Frančiškanska ulica štev* 6.
TELEFON ŠTEV. 75
LJUBLJANA
BRZOJAVI: HEDŽET.
<2*- -5,0 ualiliOT Lih Jiuinl CjMttlaUll ffiinSU« IRflDEMRRK I 1	 —I
} 'J\x&l?a.;::vssa
WL
NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din.; za celo leto 48'— Din.; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna štev. stane 1 Din.
IZHAJA VSAKO NEDELJO!
REDAKCIJA IH ADMINISTRACIJA: Arena Narod. doma.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. S®?” POŠTNINA PLAČANA ¥ GOTOVINI!
ŠTEV.32.
LiUBliflMa. 23. JULIJU 1823.
NACIONALISTIČNI ORGAN,
W
Čaša Je pr@p®ltt
Jugoslovanski nacionalistični po-kret je zdrava reakcija na bolezni in brezkrvnosti naše družbe. Mi smo vedno povdarjali, da je ta brezkrv-nost in da so te bolezni, ki ogrožajo nadaljni razvoj našega naroda, tako akutne in strašne, da bo treba v roko vzeti nož in brezobzirno izrezati gnilobo. Le na ta način nam bo mogoče ozdraviti narodni organizem, da bo postal zmožen krepkega razvoja.
Da smo imeli prav nam jasno pričajo dogodki in razkritja, ki zadnje dni razburjajo vse, ki še čutijo za našo državo. Tudi največji optimisti priznavajo, da smo zabredli v družabno in državno krizo, iz katere pa ne vedo izhoda. Brezkrvnost je že zajela tudi najboljše. Gniloba se širi in preti uničiti življenje narodnega organizma.
Vekovni neprijatelji naše komaj priborjene svobode, tuji agenti, vohuni. špekulanti in narodni izdajalci so zavladali javnemu mnenju, ki ga javno ali tajno sistematično zastrupljajo. Spočetka je bilo njihovo delovanje tajno, danes pa vrše svoje zločinstvo brez strahu javno, ker zanje kakor vse kaže ne obstojajo kazenski zakoni, dočim državna oblast preganja in zapira tiste, ki hočejo onemogočiti in preprečiti njihove temne naklepe. Državna oblast jim je pripomogla, da so postali go-spodarii države, ki io hote tirajo v propast. Izkazalo se je, da so odgovorni faktorji napram njim brez moči, ker so tem faktorjem edino merodajne le strankarske koristi.
Korošcu, Radiču, zagrebškim in madžarskim vohunom, Hanaovcem in bivšim avstro - madžarskim oficirjem je takorekoč dovoljeno veleizdajstvo. Eni nas javno, drugi tajno
prodajajo največjim sovragom našega naroda Ti podkupljenci in koristolovci odkrito in javno blatijo vse dragocenosti, ki so bile priborjene s krvjo naših najboljših v dobi, ko so oni prepevali in pesnili himne krvnikom našega naroda.
Kako se je moglo dopustiti. da je prišlo do vsega tega?
Kdo nosi velik del krivde za vse te strašne prilike?
N a j v e č j o krivdo nosijo oni, ki niso hoteli to peklensko delo v kali zadušiti, ampak so pustili, da se svobodno razvija. Krivdo nosijo oni »držav ob rani tel ji«, ki dajejo koncesije in trgujejo na račun ideje edinstva. Krivi so tisti, ki se pogajajo z narodnimi izdajalci in jih priznavajo za legalne zastopnike h r v a t s k e g a naroda in ki puste, da Korošec s svojo avstrijakant-s k o d r u h a 1 j o i g r a v Beogradu svojo dvolično vlogo. Krivdo za vse to nosijo oni, ki še danes, k oje kriza pri kipela do vrhunca, ne veda kaj naj n a r e d e, ker ne mislijo na državo, ampak na svoj strankarski interes.
Oni nočejo uvideti, da je veleizdajalec in podli sramotiiec kraljice, Rade, nestal opasnost za državo in da ga je treba enkrat za vselej pozvati na odgovor — nego razpravljajo o tem, ali bo aretacija Radiča stranki v korist ali v zgubo. To je zločin, gospoda! To je indirektno rušenje države!
Kadar v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu itd. zapirajo naše člane,
tedaj se ne pomišlja dolgo, kajti oni so krivi, da ljubijo našo zasramovano in opljuvano »Jugovino«.
Lukani. Kerševanl, Čimiči, Ur-banyji v imenu vlade z lepa ali pa s silo zatirajo unitaristično jugoslo-vensko idejo. Ubijajo delovanje onih, ki se še niso potopili v strašnih valovih nemorale in korupcije, nego visoko dvigajo prapor bratske enakopravnosti in edinstva, ki je bilo našim herojem čaša, iz katere so pili moč. pogum za pot na Kalvarijo. Vsled vsega tega se čutimo proste vsakih predsodkov in ni treba čuditi se nobenim sedanjim ali bodočim iznenadenjem, ker kdor seje veter, mora da žanje vihar.
Ne. dovoli je vsega tega. Preveč ie gnilobe in smradu. Narodni organizem ne more več tega prenesti in zgublja svežost, mladost in polet.
Zadnji čas je, da obračunamo s trgovci naše države, z ubijalci naše narodne sreče. Treba je iztrebiti vse. kar nas okužuje, vse kar zavira naš normalni nacijonalni razvoj. Val svežosti mora preleteti našo Nacijo, duhovi, ki klonijo se morajo dvigniti. Izdajalcem, tujim plačancem. špijonom ni mesta med nami. Za njih so ječe in vislice. Ko bodo zginili, tedaj šele se bo osvežilo ozračje. Osvoboditi se moramo za vsako ceno te strašne, pogubonos-ne more.
Ako je zato potreba viharja, — naj bo, ali vzduh se mora očistiti, Naj bo borba. — strašna in krvava, ali ona se mora izbojevati edinole v duhu iskrenega edinstva in jugosloven-stvaza notranjo osvoboditev našega Naroda.
Orjuna. na okup! Zadnji čas je! Čaša je prekipela!
Orjuna w BoSgarUi
Naše delo rodi vedno lepše sadove in naša misel postaja rešiteljica Jugoslovenstva. Dasi še mlad, je naš pokret že dosegel uspehe, kakršnih najboljši naši delavci in politiki stoletja niso mogli doseči. K našim največjim uspehom pa moramo vsekakor prišteti najnovejšega — Orijuna je prestopila meje Slovencev, Hrvatov in Srbov ter ponesla našo idejo integralnega jugoslovanstva še k četrtemu našemu plemenu, k Bolgarom!
Koliko najboljših naših mož se je zaman trudilo, pridobiti tudi brate
Bolgare za narodno edinstvo Južnih Slovanov, ki nai bi se pretopili v enoten jugoslovanski narod toda zaman. Strankarji so prepad med nami in Bolgari le še boli poolobill, mesto da bi ga premostili. Tri krvave bratomorne vojne so bili Bolgari proti nam in še danes jih je veliko, ki komaj čakaio. da bi nam zasadili nož v prsa. Naša ideja pa je močnejša kakor vse tradicije, kakor vsi krvavi spomini in ta ideja je našla v srcih poštenih Bolgarov te dni sijajen odziv — sklenili so ustanoviti OrSuno tudi v Bolgariji.
Iz Sofije je dobila naša novosadska organizacija te dni prošnjo o!d tamkajšnjih jugoslovensko orientiranih Bolgarov, naj jim pošlje pravila in navodila, ker hočejo osnovati v Sofiji Orjuno, na to pa razširiti našo organizacijo po vsej Bolgariji. Bolgari popolnoma osvajajo našo edinstveno misel in Orjuna v Bolgariji se bo borila za iste vzvišene čilije kakor se bori v naši državi. Učila bo Bolgare, da so tudi oni Jugosloveni in da ic tudi njihovo mesto v velikem ujedinjenem jugo-slovenskem narodu. Pripravljala bo
Itstegtaraiia
MUTOB ELAVNICA
IThaler
LJUBLJANA
GUNCi 37.
Ako EtaSBJate je edino sredstvo proti prehlajenju
PEKTO
kateri sigurno pomaga
„ADRIJA“
drogerija in foto - manufaktura
B. Čvančara, Ljubljana,
pomm
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska Met.
GOSPODINJE!
Ali zahtevate pri trgovcu, kjer se strežete, vedno testenine »PE-KATETE«. Ako ne. prosimo, storite to vedno !
Prvorazredni moderni brzepi-sf lni stroj „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/1.
Litografično črnilo.
THE REX GO., Ljubljana.
Kaži listi. Nacijonalisti! Čitajte in širite naša glasila: „POBEDA“, Split; »ZAGREBAČKA ORJUNA“, Zagreb; »VIDOVDAN“, Novi Sad; „SOČA“, Šibenik; „BUDUČNOST“, Osijek; ŠU-MAD1JSKA ORJUNA Kragujevac.
imt lil* M
obiasiveno pinrj&i stavbeni Mm io mestni stavbenik
Liim liiio st.il.
Izvršuje io pjitira M zgradit, vodne zgradbe, iuM Me itd.
Ing. V. NIKOLIČ
Kraljevski dvorski liierant
LJUBLJANA - MOSTE
Telefon št. 562.
i§
Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najsolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Glavni trg štev. 2,
| g imsaM ‘vNvnann	3IA01VNU39 			 	^ 			B r! Oj	VNIAODUJL VMSrDNUMON J
teren za tisti veliki dan, ko bomo razvili naše prapore od Triglava do Carigrada k poslednji in odločilni borbi za očiščenlje naše prostrane domovine in za popolno uiedinienje vseh naših plemen.
Orjuna stopa torej preko onih mej. ki so doslei vedno pomenjale sovražno fronto, stopa v tabor sovražnih makedonstvujuščih, da jim za hrbtom odreže umik, da jih razoroži in končno podere plot, ki deli današnjo Jugoslavijo od Bolgarije. Kmalu bo odmevala naša pesem tudi tam na obalah črnega morja in pred zidovi ponosnega Carigrada, česar ni mogel doslei storiti nihče, to dela Orjuna! Živela bolgarska Orjuna! Živeli Bolgari Orjunaši!
Doplsl-
Sodražica. Dne 2. julija t. 1. se je
vršila pri okr. sodišču v Kočevju, konečna obravnava župana Lovrenčiča iz Sodražice proti posestniku in tovarnarju g. Fran Fajdigu v Sodražici. Akoravno je nastopil kot obtožitelj župan A. Lovrenčič je bil vendar on taisti, ki je po prvi obravnavi z dolgim zagovorom skušal zadevo zavleči. Konečno je bila vendar te dni izrečena obsodba. Župan A- Lovrenčič je iz pritožbe g. Fran Fajdige na Pokrajinsko vlado — da se istega kot župana ne potrdi — inkriminiral sledeče točke: 1. Da je A. Lovrenčič kot župan vodil med vojno aprovizacijo pristransko. 2. Da ni predložil računov o obč. aprovizaciji. 3. Da je krivično rekviriral seno ozir. pri tem zlorabljal uradno oblast. 4. Da je pre-tepaval ženske, ki so k njemu prihajale po aprovizacijskih poslih in da je bil radi tega obsojen. 5. Da je ovaial ljudi radi jugoslovanskega mišljenja nekega občana radi veleizdaje. 6. Da je ovajal uradne osebe na njim nadrejene oblasti. 7. Da je šel notri v Krems pri Dunaju nagovarjat nekega vojaka h krivem pričanju. 8. Da je bil kaznovan od okr. glavarstva v Kočevju radi tihotapstva konj na šesttedenski zapor ter na večjo denarno kazen, da pa je glavni del tega akta — konečno nekam — sfrčal. Najlepše je pa to, da župan A. Lovrenčič še
dve drugi glavni točki v dotičnem spisu ni inkriminiral med temi tudi točko, da je samolastno v svojo korist korigiral obč. sejni zapisnik. Radi vseh teh točk je g- Fran Fajdiga nastopil dokaz resnice in je sodišče vse te točke priznalo kot dokazane, razen očitka, da ni predložil g. Lovrenčič do sedaj računa obč. aprovizacije ter da se je pustil svoj čas pred sodiščem rajši kontu-macirati kot dokazati svojo neoporečnost v tej zadevi.
Poživljamo Pokrajinsko vlado, da izvaja iz te obsodbe konsekvence. Orjuna bode to zadevo skrbno zasledovala. Naj se ne domišlja njegov brat g. dr. Lovrenčič — ki je pomagal spraviti v domovino nazaj dr. Šušteršiča v zahvalo za svo-ječasne temu njegovemu bratu izkazane velike usluge — da bode še nadalje zamorca pral ter pod zaslombo lovskega pobratimstva na merodajnih mestih zanj prosjačil. Mi bodemo vsak tak pojav na dan spravili. V Sodražici bi pa bilo priporočati, da čimpreje ustanovi odsek Orjune katera bode s takim ptičem že obračunala.
Konjice. O ti Rozegar-jankarll! V poslednjem času političnega delovanja germanofilskega poslanca Schauerja se je začelo sanjati tudi konjiškim mogotcem - Germanom. — Pravijo, da sta imela L. L. in W. eno in isto noč enake sanje. Vrglo ju je iz postelje, planila sta k oknom in zrla na državno cesto ter videla po nji marširati ogromno četo orjunašev. — Mlajši W., zet L. si malce pomane oči in potolaži svojega papana visavis:	»Papa, ni tak
hudo — jetzt sehe ich erst, das sind die Unseripen! Siehst nicht unsere beiiebten Rozegarjankerln, ltiber Papa?«
Pravijo pa, da še pride večje število »Rosegarjankerlov« v Konjice. ker ima gospod papa baje iste težnje kot njegov zet W. — da se močno zavarujeta v svojih trdnjavah s Rosegarjankerli in nekimi »Kreuzbiindlerji«, ki kar mrgole okoli njih trdnjavic — tovarne za usnje. —
Nimata pa gospoda tako odprtih rokic za svoj »germanski« kamin, ki se svojimi umazanimi sajmi in smradom osrečuje konjiški trg in
pravijo, da to dopuščata zgolj iz ozirov, ker so Konjice slovenske. — Ja, ja, da bile bi Konjice nemške, zlato mrežico ali sito, nikdar sito, pritrjeno bi bilo na njih kaminu in vijolčnat parfum bi trosili okoli bogate tovarne — le nemškim sosedom. —
Politična oblast, kje je pritožba, vložena napram nehigijeničnim ne-dostatkom neprijateljskega velepodjetja tovarne? —
I. Kapitel.
Kroniki.
Nemška predrznost in nesramnost. V sobotni seii narodne skupščine ie odgovoril notranji minister Vujičič na interpelacijo nemškega poslanca dr. Hansa Moserja glede znanih ptujskih dogodkov. Z odgovorom g. ministra, ki ni podal odgovora tako, kakor bi po dejanskem stanju moral, česar pa seveda ni sam kriv ampak oni. ki so ga krivo informirali. za enkrat ne borno reagirali, pribiti pa moramo skrajno predrznost in nesramnost g. Moserja. Ta pangermanski zastopnik naših pangermanov je rekel v odgovoru na ministrovo poročilo sledeče: »Državna oblast bi morala v zaščito nemške prireditve v Ptuju postaviti vsaj par odredov žandarmerije in stotnijo vojakov.« Morda še nekaj baterij, oklopnih avtomobilov m zrakoplovov, g. Moser? To je nesramnost. Mar misli ta človek, da ie naša slavna vojska zato tu, da bo ščitila pangermansko iredento? Kdaj je Avstrija zaščitila nas Slovence, katere so isti ptujski Nemci in bratje g. Moserja do krvi pretepali, zmerjali in opljuvali? Dalje je rekel g. Moser: »Pri tej priliki moram opozoriti g. ministra.■ da ie bila kmalu po ptujskih dogodkih vržena v pisarno nemškega odvetnika v Mariboru, dr. Orosla, bomba, ki jo .ie docela razdejala. Tudi to bombo so vrgli ljudje, ki pripadajo Orjuni. Dalje opozarjam g. ministra na to, da pripadajo tej organizaciji številni mladi ljudje, ki nosijo orožje zato zahtevam. naj se uvede preiskava, kateri neodgovorni mladeniči vse pripadajo Orjuni, da se pri njih izvede preiskava, in pobere orožje vsem
onim, ki ga niso upravičeni nositi in ki še niso stari 30 let.« Če bi g. Moserja ne ščitila imuniteta in če ne bi bil govoril teh besed v parlamentu, bi mu dali pred sodiščem priliko dokazati, kdai so naši člani izvršili atentat na Oroslovo pisarno. Strokovnjaki sami so ugotovili do bomba sploh ni bila vržena v pisarno in dr. Oro.sel je razpisal 20 tisoč dinarjev nagrade za onega, ki mu pomaga izslediti atentatorje. To dvoie deistev dokazuje jasno, da tu ni vse v redu in da se ie hotelo z »atentatom« samo nekaj doseči, namreč material proti naši organizaciji. Enako nesramna ie tudi trditev, da so pri nas organizirani mladi ljudje, ki nosijo orožje. Kar se pa tiče zahteve, naj oblast ugotovi vse naše člane, bi priporočali g. Moserju, nai se raje on loti tega dela, morda mu bo uspelo. Nesramnost g. dr. Hansa Moserja si bomo zapomnili za poznejše čase »als der Tag kom-men wird, der Tag der Abrechnung mit allen Feinden unseres Staates und unserer Nation! Auf Wieder-sehen damals!«
POGUMNOST HANAOVCEV.
V torek. 10. julija ob %2. uri popoldne se ie mudil v veliki kavarni na Jelačičevem trgu v Zagrebu član upravnega odbora Orjune iz Celja v družbi s svojim svakom. Na cesti pred ograjo ga ie pazljivo motrilo okoli 25 Hanaovcev. Ko je naš član zapustil kavarno ter se mirno, nič slabega sluteč, podal na sprehod. ie šla za njim cela imenovana skupina. Kmalu nato stopita pred njega iz gruče dva Hanaovca z zahtevo, da odstrani znak. Ostala gruča ie z napetostjo pričakovala, ko bode napadeni mirno odstranil znak in ga izročil napadajočima. Toda zgodilo se .ie nekai česar niso pričakovali. Na najbolj prometnem prostoru. vpričo mnogobrojnega občinstva se ie napadeni nekoliko trd-neie opriiel popotne palice z energičnim vzklikom:	»Kakor hitro se
me kdo dotakne, ga udarim, da obleži na mestu mrtev.« Hanaovci so se tega odločnega orjunaškega nastopa tako ustrašili, da v trenutku ni bilo več sluha o njih. Mi bi o tem dogodku ne pisali, toda zdi se
š!a»$w«šag
nam potrebno, da izve javnost, kaki ljudje se zbirajo v tei družbi. Značilno za kvaliteto teh ljudi, da si upajo napadati mirne pasante le te--daj, če so v dvaisetkratni premoči.
Za ponovno vzpostavo Tegetthoffovega spomenika v Mariboru se zopet zavzemajo nekateri tamkajšnji gospodje, toda ne morda Nemci
— ampak Slovenci Zagrebški »Der Morgen« poroča, da si je tudi »Studijska knjižnica« postavila za cilj vzpostavo tega ob osvobojenju odstranjenega spomenika avstrijskega admirala. Čudimo se, da se zamore tudi kaka znanstvena, od države subvencijonirana ustanova, kakršna je mariborska »Studijska knjižnica« zavzemati za take stvari. V ostalem pa naj si ti gospodje prijatelji Tegetthoffa dobro zapomnijo, da njegov spomenik, če nimajo drugega bolj pametnega dela, lahko zopet postavijo na nekdanje mesto, drugo vprašanje pa je, koliko časa bo ta spomenik potem tam stal.
Modrost. Svoječasno smo pisali trgovcu 1. N. Šoštariču v Mariboru ter ga opozorili na usnjarja Oschla-1 ga, ki ima lokal v njegovi hiši in ki je zagrizen nemškutar ter član nemških društev. »Straža« ie za to pismo doznala (menda po Oschlagu samem) in napadla mariborsko Or-juno, češ, da posluje, čeprav ie njeno delovanje ukinjeno. Podpis inž. Kranjeca ie čitala za inž. Vedernja-ka in lopnila po njem. Pozvala Je tudi policijo, nai to pismo zapleni. Ker je znano, da ie mariborska policija samo eksekutiva »Straže«, ie ta seveda takoi izpolnila »Stražin« nalog. Pismo ie oddala nato državnemu pravdništvu in to vodi sedaj
— »preiskavo«. Stvar je že preneumna. Cujte gg. policijski šefi. državni pravdnih! itd. v Mariboru, ali res nimate drugega posla kakor poslušati »Stražine« neumnosti ter tratiti državni papir in tinto za take neumnosti, ki redno končajo z blamažo — za vas?
Na naslov restavraterja na mariborskem glavnem kolodvoru. Švabčarjenje in izzivanje ob naši severni meji presega že vse meje. Evo vam zopet kolodvorske restavracije! Kljub temu, da je bil go-, spod restavrater že ponovno opo-
BEN ABEBA:
Dvajset let pozneje.
(Pravljica.)
(Dalje.)
V svojih davnih mladih letih sem bil pesnik, objavljal sem svoie pesmi v raznih slovenskih listih, pisal sem tudi prozo, sličice, škice, povesti, novele itd. in imam torej vsal kolikortoliko daru za opisovanje toda ko hočem danes siv starec opisati vsaj površno lepote te pesmi, se mi ustavlja pero. Zaman ves trud, ves napor, noben iezik sveta nima besed, ki bi to opisale, zato se tudi raie ne bom trudil. Pesem ie bila rajska, ta zaznamek je višek v našem ubogem okornem jeziku in to naj zadostuje.
Nobeno uho ni slišalo, nobeno oko ni videlo blaženosti obljubljene v tci pesmi zato sem se tako zamaknil vanjo, da sem pozabil na glad in na žejo in na čas. Kakor vsake pesmi, tako ie tudi te bilo nazadnje konec. Še enkrat ie vzplamtela do neba presladka melodija:
»Vse stvari ga zdaj častite, ustvaritelja Korošca ...«, potem pa je pesem hipoma utihnila, utihnilo pa ie tudi ihtenje blaženih. Noč ... Molk ..,
Tedaj mi ie nekai hladnega pogladilo čelo: odprl sem oči in na
svoie veiiko začudenje opazil da sem sam, da ležim vznak na kupu smeti v razpadlem kozolcu, poleg mene pa stoji pes m me oblizuje. Skušal sem vstati, toda šlo je težko; udi so mi bili kakor svinčeni.
»Kai se .ie zgodilo z menoj?« Možgani so bili topi. mrtvi. S težavo sem pričel misliti. »Kako sem prišel sem? Kie sem? Kai delam?« Polagoma se mi ie pričel vračati spomin. Spomnil sem se na sprehod v okčliško vas, na ono tajinstveno ploskanje, na grbavega Oria, na Ze-bota in njegovo povelje nai me ubijejo in na to. da sem se onesvestil radi krščanskih udarcev krščanskih slovenskih avtonomnih zborovalcev. Spomnil sem se tudi na rajsko pesem o slovenski avtonomiji in takoi mi ie bilo jasno, da sem cul to pesem samo v nezavestnih sanjah. Začudil pa sem se, kako ie mogoče, da ie skedenj med tem časom, ko sem ležal v nezavesti, tako strašno razpadel, da ie segnila nad menoj slamnata streha, da ie groblje krog mene obrasla trava.
»Najbrže še nisem prav pri zavesti!« sem si mislil ter pogledal proti nebu da ugotovim, koliko .ie ura. Moralo ie biti še jako zgodaj, kajti tam doli Izza Slovenskih goric so se svetlikali komai prvi solnčni žarki.
»Ves večer in vso noč sem ležal v nezavesti,« sem si mislil, čudil pa sem se, da nisem občutil nikakih bolečin v glavi in da tudi o krvi in ranah ni bilo nikjer sledu.
Prekoračil sem kup kamenja, obraščenega s koprivami in dospel na cesto. Krenil sem proti mestu in premišljeval, kako se opravičim ženi. Če bi ji povedal resnico, bi se preveč prestrašila če ne najdem pravega izgovora, bo pa mislila, da sem skočil čez ojnice. Kaj pa pomeni, če postane žena ljubosumna in to še tako »upravičeno« ljubosumna, tega pač ni treba posebej razlagati. Po daljšem premišljevanju sem skoval primeren zagovor, katerega pa tu ne izdam, ker ga mislim poprej še patentirati, ker si obetam od niega še velikih dohodkov. Vsi dobri zakonski možje se bodo Še tepli za moi patentiran zagovor ter mi za kratek recept zdravila prod ženski ljubosumnosti odštevali težke stotake in tisočake. V veselem premišljevanju, koliko mi prinese ta nova iznajdba, sem dospel do mesta, ki ie še spalo. Krenil sem v prvo ulico in se silno začudil. Bila ie vsa drugačna kakor prejšnji dan. Mesto malih in nepravilno zidanih hiš so se na obeh straneh vrstile same palače.
»Sem li zblaznel ali še vedno sanjam? To naj bi bila Koroška cesta?« Pogledal sem na napis in se še bolj začudil. Na ulični tabli ie bilo zapisano »Žebotova cesta«. Ves preplašen in zbegan sem krenil dalje ter dospel do velikega trga, nekdanjega Glavnega trga, ki pa ie imel tudi novo ime »Koroščev trg«. Tat-tenbachova ulica se ie imenovala »Golčeva ulica«. Gosposka »Vesenjakova ulica« itd., vse ulice, ceste in trgi so bili prekrščeni po samih klerikalnih veljakih. »Kai se je mar izvršila tekom noči revolucija?«
Ves zbegan od vseh teh neštetih zagonetk sem prispel do svojega stanovanja. Hiša ie bila še ista kakor prejšnjega dne samo nekoliko postarala se ie. Krenil sem v vežo in po stopnicah do stanovanja ter pozvonil. Odprlo mi je brhko mlado dekle, me premerilo od nog do glave ter zadirčno odgovorilo: »Gospod minister še niso vstali, pridite pozneje!«
»Kateri gospod minister?« sem se začudil.
»Kaj ne prihajate h gospodu ministru?« ie vprašalo dekle začudeno.	.
»Ne gospodična, jaz prihajam domov. Kie je moja žena in — in kje je Mici, naša služkinja?«
Dekle se je zakrohotalo,
»Kakšna vaša gospa; kakšna Mici?«
»Moja žena in služkinja, kje sta ti dve, to vas vprašam!«
Dekle se je raztogotilo.
»Veste, če ste pijani, pojdite kam drugam uganjati svoie neumnosti, ne uganjajte jih tu pri nas.«
Obšlo me je strašno občutje.
»Gospodična!« sem vzkliknil do smrti zbegan, »kaj se le zgodilo z mojo ženo in z mojo hčerko? Včeraj popoldan sem odšel z doma in se-dai se vračam, toda povsod kamor-* koli pogledam, ie vse spremenjeno.« Iz oči so mi privrele solze.
»Kdo pa ste?« me je vprašalo dekle, Id je postalo prijaznejše in
sočutneiše.
Povedal sem ii svoje ime in da sem še včeraj tu stanoval, da ie bila tu moja žena. hči, da ie bil tu moi dom.
Ko ie začula moje ime. je vztrepetala po vsem životu in se naglo trikrat prekrižala ter stopila korak nazaj. »Apage satanas!« ie vzkliknila na to ter dodala: »Vrni se duh nesrečni, ki že dvajset let zaman iščeš večnega pokoja, vrni se v crno neblagoslovljeno zemljo in Bog naj ti bo milostljiv In sveti Anton Koroški. amen!« Po teh besedah ie naglo zaloputnila vrata pred menoi in jih zaklenila in zapahnila.
DRAGO
SCHWAB
UUIL Uni lig M 3
v zalogi specijelno angleško 1 češko sukno, vseh vrst obleke, usnjeni suknjiči, dežni plašči, pplerine, ziinnikl, raglani etc.
Izdelava oblek v last-
Priporočamo za nakup
lisiniiilliDMsttsol
i
nem modernem salonu.
I
M.T1CAR
Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 1 in Sv. Petra cesta.
(£BBBHEIBC£HflKIBBBf!C)EiB!B SB0* BBHBSHaHBHHHSBiSBBBBH
BS v	jjj
iaa hm je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška m
3
ianaaS dela od najpriprostejšega do najmodernejšega, g
9	TiBka Solsko> mladinske, leposlovne in znanstvene knjiga. — «
A	Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BruSure In B
H	knj>2e v mallh ln tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije ’g
81 Ny	in	mladinske	liste.
113111 Okusna oprema ilustrlranib katalogov, tenikov in reklamam listov. | liŠSŠi Lastna tvornica šolskih zvezkov. 3
H jBBBB	fcvezki	jn	osnovne	Sole	ln srednje Sole. Risanke, dnov- n
nikl in beleinlce. iflBBBBBBBBBBBB BO S BBBBBBBBBMBBBBBBBBBi
IJUBL3ANA •
FALRČA LVKfpBMK
I 1
manufaktura
ENGROS in DETA1L
LJUBLJANA
MESTNI TRG ŠT. 22
••<na;v..'3*y«BSBaEas«Bcas»*s
T> „ Konečno se nam je posrečilo, uvažati neposredno od X • JJ* prve in naj večje ameri kanske tovarne hranil
Z žvečenjem teh prvovrstnih originalnih ameriških gumi bonbonov Wrigley si prihranite mnogo denarja in dosežete sledeče učinke:
PospeSujo prebavo. Odstrani žejo. Odslrani slabi ustni duh. Ščiti telo pred ufrudljlvostjo in zaspanostjo. Varuje zobč pred gnilobo In jih obdrži zdrave. Pospešuje silno. Prihrani se alkohol In tobak.
V službi ni dovoljeno kaditi in so torej najboljše nadomestilo „Wrlgley-jevl žvečilni gumi b6tibonl“.
——aa—naBsag
Dobi.se povsod ia pri generalnem zastopstvu:
Drogerija „ADRIJA“
Ljubljana, Šelenburgova ul. 5.
Pooblaščeni dobavite!] vseh tmiforaiskih p©freb*t!n Or. Ju. Na. CSssSEfca
PETER CAPUDER. LJUBLJANA
Vidovdanska cesta šiai'. 2.
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero in plaHine pogoje.
IMA VEDNO V ZALOGI IN IZDELUJE PO NAROČILU VSE VRSTE KUVERT
d. s o. z.
konfekcij ska tvore! e a
LJUBLJANA, VOŽAR8KI POT 1	*	’	!!	NA	ŽELJO	POŠLJEMO	VZORCE	!1
žarjen potom časopisja, ni še vedno , nič boljše. Radi tega mu svetujemo | zadnjič da napravi red med svojimi j uslužbenci in namesti naše ljudi, j Človeka kar srce zaboli, ko pride v našo severno metropolo ter pogleda tnalo natančnejše v kolodvorsko restavracijo, kjer naravnost smrdi po samem švabčarjenjn. Natakarji, oziroma natakarice morajo zahtevati v kuhinji vsako stvar v nemščini, če hočejo kai dobiti za gos te. Vse občevanje med nameščenci je nemško in nemško se pišejo vsi računi. Tudi uslužbenstvo samo je razen dveh treh častnih izjem tujega duha ter •šikanira in zasmeluje še onih par zavednih naših ljudi tako, da jim ni obstoja. 1 o je škandal, katerega ne smemo več mirno trpeti. Mari misli ta gospoda da se nahaja kje v Gradcu ali Inomostu? Te dni me je slučaj zanesel tudi v kuhinjo te restavracije. Pozdravil in spregovoril sem seveda slovensko, toda odgovora nisem dobil, jeziki so se jim razvezali komaj, ko sem se peslužil blažene nemščine. Vso to nemšku-tarijo pa vzdržuje g. restavrater, ki niti ni naš državljan, ampak avstrijski. G. Stickler, napravite v vaši restavraciji red! Pri nas je dovolj zavednih ljudi in tudi sposobnih. ki nimajo samo zato kruha, ker jim ga odjedajo tujci. Mera našega potrpljenja se polni sicer počasi, toda prišel bo tudi dan, ko bo prekipela in tedaj bo za take in enake ljudi samo še ena pot — proti Špi-Iju. Pazili bomo odslej strogo na vašo restavracijo in na vaše uslužbence in beležili. To naj vam bo zadnji opomin! Orjunaš.
Lajteršperška opekama razpošilja še vedno samonemške dopise, na katerih jo tudi tiskani tekst samo-nemški z nemško označbo firme in kraja: »Leitersberger Ziegeifabrik bei Marburg a./Drau; Fanz Dervvu-schek. Stadtbaumeister. Ringofen-besitzer in Leitersberg bei Marburg a/Drau«. Gospodu renegatu, ki se je nekoč v starih časih pisal Dervušek in ne »Derwuschek« priporočamo, da vrže te tiskovine, čeprav si jih je komaj nedavno nabavil v svoj »Ringofen«, ker v naši državi ne poznamo nobenega »Lcitersberga«, še manj i>a »Marburga«. Če se na g. »Denvuschek« ne more navaditi na naše lepo ime Maribor, bomo poskrbeli. da bo čimoreie izginil v resnični Marburg. ki se nahaja v Nemčiji in kjer bo svojo opeko lahko prodajal za milijarde ničvrednih nemških mark.
Gospod dr. Leskovar, ki je zastopal tudi poslanca Žebota na sho-Qu v Kamnici pri Mariboru, je čutil Potrebo lopniti tudi po Orjuoi. Razlagal je ubogim zaslepljencem, ki so ga poslušali, kaj vse so klerikalni Polanci že storili proti Orjuni in kaj vse so proti njej že dosegli. Imenitno! Nam je znano samo to, da so klerikalci že veliko poizkušaii proti Orjuni. da pa do danes še ničesar niso dosegli in ničesar ne bodo, pač pa bo Orjuna dosegla, da bodo v doglednem času šli v zaslužen pokoj in pozabljenje vsi klerikalni poslanci. dr. Leskovarju pa priporočamo, naj drugič poroča svojim ljudem raje o tistih smrdljivih praši- 1
čili, ki že tri leta leže v mariborski Mestni klavnici. Javnost zanimajo mnogo bolj ti prašiči kakor pa hujskanje proti Orjuni. Če misli g. dr. Leskovar, da bo z Orjuno zamašil ljudem nosove, da ne bodo več občutili smradu njegovih pokvarjenih prašičev, se jako moti. Kamniški Orjunaši.
Rad čevcev ski aiiathema kanaov-ccm. »Prezident« mirotvorne čove-čanske seljačke republikanske hr-vatske republike Stjepan Radič in njegovi sateliti so dali nezaupnico »hrvatski nacijonalni omladini« udruženi v »Hanao«, kjer jih ni vprašala za dovoljenje, če se sme organizirati ali ne. Naročeno ie bilo vsem pravovernim radičevcem, da izstopijo iz te bande. Prvi ie izvajal konsekvence dr. Horvat, ki je bil tudi član generalnega štaba. Radovedni smo. zakaj in za koga se bodo sedaj hanauši borili?
Radikalska nesreča S »Srnao«. Znani analfabet Svetolik Savvitsch, glavni urednik »Balkana« je pričel nedavno organizirati posebno velikosrbsko zagrizeno šovinistično pretepaško bando, kateri ‘ie dal pri-, frkideno ime »Srnao«. Ta »Srnao« je pela na raznih izletih »Ja sam mladi radikal, Pašič mi je ideal« itd. in j radikali so mislili, da le Svetolik res ustanovil to. »Srnao« zato. da bo podpirala radikalno stranko. Tej Svetoiikovj farbariji so nasedli tudi srotovi visoki vladni gospodje in pričeli na vse mogoče načine uodpl-rati »srnaoce«. Iz beograjskega vojaškega skladišča so dobili celo azstonj na »posodo« vojaške hlače in čepice. Sedaj, ko si pa Svetolik misli, da ie že nekako utrdil stališče »Srnao«, ie pričel v »Balkanu« naj-pre'i prikrito potem pa vedno bolj oči to gonio nroti radikalom in javna tajnost je, da organizira Svetolik »Srnao« zato, da bi tako ustanovil svojo posebno stranko, ker bi bil rad poslanec in minister, čeprav je analfabet. Radikali so vsled tega razočarani, ker so podpirali ustanovitev nove stranke, člani »Srnao«, radikali ki so vstopili v to družbo misleč, da ie radikalna, pa zopet izstopajo. Vse te separatistične orga_-nizacije so le sredstvo za dosego gotovih ciliev gotovih ljudi, le Orjuna stoji visoko nad vsemi, boreč se samo za ozdravljenje naših razmer in za boljšo bodočnost jugoslo-venskega naroda in države. Mi edini ne poznamo ne oseb ne strank, ampak samo domovino; naša parala je: »Domovina nad vse!«
»Kakršen ie kdo. tako sodi druge«, to ie star pregovor in da je tudi resničen, to je dokazala mariborska »Straža« od predprošle srede. Ta žalostni reptil napada namreč naša člana Radivoia Reharja in dr. Cazafura, češ, da ne hodita na deželo zato, da bi organizirala, ampak zato. da se — napijeta! Naši organizatorji še nikoli niso prišli pijani z dežele, neštetokrat pa smo že videli gospode od »Straže«, posebno Žebota, tako pijane vračati se s sestankov in shodov, da sploh niso mogli stati pokonci, ampak so se morali voziti. Torei ker je to na-
vadna njihova praksa, sodijo tako tudi druge. Kar se pa tiče otročje trditve da na deželi sploh nič ne organiziramo, moramo »Straži« zaupati. da imamo v Mariborski oblasti danes že čez štirideset organizacij, v katerih se nahajajo tudi taki ljudje, ki so še nedavno bili stebri klerikalne stranke, so pa ravno radi pisave »Straže« postali Orjunaši. Mi smo z našim organiziranjem po deželi prav zadovoljni, ni pa prav gotovo »Straža«, kajti če bomo mi še dolgo tako zadovoljni z našim organizatoričnim delom po deželi, bo »Straža« kmalu dobila še hujše histerične napade kakor jih ima danes. Za »Stražo« bi bilo pač veliko bolje, če bi Orjuno sploh pustila na miru, kajti resnici na ljubo moramo priznati, da bi se naš pokret v Mariborski oblasti nikoli ne bil tako razširil kakor se je. če bi nje ne bilo. Ravno njeni izpadi proti nam so nam napravili najboljšo rekiamo. Zato se gospej »Straži« toplo priporočamo še v nadaljno naklonjenost. Čimbolj bo pisala proti nam, tembolj se bomo širili. Ko bomo dosegli svoje cilje bomo med one, ki so nam jih pomagali ustvariti morali všteti v prvi vrsti tudi »Stražo«. Bog živi!
Hackenkrsutzlersld kurz *ie nastopil v kavarni »Rotovž« v Mariboru, odkar se je povrnil nadebudni lastnikov sin s »študij« iz Nemške Avstrije, ki mu pa ne gredo bogve-kako izpod rok. Lojalnost- mogoče celo le navidezna, lastnika te kavarne, je privabila vanjo tudi slovenske goste in tudi nekatera narodna društva so imela, oziroma imaio še tam svoje seje. Odkar pa se ie vrnil omenjeni študent, so nastopile v kavarni hackenkreuzler-ske manire. Slovenščina, ki ie bila poprej pri postrežbi še kolikortoliko upoštevana, ie naenkrat na njegovo komando popolnoma izginila. Krog njega se zbira čudna družba, ki tuli v tevtonščini in ogroža celo telesno varnost gostov. Sploh ima to germansko fante prvo besedo v kavarni. V nedeljo so bili celo domačini primorani podučiti tega gospodiča, da ie njegovo obnašanje presurovo, kar pa je kvitiral z napadom na lastnO sestro in jo udaril po sencu tako hudo, da se je zgrudila na tla in dobila močne krče. Moral ie priti zdravnik, da jo je spravil k zavest!. Opozarjamo g. lastnika, da odstrani iz kavarne svojega famoznega ha-ckenkreutzlerskega sina, sicer ne prevzamemo nobene odgovornosti, za kake eventualne dogodke, ki bi jih povzročili neodgovorni ljudje. Hackenkeutzlerskih metod v jugo-slovenskem Mariboru ne bomo trpeli nalmani pa še od obrtnikov.
Kdo to dovoljuje? Zadnjič smo čitali v ljubljanskih dnevnikih, da ie bil na Jesenicah okraden ljubljanski potnik Gottlieb. Ker pa mi tega gospoda nismo poznali, smo se za njega malo bolj interesirali in pri tem dognali prav čedne stvari. Ta Gottlieb namreč ni uikak Ljubljančan, ampak čisto navaden dunajski Židov, ki je prišel k nam, da se nabere naših dinarjev, katere potem po-
šilja v lačno Avstrijo. Ima namreč ta mož v Ulici na pasji brod nekako tovarno za izdelovanje kravat. Našel se je namreč nek žalosten jugoslovanski državljan po imenu Gra-biec za katerega se bodemo seveda tudi še natančneje interesirali, ki je dal temu Židu svoje ime za izvrševanje obrti. Seveda ta iud ni prišel sam, ampak je privlekel seboj še svojo sestro in pa neko Švabico kot »poslovodkinlio«. Kolikor nam je znano, ie pred nedavnim časom izšla ministrska naredba, da se. mora vse tulce, ki se nahaiaio na našem ozemlju, perlustrirati in take, ki nimajo Dravice do bivanja na našem teritoriju se pošlje preko Špilja v njih obljubljeno deželo. Vprašamo torej našo policijo, ali jej je znano, da se nahaja Gottlieb že deli časa v Ljubljani? Je-li res neobhodno potrebno, da ima e. Grabiec za potnika dunajskega Židova? Kaj se ne dobi dovolj sposobnih potnikov jugoslovanskih državljanov? Ali ima gori omenjena Dunajčanka dovoljenje za bivanje v naši državi? Zakaj se take ljudi pardonira. da odjedajo našim državljanom kruh in stanovanje? Kolikor nam je poznano, se nahaja v Celju, Slovenjem gradcu, Ljubljani in drugod dovoli solidnih slovenskih izdelovalnic kravat, ki naj se tudi za ta slučaj v lastnem interesu zanimajo in skrbe, da jim ne bo nadležni tujec odjedal zaslužka. Od pristojne oblasti pa pričakujemo, da se za stvar pobriga in pošlje Židova in njegove ljudi tia. odkoder so prišiti Čemu trpeti, da bo naša Ljubljana zavetišče vseh mogočih sumljivih tujih elementov. Napravite red! Stvar obdržimo v evidenci.
Nesreča. Požrtvovalnega člana naše mariborske Orjune. pekovskega mojstra Josipa Misleja je zadela oredzadnji ponedeljek huda nesreča. Ko se ie vozil na kolesu na Tezno, ga ie odzadei po šoferjevi neprevidnosti zadel nek avtomobil in vrgel s tako silo na tla, da je dobil hude rane na glavi, ki pa niso nevarne in že zopet lahko hodi. Bratu Misleju izrekamo svoje sožalje ter mu želimo da bi kmalu zopet popolnoma ozdravil.
Marenberški Nemci se sedaj čutijo varne, ker so zaročili'gdč. Erno Lukazovo z nemškim poslancem Franzem Schauerjem, mi pa jim sporočamo, da jih tisoč Schauerjev ne bo branilo pred našo železno roko. če se kmalu ne bodo skesali svojih pangermanskih iredentističnih grehov in prestali s svojo prenapeto zagrizenostjo.
Celje. V številki 155. »Napreja« se neki izvoljeni »neproletaree« tako neumno izraža o Sokolstvu in Orjuni. da moramo to z ozirom na naše delavstvo katero si »modri« pisec kartako lasti, ovreči. Intema-cijonalec, ki spoštuje vse. samo naše nadstrankarske ideje ne, nam Orjunašem in Sokolom ne more predpisa v ati, kaj smemo ali ne smemo. Izjavljamo pa, Ofiuna še nikjer ni napadla nobenega delavca, če je pa slučajno kakšen »nemčur« pri izzivanju dobil zasluženo plačilo, sl je sam kriv.
Preripčan nai bo veliki proletarec, da bodemo mi delavci Orjunaši. ki res z rokami delamo (in ne kot dopisnik »Napreja«) agitirali od moža do moža za našo idejo, ker le v tei pričakujemo zboljšanja razmer. Delavci! Če ste samostojno misleči, če uvidite, da bi moral v naši državi vse službe in delo opravljati v prvi vrsti naš človek, in le če kai ostaja, tujec pridite in okrepite naše vrste!
Živela Orjuna! Živela naša Jugoslavija!
Nemčur?,i Iz Dravske doline so še vedno tako zagrizeni naši sovražniki, da nečeio niti svojih otrok pošiljati v domače ljudske šole, ampak jih takoj v šestem letu starosti pošljejo v Gradec, kjer se vzgajajo za »lojalne« jugoslovenske državljane. Državna oblast bi storila pač najbolje. če bi pošiljanje ljudskošolskih otrok v inozemske šole, smatrala za neoošillanie v šolo in starše kaznovala. Mi bomo zbrali imena vseh teh »nadebudnih«, ki se šolajo v Avstriji ter svoječasno, ko bo prišel naš čas poskrbeli, da bodo za vedno izginili tja, kjer jih vzgajajo.
Zveza Industrijalcev na sloven* skem ozemlju.
Dne 27. maja je bilo v našem časopisu priobčen članek na Zve« zo industrijcev glede odpovedi uradništva pri tvrdki »Indus« d. d. Ker se do danes še ničesar ni ukre* nilo, ponovno in zadnjič opominjamo, da se naj izvrši imenovana redukcija najprvo pri tujcih. Gospod dr. M e g 1 e r naj se pa vzame na znanje, da v bodo* če v lepšem in korektnejšem tonu postopa z uradništvom in dela v st* vom, sicer se bo mera potrpežlji* vosti prenapolnila — in struna mora počiti!
Dan na dan se množijo pritožbe zoper njegovo paševanje v in izven tovarne. Vsaj kot predsednik Jug. Orlovske Zveze bi moral postopati s svojimi uslužbenci kot k r i s t * jan, ne pa kot tiran. Gradiva o njem in njegovem delovanju ima* mo dosti.
INteš pokret«
Mestnem organizacijam v Slovenili Ker pri oblastnem odboru žal ne vemo ničesar o onih velikih podporah, katere nam po natolcevanju nasprotnikov dajejo razni politični faktorji moramo stremeti za tem, da z lastnimi močmi zberemo organizacijski fond. brez katerega ni mogoče uspešno propagandno delo. V prepričanju, da ima naša ideja tudi izven naše organizacije mnogo somišljenikov in prijateljev odtočili smo se. da pritegnemo tudi te, če že ne k aktivnemu sodelovanju, pa vsaj k materijelnemu podpiranju našega pokreta. V ta namen bo izdal oblastni odbor kamne v obliki diplom po 100, 500 in 1000 Dinarjev. Diplome bodo v kratkem času do-tiskane in za to pozivamo vse mestne Orjune. da začno talcoi z najin-tenzivnejšo propagando med imovi-tejšimi člani in prijatelji našeea gibanja. Denar, V! se vplača za kamne
Zahvala.
Ob smrti našega očeta, brata, ta s la in strica
izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba pokojnika, naj toplejšo zahvalo, osobito gasilnemu društvu in pevcem v Dol. Logatcu kakor tudi udeležencem iz Postojne.
Zahvaljujemo se vsem za odkrito sožalje.
VRHNIKA, dne 24. julija 1923.
V imenu vseh sorodnikov:
Rodbina Arkova.
rad&eno podietle
se pripoirofa z© wsa v to stroko
ivan kravos
Aleksandrova 13. MARIBOR Slomškov trg 6.
Telefon interurban štev. 207.
Konjske opreme, dežne plahte, biči, jezdne palice, s ve til j k e za kočije, okovi za konjske opreme i. t. d.
Kovčeki in torbice za potovanje, damske in šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, gamaše, nahrbtniki i. t. d.
Gonilni jermeni iz najboljšega usnja v vseh širinah, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni, sponke, vijaki i. t. d.
SLOGRAD
»r“
Slovenska gradbena In industrijska d. d.
”®iefon Enier, 183.	TeJafess	Eme?.	'5SO.
Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška,
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „ silo “-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
SFEljiJ
fcožai:. df&ažfoa gg	isn
aiektrgžgao Bnduslrijo | Pisarna: Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta lb, III. nadstr.
koncssijonirano pgdjetjb
vsdovedne SfiEfalassjje, parne cst w?oJei'odHe kurilne naprave, postavitev Esa posraui!© pas-nlh koSBo« sa visoki prEšžsk, eSeMroSehnško za visoko In nizko napetost, ksaststs sfpejssa En kSž5i5©v«igas*ska delavnica 1 VIC « SUHCE SSesr. 5.
Zobna pasta
„Aikadont*
Ustna voda
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ
NASL. K, SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 19.
CENE ZMERNEM
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikanskega tipa „Et?ANS“. Velika zaloga pneureatikein delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emailiranje in po-nildanje, - »TRIBUNA« F. B. L. tovamo dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4.
Tiska Uči':
jtvtomobise
k©g@s@, motorje* pnevmatiko vseh vrst, oE|ev tsencEsi in potrabKIne
Em«? w©t$si® v zalogi
F. FlorJanžIC
umuMm,
■ - *» jt- »rrv	ua«ww>w	-
•> v \ /sejani.
[iiserirajte v „0iiuni“!
Cafinsk® - PosrednSiki - Bss?©aMX
Uvoz <3ROH Ssvoi . . __ RIfI
m g * «*	Jesenice, Boh. Bistrica,
Centrala	Kolodv.	ulica	41.	Čakovec,	Rakek.
Podružnice i Zagreb, Maribor,
9VAN ZAKOmm ski
mestni tesarski mojster Telefon stav. 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne losene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Partsa lagis.	Tovarna	furnirja«
mmmmamm mmmmm
MERAKL
boje, barve, lak, kit, emaij, žopill
ngj^ollie kakovosti nudi
1» r
Maribor, Ljubljana, Novisad,
podružnica. centrala. podružnica.
a.
se naj pri vpošiijatvi kot tako posebej znači, da ne bo pomot. Najboljše je. da se organizacije poslužujejo poštnih položnic, ki jih jim v ta namen pošljemo obenem z okrožnico v prihodnjih dneh. Za pobiranje manjših zneskov od kamnov ie izdal odbor nabiralne pole. Opozarjamo, da so vse druge pole razven oblastnih. podpisanih od obl predsednika. neveljavne in ie pobiranje z njimi prepovedano. To ie potrebno, ker hočemo imeti -pregled nad denarnim prometom in vsako mogočo z orabo že v naprej onemogočiti. Poleg nabiralnih pol ima obl. odbor v zalogi bloke po 100 Din v zvezkih po 100 listov, ki so prikladni za zbirke med manj situiranimi pristaši. Od denarja, nabranega na nabiralne pole ali za bloke, pripade polovica organizacijskemu fondu oblastn. odbora drugo pa mestni organizaciji, ki nabiranje izvede. Kamni se pa razpečavajo v celoti v korist obl. blagajne. Ta koncentracija finančnih sredstev ie umestna in potrebna vsled tega. ker moramo vzprioo danih razmer propagando voditi enotno in sistematično. Ne da bi čakale nadalj-
nih navodil, naj mestne organizacije takoj začno z nabiranjem kamnov, odnosno nai nam sporoče iz bližine svojega sedeža osebe, na katere bi se lahko obrnili. Zavedajte se, da ie naša borbena sila v veliki meri odvisna od materijelnih sredstev in zato posvetite vso skrb organizacijskemu fondu. — Oblastni odbor.
Članski znaki. Oblastni odbor je prejel večje število članskih znakov in ie moral zanje založiti znatno vsoto. Poživljamo zato vse organizacije. ki še niso nabavile znakov, da to čimprej store. Znaki se razpošiljajo po povzetju in stane vsak kos 11 Din.
Nov list Naši bratje v Južni Sr-biii nameravajo v kratkem pričeti izdajati v Skopl.iu svoj lasten list »Kosovsko Orjuno«. ki bo glasilo iužnosrbskih organizacij.
Lep napredek. »Šumadijska Or-juna«, naša najmlajša posestrima iz Kragujevca se ie s tretjo številko povečala. Tiska se sedal v istem formatu kakor naš list.
Zbor Orjtme v Nišu. V nedeljo, 22. t. m. se ie vršil v Nišu velik zbor Orjune na katerem so govorili
člani beograjskega Oblastnega Od* bora, dr. Ivo Mogorovič in drugi. Zbor je zelo lepo uspel. Po zboru se je vršilo vpisovanje v mestno Orjur-no. Vpisalo se je takoj več sto moških in žensk.
Skupno Orjuno smo Mii vsled veliikijh stroškov prisiljenj opustiti — in izhaja ljubljanska, kakor tudi zagrebačka Orjuna samostojno.
Današnjo Orjuno smo iz hvaležnosti tehnično uredili za one. ki nam s svojimi oglasi omogočajo izdajanje lista in s tem podpirajo naš pokret.
UJU kongres.
Gospodinje, ki so ime'e dijake na stanovanju opozarjamo, da rabi Udružen.ie Jugoslovanskega Učiteljstva za dneve od 4. do 8. avgusta t. 1. več prenočišč proti plačilu za učitelje in učiteljice, ki pride.io na kongres jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. Prenočišče ie prijaviti v pisarni Udniženja Jugoslov. Učiteljstva v Ljubljani. Učiteljska tiskarna. I. nadstropje z navedbo, koliko sob in koliko posteli ie na razpolago.
Ker poseti Ljubljano nad 4000 učiteljstva ob priliki kongresa jugoslovanskega učiteljstva, se obračamo do privatnikov da se odzovejo apelu, radi stanovanj. Udruženje nujno potrebuje večje število privatnih prenočišč, zato ponovno apelira na meščanstvo, da se javijo oni, ki so pri volji oddati proti primerni odškodnini prenočišča za dni kongresa. Prijave sprejema pisarna Udružen. Jugoslovan. Učit. v Ljubljani — Učiteljska tiskarna. I. nadstropje.
— Narodno občinstvo posebej opozarjamo na veliko javno telot vadbo, ki jo priredi Jugoslovenski Sokolski Savez na čast udeležen* cem kongresa jugoslovanskega uči« teljstva v Ljubljani na trgu Tabor, ter na narodno zabavo, ki se vrši po telovadbi istotam. Vabljeno je tudi narodno občinstvo, da se ude« leži telovadbe in narodne zabave po telovadbi.
Poziv članom in somišljenikov.
Nedavno je bil naš član večletni državni uradnik vržen na cesto. Ve-rok redukcija. Prizadeti je primor-
ski begunec, oženjen, prvovrstna pisarniška moč, vesten in temeljit do skrajnosti. Je izboren nacijona-len delavec in iščemo za njega primerno službeno mesto. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na O. Odbor.
IZJAVA.
Opozorjen po neki osebi, da sem bil v cenj. listu »Orjuna« z dne 15. julija štet med fašiste te občine, prosim slavno uredništvo, da priobči sledečo izjavo:
L Ni j-es, da sem podpisani vpisan v fašij, niti nimam najmanjšega stika s to organizacijo.
2. Jednako izjavo lahko podajo naše vplivne narodne osebe.
3. Kdor mi dokaže, da je moja izjava neresnična, mu	izplačam 10.000 lir (desettisoč lir).
Ludvik Čebron,
posestnik in trgovec.
Rihemberk (Julijska Benečija) 18. julija 1923.
Lastnik inl. P. Kirsniec. Odgovorni urednik L 'Sli, daisiržja.