Osebne vestl. Dolgoletni strojni stavec Cirilove tiskarne odlikovan. Red sv. Save je podeljen g. Karlu Stržina, strojnemu stavcu v Cirilovi tiskarni. G. Stržina je priznanje na najvišjem mestu zaslužil. Rodil se je ieta 1881. v Ljubljani. ^tiskarniško obrt je stopil po ljubljanskem potresu 1. 1896. Bil je tudi v Nemčiji in Švici. V Cirilovi tiskarni je od leta 1905. Ves čas je stavil »Slov. gospodarja«, »Stražo«, »Nedeljo« fc druge liste, ki so in še izhajajo v naž: tiskarni. Delo stavca je vršil vestno in z največjo požrtvovalnostjo pošebno mec! svetovno vojno. Lansko leto je praznoval 40 letnico tiskarske obrti. Ko je zloglasna »Orjuna« v noči napadla ia razbila stroje tiskarne, je strojni stavec Stržina slučajno ušel napadu. Odlikovani pa nima samo fca slug v tiskarski stroki, ampak je storil veliko tudi v javnejn življenju. Po preobratu je bil prvi slovehski občinski tajnik na Pobrežju pri Mariboru. Nato obČijiski svetovalec pod gerentom, štiri leta pod župan, šest let župan ter član mariborskega okrajnega zastopa. tJstanovil je n& Pobrežju Rdeči križ in hvalevredno delujoče Pogrebno društvo. K res zasluženemu odlikovanju častita g. Stržini iskreno hvaležni »Slov. gospodar« z željo, da bi red sv. Save nosil dolgo pri telesnem zdravjv in duševni čilosti. Novo sv. mašo je daroval pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah g. pater Alojzij Horvat iz Gabrnika. Pridigal mu je g. minoritski gvardijan iz ptujskega samostana Mašniško posvečenje je prejel v Mariborii v škofovi kapeli 15. t. m. kapucin g. En gelbert Bojnec. 401etni obrtni jubilej je obhajal v Mariboru g. Franc Racek, obče znani dimni karski mojster. Jubilant se je rodil leta 1868 v Ljutomeru kot sin trgovca. Zgorlaj je prišel v Maribor, kjer izvršuje že 10 let samostojno obrt. K 401etnici naše častitke! Stoletnico je praznoval dne 18. avgusta r Ajbi na Goriškem vrli slovenski mož Mihael Škodnik, po domače Kmetov stric. Nesreče. Smrtno povožen od avtomobila. Na ce- sti med Slovenjgradcom in Dravogradom je prišlo do trčenja, ki je zahtevalo smrtno Žrtev. Pri posestniku Francu Tretnjaku uslužbeni 251etni hlapec Jožef Repnik se je hotel na kolesu odpeljati v Slovenjgradec. Repnik je zdrčal na kolesu tako naglo e dvorišča, da ni zapazil avtomobila zagrebške tvrdke za barve »Chromos«. Avto je šofiral uradnik imenovane firme Viljem VViesinger. Skušal je vozilo zaustaviti v eadnjem trenutku, da bi preprečil trčenje s kolesarjem. Avto pa je le zagrabil Repnika, ga podrl in ga vlekel seboj nekaj metrov. Wiesinger je težko poškodovanega kolikor mogoče naglo spravil v bolnico v Slovenjgradec, kjer je pa kljub skrbni idravniški pomoči drugi dan po nesreči amrl. Nesreča v kamnoIomu.^V kamnolomu nad Ribnico na Pohorju je bil zaposlen kot pomožni delavec Leopold Repatec. V kamnolomu ga je presenetil zemeljski plaz, ki ga je zasul in mu zlomil levo nogo. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. Podlegla poškodbam. Zadnjič smo poročali, da je bila v Košakih pri Mariboru od avtomobila povožena 70 letna Jožefa Očkerl, ki je bila v nedeljo 9. avgusta na potu od Sv. Jakoba v Maribor. Težko poškodovano starko so takoj spravili v mariborsko bolnico, kjer je čez par dni umrla. .Gospodarsko poslopje zgorelo. Na Teznu pri Mariboru je zgorelo gospodarsko po«lopje Neže Skale. Ogenj je izbruhnil, ko so domači spali. Komaj so rešili dve kravi, zgorele so kokoši. Gasilci so oteli hišo. Škode je za 40.000 Din. Gospodarsko poslopje žrtev požara. V Selcah pri Sv. Barbari v Slov. goricah je upepelil ogenj 18.000 Din vredno gospodarsko poslopje posestniku Martinu Bevku. Usodepolno igračkanje z vžigalicami. Mladoletni otroci viničarja Vinka Geratiča so se igrali z vžigalicami, ko sta bila starša pri sv. maši. Nastal je požar, ki je uničil posestniku Ignacu Doklu viničaHjo na Ločkem vrhu pri Sv. Trojici v Sl. gor. Viničarju Geratiču je uničil ogenj celotno opremo in 600 Din gotovine. štiri požari na Dravskem polju. V Stražfojncah pri Cirkovcah na Dravskem poju je zgorelo posestniku Jožefu Pavku jospodarsko poslopje z vsemi poljskimi )ridelki. — V Spodnjih Jablanah je krog >olnoči izbruhnil požar in je zajel doma!ije: Jožefa Unuka, Jerneja Beraniča ter rrangeša. Vsi trije pogorelci so ob gofepodarska poslopja, ob spravljene poljske bridelke in orodje. Pri gašenju je dobila pude opekline posestnica Elizabeta Unuk, katero so spravili v ptujsko bolnico. Škofla znaša 150.000 Din. Veliko gospodarsko poslopje pogorelo. V Zgornjih Verjanah pri Sv. Trojici v Slov. goricah je upepelil ogenj veliko gospodar- sko poslopje posestniku Jožefu Magdiču. Zgorela je krma, le živino so rešili. Pri gašenju se je hudo opekla Magdičeva žena Jožefa. Škoda znaša 80.000 Din in je le delno krita z zavarovalnino. Ogenj je bil podtaknjen, ker je začelo goreti na več mestih poslopja istočasno. Starši, zaklepajte vžigalice pred nedoraslo deco. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Jere Planinšek. Plamen je preskočil tudi na sosedno poslopje posestnika Jožefa Drevenšek. Kljub temu, da so bili gasilci požrtvovalno na delu, sta pogoreli obe poslopji. Škode je nad 50 tisoč Din in je tem bolj občutna, ker so zgoreli spravljeni poljski pridelki, krma in razno orodje. Orožnik so ugotovili, da je povzro- čil požarn^ nesrečo 71etni fantek Albin Ogrizek, ki je v preskrbi posestnice Antonije Domanjko. Dečko je našel doma vžigalice in je užgal na škednju slamo iz veselja nad ognjem. Že nekaj dni poprej je zakresil v gospodarskem poslopju ogenj, katerega so še pa pravočasno pogasili. Starejši ljudje na deželi bi morali paziti, da bi nedorasli otroci ne mogli do vžigalic. Prevžitkar smrtno ponesrečil. Na Videžu pri Slov. Bistrici je živel kot prevžitkar pri svoji hčeri Ivani Leskovar Anton Robar. Po lestvi je šel na skedenj po seno. Na vrhu lestve se mu je zavrtelo v, glavi. Padel je z lestve ter je priletel z glavo ob kolo v skednju shranjenega voza tako nesrečno, da je obležal mrtev. Neurje s točo je zelo hudo udarilo okolico Sv, Ane v Slov. goricah. Uničenih je 80% vseh pridelkov. Največ so trpeli kraji Žice, ščavnica, Žitence, Zg. Gašteraj in Jurjevski dol. Najhujše prizadetim bo morala priskočiti na pomoč oblast. Nesreča kolesarja. Hude notranje poškodbe je dobil pri padcu s kolesa Ivan Kampl, 17 letni ključavničarski vajenec iz Grajene pri Ptuju, ki je padel s kolesa v obcestni jarek. Poškodovanega so oddali v ptujsko bolnico. Avto in voz trčila. V noči je došlo na Bregu pri Ptuju do trčenja, ki bi bilo postalo lahko usodepolno. Z enovprežnim vozom se je vračala proti domu krčmarica in posestnica Jožefa Strašil iz Brega. Naenkrat se je pojavil avto z veselo družbo. Radi brzine se ni mogel šofer več ogniti vozu in se je zaletel vanj. Na srečo se nobeni osebi ni ničesar zgodilo, le voz in avto sta hudo poškodovana. . Huda avtomobilska nesreča. V Vojniku pri Celju se je zgodila zadnjo nedeljo huda avtomobilska nesreča vsled trčenja. Celjski avotizvošček Ignacij Toplak je peIjal pet izletnikov v Dobrno. Na ovinku pri Brezovnikovi trgovini v Vojniku je zadel v Toplakov avto drug avtomobil, katerega je šofiral njegov lastnik, 33 letni inžener Ciniburg Oldrich iz Melnika na Češkem, ki je bil na potu v Dubrovnik. Ciniburg je vozil po napačni strani in radi tega je došlo do usodepolnega trčenja. Oba avtomobila sta razbita, vsi potniki so več ali manj poškodovani, Ciniburgu je počila lobanja in je med prevozom v celjsko bolnico umrl. Padel z drevesa in si zlomil obe roki. Franc Berglez, 15 letni sin čevljarskega mojstra, je padel v Celju Za Kresijo z lipe in si je zlomil obe roki. Berglezov mlajši brat je pred dvema letoma Za Kresijo smrtno ponesrečil, ko je padla nanj gramozna truga in ga ubila. Plaz kamenja se zrušil. Na Marijin praznik so šli s Skute v Kamniških planinah proti Okrešlju in Logarski dolini 191etni Ulrik Molzer in trije njegovi tovariši iz Sinče vasi na Koroškem. Pod Skuto je stopil Molzer k potočku po vodo. Naenkrat se je utrgal plaz kamenja in ga je podsul. Podsutega so reševali vso noč in so ga s težkimi poškodbami oddali v celjsko bolnico. Pri podiranju bukve ponesrečil. V Novi vasi pri Št. Jurju ob juž. žel. je podiral v gozdu bukev 301etni Josip Jonak iz Zagreba. Drevo je padlo nanj in ga je hudo poškodovalo na znotraj. Poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnico. Padel v prepad in se ubil. V gozdu Črni vrh pr: Sv. Jurju ob Taboru je smrtno ponesrečil 671etni delavec Jurij šošter, doma s Črnega vrha. šel je skozi gozd po ozki stezi nad prepadom. Padel je po nesreči 50 m globoko in se je na mestu ubil. Nesreča železničarja. 28 letni železničar Vinko Požlep iz Tevč pri Laškem je hotel podložiti kamen na železniški progi pod dresino, da bi jo ustavil. Dresina ga je tako hudo zadela v glavo, da so ga prepeljali v celjsko bolnico s prebito lobanjo. Smrtno je povozil vlak neznano žensko med postajama Zalog in Laze. Nesreča z motornim kolesom. V Ljubljani na Glincah je zavozil ob tramvajski kandelaber Milenko Markovič, 331etni poročnik kolesarskega bataljona. Poškodovanega so oddali v ijubljansko vojaško bolnico. Skedenj in hlev pogorela. Blizu Mirne na Dolenjskem je udarila strela v skedenj posestnika Franea Jermana. Ogenj je upepelil skedenj in hleve. Gasilci so oteli ostale zgradbe. V trenutku udara strele sta bila na skednju dva otroka, ki sta pa ostala nepoškodovana in so ju rešili, predno se je požarna nesreča razmahnila. Dinamitna patrona je eksplodirala v roki 31 letnemu brezposelnemu zidarju Francu Kokalj iz Štude pri Domžalah, ko je na prepovedan način z dinamitom lovil ribe. Eksplozija mu je raztrgala obe roki in ga poškodovala po obrazu in nogah. Ogenj uničil 12 kmetij. V vasi Pilatovci v Beli krajini je uničil ogenj 12 posestnikom 19 poslopji. Pri delu ga zadela kap. Pri montiranju električne naprav6 v Stični na Dolenjskem je smrtno zadela kap Alojzija Matjašiča iz Grosuplja, uslužbenca pri banovinskem elektrovodu. Trojni udar strele. Dne 17. avgusta je udarila strela v Rovtah nad Logatcem predpoldne v županov hlev. Strela ni zanetila ognja, pač pa je ubila 500 Din vredno svinjo. Popoldne istega dne je užgal udar strele kozolec dvojnik Francu Kuncu, ki ima škode 30.000 Din. Dne 13. avgusta okoli pol 11. ure je urezala strela pri Devici Mariji v Polju pri Ljubljani v poslopje g. Kastelica, kjer je pri najemniku Jurcu v sobi razmetavala in kvarila pohiatvo ter oplazila in omamila njegovo hčerko, da ji je moral zdravnik nuditi pomoč. Nato je prebila strop in v hlevu ubila eno kravo, drugo pa omamila. — Ubito kravo je posestnik kupil prešnji dan. Strela je nato oplazila nekaj vogalov sosednjih hiš, nato pa menda ista strela preBkočila na skoraj 700 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje vdove škrjanc, kjer ge je užgalo seno, nato odskočila v vodnjak, od tam pa v zemljo. Cuden slučaj je hotel, da je gori omenjeni Kastelic pred nekaj dnevi pripeljal seno k tej vdovi v hrambo za novo kupljeno kravo. Tako je nesreča tem večja, ker mu je strela ugonobila kravo in seno. škrjančevi pa je pogorelo ostrešje in razni drugi predmeti kakor tudi precej drv. škode ima 7000 Din. Zavarovana pa je bila za malo vsoto. Utonil v Blejskem jezeni. Pri kopanju je utonil v Blejskem jezeru Franc Kobole, poštni uradnik, doma iz Konjic. Nenadna smrt italijanskega zdravnika v brzovlaku. Dne 13. avgusta dopoldne je odpeljal iz Postojne posebni vlak italijanske izletnike skozi Slovenijo v Budimpešto. Med postajama Zalog in Laze je smrtno zadela kap dr. Franca Braccapaccia, 42 letnega zdravnika iz Neapolja. Razne novice Petdesetletnico je slavilo na praznik Marijinega Vnebovzetja gasilsko društvo v Framu pri Mariboru. Državna klasična gimnazija v Mariboru. Na tem zavodu se bodo vršili popravni izpiti po sledečem redu: Popravni nižji tečajni izpit 25. avgusta, zjutraj ob osmih, popravni višji tečajni izpit, pismeni 25. avgusta, ustmeni 26. avgusta, obakrat zjutraj ob osmih. Drugi popravni in razredni izpiti pričnejo 27. avgusta ob osmih zjutraj. Podrobni nafirt je nabit na razglasni tabli v šolske veži. Vpisovanje se bo vrSilo po razporedu, kakor je objavljen v letnem izvestju. Na drž. real. gimnaziji v Ptuju bodo razredni in popravni izpiti po temle redu: 26. avg. razredni izpiti za Il.a in V. razred, 27. avg. popravni izplti za I.b in H.a razred, 28. avgusta popravni Izpiti za Il.b in V. razred, 29. avgusta popravni izpiti za ni.a, ni.b in VI. in VII. razred, 31. avgusta popravni izpiti za I.a razred ter nižji in višji teč. izpit. Revolucija v cenah. Radi nakupa dveh tovarniških zalog Cez 100.000 m blaga prodajam kreton in modrotisk 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din, krep 9 Din, svila 11 Din, volna s svilo 13.—, 15.—, 17.— Din. Stermecki. 000 Rekordni polet ruskega aeroplana. Sovjetski enomotorni aeroplan Ant-25, katerega vodijo letalci Čekalov, Bajdukov in Beljakov, se je vzdignil v Moskvi ter je letel v Barencovo, na zemljo Franca Josipa v severnem ledenem morju, čez nos Čeljuskin v Petropavlovsk na Kamčatki. Od tam se je vrnil nazaj ter je pristal na malem otoku v reki Amur blizu mesta Nikclajevsk. Vkljub dvakratnim hudim viharjem je ostal v zraku 56 ur in 20 minut. Pretekel je 9374 km. Sovjeti imajo okrog 5000 vojnih aeroplanov, kar je strašna moč proti vsakemu sovražniku. Obžalovania vreclni slučaji. NOVA RAZJASNITEV GLEDE UMORA NA POBREŽJU PRI MARIBORU. Zadeva umora vpokojenega financarja Stranjšeka na Pobrežju pri Mariboru, ki je pred dobrim mesecem razburjala celi Maribor, je po izpovedih prijetih zločincev že takorekoč čisto pojasnjena. Kakor znano, sta bila pred nekaj tedni domnevana morilca Stranjšeka, Karl Stern in Ivan Koler, na podlagi tiralice iz Maribora aretirana v Leobnu na Zgorn. Štajerskem. Tekora zasliševanj sta krvav zločin priznala in je bilo tozadevno gradivo poslano mariborski oblasti. Stern je priznal, da je umoril Stranjšeka dne 8. julija zjutraj v kuhinji in ga oropal. K zločinu bi ga naj bil nagovoril znani Franc Belak, kovaški pomočnik s Pobrežja. En dan pred umorom je Sternu in Kolerju razložil Belak v Magdalenskem parku zločinski načrt in Stern si je nato natančno ogledal Stranjšekovo hišo. Trojica je sklenila, naj obišče K. Stern Stranjšeka in ga naj vpraša, če ima stanovanje, da ga odda. Nato bi naj izsilil od njega 30.000 Din, katere so lopovi domnevali pri financarju. Koler bi naj stal na straži pred hišo in Belak bi naj čakal doma na plen. Ko je stopil Stern v Stranjšekovo kuhinjo, ga je vprašal, kakor je bilo sklenjeno, in je zahteval od njega denar. Stranjšek ie rekel, da bo prinesel zahtevano svoto iz sosednje sobe, a se je vrnil s svojo staro službeno sabljo in se je postavil v bran. Nato se je pognal Stern vanj, ga je zagrabil krog vratu in ga je zadavil v osmih minutah. Ko je ležal Stranjšek mrtev na tleh, je morilec nasilno odprl omaro. Odnesel je iz nje 4800 Din in ne 30.000 Din. Nikdo ga ni videl, ko je zginil z denarjem. S Kolerjem se je nato odpeljal Stern v avtobusu v Celje in od tam v Zagreb, kjer sta se zadrževala pet dni v hotelu. Iz Zagreba sta se vrnila nazaj v Maribor, vendar se nista oglasila na domu na Pobrežju, arnpak sta se vtihotapila v Avstrijo, kjer sta se čutila na varnem. V istem smislu se glasi tudi Kolerjeva izpoved. Na podlagi omenjenega obtežilnega gradiva je bil te dni na Pobrežju aretiran v svojem stanovanju Belak in izročen mariborskemu okrožnemu sodišču. Aretirani zanika, da bi Sterna poznal, pač pa prizna, da je govoril o izropanju Stranjšeka s Kolerjem. Stern in Koler bosta v kratkem prepeljana iz Leobna v Maribor. Vlom v stanovanje. V Mariboru se je priklatil skozi okno v stanovanje sodnika dr. Kejžerja v Vrtni ulici neznanec in mu je odnesel obleke za 6500 Din. Vlom v trgovino. Neznanci so vlomili skozi nasilno razširjeno tnrežo na oknu v Breznem ob Dravi v trgovino trgovca Pavla Pinterič. Odnesli so raznega blaga za tri tisoč Din. Pod vlak se je vrgel pred postajo Hajdina Franc Tomažič, 69 letni krojač iz Ptuja. Vzrok samomora je beda. Nasilen dežnikar in brusač. V Št. Vidu pri Ptuju je dobil zatočišče na škednju dežnikar in brusač Filip čeh. V pijanosti je nadlegoval mimoidoče vaščane. Ker so bili vsi opomini, naj bo miren, zaman, }e dobil občinski tajnik od župana nalog, da nemirneža in zmerjača spravi v sosedno občino. Tajnik se je podal k čehu in je zahteval od njega dokumente. Pozvaui se ni zmenil za tajnikovo zahtevo in radi tega so poklicali na pomoč žandarje. Ko sta se orožnika pojavila v škednju, kamor se je potegnil čeh, je ta naravnost pobesnel. Naenkrat je potegnil nož in se je zabodel v vrat. Z zevajočo rano so brusača spravili v ptujsko bolnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Roparski napad brez plena. Danijel Car, 47 letni gostilničar iz Slov. Bistrice se je peljal na kolesu v Celje. Med potjo so ga napadli neznanci in zahtevali od njega denar. Car je padel s kolesa ter si zlomil desno roko. Na tleh ležečemu so preiskali vse žepe. Ker niso našli pri njem denarj?,, so ga pustili in zginili. Pozneje so Carja oddali v celjsko bolnico. Naplavljeno truplo samomorilca. Pri Št. Janžu na Dravskem polju je naplavila Drava truplo Franca Kranarja, ki je skočil v Mariboru dne 7. avgusta v vodo z dravske brvi v samomorilnem namenu. Pijani fantje streljali na dve ženski. — Krvava dejanja se po deželi žalibog vedno bolj množijo. Dne 11. avgusta zvečer je bil izvršen v Turškem vrhu v Halozah napad, pri katerem je napadlo deset pijanih fantov dve ženski in na nju streljalo. Le slučaj je, da nista obe napadeni bili zadeti smrtno. O poteku vse obsodbe vrednega zločina nam poročajo to-le: 56letna posestnica Marija Kukec s Turškega vrha se je vračala proti večeru s svojo omoženo hčerko Julijano Kokot z njive proti domu. Na odprti cesti jima je prišlo nasproti kakih deset fantov. Brez vsakega povoda so začeli pijanci ženski izzivati in so slednjič na revi streljali. Posestnico Kukec je zadela krogla v levo nogo, njeno hčerko pa kar tri. Na klice napadenih so se lopovi razkropili. Obe ranjeni so oddali v bolnico, napadalce zaeledujejo orožniki. Ga izropali in vrglt na ogenj. Da bi si poiskal zaslužek na drugi strani Gorjancev, se je podal na pot Jožef Srebrnjak, 55 letni zidar in posestnik iz V. Roj pri Št. Jerneju na Dolenjskem. Po pešpoti je prišel blizu majhne cerkvice na vrhu Gorjancev. ZapazJ je ogenj, ob katerern sta stala dva našemljena in s karabinkama oborožena vojaka in ena prebolečena ženska, ki je bila najbrž moški. Srebrnjak se je približal ognju in prosil, če bi si smel prižgati cigareto. Trojica ga je prijela, mu odvzela 40 Din, katere je imel pri sebi, ga zvezala, vrgla na ogenj in zginila.. Z zadnjimi močmi ter ves opečen se je Srebrnjak privlekel do bližnje vasi Vodenice, odkoder so ga odpeljali k zdravniku v Kostanjevico, ki je odredil prevoz v bolnico. Srebrnjakove opekline so zelo resnega značaja. laspred sodišča. Za krvavo dejanje 15 let ječe. V Mariboru je bil 11. avgusta pbsojen na 15 let ječe 471etni mesarski pomočnik Ferdinand Knapič. Ozadje obsodbe je krvav zločin, katerega je zagrešil obsojeni 12. februarja na dravskem mostu v Mariboru nad 451etno Terezijo Konrad. Obtožnica je navajala, da se je pustila zavarovati pri mariborski »Samopomoči« za 22.000 Din obsojenčeva mati Ana Knapič. Ker ni mogla izpolnjevati zavarovalnih obveznosti, je odstopila polico Tereziji Konrad, s katero sta si bili dobri. Konradova je plačevala redno obveznosti. Po smrti Knapičeve leta 1934 je dobila Konradova celo posmrtnino izplačano. Med Konradovo, Ferdinandom Knapičem in njegovo sestro je obstojal dogovor, da bo Ana Konrad po materni smrti izplačala Ferdinandu in njegovi sestri vsakemu po 3000 Din. Ker tega ni storila, je prišlo do tožbe, katero je Konradova dobila. Radi navedenih vzrokov je kuhal Ferd. Knapič na Konradovo jezo in je iskal priliko, da bi se nad njo maščeval. Dne 12. februarja je že na vse zgodaj popival po mariborskih krčmah in prežal na svojo nasprotnico. Krog 12. ure predpoldne jo je pričakal na glavnem mostu in jo je vpričo občinstva zaklal z osmimi zabodljaji z nožem. Obsojen, ker je sleparil s hranilnimi knjižicami. V Ljubljani je bila 14. avgusta razglašena obsodba nad Jožefom Grašekom radi zločina prevare s hranilnimi knjižicami v 205 slučajih, dalje radi prestopka oderuštva in radi zločina ponarejanja domačih listin na skupno kazen treh in pol leta robije. V kazen se mu všteje preiskovalni zapor od 21. novembra 1935 naprej. Japonska darila za Adolfa Hitlerja. Iz vseh krajev Japonske so zbrali darila, katera bodo odposlali v Berlin Hitlerju. Med darili je znameniti japonski mec, ja- ponska narodna zastava, slike itd. Vojaška diktatura kot obramba proti komunističnim Grškem. prevratnim nakanam na