Prijatelj mladine
Prizor iz Prešernovega življenja. F. G. Hrastničan
Osebe:
Dr. Prešeren                Janez Trdina ) ^^
Dr. Chrobat                 Pečar             f
Prodajalka sadja           Zorinov Francek
Učend in dijaki.
Dejanje se vrši leta 1842. v Ljubljani.
Ppvi nastop. (Trg v Ljubljani. Pod drevesom klop. Ob visoki hiši šotor s sadjem. Lep, jasen dan.)
Učenci.
Učenti (prilete trumoma).   Halo-O-6 !  Halo-0-6 !
Zorinov Francek (bos, stopi na klop). Fantje, le tiho! Če hočete, igrajmo se kaj!
Učenci. Vojake, vojake! (Vzdigajo klobuke.)
Zorinov Francek. Dobro, igrajmo se vojake!  Toda nekaj naj vam še povem! Glejte, da me boste vsi lepo slušali! Karkoli vam porečem, storite,
¦*<    228    «-
in videli boste, da ne bo zaman. Torej v vrste! (Vstopijo se v dve vrsti in čakajo povelja.) Tako, sedaj smo urejeni.
Učenci. Urejeni!
Zorinov Francek. Ti, Kamenčakov Mihec, stopi bliže!
Mihec (stopi pred Zorinovega). Kaj pa zapoveduje gospod poveljnik?
Zorinov Francek. Glej, Mihec, poznam te  dobro in vem, da si uren!
Mihec. Uren pa, uren !
Zorinov Francek. Dobro ! Pojdi torej in poišči kako palico! Napravimo si zastavo!
Mihec. Dobro, pa grem!
Zorinov Francek. Pa kmalu pridi! (Mihec odbeži. Francek proti ostalim.) Fantje! Vsi dobro veste, da brez petja pri nas ni življenja! Mladi smo še in zato se hočemo veseliti, kar se da . . . Ko se vrne Mihec, pa zapojemo, da bo veselje! Pa saj že gre! No, to je prav, Mihec, da si se tako po-žuril . . . In kako lepo palico si nam prinesel!
Mihec (v eni sapi).  Pa sem zato tudi Kamenčakov! (Zravna se ponosno.)
Zorinov Francek. Tako, vidiš, sedaj pa napravimo zastavo! To-le mojo rdečo ruto navežemo, pa bo! (Naveže jo.) Sedaj pa jo vzemi in se postavi tja v prvo vrsto na Tončkovo mesto, on pa naj stopi na tvoje! (Ko se postavi, nadaljuje.) Sedaj pa — levo kreni! Vrsta stopom — stopaj! (Korakajo po trgu in zopet nazaj. Medtem gre večkrat kak človek preko trga, gleda, kupi kaj sadja in zopet odide. To se godi med celo igro.)
Učenci. Hura-a-a! Živio-o-o!
Zorinov Francek. Obstoj! — Lepo pojde. Ko sedaj zopet zapovem korakati, bomo zapeli ,,V boj!" Torej — stopom — stopaj! (Korakajo in pojo:)
V boj junaki jezdijo, oj, junaki čili. Svojo so mladost in kri domu posvetili!
Dfagi nastop.
(Med petjem prihajata tiho in previdno dr. Prešeren in dr. Chrobat. Prešeren je srednje velik, lep mož, kodravih las, v dolgi suknji, cilinder na glavi; popolnoma obrit. Ko od-
pojo, stopita bliže.)
Prejšnji. Dr. Prešeren. Dr. Chrobat.
Dr. Prešeren. Tako je lepo, otroci moji!
Učenci. 0, gospod doktor, gospod doktor! (Vsi beže k njemu.) Dajte nam fig, gospod doktor, dajte nam fig! (Prešeren se smehlja. Nekateri mu stis-kajo roke, drugi ga vlačijo za suknjo.)
Zorinov Francek (stopi na klop). Fantje, pustite g. doktorja in stopite V vrste! Takoj — na-stop! (Kakor bi trenil, stoje zopet v vrstah.)
Dr. Prešeren (k dr. Chrobatu). To so ti fantje, kaj ?
Dr. Chrobat. Kaj hočeš! Mladi svet!
Dr. Prešeren (k učencem). Pa še zapojte eno, fantje, midva vas tako rada poslušava.
Vsak začetek je težak.
-&    230    s<~
Dr. Chrobat. Res, otroci, zapojte še enkrat! (Prešeren in Chrobat gresta h klopi in hočeta sesti.)
Zorlnov Francek (pobrlše klop). Čakajta, gospoda, klop je umazana, naj jo malo pobrišem.
Dr. Prešeren. Hvala lepa, dečko! (Prijazno se smehlja in sede s tovarišem. Nato se postavi Zorinov ptLd vrsto in zapove:)
Zorinov FrancekfNasa dva gospoda bi nas rada slišala peti. Zatorej — levo kreni — stopotn — Stopaj! (Korakajo in pojo drugo kitico:)
Čuj nas, rodna zemljica, majka ti edina ... (Ko odpojo.) Pozor!
Dr. Prešeren (stopi bliže). Lepo ste peli, otroci, prav lepo! Pa ravnajte se tudi po besedah te pesmi. Bodite vedno zvesti svojemu narodu, ljubite ga z vsem svojim srcem in delujte zanj, kolikor bo kdaj v vaših močeh. Sedaj seveda še ne morete svojemu narodu mnogo koristiti, sedaj ste še premladi za to, a nekaj lahko storite: učite se pridno, da boste mogli kdaj tem bolj, tetn vestneje in uspešnejše delovati zanj. Zapomnite si te besede in delajte po njih! Videli boste, da bo prav tako. Vse, karkoli boste kdaj počeli, vse delajte v čast in prospeh milega naroda slovenskega! — Ali '     hočete?
Učenci. Hočemo, hočemo!
Dr. Prešeren. Tako, sedaj pa pojdite z mano, in kupim vam fig in sadja, ker ste tako lepo peli. (Odvede jih k šotoru, kjer kupi tri vence fig ter jih deli med otroke.) Vsak najprej tri. (Deli.) No, sedaj pride še na vsakega ena. (Prodajalki.) Pa še en venec, mati.
Prodajalka. Prosim, prosim, gospod doktor!
Dr. Prešeren. Naj imajo veselje naši mladi.
Prodajalka. Seveda, seveda! Hihihi! . . .
Dr. Chrobat. Čakajte, mati, jaz kupim pa nekaj sadja!
Prodajalka. Prosim, prosim. Lepo, lepo. Hihihi! . . .
Dr. Chrobat. Pridite, otroci, tu imate hrušk in jabolk! (Deli.)
Otroci. Qh, hvala, gospoda, srčna hvala!
Zorinov Francek. Fantje, zdaj pa zapojmo še eno, v zahvalo zapojmo obema gospodoma!
Učenci. Zapojmo, Ie zapojmo !
Zorinov Francek. V vrsto! (Stopijo v vrsto.) Tako! Ker smo mladi, pa zapojmo prelepo pesem ,,Mladi ljudje!" — Ena, dve, tri-i-i-i! (Ko izgovori ,,tri", začne korakati, za njim ostali.)
Učenci (pojo korakoma).
Kdo more kaj mladim ljudetn, ko lica jim zdrava žare, ko glasne so njihove pesmi in jasno je mlado srce.
(Med petjem stojita dr. Prešeren in dr. Chrobat ter pazljivo gledata rnlade pevce. Tupa-tam se nagne dr. Prešeren k dr. Chrobatu in mu nekaj zašepeče. Oba se smehljata. Ko učenci odpojo, se postavijo pred Prešerna in Chrobata ter se jima globoko priklonijp)
Zorinov Francek. Hvala še enkrat, blagorodna gospoda . . .
~*   231    ks-
Dr. Prešeren. Že dobro, že dobro! Le pridni bodite in učite se radi ter se spominjajte na one besede, ki sem vam jih poprej govoril!
Učenci. Bomo, vedno se bomo spominjali na besede gospoda dok-torja Prešerna. (Vtem odkorakajo in pojo zopet »Mlade ljudi", vedno tišje in tišje, dokler slednjič utihnejo. Dr. Prešeren in dr. Chrobat poslušata.)
Dr. Prešeren (k dr. Chrobatu). Ah, ta zlati čas d^tinskih let! (Nekaj časa molk.)                               Dni mojih lepša polovica kmalo,
mladosti leta, kmalo ste minule!
(Zopet molk.) Toda rečem ti, prijatelj, kadar gledam to mlado življenje, kadar vidim te vesele otroške obraze, tedaj pozabim na vso togo in bol, in veselim se z njimi in zopet setn mlad, zopet vesel kakor nekdaj.
Dr. Chrobat. Verjametn, prijatelj, verjamem! (Zasliši se glas zvona.)
Dr. Prešeren. Čuj! (Pogleda na uro.) Aha, to je gimnazijski zvonec. Sedaj pridejo! (Vzame denarnico iz žepa in pogleda vanjo.) Glej, prijatelj! (Pokaže mu prazno denamico.) Prazna je. Zadnje krajcarje sem izdal poprej za svoje pri-jateljčke. Nič več nimam. Prosim te, bodi tako dober in posodi mi par desetic. Sedaj pridejo gimnazijci . . .
Dr. Chrobat. Čemu me prosiš, prijatelj, le reci, in dam ti, kolikor hočeš. Tu vzemi! (Da mu iz svoje denarnice nekaj denarja.)
Dr. Prešeren. Tako, hvala Iepa. O priliki ti že vrnetn.
Dr. Chrobat. Ne bodi no! (V tem se že sliši glasno govorjenje in smejanje.)
Dr. Prešeren. Veš kaj! Stopiva malo tu noter v vežo, pa poslušajva, kaj se bodo naši dijaki pomenkovali.
Dr. Chrobat, Pa stopiva! (Gresta v vežo.)
TVetji nastop.
(Dijaki hodijo posamezno in v večjih gručah preko  odra in se glasno pogovarjajo. Ho-dijo precej časa: ti pojejo, oni se pogovarjajo, ti kupujejo pri prodajalki i. t. d.)
Dijaki. Trdina. Pečar.
Trdina (drugošolec, prihaja počasnih korakov s svojim tovarišem Pečarjem.) Tu-le sediva, Pečar! (Kaže na klop.)
Pečar. Dobro, le sediva, pa mi boš še kaj povedal, ker toliko bereš. (Sedeta.)
Trdina. Kaj ti naj povem? (Misli.) Aha, že vem! Glej, tovariš Ložar mi je v zadnjem času dal nekaj pesmi, ki jih je zložil naš veliki pesnik Prešeren!
Pečar. Prešeren? Tega pa poznam!
Trdina (začudeno). Kaj? Poznaš ga, Pečar?
Pečar. Kajpada, prav dobro ga poznam, tega norega Prešerna.
Trdina. Nor si ti, ne pa Prešeren! Ložar pravi, da je Prešeren naj-bolj prebrisan, kar je ljudi v Ljubljani in na vsetn Kranjskem. In Ložar Pre-šerna dobro pozna.
Pečar. No, saj jaz ne vem ! Sem pač tako slišal. Veš, moja gospodinja mi je pravila.
Trdina. Pa ji ne smeš vsega verjeti! Glej, tako lepih pesmi še nisem čital nikdar kot sedaj.
-**    232    I*-
Pečar. Pa ga ne poznašj?
Trdina. Ne, ne poznam ga, dasi bi ga tako rad!
Pečar. 0, jaz ga pa dobro poznam! Prav tu-le, na tej-le klopci mno-gokrat sedi on in pa dr. Chrobat, pri katerem Prešeren piše.
Trdlna (veselo). Tu-le praviš, da večkrat   sedi, tu-le na tej-le klopci?!
Pečar. Da, baš tu sem ga že večkrat videl.
Trdina. Ah, morda pa pride tudi danes sem? Veš kaj, Pečar, poča-kajva ga!
Pečar, Kakor hočeš, jaz ga že počakam. Prav prijazen mož je. Otrokom ljudske šole kupuje fig in sadja, zato ga pozna vsak otrok!
Trdina. Tako, tako! No, potem bo z nama gotovo tudi prijazen.
Četrti nastop.
(Medtem, ko še Trdina govori, se rahlo odpro vrata nasprotne hiše, in Prešeren nastopi
z dr. Chrobatom.)
Prejšnja. Dr.- Prešeren. Dr. Chrobat.
Pečar (potegne Trdino za rokav. Tiho). Janez, poglej ga no, ta-le človek s cilindrom tam-le je Prešeren! Oni, ki gre poleg njega, pa je dr. Chrobat!
Trdina. To je Prešeren! (Pazljivo ga gleda.)
Dr. Prešeren (stopa bliže. Trdina in Pečar vstaneta. Trdina ga vedno bolj gleda, Prešeren se nasmehne.)   Fant,   kaj   me  tako   gledaš kakor bi me hotel kupiti.
Trdina (bojazljivo). Naj mi ne zamerijo, jaz bi jih tako rad poznal . . .
Dr. Prešeren. I, zakaj pa?
Trdina. Zato, ker so zložili že tako lepe pesmi.
Dr. Prešeren. Kakšne pesmi ?
Trdina. Nebeško procesijo, Nuno in kanarčka in še več drugih, ki mi jih je dal Ložar, da jih prepišem.
Dr. Prešeren. Ali res? No, povej katero!
Trdina. Ali ,,Nuno in kanarčka"?
Dr. Prešeren. Le, če hočeš!
Iraina.                   Vesela pomlad se zbudila je spet,
moj ptiček, preljubi kanarček. Ak mika v zeleni te gozdek zletet, ne branim ti, okno ti hočem odpret!
Dr. Prešeren. Že dosti! Vidim, da si se jo dobro naučil! Kako pa ti je ime?
Trdina. Janez Trdina, gospod doktor!
Dr. Prešeren (kaže na Pečarja). In ta je tvoj tovariš, kaj ne?
Trdina. Da, gospod doktor, moj tovariš Pečar . . .
Dr. Prešeren. Lepo, lepo! Hodita v gimnazijo, kaj ne? — Tako, tako! Le pridno se učita in čitajta razen šolskih knjig tudi druge knjige.
Trdina. 0, gospod doktor, saj jih čitava!
Dr. Prešeren. Prav je tako! Pa ne samo nemške, tudi slovenske knjige berita! S tem si bosta pridobila temeljitega znanja slovenskega jezika. Kaj pa v muzej kaj hodita?
Pečar. Sva že bila v njem.
-**    233   Hg~
Dr. Prešeren. No, pa le še večkrat pojdita pogledat vanj. Pa natanko si oglejta vsako stvar in si jo zapomnita, zakaj s tem si lahko mnogo pridobita! (V cerkvi zvoni.) Poldan je že. (Se obrne k dr. Chrobatu.) Midva bova morala iti, kaj prijatelj ?
Dr. Chrobat. Čas bo, da!
Dr. Prešeren. (Trdini in Pečarju.) Tako, sedaj me poznata, prijatelja, kaj? No, prav veselilo me je, da se zanimata zame. Le lepo se učita in ravnajta se po mojih besedah. (Seže v žep in da vsakemu nekaj.) Tu pa imata malo denarja in kupita si kako malenkost. Pa z Bogom, prijatelja mlada! Trdina. ] Pečar        Hvala lepa, gospod doktor! Z Bogom!
(Odideta. Trdina se še večkrat ozre na Prešerna.) Peti nastop.
Dr. Prešeren in dr. Chrobat.
Dr. Prešeren. Rečem ti, prijatelj, sedaj sem zopet srečen. Vidiš, do-klersebo zanimala domovina za svoje može, pesnike in pisatelje, tako dolgo nam je zagotovljeno — življenje . . .
Dr. Chrobat. Res je to, prijatelj!
Dr. Prešeren. In zato ljubim mladino, Ijubim jo zato, ker vem, da s tem ljubim svoj narod!                                         (Zastor pade.)