. Na nekaj mestih so ""radovedneži" izgrebli v zid luknje ali od njega odvalili kamenje po pobočju. Obnova Računalniška rekonstrukcija Grad DivjaLoka je danes res divji. Vsaj, kar se tiče urejenosti. Ker nas skrivnosti od vedno privlačijo, nas mora zanimati tudi DivjaLoka/Wildenlack. Grad hrani še veliko zgodb, ki čakajo na ""viteze", ki jih bodo želeli in zmogli razkriti. Upajmo le, da ne bo treba čakati še 500 let. Z računalniško upodobitvijo sem želel vzpodbuditi zanimanje za enega najstarejših objektov na Loškem, o katerega izvoru lahko le ugibamo. Seveda upodobitev ni "iz trte izvita"", ampak je plod študije prvih grafičnih virov in dejanskega stanja. Prvi sliki gradu izhajata iz leta 1678 (Valvasorjeva skicna knjiga) iz upodobitev Stare Loke in Škofje Loke. Leto zatem je bil izdelan tudi bakrorez Škofje Loke, kjer je grad tudi opisan kot Wildenlack. Na žalost je bil grad v tem času že razrušen in opuščen celih 167 let. Pri rekonstrukciji mi je bila v veliko pomoč tudi upodobitev Loke (Lackh) Matevža Meriana iz leta 1649. Na njej DivjaLoka sicer ni viden, so pa upodobljeni drugi podobni gradovi ob robu Sorškega polja, ki še niso bili v ruševinah (Sv. Jošt, Šmarna gora, Kamniški Računalniška upodobitev gradu DivjaLoka. stari grad, ...). Na osnovi teh upodobitev sem pripravil 3 dimenzionalni model in vizualizaci-je verjetnega izgleda gradu. Poleg ožje lokacije z modelom zgradbe sem izdelal tudi širši model terena in dostopne poti. Za boljšo predstavo o sami lokaciji pa dodajam še fotografijo ruševin in fotomontažo s 3 dimenzionalni modelom DivjeLoke. Rekonstrukcija bi bila lahko še bolj natančna, če bi imel nekaj več podatkov, ki bi jih dobili z razkritjem oziroma izkopavanji v notranjosti objekta. Dostop in okolica gradu Danes do DivjeLoke vodi kar nekaj poti. Včasih je bil verjetno glavni dostop po Vincarški grapi in po dolini vzhodno od gradu (kjer danes poteka markirana pot na Lubnik). Tam je velika voda leta 1990 odkrila del stare, s kamnom tlakovane ceste, ki jo je mogoče zaslediti še danes. Pot se je pri gradu verjetno razcepila; prva je vodila proti sedlu pred Kobilo, kjer je bila včasih bližnjica oziroma prehod med Poljansko in Selško dolino, druga pa je vodila proti zaselku Gabrovo pod Lubnikom. Kot zanimivost naj omenim, da se pod starimi (pozabljenimi) krajevnimi imeni poleg gradu Wildenlack oziroma DivjaLoka pojavi to ime še trikrat: Zminec, Sv. Florjan in Sv. Andrej nad Zmincem. Ob gradu je zaznati še nekaj spremljajočih objektov. Na JZ grajskem pobočju, tik ob poti, so ostanki kamnoloma, kjer so verjetno pridobivali klesance za gradnjo in obnovo. Še danes je lepo vidna sled lomljenja kamna. Na S strani je bil na pomolu pred gradom verjetno prostor za drobnico in konje (delno pokrit), po poti J od gradu pa pridemo do potoka, kjer je bil verjetno (vsaj po obdelanem kamenju sodeč) zbiralnik za vodo - morda tudi za pranje. Ideje Učna pot DivjaLoka Ena izmed možnosti je vključitev gradu DivjaLoka v naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki bi potekala in vsebovala točke: Loški grad, grajsko obzidje, Stolp na Kranclju, jami Kevdrc in Marijino brezno, DivjoLoko in dolino "Kuhno" s svojimi izviri, med katerimi je tudi Ločanom znan "Žegnan studenc". Pot bi bila označena s točkami, pohodnik pa bi v muzeju na Loškem gradu dobil brošuro z opisi točk. Turistom bi lahko bil na voljo tudi vodič (morda tudi speleolog), ki bi jih peljal po poti, natančneje razložil posamezna mesta učne poti ali popeljal v loško podzemlje. K izdelavi in vzdrževanju te poti bi bilo smiselno pritegniti mlade, od vrtcev do osnovnih in srednjih šol. Delna obnova in oživitev Obnove in oživitve gradu bi se bilo treba lotiti zelo natančno in tenkočutno. Ves čas se moramo zavedati, da je grad DivjaLoka med najstarejšimi zgradbami in morda ena izmed najprej poseljenih točk na tem ozemlju. Najprej bi se morali lotiti temeljitih arheoloških izkopavanj, le-ta bi nam razkrila lep del zdaj neznane zgodovine gradu. Po izkopavanjih bi bilo treba ruševine delno obnoviti in jim vliti vsaj nekaj življenja, saj brez tega noben objekt nima pravega smisla. DivjaLoka je prekrasna razgledna točka in idealno okolje za marsikatero prireditev. Poleg tega je narava v okolici gradu res divja. Praktično 5 minut od mestnega vrveža najdemo neokrnjeno naravo, po kateri vodijo gozdne poti. V dolinah, za razliko od loškega krasa, žuborijo potočki in dokler se ne vzpnemo na sam grad ne opazimo niti ene zgradbe; DivjaLoka je hkrati blizu in daleč. Vrnitev v preteklost ali prihodnost Grad DivjaLoka je imel v preteklosti marsikatero pomembno vlogo. Že sama lega gradu govori, da je bil zgrajen na vzpetini kot obrambna točka, saj se je tod najlažje braniti pred morebitnim vsiljivcem. Poleg tega je bil na hribu tudi dober razgled, pa vendar so v okolici tudi višji hribi. Položaj gradu je bil pravi kompromis. Prebivalci so okolico nadzirali, pa vendar so želeli marsikateremu popotniku ostati skriti. Lahko bi rekli "ne preblizu in ne predaleč". Vprašati bi se bilo treba, ali je smiselna ponovna oživitev in katera oziroma kakšna izvedba bi to bila. Morda pa se le najde nekdo, ki bi bil sposoben prebuditi Trnuljčico, ki spi ne 100, temveč že 500 let. Čas je za razmislek, po kateri poti bomo nadaljevali. Vidimo, da se ustanavljajo društva za oživitev starih običajev in življenja nasploh. DivjaLoka je zaklad, trdno zaklenjen v skrinji, na kateri sedimo. Ali bo kdo dovolj pogumen, da bo obrnil ključ? Med vsemi primeri revitalizacije sem izbral en primer, ki nam je blizu, tako po lokaciji kot po sami velikosti in izgledu. To je grad Haimburg ali Heunburg blizu Velikovca na Koroškem. Prvi viri o gradu so iz približno istega časa kot DivjaLoka. Leta 1971 ga ja kupil dipl. ing. Volker Helldorf, ki ga je ob pomoči društva, ustanovljenega z namenom revitalizacije, obnovil do te mere, da v njem gostuje gledališki, umetnostni in kulturni festival K.L.A.S. £)IvjcJj)kci Font DivjaLoka je izdelal arhitekt Tomaž Križnar po predlogi Valvasorjeve pisave z upodobitve Škofje Loke, kjer je narisana tudi ruševina Wildenlack/DivjaLoka. Ker na tej upodobitvi ni vseh črk abecede, so ostale pridobljene iz Valvasorjevega zemljevida Kranjske. Računalniška upodobitev možne obnove oziroma zaščite gradu. V/ihen iack VIRI: ZAL-ŠKL, ŠKL 305, Zbirka katastrskih map, Reambulacija franciscejskega katastra. LITERATURA: Blaznik, Pavle: .Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Urbarji freisinške škofije. Ljubljana : SAZU, 1963. Blaznik, Pavle: Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom ter njuni gradiščani. Loški razgledi 3, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1956. Blaznik, Pavle: Škofja Loka in loško gospostvo (973-1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1973. Koch, Wilfried: Baustil Kunde. München : Mosaik Verlag GmbH, 1991. Merian, Mattheus: Topographia Provinciarum Austria.ca.rum, Frankfurt am Mein, 1649. Ponatis, Wien/ Dunaj : Archiv Verlag, 2005. Valvasor, Janez Vajkard: Topografija Kranjske 1678-79 : skicna knjiga. Faksimiliran natis, Ljubljana, 2001. Valvasor, Janez Vajkard: Slava Vojvodine Kranjske. Ljubljana, 1689. Ponatis, Ljubljana-München, 1970. Summary Wildenlack/DivjaLoka DivjaLoka Castle is one of the oldest, if not the oldest building in Škofja, Loka. The first written mention is from the very start of the 13th century, in relation to the manner of building and it can be assumed that the fortress originated in the 11th century. It is very likely that the location was already settled at the end of the Roman Empire. A refuge was probably created here from the 5th century onwards. Important archaeological sites in the nearby hills (Puštal nad Trnjem and vicinity) indicate this. This contribution starts by shedding light on and arranging currently available historical sources, both written and pictorial. The chronological arrangements provide a documentary picture of DivjaLoka, Castle. According to the sources, and above all in view of the macro and micro location of the castle, conclusions can be reached as to how and why the castle was built. The basic purpose was probably control of the important accesses to Poljanska and Selška valleys, as well as the passage between the two. It was taken over as such by the Bishops of Freising as the first fortified outpost in Loka. The castle was destroyed and abandoned after the most powerful earthquake known to have struck Slovenia, in 1511, which had its epicentre in Idrija. The remote and inaccessible location is to be thanked that the ruins of the castle did not change much in the following 500 years. The present condition calls for renovation or protection of the building and surroundings. It would be sensible to preserve and rescue from, oblivion one of the pearls of Loka, which is located in beautiful nature in the immediate vicinity of Škofja Loka. Prior to renovation, careful archaeological investigation of the location is required, which could perhaps provide us with some finds. These could additionally clarify the creation and history of the castle. In 2011, 500 years will have passed since the castle was abandoned. Within my modest powers, I wish to contribute to preservation of the existing object. I have thus prepared written material and produced various computer presentations of the castle on the basis of the historical facts and the old pictorial sources. Stanislav Južnič Humanistične in jezuitske knjige Selčana Filipa Terpina (ob 325. obletnici smrti) Izvleček Predstavljeno je delovanje škofijskega vikarja Filipa Terpina iz Selc, s posebnim poudarkom na prirodoslovno obarvanih knjigah v njegovi oskrbi. Njegovo katalogiziranje odReischa, Boethiusa, Vögelina itd. je primerljivo z drugimi pomembnimi knjižnicami v deželi. Opisano je Terpinovo izobraževanje v Gradcu in služba generalnega, vikarja ljubljanskega škofa. Povzet je Terpinov boj proti čarovništvu. Navdih in navodila za svoja postopanja je črpal iz gornjegrajskih jezuitskih knjig. Raziskava se loteva čarovniških sodniških priročnikov in knjig. Abstract The humanist and Jesuit books of Filip Terpin from Selca (on the 325th anniversary of his death) The work of Filip Terpin from Selca is presented with special emphasis placed on the natural history works he catalogued in the Bishops library. He catalogued Reisch, Boethius, Vögelin and other books, in a comparable way to other important libraries of his countrymen. Terpins studies at Graz University and his work as the Bishops Vicar General are described. Terpins judgements against wizards are presented. He learned the basic rules for processes against wizards in the Bishops library. This study is based on the books about wizards. Uvod Filip Terpin iz Selc je leta 1654 postal župnik-vikar v Smartnem pri Kranju. Naslednje leto je zasedel položaj generalnega vikarja nemško usmerjenega ljubljanskega škofa Otta Friderika Buchheima, med letoma 1664-1676 pa njegovega naslednika, slovenskemu jeziku bolj naklonjenega Goričana Jožefa Rabatte. Terpin je bil zaradi starosti razrešen službe na lastno prošnjo, da je lahko poslednja leta mirneje preživel v Smartnem. Kot generalni vikar je imel na skrbi ljubljansko škofijsko knjižnico v spodnještajerskem Gornjem Gradu nad Dreto, blizu kranjske meje, kjer se je kmalu po nastopu službe še posebej izkazal s katalogom skoraj tisočih knjig. Gornji Grad je bil od leta 1140 benediktinski, dokler ni leta 1463 gornje-grajska dekanija v celoti pripadala ljubljanski škofiji.1 Terpin je bil v Gornjem Gradu že med letoma 1633-1639; najprej je pomagal župniku Adamu Presečniku, dne 11. 11. 1635 pa je prevzel njegovo faro. Ves ta čas je bil notar, zapisnikar in celo usmerjevalec sinodskih razprav v Gornjem Gradu.2 S kakšnimi naravoslovnimi knjigami je imel opraviti? 1 Simoniti, 1974, 17; Stefan, 1907, 43. 2 Smolik, 1980, 4: 60-61. Terpinov študij Terpin je najbrž začel študirati pri ljubljanskih jezuitih, vendar ni bil med seminaristi. Izobrazil se je za magistra filozofije in bakalavra teologije pri jezuitih v Gradcu (1625-1628).3 Stanoval je v konviktu Fernandeumu. Obiskoval je drugi (fizikalni) letnik filozofskih študijev v Gradcu leta 1627, ko je tam poezijo študiral Terpinov mlajši vrstnik, baron Volf Engelbert Turjaški, poznejši grof in deželni glavar.4 Terpinova sošolca sta bila Ljubljančana Adam pl. Koberger in Janez Urban pl. Berlin ter "sosed" Jernej (Bartolomej) Kunstl iz Škofje Loke. Terpin je v Gradcu spoznal najbolj znamenite jezuitske znanstvenike svoje dobe, med njimi Guldina in Notranjca Kobava, pisca znamenite astronomske knjige. Med graškimi profesorji je bil Terpinov gorenjski rojak, matematik in študent teologije (med letoma 16231625) Janez Muchan iz Kamnika. Muchan je leta 1624 študiral prvi letnik bogoslovja v Gradcu, leta 1625 pa je predaval matematiko kot magister in študent drugega letnika teolo-gije.5 Pomembna graška astronoma in fizika sta bila Vipavec Zergol in Prekmurec Dobronoki. Goričan Janez Rafael Kobencl je bil v času Terpinovega študija med letoma 1621 in 1626 graški rektor6 in svetovalec provinciala. Ob tolikšnem številu slovensko govorečih predstojnikov se je Terpin v Gradcu seveda navdušil tudi za uradno uporabo domačega jezika, čeprav ga je filozofije učil Hamburžan Rocca. Terpinova matematika in fizika Naravoslovna izobrazba, pridobljena na jezuitski univerzi v Gradcu, je dala Terpinu dobro podlago; njegovo zanimanje za matematične vede ni prenehalo niti v zrelih letih. Gornjegrajski knjižnici je priložil celo nekaj lastnih del, ki jih je morda uporabljal med študijem. Šele leta 1650 je vpisal svoj ekslibris v več kot stoletje staro Boethiusovo Aritmetiko, privezano ob nekaj desetletij mlajše knjige in tudi starejše inkunabule.7 Dela je dal vezati v pergament; imela so tiskane velike začetne črke (inicialke), več lesorezov in tabel. Terpin je kot vesten bralec liste svoje Aritmetike natančno oštevilčil s črnilom. Med pozornim branjem je prispeval številne zanimive rokopisne opombe ob strani, na hrbtu knjige pa je zapisal še njen naslov v obliki "Boeti Arithmetica Venet. 1488". Terpin je gotovo s pridom uporabljal koristne Pitagorove tabele iz Boetiusove Aritmetike.8 Boethius je bil prvi rimski pisec, katerega sicer dokaj površen prevod Nikomahovih osnov aritmetike De Institutione arithmetica so čislali tudi v naših krajih. Že Herman Koroški je leta 1143 v Beziersu v spisu O bistvih (De essentiis) o petih Aristotelovih kategorijah veliko dolgoval Boethiusovim De Institutione Arithmetica ter De Institutione Musica; prav Boethiusa je med vsemi latinskimi pisci največkrat citiral. Herman je glasbo izrecno povezal z gibanjem planetov; podobno Boethiusu in poznejšemu Keplerju je domneval, da vsako gibanje proizvaja zvok. Nebesne harmonije vplivajo na naš spodnji svet tako, kot nihanje žice izzove vibriranje druge žice. Opat iz Pruma, Regino, v Libri duo de synodalibus 3 Andritsch, 1977, 1: 80, 143, 146, 242, 278. 4 Andritsch, 1977, 1: 82. 5 Lukacs, 1982, 2: 275, 285. 6 Krones, 1886, 577. 7 Gspan, Badalic, 1957, 118. 8 Boethius, 1488, 15v. causis et disciplinis, in benediktinec Aurelianus (Mark Avrelij), predpevec samostana Reome (Moutier Saint-Jean) v Burgundiji, v Musica disciplina, (840-850), sta med prvimi opisala zemeljsko harmonijo kot oponašanje nebesne, podobno teorijo glasbe pa je obravnaval Koprčan Vergerij starejši. Poleg Aritmetike so bila med Kranjci priljubljena še druga Boethiusova dela. Deželni glavar grof Volf Engelbert Turjaški je nabavil Boethiusovo Dialektiko.9 V desetletjih pred Terpinovim rojstvom, ko so Benečani izdali Volfov izvod Dialektike, so Boethiusa veliko tiskali, še posebno v priredbah Joannesa Argyropoulosa, ki je odrasel v Carigradu, še preden je mesto padlo pod turško oblast. Boethius je pozneje prestiž izgubil, saj se je izkazalo, da je predvsem površno povzel matematične dosežke starejših grških mislecev. Volfov knjižničar Janez Ludvik Schonleben, presenetljivo, ni navedel Boethiusovega priimka, temveč zgolj njegova danes manj znana osebna imena "Anicije Manlaj Severin (Anicii Manlii Torquati Severini,)"; enako so storili celo ob popisu ostankov jezuitske knjižnice v Ljubljani.10 Volfova beneška izdaja Boethiusove Dialektike iz leta 1583 v drugih virih ni izpričana; poznamo le dve leti poznejšo beneško izdajo, leta 1583 pa so v Benetkah izdali Ciceronovo retoriko, pozneje pogosto vezano skupaj z Boethiusovimi spisi. Volf Turjaški je hranil tudi italijanski rokopisni prevod Ciceronovih in Boethiusovih spisov, zapisan okoli leta 1410; ohranjen je v nekoliko poznejši trdi vezavi velikosti 218 x 145 x 36 mm, ki ji je treba prišteti še 8 mm debele deščice na obeh platnicah. Dveh usnjenih trakov za zapiranje danes ni več. Vodni znanki uporabljenega papirja izvirajo iz prvega desetletja 15. stoletja, izdelali pa so jih v Veroni, Benetkah, Menabbiu, Fabrianu in Fanu pri Milanu.11 Boethiusova filozofija s fiziko in matematiko De consolatione philosophiae je med Kranjci krožila v različnih izdajah.12 Terpin je v gornjegrajski knjižnici popisal rokopis, ki ga je opisal kot Boetius De consolatione philosophiae manu scriptus in folio.13 Enega ponatisov (1521) je imel v svoji knjižnici Terpinov mlajši sodobnik, nekdanji jezuit Ivan Štefan Florjančič, sin kranjskega krvnega sodnika Hansa (1643-1665),14 odvetnik kranjskih deželnih stanov in član Akademije operozov z imenom Tinnulus. Privezati jo je dal k prav tako starima spisoma. Prvi je bil zgodovina Justina, katerega dela so bila naprodaj tudi v Ljubljani.15 Zadnji privez je bila anonimna, mestoma poškodovana astronomija Petrusa iz Krakova (Cracoviensis), v eni poznejših izdaj s preračunavanji datumov praznikov, tabelami gibanj nebesnih teles, mrkov, letnih dob in dolžin dni v skupno osemnajstih kratkih poglavjih na petnajstih listih. Boethius je bil v baročni Ljubljani tako priljubljen, da je Mayr njegovo filozofijo celo ponatisnil pod Valvasorjevim vplivom v Ljubljani leta 1682; ohranila se je tako v Erbergovi dolski knjižnici kot v Valvasorjevi zbirki, ki je danes v Zagrebu. Terpin je svoj izvod Boethiusove Aritmetike privezal pred Vogelinovo izdajo Evklidove 9 Schonleben, 1668/1762, 337. 10 Katalog z dne 1. 3. 1775. (Verzeichnis der vom Feuer geretteten Bucher des gewesten Collegii S. J. NUK. Rokopisni oddelek. 31/83, številka 636) 11 Rokopis 651 v knjižnici Beinecke univerze Yale. 12 Gspan, Badalic, 1957, 118. 13 Terpin, 1655, 15r; Simoniti, 1974, 20. 14 Košir, 2001, 175. 15 Justinus cum Notis variorum; Justinus Oder 44. Bucher der Geschichts= Beschreibung Justini. (Mayr, 1678, 79, 113) geometrije; obe sta bili med najstarejšimi matematičnimi tiski pri nas. Naslednja v privezu je bila anonimna inkunabula (1486) o malce medicinsko obarvani "znanosti" vedeževanja (chiromantia), z lepo okrašenimi začetnicami kot pri Boethiusovi Aritmetiki, za njo pa Scotova fiziologija. Na koncu sta bili privezani delo, pripisano slovitemu Seneki mlajšemu, o pomoči nenadnim težavam, in nedatirano razglabljanje o apokrifnem pesništvu Rimljanke Falconije Proba. Domnevno Senekovo delo je imelo velik vpliv v Evropi, predvsem na elizabetinsko Anglijo. Falconia je uporabila 694 Vergilovih vrstic in povzela biblično pripoved od stvarjenja do Jezusovega vne-bovhoda. Bila je kristjanka, poročena z rimskim prefektom Clodiusom Celsinusom Adelphusom; kljub temu pa je njeno edino ohranjeno pesnitev Cento virgilianus papež Gelasius razglasil za apokrifno, čeravno ne heretično, in prepovedal njeno javno branje. Naslovnica pesnitve Rimljanka Falconija Proba. Vsekakor je Terpin v eno knjigo združil šest dokaj različnih del podobnih formatov predvsem zato, da bi znižal račun pri knjigovezu. Podobno je delal Valvasor in celo veliko bogatejši deželni glavar grof Volf Engelbert Turjaški. Terpin je v gornjegrajski knjižnici skrbel za več temeljnih del dunajskih humanističnih mislecev cesarja Maksimilijana I., ob Vogelinu tudi Reischa.16 Vogelin iz Heilbronna je pod vplivom dunajskih humanistov objavil razmeroma standardno izdajo s predpostavkami o vzporednicah (28) in trikotnikih (8) v prvem delu, definicijami kroga v drugem delu, šestimi predpostavkami o sorazmernosti v tretjem delu in tako vse do dobro natisnjenih geometrijskih skic na koncu knjige. Vogelin je bil učenec Tannstetterja na Dunaju, tako kot njegov starejši sodelavec Andrej Perlah, pomemben štajerski astronom slovenskega rodu. Tannstetter je predaval matematiko, astronomijo in astrologijo, na filozofski in medicinski fakulteti. Po letu 1508 je vodil Collegiumpoetarum et mathematicorum, ki ga je Celtis ustanovil leta 1501/1502 na Dunaju, in sicer pod vplivom humanističnih idej; to je bila prva akademija znanosti v Svetem rimskem cesarstvu "germanske narodnosti", z dvema katedrama za matematiko ter drugima dvema za poezijo in retoriko. Cesar Maksimilijan I. je Tannstetterja celo povišal v plemiča; 16 Terpin, 1655, 16r; Simoniti, 1974, 31. splačalo se je biti matematik. Maksimilijan I. je bil mecen znanstvenikov, monarh, celo pravi raziskovalec; odličen predhodnik svojih bolj znanih naslednikov, cesarjev Karla V. in Rudolfa II. Tannstetter je kot magister predaval v Ingolstadtu, nato pa se je uveljavil kot učenec Andreasa Stiboriusa na dunajski univerzi. Leta 1514 je na Dunaju objavil svoje prvo delo o Purbachovih (Peuerbach) tabelah mrkov, Regiomontanusovem primarnem gibalu in zgodovini matematike na dunajski univerzi. Dunajski profesor Purbach je bil med najbolj vpriljub-ljenimi astronomskimi pisci na Kranjskem. Leta 1523 je Tannstetter objavil različna mnenja glede potopa; delo je poneslo njegov sloves po vsej Evropi. Izdeloval je zidne koledarje za lokalne uporabnike z astrološkimi informacijami in iudicia, ki pa se večinoma niso ohranile razen Iudicium astronomicum anni MDXIXad... Matheaum... Cardinalem Gurcnsem ... (1519) s posvetilom krškemu kardinalu Mateju in Tyfernus-Pruglovo pesmijo. Avguštin Tyfernus Prugl je bil humanist, zbiralec rimskih napisov in arhitekt. Med letoma 1513-1519 je bil kancler dunajskega škofa, Ljubljančana Jurija Sladkonje, in mu je na Dunaju zgradil škofijski dvorec. Tyfernus je približno leta 1515 vzel k sebi na Dunaj rojaka Luko iz Dobrepolja, poznejšega profesorja dunajske univerze in spremljevalca vipavskega diplomata Žige Herbersteina.17 Vrh slovenskih izobražencev s tedanjega humanističnega Dunaja je dopolnil Perlah, ki je na poti k uspehu začel po tedanjih navadah prepisovati in prirejati tuja dela. Večinoma jih je posvečal svojemu zaščitniku Sladkonji. Žal v Ljubljani ohranjena Perlahova astronomska dela nimajo ekslibrisov, ki bi nam povedali, kdo so bili njegovi zgodnji bralci na Kranjskem in koliko Perlahovih knjig je šlo skozi Terpinove knjižničarske roke v Gornjem Gradu. Terpin je ob svoja Boethiusa in Vogelina privezal še prvi natis Scotovega dela, ki so mu sledili številni ponatisi. Michael Scot je bil eden najpomembnejših nadaljevalcev prevajalskega dela Hermana Koroškega. Drug za drugim sta prevajala v Toledu, ki je imel ugoden položaj kot stičišče arabske in latinske kulture. Scot je tam 18. avgusta 1217 končal prevod In astrologia, astronomske knjige Kitab fi l-haia (Kitab-al-Hayah) vodilnega arabskega učenjaka Alpetragiusa, ki je v tistem času prav tako živel na Iberskem polotoku in skušal izboljšati Ptolemajev planetarni sistem, vendar znotraj Aristotelovih popolnih krogov; po njem danes imenujemo krater na Luni. Scot je naslednja tri leta prevajal Aristotela iz arabščine. V službi papeža se je preselil v Bologno, kjer je bil imenovan za irskega škofa (31. 5. 1224), tri leta pozneje pa je postal dvorni astrolog cesarja Friderika II., kralja obeh Sicilij. Najbolj pa se je proslavil s prevajanjem Averroesovih komentarjev Aristotela po Friderikovem naročilu. Gornjegrajska knjižnica je imela vsaj še dve drugi Averroesovi deli, medtem ko je Schonleben popisal dela številnih averroistov, knjig njihovega učitelja pa ne. Terpinov izvod knjige Liber Physiognominae (De secretis naturae) je bil zadnji od treh delov Scotove Liber Introductionis. Šlo je za samostojno enoto, ki jo je Scot uredil po Friderikovem naročilu po letu 1228, do leta 1500 pa so jo ponatisnili najmanj dvajsetkrat. Prva dva dela knjige sta obravnavala astronomijo, astrologijo, meteorologijo, medicino in glasbo, njen tretji del Liber Physiognominae pa kolero, ženske in druge bolezni, spolnost, 17 Ob bakalavreatu leta 1562 je Gašper Žitnik objavil posmrtni govor Luki iz Dobrepolja. (SBL, 1: 314; 4: 264, 976) nosečnost, embriologijo ter fiziognomijo. S preštevanjem členkov na prstih je "dokazoval", da človek lahko živi največ 140 let, ribam pa je privoščil zgolj starost 120 pomladi. Primerjal je razlike v zdravju in boleznih pri različnih narodih, tudi Slovanih, čeprav naših dežel verjetno ni osebno obiskal. Terpinov seznam gornjegrajskih knjig Pet let po vpisu svojega ekslibrisa v Boethiusovo knjigo je Terpin (1655) kot generalni vikar na začetku svoje nove službe sestavil seznam 994 del Gornjegrajske škofovske knjižnice, pri čemer ni upošteval številnih adligatov. Ta seznam je najstarejši ohranjeni katalog kakšne knjižnice na Slovenskem, če izvzamemo popise nekaterih slovenskih protestantskih zbirk.18 Malo po Terpinu je Schönleben začel popisovati ljubljansko knjižnico deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega, vendar se je njegov katalog ohranil le v dopolnjenem prepisu iz leta 1762 (na 431 straneh).19 Schönleben in Terpin sta skoraj sočasno (leta 1654) nastopila službi stolnega dekana oziroma generalnega vikarja, v tesnem sodelovanju ob skupnih prizadevanjih do Schönlebnovega odhoda za naddiakona v Ribnico dne 3. 12. 1669. Terpin je Schönlebna dne 12. 7. 1668 priporočil za mengeškega župnika,20 tako da sta gotovo sodelovala tudi kot knjižničarja. Terpin je svoj katalog na 24 folijih razdelil med petnajst vsebinskih razdelkov, brez navedb številnih privezov v posameznih enotah. Medtem ko je Schönleben znotraj posameznih enot razvrščal knjige po abecedi imen njihovih piscev, pa se Terpin ni držal nobenega drugega reda, razen domnevne razporeditve knjig na policah. Med jezuitskimi knjigami je Terpin popisal predvsem učbenike iz Coimbre, zgodovino reda, ki jo je po nalogu generala Aquavive začel sestavljati Orlandini v Rimu, in dela kardinala Toleda, ki jih imel tudi deželni glavar Volf Engelbert Turjaški. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat več enot od Terpina in jih razdelil na osemnajst področij (razredov), medtem ko jih pri Terpinu naštejemo le petnajst. Oba sta začela popis s teologijo, vendar je Terpin medicino in filozofijo postavil vmes, med bogoslovna področja, Schönleben pa se je približal danes bolj domači delitvi na bogoslovna, humanistična, prirodoslovna in umetniška dela. Dodatna področja, ki jih Terpin ni upošteval, so bila povezana z matematično-teh- Naslovna stran filozofskih knjig Terpinovega kataloga. 18 Simoniti, 1974, 17. 19 Radics, 1878, 14. 20 Simončič, 1927, 77. ničnimi vedami, Schonleben pa je po drugi strani manj razčlenil bogoslovne vsebine. Oboje je seveda pričakovano glede na značaja obeh knjižnic. Terpin je popisal sorazmerno malo medicinskih, splošno zgodovinskih ali političnih knjig, medtem ko je imel na razpolago presenetljivo veliko filozofskih spisov. V tej razpravi se bomo posvetili predvsem prirodoslovne-mu delu gornjegrajske knjižnice, ki ga pokrivata Terpinova razdelka filozofije in medicine, zaradi spremenjenih kriterijev v preteklih stoletjih pa deloma celo zadnji vpisi k splošni zgodovini. Gornjegrajsko zbirko nekoč protestantskih knjig so dopolnili s knjigami ustanovitelja Gornjegrajske knjižnice škofa Hrena, njegovega strica G. Žitnika, drugih ljubljanskih škofov21 in sina ljubljanskega škofa Seebacha. Gornjegrajske knjige so leta 1798 v štirih zabojih brez seznama22 prešle v Wildovo ljubljansko licejsko knjižnico, današnji NUK. Duplikate so manj kot pol stoletja prej predali Semeniški knjižnici.23 Knjige kranjskih protestantov v Terpinovi oskrbi V gornjegrajsko postojanko so prenesli številna dela iz knjižnice protestantskih stanov, kjer je bila med drugim zbrana zapuščina protestantskih šolnikov Ljubljančana Lenarta, njegovega sina Samuela Budina in 274 knjig Primoža, pozneje Felicijana Trubarja. P. Trubar je po prodaji svoje ljubljanske hiše leta 1569 skrinjo s knjigami podaril kranjski "deželi in cerkvi" kot osnovo za stanovsko knjižnico ali celo prvo javno knjižnico na slovenskih tleh, Deželni stanovi pa so knjižnico še dopolnjevali. Felicijan je knjige dokončno oddal deželnim stanovom kmalu po letu 1591.24 Del knjižnice protestantskih stanov so predali jezuitom leta 1604 in 1616/17,25 drugi del pa ob istem času Gornjegrajski škofovski južnoštajerski knjižnici.26 Filip Kobencl, brat Janeza Rafaela, deželni vicedom in od spomladi leta 1602 član stalne protireformacijske komisije, je leta 1604 posredoval pri predaji luteranskih knjig jezuitom potem ko so jih deželni stanovi v sodih neuspešno poskusili pretihotapiti v protestantske nemške dežele. Nadobudni Kobencl je nekaj posebno nerodnih knjig v preveliki vnemi kar zažgal. Ne vemo ali so večino nekoč P. Trubarjevih knjig izročili jezuitom ali pa v Gornji Grad. V obeh primerih so knjige danes v NUKu. V prvem primeru jih je nekaj lahko zgorelo leta 1774, v drugem primeru pa si jih predali Wildu v licejsko knjižnico četrt stoletja po požaru.27 Vsekakor je vsaj Dalmatinova Biblija s P. Trubarjevim lastniškim vpisom danes v knjižnici Frančiškanskega samostana pri ljubljanskem Tromostovju.28 Nekatera knjige ljubljanskih protestantov so v NUK prišle preko samostana ljubljanskih avguštincev-eremitov ali celo preko knjižnice Žige Zoisa,29 kar očitno pomeni, da je marsikatera vendarle ušla budnemu očesu oblasti. 21 Smolik, 1980, 61; Simoniti, 1974, 28. 22 Simoniti, 1974, 24; Stefan, 1907, 43. 23 Simoniti, 1974, 24. 24 Simoniti, 1974, 25; AS, Stanovski arhiv, Fascikel 54/7, snopič 2, strani 403-415. 25 Simoniti, 1974, 28, 46. 26 Simoniti, 1974, 25. 27 Simoniti, 1974, 24. 28 Sporočilo mag. Jasne Hrovat, Rokopisni oddelek NUKa, 14. 12. 2006. 29 Simoniti, 1974, 26, 29. Terpin je v Gornjem Gradu urejeval nekdanje knjige ravnatelja stanovske šole v Ljubljani Lenarta Budina, med njimi filozofijo Gregoriusa Reischa vezano v lesene platnice.30 Reisch si je služil kruh kot spovednik cesarja Maksimilijana I. in prior pri sv. Janezu Krstniku v Freiburgu v Breisgauu. Obravnaval je aritmetiko, glasbo, arhitekturo, perspektivo in astronomijo ob odličnih risbah pod Dürerjevim vplivom; prvi je dal tiskati skico človeškega očesa. Na začetku poglavja o astronomiji je narisal bradatega Ptolemaja med meritvami s kvadrantom, k razlagi principov astronomije pa je dodal skici poteka mrkov in viziranja stolpa z ladje, ki je plula po morju. Pod naslovom Typus grammatio je narisal gospo Slovnico, ki vodi učenca po poti znanja skozi 5nadstropno hišo. Na tretjem nadstropju je čakala logika, na četrtem fizika z moralnimi nauki, na najvišjem petem pa bogoslovje z metafiziko. Med nekoč Budinovimi knjigami v Terpinovem popisu je bilo tudi delo protestanta Schegka,31 ki je objavil številna dela o Aristotelu. Volf Engelbert Turjaški je nabavil njegovo knjigo o logiki v poznem ponatisu iz leta 1670, imel pa je tudi Schegkovega Aristotela v ponatisu iz leta 1556.32 Obe deli sta bili natisnjeni v Tübingenu, kjer je bil Schegk profesor filozofije in med letoma 1553-1577 medicine kot vodilni zagovornik Aristotela na Nemškem. Pomagal je celo pri prevajanju Diofantovih matematičnih del, pri čemer je bilo njegovo znanje latinščine morda še pomembnejše od matematične podkovanosti. Leta 1554 je Schegk objavil najboljšo komentirano zbirko Galenovih del. Njegovi deli o Aristotelovi Filozofiji narave (1538) in Fiziki (1538) hrani NUK v skupni vezavi. Med Budinovo zapuščino v Gornjem Gradu je bila še aritmetika Nicolausa Medlerja,33 ki je po študiju v Erfurtu in Wittembergu (1522) predaval v Egerju in Hofu, dokler ga ni kralj, poznejši cesar Ferdinand I., pregnal zaradi protestantske vere (1531). Leta 1535 je doktoriral iz bogoslovja v Wittenbergu in se povezal z Lutrom, glede matematičnih in astroloških vprašanj pa z Melanchthonom. Zato je prvotni lastnik Gašpar (Joachim) Nastran34 ali za njim Budina privezal Medlerjevo Aritmetiko ob Melanchthonovo Dialektiko. V času objave Aritmetike je bil Medler superintendant mesta Braunschweig. Terpin je leta 1655 popisal številna Melanchthonova dela,35 še več pa je bilo spisov Erazma Rotterdamskega,36 pa tudi Aristofana,37 Horacija,38 Homerja,39 Petrarke,40 Frischlinovega nasprotnika Martina Crusiusa41 in Cicerona.42 30 Terpin, 1655, 16r; Simoniti, 1974, 31. 31 Simoniti, 1974, 32. 32 Schönleben, 1668/1762, 342. 33 Nekoč Budinova last, je Medlerjeva aritmetika kot duplikat iz Gornjegrajske prešla v Semeniško knjižnico kmalu po letu 1750. Je adligat Melanchthonovega Erotemata dialectices (Wittembergae, 1553, SK- Y VIII. 9) (Simoniti, 1974, 24, 46). Budina je z Medlerjevo računico učil prvih matematičnih modrosti svoje ljubljanske dijake. 34 Ekslibris-beležka: Hunc librum habeo ab organista Lynzcensi (Gaspar, Joachium) Nastran. (SBL, 2: 193; Simoniti, 1974, 46). 35 Terpin, 1655, 23v, 24v. 36 Terpin, 1655, 22r, 23r, 23v, 24v 37 Terpin, 1655, 23r, 23v. 38 Terpin, 1655, 23r. 39 Terpin, 1655, 22v 40 Terpin, 1655, 22v 41 Terpin, 1655, 22v 42 Terpin, 1655, 22r. Dobre knjige ljubljanskih protestantov tako požigom navkljub niso prav vse šle v nič, temveč so raje obogatile knjižnice njihovih katoliških nasprotnikov. Ljubljanski protestanti so kupovali knjige pod vplivom svojih varuhov iz najpomembnejših kranjskih družin, ki so tudi sami imeli odlične zbirke. Lenartov sin Samuel Budina je bil med avgustom 1563 in decembrom 1568 domači učitelj stricev Volfa Engelberta Turjaškega v Padovi in Žužemberku. S. Budina je dne 15. 6. 1558 dobil Tiffernovo štipendijo v Tubingenu. Magistriral je dne 1. 8. 1565 in promoviral kot deveti za najboljšim prvim kandidatom N. Frischlinom; le-ta je pozneje leta 1582 nadomestil njegovega očeta L. Budino in Bohoriča kot rektor ljubljanske stanovske šole. S. Budina je z Janezom Turjaškim odšel dne 20. 6. 1567 na padovsko filozofsko fakulteto, dne 12. 12. 1568 pa sta se skupaj z Jurijem Khislom vpisala na pravo v Padovi. Njegov brat Blasius Budina se je 11. 2. 1572 in 1577 vpisal na univerzo v Tubingenu, vendar je leta 1578 umrl, tako da so družinske knjige ostale v Ljubljani. Terpin je popisal kar dve zbirki komentarjev Plinijeve astronomije, ki ju je sestavil protestant Jakob Ziegler, potujoči renesančni geograf in kartograf. Ziegler je študiral v Ingolstadtu in nekaj časa služil na dvoru papeža Leona X., preden se je spreobrnil med protestante. Nekaj časa je poučeval na Dunaju, zadnjih pet let pa je bival v hiši škofa Passaua, Wolfganga Salma. Svoje poglavitno geografsko delo je leta 1532 objavil v Strasbourgu, vendar le-tega Terpin ni popisal. Terpin proti čarovništvu Terpin je v Gornjegrajski knjižnici popisal obsežna Del Riova navodila za sojenje čarovnic, ki jih je pozneje upošteval tudi gorenjski alkimist Janez Friderik Rain s Strmola pri Cerkljah blizu Kranja. Jezuit Del Rio je objavil tri dele, vsakega s po dvema knjigama; skupaj so presegli osemsto, v stoletje poznejših dopolnjenih izdajah pa so dosegli kar 1221 strani. Prva izdaja je izšla v Louvainu leta 1599, do leta 1747 pa so Del Riovo poglavitno delo ponatisnili več kot dvajsetkrat; po smrti so tiskali tudi krajše inačice v štirih knjigah. Mogočen spis je postal domala tako slaven kot nad štirideset izdaj veliko ostrejšega Kladiva čarovnic (Malleus Maleficarum), ki sta ga leta 1486 prvič objavila dominikanski provincial za Zgornjo Nemčijo Jacob Sprenger iz Kolna in inkvizitor dominikancev Heinrich Kramer, imenovan Institoris. Avguštinci so imeli pri sv. Jožefu v Ljubljani Kladivo čarovnic v leydenski izdaji iz DISQVISITIONVM M:agicarvm LIBRI S EX. Quibus continctur accuraca curiofarum artium, & vanarum fiipeiftitionum confutado» vtilis Thcologis , Iurifconfultis, Medi-cis, Philologis. AVC.r O K E MARTINO DELRIO SOCIEKATIS I ES V PRESBYTE-RO, LL. LICENTIATO , ET THEOLOGIE poâorc.olim in Academia G ratzehs i , nune in S a t M A n T i c s n s i publico facr* feri-pturx ProfciTore. TrùJit oput lltimu airó longe V auilim f\o ilustrirala Polona Lovšin Nino Kokelj poznajo tako mladi kot odrasli bralci. Pred desetimi leti, leta 1998, je pri Študentski založbi izšel njen prvi roman Milovanje, s katerim je navdušila in očarala številne literarne sladokusce. Andrej Blatnik je takrat zapisal, "da gre za književnost, ki je povsem, avtohtona in dorečena, da je to pisanje, ki si, samo ustvarja mero,... da prvenec Nine Kokelj ne predstavlja le zelo obetavnega talenta, temveč odpira nam neznane književne pokrajine, za katere po branju ne bomo verjeli, da smo jih zmogli pogrešati." Tudi njen drugi roman Sviloprejka ni doživel nič manjšega odmeva 111 bul med drugim preveden v slcivaščino. Čarobni svet Nine Kokelj pa je kot ustvarjen tudi za otroško literaturo. Njen svojevrsten slog pisanja, ki je najbližje magičnemu realizmu, kjer se nenavadna simbolika spaja z vsakdanjimi stvarmi, nas začara. Nazadnje nas je očarala s slikanico z naslovom Jon in Tadao, z zgodbo o pristnem prijateljstvu in s kančkom nostalgije za časi, ki minevajo. Prikupna otroška zgodba 111 namenjena sarno otrokom, s sliko 111 besedo spregovori tudi odraslim. Košmelj-Beravs, Vida: Železniki skozi čas. Radovljica : Didakta, 2007, 332 str. Živ oris preteklosti in polpreteklosti rojstnega kraja, ki se prepleta tudi s sedanjostjo, nam je v svoji knjigi Železniki skozi čas ponudila Vida Košmelj. Ustno izročilo, ki je bilo nekdaj zelo živo tudi v Železnikih, tako kot drugod, danes zamira, izginja v pozabo, tako da mladi v o svojem kraju vedo izredno malo. Da se to ne bi zgodilo, se je avtorica odločila: "S sledečim, opisom kraja bi rada iztrgala pozabi nekaj dogajanj in ljudi, ki so v stoletjih krojili usodo največjemu kraju Selške doline, rodnim Železnikom,."In še: "Pričujoči zapiski bi radi samo malo osvetlili in poživili spomin na včasih lepe in drugič težke čase stoletnih Železnikov." Vida Košmelj Železniki skozi čas ifè-DID Osrednjo pozornost je Košmeljeva v svoji knjigi namenila razmeram in dogodkom v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja. Opisala je stanovanjsko gradnjo, življenje premožnih fužinarjev in revnih prebivalcev, povzpetnikov in obubožanih krajanov, se dotaknila pomembnejših rojakov, orisala krajevne posebneže in veseljake, posvetila se je običajem, obrti, prehrani in oblačilni kulturi, prikazala socialno diferenciacijo, vključila je pričevanja o požarih, boleznih, ljudskem zdravilstvu, o čipkarstvu, ... Vse to je avtorica sestavila v pester mozaik okolja, časa, razmer in osebnosti, iz katerega izžarevata občutek pripadnosti in ljubezni do rodnega kraja. Košir, Tone: Korenine našega drevesa. Mihov rod z Dolgih Njiv. Dolge Njive : samozaložba, 2007, 136 str. In še mimo ene knjige s področja domoznanstva ne moremo. Mihov rod z Dolgih njiv je v Koreninah našega drevesa orisal dr. Tone Košir. To je že njegova šesta knjiga, tesno povezana s Skofjo Loko in njenimi prebivalci. Natančneje: ta zadnja so zgodbe o avtorjevih prednikih. A vendar je delo več kot samo družinsko drevo. Zanimivi in pomembni dogodki se prepletajo z orisi časa in prostora, v katerem so Koširjevi predniki živeli. To je želel dr. Košir zase in za svoje naslednike rešiti pred pozabo, kajti, kot je zaključil: "Bolje je imeti prihodnost kot preteklost, lepo pa je imeti obe." Tudi knjiga - domoznanska knjiga - ima bogato preteklost, živo sedanjost in verjamem, da tudi ustvarjalno prihodnost. 334 Izšlo je v letu 2007 / LR 54 Franc Podnar Kronika občin V" v Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane (od 1. novembra 2006 do 31. oktobra 2007) 4. novembra 2006 - na Loškem odru so domači igralci izvedli igro Marca Camolettija, Strogo zaupno. Predstavo so ponovili še 16. decembra in 27. januarja 2007. 5. novembra - v kapeli Puštalskega gradu je bil večer Mozartovih, Wolfovih in Mahlerjevih samospevov, v izvedbi sopranistk Jekaterine Tretjakove in Regine Sturm ter tenorista Thorstena Buttnerja, ob klavirski spremljavi Vladimirja Mlinariča. - arheolog Jože Štukl, kustos Loškega muzeja Škofja Loka, je prejel priznanje Slovenskega arheološkega društva za razstavo Arheološke raziskave srednjeveške Škofje Loke in za spremni katalog. Razstava je bila na ogled v Galeriji Loškega muzeja, od junija 2004 do oktobra 2005. 6. novembra - na 17. Ljubljanskem pohištvenem sejmu se je med najboljših deset razstavljalcev uvrstila loška tovarna prešitih odej Odeja. 7. novembra - v prostorih žirovske Alpine so odprli Industrijsko razvojni center slovenske usnjarske in obutvene industrije IRCUO, ki sta ga sofinancirala program Phare - Krepitev izbranih tehnoloških centrov in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Center je odprl minister dr. Jure Zupan. 8. novembra - v Galeriji Krvina v Gorenji vasi so predstavili knjigo o znamenitem partizan- skem poveljniku Ladu Ambrožiču - Novljanu, Novljanovo stoletje. Knjigo je napisal njegov sin, novinar Lado Ambrožič. - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka v Kašči na Spodnjem trgu je Milena Miklavčič predstavila pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja. 9. novembra - v dvorani Loškega odra je bila osrednja prireditev ob 70-letnici delovanja Centra za slepe, slabovidne in starejše v Škofji Loki. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, sodelovali so še župan Igor Draksler, kantavtor Adi Smolar in glasbenik Jože Burnik. 10. novembra - v Mali galeriji Občine Škofja Loka so odprli razstavo del, nastalih na Mali Groharjevi koloniji Škofja Loka 2006, in podelili nagrade izbranim udeležencem. 11. novembra - v dvorani Loškega odra sta Teater Frnikula in domači ansambel predstavila igro Martine Šiler, Reykjavik. S to predstavo so 15. novembra sodelovali tudi na 19. Čufarjevih dnevih na Jesenicah. 12. novembra - v drugem krogu županskih volitev je v Škofji Loki zmagal Igor Draksler, v Gorenji vasi - Poljanah Milan Čadež in v Žireh Bojan Starman. 15. novembra - na Sredinem večeru v Knjižnici Ivana Tavčarja je Uroš Ovsenek na predavanju z naslovom Pomagajo nam predstavil delo Kluba vodnikov reševalnih psov Škofja Loka. 16. novembra - v kapeli Loškega gradu je bil Muzejski koncert Godalnega orkestra Glasbene šole Škofja Loka. Ob tej priložnosti so predstavili stol za cerkev sv. Urbana na Žirovskem vrhu, delo industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika. 17. novembra - v prostorih KS Godešič so odprli planinsko razstavo, na kateri so prikazali staro in sodobno planinsko opremo ter na fotografijah predstavili podvige štirih domačinov, alpinistov v tujih gorah. V soboto 18. novembra je Janez Krek predstavil na predavanju z diapozitivi svoj vzpon na najvišji vrh Severne Amerike Mt. Mc Kinley, 2. decembra pa je svoje podvige v Himalaji predstavil Uroš Rupar. - v Galeriji Muzeja Železniki so ob 100-letnici prve čipkarske šole v Železnikih odprli razstavo z naslovom Klekljam preprosto zato, ker mi je takrat zares lepo. - v Rotovžu na Mestnem trgu je Rdeči križ Škofja Loka praznoval 140-letnico ustanovitve RK Slovenije in 80-letnico Rdečega križa na Loškem. 18. novembra - na zaključni tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju je slavila skupno zmago Maja Vidmar, tretja je bila Natalija Gros, obe sta iz Škofje Loke. 22. novembra - v Kašči na Spodnjem trgu je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka v Sredinem večeru poezije in pravljic predstavila pesnico Elizabeto Špelo Lovšin. Z rojakinjo sta se pogovarjali Neža Maurer in Dušica Kunaver, gost večera je bil pevec Lado Leskovar. 23. novembra - na pokopališču Lipica v Škofji Loki je bila žalna slovesnost za žrtve povojnih pobojev, ki so jih odkopali v Lovrenški grapi. 24. novembra - v kapeli Puštalskega gradu so odprli razstavo risb na pesmi pesnika in igralca Toneta Kuntnerja. 25. novembra - v Galeriji Fara so predstavili knjigo Svetlane Makarovič Mačje pesmi, z ilustracijami Janeza Plestenjaka iz Škofje Loke. 29. novembra - dr. France Štukl je na Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu predstavil Škofjo Loko pred 150 leti. - Kulturno društvo Poljane je v sklopu praznovanja občinskega praznika že peto leto zapored v kulturnem domu pripravilo fotografsko razstavo, letošnja je imela naslov Izročilo verstev. - Občina Gorenja vas - Poljane je za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasila Karlovški mlin in žago v Karlovški grapi ter kmečki dvorec v Predmostu. 1. decembra - v prostorih KS Godešič so v okviru praznovanja tisočletnice Godešiča odprli razstavo slik domačina, akademskega slikarja Franca Novinca. - v Galeriji Ivana Groharja so odprli božično-novoletno prodajno razstavo Mali format. Razstavljalo je 30 avtorjev, večinoma članov Združenja umetnikov Škofja Loka. 7. decembra - v dvorani Loškega odra je domača gledališka skupina pripravila premiero igre Ferija Lainščka, Ko se ptički ženijo, v režiji Juše Berce in Mete Petrač. V mesecu decembru so pripravili še 13 predstav. 9. decembra - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bil koncert Mešanega pevskega zbora Vrelec Društva upokojencev Škofja Loka, z naslovom Nagel rdeč raz oken se lije. 13. decembra - v Kašči je bil Sredin večer Knjižnice Ivana Tavčarja, na katerem sta se predstavila igralec Jurij Souček in operna pevka Milena Morača; pogovor je vodila Milena Miklavčič. 16. decembra - Krajevno združenje borcev in udeležencev NOB Poljane in Organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice sta v spomin na Poljansko vstajo v letu 1941 pripravila pohod v Vinharje, kjer je bilo med vojno pomembno žarišče partizanskega odpora. - v dvorani DPD Svoboda je Mešani pevski zbor Srebrni (g)las Društva upokojencev Žiri pripravil božični koncert. 17. decembra - v dvorani Loškega odra so že šestintridesetič podelili Severjeve nagrade. Med poklicnimi igralci sta nagradi prejela Uroš Smolej iz Mestnega gledališča ljubljanskega in Alenka Tetičkovič, igralka v svobodnem poklicu; študentski nagradi sta prejela Tjaša Ferme in Aljaž Jovanovič, nagrado za življenjsko delo na ljubiteljskem odru je prejela Juša Berce iz domačega Loškega odra. V monokomediji Saše Pavček Al' en al' dva se je predstavil Aleš Valič. - Gledališka skupina Kulturnega društva Poljane je gostovala v Kulturnem domu v Železnikih z igro Ivana Sivca Luč božične noči. - Kulturno društvo Bukovica - Bukovščica je v Krajevni dvorani na Bukovici pripravilo instrumentalni koncert, z naslovom Ena po domače. Nastopile so domače instrumentalne skupine z gosti. 20. decembra - na Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu sta Dušica Kunaver in Zdravko Debeljak predstavila šege in navade prazničnega decembra. 21. decembra - v Galeriji Krvina v Gorenji vasi je bila Glasova preja, na kateri je dr. Franc Križnar, muzikolog, glasbeni esejist in kritik predstavil svojo najnovejšo knjigo Portreti gorenjskih glasbenikov. V kulturnem programu je nastopila mlada violinistka Ana Julija Mlejnik iz Škofje Loke. 23. decembra - v Galeriji DPD Svoboda v Žireh so odprli razstavo likovnih del Agate in Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. 26. decembra - Center slepih, slabovidnih in starejših v Stari Loki je obiskal predsednik dr. Janez Drnovšek; ob tej priložnosti je prisostvoval tudi blagoslovu konj v Stari Loki. - v cerkvi sv. Petra v Selcih so dekleta iz Selške doline iz ansambla Florice pripravile božični koncert, kot gosta sta nastopila pevka Katarina Pegam in orglar Aco Biščevič. 27. decembra - v okviru Prednovoletnega grajskega vitraža, ciklusa glasbenih večerov v Škofji Loki, je bil v Kristalni dvorani na Mestnem trgu koncert skupine Same babe. - v cerkvi v Retečah je bil v okviru praznovanja tisočletnice Godešiča božični koncert organista Klemena Karlina in mezzosopranistke Saške Kolarič. Skupaj z njo so nastopili tudi njeni učenci iz Glasbene šole Škofja Loka. - v Rupnikovi utrdbi na Hrastovem griču je bil božično-novoletni koncert Moškega pevskega zbora Alpina iz Žirov. 1. januarja 2007- Slovenija je uvedla novo denarno valuto evro. - v kapeli Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je bil koncert Komornega pevskega zbora Aeternum iz Škofje Loke. Izvajali so kantate skladatelja Johanna Sebastiana Bacha za zbor, orkester in soliste. 9. januarja - Loški muzej Škofja Loka je razstavo o dražgoški bitki v Domu borcev Cankarjevega bataljona v Dražgošah dopolnil še z razstavo, ki prikazuje zgodovino te vasi pred 2. svetovno vojno. Razstavo je pripravila kustosinja muzeja Mojca Šifrer Bulovec. 13. januarja - Kulturno-umetniško društvo Janko Krmelj Reteče - Gorenja vas in Tamburaški orkester Bisernica sta v kulturnem domu v Retečah pripravila 16. ponovole-tni koncert, na katerem so nastopile glasbene in pevske skupine iz Slovenije in s Koroške. S Koroške sta nastopili tamburaška skupina Tamika iz Železne Kaple in pevski oktet Suha iz Suhe v Podjuni. 14. januarja - v Dražgošah, pri osrednjem spomeniku, je bila slovesnost v počastitev 65-letni-ce bitke in 50-letnice prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Karel Erjavec, nastopila sta Pihalni orkester Slovenske vojske in tenorist Janez Lotrič, rojak iz Železnikov. Filatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke je ob tej priložnosti v Domu Cankarjevega bataljona pripravilo filatelistično razstavo NOB v Sloveniji 1941-1945, Loški muzej pa je svojo stalno partizansko zbirko razširil še z zbirko Dražgoše v preteklosti. 29. spominskega pohoda Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše se je udeležilo rekordno število udeležencev - 539. 17. januarja - Foto klub Anton Ažbe je v Martinovi hiši na Mestnem trgu odprl razstavo slik na temo Strehe - pokrivala. - na Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu se je Milena Miklavčič pogovarjala z jezikoslovcem, slove-nistom in profesorjem dr. Jožetom Toporišičem. 18. januarja - v Galeriji Loškega muzeja je bila Glasova preja, na kateri so predstavili knjigo Sto let športa v občini Škofja Loka; o zborniku in loškem športu so spregovorili urednik Ivan Križnar, olimpionik Miroslav Cerar in Miha Naglič. V glasbenem uvodu je nastopil mladi harmonikar in odličen športnik Lenart Oblak. 20. januarja - na Godešiču je bila še zadnja prireditev v okviru praznovanja tisočletnice Godešiča. Radio Slovenija je posredoval oddajo Koncert iz naših krajev. Vas in njene znamenitosti sta predstavila Ivan Logonder, predsednik Sveta KS Godešič,in Aleksander Igličar, predsednik Odbora za pripravo praznovanja tisočletnice Godešiča. V kulturnem sporedu so nastopili godeška skupina Jaz pa ti, harmonikar Žiga Avguštin, cerkveni otroški pevski zbor, tamburaška skupina Bisernica iz Reteč, vokalna zasedba Trio kvartet in ansambel Suha špaga. 24. januarja - Foto klub Anton Ažbe je v Martinovi hiši na Mestnem trgu pripravil fotografsko razstavo z naslovom Dvorišča -stopnišča. - v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je bilo predavanje Ptice na Gorenjskem, na katerem je predavatelj Tomaž Mihelič predstavil rezultate in zanimivosti z letošnjih popisov ptic na Gorenjskem, ki so jih izvedli ornitologi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS. - v Ljubljani so podelili najvišja priznanja Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2006. Med šestimi dobitniki je srebrno plaketo prejel Janez Kermelj, tamburaški zanesenjak z Reteč. - s slavnostno sejo društva se je v Kašči na Spodnjem trgu pričelo praznovanje stoletnice Planinskega društva Škofja Loka. Slavnostni govornik je bil dolgoletni predsednik Jože Stanonik, slavnostno sejo pa sta pozdravila tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar in loški župan Igor Draksler. 26. januarja - Društvo Rovtarji, Smučanje po starem, Občina Škofja Loka in Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka so v Mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka odprli razstavo črnobelih fotografij Boštjana Pleška Smučarski skok v preteklost. 27. januarja - na Loškem odru je bila predstava komedije Marca Camolettija, Strogo zaupno, v režiji Matije Milčinskega. - Župnijska Karitas Sv. Duh je v domačem kulturnem domu priredila 10. dobrodelni koncert namenjen škofijski Karitas Koper za adatacijo hiše v slovenski Istri, ki bo namenjena skupini za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Na prireditvi, ki jo je vodila Mateja Feltrin Novljan, sta nastopila dramski igralec Gregor Čušin in Vokalna skupina Gloria. - v dvorani Kulturnega doma v Retečah je bil v priredbi Prešernovega gledališča Kranj in Skupine za odkrivanje Ponor pri KUD Janko Krmelj, ljubezensko-kriminalni muzikal slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Viže inu griže. - 8. mednarodnega tekmovanja v smučanju po starem na hribu pod Loškim gradom se je udeležilo 125 smučarjev, med njimi 39 tujcev. Tradicionalno prireditev je organiziralo društvo Rovtarji iz Škofje Loke. 29. januarja - v Viteški dvorani Križank v Ljubljani so v okviru cikla Prisluhnimo nastopili Godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka ter solisti Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana ter Glasbene šole Škofja Loka. Med deli so v uvodu krstno izvedli skladbo Tinko Violinko, ki jo je skladatelj Peter Kopač posvetil dirigentu Arminu Sešku ter Godalnemu orkestru Glasbene šole Škofja Loka. 31. januarja - Foto klub Anton Ažbe je v Martinovi hiši na Mestnem trgu odprl razstavo fotografij z naslovom Obrazi - roke. - na Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu je Jure Kalan predstavil športne objekte v Škofji Loki nekoč in danes. - v Galariji Ivana Groharja na Mestnem trgu je Loški muzej Škofja Loka odprl razstavo likovnih del ilustratorke in grafične oblikovalke Ane Šalamun. V živahnem kulturnem programu so nastopili pesnik Matjaž Pikalo in glasbenika skupine Avtodafe Andrej ter Jaka Hawlina. - Loški župan Igor Draksler je imenoval tri podžupane: Mirjam Jan Blažič bo spremljala stanje in razvoj investicij na področju gospodarskih javnih služb preskrbe z vodo, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter koordinirala projekt Urejanja povodja Sore; Jože Galof bo spremljal stanje in razvoj investicij na področju prometne infrastrukture, opravljal naloge, ki se nanašajo na varnost v cestnem prometu ter spremljal stanje in razvoj investicij na področju javnih površin; Klemen Štibelj bo spremljal dejavnosti na področju šolstva in kulture, v letu 2009 mora pripraviti in izpeljati projekt Škofjeloškega pasijona. - v Kulturnem domu pri Sv. Duhu je gostovalo gledališče GOML iz Ljubljane, s komedijo Mož moje žene. Nastopila sta igralca Ivo Ban in Iztok Valič. - Komisija za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije je za leto 2006 izbrala najboljša slovenska športna plezalca, to sta Ločanka Maja Vidmar in Tržičan Klemen Bečan. 7. februarja - ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v občini Gorenja vas - Poljane prva prireditev že 7. februarja pred Kosmovo domačijo v Poljanah, z naslovom Poklon prazniku, osrednja proslava pa je bila 10. februarja v podružnični šoli Javorje, kjer so odprli tudi razstavo del Petra Jovanoviča. - v občini Škofja Loka je bila 7. februarja v Osnovni šoli Cvetka Golarja osrednja občinska proslava, na kateri so sodelovali učenci šole, tenorist Janez Triler, Mešani pevski zbor Lubnik, Godalni kvintet Glasbene šole Škofja Loka in akademski slikar Janez Hafner; v kulturnem domu v Retečah je bil na dan praznika literarni večer, 9. februarja je bil v Kašči na Spodnjem trgu literarno-glasbeni večer Mostovi med Dravo in Savo. - v občini Železniki je bila proslava 7. februarja v Kulturnem domu Železniki, v režiji KUD France Koblar Železniki. Istega dne je Prosvetno društvo Ivan Grohar Sorica v Groharjevi hiši pripravilo prireditev, z naslovom Prešeren v očeh najmlajših. - v Žireh sta ob kulturnem prazniku Literarna sekcija DPD Svoboda Žiri in Občina Žiri pripravili predstavitev knjige pravljic Pri hrastu na levo, avtorice Milene Miklavčič. 9. februarja - za Kamnitnikom je bila tradicionalna spominska slovesnost v spomin na petdeset talcev, ustreljenih na tem mestu leta 1944. V imenu občine je spregovoril župan Igor Draksler, v imenu borčevske organizacije Lidija Goljat. - v DPD Svoboda v Žireh so odprli razstavo del Renate Šifrar, študentke 4. letnika ljubljanske Akademije za likovno umetnost, smer Vizualne komunikacije. 15. februarja - Planinska sekcija Društva upokojencev Škofja Loka je v predavalnici Osnovne šole Škofja Loka - Mesto pripravilo predavanje z diapozitivi z naslovom Južna Amerika -Andi. 21. februarja - v Kašči na Spodnjem trgu je Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka v okviru Sredinih večerov pripravila pogovor Milene Miklavčič z igralcema, komikoma in staršema Natašo Tič Ralijan in Gašperjem Tičem. - Predsednik republike Janez Drnovšek je na Brdu podelil Zlati red za zasluge Svetku Kobalu, partizanu, ekonomistu in bančniku iz Škofje Loke, za zasluge pri graditvi ekonomskih temeljev za samostojno državo Slovenijo. 23. februarja - člani Društva podeželske mladine Škofja Loka so v lovskem domu v Poljanah pripravili predavanje Draga Freliha o vzponu na sedemtisočak Pik Lenin, nato pa so na občnem zboru obravnavali poročilo o delu društva v letu 2006 in program za leto 2007. 25. februarja - Športno društvo Marmor Hotavlje je v avli osnovne šole v Gorenji vasi pripravilo multimedijsko predavanje ekstremnega kolesarja Jureta Robiča, rekorderja in večkratnega zmagovalca vztrajnostnega kolesarjenja preko Amerike ter drugih vztrajnostnih kolesarskih dirk po Sloveniji in svetu. - končalo se je tridnevno druženje blizu 250 mladih smučarjev z različnih koncev sveta na 32. Pokalu Loka na Soriški planini. Slovesno odprtje tekmovanja je bilo v petek zvečer na Mestnem trgu, končalo pa se je v nedeljo zvečer z razglasitvijo ekipnih zmagovalcev. Drugič zapored so to mladi slovenski fantje in dekleta, ki so tudi posamično pobrali precej odličij. 28. februarja - v Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu sta Milena in Renata Miklavčič predstavili knjigo Milene Miklavčič, Pri hrastu na levo. V mesecu februarju je minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju podelil letošnja, že dvainštirideseta, Bloudkova priznanja za zaslužne športnike in športne delavce. Med letošnjimi dobitniki plaket je tudi loški atlet Matic Osovnikar. - Turistično društvo Sovodenj je v februarju praznovalo 35-letnico delovanja. Društvo slovi predvsem po etnografskih prireditvah Praznik koscev in Srečanje Janezov, po Folklorni skupini Sovodenj, Kvartetu Krehovci, pevkah Grabljice in turističnemu podmladku pri podružnični šoli Sovodenj. Gorenjska turistična zveza jim je za uspešno delo pri razvoju in prispevku k turizmu na Gorenjskem podelila priznanje. - v dvorani Svobode v Žireh je domača gledališka skupina premierno uprizorila komedijo Frana Milčinskega, Gospodična Mici. 7. marca - v Sredinem večeru v Kašči na Spodnjem trgu je Knjižnica Ivana Tavčarja predstavila šege in navade od pomladi do zime. Predstavila jih je Dušica Kunaver. 8. marca - ob mednarodnem dnevu žensk je bilo v Galeriji Loškega muzeja priložnostno srečanje, ki so ga obogatili pesnica Neža Maurer, Trio kvartet iz Škofje Loke in podžupanja Mirjam Jan - Blažič. Po razstavi v galeriji o mojstru Plečniku je vodil muzejski kustos Jože Štukl. - na Trati v Škofji Loki so položili temeljni kamen za novo športno dvorano. Slovesnosti so prisostvovali ravnateljica šole Karla Krajnik, župan Igor Draksler in direktor Tehnika Klemen Ferjančič. 11. marca - na Mestnem trgu je bil svečan sprejem za Matica Skubeta, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Flachauu v slalomu osvojil zlato odličje. 16. marca - v dvorani DPD Svoboda Žiri je gostovala Drama SNG Maribor, s komedijo Ti nori tenorji. - v dvorani kulturnega doma v Poljanah je gledališka skupina DPD Svoboda Žiri predstavila komedijo Frana Milčinskega, Gospodična Mici. 18. marca - s koncertom Škofjeloškega lovskega pevskega zbora so v Loškem muzeju odprli prenovljeno muzejsko zbirko živali. 23. marca - Gimnazija Škofja Loka je v dvorani Loškega odra pripravila prireditev Rusijada 2007, s katero je predstavila delo svojih ruskih oddelkov. Prireditvi sta prisostvovala tudi ruski veleposlanik v Sloveniji dr. Mikhail Valentinovič Vanin in slovenski minister za šolstvo dr. Milan Zver. 24. marca - v Sobotni matineji na Loškem odru so domači igralci uprizorili igro Ferija Lainščka, Ko se ptički ženijo, v režiji Juše Berce in Mete Petrač. - ob materinskem dnevu je na Loškem odru gostoval KPD Sele na Koroškem, s prireditvijo Iz spomina A. 29. marca - v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je Loški muzej Škofja Loka odprl dokumentarno razstavo 70 let Muzejskega društva v Škofji Loki, s katero so opozorili na delo, zasluge in vlogo muzejskega društva v širšem kulturnozgodovinskem kontekstu mesta in okolice. Razstavo je odprl župan Igor Draksler. 31. marca - v župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki so v imenu hrvaške Pasionske dediščine nastopili trije renomirani umetniki: organist Mario Penzar in pevski solistki, altistki Martina Borse in Jelena Kodric. Prvič na Slovenskem so izvedli znameniti Couperinov ciklus, Molitveno bogoslužje. 2. aprila - loško Muzejsko društvo je ob svoji 70-letnici v Zagrebu predstavilo potujočo razstavo Škofjeloški pasijon, posebno tematsko številko Doneskov 14 in pripravilo nastop Koralnega zbora ljubljanske Akademije za glasbo, z organistom Tonetom Potočnikom, ki so predstavili glasbeno spremljavo uprizoritev Škofjeloškega pasijona. 4. aprila - Knjižnica Ivana Tavčarja je v Kašči na Spodnjem trgu predstavila priročnik umetnosti pripovedovanja pravljic, z naslovom Sedi k meni, povem ti pravljico. Predstavili sta se Ljoba Jenče in Breda Benedik. 9. aprila - v Uršulinski cerkvi v Škofji Loki je bil ob velikonočnih praznikih koncert, ki sta ga pripravili Območna izpostava JSKD in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Predstavile so se altistka Jana Jocif, mezzoso-pranistka Saška Kolarič in sopranistke Vera Mlejnik, Marta Močnik in Francka Šenk. 11. aprila - v Kašči na Spodnjem trgu sta Knjižnica Ivana Tavčarja in Muzejsko društvo Škofja Loka v Sredinem večeru predstavili magistrsko nalogo Darje Thaler, z naslovom Družbene implikacije Škofjeloškega pasijona in njegov pomen za identiteto Škofjeločanov. 12. aprila - Kulturno društvo Loški oder je pripravilo premiero igre Uga Bettija, Kozji otok, v režiji Mihe Kalana. Predstavo so ponovili še 13., 14., 19., 20. in 21. aprila. - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bilo območno srečanje plesnih skupin. Zvrstile so se različne skupine in solistični plesni nastopi z območja škofjeloške izpostave JSKD. 14. aprila - v galeriji DPD Svoboda v Žireh so odprli likovno razstavo Jožeta Peternelja Mausarja, ob 80-letnici avtorjevega rojstva in 50-letnici njegovega ustvarjanja. Umetnikovo delo je predstavil Viktor Žakelj, v kulturnem programu je nastopil Logaški kvartet. - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v kulturnem domu v Retečah organiziral 27. srečanje tamburašev in mando-linistov Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo deset skupin iz Metlike, Vinice, Cirkovc, Gorišnice, Majšperka, Šmartnega pri Litiji, Vipave, Artič, Dragatuša in Reteč. 18. aprila - v okviru Sredinih večerov, ki jih pripravlja Knjižnica Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu, je bila prireditev Beremo, poslušamo, gledamo, z gostom Ferijem Lainščkom. Pogovarjala se je Milena Miklavčič. 19. aprila - Skupina za lepšo Loko je že šesto leto zapored pripravilo cvetlični sejem v projektu Sejem bil je živ na Mestnem trgu. - 120 učencev Osnovne šole Škofja Loka - Mesto je pod vodstvom desetih mentorjev na prireditvi Jezikamo jezike pokazalo znanje enajstih jezikov, ki so si ga pridobili pri učenju tujih jezikov. 22. aprila - v kulturni dvorani na Sovodnju so predstavili domoznansko knjigo Moj kraj skozi čas - življenje pod Ermanovcem, Bevkovim vrhom in Sivko. Kroniko je uredila Milka Burnik. 23. aprila - v kino dvorani v Škofji Loki je bil ob Dnevu upora koncert Partizanskega pevskega zbora. - Glasbena šola Škofja Loka je v župnijski cerkvi pri Sv. Duhu pripravila večer komorne glasbe z orglami. 24. aprila - v Osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati je bilo območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. - v novi Jurijevi dvorani v Stari Loki je bila pre-mierna uprizoritev igre Janeza Veiderja, Umorjeni škof, v režiji Boruta Gartnerja. Nastopila so pestra igralska ekipa, trije domači župnijski zbori, godalni orkester in pritrkovalci. - v Galeriji Franceta Miheliča sta Loški muzej in Občina Škofja Loka pripravila kulturni večer Spomin na očeta ob 100-letnici rojstva akademika Franceta Miheliča. Pogovor je potekal med dr. Milčkom Komeljem in slikarjevo hčerjo Alenko Puhar. Srečanje je odprla dr. Jelka Pirkovič, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. 26. aprila - v organizaciji Klekljarskega društva Cvetke so se v dvorani DPD Svoboda v Žireh pričeli Slovenski klekljarski dnevi, hkrati so odprli razstavo prtov in prtičev, ki so jih izdelale Cvetke; v teh dneh so predstavili številne klekljarske delavnice. 27. aprila - KUD Dražgoše je po 70. letih znova uprizoril staro ljudsko igro Sveta Lucija, ki jo je prav za Dražgoše napisal Janez Evangelist Krek. V njej je opisal razprtije v Dražgošah in čudeže v nekdanji romarski cerkvi. 30. aprila - v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki je bil koncert zbora in komornega orkestra dunajske univerze. I. maja - na Križni gori je bilo že 25. tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga je organizirala območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Gorenjsko, skupaj z Lovsko družino Križna gora. Zbrane je pozdravil župan Igor Draksler, zaplesale so plesalke Plesno navijaške skupine Cvetke. Slavnostni govornik je bil Ladislav Kaluža, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. - v dvorani KUD Ivan Cankar Sv. Duh je Špas teater iz Mengša predstavil komedijo 5žensk. com. - v Domu na Fari je bil Žirovski večer v Škofji Loki. Predstavili so knjigo dr. Marije Stanonik Bele stezice v vrtincih življenja, ob tem je bilo tudi odprtje razstave fotografij iz knjige avtorja Franca Temelja. Sodelovali so še Kvartet kljunastih flavt AIR in kljekljarice. II. maja - v okviru prireditev Grajski vitraž je v kapeli na Loškem gradu nastopil svetovno znani virtuoz klarinetist Ivo Papasov. - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bilo Območno srečanje odraslih pevskih zborov 2007. 18. maja - Društvo upokojencev Škofja Loka je v predavalnici Osnovne šole Škofja Loka - Mesto pripravilo srečanje z Lojzetom Peterletom, z naslovom Kaj vemo o Evropski uniji. - v Kulturnem domu v Železnikih so predstavili monografijo dr. Vide Košmelj, Železniki skozi čas. 19. maja - v Športni dvorani v Železnikih je bila javna tribuna na temo Razvoj turizma v občini Železniki. 23. maja - v Osnovni šoli Cvetka Golarja v Frankovem naselju je bil slovesen zaključek projekta Sonček - predstavitev oseb s posebnimi potrebami. 24. maja - Območno združenje borcev in udeležencev NOV Škofja Loka in Občinski odbor ZB NOV Železniki sta v restavraciji Lušina na Češnjici pripravila pogovor z zgodovinarjem dr. Božom Repetom na temo Kakšno mesto ima NOB v zgodovinskem spominu Slovencev. 26. maja - Atelje Clobb je na Mestnem trgu pripravil celodnevno prireditev, z naslovom Mestni trg v barvah. Pripravili so likovno in fotografsko razstavo mladih neuveljavljenih umetnikov, videoinstalacijo, predstavo sodobnega plesa, likovne delavnice, igrali so ulični glasbeniki, najmlajše je zabaval klovn, zvečer je bila ulična predstava Malega princa, modna revija Street Fashion, za konec je bil še koncert skupine Gal in galeristi. - na Lubniku so se srečali planinci - Lubnikarji, ki že 32 let gojijo ljubiteljsko hojo na Lubnik. Nad 480 Lubnikarjev je v jubilejnem letu izpolnilo normo 15 pohodov na Lubnik. Kulturni program so izvedli Lubnikarji in Kamniški koledniki. 27. maja - v Davči je Turistično društvo v prostorih nekdanje trgovine odprlo etnografski muzej, ki so ga uredili s pomočjo evropskega denarja. Muzej je posvečen predvsem predelavi lanu. 2. junija - na dvorišču Boncljeve hiše na Plavžu v Železnikih je potekal četrti večjezični literarni maraton Mavrica neba. Ob tej priložnosti je pesnica Neža Maurer predstavila svojo najnovejšo pesniško zbirko, z naslovom Raj. - na Blegošu so se srečali najstarejši člani loškega Planinskega društva, hkrati je bilo tudi 1. srečanje Blegoških korenin po vzoru Kluba Lubnikarjev. Že prvo leto sta 202 pohodnika izpolnila normo 15 vzponov na vrh Blegoša. 6. junija - v kapeli na Loškem gradu je bil zaključni koncert učencev posameznih oddelkov, kitarskega in godalnega orkestra ter skupine tolkal Glasbene šole Škofja Loka. Nagrajencem na regijskih in državnih tekmo- vanjih so podelili pohvale in nagrade. - v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu so odprli razstavo izdelkov in del dijakov Srednje lesarske šole Škofja Loka. Razstavljenih je bilo več kot dvajset izdelkov. 8. junija - na Mestnem trgu je bil 7. večer sloven- skih viž v narečju, ki ga je organiziral Radio Sora. V tekmovalnem delu se je pomerilo dvanajst narodnozabavnih ansamblov. Po glasovanju občinstva je zmagal ansambel Poljanski koledniki, s skladbo Košna u snežjet. - v Galeriji Loškega muzeja je Loški muzej odprl razstavo Plečnik na Loškem, ob 50-letnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika. Razstavo, ki so jo pripravili sodelavci Loškega muzeja, je oblikovala Jasna Vastl, katalog sta oblikovala Miljenko in Maja Licul. V njem so prispevki o arhitektu Plečniku izpod peresa Jane Mlakar, Damjana Prelovška, Svetka Kobala, Toneta Mlakarja in Franceta Štukla. Razstavo je odprl dr. Damjan Prelovšek, direktor Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. 9. junija - v Škofji Loki se je končal peti Teden podeželja na Loškem, ki ga je organizirala Razvojna agencija Sora. Prireditve so se pričele 2. junija s Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov na Mestnem trgu, nato so sledili: pohod po Čebelarski poti mimo Sv. Urbana, kolesarjenje po Loški kolesarski poti na Blegoš, tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov v Gorenji vasi, predavanje dr. Marjana Simčiča, Uravnotežena prehrana - prednosti lokalne samooskrbe. V Žireh so predstavili uresničevanje Programa razvoja podeželja občin na Škofjeloškem v letih 2006 in 2007 oziroma štirih projektov Interreg IIIA za razvoj podeželja, ustanovili so tudi Lokalno akcijsko skupino za razvoj podeželja na škofjeloškem območju. - v Škofji Loki in Ljubljani je od 6. do 9. junija potekala 11. evropska konferenca o rehabilitaciji in politiki do drog (EFTC) v organizaciji EFTC in društva Projekt Človek. Regionalna konferenca je bila v Škofji Loki, udeleženci so obiskali tudi Sopotnico, kjer deluje Terapevtska skupnost Sopotnica. - pet gorenjskih mest, med njimi tudi Škofja Loka, sodeluje v projektu Sejem bil je živ, ki ga sofinancira norveški finančni mehanizem. V Škofji Loki je bila organizirana delavnica, na kateri so si norveški mentorji seznanili, kako pri nas projekt poteka, na primeru norveškega mesta Rena so gostje prikazali vzporednice in možnosti, kako tudi Škofji Loki vrniti življenje v staro mestno jedro. Po tem projektu v Škofji Loki obnavljajo Sokolski dom za potrebe večnamenske kulturne dvorane, ki bo namenjena koncertom, seminarjem, posvetom, konferencam, razstavam in srečanjem. - v športni dvorani v Železnikih je bila osrednja prireditev v počastitev stoletnice Čipkarske šole v Železnikih. Ta je neprekinjeno delovala do leta 1960, obudili so jo leta 1994. 13. junija - v Kristalni dvorani na Mestnem trgu je bil dobrodelni koncert Mešanega pevskega zbora Gimnazije Škofja Loka. Posvetili so ga dobrodelnim aktivno stim Društva G audeamus, ki na šoli deluje kot samostojno dobrodelno društvo za pomoč dijakom v socialni stiski. 14. junija - od 5. do 14. junija je v Škofji Loki potekal Teden obrti in podjetništva na Loškem, v organizaciji Območne obrtne zbornice Škofja Loka, Gospodarske zbornice Slovenije - območne zbornice za Gorenjsko in Razvojne agencije Sora. Organizirali so predstavitev Možnosti izobraževanja in zaposlovanja v obrti, delavnico o Finančnih spodbudah za podjetnike, na Mestnem trgu so potekali praktični prikazi obrti, 10. športne igre obrtnikov Slovenije in okrogla miza Podjetniške priložnosti. 15. junija - Kulturno društvo Loški oder in Teater Frnikula sta v gledališču na Spodnjem trgu pripravila krstno uprizoritev predstave Martine Šiler, Reykjavik, v režiji Mihe Kalana. S to predstavo so 16. junija gostovali na Dobu. 16. junija - v okviru Poletne muzejske noči je Loški muzej Škofja Loka pripravil muzejski koncert revijskega orkestra Divertimento na dvorišču Loškega gradu. Ob tej priložnosti je bil prost vstop v muzejske zbirke in javno vodstvo v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu. 17. junija - v Uršulinski cerkvi v Škofji Loki je bil letni koncert z orkestrom in solisti komornega pevskega zbora Aeternum. 19. junija - v Galeriji Krvina v Gorenji vasi so odprli likovno razstavo ljubiteljskega slikarja Janeza Jana iz Jarčje doline pri Žireh, staroste žirovskih slikarjev samorastnikov. Razstavo je odprl Miran Potrč, poslanec Državnega zbora, o umetniku in njegovem delu je govoril Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja Škofja Loka. 21. junija - ob žirovskem občinskem prazniku je bil v cerkvi sv. Ane na Ledinici pri Žireh koncert Kvarteta kljunastih flavt, z gostoma Cvetom Kobalom na flavti in Damjanom Stanešičem na kitari. - v dvorani Loškega odra je bila zaključna prireditev Vrtca Škofja Loka. LDS Vrtec Škofja Loka je pripravil igrico Janeza Bitenca,Pikapolonica in Pika. 22. junija - Planinsko društvo Škofja Loka je ob svoji stoletnici in ob občinskem prazniku na Mestnem trgu pripravilo Večer planinskih pesmi. Mešani pevski zbor Lubnik, Moški lovski pevski zbor, Moški pevski zbor Loških tovarn hladilnikov, Gorenjevaški oktet in Logaški oktet so nad 300 zbranim na Mestnem trgu prepevali planinske in druge pesmi. Lepo izveden program sta popestrila z nagovori tudi župan občine Igor Draksler in predsednik PD Jože Stanonik. 23. junija - osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti s kresovanjem je bila pred plavžem v Železnikih. - v župnijski cerkvi sv. Martina v Žireh je bil v okviru 6. poletnega orgelskega ciklusa komorni koncert tria Seraphim. - že sedmo leto zapored na Godešiču na kresni večer pripravijo kulturno prireditev Večer na vasi. Slavnostni govorniki na prireditvi, ki jo prirejajo tudi v počastitev dneva državnosti, so bili minister za obrambo Karl Erjavec, loški župan Igor Draksler in predstavnik Sveta KS Godešič Ciril Golar. Na večeru so predstavili knjigo Godešič ob tisočletju, v kulturnem programu so sodelovali vokalna skupina Trio kvartet, tamburaška skupina Bisernica in pritr-kovalci. - na turistični kmetiji Ljubica, po domače Pr' Brdarju, na Vinharjih v Poljanski dolini je Združenje turističnih kmetij, skupaj s Slovensko turistično organizacijo, predstavilo šesti katalog slovenskih turističnih kmetij, natisnjen v petih jezikih. Domača turistična kmetija je ob tej priliki od Kmetijsko gozdarske zbornice prejelo znak za specializirano ponudbo za otroke brez spremstva staršev. 24. junija - ob občinskem prazniku Občine Žiri je bila slavnostna seja žirovskega občinskega sveta, s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim občanom. Častni občan je postal slikar in pisatelj Jože Peternelj Mausar, priznanja so dobili Marica Albreht, Viki Žakelj in Društvo žirov-skih tabornikov - Rod zelenega žirka. Posebna priznanja župana Bojana Starmana so prejeli Peter Naglič, Rado Jan, Adolf Križnar in Alfonz Zajec. - v športnem parku Rovn v Selcah se je zaključilo praznovanje 110 letnice PGD Selca. Ob tej priliki so razvili nov prapor društva in podelili odlikovanja članom za dolgoletno sodelovanje. PGD Selca je prejel iz rok poveljnika Gasilske zveze Slovenije bronasto plaketo gasilske zveze. 27. junija - na gradu Podsreda v Kozjanskem parku so odprli projekt Emina romarska pot, ki je speljana preko Avstrije in Slovenije. Na Škofjeloškem gre pot od Žirov do Javorij, v Škofjo Loko in Crngrob, v Sušo in Sorico. Organizacijo na Loškem je prevzel LTO Blegoš, ki je spomladi že zaključil Projekt pre-komejnega trženja kulturnega turizma, v katerega je, poleg loškega, vključena še južnokoro-ška kulturna ponudba. - Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka je v Mali galeriji Občine Škofja Loka na Mestnem trgu odprlo filatelistično razstavo ob 70-letnici Muzejskega društva Škofja Loka. 28. junija - v Galeriji Ivana Groharja je Združenje umetnikov Škofja Loka odprlo razstavo likovnih del, ki so nastala na 11. koloniji Iveta Šubica v Poljanah. Skupna tema ustvarjalcev na koloniji je bila slika Iveta Šubica, Mrtva ptica, iz leta 1956. Ob otvoritvi je društvo podelilo tudi Groharjevo štipendijo, ki jo je za leto 2007 prejel avtor stripov Iztok Sitar iz Poljan. - v Škofji Loki so ob občinskem prazniku odprli obnovljeni cestni odsek Podlubnik-Klančar. Odsek je zgrajen s pločniki, dvema semaforizi-ranima križiščema, kolesarsko stezo in novim dovozom do blagovnice. 29. junija - na Loškem gradu je bila ob občinskem prazniku slavnostna akademija, na kateri so podelili priznanja Občine Škofja Loka za leto 2007. Zlati grb je prejel Franc Šifrar za uspehe na področju obrti in podjetništva, srebrni grb Planinsko društvo Škofja Loka ob stoti obletnici ustanovitve, bronaste grbe so prejeli Blaž Jesenko za delo v krajevni skupnosti Trata, Jani Klemenčič za zasluge pri uspehu loškega rokometa in Anton Hafner za trud pri prenovi Kristalne dvorane v Sokolskem domu. - v žirovskem prenovljenem muzeju so predstavili projekt Pozdravljeni, ljubitelji utrdb. Zbirka prikazuje življenje na Žirovskem med obema vojnama v času Rupnikove linije. 30. junija - v Športni dvorani v Železnikih je bila slavnostna akademija ob občinskem prazniku, letos je bil posebej posvečen 90-letnici smrti rojaka Janeza Evangelista Kreka, stoletnici Planinskega društva za Selško dolino, 110-letnici PGD Selca in stoletnici čipkarske šole v Železnikih. Na akademiji je postal častni občan dr. Jože Možgan, plaketi občine sta prejeli PGD Selca in PD za Selško dolino Železniki, priznanja občine so prejeli Stanislav Koblar, Marjan Kalan ter PGD Davča. 7. julija - Razvojna agencija Sora je na Mestnem trgu v Škofji Loki pripravila tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca: kruh iz krušne peči, mlečne izdelke, jušne rezance, med, dražgoške kruhke, čipke ter druge izdelke domače in umetne obrti. 10. julija - predstavniki borčevskega združenja ANPI iz Gorice so skupaj s predstavniki loške borčevske organizacije obiskali garibaldinska spomenika na Rovtu in pri Sv. Lenartu v Selški dolini; italijanski borci so tu sodelovali v zadnji ofenzivi na Gorenjskem. 12. julija - na seji občinskega sveta v Škofji Loki so razglasili osemnajst cerkva v loški občini za kulturni spomenik lokalnega pomena, za pet cerkva pa so pričeli postopek za njihovo umestitev v register kulturnih spomenikov nacionalnega pomena. To so cerkve v Bodovljah, Logu, Sopotnici in Stari Loki. 14. julija - v Novi Oselici so se v soboto zbrali številni Janezi iz vse Slovenije, na svojem že 20. srečanju, v nedeljo pa je Turistično društvo Sovodenj organiziralo še Praznik koscev s pokošnico, z igro o življenju na vasi, z naslovom Novorojenec pri hiši. 21. julija - v okviru sobotnih promenad na Mestnem trgu je nastopila pevka iz Poljanske doline Neisha. 22. julija - v Železnikih so se zaključili že 45. Čipkarski dnevi. Letošnja novost so bila s čipkami okrašena okna v starem delu mesta. Pred muzejem je v nedeljo potekala predstavitev domačih obrti in kulinarike, tradicionalno tekmovanje klekljaric in klekljarjev, v osnovni šoli pa občni zbor Združenja slovenskih klekljaric. Domače kulturno društvo Scena je v Egrovem vrtu uprizorilo ljubezensko dramo Al' je bol'š žebljar al' tovornik?, avtorja Jožeta Tavčarja. 28. julija - v okviru sobotnih promenad na Mestnem trgu so nastopili Uroš Perič&Trio. 29. julija - Turistično društvo Žirovski vrh je že desetič pripravilo etnografsko prireditev Praznik žetve. Prikazali so žetev ovsa po starem, skupaj z žanjicami, glasbo, malico, po žetvi pa so prikazali tudi mlatenje žita s cepci in geplom. Predstavili so tudi knjigo Cilke Štucin Življenjska zgodba kmetice iz Žirovskega Vrha. - Konec meseca julija so v družbi za proizvodnjo elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Domel Železniki začeli proizvodnjo v novi dvorani, ki so jo zgradili na mestu nekdanje zanimive okrogle proizvodnje dvorane. Nova dvorana omogoča postavitev sodobne proizvodnje. Družba je postala pomemben dobavitelj tudi za avtomobilsko industrijo, v prihodnosti pa stavijo na gorilne celice. - Društvo prijateljev mladine Škofja Loka je, v sodelovanju z Loškim muzejem in Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka, že 13. leto zapored pripravilo julijski počitniški program Hura, prosti čas, pod naslovom Dobimo se ob pol desetih. 5. avgusta - Turistično društvo Stari vrh je pripravilo tradicionalno etnografsko prireditev Dan oglarjev. Kopo na Grebljici so prižgali že v soboto, večer je popestrila skupina Maas buben iz Belgije. V nedeljo so prikazali stare in že skoraj pozabljene običaje hribovskih kmetij, kot so spravilo lesa, priprava drv za kopo, postavljanje kope in na koncu še uporabo oglja. V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina ter ljudski pevci in godci. - Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka je na Sv. Ožboltu nad Škofjo Loko pripravilo sema-nji dan, ki se je pričel z mašo, nadaljeval pa z 11. srečanjem ljudskih pevcev in godcev, ponudili so domače krofe, jedi na žaru in pijačo. Zabaval jih je ansambel Rožmarin. 8. avgusta - Društvo podeželskih žena Blegoš in škofjeloška kmetijska svetovalna služba sta priredila pri koči na Blegošu 30. srečanje podeželskih žena. V kulturnem programu so nastopili Folklorna skupina Javorje, harmonikar Peter Debeljak, Bogdan Žontar v vlogi graničarja in Poljanski koledniki. 15. avgusta - v Podlubniku so blagoslovili kapelico Marijin hramček, ki so jo zaradi rekonstrukcije ceste morali prestaviti s starološke na podlubniško stran selške vpadnice v Škofjo Loko. 19. avgusta - Turistično društvo Davča je pripravilo tradicionalno etnografsko prireditev, Dan teric. Prikazali so predelavo lanu od bilke do platna, s pripadajočimi šegami in navadami. 23. avgusta - v Galeriji Ivana Groharja je Loški muzej odprl razstavo likovnih del Pavla Florjančiča z naslovom Živožitja. V kulturnem programu je nastopila pesnica Neža Maurer, ki je napisala pesmi na temo Florjančičevih slik. 25. avgusta - Lions klub Škofja Loka je, v sodelovanju z Rotary klubom na Loškem gradu, priredil dobrodelni koncert za pomoč najbolj potrebnim socialne pomoči v občini Škofja Loka. Nastopili so tenorist Janez Lotrič, sopra-nistka Vera Mlejnik in orkester Simfonika z Vrhnike, pod vodstvom dirigenta Marka Fabiana. - Lions klub Velenje je Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, krajevnima enotama Gorenja vas in Poljane, poklonil več kot 700 knjig slovenskih in tujih avtorjev. - v okviru sobotnih promenad na Mestnem trgu je na jazz večeru nastopil Grašič&Boško Petrovič quartet. 27. avgusta - od 20. do 27. avgusta je bila v Škofji Loki 3. mednarodna poletna šola Loca Musica. Pri priznanih mentorjih se je izpopolnjevalo 48 mladih glasbenikov. Na otvoritvenem koncertu 20. avgusta so se v Kristalni dvorani na Mestnem trgu predstavili mentorji in dobitniki lanskih nagrad Loca Musica. V tem času so se udeleženci poletne šole spoznali tudi z Grindeajnino tehniko sproščanja in s skrivnostmi crngrobskih orgel. Ob koncu so bili trije zaključni koncerti v Kristalni dvorani in kapeli Loškega gradu. 29. avgusta - stranka SLS je v okviru predtabor-skih srečanj na Gorenjskem v Kašči v Škofji Loki pripravila že drugo okroglo mizo o cestah, tokrat so predstavili četrto razvojno os, ki predvideva povezavo zgornje Savske in zgornje Soške doline, Tolminskega, Cerkljanskega, Poljanske doline in preko loške obvoznice povezavo z Medvodami in Ljubljano. Načrte so predstavili ministra Janez Podobnik in Janez Božič, Vili Žavrlan z direkcije za državne ceste in župana Škofje Loke Igor Draksler ter Železnikov Mihael Prevc. 31. avgusta - Na Mestnem trgu so končali s prenovo znamenite Homanove hiše. Dela, ki so potekala od meseca aprila pod nadzorom republiškega zavoda za spomeniško varstvo, so stala 66 000 evrov, od tega jih je 27 000 prispevala država. 1. septembra - v novo šolsko leto so v Poljanah vstopili z novo športno dvorano, ki bo poleg šolski mladini, namenjena tudi drugim občanom. Poleg dvorane je osnovna šola pridobila še zunanje rokometno igrišče, tri tartanske steze in tribune. 13. septembra - v kapeli Loškega gradu je bil koncert glasbene skupine Dom-Gymnasiums iz Freisinga, ki goji glasbo iz zakladnice ljudskega izročila Bavarske. 18. septembra - Selško dolino, še zlasti Železnike, delno tudi Škofjo Loko so prizadejale katastrofalne poplave, kakršne tamkajšnji ljudje ne pomnijo. V Železnikih je narasla voda zahtevala tri smrtne žrtve. Pri odpravljanju posledic je pomagala vsa Slovenija, pri čiščenju Železnikov je sodelovalo več kot tri tisoč gasilcev, pripadnikov civilne zaščite in prostovoljcev. Po prvih ocenah je bilo na cestah za 25 milijonov evrov škode, na objektih za deset milijonov, škode na vodovodu je bilo tri milijone, 43 milijonov evrov pa na vodotokih. Dvesto objektov je bilo v celoti ali delno uničenih, dvajset gospodinjstev je ostalo brez vsega. Veliko škode je nastalo v industrijski proizvodnji, ki je za nekaj časa obstala. Odneslo in uničilo je več kot sto osebnih avtomobilov. Davča je bila še dolgo odrezana od sveta, povezavo s svetom je imela preko Poljanske doline. V Škofji Loki je poplavilo šolska poslopja v Podlubniku, hiše v Vincarjah, Fužinskem predmestju in na Sorški cesti. Poleg ministrov slovenske vlade je 27. septembra obiskalo prizadete kraje trinajst veleposlanikov tujih držav v Sloveniji in se seznanilo s posledicami katastrofalnih poplav. 21. septembra - v Galeriji muzeja v Železnikih je muzejsko društvo odprlo prvo samostojno razstavo slikarskih del domačinke Frančiške Kavčič, z naslovom Podobe. 25. septembra - v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka so odprli razstavo cvetličnih aranžmajev udeleženk študijskega krožka Cvetje -veselje in lepota ustvarjanja. 27. septembra - v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je Loški muzej ob dopolnjeni razstavi Plečnik na Loškem pripravil predavanje dr. Damjana Prelovška o Jožetu Plečniku, največjem slovenskem arhitektu 20. stoletja. 29. septembra - v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki je bil koncert baročne orgelske glasbe Milka Bizjaka. - ob koncu septembra so odprli Loško učno pot. Speljana je krožno na poti proti Lubniku, na njej pa lahko sprehajalci spoznajo drevesne vrste, lesne gobe, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Nastala je s sodelovanjem Osnovne šole Ivana Groharja, Srednje lesarske šole, Planinskega društva, Gobarskega društva iz Škofje Loke in Zavoda za gozdove v Kranju. - v septembru so se začela obnovitvena dela na severovzhodnem stolpu loškega gradu, z odprtjem starega vhoda in obnovo klančine do tega vhoda. Že v decembru 2006 je bila končana obnova dvoriščne fasade. Obnovo gradu sofinancirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Škofja Loka. - Loški muzej Škofja Loka je v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu odprl fotografsko razstavo Edi Šelhaus in Škofja Loka. Avtor, loški rojak Edi Šelhaus, je razstavo posvetil svoji mami Julijani, fotografinji in lastnici Fotoateljeja Šelhaus v Škofji Loki. 4. oktobra - ansambel Loškega odra je pripravil premiero igre Michaela Frayna, Hrup za odrom, v režiji Matije Milčinskega. V oktobru so predstavo ponovili še osemkrat. - v Železnikih so odprli informacijsko pisarno ministrstva za okolje in prostor, namenjena vsem območjem, ki jih je prizadelo septembrsko neurje. Pisarna je pomagala pri sanaciji po ujmi, obnovi javne infrastrukture ter izdelavi elaboratov, ki so bili nujni za pridobitev sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. 6. oktobra - v starološki župnijski cerkvi je bil dobrodelni koncert za pomoč ljudem, ki so jih prizadele katastrofalne poplave v Železnikih. Na koncertu Domači za domače so nastopili tenorist Janez Lotrič, ob spremljavi Toneta Potočnika, Darja Švajger, ob spremljavi pianista Jake Puciharja, in Slovenski oktet. 11. oktobra - Ljudsko ljubiteljsko gledališče Stara Loka je pripravilo predstavo zgodovinske igre Janeza Veidra, Umorjeni škof. Predstava, ki govori o umorjenem freisinškem škofu Konradu V. leta 1412 na Loškem gradu, je bila v novi Jurijevi dvorani v Stari Loki. Druge predstave so bile še 12., 13., 18., 19. in 20. oktobra. - nizozemska ministrica za kmetijstvo Geritje Verbung si je v spremstvu državne sekretarke ministrstva za kmetijstvo Branke Tome ogledala Ingličevo kmetijo v Srednji vasi pri Poljanah, na kateri obdelujejo 17 hektarjev lastnih in najetih zemljišč, redijo 35 govedi, od tega 19 krav molznic, in imajo 105 000 litrov mlečne kvote. Ukvarjajo se tudi s čebelarstvom. 12. oktobra - Društvo tabornikov Rod zelenega Žirka iz Žirov je s slavnostno prireditvijo in razstavo počastilo petdesetletnico delovanja. - na vrhu Blegoša so se zbrali mladi planinci vseh planinskih krožkov osnovnih šol Ivana Groharja, Cvetka Golarja, Škofja Loka - Mesto in podružnične osnovne šole iz Reteč. Ob koči so izvedli prijeten program. 17. oktobra - na Sredinem večeru Knjižnice Ivana Tavčarja v Kašči na Spodnjem trgu se je Milena Miklavčič pogovarjala s predsednikom Društva pisateljev Slovenije, pisateljem in publicistom Vladom Žabotom. - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka je v Galeriji DPD Svoboda v Žireh pripravila petkov literarno-glasbeni večer, z naslovom Svetloba bolečine - predstavitvijo dveh pesniških zbirk Neže Maurer, Od tebe k meni in Raj. Nastopili so Nadja Strajnar Zadnik, Marija Lebar, Marko Črtalič in Kvartet Trio. - Kino Sora iz Škofje Loke je za letošnje filmsko gledališče, ki je potekalo ob petkovih večerih od 19. oktobra do 14. decembra predvajal naslednje filme: Veter, ki trese ječmen, Petelinji zajtrk, Pevec, Planet terorja, Notranje zadeve, Lak za lase, Sicko, Po poroki in Gospodična. - pri tedniku Kmečki glas so letos že dvajsetič v akciji Živimo s podeželjem podelili nagrade in priznanja najbolje urejenim kmetijam. Med nagrajenimi sta tudi dve iz škofjeloškega območja: družina Pintar iz Zgornje Sorice in družina Tušek iz Rovt v Selški dolini. - v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu so odprli razstavo del, nastalih na Mali Groharjevi koloniji. Že tradicionalne kolonije so se udeležili nadarjeni učenci iz tridesetih slovenskih šol, najboljši so bili nagrajeni. Organizatorja JSKD in Občina Škofja Loka sta letos dodala še prvi likovni sejem mladih. 22. oktobra - v avli občine na Mestnem trgu je Planinsko društvo Škofja Loka odprlo foto razstavo z izletov škofjeloških planincev, avtorjev Irisa Todoroviča in Matjaža Peternelja. Nekaj fotografij sta dodala tudi Slavica Laznik in Jože Stanonik. 23. oktobra - v Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku so odprli fotografsko razstavo Jureta Nastrana o škofjeloških športnikih. 24. oktobra - v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu je bil redni občni zbor Turističnega društva Škofja Loka. - Območna obrtna zbornica Škofja Loka je že tradicionalno slovesno podelila priznanja obrtnikom ob delovnih jubilejih. Podelili so 49 priznanj za desetletno, 16 priznanj za dvajsetletno in 6 priznanj za tridesetletno ukvarjanje z obrtno dejavnostjo. 26. oktobra - ob 100-letnici Planinskega društva Škofja Loka sta bila v Groharjevi galeriji na Mestnem trgu dva dogodka, zlita v enega: Loški muzej je odprl dokumentarno razstavo 100 let Planinskega društva Škofja Loka in predstavitev zbornika z enakim naslovom, ki ga je izdalo loško planinsko društvo. Svoj pomemben prispevek ob odprtju razstave je z nagovorom in voščilom dodal župan Igor Draksler. 27. oktobra - Občina Škofja Loka in komisija za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč sta na pokopališču v Lipici pripravili žalno slovesnost za pobitimi domobranci in njihovimi svojci ob dnevu spomina na mrtve. 30. oktobra - Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka je ob dnevu spomina na mrtve pripravilo žalne slovesnosti: v Dražgošah 28. oktobra, na Hotavljah, v Leskovici, Gorenji vasi in Škofji Loki 29. oktobra, v Železnikih 30. oktobra, na Trebiji, v Poljanah, v Žireh, na Godešiču in pri Sv. Duhu pa 1. novembra. Uredništvo Popravek iz 53. številke V 53. številki Loških razgledov je bil na strani 161 objavljen nemški povzetek članka Bojana Koflerja z naslovom: Soriška pretnerija, novoopisana podvrsta slepega jamskega hrošča s Soriške planine in Ratitovca. Zaradi tiskarskega škrata objavljamo nemški povzetek še enkrat. Zusammenfassung Pretneria latitarsis soriscensis , eine neubeschriebene Unterart des blinden Höhlenkäfers von der Alm Soriška planina und vom Ratitovec Die Umgebung von Škofja Loka, Železniki und Žiri überrascht immer wieder aufs Neue mit Funden für die Wissenschaft, mit neuen Arten und Unterarten der blinden unterirdischen Käferfauna. Der Verfasser berichtet diesesmal über die Beschreibung einer neuen Unterart des blinden Höhlenkäfers der Gattung Pretneria, die in den Höhlen und Schächten auf der Alm Sorška planina und des Ratitovec siedelt. Nach der Soriška planina, ihrem ersten bekannten Fundort wurde die neue Unterart der Pretneria Pretneria latitarsis soriscensis genannt. Bislang sind 6 Fundorte in einer Seehöhe von 1300 bis 1500 m bekannt. Es handelt sich stets um Höhlen und Schächte in kalten tiefen Dolinen an den Nordhängen des Ratitovec und der Sorška planina. In der Regel wurde die Unterart in Fallen schon wenige Meter vom Eingang, am liebsten auf Flecken aus schmelzendem Schnee und Eis gefunden. Niemals aber in den Höhlen und Schächten an der Südseite der Sorška planina. (Skofga Loka 14*17) Racio jacta cutn domino Frengnano' etc., capitaneo in Faakh' de atino eh XXX\ if, qiu expiravit Georii de anno etc. XXXI llf et est jacta Wienne1 fin quarta antefestum sancti Pangracü [7. maj] anno etc. XXXVIlf. OBJAVE VIROV [24. 4. 1437— 24. 4.1438] Remanent domini Frishigensis4 de anno etc. XXXVIo. Primo in denariis »< 168' 2 / 43. Tritíci mod. 134 per/ 60 mod., faát m 50/ 40. Siliginis mod. 222% messel 2 qr. IV2 per/48 mod., facit tu 67 minus/ 6. Avene mod. 1360 qr. 1% por/ 24 mod., facit m 204/ 9. Milii mod. 41lA messel 2 per/ 36 mod., facit m 9/ 66. Ordei mod. 2H per/ 28 mod., facit/ 70. Mixture mod. 13 per/ 32, facit m Th/16. f Summa bladi facit m 333' i/ 35. d 168 50 66 204 9 2 123 40 154 9 66 70 333 115 Summa remaneneie in den(ariis) et blado predicto facit m 502/ 78, m 7$ Matjaž Bizjak 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. del - v Obračuni gospostva Skorja Loka 1437-1439 BayHStA, HL Freising 70, fol. 71'. KODEKS BayHStA, HL Freising 70 Obračuni gospostva Škofja Loka 1437-1448 [24. 4.1437 — 24. 4.1438] (Škofija Loka 1437) foL 7 Rado jacta cum domino Frengnano1 etc., capitaneo in Laakb,2 de anno etc. XXXVlf, qui expiravit Georii de anno etc. XKXVUf et est jacta Wienne3 jeria quarta ante jestum sancti Pangnua [7. maj] anno etc. XXXVIlf. 10 Remanent domini Frisingensis4 de anno etc. xxxvr°. f Primo in denarüs m 16814 / 43. # Tritici mod, 134 per/ 60 mod., facit m 50/ 40. Siliginis mod. 222% messel 2 qr. VA per/48 mod., facit m 67 minus/ 6. Avene mod. 1360 qr. VA per/ 24 mod., facit m 204■/ 9. Milri mod. 41k> messel 2 per/ 36 mod., facit »¿9/66. Ordei mod. 2Vi per/ 28 mod., fecit/ 70. Mixture mod. 13 per/ 32, facit m,2lA/ 16. t Summa bladi facit m 333H/ 35. Sumna remaneneie in den(ariis) et blado predict» facit m 502/ 78. jot. 7' Anno0 etc. XXXVIIo 15 20 25 M d m m 50 40 66 154 204 9 9 66 — TO 2 96 333 115 502 78 30 Pcrccpta census 36 40 Summa facit m 444/ 57 p 9/1. i tu 57 a Von vndersessen ze Lengenueld5/ 100. — 100 Stewra extraneorum m 22614/ 10. m 90 Census camere extraneorum m 83)/ 40. s 40 Pro pullis m/j 5. 5 — Von grewtten m 1. i — De decimis m45'/2/51/15. is 45 m Pro agnis et edis hoc anno ultra expenses et ius officialis 155 lemper, 20 lemper per/ 12 vnd 135b> temper per/11%, a) prvotno 9; adnji i v številki ^radiran, tretji podaljšan. — >>) orig. 83, kar je očitna napaka (o tem Blatnik, Urbarji jreisinške škofije, str. 280, op. c). 1 Fngnan detla Scala (mit der Leiter), bratjhisinškega škofa Nikodma, v ktih 1431-1440 oskrbnik loškega gospostva, cf. UrbarjifreisinŠke škofije, str. 279. 2 Škojja Loko. J Dunaj. A Ni ko- de/» della Scala (von der Lciter), jrtisinški škof v letih 1422—1443. 5 Dotje. // ll 7i 17 482 3 100 S 80 11 — 40 — 2 — 1 — 29 28 11 1SB 23 140 3 12 — 11a m 40 170 m uoo 94 9* Ep ise 1603 12 9' muU 143,5 — 26,5 — 5 — 175 — facit m\V*>Jíl. Poklon hoc anno non datar nisi anno tercio. Plochpfenning m 2L/aß 6. Pro scapulis dominus recepit pro domo. Fronpherd hoc anno 116 per/ 24, facit m 17/ 48. Sterbrecht hoc anno m 3/ ] 00. Kaufrecht m SVi. Vell vnd wénndelhoc anno mll. Stewra civitatis m 40. De walneo3 m 2. Census camere ciuitatis m 1. De tabernis m 29/ 28. De pogesden camisbriuium m 11/4/ 59. De officiis m 23¥2/ 60. De colonis ecclesie m 3/ 12. De paruo censu in cinitate/ 116. De swaigis m 206/ 40. De iudicio et muta /170. f Summa den(ariorum) perceptorum facit m mille 100/ 94 p 9/186. f Summa perceptorum omnium vnacum remanencia, denariis etblado facit m 1603/12 / 9/186. Percepta tritici De affictibus mod. 143%. De decimis mod. 26%. De molendinis mod. 5. Summa tritici mod. 175. 10 20 25 fd 8 30 Exposita tritici 27 — Dem vicari mod. 27. 3 — Abgcngb> officialibus tritici mod. 3. 3 — De decimis mod. 3. 2 Deperit propter mures 2. 40 ") X v 11 (XI) popravljen V. — orig. aggeng! 1 Pravilno 11 m, 32,5/ 2 Pravilno 17 m 64/, ŠkojjeloSko kopaliSf, gl zgoraj, str, 39, op. 4 Ob upoštevanju gornjih popravkov %naša pravilen rezultat 186 gU 1100 m 136/3/>. 5 Ob upoštevanju gornjih popravkov ^naŠapravilen rezultat 186 M 1603 m 54/3/t. 10 20 fol.. 30 35 40 83 m,m 35 — = 140 253 6,25 39,5 1 5 2BH 4ß5 20 32 — 3,5 — 9 — 2,5 — 3 — Summa der abgeng mod. 35. Et sic remanet tritici mod. 140. Percepta siliginis De affictibus mod. 253 messel 4 qr. VA. De decimis mod. 3914 messel 1. De molendinis mod, 5. Summa siliginis mod. 298 messel 2 qr. VA. Exposita siliginis Dem vicaii mod. 20. Den fronern per totum annum mod. 32. Den semern gen Triest1 vnd mit rayfal widerumb gen Welcz2 mod. 3lA. Abgeng officialibus mod. 9. De decimis mod. 2V4. Deperit propter mures mod. 3. Summa expositorum cum abgeng mod. 70. Remanent siliginis mod. 228 messel 2 qr. 1/4. Percepta millii De affictibus mod. '/a. De decimis mod. 53 Vá messel 2. Summa mülii mod. 54 messel 2. Exposita milii Dem vicari mod. XA. Abgeng in decimis mod. 2. Deperit propter mures mod. 1. Summa expositorum mod. 12 lA. Remanent milii mod. 41 Va messel 2. Percepta mixture Mod. 53. Dauon geent ab vier wachtern vnd dem torwêrtel mod. 40. 70 — -228 2 0,5 — 13¿ S 54 4,25 9,5 — 2 — 1 — 12,5 — 41,5 2 53 — 40 — 1 Trst. 1 Oberwöfy sede^freisinšktgu gospostva m Zgornjem Štajerskem. mutt mesa/i. 13 — Remanent mixture mod. 13. Percepta ordei 2,5 — Mod. 2!4. Percepta avene 1252 2,25 270.5 — 1522,5 %25 De affictibus mod. 1252 qr. l'A. De decimis mod. 270Vi. Summa avene mod. 1522'/s qr. VA. 10 r, — 15 — 12 — 69 — g — 100 — =1412,5 2,25 ¿M m d 300 6 6 3 12 24 7 24 3 40 40 24 70 100 50 (5 s) Exposita avene Den semern gen Triest1 vnd gen Welcz3 mit rayfal mod. 6. Abgeng officialibus mod. 15. Den swaigern mod. 12. In decimis mod. 69. Deperit propter mures mod. 8. Summa expositorum vnacum abgeng mod. 110. Remanent avene mod. 1412% qr. VA. Exposita denariorum Item meinem herra von Peni3 m 300. Item 40 fronphérd per/ 24, facit m 6. Dem Schreiber m 6. Dem tagwachter m 3/40. Vier Wächtern vnd dem torwertel, yedem m 2/40, facit m 11/40. Item allen 24/ für santJörgen ganss. Item 12 m/t gen Görtschach.4 Item 24 m/> gen Wilden!akli5 ze purkhut. Item 7 »iß den Wächtern daselbs. Item 24 mfi auf den turn"3 zu pürkhüt. Dem vicari 50 lemper per/ 11, facit m 3/ 70. Item 50 hünr per/ 2, facitJA 00. Item 50 zechling har per/ 1, facit/ 50. Den madern in anger /»/2/20 für kes, siliginis mod. 5. Das beczalt mein herr von Pern3 darumb, daz er das hew nimpt. 15 20 fol. 9 30 35 40 1 Trst. 1 Obenrnk^ glej zgoraj, str. 83, op. 2. 1 T 'erona; mišljenje loški oskrbnik Pregnan ve- rimski rvdbine dells Scala, gl. str. 81, op. 1. 4 Goriiane. 5 S t,m «mri naA T uhmhnm <> : stolp na Krandju. d 20 25 M 'r m 35 40 Item 2 m zerung auf die kirchteg zebehütten. Zerung zu der raittung mß 4or. f Summa purkhut gelt, wachterlon, dem vica-ri, zerung auf die kirehtig vnd zu der raittung faeit m 404/ 4. Potenlon Item 60 // dem Marin, der 2 hebich gen Gorcz1 getragen hat. Item Vi m aber dem Marin mit meins herrn von Freysingen2 vnd graf Vlr(eich)3 brieuen zu graf Pridreichen4 gen GÜP von der Lengenuelder6 wegen. Item 66ß dem Seybot zu dem Apheltrer7 gen Klingenuels8 von meins herrn von Freysingen2 vnd seins goczhaus wegen. Item 50 ß dem Negude gen Ciliä zu graf Fridreichen4 vmb ain antwurtt dem Stokharner9 gen Weissenuels10 von der Lengenuelder6 wegen, daz die sach alle in güt bes-tee vncz auf sant Jörgen tag [24. (fr.] nachstkomend. Item 1/2 r» dem pre(dicto) Marin gen Wienn11 nach hern Brunori13 löbleicher gedeehtnuss abgang. Item 10 /> ainem schuler zu dem Apheltrer7 von des gelts wegen des bestannds Klingenuels.8 Item 40 ß dem boten von Welcz,13 der brief von meinem herrn von Freysing2 bracht hat, die er von Ofen14 geschieht hat purificacionis Marie ¡2.ßhJ. Item V2 m dem Marin an die Kr§pin1B mit graf VWeichP brief, den Peter Mayr von Ofen14 bracht hat. Summa potenlon facit m 4 minus /f 14. Zerung Von erst 62 \ß dem Fridreichen von Stain16 gen Cili5 von der Lengenuelder 6 wegen vmb die swein vnd haltung, das auf sant Michels tag [29. sep.J nachstuergangen an bestanden ist. 2 — ä — 404 — 66 — 50 — 40 3 146 — 62 1 Gorica. 1 Freisinski fkof Ntkodetti, gl. str. 81, op. 3. 5 GrvflJlrik II. Celski, 4 Grof Friderik IL Celjski 5 Celje. 6 Podhšpiki na Doijem. 1 KonradApfaltnr, v letih 1437-1439 zakupnik klmvSktga gospostva, pospejS de^elnokne^ji oskrbnik «a Gambirku, tf. Matja^ Bizjak, Ratio peta est, Thesaums mmoriae. Dissertationes 2, Ljubljana 2003, str. 142, op. 140. 51 Klevev '' Pripadnik plemiške rodbine Stockborn (Stockern, pri Hortiti v Spodnji Avstriji). 10 Grad Bela Peč nad Kanalsko dolino. 11 Dunaj. 12 Brttnoro della Scala (nor: der Leiter), brat škoja Nikode/na. 11 Obcni/iil^ glej zgoraj, str. 81, op. 2. u Pefta. 15 Krapina. 16 Friderik Kamniški. // — SO 40 26 — S 2 — i — — ca 12 as" Item V2 m dem maister gen Montpreis1 zu grafa) Frid-(reich)2 mit hern Brunorien3 seligen brieuen 7 tag. Item 2 Vs n, hern Hannsen kaplan, da er meim herra von Freysiiigen4 300 yM gen WiennB gefurt hat nach Michaelis ¡29. stpj. Item 2 m vnd 40/ dem Peter Mayr gen Wienn5 zu meim herrn von Freysing,4 Item 1 m 26/dem Frid(reichen) von Stain6 vnd dem richter selb dritten, zu vier maln gen Laybach7 von der herschaft notdurft wegen. Item 8 /dem Mayr gen Laybach7 mit meins herrn antwu-rtt zu dem verweser, als er in aber hiet eruordert zu dem Newstetel.8 Item 2 ot, die Jörg selb fumfter vncz gen Villach9 gever-czert hat, da er 200 phunt (/zu dem Johannes von Laakh10 geantwurtt hat vor vasnaeht [25.ßk]. Item 3 m dem Peter Mayr, der an derselben rays zu meinem herrn von Freysing4 gen Wienn5 vnd gen Ofen11 geriten hat. Item 12 / die Jorg vnd Peter Mayr gen Pilchgrecz1^ ver-czert habent zu dem Krgwssen von ettleiher meins herrn lewt wegen. Item Fridr(eich) von Stain6 vnd der Andre gen Stain13 zu dem LambergerH von des Klabutser wegen vnd aber gen Krainbürg15 zu Kaspar16 von der rabat wegen habent verczert 65/ Summa der zerung facit m 12H/ 8. 15 20 25 Rayfal 30 26 — 1 1141' Item 10 sem rayfal meim herrn von Frey sing4 gen Wienn,6 die habent genomen mit semerrechten vnd allen sachen 26 mß mit der zerung V» m/> dem Hoker, der den wein bracht hat. Item 11 pherden, yedem 24/ für die fron gen Triest,18 facit /»1/114. a) g in t popravljena m. 1 Planina pri Sevnici. 2 Grof Friderik II. Celjski. 3 Brunoro della Scala, gl. str. 85, op. 12. 4 Fmsinški škof Hiknde.m, gl. str. 81, op. 3. ''Dunaj. Friderik Kamniški. 7 Ljubljana. H Verjetno Novo mesto. '' Beljak. Jane^ Loški (morda po poreklu Škofje Loke), ugledni beljaški meščan, v tem času tudi mestni sodnik, udeležen pri denarnem transferju freisinškega škofa, cf. Josip Žontar, Villach und der Südosten, 900 fahre Villah, Villacb 1960, Str. 462-463. 11 Ptšta. 12 Polhov Gradec. 13 Kamnik. 14 Jakah Lamherger, kaslelan na zgornjem gradu ter de^elski in mestni sodnik v Kamniku, cf. GZL X/54. 15 Kranj. 16 Gašper von Neuhaus, g/, spodaj, str. 96, op. 4. 17 Pravilna vsota %naša 12 m 53JL lf< Trst. 11 Pravilno 1 m 104/:.. Item aufyedes pherd 4ß für kes, facit/i 44. jol. w Item vnd yecleichem 16 brot vnd ain heim habern, facit siliginis'*' mod. 1, avene mod. 2. Item 12 pherden, die den rayfal vnd die leynbat gen Juden-5 bürg1 getragen haben mit dem ledigen pherd, yedem 16 / für kes vnd hew, facit m 1 ß 32. Item aufyedes pherd 32 brot vnd aim 2 heim habem, facit siligmis mod. 2 Vi, avene mod. 4. Item m. 1ß 4Ü dem Marin, der mit dem rayfal gen Wienn2 gegarten ist feria 3. prius Martirii ¡5. mv.]. Item Vi mß prukgrecht vnd wegr(echt). Item dem maier von den lagein ze main 24/ Summa des rayfals vncz gen Welcz5 facit m 32/4, siliginis mod. 3/2, avene mod. 6. Leynbat 10 (¡/fl m d ti mutt s 1 a 2 1 32 s 2,5 a 4 2 40 _ 80 — 24 17 Li? 32 s 3,5 a S 20 25 30 Item von erst 43 eilen per/ 19, facit m 5/ 17. Item 16 eilen minus 2 spannen per/> 20, facit m 2 minusßc) 5. Item aber 32 Krainburger6 eilen per /20 vnd 10 / hoher. facit m, Aß 10. Item aber 8 eilen per/ 20 vnd 1/ hoher, facit m iß 1. Item vmb 2 eilen rupphentuchs zum inpinten 27/ Item vmb strikh 5ß Summa 100 eilen leinbat perß 20, ruphen-tueh vnd strikh, facit m 12/112. Item 10Vi mßvmb 1 centen püchsenpuluer zu den hewsern zu Laakh7 vnd Klingenuels.8 17 155 10 1 27 12 112'' in so 71 110s 35 f Summa potenlon, zerung, rayfei, leinbat vnd püchsenpuluer facit >«71/'- ß 30. Paw in der vesten zu Laakh7 Item dem Graczolt 7 taglon per /14 von dem pachofen in 40 der vesten ze machen vnd die püchsenstain vberhawen hat, facit/98. — 98 ien iesji. — b) Orig.: prukgrcch. — c)/¡napisan v. 1 Judetiburg, Zgornja Štajerska. 2 Dunaj. J Obent'6/% glej zgoraj, str. 83, op. 2. * K//ub napaki v drugi postavki (str. 86.37) je rezultat pravilen. 11 Kranj. 6 Pravilna vsota %naša 12 m 55/ 1 Škofa Loka. B Kkm% 51 Ob upoštevanju gornjih popravkov %ta$a dejanska vsota 71 m 18/ m f/ — 32 — 16 S 64 42 48 64 22 — 32 IS 36 Item 32 / vmb 32 fuder stain zu dem pachofen zum gwelben. Item aber 16 /, daz er die getraidkesten vberwarfen vnd gepessert hat. Item 4200 preter von buden, die man in der vesten,1 die am abscittcn im haws vnd auf dem gangk gedekht vnd ain tail auf den turn vnd auf die mül im Podem2 genomen vnd gedekht hat, ye ain 100 per/ 32, facit m 8/64. Item 28/ dem Plumschein vmb 400 scharnagel per/ 7. Item aber 42 / dem Syal vmb 600 scharnagel per/ 7. Item 48/ dem Tscherkh vmb 600 na gel per/ 8. Item zwain maistern, die schintel besniten vnd das dach ob der kapell vnd ob der durnicz vncz an die ober maur die ynner seytten vnd auch den gankh ze ring vmb gedekht haben, yedem 36 taglon per/ 12, facit m 5/64. Item m 1/22 dem Streit vmb 13 aichen rynnen zu der zistern in der vesten vnd derselben rynnen sind 2 in den graben gelegt. Item aber vmb 400 scharnagel 32/ Item dem Klukh 7 taglon per/10, der dem Streit geholfen hat bey der zistern im haws vnd rinnen am graben vnd am türn, facit/ 70. Item 1 m/> vmb ein kannol vnder meins herrn pett, da her Brunori3 seliger hat sullen körnen, vnd vmb ain spanpet den iunkhfrawn. foi w 10 15 30 25 Summa des pawes in der vesten1 facit m 18/ 36. Paw an dem turn4 30 37 100 — SO im 7 37& Item m 1/ 37 für ein zimerholcz zu ainer stuben. Item m 4/100 den zimerlewten, die dieselb stuben, stiegen, stalpachofen vnd auch das ober dach, daz der tonr ze slagen hat, also gedingt wider gemacht haben. Item Vi mf> dem mawrer für 10 taglon, der die stuben vn-dermawrt, den estreich gelegt, den ofen vnd camyn auf-gemawrt vnd gehawt stain zu dem ofenloch geben hat. Item/100 vmb 1400 nagel^ vnd vmb zwo eysnein klamp-hen. 35 40 Summa des pawes am turn facit miß 37. "J pred tem prečrtano vnd. 1 Skafjsloški grad. 2 Današnji Krtvsov mhn v Podnu prt Škojji Loki. 3 Brunoro della Scala, gl str. 85, op. 12, 4 Zgornji stolp na Krancjju. 5 Pravilen rezultat rnaša 6 m 157ji 10 jol. 11 15 Paw ze Wilden lakh1 Item m lß 20 vmb ain ofen in die stuben Item Vi mß dem Streit von dem grossen eysnein tor, das hat er new gemacht. Item vmb nagel darczu 10/ Summa des pawes ze Wildenlaakh1 facit m 1 /110. Paw in der stat ze Laakh2 nach gcschcft meins herrn von Freysing3 Fridreich statrichter4 hat von meim herrn von Pern5 emp-hangen 8 mß nach gescheit meins heim von Freysing,3 die er auf die stat verpawen sol. Daran hat er 5 m ausgeben vnd verpawt, aber die 3 /«/sol er noch auf sant Jörgen tag (24. apr.l nächst köment ausgebeil vnd verpawen, wa des an der stat not ist. Summa des pawes in der stat facit m 8. Paw an der frön mül im Podem® 1 20 — 80 _liL. 1 110 5 _ 25 Item Jörgen Küffel 16 taglon perß 12, der das mülhaws vnd die stemph gedekht vnd gepessert hat, facit m 1 / 32. JOL. 32 30 35 Summa des pawes in der frön mül facit m 1 ß 32. f Summa des pawes in der vesten,7 am türn,s ze Wildenlaakh,1 in der stat vnd fron mül im Podem6 facit m 36/ 55. Abgeng officialibus 36 55' 40 Item »¿13(4 / 56. De swaigern >» 22/ 50. De mansis desolatis m 12/ 38. In decimis m 1/64/3. 13 136 22 50 12 38 3 1 64 1 Stari grad pod Labr/ikom. 2 Škofja Loka. 3 Frasmfki škojNikode!a,gL zgoraj, str. SI, op. 3. 4 Škojjeloški mestni sodnik Friderik. '' l^sški oskrbnik Fregmin, gl. zgoraj str. 84, op. 3 in str. 81, op. I. '' Mlin v Podnu, gl zgoraj, str. 88, op. 1'. 7 Škojjeloški grad B Zgornji stolp na Kranclju. '' Ob upoštevanju gornjega popravka %tia$a dejanska vsota 36 m 15/ // m '' /t ■u 112 Deperit in censu camere extr aneorum/112. Dem Fridreich statrichter1 ist hewr nachgelassen am ge-30 - - rieht/ 30. 15 — Item den Ijengenueldern2 an der stewr 15 mß. _i_ Item den iegem m ö. 68 SO Summa der abgeng ut supra facit m 68/2 / 33. Per literas domini 10 237 158 53,5a 200 — 595 133,5 Vonerst hat mein herr von Pern3 meinem herrn von Freysing4 geschikht 300 // in gold bey hern Hannsen kaplan nach Michaelis [29. sep.J, albeg ain guldin zeraitten vmb 6/ Wienner vnd a) vmb 10 d, facit m 237/2. 10 Item aber 200 die Peter Mayr ausgefurt hat vmb sant ßl iv Mertten tag [11. tm>.] gen Wienn,s auch vmb 6/ vnd 10 Wienner 4 facit m 158 b>/ 53 obulum 1. Item aber 200 phunt Wienner ški, gl. zgoraj, str. 86, op- 11. ''Be/jak. 10 Pravilen rezultat je 854 m 26 / 10/i 11 K skladu ^gornjimi popravki iznaša dejanska vsota i,? // 1433 m 143/i 10/j. 1 Ob upoštevanju vseh prejšnjih popravkov %naša pravilen rezultat 153 '/t/ 169 m 70 fi 11 /i 1 Kkvev^. ' Notica je datirana glede na vrstni red P računski knjigi 4 Dunaj, 5 Konrad Apjaltrer, spkupnik k/e vevškega gospostva, gi. zgoraj, str, 84, op, 7, (> Presek. [24. 4. 1438—24. 4.1439] (Škofija Loka 1 43») Rucio jacta cum domino Fregnano' etc. capitaneo in LagcA2 de anno etc. jai. 47 XXXl 'Ilf qui expiravit Geori de anno domini etc. XXXVlllf et est Jacta Wienne3 feria quarta ipsa die sancti Viti |15. jun.J anno etc. XL'"° Remanent domini Frisingensis de anno etc. xxx séptimo 35« 71,5 153 524 123,5s 153 m 58 5 f Primo in denariis marcas 168/58 parvulos 5/153. 57 m # Tritici mod. 140 per/ 66, facit m bVA/ 40. 72 ¡45 Siliginis mod. 228 massei 2 qr. VA; per/ 51, facit m 72/4/ 65. w ¡57 Millii mod. 41/4 massei 2; per/42 mod., facit m 11 minus/ 3. 2 70 Mixture mod. 13; per/ 30 mod., facit m 2/ 70. - 87,5 Ordei mod. 2H; per/184 mod., facit/ 67Vn. i ix?. Avene mod. mille 412/2 qr. 2; per /24 mod., facit »> 212 minus/ 8. f Summa bladi facit m 356/ 71H. Summa remanet in denariis et blado predi-ctorum facit m 52454/ 49' 2 /153. Anno etc. XXX octavo Percepta census Summa facit m 444/ 57 parvulos 9/1. Von vndersessen ze Lengenueld8/ 100. Stewr extraneorum m 226Vi / 10. Census camere extraneorum m 8/ 40. Pro pulüs m/> 5. Vongerewtten ^una. De decimis m 45 % / 51/15. Pro agnis et edis hoc anno ultra expenses et ius officialis 152 lemper per/11, facit m 10/52. Pockian hoc anno non datur, sed ad annum futurum. 15 226 8 5 1 45 57 100 90 10 131 10 15 20 25 30 35 40 10 521 1 LofJki oskrbnik Fregnan, gl zgoraj str. 84, op. 3 in str. 81, op. 1. 2 Škfijja Loka. 3 + Dejansko vetjetno 27 fi. - 5 párvulos t\ prve postavke v vsoti ni upoštevanih. 4 1 Pravilno 10 m 72/. >/.47' 10 15 30 Plochphennig m 2 Ya/6. Pro scapulis non fuerunt hoc anno. Frönpherd hoc anno 120 per/ 24, facit m 18. Sterbrecht m 12. Kawfrecht m 20. Vé 11 vnd wandel m 13. Stewr civitatis m 40. De balneo m 2. Census camere civitatis m 1. De tabernis m 29/ 28. De pogcsdcn carnisbrivii m IVA/ 59. De officiis m 23/4/ 60. De colonis ecclesie m 3/12. De parvo censu in civitate/116. De swaigis m 206/40. De iudicio et muta/170. f Summa denariorum perceptorum facit m 1125/ 81 párvulos 9/186. f Summa perceptorum omnium vnacum remanenz denariis et blado facit m millc 650 / 41 párvulos 3/ 339.a» is — 12 20 — 13 — 40 1 29 11 23 3 2Ü6 23 139 140 12 116 40 170 — — 186 1125 SI 5' 339 16S0 41 31 25 ao Percepta tritici De affictibus mod. 143 Yn. De decimis mod. 26Ü. De molendinis mod. 5. Summa tritici mod. 175. imitt messt! 143,5 — 26,5 — ■t —_ 175 — Exposita tritici 35 Dem vicari mod. 27. Abgeng offic(ialibus) tritici mod. 3. De decimis mod. 3. Deperit propter mures mod. 2. 40 Summa der abgeng mod. 35. Et sie remanet 27 — 3 — 3 — 2 — 35 — a) pri navedbijhrsnov pri pni trojki (iii) manjka nadpisani c (običajna oznaka "a stoike). 1 V skladu % danimi podatki ji vsota Se vedno 10/prenizka, ob upoštevanju gornjih popravkov pa %naša pravilen rezultat 186 //1125 ju 91 /¡9/j. 2 R[t^pllatje glede na podatke 10/previsok■ Oh upoštevanju vseh gornjih popravkov %naša pravilna vsota 339 //1650 m 61 /iS />. Mod. 2!4. Percepta ordei 2,5 fol. < 5 10 25 30 35 40 522,5 2,25 S ¡5 12 S9 Percepta avene De affictibus mod. miUe 252 qr. l'/a . 252 2,25 De decimis mod. 27014. wo 5 — Summa avene mod. mille 522% qr. VA. Exposita avene Den sämern gen Triest1 vnd mit rayfal gen Welcz2 mod. 6. Abgeng officialibus mod. 15. Den swaigeren mod. 12. In decimis mod. 69. Deperit propter mures mod. 8. s Item dem Prawnstorffer5 selb dritt zu drein malen vnd selb fünft aber zum Vierden mal haben verczert 50 mod. 50 Item dem haubtman gen Laibach,4 do er von Prag5 komen ist, do der Rater0 kainen tag mer mit meinem hern von Preising7 halten wolt zu éyner eritag 40 mod. ja 200 Summa expositorum unacum abgeng mod. 200. Remanent. avene mod. mille 322'/2 qr. VA. Exposita denariorum Meinem heren von PerenR 400 2 zerung auf die kirchteg ze behüten. Item zerung zu der rayttung m/ 4. f Summa purckhutgelt, wachterlon, dem vica- 10 ri, zcrung auf dy kirchtäg vnd zu der rayttung facit it: 420/ 111 minusobulum 1. Potenlon — 60 1 140 1 40 — 120 Item 60/dem Marin, der zwen hebich gen Görcz- tragen hat. Item m 2 minus /20 dem Marin gen Wienn3 von des Caspar von Newnhaws4 wegen vmb dy rabat, so meins heren armen lewt, die in dy pharrS Sand Merten bey Kraynburgk5 gehören nach meines heren des forsten 20 begern vnd nach gescheit meines hern von Freysingen6 getan haben. Item m 2 minus /20 aber dem Marin mit meines hern graff Fridreichen7 brief vmb ein lengeren tag auf pfingsten [1. jiui. j von der von Lengueld8 wegen. 25 Item m 1/40 dem Marolt vischer, den mein fraw gen Wienn3 geschickt hat. do sy in gehaim gewornet ist worden, wie das man meynem hern von Freising6 absagen soldt. Item vi /6/ die der Quilicho demselben vischer widerumb so ze zerung geben hat, die im mein herr wider beczalt hat Item Vi mßdem Chudicz gen Villach0 ze erfaren, wo sich der Roder enthielt. Item 12/ dem Marin zu Aphaltrer10 von des Reder wegen. 30 ") / napisan če% neko drugo frko. — b) na koncu besede radirana neka nerazpoznavna črka. — 1 c) marginalna pripomba ^ drobuejšo posam. — J) orig. pharer! 1 Loški oskrbnik Pregnan, gl. zgoraj str. 84, op. 3 in str, 81, op, 1. 2 Gorita. 3 Dunaj. 4 K tem čas» se s tem imenom v virih pojavlja k Gašper % Novega gradu (pri podgrad» na Krasu; ARS 1063, ZL 557, 1440—XI—06), ki pa ni nujno identičen ^ dotilnim. V poštev bi prišel predvsem Neuhaus v I rjjiu. 5 Šmartin pri Kranju. 6 Freisinški škofNikodem, gi str. SI, op. 3. 1 Grof Friderik II. Celjski. K Dovje. 9 Beljak. w I 'etjetno juri/ Apfal/rer, Konradov brat, v tem času de^elnokne^ji glavar v Kostanjema; celjska kronika ga v času habsburško-celjske fajde navaja ceh kot začasnega glavarja v Ljubljani, Fran% Krvties, D it 1 :reien von Sanettk und ihre Chronik als Grajen von CUH, Gra% 1883, 2. del, str. 89, Item 12/dem Zokan auch gen Laibach1 zum verbeser vmb mer zeeruaren. Item m 2 / aber dem Marin gen Wienn2 von des Rater,3 Reder vnd Mertten Gstader4 wegen assumpcionis 5 Marie [15. avg}. Item aber m 2 dem Marin gen Wienn2 von der Rater3 wegen vmb ein andern tag, nach sand Michels tag ¡29. sep.] für mein hern von Cili5 oder für sein rett. Item 1 m minus 20 /dem Marin gen Pischücz6 zu dem 10 Rater,3 do der Prawnstorüer7 zu dem tag komen ist Item 60/ dem Marin gen Cili8 mit meins hcm des künigs etc. briefen zu dem tag nach Michaelis ßO. sepj ob der not würd. fii.49' Item 20/dem Seybot gen Stain9 mit dem antwurt, so er von Rater3 bracht hict, do der Prawnstorö'er7 mit 15 anderen den meynes hern den tag nach Michaelis [30. sep.] zu CiliÄ besucht haben. Item m 1 minus 20 (fy aber dem Marin gen Pischecz,*1 als der Gall10 vnd richter ein andern tag mit dem Rater1 aufgenomen haben ausen suntag vor Martini [9. m>.]. so Item Vi »>/ dem Seibot gen Klinguels,11 das er dem Aphal-trer12 denselben tag ze wisen tan hat, das alle saeh in gut solt ansten. Item 50/dem Marin gen Cili,8 der meinem hern vnd die mit im zu dem tag geritten haben herberg bestellt hat. 25 Item 60/ aber dem Marin zum Aphaiter5'12 gen Klinguels11 mit meines hern von Freysing13 brief von des Rater3 wegen zu dem tag Lrium regum ¡6. um.]. Item 40 / dem Oswolt14 mit der antwurt zu Lug1B dem Niclasen Luger,"1 ao Item 90/ einem11' poten zu dem Aphaltrer12 von des Rater3 wegen. Item 40 / meines hern von Cili5 potten, der des Rater3 vnd Reder brief pracht hat nach dem so graf Fridr{eich)5 dem Rater3 vmb ein schüb geschriben hat. 35 Item dem Marin aber 50/zu meinem hern von Cili6 vmb ein antwurt, als er dan dem Rater3 geschriben hat. Item Vi ¿?/den Schreibern in die kanzlei meines hern von Cili.5 dem Marin gen Cilifi von des tags wegen ze Lenguels,7 den mein herr von Cilia verlengt hat auf sand Jacobs tag [25.jdJ nachstkünftig. Item dem Marin aber 2 m /, gen Wien0 nach sand Jörgen tag [24. apr.j, als die von Kräinburg10 an Sand Margre-tenporig11 holcz abgeslagen vnd ein besamung wider das land beschehen sold. 10 — 44 2 80 16 6 29 Summa potenlon facit m19/? 34. Zerung Item 44/die der richter selb dritt gen Laib{ach)12 verczert hat mit dem brief vmb die strassen. Item m 2 % dem Friedreich) von Stain13 zu meinem hem von Cilia mit meines hern von Freising3 vnd des von Schawmburgk14 briefen von der Lengeuelder7 wegen fcria 2a post can(ta)te [12. mag. Item 68/dem Gallen15 vnd Zokan gen Woissenuels16 zum Andre von Graben17 auch so der Lenguelder7 wegen, das alle sach in gut an solde steen. Item m1 '/>) 16 hem Pauln,18 do er von Wienn9 komen ist mit des Rewttenberger16 absag. Item m 6/29 dem Andre Tschügel,30 do er von Wienns komen ist., die er in dy kanczley geben hat vmb den brief brief vmb die strasen vnd sein zerung von Wienns her gen Lack.21 15 jol. SO 20 30 ' Ostvald, škofjeloški meščan, gl. zgoraj, str. 97, op 14. - Xikolaj II Jamski, gl. zgoraj, str. 97, op. 16, iFreisinškišhifXikodem,gl. zgoraj, str. 81, op. I. + C rad Jama pn Postojni. 5 VeBkovec. 6 Celje. 1 Doije. 8 C',ro[ Friderik II. Celjski. s Dunaj. 10 Kranj. 11 Šmarjetna gora. Ljubljana. 13 Friderik Kamniški. 14 Pripadnik grofovske rodbine Schaunberg (S Z od Fferdinga, Zgornja Avstrija). 15 Morda Andrej GaU, gL zgoraj, str. 97, op. 10. u Grad Bela Per nad Kanalsko dolino. 17 Andrej von Graben, celjski glavar na Ortenburgu, gL Walther Fresacher, Zur Geschichte ¿es Schlosses Stein bei Oberdrauhurg, Carinthia I 163 (197ij, str. 127 s. Pavel della Scala (von der I^eiter), krat škofa Nikodema, škofijski oskrbnik v Freisingu, cf. Matjaž Fizjak, Die geschichtlichen Beziehungen slowenischer Länder ^u Bayern in 1X Jhrh. .,,, v. Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik, Regenshutg 200 3, str. 42. 151 Nekdo od Creteških, morda Friderik, ki se pogosto pojavlja v virih tega lasa, tj. (i^borj: Franc Komatar, Das Schloßarchiv in Auersperg, MMK 20 (1907), št. 399; GZL 11/93 (1443 X 28); Urbarji Freisinške škofije, str. 255. ™ Andrej Tschugel, v letih 1422-1443 se omenja kot loški kaščar; leta 1442 kot kastelan na Zgornjem stolpu (. 4EM, Heckenstall. 9, pag. 223 (1422-XI-04); ARS 1061 ZU 1422-XII-08; št. 502, 1442- \ 111-14; št. 567, 1443-X-12; BayHSt 1, FII, 1433-XI-25). ™ SkofiaFnka. 10 30 jol. 50' 30 35 Item m 1 / 40 dem richter selb dritt, do er die hundert phunt phenning vnd 240 // zu Johnnes1 gen Villach3 gelegt hat. Item 71 /dem Fridr(eich) von Stain.3 Gallen4 vnd richter zu zwain malen zum Caspar von NewnhawsB gen Krain-burg^ vnd ainst zum verbeser gen Laibach7 von der geuangen wegen ze Krainburg.6 Item 20 /dem Chudicz zum verbeser vnd Aphalter,8 do meiner frawn ingehaim wornung komen ist, wie man meinem hern von Freising0 absagen wolt. Item 65 / die Jorg selb ander zu verbeser, vieztumb vnd waiden Aphaltern10 verezert haben vnd si rats gefragt, do der Räter11 vnd Mert Gstader12 meiner frawn zwen brief zu geschickt haben feria 2a post Laurencii [11. ag.j. Item m 2 / 100 dem Fridr(eich) richter13 selb Vierden gen Pischecz14 zu Rater11 von des Reder vnd Gstader12 wegen vnd alle sach auf ein maned in gut bestellt haben. Item /2 mß dem Friedr{eich) von Stain,3 do er mit meins heren des Kirsten briefen zum verbeser vnd vieztumb gen Laibach7 geritten hat von des Rater11 vnd Reder wegen. Item m l/^yf lO dem Ottlen zu meinem jungen herren dem fürsten mit des Rater11 antwurt, do mit die herschafft Laack15 vnd auch KUngcnuels16 nicht vbereylt noch beschedigt wird vncz das potschaft von meinem hern von Preising3 vnd auch meinem hern von Peren17 von Pehem18 komen. Item m 7 minus/20 dem Prawnstorffer,19 Fridr(eich) von Stain,3 Gallen Andren,4 richter vnd Nicolae von Welcz gen Cili20 zu dem tag an ersten mit ] 0 pferden. mit dem Rater,11 do sew an end dannen geschaiden haben. Item //<>/13, die mein herr von Peren17 Prawnstorfferiy vnd auch ander die meins hern mit 22 pherden vncz auf den Vierden tag ze Stain21 verezert haben, do sew den tag nach sand Meriten tag [12. noe.j haben wellen besuchen vnd sew vor wasser guss nicht verhaben mügen komen. raj str, 84, op. 3 in str. 81, op. t. 1" Češka. " Viljem Strkški, -'(.ulje, 21 Kamnik. 24 73 60 1 140 1 — 9 40 40 SO Item Fridr(eich) von Stain,1 Wilhalem Prawnstorffer,2 Gall Andre,3 Fridtdeich) richter,4 Nicolae von Welz haben mit 14 pherden 11 tag an die Kreppm5 zu dem tag vor der heiligen drey kunig tag, den suntag [4.Jan.] verezert m 24 /73. ' s Item m 2/60, die der riehter selb dritt zu meinem hern von Oilie vnd zu dem Rater7 verczert hat. Item m 2 minus/20 aber dem Gallen3 vnd richter von Cili8 zum Rater7 gen Pisehecz.y Item 22 / aber dem richter zu verbeser vnd vicztumb gen 10 Laibach.10 Item m/i 3 dem Prawnstorffer^ gen Wienn11 ze zerung nach sand Nüchel tag ¡29. sep.]. Item m 1/30 dem Fridr(eich) von Stain1 gen Cih8 nach gescheit meiner frawen von Perend2 do der stall maister 15 vor meinem hern komen ist an pfincztag vor omnrum sanctorum [30. okij. Item m 1 dem Peter Mair zu meinem hern von Cili6 vmb ein antwurt, in welcher mass er dem Rater7 geschriben hat vmb ein lengen tag seintmallen ein tayla> noch der 20 ander den tag nicht haben mügen besuchen von waser guss wegen vnd er ein andern tag benent hat ausen suntag vor der heiligen drei kunig tag [4.Jan]. Item m 2 aber dem Peter Mayr zu zwain mallen zu meinem hern von Cili,6 ob er den tag also verlengen möcht auf 25 letare in die vasten [15. man], oder an welche stat er den legen wolt, als er das vollen gewalt hat vnd nicht der Rater.7 Item /«/9 dem Prawnstorffer2 vnd Colin zerung widerumb gen Wienn11 nach Martini [11. mm]. Item 40/meins hern von Cili0 potten, der meines hern von Cili6 vnd auch des Rater7 brieflich antwurt pracht hat Item m 1/40 des Colin knecht ze zerung gen Wienn11 nach dem als er^ geuallen hict. Item m 1 / dem Peter Mair zu meinem hern graff Frid- 30 iteich),6 ob er selb oder aber rett zu dem tag an dy Krep-pin5 komen wurden an suntag vor trium regum [4. ja«.]. Item mßVA aber Petern Mayr zu meinem hern von Cili6 von des Rater7 wegen, nach dem als sew nicht aynig mochten werden an der Kreppin5 an dem be(nate)n tag. 40 30 : 51 ') tayl na ra^uri. — b) et na raspri. 1 Friderik Kamniški, rik, škofjeloški mestni sodnik, ifgpraj, Sir. 95, op. 6. 12 Verona. 1 1 lijem Šlrleški. Krapina. 5 .■Andrej Gall, gl. zgoraj, sir. 97, op. 10. 4 Fride-Grof Friderik II. Celjski. 7 Friderik von Ratt,gl. 5 Grad Pišrn pri Bi^fljskm. l^jubljana. 11 Dunaj. Item m/t 3 dem Prawnstorffer1 ze zerung gen Wienn2 nach dem als der tag nicht, zu end mocht komen an der Kreppin.3 Item H & 14/, die Fridr(eich) von Stain4 vnd der richter ze 5 Leibach;> verczert haben zu hern Jorgen Aphaltrer,ß ver- beser, vicztumb vnd lantlewten von des Rater7 vnd Reder wegen. Item Fndr(eich) richter8 selb dritt gen Villachü vnd selb aus gen Wienn2 zu meinem hern von Freising,lu aber in die 10 Newnstat11 von der Lenguelder12 wegen vnd auch wider- umb gen Villach9 von des Reder wegen hat verczert m 5 /10. Item / 100 dem Jeckel meins hern von Preising10 poten zerung gen Wienn.2 15 Item Vi /6/ die 10 pherd ze Laibachs vber nacht verczert haben, die mein herr, Fridr(eich) von Stain,4 Gall Andre13 vnd die stat Laack14 hern Jorgen Aphaltei*5 vnd der lantschaft zu hilf geschickt haben gen Sicherstem,als sew von meins herren des fürsten der haubtmanschaffi so vnd lantschafft an gerüst sein worden. Item m 1 minus/14 dem Andre,13 do er mit meins hern von Freysingen10 glaubbrif zu meinem hern fursten in die Newstat11 vnd zu Zcydlcr,16 do er auf den Welczer17 gewart hat vnd den schub meinem hern von Peren18 auf-25 bracht hat in quadragesima [22. ßbj, die er verczert vnd in die kanczley vmb den schub gen Laack11 geben hat. /', zernng, der vmb den wein geritten hat. Item 24/dem maier von legelen ze mallen. Item />/2/40 dem Marin, der mit demselben rayfal vncz gen Wienn- gangen ist. Summa des rayfal facit m 29 minus y ginis mod. 3Vi, avene mod. 6. 7, sili- f Summa pottenlon, zerung vnd rayfal facit. m 145 W/ 25. Paw in der vesten3 Item m 1 minus/6 dem Graezolt vnd seinem sun 11 taglön per/14, der ein newe gehawte tür in die kamr neben der czisterenc> ain gang gemacht vnd aber die tur zu der czisteren pessert vnd verwarö'n hat vnd paid kesten verstrichen. Item 16/ dem alten Sparer vmb ein slussel zu den mittern tor in der vesten. Item 9 dilien zu den rynnen im graben per/ 3, facit/ 27. Summa des paws in der vesten facit m 1/37. Paw am turen4 Item hewr nichts. Paw zc Wildenlakg ' Item 60 / dem Streit, der das gross tor gemacht vnd die eysnein plech wider darauf geslagen hat. Item 16/ vmb 90 nagel darczu. Item 9/ vmb ein eysnein ring zum torlewffel. Item 200 preter per 32 / auf dye wer, die der doner zer-slagen hat, facit 64/ Item 28/ vmb 400 seharnagel. 10 25 30 jol 52 35 40 9) ob robu pripis: 176 brot. — ob robu pripis: 350 biot. — ") eren na rastri. 1 ObenvShfr glej zgoraj, str. 83, op. 2. 2 Dunaj. ' Škojjeloski grad 4 Zgornji stolp na Kranc- 10 20 fit. 52' 30 40 Item 96/ dem Streit, der das tach gedeckt vnd mit andern gehülcz gepessert hat vnd dy rynnen in den graben hinwider gelegt hat. Summa des paws ze Wildenlackg1 faeit m VA /33. Paw an der fron mül im Podem^ <—) Paw an der mül ze Westret3 (-) Paw an der padstüben in der stat ze Laack4 Item hundert /Jvmb sagdillen. Item zw 2/ 60 den czymerlewten. Item 76/ vmb 950 scharnagel. Item 9/ vmb 2 eysnein hakken zu der tür am frawn tail. Item den Graczolt 13 taglon per /10 vnd seinem sun auch 13 taglon per/ 4, faeit m 1/ 22. Summa des paws an der padstüben faeit m 4cr/107. f Summa der paws in der vesten, ze Wilden-laack,1 an der padstüben vnd graben m TA / 17. Abgeng Officiahbus m 13% / 56. Den swaigeren m 22/ 50. De mansis desolatis m 12/ 38. In deeimis m 1/64/3. Deperit in censu camere extraneorum /118. Dem Fridreich richter0 am gericht, die im nach sint lassen /30. Von prunst wegen (-) f Summa abgeng vt supra faeit m 50'A /6/ 33. y/ i 113 — im 2 60 — 76 9 4 107 7 97 n 136 22 50 12 38 3 1 64 — 118 30 — — 33 50 86 1 Stari grad pod Lubmkom. 2 Mlin v Podnu, gL zgoraj, str. 88, op. 2. 1 M/in v VeStnt, pri Stari Jjiki, J Škojjeoško kopališče, g/, igpraj, str. 39, op. 8, 5 Friderik, škofjeloški mestni sodnik. Per literas domini 100 — m — — 100 — — 100 300 — 100 300 — 400 700 — & 433 1324 78* = 251 Si1' '»¡¡ti._mernvl 140 — 228 41,5 13 — 2,5 — 322,5 4,25 4,25 2 Von erst hundert phunt, die meinem hern von Freisingen1 geschickt hat, do mein herr von Peren2 ze Behaim3 gewesen ist. 5 Item vnd hundert guldin, die mein herr von Peren2 meinem hern von Freisingen1 ze Wienn4 geantwurt hat an seiner remanenz von gericht. Item aber hundert guldin, die der Colin meinem hern von Freising1 aufgefürt hat nach Martini [11. nov.]. 10 Item aber drewhundert phunta> phenning vnd hundert guldin in gold, die mein her pey dem Fridrcich richtcr5 yeez in der vasten ipred 5. apr.j zum Johannes6 gen Villach7 geschickt hat. Item aber 300 phunt phenning vnd hundert guldin in golt 15 von der herschafft Laack,s die Fridreichs zum Johannes*1 gen Villach7 geantwurt, hat Johannis Baptiste ¡24. Jim.;, darüber hat mein herr noch kain quittung emp-hangen, aber in die gegenwürtig raittung snit gelt vnd gold beslossen warden. 20 f Summa in literis domini facit m 700// 400. f Summa summarum denariorum exposito- fil 53 mm facit m milie 324/79/433. 25 Summa summarum deductis deducendis unacum remanencia antiqua et blado et mutatis 94 / in denariis omnibus conputatis: Et sic remanet m 251/ 55. Tritici mod. 140. Süiginis 228» mod. mossel 2 qr. VA. Milu mod. 41% massel 2. Mixture mod. 13. Ordei mod. 2%. 30 Avene mod. mille 322Vi qr. VA. 40 ■) slediponovljeno phufir. — b) Ob dvojki oatno manjka nadpisani c kot oznaka stotice. 1 Freisinški škof Nikodetn. gl zgoraj, str. 81, op. 3. 2 Ljtški oskrbnik Pregnan, gl. zgoraj str. 84, op. 3 in str. 81. op. 1. 3 Češka. * Dunaj. 5 Friderik, škofjeloški mestni sodnik. ''Jane:? Loški, gl. zgoraj, str. 86, op. 11. 1 Beljak. % Loško gospostvo. ' RaiçËkaje %aokroijena Vi fi navzgor, 10 Ob upoštevanju danih podatkov je rezultat točen (tj. %ao krojen na solde, sicer 7 /t prenizek), v skladu £ vsemi popravki pa %naša pravilen rezultat 251 m 76/>, NAVODILA AVTORJEM ČLANKOV Sedanji in bodoči sodelavci Loških razgledov naj pri sestavljanju člankov upoštevajo naslednja navodila: Oblika prispevka: • Znanstveni in strokovni članki za poglavje Razgledi ne smejo biti daljši od ene avtorske pole in pol (45.000 znakov brez presledkov), prispevki za Gradivo ne daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov brez presledkov), nekrologi, predstavitve razstav, knjig in podobni prispevki pa ne daljši od četrt avtorske pole (7.500 znakov brez presledkov) računalniško napisanega besedila. • Prispevki naj bodo napisani z urejevalnikom besedil Word, v naboru znakov Times New Roman. Velikost pisave naj bo 12 pik z enojnim razmakom. Naslov in mednaslovi naj bodo poudarjeni, vsebinska razčlenitev prispevka pregledna in logična. • Znanstveni in strokovni članki za poglavje Razgledi naj vsebujejo še: a) izvleček - kratek opis prispevka (v obsegu od 5 do 10 vrstic) b) povzetek - predstavi naj glavne rezultate prispevka (v obsegu od 20 do 30 vrstic) • Opombe morajo biti pisane enotno, pod črto na dnu vsake strani (footnote). To velja tudi za navajanje virov in literature. Citiranje virov in literature: Citiranje virov in literature mora biti v skladu z uveljavljenimi pravopisnimi normami. Celoten naslov citata naj bo le v seznamu virov in literature na koncu prispevka. V opombah navajajte vire in literaturo le v skrajšani obliki. Predpisano citiranje je obvezno. Viri in literatura naj bodo citirani takole: • Arhivski viri - navedemo: arhiv (uporabljamo uveljavljene kratice), signatura in ime fonda ali zbirke, številko arhivske škatle ali fascikla (tehnične enote), številko mape (arhivske enote) in/ali ime dokumenta. Primer: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki, ŠKL 1, Občina Zminec, tehnična enota 14, arhivska enota 144, regulacija Sore. V nadaljevanju citiramo v skrajšani obliki: ZAL-ŠKL, ŠKL 1, t. e. 14, a. e. 144. • Literatura - monografije - navedemo: priimek in ime avtorja, naslov (in podnaslov) dela (v ležečem, tisku), kraj, založnik in leto izida, stran(i). Primer: Blaznik, Pavle: Skofja Loka in loško gospostvo (973-1803). Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1973, 560 str. V skrajšani obliki citiramo: Blaznik, Škofja Loka, str. 230-235. • Literatura - članek - navedemo: priimek in ime avtorja, naslov članka, naslov publikacije (v poševnem tisku), letnik, številka, kraj, založnik in leto izida, stran(i). Primer 1: Ramovš, Anton: Amoniti na loškem ozemlju. V: Loški razgledi 45, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 1998, str. 11-14. V skrajšani obliki citiramo: Ramovš, Amoniti, str. 11-14. Primer 2: Stariha, Gorazd: Trije tolovaji. V: Zgodovina za, vse, letnik IV, št. 1, Celje : Zgodovinsko društvo, 2000, str. 47-58. V skrajšani obliki citiramo: Stariha, Trije tolovaji, str. 53. Slikovne priloge: • Zaželjeno je, da avtorji svoje prispevke opremijo s kakovostnimi fotografijami, skicami, risbami ipd. Oddajo naj jih v kuverti ali na CD (skenirani posnetki morajo biti v formatu TIFF ali JPG v ločljivosti vsaj 300 dpi na 15 cm širine). • Slikovne priloge morajo biti označene s številko, v tipkopisu pa mora biti določeno, kam sodijo. Podnapisi morajo biti že v tipkopisu glavnega besedila. V oklepaju naj bo naveden vir, avtor oz. lastnik fotografije. Ostala navodila: • Teksti morajo biti posredovani v tiskani obliki (ena kopija) in v elektronski obliki (na CD oz. disketi). Ime datoteke naj bo ime avtorja. Pisci jih lahko pošljejo na naslov Muzejskega društva Škofja Loka (Grajska pot 13, Škofja Loka), po elektronski pošti na naslov loski. razgledi@mdloka.si ali izročijo osebno urednici. • Prispevke preberejo urednica in recenzenti, ki odločajo, če je prispevek primeren za objavo, oz. ga po potrebi s pripombami vrnejo avtorju v dopolnitev. Recenzije so anonimne. • Za trditve in znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. • Disket, CD in rokopisov ne vračamo. Podatki o avtorju: • Vsak prispevek mora vsebovati ime in priimek avtorja, naziv, poklic in ustanovo, kjer je zaposlen. Nakup knjig in Loških razgledov Spoštovani ljubitelji domoznanskega branja! Obveščamo vas, da so na zalogi nekatere starejše številke Loških razgledov, in knjige ki jih je izdalo Muzejsko društvo Škofja Loka: France Stele: PISANA LOKA ŠKOFJA LOKA.......... 35 EUR Doneski BIBLIOGRAFIJA LOŠKIH RAZGLEDOV....... 5 EUR Valentin Bogataj in Metka Sulič: MARIJAN GABRIJELČIČ 1940 - 1998 ................ 12 EUR ŠKOFJELOŠKI PASIJON 2008 ..................... 7 EUR Marija Stanonik: NEKOČ JE BILO JEZERO............. 8 EUR UMORJENI ŠKOF ............................ 5 EUR ŠKOFJELOŠKI PASIJON 2007 .................... 5 EUR VODNIKI Mileno Arnejšek Prle: GREBENI SLOVENSKIH GORA.....30 EUR LUBNIK BLEGOŠ SORICA in SORIŠKA PLANINA .................... 3 EUR LOŠKI RAZGLEDI od številke 1 do 50 ........................... 2 EUR od številke 51 do 53 ........................... 8 EUR Knjige in Loške razglede lahko kupite na blagajni Loškega muzeja Škofja Loka na Loškem gradu in v Galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu v Škofji Loki. Lahko jih naročite tudi v spletni trgovini na spletnih straneh Muzejskega društva Škofja Loka: www.mdloka.si Želimo vam prijetno branje! Uredništvo