St. 194 Mito V Trstu, v T4. Posamezna številka 20 ceni. Letnik XLIX Uhaja, Umnfl pofufefjc*, AsSkcga Bt 20, L naAahatf plevm ae ne »tHeJemaJu, sr i na urf<|i — Odgovon ' Prof. P. Peric. — Lastnik tk*. — Ostaise Fritnnat Iv Jfl znala za mesec L 8 masee* pol tata L ».— tacek> leto k Za Inozemstvo mesečno 5 Hr wt — Vdefan uredništva ta oprava ŠL 11-57- EDINOST številka v Tnhi !■ okoHd p« 30 eaaL — Oglasi m rabmafo « ta kolom <71 muk.) — Ogiarf ta obrtnikov mm po 40 osmrtnica, zahvale, poslanka in vabila po L L—* oglasi nn po L X — Mali oglasi po 20 cest beseda, aajmaaj pa L 1 — naročnini In reklamacija se pošiljajo frkljiifno opra* Cdioosd, * Tata, atka m Frančiška AsiSkega štor. 20, L nadstropja. — Tctefaa uredništva ta oprava Osem, k! hotelo razmditi naje ljudstvo! Armando Zanetti, •li- ki se je oglasil v »Giornale d'Italia» s svojo — modrostjo, kako naj bi država stremela po asimilaciji Slovencev v goriški deželi, spada v tisto k alegorijo naših sodržavljanov italijanske narodnosti, ki sicer ne odobrujejo dosedanjih metod za dosego tega cilja, cilj sam pa si usvaja jo. Priznati mu moramo, da se mu je ta dokaz popolnoma posrečil. zato pa se nam ni prav nič prikupil. Nasprotno: povedati mu moramo povsem (' krito, da nam je nesimpatičnejši, nego oni drugi, ki nočejo poznati nobenih ovinkov na poti raznarodovanja Slovencev na Goriškem, ampak ubirajo brezobzirno premo pot. Izvajanja v «Giornale d'kalia» kažejo dvojno lice piščevo. Pri taki dvoličnosti, ki ga sili, da prižiga sveče na dveh oltarjih , ne more biti drugače, nego da je vsebina enega dela izvajanj v kričečem pr otišla vju z ono drugega dela. V prvi polovici članka priznava, da izdatnih uspehov raznarodovanja goriških Slovencev ni pričakovati niti v več desetletjih; da od strani Slovencev ne more groziti italijanstvu ni-kaka nevarnost. Svari Italijane, naj ne pretirujejo pomembnosti manjšin j skega problema. Priporoča vljudno postopanje mesto dosedanjih fašistovskih metod, pa pridejo Slovenci do uverjenja, da so v tej državi «ljubljem» državljani, da jih država noče udušiti, marveč da zahteva od njih le absolutno lojalnost! Na to prihaja tudi z ugotovitvami, ki dokazujejo, da so goriški Slovenci res lojalni državljani. Ugotavlja namreč, da so goriški Slovenci delavni da spoštujejo zakone, da dajafo najboljše vojake, da točno in vestno plačujejo davke! Z eno besedo: da vršijo izčipno vse dolžnosti napram državi! Nadaljnja njegova izvajanja pa (padajo kakor trda pest na mehko oko. Dočim pravi poprej, da se ne sme pretiravati pomembnost manjšinskega problema, zahteva potega najodjoznejšo manjšinsko politiko. Ko je na začetku kazal Slovencem nekako prijazno lice, jim kaže v nadaljevanju pest, ki ne postaja nič manje trda s tem, da jo skuša zavijati v pavolo. Dolgega besedičenja kratki zmisel je ta: tudi on hoče asimilacijo goriških Slovencev, tudi on jim prisoja nar dno smrt.' Ne misli sicer na to, da bi jim kar hkratu ugasnila življenja luč, marveč metoda, ki jo priporoča, bi bila, naj se postopno vliva ubijalni strup v narodni organizem goriških Slovencev, Podaja tudi konkretne nasvete, kako naj se pospešuje proces raznarodovanja. Učitelji, uradniki in razni drugi slovenski razumniki se mu ne zdijo več tako nevarni, ker so že — kakor pravi — «likvidirani»! Kolikor je še takih funkcijonarjev, naj se ne odstavljajo, marveč premeščajo v notranje pokrajine a na njih mesta naj pridejo zanesljivi ljudje iz «notranjih pokrajin^ Ljudje torej, ki nič ne poznajo ne krajev, ne razmer v njih, ne ljudstva, ne njegovega jezika, katerega obstanek priznava on sam! Javna uprava naj se izroči ljudem, ki bodo pravi tujci v Jeruzalemu! Kako bo izgledala potem javna uprava, o tem se on ne vprašuje. Ker glavno je — asimilacija, pa bilo to tudi na ruševinah kulturnega življenja in gospodarskega stanja slovenskega življenja in gospodarskega stanja slovenskega dela Goriške. Ali — duhovniki, duhovniki!! Ti so še tu v goriški dežeK. Ti so nevarni sovražniki I Ti jim povzročajo skrbi, ker da so austriakairti! Pa tudi glede teh ima pisec prfc rokah enostaven nasvet: odpravijo naj se postopno in nadomestijo z mladimi duhovniki vzgojenimi v italijanskih semeniščih I Pri tem pa je toliko, ali površen, ali previden, da nič ne govori o tem, od kod naj bodo prihajali tisti mladi « dušni pastirji» v italijanska semenišča.?! In vzemimo slučaj, — ki ni neverjeten — da jih bo iz slovenskih krajev le pičlo število in da bodo morali nastavljati duhovnike, ki ne bodo — po slavnih istrskih uzorih — poznali jezika* ljudstva: kako naj bodo ti vestno vršili dušno pastirstvo?! Pa kaj ga vprašujemo, ko je glavno in edino, kar hoče — asimilacija, raznarodovanje goriških Slovencev! Nič ne de, če duhovnik ni usposobljen za. vršenje svojega poklica med slovenskim ljudstvom; njegova naloga, je, da je eksponent raznarodovanja, torej — dušenja! To hoče pisec, ne meneč se za to, da je on sam poprej slovesno zagotovljal, da država ne misli na udušenje goriških Slovencev! Naši duhovniki so sovražniki, ker so slej ko prej prežeti od avstriakantske dušev-nosti in zato nevarni propagandisti. Ko bi imel pisec le nekoliko zmisla za to, kar zahteva vestnost, bi prišel tudi s konkretnimi dejstvi, ki bi opravičila njegovo trditev Za pisca je v resnici «nevarnost» le v tem, da So naši duhovniki sinovi slovenskega ljudstva, da ljubijo to ljudstvo in da oznanjajo nauke Kristove v njegovem jeziku! Ker pa je to zapreka proti raznarodovanju« so naši duhovniki — propagandisti, nevarni za državo in italijanstvo! Pisec članka v ^Gi orna le d'Italia» naj bi nam povedal tudi, po katerem zakonu je politično prepričanje pri duhovniku nedopustno, četudi s« uveljavlja v okvirju za* Konov tn brez Škode za cerkveno življenje?! Rečene ob dolžrtve na račun naše duhovščine pa so v dijamentrainem navskrižju tu dj z izjavo istega pisca, da so namreč Slovenci HaJtiansfci državljani kakor irsi Pašićev nastop drugi, da pm gredo tore} iste državljanske pravice, posebno tucfc pravica do uveljav- _____ fcesša I proti Davidovifevi vladi ^^^d^tfaiS^^jVlada J« dobila, zaupnico žavi: ali nima v tem slučaju državna upra- BEOGRAD, 13u (Izv.) Neposredno pred va poti in sredstva, da ga pozove na red?! |zaključkom včerajšnje seje narodne skup-Zato je tem manje opravičeno, če bi radi — -- .. takih pregreškov posameznikov hoteli od- Pred podpisom londonskega dogovora Popoln zaton Poincarejeve politike rekati državljanske pravice vsemu ctuhov-skemu stanu, oziroma označati vršenje teh pravic kot — državi nevarno propagando! Klasičen je gospod Armando Zanetti, ko hoče tudi občinske tajnike pritegniti v službo raznarodovanja. Tudi ti naj bi prihajali iz «notranjih pokrajin» v slovenske občine. Tu pa postaja g. Armando celo velikodušen in je pripravljen za koncesijo. Tisti novi tajniki naj bodo gledali, da si priuče «štiri slovenske besede* — tako piše namreč izrecno. To je odkrito povedano —- naravnost nesramno roganje tistim velikim interesom ljudstva, ki so v zvezi z občinsko upravo! Z zakladom «štirih besed» naj se občinski tajnik sporazumeva z ljudstvom, ki zahteva od občine zaščito svojih, često zapletenih interesov!! Taka zahteva je nedostojna normalnim možganom. Pri svojih obtožbah proti slovenskim javnim funkcionarjem sploh se člankar (krzno igra z zgodovinsko resnico. Trdi namreč, da je Avstrija pognala slovenske razumnike na osvajanje italijanskih mest! To je drzno potvarjanje zgodovinske resnice. Naj nam pisec navede le eno samo italijansko mesto na Goriškem, ki so ga hoteli slovenski javni funkcijonarji osvojiti! Od kod naj bi bilo par uradnikov — kakor slepomiši pi$ec — ustvarilo na volitvah po občinah slovanske večine, če ne bi bilo tam slovenskega ljudstva?! Slovenski razumniki so sicer bistre glave, aH takih čudežev vendar ne znajo delati! Mož misli morda še posebej na goriško mesto. Dejstvo pa je — ki ga potrja socijalno življenje Slovencev v tem mestu, njih kulturno snovanje in tudi gospodarsko življenje in ki ga ne mor^o prikriti nobene bobneče fraze o čistem in izključnem italijanstvu Gorice — da je velik del mestnega prebivalstva tudi danes slovenskega rodu. Vrhu tega priznava pisec sam, da je Gorica od treh strani obkoljena od slovenskega življa. Jasno je torej, da je bil in da je to le naraven proces, če se hoče ta živelj uveljavljati tudi v Gorici. Krono svojim neslanostim pa je postavil Armando Zanetti v zaključnem odstavku, kjer se upira temu, da bi se sedež nadškofije premestil iz Gorice v Videm. To pa v glavnem zato, ker meni pisec, da more biti ta cerkvena oblast ravno v Gorici uspešnejši instrument za raznarodovanje slovenskega ljudstva! Nadškofijstvo naj postane zopet središče — tako piše ta frazer — središče duhovne luči italijansko-katoliške! Ta zahteva je tako gorostasna, da se ji morajo ogorčeno upreti vsa cerkvena oblastva in tudi italijanski duhovnik, če jim je res na tem, da si Cerkev ohrani tisto podlago, na kateri sloni vsa njena veličina: svojstvo vesoljnosti! Katoliška cerkev ne sme biti ne italijansko- ne slovansko-katoliška, marveč edino le katoliška. Nikdar ne sme biti enostransko-nacijonalna! Kdor hoče, da postani cerkev služkinja kakega imperialističnega in proti drugim narodom napadalnega nacijo-nalizma, da naj stopi z višine svoje vesoljnosti, ki je vir nje avtoriteti nad vsem katoliškim in nje etične sile in ugleda tudi napram nekatoliškemu svetu: le tisti more priti z zahtevo, ki jo je drzno zagrešil Armando Zanetti v «GiomaIe d'Ita!ia». Da bi posebno podkrepil svojo blazno zahtevo, naj se tudi cerkev in duhovščina postavita v službo raznarodovanja goriških Slovencev, je napisal tisti divni Armando: da ni nasprotstva med službo Bogu in uda-nostjo do domovine. Dobro je povedal. Vračamo mu z isto mero in pravimo: da ni nasprotja med službo Bogu in udarnostjo napram državi na eni in zvestobo goriških Slovencev do svojega naroda na drugi strani! To je smernica vse naše narodnne politike, ki ji ostanemo tudi nadalje zvesti kljub vsem — Armandijem! ščine je podal Nikola Pašić v imenu svoje stranke in samostojnih demokratov na- Zbor niča v nevarnosti? RIM, 13. Skoro vsi poslanci so zapustili Rim, ostalo jih je le okoli 60. Na Monte-citoriju je zavladalo popolno mrtvilo. Pretekli teden so prispeli v Rim na zborovanje fašistovske stranke poslanci večine, ki pa so po zaključitvi zborovanja takoj odpotovali. Kaj naj počnejo poslanci v Rimu pri sedanjih razmerah? Današnji «Impero» piše med drugim: «Ako ne bo Earlament deloval — in gotovo ne bo de-jval — bo treba nafti način, da se omogoči življenje državi izven mizernih prepirov politikant o v. Gibanje v državni milici RIM, 13. V Napolju se je sestalo okoli 60 višjih častnikov fašistovske milice; med njimi je nekaj generalov, ostali so legi j ski poveljniki. S sestanka je bila odposlana Mussoliniju vdanostna brzojavka s podpisom generalnega poveljnika Italo Balbo. Brzojavka pravi, da pošiljajo zbrani častniki Mussouniju pozdrave v dokaz zvestobe 118.000 črnih srajc. No*i /tiskovni sakoa NAPOLJ, 13. Tttkajinji prefekt je posvaril list «Rom&», ' ker je priobčil neko pismo aa vojnega ministra proti priključitvi prosto voljne milice k redni vojski, risao vsebuje tendenciozne vesti In ialjtre opombe« ki bi lakko kršile famu red. slednjo izjavo: «Prejšnja vlada je bila na stališču krepitve narodnega edinstva in utrjevanja državne skupnosti ter je bila prepričana, da se mora v tej smeri voditi vsaka na daljna državna politika; kajti edino na ta način je mogoče priti v okom plemenskemu separatizmu. Deklaracija vlade g. Davidoivića pa proglaša, bo hodil Davidović po drugih potih. Davidović pa še ni določno izjavil, kakšno smer bo zavrela njegova politika, niti nI zagotovil, da se izpremem-ba ne bo izvršila v škodo edinstva in obstoja države. Davidovičeva vlada je pozabila, da se država ne da porazdeliti po plemenih, ker ni mogoče začrtati zgodovinskih mej, ki jih je uničila svetovna vojna. Davidovičeva vlada išče oporo pri strankah, ki ne priznavajo ustave. Te stranke niso pokazale nobene dobre volje in so pozabile na številne žrtve, ki so petfie za svobodo in edinstvo jugoslovenskega naroda. To pomeni, da je vlada g. Davidoviča kapitulirala na škodo življenskih interesov Srbo«*, Hrvatov in Slovencev. V tem obstoji nevarnost za bodočnost svobodne države. Davidovičeva vlada se nadalje opira na politično skupino, ki se dobro zaveda, da je vlada brez njene podpore nemogoča. To skupino tvorijo radičevci, ki so priglasili pristop Hrvatske republikanske seljačke stranke v kmetsko internacijonalo, katera ni nič drugega kakor privesek III. komunistične internacijonale. Zadnja pa je bol-ševiška. Hrvatska republikanska seljačka stranka je torej grešila proti zakonu o zaščiti države, ki prepoveduje delovanje komunistične stranke v državi. Sedanja vlada ni nastopila proti tej stranki, ampak je celo sprejela njeno pomoč. NajodličnejSi predstavniki evropskega javnega mnenja vidijo v pristopu HRSS v III. internacijonalo ogrožanje miru na Balkanu. Pri tem niso v nevarnosti samo interesi južne Srbije, ampak cele države. Vlada nikjer ne omenja v svoji deklaraciji ustave, niti storjenih sklepov o sporazumu Radi tega radikalska stranka ne more glasovati za vlado in želi, da vlada čimprej izroči oblast onim, ki bodo znali Čuvati interese naše države.» Nato se je vršilo glasovanje o vladni deklaraciji. Za deklaracijo je glasovalo 169 poslancev, proti 114; 18 poslancev ni glasovalo. Vlada je tedaj popolnoma prosta in bo lahko vršila svoje delo. Prihodnja seja narodne skupščine se skliče pismenim potom. _ Komisija za revizijo uradniškega zakona BEOGRAD, 13. Z ozirom na vladno deklaracijo in v njej najavljeno revizijo uradniškega zakona je minister pravde dr. Hrasnica imenoval komisijo, ki naj pripravi gradivo. Za predsednika komisije je imenovan pomočnik ministra prarvde Milan Trundjalič, za člane Vasa Petrovič, kasa-cijski sodnik iz Novega Sada, Miloš Ko-vačevič, član glavne kontrole, in Vasa Lazarevič, načelnik oddelka za zaščito države. Komisija bo pozvala ministrstva in uradniške organizacije, da ji dostavijo do 20. avgusta načrte in predloge. Sestanek Male entente ▼ Zagrebu BEOGRAD, 13. 20. t. m. se vrši sestanek med zunanjimi ministri Mate entente dr. Benešem, Duco in dr. Marinkovićem, na katerem bodo razpravljali o mednarodnem položaju ter o predstojeći skonščini Društva narodov v Ženevi. Sestanek sr* vrši v Zagrebu in bo pomenil po svoji važnosti nekak izredni sestanek Male entente. Bolgarska prosi posredovanja SOFIJA, 13. Sofijska vlada je prejela noto, v kateri protestira grška vlada proti vpadom bolgarskih komitašev na grško ozemlje in kjer naznanja, da bo v bodoče grška vojska zasledovala komitaše na bolgarsko ozemlje. Z ozirom na to noto je sofijska vlada sklenila, da naprosi Društvo narodov v Ženevi za intervencijo. Obenem je sklenila mere, da se incidenti v bodoče preprečijo. Angleške vojne ladje v Benetkah BENETKE, 13. Davi pred 8. uro so priplule 4 ladje angleškega vojnega brodovja pod poveljstvom admirala Blocka, poveljnika angleških sredozemskih pomorskih sil. Ob 8. so angleške ladje izstrelile običajnih 21 strelov. Baterije na lidu so odgovorile na pozdrav z drugimi 21 streli. Uvoz in izvoz med Italijo is Jugoslavijo RIM, 13. Trgovinsko ministrstvo objavlja statistiko izvoza in uvoza med Italijo in Jugoslavijo za prvih pet mesecev tek. leta. Italija je uvozila za 190 milijonov lir, izvozila pa za 148 milijonov lir. Primanjkljaj se nanaša na uvoz lesa. V celem je Italija uvozila 215.000 ton blaga. Lesa je uvozila za 83 urifijoator lir, goveje živine za 24 milijonov Hr, konj za 19 milijonov lir, oglja in drv za 22 milijonov lir. Izvozila pa je Italija za 54 milijonov volnenega blaga, 15 imHjonov pšenične moke, 12 milijonov ankanrs ta za .12 mfluoeoi fir riža. LONDON, 13. Za jutri se pričakuje podpis še dveh ostalih zapisnikov konference, katera bosta skupno s prvim zapisnikom, ki je bil že podpisan od reparacijske komisije in nemške delegacije, tvorila edini dokument, ki se bo najbrže imenoval «londonski dogovor za udejstvitev Daweso-vega načrta*. Glede vojaške izpraznitve Porurja pa se menda ne bo podpisala nobena listina. Ta važna odločitev se bo objavila kot izjava, medtem ko se bosta Francija in Nemčija ter Belgija in Nemčija ustmeno obvezali nadaljevati ločeno gospodarska pogajanja, komaj načeta v Londonu, za sklenitev obeh trgovinskih pogodb, ki naj raztegneta na Francijo in Belgjjo za v bodoče sedanje ugodnosti mirovne pogodbe (prednosti za francosko tekstilno industrijo). Nato bo Nemčija sklenila trgovinske pogodbe še z Anglijo in z Italijo. Izjava za vojaško izpraznitev Porurja bi morala vsebovati navedbo roka, tekom katerega bi se morale zavezniške Čete umakniti iz zasedenih pokrajin, ako bi v tem Času dokazala Nemčija svojo dobro voljo za izvršitev prevzetih obvez. Z izpraznitvijo ruhrske kotline je tesno spojeno vprašanje izpraznitve koelnskega mostišča s strani Anglije. JuridiČna interpretacija 429. in 432. člena versailleske mirovne pogodbe, na katera se je Anglija sklicevala z ozirom na zasedbo koelnskega ozemlja, se giblje okoli teh-le dveh točk: 1.) Ako bo od dneva udejstitve Da-wesovega načrta do 10. januarja 1925. Nemčija v dobri veri zadostila vsem klavzulam Dawesovega načrta, bi tako padel vsak vzrok za postopanje proti nji radi neizvrševanja; 2.) Ako bi se zasedba morala podaljšati preko 10. januarja 1925., bi se smatrala koelnska zasedba kot med-zavezniški ukrep, ki se ga ne more predvidevati, kakor le v slučaju dokazanega nemškega neiz vrše vanja. Snowden na strani Nemcev Na podlagi te angleške interpretacije se bo koelnska cona izpraznila, ako bo Nemčija v bližnjih treh mesecih izpolnila svoje dolžnosti. Nadalje se zatrjuje, da je bilo na današnjih razgovorih med Herriotom in Alarxom dogovorjeno, da se bodo kompenzacije Francije v slučaju izpraznitve Porurja pred potekom 10 mesecev tikale polja udejstitve Dawesovega načrta in vojaške kontrole; more se tedaj reči, da nimajo baš velike vrednosti koncesije, ki jih bo Herriot mogel dobiti za izročitev teritorijalnega zaloga, ki ga je Poincare hotel izkoristiti kot najboljše orožje za pogajanja, a se je v Herriotovih rokah takoj zlomilo. Odbor štirinajstih se je včeraj bavil z delikatnim vprašanjem investiranja v Nemčiji onih mark, ki so jih zavezniške vlade odstopile svojim državljanom iz razpoložljivih fondov, obstoječih pri transfert-nem odboru; ker pa v tem oziru Daweso*v načrt ne določa ničesar, je prišlo tu do živahne razprave, ki je dosegla svoj višek z nastopom angleškega finančnega ministra Snowdena, ki je brez prikrivanj zastopal stališče Nemčije. V tem oziru se križajo mnenja tako-le: Francija zahteva, da naj se izreče v stvari posebno razsodišče, medtem ko ugovarja temu Nemčija, češ da si mora v smislu Dawesovega načrta pridržati popolno kontrolo nad nemškim gospodarstvom, medtem ko bi to onemogočile tuje investicije v nemških podjetjih. Na razpravi o tem vprašanju je Herriot izjavil, da smatra to razsodišče kot sestaven in nedeljiv del splošnega sistema razsodišč, ki ga je na njegov predlog sprejela konferenca. Radi tega se svet štirinajstih ni mogel zediniti v tem oziru in je prepustil zadevo posebnemu odboru izvedencev. Snowden je vztrajal na svojem stališču, da bi ume-šavanje tujcev v nemško industrijo ne le škodilo Nemčiji, ampak da bi pod tem stanjem stvari trpela industrija tudi drugih zavezniških vlasti; in ta trditev je mučno vplivala na francoske kroge. Pariška konferenca za reparacije Končno so se še pod noč sestali zavezniški delegati ter so med drugim odobrili predloge juristov za priziv na razsodišče v zadevi interpretiranja Dawesovega načrta in zapisnikov za njega udejstvitev in tudi francoski predlog za sklicanje konferenci zavezniških finančnih ministrov v Paria kjer se bo razpravljalo o razdelitvi nem* ških plačil med zavezniki v bližnjih letil in svot, ki jih je Nemčija na katerisibodi način prejela od 1. januarja 1923. Tu ameriški poslanik pripomnil, da se želi}4 Združene države udeležiti konference ni kot opazovalec, ampak uradno potom svo« jih zastopnikov, ker da hočejo tu varovati svoje predpravice radi zasedbenih stro« škov z nekaterimi posebnimi ulogami proti Nemčiji. Pri tej priliki se je tudi govorilo o med< zavezniških vojnih dolgovih in se je ugotovilo, da se mora to vprav - spojiti ) določitvijo skupne svote, ki vj Nemčiji morala plačati na račun reparacij; t€ vprašanje pa ne spada v program Ion« donske konference in se je tedaj vsake nadaljnje razpravljanje o medzavezniškil dolgovih opustilo. Marx in Stresemann pri italijanskih delegatih Sinoči sta se Marx in Stresemann zgla-sila pri načelniku italijanske delegacije, finančnem ministru De Stefaniju, kar ji zelo ugodno vplivalo na italijanske krog< v Londonu. Danes sta on. Dc Štefani ii Nava vrnila obisk nemški delegaciji. Francosko-belgijsko prijateljstvo se krhal PARIZ, 13. «Intransigeant» je prej ;1 vesi od svojega posebnega poročevalca v Londonu, v kateri je med drugim rečeno, da se belgijski ministri pritožujejo, čes ds ni mogoče s točnostjo ugotoviti Herriotovil namenov po njegovem povratku iz Pariz« in da ne ve nihče za vsebino francoskega programa. Ta vtis prevladuje tudi pri pri jateljih predsednika. Theunis, belgijski ministrski predsednik je na vprašanje, da-li je res, da se Belgiji ne zanima več za Porurje, odgovoril: «N res in nimam drugega povedati!» Ministei se drži zelo rezervirano in ta odgovor akoravno tako kategoričen, ne more za dušiti govoric, ki krožijo o nerazpoloženjt Francije napram Belgiji. Levi radikalci svarijo Herriota PARIZ, 13. Porazen vpliv je naredil ni francoskega ministrskega predsednika nje gov včerajšnji pogovor s poslanccm Lou cheurjem. Kakor znano, je Loucheur ustanovil v pariški poslanski zbornici skupine levih radikalcev. šteje 44 poslancev it ki je do sedaj pot^-uala Herriotovo vlado Sedaj se je Loucheur podal v London tel nesel Herriotu zelo neugodne novice. Po litični prijatelji ministrskega predsednik? so se namreč vznemirili radi popuščanji Herriota na londonski konferenci. Tako je šel Loucheur v imenu svoji skupine k Herriotu ter ga opozoril, da bi znal parlament zavrniti sklepe londcrsski konference, ako ne bi Francija dobila pri« mernih kompenzacij za ugodnosti, ki si mislijo dovoliti Nemčiji. Herriot, ki jc bil vezi s francoskim javnim mnenjem i4 ki ga obdajajo v Londonu prijatelji drugI internacijonale — tako zaključuje < Liber* te» —, je ostal osupnjen po teh vesteh, ki mu jih je prinesel Loucheur. Bodočnost ne Ags naroda v rokah Marxa in Stresemanna BERLIN, 13. V tukajšnjih političnih krogih se mnogo govori o pogojih, pod kate< rimi bi Francija izpraznila Porurje. Nem, ški tisk uporablja ves svoj vpliv ter nemško delegacijo, da naj nastopa z največjo energijo. Med drugim se zatrjuje, da se bo usoda nemškega naroda za vei desetletij določila v teh dneh od kancc* larja Marxa in Stresemanna. Javno mnenje v Berlinu se ne mor« sprijazniti z neposrednimi pogajanji med Nemčijo, Francijo in Belgijo glede izpraznitve Porurja. Desničarski politični krog namreč zatrjujejo, da je to namen Herriota, ter ugovarjajo, češ da pomeni za sedba ruhrske kotline kršitev versai'lesk« mirovne pogodbe in da se tedaj tiče vseli, ki so podpisali to pogodbo. Dogovor z Micum pedaljšan BERLIN, 13. Sinoči je bil s posebno pogodbo podaljšan dogovor zastopnikov porenske industrije s komisijo Micum za en teden. Medtem bodo stopili v veljavd sklepi londonske konference. Mednarodni dUaSkl konttes VARŠAVA, 13. Od 12. do 24. septembra se bo vršil v Varšavi in Krakovu II. kongres Mednarodne dijaške zveze, ki je bila ustanovljena 1. 1919. v Strassburgu. V tej organizaciji so včlanjeni zastopniki okoli 300.000 dijakov iz vseh evropskih držav. Kongres so organizirali poljski dijaki. Udeleženci kongresa ostanejo od 12. do 21. septembra v Varšavi, ostale dneve do 24. pa prebijejo v Krakovu. Tuje dijake bodo sprejeli zaatopniki poljskega dijaitva in krajevnih organizacij. Udeleženci se bodo lahko udeležili raznih izletov, da si tako ogledajo razna kulturna in industrijska središča na Poljskem. Med kongresom s« bodo vršile razne športne tekme, katerih se bodo udeledi izbrani dijaki iz vseh dežeL Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti kongresa In se izkažejo z izkaznico pripravljalnega odbora« dobijo na poljskih Železnicah 50% znižanje. Natančnejše infonna-ciie ») so bili imenovani v naše kraje: dosedanji praktikant pri tribunalu v Bocenu Janka za sodnika I. sodnega okraja v Trstu, avskultant na prettsri v Caldaru Grabmayr pride kot adjunkt na preturo v Gorico; za pretorja v Bistrici je imenovan Varndle, dosedanji avskultant pri tribunalu v Rovereiu; v Bovec pride za pretorja dosedanji praktikant na tribunalu v Roveretu Psdrotti; Lan, praktikant na tribunalu v Bocenu, je imenovan v Lastovo; Naldb, praktikant na. preturi v Me-ranu, je imenovan v Ajdovščino. Kakor se vidi, pridejo v naše kraje za sodnike sami Tirolci — italijanske in nemške narodnosti — ki so seveda valed neznanja jezika našega ljudstva obojni enako nesposobni, naj bodo tudi aami najodličnejši juristi in sodniki. V nasprotju s prvotnim načrtom, po katerem bi imela pripluli angleška eskadra še le včeraj popoldne, so priplule angleške torpedovke v naše pristanišče že včeraj zjutraj kmalu po sedmi uri. Ko ao ladje pristale, se je podal na krov torpadolovke «Stuart» pristaniški poročnik Sorparo ter pozdravil kapitana D. F. Modra v imena pristaniškega poveljnika polkovnika Maizarija. Pred Mom Uniti je pristalo sedem Indij, torpedolovki «Stuart» in Montroose* m nafisjsta ob pomolu Bersa- torpedolovke. Ladja za zaloge «Sandhurst» in ostale torpedovke so se usidrale v preprista-nišču. Včeraj zjutraj je prispelo 16 ladij z ladjo za zaloge «SandhursU. Popoldne pa sta pripluli še dve torpedovki, tako da se nahaja v tržaškem pristanišču 19 angleških vojnih ladij. VELIKA VRTNA VESELICA ki se bo vršila v nedeljo, 17. t. m. na vrtu gostilne «Pri Tirolcu* pri Sv. M. M. Zgornji v korist podružnic Šol. društva pri Sv. Jakobu in Sv. M. M. Zgornji, bo nudila mladini in starim obilo zabave. V dvorani bo sviral orkester, na vrtu godba, srečolov in Šaljiva pošta bosta tudi delovala. Ker je čisti dobiček namenjen našim pre-potrebnim podružnicam Šolskega društva, ni dvoma, da se bo naše občinstvo iz mesta in okolice polnoštevilno udeležilo te vrtne veselice. Kdor se čuti narodnega, mora to dokazati s svojo navzočnostjo pri tej veselici. Srednješolski glasbeno-dramatični večer t Gorici Kakor je bilo že javljeno, priredijo dijaki v nedeljo, dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani Trgovskega doma v Gorici glasbe-no-dramatSčni večer s sledečim sporedom: 1. G. Carducci: «Ave Maria» (deklamacija v originalu). 2. T. Seliškar: «Naša pot» iz pesniške zbirke «Trbovlje* (deklamacija). 3. R. Bracco: «Don Pietro Caruso». Drama v 1 dej. Poslovenil Emil Kralj. 4. G. Verdi: «Trubadur«. Potpourri, klavir in violina. 5. F. Vilhar-Kalski «Lastavica®. Besedilo A. Medved (sopran solo). 6. W. Shakespeare: Brutov govor iz «Julija Cesarja». Poslovenil Oton Župančič. 7. W. Schakespeare: Antoni je v govor iz «Julija Cezarja». Poslovenil Oton Župančič. 8. D. Kette: «Pijanec». Pesem iz zbirke «Poezij». (Deklamacija). Upamo, da se bo občinstvo, ki spremlja s simpatijami gibanje našega dijaštva, udeležilo te prireditve v velikem številu. Društvene vuti Slov. akad. ier društvo «Balkan». Danes ob 20.30 se vrši sestanek s predavanjem. Vabimo tudi abiturijente na sestanek in v društvo. — Odbor. Vsi srednješolci posebno pa delegati posameznih skupin so vabljeni, da se z gotovostjo udeleže srednješolskega zborovanja, ki se bo vršilo v dneh 15., 16. in 17. avgusta v Gorici. Zborovanje prične dne 15. ob 14. uri in pol. Srednješolsko udruženje. «Kolo». Danes zvečer pevska vaja. M. D. P. - Opčine priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 16. in ob 20. v Kettejevi dvorani Nuši-Čevo komedijo ^Navaden človek» v treh dejanjih. Kdor hoče preživeti par veselih uric in se nasmejati prav od srca, naj pride, da vidi mlade openske diletante. Pridite, da tudi dejanski dokažete mladini sodelovanje. - Odb. S. D. A. Nogometaši, ki niso zastopani v prvi četi, naj se zberejo danes ob 9. uri zvečer pred gostilno DKD, Sv. Jakob. Ženski odsek M. D. P. - Trst. Danes ob 20. točno sestanek. Radi važnosti naj nobena ne manjka. — Načelnica. D. K. N. Tommaseo. Vsi oni, ki gredo v Gorico, naj pridejo danes ob 3. pop. v društvene prostore, da se zmenimo natančno o odhodu. Oni pa, ki sodelujejo pri prireditvi v Gorici, naj se vsi brez izjeme udeleže skupne vaje, ki se bo vršila ob 3. pop. v prostorih DKD. — Tajnik. Tenorist in ravnatelj. Predsioočnjim, medi odmorom neke predstave v gledališču »FenP ce», je izbruhnilo na odru silno prerekanje —J iz neznanih vzrokov — med ravnateljemi igralcev AchiW Maresca in tenoristom Pe-1 trom Zacch&tti. Vsa stvar se je končala s tem,! da sta si moža skočila v lase ter si jih po-J steno dala. Nato sta pa romala na rešilno po-J stajo, kjer so jima z mrzlimi obkladki ohladili jezo in rane. Nesreča s smodnikom v postojnskem okraju> Včeraj popoldne so pripeljali v mestno bohii-i šnico 12-letnega Andreja Faturja, iz postojn-j skega okraja. Deček je našel na nekem pašniki majhno granato. Otročja radovednost ga j« gnala, da je začel brskati po granati in stresel iz nje smodnik. Nato ga je užgal. Pri tem mu je pa plamen puhnil v obraz in ga k sreči 1« lahko opekel. Smrtna nesreča v novi prosti luki. Včeraf popoldne, kmalu po 14. uri, se jc odigrala V novi prosti luki, in sicer na angleškem par* niku «Guido», ki je zasidran pred hangarjem št. 53, smrtna nesreča, katere žrtev je postal angleški pomorščak Acsel Canson, star 50 let. Nesrečni pomorščak je na krovu parnik« paral platneno streho. To delo, ki je bilo pre-j cej nevarno, je opravljal na robu parnika, na ograji. Pri tem pa je najbrž dobil omotico' in je padel v vodo. Prihiteli so kmalu od vseh strani težaki in pomorščaki, da bi na kak? način priskočili nesrečnemu Angležu na po*, moč. Toda vse njihovo prizadevanje je bila brezuspešno, kajti nesrečneža ni bilo več na površje. — Črez nekoliko Časa je prišel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki pa nI mogel drugega napraviti, nego ugotoviti, da je bilo mesto, s katerega j« padel nesrečnež, močno poškropljeno s krvjo; dejstvo, ki je vzbudilo v zdravniku mnenje, da si je Angiei pred padcem v morje razbil črepinjo. O nesreči so bili obveščeni tudi pilotje, ki so se nemudoma podali na kraj nesreče, da izvlečejo pomorščaka iz morja. Toda do sedaj se jim ni to še posrečilo. Ta si je pa znal pomagati! Neki prebrisan Šentjakobčan, po imenu Vekoslav Z., je svoj čas, ko je imel čas za to, premišljeval, kako bi se dalo na plinu (seveda brezplačno) kuhati vsakdanje kosilce in večerjo. Na tem svetu >« že marsikdo kakšno novo , Športne zveze. Z organizacijo te zveze pa se ne popolnoma strinjam z g. Brankom. Cim več misli — tem več dejanj. F. i nas sport ni še popolnoma razvit, toda razvija se kaj krepko. Se največ umevanja zadobiva po deželi, kakor tudi v mestu in oko-> lici, nogomet. Temu pojavu morajo posamezni nogometni odbori, kakor tudi širša javnost, obračati največjo pozornost in gaf strniti v en sam krog, da zadobi *;ršo podlago za. čim uspešnejši razvoj. Z nogometom se ne razvija sorazmerno nobena druga panoga sporta — in paralelnega razmaha v našem sportu ne bo nikoli. Skupna zveza vseh športnih panog bi pa le škodovala posameznim panc£ . ^ našega sporta, in kljub vsej požrtvova' sti članev odbora, kakor tudi članov zveze, bi zaznamovali žalosten zastoj. To pa ne samo v eni, nego v vseh panogah, posebno pa v nogometu, ki bi kljub vsej mo»-goči izurjenosti v tekmi z drugorodnimi klubi ostal brez kakega vidnega rezultata. To pač predsvem radi tega, ker bi bil ves naš Šele razvijajoči se sport, oziroma vse njega panoge na samih ramah četudi velikega zveznega odbora, ki bi poleg tega moralo obračati oči še na razne odseke, celo tudi na odbore raznih klubov. Razne nedostatnosti bi šle mimo odbora, ne da bi jih ta videl. Polagoma bi se te pogreške večale in s celo stavbo bi prišli prej ali 3lej, na prav sedanji položaj ali še dalje. Več glav več misli, in več oči več vidi, posebno v današnjih časih, ko se moramo po-leg tega boriti še za svoj narodni obstoj. Majhni smo in skromni. Zadovoljiti se moramo s tem, kar nam je mogoče, kar nam največ koristi. Moramo ubrati pravec, ki je našemu športnemu razmahu in zamahu najugodnejši ne sama v našem športnem snovanju, nego tudi v tekmah z drugorodnimi vrstami. Pravi pogled nam nudijo italijanske športne zveze, ki so opredeljene za vsako posamezno športno pa-nogo posebej, in useph teh lahko vidimo pri vsaki priložnosti. Kakšno naj bo torej naše športno udruženje in njega obseg? To sem skoraj že uvodoma omenil. Naj podam še natančnejši oris. Ustanovijo naj se za vsako panogo sporta odnosne zveze. Tako bi imeli nogometno, kolesarsko, plavalno in druge zveze. Vse te zveze naj bi bile popolnoma samostojne. Sedež posameznih zvez naj bo Trst, kot jako razvito mesto v športnem ozira. Vzemimo na pr. nogomet, ker je ori nas najiačii v razviiaiočem se sportu. V nogometni zvezi saj bi se organizirali vsi nogometni klubi in društva. Priporočljivo bi bilo, da bi zveza imela tuđi pod-zveze v večjih krajih, kakor na pr. v Gorici, Postojni, Ajdovščini itd. To pa radi tega, da bi nogometni klubi spadajoči pod ta okrožja, imeli za vsakovrstne potrebe kakor tudi iz gospodarskih ozirov, bližjo pot na pr. v Gorico, Ajdovščino kakor pa v Trst. S tehničnega stališča smatram, da bi bilo tako vsekakor olajšano delo centrale, Podzveze bi imele to prednost, da bi vsaka skušala nadkriljevati drugo in tukaj že imamo prirodno medsebojno konkurenco, ki bi ugodno vplivala tudi na tehnični razvoj. S tega vidika smatram ustanovitev podzvez ali podsavezov za jako koristno, ker bi učinkovito pospeševale tehnično stran našega sporta. Prihodnjič pa o razmerju med centralno zvezo^ podzvezo in poedinimj klubi. E. 2. Vesti z Goriškega Od 1. junija t. 1. nadalje posluje ▼ Gorici poseben odsek uredništva in upravništva < Edinosti; za Goriško, ki ima svoje prostore v hiši Goriške ljudske posojilnice«, v Via Carducci št* 7, I. Tam se sprejemajo vsakega dne med uradnimi urami od 10. do 12. predpoldne stranke, ki želijo bodisi ustmeno ali pismeno predati vesti za naš list. Isto tako se tam sprejemajo naročnina in vsake vrste oglasi za naš list. Vesti in oglasi, oddani do 12. predpoldne, se objavijo v naslednji Številki «Edinosti». Iz Idrije. Kakor v mnogih krajih Julijske Krajine, se tudi v našem mestu opaža vedno večj« gospodarsko propadanje. Krivdo je iskati predvsem v veliki brezposelnosti, kajti nad 400 odrastlih in dela zmožnih mladeniče v in fantov je brez vsakega rednega dela in zaslužka doma na breme svojih starišev, deloma rudarjev, deloma upokojencev, katerih pokojnine dostikrat ne zadostujejo niti za eno osebo in io tembolj, ker je nad sto rudniških upokojencev, kateri so bMi v zadnjem času upokojeni in ki dobivajo samo tri četrtine svoje pokojnine, kot predujem pri tukajšnjem kr. rudniku, dočirn leže njih spisi in prošnje za pokojnino ri kraljevi finančni intendanci v Tietu, ne- atere že poldrugo leto nerešene, kljub večkratnim ponovnim prošnjam. Prosimo naša poslanca da bi pojasnila na kr. finančni in ten-danci v Trstu, da je žalostno in krivično, da morajo nagi upokojenci toliko časa čakati na pravilno ureditev svojih pokojnin, katere so si tekom svoj »h službenih let sami zaslužili in zbrali potom svoje bratovske skiadnice. Ljudstvo tudi občutno tarejo novi državni in občinski davki in občinska užitnioa, ki se je pričela pobirati z letošnjim letom. Do seda j je bil občinski proračun nage mestne občine krit večinoma od tukajšnjega kr. živosrebrne-ga rudnika, ki je plačeval z davkom od svojega čistega dobička okrog 90% vseh občinskih doklad. Ker pa v Italiji državna podjetja niso podvržena polaganju javnih računov in nobenim davkom, sedaj vse to odpade in občina Snora v svrho kritja svojih izdatkov naložiti direktno svojim občanom vse po zakonu dopuščene občinske davke. Med drugimi je bil vpeljan v Italiji s 1. januarja 1923. davek na premično bogastvo fricchezza mobile), katerega plačajo naši rudarji od svojih plač 30—60 lir mesečno. Ker je bil zakon o tem davku raztegnjen na nove pokrajine šele z letošnjim letom, se je pobiranje tega davka na pritožbo delavstva s 1. avgusta preteklega leta ustavilo. Denar, ki je bil s tem delavstvu na protizakonit način odtegnjen, (od 150-300 L na delavca) v skupnem znesku približno 190.000 L, se pa delavstvu ni vrnil, ampak je davčna oblast letos odredila, da je po zakonu delavstvo obvezano plačati za preteklo leto mesto davka na premično bogastvo davek pod imenom osebna dohodnina, ki je bil v veljavi že pod avstrijsko vladavino. Ker-!je dobesedno tolmačenje tega zakona po mnenju delavstva krivično, — kajti eksistenčni minimum prejšnjih 1600 avstrijskih kron pred vojno se nikakor ne more primerjati današnjim 1600 L, ker so vse stvari sedaj približno pet do desetkrat dražje—, se je delavstvo branilo plačati ta davek in prosilo, da se mu odpusti. Doseglo se pa ni drugega nego to, da se že vplačana «ricchezza mobile» vračuni v plačilo državnega davka na osebno dohodnino in da fci doklade deželne in občinske, spadajoče k lemu davku, delavstvo doplačalo v petnajstih dvomesečnih obrokih, to je od 1. avgusta t, I. do konca leta 1926. Ker se ni vedelo, kako se zadeva konča, se občinske dokhtde, ki tvorijo večino tega doplačila, ki znaša od 200-800 L *ia delavca, niso v kritje občinskega proračuna nikdar upoštevale in ker bi bil to izreden in ne nujen dohodek za občino, se je podala deputacija delavcev k sedanjemu izrednemu občinskemu komisarju g. gen. Karlu Castelazziju s prošnjo, da bi posredoval na pristojnem me- stu, da bi tozadevne oUada dalrlmie delavstvo ne plačalo« ker ta zadeva utegne zelo občutno poalshisti že sedaj itak revno življenje tukajšnjih rudarjev in povzročiti pravo gospodarsko propast našega mesta. Ker je g. obČ. komisar na ponovno vprašanje delavske deputacije izjavil, da dosedaj na svoje intervencije ni dobil Še nikakega odgovora, je •Federacija rudarjev* izdala poziv, naj delavstvo s plačevanjem prvega obroka, kateri je zapadel dne 10. avgusta, še nekoliko počaka, dokler se ne dobi tozadevni končni odgovor. Radovedni smo, kako se bo stvar iztekla in koliko razumevanja za ljudske interese bodo pokazali merodajni činitelji. O stvari bomo še poročali. Izginil je iz Temnice, Novelo Št. 17, sedemnajstletni Rogelja Alojzij. V noči med 4. in 5. avgusta je zapustil očetovo hišo in od tedaj poprašuje zaman njegov oče po njem. Alojzij se je učil mizarstva v Gorici, je majhne postave in dr ob ne za obraza. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči takoj njegovemu očetu: Franc Rogelja, Novelo št. 17, p. Komen (Comeno). Umljivo je, da je vsa družina v skrbeh, ker ni o njem ne duha ne sluha. Nezgoda pri delu. Delavcu Terpinu Antonu iz Števerjana je padel precej velik kamen na levo nogo. Zdravi si jo v goriški bolnišnici, kamor so ga koj prepeljali. Zopet žrtev ročne granate. 17-letni Hvala Viktor iz Bat je bil zaposlen pri odstranjevanju streliva na Vodicah. Pri tem mu je počila granata v roki in mu jo težko ranila. Zeleni križ ga je pripeljal v goriško bolnišnico. Ni ga dneva brez nesreče z bombami in granatami! Za knjižnico v goriških zaporih. Občinstvo je naprošeno, da daruje slovenske knjige zdrave in moralne vsebine v toba-karni zraven sodni je, Via Cipressi št. 2. Te knjige bodo služile v pouk in razvedrilo internirancem v goriških zaporih. Če je mož v rože ah in se žena radi tega huduje! V pondeljek je prišel H. Anton iz Kojskega nekoliko vinjen domov. Ni mu zameriti. Jeza na vojno odškodnino ga je bila ogrela, vino je pa tako prijetno hladilo razgreto čelo. Zena je koj spoznala moža, a mesto da bi se tudi ona jezila na vojno odškodnino, mu je povedala precej jasno in glasno svoje tozadevno mnenje. Beseda je dala besedo in ker se Je tudi mož vmešaval v te besede, se je žena zatekla k loncu, da da z njim potrebni naglas svojemu pouku. Mož se pa s tem ni strinjal, boječ se lonca in svojega prezgodnjega konca, in zato je zamahnil s fovčem po loncu in zadel ženo v zapestje. Drugo jutro jo je ves potrt in žalosten pripeljal v goriško bolnišnico. Hudega menda ne bo, vsekakor sta pa zakonska rešila lonec, ki stane dandanes že precej veliko svoto in ta sreča v nesreči ju gotovo zopet združi v harmonično zakonsko celoto. Kolesarja sta trčila na Katerinijevem trgu v Gorici, pri čemer je padel eden, ki se še ni mogel istovetiti, zelo nesrečno na tla. Onesveščenega je pripeljal Zeleni križ reveža v bolnišnico. Drugi kolesar, Med-vešček Martin iz Deskel se bo moral zagovarjati in preiskava dožene, koliko je zakrivil. O našem ribarstvu. Letošnje leto smo imeli večkrat priliko slišati tožbe naših ribičev o nastali nerentabilnosti ribjega lova. Ribe da so se nekako preorijentirale, baikovljanski ribiči imajo za ta pojav svoj karakteričen izraz, pravijo, da so ribe «zmešane. Le Križanom da se posreči zajeti tu pa tam vendar še kako večjo količino sardel. V resnici so kriški ribiči tudi sicer na boljšem, ker imajo dogovor z neko istrsko tovarno ribjih konzerv, kamor oddajajo svoj plen in kjer dobe zastonj potrebni led. Vprašam po uzrokih tega ribljega «punta», zmajujejo ribiči z ramo, češ, ali ne vidite ponoči tja proti Izoli in Piranu toliko svetlih močnih lučk. Riba gre k luči kot vešča. Kje naj vzamemo denar, da si nabavimo tudi mi te nove acetiJenske priprave! Brez ozira na to, da nastopi lahko tudi v ribjem lovu «suho leto*, ki ima svoje vzroke izven dejstva, ali poseduje ribič moderno lovilno pripravo ali ne, imajo naši ribiči v danem slučaju morda prav, ko s skrbjo opazujejo moderniziranje svojih lovskih tovaršev tam preko. V resnici so bili do pred kratkim tudi Izolani in piranski ribiči na približno istem stališča, na katerem se nahajajo sedaj naši. Od kod ta napredekl Naša obeda, rekla bi boljše interesna sfera naših ribičev, je ▼ primeri z velikim, dolgim pasom morja, ki obdaja Italijo, zelo, zelo majhna. Saj se razteza komaj od Devina do Barkovelj. Razen Križanov in deloma Kontoveljcev se peča le majhen del obrežnega prebivalstva s poklicnim ribolovom. Vendar stojimo na stališču, da se je treba tudi v tej mali panogi našega ožjega narodnega gospodarstva spoznati z merami in ukrepi v svrho izboljšanja stanja ribolova in ribarske industrije sploh, pa naj bi izhajali direktno od vlade ali pa od privatne inicijative. Nič ni našemu gospodarstvu bolj škodlifvo kot tisto, po tolikih razočaranjih sicer razumljivo, vendar pa neopravičljivo čepenje ob strani. Za danes se omejimo 1« na kratek pogled na ribarsko vprašanje v naši državi in se povrnemo pozneje na špecijelne naše ožje razmere. V Italiji obstoja Narodna ribarska zveza. Malo našim ribičem je morda znano, da je njen častni predsednik in pokrovitelj sam ministrski predsednik Mussolini. To je znamenje, kako vslik pomen se pripisuje sedaj ribarstvu za Italijo in je obenem nekaka garancija, da se bo vlada zanimala za to velevažno panogo italijanskega narodnega gospodarstva Da se zanima, da se mora zanimati, ima gotovo svoj vzrok, če pomislimo, da je morala uvoziti Italija od 1. 1920. dalje za čez eno milijardo lir rib in ribjih izdelkov, sama pa jih je v istem Času izvozila za še ne sto milijonov lir. Saj se je še pred kratkim časom, morda mesec dni od tega, posrečilo jugosl o venskim ribičem iz Dalmacije, da si zagotove trg v Bariju. Čudno se zdi skoro, da je bila v Italiji, ki je obdana skoro krog in krog od morja, ribarska industrija tako malo razvita. Eden izmed vzrokov je bil tudi ta, da so se lahko uvažale boljše in cenejše ribje kon-serve iz tujine. To je znak, da se je tud? pri sklepanju tozadevnih trgovskih pogodb premalo pazilo na možnost razvitka ribarstva Manjkala je v Italiji enotna ureditev ribarskega vprašanja, za katero je bil do< ločen dosedaj le en nadzornik s par uradniki, ki gotovo niso mogli bati kos tako važni panogi gospodarstva. Bila jim je poleg tega poverjena še skrb za ribarstvo v notranjosti (za katero so se, tako se zdi, tudi bolj zanimali) ter skrb za lov sploh. Za tako važno vejo narodnega gospodarstva, kot je ribarstvo za Italijo, je bilo določenih le 800 tisoč hr v letnem proračunu. Značilno pri tem je, da se sklicujejo italijanski strokovnjaki, ki vodijo gibanje za izboljšanje ribarstva in ribarska industrija sploh, na Jugoslavijo, češ tam so določeni celo trije ribarski nadzorniki s centralnim uradom, ki je popolnoma neodvisen. Poleg tega da se ustanavlja na Visu institut za proučevanje morske biologije, to je vsega, kar je v zvezi z življenjem, množitvijo ter krajevnim gibanjem morskih živali, predvsem torej rib. Interesantno, a razumljivo je dejstvo, da so glavni propagatorji napredka ribarstva iz novih pokrajin. Razumljivo gotovo, če pomislimo na ono veliko množino tovarn ribjih konserv na bivši avstrijski obali jadranskega morja, ki so, kolikor so prišle pod Italijo, izgubile svof prejšnji trg, poleg tega pa še izročene na milost in nemilost inozemski konkurenci, s katero je italijanski trg ribjih konserv preplavljen. Razumljivo je tudi iz dejstva, da so se lovile jadranske sardele, ki so po okusu in velikosti enake francoskim, ravno na vzhodnem obrežju Jadrana. (Dalje prihodnjič). • 0 • Na Ljubljanskem vzorčnem vdesejma, ki se bo vršil od 15. do 25. avgusta t. L, bo prirejena tudi razstava konj in sicer v nedeljo 24. avgusta. Ta razstava vzbuja opravičeno zanimanje v najširših krogih, ne le aaed razstavjjal-ca konj in med konjerejci sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo pa ta razstava tudi prva te vrste v Ljubljani. Od vseh strani se priglašajo konjerejci, da tekmujejo s svojimi} živahni za~ premijfe. Poleg Številnih plemenskih tn dragih konj za ježo in za upre-go, je priglašenih tudi nad 30 žrebcev težkih in lahkih pasem. Poleg konjske razstava bo uprizorjena tudi posebna lovsko-planinska in v .posebnih zgrad- bah tudi higijenska razstava zvezana s predavani in ktnofibni. Ker je za udeležnike iz Italije tudi kraljevina Italija dovolila na svojih železnicah 30% popusta, v Jugoslaviji pa imajo 50%, tudi na brzoviakih. in stane vizumska pristojbina samo Din 10.— priporočamo vsakemu, da si ogleda to velevažno narodno-gospodarsko prireditev. Legitimacija stane Din 50.— in se prodaja pri podružnicah Ljubljanske banke v Trstu in Go- rici. L. C. O Marsu (Konec) Ogledajmo si nekoliko temelje, na katerih se je obrazovala ta ogromna fantastična literatura o prebivalcih na Marsu. Začnemo z onimi prečudnimi pravilnimi črtami, ki jih je odkril Schiaparelli in ki so jih za njim opazili razni astronomi in neastro-nomi. Schiaparelli je za svoja opazovanja uporabil daljnogled, ki je bil za ono dobo eden najboljših in ki je še danes najboljši v Italiji sploh. Ko pa so v zadnjih letih z modernejšimi in močnejšimi daljnogledi, kakršnih si more privoščiti samo Amerika, proučevali Marsovo obličje, so se te črte razblinile v večje število manjših in večjih nepravilnih temnejših točk. Da, cek> fotografije Marsovega obličja, ki so se. po dolgem trudu posrečile astronomu Lowellu, najbolj ognjevitemu zagovorniku Schiaparelli-jevih kanalov, niso kazale teh pravilnih črt. Daljnogledi, ki so jih uporabljali Schiaparelli in drugi astronomi, so bili pač prešibki. Tudi s prostim očesom vidimo n. pr. iz večje razdalje v tapetni risbi na steni pravilne daljše črte. Iz bližine pa vidimo, da sestojijo te črte le iz večjega števila manjših črt ali ploskev. Toda tudi po drugačnih razmotrivanjih izgubi hipoteza o Marsovih kanalih vsako veljavo. Da vidimo na pr. kako telo, mora imeti to telo določeno velikost. Če je premajhno, je za nas nevidno. Nekaj drugega je za telesa, ki so močno osvetljena, kakor na pr. prašni deli, v solnčnem žarkovju. Toda vidnost ni odvisna samo od absolutne velikosti telesa. Ako oddaljujemo namreč telo od očesa, je za naše oko čimdalje manjše in končno je docela nevidno. a vidnost je odločilen zorni kot, to je kot, ki ga oklepata žarka, ki gresta od očesa do skrajnih točk telesa. Ta kot ne sme biti manjši kakor približno ena kotna minuta. POROČNE sobe, obedne in posamezni kosij se prodajo. Via Palladio 10, vrata 15. t02f BARKOVLJANI. Drva suha, mehka, po L 18.— na drobno, L 16.— za 100 kg. na debelo* Zaloga oglja. Pertot, Spolovina. 1001 SLUŽKINJO za vsa hišna dela išče mala družina- Naslov: Šalita Trenovia 331/III vrata 10. 1007 DVA ključavničarska pomočnika, dobro izvež-bana, prvi ne pod 28 leti, za vsa v stroko spadajoča dela, drugi za popravljanje koles in deloma motorjev sprejme takoj M. Križe, Postojna. Reflektira se samo na dobre moči. 1013 IV. LJUBLJANSKI VELESEJEM od 15 do 25. avgusta 1924. (velika konjska razstava dne 24. avgusta). Popust 30% na italijanskih, 50%. na jugoslovenskih železnicah. Vizum na potni list samo lir 5.— Legitimacije Dinar} 50.— dobavljajo se pri Velesejmskem zastopniku Čehovin, Trst, XX Settembre 6&. 1016 ČEVLJAR Zabrič Ivan, naznanja cenjenemu) občinstvu, da zopet sprejema naročila za nova obuvala, kakort udi popravila. Vuu Molino a vento 5, I., vratar. 1017 DEKLICA, poštenih starišev, z dobrimi Sol-i skimi spričevali, želi vstopiti kot učenka v manifakturno trgovino. Naslov pri upravni-i štvu. 1022 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom., Via Chiozza št. 50, pritličje. 1025 (Dalje na IV. strani) FRANC SZOLIK trgovec star 33 let, je danes po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Globoko užaloščeni otroci Katerina, Marija, Franc, sestre ter družine Sosič, Bremic, Godni g, Gruden in sorodniki naznanjajo to tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 14. t. m., ob 14. uri, iz hiše žalosti, via Geppa št. 6. Trst. dne 12 avgusta 1924. 35/37 Novo pogr. podjetje Corso V. E. III 47. Mali oglasi KSIST HROVATIN posluje v trgovski agenturi stavbene stroke. Prevzema razna zastopstva tudi z zalogo in to ne le s tu-, ampak tudi z inozemstvom. V zalogi ima sedaj parketne deščice, različna zapirala, male tiskarske (pomnoževalne) stroje in drugo. Preskrbuje vse v stavbeno stroko spadajoče potrebščine. Uraduje v Gorici, Via Ugo Fo-scolo št. 13 (zraven državnega kolodvora), 1032 ŽIVO APNO, prvovrstno bo gotovo za odpo-šiljanje dne 20. t. m. v Gorenjah. Obrniti se na Fran Mahnič, Gorenje pri Divači, p. Se- 1031 zana. TRI SODE, z lepim razgledom na ul?co, pripravne za urad ali društvo, se oddajo. Re-flektanti naj pustijo naslov pri upravništvu. 1030 Zlato, srebro, krone, platin; zobovje kupuje Zlatemu Albert Potrti Trst, VI« Mezzlnl 46 (25) GOSTILNA ,ALLA LUNA' Trst, Piazza Goldonl toči i zborna Istrska in vipavska vina ter prvovrsten teran kakor tudi prvovrstno pivo. — Domača kuhinja vedno preskrbljena z vsakovrstnimi jedili. - Postrežba točna, cene zmerne.-- Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča lastnik 503 Pecchlar (Mičel) |= I Dnnr i Dnnr I Popolnoma varno naložen denar = U JUGOSLAVIJI = LJUBLJANSKA ::: POSOJILNICA • • • • • • ^ r. z. z o. z. Iv novo preurejenih prostorih Mestni trg 6 u LJubljani Mestni trg 6 sprejema vlog« na hranilne knjižic« in tekoči račun, jh obrestujepo 8% ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. - Večje hranilne vloge z odpovednim rokom. - Obrestuje 1 tUdI vISje po dogovoru. m/l | bmi ■ ■ ■■■smhbiii mamama t * mJ t — Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast Ivan Tretjak v 71. letu, danes ob 3 pop., po dolgi bolezni, previden s sv. sakramenti, mirno v Gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 4. uri pop. Sv. Križ pri Trstu, 13. avgusta 1924. (504) ialujotl ostali. PODLISTEK Col lin 3: 0REZ IMENA Roman. (101) •Če ste tako prijazni, ne da bi hotela preveč izrabiti vaše prijaznosti.« »Nasprotno, hvaležna sem vam za to, ker imi daste priložnost, da sodelujem v svojem omejenem krogu pri dobrem delu.» Ko je te besede izrekla, se je smehljaje priklonila in hušnila iz sobe. Ko je bila Magdalena sama v sobi, ni mogla zadrževati več svoje jeze in je iskala predmet, nad katerim bi mogla svojo jezo ohladiti. Stopila je k grdi kroti in šepetala skozi stisnjene zobe: «Rada bi vedela, kdo izmed vaju ima mrzlejšo kri, ti ali gospa Lecount? Rada bi vedela, kaj je bolj spolzko, tvoj hrbet ali njeno srce? Ti ostudni škrat, ali veš kaj je tvoja gospodinja? Tvoja gospodinja je pravi zlodej!* Nato je šla zopet k stolici in se komaj vsedla, ko so se duri nešumno odprle in je gospa Lecount vstopila. Gospod Vanstone vas bo sprejel,® je rekla, »če boste tako prijazni in počakate par minut. Pozvonil bo, ko bo končal svoje sedanje opravilo in vas bo mogel sprejeti. Prizadevajte si, madama, da ga ne užalite, ne razburite, zakaj zaradi njegovega srca so neprestano v skrbeh vsi, ki g poznajo z mladega. Nima nikakršne prave bolezni, je to neka kronična slabost, pokvarjenost sokov, pomanjkanje življenske sile r njegovem organizmu. Njegovo srce bo iz* vrseva^o svojo nalogo, dokler se ne bo preveč j Izvrsten v raznih ozirih je btl profesor velik trudilo, to je mnenje vseh zdravnikov. Ne j v stroki reptilov, in zapustil ni nič drugega pozabite na to in uravnajte po tem svoje be- ----- * 1 * sede. Ko že govorim o zdravnikih: ali sle poskusili že rumeno žavbo proti vaši grdi očesni bolezni? To sredstvo, pravijo, da je izvrstno.* • Pri meni se ni izkazalo,* je odgovorila kratko Magdalena. «Predno govorim z gospodom Noelom Vanstone jem,» je nadaljevala, •dovolite, da vas vprašam...* «Oprostite,» jo je prekinila gospa Lecount, •ali se vaše vprašanje nanaša na ubogi dekleti?* •Da, nanaša se na gospico Vanstone.* «V to vprašanje se jaz ne spuščam. Oprostite, toda jaz ne morem govoriti o ubog-"1 dekletih — veseli me, da ju tudi vi imenuje«« gospici Vanstone — razen v navzočnosti svojega gospoda in samo z njegovim izrecnim dovoljenjem. Govorive o čem drugem. A tj ti hočete ogledati moj akvarij? Prepričana sem, da je to nekaj novega na Angleškem.* •Opazovala sem posodo, ko ste bili zunaj,* je odvrnila Magdalena. «Tako? Ta predmet vas ne zanima? To je razumljivo. Meni se je isto godilo, dokler se nisem poročila. Moj dobri mož — že več let ga n! med živimi — je izobrazil moja nagnjenja in me dvignil k sebi. Gotovo ste čuli o umrlem profesorju Lecounte, slavnem švicarskem priodoslovcu? Jaz sem njegova vdova. Angleška družba v Zurigu, kjer sem bila v volasi brki, ki ao bili na konceh skrbno namazani in navzgor zavihani. Če je kaj vzbudilo njegovo pozornost, je napol zapri očesne veke, _------------------------- -----ko se je pa smehljal, se mu je koža na sencih čejo imeti nič tujega okrog sebe. niti tujega j nagubala. V naročju ie imel akledico iagod. a »mena, če le mogoč*. inod nio ortič. službi prejšnjega gospoda, je moje ime poan-gležila v Lecount. Vali velikodušni rojaki no- ra z en teh svojih maJih podanikov v tej posodi. Tu je posoda, toda stvarce so poginile razen tega malega, tihega paglavca, razen te ljubeznive male krote. Ali se čudite, če jo ljubim? Nič čudnega ni pri tem. 2ivel je dovolj časa, da me je dvignil nad predsodki proti tem plazečim stvarcam.* Iztegnila je mezinec in mehko pobožala kroto po hrbtu. Iz sobe se je razlegel zvonec. Gospa Lecount je vstala, odprla duri in rekla: «Gospod Vanstone je pripravljen, vas sprejeti, gospodična Garth, izvolite za menoj.* TRETJE POGLAVJE. «Gospodična Garth. gospod,* je rekla gospa Lecount, ko je odprla duri. Magdalena se je znašla v podolgastem ozkem prostoru, obstoječem iz dveh sob. ki sta bili zvezani po odprtih durih. Blizu okna, ki je gledala na ulico, je sedel bolehen, belolas, samozadovoljno gledajoč majhen mož v lepi beli hišni suknji, ki pa je bila prevelika zanj. V gumb niči je tičal iopek vijolic. Kazal je trideset do petintrideset let, bil je nežne dekli-Ike polti, oči so mu bile sve tlom o dre, nad zgornjo ustnico ao gs krasili tanki svetli pla- Na njegovi desni strani je stala velika okrogla miza z redkostmi iz vseh štirih delov sveta. Nagačeni ptiči iz Afrike, porcelanaste gorostasnosti iz Kitajske, srebrnina in orodja iz Indije in Peru. mozaiki iz Italije in bronasti izdelki iz Francije, vse to je ležalo vsevprek razmetano poleg navadnih blazinic in usnjenih torb, pripravljenih za potovanje. Mali mož se je opravičil s prijaznim veža-njem zaradi nereda na mizi. zaradi svoje obleke in svojega nežnega zdravja, nato je pokazal na stol in bil na razpolago svojemu gostu. Magdalena je pri tem pogledu zadvomila, ali je ni morda gospa Lecount prevarila. Ali je bil to mož, ki je tako neusmiljeno posnemal svojega neusmiljenega očeta? Skoraj ni mogla tega verjeti. «Izvolite sesti, gospodična Garth,* je ponovil. In ko je zapazil njeno obotavljanje, je pristavil z visokim, tankim, nekoliko razdraženim glasom: «Jaz sem Noel Vanstone. Želeli ste z menoj govoriti — tukaj sem.* «Ali s rti e m oditi, gospod?* je vprašala gospa Lecount. • Nikako ne!* je odgovoril njen gospodar. •Ostanite tu. Lecount. in delajte nama družbo. Gospa Lecount uživa moje popolno zaupanje,* je nadaljeval obrnjen k Magdaleni. «Kar rečete meni. rečete istočasno tudi njej madama. Ona je moj hišni zaklad! Ni je hiše na Angleškem, ki bi se mogla ponašati s takšnim biserom, kot je gospo Lecount.* Magdalena je zapazila, da sta se onadva dknni anotflrdala in da ie Noel Vanstone taiu» govoril po naročilu. Zato je poslala še bolj oprezna. Spočetka je postavila svoj stol skoraj v sredino sobe, po kratkem premisleku pa se j* vsedla bolj na levo zraven duri. Na ta način je zaprla gospe Lecount pol okoli okrogli mize, tako da se ta ni mogla vsesti njej nasproti in poleg gospodarja. «Le počakaj,* si je mislila gospa Lecount • že pridem tudi jaz na svoj račun.* «Pozor madama!» je vpil gospod Noel Vanstone, ko je Magdalena šla mimo mize. Oprostite, toda kmalu bi bili prevrnili ta srebrni svečnik z rokavi svoje obleke. Nikar ne mislite, da je to kakšen navaden svečnik, prihaja iz Peru in vsega skupaj so samo trije takšni svečniki na svetu. Enega poseduje predsednik republike Peru, drugi je v Vatikanu, a tretji stoji na moji mizi. Stane deset pfundov, vreden pa je petdeset. Ali naj govorimo o vaših gojenkah? Ali sta lepi deklici? Sveži, okrogli, rdečelični krasotici?* •Oprostite, gospod*, je rekla gospa Lecourt z očitajočim glasom. Prisiljena bom prositi vas« da mi dovolite, da se odstranim, če boste v takšnem tonu govorili o ubogih dekletih. Upoštevajte razmere, poglejte gospodično Garth». •Dobra dušaf* je rekel gospod Vaustonc in pogledal hišno upraviteljico skozi napol zaprte veke. «Izvrstna ženska, gospa Lecount! Gotovo ste opazili, da se ji smilita dekleti.* Nasmehnil se je in vzel jagodo iz skledice. «Vt žalite gospodično Garth!* je rekla gospa Lecount. «Ona ni vajena vašega obnašanja kot jaz. Imejte obzir do gospodične Garth zaradi Marsov premer meri celih 6780 km, toda Mars te v najbolj ugodnem slučaju, kakor ravno P3. avgusta, oddaljen od naše Zemlje vsaj še 55 milijonov km. Zorni kot za Marsa znaša rv tej legi le 25 kotnih sekund, tako da vidimo {Marsa lc radi tega, ker je v močnem »olnčnem £arkovju, kakor one male prašne delce, ki pletejo v solnčnlh žarkih, ki prodirajo skozi priprosto okno v sobo. Daljnogled ima nalog, da poveča zorni kot ali kar je isto, da nam navidezno približuje opazovano telo. Ako uporabimo daljnogled« kateri nam 600 krat poveča predmet (tak daljnogled je že do pet metrov dolg in njegova jodprtina na koncu proti predmetu meri vsaj '30 cm v premeru), bi videli ž njim Marsa pod zornim kotom 250 minut ali približno štirih stopinj! Predmeti, ki jih s tem povečalom lahko še vidijo, morajo potemtakem imeti velikost vsaj Vsso Marsovega premera, t. j. približno 30 km. Oni kanali bi morali biti tedaj vsaj 30 km široki. Nekdo se je potrudil, da je izračunal površje vseh od raznih opazovalcev ugotovljenih kanalov ter tako ugotovil, da bi ,'njih površje moralo biti večje kakor Marsovo Ipovršje sploh. Kanalov na Marsu torej ni. In Marsovi prebivalci so potemtakem lahko bolj skromna bitja, kakor so jih hoteli imeti razni pesniki 'in pisatelji. Tcda ali morejo na površju Marsa sploh živeti bitja, kolikor toliko nam sorodna ali drugim bitjem na Zemlji? Za življenje, kakršno je na Zemlji, sta potrebni zrak in voda. Tudi Marsa obdaja zračna plast, toda gotovo neprimerno redkejša od rZemeljskc zračne plasti. V tej tako redki Marsovi atmosferi pa se ni še za gotovo mogla ugotoviti prisotnost vodnih par. Radi tega je zelo majhna verjetnost, da pokrivajo Marsovo površje vsaj deloma večje množine vode. Po novejših razmotri vanj ili o temperaturi, ki mora vlada.li na Marsu, so prišli do zaključka, da je povprečna temperatura na njem petnajst stopinj pod ničlo. Čez dan bi bila sicer precej višja, po noči pa bi pala pod 100 stopinj pod ničlo. Še nižja pa mora biti temperatura v enem delu Marsovega planeta, kjer vlada velika zimska noč, ki traja na Marsu približno eno naše leto. Pri lakih temperaturah pa ni umestno govoriti sploh o taljenju in stajenju ogromnih ledenih in vodnih mas. Pri taki temperaturi je kvečjemu mogoče, da se po noči odnosno po zimi, pretvori še ona mala množina vodnih par, ki se morda nahaja v zraku, kondenzira in vleže na Marsovo trdno skorjo kot slana. Po vsem tem je torej izključeno, da bi živela na Marsu bitja kakor mi ali druga bitja na Zemlii. Mars je, ako hočemo priznati Kant-La-placeovo teorijo o postanku in razvoju planetov, starejši od naše Zemlje, in drzno bi bilo sanjarili o tem, če bodo čez tisočletja in ti-soč-le-vja že bitja na Zemlji in kakšna bodo ta bitja. Neutemeljene in prazne so torej vse želje, da bi stopili v zvezo s temi bitji na Marsu, ker jih ni. odnosno, ki morajo biti, ako sploh so, docela različna od nam znanih bitij in katerih življenje mora biti docela različno od tega, kar mi imenujemo življenje. Toda tudi v slučaju, da bi biia na Marsu bitja sorodna nam, ali bi bili mi spk>h v stanu ž njimi korespondirati? Prej so mislili (seveda ne učenjaki-) na ogromna svetlobna znamenja, sedaj fantazirajo na podlagi uspehov brezžičnega brzojava. Za sedaj pa zamoremo poslati elektromagnetne valove le po ozračju naše Zemlje in komaj do svojih protinožcev. Tudi ne moremo še s popolnim uspehom določiti smer oddanim valovom. Mars pa je oddaljen od nas najmanj 55 milijonov kilometrov. Elektromagnetni valovi bi potrebovali za pot od Zemlje do Marsa, ako bi šli v premi črti, vsaj tri minute! Za isto Dol bi potrebovala krogla iz modernega topa, če bi nadaljevala vso pot s začetno hitrostjo 1 km na sekundo, 55 milijonov sekund ali približno dve leti. Kakšna sila pa bi bila potrebna za oddajo elektromagnetnih valov na tako razdaljo? Začasno so to le sanje in želje razigrane fantazije! Radi tega naj -navadni Zemeljski občani le mimo dalje živijo in opravljajo svoje vsakdanje delo. Marsovi prebivalci jih ne bodu motili. In tudi mi ne bomo bržkone talto kmalu motili prebivalcev drugih Svetov. In kakšen slučaj in čudež bi bil, da bi ti prebivalci, tudi če bi bili drugače docela nam enaki, poznali iste priprave kakor mi, in da bi imeli enake želje, kakor mi, seznaniti se s svojimi na drugih zvezdah. Astronomi gredo mirno preko teh vprašanj. Oni bodo uporabili to ugodno priliko, ko bo Mars tako blizu Zemlje, le v to, da proučujejo njegovo obličje z vsemi sredstvi, ki jih nudi moderna tehnika, in da skušajo ugotoviti snovi, ki tvorijo njegovo atmosfero. Vse druge vesti, kakor one o posebno velikih daljnogledih z živosrebrno zrcalno ploskvijo, so samo časnikarske «race»._ To in ©no C iznajdbi pisalnega strofa Nemogoče je povedati, kako velike važnosti aa svetu je danes pisalni stroj. Popolnoma nič ne bom pretiraval, če zatrdim, da z uničenjem pisalnega stroja bi uničili vso veletrgovino sveta in splošen kaos bi povzročili povsod. Zal, da mi omejeni prostor ne dopušča pojasniti vse to. Zdaj hočem le povedati, kako se je to dragoceno dete človeškega uma porodilo na ta svet. Pisaln stroj ni razvajeno dete naključja. Borilo se je krčevito za svoj obstoj proti neume-vajočemu in brezbrižnemu svetu. Najprej se je porodilo v možganih Angleža pred par slo leti, pa ie zopet zadremalo in umrlo zapostavljeno in prezirano od vseh. Sto let pozneje se je prikazalo v Franciji in zopet zaspalo. Tu pa lam se je zopet in zopet prikazalo in izginilo kakor duh Hamletovega očeta v Šeks-pirjevi drami V Franciji, Angliji, Združenih državah se je prikazovala ta prikazen, pa vselej je morala pobegniti pred nevernimi ljudmi, ki so imeli zdravo pamet in niso radi sanjali. Potem je prišlo letol866. to je tisto leto, ko sta Italija in Prusija pulili dlako iz dragocenega kožuha ranjke Avstrije. Takrat sta živela v Ameriki dva prijatelja: Carlos Glidden in Latharn Sholes. Nekega lepega dne je rekel j Glidden prijatelju: «Zakaj bi se ne dal napraviti stroj, ki bi pisal črke in besede?» On je ( mislil, da je povedal nekaj povsem novega in to je bilo dobro, kajti če bi poznal usodo dotedanjih rojstev pisalnega stroja, bi ga gotovo ne vzel v misel. Glidden in Sholes sta bila izumi. elja. Prvi se je trudil, da bi izumil stroj, ki bi%iumeriral strani v knijgah, Sholens je pa poskušal zgraditi nov rahljač zemlje, ki naj bi poslal vse pluge sveta v večni mir in pokoj, rotratilas ta mnogo časa skupaj in kritizirala ideje drug drugega. Ko je Glidden zinil besedo o oisalnem stroju, ie vrgel svoi mehanični rahljač zemlje v kot in tbl^njt i Sholes je pa menil, naj čitatelji sami napišejo Številke na strani svojih knjig. Prizadevanja obeh prijateljev so se osredotočila na pisalni stroj m po nekaj mesecih skupnega truda in dela sta dovršila tak kle-petec. Resnica je, da je prvi pisalni stroj ropotal glasnejše od strojne puške, da je držal papir v sebi tako trdno, da sta morala porabiti po več dni p redno sta ga izvlekla — pisal je pa le. Kajpada, pisal je samo z velikimi črkami in s tako naglico, da bi z njim končala korespondenco enega jutra takole v treh ah štirih mesecih. Jeklene črke so bile postavljene na vzvodih v polkrogu in so strahovito mlatile po papirju m stroj je včasih postal tako hudomušen, da nikakor ni hotel pustiti praznega prostora med besedami. Toda na največjo zapreko sta naletela, ko sta šklepetala m končala vrsto. Gospoda Glidden in Sholes, katerima je pomagal še Samuel W. Soule, sta se včasih trudila po par tedncnr, da bi primorala mehanizem do tega, da bi začel novo vrsto. Nobena mula na svetu ni bolj trdovratna kot je bil prvi pisafaai stroj. Gospod Sholes je končno primoral stroj do tega, da je puščal med besedami prazen prostor in ko se je slednji to naučil, je začel takole za kratek čas puščati prazne prostore tudj sredi besed in to je bilo napačno, kajti tudi dobre stvari je včasih preveč. Glidden je bil sijajen teoretik, v praksi pa je bil slab, zato je mesto njega Soule — tretji družabnik — pazil, da se je ob vsakem udarcu na tipko zganila odgovarjajoča črka na vzhodu — včasih se je namreč pripetilo, da je čisto nepokKcana črka opravila delo poklicane. Vsi trije prijatelji so bili silno ponosni, ko so poslali prva s pisalnim strojem napisana pisma svojim prijateljem. Taka novost pa rada vleče ljudi. Neki James Densmore iz Mead- villa v Peimsyivamji je ponudil in tudi dal čedno svoto denarja za raxvoj pisalnega stroja, še predno ga je videL Na njegovih ramah je čepela dalekovidna glava in če bi njega ne bilo, bi tudi ta stroj zadremal v spanje pravičnih. Toda navzlic vsemu trudu vseh štirih, pisalni stroj m mogel dobiti stalnega mesta na trgu. Potekla so leta, a koristi od novega izuma ni bilo. Pa se je zgodilo, da je prifcel k obupava-jočemu Densmoru neki G. Yost in ga nagovoril, da naj izum izroči v izdelavo in prodajo veKki tvrdki Remington, ki je dotlej izdelovala orožje. To je bilo leta 1873. Remingtoni so v začetku iroefi nekake dvome, $oda njihov instinkt je bil preveč podjeten, da bi puatil sc izmuzniti taki zlati priložnosti, kot jo je nudil pisalni stroj. Tako se je zgodilo, da so kupili novi izum. Remingtonova tvrdka je imela lepo število izurjenih mehanikov na razpolago. Te m vse drugo potrebno je dala na razpolago gospdu Densmoru in njegovim tovarišem. In leta 1874. se je prikazal prvi Remingtonov pisalni stroj in začel svojo sijajno pot naprej do današnje popolnosti. F- M- « * * NEVARNOST NOVEGA VESOLJNEGA POTOPA V belgijskem mestecu Liege se je vršil pred kratkim mednarodni kongres naravoslovcev, ki so se bavili predvsem o novih uspehih tehnike in naravoslovja. Dopisnik budimpeštan-skega Ksta «Az Est» poroča o tem kongresu med drugim: «Če bi lajik imel potrpljenje pozorno slediti dolgotrajnim in utrudljivim predavanjem, bi čul stvari, o katerih ni niti sa-njal.» Tako je n. pr. pariški univerzitetni profesor Barbier, priznan medicinec, poročal o pomembnih uspehih, ki jih je dosegel pri zdravljenju tuberkuloze, s sredstvom, sestavljenim iz soka orhidije. S pomočjo tega sredstva so se lažji slučaji tuberkuloze popolnoma ozdravili, dočim se je v težjih slučajih pacijentov položaj poslabšal. Pariški zdravnik se je skliceval v svojem poročilu na izjave priznanih medicinskih osebnosti, ki so se prepričali o uspehih novega sredstva in izrazili mnenje, da je v obravnavanju tuberkuloze s tem odkritjem nastopila nova doba. Belgijski geolog, prof. Bellot, je razpravljal o nevarnosti, novega vesoljnega potopa, ki grozi človeštvu. Večina je mnenja, je izvajal učenjak, da je bil na zemlji samo enkrat vesoljni potop. To mnenje pa temelji na zmoti. Ne enkrat, temveč dvaintridesetkrat je zadela zemljo ta strahovita katastrofa. Kakor hitro je zašel naš solnčni sistem v sfero kosmetičnih megel, je nastal na našem planetu vesoljni potop. Oceani preplavijo kontinente in pre-vržejo ves geologični sestav zemlje. Ni izključeno, da je en del svet?, ki ga imenujemo Evropa, nekoč ležal v Tihem oceanu in je bil prevržen povodom kosmične katastrofe. Hipoteza, da bo kosmična katastrofa, ki bo mogoče v prihodnjih stoletjih zadela zemljo in jo premestila na drug del kontinenta, je vsekakor verjetna. Astronom Verunet se je bavil z dozdevno starostjo našega solnčnega sistema. Izjavil je, da so bili astronomi preje mnenja, da je solnce staro več milijonov let. Uspelo je dokazati, da znaša starost soinca tri milijone let. Preračunalo se je tudi, da znaša največja hitrost planetov 1300 kilometrov v sekundi. V vsemirju ni nobenega planeta, ki bi se pomikal z večjo hitrostjo. — Na kongresu se je raznio- trivalo še več sličnih vprašanj. * * * Čudna naključja rojstva in smrti velikih mož. Ralael in Luter sta bila oba rojena v letu 1483. Prvi je umrl leta 1520. kakor Leonardo da Vinci. V letu 1553., ko je umrl Lalimer, se je porodil Spencer. Sir Walter Raleigh in Hooker sta bila rojena skoro istočasno kot Spencer — par mesecev je razlike. Gaiileo in Šekspir sta se rodila leta 1564. in isto leto so umrli Luter, Calvin in Roger Ascham. Galileo je bil rojen prav tisti dan, ko je umrl Michelangelo, umrl pa je baš na rojstni dan Izaka Newtona. Svoj prvi eksperiment je napravil Newton, ko je bil star šestnajst let, namreč na 2. sept. 1658. Tisti dan je bila huda nevihta in isti dan je umrl Cromwell, ki se je rodil tisto leto (1599.). ko je Spencer umrl. Izak Walton, Newton in Tasso so umrli v letu 1593. Umetnika Claude Lorraine in Poussin sta se rodila leta 1600., ko je umrl Hooker. Claude in Murillo sta umrla leta 1682. Leto 1608. je rojstno leto Miltoiia, Ciarendona in Fullera — prva dva sta oba umrla v letu 1674., to je v tistem, ko se je rodil Watts. Šekspir (Shakespeare) in Pocahontas sta umrla v leiu 16!6. Raleigh je umrl leta 1618., to je v tistem letu, ko je bila v Dortu (Do rd-reehtu) na Holandskem ustanovljena znamenita dortska sinoda, zbornica protestantskih duhovnov iz Anglije, Škotske, Švice in Nemčije. Bunyan je bil rojen v letu 1628., v katerem je umrl Decker, in umrl leta 1688., ko je bil rojen Pope. Dryden je bil rojen leta 1631., ko je umrl Donne, in umrl v letu 1700., ko sta «e rodila Thomson in Blair. Galileo. Guido in Bo»le so imuft v let« 1642. Zgodovinar Burnet je M rojen leta 1643., ko je umrl Hampden. Rollin in Fuller «U umrla v letu 1661., ko je bi rojen Defoe. Bessemer in Verdi sta bila oba rojena v letu 1813. — F. M. DAROVI Dobrovski fantje darovali za Sol. društvo v Trstu znesek L 20.60. Na nabiralno polo g. Olge Šanceve darovali veseli gostje v gostilni g. Urbančiča ob priliki 25-letnice društva «Lipa» za Šolsko društvo L 123. Za svetoivansko podružnico Šol. društva je darovala rodoljubna dvojica Gradi Sar L 100. Za isto podružnico se je nabralo na pobudo vrlih Šentjakobčanov pri veselici «Adri-je» L 200 in 10 Din. K tej svoti je dodal navdušeni g. Počkaj Se 10 Din. Mladina je priplesala L 31; N. N., ker ni hotela nekaj vzeti L 4.30. Ostanek računa 4fran» in kave L 5.20t skupno L 340.50 m 20 Din. Srčna hvala vsemi Za otroški vrtec pri Sv. Ivami nabrali sve-totvanski slavčki v Podragi L 14JO. Ob priliki praznovanja 25-letnice pevskega društva « gosp. Danice Sdtmidt za nakup daril sledeči gg.: Po L 10.— Fran Rupena in Ivan Klun, Ime nečitljivo, Fran Suban po L 5, Milic Fani, Ternovec Štefanija, A. G., V. Trobec; po L 3. Schmidt Danilo L 4. GradiSar, Bratož, Bak, Mahnič Ana, Mahnič Josip, N. N., Godina Danilo, Žgur Ivan pol.2. Baarbič L 2.20, Brezposelni 2.35, Zadnik, Udovič starejfi, N. N. po L 1. Skupaj L 71-55. 'Na pok> goap. Ado Ha Grgič so darovali: Grgič Adolf, D mlina Albin, Rac&er, Giolini, Just Maurič, Mahnič Ivan, Urbančič «fc>sip, Andrej Grgič, Ctbic Fran, Grnntar, N. N. M. B. S. po L 5.— Taučer Angel« Prešel Andrej po L 4.— Senica Stanko L 3, Možina, Ant. Saacin, Gom-bač Ferdinand, Pahor Mihael, Petaros Ivan, Grgič Andrej, Grgič Stanislav, Škerjanc Stanislav, Leban Mirko, Dobrila A., nečitljivo, Ren-ko, Ravbar 67, Renko, Maše Tomaž, Mezgec po L 2.— Cibtc Vladimir, Krizmančič Fran, Škerjanc Ladislav, Anton Gergič, Grgič Dušan, Plažar Viktor, Ana Gergič, Ludvik 16., Metlika Fran, po L 1.— Ražem Anton, Žagar Alojzij po 50 cent. Skupaj L 113.—. m Spominjajte se ob vsaki priliki •Dijaške Malice' Izšle so v krasno opremljeni izdaji. Knjiga je večjega formata in šteje 240 strani. Pesmi so tiskane v dveh stolpcih. Cena: za siromašne dijake, kmete in delavce po L 3.— za vse druge sloje po L 5-—. Poštnina se plača v naprej. Naročila sprejema Upravništvo »Istarske Riječi* v Trstu, Via Lavatoio št. 1. Posamezni komadi so na pro«daj pri upravništvu Edinosti v Trstu, Via S. Fran-cesco 20/1. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CiiniCOli 8« na drobno in za družine Via Gluliani 32« Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. ŠTRANCAR. 14.20, 15.15, Vozni red železnic. JUŽNI KOLODVOR Trst« Tržič, Červinjan* Benetke. Odhodi: 0.25, 5.20, 6.05, 8.30, 10—, 15.15, IS.—, 19.30. Dohodi: 0.25, 5.30, 8.10, 9.55, 13.20, 18.45, 19.15, 23.07. Trst, Gorica, Kornrin, Videm. Odhodi; 5.35, 6.25, 8.30, 13.30, 17.15, 19.45. Dohodi: 7.45, 10.40, 12.30, 16.17, 19.15, 22.47. Trst, Divača, Sv. Peter, Postojna, Dunaj. Odhodi: 0.05, 5.01, 6.50, 9.25, 11.05, 13.50, 16.45, 19.15. Dohodi: 4.10, 7.05, 9.40, 12.10, 16.52, 18.30, 20.12, 21.20, 23.45. DRŽAVNI KOLODVOR. Trst, Baje, Poreč. 5.05, 9.—, 14.—, 18.30. 7.50, 12.15, 17.55, 21.20. Trst, Gorica, Podbrdo. 5.30, 6.10, 11.—, 17.55, 18.50. 7.40, 11.25. 15.45, 21.10, 23.45. Trst, Herpelje, Pulj. Odhodi: 5.20, 12.40, 18.20. 7.30, 10.05, 15.30, 21.—. Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi: v Dohodi: j izvršuje osa Morsko delo točno in solidno j i Prostori Marne se oahaiajo v slici Sv. Frančiška flsišksga št. 20 j v TrsSu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Via Pier Luigi da Paiestriaa 4. pritličje ifui 5 o Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ST v DINARJIH ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na doin. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od 9-1 il ođ VS4-7S6 pod. Pcšfss Mlnifoi rafon il nitm. Tel. 16-04. PODPLATI iz pristnega kaučuka. »a PALMA" Trst, ufa Coroneo 9. mm stoti fcroi mi Lhii lil I m: rn: =0 ŽIVNOSTENSKA BANKA Sredifojica v Pragi PodlUŽIliCa V TrStU Ustanovljena l. 1868 Lastna palača: Ulica Roma 7 DelnISko glavnica M 200,000.000- Rezerve Rć 131,600.000- PODRUŽNICE: ML Bolcsfav, Bratislava. Brno, N4tnccky, Brod. Čtske BudSiovice. Hodonin, Hraiec Krilovi, Jthtov«, Kartovv, Vaiy Klatavv, Kolfn, Litierec, Kosice, Milmk, Olomouc, Mor. |0*'rava, Rarduhičc, Pfsek, Ptie&,"Prosiaov, Tabor, Teplice-Sanor, Trst,, Usti n/L, Dunaj, Opatija,. — AMLf-JACUE v NenSki Avstriji, Jugoslaviji, na Poljskem in na Ogrskem. BLAGOVNI ODDELEK »ar SAFES livriiij« «M baniiM posle pod najboljimi pogoji. - Izdaja nakaznice (vagUa) Baaca d'ltalia prosto provizijo. Brzojav I ŽIVNOSTENSKA - Trlest« TELEFONI: 1078, 1089, 2167, 4312. •8: Tržaško posojilnim in Minin registrovana zadruga z oinejcnlin poroštvom urachjfe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni protnet, ter jih obrestuje p^* p® 4° o ~wm večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila tia vknjl/be, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranHe od 9 do 13- Ob nedeljah in praznilcih je urad zapr Št. telef. 25-67. 8 ai ii i ■— rsDasfcj Naredajte in širite IS □ D □ □□□□□□□□□□□□□o □□ □□napoannaaaa □_□ □ ° a a JL5LH 9 D a a a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a a! oj o! □ □ a □ □ □ □ a o' □ BANCA ADR Ustanovljena leta 1905, Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež : TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z ARA. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papiije. Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in Jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akeepte. Otvarta akreditive ra nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. ~~ H In Dinarjih tsr lih obrestuj« najbolje po dogovora. — Sprejema na vložite knjižice ter Jih obrestuje po 4