Valorizacija droDiiega liska
Marjeta Čampa
Oglašam se v zvezi s lako imenovanim tiskom, ki sc začne bolj množino pojavljali sredi 19, stoletja. Sem spadajo: lepak letaki, vab la, ceniki, razne tiskovine, koledar in drugo. Ti tisk, ni:.o posebej našteli v slarem navodilu o izva:aniu materialnega varstva arhivskega gradiva (Ur, isf S RS, št, 10, Lj,, 27.3,1969), R^s je, da danes še ni dokončno rešeno vprašanje, kam sodi la l sk; v knjižnice ali arhive ali eelo muzeje. Vseeno predbgam, da bi ga arhivi prevzemali in hranili ter obdelali (evidenca, tudi računalniška obdelava), P men 1978, in 1979, leta sem obiskala arhive v Varšavi, Krakovu ter v Ko-blcnzu in videia, kako skrbno urejajo in kalalogizi-rajo tovrstno gradivo.
Tukaj gre za lako imenovano mejno gradivo, ki pa bo v prihodnje bo pomembno kol se zdi na prvi pogled, Obravnavanie i i proučevanje vsakdanjika jc pri nas šc razmeroma mlada dejivnost, a bo v prihodnje imela večji poudarek Tako bodo omenjeni tiski dobrodošla p^moč zgodovinarjem, etnologom in sociologom. Že doslej so sc, predvsem za tovrstne tiske iz NOB in okupatorske tiske, zanimal" zgodo mar muzealci, novinar- in televizija ter privatni zt ci. Uclos imamo v Sloveniji muzejsko razstavo Življenje na I istkih 1945 -1990, ki v velik meri uporat ja prav takšno gradivo za ilustracijo povoinega obdobja (avtorji; Ger-madnik, Holynski Kos, Urbane ter drugi).
Naj zaključ m; zavzemam sc- aa pridejo drobni tiski v arhivsko zakonodaje za čas od srede 19, stoletja, ko sc poja\ijo v večjih ko"unah. pa do današnjih dni.