jtahaja IrLkrainaiecUn:
v torek,četrtek, soboto.
tissue A ihreetirnem aueek
Tu es d<ry, 7>? urj <1 <itj Saturday.
si
GLASILO SLOVIHIPOA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
LETO <VOL/>
ŠTEV. (No.) 64.
CHICAGO, ILL., TOREK, 29. MAJA — TUESDAY, MAY 29, 1923.
K položaju v Jugoslaviji.
(Izvirni dopis iz Slovenije za "Edinost").
Kmalo po volitvah v naši državi S. H. S. ste dobili poročila, kako se stvari razvijajo. Dva naroda, slovenski in hrvatski, sta nedvomno odgovorila, da odklanjata nesrečni centralizem in hočeta zdravo samoupravo — avtonomijo, oziroma federacijo — z enakopravnim sobratom srbskim narodom. Prišlo je do razgovorov v Zagrebu za sporazum med temi tremi brati in so se stavili nekateri pogoji, ki bi se imeli spolniti še pred sestankom narodne skupščine v Belgradu.
Mej tem je bila poklicana radikalna stranka kot glavna zastopnica srbskega naroda, da od svoje strani vse ukrene za dosego sporazuma. Opazilo se je, da ni prave iskrenosti in tako se je kriza vlekla do otvoritve skupščine brez uspeha.
Tisti dan 16. aprila je radikalna vlada demisijonirala. A kralj je Pašiču poveril mandat za sestavo poslovne vlade. Njegova posvetovanja s strankami niso imela pozitivnega uspeha, zato je svoj mandat vrnil kralju.
Tu stopijo v ospredje demokrati, za katere je Davidovič prejel mandat sestaviti vlado. A demokrati so stavili radikalcem take pogoje, da jih slednji niso mogli sprejeti. Vsak politik je naprej vedel, da demokrati s svojimi 50 poslanci med 313 zastopniki ne morejo sestaviti vlade.
Demokrati (— nekdanji stari in mladi liberalci, buržovci) so med vso krizo najbolj intrigirali. Na vsak način bi radi prišli v vlado. Poslužujejo se vseh sredstev, da bi le dospeli zopet do korit. Volitve so jim namreč prinesle poraz, zgubile so skoro polovico mandatov. A vladali bi tako radi. Zato so zahtevali, da se njim odstopi notranje ministrstvo in da bi vlada ne bila samo poslovna, ampak tudi volivna vlada, ker mislijo oni z nasiljem dobiti vsaj relativno večino poslancev. Mogoče, da Pribičevič misli na mažarske volitve pod Tiszovim režimom. Ta zli duh Pribičevič se zna dobrikati tudi kroni. Demokrati hočejo veljati kot pristni "državotvormki," medtem ko druga, posebno Hrvate in Slovence slikajo kot "separatiste" in bi jih radi na zgoraj očrnili kot nezanesljive. Demokrati strašijo tudi z vojaško diktaturo. — Mislijo, da bi jim bilo vojaštvo poslušno sredstvo v dosego njihovih sebičnih namenov. Skrivajo se za kakega generala, ki bi na dvoru uplivali v njihovem smislu. Torej poskušajo vse, le ne pravih parlamentaričnih običajev. Maso zlorabijo za demonstracije. Tako so še zadnjo nedeljo 29. aprila zbobnali vkup "Or-juno" v Belgrad, da bi proslavljali njih megleno "jugoslovan-stvo;" a vsa ta plačana omladina je — kakor poročajo listi — doživela velik fiasko. Kralj je bil za soboto in nedeljo odpotoval v Topolo; in ko se je povrnil, je gledal le demokratsko polomijo in jo kritiziral tudi s tem, da je Davidoviča odvezal mandata in naročil zopet Pašiču, naj sestavi poslovno vlado. Dne 30. aprila je bilo sestavljeno homogeno radikalno ministrstvo, v katerem so večina vsi prejšnji ministri, a odpadli so oni, ki niso bili izvoljeni za poslance. Tako se "bivši Slovenec" dr. Niko Zupanič in "bivši Hrvat" Supilo ne najata več med imenovanimi ministri. Ta vlada ni v pravem smislu parlamentarna, ampak le poslovna, ki pa hoče s skupščino voditi državne posle. A glavna njena naloga je, da svojo radikalno stranko vodi do sporazuma s Hrvati in Slovenci. Slednji oboji so že prej izjavili, da jo za ta slučaj hočejo podpirati. Za delo v skupščini bi vlada z Jugoslovanskim klubom, Jugoslovansko muslimansko organizacijo in 2 mohamedani iz južne Srbije imela večino — brez intrigantov demokratov. Tako stoje stvari začetkom maja. Ali bo ta vlada pospešavala sporazum, pokazalo se bo že ta mesec.
Radičevci so začasno še ostali doma, ker se njihovi pogoji še niso dovolj upoštevali. Kakor hitro pa bodo Srbi pokazali svojo resno voljo in opustili hegemonijo, pridejo tudi Hrvatje in še le tedaj se objamejo v iskreni ljubezni trije bratje.
Kakor listi poročajo, tega žele tudi bratje Bulgari, ki so si uprav v. dovršenih volitvah izbrali čisto demokratsko ali kmet-sko vlado s Stambolijskim na čelu, ki je že opetovano pokazal svoje gorke simpatije do naše države. Začeti se mora prava ljudska politika tudi na Balkanu — pa v slovanskem duhu, katerega je doslej ovirala zapadna Evropa.
GOMPERS PROTI 12-UR-NEM DELAVNIKU.
Washington, D. C. — Predsednik Delavske Federacije Samuel Gompers je zadnjo soboto v komentiranju glede podaljšanja delovnega časa, ki bi ga radi uvedli po raznih jeklarnah na J2 ur izjavil, da je škoda misliti. da bi organizirano delavstvo kdaj dovolilo, da bi se uvedla ftazaj zopet 12-urna suženjska delovna doba na dan. Nadalje jc dejal: "Pritožbe, da ni mogoče dobiti dovolj delavcev so prazne. Industrijalci naj določijo Poštene plače delavcem, pa jih ^o dobili kolikor jih bodo hoteli." In to je popolnoma res!
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Gotham, Texas. — Osebni vlak števi 15 na Texas & Paci-
fic progi je zavozil v drugi potniški vlak ne daleč od tukaj. Šest potnikov je bilo na mestu ubitih in okoli 15 ranjenih. Ranjenci so bili pripeljani v tukajš-no mestno bolnišnico, kjer so dobili prvo pomoč.
BOJ
PROTI VTIHOTAP-LJENJU.
Norfolk, Va. — Torpedni ru-šilci ,ki so v službi zveznih pro-hibicijskih komisarjev neprestano križarijo ob obali. Zadnji teden so zasačili 6 jaht, ki so hotele z rumom na krovu do obrežja. Ker so bile zasačene v prepovedanem trimiljnem vodovju, so zapadle zaplembi. Zadnje dni so pomorske straže oja-čene. Tudi par submarinov je v prohibicijski službi.
KRATKE AlffiRI-
SKEYE8T1
—	Zadnja poročila iz Wash-ingtona naznanjajo 'o sporu mej kabinetom in glavnim odborom republikanske narodne stranke Predsednik republikanske stran ke Adams je odločno proti Har-dingovem načrtu za svetovni tribunal. Adams trdi, da je velika večina v stranki proti vmešavanju Amerike v evropejske zadeve.
—	Smallova predloga, ki zahteva, da se dovoli državi 100 milijonov dolarjev za grajenje cest in potov v državi Illinois je zopet zadržana po predsedniku poslanske zbornice Shanahanu v Springfieldu. Shanahan zahteva, da se predlogo revizira in potrebe preštudira in še le potem se naj odloči, koliko se bo potrošilo za ta namen. Small in njegovi pristaši so silno ozlovoljeni.
—	Pennsylvanijski guverner Pinchot je podpisal zadnjo soboto predlogo, da se mora v vseh javnih in privatnih šolah pod-učevati o ustavi Zedinjenih držav.
—	Bondov, ki jih je izdala država Illinois za nabavo potrebnega denarja za vojaški bonus, se je prodalo takoj prvi dan za 10 milijonov dolarjev. Izplačevanje bonusa se prične s 1. julijem t. 1.
—	Detektivi so našli sled zA morilcem Whitfieldom- ki je v Collinwoodu, umoril policaja Griffina. Baje se skriva nekje v ali okolici Milwaukee, Wis. Za njegovo glavo je razpisanih en tisoč dolarjev nagrade.
—	V Washingtonu, D. C. je na tamošnjem letalnem polju padel iz zraka zrakoplov, v katerem sta se ubila en armadni major in en civilist.
—	V Chicago bodo pričeli graditi v kratkem nov obsežni skyscraper — nebotičnik — ki bo stal nad 10 milijonov dolarjev. Stavba bo stala mej river-jem in Chicago Ave. na vzhodni strani Michigan Ave.
—	V Mountain Lake Park, Md. so zgorele včeraj štiri ženske, ko so poizkušale rešiti življenje hromi priletni ženski v neki goreči hiši. V hišo so udrle, a v istem hipu se je zrušil strop na nje in vse štiri so zgorele s hišo vred.
—	Henry Ford dela načrte, da bo postavil na jugu lastno predilnico in izdelovalnico bomba-ževinega blaga, ki ga potrebuje pri izdelovanju avtomobilov. Tako bo Henry kmalu imel vse sam, kar bo potreboval pri proizvajanju svojih Henrijev.
—	V Monmouth, 111. je pri i-granju z samokresom ustrelil do smrti svojega tovariša 17-letni John Dix. V roki je vihtel samokres, ki se mu je pri tem sprožil in krogla je padla v prša njegovega tovariša.
—	Iz Princeton, lil. se poroča, da v celem tamkajšnjem okraju Bureau primanjkuje učiteljev in učiteljic po publičnih šolah. Prosilcev za učiteljske službe ni več, ker menda drugje najdejo boljši zaslužek.
—	Znana plesalka in lepotična umetnica Irene Castle, je izjavila zadnjo soboto predno je od-plula na ladiji proti Angliji, da sedanje vrste plesi v Z. D. presegajo vse meje dostojnega obnašanja. Umetnica se ni zmotila.
—	V Philadelphia, Pa. so ban-diti zadnjo soboto ustavili dva denarna sela, ki sta nesla denar, ki bi se imel rabiti za plačo tovarniških delavcev. Vzeli so jim ves denar v znesku $4,950.00 in izginili brez vsakega sledu.
N0YI IZGREDI
¥ PORURJU.
Sedem ubitih v spopadih. — Komunistični agitatorji pridno na delu. «— Francosko vojaštvo se noče vmešavati v izgrede.
Berolin. — Več deset tisoč raznovrstnih delavcev se je zadnje dni pridružilo takozvanim lačnim stavkarjem v Porurju. Neuradna poročila govore, da je v Porurju blizu 400 tisoč delavcev na stavki. Delavci po rudnikih in drugih raznih industrijskih izdelovalnicah stalno zapuščajo svoja mesta in se pridružujejo stavkarjem.
Za naraščanjem stavke prihajajo izgredi. V Dortmundu, Gel-senkirchen in Bochumu je prišlo že parkrat do krvoprelitja. Zadnji petek popoldne in skozi celo noč so divjadi pretepi v Bochumu. Stavkarji so obkolili prostovoljne gasilce, ki so morali zadnje dni opravljati obenem policijsko službo v mestu. Grozili so jim s smrtjo, ako jim ne dovolijo prostega gibanja v mestu. Prišlo je do mejsebojnega streljanja pri katerem jih je bilo baje sedem ubitih in več ranjenih. Naposled so stavkarji prostovoljne gasilce razgnali in razorožili.
Tajni komunistični agitatorji so se razkropili po celem mestu in agitirajo in hujskajo nato, da bi se organiziralo v Porenju neodvisno sovjetsko republiko. Francosko vojaštvo se zdržu-
ŽELEZ NI-
YLADNE ČETE INADJJLIČNI PRIČELE NAPADATI , ŽARJIYZTRAJNI. BANDITE.
Pogajanja z banditi so prekinjena. — Boj se vodi v gorovju. — General Čang obdolien
da financira ban<£te. Peking. — V soboto večer so se otvorile formalno sovražnosti mej kitajskimi vladnimi četami in banditi, ki drže tujezemske podanike v ujetništvu. Strojne puške so prasketale celo noč in predne straže pridno naskokuje-jo višine gorovja nad Linčen-gom.
Vodstvo vojevanja proti ban-ditom je poverjeno v roke generala Tiena, ki ima na razpola go tri brigade vojaštva s številnimi strojnicami in dva patrol-na zrakoplova. V kratkem bo dobil tudi nekaj topništva.
Pri zadnjem pogajanju so zastopniki banditov ižrazili, da so vsi ujetniki še zdravi razun nekega italijanskega milijonarja, ki se je ranil na nogi pri padcu, ko so ga banditje tirali v gorovje. Le pritožujejo se zoper hrano in da jim primanjkuje obleke.
Kitajski vladni uradniki v Pekingu izjavljajo, da banditje dobivajo finančno podporo naravnost od generala Čanga, ki drži pod svojo kontrolo Mandžurijo. Ta hoče zaplesti bandite v boj z vladnimi četami, nakar misli sam pritisniti proti Pekin-
u-» Sliši se tudi, da bodo za preje nazaj od vsakega vmešavanja' ganjanje banditov ponudili A- da zanesti na zadnje vesti, v izgredu. To namreč, dokler, merikanci, Angleži in Francozi Nadulični železničarji izahte-nemško delavstvo pusti Franco-'par svojih zrakoplovov Kitaj-J vajo 10 centov povišanja na uro, ze pri miru. Francozom je bajejcem. Ker drugače bo prav težko' agitacija komunistov za neod-l stopiti na prste razbojnikom, ki
Zahtevajo odločno povišanje pla-če. — Pravijo, da ne marajo nikakega kompromisa radi svojih zahtev. — Stavke menda ne bo.
Chicago. — Chicaška javnost zasleduje z veliko zanimivostjo potek pogajanja mej lastnik) nadulične in poulične železnice. Za ta teden za i« junija je bila in deloma je še napovedana stavka, ako lastniki železnic ne" ugo-de zahtevam železničarjev.
V soboto večer je imelo kakih 300 naduličnih železničarjev svojo sejo v Ashland boulevard auditorium, kjer so sklenili, se ne bo sklepalo nikakega kompromisa glede njihovih zahtev4 kjer njih zahteve so opravičene na podlagi današnjih razmer v katerih morajo živeti in skrbeti za svoje življenje,	l
Predsednik' organiziranih naduličnih železničarjev John Bruce je izjavil, da so bili dosedaj: lastniki železnic gluhi za zahteve železničarjev, zaradi tega jer naprosil zborujoče železničarje, da se izrečejo o zaupnici do unij-skih uradnikov in istim, dajo polno moč za slučaj, da bi bilo potreba poklicati železničarje na stavko.
Isto stališče zavzemajo tudi poulični železničarji, ki pa postopajo nekoliko milejše in sklicujejo glavno sejo za dne 4. junija, kar kaže, da ne mislijo oditi na stavko že 1. junija, ako se
visno sovjetsko republiko v Po renju jako všeč, kot se je to že parkrat poročalo. Vsled tega ne bodo ovirali agitatorjev za ustanovitev take republike.
Nemška vlada je izdala apel na vse industrijalce v Porurju, da naj se usmilijo stavkarjev in iim naj povišajo zaslužek, da jim bo mogoče izhajati pri sedanji draginji. Kovinarske izdeloval nice so baje že ugodile temu apelu in so povišale svojim delavcem za 50 odstotkov plače.
--o-
FRANCIJA SE BALDWINA BOJI.
Pariz. — Vladni krogi natiho-ma pričakujejo Baldwinovega programa, za zunanjo politika,
imajo svoja skrivališča po gorovju. Da bi pa tujezemsko vojaštvo se udeležilo boja proti banditom, so pa zadnja poročila zanikala.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Chicago. — Na križišču 61. u-lice in Central Ave. sta trčila skupaj dva avtoja, ki sta se radi prehude kolizije oba prevrnila. Šofir Earli Hood je padel pri tem tako nesrečno, da je na mestu obležal mrbtev s prebito lobanjo.
POLKOVNIK HOUSE ODPOTOVAL V EVROPO.
New York. -— Bivši Wilsonov ki jo bo Anglija vodila odslej, svetovalec polkovnik E. M. Pri Baldwinu kot se čuje imajo
delavski voditelji velik vpliv in ti pa zahtevajo, da Anglija nastopi proti okupaciji Porurja. To pa Franciji ni všeč. Zato nestrpno pričakuje Baldwinovega programa.
ITALIIA PRAVI, DA BO PLAČALA SVOJ DOLG.
Rim. — Italijanska vlada je baje formalno naznanila v parlamentu, da bo držala svojo besedo glede njenega dolga napram Zedinjenim državam. Italija dolguje Ameriki $1,648,-034,000.00 nevstevši obresti, ki so se nabrale tekom zadnjih let.
-o-
ZAVEZNIKI SO SE KONČNO UKLONILI.
Pariz. — Zavezniki so končno podpisali zadnji petek z Zedi-njenimi državami pogodbo radi okupacijskih stroškov, ki jih i-majo za plačati Zdr. dr. iz zahtevane odškodnine od Nemčije. Račun za okupacijska stroške znaša $256,000,000.00.
House na mirovni konferenci v Versailles, je zadnjo soboto od-plul v Evropo z parnikom Homeric. House pravi, da hoče proučiti natančno vse pogoje, pod katerimi bi bile evropejske države in narodi pripravljeni sodelovati v nameravanem svetovnem tribunalu.
-o-
SREDSTVO PROTI RJI.
Fargo, N. D. — Poljedelski znanstveniki v North Dakoti trdijo, da se jim je posrečilo iznajti sredstvo proti rji, ki pada po severnih krajih silno rada na žito in ga po enih krajih popolnoma zadrži od rasti. Iznašli so gotove vrste žlindro, ki se mora posejati spomladi po mladem žitu takoj za dežjem, da pada žlindra na mokro žito, ki se zatem prisuši in varje žito pred vročinsko paro, ki prihaja na žito od-tega, ker na severu večkrat nastane za par dni silno hladno vreme, a po dežjy pritisne zopet silna vročina, ki pa mlado zmrz-jeno žito popolnoma prepari, nakar nastopi na žito rja.
istotako zahtevajo motormani in kondukterji na pouličnih železnicah.
REVOLUCIJA V BULGARI-JI.
London. — Iz Bukarešte poročajo, da je v Bulgariji izbruhnila revolucija in da ministrski predsednik Aleksander Stambo-ulinsky je na begu iz dežele. Poročilo omenja, da so revolucionarji Stamboulinsya obsodili na smrt, takoj, kakor hitro so zasegli vlado v Sofiji. Ministrski predsednik je pobegnil v svojem avtomobilu in je baje na begu proti Plevni.
GOZDNI POŽARI V NEW YORKU.
Saranac Lake, N. Y. — V državi New York v okraju Sara-nac divjajo gozdni požari. Gozdni požar se je razpase! na več milj na široko in povzroča o-gromno materialno škodo.
DENARNE POSEJATI®.
too - Din.......$ , 35
309 — Dta.......$ Si»
......$11 *o ""
— D«.......$2*0»
~ ......
Za RaBjanske Hrt:	1
99 — Ur ........ $ 3.25	1
- Lir ........ $ 5.7«?	*
50® — Lir ........ $2?**	'
1» — Lir ........ $54..»
Pri večji* srotafc, Id presegajo 9» tiso* Dm. aH 9 tisoč fir, dama ie posekal popust Predno pošljete deter tre* drage tvrdke se spomnite te na*e podjetje, ki te Vam poslalo ¥af denar t stari kraj ceneje in kfereje, kakor kje dragje. NaJe cene so no najnižje 1 Vse poifljatre naslavljajte aa:
BANČNI ODDELEK
NT. mL Bt
EDIN OS T
(UNITY.)
Ishaja vuk torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
xt49 West aaad Street.	CHICAGO, ILL.
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo
Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto ........................$3.00
"	Za Združene DržaVe za pol leta...................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
3ubscribtion: For United States per year .............. $3.00
For United States for half year.................$1.50
w	For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50
._1_Chfcagp, Canada and Europe for half year..	$1,75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov m poleg tega tudi vaš'stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Dva podobna slučaja...
Čitateljem hočemo predstaviti dva podobna slučaja. Presodite jih in naredite si vsak sam svojo sodbo:
Sredi prostrane slovanske države Rusije se je pred par tedni zbralo v Moskvi v eni največjih tamkajšnih dvoran, ki je sedaj "Dom strokovnih unij" a preje je bila ta dvorana last nekega "plemenitaškega kluba" krdelo ljudi, ki so se zakleli iztrebiti iz vernih slovanskih src krščanske čednosti in prepričanje. Neki najzagrizenejši komunist Krilenko baje sovjetski državni pravdnik je vodil sodnijski proces proti nedolžnimi katoliškimi svečeniki. Nepristranski poročevalci ga opisujejo kot zverino v človeški podobi. Ta človek je baje zahteval, da se mora vseh 16 duhovnikov obsoditi na smrt. Ni se zgodilo vse ravno kar je hotel, a krvi je hotel kot Neron in enega so mu morali umoriti a
Ostale so pometali v ječe, nekatere za življenje —---In zakaj ?
Zato, ker so bili katoliški svečeniki, ker so maševali, ker so ljudi učili medsebojne ljubezni, zato so bili 4'kriminalci" ki se jih je treba znebiti kot nevarnih elementov.
V naslednjih stavkih bomo navedli par odlomkov Krilenko-vega govora, ki ga je imel na boljševiške porotnike in sodnike po zasliševanju v sodni dvorani. Glede cerkvene lastnine je govoril :
"Kdo bo upravljal cerkveno lastnino, zastopniki cerkvene hierarhije, ali tisti, ki dajejo cerkvam svoje penije, ki jih zaslužijo v potu svojega obraza? To je vprašanje.
"Zaradi tega ni nobene važnosti, je li to Katoliška, Pravoslavna, Mahomedanska ali katerakoli cerkev. V smislu kanoničnega prava je edini lastnik vsega cerkvenega premoženja predstavnik katoliške cerkve — Vatikan, ki je pa izven sovjetske Rusije. Tukaj je lepa pozicija! Za moj del pravim, kdor ne more potrditi z dokazi lastninsko pravico, aktualno na-mestu, ta ni lastnik. Katoliški prelat pravi: "Jaz sem vzel kelih in sem ga imel doma. Je moja lastna lastnina." To je jasno Icdo je lastnik te lastnine, torej ni sv. oče v Vatikanu.
"Mi imenujemo to pravico sv. Očeta VERSKI PREDSODEK! Istotako imenujemo krst VERSKI PREDSO-f SODEK. In mi imenujemo tudi vse verske zakramente VERSKE PREDSODKE.
"Mi imenujemo tudi vse te nastope cerkva na tak način, kakor so označeni v naših kazenskih pravih, ki imamo pravico se jih posluževati v naši deželi. Posluževati se teh verskih predsodkov, z namenom, da se zamori v otrocih možnost izbere in razsojevanja mi imenujemo to VERSKI STRUP. In kot takega ga smatramo za politični nastop, ki je kaznjiv po našem kazenskem pravu."
Ker je nato Krilenkota pošteno zavrnil na podlagi stvarnih dokazov in izgovorov oče Fedoroff, je Krilenko zopet ves razjarjen skočil in govoril dalje:
"Državljan Fedoroff lahko govori na leči o Bogu in o preroku Eliji, toda, ako on pričenja to pripovedovati igno-rantnim ljudem in otrokom, da bo prerok Elija prišel doli in jih zdrobil, mi ne bomo dovolili! Na formalno postavno rprepoved za teroriziranje otrok, je odgovoril:" da bo s svojim poukom nadaljevali "Mi pa pravimo "ne dovolimo!" Mi r. vemo kako nastopiti zoper to. Vaša igra je gotova. Vi nimate ničesar za napraviti, kakor prenašati Vaš križ.
"Vaše vere? — Jaz pljunem na nje! — Tako na Katoliško, Pravoslavno, Judovsko, Mahomedansko in na vse!"
"Tu ni druge postave, kot sovjetska postava in na podlagi te postave Vi morate umreti!"
Proti temu govoru je odločno ugovarjal zagovornik prega-njancev Bobriščev Puškin. Toda nič ni pomagalo. Krilenko in vsi sodniki so bili zmenjeni in ene misli. Krvi so hoteli in to so dosegli. Toda, ta kri bo iskala maščevanja in se bo nad krvniki še strašno maščevala.
* * *
Drugi slučaj skoro enak te*nu je slučaj, ki se tiče Lawndal-skega Zavertnika tudi tega bomo navedli. Ameriški Slovenci še gotovo niso pozabili, ko se je leta 1915. agitiralo za Slovensko ligo. V dnevih meseca marca če se ne motim istega leta, se je zbralo v Chicago zastopništvo vseh naselbin. Na tem sestanku ki so bili zbrani zastopniki vseh naselbin, je govoril baje Kristan, tedanji socialistični prerok — sedaj komisar veleserbijan-ske Pašičeve vlade v New Yorku. Njegov govor je bil svoječas-no objavljen v G. N. — Pa dvignila se je tudi lawndalska veličina Zavertnik in je govoril kot to prinaša na prvi strani "Slovenski Svet" v štev. 25, datiran z dne 27. septembra 1917. dobesedno tako-Ie: pod naslovom: "Časi se izpreminjajo."
"... Mislim, da mi ne more nihče očitati, da se ne zanimamo za taka gibanja. Nikakor pa ne verujem ,da bi imeli kak vspeh, dokler bodo farji (Čujete duhovniki!) vodili ves boj, kajti, ako bi bili pošteni, bi se sploh ne držali svojega businessa, ker oni sami ne verujejo v to kar druge uče. Sedaj pa so se lige že polastili, kajti čital sem na oklicih podpi-
sane razne farje, tako Rev. Kebeja, Rev. Zupana in druge. Ako oni tako zelo verujejo v božjo pomoč, zakaj se potem oni ne obrnejo na Boga in čemu se potem obračajo do ljudi ? To je sam humbug in oni nimajo poštenih namenov ori tem! ...
* * *
Ali si nista te dva slučaja podobna kakor dva vinarja? Značilno za slovensko javnost bo posebno to če povemo, da je menda ta tisti Zavertnik kolikor nam je znano, ki je pred par meseci — poslušajte! moledoval okoli slov. katoliških duhovnikov s pismi za podatke, da bo pisal zgodovino Ameriških Slovencev. — Je še kje kdo, ki ne vidi VOLKA V OVČJI OBLEKI???
Kaj bi še le Zavertnik govoril, ko bi bil na Krilenkotovem mestu? To si lahko razodeva vsak sam!
Mi nismo teh slučajev navedli radi osebnega sovraštva. Mi Zavertnika kot človeka z neumrjoČo dušo — če prav trdi sam, da jo nima — pomilujemo, ker je zašel tako daleč s svojo rdeč-karijo, da ne pozna nobene tolerance, kar dovolj jasno pokazuje citirani odstavek iz "Slovenskega Sveta." Ampak gre se zato, ker ta Zavertnik farba mase, jim trga iz srca tiste vzvišene čednosti in vrline krščanstva, na katerih se je človeški rod povspel do te visoke kulture in civilizacije, ki jo poseduje.
Zato smo naslikali še enkrat slovenski javnosti VOLKA V OVČJI OBLEKI. Naj ga gleda z odprtimi očmi, morda ga pos-lednjiič le spozna v njegovi primitivnosti — kar Bog daj da bi
?	—-n.—
* *
♦ * * + *
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* * ♦

Sheboygan, Wis. — Prosim za nekoliko prestora v vašem cenjenem listu, za malo poročilo iz naše naselbine. Dela se še precej dobro le na zasluži se nič kaj preveč.
Na društvenem polju dobro napredujemo imamo več podpor nih društev in vsa so pridno na delu za novimi člani s prireditvami itd.
V verskem oziru tudi dobro napredujemo, imamo krasno serkev, katero vsako nedeljo prav z veseljem obiskujemo. Zlasti krasi službo božjo v naši cerkvi lepo ubrano cerkveno petje, ki nam nudi tudi mnogo duševnega užitka.
Čudim se tistim naprednja-kom, ki so odpadli od vere in cerkev zaničujejo. Le kakšen u-žitek imajo ti ljudje ob nedeljah. Kako tolažilo dobivajo orfi za svoja srca in svojo dušo. Ne, za njih ni nedelje, kakor za kristjana, ki v nedeljo svojo dušo povzdigne z gorečo molitvijo k Bogu. Kako veselost je opaziti v krščanskih družinah ob nedeljah in praznikih, kako veselo razpoloženje vlada pri vseh — a pri nasprotnikih je ravno nasprotno, ker njih duša je mrtva v tem oziru.
Žalibog tudi slovenske ženske so v teh vrstah. Čitala sem pred-kratkim v Del. Sloveniji, ko se je neka žena izrazila, da vera ponižuje ženo in zdaj, ko ne veruje je svobodna. Oh, ti sirota ti kako se mi smiliš, ker si tako neumna. Ali ne veš, da vera ne ponižuje žene? Mož, ki živi, kakor ga vera uči, ta ne ponižuje svoje žene ne žena moža. Ampak kdor uravna svoje življenje nasproti veri, ta dela tako kot ti trdiš.
Nadalje piše: "da sta vera in kapitalizem v zvezi." Zopet druga neumnost, ki se si jo naučila od zavajalskega in proti veri zagrizenega Novaka, ki za judeže-ve groše boljševikom Slovence prodaja. Le zakaj take učene figure kot je dotična dopisnica in
bolj neumno kot kužki, ki v luna lajajo. Gospod Novak, ki toliko pišete o boljševikih in komunistih povejte no nam, zakaj se vsak tako silno kesa, ki gre v Rusijo? Zakaj ne vspeva ruski boljševizem ali socializem, kakor že hočete? Povejte no nam zakaj ne more obstati socializem nikjer v praksi, ampak uniči kar je bilo dobrega do njegovega nastopa, a sezidati ne zna nič? Toliko fraz imate na svojem jeziku, s katerimi pojete slavo vašemu nepraktičnemu nauku, a ne enega stvarnega dokaza nimate, da je res praktično in iz-peljivo o čemer mažete v vašem listu. Polna usta imate, s katerimi farbate nezavedne delavce! in jih zapeljujete, a v srcu ni-tnate nič za uboge trpine, katere farbate in gulite, da podpirajo vašo cunjo okoli katere se zbirate ljudje, ki vam smrdi pošteno delo. Ce bi imeli le trohico sramu v vašem srcu, bi ne farba-li delavcve kot jih farbate z vašem pisanjem! Toda tudi za vas bo prišel dan plačila. Tedaj boste govorili pa drugače . . .
Pozdravljam vse naročnike lista Edinosti.
Naročnica.
Chicago. rt. — Za srebrni jubilej ali 25-letnico naše župnije vlada veliko zanimanje tudi po sosednih naselbinah. Jolietčani so se oglasili, da pridejo v velikem številu. Tako tudi iz drugih naselbin. Vse kaže, da ta dan bo nekaj posebnega, kar še ni videla chicaška slovenska naselbina v svoji sredi. Sosedne naselbine, društva in posamezniki, si naj zapomnijo zlasti to, da i-mamo v Chicago novi čas. Chicaška ura je naprej za eno uro od navadnega "standard" časa. Na to opozarjamo zato, da bodo rojaki in društva iz sosednih naselbin pravočasno dospeli k slavnostni paradi in slovesni sv! maši.
— Naši fantje so so te dni organizirali Base
---------------- ^p.oiii^a m'-	BaI1 Team pod
pa milwauški Don Kišot Novak: vo<*sfv°m za mladino navduše-pri Sloveniji ne gredo v Rusijo?'	"
Tam bodo vam pečene piške le-
tele v usta. In če ne boste hoteli sami odpirati vaših ust si boste iz afrikanskih pragozdov lahko najeli kakega "žlahtnika," da bo vam serviral in vaša laž-njiva usta odpiral, kadar bo k vam pečena piška priletela. To bo življenje!
. Tristo bobnov! Mahnite je no h boljševikom! Čemu ste tu v kapitalistični državi? Jaz bi ne bila v taki državi, ki bi jo sovražila za nič ne! V Rusiji so nebesa! Tam sedaj ni cerkva, a kolikor jih je še so zabite. Večina duhovnikov je pomorjena! Kapitalistov tli, torej morejo biti cela deveta nebesa v Rusiji!
V resnici, ko človek bere take brozge, kot jih prinaša Del. Slovenija si ne more misliti drugače, da je z urednikom vred
nega Rev. Fathra Leo Novitski ja. Pristopili so s svojim tea-mom k Catholic Church Base Ball League. Na igrališču nekje na Blue Island and Robey ulici imajo skoro vsak večer svoje manevre. Izvežbati se hočejo, da bodo potem vsakega tekmeca ugnali v kozji rog.
— Krščeni so bili v cerkvi sv. Štefana: Pri družini Mr. Jožefa Krampač so dobili čvrstega sinčka, ki so ga krstili za Ivana. Botra sta bila Mr. in Mrs. Martin Hane. — Družini Mr. John Hans se je rodil sinček, ki so ga krstili za Johna. Botra sta bila Mr. in Mrs. Mike Hozian. — Družini Mr. Charles Strohen se je rodila hčerka, ki so jo krstili za Mildred Rose. Botra sta bila Mr. in Mrs. Simoniček. — Družini Mr. Jos. Stevens se je ro-
(Dalje na y strani.)
"BABILON"
Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava na zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan.
MAKS: Vsa je zbegana. Najrajše bi ušla s teboj čimpreje temraje.
FRIC: Če bi ti le smel vrjeti?
MAKS: Tomaž neverni. Na, le beri njeno pismo in se prepričaj. ;	v
FRIC: (iznenaden) Pismo name? MAKS: Preberi, kar preberi! (mu izroči pismo) .. FRIC: (bere) "Rešite me, tu ne morem ostati. Najsrečnejša ljubezen vam bo plačilo. Ako treba, trpeti hočem z Vami glad bedo,-samo proč od tu, ker mi tu ni več mogoče živeti. Moj bratranec Maks vam izroči to pismo. On je moj pravi prijatelj in z njim se lahko o vsem pomenite. Vaša do smrti zvesta hči Jelka." — Hči, čemu hči?
MAKS: Le poglej, iz samega strahu se ji je vse zmedlo, zato se podvizaj !
FRIC: (ves srečen) Da, rešiti hočem ljubo, prisrčno dekletce !
MAKS: Te postru. voz ze naročen?
FRIC: To se zgodi takoj!
MAKS: Potem prideš o polnoči?
FRIČ: (začuden) O polnoči? Semkaj v to dvorano?
MAKS: Da semkaj, tako želi ona.
FRIC: No ja — strah me ravno ni — a župnik mi je pripovedoval čudne stvari.
MAKS: Kakšne stvari?
FRIC: Da v graščini ni prav varno.
MAKS: Babje vraže.
FRIC: Baje se v tej dvorani prikazuje često bela prikazen — menda prababica te rodbine.
MAKS: Da, tudi teta mi je včasih pravila o tem. FRIC: Povem ti odkritosrčno, živih ljudi se ne bojim, naj bi jih bilo pet — šest — a duhovi —
MAKS: (zase) Dobro, tem bolje, (glasno) Res je, z duhovi se ni varno šaliti. Toda poslušaj, jaz sem dobrodušen človek in jaz ti privedem Jelko. FRIC: Ti bi hotel —?
MAKS: Mene se bo prababica bala," saj sem njene krvi. Fric, o polnoči me čakaj s poštnim vozom pri vrtnih vratih FRIC: Vse storim.
MAKS: Ti ostaneš nekoliko časa oddaljen na svojem konju in ko začuješ, da vstopi kdo v voz, Izpodbodi konja in odjaši v božjem imenu naprej. FRIC: Vse storim.
MAKS: Kočijažu naročij naj vozi v galop za teboj. FRIC: Navzgor in navzdol. MAKS: Hajd i brž in uredi vse. FRIC: V desetih minutah, (naglo odide) MAKS: (sam) Ha, ha, ha! Stvar je dobro napeljana. A sedaj Maks porabi čas, čas je zlato. • —-
3. Prizor.
Gospa Doroteja, Maks.
DOROTEJA: Nečak, zopet si počenjal neumnosti. MAKS: To ste mi že stokrat pravili teta.
DOROEJA: Oba svoja strica si naščuval drugega proti dragemu. —
MAKS: Saj se vendar nista dala iz kože. DOROTEJA: Mešetil si med očetom in hčerjo. MAKS: Sa* se nista vzela.
DOROTEJA: povej mi po pravici, kdaj te sreča pamet. MAKS: O, ljuba teta, da bi vedeli, kako sem se jaz spremenil. pred nekaj hipi. —
DOROTEJA: Ti? To bi bilo čudo.
MAKS: Da, čudo je. Ne vidite, kako se tresem, kako sera bled.
DOROEJA: Kaj se ti je pripetilo?
MAKS: Sedel sem tu v stričevem naslonjaču in dremal. V tem se mi prikaže naša prababica, o kateri ste mi že tolikokrat pripovedovali. Hudo me je pogledala ter me pokarala, ker še nisem poročil Helene.
DOROTEJA: Poglej nečak, celo duhovi — MAKS: Na strahove nisem nikoli vrjel, celo v sanjah sem se hotel norčevati iz njih, a tedaj je prahabica izpregovorila z votlim strašnim glasom: Maks, pridi o polnoči v to dvorano, prikažem se ti, ako me ne ubogaš, potem gorje, gorie ti» DOROTEJA: Dalje!
MARS: Ko je izgovorila poslednjič, gorje, zbudil sem se. Se sedaj se tresem.
DOROTEJA: In kaj si sklenil? MAKS: Svetujte mi, ljuba teta!
DOROTEJA: (zase( To je morda dobro za nas. (Maksu)' Ljubi moj nečak, kaj bi ti storil, če se ti prikaže duh in svojo zahtevo ponovi?	"., £ ,r
MAKS: Naprosil bi Vas, da napravite jutri svatbo. DOROTEJA: (veselo) Misliš resno?
MAKS: Ne ljubi se mi šaliti, ljuba teta, ker sem se ravnokar pogovarjal z duhovi.
DOROTEJA: (zase) Le počakaj dečko, prababica se ti prikaže!
MAKS: (zase) Že pleše okrog zanjke!
DOROTEJA: Povej mi Maks, kako je bila prababica oblečena?
MAKS: V dolgo, belo haljo, kakor nuna. DOROTEJA: Prav praviš, prav tako jo popisujejo sedaj. Sedaj nečak je že pol dvanajstih — nekaj več. Vsi pojdejo spat, jaz sama sem preboječa, zato ne ostanem tu noben hip več. Ne boj se! Ce se ti prikaze duh, ne stori ti ničesar hudega. Jaz grem spat in se odenem čez glavo, da me ne bo strah. (Odide v svojo sobo).
MAKS: (sam) Razumem te teta. Ako me hočeš prekaniti, moraš vstajati preje. Le potrpi, jaz ti že poplačam.
(Dalje prihodnjič.)	. :. 1'
V NEDELJO POPOLDNE.

Pi*e Rev. J. C. Smoley.
tedenski koledar
2. po bink. — Prilika o veliki
večerji. Luk. 14-
3	Nedelja — Klotilda.
4	Pondeljek — Frančišek Ca -
rac., spoz.
5	Torek — Bonifacij, nadškof.
6	Sreda — Norbert. opat.
7	Četrtek — Robert.
8	Petek — Presv. Srce Jezusovo. Medard, škof.
g Sobota — Primož in Felici-
jan muc.
. -o-
POSTAVE. — BOŽJA PO-
STAVA. — ČLOVEŠKA POSTAVA.
Predno premišljujemo Božje zapovedi, ki so temelj Božjih postav, bo dobro, če razložimo, kaj je postava sploh.
Postava je nekak ukaz, ki je dan razumnemu bitju, razumni stvari, ukaz, po katerem naj u-ravna svoja dejanja tekom svojega življenja. Z drugimi besedami: Je nekak red za naša dejanja, za naša dela.
Mi razločujemo božjo in človeško postavo, z ozirom na to, od koga prihaja ta postava, od Boga, ali pa od človeških posta-vodajalcev, ki imajo svojo oblast od Boga. "Vsak človek bodi podložen višji • oblasti; ni namreč oblasti, razen Boga. Kar jih pa je, so postavljene od Boga. Kdor se torej ustavlja obla- 1 sti, se ustavlja božji volji* "Rim.
13. i );
Božja postava, božji zakon se
imenuje z ozirom na način, kako je bil objavljen, ali naravni zakon, ali Mojzesov zakon ali pa evangeljski zakon.
Naravni zakon je ta, ki ga dobi človek takoj pri svojem rojstvu, zapisan, vklesan je v njegovo naravo: "Spoštuj Boga, in stori drugim, kakor hočeš, da bi drugi tebi storili."
Mojzesov zakon, ki ga je objavil, proglasil Mojzes, obstoji iz treh delov: 1.) nravai del, to je del, ki obravnava o nravnosti, 2.) obredni del, ki obravnava o obredih in 3.) civilni ali sodni del, ki obravnava o pregreških in kaznih.
Evangeljski zakon je pa obsežen v evangeljih našega Gospoda in vsebuje 1.) dogmatične resnice, katere moramo verovati, 2.) zapovedi, ki vežejo vse kristjane brez izjeme in 3.) evangelj-ske svete, katerih pa nismo vezani držati.
Človeške postave se pa dele v cerkvene in svetne postave z ozirom na osebo, ki je te postave dala.
Cerkveni predstojniki dajejo vsled oblasti, ki jo imajo od Jezusa Kristusa, postave 1.) da vz-drže red in mir v Cerkvi s stalno in modro vlado, 2.) da preprečijo zlorabe in razvade, 3.) da podpirajo vernike in jim dajo sredstva, da izpolnjujejo božje postave.
Poglavitne cerkvene postave so takoimenovane štestere cerkvene zapovedi.
Svetne zakone dajejo ti, ki vladajo državo, da vzdrže red, posvetno vlado, javen mir, da urejajo medsebojna prava med državljani, brez vsakih predsodkov proti Cerkvi Jezusa Kristusa, brez krajšanja njenih pravic.
Od človeških postav se je mogoče odvezati, to se pravi, pred-

SL8YECI UMETNIŠKI FWOGRAFISI
.Nenf^caK
1439 W. 18th Street
Deluje najboljše slike i
8V«J POKLIC VRŠI ŽE S 9»>LBTNQ IZKUŠNJO t
1 " ^
stojnik lahko svojega podanika, svojega podložnega v posameznem in posebnem slučaju odve-že od izpolnjevanja te ali one postave.
Prijatelji, imejmo vedno pred očmi božji zakon; prosimo Boga za milost, da bomo ta zakon cel čas svojega življenja izpolnjevali. Izpolnujmo pa tudi svetne zakone, kolikor se tičejo nas, kolikor nas vežejo in v kolikor ne nasprotujejo božjemu zakonu.
APOLOGETIKA.
Resnica ali izmišljotina?
Nasprotniki trdijo, češ da e-Vangelisti niso hoteli pisati zgodovine resničnega življenja Jezusa Kristusa. Niso hoteli opisati tega, kar je Jezus res storil, marveč samo to, kar so sami oz. prvi kristjani v svojem verskem navdušenju mislili o njem. Mišljenje vernikov o Jezusu so hoteli napisati.
Na to trditev rečem kratko: Apostoli so hoteli v resnici opisati zgodovinskega Jezusa. Besede iz prvega pisma sv. Janeza sem omenil že zgoraj; "Kar smo videli s svojimi očmi, kar smo gledali, in kar so tipale naše roke, o tem vam pričujemo" (I. Jan. i, 3.). In na drugem mestu v njegovem evangeliju beremo: "In kateri je videl, je pri' čal in njegovo pričevanje je resnično; in on ve, da govori resnico, da tudi vi verujete" (Jan. T9, 35)- Sv. Lukež pravi v uvodu svojega evangelija, da je njegov namen, da piše zgodovinsko resnico o Jezusu on pravi: "Ker so že mnogi 'poskušali urediti poročilo o rečeh, ki so se med nami dopolnile, kakor so nam izročili tisti, ki so od začetka sami videli in bili služabniki besede : namenil sem se tudi jaz, ki sem vse skrbno zasledoval od začetka, po vrsti ti pisati, pre-blagi Teofil, da spoznaš resnico teh besedj o katerih si bil poučen" (Luk. 1, 1—4).
Ako nasprotniki trdijo svoje, zamenjavajo s svojo trditvijo vzrok in učinek. Ne, ker so bili prvi kristjani navdušeni za Jezusa Kristusa, so mu pripisovali čudeže in prerokovanja, ampak ker so videli čudeže, ker so videli, kako so se njegova prerokovanja izpolnila, so pričeli verovati v Jezusov nauk, so pričeli ljubiti njegovo božjo osebo.
Ravno to opazujemo v evangelijih, v načinu, kako apostoli pripovedujejo: najprej dejanja, potem se'le vera! Najprvo so a-postoli oznanjali Kristusovo smrt na križu in njegovo vstajenje od mrtvih, še le potem je prišla pri teh, ki so bili dobre volje, vera. Vstajenje Kristusovo ni nikaka izmišljotina, ni iz-rodek vere, ampak je TEMELJ vere. Zato je rekel Peter na bin-koštni praznik v Jeruzalemu: "Tega Jezusa je Bog ljubil, česar smo mi vsi priče" (Ap. Dej. 2, 23). Zato je vzkliknil sv. Pavel na areopagu v Atenah: " . . . Bog je odločil dan, ko bo sodil svet po pravici, po možu,
davši vsemobudivši ga od mrtvih." (Ap. Dej. 17, 31). Učeni kapucin P. Felder pravi: "E-vangelisti ne opisujejo Kristusa, kakor so ga doživeli, marveč ži-
vega.
MIMOGREDE
Prosveta začudeno 'vprašuje, če so katoliški kapitalisti posebej organizirani. In dalje zakaj bi ne bilo tudi luteranskih, muslimanskih, budističnih in židovskih unij?" Iz teh dveh vprašanj zija velika ignoranca. Sicer je znano, da iz kotička meteori-tov vedno po slami smrdi, a mislil sem, da je Molekul nekoliko boljši kronikar kot se je pokazal. — Če hoče Molekul znati za organizirane židovske kapitaliste mu jih lahko vsako minuto pokažem ! V Moskvi sede! In Prosveta kot delavski list (?) jim kadi in slavo poje!
Ker pa Prosveta rada podo-mače povedano v potvarjalno blato "žvabne," se ni mogla I zdržati, da ne bi "žvabnila" tudi to pot. Če človek govori o krščanstvu in krščanskih organizacijah, takoj na kaj drugega nategnejo. Pa saj se poznamo in
vemo, kam pes taco moli 1 * ♦ *
Kampanja za rdečkarijo je ot-vorjena. — Par boljševikov je priboljševikalo iz Boljševjkarije in boljševika iz neke lawndalske slamoreznice, želeč si bolj-ševiš-ke čorbe in ne vedoč, da Amerika ni Boljševikarija.
* * *
Gompers se je zameril Prosve-ti. — O . . . stelaža!, Kaj bo pa zdaj ?
* * *
Del. Slovenija je prinesla v zadnjič toliko materiala o reakciji, da je bila komunistična plahta polna samih reakcij. U-boga Novakova butica! Otroška
pamet v njej vedno reakcijonira! * * *
Grozno! Grozno! Kaj pa takega? — Ne vprašujte koga in kaj, ampak vode sem, vode, vode! .. . — Brž! brž! — Gre se za življenje! — Ma, koga je? — Meša se, meša, siroti in revčku...
—	Kondetova Mina in Zupančič »sta up side down . . . Neki tisti, saj veste — tak ta črni farmar — oh, se ne morem domisliti, kako ga kličejo, — jih je zmešal.— V strašnemu stanju sta
—	po celem svetu in vsepovsod ne vidita drugega, kakor otroke Papeža. Oh, strašno — strašno je to!
* * *
Ali je Zvonko že odpustil Mini, ker ga je z metlo napodila?
—	Pa ne vemo!
* » ♦
Ali je Zafrknik že objavil proteste, ki jih je dobil? Še ne! Sedaj grunta, kako bi dokazal svojim backom, da ni potvarjalec.
O PRILIKI SREBRNEGA JUBILEJA
se priporočam vsem rojakom iz okolice, ki bodo na ta dan pose-tili redko slavnost 25-letnice naše župnije, da bom imel te dni na razpolago prenočišča, vsakovrstna izborna okrepčila itd.
Vsem se najtopleje priporočam !
JOHN VIDMAR,
Slovenski gostilničar 2346 Blue Island Ave. Chicago.
IZ SLOV. NASELBIN.
Nadaljevanje s 2. strani.)
dil sinček, ki so ga krstli za Ernest Jožefa. Botra sta bila Mr. Jos. Baskovec in MrsI A. Asich. — Družini Mr. Mike GruskDv-njak se je rodila hčerka, ki so jo krstili za Mary. Kumovala sta Mr. Joe Kramer irr^fiss Verona Tekavc. — Vsem naše iskrene čestitke!
—	Mr. John Fale je prodal te dni svoj dom na 23. ulici. Kupil si je že drugega na 22nd Place.
—Mr. Anton Košmrl slovenski brivec, je pričel te dni brivsko obrt na svojo roko v prostorih, kjer je preje imel brivnico znani Italijan Joe. Rojakom ga priporočamo.
—	Mr. John Štajer, ki se je mudil na počitnicah v stari domovini, se je vrnil zadnjo soboto domov. Pravi, da v starem kraju je fletno, a vendar v Ameriki pravi je še boljše.
-o-
Chisholm, Minn. — Dasi je prišla v deželo spomlad čas veselja in mladosti, vendar nimam skoro nič veselih novic za poročati.
Dne 14. maja t. k je po mučni in dolgotrajni bolezni mirno v Gospodu zaspal rojak Jakob Gregorič. Pokojni je bil doma iz vasi Vrhnika, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskem. Star je bil 41 let. Tukaj zapušča žalujočo ženo in 9 otrok. Pogreb se je vršil v četrtek dne 17. maja ob 9. uri dopoldne s sv. mašo.
Pokojni je spadal v društvo "Friderik Baraga" štev. 93, K. S. K. J. katero mu je tudi priredilo lep pogreb. Naj v miru počiva v ameriški zemlji.
—	Dne 22. maja je pa umrla 6 tednov stara hčerka starišem Mr. Frank First, ml. Pogreb se je vršil v sredo zjutraj. Družini First naše sožalje!
—	V pondeljek zjutraj 21. maja se je ustrelil z samokresom v svoji kleti rojak Anton Prebil star 51 let. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano. Pogreb je bil ci-
^vilni, ker mu je g. župnik odklonil cerkveni pogreb. To pa zato, ker njegova žena še živi in se je z drugo pred enim letom na sodišču poročil. Torej je ži-vel v divjem zakonu in kot ta-
IŠČE SE TYPISTINJA, vešča angleškega in slovenskega jezika ter splošnega dela v pisarni. Služba staflna, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na:
EDINOST PUBL. CO.
1849 West 22nd St., Chicago, 111.
kemu se verski cerkveni pogreb odreka. Spadal je k društvu št. no, S. N, P. J.
— Mr. John Sterle, ki je moral pred par tedni na operacijo zaradi vnetja slepiča, je nevarno operacijo srečno prestal in se je te dni ozdravljen vrnil iz bolnišnice in je zopet v svoji službi pri Balkan Clothing House.
Poročevalec.
Pittsburgh, Pa. — Dragi g. urednik: — Zopet moram objaviti par vrstic v našem listu E-dinosti. Ne dolgo tega sem či-tal, da je "luft agent" Zvonko bil napoden od Minke Kovačeve »ki izdaja smrdljivo G. S. v Chicago. Vedel sem, da se ne bo dolgo držal, ker on je kot večen popotnik, ki nikamor ne pride. Sedaj se sliši, da se je priplazil k koritcu S. N. P. J. Tam svoje sanje razklada, pa pisal bo kot se čuje tisti zanimivo zgdo-dovinsko knjigo, ki jo bo izdala SNPJ. Ko bi jo res Jednota izdala bi še bla. A izdali jo bodo tisti koritarji, ki so zadnja leta pobarvali Jednoto z rdečo farb-co. No pa tudi to bi bilo dobro, če bi izdali zgodovino od svojega delovanja, takšnega kakor je v resnici. A bojim se, da bo vse potvarjeno, zavito in narodu samo pesek v oči.
Sicer pa narod lahko sam sodi, ako so ljudje kot je Zvonko, Zavertnik in Molek zmožni pisati kaj nepristranskega. Kdo jim naj zaupa to? Članstvo je le neumno, da jim dopusti za njih krvavo zaslužene groše izdajati razne cunje in knjige, ki jih iz-
'dajajo samo zato, da bi z njimi zamorili verske čute tistih čla* nov, ki imajo še kaj vere do svojega Stvarnika. To je njih namen in nič drugega.
Pa pravijo koritarji na Lawn-dale, da ne dobijo nikakih protestov! Seveda, bilo bi ravno tako dobro če bi jih ne dobili, ker ne objavijo itak nobenega, pa naj se jih pošlje kolikor hoče. Članstvo mora kimati za njimi če ne pa marš. "Moč je v naših rokah in kaj bote vi!" Tako si mislijo rdeči gospodje na Lawndale. Tako je pa nič dru* gače! Kaj bote farbaji!
John Golobič.
Za nekatere može so ženske blagoslov božji, za nekatere pa prokletstvo; t. j. dobra žena moža osreči, slaba ga onesreči.
♦ ♦ * ' •
Ni vsak, ki je črn v lice,, kovač.
POD CENO.
Se proda 6-rentna zidana g ploščami krita hiša na 22-tem Streetu blizu Slovenske Cerkve* Ima veliko predstrešje, in velik garage od zadaj prostoren za tri kare.
Elektrika in gas. hiša je v do* brem stanju, renta se mesečna za $136.00.
1 Cena $12750.00.
Oglasite se pri:
FRANK KOSMACH, ali pri Emil A. Basener,
2116 West 22nd Street.
Telefon: Canal 2138.
J NA PRODAJ IMAM
t
č
s 4
v bližini slovenske cerkve in šole vsakovrstne hiše, posestva s trgovinami in privatnih po različnih^ cenah. Istotako imam več hiš in lot na prodaj odzunaj Chicage.
Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom se prav toplo priporočam, da kateri želijo hišo ali kako drugo posestvo, da se zglasijo pri meni.
Opravljam tudi vsa notarska dela kot affidavite, kupne pogodbe, preiskujem lastninske pravice za tu in stari kraj in zavarovalnina za vse slučaje. Vsem se toplo priporočam!
JOHN J. KERSTNIK, West Side Real Estate and Exchange System.
1931 West 21st Place,
Phone: CANAL 3773.
Chicago, I1L /
+
i
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega Iasta po državi Pennsylvania in- New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J.
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja.
Upr. Edinosti in Ave Maria.
VSO ODPRAVO
nn GLAYE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalcfgi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DVORAK k GO.
18531855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
2 P.

Ludwig Košnik
JAVNI NOTAR
1840 W. Cullerton St. (20th St.) CHICAGO, ILL.
Se priporoča, da izdeluje vse v notarsko stroko spadajoča dela; ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, dobite pri meni vse potrebne listine točno in zanesljivo narejene.
Posebno se priporočam Ogrskim Slovencem, kot njih bližnji rojak sem popolnoma zmožen njih jezika.
*{
t *
*
*	x<
*■»»■» ■»*■»"»»»■»■»»»»'»»'»■»»»g

* + *
4» *
+ ♦ * + *
i +
*
KUHINJSKO POHIŠTVO.
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. V»em se najtopleje priporočamo pti nakupovanja kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakort-Stne kozarce, kotljevt krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega	...... ................................
pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago i postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku.
BENJ. EIGII0LZ8R
$37 MAIN STREET,	FOREST CITY. PA.
te
I
"MALENKOSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

Tako si je razlagal te dogodke ekscelenca senor don Juan Martinez. Šel je h gubernadorju, da ga postavi na odgovor zakadi preiskave.
Gubernador je postal nemiren. Da se naslanja njegova odredba le na pismo, to se je bal povedati. Samozavestno je trdil, da ima v rokah dokaze o veliki zaroti, ki jo vodi Butron in da je senora kondesa spletkarica prve vrste.
Martinez je pripovedoval gubernadorju zgodovino imenovanja od začetka do konca, vse, tudi prizor, ko je sežgala Currita pismo Villamelonovo . . .
Gubernador si je grizel ustnice. Jel je slutiti, da je nasedel in da je storil v svoji gorečnosti korak preveč.
Njegovo jezo je zadržal policijski načelnik, ki je prinesel zaplenjena pisma.
Gubernador se je vrgel nadnje z vso vnemo razžaljenega samoljubja. Njegova nemila usoda je hotela, da mu je prišel pod roke najprvo list papirja, okrašen s krono in z napisom pod njo: kondesa de Albornoz. Na vrhu so stale besede: kako čudna in lepa žival je človek, in list je bil podpisan s tem stavkom v najrazličnejših pisavah.
Začuden je gledal gubernador te lepopisne vaje in bolj ko jih je gledal, bolj so mu postajale nekatere poteze znane. Pomislil je — hlastno je poiskal brezimno pismo — — in jasna mu je bila skrivnost: pisava v pismu je bila podobna eni izmed lepopisnih vaj! Bilo je dokazano: kondesa je spletkarica, da ji ni para, on, gubernador, pa je bil slepo budalo . . .
Silno se je jezil. In njegovo jezo je še podžgal brkasti Martinez, režal se je in se smejal na vse grlo ter je dejal h koncu:
"Zarota je razdjana — mirno sme iti Hispania k počitku."
Ekscelenci ministru se je posebno dobro zdelo, da ni samo in šel na limanice kačje zviti ženski, ki je tako vodila za nos častivredne španske ministre in mogotce.
Senor gubernador je sikal od jeze in klel kakor cestni po* metač ter srdito premetaval zaplenjene papirje. Prišel mu je v
roke zavitek s 25 pismi--Pregledal jih je — in neizmerno
se je razveselil. Imel je v rokah maščevanje! —
Prejšno noč je bila Currita natančno pregledala vse svoje papirje. Odstranila je bila vse, kar bi jo utegnilo izdati ali ji škodovati, prav pod roko pa je položila vse, kar je ustrezalo njenim namenom. Ni treba praviti, da je položila pismo kraljice Iza-bele na tako mesto, da ga je načelnik policije moral najti.
Pa zagrešila je dve neprevidnosti: listek z lepopisnimi vajami zadnjega večera se ji je neopaženo pomešal med ruge papirje v pisalni mizici, in popolnoma pozabila je bila na zavitek pisem, ki so bila shranjena v skrivnem predalčku starinske omarice v budoarju. Pisal ji jih je bil pred tremi leti topničarski čast-, nik iz Andaluzije, ošaben in brezstiden človek, pa iz visoke rodbine. Zavzemal je bil pred leti v Curritini hiši tisto mesto doma-, čega prijatelja, ki ga je za sedaj posedoval Juanito Velarde. \ Gubernador se je veselil maščevanja. Vprašal je ekscelencb Martineza, ali bi bilo primerno, da objavi ta pisma v časopisih.
"Ne bodi neumen, prijatelj," ga je zavrnil minister. "'AUi misliš, da je še kdo v Madridu, ki ne bi vedel za ta pisma ?" 2. "Kako pa se naj okoristimo s to najdbo?"
"Prav malo bo koristila! Vrnimo pisma kondesi!"
"Tako —! Čemu pa jih je potem prinesel načelnik s seboj —r
"Pa jih pošljimo Villamelonu! Delo usmiljenja storimo, a-ko poučimo nevedne . .
"Krasno!" Gubernador je občudoval makiavelizem eksce-lence ministra.
In koj se je vsedel in napisal vdano pismo markizu Villamelonu. Opravičeval se je, da ga je to jutro motil, >in mu je javil, da vrača zaplenjena pisma. Prosil ga je, naj jih dobro pregleda, ali so vsa, iri zlasti, da naj pozorno preišče tisti zavitek s 25 pismi, ako morebiti katerega ne manjka---.
Vratar je izročil gubernadorju dehteče pisemce. Človek bi bil mislil, da ga je poslala kakšna senora, pa je bilo le od lepe-
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE ©BLEKE po naročilu točno
in ceno.


Be
3E
ga ministra Garcije Gomez. To je bil junak salonov, dandy tega vsekakor naprednega ministrstva.
Obveščal je v pisemcu gubernadorja, da pripravlja markiz Butron — Izabela Mazacan, da mu je to izporočila — za večer veliko demonstracijo, katere se bodo udeležile senore in cabal-leri iz vseh aristokratskih krogov, in da bodo senore nosile man-tille in peinete.
• Iznova je rohnel gubernador. Krepko se je rotil, da jim bo že pokazal, kaj se pravi, demonstrirati s peinetami in mantillami.
"Ne bodi neumen, prijatelj!" ga je zopet miril ekscelenca minister, "prav lahko si. boš pomagal !"
"Kako pa —?"
"Pokliči Klavdija Molinos!"
Klavdij Molinos je bil popoln lopov, političen pretepač, kakršnim je v tistih časih pšenica cvetela. Pravili so, da je desna roka vlade in generalissimus stranke nasilstva.
Klavdij je vstopil. Minister in gubernador sta ga sprejela kakor sebi enakega, kot pomočnika. Razvil se je živahen pogovor. Klavdij je naglo odšel, in odpravil se je tudi Martinez z resnobno počasnostjo, z nagnjeno glavo, roke in palčico na hrbtu. Gubernador je ostal sam. Zadovoljno si je mel roke, majhne in debele, na katerih je pa tu in tam tičala med nohti nesnaga.
Tisti večer o polsedmih ni bilo dobiti nobenega voza v Buen Retiru in v parku. Sto in sto pa jih je vozilo počasi čez Pasco de Recoletos v Castellano.
Dunaj pri "Zvezdi" v Patru, Berlin v svojem "Unter den Linden," Pariz v "Bois de Boulogne" ne nudijo tako lepe in pestre slike, kakor jo je bilo videti tisti večer ob solnčnem zapadu v "Fuente Castellana"; nepregledna vrsta razkošnih voz se je vila med množicami gledalcev, polne so bile kočije senor iz vse aristokracije, v živobarvnih oblekah, z belimi in črnimi mantillami, cvetlice v laseh in šopke v rokah; cvetlice so krasile konje in 1 i vre j o kočijažev, s cvetlicami in z zelenjem so bili ovenčani vozovi. Ponosno in varno so vozili skozi to vrvenje, držali vajeti v eni roki. v drugi bič, oprt ob koleno. Lakaji v bogatih liv-rejah so sedeli poleg njih s prekrižanimi rokami.
Biči so pokali, konjska oprava se je lesketala, vozovi so ropotali, konji so topotali s kopiti po trdem ttak\i, zvonilo in donelo je pozraku, ki je vonjal po lilijah in vijolicah, po parfumu senor in po cestnem prahu. Žarki večernega solnca so nizko padali in prodirali skozi vrhove dreves, se lesketali v srebrnih opravah konj. v svetlih gumbih livre in jeklenih okovih kočij ter oblivali vse s tisto prelepo rahlorožnato lučjo madridskega večera.
Po širokih trotoarjih ulice de Alcala se je sipala gosta množica radovednih ljudi. Tudi med njimi si videl tupatam mantillo in peineto.
Senore v vozovih so se pozdravljale, si nasmihavale in si po-kimavale. Prikriti pa st niso mogle neke tajne boječnosti in pla-hosti, kakor jo čutijo hudomušni učenci, kadar sc pripravljajo na kako novo porednost.
Pri palači de la Moneda se je množica naenkrat ustavila, vozovi so začeli voziti počasneje in so se porazdelili na desno in levo, široka pot se je odprla elegantni kdčiji, ki je privozila od strani. Peljalo jo je dvoje plemenitih, temnih rjavcev visokega stasa, ponosne hoje in ognjevitih. Igraje jih je vladala Tomova krepka pest, kakor se je vetrič igral z vejicami lilij in nageljnov, ki so krasili drago opravo konj.
NAZNANILO
Slovenskemu in Hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril SLOVENSKO BRIVNICO na svojo lastno roko v lastni hiši, v kateri se je dosedaj nahajal Slovencem , dobroznani JOE'S BARBER SHOP na 22-ti ulici med Lincoln in Robey ulico.
MOJA BRIVN1CA bo odprta vsak dan do 8. ure zvečer ob petkih in sobotah pa do 11. ure zvečer.
Rojakom se priporočam v naklonjenost!
ANTON KOŠMERL — West 22nd Street,	Chicago.
1948
šE I
D9HAČE PII0J HI
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri
NAS
'HMELJ IN MALT*
I1
Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO I
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Joe. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
K
Izšla je
LEPA KNJIŽICA
Državljanski katekizem
t natančnim poukom o drzavjanstvu Združenih držav, o demokraciji, o naših sodiščih, o zakonodaji, o pravicah državljanov
i. t. d.
Knjižica je pisana v angleščini in slovenščini.
Ta knjižic* je najboljša knjiga:
1.	za poduk o državnem, političnem, soinijskem ustroja naše države, o pravicah in dolžnostih državljanov, o volitvah in o* vsem, kaf mora vedeti vsak državljan države. Zate je najboljša knjiga, ki v kratkih besedah pove vse to.
2.	za poduk sa drag! papir.
3.	ta poduk za one, ki so že dobili državljanski papir, da vedo, ka| to po menja za nje.
4.	za poduk v angleščini, ker nna angleški tekst takoj poleg preveden v slovenščini.
5- za poduk v farnih iolah v "Civics" v višjih razredih. KNJIGA IMA S? STRANI IN STANE SAMO ioc.
Naroča se pri:	,
EDINOST 1849 W. aand Street,	Chicago, 111.
- ali pa--_
NATIONAL CATHOLIC WELFARE COUNCIL

X3ia Massachusetts Ave. M. W.
Washington. D. C.
RAZNOTEROSTI
Mussolinijevo sporočilo Goriča-nom.
Ministrski predsednik Mussolini je na protestne manifestacije Goričanov odgovoril s pozivom, da naj se vse protestne prireditve takoj nehajo, "ker so neopravičene in delajo le veselje drugorodnim življem tostran in onstran Snežnika." "Kadar bo raznarodovanje drugorodniH e-lementov že dobro vpeljano," kadar bo "italijanstvo Gorice zavarovano in se bo širilo tudi v kraje drugorodcev" — tako sporoča Mussolini — tedaj bo mogoče zopet misliti na to, da se Goriška povzdigne v svojo lastno pokrajino.
Samomori na Kitajskem.
Samomori so na Kitajskem pravcata narodna bolezen. Od vseh ljudi, ki umrejo se jih povprečno umori celih 50 odstotkov. Kitajca lahko spravi na (drugi svet najneznatnejša stvarca. Cesto se zgodi, da se berač ubije na pragu hiše, kjer ni dobil miloščine. Ako upnik predolgo preganja dolžnika, se dolžnik usmrti. Take in podobne malenkosti vodijo Kitajca v smrt.
Dunajska univerza se deli v židovsko in arijsko.
Nekateri profesorji in docent-je dunajske zdravniške fakultete so naznanili v razglasu, da imajo pristop k njih predavanjem le slušatelji nežidje. Društvo židovskih zdravnikov je nato sklenilo, pozvati židovske profesorje, naj dovolijo vpisovanje k svojim predavanjem samo Židom. In tako je dunajska univerza razdeljena v arijsko in židovsko vseučilišče.
Da bi mogU slepci čitati.
Vojnih slepcev je na Francoskem 2253, v Belgiji 93, v Ameriki 300, na Angleškem 1714, na Laškem 1200, na Romunskem 400, v Jugoslaviji 487 itd. W. N. Cromwell, ameriški pravdnik kot predsednik ameriškega pomož-
J. KOSMACH
1804 W. aand St. Chicago, in.
Roiakom ae priporo&m pri nakupu rasnih
BARV, VARNI$EV. ŽELEZ-TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski oaeir.
Naiboliše dele. najnižje cene. Reiaki obrnite se vselej na svetega ro4aka1
nega odbora za vojne slepce, je ustanovil v Parizu veliko tiskarno, ki bo tiskala in brezplačno razdajala časopise in knjige vojnim slepcem in sicer brez razlike na njih narodnost.
Kralj in muha.
. Angleški kralj Edward V. i« ma rad svoje vnuke in vnukinje. Jemlje jih na skupne obede, če^ tuidi so povabljeni gostje. Kralj pa zahteva, da otroci za miza le jedo, poslušajo in molče. Angleški listi poročajo sedaj, ko se je narodil kralju zopet vnuk, sledečo zabavno anekdoto:
Vršil se je obed. Prisotni so bili tudi odlični gostje. Za mizo pa so sedeli tudi kraljevski vnuki. Pravkar je zajemal kralj iz sklede salato. Tedaj je vzklikni! prinček: "Ah, dedek —Toda kralj ga je naglo prekinil:4< Ljub-ček, rekel sem vendar, da pridni otroci pri obedu vedno molčev zlasti kadar imamo goste!" —^ Prinček je povesil glavo in molčal potem tekom vsega obeda. Po obedu pa je stopil kralj k prinčku in je vprašal zamišljenega idečka: "No, kaj si mi hote! prej povedati ?" — "Ah P je vz-dihnil deček, "zdaj ie že prepoz-no. Ti si jo že snedel." — "Sne-del? Kaj pa?" — "Muho. Padla je takrat v skledo s salato. Hotel sem te nanjo opozoriti. Toda nisi mi dovolil govoriti. A povej no, dedek, ali je bila muha dobra?" — Kaj je kralj odgovoril, pa ni znano.
-o--
Priprosto. Bogatin (snubcu lahkoživcu): "Odkritosrčno rečeno; to mi ne ugaja, da imate dolgove T*
Lahkoživec: "Saj jih lahko popločate; potem jih pa ne bom imel več!"
DOLARSKI ČEKI
Cenjenim čitateljem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči r Jugoslaviji po dnevnem kurzu y Jugoslovanske krone. Potnikom zsl v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljat ve računa* mo sedaj sledeče pristojbine: do $15.00 po 95 centov. — Od $15^00 do $30.00 po $1.25. — Od $3000 do $50.00 po $1.50. — Od $50d0fr do $75 00 po $1.50. — Od $7500 do $100.00 po $2.00. — Od $100.00 naprej po 2 centa od dolarja. H tem pristojbinam je še prid j a ti za vsako posamezno po-šiljatev 15 centov za poštnino. BANČNI ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street CHICAGO, ILL.




List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA.
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
I« sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim druitvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago. IIL
Phone: Canal 0098.