ipjfe republika slovenija ^ DRŽAVNI ZBOR mandat SEJNI ZAPISI VI DRŽAVNEGA ZBORA izredna seja 16. IZREDNA SEJA 16 (17., 18. in 20. julij 2012) // it / Viii 3 5 Z ž £ O 2 P TC S o — O — m r-«i 51 0- £ > > Q Z. ž O O it # ^ ^ Vx ^imMS*** UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 16. izredna seja (17., 18. in 20. julij 2012) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2012 www.dz-rs.si REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja DNEVNI RED 16. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 148. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE (UZ148), EPA 206-VI 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBE USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 267-VI 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2D), NUJNI POSTOPEK, EPA 454-VI 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1 D), NUJNI POSTOPEK, EPA 471-VI 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B), NUJNI POSTOPEK, EPA 473-VI 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 477-VI 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1E), NUJNI POSTOPEK, EPA 468-VI 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1A), NUJNI POSTOPEK, EPA 470-VI 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV (ZPKŽP-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 493-VI 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1B), NUJNI POSTOPEK, EPA 474-VI 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2A), NUJNI POSTOPEK, EPA 472-VI 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1 D), NUJNI POSTOPEK, EPA 476-VI 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD-1G), NUJNI POSTOPEK, EPA 504-VI 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP-1), NUJNI POSTOPEK, EPA 506-VI 15. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-E) , NUJNI POSTOPEK, EPA 513-VI 16. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O RUDARSTVU (ZRud-1B), NUJNI POSTOPEK, EPA 514-VI 16.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU (ZSDH), NUJNI POSTOPEK, EPA 516-VI 3 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja 17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPODBUJANJU TUJIH NEPOSREDNIH INVESTICIJ IN INTERNACIONALIZACIJE PODJETIJ (ZSTNIIP-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 457-VI 18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA (ZSRT-A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 469-VI 19. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PODPORNEM OKOLJU ZA PODJETNIŠTVO (ZPOP-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 475-VI 20. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (ZOPOKD-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 449-VI 21. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 452-VI 22. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 329-VI 23. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6 MOČI 600 MW V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ (ZPODPTEŠ), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 112-VI 24. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF-A), PRVA OBRAVNAVA, EPA 507-VI 25. točka dnevnega reda: POROČILO O NEDOKONČANIH STRATEŠKIH PROJEKTIH PO MINISTRSTVIH, EPA 484-VI 26. točka dnevnega reda: INFORMACIJA O STANJU V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU, EPA 517-VI 27. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA RAZREŠITEV ČLANOV UPRAVE AGENCIJE ZA UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 494-VI 1. točka dnevnega reda: ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF), EPA 263-VI OBRAVNAVA PO NUJNEM POSTOPKU 4 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja VSEBINA Določitev dnevnega reda....................................................................................................................14 JANKO VEBER.....................................................................................................................................14 25. točka dnevnega reda: POROČILO O NEDOKONČANIH STRATEŠKIH PROJEKTIH PO MINISTRSTVIH, EPA 484-VI....................................................................................15 JANI MODERNDORFER......................................................................................................................15 JANI MODERNDORFER......................................................................................................................15 JANEZ JANŠA......................................................................................................................................16 26. točka dnevnega reda: INFORMACIJA O STANJU V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU, EPA 517-VI......................................................................................................19 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH (ZGD-1G), NUJNI POSTOPEK, EPA 504-VI.....................................................................................................................19 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................19 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................20 MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................21 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................21 RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................21 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................21 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................22 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 22 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH (ZPreZP-1), NUJNI POSTOPEK, EPA 506-VI....................................................................23 MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................23 ROMANA TOMC...................................................................................................................................24 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................24 MATEVŽ FRANGEŽ.............................................................................................................................24 RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................25 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................25 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................26 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 26 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1D), NUJNI POSTOPEK, EPA 471-VI.....................................................................................................................27 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................27 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 28 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 29 KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................29 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................30 FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 30 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 31 LJUBO ŽNIDAR.................................................................................................................................... 31 5 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU (ZPNačrt-B), NUJNI POSTOPEK, EPA 473-VI..........................................................................................................32 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................32 DANIJEL KRIVEC................................................................................................................................33 KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................34 JASMINA OPEC...................................................................................................................................34 FRANC JURŠA.....................................................................................................................................35 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................35 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 35 SREČKO MEH......................................................................................................................................36 SREČKO MEH......................................................................................................................................36 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................37 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 37 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................38 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................40 JANKO VEBER.....................................................................................................................................40 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................40 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................41 ZVONKO LAH.......................................................................................................................................42 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 42 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR (ZUPUDPP-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 477-VI .................................................................................................................................................... 42 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................42 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 43 JASMINA OPEC...................................................................................................................................44 FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 44 JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 45 ZVONKO LAH.......................................................................................................................................45 MIRKO BRULC..................................................................................................................................... 45 KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................46 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1E), NUJNI POSTOPEK, EPA 468-VI............................................................................................................................................ 46 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 46 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................47 FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 47 JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 48 ZVONKO LAH.......................................................................................................................................48 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................48 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................49 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................49 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH (ZV-1B), NUJNI POSTOPEK, EPA 474-VI............................49 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................ 49 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................50 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 51 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................52 6 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja JANKO VEBER.....................................................................................................................................52 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................53 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................53 FRANC JURŠA.....................................................................................................................................54 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................54 JANKO VEBER..................................................................................................................................... 54 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................55 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................56 JANKO VEBER.....................................................................................................................................56 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................57 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1A), NUJNI POSTOPEK, EPA 470-VI....................................................................................................................................................58 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................58 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................58 TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................59 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................60 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................60 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................61 FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 61 JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 61 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV (ZPKŽP-A), NUJNI POSTOPEK, EPA 493-VI ..................................................................................................................... 62 FRANC BOGOVIČ................................................................................................................................62 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................63 ROBERT HROVAT...............................................................................................................................63 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................64 POLONCA KOMAR..............................................................................................................................64 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................64 FRANC JURŠA..................................................................................................................................... 65 JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 65 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2A), NUJNI POSTOPEK, EPA 472-V....................................................................66 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................66 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................66 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 67 MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................67 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................68 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................68 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 69 DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................70 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 70 17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPODBUJANJU TUJIH NEPOSREDNIH INVESTICIJ IN INTERNACIONALIZACIJE PODJETIJ (ZSTNIIP-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 457-VI.......................................................71 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................71 7 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................71 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................72 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................72 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................72 PATRICIJA ŠULIN................................................................................................................................73 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................73 18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA (ZSRT-A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 469-VI...............................................................................................74 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................74 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................74 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................75 JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................75 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 75 MAG. TRUDA PEPELNIK....................................................................................................................76 19. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PODPORNEM OKOLJU ZA PODJETNIŠTVO (ZPOP- 1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 475-VI........................................................................................76 MAG. RADOVAN ŽERJAV...................................................................................................................76 MATJAŽ HAN.......................................................................................................................................76 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................77 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 77 ROMANA TOMC...................................................................................................................................77 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................78 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBE USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA, EPA 267-VI .................................................................................................................................................... 78 DR. GREGOR VIRANT......................................................................................................................... 78 JANI MODERNDORFER......................................................................................................................78 DR. GREGOR VIRANT......................................................................................................................... 79 MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................79 DRAGUTIN MATE................................................................................................................................80 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................80 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................81 MIHAEL PREVC ................................................................................................................................... 82 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................82 RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................82 MAG. MATEJ TONIN............................................................................................................................83 DR. LASZLO GONCZ...........................................................................................................................84 DR. GREGOR VIRANT......................................................................................................................... 84 ROMAN ŽVEGLIČ................................................................................................................................85 MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................85 MIRKO BRULC..................................................................................................................................... 85 MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................86 DR. GREGOR VIRANT......................................................................................................................... 86 JOŽE TANKO ....................................................................................................................................... 86 MIHAEL PREVC ................................................................................................................................... 87 DR. GREGOR VIRANT......................................................................................................................... 87 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................88 MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................88 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................89 8 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................89 DR. GREGOR VIRANT.........................................................................................................................90 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-1D), NUJNI POSTOPEK, EPA 476-VI..................................................................................90 MAG. RADOVAN ŽERJAV................................................................................................................... 90 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 91 MAG. MARKO POGAČNIK..................................................................................................................92 JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................ 92 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 92 JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................93 POLONCA KOMAR..............................................................................................................................93 ROMAN ŽVEGLIČ ................................................................................................................................ 93 MARJANA KOTNIK POROPAT...........................................................................................................93 JOŽEF HORVAT................................................................................................................................... 94 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU (ZPCP-2D), NUJNI POSTOPEK, EPA 454-VI..........................................................................................................94 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................94 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 95 BRANKO MARINIČ..............................................................................................................................96 MAG. DEJAN ŽIDAN............................................................................................................................96 KRISTINA VALENČIČ..........................................................................................................................96 JANEZ RIBIČ........................................................................................................................................97 KOTNIK POROPAT, MARJANA.......................................................................................................... 98 JANEZ VASLE...................................................................................................................................... 98 16. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O RUDARSTVU (ZRud-1B), NUJNI POSTOPEK, EPA 514-VI.............................................................98 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................99 DANIJEL KRIVEC ................................................................................................................................ 99 SREČKO MEH ...................................................................................................................................... 99 MAG. KATARINA HOČEVAR............................................................................................................100 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................100 FRANC JURŠA...................................................................................................................................100 JANEZ VASLE....................................................................................................................................100 LJUBO ŽNIDAR..................................................................................................................................101 21. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA (ZPrCP-A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 452-VI.............................................................................................101 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................101 DANIJEL KRIVEC..............................................................................................................................102 POLONCA KOMAR............................................................................................................................102 JANEZ RIBIČ......................................................................................................................................103 FRANC JURŠA...................................................................................................................................103 JANEZ VASLE....................................................................................................................................104 MARIJAN POJBIČ..............................................................................................................................104 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................105 9 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja 23. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6 MOČI 600 MW V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ (ZPODPTEŠ), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 112- VI.........................................................................................................................................................105 SREČKO MEH....................................................................................................................................105 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................106 ZVONKO ČERNAČ.............................................................................................................................107 DR. DEJAN KRUŠEC.........................................................................................................................107 20. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA (ZOPOKD-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 449-VI....................................................108 HELMUT HARTMAN..........................................................................................................................108 EVA IRGL............................................................................................................................................108 JASMINA OPEC.................................................................................................................................109 MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................109 IVA DIMIC...........................................................................................................................................110 EVA IRGL............................................................................................................................................110 MIRKO BRULC...................................................................................................................................110 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................111 24. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF-A), PRVA OBRAVNAVA, EPA 507-VI......................111 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................111 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................112 FRANC JURŠA...................................................................................................................................113 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................113 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................114 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................115 JANKO VEBER...................................................................................................................................116 KRISTINA VALENČIČ........................................................................................................................117 ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................118 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................119 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................120 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................121 MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................121 MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................121 ROMANA TOMC.................................................................................................................................122 JAKOB PRESEČNIK..........................................................................................................................122 JAKOB PRESEČNIK..........................................................................................................................122 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................123 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................123 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................123 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................124 DR. GREGOR VIRANT.......................................................................................................................125 PATRICIJA ŠULIN..............................................................................................................................125 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................126 MIRKO BRULC...................................................................................................................................126 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................127 SAMO BEVK.......................................................................................................................................127 SAMO BEVK.......................................................................................................................................128 10 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................128 15. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-E) , NUJNI POSTOPEK, EPA 513-VI..............................................128 PATRICIA ČULAR..............................................................................................................................128 ALENKA JERAJ.................................................................................................................................128 IVA DIMIC...........................................................................................................................................129 ALENKA JERAJ.................................................................................................................................130 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................130 MAG. TRUDA PEPELNIK..................................................................................................................131 JAKOB PRESEČNIK..........................................................................................................................131 MARJANA KOTNIK POROPAT.........................................................................................................131 SAMO BEVK.......................................................................................................................................132 13. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................132 14. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................132 4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................132 5. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................133 6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................133 7. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................133 10. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................133 8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................133 9. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................133 11. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................134 17. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................134 18. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................134 19. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................134 2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................134 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................135 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................135 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................135 12. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................135 3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE...................................................................................135 16. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................135 21. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................135 11 DZ/VI/16. izredna seja 23. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................136 20. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................136 24. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................136 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.......................................................................................................136 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................136 ROMAN ŽVEGLIČ..............................................................................................................................137 JOŽEF HORVAT.................................................................................................................................137 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................137 MAG. DEJAN ŽIDAN..........................................................................................................................138 JERKO ČEHOVIN...............................................................................................................................138 SAMO BEVK.......................................................................................................................................138 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...................................................................................................138 RENATA BRUNSKOLE......................................................................................................................139 JOŽE VELIKONJA.............................................................................................................................139 MAG. MATEJ TONIN..........................................................................................................................139 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................139 MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................140 MATJAŽ ZANOŠKAR........................................................................................................................140 JAKOB PRESEČNIK..........................................................................................................................140 JANJA KLASINC................................................................................................................................140 JOŽEF KAVTIČNIK............................................................................................................................141 ROMAN JAKIČ...................................................................................................................................141 FICKO, BRANKO................................................................................................................................141 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ..................................................................................................................141 ALENKA PAVLIČ...............................................................................................................................141 FRANC PUKŠIČ.................................................................................................................................141 MAG. STANKO STEPIŠNIK...............................................................................................................142 15. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.................................................................................142 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................142 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................143 JANKO VEBER...................................................................................................................................143 22. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO (ZPDZC-C), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 329-VI.............................................................................................144 27. točka dnevnega reda: PREDLOG ZA RAZREŠITEV ČLANOV UPRAVE AGENCIJE ZA UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 494-VI...................................................................................................................144 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................144 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................145 JANKO VEBER...................................................................................................................................146 RIHARD BRANISELJ.........................................................................................................................147 MIHAEL PREVC.................................................................................................................................148 MIHAEL PREVC.................................................................................................................................148 MATJAŽ HAN.....................................................................................................................................148 MAG. IVAN VOGRIN..........................................................................................................................149 JOŽE TANKO.....................................................................................................................................149 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................149 MAG. MAJDA POTRATA...................................................................................................................151 12 R E p LJB L i ka s LO v E N i i A DZ/VI/16. izredna seja DRŽAVNI ZBOR JOŽE TANKO.....................................................................................................................................151 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...................................................................................................................151 JANKO VEBER...................................................................................................................................152 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................152 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................153 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ....................................................................................................................153 IVAN GRILL........................................................................................................................................154 SREČKO MEH....................................................................................................................................154 ALENKA JERAJ.................................................................................................................................155 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................155 MATEVŽ FRANGEŽ...........................................................................................................................155 16.A točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU (ZSDH), NUJNI POSTOPEK, EPA 516-VI....................................................................156 JANI MODERNDORFER....................................................................................................................156 1. točka dnevnega reda: PREDLOG USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 148. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE (UZ148), EPA 206-VI..................................................156 13 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/15. izredna seja Državni zbor VI. mandat 16. izredna seja 17., 18. in 20. julij 2012 Predsedujoči: dr. Gregor Virant............... Renata Brunskole............. Romana Tomc................... Jakob presečnik............... Seja se je začela 17. julija 2012 ob 12. uri. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjamo 16. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanca: mag. Alenka Bratušek, Maša Kociper, mag. Barbara Žgajner Tavš, mag. Melita Župevc, mag. Jana Jenko, Marija Plevčak, Iva Dimic, Ivan Hršak in mag. Matej Tonin. Na sejo sem vabil predsednika Vlade gospoda Janeza Janšo k 25. točki dnevnega reda, guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca k 26. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 16. julija 2012, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Preden preidemo na odločanja o predlogu za širitev in odločanje o samem dnevnem redu, bi vas samo obvestil, da bomo časovnico nekoliko spremenili, da bomo danes sejo prekinili ob 23. uri, kajti delovna telesa so delo že opravila in ni nobene potrebe, da bi danes po 19. uri še zasedala. Bomo pa zato v petek začeli nekoliko kasneje, da še Mandatno-volilna komisija opravi svoje delo v zvezi z eno točko dnevnega reda. In seveda, ker bomo danes delali do 23. ure, računamo, da bomo tudi v petek nekoliko prej zaključili. Torej dnevni red. Predlogov za umik točk z dnevnega reda nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. V skladu z dogovorom na 24. seji Kolegija, 13. julija 2012, predlagam Državnemu zboru, da dnevni red seje razširi z obravnavo Predloga zakona o Slovenskem .........predsednik Državnega zbora podpredsednica Državnega zbora podpredsednica Državnega zbora ..podpredsednik Državnega zbora državnem holding, nujni postopek. V zvezi s tem vas obveščam, da je Odbor za finance in monetarno politiko na 29. nujni seji dne 16. junija 2012 na podlagi 117. in 127. člena Poslovnika Državnega zbora opravil postopek za obravnavo dveh predlogov zakonov, ki urejata isto družbeno razmerje. Odbor je obravnaval poleg zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je po nujnem postopku Državnemu zboru predložila Vlada. Vključen je tudi Predlog zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije, prva obravnava, ki sta ga v obravnavo Državnemu zboru predložila poslanka mag. Alenka Bratušek in poslanec gospod Jani Moderndorfer. Pravice in dolžnosti predlagateljev predloga zakona imata po Poslovniku tako Vlada kot predstavnik predlagateljev poslanskega predloga zakona. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice zakona? Minister za finance? Ne. Predstavnika predlagatelja v dvorani ni. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Izvolite, gospod Veber, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Naj povem, da v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bomo podprli razširitve dnevnega reda, ki se nanaša na ustanovitev Slovenskega državnega holdinga. Gre seveda tako za vsebinske kot tudi proceduralne razloge. Če pogledamo vsebinske, lahko govorimo o tem, da bi Državni zbor v vsega 10 minutah odločal o usodi 12 milijard slovenskega premoženja in s tem seveda tudi dokončno zapečatil usodo državnega premoženja v Republiki Sloveniji. Kajti s tem zakonom gre vendarle za tretjo fazo privatizacije. Ta privatizacija je po našem mnenju povsem nedorečena oziroma sledi ozkim interesom bodisi političnim bodisi združb, ki spremljajo in želijo vplivati na politiko, da odloča v njihovo korist - tu imam v mislih Rimskokatoliško cerkev in njihove zahtevke za poplačilo denacionalizacije - in nenazadnje odločamo tudi o tem, kako in na kakšen način se 14 DZ/VI/16. izredna seja bo posegalo v sredstva, ki so namenjena za zagotavljanje pokojnin. Torej, gre za sredstva, za katera pričakujejo prav vse državljanke in državljani v Republiki Sloveniji, da jih bodo pridobili, ko bodo stopili v tak status. To, da se ta zakon obravnava po nujnem postopku, in dejstvo, da imamo v Državnem zboru kot poslanska skupina na razpolago zgolj 10 minut, da razpravljamo o tem, gre seveda za povsem neustrezen pristop in želim pravzaprav povedati, da protestiramo proti takšnemu delu v Državnem zboru. Sicer ne preseneča, da Vlada ni želela niti predstaviti, zakaj vlaga in predlaga danes razširitev dnevnega reda s točko o Slovenskem državnem holdingu. In vse to kaže na to, da resnično gremo v razgradnjo države. Ne želimo razpravljati o tej razgradnji v vsega 10 minutah, zato da bi nekdo, ki ima očitno ozke interes, pri tem seveda zaslužil in najbrž za mnoga mnoga leta rešil svoj problem, zaradi katerega bomo vsi v Republiki Sloveniji še dolga dolga leta nosili resne posledice. Ne bomo podprli razširitev dnevnega reda. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še kdo v imenu poslanske skupine? Če ne, potem zaključujem razpravo o predlogu za širitev in prehajamo na odločanje. Prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasovali bomo o širitvi dnevnega reda. Glasujemo. Sem prekinil glasovanje, bomo preverili, kaj je_ narobe. Deluje zdaj, gospod Jurša? Dobro. Še enkrat dajem predlog za širitev dnevnega reda na glasovanje. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 33. (Za je glasovalo 46.) (Proti 33.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. Zbor bo navedeni predlog zakona kot 16.a točko dnevnega reda v skladu s časovnim potekom seje obravnaval po prekinjeni 27. točki dnevnega reda. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, z razširitvijo, ki smo jo sprejeli. Obrazložitev glasu? Ne, pri določanju dnevnega reda tega ni. Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 34. (Za je glasovalo 47.) (Proti 34.) Ugotavljam, da je dnevni red določen. Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA - POROČILO O NEDOKONČANIH STRATEŠKIH PROJEKTIH PO MINISTRSTVIH. Proceduralno, gospod Moderndorfer, prosim. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani zbor, predsednik, predstavniki Vlade, predsednik Vlade! Glede na kaotično stanje, v katerega nas je pripeljala koalicija, da prvič v zgodovini obravnavamo na izredni seji takšno število točk, in to na podlagi nerazumnih odločitev, istočasno imamo pred sabo na tej izredni seji še dve ustavni spremembi, imamo 11 -milijardno ustanovitev holdinga, imamo spremembe ZUJF, ki ga je sproducirala ta koalicija, skratka, imamo niz odločilnih točk, ki jih obravnavamo na podlagi 10-minutnih razprav. Na podlagi navedenega se je Poslanska skupina Pozitivne Slovenije odločila, da pri taki demontaži parlamenta, za katero ste zaslužni tudi vi, prvi med enakimi, predsednik Državnega zbora, ki ste omogočili s svojo poslansko skupino, da je do tega sploh prišlo, smo se odločili, da ne bomo sodelovali in da v tem cirkusu lahko sami sebi pripovedujete tisto, kar mislite, da je prav, in prevzamete tudi odgovornost za te odločitve. Pri tem naj povem, da bomo sodelovali samo na zaprtem delu seje, pri tistem delu, kjer očitno ni moči, da bi javnosti naglas povedali, kakšna je situacija v državi, zato da se bomo lahko naprej odločali in sprejemali določene odločitve. Prav tako velja tudi za točko, kjer smo skupaj s Poslansko skupino SD vložili predlog spremembe. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Samo eno vprašanje, gospod Moderndorfer. To seveda razumem kot obstrukcijo po drugem odstavku 65. člena Poslovnika. Ali lahko še enkrat precizirate, ali to pomeni odsotnost pri vseh točkah dnevnega reda, razen pri obravnavi Poročila o stanju v slovenskem bančnem sistemu in pri obravnavi zakona o uravnoteženju javnih financ? Smo pravilno razumeli? JANI MODERNDORFER (PS PS): Pravilno ste razumeli, ja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Kolegicam in kolegom samo v pojasnilo. Na petkovem kolegiju je bila sprejeta odločitev, da se razprava na tej izredni seji Državnega zbora opravi po drugem odstavku 67. člena Poslovnika. Sam sem predlagal, da se za dve točki dnevnega reda določi čas za razpravo po tretjem odstavku, torej daljši čas. Kolegij je ta predlog zavrnil, kar pomeni, da razprava teče skladno z odločitvijo, ki je bila sprejeta na Kolegiju. Smo pri 25. točki dnevnega reda -Poročilo o nedokončanih strateških projektih po ministrstvih. Pozdravljam predsednika Vlade gospoda Janeza Janšo, ministre, generalnega sekretarja Vlade in druge sodelavce Vlade! 15 DZ/VI/16. izredna seja Vlada je to poročilo Državnemu zboru poslala na podlagi 239. člena Poslovnika Državnega zbora. 4. julija 2012 sem vam ga poslal v seznanitev. Ta točka dnevnega reda poteka tako, da predsednik Vlade obrazloži poročilo, razprave pa pri tej točki dnevnega reda skladno s Poslovnikom ni. Za obrazložitev poročila dajem besedo gospodu Janezu Janši, predsedniku Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislim, da je izjemno pomembno, da pred obravnavo točk dnevnega reda, ki so na tej izredni seji, nekoliko podrobneje pogledamo tudi to poročilo o strateških zamudah, ki jih je Slovenija pridelala v zadnjih letih ali pa v zadnjem obdobju, ker to dodatno utemeljuje potrebo po tem, da danes, čeprav z veliko zamudo, vendarle sprejmemo nekatere ukrepe. To poročilo o strateških zamudah je skupaj z informacijo o uresničevanju strategije razvoja Slovenije 2005-2013 in Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 izhodišče za ugotovitev dejanskega stanja in tudi za nadaljnje ukrepe. Del teh ukrepov imate danes oziroma ta teden na tej izredni seji. Glede na to, da je Vlada začela s pripravo strategije razvoja Slovenije za obdobje po letu 2013, ko se sedanje izteče. Ta strategija bo seveda tudi osnova za uporabo oziroma črpanje evropskih sredstev v naslednji evropski večletni finančni perspektivi, smo se ob tem nujno, ne da bi to prej posebej načrtovali, srečali tudi z oceno tega, kaj je bilo doslej s te strategije uresničeno, ker je to potrebno vedeti, preden načrtuješ stvari za naprej. Seveda je pogled na poročilo o uresničevanju te strategije in ostalih strateških dokumentov, ki jih ima država v zadnjih letih, da približno tako prazno sliko, kot so tukaj klopi največje opozicijske stranke. Pravzaprav smo predelali toliko strateških zamud, da jih v prihodnjih letih ne bo možno v celoti nadoknaditi, niti odpraviti vseh negativnih posledic. Dejstvo je, da, če gremo po teh projektih, tudi tam, kjer problem niso bila sredstva, ni bilo narejeno praktično nič bistvenega. Sam pogled na poročilo, ki ste ga dobili že pred tedni, to zelo izčrpno ilustrira. Dejstvo je, da v tem času, ko je finančna suša in ko so investicijska sredstva omejena v glavnem na evropska sredstva, v tem času smo dolžni narediti vse, da odpravimo vse tiste ovire, ki onemogočajo ali pa otežujejo to, da bi vsaj ta sredstva koristno uporabili. Mislim, da je to prva naloga tako vlade kot zakonodajalca. Na tej seji imate danes veliko zakonov, ki odpravljajo te ovire in tudi bistveno izboljšujejo okolje v Sloveniji, da se v prihodnje ne bi v taki meri te ovire in zamude pojavljale. Če pogledamo bistvene, boste videli, da gre za stvari, ki bi jih lahko naredili že zdavnaj, da bi seja s približno takšnim dnevnim redom, kot je ta teden, moralo biti pred tremi leti ali vsaj pred dvema letoma. Bistveno lažje bi bilo nam vsem skupaj, zato nekako ne razumem te slabe volje, ki je bila sicer v normalnih razumljiva zaradi krajšega časa, zaradi izredne seje in tako naprej, ker nam pravzaprav nič drugega ne preostane. Če bomo še naprej odlašali, bo situacija še težja in če bomo še malo odlašali, bo nerešljiva. Mislim, da je ta hiša tiste, kjer bi se morali tega absolutno zavedati. Če grem na hitro preko resorjev. Na področju financ smo podedovali kot vlada, dve absolutno strateški zamudi, eno je nenesprejetje strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami Republike Slovenije, o tem se v zadnjem času veliko govori, kaj naj bi se zdaj vse na hitro naredilo. Treba je povedati, da je Zakon o upravljanju kapitalskih naložb naročil prejšnji vladi, da to strategijo sprejme do 30. junija 2011. To ni bilo uresničeno, zaradi tega smo se mi lotili takoj na začetku mandata tega dela. Danes imate rezultat nekega celovitega koncepta, ki je rezultat tega premisleka, pred seboj v obliki zakona o Slovenskem državnem holdingu. In s tem skušamo odpraviti zamudo. Ta zakon bo omogočil oblikovanje celovite strategije, racionalno in pregledno upravljanje državnega premoženja in tudi odprodajo nestrateških naložb. Druga takšna zamuda, strateška zamuda, na področju financ bi bila lahko opisana z besedama finančni krč. Gre za tri stvari. Prvič gre za stanje v našem bančnem sistemu, ki je izjemno resno, o tem boste lahko slišali podrobnejšo oceno tudi s strani Banke Slovenije pod naslednjo točko. Potem gre za ta krč v slovenskem gospodarstvu, ki je v veliki meri prezadolženo in tudi kreditno nesposobno. Se pravi, številna podjetja, ki so v težavah, ne morejo najemati kreditov, ker jih niso sposobna tekoče odplačevati in jih ne bi mogla tudi, če bi finančni servis bolje deloval. In tretji razlog je zaostreno mednarodno gospodarsko okolje, ki se mu je treba tudi prilagajati. Z ustanovitvijo tega državnega holdinga, ki je v obliki zakona pred vami, bo uresničeno čiščenje bilanc bančnega sektorja. To bo povečalo kreditno sposobnost bank, to se bo prelilo v lažje kreditiranje podjetij, seveda tistih, ki so sposobna najemati kredite in jih tudi vračati. S tem bo izpolnjen eden od pogojev za odpravo kreditnega krča, ne pa vsi. Kako se bodo ti ukrepi prelili v gospodarsko rast, pa bo v veliki meri odvisno od doslej že sprejetih ukrepov za pospešitev rasti in v veliki meri tudi od teh ukrepov, ki so v obliki številnih zakonov pred vami na tej izredni seji. Dinamika prelivanja teh ukrepov v večjo rast pa je seveda odvisno tudi od mednarodnega okolja, glede na to, da je slovensko gospodarstvo izvozno. Vlada je sprejela še nekaj zakonodajnih rešitev, ki izboljšujejo regulacijo bančnega sistema, gre za zbiranje kapitala gospodarskih družb, kar olajšuje Predlog zakona o trgu 16 DZ/VI/16. izredna seja finančnih instrumentov, ki je v postopku sprejema. Potem gre za zbiranje kapitala s strani finančnih institucij. To olajšujemo s predlogi novel Zakonov o hipotekarni in komunalni obveznici, z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter z Zakonom o bančništvu. Tako,da še na tej seji napadamo večji del teh problemov, ki so osnova za finančni krč v Sloveniji v zadnjih letih. Na področju gospodarstva gre predvsem za bistvene strateške zamude pri investiranju evropskih sredstev oziroma pri, napačno rečeno, črpanju evropskih sredstev. V preteklih letih so nastale velike zamude pri črpanju. Nekaj teh podatkov imate tudi na ekranu. Gre za zamude pri potrjevanju projektov in razpisov, za zamude pri sklepanju pogodb, za zamude pri izplačilih iz državnega proračuna in tudi za zamude pri povračilih iz proračuna Evropske unije. Ob prevzemu mandat je bilo od 4 milijard evrov kohezijskih sredstev, ki so bila na voljo, v državni proračun povrnjenih okoli 30 % oziroma 1,4 milijarde. Na področju evropskega teritorialnega sodelovanja smo tukaj na približno 20 %. Če izpustim podrobnosti, ki se deloma vidijo tudi iz teh pregledov na ekranu, je treba ugotoviti, da, če je bila dinamika uporaba investiranja evropskih sredstev približno takšna, kot je bila v mandatu 2004-2008 tudi v mandatu 2008-2012, bi potem moralo biti danes investiranih najmanj 500 milijonov več sredstev iz evropskih skladov, kar bi lahko pomembno omililo to finančno sušo, ki je vladala v Sloveniji. Največja tveganja so v okviru operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture. Veliki okoljski in prometni projekti se ne izvajajo skladno s predvideno dinamiko in iz teh tabel vidite tudi, kje so glavne zamude. Ta vlada je sprejela urgentno, takoj ukrepe za pospešitev črpanja in za opravo zaostankov. Vrsta jih je. Vseh zamud ne bo mogoče nadoknaditi, vendar pa je zadnje stanje takšno, da smo prišli na pozitiven neto položaj do proračuna Evropske unije. Maja je bil ta v višini 68 milijonov evrov in junija 159 milijonov evrov. Največ strateških zamud je na področju prostora in infrastrukture. Ta resor ima v tej finančni perspektivi na področju prometne infrastrukture na voljo milijardo in 100 milijonov evropskih sredstev. Do konca lanskega leta je bilo na vseh projektih realiziranih zgolj 287 milijonov ali 26 % teh sredstev. Te strateške zamude ogrožajo pomen strateških prometnih koridorjev. Do konca obdobja finančne perspektive jih bo izjemno težko nadoknaditi, saj bi bilo za to potrebno 70 % teh razpoložljivih sredstev investirati oziroma realizirati v naslednjih treh letih. Znotraj tega so največje zamude na področju železniških projektov. Do leta 2015 je tukaj namenjenih 473 evrov evropskih sredstev. Realizacija med leti 2007 in 2011 je bila le 16,5 % oziroma 77 milijonov. Zamude na področju infrastrukture in prostora so praktično pri realizaciji vseh državnih prostorskih načrtov, ki so trenutno v obravnavi. Teh je preko 60. Največje strateške zamude so pri umeščanju v prostor železniške povezave v okviru prometnega koridorja na trasi Lyon-Kijev, in sicer na odseku med Divačo in državno mejo ter Trstom. Ta projekt je 50 % sofinanciran iz evropskih sredstev. Tukaj ni bil porabljen doslej še niti en milijon evrov, čeprav so vsi roki mimo. Potem, naslednja velika strateška prometna zamuda je tretja razvojna os. Tukaj ne v severnem ne v srednjem in ne v južnem delu zadeve niso šle nikamor v zadnjih letih. Postopki državnega prostorskega načrta so se začeli že leta 2005, vendar na nobeni od teh tras, se pravi, niti ne na enem kilometru tretje razvojne osi, postopki niso zaključeni s sprejemom državnega prostorskega načrta. Potem je tukaj tak velik projekt, obvoznica Škofljica. Postopek se je začel v letu 2005, še vedno pa ni opravljena niti razgrnitev trase niti ni sprejeta odločitev o najprimernejšem poteku trase. Zamuda za zamudo. Potem gre za umestitev ustrezne cestne povezave med obstoječo avtocesto in mejnim prehodom Jelšane. Kljub umestitvi dopolnjeni avtocestni program leta 1995 in v začetku priprave DPN v letu 2006 še vedno ni izbrana niti trasa bodoče povezave. Potem gre za velike zamude pri umeščanju v prostor pri hidroelektrarnah na spodnji in srednji Savi in tako naprej. Najpomembnejše pa so seveda zamude na področju obeh železniških koridorjev, V. in X., te zamude so pač podčrtano strateške, ker zamujenih aktivnosti v preteklih letih v kratkem času enostavno ni možno nadoknaditi, zaradi tega Sloveniji grozi, da jo bodo modernizacije teh evropskih koridorjev zaobšle. In to zaradi naše krivde. Tukaj je šlo za neustrezno pripravljenost projektov tudi za neustrezen nabor projektov, postopki umeščanja v prostor so rakrana. Veliko boste govorili tudi pri zakonih, ki skušajo te posledice oziroma pomanjkljivosti odpraviti, potem so tukaj revizijski postopki v postopkih javnega naročanja, ki so svoja zgodba pri teh zamudah, in tako naprej. Stanje najpomembnejših projektov na področju modernizacije železniške infrastrukture je prikazana tudi v posebni tabeli. To imate tudi v Poročevalcu. Upam, da ste si to ogledali. Na področju energetike v tej finančni perspektivi je na razpolago 160 milijonov evrov evropskih sredstev. Tukaj so bile sprejete štiri prednostne usmeritve. Sredstva se praktično niso črpala, delež črpanja konec leta 2011 je bil 10 %. Na vseh teh projektih tudi ne bo možno zagotoviti polnega črpanja, zato bodo potrebne premestitve na tiste projekte, kjer je absorpcija večja. Gre predvsem za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, zato da sredstva ne ostanejo. Na področju izobraževanja, znanosti, kulture in športa imamo štiri takšne zamude pri pomembnih projektih. Gre za razvoj širokopasovnih omrežij na belih lisah, za razvoj mobilnih komunikacij četrte generacije, za nadaljnji razvoj digitalne radiofuzije in za novi 17 DZ/VI/16. izredna seja zakon o elektronskih komunikacijah, ki bi moral biti sprejet že v lanskem letu. Ker ni bil sprejet je Evropska komisija najavila tožbo. Vlada to pospešeno pripravlja. Upamo, da bo jeseni na vaših mizah. Na področju kmetijstva in okolja gre za zaostanke pri izvedbi projektov na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Gre za projekte vredne v glavnem po nekaj deset milijonov evrov. Vsi projekti oskrbe s pitno vodo so vredni okoli 260 milijonov evrov - povsod so zamude. Odvajanje in čiščenje odpadnih vod 165 milijonov evrov - povsod zamude. Področje javnih služb, izvajanje dimnikarske dejavnosti -neizveden projekt izdelave evidenc kurilnih naprav velik problem, tudi vse ostalo v zvezi s to dejavnostjo. Neučinkovit projekt odprave večletnih zaostankov, več kot tisoč nerešenih primerov. Neizveden je tudi projekt ureditve in določitev metodologije za oblikovanje cen storitev obveznih javnih služb varstva okolja, kar povzroča velike težave. Ko gre za različne vrste rabe vode in vodnih zemljišč, je med 400 in 450 nerešenih vlog za rabo vode, ki so v povprečju nerešene že štiri leta. Na področju vodnih zemljišč je nerešenih 412 vlog. Tudi mnoge od teh čakajo leta. Pri kakovosti zraka gre za izjemno pomembno področje za kvaliteto življenja. Neizvedeni so programi kakovosti zraka za Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj, Murska Soboto, Novo mesto in Zasavje. Ponekod je tematika tudi že pred sodiščem EU. Potem imamo nerealiziran zakonodajni del iz okoljskega področja, kjer je, mislim, 12 oziroma 15 uredb in zakonov, ki bi morali biti že davnaj sprejeti, pa niso in zaradi tega pač je kvaliteta življenja v mnogih delih Slovenije slabša. Potem imamo velike zaostanke na upravnih postopkih Agencije Republike Slovenije za okolje. Ta tabela je tukaj. Gre za tisoče nerešenih primerov preko roka. Pri obrambi se je prejšnja vlada ukvarjala tri leta s tem, ali bo prekinila ali ne bo prekinila pogodbo za nakup srednjeoklepnih kolesnih vozil 8X8, Ni sprejela nobene odločitve. Morala bi jo pač v prvem letu. Stanje je popolnoma kaotično. Pravosodje. Tu gre za velike sodne zaostanke. Čas za reševanje gospodarskih sodnih je štirikrat daljši od evropskega povprečja. To je pomemben vzrok za propade številnih podjetij in za plačilno nedisciplino. Velik gospodarski kriminal ni doživel nobenega epiloga v zadnjih letih. Vlada je pripravila spremembo zakonodaje za napad na te vzroke za te probleme še v tem letu. Pri zdravju so odprti projekti, pravzaprav vsi, ki bi morali biti v glavnem že zdavnaj končani. Zdaj je seveda tudi problem pomanjkanje finančnih sredstev, določene so nove prioritete, prednosti imajo projekti, ki jih lahko financiramo iz evropskih sredstev, to so predvsem urgentni centri. Tukaj so potem še ostale stvari, ki jih v poročilu niti nismo omenjali, ker ne zadevajo posamično nobenega resorja, ampak so zamude, ki pomembno vplivajo na rasti, na gospodarsko situacijo v Sloveniji, tudi na zaposlovanje. Eden takih velikih projektov o katerem se je veliko govorilo je projekt Emonika, to je izgradnja potniškega terminala v Ljubljani. Investicija je vredna blizu 300 milijonov v glavnem zasebnih sredstev. Projekt je bil namerno zaustavljen, da ne bi delal konkurence trgovskemu centru v Stožicah. To se je zgodilo tako, da je Mestna občina Ljubljana po že zaključnem razpisu zahtevala poglobitev tirov, nato pa še podražila komunalni prispevek za 50 %. Investitorjem so se skupni stroški povečali za najmanj 80 milijonov, projekt, ki bi moral biti že dokončan in približno 2 tisoč delovnih mest bi bilo v njem in veliko dela za gradbeništvo, se niti ni začel. Hkrati tudi trgovskega centra v Stožicah ni, je samo preko 100 milijonov evrov luknje zaradi kreditov, ki so jih podjetja blizu Mestne občine Ljubljana dobila za to v glavnem pri državnih bankah. Se pravi imamo dvojno škodo. Zakaj prihaja do takšnih zamud? Če bi sešteli vse te zamude in izračunali finančne učinke teh zamud, bi prišli do milijard. Če bi se vsaj polovica teh investicij realiziralo, bi bila gospodarska situacija danes v Sloveniji boljša, prihodki proračuna bi bili boljši, omejitve javne porabe bi bile lahko bistveno blažje, tako tiste, s katerimi smo se že srečali, kot tiste, s katerimi se bomo še srečali, vendar se to ni zgodilo. Torej, kje so vzroki? Običajno v tem parlamentu govorimo o nesposobnosti vlade, ko gre za takšne zamude. Gre tudi za to, absolutno, mislim pa, da so pri nas vzroki globlji, to ni edini problem. V Sloveniji se je v zadnjih letih nekako do popolnosti vzpostavil nek sistem, v katerem se vlada iz ozadja, pri vsakem projektu se iščejo koristi posameznikov ali pa posameznih interesnih skupin. Ko gre za projekte, ki se načrtujejo, ki so javno znani - in večina teh projektov, o katerih sem govoril, je takšnih -, se angažirajo številni lobisti, ti pokrijejo potem vse od uradnikov do strokovnjakov, pri velikih projektih še revizorje in protikorupcijsko komisijo, na koncu celo sodstvo, policijo, tožilstvo. Projekti čudežno stojijo, nemalokrat se ti različni posamični interesi tudi prepletajo ali pa so nasprotujoči. Ne glede na to, ali gre za prvi ali za drugi razlog, to povzroča zamude. Tukaj gre za interese tistih, ki bi radi zaslužili z dragimi študijami okrog umeščanja v prostor in okoljevarstvenih zahtev. Tega je izjemno veliko. Praktično vsaka sprememba zakonodaje doslej je zahtevala še neke dodatne študije in se je množilo število tistih, ki jih izdelujejo in potem gre še za revizije ocen in študij in tako naprej. Potem so interesi teh, ki bi radi zaslužili s spremembo namembnosti ali preprodajo zemljišč. Tudi to je danes že izdelan sistem v Sloveniji. Potem gre tukaj za interese, ki se najdejo v aneksih k osnovnim pogodbam, ki so za to po pravilu čim bolj odprte. Dražji je projekt, 18 DZ/VI/16. izredna seja bolj odprta je pogodba in manj je možnosti, da bi bile pogodbe sklenjene na ključ, kot je to v navadi in običaj v tujini. V Sloveniji imamo prave strokovnjake za pripravo odprtih pogodb. Mislim, da bi to lahko izvažali, če bi to kdo hotel kupiti. Potem gre za namerno vlaganje - tudi te primeri se raziskujejo - pritožb in zavlačevanje, da tisti, ki vlaga pritožbe, kasneje izsiljuje umik takšne pritožbe proti plačilu in tako naprej. Problem, ki ga imamo mi kot vlada in zakonodajalec, ki smo se danes zbrali v tej dvorani, je v tem, da je večina teh blokad sistemsko omogočenih z namerno zapletenimi procedurami, ki so jih lobisti pravočasno vtaknili predvsem v uredbe pa tudi v zakonodajo. Ravno te procedure zaradi svoje nepreglednosti omogočajo korupcijo. To je bilo popolnoma jasno že leta. Protikorupcijska komisija se proti takšnemu urejanju in kompliciranju teh postopkov nikoli ni oglasila. Zdaj, ko se jih poenostavlja, pa se je oglasila, kar jo postavlja v zelo čudno luč. Vedno, ko se naredijo takšne ocene in se ugotovi, da nek projekt stoji tri leta, pa pravzaprav ne zna nihče natančno pojasniti, zakaj, in se potem išče razloge, ki se jih tudi najde, odpravljanje teh vzrokov na koncu pade na ministra, se pravi, na osebo, ki je vsak dan močno kritizirana, izpostavljena javnemu pritisku in včasih njihove družine tudi grožnjam, takšnim in drugačnim. In ta oseba, ki ima običajno še nižjo plačo od vseh tistih, ki so povzročili te zamude, mora potem to reševati in je, ne glede na to, katera vlada je, tudi edini, ki vsaj, če ne drugače, na volitvah politično odgovarja. Nihče drug v tej verigi doslej v glavnem ni odgovarjal. Torej imamo do potankosti izdelan in razpreden sistem blokad, ki uničujejo državo. Blokad, ki so na vseh nivojih, tudi sistemske, tudi v zakonih in tako naprej, tudi v delovanju interesnih skupin, včasih tudi tistih, ki jih imenujemo socialni partnerji. In na tej seji, spoštovani kolegice in kolegi, imate zakone, ki odpravljajo na stotine teh ovir in blokad. Ta ocena, ki izhaja iz teh strateških zamud pri projektih, je v veliki meri osnova za številne ukrepe, ki so v teh zakonih. In sprejetje te zakonodaje je vitalnega pomena za državo, res, vitalnega pomena. Večina zakonov je predlaganih po nujnem, morda kakšen po skrajšanem postopku. Kot sem dejal že prej, to bi v normalnih razmerah bil problem. Pomembne stvari spreminjamo. Če bi imeli čas, bi zagotovo ta zakonodaja zaslužila bistveno daljši čas za razpravo, še za kakšno analizo in tako naprej. Ampak, kot rečeno, bi morali te zakone obravnavati pred tremi leti, kakšnega pa tudi že bistveno prej, da ne bomo zdaj samo v prejšnji mandat stvari polagali, pa tega nismo storili, zato se pač zdaj mudi. Mogoče bomo kakšno ureditev jeseni ali pa prihodnje leto popravljali, ko bodo narejene analize učinkov, ampak to je bistveno bolje, kot da še naprej čakamo s tem paketom in konec leta že ne bo več važno, kaj bomo sprejeli. Nujnost sprejetja teh ukrepov je dodatno utemeljena še z našim javnofinančnim položajem. Letošnjega leta še nismo končali s proračunskim letom. To, kar smo pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ bili prisiljeni popuščati, da ni prišlo do blokad, se bo poznalo na prihodkih. In leta še nimamo zaključenega, še za letošnje leto bo verjetno treba še kaj dodati. Ko boste dobili v zgodnji jeseni predloge proračunov za leto 2013 in leto 2014, boste videli, da smo z Zakonom o uravnoteženju javnih financ naredili samo polovico tega, kar je treba narediti in kar so druge države Evropske unije naredile že pred leti, da nas čaka še pomemben del naloge. Zato enostavno ne razumem teh razprav, ki so zdaj skoncentrirane na to, kako bi to racionalizacijo, ki smo jo že izvedli, še dodatno omilili. Jeseni boste videli, da imamo pred seboj bistveno hujši problem, in če bi šlo samo za nekaj privilegiranih pokojnin, to sploh ne bi bilo vredno razprave. Zaradi te situacije je rast nujnost, ti ukrepi, ki so danes na tej izredni seji, so predvsem ukrepi za rast. Če te rasti ne bo, bomo vsako leto zniževali porabo, pa ne bomo prišli iz krize. Nekje je treba rast začeti in zaradi tega ta izredna seja. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predsedniku Vlade se zahvaljujem za to obrazložitev. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. In prekinjam 16. izredno sejo za 15 minut, da se pripravi vse potrebno za naslednjo točko dnevnega reda, ki bo potekala brez navzočnosti javnosti. Nadaljujemo ob 13. uri. Seja je bila prekinjena ob 12.44. /26. TOČKA DNEVNEGA REDA -INFORMACIJA O STANJU V SLOVENSKEM BANČNEM SISTEMU (brez navzočnosti javnosti; od 13. ure do 15.59)/ Seje se je nadaljeval ob 16.15. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Lepo pozdravljeni! Nadaljujemo z odprtim delom seje. Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, NUJNI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Lepo pozdravljeni, spoštovani poslanke in poslanci! Zakon o gospodarskih družbah določa temeljna statusna korporacijska pravila 19 DZ/VI/16. izredna seja ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, espejev, povezanih oseb, gospodarsko-interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja. ZGD, kot mu pravimo, je zato deležen stalne pozornosti in je podvržen nenehnim zahtevam po spremembah in odpravi administrativnih ovir. Tako so predloge za spremembe v zadnjem času podale vse zbornice, Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica, Ajpes in tudi nekateri drugi deležniki. S predlogom zakona se tako želi odpraviti nekatere nejasnosti, predvsem pa administrativna bremena, na katera opozarjajo posamezni deležniki. Poglavitne rešitve tega predloga zakona so naslednje. Prenašajo se objave po ZGD z Uradnega lista na spletno stran Ajpesa, kar bo za družbe pomenilo zmanjšanje stroškov. Predlog zakona črta poglavje, ki ureja tiho družbo in posledično spreminja tudi ostale člene, ki se nanašajo na tiho družbo. Dopolnjuje se člen, ki ureja nasprotje interesov, in sicer tako, da se na novo definira nasprotje interesov, po zgledu kodeksa za upravljanje javne družbe, ter odpravlja dileme v zvezi z dajanjem soglasij v primeru družinskih podjetij in določa izjeme v primeru poslov manjših vrednosti, 2 tisoč evrov za posamezni posel, za vse posle skupaj za eno družbo pa 24 tisoč evrov. Omogoča družbam plačilo nadomestila Ajpesu za objavo letnega poročila po objavi letnega poročila in ne več vnaprej. Skrajšuje rok za izbris espeja iz Poslovnega registra Slovenije s 15 na 3 dni. Omogoča se podjetniku, da še v času svojega življenja prenese podjetje ali del podjetja na svojega družinskega člana kot univerzalnega pravnega naslednika. Dviguje se zgornjo mejo letnih prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi knjige po enostavnem knjigovodstvu, z 42 tisoč evrov na 50 tisoč evrov. Predlaganim članom nadzornega sveta se nalaga dolžnost, da na skupščini, ki bo odločala o njihovem imenovanju, predstavijo svoje preteklo strokovno izpopolnjevanje in delo, ki ga opravljajo, ter vse okoliščine, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov. Predlagani član nadzornega sveta lahko poda svojo predstavitev pisno, na skupščini pa predstavitev opravi predlagatelj. Nadalje, dodaja se prekršek za primer, če družba delnic nima izraženih v nematerializirani obliki. In še, zmanjšujejo se globe za majhne družbe za prekršek nepredložitve letnega poročila Ajpesu in globe za družbe, če Ajpesu ne predložijo podatkov o premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu. Te spremembe smo pripravili, kot sem dejal, na osnovi pripomb in predlogov različnih deležnikov, v smislu poenostavljanja oziroma odpravljanja administrativnih bremen. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku odbora gospodu Matjažu Hanu. MATJAŽ HAN (PS SD): Lepa hvala, spoštovana podpredsednica. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Odbor za gospodarstvo je na 13. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah. Kolegij predsednika Državnega zbora pa je na 23. seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Seji odbora so prisostvovali predsedniki nekaterih zbornic, predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in pa predstavniki Ajpesa in Zakonodajno-pravne službe. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in iz zakonodajnotehničnega vidika. Odbor je bil seznanjen tudi z naslednjim gradivom: z amandmaji poslanskih skupin SDS, Ljudske stranke, DeSUSa in Nove Slovenije k 7. členu predloga zakona, z amandmaji poslanca mag. Ivana Vogrina k 73., 158. do 167., 685. in 686. členu predloga zakona in s predlogom za amandma odbora Obrtno-podjetniške zbornice. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile tudi poslanske skupine koalicije, in sicer k 7., 11., 12., 15., 16., 20., 23. in 24. členu. Vodja Zakonodajno-pravne službe je glede pripomb službe iz pisnega mnenja v zvezi z ukinitvijo tihe družbe izpostavil pozitivne strani tihe družbe kot ene izmed oblik gospodarskih družb, v katerih se opravlja pridobitna dejavnost. Poudaril je, da je možnost zlorabe po mnenju službe preprečena že s tako imenovanim inštitutom spregleda pravne osebe. Glede pripomb službe v zvezi s prehodno ureditvijo je poudaril, da je ta ustrezno upoštevana z amandmaji poslanskih skupin koalicije. Pojasnil je tudi, da je večina konkretnih pripomb službe s posameznim členom predloga zakona upoštevana v amandmajih tudi tako imenovanih poslanskih skupin koalicije. V razpravi ob obravnavi posameznih členov predloga zakona so posamezni člani odbora in vabljeni izrazili podporo predlogu zakona zlasti z vidika odprave administrativnih bremen. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje odbora k 8. členu predloga zakona. Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije k 7., 11., 12., 15., 16., 20., 23. in 24. členu predloga zakona. Odbor je glasoval še o vseh členih zakona in jih tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je tudi sestavni del poročila odbora. 20 DZ/VI/16. izredna seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke mag. Marko Pogačnik. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani minister, kolegice, kolegi! Obstoječa sprememba zakona o gospodarskih družbah uvaja predvsem tiste spremembe, zaradi katerih se danes bremeni slovensko gospodarstvo. Predvsem je tukaj šlo za poslušanje predlogov Obrtne zbornice, Ajpesa. V poslanski skupini ocenjujemo, da bodo vse te spremembe vplivale na večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, predvsem pa, da se bodo zmanjšala administrativna bremena, ki so v danem trenutku eden izmed največjih zaviralcev gospodarske rasti. Ocenjujemo zelo pozitivno, da se črta tudi instrument tihih družb ne glede na dejstvo, da so tihe družbe poznali že v rimskem zakonu, da jih pozna večina zakonov o gospodarskih družbah v evropskih državah, vendar nedvomno je to, da je Slovenija še vedno tranzicijska država in da v tranzicijskem obdobju bomo predvsem s tem zmanjšali konflikt interesov in pa predvsem oškodovanje državnega premoženja na osnovi znanih primerov iz preteklosti, ki so se pojavljali s tihimi družbami in pa tihimi družbeniki. Zaradi vsega tega bo Poslanska skupina SDS to predlagano spremembo zakona o gospodarskih družbah tudi podprla. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Socialnih demokratov gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Še enkrat lepa hvala. Jaz bom izredno kratek. V Poslanski skupini Socialnih demokratov sicer podpiramo cilj predloga zakona, s katerim se želi odpraviti nejasnosti in administrativna bremena, na katera opozarjajo predvsem posamezni deležniki v gospodarstvu. Predlog zakona vsebuje novosti, ki upoštevajo predlog Obrtne zbornice, Ajpesa in drugih deležnikov. Seveda pa nismo tako optimistični, da bo ta zakon odpravil nekonkurenčnost naših podjetij, vendar bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov zakon vendarle sprejeli. Opozorili pa bi Vlado, da tudi takšne zakone sprejme po rednih postopkih, da bo bistveno več možnosti za debato, za izmenjave stališč in da bo tudi strokovna javnost pri tem bolj sodelovala. Edino, kar se nam zdi sporno v tem zakonu, je črtanje instituta tihe družbe. Državni sekretar je povedal, da so v Sloveniji registrirane samo štiri take tihe družbe, in mi glede na prakso v Evropi ta institut ukinjamo, kar mislimo, da ni dobro, vendar bomo zakon vseeno sprejeli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste, gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, minister! Danes posegamo v temeljni sistemski zakon na področju statusnega prava družb, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih subjektov. Do predlaganih sprememb je prišlo predvsem zaradi opozoril Obrtniško-podjetniške zbornice, Ajpesa in tudi Gospodarske zbornice ter drugih deležnikov in zainteresirane javnosti. V praksi so se namreč pokazale določene pomanjkljivosti in težave pri izvajanju veljavnega zakona. Obrtno-podjetniška zbornica je med drugim opozorila na pomanjkljivosti in težave ter potrebo po skrajšanju roka za izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije. Ajpes in prav tako Obrtna zbornica sta predlagali, da se omogoči podjetnikom in družbam plačevanje nadomestila za objavo letnih poročil po objavi in ne vnaprej, kot to določa veljavni zakon. Gospodarska zbornica je opozorila na nejasnost določenih členov veljavnega zakona v delu, ki ureja nasprotje interesov. Prav tako se objava iz Uradnega lista prenaša na spletno stran Ajpesa. S predlagano ureditvijo se tako v primeru, če Zakon o gospodarskih družbah nalaga dolžnost objave, to ne bo več objavilo v Uradnem listu, temveč na spletni strani Ajpesa v rubriki Objave po Zakonu o gospodarskih družbah. Predlog zakona tudi črta celotno poglavje o tihi družbi in strožje definira in sankcionira nasprotje interesov med družbo in njenimi organi nadzora in poslovodenja. Glavni cilj predlaganih sprememb in dopolnitev je tako odpraviti nejasnosti in administrativna bremena, na katere že dalj časa zgoraj navedeni opozarjajo in do katerih je v praksi prihajalo. Vse te omejitve so povzročile kar nekaj dvomov in zapletov v postopkih. V poslanski skupini Državljanske liste bomo predlog zakona podprli, saj menimo, da so predlagane rešitve nujno potrebne in bodo ne le v največji meri odpravile nejasnosti, na katere so opozorili zgoraj omenjeni deležniki, pač pa naj bi s tem gospodarskemu sektorju odpravili tudi dobršen del nepotrebnih stroškov in administrativnih ovir. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Kolegice in kolegi, minister, podpredsednica! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah bomo v Slovenski ljudski stranki podprli. Pravzaprav gre za nekaj sprememb pri posameznih členih, ki, prvič, skrajšujejo roke za 21 DZ/VI/16. izredna seja izbris iz evidence, potem omogočajo prenos podjetij podjetnika na njegove družinske člane in prenašajo določene pristojnosti na Ajpes in še nekatere druge spremembe. Tukaj so tudi spremembe na nekaterih področjih kazenskih določb. Pomembno pa je tudi višanje mere letnih prihodkov, do katerih bodo lahko podjetniki vodili enostavno knjigovodstvo. Pri tej spremembi je zelo zanimiva sprememba 274. člena, ki nalaga kandidatu za člana nadzornega sveta, da na skupščini pred svojo izvolitvijo predstavi svojo preteklo strokovno izpopolnjevanje in delo, ki ga trenutno opravlja, kot da to do zdaj že ne bi bilo. Glede na stanje v kakšnem smo, očitno nadzorni sveti svojega dela, svoje naloge v veliki meri niso opravili. To smo lahko slišali tudi pri prejšnji točki, ki je bila zaprta za javnost, za kar nas bo še bolela glava. Zadnja novost ali pa ena izmed novosti je tudi, da prepovedujemo, črtamo poglavje o tako imenovanih tihih družbah. Kot veste, že zdaj ne bi smele tihe družbe delovati z javnimi podjetji, ampak še več od tega, če se spomnite, leto nazaj in nekaj, ko smo opozarjali, da je bil direktor podjetja v večinske lasti države solastnik tihe družbe, tihi solastnik tihe družbe, in ta tiha družba je s tem javnim podjetjem poslovala. Ampak ta direktor ni bil samo to, bil je celo predsednik nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor, ki pa je danes tudi v takšnih težavah, da boli glava celotno državo, tudi z njegovo odgovornostjo. Upam, ne samo zaradi tega zakona o gospodarskih družbah, ampak tudi zaradi vsega ostalega, da bo za svoja nečedna dejanja tudi kdo odgovarjal, med njimi tudi Danilo Toplek. Na koncu, za gospodarsko rast sigurno niso potrebne samo subvencije in nepovratni denar, finančne injekcije in tako dalje, zelo pomembno je, da je zakonodaja tako narejena, da poenostavlja postopke ter razbremenjuje in odpravlja nepotrebno administracijo. Zato bomo v Slovenski ljudski stranki, kot sem že omenil, zakon podprli, se pa zavedamo, da je to eden izmed manjših kamnov v tem mozaiku nadaljnjega razvoja. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenija, gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala, gospa predsednica. Pozdravljeni gospod minister, državni sekretar, pozdravljam tudi vse poslanke in poslance! Predstavila bom stališče Poslanske skupine DeSUS. Predlagane spremembe na področju zakona o gospodarskih družbah ciljajo na izboljšanje poslovnega okolja. Predlog zakona upošteva ključna načela za večjo gospodarnost in poenostavitev postopkov. Na podlagi predlaganih sprememb se krepi tudi načelo preglednosti pri poslovanju družb in sklepanju poslov z drugimi družbami. Načelo zmanjšanja administrativnih obremenitev bo uresničeno s prenosom objav, ki jih za gospodarske družbe nalaga zakon, iz Uradnega lista na spletno stran Ajpesa, pri čemer bodo objave, ki jih nalaga zakon kot obvezne, brezplačne. Ostali akti, ki jih gospodarske družbe objavljajo v skladu s svojimi statutarnimi določili, bodo plačljive v skladu s plačilno tarifo Ajpesa, ki bo regulirana s strani Ministrstva za gospodarstvo. Seveda so tukaj pričakovanja, da bodo potemtakem stroški, ki jih danes nosijo poslovni subjekti v zvezi z objavami v uradnih glasilih, bistveno manjši. Predlog zakona rešuje nejasnosti na področju še odprtih vprašanj glede nasprotja interesov. Nova določba se tako izboljšuje na način, da bodo vsi tisti, ki so vodilni v podjetjih, torej poslovodstvo, direktorji, prokuristi, morali za sklepanje poslov z družbo, v kateri imajo sami ali njihova družina vsi skupaj desetino lastništva, nujno pridobiti soglasje nadzornega oziroma upravnega odbora družbe pa tudi, če je lastništva manj kot desetina, bodo morali o poslu obvestiti nadzornike oziroma upravni odbor v treh dneh po sklenitvi. Naslednja sprememba, ki jo rešuje ta novela, je prenos podjetnika, to je tako imenovanega espeja na družinske člane že za časa življenja podjetnika, kar bo precej olajšalo nadaljnje poslovanje zainteresiranim bodočim mladim podjetnikom, ki bi želeli prevzeti posle prednikov. V izogib manipulacijam v zvezi s prenosom firme je treba jasno povedati, da tako podjetnik kot prevzemnik odgovarjata za obveznosti iz naslova poslovanja. Še več je sprememb v tem zakonu, ki jih v Poslanski skupini DeSUS podpiramo. Zagotovo mednje sodi podrobna predstavitev kandidatov za člane nadzornih svetov in upravnih odborov, preden jih na mesto potrdi skupščina. Pozdravljamo tudi znižanje meje letnih prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi enostavno knjigovodstvo ter sorazmerno znižanje nekaterih glob za prekrške majhnih družb. Kar se tiče črtanja oziroma ukinitve tihih družb iz zakona in s tem iz našega poslovnega okolja, naj povem, da glede na številne zlorabe in izkoriščanja prikritih razmerij med družbeniki, ki se zdaj lahko dogajajo, je ukinitev tovrstnih razmerij ustrezna, če si želimo na ta način izogniti zlorabam in zagotoviti več transparentnosti v poslovnem okolju. Kot že povedano, Poslanska skupina DeSUS podpira rešitve, ki jih prinaša ta zakon. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani gospod minister, državni sekretar, kolegice in kolegi! 22 DZ/VI/16. izredna seja Dovolite najprej moje iskreno obžalovanje, da tukaj ni skoraj ene tretjine slovenskega parlamenta pod imenom Pozitivna Slovenija. Resnično obžalujem celotedensko obstrukcijo zelo pomembne seje Državnega zbora. Hvaležen sem vam, spoštovana podpredsednica, da vsaj vi predstavljate največjo poslansko skupino v Državnem zboru. Sedaj pa k zakonu. Gospodarstveniki imajo prav, ko pravijo, da naj jim država omogoči predvsem ugodno poslovno okolje, posle pa bodo že lahko sklepali in jih tudi izvajali sami. Zelo podobne odzive smo dobivali poslanci Nove Slovenije, ko smo se po različnih slovenskih regijah srečevali s podjetniki in jih povprašali po njihovih težavah. Pri pripravi novele Zakona o gospodarskih družbah smo zato poskušali slediti predvsem temu, da bi v danih okoliščinah z določenimi spremembami gospodarstvu čim hitreje zagotovili ustrezno poslovno okolje. S predlogom zakona se zato odpravljajo določene nejasnosti in slabosti obstoječe zakonodaje. Spremembe gredo predvsem v smeri zmanjševanje administrativnih ovir, na katere so opozorili najprej podjetniki, Obrtna zbornica Slovenija, Ajpes in tudi druga zainteresirana javnost. Naj naštejem nekatere novosti novele Zakona o gospodarskih družbah. Prvič. Novela zakona bo uvedla objavo letnega poročila družb, in sicer ne več v Uradnem listu, ampak na spletni strani Ajpesa, nadomestilo za objavo bo znatno nižje, kot je to bilo zdaj, plačalo pa se bo šele po objavi. Drugič. Skrajšuje se rok za izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra. Tretjič. Zvišuje se meja letnih prihodkov, do katerih lahko podjetnik vodi enostavno knjigovodstvo. Četrtič. Uvaja se tudi možnost enostavnega prenosa dela podjetja ali pa podjetja v celoti na podjetnikove otroke oziroma njegove najbližje. Novela zakona je pripravljena z namenom, da olajša poslovanje tako velikim, kot tudi malim podjetjem in jim končno omogočijo okolje, v katerem se bodo lahko posvetili predvsem poslovnim idejam in njihovemu uresničevanju. Nova Slovenija bo pri tem skušala pomagati tako, da bo zakon v predlagani obliki tudi podprla. Podprli bomo tudi predlagani amandma in bomo tudi spremljali izvajanje Zakona o gospodarskih družbah v življenju in tudi predlagali morebitne potrebne spremembe v prihodnosti. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker ugotavljam, da je bil vložen amandma, prehajamo na razpravo o 8. členu in vloženem amandmaju poslanskih skupin SDS, DL, SLS, DeSUS in NSi. V razpravo dajem 8. člen ter amandma k temu členu in prosim za prijavo, če bi kdo želel razpravljati. Ne vidim želje za razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O PREPREČEVANJU ZAMUD PRI PLAČILIH PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Zdaj ugotavljam, da predstavnika s strani Ministrstva za finance ni tukaj. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članu mag. Marku Pogačniku. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani minister, kolegice in kolegi! Odbor za finance in monetarno politiko je na 27. nujni seji 13. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 23. seji 10. 7. odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog zakona podpira. Seji odbora so prisostvovali: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Gospodarske zbornice Slovenije, Državnega sveta in Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnitvi obrazložitve členov je minister za finance kot predstavnik predlagatelja zakona podal podrobnejšo predstavitev namena zakona in predlaganih rešitev. Zakon uvaja predvsem dve pomembnejši novosti, in sicer nov instrument zavarovanje plačil oziroma izvršnico ter sistem obveznega pobota. Izvršnica je listina z nepreklicnim pooblastilom podpisnika dolžnika, da lahko upnik pri banki, kjer ima dolžnik svoja sredstva na računu, poplača dolg, ki je na izvršnici naveden. Gre za močnejše zavarovanje plačil, saj omogoča poplačilo iz kateregakoli računa dolžnika. Zakon tudi predvideva nekaj administrativnih poenostavitev, med drugim je odprava najdaljšega dovoljenega 120-dnevnega plačilnega roka. Glede tehničnih sprememb, pa je minister omenil predvsem daljši rok za vpis obveznosti v večstranski pobot. V obvezni pobot tudi ne bo treba več prijavljati obveznosti, ki so nižje od 250 evrov. 23 DZ/VI/16. izredna seja V skladu s 130. členom Poslovnika Državnega zbora se je odbor opredelil do vloženih amandmajev poslanskih skupin koalicije in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospa Romana Tomc. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Pred dobrim letom je bil v Državnem zboru sprejet Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih in ambicija zakona je bila, da bo prispeval k normalizaciji poslovanja gospodarstva ter spoštovanju plačilnih rokov. Neplačevanje računov je namreč postalo zelo običajen način sodelovanja med poslovnimi partnerji. Razlogov za to je več, zakaj do plačevanja v rednih rokih ni prihajalo, in niso vsi špekulativne narave. Ali drugače povedano, niso imeli vsi neplačniki v ozadju nečednih oziroma goljufivih namenov. Glavni razlog za neplačila je bil takrat in je še vedno pomanjkanje denarja v obtoku. Vzroki za plačilno nedisciplino so torej mnogo globlji. Podatki Ajpesa kažejo, da se je situacija v gospodarstvu glede zamud pri plačilu od trenutka, ko je bil sprejet sedaj veljavni zakon, pa do danes še poslabšala. Povprečni znesek neporavnanih obveznosti, ki zapadejo dnevno, znaša skoraj 800 milijonov evrov. In to samo tistih, za katere so bili vloženi postopki za izvršbo, dejansko stanje je tako še mnogo slabše. Ali bo zakon, ki ga danes sprejemamo, prinesel izboljšanje, v tem trenutku še ne moremo vedeti, vsekakor pa je to korak naprej, saj odpravlja pomanjkljivosti, ki so bile zaznane pri izvajanju veljavnega zakona, med drugim odpravlja tudi maksimalen rok za plačilo in uvaja tako imenovano izvršnico kot instrument zavarovanja plačila. Izvršnica je zelo močno orodje, ki pa je lahko na drugi strani tudi ničvreden papir, če na računu dolžnika ni ustreznega kritja. Zato bodo morali podjetniki ob izdaji ali ob prevzemu izvršnice ravnati zelo skrbno in zelo odgovorno. Zavedati se morajo tako pozitivnih kot negativnih plati takšnega načina zavarovanja posla. V Poslanski skupini SDS ocenjujemo, da je predlog zakona ustrezna nadgradnja obstoječega sistema, korak naprej k izboljšanju plačilne discipline, zato ga bomo podprli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Poslanska skupina Socialnih demokratov... Proceduralno. Gospod Matjaž Han, izvolite. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Rad bi opozoril na eno dejstvo. Nam je bilo danes in v teh dneh povedano, da so v Sloveniji izredne razmere. Da je treba sprejeti nekatere zakone, ki so odločilni za to, da bomo pomagali gospodarstvu. Zato Socialni demokrati tudi vztrajamo na tej seji, kljub temu, da bi lahko obstruirali ali se šli določene igre. Vendar najmanj, kar pričakujemo od Vlade in pristojnega ministra, da ko gre za tako pomemben zakon, kot je reševanje plačilne discipline, da se nam pridružijo. Ta trenutek sem videl ministra, zato se mu zahvaljujem. Minister, hvala lepa, da ste prišli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sicer pa, gospod Han, 235. člen Poslovnika govori o tem, da ni obvezna prisotnost Vlade na sejah. Tu je jasno opredeljeno, da to ni nujno, je pa pravica zahtevati oziroma pogojevati. Zdaj je minister tukaj, ampak vam to vseeno povem. Drugače bi pa predlagala v zvezi z obstrukcijo - če se imenuje obstrukcija ali, kot pravite, druge igre, je odločitev vsake poslanske skupine, da ne bi bil občutek pri javnosti drugačen. Hvala. Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Matevž Frangež, izvolite. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani! Glavna značilnost tega predloga zakona je uvedba izvršnice, izvršnice kot listine, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika njegovi banki, da izvršnico plača iz sredstev na njegovem računu oziroma da se imetniku, torej upniku, poplača iz sredstev na računu dolžnika. Socialni demokrati sicer pozdravljamo ta instrument, ugotavljamo pa, da je glede na obsežne pripombe, ki jih ima stroka, dvomiti v izvedljivost tega ukrepa. Bojimo se, da morebiti ideja, ki bi lahko pomagala k premagovanju plačilne nediscipline, v praksi ne bo zaživela zaradi tega, ker je instrument v zakonu izrazito nedodelan. Bojimo se tudi, da gre za nadaljevanje napake v diagnozi osnovnega problema. Ali imamo v Sloveniji problem s plačilno nedisciplino ali s "neplačevitostjo", torej z vprašanjem nesposobnosti tekoče poravnavati svoje obveznosti. Zaveza izvršnice je strožja od menične zaveze, saj z izdajo izvršnice dolžnik soglaša, da lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli dolžnikovem računu pri kateremkoli ponudniku plačilnih storitev. Z izdajo izvršnice dolžnik tudi dopusti, da ponudnik plačilnih storitev, ki mu je bila izvršnica predložena v plačilo, na podlagi 24 DZ/VI/16. izredna seja zakona onemogoči dolžniku razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi, dokler izvršnica ni plačana. Predlog zakona torej uvaja novo orodje za zaščito upnikov po zgledu hrvaške zadužnice, četudi velja omeniti nekaj pomembnih razlik. Na Hrvaškem je to lahko tudi instrument, ki ga uporabljajo fizične osebe pri poravnavanju medsebojnih obveznosti oziroma terjatev. Vlada torej na ta instrument polaga veliko upov za izboljšanje plačilne discipline. Banka Slovenije na drugi strani pa meni, da predlagani instrument, kot je zasnovan v predlogu zakona, ne bo zagotovil boljših pogojev za doseganje večje plačilne discipline na trgu, ampak ima lahko številne negativne posledice, predvsem za dolžnike, pa tudi za upnike in širšo javnost. Na previdnost pri uvajanju instrumenta je nenazadnje opozorila v vladnem postopku obravnave tega zakona tudi Služba Vlade za zakonodajo. Previdnost pri uvajanju tega instrumenta svetuje tudi Notarska zbornica Slovenije. Očitno rokohitrsko obravnavanje zakona dejansko povzroča škodo gospodarstvu, ker dejansko ne upošteva težav iz prakse. Velja opozoriti še na en vidik, in sicer da ne bomo dosegali z novimi roki obratnega učinka. Da se torej plačilna nedisciplina ne bo zmanjšala, ampak povečala. Glede na super varčevalne ukrepe s strani vlade utegne biti namreč učinek ravno obraten. Vlada namreč sama povzroča plačilno nedisciplino in glede na dejstvo, da zakon ne omogoča več 120-dnevnega zgornjega plačilnega roka, se utegne zgoditi, da bodo predvsem večja podjetja stiskala manjša podjetja, podaljševala roke plačil in na ta način kljub dobrim namenom, velikim upom, ne bomo dosegli nič. Že kmalu se bomo lahko pogovarjali o tem, kakšni so učinki tega zakona. Socialni demokrati se bojimo, da vanj polagate preveč upov. Vam pa na poti do njegovega sprejema ne bomo nasprotovali. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste, gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani minister, kolegice, kolegi! Glavni cilji, ki jih ambiciozen zakon o preprečevanju zamud pri plačilih želi doseči, so zmanjšanje plačilne nediscipline ter hitro in učinkovito poplačilo upnikov z uvedbo dodatnega inštrumenta zavarovanja plačil, uskladitev plačilnih rokov z določbami direktive, določitev nadzornega organa nad izvajanjem zakona in plačilne roke, ki tečejo od prejema računa dalje, zmanjšati administrativno in ekonomsko breme gospodarskih subjektov - kar je bila velika slabost dosedanjega zakona in je predstavljalo odmik od poslovne prakse -, določiti obveznosti izjem in pravila obveznega večstranskega pobota, uvedba mejnega zneska za obveznost pobota na 250 evrov po načelu ekonomičnosti ter urediti mednarodni element tako, da se zagotovi čim višja konkurenčnost slovenskega gospodarstva, urediti register menic protestiranih zaradi neplačila ter obveznosti s solidarnimi dolžniki in upniki. Nova določitev roka za vpis obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota pomembno olajšuje poslovanje računovodskih servisov in služb. Izvršnica nima ambicije menice ali akceptnega naloga, pač pa je popolnoma nov instrument, ki oba navedena inštrumenta dopolnjuje z vsemi svojimi vrednostmi in slabostmi. Gre za zahteven inštrument zavarovanja, za katerim naj posegajo previdno le najbolj prava vešči gospodarski subjekti, vsem ostalim pa ga tudi sicer ta zakon ne vsiljuje. Da pa bo dolžnik vseeno užival primeren nivo varnostne zaščite pred možnimi zlorabami izvršnice, predlog zakona določa strogo obličnost, obvezno overitev podpisa, ter vpis v register izvršnic pri Ajpesu. Izvršnica v ničemer ne posega v pravila insolvenčnih in izvršilnih postopkov, razen tega, da tudi sama predstavlja izvršilni naslov. In res je, gre za unicum v evropskem prostoru, kateremu pa velja dati priložnost. Zakon je dober. Obenem v celoti sledi zavezam tako iz koalicijske pogodbe kot programu naše stranke, zato bo Državljanska lista ta zakon podprla. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani! V noveliranem Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih poskušamo poseči v reševanje zelo obsežnega problema v slovenskem gospodarstvu - v plačilno nedisciplino. Tako sta poglavitni rešitvi tega zakona predvsem uvedba novega instrumenta zavarovanja plačil, tako imenovane izvršnice, ki je doslej pri nas nismo poznali. In drugo so spremembe, ki pomenijo bolj življenjsko in manj administrativno ureditev sistema obveznega pobota. Če se nekoliko dotaknem izvršnice, gre pri njej za listino, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika, to je dolžnika, da lahko upnik pri katerikoli slovenski banki, kjer ima dolžnik svoja sredstva na računu, poplača svoj dolg, ki je na izvršnici naveden. Čeprav gre za neobvezen instrument, pa smo tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke prepričani, da bo s tem instrumentom prišlo do določenih premikov v samih standardih poslovanja. Z izvršnico se bo vseeno začelo ločevati dobre plačnike od tistih malo manj zanesljivih, pričakujemo pa tudi, da se bodo nekoliko poenostavili in skrajšali postopki pri medsebojnih dolžniških razmerjih. Nekoliko se spreminja tudi uredite obveznega pobota, predvsem na podlagi preteklih izkušenj iz prakse, ta ureditev postaja 25 DZ/VI/16. izredna seja bolj življenjska in praktična. Čeprav se mnogi ne navdušujejo nad tovrstnim reševanjem medsebojnih dolžniških razmerij in bi ga najraje ukinili, pa je vseeno tovrstni instrument predvsem malim podjetjem precej olajšal poslovanje. Spomnimo se, medsebojna zadolženost se je zmanjšala na leto za približno 900 milijonov evrov, kar ni zanemarljivo. Zakon kot dopolnitve tega instrumenta uvaja nekoliko drugačno vpisovanje obveznosti za pobot in določa minimalni znesek. Zelo jasno se določajo tudi nadzorni organi in pristojnosti davčne uprave Republike Slovenije. Navkljub številnim dobrim rešitvam velja opozoriti, da niti ukrep izvršnice niti popravki obveznega pobota ne rešujejo vseh problemov plačilne discipline. Kdor ima slabe namene oziroma se je že vnaprej odločil, da se bo izogibal plačilu, mu bo najbrž tudi izvršnica težko prišla do živega, kajti, če na računu dolžnika ni denarnih sredstev, potem tudi banke z izvršnico nimajo kaj vzeti. Da tistih, ki imajo račune izključno odprte v tujini, niti ne omenjam. Vprašanje je tudi problem zavarovanja terjatve v poklicih, kjer vlada zelo velika konkurenca, in bo praktično tisti, ki bo izrecno pri poslih zahteval izvršnico, manj konkurenčen. Takšne pripombe smo dobili s terena, da preprosto pri poslih, kjer za nek posel tekmuje 10, 20 malih podizvajalcev, bo preprosto v prednosti tisti, ki izvršnice ne bo zahteval. Ob tem v Slovenski ljudski stranki opozarjamo na dva bistvena problema, ki jih ta zakon ne zajema. Prvi je redno plačevanje s strani države in njenih družb pa tudi posrednih proračunskih porabnikov in občin. Dokler tam ne bo plačilne discipline, jo težko pričakujemo tudi drugje. In nenazadnje nujno moramo pospešiti postopke na sodiščih. Postopki izvršb in reševanja sodnih sporov s področja neplačil so absolutno predolgi. Ljudje še vedno po leto in več čakajo na rešitve primerov, ko na primer niso prejeli plačane storitve izdelka oziroma ne morejo sami izterjati dolžnika. Če je zadeva evidentna in jasna, da zadeva ni bila plačana, hkrati pa ima dolžnik premoženje, potem mora biti rešena po hitrem postopku, ne pa, da s številnimi pritožbami lahko dolžnik sam postopek zavleče za več let, ta čas pa lahko podjetje, ki ni prejelo plačila, že zdavnaj propade. S tem zakonom in z rešitvijo teh dveh problemov bi bili že zelo blizu omejitve plačilne nediscipline. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pa bomo omenjeni zakon podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Plačilna nedisciplina postaja vse večji problem, ki se vidno odraža v vsesplošni nelikvidnosti poslovnih subjektov. Dlje trajajoča nelikvidnost pri enem podjetju, podobno kot pri dominah, na dolgi rok sproži verižni propad več podjetij. Upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujejo zunanje financiranje, ki je težje dostopno v obdobju gospodarskega vpada, zamude pa so lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih podjetij. To dogajanje je prisotno že lep čas, še posebej pa je intenzivno v zadnjem obdobju, ko nas pesti še finančna oziroma gospodarska kriza. Pri tem so ranljivejša mikro, mala in srednja podjetja, ki v naši državi predstavljajo hrbtenico gospodarstva, medtem ko imajo veliki poslovni sistemi nekoliko več manevrskega prostora za izhod iz likvidnostnih težav. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da sama podjetja in državni organi naredijo bistveno premalo za dosledno spoštovanje plačilnih rokov. Odpiramo pa tudi vprašanje, ali se je država oziroma vsakokratna vlada zadosti in ustrezno odzvala glede na zelo perečo problematiko in glede na to, da so vseskozi prisotna opozorila strokovnjakov, raznih inštitucij in tudi podjetnikov samih. Od osamosvojitve pa do danes je bilo sprejetih kar nekaj zakonov, ki urejajo to področje. Očitno pa do sedaj sprejeta zakonodaja ni privedla do pričakovanega izboljšanja stanja. Pred nami je zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, v katerem se na novo lotevamo razvoja pravnega in poslovnega okolja z namenom boljšega reševanja problematike zamud pri plačilih. Kot izhaja iz predloga novele, se izboljšujejo sedanji ukrepi za boj proti plačilni nedisciplini in uvajajo se novi. Tako vpeljuje izvršnico, odpravlja omejitve plačilnih rokov pri gospodarskih subjektih in tehnično dopolnjuje sedaj veljavni zakon. Vpeljava novega instrumenta v boju zoper plačilno nedisciplino, torej izvršnice, je smiselna, saj bo poleg obstoječih to še dodaten inštrument za neposredno izterjavo dolga. Izvršnica vsebuje namreč nepreklicno pooblastilo podpisnika, torej upnika banki, da izvršnico poplača iz sredstev na kateremkoli računu dolžnika. V Poslanski skupini DeSUS ne pričakujemo, da bo ta nov zakon kar tako čez noč odpravil plačilno nedisciplino, ker je le-ta danes pri nas globoko zakoreninjena in še potencirana zaradi krize. Verjamemo pa, da bo pripomogel k izboljšanju stanja. V Poslanski skupini DeSUS bomo zakon podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovana gospoda ministra! 26 DZ/VI/16. izredna seja Ja, govorimo o plačilni nedisciplini, vendar pri definiciji plačilne nediscipline moramo biti gotovo eksaktni. Ali govorimo o plačilni nedisciplini, če podjetje nima denarja in ne more svoje obveznosti plačati, denarja pa nima zato, ker nek kupec ni poravnal do tega podjetja svoje obveznosti iz tega, ker ta tudi nima denarja ali pa zato, ker je plačilno nediscipliniran. Plačilna nedisciplina gotovo negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov ter zapleta njihovo finančno upravljanje. Upniki potrebujemo zaradi zamud pri plačilih zunanje financiranje, ki je težje ali pa težko dostopno v obdobju gospodarskega upada. Ob sprejetih ukrepih za oživitev gospodarske rasti je treba posebno pozornost posvetiti prav plačilni disciplini. Ob lokalnih obiskih poslancev Poslanske skupine Nove Slovenije, ki sem jih že omenjal, nas podjetniki, zlasti v malih in srednjih podjetjih, opozarjajo na nujne zakonodajne ukrepe na tem področju. Številna uspešna podjetja z dobrimi in perspektivnimi programi so pristala v prisilni poravnavi ali celo stečaju zgolj iz razloga neplačil oziroma nepravočasnih plačil njihovih kupcev. Sprejetje predloga zakona je torej nujno potrebno, da se zmanjšajo negativne posledice plačilne nediscipline za upnike in se tako preprečijo opisane težko popravljive posledice za gospodarske subjekte in posledično tudi za delovanje države. V zadnjih letih so bili sicer sprejeti številni predpisi, katerih namen je bil izboljšati poplačilo terjatev upnikov. Med ostalimi je bil noveliran tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju. Vendar pa se je pokazalo, da navedene pobude niso bile dovolj, saj se težave v plačilni nedisciplini niso zmanjšale. Kot dodaten ukrep se zato uvaja izvršnica. Z izvršnico daje podpisnik, to je dolžnik, ki je gospodarski subjekt, banki pooblastilo, da plača obveznosti iz sredstev na njegovem računu, imetniku izvršnice, to je upniku. Na podlagi izvršnice lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na kateremkoli dolžnikovem računu, pri kateremkoli ponudniku plačilnih storitev. Izvršnica zaostruje položaj dolžnika, kljub temu pa dolžnik vseeno uživa primeren nivo varnosti in zaščite pred zlorabami izvršnice, saj predlog zakona določa, da izvršnica nima pravnih učinkov, če ni vpisana v register pri Ajpesu. Izvršnica se je kot učinkovit instrument za odpravo plačilne discipline že pokazala v dosedanji praksi, morda naj navedem tudi sam tukaj primere dobre prakse pri sosedih, na Hrvaškem. Zato pričakujemo, da bo v povezavi z ostalimi ukrepi za odpravo plačilne nediscipline izvršnica doprinesla k odpravi zamud pri plačilih. Zakon uvaja tudi nekatere tako imenovane tehnične rešitve, kot na primer glede dolžine in teka plačilnih rokov in glede minimalnega zneska za vključitev terjatve v obvezni večstranski pobot. Vse te novosti bodo po mnenju poslancev Poslanske skupine Nove Slovenije občutno pripomogle k izboljšanju razmer za zaposlovanje zlasti malih in srednjih podjetij. Zato bomo zakon tudi podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno predložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, tukaj lepo pozdravljam gospoda Zvonka Černača, ministra za infrastrukturo in prostor, in mu dajem besedo. ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani vsi prisotni, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Letno poročilo Svetovne banke Slovenijo na področju pridobivanja ustreznih dovoljenj za graditev objektov trenutno uvršča na ne najbolj zavidljivo 81. mesto med 183. državami sveta. Poročilo Svetovne banke nam očita predvsem prekomerno število postopkov, potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja in nerazumne roke pri tem. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je za to pri zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov izhajalo prav iz razlogov odprave administrativnih ovir, skrajševanja in pocenitve postopkov. V okviru novele tega zakona mi dovolite, da izpostavim nekaj najpomembnejših poudarkov, ki izhajajo iz spremembe določb. Prvi poudarek je na odpravi obveznosti pridobitve projektnih pogojev, prepuščeno je investitorju, da si projektne pogoje pridobi, če tako oceni. Drugi, krajšanje rokov za izdajo soglasij, roki so postavljeni na 15, 30 oziroma 60 dni in jih ni mogoče podaljševati, kar je uveljavljeno skozi načelo molka organa. Dosledna uveljavitev tega načela molka organa tudi pomeni, da bo prišlo po preteku roka, v katerem bi se moral ustrezen organ odzvati na izdajo ali neizdajo soglasja, do take ali drugačne odločitve. Odločitve več ne bo mogoče upoštevati v samem postopku in bo postopek, ki je bil začet in ki bo tekel na podlagi načela molka organa, nadaljevan. 27 DZ/VI/16. izredna seja Ena izmed bistvenih sprememb se nanaša na omogočanje večjega števila gradbenih posegov, brez da bi bila potrebna ustrezna upravna dovoljenja, gradbena dovoljenja. To smo dosegli skozi drugačno definicijo vzdrževalnih del, v okviru katere širimo ta nabor investicijsko vzdrževalnih del, poenostavljeno povedano, vse kar ne posega v konstrukcijo stavbe, je mogoče upravljati na podlagi vzdrževalnih del in brez pridobitve kakršnihkoli dovoljenj. Menimo, da bodo na eni strani ti ukrepi pripomogli pri hitrejšemu izvajanju posameznih dejavnosti, pa tudi k pospešitvi gospodarskega razvoja na tistem delu, kjer so bile te administrativne ovire prepreka učinkovitemu izvajanju oziroma izvrševanju posameznih gradbenih del. Pomembna je tudi določba, ki določa gradnjo samooskrbnih stavb. Tehnologija je v zadnjem obdobju izrazito napredovala, na drugi strani ni mogoče v vseh okoljih, kjer je gradnja mogoča zagotoviti priklop na obstoječe sisteme komunalne oskrbe. Iz tega razloga smo v zakonu omogočili gradnjo samooskrbnih stavb, ki v skladu z napredkom tehnologije posamezne elemente energetske samooskrbe črpajo iz tega naslova. Poenostavili smo postopek pri pridobitvi uporabnih dovoljenj, gre za enostanovanjske stavbe, kjer je po dosedanji zakonodaji to uporabno dovoljenje pomenilo nek dokument brez neke formalne vsebinske vrednosti. Iz tega razloga je zdaj prepuščeno investitorju, da se sam odloči, ali bo tako uporabno dovoljenje zahteval ali ne, ni več obveze po pridobitvi uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe, objekti se lahko uporabljajo brez tega dokumenta. Zelo pomembna je določba, ki govori o ukinitvi obveznosti revizije projektne dokumentacije. Glede te določbe moram povedati, da je bilo kar nekaj strokovnih pomislekov, tudi številne razprave na to temo, vendar je na koncu prevladalo prepričanje, da se je ta obveznost revizije v številnih primerih sprevrgla v neke postopke, ki so sami sebi namen, ki stanejo veliko, ne pomenijo pa dodatne garancije pri boljšemu projektiranju in konec koncev tudi ne odvezujejo odgovornosti projektanta za morebitne napake pri projektiranju. Za odpravo obveznosti te revizije je prepuščeno investitorjem, da se sami odločajo o tem, ali bodo revizijo projektne dokumentacije v primerih, ko menijo, da je to treba, predvsem v primerih ,ko gre za bolj zahtevne objekte, zahtevali ali ne. Še nekaj je teh določb v tej noveli zakona. Ne delamo si iluzij, da bo samo ta sprememba pripomogla k hitrejšemu umeščanju in pridobivanju gradbenih dovoljen, vendar menimo, da je to pomemben korak na tej poti. Predlagam vam, da novelo zakona podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Danijelu Krivcu. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, spoštovana ministra, kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in prostor je na 10. nujni seji 12. julija kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi členov izpostavil, da so predlagane spremembe in dopolnitve zakona usmerjene v ukrepe skrajševanja in pocenitve postopkov ter odpravo administrativnih ovir. Poglavitne rešitve je že predstavil minister pred menoj. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je poudarila, da je Zakonodajno-pravna služba h predlogu zakona podala obsežno mnenje, pri čemer nekatere nomotehnične pripombe in pripombe pravno sistemske narave z vloženimi amandmaji niso bile v celoti upoštevane. Poudarila je, da predlagane rešitve nomotehnično niso v celoti dodelane, česar se ne da popraviti z amandmaji, saj bi bilo treba nekatere spremembe, ki jih prinaša predlog zakona, spremeniti ali dopolniti tudi člene, ki niso predmet noveliranja in vanje ni mogoče posegati. Podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je poudaril, da komisija predlog zakona podpira, še posebej krajšanje rokov za izdajo soglasij ter načelo molka organa, kar je rezultat številnih preteklih opozoril na dolgotrajnost postopkov in neodzivnost pristojnih organov. Po daljši razpravi so člani iz opozicijskih poslanskih skupin izrazili nasprotovanje predlaganim spremembam in dopolnitvam veljavnega zakona. Po njihovem mnenju je sprejemanje predloga zakona po nujnem postopku neustrezno. Člani poslanskih skupin koalicije pa so v razpravi podprli predlagane rešitve v noveli zakona in izrazili prepričanje, da bodo pripomogle k skrajševanju postopkov in odpravi administrativnih ovir. Izrazili so prepričanja, da so postopki pridobitve gradbenih in uporabnih dovoljenj ter ostale z gradnjo povezane dokumentacije v zdaj veljavni zakonodaji nedorečeni in dolgotrajni, kar pa bo po sprejemu predlagane novele zakona ustrezno popravljeno. Po njihovem mnenju bodo predlagane rešitve pozitivno učinkovale na potencialne investitorje, zlasti tuje, katere so dolgotrajni postopki za pridobitev gradbene dokumentacije pogosto odvrnili od vlaganj v Sloveniji. 28 DZ/VI/16. izredna seja V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin ter tudi dva svoja amandmaja. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani gospod minister, podpredsednica, gospe in gospodje! Pravzaprav bi bilo o tem zakonu treba reči to, da je zakon imel dober namen in da ta namen po vsej verjetnosti ne bo dosežen. Da je predlagan hiter postopek, da zaradi tega ni bilo možne dovolj strokovne razprave in stroka ima največ pripomb na vse tisto, kar je gospod minister zelo dobro povedal. Nekateri pravijo, da je zakon strokovno neusklajen in da zaradi tega ne bo zmanjšal rokov in da bo vnesel samo zmedo na to področje. Bom poskušal nekaj povedati. Predvsem pa gre moja pripomba na kratke naroke, v katerih ni bilo možno dovolj uskladiti vse, karkoli je bilo treba uskladiti. Poleg tega je gospod minister na odboru povedal, da bomo konec leta ali v začetku naslednjega leta zakon celovito spreminjali, kar pomeni, da tokrat ni celovito sprejet, saj ta zakon vpliva na Zakon o varstvu okolja, na Zakon o vodah, Zakon o prostorskem načrtovanju in na Zakon o umeščanju v prostor, na ureditev državnega pomena v prostor. Katere so pripombe? Zakonodajna služba ima na vse te zakone izjemno veliko pripomb, ki jih dobimo na same odbore, in zaradi tega ne moreš zelo angažirano oziroma dobro pogledati, kakšne so te pripombe. Pripombe pa so približno takšne. Javni natečaji, o katerih nekaterih pravijo, da bi morali biti projektni pogoji, javni interes. Ali je javni interes zagotovljen? Gradnja v lastni režiji, vzdrževalna dela za katera nekateri mislijo, da ni potrebnega gradbenega dovoljenja, da bodo zaradi tega vplivala na stabilnost. Potem revizija, o kateri gospod minister pravi, da ni bila vselej potrebna, pa se s tem strinja, in nekateri pravijo, da bi bilo prav. Gradbeno dovoljenje, od kod oziroma meja, zakaj. Nekateri opozarjajo, da bo sprejem zakona povzročil težko popravljive posledice tudi na področju okolja in voda. Pravzaprav je vprašanje potem tudi okoli omogočanja samooskrbe na območju, kjer je zagotovljena gospodarska javna služba, infrastruktura za oskrbo s pitno vodo, čiščenjem komunalne in odpadne vode, torej gre za premajhno izkoriščenost te komunalne infrastrukture. Gre tudi za soglasje za postavitev komunalne rabe in za nadzor. Pravzaprav pa je najpomembnejše v tem zakonu to, da gre za legalizacijo črnih gradenj med 1. 1. leta 1967 in 25. 6. 2003, brez presoje vplivov na okolje. Namreč, tukaj bi bilo treba še marsikaj narediti, ker so lahko v tem primeru posledice zelo velike. Gre tudi za to, da se pod krinko nujnosti strokovna in splošna javnost izključuje iz postopka, delajo se morda usluge interesnim skupinam, resne, kompleksne strukturne težave se bodo reševale s spremembami, torej na hitro, in se bodo s tem te strukturne težave še povečevale. Predlagane spremembe se le minimalno ukvarjajo s skrajšanjem rokov, v katerih bodo soglasodajalci izdali odločbe, torej ni sankcij za tiste, ki odločb ne bodo izdali. Že zdaj, ko so roki organov 60 dni, investitorji čakajo na soglasja tudi eno leto, recimo na odziv Agencije za okolje. Zaradi vsega tega Socialni demokrati tega zakona ne bomo podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani! Že v letu 2010 je Ministrstvo za javno upravo izvedlo projekt Minus 25 %, katerega cilj je bil analizirati obstoječe predpise ter pripraviti ukrepe za odpravo administrativnih ovir in znižanje administrativnih bremen. Kot najbolj problematično se je pokazalo ravno področje okolja in prostora, ki zajema preko 700 predpisov. Tako investitorji, gospodarstvo, župani kot občani tarnajo nad togostjo, dolgotrajnostjo in kompleksnostjo postopkov za pridobitev gradbene dokumentacije. Obstoječa prostorska zakonodaja je prepogosto cokla v razvoju gospodarstva, zato so spremembe potrebne. Pred nami je prvi paket sprememb prostorske zakonodaje, o kateri bomo odločali v nadaljevanju te izredne seje. Spremembe ne predstavljajo revolucije na področju umeščanja in graditve objektov, ta nas še čaka, bodo pa te spremembe investitorjem pospešile in skrajšale administrativne postopke pridobivanja gradbene dokumentacije kot tudi pocenile sam postopek. Tako novela investitorjem ukinja obvezno pridobitev projektnih pogojev, investitorju ostaja le obveznost, da pridobi soglasja projektnim rešitvam v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poenostavlja in skrajšuje se sam upravni postopek izdaja gradbenega dovoljenja, saj se vzpostavlja fikcija vročitve vabil in odločb. Ravno tako se šteje, da, če investitor sklene pogodbo z lastnikom zemljišča, s katero izkazuje pravico graditi, se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbena dovoljenja le vroči. V Državljanski listi še posebej pozdravljamo rešitve, ki omogočajo gradnjo samozadostnih oziroma samooskrbnih objektov tudi na stavbnih zemljiščih, ki še nimajo zgrajenih objektov minimalne komunalne oskrbe. Poenostavitev definicije vzdrževalnih 29 DZ/VI/16. izredna seja del, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenje, s čim se omogoča enostavno energetsko prenovo objektov, ukinitev obveznega pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske objekte in večjo odgovornost projektantov. Zaradi vseh omenjenih rešitev bomo poslanci Državljanske liste predlog zakona podprli. Prava prevetritev in poenostavitev prostorske zakonodaje nas še čaka. Po ministrovih besedah se bo le-ta začela jeseni, v pripravo pa bo vključena tako strokovna kot druga zainteresirana javnost. V Državljanski listi poudarjamo, da je poleg postopkovne optimizacije treba poenostaviti tudi obrazce in vloge, vpeljati informatizacijo postopkov, vzpostaviti elektronski sistem izmenjave podatkov o postopkih priprave projektne dokumentacije, uvesti centralno zbirko upravnih aktov in vzpostaviti ter redno ažurirati celovito prostorsko in nepremičninsko evidenco. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani gospe in gospodje! Novela Zakona o graditvi objektov je eden izmed pomembnejših zakonov, ki jih obravnavamo na tokratni izredni seji, saj bo imela uveljavitev najbolj neposredni učinek tako na slovenske kot tudi tuje državljane, ki se nameravajo podati v gradbene investicije. Bistveni namen rešitev, predlaganih v noveli Zakona o graditvi objektov, je torej poenostavitev in predvsem skrajšanje vseh postopkov, ki so povezani z dovoljenji za gradnjo objektov, kar bo po mnenju Slovenske ljudske stranke imelo pozitivni učinek predvsem na področju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tovrstne poenostavitve namreč postavljajo podlago za ponovni zagon investicijskega ciklusa ter posledični zagon določenih gospodarskih panog, predvsem gradbeništva, poleg tega pa sledijo v načelu odprave administrativnih ovir. Kaj konkretno prinaša predlagani zakon? Krajšajo se roki za izdajo vseh vrst soglasij, pri čemer se javno uveljavlja načelo molka organa, v kolikor soglasje ni izdano v roku. Uveljavlja se fakultativno odločanje investitorja pri pridobivanju projektnih pogojev. Pomembne spremembe so tudi na področju stranskih udeležencev v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, kar bo imelo pozitivne učinke predvsem pri načrtovanju longitudinalnih objektov gospodarske javne infrastrukture. Odpravlja se obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja pri spremembi namembnosti enostavnih in nezahtevnih objektov. Omogoča se tudi gradnja samozadostnih stavb na območjih, kjer še ni komunalne infrastrukture. S spremembo definicije vzdrževalnih del pa se odpravljajo dileme o tem, ali je za izvedbo vzdrževalnih del treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali ne, kar bo omogočilo enostavnejše vzdrževanje stavb. S predlaganimi spremembami se odpravlja tudi obvezna revizija projektne dokumentacije, nad čemer v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sprva nismo bili najbolj navdušeni, vendar smo po podrobnejšem razmisleku ocenili, da tovrstna ukinitev ne bo imela negativnega vpliva na varnost stavb in oseb, saj morajo že zdaj biti vsi projekti pripravljeni v skladu z zakonodajo. Konec koncev pa je za ustrezno izvedbo celotnega projekta odgovoren projektant. Naloga strokovnih organizacij, ki so pristojne za podeljevanje licenc, pa je, da same skrbijo za čim višji nivo strokovne usposobljenosti projektantov. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se popolnoma zavedamo, da predlagane rešitve niso čarobna palica, ki bi rešile vse probleme na področju graditve objektov, to zaradi kompleksnosti področja v tako kratkem času tudi ni mogoče. Menimo pa, da te rešitve pošiljajo pozitiven signal tako domačim kot tujim investitorjem, da država Slovenija odločno koraka v smeri razbremenitve gospodarstva ter izboljšanja njegove konkurenčnosti in odpravljanja administrativnih ovir za fizične in pravne osebe. Zato bomo poslanci Slovenske ljudske stranke novelo Zakona o graditvi objektov podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Podpredsednica, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav ministru, še enkrat tudi vsem kolegicam in kolegom! Predlog novele Zakona o graditvi objektov spada v sveženj novel okoljskih zakonov, ki vsi sledijo cilju, da uporabnik investitor v primeru gradnje manjših, manj zahtevnih objektov v razmeroma kratkem času, z manj sredstvi kot doslej za razna soglasja pride do želenega cilja, da zgradijo objekt v celoti. Ta novela, ki je pred nami, uvaja rešitve, v smeri razbremenitev vseh ravni odločanja v postopkih izdaje dovoljenj gradenj. Zakon tako odpravlja obveznosti pridobitve projektnih pogojev, odločitve o tem je prepuščena projektantu, skrajšajo se roki za izdajo soglasij, uveljavlja se načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače, ukinja se možnost prekinitve postopkov izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja o poteku roka, določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku 30 DZ/VI/16. izredna seja izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov. Spremembe zakona med drugim tudi omogočajo gradnjo stavb, ki se samooskrbujejo, kadar se uporablja energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve ali kadar komunalna oprema ni zgrajena. Olajšuje se tudi energetska prenova stavba in uvaja pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo na podlagi gradbenega dovoljenja izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. V naši poslanski skupini smo prepričani, da novela zakona predstavlja enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo pot do izvedbe gradbene investicije, zato bomo poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS predlog zakona podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister! Novela Zakona o graditvi objektov v prvi vrsti predstavlja ukrep odprave administrativnih ovir pri pridobivanju soglasij v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja. Najpomembnejša novost je skrajšanje rokov za izdajo soglasij pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in dosledno uveljavljanje načela "molk je odobritev". Kljub temu, da je že sedaj po določilih Zakona o splošnem upravnem postopku določen rok za izdajo zaprošenega soglasja, ki je 30 oziroma 60 dni, pa se soglasodajalci teh rokov niso držali, ne da bi bili zato kakorkoli sankcionirani. Na odločitev o vlogi za izdajo soglasij so morali investitorji čakati celo pol leta ali več. Tako je lahko postopek izdaje gradbenega dovoljenja, če je bilo udeleženih več soglasodajalcev, trajal celo več let. Zakonodajne spremembe za odpravo neupravičeno dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dovoljenje so nujne in potrebne, če je naš namen - in upajmo, da je to namen vseh nas -, da se kolo gospodarskega razvoja zažene naprej. Možnost pridobivanja gradbenih dovoljenj v razumnem času je potrebna tudi zaradi interesa tujih investitorjev, ki kot glavni razlog za to, da Slovenija ni zanimiva za tuja vlaganja, navajajo zapletene in dolge administrativne postopke pri pridobivanju različnih vrst dovoljenj, tudi gradbenih. K hitrejšim postopkom izdaje gradbenih dovoljenj bo prispevalo tudi zmanjšanje obremenitve upravnih organov z zadevami v zvezi s pridobivanjem dovoljenj za vzdrževalna dela na objektih in odpravo obvezne pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko hišo. Pozdravljamo tudi gradnjo samooskrbnih stavb, ki uporabljajo energetsko in okoljsko učinkovitejše rešitve. Ta oblika gradnje je glede na tehnološki razvoj možna in zaželena, pa tudi okolju prijazna. Po naših pričakovanjih bo veliko pripomogla k oživljanju podeželja in ohranjanju poseljenosti krajine. V številnih krajih je bila doslej ovira za nove gradnje pomanjkljiva komunalna oprema sicer zazidljivih zemljišč z vodovodom in kanalizacijo. Torej, dovolj razlogov, ki sem jih naštel, da bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije novelo Zakona o graditvi objektov podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina _ Slovenske demokratske stranke, gospod Ljubo Žnidar. LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovana predsedujoča, gospod minister, kolegice in kolegi! Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke z zadovoljstvom podpira Zakon o graditvi objektov, saj se s spremembami in dopolnitvami tega zakona skrajšajo in pospešijo administrativni postopki s področja graditve, hkrati pa se ti postopki za investitorja pocenijo. Kaj so glavne rešitve spremembe zakona. Ukinja se obvezna pridobitev projektnih pogojev, investitor oziroma odgovorni projektant se lahko samostojno odloči, ali pridobi projektne pogoje vseh soglasodajalcev ali le dela teh. Ukine se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru, da se soglasje izda po preteku roka za izdajo tega soglasja in tako uveljavi načelo molka organa po preteku roka za izdajo projektnih pogojev in soglasij brez izjem. Določajo se krajši roki za izdajo projektnih pogojev. S spremembo se onemogoči, da drugi področni predpisi za izdajo soglasij predvidijo drugačne roke. V vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja se ukinja obveznost razpisa ustne obravnave, tako da se odločitev o tem prepušča upravnemu organu, kar omogoča hitrejši način seznanitve strank z nameravano gradnjo. Vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj z objavo na oglasni deski in spletnih straneh stranskim udeležencem, ki jim vročitve zaradi različnih razlogov ni bilo mogoče opraviti. Če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči. Sledi se evropskim tendencam po gradnji samooskrbnih objektov tako, da se omogoča gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih, tudi če ta nimajo zgrajenih objektov minimalne komunalne oskrbe. Z natančnejšo definicijo objekta in jasnejšo opredelitvijo, kaj se šteje za povezanost s tlemi, se zmanjšuje število objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, posledično pa se pričakuje manjši pritisk nad gradbeno inšpekcijo. Z definicijo vzdrževalnih del se poenostavi razumevanje pojma vzdrževanje objekta in odpravi podvajanje definicije vzdrževalnih del. S 31 DZ/VI/16. izredna seja spremenjeno dikcijo se med drugim omogoča enostavna energetska prenova objektov. Investitor lahko za odgovornega vodjo projekta imenuje katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta, prav tako za odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča. S spremembo se uvaja pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje le, če investitor izrecno to zahteva. Na podlagi tega zakona je omogočena legalizacija nekaterih objektov, seveda pod pogoji določb tega zakona. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke Zakon o graditvi objektov podpira. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo gospodu ministru Zvonku Černaču. ZVONKO ČERNAČ: Še enkrat lep pozdrav vsem prisotnim! Pred nami je tudi novela zakona o prostorskem načrtovanju. Cilj te novele je odprava nekaterih problemov pri pripravi občinskih prostorskih aktov, predvsem občinskih prostorskih načrtov, da bi se omogočila njihova čim hitrejša priprava in njihovo poznejše spreminjanje in dopolnjevanje ter s tem zagotovilo ustrezne pravne podlage za izvedbo občinskih razvojnih projektov in večja investicijska vlaganja. Namen zakona je tudi izboljšati vsebinske plati prostorskega načrtovanja in zagotoviti kvalitetno občinsko prostorsko regulacijo, ki se odraža v urejenosti oziroma neurejenosti slovenskega prostora. Naj omenim samo najbistvenejše spremembe tega zakona. Ukinja se postopek ugotavljanja usklajenosti OPN pred njegovim sprejemom. S tem dajemo neko večjo težo in suverenost lokalnim oblastem, ki so tako in tako odgovorne za postopke sprejemanja občinskih prostorskih načrtov. Ohranjamo pa seveda to regulatorno naravo oziroma nadzorstveno funkcijo. Uvajajo se vnaprejšnje splošne smernice državnih nosilcev urejanja prostora za pripravo občinskih prostorskih načrtov. Dosedanje smernice za vsak konkreten OPN pa bodo fakultativne. Na novo se uvaja presoja individualnih pobud za spremembo namembnosti zemljišč pred formalnim začetkom postopka. Na novo se uvaja poseben kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Pod določenimi pogoji se uvaja možnost spreminjanja podrobnejše namenske rabe, ki je določena v OPN z OPPN. Ne glede na veljavno sistemsko ureditev se v omejenem časovnem obdobju do 1. 1. 2015 dopušča manjše širitve, torej funkcionalne zaokrožitve območij stavbnih zemljišč, brez spreminjanja prostorskih aktov na podlagi sklepa občinskega sveta in po predhodnem mnenju dveh resornih ministrstev, Ministrstva za kmetijstvo in okolje in ministrstva, pristojnega za prostor. Uvaja se državni prostorski red kot zbirka pravil za urejanje prostora. In če so izpolnjeni določeni pogoji, lahko investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme, o čemer smo govorili že pri noveli zakona o graditvi objektov. Posebej bi želel izpostaviti 19. člen zakona, glede na to, da je bila tudi na odboru včeraj o njem obširna razprava. Na koncu tudi umaknjen amandma, ki je bil vložen s strani Poslanske skupine Socialnih demokratov, danes ponovno vložen k 29. členu. Mislim, da je bilo in da je verjetno še kar nekaj nerazumevanja okoli teh določb. Te določbe, če si jih preberete, so zelo jasne, decidirane in določajo, da je v primeru obstoječih pozidav dopuščena širitev tega območja pod pogoji, ki jih določa zakon, če se tako odloči občinski svet na pobudo investitorja in če se pridobi predhodno mnenje Ministrstva za kmetijstvo in okolje in ministrstva, pristojnega za prostor, pri čemer seveda veljajo tudi za območje širitve te pozidave, ki je omenjena na največ 5 tisoč kvadratnih metrov, iste določbe kot že veljajo v prostorskih izvedbenih aktih. Jaz sem včeraj na roke narisal, danes so mi to pripravili malo lepše, kaj to pomeni. To roza barvo vzemite, kot da je oranžna, poznate jo iz prostorskih načrtov. Tako zdaj v obstoječem aktu ta zadeva izgleda -obstoječi objekt. Zelena barva vemo, kaj je, prepoved posega. Gre za parcelo istega lastnika, gre za parcelo, kjer ta zelena bara ne pomeni nekega kvalitetnega kmetijskega zemljišča, pač pa pomeni neko zelenico, ki je v prostorskem aktu označena kot K1. In ta investitor želi prizidati objekt k obstoječemu. Dobil je neko naročilo, želi povečati proizvodnjo in seveda brez spremembe akta v ta zeleni del ne more poseči. Brez spremembe OPN, ki veste, da traja dve, tri, pet, sedem let, so mi rekli včeraj nekateri oziroma je bil slišan medklic na odboru. Skratka, želimo omogočiti investitorjem, ki imajo realne potrebe, da v takih primerih lahko nemoteno opravljajo svojo dejavnost. Ne želimo s to spremembo omogočati kakršnihkoli 32 DZ/VI/16. izredna seja špekulativnih namenov in posegov. Temu je namenjena trostopenjska presoja tako na ravni občinskega sveta, presoja javnosti, ki bo v tem primeru izražena, in temu je namenjena presoja preko dveh ministrstev in temu je nenazadnje namenjena tudi neka nadzorstvena funkcija Državnega zbora, ki jo je sprejel včeraj v okviru obravnave tega zakona na ta način, da smo dolžni tekoče poročati o tem, kaj se na tem področju dogaja. Jaz moram reči, da osebno bom preprečil kakršnokoli zlorabo ali pa špekulacijo, ki bi bila nameravana preko tega člena, želim pa omogočiti vsem tistim, ki so zdaj ovirani, da te svoje aktivnosti lahko v razumnem času tudi opravijo. Vabim vas, da to novelo podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Danijelu Krivcu. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, še enkrat. Lep pozdrav vsem prisotnim! Odbor za infrastrukturo in prostor je na svoji 11. nujni seji, dne 16. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom, da se predlog zakona obravnava in sprejme po nujnem postopku. Državni zbor je na 5. redni seji, 9. 7., na zahtevo Pozitivne Slovenije ponovno odločal o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora in sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika in podala konkretne pripombe k 5., 7., 15., 26., 29., 30. in 31. členu. Na seji odbora je predstavnica Zakonodajno-pravne službe obrazložila mnenje in poudarila, da so bile pripombe v večini upoštevane v vloženih amandmajih s strani poslanskih skupin koalicije. Uvodno obrazložitev k predlogu zakona je podal minister za infrastrukturo in prostor gospod Zvone Černač. Poudaril je, da je osnovni cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju odpraviti probleme, ki se zaradi nekaterih neustreznih določb veljavnega zakona v praksi pojavljajo v postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov. S tem bi se omogočila njihova čim hitrejša priprava, spreminjanje in dopolnjevanje pa tudi priprava, spreminjanje in dopolnjevanje drugih prostorskih aktov, s katerimi bi posamezne občine zagotovile ustrezne pravne podlage za izvedbo svojih razvojnih projektov ter večja investicijska vlaganja. Namen zakona je tudi izboljšati vsebinske plati prostorskega načrtovanja. Novela zakona predvideva racionalizacijo postopkov priprave ter spreminjanje in dopolnjevanje prostorskih načrtov in z njo povezane posamezne sistemske rešitve, ki bodo občinam pomagale pri pripravi splošnih prostorskih aktov v občini. Novela zakona prinaša tudi nekatere nove vsebinske sklope, zlasti na ravni države, namenjene uporabi na občinski ravni, predlagajo pa se tudi spremembe v sistemu razmerij in vsebin med občinskimi prostorskimi akti. Mnenje Državnega sveta je podal državni svetnik gospod Jernej Verbič. Poudaril je, da komisija predlog zakona podpira. Poročilo zainteresiranega delovnega telesa, Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, je predstavil podpredsednik odbora gospod Zvonko Lah. Poudaril je, da odbor svojega amandmaja ni sprejel, je pa sprejel mnenje, s katerim matičnemu delovnemu telesu predlaga, da preuči prejete predloge strokovnih institucij za amandmaje, ki se nanašajo na problematiko prostorskega načrtovanja. V razpravi, v kateri so sodelovali nekateri predstavniki strokovnih združenj in društev, je bilo izpostavljeno, da so spremembe s področja graditve objektov in urejanja prostora sicer potrebne, so bili pa izraženi nekateri pomisleki, predvsem zaradi nujnega postopka pri spreminjanju zakonodaje. Odbor je v razpravi največ pozornosti namenil določbi 29. člena predloga zakona, ki omogoča, da občina v času, ko še nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, občinski svet, dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, kot so določena z veljavnimi prostorskimi planskimi akti občine. S tem bi se omogočila gradnja posamičnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno zaokrožitev obstoječe prostorske ureditve. Gre za izjemno in začasno ureditev, ki velja za določeno obdobje, to je do 1. 1. 2015, kar pomeni, da tovrstnih širitev ne bo mogoče ponavljati. Varovalka je tudi 15-dnevni rok, v katerem se bo preverila skladnost sklepa občinskega sveta z veljavno ureditvijo. Odbor se je v skladu s 130. členom Poslovnika Državnega zbora opredelil do vloženih amandmajev. Odbor je po obravnavi amandmajev sprejel še naslednji sklep: "Odbor za infrastrukturo in prostor poziva Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, da vodi evidenco širitev, določenih v 29. členu Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, vključno z navedbo investitorja in o tem poroča v roku 6 mesecev." Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o členih predloga zakona in jih sprejel. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič. 33 DZ/VI/16. izredna seja KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Lep pozdrav še enkrat! Izvajanje gradbene zakonodaje, še zlasti umeščanje objektov v prostor, je v večini držav dolgotrajno in posledično drago, zato veliko podjetij opusti svojo idejo za investicijo. In Slovenija pri tem ni nobena izjema. Tovrstne ovire so lahko tako za domače kot za tuje investitorje bolj moteče kot davčni predpisi. Praksa kaže, da se težave s pridobivanjem soglasij in časovna zamudnost pojavljata predvsem pri postopkih priprave in sprejema prostorskih aktov in pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj in soglasij. Nosilci urejanja prostora se pogostokrat ne držijo določenih rokov za izdajo smernic in mnenj. Tako postopek razpade v vrsto parcialnih postopkov, v katerih nastopajo posamezni soglasodajalci, ki nimajo vedno predpisanih meril za odločanje, poleg tega pa se pojavljajo različne prakse in neusklajenost delovanja nosilcev prostora. Vse to vpliva na pripravo občinski prostorskih načrtov, ki potekajo izredno počasi, saj je po skoraj petih letih od uveljavitve zakona svoj OPN sprejelo manj kot 20 % vseh slovenskih občin. Občinske prostorske načrte občine nujno potrebujejo za izvedbo svojih razvojnih projektov in za večje investicije na svojem območju, ki bodo prinesle nova delovna mesta in večjo razvitost. Predlagane rešitve, ki jih prinaša novela, gredo v smeri racionalizacije postopkov priprave, kot tudi kasnejšega spreminjanja in dopolnjevanja občinskih prostorskih načrtov. Tako se opušča obvezna pridobitev posebnih smernic, le-te postanejo fakultativne, pridobivanje prvega mnenja državnih nosilcev urejanja prostora je prestavljena v zgodnejšo fazo, v samo pripravo osnutkov OPN. Tako bo na prvi razgrnitvi predloga občinskega prostorskega načrta zainteresirana javnost seznanjena tudi že z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora, kar pomeni večjo verjetnost, da bo akt, kakršen se javno razgrinja, na koncu tudi sprejet. Odpravlja se tudi ugotavljanje usklajenosti OPN na ministrstvu, pristojnem za prostor, pred njegovim sprejemom. Poleg tega se uvaja skrajšan postopek priprave občinskega prostorskega načrta in občinskega podrobnega prostorskega načrta. Kot izjema in časovno omejena možnost pa se omogočajo tudi manjše širitve območij stavbnih zemljišč za namen gradnje posamičnega objekta, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. V Državljanski listi smo mnenja, da omenjene rešitve vodijo k poenotenju in racionalizaciji regulacije prostora, s čimer povečujemo pravno in investicijsko varnost, zato bomo poslanci Državljanske liste predlog zakona podprli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospa Jasmina Opec. JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo in lep pozdrav vsem skupaj! Prvi izmed dveh zakonov, s katerima se poskuša pospešiti dolgotrajne postopke prostorskega umeščanja tako na lokalnem, regionalnem kot tudi na državnem nivoju je predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju, cilj katerega je hitrejša priprava in spreminjanje občinskih prostorskih načrtov ter ostalih prostorskih aktov, ki predstavljajo pravne podlage za izvedbo razvojnih projektov, ter povečevanje investicij na lokalnem nivoju. Poslanci Slovenske ljudske stranke se popolnoma zavedamo, da so na področju prostorskega načrtovanja potrebni večji in konkretnejši ukrepi, kot jih prinaša predlagana sprememba zakona, saj je treba začeti to področje urejati pri temeljih in od tam graditi navzgor, da se vzpostavi popolnoma nov sistem prostorskega planiranja, ki bo omogočil možnost dolgoročnega prostorskega razvoja Slovenije. Trenutno smo v situaciji, ko so potrebna dejanja. Visoko letečih besed brez učinkov je bilo v preteklih letih dovolj. Tudi leta 2009, ko smo sprejemali zdaj veljavno novelo Zakona o prostorskem načrtovanju, smo ocenjevali, da bodo predlagane rešitve pripomogle k pospešitvi postopkov priprave OPN, pa se v praksi zadeve niso kaj bistven spremenile in pričakovanih učinkov ni bilo. Tudi v primeru predlagane novele ni pričakovati, da se bodo stvari spremenile čez noč, saj je največji problem dolgotrajnih postopkov, poleg toge zakonodaje, kadrovska podhranjenost državnih nosilcev urejanju prostorov ter preveč birokratsko razmišljanje posameznih uradnikov, ki bdijo nad temi postopki. Je pa predlagana novela po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke pomemben korak k poenostavitvi in skrajšanju postopkov, ki se kaže predvsem v vzpostavitvi splošnih in posebnih smernic državnih nosilcev urejanju prostora ter z uveljavitvijo državnega prostorskega reda. Tako se bodo splošne smernice, ki jih bodo morali pripravljati vsi državni nosilci prostora, izdajale vnaprej in bodo služile kot podlaga za pripravo OPN. Izdajale se bodo za posamezna teritorialno zaključena območja in ne za vsako občino posebej, kot to velja zdaj. S tem se bodo postopki pred začetkom priprave OPN precej poenostavili in tudi občutno skrajšali, poleg tega pa bo to pripomoglo k bolj kakovostni regulaciji prostora. S ponovno uveljavitvijo državnega prostorskega reda se zagotavlja enotnejši pristop do ravnanja s prostorom, s čimer se razbremenjuje občine pri definiranju vsebinskega dela priprave OPN ter tudi upravne enote, ki so pristojne za izdajo gradbenih dovoljenj. Slednje bodo namreč lahko uporabljale pravila državnega prostorskega načrta neposredno. Poleg tega se spremembe nanašajo še na uveljavitev kratkega postopka sprememb in 34 DZ/VI/16. izredna seja dopolnitev OPN, uveljavlja pa se tudi kriterialno tehtanje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v postopku priprave OPN, kar pomeni, da se bodo v nadaljnji postopek priprave OPN uvrstile le tiste pobude, ki bodo to tehtanje prestale. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke sicer podpiramo veliko večino predlaganih novosti, ki jih prinaša predlagana novela, edino težavo morda vidimo pri predlaganem 29. členu predloga zakona, ki daje občinam, ki še nimajo sprejetega OPN, možnost manjše širitve območja stavbnih zemljišč brez spremembe OPN. Po našem mnenju in tudi po mnenju strokovnih združenj predstavlja takšen poseg odmik od regulacije celotnega sistema. Se pa po drugi strani zavedamo, da obstajajo konkretni primeri investitorjev, ki zaradi počasnega postopka sprejemanja OPN po več let čakajo na širitev svoje dejavnosti ter posledičnega ustvarjanja novih delovnih mest, pa tega ne morejo realizirati. Kljub tem pomislekom bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagano novelo zakona o prostorskem načrtovanju podprli, saj menimo, da ureja najbolj aktualne probleme s tega področja. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo in še enkrat lep pozdrav. Vsak predlog, ki odpravlja administrativne ovire bomo v naši poslanski skupini z veseljem podprli. Tudi s tem predlogom novele veljavnega zakona o prostorskem načrtovanju se odpravljajo tovrstne ovire. Ta med drugim predvideva racionalizacijo postopkov priprave ter spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih načrtov in z njo povezane posamezne sistemske rešitve, ki bodo občinam pomagale pri pripravi splošnih prostorskih aktov občine in umeščanja konkretnih za občino razvojno pomembnejših posegov in prostorskih rešitev v prostor s podrobnejšimi prostorskimi akti. Dejstvo je, da postopki priprave občinskih prostorskih načrtov -tudi iz svoje lastne izkušnje vam lahko povem, da že več kot pet let tečejo nekateri postopki v lokalni skupnosti in je za navadne ljudi, občane, državljane nepojmljivo, da stvari tako dolgo tečejo in ne omogočajo razvoja tako lokalne skupnosti kot države, ki jih občine nujno potrebujejo za racionalizacijo svojih razvojnih projektov - potekajo prepočasi. Prav ta dolgotrajnost ovira hitrejši razvoj občin in posledično tudi razvoj države. Zato ta novela zakona, kot že rečeno, prinaša racionalizacijo postopkov, kar v Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo in upamo, da bo novela resnično dosegla svoj namen. Kot sem že povedal, poslanke in poslanca Poslanske skupine DeSUS bomo predlog zakona podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije in gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, gospod minister! Naj spomnim, da smo v koalicijski pogodbi zapisali in se zavezali, da bomo poenostavili prostorsko načrtovanje občin ter odpravili administrativne ovire in krč, ki se je pojavil pri umeščanju objektov v prostor. Z novelo zakona o prostorskem načrtovanju sledimo ravno tem ciljem. Osnovni cilj predloga zakona je namreč odprava problemov v postopkih priprave občinskih prostorskih načrtov, ki se v praksi pojavljajo zaradi neustrezne obstoječe zakonodaje. S spremembo zakona želimo omogočiti čim hitrejšo in lažjo pripravo, spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih prostorskih aktov, povečuje se prožnost sistema prostorskega načrtovanja, daje pa se tudi možnost za zakonito reševanje situacij, ki so jih občine do zdaj reševale dolgotrajno ali pa na meji zakonitosti. Posamezne občine si bodo tako lahko dokaj hitro zagotovile ustrezne pravne podlage za izvedbo svojih razvojnih projektov in večjih investicij. Na novo se uvaja tudi instrument presojanja pobud za spremembo namenske rabe zemljišč, ki bo razbremenil občine nadaljnjih postopkov, občanom pa dal pošten odgovor o ustreznosti njihove pobude. Med dobrodošle spremembe, ki bodo potencialnim investitorjem olajšale gradnjo, pa lahko štejemo tudi manjše širitve območij pozidave za industrijske, proizvodne in turistične objekte ter gradnjo samooskrbnih objektov na področjih, ki še niso komunalno opremljena. Nova Slovenija se je v svojem programu zavezala, da se bo zavzemala za razumno poenostavitev upravnih postopkov in debirokratizacijo. V luči sprememb, ki jih uvaja omenjena novela zakona, lahko rečemo, da gremo po poti uresničitve tega cilja, zato bomo poslanci Nove Slovenije ta zakon tudi podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Lep pozdrav vsem prisotnim! V Slovenski demokratski stranki bomo novelo podprli. Verjamem, da smo vsi, ki sedimo v tem državnem zboru v predvolilnem času govorili o tem, da je treba postopke na tem področju poenostaviti, da je treba iti v spremembe v tem smislu, da se birokratske 35 DZ/VI/16. izredna seja ovire odpravijo in mislim, da so ti zakoni, ki jih imamo danes po nujnem postopku, ravno temu namenjeni. Tudi v dosedanjih razpravah, ki smo jih vodili na odborih, ni bilo zaslediti, da je neko načelno nasprotovanje temu, da se ta zakonodaja spreminja, največ pripomb je bilo na nujne postopke v primeru sprememb te zakonodaje. Vendar če se vprašamo in če pogledamo, da smo s v prejšnjih mandatih vso to zakonodajo spreminjali po rednih postopkih in da je to trajalo v nekaterih primerih po leto in pol, se boste verjetno vsi strinjali, da glede na naše zagotavljanje pred volitvami, da bomo te stvari uredili, nimamo časa eno leto in pol delati na teh spremembah. Mislim, da je tudi ministrstvo predvsem upoštevalo pri teh spremembah pripombe, ki so prihajale iz lokalnih skupnosti, z upravnih enot in vseh subjektov, ki to zakonodajo v resnici tudi uporabljajo. Velika razprava, ki se je vodila o 29. členu tudi na odboru, kjer smo pa na nek način uspeli vse tiste, ki so nekako dvomili o primernosti tega člena, prepričati, da so tudi svoj predlog amandmaja umaknili, daje slutiti, da tudi na plenarni seji ne bo težav pri sprejemanju tega zakona, ki bo omogočil dejansko skrajšanje teh postopkov, ki jih nekatere občine vodijo že od leta 2007 oziroma 2008, ko je bila ta zakonodaja sprejeta. Verjamem, da si vsak predstavlja investitorja, ki je dobil obljubo s strani lokalne skupnosti, županov, občinskih svetov, da bo neka zadeva urejena v roku leta, dveh, se spustil v kandidiranje na določene razpise - tako državne kot evropske, sedaj pa ne more tega objekta dejansko zgraditi, navkljub temu da ga je občinski svet in vsa zainteresirana javnost umestila v nek strateški dokument, ki pa še nima pravne veljave. Zato je tudi potreben ta 29. člen, da rešimo nekatere primere v Sloveniji, verjetno jih ni dosti, vendar so pomembni za nova delovna mesta in za to, da se nekatere stvari premaknejo z mrtve točke. Absolutno podpiramo ta zakon o prostorskem načrtovanju in tudi ostala dva zakona, ki pospešujeta postopke na tem področju umeščanja objektov v prostor in skrajševanja postopkov. Verjetno bo treba na tem področju še marsikaj postoriti in verjamem, da je minister na dobri poti, da bomo z novimi zakoni, ki jih bo ministrstvo pripravilo v jesenskem času, to zakonodajo še dodatno izboljšali in s tem omogočili, da se razvojni potencial v Sloveniji dejansko lahko umesti in razvije, tako kot je želja vseh nas, ki sedimo v Državnem zboru. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Še enkrat prijazen pozdrav, gospod minister in gospa podpredsednica! Hiteti, nujni postopki. Do 14. tega meseca so občine kot zainteresirana javnost imele možnost poslati pripombe. To je bila sobota. 15. je bila nedelja, 16. smo mi na odboru obravnavali spremembe zakona in danes v Državnem zboru obravnavamo zakon. Pri celi tej zadevi večino členov, ki jih ni veliko, lahko podpremo. Najbrž tudi sam 29. člen ni tako problematičen, če bi imeli analizo, če bi lahko ugotovili, kaj se pri tem 29. členu dogaja, kakšni so vplivi, kaj se bo zgodilo, kakšne napake se nam lahko zgodijo, kaj v resnici je zadaj. Gre seveda tudi za možnost, jaz sem pri prejšnjem zakonu govoril o možnosti legalizacije črnih gradenj, kar se lahko pojavi tudi tukaj za legalizacijo črnih gradenj, kar samo po sebi morda niti ni tako problematično, če te črne gradnje ne bi bile črne gradnje. Sedaj pa poglejte! 29. člen pravi, ne samo da posega na kmetijska zemljišča, kar je lahko problematično, se pa tudi strinjam, da so kmetijska zemljišča in so kmetijska zemljišča, pa vendarle to pomeni, da lahko občine do najkasneje 1. januarja 2015 dopustijo izjemoma manjšo širitev območja stavbnih zemljišč s sklepom občine. Ta širitev je lahko potem velika 5 tisoč kvadratnih metrov, ne da bi imeli tukaj neko posebno presojo, dajemo potem ministrstvom, s tem pa naredimo nepopravljivo posledico tudi lahko na samem zemljišču, ker zemljišča so lahko tudi kako drugače zaščitena. Zaradi vsega tega bi bilo prav, da se lahko pripombe, ki so legalne, legitimna in tudi dobronamerne, preverijo. To je razlog, zaradi katerega mi mislimo, da bi 29. člen bilo treba črtati. Posebej pa še zaradi tega, ker gospod minister napoveduje, gospod Krivec je o tem tudi govoril, da bomo v začetku naslednjega leta tudi ta zakon posebej preoblikovali in ga ponovno obravnavali in sprejeli. Pravzaprav je treba to narediti, ampak vmes se bo zgodilo vse tisto, kar se dogaja pri zakonu o graditvi objektov in predvsem kar se dogaja s tem zakonom. Ker ima lahko sprejetje tega zakona velika posledice na okolje, tako prostorske kot okoljevarstvene, in teh presoj ni, predlagamo sprejetje tega amandmaja, če pa ne, pa bomo temu zakonu nasprotovali. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členu in o vloženem amandmaju. Imamo amandma k 29. členu Poslanske skupine Socialnih demokratov. V razpravo dajem ta člen in ta amandma. Prosim za prijavo k razpravi. Imamo tri prijavljene za razpravo. Prvi na vrsti je gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): K črtanju 29. člena sem na nek način svojo obrazložitev povedal, zato predlagam, da ta člen črtamo in potem gre lahko zakon tudi v nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. 36 DZ/VI/16. izredna seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Dejan Židan, izvolite. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister in ostali prisotni v tej lepi dvorani! Tudi Odbor za kmetijstvo, kakor je pred tem predsednik Odbora za infrastrukturo povedal, je kot zainteresirano delovno telo govoril o tem členu, govorim torej o 29. členu. Razprava je bila zelo burna. Ker ni možno drugače, dovolite, da vam kljub vsemu v bistvu povem glavne pomisleke, zakaj je tak člen, kot je, nesprejemljiv. Kot prvo, gospod minister, je prej tako lepo povedal, da poseg ne pomeni posega na kvalitetno kmetijsko zemljišče, pomeni na zelenice. To ste, gospod minister, v prvi verziji zakona tudi definirali kot boniteto do 40 bonitetnih točk. Z vašo čudovito koalicijo, ki deluje v tem državnem zboru kot valjar največje teže, moči in hitrosti, ste celo to povozili, tako da ste črtali edino resno omejitev, kako preprečiti, da ne bo posega na najboljša kmetijska zemljišča, ki jih v Sloveniji skorajda več ni. In je črtana edina resna omejitev v tem zakonu pri tem 29. členu, verjetno ste mislili takrat, ko ste rekli, ne pomeni kvalitetnih kmetijskih zemljišč, čeprav tudi to so kvalitetna kmetijska zemljišča in to je črtano. Dovolite, da vam omenim še stališča treh inštitucij, ki jih, predvidevam, spoštujete. Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije, ki generalno nasprotuje zaradi velikega tveganja koruptivnih dejanj pri tovrstnih posegih, je zelo lepo povedal, da komisija tudi opozarja, da že sama velikost površin, ki je zapisna v tej določbi, površina območja širitve obstoječe pozidave ne sme presegati 30 % obstoječe pozidave oziroma največ 5 tisoč kvadratnih površin, kar kaže na to, da ne gre za zelo omejen in majhen poseg v prostor. Tisto, kar je posebej zanimivo, oglasila se je tudi predstavnica varuhinje človekovih pravic in povedala, da predvidena rešitev, po kateri občinskega prostorskega načrta v prihodnje ne bo več treba usklajevati na pristojnem ministrstvu, ni ustrezna. Prav tako ni ustrezna rešitev, po kateri bo spreminjanje namenske rabe zemljišč mogoče brez predhodnega spreminjanja občinskega prostorskega načrta. Izrazila je tudi prepričanje, da predlagana novela daje zelo veliko pristojnost občinam in občinskim svetom, s čimer so vsekakor podane možnosti zlorab. Predstavnik partnerstva Odgovorno do prostora, da vas spoštovane poslanke in poslanci spomnim, to je nevladna organizacija, ki združuje slovenske strokovnjake s področja prostorskega urejanja, ne samo profesorje, ki jih tako zelo ne marate, ampak tudi tiste, ki delajo na terenu, je uvodoma poudaril, da njihovo združenje ostro nasprotuje sprejemanju novele zakona po nujnem postopku, ki z ničemer ni upravičen, temveč je samo onemogočil, da bi lahko strokovna javnost tvorno sodelovala pri pripravi besedila predloga zakona in se je strinjal tudi z mnenjem Komisije za preprečevanje korupcije, da predlagana določba 29. člena predloga zakona odpira široke možnosti za koruptivna dejanja. Spoštovani gospod minister, spoštovane poslanke in poslanci, morate vedeti, da tudi mi podpiramo namen in željo, ki je tukaj jasno izražena, da se administrativni postopki, ki so v Sloveniji preveč zapleteni, preveč oblasti je v rokah uradnikov, administratorjev, spremenijo. Vendar vi ste pa zanihali v drugo smer. Vi ste zanihali v to smer, ki je tako znana v sosednji državi, ki se imenuje Italija, ki je povzročila nenadzorovane posege v prostor, kar se med drugim pokaže tudi pri vsakem potresu, ki se tam zgodi. Hiše se rušijo, kakor da so iz papirja ali iz česa podobnega. Prav tako ta zakon kaže, da niste razumeli stališča predstavnika OECD, ki je v vaših vladnih prostorih, ta predstavnik pa ni nek uradnik tretje stopnje, ampak je bil generalni direktor Direktorata za okolje pri OECD, ki je zelo jasno nas vse, ne samo vas, učil, kako se varujejo naravni viri. Delate povsem in v celoti v nasprotju s tem, kar ste bili učeni od institucije, ki jo občasno navajate v vladnih prostorih. To je razlog, zakaj mi mislimo in vam predlagamo, da naš predlog, da ta škodljivi člen, dejansko škodljivi člen, ki omogoča in obstaja nevarnost, visoka neravnost, kar je tudi protikorupcijska komisija jasno povedala, koruptivnih dejanj v tej državi, da ta člen črtamo in na ta način mogoče tudi pokažete to, kar vedno javno in radi govorite, da vam včasih celo glas opozicije nekaj pomeni. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Naslednji je na vrsti gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Sedaj se pa res sprašujem, ali smo včeraj sedeli na istem odboru z nekaterimi kolegi, ki danes govorijo drugače. Včeraj smo v razpravi na delovnem telesu pojasnili vse zadeve in s strani kolegov iz SD je bil umaknjen ta amandma, ker so razumeli zgodbo, o kateri želimo tu govoriti. In ne razumem predhodnika, ki govori o koruptivnosti in ne vem čem vse. Zanima me, ali občinski svet ne sprejema tudi OPN, podrobnejšega prostorskega načrta, se pravi celoten dokument lahko nek občinski svet sprejme, ne more pa sprejeti manjšega odmika isti občinski svet. Če mi zna kdo to razložiti,v čem je v manjšem delu koruptivnost večja kot v tistem delu, ko sprejema celoten prostorski dokument, ki je v pristojnosti občinskega sveta in občine. Upam, da se tega zavedamo. In v tem primeru 29. člena gre samo za manjši del, kjer rešujemo zatečeno stanje, ki sem ga prej pojasnil. Določene občine so v postopkih že kar nekaj let. V postopkih so tudi skozi javne 37 DZ/VI/16. izredna seja razprave, skozi začetna mnenja soglasodajalcev prišle do določenih razširitev tudi v primeru posameznih gospodarskih subjektov ali pa drugih, ki jih rešujemo s tem členom, zato so ta območja že umeščena v njihov strateški dokument ali pa OPN, kot ga imenujemo, in to so v občinskem svetu na prvi fazi že potrdili, vendar v naslednjih fazah niso prišli do potrditve in do pravnoformalne veljavnosti tega dokumenta. To pomeni, da mora nek investitor zdaj čakati državo, ministrstva in razne soglasodajalce, da se to uredi. V tem primeru s tem rešujemo, ne povozimo ne občinskega sveta, ne soglasodajalcev, celo na vaš predlog je bila vgrajena še dodatna varovalka, in to kar dve, najprej to, da dve ministrstvi, ministrstvo za okolje in prostor oziroma zdajšnje ministrstvo za kmetijstvo in okolje da v 15 dneh mnenje na ta predlog občinskega sveta in ravno tako ministrstvo za prostor. Se pravi imata še dve dodatni varovalki v takih primerih širitve.Nadalje, zaradi jasnosti smo skozi razpravo na odboru umaknili teh 30 %, ki so lahko res za nekatere sporni in smo ohranili samo do največ 5 tisoč kvadratov. To pa niso tako velike povečave v določenih primerih. In res me čudi, da nekdo govori o tem, da je to koruptivno, v primeru, ko občinski svet sprejema celoten plan, je pa to v redu. Ne vem, če bi mi to kdo znal pojasniti. Ne vem, za koliko primerov v Sloveniji gre. Vemo pa za nekatere primere, kjer dejansko investitorji čakajo, pridobili so določena sredstva tako iz Evropske unije kot iz razpisov znotraj države, ne morejo pa postaviti manjšega prizidka zraven svoje obrtne delavnice, kamor bi postavili stroje. Ravno zaradi teh šrafur, ki jih imamo v prostorskih načrtih. Kdorkoli se je ukvarjal, bil župan ali pa bil nek svetnik ali pa podžupan, točno ve, kaj pomenijo ti dokumenti. In res se sprašujem, kdo se tukaj zdaj spreneveda. Po drugi strani občinski svet sprejme občinski prostorski načrt, na koncu ga izvaja upravna enota, ki izda gradbeno dovoljenje. Ampak v primeru, ko ima dvome, ne odloča upravna enota. Upravna enota zaprosi občino za mnenje o neki delikatni situaciji. Kdo ima torej pristojnost? Občina. Vi bi pa želeli zdaj to odgovornost in pristojnost, ki jo ima lokalna skupnost, odvzeti. In gre, še enkrat, za izjemne primere. In varovalke so v teh alinejah znotraj 29. člena jasno napisane. Tudi na to ste vi opozarjali in se je še dodatno prečistil ta 29. člen, da ima ja vse varovalke in da ne bi kdo dvomil o tem. Tudi na vašo pobudo je bilo dano to, da ministrstvo poroča in da javnost to spremlja, kje se bo podelilo na osnovi izjeme. Zato ne vem, zakaj ponovno vlagate amandma, ki ste ga včeraj po skupni razpravi umaknili in nismo odločali na koncu o tem. In vse te alineje dajo odgovore na vse to, kar ste vi zdaj omenjali v tej razpravi. In ne gre za nobeno koruptivnost. V nasprotnem primeru, če govorite o koruptivnosti v okviru občinskih svetov, je treba občinske svete ukiniti in nimajo pristojnosti tudi za osnovni dokument. Jaz upam, da se ne spuščamo tako nizko, da bi odvzemali pravice občinskih svetom. Vse varovalke, ki tukaj notri funkcionirajo, so zadosten razlog, da lahko tako izjemo dopustimo in omogočimo tistemu, ki dejansko čaka leta in leta, da dobi gradbeno dovoljenje, da mu tudi v končni fazi skozi neko izjemo, ki jo v ta zakon pripeljemo, tudi omogočimo na ta način. Ključna varovalka, ki jo ima občina in tudi ministrstva, je pri sprejemu generalnih prostorskih načrtov. In take izjeme, ki morajo iti skozi neko proceduro, ne omogočajo nekega nenačrtnega in nekega razvrednotenja v tem primeru. Kar se tiče pa tega bonitetnega razreda za kvalitetna in nekvalitetna zemljišča, pa vemo, da so to dejansko podatki iz let med 1970 in 1980, in da so določena zemljišča ovrednotena zelo visoko po boniteti, pa v resnici ne predstavljajo tako kvalitetnih zemljišč. Predstavljajte si eno kmetijo, ki ima 50 hektarjev, nekdo bi rad razširil svojo namembnost, hlev, naredil nek silos na svojem zemljišču in pri 50 hektarjih ne sme 200 kvadratov dodatno pozidati zraven nekega objekta, ker je tam šrafura in je zaščiteno v tem trenutku. Jaz ne vem, kako boste to razložili tistim, ki zdaj čakajo na izdajo določenih dokumentov. In še enkrat, vse varovalke so v občinskih svetih. Če jim zaupamo pri sprejemanju celotnega plana, jim bomo zaupali tudi pri manjši spremembi, pri obeh ministrstvih in pri postopku. Dejansko mora biti ta nameravana gradnja že v dokumentih, ki potekajo v razpravi na občinskih svetih, že v začetnih dokumentih. Zato tudi pravi v četrti alineji, da to ne sme biti v neskladju s strategijo, v nasprotju s strateškimi usmeritvami. To pa pomeni, da je že v nekem dokumentu, ki se sprejema, ki je v fazi sprejemanja na občinskem svetu in v proceduri. Tem ljudem bi radi omogočili, da pridejo do svoje gradnje in do svojega gradbenega dovoljenja. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še minister se je javil k besedi. Izvolite, gospod Zvonko Černač. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Če bi imeli neko normalno prostorsko zakonodajo, potem gotovo ta člen ne bi bil potreben. Vendar je nimamo. Upam, da jo bomo dobili na tak način, kot sem napovedal včeraj na odboru, da jo bomo do konca leta skozi javno razpravo stestirali, sprejeli in uveljavili v prvi polovici naslednjega leta. Celovita prenova je potrebna. Zaradi tega sem zadovoljen, da o tem postopku, ki je zdaj tekel relativno hitro, vendar kljub temu javno in ogromno pripomb tako s strani strokovne kot politične in ostale javnosti je bilo prejetih in veliko število teh pripomb gre v to smer, da je treba to zakonodajo v celoti prenoviti. To me veseli zaradi tega, ker še dva, tri mesece nazaj sem poslušal iz teh istih krogov glasove o tem, da to ni potrebno, da imamo 38 DZ/VI/16. izredna seja dobro zakonodajo, samo izvajati jo je treba na ustrezen način. Imamo zelo restriktivno zakonodajo na tem področju, izjemno varovalno in zaščitniško, pa mi povejte, ali smo ob tej zakonodaji uspeli res zavarovati kmetijska zemljišča v preteklih letih. Ali ni bilo ravno ob tej zakonodaji dopuščenih največ sprememb namembnosti največjih kompleksov, največjih celo tukaj v okviru Mestne občine Ljubljana? Celi hektarji so bili spremenjeni za potrebe pozidave, in to ob tej izjemno restriktivni zakonodaji. Ali ni nekaj narobe s tem? In zdaj, ko govorimo o tem, da je treba blokado pri tistih, ki ne morejo delati svojih investicij, na nek način preprečiti, da bodo lahko vsaj nekaj naredili, je pa takoj v ospredju ta zaščitniški in koruptivni moment. Ravno nasprotno počnemo. Odpravljamo mehanizme za koruptivnost. S celovito prenovo jih želimo odpraviti do konca in s celovito prenovo, ki bo določala, kdo, v kakšnih rokih dobi dovoljenje in zakaj ga ne more dobiti. Sedaj pa je tako, da ni mogoče dobiti nekega dovoljenja v nekem okviru, razen če se ne nariše neka študija, utemelji itn. Ta študija pa stane nekaj deset, v nekaterih primerih nekaj sto tisoč evrov, potem je pa vse mogoče. Potem je pa vse mogoče, in to ob istih restriktivnih momentih. Zakaj v teh primerih ne poslušamo besed protikorupcijske komisije o dogodkih, ki se dogajajo na tem področju. Zakaj teh besed nismo poslušali pri milijonih evrov, ki so šli za revizije projektov, gradbenih dovoljenj na infrastrukturnih posegih, ki ne rabijo nobene revizije, kjer gre za sto tisoč evrov, da se neka dokumentacija, ki jo je moral izdelati nek projektant, ki ima licenco, ki je vpisan v register, da se še dodatno zrevidira. Vas vprašam, ali ima kirurg za seboj revidenta, da bo revidiral njegovo operacijo. Ali je odgovoren za to, da posel opravi tako, kot je treba. In če ga ne, da odgovarja, če ni strokovno naredil svojega posla. Nekaj podobnega mora veljati tudi na tem področju. Povsod po svetu je tako. Tisti, ki je izobražen, ki ima za to licenco, ki ima dovoljenje arhitekturne in ne vem še kakšne inženirske zbornice, žige, pečate, mora za ta del odgovarjati in tudi odgovarja, ne glede na 10 revizij, ki se kasneje lahko zgodijo. Ampak, oprostite, gospe in gospodje, ti zneski so šli v milijone evrov iz državnih jasli in iz državnega proračuna in vleki so posamezne postopke leta in leta, kajti neka revizija na nekem infrastrukturnem projektu, ki se mu reče železnica, traja tudi leto dni, zato da nekdo revidira, ali so nekateri dobro sprojektirani ali ne. In nekaj podobnega je tukaj glede bonitete 40 in tako naprej. Predstavljajte si, spoštovani gospodje, gospod Židan, da je to kmetija. Prej sem govoril o proizvodnem objektu, zdaj si pa predstavljajte, da je ta skica kmetija, velika 60, 50, 100 hektarjev. In predstavljajte si tega kmeta, ki ima zdaj v planu narisan ta del, kjer se lahko razvija, in ta del tukaj, kjer se ne more. Njemu pa konfiguracija, potrebe in vse ostalo narekujejo, da s tem manjšim delčkom zaide v K1 tudi najboljše bonitete. Ampak je to poseg tisoč metrov na 500 tisoč kvadratnih metrih. A ga bomo ovirali zaradi tega? Seveda ga oviramo. Po sedanji zakonodaji ga oviramo, če gre samo 1 meter v ta zeleni pas, ne sme nič početi. In teh primerov je kar nekaj. In to ni prav in tega ni nikjer, ne v Evropi, ne v svetu. Če nekdo na svoji zemlji želi nekaj početi in ne ovira in ne obremenjuje bistveno proizvodnje, ki se tam dogaja, mu mora biti dopuščeno, da te stvari počne. Normalna prostorska zakonodaja bi to morala tudi omogočati brez velikih debat in brez posebnih razprav o tem. Normalna prostorska zakonodaja bi morala določati, da v okviru neke kmetije, nekega kompleksa, se v okviru objektov, ki se tam dogajajo, lahko dogajajo novi posegi, ne glede na to, kakšna barva je nekje v nekem planu narisana, in to do določenega procenta. Seveda ne sme zdaj pa celega zemljišča ta kmet pozidati, bog ne daj, pa narediti neko turistično naselje, v okviru dejavnosti, dopustne dejavnosti, za dopolnitev te dejavnosti. Recimo, predstavljajte si, da je to zdaj en kmet, malo bolj napreden, tukaj ima poslopje pa, bi zraven rad naredil še neko gospodarsko poslopje, na vrhu pa, bog ne daj, apartmaje, da bi lahko turisti tudi prespali, pa da ne rečem še kaj bolj bogokletnega, pa še en bazen. Povsod, kjerkoli hodimo, vemo, da te stvari normalno funkcionirajo in se na normalen način odvijajo. V tem primeru prostorske zakonodaje, ki jo imamo trenutno mi v veljavi, pomeni, da če zapade v tako situacijo, je potrebno spremeniti OPN. To pomeni 5 do 7 let ali pa v najboljšem primeru, če bomo res naredili spremembo, računam v letu do dveh. Ampak še vedno je to 2 leti. Jaz mislim, da tudi ko bomo te spremembe delali, jih moramo napisati na tak način, da v takem primeru ta dejavnost ne sme biti otežena ali pa omejena. Ali pa v primeru, ko gre za nekoga, ki ima proizvodnjo. In kaj govori 29. člen? 29. člen govori, da izjemoma lahko občina dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavljajo funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave. Funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave -se pravi nek dodatek k nečemu, kar je že zgrajeno na stavbnih zemljiščih, če gre za dejavnosti kmetijske, proizvodne, industrijske, turistične in športne in da so izpolnjeni pogoji, da širitev tega območja ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim, da ta površina ne presega 5 tisoč, jaz ne bi nobene površine predpisal, oprostite, to je stvar občine, da regulira, kako, koliko, na kakšen način bo to dopustila v skladu s temi parametri, ampak v redu, 5 tisoč kvadratnih metrov, da širitev območja ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine, da se o tem izjasnita dve ministrstvi, Ministrstvo za okolje in kmetijstvo in Ministrstvo za prostor, in da se te aktivnosti izvajajo v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo na 39 DZ/VI/16. izredna seja območju obstoječe pozidave v tej občini. Jaz mislim, da je ta člen zelo jasen, zelo transparenten in da bo, žal, v malo primerih olajšal nekatere situacije, ki preprečujejo izvedbo določenih gospodarskih in ostalih aktivnosti, ki, če hočete, tudi pomenijo odpiranje novih delovnih mest, ki so zdaj zaradi te rigidne zakonodaje na področju prostora zaprta. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Opazila sem več želja po razpravi, zato bom odprla čas, da se lahko prijavite. Izvolite, prijavite se, prosim, za razpravo. Imamo štiri prijavljene. Prvi je mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsedujoča. Mislim, minister, da ste vi zadnji, ki bi lahko o kmetih govorili, ker ostale poslanke in poslanci vedo, ko ste zakon poslali, ste mislili na vse, samo kmete ste izpustili. In smo šele na odboru imeli razpravo, zakaj ste v tem zakonu, ki najbolj tangira kmete, ker kmetje so tisti, ki imajo največ potreb, kmete izpustili? In potem na podlagi te razprave na odboru je prišlo - moram reči, da je pa tu velika vloga ne vaše stranke, ampak predvsem Virantove oziroma gospe Katarine Hočevar in Slovenske ljudske stranke oziroma gospoda Romana Žvegliča, da so vas ostali koalicijski partnerji uspeli prepričati, da če kdo ima interes, je to slovenski kmet, da se širi. In to je dobro. Ne bom več veliko govoril, ampak samo to bi vam rad položil na srce, kot se reče, prosim lepo, preberite si, kaj so vam predstavniki OECD govorili v vladni palači ne dosti tednov nazaj. Bila sta prisotna sicer dva ministra, vi niste bili, res pa je, da je to bilo samo za okolje, minister Turk je bil, pa minister Bogovič. Rekli so, da po izkušnjah OECD, kakršnakoli je formalna zaščita naravnih virov, vključno s kmetijskimi zemljišči, se izkaže, da se vedno najdejo poti za obvoz. To so povedali. In tudi v Sloveniji je bilo na žalost v zadnjih dvajsetih pa tudi sto letih zaradi tega dosti primerov izigravanja. Zato so rekli, da tisto, kar je nova izkušnja OECD in v katero smer gre sedaj tudi Evropa, je, da če izkoristiš naravni vir, moraš za to plačati. V svojem poročilu so poudarili, da Slovenija ima zgleden primer, to je Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ste ga pa vmes spremenili in tudi ta zgleden primer spremenili. Tisto, kar sem navajal o potencialni koruptivnosti, pa sem, spoštovane poslanke in poslanci, samo prebiral mnenje protikorupcijske komisije. In verjetno imamo to komisijo, dokler je ne ukinete, tudi zato, da včasih tudi poslanke in poslanci kaj preberemo. Nekoč verjetno, ko bo pa stopnja demokracije v tej državi še nekoliko večja, pa tudi zato, da poslanke in poslanci to tudi upoštevamo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Janko Veber, izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Glede poseganja v kmetijska zemljišča, strinjam se, obstajajo nekje območja, ki imajo sicer status kmetijske rabe, vendar v naravi niso ravno najboljša kmetijska zemljišča. Ampak ta člen ne govori nič o tem. Ta člen govori zdaj o tem, da je lahko tudi najboljše kmetijsko zemljišče, pa se lahko poseže na to zemljišče brez težav. Vendar želim opozoriti naslednje. Širitev na 5 tisoč kvadratnih metrov ni tako majhna. V 3 tisoč kvadratnih metrov veliki proizvodni hali lahko počneš kar zelo resne programe, s 5 tisoč kvadratnimi metri se lahko približaš tudi stanovanjski soseski, ki pa ni ravno najbolj primerna za to, da ti s strojem pripelje tik do stanovanjske hiše ali pa do objekta neko dejavnost in imaš potem težave. V tem členu govorite samo o tem, da se upoštevajo prostorski akti in pogoji, ki veljajo za industrijsko cono. Ostalih vplivov v tem postopku ni. In to je problem, na katerega opozarja strokovna javnost, to je problem, na katerega opozarjamo mi, da postopek, po katerem to sprejemamo, ni primeren, ker ne moreš uveljavljati povsod teh izjem. Če pa se to sklicuje samo na industrijske, proizvodne, kmetijske, turistične in športne dejavnosti - kje so stanovanjske? Te so izključene. Lahko pa s to širitvijo na 5 tisoč kvadratnih metrov dejansko povečaš vpliv tudi na stanovanjsko sosesko. In to so resni problemi, ki jih je v prostoru treba upoštevati, analizirati in se potem temu primerno tudi ravnati. Ni problem se odločiti na pamet. Prepričan sem, da bodo občinski sveti po tekočem traku to sprejemali, sploh ne dvomim o tem, ampak problem nastaja potem dejansko v okolju, ker se bo ta širitev dovolila brez sodelovanja strokovne pa tudi ostale zainteresirane javnosti, ki jo bo to tangiralo. To vas pa ne zanima, ampak normalno v teh postopkih bi moralo biti, da je to tudi... / znak za konec razprave/ PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Franc Pukšič, izvolite. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Če bi nas ali vas, tiste, ki ste bili na oblasti, vedno tako skrbela, tako bolela glava za ohranjanje kmetijskih zemljišč, potem danes ne bi imeli avtoceste po sredi Savinjske doline, ampak po obronkih, in še marsičesa drugega ne, tako kot je narejeno, če ne bi diktirali posamezni lobiji. Tudi del avtoceste ne bi rabil biti na viaduktih, kot je danes, ker je seveda to stalo in ker to pomeni vzdrževanje in tako dalje. Ampak vendarle se strinjam, da je treba skrb za kmetijska zemljišča vendarle imeti, po eni strani, po drugi strani pa to, kar se je delalo vsaj zadnja dva mandata s prostorskimi plani občin, je bil višek svinjarije, ker enostavno niso mogli priti 40 DZ/VI/16. izredna seja skozi. Poznam edino občino v tej državi, ki je sprejela prostorski plan, še preden jo je minister podpisal. Sprejela jo je v petek, podpisal je pa sklep v ponedeljek. In kaj se je zgodilo? Nič. Nič se ni zgodilo. Pa vendarle, da ne bom samo kritičen do tega. Tudi do tega amandmaja sem kritičen. Kritičen sem zato, ker ne razumem, zakaj bi moral veljati do leta 2015, ne razumem pa tudi, zakaj bi imel maksimalno omejitev tako veliko, to je skoraj eno nogometno igrišče, 110 x 60, Izven pa pozidati nekaj takšnega. Kaj pa bi pozidali? Za posamične industrijske, proizvodnje, kmetijske, turistične objekte se strinjam, če napišemo zraven še kmetijske turistične objekte, da ne damo možnosti mogoče res nekaterim špekulacijam, o katerih je tudi kolega Židan govoril. Tu bi kazalo spremeniti po mojem površino, leto in mogoče pri turističnih objektih omejiti na 20, 30 ležišč, nekaj takšnega. Če pa tako ostane ,pa je preveč splošno zapisano. Minister, tisto sliko, ki ste jo kazali, ja, se strinjam, meter, dva. Greva dalje, naj bo 20 metrov, naj bo 20 metrov po širini in 20 po globini in je to 4 are, ne pa 200 ali pa 25 metrov, ne pa 250 metrov. S tem pa se že več ne strinjam. 250 x 20 je 5 tisoč kvadratov, torej pol hektarja. Pol hektarja ni tako malo in ne gre tu po mojem samo za intervencijo, kjer niso prostorski plani, da niso, je seveda druga zgodba. Jaz verjamem, da bo minister prišel jeseni z zakonodajo, kjer se bodo lahko prostorski plani rešili vsaj naslednjega pol leta, kar se občin tiče. Da ne bodo nekateri birokrati, namreč 26 jih da soglasje, 1 birokrat pa ti ga ne da in zaradi tega ne dobiš prostorskega plana. Vse je urejeno, samo 1 birokrat reče ne, nima strokovne podlage, ampak ima neke druge, ker mogoče ni bila neka študija pri pravi inštituciji naročena, kjer je kakšen njegov ali njen sorodnik notri. Žal. Vesel sem, da se marsikatera bedarija že v tem zakonu ukinja in revizija nad revizijo nad čim vse ni potrebna. Res to ni potrebno in se z marsičem seveda strinjam. Pri tem amandmaju pa vendarle opozarjam. Pričakujem, da ga bomo znotraj koalicije nekoliko oklestili in popravili v tretjem branju. Drugače pa bi bilo seveda škoda, ker je pač sprememba dobra, ampak tako kot sem že omenil, gre za nekatere zadeve, ki so preohlapne in preširoke. Bojim se pa, če bi bil takšen, kot je, sprejet, pušča uzakonjeno sistemsko korupcijo, ki pa smo jo seveda v tej državi že tako ali tako navajeni. Prav uživale so prejšnje vlade, ko so sistemsko korupcijo uzakonjevale. In zato je danes država na točki, na kateri smo, zato smo danes imeli zaprto sejo in poslušali guvernerja Banke Slovenije, ki tudi svojega dela ni v petih letih naredil, ki bi ga moral. Kje je država? Saj ne gre za državo, gre za ljudi, ki v tej državi živijo. Nekateri že životarijo, nekateri pa še vedno živijo na visoki nogi. Bojim se, da bi še kakšen tajkun, ki ima svoje račune, prišel skozi to. Tisto 15-dnevno in občinski svet itd. O ja, marsikaj, ampak marsikaj se da za denar dobiti. Te izkušnje imamo vsi tisti, ki smo že dlje časa tukaj. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister, želeli ste besedo, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa, še enkrat. Nobene sistemske korupcije ne bo zaradi tega 29. člena zakona. Jaz moram povedati, da bom naredil vse, da tudi ne bo veljal do 1. 1. 2015, ampak najkasneje do 30. junija prihodnje leto. Jaz upam, da bo nova zakonodaja lahko uveljavljena s 1. 7. prihodnje leto. Gre le za pomembno področje, ki ga ne bo mogoče sprejeti čez noč, mislim pa, da smo ga sposobni sprejeti, razpravo do konca letošnjega leta in ga sprejeti v začetku prihodnjega in potem uveljaviti nekje do sredine leta. Glede samih dejavnosti. Gospod Židan mi je očital, da ni bilo kmetijske, gospod Veber mi je očital, zakaj ni stanovanjske, nekateri so rekli, zakaj ni trgovske dejavnosti itd. Še enkrat naj povem, če bi bilo samo od moje volje odvisno, ne bi bilo v tem členu nobenih omejitev, ampak bi bila ta suverenost prepuščena lokalnim skupnostim. Jaz zaupam lokalnim skupnostim, zaupam županom. Najbolj gospodarno se morajo predvsem oni obnašati do svojega prostora, tudi njim je dana pristojnost, da kreirajo in sprejemajo občinske načrte. Če se ne obnašajo odgovorno do prostora, imajo največje negativne učinke v samem okolju. Vendar zaradi takih in drugačnih razlogov so seveda neke omejitve tukaj v zakonu, mislim pa, da je še vedno največja odgovornost na občinskih svetih in potem na ministrstvu, ki ga pokrivam sam, in na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ker moramo bedeti nad tem, da bi morebitne špekulacije, če bi se pri izvajanju tega člena pojavile, preprečili. In to bomo tudi naredili. Izključni namen je bil, da se blokade tam, kjer nastajajo, odpravijo in da se omogoča razvoj tistim, ki so sedaj v svojem razvoju zaradi predolge priprave v občinskih prostorskih načrtov, ki trajajo leta in leta, blokirani in ne vedo, kako in na kakšen način naj delajo naprej. To je bil izključni namen. Povedal pa sem konkretne primere, gospod Židan, glede kmetijske dejavnosti. Zakaj? Zaradi tega, ker sem v svoji poslanski praksi doživel tak konkreten primer. Ne boste verjeli, še zaradi manjše zadeve, kot sem jo tukaj omenil, zaradi tega, ker si je nekdo asfaltiral lastno dvorišče, ki je bilo, bog ne daj, tam v enem delu na K1, in ker bi potreboval gradbeno dovoljenje, ker je bila površina asfalta, ki ga je položil na lastno dvorišče sredi kmetije, preobsežna, ni mogel dobiti za to predvidenih evropskih sredstev. Drug konkretni primer nekoga, ki ima industrijsko delavnico in bi jo rad razširil in ker je en meter ob tem kmetijsko zemljišče, ni uspel dobiti gradbenega dovoljenja za to širitev. To so 41 DZ/VI/16. izredna seja konkretni primeri, ki jih, verjamem, srečujete tudi vi sedaj, ko hodite po terenu in kjer vas ljudje opozarjajo, da nekatere stvari niso ustrezne in jih je treba na ustrezen način urediti. S prenovo zakonodaje pa mislim, da moramo priti do tega, da bo na nek način ta zakonodaja mehkejša, bolj fleksibilna v tem smislu, da bo omogočala nek normalen razvoj in na drugi strani tudi ustrezno varovanje v prostoru. Prej sem povedal, da pri tako restriktivni zakonodaji, kot jo mi imamo danes, se nam sredi posameznih vasi dogajajo bloki. Pri tej restriktivni zakonodaji imamo posamezna blokovska naselja v vaseh. Z enim samim členom bi lahko to odpravili, ki bi se glasil, da mora tipologija pozidave slediti obstoječi pozidavi v takšnem naselju. In ne bi bilo treba nobenih podrobnih določb in nobenih izjem in ne vem še česa, kar se sedaj s takšno ali drugačno interpretacijo zelo restriktivne zakonodaje omogoča. V tej smeri bo šlo naše razmišljanje naprej. Upam, da je ta usmeritev pravilna, seveda pa bomo tudi preko kontrolnih mehanizmov bedeli nad tem, da se te anomalije v bodoče ne bodo dogajale. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Zvonko Lah,izvolite. ZVONKO LAH (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! V zadnjem času smo se nekako zavedli, kako malo imamo kmetijskih površin in pri sprejemanju zakona o kmetijskih zemljiščih so skočili vsi. Kar naenkrat imamo premalo kmetijskih zemljišč in jih je treba zaščititi kot v Indiji svete krave. A nadomestila za spremembo kmetijskega zemljišča, ki je bilo do leta 2002 in potem odpravljeno, do lanskega leta nismo potrebovali, in to v času, ko je bilo pozidanih največ kvalitetnih kmetijskih zemljišč. V 10 letih naj bi izgubili 19 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, ampak od tega jih je bila kakšna četrtina pozidanih. Kje so pa ostalo kmetijska zemljišča, se pa nihče ne sprašuje. Enostavno izginilo je. In povem vam, če mislite, da je nadomestilo za spremembo kmetijskega zemljišča edini varuh kmetijskih zemljišč, se motite. Ta trend pozidave se je skoraj ustavil in tega trenda ne bo več in tega davka z nadomestili tudi ne bo veliko. To, kar je prej minister kazal, tak primer imamo v občini, kjer sem bil župan, ko smo sprejeli OPN v nasprotju s takratnim ministrstvom, zato je bil tudi spremenjen zakon leta 2009, ker smo izkoristili molk organa in smo dali pri perspektivnih kmetijah zeleno "šrafuro", kdor se spozna na prostorske akte, kjer je možno graditi kmetijske objekte. In v moji vasi se sedaj gradi hlev za 70 krav ravno po zaslugi občinskega prostorskega načrta, ki je bil sprejet v nasprotju s takratnim ministrstvom ali pa vlado. Lahko vam prinesem sliko objekta in izsek iz OPN. Ta namen je tudi zdaj, da se omogoči določenim investitorjem. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Vidim, da so še želje po razpravi. Želi še kdo razpravljati? Gospod Danijel Krivec, imate še nekaj sekund časa, izvolite. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo še enkrat. Malo me čudi razprava nekaterih kolegov, za katere vem, da so bili dolga leta župani, da tako malo zaupajo svojim občinskim svetom ali na splošno lokalni samoupravi. Ampak v izogib tem vašim dvomom še eno dejstvo. Tudi takšna izjemna gradnja, kot se lahko zgodi skozi 29. člen, se mora naknadno umestiti v občinski prostorskih načrt. Se pravi, da so občinski sveti v vsakem primeru odgovorni za to, da korektno izpeljejo takšno izjemo in da jo kasneje tudi v planu potrdijo. Tako ne vem ,kje vidite vi tu strahove. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mislim, da smo izčrpali razpravo. O amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UMEŠČANJU PROSTORSKIH UREDITEV DRŽAVNEGA POMENA V PROSTOR PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada in zato za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Gospod minister, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Spoštovani! Še zadnjič danes okoli te prostorske zakonodaje. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je zakon, ki je bil sprejet v letu 2010. Namen tega zakona je bil takrat, da bi izboljšal, pospešil pripravo umeščanje, sprejetje aktov, ki določajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Namen je bil torej dober, jasen, vendar se je žal v času izvajanja tega zakona v teh zadnjih dveh letih pokazalo, da na nekaterih delih je bil dosežen napredek, na nekaterih pa tudi ne. Na ministrstvu smo na tej osnovi tudi pripravili nekaj najbolj nujnih sprememb tega zakona, ki gredo v smeri nadaljnje optimizacije seznama nosilcev urejanja prostora in povečanja njihove odgovornosti, v smeri večje odgovornosti investitorja za strokovno učinkovito in pravočasno pripravo državnih prostorskih načrtov. Potem so 42 DZ/VI/16. izredna seja spremembe, ki gredo v smeri delitve smernic na splošne in posebne smernice, kot je to določeno v zakonu o prostorskem načrtovanju, na skrajšanje oziroma poenotenje rokov ter ureditev situacij, ko nosilci urejanja prostora rokov ne upoštevajo, se pravi tudi tukaj dosledno spoštovanje postavljenih rokov. Potem so spremembe, ki gredo v smeri racionalizacije, tako časovne kot stroškovne, pri naročanju strokovnih podlag. Tako je temelj idejna zasnova, če ni postopka presoje vplivov na okolje, sicer idejni projekt. Potem so spremembe, ki gredo v smeri sočasne obravnave okoljskega poročila s strani varstvenih nosilcev urejanja prostora ter javnosti in občin v času javne razgrnitve. Nadalje so spremembe, ki gredo v smeri dosledne združitve prostorske in investicijske dokumentacije, spremembe, ki gredo v smeri olajšanja dela razlastitvenim upravičencem tako na državnem kot lokalnem nivoju, in spremembe, ki gredo v smeri dopolnitev vloge lokalnih skupnosti oziroma občin. Tudi te so predvidene, da skupaj z mnenjem podajo ustrezne projektne pogoje. Novela tega zakona predstavlja prvi korak pri celotni prenovi prostorske in gradbene zakonodaje. V okviru pripomb, ki so bile posredovane tako s strani strokovne kot politične javnosti in s strani lokalnih skupnosti, v okviru obravnave novele tega zakona je bilo zaznati, da je za odpravo vseh problemov, ki izhajajo iz nepreglednosti in zapletenosti normativne ureditve na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, potrebna celovita prenova zakonodaje na tem področju. Kot sem že omenil, z javno razpravo bomo o tej celoviti prenovi začeli letos jeseni. Skušali bomo celotno zakonodajo prenoviti na ta način, da bo enostavna, pregledna, uporabna in uveljavljena v letu 2013. Nekatera izhodišča in predloge, ki so bili posredovani v okviru te novele, ki jo imamo danes na mizi, pa bomo poskušali v največji meri upoštevati in vgraditi v bodočo celovito spremembo zakonodaje na tem področju. Naj omenim še to, da na tem področju razmišljamo o tem, da bomo izhajali pri normativni ureditvi predvsem iz dveh zakonov, ne več, kot je bilo do zdaj. En zakon bo, ki bo določal graditev objektov, drugi zakon pa bo določal prostorsko načrtovanje in planiranje. Ne glede na to pa smo tudi že v teh dneh, tednih in mesecih vpeljali nekatere aktivnosti, katerih skupni cilj in tudi rezultat, ki se zdaj že kaže v teh zadnjih dneh, je ta, da so se nekateri postopki priprave prostorskih načrtov na državni ravni, se pravi državnih prostorskih načrtov, začeli odvijati hitreje. Zadnjič mi je mimogrede kolegica, ki pokriva to področje, dejala, da je bila na nekem sestanku in da je nekdo rekel, da zdaj pa to zgleda tako, kot da je začel polž galopirati. No, tam še nismo, ampak upam, da bomo počasi prišli do tega, da bomo lahko te postopke, ki so zelo pomembni z razvojnega vidika in tudi vidika racionalne uporabe investicijskih sredstev, pripeljali do te točke, do trenutka, ko se bo nek proces začel in do njegovega zaključka ne bo minilo več kot dve leti oziroma tri leta, ne tako, kot smo bili priča temu zdaj, ko so se akti sprejemali v 7 do 11-letnem obdobju. Predlagam, da tudi novelo tega zakona podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo gospodu Danijelu Krivcu, predsedniku odbora. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Pozdrav vsem prisotnim. Odbor za infrastrukturo in prostor je na 11. nujni seji 16. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zakonodajno-pravne službe in Gospodarske zbornice Slovenije. Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije. Predstavnik predlagatelja, minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, je v dodatni obrazložitvi členov poudaril, da predlagane spremembe in dopolnitve v predlogu zakona temeljijo na zmanjšanju porabe javnih sredstev, na rešitvah in racionalizaciji, ki omogoča časovne prihranke, ter na odpravi določenih nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja veljavnega zakona in se s predlogom novele zakona odpravljajo. Izpostavil je zlasti naslednje predlagane rešitve: optimizacijo seznama nosilcev urejanja prostora, večjo odgovornost investitorja za strokovno učinkovito in pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta, združevanje dokumenta identifikacije investicijskega projekta in pobude v izogib podvajanju in nejasnosti, časovno in strateško racionalizacijo pri naročanju strokovnih podlag, natančno opredelitev nalog pobudnika, izdelovalca, investitorja in koordinatorja, povečanje odgovornosti in zahteva po aktivnejšem sodelovanju državnih nosilcev urejanja prostora pri pripravi državnega prostorskega načrta, odpravo nejasnosti določb in notranje neusklajenosti zakona v zvezi z določbami o pridobivanju nepremičnin v postopkih pridobivanja nepremičnin in pravic na njih, odpravo nejasnosti o vlogi ministrstva, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je ob predstavitvi njihovega mnenja poudarila, da so pripombe, ki so jih podali k 43 DZ/VI/16. izredna seja posameznim členom, v pretežnem delu ustrezno upoštevane v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. Podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je poudaril, da se je komisija seznanila s predlogom zakona in podpira v njem predlagane rešitve. Predstavnik Gospodarske zbornice je poudaril, da Gospodarska zbornica Slovenije podpira predlagane rešitve v noveli zakona, zlati uvajanje večje odgovornosti investitorja za strokovno, učinkovito in pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta, predvideno aktivnejše sodelovanje državnih nosilcev urejanja prostora ter racionalizacijo pri naročanju strokovnih podlag. V krajši razpravi so poslanci opozicije izpostavili nekatere pomisleke in vprašanja v zvezi s predlaganimi rešitvami v noveli zakona, na katere je minister podal dodatna pojasnila. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališča poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospa Jasmina Opec. JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo podprla predlagani zakon, saj ocenjujemo novelo kot nujno in rešitve v njej kot pozitivne za zmanjšanje porabe javnih sredstev ter kot korak k racionalizaciji postopkov in odpravi določenih nejasnosti za lažje izvajanje zakona. Prostorsko načrtovanje in umeščanje objektov v prostor je zelo kompleksno in zelo pomembno, saj vpliva na kvaliteto življenja ljudi in pušča posledice v okolju, zato je zelo pomembno, da so pristojnosti in odgovornost natančno opredeljene in določene. Poseganje v prostor pomeni tudi poseganje v lastnino, v nepremičnine državljanov, zato zahteva čiste pravne rešitve in pravične postopke, saj lahko hitro trčimo ob človekove pravice in svoboščine. V demokratični pravni državi je treba zelo rahločutno odločati med tem, kaj je pomembneje, javni interes po razvoju ali človekova pravica do zasebne lastnine in nedotakljivosti premoženja. Zato je po našem mnenju pozitivno uvajanje večje odgovornosti investitorja za strokovno, učinkovito in pa seveda pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta ter odpravo podvajanja pri pripravi dokumentacije. Veliko racionalizacijo glede časovnega poteka postopkov vsekakor pomeni tudi rešitev v 11. členu novele zakona, to je uvedba možnosti sočasne obravnave okoljskega poročila s strani varstvenih nosilcev urejanja prostora ter javnosti in občin v času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta. Prepričani smo, da bi si tako rešitev želeli tudi na nivoju občin, ker se tem izgubljajo veliko dragocenega časa v tekmi za pridobitev investicijskih sredstev. Kot sem povedala v uvodu, bomo poslanci Slovenske ljudske stranke dopolnjen zakon z amandmaji koalicije podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo. Tudi tokrat pozdravljam vse v dvorani. Pred nami je predlog novele zakona o umeščanju prostorske ureditve državnega pomena v prostor, katere cilj je dodatna optimizacija že uveljavljenega postopka umeščanja. Učinki zakona bodo vidni na povečanju odgovornosti investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta, ki je eden od ključnih akterjev. Obenem pa predlog zakona oziroma predlagane rešitve temeljijo najprej na zmanjšanju porabe javnih sredstev, na rešitvah in racionalizaciji, ki omogoča časovne prihranke ter na odpravi določenih nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja veljavnega zakona. Odpravljene so nejasnosti določbe notranje neusklajenosti zakona v zvezi z določbami pridobivanja nepremičnin in pravic na njih. V Poslanski skupini DeSUS pozdravljamo določbo, s katero se veča odgovornost investitorjev na strokovno učinkovito in pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta, ki je eden od ključnih akterjev, saj je med drugim odgovoren tudi za pravočasno in strokovno izdelavo potrebnih strokovnih podlag. Prav tako menimo, da bo predlagana možnost sočasne obravnave okoljskega poročila s strani varstvenih nosilcev urejanja prostora ter javnosti in občin v času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta pripomogla k hitrejši pripravi državnega prostorskega načrta. Kot ene najbolj pomembnih rešitev pa ocenjujemo tiste, s katerimi se povečuje odgovornost in zahteva za aktivnejšim sodelovanjem državnih nosilcev urejanja prostora pri pripravi državnega prostorskega načrta. Njihovo delo in pristojnosti se ne končajo s pripravo smernic in mnenj, ampak mora v celotnem postopku aktivno sodelovati tudi s pripravo konkretnih rešitev in predlogov ukrepov, česar pa se mnogi danes ne zavedajo. Delovanje se omeji le na tiste nosilce urejanja prostora, katerih sodelovanje je določeno tudi z drugimi področnimi predpisi. V Poslanski skupini DeSUS na podlagi naštetih in tudi drugih rešitev, ki jih prinaša predlog novele, ocenjujemo, da bi ob aktivni 44 DZ/VI/16. izredna seja participaciji vseh vpletenih v postopek priprave državnega prostorskega načrta še dodatno pospešili postopke in zmanjšali porabo javnih in drugih financ, zato bomo predlog zakona podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije in gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Spoštovani kolegice, kolegi, spoštovana gospa podpredsednica, vsi prisotni! Predlagana novela zakona posega na področje državnega prostorskega načrtovanja in bo omogočila predvsem časovne in finančne prihranke. Odpravljajo se pa tudi določene nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja sedaj veljavnega zakona. Tako se na primer ukinja oddajanje različne dokumentacije v analogni obliki, postavlja se nov portal prostorskega informacijskega sistema, ki bo skrbel za dostopnost dokumentov v digitalni obliki. Z namenom, da se poveča učinkovitost, je Vlada optimizirala tudi seznam državnih nosilcev urejanja prostora in jim dodelila večjo odgovornost pri načrtovanju prostorskih načrtov. Pričakuje se, da bodo pozitivni učinki sprememb opazni tudi pri koordinaciji med občinami in ministrstvi ter drugimi udeleženci v postopkih prostorskega načrtovanja državnega pomena. Podobnih pozitivnih sprememb je še kar nekaj. V Novi Sloveniji menimo, da je nujno, da se zakonske določbe, ki v praksi ne zaživijo oziroma povzročajo več težav kot koristi, čim prej odpravijo in nadomestijo z ustreznejšimi rešitvami. Ker gre pri omenjenem zakonu predvsem za takšne vrste sprememb in za poenostavitev nekaterih birokratskih postopkov, bomo v Novi Sloveniji ta zakon podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Zvonko Lah. ZVONKO LAH (PS SDS): Spoštovana podpredsednica, gospod minister, kolegice in kolegi! V Sloveniji je prepočasno sprejemanje občinskih prostorskih načrtov in umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor velika cokla razvoja. Po sprejetju Zakona o prostorskem načrtovanju v letu 2007 naj bi občine v dveh letih, to je do leta 2009, sprejele občinske prostorske načrte, vendar do danes, v roku petih let, to ni storilo niti 20 % vseh občin. Prejšnja vlada je leta 2009, ko je ugotovila, da je oteženo sprejemanje teh prostorskih aktov, sprejela vrsto ukrepov o delovanju državnih organov, da bi pospešila sprejemanje teh prostorskih aktov. Tudi Državni zbor je koncem leta 2009 sprejel dopolnitev zakona, ki je nekoliko pospešil priprave občinskih prostorskih načrtov, vendar pravih rezultatov ni bilo. Zato se sedanja vlada odločila korenito poseči v poenostavitev in skrajšanje postopka priprave in sprejemanje občinskih prostorskih načrtov s spremembo Zakona o prostorskem načrtovanju. Posledica tega pa je nujna sprememba tudi Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, ker bi v nasprotnem nastala pravna praznina. Novela zakona uvaja sočasno obravnavo okoljskega poročila z razgrnitvijo osnutka državnega prostorskega načrta in s tem skrajšuje postopek. Rešuje tudi zapletene in dolgotrajne postopke pridobitve zemljišč in omejitve lastninske pravice, ki so bili do sedaj največja ovira za pripravo projektov, tudi tistih projektov, s katerimi naj bi črpali kohezijska sredstva. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla spremembo in dopolnitev Zakona o uresničevanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Pozdravljeni! Bom zelo mirno nastopil, da ne bo minister na mene kričal, kot je kričal na kolega, našega bivšega ministra za kmetijstvo. Besedilo novele Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je bilo objavljeno od 11. 6. do 14. 6., se pravi tri dni. V obrazložitvi nujnega postopka Vlada med drugim piše, da bo uvedba predlaganih rešitev pomenila poenostavitev postopkov. Odpravljajo se torej administrativne ovire, ki so bile opažene v praksi. Lepo. Ampak v tem dokumentu niso opredeljene niti ni presoje posledic na gospodarstvo. Se pravi, ni potrebe po nujnem postopku. Gospodarska zbornica Slovenije je v dopisu predsedniku Vlade 11. junija napisala, da pozdravlja namero pospešitve odprave administrativnih bremen iz birokratiziranih upravnih postopkov, posebej pa poudarja, da se lahko s prenagljenimi, strokovno neutemeljenimi spremembami v zakonodaji, ki niso dogovorjene v dejanske upravne postopke umeščanja v prostor, ki so že ob veljavni zakonodaji skrajno kritični, naredi veliko škode, dosti več kot koristi. Poglejte, danes je že 16. izredna seja Državnega zbora in vseh tistih, ki so predlagali današnjo sejo, jih ni. Se pravi, niso to tako nujni zakoni, pozicijskih poslancev ni in ne bodo vplivali ti zakoni na gospodarsko situacijo v državi, kot je napovedano, kajti očitno ni zanimanja za te zakone. Jaz berem, vsako minuto se spreminjajo zadeve, tudi na internetu, pred minuto in nekaj, minister Hojs pravi, da podaja predlog, da bi višino pokojnine vezali na število otrok. Ne nazadnje bodo upokojencem ugotavljali tudi plodnost. To piše. Norca se delate iz te države, Erjavec pravi, olimpioniku 45 DZ/VI/16. izredna seja Miru Cerarju bo treba preveriti stanje in mu potem določiti pokojnino. Ljudje dragi, zakaj sedimo danes tukaj, pojdite še vi štirje na morje, uživajte in ne imejmo teh ljudi, volivk in volivcev za to, kar vi mislite, da so. Vse to se nam bo maščevalo. Ti zakoni niso nujno potrebni, lahko bi jih obravnavali po postopkih, kot so v navadi. Minister je napovedal celovito presojo in zdaj delamo zakone za dva ali tri mesece. Mi v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne moremo podpreti takih akcij. Žal mi je. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste in gospa Kristina Valenčič. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo, spoštovani. Zadnji v paketu sprememb prostorske zakonodaje, ki ga obravnavamo na tej izredni seji, je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Cilj tega predloga je dodatna optimizacija že uveljavljenega postopka umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, kar naj bi prineslo nižjo porabo javnih sredstev ter odpravilo določene nejasnosti in nedoslednosti, ki so se pojavile v času izvajanja tega zakona in bodo omogočale skrajšanje postopkov. Nedopustno je, da traja umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor več let, celo desetletij, še težje sprejemljivo pa je neodgovorno vodenje priprave in same izvedbe posamezne državne investicije, ki se po pravilu konča še z bistveno podražitvijo prvotno ocenjene vrednosti projekta. Jasno je, da je treba takemu načinu negospodarne porabe javnega denarja narediti konec. S spremembami tega predloga zakona se bo povečala odgovornost investitorja za pripravo državnega prostorskega načrta, povečala se bo odgovornost državnih nosilcev urejanja prostora, hkrati pa se racionalizira tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje. Odpravlja se podvajanje investicijske in prostorske dokumentacije ter še nekatere druge pomanjkljivosti sedanje ureditve, ki bodo pospešile pripravo državnih prostorskih načrtov. Predlagane spremembe bodo torej omogočale bolj odprto in pregledno umeščanje objektov državnega pomena v prostor in povečale odgovornost investitorja za strokovno, učinkovito in pravočasno pripravo državnega prostorskega načrta ter za gospodarno porabo javnega denarja, zato bomo v Državljanski listi omenjeni predlog zakona podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujemo to drugo obravnavo. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj in s tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru gospodu Francu Bogoviču. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Lep dober dan, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana podpredsednica! Kratka obrazložitev ob zakonu o varstvu okolja. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja, govorimo o nujnem postopku, vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen. S predlaganimi spremembami bo podaljšana veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let. Iz podatkov iz upravnih evidenc Agencije Republike Slovenije za okolje je zdaj veljavnih tisoč 143 takšnih okoljevarstvenih dovoljenj, izdanih na podlagi 82. in 86. člena Zakona o varstvu okolja. Vsa ta dovoljenja bi bilo treba v naslednjih letih podaljševati, kar pomeni izjemno administrativno breme tako za Agencijo Republike Slovenije za okolje kakor tudi za imetnike dovoljenj. Predlagani zakon spreminja ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2008-2012, ki jih do konca leta 2012 ne bo mogoče razdeliti. Veljavna ureditev je določala, da se ti razveljavijo, po novem pa bo o njihovem razpolaganju odločala Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za varstvo okolja. Razpolaganje z emisijskimi kuponi vključuje njihovo uporabo za izpolnitev mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, prenos v naslednje obdobje, razveljavitev ali pa tudi prodajo. Vlada bo o načinu razpolaganja odločila glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih vplivov v okviru kjotskega sporazuma in EU. S predlagano spremembo bo učinkoviteje urejen tudi javni sektor na področju izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, pri čemer bodo upoštevane možnosti, da se del ravnanja s komunalnimi odpadki ureja tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to 46 DZ/VI/16. izredna seja ni v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi. Predlog zakona je bil v skladu z določbami 34.a člena veljavnega zakona v javni obravnavi 14 dni, saj gre za manjše zakonske spremembe. Ministrstvo je pri pripravi končnega besedila zakona v največji možni meri upoštevalo mnenja drugih ministrstev in vladnih služb pa tudi javnosti, ki so se nanašala na predlagane spremembe. Mnenja in predloge, ki so se nanašali na druge dele zakona, bo ministrstvo preučilo in ustrezno upoštevalo pri pripravi predloga zakonskih sprememb, ki bodo pripravljene jeseni 2012 letos predvsem zaradi prenosa zahtev direktive o sistemu trgovanja s pravicami do umestitev toplogrednih vplivov in direktive o industrijskih emisijah ter zahtev komisije, ki jih ta uveljavlja v okviru postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa ministru za predstavitev. Sledi predstavitev, ki je bila na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, matičnem delovnem telesu. Prosim predsednika mag. Židana, da predstavi stališče odbora. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister s sodelavci! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja na 10. nujni seji 16. julija 2012. Na seji odbora so poleg predstavnikov ministrstva za kmetijstvo in okolje in Zakonodajno-pravne službe sodelovali predstavniki zainteresirane javnosti in nevladnih organizacij. V skladu s 145. členom Poslovnika Državnega zbora je bil predlog zakona poslan tudi v mnenje lokalnim skupnostim. Do izteka roka, to je do 13. julija 2012, nobena od lokalnih skupnosti Državnemu zboru svojega mnenja ni posredovala. Odbor je sprejel mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki ga je na seji predstavil njen predsednik. Komisija Državnega sveta zakon podpira. Posebej pozorno je obrazložil stališče komisije do spremembe 149. člena veljavnega zakona o varstvu okolja. Povedal je, da se s predlagano rešitvijo občine strinjajo. S spremembo tega člena se namreč med obvezne občinske gospodarske javne službe v varstvo okolja uvršča zbiranje in obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, s čimer se omogoča, da se bo del ravnanja s komunalnimi odpadki lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude. Ob tem je ponovil stališče komisije, ki ga je podalo ob obravnavi poročila o okolju v Republiki Sloveniji leta 2009, da bi morali veljavni sistem spremeniti tako, da bi podjetja, ki imajo dovoljenja za ravnanje z odpadno embalažo, del sredstev namenjala izvajalcem gospodarske javne službe zbiranja odpadkov za pokrivanje stroškov ločenega zbiranja odpadne embalaže. Predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije je opozoril na zelo kratek čas, ki je bil v postopku priprave in sprejemanja predloga zakona namenjen javni razpravi, ter da sprejemanje ukrepov za oživljanje gospodarstva ne bi smelo iti na račun demokratičnega dialoga med vsemi deležniki v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje. Predstavnica varuha človekovih pravic je poudarila potrebo po spremembi Zakona o varstvu okolja, hkrati pa dodala, da niso najbolj prepričani, ali so spremembe, ki jih predvideva predlog zakona, tudi tiste, ki so najbolj nujne, in ali so to tisti ukrepi, ki bodo resnično pomagali pri oživljanju gospodarstva. Glede na predlagane rešitve za ostanek emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave pa se je vprašala, ali takšna prodaja sledi tudi ostalim ciljem, kot so na primer okoljski cilji, cilji trajnostnega razvoja in upoštevanje previdnostnega načela. Stališče Zveze ekoloških gibanj Slovenije je predstavil njen predsednik. Povedal je, da pozdravljajo podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, torej ne povzročajo onesnaževanja okolja večjega obsega, vendar bi vse skupaj s podaljšanjem s 5 na 10 let morali okrepiti nadzor. Nadzor pa bi lahko okrepili samo z reorganizacijo inšpekcijskih služb. Podpirajo tudi spremembo ureditve glede na ostanke emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave. O vsebini posameznih členov in vloženem amandmaju člani odbora niso razpravljali. Odbor se je opredelil do vloženega amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k 7. členu, ki odpravlja nekatere nomotehnične in redakcijske pomanjkljivosti, na katere je opozorila Zakonodajno-pravna služba, in ga sprejel. Odbor je glasoval še o členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Glede na sprejeti amandma je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je vključen sprejeti amandma. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vašo predstavitev. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev in gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav ministru in sodelavkama! Novela Zakona o varstvu okolja podaljšuje veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki ne sodijo v IPPC, celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja, s 5 na 10 let in tako določa 47 DZ/VI/16. izredna seja poenotenje veljavnosti teh dovoljenj. Spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 20082012. O njihovem razpolaganju bo odločala Vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru kjotskega sporazuma in Evropske unije. Del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli, saj predstavlja enega izmed pozitivnih učinkov tudi zmanjšanje obremenitve državnega proračuna, ker bo s predlaganim podaljšanjem okoljevarstvenega dovoljenja zmanjšano tudi število upravnih postopkov. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije ima besedo gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Še enkrat lepo pozdravljeni! Spoštovane kolegice in kolegi, podpredsednica, minister! V Poslanski skupini Nove Slovenije skupaj s koalicijskimi partnerji uresničujemo obljube, ki smo jih zapisali v koalicijski pogodbi in se zavezali, da jih bomo izvedli v tem mandatu. Novela Zakona o varstvu okolja je eden izmed predlogov, ki bodo spodbudili razvoj gospodarstva ter pripomogli k zmanjševanju administrativnih ovir in bremen. V Novi Sloveniji menimo, da se vloga države izraža v postavitvi takšnih pogojev, da postane varovanje okolja in narave za posameznika razvojna priložnost in ne breme, ki zavira. Ukrepi, ki so predlagani, in sicer podaljšanje okoljevarstvenih dovoljenj za podjetja, ki niso onesnaževalci okolja večjega obsega, možnost, da se nepodeljeni emisijski kuponi iz rezerve za nove naprave prodajo na trgu in s tem ustvarijo proračunski prihodek ter učinkovitejša ureditev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, gredo v pravo smer. Pri uveljavljanju predlaganih rešitev se nam zdi zelo pomembno tudi, da jih podpirajo občine. Zaradi teh navedenih prednosti bomo poslanci Nove Slovenije omenjeno novelo zakona podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Zvonko Lah. ZVONKO LAH (PS SDS): Še enkrat spoštovana ministra, kolegice in kolegi! Zakon o varstvu okolja ZVO-1 je bil sprejet leta 2004 in nato zaradi prenosov ustreznih direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije z enakim razlogom dopolnjen še v letih 2006, 2008 in 2009. S tokratno spremembo in dopolnitvijo zakona želi Vlada poenotiti veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj, bolj racionalno urediti obvezne javne gospodarske službe varstva okolja in omogočiti delovanje svobodne gospodarske pobude, kadar je to v skladu z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi tudi mogoče. Prav tako je cilj predlaganega zakona, da država racionalno in v skladu z mednarodno sprejetimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov uredi razpolaganje z ostankom emisijskih kuponov iz rezerve državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobja 2008-2012. Po sedaj veljavnem zakonu je k zahtevi za izdajo okoljevarstvenega soglasja treba priložiti idejno zasnovo, ker tako piše v zakonu in upravni organ tudi zahteva, kljub temu da je investitor imel izdelan idejni projekt, ki je višjega ranga, pa je vseeno moral izdelati tudi idejno zasnovo. Sedaj pa bo k vlogi za pridobitev soglasja lahko priložil tudi projekt, ki je izdelan na višji ravni. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu okolja podprla. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predsednik odbora mag. Dejan Židan bo predstavil še stališče v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana podpredsednica, danes mi dajete nekam neobičajno pogosto besedo. Zelo vam hvala. Poslanska skupina Socialnih demokratov tega zakona ne bo podprla. Dogovorili smo se namreč, da pri vseh zakonih, za katere je protikorupcijska komisija dala mnenje, da je nujno, da se predlogi zakonov zadržijo, dajo v javno razpravo, postavijo jasni roki in pripravijo vsebinske utemeljitve posameznih rešitev, bomo sledili mnenju protikorupcijske komisije. Dovolite, da vam nekaj preberem in vas prosim, da me pozorno spremljate. Ni sporno, da so spremembe zakonodaje s področja urejanja okolja, prostora in tudi kmetijstva v nekaterih delih celo nujne, saj so obstoječe rešitve pomanjkljive in jasno je, da moramo odpraviti birokratske ovire. Pri tem pa je treba poudariti, da morajo biti te spremembe domišljene, predvsem pa sprejete na transparenten način tako v smislu medresorskega usklajevanja kot v smislu omogočanja javne razprave. Dejstvo je, da sta priprava k uvodu navedenih zakonov in predviden postopek sprejemanja te postulate kršila. Komisija skozi svoje postopke ugotavlja, da gre pri regulaciji okolja in prostora tako na državni še posebej pa na lokalni ravni za korupcijsko izrazito izpostavljeno področje, na katerem deluje veliko zasebnih interesov in lobijev. Hkrati pa gre pri okolju in prostoru za 48 DZ/VI/16. izredna seja problematiko, pri kateri je prisoten izrazit javni interes, saj gre za dolgoročna vprašanja, povezana s preskrbo čiste pitne vode, življenjskim prostorom, obdelovalno zemljo in podobno. Dolžnost države je, da ta tveganja obvladuje in zavaruje javni interes z načinom in pristopom k spremembi omejenih zakonov ta dolžnost po mnenju komisije ni izpolnjena. Obenem pa tako ravnanje med drugim tudi ni v duhu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki od vseh državnih organov in nosilcev javnih funkcij zahteva zavzemanje za krepitev transparentnosti, vladavine prava ter odpravlja tveganja za nasprotje interesov in korupcije. Ob tem pa, spoštovane poslanke in poslanci in spoštovani minister, dovolite, da vam še ponovno postavim vprašanje. V času nedomišljene, prehitre ukinitve Sveta za zaščito okolja Republike Slovenije v tem državnem zboru, ki je posledica napačne odločitve vodstva tega državnega zbora, kateremu je koalicija sledila, je bilo namignjeno, da bo pristojno ministrstvo dobilo podoben svet kot posvetovalni organ tega ministrstva pri spremembi zakona. To sedaj iz tega zakona ni razvidno, in je to tudi dodaten razlog, da tega zakona ne podpiramo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste, izvolite. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni tudi z moje strani, ministra, podpredsednica, kolegi in kolegice! V Državljanski listi spremembe in dopolnitve zakona o varstvu okolja podpiramo, ker ocenjujemo, da so le-te pripravljene v smeri spodbujanja gospodarstva in da pomenijo manj administrativnih ovir za naša podjetja. Temeljne rešitve v noveli so tri, in sicer se v prvi vrsti veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za nekatere naprave in obrate iz dosedanjih pet let podaljšuje na deset. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje to pomeni tisoč 150 dovoljenj, ki bi jim veljavnost potekla in bi jih bilo treba podaljševati. Nadalje se spreminja ureditev in možnost z razpolaganjem emisijskih kuponov iz rezerve, teh je prav tako po podatkih pristojnega ministrstva 430 tisoč, kar pomeni, da bi se v primeru odprodaje v podnebnih sklad vplačalo približno 2 milijona evrov več sredstev. Novela daje možnost sistemske podlage, drugačne ureditve gospodarskih javnih služb, in sicer bo zbiranje nekaterih vrst komunalnih odpadkov izvzeto iz sistema obvezne gospodarske javne službe in bo ta dejavnost urejena v okviru proste gospodarske pobude. Te spremembe in dopolnitve v Državljanski listi pozdravljamo, saj pomenijo poenostavitev postopkov za naše državljane in podjetja, zato bomo poslanci in poslanke Državljanske liste novelo zakona o varstvu okolja podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, izvolite. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora. Spoštovana ministra s sodelavci, spoštovani gospe in gospodje poslanci! Pred nami je še ena novela zakona iz sklopa ukrepov za spodbujanje gospodarstva in administrativne razbremenitve državne in lokalne uprave. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se strinjamo, da se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj podaljša s pet na deset let, saj bo to časovno in finančno razbremenilo podjetja in občine in zmanjšalo zamude na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Podpiramo tudi spremembo ureditve glede dopustnosti prodaje ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov od leta 2008 do leta 2012. Prav tako pa novela uvaja sistem, po katerem se bo lahko ravnanje z odpadno embalažo uredilo na način, da bi lahko tudi komunalna podjetja na objektih, zgrajenih iz evropskih ali občinskih sredstev, opravljala del storitev ravnanja z odpadno embalažo, kar seveda podpiramo. Komunalna podjetja imajo namreč veliko stroškov z zbiranjem te vrste odpadkov, ki jih običajno prenesejo v ceno storitev. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo predlagano novelo zakona o varstvu okolja podprli, ob dejstvu, da se pripravljajo večje spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu okolja, v okviru katerih se bo še letos uredilo tudi vprašanje okoljevarstvenega dovoljenja ter delovanje inšpekcijskih služb. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VODAH PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru. Gospod minister, izvolite. FRANC BOGOVIČ: Pozdravljeni še enkrat! 49 DZ/VI/16. izredna seja Predlagane spremembe in dopolnitve Zakona o vodah sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Predlagani zakon ureja najbolj pereče vprašanje na področju vodovarstvenih območij, poenostavlja postopek podeljevanja in prenosa vodnih pravic ter ureja način uveljavljanja izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru posegov v javnem interesu v skladu z vodno direktivo 2000/60/ES. Največ sprememb se nanaša na postopke podeljevanja vodnih pravic. Zaradi izboljševanja poslovnega okolja se za nekatere vrste rabe voda, za katere je treba pridobiti koncesijo, določi obveznost pridobitve vodnega dovoljenja. Tako je obveznost pridobitve vodnega dovoljenja po novem določena za neposredno rabo vode za pristanišče in sidrišče, ne glede na to, ali je zgrajeno v javnem ali zasebnem interesu, prav tako se vodno dovoljenje podeli za gojenje tako morskih kot sladkovodnih organizmov ter za gojenje teh organizmov v stoječih in tekočih vodah. Iz koncesije se na vodna dovoljenja prenašajo tudi nekatere vrste rabe vode za proizvodnjo električne energije. Prenos posameznih vrst rabe s koncesij na vodna dovoljenja bo imel za posledico poenastavitev izvedbe postopka, pri čemer bo stopnja varovanja ciljev upravljanja voda ostala enaka. Namreč pogoji, pod katerimi se vodna pravica lahko podeli, ostajajo enaki ne glede na to, ali se vodna pravica podeli z vodnim dovoljenjem ali koncesijo. Z novim modelom je odpravljena administrativna ovira s tem, da se vodno dovoljenje za posebno rabo vode, kadar ne gre za izvajanje dejavnosti, izdano fizični osebi, glasi na vsakokratnega lastnika oskrbovane nepremičnine, vodno dovoljenje se prenese avtomatično s pridobitvijo lastninske pravice po samem zakonu. S tem so odpravljene težave s spremembami lastništva oskrbovanega objekta. Tako je bilo do sedaj treba ob vsakokratni menjavi lastnika pridobiti novo vodno dovoljenje. Novost je tudi možnost, da se s podzakonskim predpisom opredeli vrsta rabe, za katere ne bo treba pridobiti vodne pravice, temveč bo treba takšno rabo samo evidentirati. Pri tem gre za primere vrste in količine vode, ki dejansko nimajo vpliva na vodni režim in stanje voda. Tudi ta določba gre v smeri poenostavitve postopkov do uveljavljanja posebne rabe vode. Urejena so najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, ki se nanašajo na neplačevanje nadomestil za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti. Obveznost sklepanja pogodb z navedbo rokov je sedaj urejena na zakonski ravni, obenem pa je dodana tudi sankcija za prekršek, če do sklenitve pogodbe na strani zavezanca ne pride. Obveznost zavezanca je s tem prenesena iz civilne tudi v upravnopravno sfero. Novost je tudi opredelitev suhega zadrževalnika in dodana pravna podlaga za povrnitev škode v primeru nastopa poplavnega dogodka na območju suhega zadrževalnika. V veljavni ureditvi področja voda je manjkala tudi ureditev postopka uveljavljanja izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru posegov v javnem interesu v skladu z vodno direktivo 2000/60/ES, kar je sedaj ustrezno urejeno z novo določbo. Predlagana dopolnitev omogoča, da se organizira del javne službe, ki obsega odstranjevanje plavja s površinskih voda in čiščenje gladine površinskih voda ter preprečevanje onesnaževanja vodnih zemljišč, ki se izvaja na morju oziroma posredovanje v primeru nenadnih onesnaženj morja pri Upravi Republike Slovenije za pomorstvo. Uprava Republike Slovenije za pomorstvo zagotavlja varnost pomorskega prometa, vzdržuje signalizacijo na morju in razpolaga z določenim številom plovil, ki jih je mogoče skupno s plavili, s katerimi razpolaga koncesionar, ki sedaj opravlja javno službo vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, učinkovito in racionalno uporabiti v organizaciji Uprave Republike Slovenije za pomorstvo. Na ta način se bodo v večji meri izkoristile tudi kadrovske in druge zmogljivosti. Bistveno se bo povečala tudi pripravljenost za posredovanje v primeru nenadnega onesnaženja morja oziroma nesreč na morju. Na področju vodovarstvenega nadzora pa je upoštevano dejstvo, da so na področju nacionalnih poklicnih kvalifikacij pripravljeni poklicni standardi za vodovarstvene nadzornike, zato opravljanje izpitov v okviru ministrstva, pristojnega za okolje, ne bo več potrebno. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa ministru Francu Bogoviču. Predlog je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo. Predsednik mag. Dejan Židan ponovno imate besedo za predstavitev stališča odbora. MAG. DEJAN ŽIDAN: Spoštovana predsedujoča, še enkrat pozdravljeni poslanke in poslanci, pozdravljena oba ministra s sodelavci! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je kot matično delovno telo zakon obravnaval na 9. nujni seji 12. 7. 2012. Sodelovali so predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravne službe in predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, ki so odboru tudi posredovali svoje pisne pripombe. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije je opozoril na postopkovno problematičnost, in sicer v smislu samega postopka priprave in sprejemanja predloga zakona kot tudi v smislu omejenega časa za javno razpravo. Predstavnika Kmetijsko-gozdarske Slovenije sta opozorila, da sta za zbornico ostali nerešeni dve vprašanji. Prvo se 50 DZ/VI/16. izredna seja nanaša na denarna nadomestila za kmetovanje na vodovarstvenem območju in zagotavljanja nadomestnih zemljišč, drugo pa kmetovanje na priobalnih zemljiščih, kjer je predpisan prav tako vodovarstveni režim. Predstavnik Ribiške zveze je povedal, da imajo dve ključni pripombi izraženi v petih amandmajih. Prva se nanaša na problematičnost prehoda s koncesij na vodna dovoljenja za hidroelektrarne z inštalirano močjo, manjšo od 10 megavatov, druga pa na področju ribiških družin in vodnih pravic. Menijo namreč, da za izvajanje ribolova, za katero ima ribiška družina koncesijo, ni treba dodatnih vodnih pravic. Predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je povedal, da komisija podpira rešitve, s katerimi se poenostavljajo postopki podeljevanja vodnih pravic. Predstavnica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je predlagala sprejetje amandmaja, ki določa, da izjemoma koncesije ni treba pridobiti za rabo vode, če je pridobljeno vodno dovoljenje v skladu s 118. členom zakona. Predstavnica varuha človekovih pravic je izpostavila nekaj pomislekom do predloga zakona, ki so predvsem povezani z vprašanjem zagotavljanja nadzora nad izvajanjem zakonskih rešitev. V razpravi o posameznih členih in vloženih amandmajih so člani odbora iz opozicijskih vrst izrazili ogorčenje, da se predlog zakona obravnava in sprejema po nujnem postopku, ki da ni niti obrazložen niti utemeljen. Opozarjali so na izključitev javnosti iz priprave zakona. Zatrjevali so, da predlog zakona olajšuje ekonomsko izrabo vod, na stranski tir pa postavlja druge rabe vod, da je v predlogu zakona zelo malo določil, ki ščitijo javni interes, ter da bodo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo nadomestila za izpad dohodkov iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih morali prenesti neposredno v ceno vode. Opozorili so tudi, da predlog zakona močno posega v pristojnost lokalnih skupnosti ter da ukinja konferenco za vode, ki vključuje širok krog zainteresirane javnosti. Poudarjeno je tudi bilo, da ima zakon namen, da rešuje problematiko tisoč 600 hektarjev zemljišč na vodovarstvenih območjih, povsem pa spregleda mnogo večji problem, to je 14 tisoč hektarjev zemljišč, ki so priobalni in so neusklajeni z drugimi evropskimi državami. Koalicijski poslanci pa so opozorili predvsem na dejstvo, da smo do sedaj delali na tem področju počasi, po rednih postopkih in šli po poti, ki je bila, žal, napačna. Zastavili so vprašanje, zakaj nikogar ne zanima, koliko vlog za male hidroelektrarne je bilo v preteklih letih posredovanih pristojnemu ministrstvu, in to za lokacije, kjer so včasih že na primer stali mlini, ter zakaj nikogar ne zanima, kako dolgo te vloge čakajo na ministrstvu in kakšne odgovore vlagatelji zdaj dobivajo. V teh kriznih časih se vodijo nerazumno dolgi postopki, zato je praktično nemogoče priti do ustreznih dovoljenj. Izpostavili pa so tudi problematiko nadomestil za kmetovanje na vodovarstvenih območjih, saj sedanja praksa v bistvu pomeni, da so lastniki takšnih zemljišč dobesedno razlaščeni. Odbor je na podlagi pripomb Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v skladu s 113. členom Poslovnika sprejel amandma k 12. členu. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije so bili predloženi amandmaji Ribiške zveze Slovenije, ki pa niso bili sprejeti. V okviru razprave se je odbor opredelil tudi do vloženih amandmajev in sprejel vse amandmaje koalicijskih poslanskih skupin, zavrnil pa je amandmaje Poslanske skupine Socialnih demokratov. Odbor je glasoval o členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni vsi sprejeti amandmaji. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vaše poročilo. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanska skupina Nove Slovenije in gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, gospoda ministra s sodelavkami! V Novi Sloveniji se zavedamo, da smo na področju varstva voda in drugih pomembnih okoljskih vprašanjih v preteklosti dosegli pomembne rezultate, hkrati pa smo sprejeli zapletene upravne postopke, ki pogosto niso usklajeni z ekonomskega, socialnega in ekološkega vidika. Zato smo že pred volitvami obljubili, da si bomo prizadevali za njihovo izboljšanje in poenostavitev. Novela zakona o vodah, ki sodi v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, prinaša ravno to - poenostavitve in odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov na številnih področjih. Ljudje po vsej Sloveniji nam izrekajo podporo pri teh naših prizadevanjih, saj zanje to pomeni odpravo nesmiselnih blokad. Poleg poenostavitve postopka podelitve vodnega dovoljenja za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo, prenosov določenih vrst rabe vode s koncesij na vodna dovoljenja in uskladitve z evropsko zakonodajo v Novi Sloveniji posebej pozdravljamo natančnejšo opredelitev obveznosti izplačila nadomestil na vodovarstvenih območjih. S strani upravičencev do prejema nadomestil za zmanjšanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih je namreč v preteklosti prihajalo do večkratnih opozoril na neizvajanje obveznosti izplačevanja nadomestil s strani nekaterih zavezancev iz zelo različnih razlogov. V Novi Sloveniji menimo, da je prav, da tisti, ki ima izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, kjer je kmetijska proizvodnja močno omejena, od izvajalca gospodarske javne službe dobi pravično 51 DZ/VI/16. izredna seja odškodnino. Tisti zavezanec, ki se plačilu takšne odškodnine neupravičeno izmika, pa naj bo učinkovito sankcioniran. Zaradi vsega navedenega bomo poslanci Nove Slovenije novelo zakona o vodah podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovana ministra, podpredsednica, kolegi, kolegice! Pred nami je novela zakona o vodah, ki prav tako sodi v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih zdaj sprejemamo. Tako se bodo na tem področju uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in naredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Že v koalicijski pogodbi smo se zavezali, da predstavljajo vode dobrino, ki je ključnega pomena za zdrav razvoj Slovenije. Prav tako smo se zavezali, da bomo v primerih omejitev kmetovanja na vodovarstvenih območjih zagotovili ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kjer je seveda le-to možno, sicer pa z odškodninami. Prav tako smo se zavezali za izvedbo programov poplavne varnosti ter da bomo urejali problematiko vodnih zadrževalnikov. Novela, ki jo obravnavamo, se dotika prav teh perečih problemov, ki nastajajo v praksi na terenu. Poleg tega je treba posebej izpostaviti, da je bilo upoštevano zlasti načelo odprave oziroma zmanjšanje administrativnih ovir. Tako se z zakonom poenostavljajo in pospešujejo postopki podelitve vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode s koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljšanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Do sprememb prihaja, ker se je v praksi izkazalo, da je postopek podelitve koncesije preveč zamuden in predstavlja dokaj dolgo in drago administrativno breme za potencialne uporabnike vode in tudi za organ, ki ga podeljuje. Tako se vodno dovoljenje po novem podeli za rabo vode za pristanišče in sidrišče, ne glede na to, ali je zgrajeno v javnem ali zasebnem interesu. Ravno tako se to vodno dovoljenje podeli za vsakršno gojenje, ne glede na to, ali gre za gojenje morskih ali sladkovodnih organizmov oziroma ali gre za gojenje v obstoječih ali tekočih vodah. Iz koncesij se prav tako izvzamejo tudi vrste rabe voda, pri katerih gre za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo 10 megavatov. Naj povem, da stranka SDS ne podpira amandmaja SD k temu členu. V Poslanski skupini SDS podpiramo tudi rešitve v smeri, da se bo na področju vodovarstvenih območij bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. Tako je izplačevanje nadomestil predvideno za izpad dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, kjer je zaradi vodovarstvenih režimov kmetijska proizvodnja močno omejena in so kmetijska gospodarstva, ki jim je le-ta dejavnost osnova za preživetje, zaradi tega v neenakem položaju v primerjavi s kmetijskimi gospodarstvi izven teh območij. Upravičenec za ta nadomestila je tisti, ki zemljišča dejansko obdeluje, torej najemnik ali zakupnik zemljišča, ki izpolnjujejo ukrepe vodovarstvenega režima in so se mu zaradi teh ukrepov bistveno poslabšali pogoji za pridobivanje dohodka. Ta nadomestila izplačujejo izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo na podlagi pogodb z upravičenci in ne na podlagi določb. Te rešitve bodo po našem mnenju prinesle pozitivne spremembe posebej vsem tistim, ki živijo oziroma živimo ob vodah, predvsem vsem tistim, ki se vsakodnevno srečujemo z različno problematiko ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. Ta zakon prinaša pozitivne rešitve, zato ga bomo v stranki SDS podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, kjer menimo, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah nikakor ne bi smeli obravnavati po nujnem postopku in nikakor nismo pričakovali, da bomo razpravljali lahko o tem zakonu vsega 10 minut ali mogoče 15, če štejemo še čas za poslansko skupino, ki jo imamo za predstavitev svojega stališča. Želimo opozoriti na dejstvo, da vendarle je voda vir življenja in če obvladujemo problematiko voda, potem se ni bati, da bomo imeli kjerkoli na kakšnem drugem področju težave. Dejstvo pa je, da če narediš napako na območju, na katerega ima vpliv voda, je dokazano, da je voda še vedno te napake kaznovala. Ti učinki niso majhni, ampak so običajno tudi uničujoči. Dejstvo je, da je na spornost nujnega postopka in na izključevanje javnosti in še posebej onemogočenje vključevanja strokovne javnosti opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. In tudi to je eden od zakonov, ki bo na široko odprl vrata korupciji in klientalizmu. To je nekaj, proti čemur se prav gotovo moramo boriti, kajti dokazano je, da je to dejansko najbolj škodljiv način za obvladovanje gospodarstva in tudi sicer interesa države in ljudi. Če pa želimo slediti interesu posameznikom, pa seveda je klientalizem in koruptivno ravnanje še kako dobrodošlo. Skrbi nas, ker s tem zakonom, trdimo, uvajamo tudi 52 DZ/VI/16. izredna seja sistemsko korupcijo na področju voda. Vse skupaj se dogaja pod pretvezo zmanjševanja birokratskih ovir, vendar dejansko gre za bistveno manj transparentno odločanje o podeljevanju vodnih pravic ter tukaj odpiramo dejansko tudi vrata sistemski korupciji. Z zakonom se nekritično dopušča in uničuje kar obsežno okolje, trajno in grobo se bo lahko posegalo v okolje in prostor. Naj povem, da izjemno spoštujem vodnogospodarske objekte, tudi sam prihajam s tega strokovnega področja, ampak vendarle se tudi zavedam, kaj takšen objekt lahko povzroči v okolju, če ga umestimo v prostor zgolj zaradi ekonomskih interesov. Popolnoma nesprejemljivo za nas je, da se podeljujejo vodne pravice za hidroelektrarne z instalirano močjo do 10 megavatov. To je zelo velika kapaciteta, zelo velik poseg v okolje in gre v tem primeru tudi za dejstvo, da ne glede samo na to, da se bo uničilo v veliki meri okolje in spremenile bivanjske razmere v tistem okolju, tudi občine ne bodo deležne koncesijske dajatve iz naslova izkoriščanja vodnega vira. Torej gre tudi za grob poseg v razvojne možnosti občin. Ob dejstvu, da ta zakon ni bil posredovan v mnenje lokalnim skupnostim, samo dokazujemo, kako neprimeren način obravnavanja tega zakona predlaga Vlada in je bil sprejet tudi na Kolegiju s strani vodij poslanskih skupin koalicijskih strank. Ne samo, da se degradira okolje, da se lahko ogrozi varnost ljudi in zmanjša število obstoja številnih habitatov, zmanjša se tudi prihodek občin iz naslova koncesijske dajatve, ki se deli na državo in na občine, vse pa seveda v interesu kapitala. Predlagali smo tudi že na matičnem odboru, ki je obravnaval ta zakon, da se sredstva sklada za vode ne uporabljajo več za gradnjo vodne infrastrukture, ki se jo gradi v okviru energetskih objektov, bodisi akumulacijskih bazenov ali regulacija iztočnih odsekov vodotokov do akumulacijskih bazenov, kajti dejstvo je, da z Zakonom o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga bo Vlada razprodala energetiko in nam bodo ostale neurejene reke, občine brez sredstev in obubožani ljudje brez ustreznih ekonomskih podlag, da kakorkoli rešimo interes množic v naši državi. Tega zakona ne bomo podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Lep pozdrav še enkrat. V Državljanski listi spremembe Zakona o vodah ocenjujemo kot ustrezne z vidika poenostavitev, ki so se pokazale v preteklosti kot problem administrativnih ovir. Spremembe se nanašajo na pet področij, ki se s to novelo poenostavljajo. V prvi vrsti želi predlog sprememb urediti vprašanje na področju vodovarstvenih območij ter poenostaviti postopke podeljevanja vodnih pravic in prenosa vodnih pravic ter urediti uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavljajo se postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izveden bo prenos določenih vrst rabe vode s koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljšanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se natančneje določa in opredeljuje obveznost izplačila nadomestil, ki je do sedaj v praksi povzročala težave. Gre tako za omejevanje z vidika črpanja vode, se pravi z vidika kmetovanja, kakor tudi za novo predvidene posege v izgradnjo suhih zadrževalnikov. V praksi so nedorečeni in komplicirani postopki na tem področju povzročali zamik in celo odvračanje od investicij na področju rabe vode. Tudi pri zakonu o vodah v Državljanski listi vidimo več koristi od morebitnih negativnih posledic, ki pa jih ima lahko vsaka sprememba zakonodaje, pa čeprav bi jo sprejemali po rednem postopku. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič ima besedo v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana ministra, gospe in gospodje! Naslednja v paketu ukrepov za spodbujanje gospodarstva je novela zakona o vodah, glavni namen katere je predvsem poenostavitev postopkov ter odpravljanje administrativnih ovir. Tako se poenostavljajo postopki podelitve vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo, in sicer na način, da se bo vodno dovoljenje avtomatično preneslo na lastnika oskrbovalnega objekta, in to takoj po pridobitvi lastninske pravice. Naslednja zelo pomembna sprememba je tudi prenos posameznih vrst rabe vode s koncesij na vodna dovoljenja, saj je postopek pridobivanja koncesij za rabo vode ena izmed večjih težav na okoljskem področju. Tako se bodo po novem vodna dovoljenja podeljevala za vsa pristanišča in sidrišča za gojenje, bistvena pa je sprememba, da se s koncesij na vodna dovoljenja prenašajo tudi hidroelektrarne z instalirano močjo ,manjšo od 10megavatov. Vsi namreč vemo, da so na področju koncesij za hidroelektrarne veliki zaostanki, zato je takšna rešitev nedvomno dobrodošla. Poleg tega se tudi zaostrujejo sankcije glede neplačevanja nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti na vodovarstvenih območjih, saj bodo zavezanci za izplačilo nadomestila strožje nadzorovani in tudi dosledneje sankcionirani. Prav tako predlagane spremembe opredeljujejo tudi možnost 53 DZ/VI/16. izredna seja dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda za poseganje v prostor, če gre za javni interes. Poslanci Slovenske ljudske stranke menimo, da se bo s predlaganimi rešitvami ustrezno sledilo ciljem zakona, obžalujemo pa, da v predlog zakona ni bila vključena še sprememba 65. člena, ki zadeva kmetovanje na priobalnih zemljiščih, na kar je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica. Kljub temu ocenjujemo, da je predlagana novela Zakona o vodah dobra in njene rešitve odpravljajo marsikateri glavobol, zato jo bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke tudi soglasno podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Še enkrat prav lepo pozdravljam vse, tudi ministra Žerjava. Prej sem ga pozabil pozdraviti. Predlagane spremembe Zakona o vodah stremijo k ureditvi najbolj perečih vprašanj na področju vodovarstvenih območij, in sicer k poenostavitvi postopka podeljevanja vodnih pravic in ureditvi prenosa vodnih pravic ter izjem od dosedanjih okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Med drugim se bodo poenostavili tudi postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo, uredile določene vrste rabe vode s koncesij na vodna dovoljenja z namenom odprave težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobivanje koncesij. Z novelo zakona se tako predlaga, da posebna raba vode, zlasti ko gre za rabo vode za osebne namene, nima negativnih vplivov na vodni režim. Pristojni organ dovoli njeno rabo z vpisom v register, če pa je potrebno vodno dovoljenje, se postopek nadaljuje v skladu že uveljavljeno ureditvijo. V povezavi z dolgotrajnimi postopki pridobivanja koncesije se je predlagatelj odločil, da za določene vrste rabe vode ne bo več treba pridobiti vodne pravice v obliki koncesije, ampak bodo zadoščala vodna dovoljenja. Vodno dovoljenje bi se tako podelilo za rabo vode za pristanišče in sidrišče, zgrajeno v javnem ali zasebnem interesu, za vsakršno gojenje morskih ali sladkovodnih organizmov oziroma gojenje v obstoječih ali tekočih vodah. Iz koncesij se izvzemejo tudi vrste rabe voda za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah z instalirano močjo, manjšo od 10 megavatov. V Poslanski skupini DeSUS podpiramo rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, še posebej pa tiste, s katerimi se poenostavljajo postopki podeljevanja vodnih pravic, saj je postopek podeljevanja koncesij prezahteven in velikokrat onemogoča investitorje oziroma otežuje prenos vodnih pravic. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Imamo pa kar nekaj vloženih amandmajev, zato prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Najprej odpiram razpravo. 12. člen in spremenjen amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Odpiram čas za prijavo. Prijavljena sta dva razpravljavca, mag. Židan in gospod Janko Veber. Izvolite, mag. Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Sedaj se slišimo bolje. Še enkrat pozdrav vsem ostalim! Poglejte, po naši oceni se ravno pri tem amandmaju vidi, da obstaja nevarnost privatizacije naravnih virov, zato je vložen ta amandma. Nas zelo žalosti, namesto da se to področje pusti takšno, kakršno je, seveda s tem, da se zmanjšajo administrativne obremenitve, naj bi se raje uredilo področje priobalnih pasov, ki so desetkrat večja težava za slovenskega kmeta kakor so vodovarstvena območja prvega reda. Mi ne sprejemamo tudi stališča, ki je bilo podano na odboru, da je to tako zelo zahtevno področje, da je treba imeti izredno veliko časa. Je zahtevno področje, v vsakem primeru je pa dosti manj zahtevno področje, kakor je urejanje 10 milijard vrednega slovenskega premoženja, ki ga premetavate iz dneva v dan in je možno zakone tudi napisati čez noč. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Besedo ima še gospod Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Če sem prav razumel, 12. člen, amandma. Glede 12. člena moram priznati, da smo bili prijetno presenečeni, da se je vsaj Ribiška zveza Slovenije v tem kratkem času, ko pravzaprav ni bilo mogoče vključevanje strokovne javnosti v pripravo tega zakona, vendarle opredelila do tako pomembnega vprašanja, kot je umeščanje 10 megavatih hidroelektrarn v prostor na podlagi vodnega dovoljenja. Dejstvo je, da je podelitev koncesije za izgradnjo velike hidroelektrarne, govorimo o veliki hidroelektrarni, ne o malih hidroelektrarnah, bistveno bolj zahtevna, hkrati pa tudi veliko bolj transparentna in izčisti prenekatera vprašanja, ki jih je treba vendarle uskladiti, preden hidroelektrarno umestiš v prostor. Eden od zelo konkretnih predlogov pri tem amandmaju je ta, da dejansko ne govorimo o tem, da se vodno dovoljenje lahko dodeli za gradnjo 10 megavatnih hidroelektrarn, ampak do enega megavata. S tem bi ostali nekako konsistentni s tem, kar mogoče razumemo za malo hidroelektrarno in manj zahteven poseg v prostor, hkrati pa seveda tudi bistveno manj prizadenemo lokalne skupnosti, ki zagotovo bodo imele zelo velike težave, če bodo prilagajale svoje prostorske možnosti 54 DZ/VI/16. izredna seja hidroelektrarni. Hkrati pa tudi pri gradnji vsakega energetskega objekta vsaka lokalna skupnost pričakuje, da bo lahko tudi sodelovala pri delitvi dobička. Izkušnje, ki jih zagotovo tudi minister na tem področju, pri energetiki, ima, kažejo, da se lokalne skupnosti zelo težko odrečejo dajatvam, ki jih dobivajo skozi koncesije in zaradi degradiranega okolja - jedrska elektrarna je samo ena tistih, brez katerih, sem prepričan, območje, v katerega so vključene lokalne skupnosti, ki so upravičene, da dobijo del sredstev zaradi degradacije tega območja, težko izvajajo svoje razvojne naloge in težko ostanejo dovolj zanimive in konkurenčne v primerjavi z ostalimi, če ne bi bilo teh sredstev. Ravno s to odločitvijo, da se za 10 megavatov ne plačuje več koncesijska dajatev, se grobo posega tudi v pristojnosti občin. Ta zakon, kot sem že povedal tudi ob predstavitvi stališča poslanske skupine, ni bil poslan v obravnavo lokalnim skupnostim, kar ocenjujem, da je tudi ena grobih napak predsednika Državnega zbora, kajti to je v njegovi pristojnosti, da dodeli zakon v mnenje lokalnim skupnostim, če zelo konkretno posega v pristojnosti lokalnih skupnosti. In če nekomu odvzameš znaten del prihodkov, je to neposreden poseg tudi v pristojnosti lokalnih skupnosti. Samo v tem primeru se kaže cela vrsta nedorečenosti in predvsem škodljivosti takšnega načina obravnavanja Zakona o vodah, torej po nujnem postopku, brez sodelovanja strokovne javnosti, brez sodelovanja lokalnih skupnosti. In če k temu dodamo tudi dejstvo, da se sicer ukinjajo konference za vodo, kjer se daje možnost, da tako nevladne organizacije, lokalno prebivalstvo kot sicer predstavniki lokalne samouprave, gospodarstva, lahko sodelujejo pri obravnavanih posegih v prostor na področju voda, govorimo o tem, da bo pravzaprav nekako stihijsko prepuščeno Agenciji Republike Slovenije za okolje, da se odloča o tem, s kom bo kontaktirala, na kakšen način bo kontaktirala in kako bo pripeljala postopek do konca, ko bo odločala o tem, komu bo podelila vodno pravico za izgradnjo 10-megavatne hidroelektrarne. Menimo, da če je že kaj potrebno v tem zakonu vendar popraviti in ustaviti ta interes kapitala, je pri tem amandmaju to mogoče doseči. Mislim, da smo vsaj tu lahko nekako dokazali, da poskušamo vendarle upoštevati pripombe strokovne javnosti in ostalih, ki bodo zagotovo prizadeti, če se ta amandma ne bo sprejel. Tako pričakujem, gospod minister, da boste podprli ta amandma in se opredelili v korist okolja, v korist ohranjanja kvalitete voda, v korist ljudi in ne boste podpirali samo ozkega in grobega interesa kapitala. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister je želel besedo. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Mislim, da je nujno treba pojasniti nekatere stvari, ki so bile zdaj izrečene. Okoljsko ministrstvo se nikakor ne želi in se ne podreja nekim interesom kapitala, ampak želimo v postopkih ostati še naprej transparentni, prav tako pa tudi v ničemer ne delati kakšnih bližnjic, s katerimi bi se lahko kdo okoriščal, kot ste v svojem izvajanju omenili, pa tudi v uvodu ste omenili, da že napol prodajamo slovensko energetiko, kar seveda ni res. Kar se tiče umeščanja v prostor, tu govorimo o podelitvi vodnega dovoljenja oziroma prej je bila za to potrebna koncesija. Postopek v ničemer ne posega v prostorsko umeščanje. Tisti, ki bo želel zgraditi malo hidroelektrarno, bo moral najprej z občino uskladiti umestitev v prostor, pridobiti gradbeno dovoljenje za ta objekt, namesto da bi mu bila prej na Vladi podeljena koncesija, bo sedaj pridobil vodno dovoljenje v okviru Agencija Republike Slovenije za okolje. Tudi kar se tiče okolja, se v ničemer ne spreminja, kajti iste pogoje je treba zagotoviti tako za vodno dovoljenje kakor za koncesije. Ti pogoji so zapisani v 109. členu zakona, in sicer če bi ogrožala zdravja ljudi, ogrožala naravno ravnovesje vodnih virov in vodnih ekosistemov, omejevala urejanje voda, znatno ovirala splošno rabo ali oskrbo s pitno vodo, škodljivo vplivala ali ogrožala območje, varovano po predpisih o upravljanju narave in tako dalje. Mi s tem, ko določimo, da se za vodno pravico ni treba več prijaviti in pridobiti podeljeno koncesijo, podpisano koncesijsko pogodbo, ampak da se dobi ta pravica do rabe vode z vodnim dovoljenjem, v ničemer ne spreminjamo umeščanja objekta v prostor. Gre zgolj za upravni postopek, v katerem se dobi pravica rabe vode, ki mora izpolniti te pogoje. Tudi kar se tiče nadomestil občinam, v ničemer se ne spreminja. Edino v zakonu za spodnjo Savo so v zakonu, opredeljene koncesije, sicer pa se v zakonu o vodah določijo vodna povračila in tudi v tem zakonu je sedaj s to spremembo urejeno tako, da za tiste objekte, za katere je danes podeljena koncesija in se na osnovi stare koncesijske pogodbe plačuje vodno povračilo, je šest let časa, da se izda vodno dovoljenje, v vmesnem času pa se po sedanji koncesiji plačuje tisti delež, do katerega so upravičene občine. Tako v nobenem primeru ne govorimo o tem, da bi na ta način posegali v prostorsko umestitev ali pa tudi v vire lokalnih skupnosti na tem področju. Naslednje, kar je pomembno glede na izkušnje, glede na vloge, ki so prihajale na Ministrstvo za okolje, lahko rečemo, da so te tako imenovane male hidroelektrarne, o katerih govorimo in za katere so se doslej vlagale vloge za podelitev koncesije, ravno v tem razponu od enega do deset megavatov. Ponavadi dosti bližje enega kot deset. Za te večje hidroelektrarne nad deset megavatov pa sta v slovenskem prostoru po mojem vedenju zgolj dve reki, ena je Sava, druga je Mura, in da gre 55 DZ/VI/16. izredna seja praktično za kategorijo teh malih hidroelektrarn, znotraj katerih, kot je bilo že rečeno, ne prihaja do teh večjih tudi ne okoljskih vplivov, vendar vsa presoja gre po enakem postopku, ali se pravica do rabe vode podeli po vodnem dovoljenju ali kot doslej koncesijski pogodbi. Naj izkoristim tudi to, ker je bilo postavljeno vprašanje glede teh javnih razprav in pa Sveta za okolje, ki je bil 14. junija v Državnem zboru ukinjen. Takrat so bili vsi naši zakoni že v javni predstavitvi. Mi nismo prejudicirali odločitve Državnega zbora, zato nismo vnašali v ta zakon, govorim o zakonu o okolju, je pa bila tam tudi pobuda oziroma obljuba, da bomo proučili možnost v okviru zakona, ki ga bomo v letošnjem letu še enkrat odprli. Se opravičujem, podpredsednica, za ta izhod še malce k drugemu zakonu. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Je še kakšna želja po razpravi? Vidim dva prijavljena. Bomo vseeno odprli čas za razpravo. Prosim, če se prijavite, če je morda še kdo zainteresiran. Najprej bo razpravljal gospod Tomaž Lisec in nato Janko Veber. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, predsedujoča. Predlagatelji amandmaja so sami zapisali, da postopek podeljevanja koncesije je bolj zapleten in dolgotrajen, kot je za vodna dovoljenja. Vsi tisti, ki živimo ob hidroelektrarnah, se s tem absolutno strinjamo. Potem pa pridemo do drugega dela stavka, kjer govorijo, da je pa bolj pravičen do vseh zainteresiranih koristnikov naravnih dobrin. Tukaj pa mi zahajamo na neko splošno argumentacijo, na neko področje že malo da ne floskul, kjer v bistvu zmagajo argumenti moči, ne pa nekih posebnih argumentov. Čudim se, da v bistvu predlagatelji amandmajev vztrajajo pri obstoječih rešitvah, kljub temu da nam okolje, kot je že minister rekel, dovoljuje neke večje posege. Vem, da oni nasprotujejo vsem interesom, ker takoj s tem povežejo neko korupcijo, ampak me zanima, kje so bili v vseh teh dosedanjih mandatih vladanja, ker niso nikjer zaznali nekega interesa in problema korupcije. Hvala bogu, da v Sloveniji sploh še obstaja kakšen interes po kakšne kapitalu, da sploh kdo še želi delati na kakršnem koli področju, pa tudi če je to na izgradnji malih hidroelektrarn. Prej je bilo omenjeno, kako se s tem, da se povečuje moč malih hidroelektrarn, omejujejo razvojne možnosti oziroma degradira se okolje. Ravno nasprotno. Če bi predlagatelji povedali primere iz sosednjih držav, Nemčije, Švice in Avstrije, bi videli ogromno teh primerov v praksi, kako pomembne so male hidroelektrarne pri razvoju manjših krajev oziroma manjših naselij. Mislim, da tega argumenta, kako se omejujejo razvojne možnosti, v praksi niti nikjer ne zasledimo. Potem je bilo tu par očitkov: gre za velik poseg, gre za velike kapacitete, kako je številka 10 večja kot 1. Mislim, da to vemo vsi tisti, ki smo naredili vsaj nekaj razredov osnovne šole. Gre v bistvu za čisto navadne floskule brez kakršnih koli argumentov. Potem bi se rad odzval tudi na besede gospoda Vebra glede razprodaje energetike. Tu v bistvu nima verjetno nobenih dokazov. Gre za neko famo oziroma neko bojazen, ki pa se ne bo uresničila. Ko sta se v Sloveniji ustanavljala dva energetska stebra, so marsikateri od tistih, ki sedaj nasprotujete malim hidroelektrarnam, tudi nasprotovali tema dvema stebroma, ki sta prinesla v slovenski prostor veliko dobrega. Rekli ste, da gre za razprodajo energetiko. Po mojem osebnem mnenju, upam, da bo čim prej prišel kakšen tujec v slovensko energetiko, da strici iz ozadja ne bodo več lomastili po velikih, manjših ali srednjih elektrarnah, niti po jedrskih elektrarnah. Tisti, ki smo se kdaj peljali po Švici, Avstriji, Nemčiji in še kje drugje; če se kje ustavite ob kakšni manjši hidroelektrarni, ne gre za degradiran prostor, ampak poleg tega, da se urejajo vode, se ureja tudi okolica in lokalni prebivalci - vsaj s tistimi, s katerimi sem se jaz srečal v tujini - so vsi zelo zadovoljni zaradi manjše cene energije in zaradi boljšega življenja. Ti argumenti, ki jih predlagatelji amandmaja navajajo, sem rekel, so včasih za las privlečeni. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospod Janko Veber, izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Ravno zaradi razprav koalicijskih poslancev pa tudi ministra bi bilo res dobro, da v Državnem zboru ne razpravljamo 10 minut o tako pomembnem zakonu in tako pomembnih temah, ampak si vzamemo resnično več časa in sprejemamo po normalnem postopku. Če bi sprejemali ta zakon po normalnem postopku, bi se vključevali strokovna javnost in vsi zainteresirani. Verjemite mi, danes bi imeli povsem drugačno stališče o tem, za kakšno spremembo zakona o vodah gre. Kar se tiče energetike. To, kar minister govori, da se ne bo prodalo preko slovenskega državnega holdinga in energetike. Poglejte, po čisto enostavni logiki bo šlo za naslednje. Energetska podjetja so ta hip blazno donosna v Sloveniji. Najbolj donosna podjetja! Če se želi pokriti slabe naložbe bank, če se želi pokriti tajkunske kredite, če se želi pokriti interes Rimskokatoliške cerkve, denacionalizacijo, je samo holding tisti, ki bo lahko izčrpaval energetska podjetja in ta ne bodo več ustvarjala dobička, ampak bodo vse dividende šle in ves dobiček bo šel za poplačilo tega. Ko bo energetika izčrpana, jo boste poceni prodali. Tako kot so se prodajala vsa naša pomembna podjetja tu v Sloveniji, ki so se privatizirala na 56 DZ/VI/16. izredna seja podlagi tajkunskih prevzemov in podobnih postopkov. Ljudje so na cesti, posamezniki pa so obogateli. To je sistem reševanja energetike! Zato je zelo pomembno, da tudi pri zakonu o vodah ne govorimo o vodnem dovoljenju - ni enako, gospod minister, ni enako niti umestiti v prostor niti sicer izpeljati postopek, če je vezan na koncesijo ali pa na podelitev vodnega dovoljenja. Ni enako. Če trdite, da je enako, da ni nobenih razlik, potem pustite zakon tak, kot je. Ampak ga spreminjate ravno na tem področju. Je tako? Če govorimo o tem, da bodo občine dobivale enako, kot če je koncesijska dajatev. Oprostite, Zakon o varstvu okolja zelo jasno govori, da se ta koncesijska dajatev deli na lokalno skupnost in na državo. Je tako? Če ne, si ga pa preberite, ampak ta zakon dejansko o tem govori. Če ne gre za koncesijo, seveda ni treba spoštovati tega zakona. In kdo ima interes, da daje manj občini? Kapital. Kapital ima interes, da daje čim manj državi, kapital ima interes, da daje čim manj občini; in za to gre, kakor koli obračate! Resnično bi vas z velikim veseljem soočil z mnogimi argumenti - kdo ima prav, ali imate vi ali imamo mi. Še enkrat vas sprašujem, zakaj vlagate ta zakon po nujnem postopku, če menite, da je vse tako kristalno jasno in da ni treba vključevati širše javnosti niti strokovne javnosti v ta postopek. Zakaj menite, da slovenska stroka pri Zakonu o vodah ni potrebna?! Vem, da se je v 20 letih oziroma sploh v obdobju samostojne Slovenije na področju voda delalo mačehovsko. Nihče se ni resno ukvarjal s problematiko voda. Vsi so ukvarjali s tem, kako je mogoče čim prej izkoristiti bodisi za v polnilnice bodisi energetske namene in tako naprej. Nihče se ni ukvarjal s poplavno varnostjo, nihče se ni ukvarjal s kvaliteto okolja, nihče se ni ukvarjal resno s kvaliteto voda. Samo nadaljujete to, kar je bilo že začeto v Sloveniji; in to je slabo in škodljivo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister, izvolite, besedo imate. FRANC BOGOVIČ: Spoštovani poslanec Veber, vsaj v enem delu mislim, da imam kar zelo veliko pravico, da vam repliciram: v tistem delu, ko govorite o privatizaciji slovenske energetike. Prvič. Povedal sem, da ta zakon nima nobene zveze s privatizacijo slovenske energetike. Vi v tej razpravi govorite o drugem zakonu. Kar pa se tiče podeljevanja koncesij v Republiki Sloveniji. Mislim, da ste bili 1995. leta poslanec, jaz sem bil takrat župan v enem okolju, v katerem so nekateri lobisti, ki so bili kasneje celo ministri stranke, kateri pripadate, lobirali za avstrijske koncesionarje. Sam sem bil predmet tega lobiranja, takrat še ni bilo zakona o lobiranju in v koalicijsko pogodbo leta 1996 se je zapisalo na osnovi moje intervencije, da se podeli koncesija za izgradnjo spodnje Save v interesu slovenske elektroenergetike. Z imeni in priimki naprej ne bom šel; če želite, tudi lahko, vendar pa, oprostite, nisem pravi naslov, da mi boste očitali, da želim kakršnemu koli tujemu kapitalu narediti vstop na prostor energetike, ker sem doslej, ste že prej omenili tudi že za katero drugo področje, ker sem na področju energetike kot lokalni politik kar precej deloval in dokazal prav nasprotno. In prav nobene skušnjave nimam, da bi kot minister podlegel kakršnim koli skušnjavam korupcije in teh stvari, o čemer toliko govorite tudi vi pri sprejemanju tega zakona. V tem delu lahko rečem, da temu močno nasprotujem in tudi verjamem, da nimate za to prav nobenega razloga. Kot sem že omenil, zakon, ki smo ga pripravili, je posegel v celo vrsto upravnih dovoljenj, pri katerih se je v življenju pokazalo, da je cela vrsta postopkov, ki so dolgotrajni. V prejšnjem mandatu, ko se pri vodnih dovoljenjih oziroma pri podelitvi koncesij za male hidroelektrarne ni uspelo narediti nič drugega, se je sprejela ena uredba, s katero se je lahko izdalo 107 negativnih odločb preko noči na eni seji vlade že v januarju letošnjega leta. Zato mislim, da bi bilo prav, da smo posegali v nekatere stvari, kjer bomo tudi Agencijo za okolje razbremenili nekaterih drugih postopkov. Danes so bili predstavljeni zaostanki in v sklopu teh ureditev v tem zakonu želimo predvsem to, da se ti postopki, kot pri podeljevanju - ne vem, prej smo imeli pri predstavitvi, da imamo zakon takšen, da če se lastnik zamenja in ima črpališče za vodo, za katero mora dobiti dovoljenje, pa se samo lastnik menja, pa je treba obnavljati postopke. Temu so bile v veliki meri namenjene te rešitve. Tudi pri sami podelitvi vodne pravice za obratovanje malih hidroelektrarn ne gre za nobene bližnjice niti na prostorskem delu niti na okoljskem delu. Mislim, da ni nobenega razloga, da bi amandma, ki je bil predlagan in smo ga tudi že obrazložili na odboru, tu na seji podprl. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Je še kakšna želja po razpravi k temu členu oziroma amandmaju? Časa je še omejeno malo. Ker ne vidim želje po razpravi, gremo naprej, na naslednji člen. V razpravo dajem 17. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Odpiram razpravo za ta člen oziroma ta amandma. Tisti, ki imate še čas, se lahko prijavite. Torej, k temu členu oziroma o tem amandmaju očitno ne bomo razpravljali in razpravo k temu členu zdaj zaključujemo. Prehajamo k novemu členu in v razpravo dajem 26.a člen in amandmaja poslanskih skupin koalicije. Sprašujem, če želi kdo še razpravljati. Ne vidim želje po razpravi in zato zaključujemo to razpravo in prehajamo na naslednji člen. V razpravo dajem 27. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Še enkrat sprašujem, če želi na 57 DZ/VI/16. izredna seja to še kdo razpravljati. Ne vidim želje po razpravi, zato zaključujem... Prosim? K 26.a členu sem odprla razpravo, ni bilo želje po razpravi, amandma je bil vložen, je bil omenjen, tudi 27. Zaključili smo z odprtimi členi, zaključujemo razpravo. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam tudi to točko dnevnega reda. Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU, VLOŽENEM PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnitev obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru gospodu Francu Bogoviču. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Cilj predlaganega zakona je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanja namenske porabe sredstev. Ključne vsebinske spremembe so sledeče: v celem zakonu se predpisi Skupnosti nadomestijo s predpisi Unije, ureja se obveznost kmeta, da ima za vse ukrepe en transakcijski račun, če ga ne bo posredoval, pa ima agencija možnost, da ga pridobi iz registra transakcijskih računov, nerezidenti lahko sporočijo račun v tujini. Določa se procesna določba, ki omogoča predvsem izvajanje predpisov EU, kadar je treba stranki odvzeti upravičenje ali zahtevati vračilo sredstev. Podaljšuje se rok s 6 mesecev na 1 leto, ko lahko agencija v primerih, kadar je odločba izdelana samodejno s pomočjo informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, celotno odločbo odpravi in izda novo odločbo. Prav tako se agenciji omogoča, da kadar pristojni organ na podlagi dokončnega poročila ali drugega končnega akta pristojnega nadzornega ali revizijskega organa ugotovi, da so bila sredstva dodeljena v nasprotju s predpisi Unije ali predpisi Unije niso bili v celoti pravilno uporabljeni, svojo odločitev odpravi in jo nadomesti z odločbo. Podaljšuje se objektivni rok za obnovo pri vseh obnovitvenih razlogih s 3 mesecev na 5 mesecev, razlog je v velikem številu primerov. Na novo se določa možnost, da stranka svoje obveznosti vračila sredstev poravna v treh trimesečnih obrokih in določa tudi postopek, kako se to izvede. Omogoča se, da v primeru neupravičeno izplačanih sredstev ali odvzemov neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo zneska, določenega v skladu s predpisi Unije, to je 100 evrov, da se odločba ne izda, kar je tudi v skladu z evropskimi uredbami. Zmanjšujejo se sankcije v primeru neizpolnitve obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v primeru ukrepov programa razvoja podeželja s 5 na 2 let - prepoved prijave na nove razpise, o tem govorimo - in to samo na tisti ukrep, na katerega je bil tudi prvič prijavljen. Uvaja se dolžnost stranke, da poroča o uresničevanju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, prav tako je predvidena možnost, da se s podzakonskim predpisom določijo sankcije za neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz pravice do sredstev, s tem da so obveznosti določene pri posameznem ukrepu kmetijske politike. Omogoča se, da so sheme kakovosti, ki so bile oziroma bodo vzpostavljene na podlagi predpisa Unije, priznane tudi po Zakonu o kmetijstvu in da za njih ni treba voditi novih postopkov. Določa, da organizacije za kontrolo in certificiranje lahko opravijo kot javno pooblastilo tudi izdajanje dovoljenj za uporabo semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki niso pridelani s postopki ekološke pridelave. Določa, da agencija iz davčnih evidenc lahko pridobi podatke o davčnem in nerezidentskem statusu subjekta. Določa se, da ministrstvo v evidenci subjektov vodi in prevzame iz zbirk podatkov tudi podatke za fizične osebe o vrsti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kadar so obvezno zavarovani kot kmetje, ali člani kmečkih gospodarstev, ali kot druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, ali kadar so prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti. Te podatke ministrstvo nujno potrebuje predvsem za načrtovanje in kontrolo ukrepov kmetijske politike ter za spremljanje in analiziranje ukrepov finančnih pomoči. Nadalje določa, da so pridelovalci hmelja dolžni podatke o pridelanih količinah prijaviti do 15. oktobra v letu pridelave hmelja. Določa sistem registracije obratov in registracijo obratov, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz plodov oljk ali iz oljčnih tropin. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, minister, za dopolnilno obrazložitev. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dejanu Židanu. Izvolite. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča, še enkrat pozdrav poslanke in poslanci, pozdrav obema ministroma in sodelavcem! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo. prehrano in okolje je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu obravnaval na 9. nujni seji 12. 7. 2012. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravne službe, Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, 58 DZ/VI/16. izredna seja gozdarstvo in prehrano in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravno službe, ki je poleg splošnih pripomb podala tudi konkretne predloge k predlogu zakona, ki so bili večinoma upoštevani v amandmajih koalicijskih poslanskih skupin. V razpravi je predstavnica Zakonodajno-pravne službe dodatno pojasnila, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin sicer večinoma upoštevajo pisne pripombe iz njihovega mnenja, kljub temu pa so nekatera vprašanja ostala še naprej odprta, na primer v 3., 4., 7., 8., 13. in k 17. členu predloga zakona. Predstavnik predlagatelja zakona v razpravi na seji odbora ni podal dodatnih pojasnil k pripombam Zakonodajno-pravne službe v zvezi z navedenimi členi. Odbor se je seznanil z mnenjem Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog zakona podpira. Odboru je bil predložen tudi amandmajski predlog Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije za novi 10.a člen, s katerim je zbornica predlagala ureditev financiranja javnih služb na področju kmetijstva. V razpravi je predstavnik zbornice opozoril, da je zaradi narave dele javne službe kmetijskega svetovanja, ki v prvi polovici leta izvaja subvencijsko kampanjo, več kot polovico dela opravljeno že v prvih šestih mesecih tekočega leta. Pomanjkanje finančnih sredstev povzroča pri izvedbi nalog velike težave tudi zaradi neracionalnega najemanja kreditov in plačila dragih obresti komercialnim bankam, da se premosti čas, ko država ne plača opravljenih nalog. Da bi rešili nemogoč in diskriminatoren položaj, v katerem se zaradi neurejenega financiranja vsako leto znova znajdejo izvajalci javnih služb v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice, je zbornica predlagala, da odbor sprejme amandma odbora k novemu 10.a členu, s katerim bi vse do sprejetja programa dela javne službe, ki so financirane iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe med izvajalci javnih služb na področju kmetijstva in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, zagotovilo izvajanje začasnega financiranja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V zvezi s tem predlogom amandmaja je minister za kmetijstvo in okolje pojasnil, da ministrstvo takšni rešitvi nasprotuje, ker financiranje zbornice ni predmet tega zakona, temveč zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Tako bo vprašanje financiranja zbornice za prihodnje leto urejeno v noveli Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki bo v zakonodajni postopek vložen predvidoma prihodnje leto. V zvezi z navedeno razpravo je odbor soglasno sprejel predlog sklepa, s katerim predlaga Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da še v letu 2012 uredi financiranje javnih služb na področju kmetijstva, ki jih izvaja Kmetijsko- gozdarska zbornica Slovenije, za čas, ko nimajo sprejetega programa dela. O vsebini posameznih členov in vloženih amandmajih člani odbora niso razpravljali. Odbor je na podlagi pripomb Zakonodajno-pravne službe in Ministrstva za kmetijstvo in okolje sprejel dva redakcijska amandmaja. Odbor se je opredelil do vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila odbora. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospod Tomaž Lisec. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Spoštovani! Stranka SDS ima v svojem programu zapisano: "Kmetijstvo mora v Sloveniji postati pomembna gospodarska dejavnost, ki bo zagotavljala hrano vsem prebivalcem, nova delovna mesta in s tem ohranjanje poseljenega podeželja. Ukrepi na področju kmetijstva morajo upoštevati tako tržne zakonitosti kot tudi skrb za zdravje ljudi, okolje in socialno ravnovesje." Nadalje imamo v programu predvidene posamezne ukrepe in cilje. In kar nekaj teh ciljev in ukrepov povzema tudi sedanji Zakon o kmetijstvu, ki je pred nami. V Poslanski skupini SDS podpiramo ukrepe, ki izhajajo iz novele zakona, saj menimo, da je to še eden v vrsti zakonov s področja kmetijstva, ki so naravnani k razvoju oziroma celo obstoju kmetijstva oziroma podeželja. S prejšnji teden sprejetim Zakonom o kmetijskih zemljiščih smo dosegli, da se zmanjšajo nadomestila za spremembo namembnosti, kar bo olajšalo gradnjo vsem tistim, predvsem mladim, ki želijo ostati na podeželju. Kasneje bomo z Zakonom o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov želeli zaščititi slovenske proizvode oziroma jim dvigniti ceno z ustrezno promocijo. S tem zakonom pa olajšujemo, skrajšujemo, poenostavljamo in urejamo marsikatere probleme in težave, s katerimi se slovenski kmetje ukvarjajo in jim jemljejo čas, namesto da bi se ukvarjali z dejanskim delom na kmetiji. V Poslanski skupini SDS podpiramo, da se izplačila ukrepov kmetijske politike upravičencem nakazujejo samo na en skupen transakcijski račun. Podpiramo, da se določi pristojnost prvostopenjskega organa, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloča o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike. 59 DZ/VI/16. izredna seja Podpiramo, da se določa možnost obročnega odplačevanja dolgov upravičencev. Prav tako menimo, da je smotrno, da se z zakonom določa, da se za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev ali odvzem neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo 100 evrov, odločbe ne izda. Podpiramo tudi, da se omogoča, da lahko agencija po svoji uradni dolžnosti samodejno pridobi podatke o davčnem in rezidentskem statusu subjekta. Prav tako podpiramo, da morajo pridelovalci hmelja podatke o pridelanih količinah prijaviti do 15. oktobra v letu pridelave hmelja ter da se določa sistem registracije obratov, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz plodov oljk ali oljčnih tropin. V Poslanski skupini SDS smo imeli nekaj pomislekov glede rešitve o podaljšanju sedanjega roka s 6 mesecev na eno leto, ko agencija lahko stranki odločbo odpravi in izda novo odločbo, a smo s strani pristojnega ministrstva pridobili ustrezne odgovore, zakaj do takšne rešitve prihaja, kajti to olajšuje dejansko stanje. Prav tako smo zaradi mnogih, predvsem javnih polemik o netransparentnosti porabe evropskih subvencij imeli posamezne pomisleke glede skrajševanja obdobja prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s 5 na 2 leti v primeru namerne vložitve napačne vloge, namerne nepravilnosti in kadar stranka sredstva uporablja v nasprotju z nameni, za katere so bila dodeljena, ali je pa celo ta sredstva pridobila nezakonito. Poleg tega se znižujejo tudi sankcije ob neporočanju o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev. Ampak bili smo pomirjeni, ko smo dobili zagotovilo, da gre za ureditev, ki je urejena enako na celotni evropski ravni, kar morda kaže na velik vpliv kmetijske politike. Sam osebno bi bil pri tem ukrepu glede sankcij pri nepošteni porabi subvencij bolj radikalen, a kot že omenjeno, gre za skupno evropsko politiko. Da je zakon dober, kaže očitno tudi dejstvo, da poleg nomotehničnih pripomb Zakonodajno-pravne službe nanj ni bi bilo vsebinskih pripomb stroke niti opozicije. Da zaključim: zakon prinaša veliko sprememb, ki bodo slovenskega kmeta razbremenile birokratskih postopkov, olajšale delo, zato ga bomo v Poslanski skupini SDS z veseljem podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Dejan Židan v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovana predsedujoča! Še enkrat pozdrav vsem prisotnim, tudi tebi Katarina. Poslanska skupina Socialnih demokratov podpira ta zakon. Dobili boste naše glasove, spoštovani minister. Tudi ta zakon ni predmet obravnave protikorupcijske komisije. Tudi to je razlog, da boste dobili naše glasove. Ta zakon želi zmanjševati administrativne ovire, ki jih je na našem področju, na področju kmetijstva preveč. Tukaj boste imeli našo podporo tudi naprej. Želimo pa si, gospod minister, da boste storili tudi to, kar ste dali obljubo in zavezo tako nam kakor slovenski javnosti v vašem poslanskem odgovoru. Vezano je na to akcijo, pri katerih se je slovenskega potrošnika zavajalo, da je jogurt Na planincah slovenskega porekla, kar smo potem ugotovili, da ni. Dali ste zavezo, da boste spremenili ta zakon, torej Zakon o kmetijstvu, kjer bo bolj jasno napisano, katere tovrstne prakse v Sloveniji niso dovoljene. Tako bodo vaši inšpektorji lažje, bolj učinkovito in na nek način tudi bolj grobo lahko ukrepali proti tistim, ki mislijo, da Slovenija ni del srednje Evrope, ampak je del neke druge Evrope, nekateri temu rečejo vzhodne Evrope. Tako, gospod minister, predlagam, da čim prej tudi to obljubo izpolnite. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Ponovno lepo pozdravljeni! V Državljanski listi spremembe Zakona o kmetijstvu razumemo kot poskus in prizadevanje Ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se na tem področju odpravijo administrativne ovire, ki jih še lahko umestimo v tako imenovani okvir manjših sprememb. Upravni postopki v Sloveniji so prenormirani. To gotovo drži, tudi za postopke ukrepov skupne kmetijske politike, ki jih izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Akreditacija s strani Evropske komisije in dejstvo, da je samo v lanskem letu izplačala 224 milijonov evrov našemu kmetijstvu, imata tudi negativen predznak. V izogib nepravilnostim pri revizijah in s tem tudi denarnim kaznim ni bila prioriteta, katero administrativno oviro odpraviti, temveč se je bolj zasledoval cilj, da se ugodi bruseljskim uradnikom in slovenskemu kmetijstvu zagotovi denar. Zato nas v Državljanski listi še posebej veseli, da se kar precejšen del sprememb Zakona o kmetijstvu nanaša na poslovanje tega organa v sestavi ministrstva in odpravo administrativnih ovir med poslovanjem agencije in resornim ministrstvom. Tako se določa obveznost upravičencev, da za vsa izplačila v okviru ukrepov skupne kmetijske politike uporabljajo samo en transakcijski račun. Hkrati ima agencija možnost, da ga pridobi preko registra transakcijskih računov. Nadalje se podaljšuje rok, ko lahko agencija odločbo odpravi in jo nadomesti z novo. Ta sprememba je še posebej pomembna pri administrativnih postopkih, če povemo podatek, da ta državni organ letno izda preko 150 tisoč odločb, te so v 60 DZ/VI/16. izredna seja velikem delu izdane preko informacijskega sistema in je verjetnost raznih nepravilnosti večja. Omogoča se obročno odplačevanje dolga upravičencev ter se skrajšuje obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti ter znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev. Ker je vodilo Državljanske liste enostavna in debirokratizirana Slovenija, bomo spremembe tega zakona z veseljem podprli. Obenem pa opozarjamo, da bo v prihodnosti v okviru tega zakona nujno potrebno definirati pravni status kmetije, ki ga v slovenskem pravnem redu nimamo urejenega. Takšna pravna praznina v praksi, sploh pa ob koriščenju sredstev v okviru ukrepov skupne kmetijske politike, povzroča veliko nejasnosti in ne nazadnje zlorab. Nedopustno je namreč, da ob vseh prenormiranih zahtevah na tem področju dopuščamo, da se na primer na ukrep diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti na kmetijah lahko prijavi nekdo, ki na upravi enoti registrira KMG-MID na podlagi zemljišč, na katerih redi dve kokoši. Ali poenostavljeno povedano: pomagajmo z javnim evropskim in nacionalnim denarjem tistemu, ki prideluje hrano za trg. Današnje spremembe in dopolnitve Zakona o kmetijstvu pa bomo, kot že rečeno, poslanci in poslanke Državljanske liste podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana gospa podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani gospod minister, spoštovani gospod državni sekretar Uroš Rožič, poslanke in poslanci! Nocojšnji maraton nadaljujemo z novelo Zakona o kmetijstvu, ki tako kot večina današnjih zakonskih predlogov sledi načelu odprave administrativnih ovir in razbremenitve gospodarstva, v tem primeru kmetijskih gospodarstev. S predlaganim zakonom se tako določa, da se upravičencem do izplačil ukrepov kmetijske politike sredstva nakazujejo na samo en transakcijski račun; določa se tudi možnost obročnega odplačevanja dolga upravičencev; za vračila neupravičeno izplačanih sredstev ali odvzem neutemeljeno dodeljenih upravičenj, ki ne presegajo višine 100 evrov, se ukinja izdajanje upravnih odločb; skrajšuje se obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti; v primerih odprave in nadomeščanja upravnih odločb na podlagi nadzorstvene pravice pa se rok za izdajo podaljšuje s šestih mesecev na eno leto, s čimer se finančno in materialno razbremenjuje Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je v tem primeru drugostopenjski organ odločanja. Za pridelovalce hmelja se zaradi učinkovitejšega nadzora nad certificiranjem hmelja določa novi rok za prijavo podatkov o pridelanih količinah, to je 15. oktober. Za pridelovalce oljčnega olja pa se določa tudi sistem registracije obratov, kjer olje pridelujejo. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da predlagane spremembe v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo. Ocenjujemo namreč, da se z njimi finančno razbremenjuje tako stranke v postopkih kot tudi pristojno ministrstvo, kar je nedvomno vredno vseh pohval, zato bomo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu soglasno podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Franc Jurša v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, nocoj je menda že osmič, in dober večer vsem skupaj. Novela Zakona o kmetijstvu stremi predvsem k odpravi administrativnih ovir in zmanjšanju stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa k povečanju učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanju namenski porabi sredstev. Predlog zakona je povezan z že veljavnim proračunom, ki zmanjšuje sredstva za izvajanje ukrepov. Poleg navedenega novela prinaša tudi zmanjšanje stroškov pristojnega ministrstva s prenosom izdajanja odločb na druge pooblaščene organe, zmanjšanje števila pritožb na drugi stopnji, odpravo novih postopkov za nekatera semena kakovosti, zmanjšanje stroškov agencije, večjo neposredno uporabo uradnih evidenc, zmanjšanje števila pozivov k dopolnitvi vlog in podobno. Kot smo že večkrat danes rekli, bomo v naši poslanski skupini predlog zakona podprli, predvsem v tem primeru, ko zmanjšujemo birokratske ovire, saj menimo, da bodo predlagane spremembe omogočale zmanjšanje stroškov državnega proračuna za izvedbo ukrepov kmetijske politike ter predvsem zmanjšale stroške za stranke, saj nekaterih podatkov ne bo treba pošiljati. Kmetje bodo enostavno in preprosto lahko več delali na svoji kmetiji pa manj v svojih pisarnah oziroma kuhinjah, kjer izpolnjuje te papirje. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še gospod Janez Vasle v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. JANEZ VASLE (PS NSi): Upam, da bodo maratonci kmalu stekli svoj zadnji rok. Še enkrat, pozdravljeni! Predlagana novela Zakona o kmetijstvu spada v tisti paket zakonov, za katere menimo, da imajo možnost vpliva na odpravo 61 DZ/VI/16. izredna seja administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov oziroma odpravljajo nekatere pomanjkljivosti dosedanje zakonodaje. V Novi Sloveniji se zavzemamo za sodobno kmetijstvo, ki bo zagotovilo največjo stopnjo prehranske samooskrbe v Sloveniji. Zavzemamo se za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, ki bo zagotavljala kakovostno in cenovno dostopno hrano za vso prebivalstvo. Te cilje pa trenutno veljava zakonodajo ovira, saj na mnogih področjih uvaja nadstandard na prehranskem področju s strožjimi predpisi kot v sosednjih državah in v EU. Poleg tega je sama zakonodaja preobsežna in s tem nepregledna za uporabnika. Rešitev je v uskladitvi zakonodaje z EU in omejitvi postavljanja dodatnih zahtev. Posamezniki in podjetja bodo tako imeli pri poslovanju manj ovir, s tem nižje stroške, hkrati se bodo ob preglednejši zakonodaji lažje držali pravil, ki jih ta nalaga. V Poslanski skupini Nove Slovenije pozdravljamo predloge sprememb Zakona o kmetijstvu, ki bodo našim kmetom končno olajšali administrativne postopke in uvedli bolj normalne razmere. Med drugimi ukrepi bi tukaj izpostavil predvsem skrajšane prepovedi prijave na nove razpise v primeru neizpolnitve obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev v primeru ukrepov razvoja podeželja s petih na dve leti. Znižuje se tudi sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb po pravici do sredstev, in sicer z 10 % na 5 % dobljenih sredstev. Nekateri kmetje, ki so bili podvrženi tem sankcijam, je zaradi nenamerne napake ali zamude to nesorazmerno obremenilo in jih postavljajo v neenak položaj v primerjavi z ostalimi. Med drugim se bo poenostavil tudi sistem shem kakovosti za živila, kjer ne bo več podvajanja postopkov, organizacije za kontrolo in certificiranje pa bodo lahko izvajale kot javno pooblastilo tudi izdajanje dovoljen za uporabo semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki niso pridelani s postopkom ekološke pridelave. Zakon prinaša mnogo dobrih rešitev, predvsem pa olajšav za slovenskega kmeta, zato ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala, gospod Vasle. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje opravili jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 9. TOČKO, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O PROMOCIJI KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV, KI JE BIL VLOŽEN PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru gospodu Francu Bogoviču. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Glede na to, da prihajam iz Krškega, kjer je poleg nuklearne tudi spidvej, lahko rečem, da tečem zadnji, četrti krog, tako kakor je bilo rečeno nocoj. In v tem četrtem krogu vam podam osnovne konture Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. S Predlogom zakona o spremembah Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov se na novo ureja opravljanje strokovnih nalog, določenih v 27. členu veljavnega zakona. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje predvideva, da bo na način, kot ga predpisuje v noveli zakona, lažje operativno izpeljal izvedbo zakona. Spremembe zakona določajo, da strokovne naloge iz 27. člena zakona izvaja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ministrstvo pa lahko posamezne strokovne naloge iz prvega odstavka 27. člena zakona izvede tudi s pomočjo zunanjega izvajalca, ki bo izbran na podlagi predpisov, ki urejajo javna naročila. Taka rešitev nadomešča veljavno, ki je predvidevala, da se izvajalca celega paketa strokovnih nalog iz 27.a člena za obdobje 6 let izbere na javnem razpisu. Glede na to, da se izvajanje strokovnih nalog iz 27. člena Zakona prenese na ministrstvo, pa posledično nekaterih strokovnih nalog ministrstvo ne more izvajati, ker je to v koliziji z ostalimi veljavnimi predpisi z delovnega področja ministrstva. Tako se iz obsega strokovnih nalog po 27. členu zakona črtajo naslednje strokovne naloge: priprava specifikacij iz nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe ter razvoj in tržno upravljanje pridobljenih označb za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe. Te naloge bodo prevzela združenja proizvajalcev. Tak postopek je na ministrstvu, neodvisen od zakona, predviden že z obstoječo zakonodajo v Zakonu o kmetijstvu in Pravilniku o postopkih zaščite kmetijskih pridelkov. Glede na spremenjene pristojnosti ministrstva kot izvajalca strokovnih nalog se posledično spreminja tudi vloga Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri pripravi strateškega načrta in izvedbe programa promocije. Svet med svojimi nalogami nima več priprave usklajenega predloga strateškega načrta promocije, ker tega pripravi ministrstvo, pač pa predloži ministrstvo usmeritve za pripravo strateškega načrta in za program promocije. Prav tako bo po novem zaradi spremenjenih vlog pri izvajanju promocije Svet za promocijo na podlagi letnega poročila, ki ga pripravi ministrstvo, spremljal izvajanje programa 62 DZ/VI/16. izredna seja promocije. V veljavnem zakonu pa svet predlaga ministru letno poročilo o izvajanju programa promocije. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Za predstavitev poročila dajem besedo mag. Dejanu Židanu, predsedniku odbora. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, spoštovani predsednik. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je Predlog zakona o spremembah Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov kot matično delovno telo obravnaval na 10. nujni seji 16. 7. 2012. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravne službe, Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki je podala konkretne pripombe k 1., 2. in 3. členu predloga zakona, pripombe so bile ustrezno upoštevane v amandmajih koalicijskih skupin in jih je odbor tudi sprejel. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predlog zakona podpira. Člani komisije so izrazili prepričanje, da so bile nekatere realizirane promocije slovenske hrane v preteklosti zelo uspešne in so prispevale k temu, da je slovenski potrošnik spremenil svoje odnos do slovenskih proizvodov in do v Sloveniji pridelane hrane. V razpravi je sodeloval tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki predlog zakona prav tako podpira. Opozoril pa je, da obstaja sicer nekaj pomislekov predvsem glede poseganja v segment trženja mleka, ki sedaj poteka organizirano preko zadrug. Stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice je predstavil njen direktor, zbornica predlog zakona podpira, izraža pa pomislek glede amandmaja koalicijskih poslanskih skupin k 3. členu, s katerim se črta določba, po kateri izvajalce posameznih strokovnih nalog lahko izbira ministrstvo na podlagi predpisov, ki urejajo javna naročila. Zaradi črtanja te določbe bi po mnenju zbornice lahko bil zakon manj operativen. V okviru razprave so člani odbora podprli novelo zakona in poudarili, da je ta nujna, da bi se lahko veljavni zakon začel dejansko izvajati v praksi in na ta način prispeval k vzpostavitvi konkurenčne sposobnosti slovenskih agroživilskih podjetij in kmetijstva ter posledično povečanju ravni prehranske samooskrbe v Sloveniji. Nekateri člani odbora, ki predlog zakona sicer podpirajo, pa so izrazili bojazen, da bi lahko prihajalo v praksi do težav pri zbiranju prispevkov od primarnih kmetijskih proizvodov, ki so namenska sredstva za skupno splošno promocijo in sredstva za promocijo kakovosti in prostovoljnih označb. Nekateri so tudi izrazili dvom o tem, da bo samo s spremembo štirih členov, kolikor jih vsebuje novela zakona, mogoče doseči cilj, ki ga zasleduje novela zakona, to je čim hitrejše izvajanje določb zakona v praksi. V razpravi so bila postavljena tudi nekatera vprašanja, na katera je državni sekretar z Ministrstva za kmetijstvo in okolje podal obširna pojasnila. Odbor se je opredelil do vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in jih sprejel. Odbor iz razprave ni oblikoval in sprejel svojih amandmajev. Odbor je glasoval še o členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del poročila odbora. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Stališča poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Robert Hrovat. ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani! Proizvodnja, pridelava in predelava kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji predstavlja pomemben ekonomsko-družbeni dejavnik. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je povečal uvoz agroživilskih proizvodov na slovenski trg, tako da so konkurenčni pritiski na domače ponudnike že povzročili poslabšanje ekonomskega položaja nekaterih proizvodnih sektorjev. Vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je po drugi strani spodbudil tudi nove možnosti intenzivnejšega nastopa slovenskih ponudnikov agroživilskih proizvodov na enotnem trgu Evropske unije, vendar so zaenkrat rezultati skromni. Pada nam število kmetijskih gospodarstev, razdrobljeno imamo parcelno strukturo, pada nam delež samooskrbe, zarašča se kulturna in kultivirana krajina. Skratka, večina kazalcev, če ne celo skoraj vsi, so na področju kmetijstva negativni ali pa vsaj blizu temu. Lansko leto smo sprejeli Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. V Slovenski demokratski stranki smo bili veseli, da se dolgoročno vzpostavlja konkurenčna sposobnost slovenskih agroživilskih podjetij in kmetijstva, na drugi strani pa bi se povečala tudi samooskrba Slovenije na področju hrane. Žal je bila rešitev, da izvedbeni del promocije izvede organizacija, ki bo izbrana na razpisu, nedomišljena in v praksi očitno neizvedljiva. Svet za promocijo je sicer sestavljen iz predstavnikov nevladnih organizacij, in sicer so trije predstavniki s strani kmetijskega prostora, trije predstavniki s strani živilskopredelovalne industrije in dva predstavnika Vlade. Kje pa se zadeva zaplete - na delu, kjer v zakonu piše, da operativno najbolj pomembno dokumentacijo, to je strateško promocijo in potem izvedbeni načrt, 63 DZ/VI/16. izredna seja pripravi organizacija, ki bo izbrana na javnem razpisu oziroma natečaju. Razpis je bil. Prijavili sta se dve organizaciji, vendar je prejšnji minister razpis razveljavil zaradi domnevne kolizije interesa. Če želimo, da sicer dober zakon zaživi v praksi, je treba sprejeti spremembo zakona, ki izvedbeni del promocije prenaša na zaposlene na ministrstvu. Zavedamo se, da ta rešitev ni najoptimalnejša, vendar v danih razmerah edina realno mogoča, če želimo, da se v Sloveniji začne s pravo promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. V Slovenski demokratski stranki bomo zakon podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Še enkrat pozdravljeni prisotni in prisotne! V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo tudi ta zakon podprli. Strinjamo se, da je ta rešitev kompromis, ampak izkazalo se je, da med tremi možnostmi. Ena možnost je ustanovitev samostojne agencije za promocijo hrane, kateri smo Socialni demokrati nasprotovali, saj bi glede na majhnost slovenskega prostora porabila preveč zbranega denarja za svoje delovanje. Rešitev z javnim razpisom se v slovenskem prostoru ne izkaže kot dobra, saj so javni razpisi prezapleteni, mogočih je preveč pritožb, tako da je ta rešitev, ki jo zdaj minister in ministrstvo predlagajo, za nas sprejemljiva in jo podpiramo. Ob tem bi radi poudarili naslednje podatke. V zadnjih letih se je občutljivost slovenskega potrošnika, kar je dobro, do slovenskih kmetijskih proizvodov, prehranskih proizvodov, bistveno izboljšala. Verjetno poznate podatek, da če je pred dvema letoma bilo za 34 % Slovencev pomembno, da je proizvod domač, da je slovenskega porekla, je v tem trenutku nas, kot takšnih kupcev že 46 %. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval in potem bo slovenska kmetijska in prehranska proizvodnja varna. Prav tako nas je razveselil podatek, ki ga je pred nekaj dnevni objavil Eurostat, in to je naslednje, da 72 % Slovencev resno razmišlja o hrani in zlasti o nevarnosti, ki jo lahko povzroči prehranska kriza. Verjamem, da bo ta sprememba zakona, podobno, kot je bilo tudi prvič, sprejeta soglasno v Državnem zboru. S tem bo slovensko kmetijstvo in proizvodnja hrane dobila pozitiven signal, da se vsaj na tem področju politične stranke ne prepirajo, ampak skupno podpirajo slovensko kmetijstvo in slovenskega kmeta. Hkrati pa pričakujem, da bo Vlada dala na postavko promocije nekaj denarja. Nam nič ne pomaga sprejeti program, sprejeti Zakon o promociji slovenskih kmetijskih proizvodov, če pristojni minister kmetijskemu ministru pobere ves denar za promocijo. Tako, gospod minister, upam, da bo tudi minister za finance nekoč spoznal, kako pomembna je promocija slovenskih proizvodov in kako pomembna je slovenska hrana za slovenski prostor. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospa Polonca Komar. POLONCA KOMAR (PS DL): Spoštovani kolegice in kolegi, ki danes še vztrajate tukaj! Promocija je pomembna, pa če so še tako težki finančni časi, si mačehovskega odnosa do promocije enostavno ne smemo in ne moremo privoščiti. Tista podjetja, ki se tega zelo dobro zavedajo, so običajno tržno uspešnejša, prodornejša in bolj prepoznavna. Ohraniti blagovno znamko, povečati tržni delež, odkriti tržno nišo ali pa zgolj spomniti kupce, da nam ni vseeno za njihovo odločitev. Vse to zmoremo s pravilnim promoviranjem izdelkov in storitev in ko govorimo o kmetijskih in živilskih proizvodih, ni nič drugače. Potrebna je celo veliko večja mera senzibilnosti in občutja varnosti. Imamo Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, vendar ga ne moremo izvajati. Nespretnost?! Neznanje?! Kakor koli že, za zdaj je zakon le napisana beseda. Z javni razpisom je bilo nemogoče izbrati ponudnika, ki bi bil sposoben opraviti zelo zahtevne naloge iz naslova promocije. Zato se je zakonodajalec odločil, da pospeši in omogoči izvedbo zakona na način, da strokovne naloge iz zakona, ki so zapisane v 27. členu, prenese na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Na ta način bo najhitreje in s čim manj dodatnimi finančnimi sredstvi omogočena konkurenčnost slovenskim agroživilskim podjetjem. Promocija je naložba za prihodnost. Tega se v Državljanski listi zelo dobro zavedamo. Z zaupanjem, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v najboljši mogoči meri izvajalo določila zakona in tako omogočilo jasen, transparentne, pravičen in učinkovit način promoviranja kmetijskih in živilskih proizvodov, bomo predlog zakona v Državljanski listi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani! Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli novelo zakona, saj se bo z njo sploh omogočilo izvajanje lani sprejetega Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. S tem bo strokovne naloge iz 27. člena zakona prevzelo ministrstvo, kar je trenutno najboljša in najhitrejša rešitev. Zato pa je treba nekatere naloge prenesti na združenje proizvajalcev, da ne bo izvajanje teh nalog v koliziji z drugimi pristojnimi ministrstvi. Tako 64 DZ/VI/16. izredna seja bodo združenja proizvajalcev odgovorna za pripravo specifikacij za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe ter razvoj in tržno upravljanje pridobljenih označb za nacionalne sheme kakovosti in prostovoljne označbe. Glede na spremenjene pristojnosti ministrstva je zato nujno spremeniti tudi vlogo Sveta za promocijo pri pripravi strateškega načrta in izvedbenega programa promocije. Svet med svojimi nalogami tako ne bo imel več priprave usklajenega predloga strateškega načrta promocije, ampak bo pripravil ministru le usmeritve za pripravo strateškega načrta in za program promocije ter namesto predložitve poročila le spremljal izvajanje programa promocije. Najpomembnejše pri noveli tega zakona pa je, da se omogoči učinkovita in hitra izvedba zakona, saj praksa iz preteklosti kaže, da promocija učinkovito spodbuja potrošnika, da bo raje posegel po slovenskih proizvodih in mu bo slovenska hrana postala pomembnejša od cenenih uvoženih izdelkov. Pravilno in hitro izpeljana promocija slovenskih izdelkov je zato zelo pomembna za slovenskega kmeta in za vse pridelovalce slovenske hrane, ki težko konkurirajo v poplavi cenejših živilskih proizvodov. Nekateri pomisleki, ki se pojavljajo glede poseganja v že ustaljeno organizacijo proizvodnje mleka in mesa, ne smejo pomeniti ovire za hitro in učinkovito izvajanje zakona in promocijo slovenskih proizvodov, ki bo pospešila samooskrbo Slovenije, kar je trenutno za nas strateškega pomena. Kasneje, ob izvajanju zakona pa bo mogoče oceniti, ali so potrebne še dodatne spremembe in dopolnitve. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke torej želimo, da novela čim prej zaživi in jo bomo z veseljem podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Pred nami je novela Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, s katerim se na novo ureja opravljanje strokovnih nalog. Za načrtovanje in izvajanje promocije kmetijskih in živilskih proizvodov ter obveščenost potrošnikov, kar je v javnem interesu, se z zakonom pooblasti ministrstvo. Od predhodnika pa smo že slišali, da brez tega, da bi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje dobilo ustrezna sredstva od Ministrstva za finance, ne bo promocije. Za posamezne strokovne naloge promocije pa zakon vseeno še vedno predvideva izbor izvajalcev z javnim razpisom, kljub temu da v preteklosti izbira izvajalca strokovnih nalog za promocijo za 6-letno obdobje na podlagi javnega naročila ni bila izvedljiva, saj se je na trgu z javnim razpisom ni našlo ustreznega izvajalca, ki bi v eni osebi lahko opravil vse razpisane strokovne naloge, določene z zakonom. Predlagatelj, z njim pa vsi mi, ki želimo, da bi ta zakon končno zaživel in dosegel postavljene cilje, upamo, da se bo vsaj za posamezne strokovne naloge promocije našlo ustreznega izvajalca preko javnega razpisa. Sicer pa se v predlogu novele natančneje določajo pristojnosti Sveta za promocijo pri pripravi strateškega načrta promocije. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli v upanju, da čim prej doseže svoj namen. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Ko mi štirje krožimo, je to živ primer kolobarjenja, kar se tudi uporablja v kmetijstvu. In če dobro kolobarimo, potem imamo tudi dobre pridelke. Vprašam vas - za Dejana vem, da sam prideluje zelenjavo, tako jo ima blizu in takrat, ko je zelenjava najbolj bogata in ko si jo sam utrgaš, ampak nekateri jo moramo pa tudi kupiti ali pa jo pridelamo na svojem vrtu. Lahko jo tudi kupimo pri bližnjem kmetu ali pa nam jo celo dostavijo na dom. Lahko gremo ponjo tudi v nakupovalne centre in v teh centrih pa prevladuje španska, italijanska zelenjava, prevladuje z drugih celin, iz južne Afrike, iz Azije, iz Južne Amerike in tako naprej. Tukaj preide pa ta stvar zdaj v igro, da zahteva našo pozornost na poreklo, na bližino te hrane in da pri tej hrani damo prednost domačim, slovenskim proizvodom. V Novi Sloveniji vseskozi poudarjamo, da smo predvsem posamezniki, potrošniki tisti, ki bomo odločilno prispevali k napredku in razvoju slovenskega kmetijstva, najprej pa moramo spremeniti svojo miselnost, prenehati kupovati drugorazredne, uvožene živilske proizvode in se odločiti za nakup veliko kvalitetnejše domače hrane, ki je gotovo bolj zdrava in ima nižji ogljični odtis. S sprejemom predlagane novele Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov bomo omogočili in pomagali, da bo slovenski potrošnik skozi različne oblike promocije domačih pridelkov in proizvodov razvil pozitiven odnos do domače hrane. V Novi Sloveniji ocenjujemo, da ima Ministrstvo za kmetijstvo in okolje usposobljene ljudi in dovolj resursov, da bo lahko kompetentno izpeljalo te naloge, ki pa žal v času trenutno veljavnega zakona v praksi niso bile nikoli izvedene. Nesmiselno bi bilo podaljševati čakanje in ponavljati razpis po sedaj veljavnem zakonu, saj bi to pomenilo izgubljen čas in priložnost za slovenske pridelovalce hrane. Zakon v postopku uživa široko podporo nevladnih organizacij, naj tu omenim le Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije, in tudi zato ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli. Hvala lepa. 65 DZ/VI/16. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Tako samo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Amandmajev nimamo, tako da zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili jutri zvečer v okviru glasovanj. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. Predlog zakona je po nujnem postopku v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Besedo za dodatno obrazložitev dajem predstavniku Vlade, ministru mag. Radovanu Žerjavu. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovane poslanske in poslanci! Spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja so predlagane na treh področjih, in sicer na racionalizaciji administrativnih postopkov, na izboljšanju sistemskih rešitev, ki so se po uveljavitvi tega zakona marca lani izkazale kot težko izvedljive, praktično neizvedljive, in pod tretje, kot nadgradnja regionalne politike za potrebe črpanja evropskih sredstev v novem programskem obdobju 2014-2020. Racionalizacija administrativnih postopkov bo dosežena na naslednje načine: z vzpostavitvijo pravnih podlag za združitev dveh skladov, Slovenskega regionalno-razvojnega sklada in Slovenskega podjetniškega sklada v en javni sklad; z odpravo evidence regionalnih menedžerjev, ki se v zakonitem roku ni vzpostavila - torej, ta evidenca -; z odpravo Sveta za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud, ki na ministrski ravni sploh ni zaživel, njegove naloge prevzame Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je ves čas to tudi počelo; s črtanjem obveznosti občin, da ustanovijo regionalne razvojne agencije kot javni zavod, saj bi to pomenilo dodatne stroške za občino, česar pa v luči te finančne krize preprosto ni mogoče zahtevati. Uvajamo pa obveznost večinskega javnega deleža v lastniški sestavi regionalnih razvojnih agencij. In z določbo, da dogovore za razvoj regij sklepata ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, in razvojni svet regije. Doslej je moralo to čez daljšo vladno proceduro, kar je vse skupaj samo še zapletalo. Sistemske rešitve bodo izboljšane pri oblikovanju razvojnega sveta regije. Odpravljeno je namreč obvezno sprejemanje odloka o ustanovitvi razvojnega sveta regije na občinskih svetih ter poenostavljanje volitev članov sveta. Izboljšanje bo pri načinu odločanja razvojnega sveta regije. Spremenjeno je namreč dosedanje razmerje glasov med predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja. In pod tretje, s ponovno uvedbo sveta regije, v katerem so zastopani vsi župani v regiji in potrjujejo ključne odločitve, ki imajo tudi finančne posledice za proračune občin. Pod tretje sem navedel nadgradnjo regionalne politike za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2014-2020, in ta bo zagotovljena z uvedbo kohezijskih regij na teritorialni ravni NUTS 2 - torej, vzhodna in zahodna kohezijska regija bosta zaživeli ne le na papirju, ampak tudi dejansko v praksi. Zagotovljena bo z uvedbo razvojnega sveta kohezijske regije, ki bo imel vpliv na sprejemanje odločitev o vsebini in izvajanju programov EU v kohezijski regiji in njegovega sekretariata, ki sicer spada pod ministrstvo, pristojno za regionalno politiko. Obstaja pa tudi možnost prenosa organov uprave na za določene programe Evropske unije v eno ali drugo kohezijsko regijo. S tem mislimo predvsem uveljavljati načelo decentralizacije tudi na tem področju. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo gospodu Matjažu Hanu. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Dober večer! Če je bilo prej malo kmetijstva, bo sedaj še malo gospodarstva. Odbor za gospodarstvo je na 13. nujni seji 16. tega meseca kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Odbor je bil pred sejo seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, z mnenjem Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, mnenjem Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, mnenjem Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, pripombami Skupnosti občin Slovenije, mnenjem Združenja občin Slovenije in s predlogom amandmaja Zavoda Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. Predsednik Državnega zbora je predlog zakona poslal tudi v mnenje italijanski in madžarski narodni skupnosti ter lokalnim skupnostim. Zakonodajno-pravna služba je v mnenju opozorila, da predlog zakona vnaša pomembne sistemske spremembe v veljavni zakon glede subjektov oziroma nosilcev spodbujanja skladnega regionalnega razvoja in posledično spreminja oziroma posega v razmerje med njimi. Na podlagi konkretnih pripomb ZPS so koalicijski poslanske skupine vložile amandmaje k predlogu zakona, za katere je Zakonodajno-pravna služba ocenila, da večinoma sledijo njenim pripombam. Na odboru so bile v razpravi izražena različna mnenja. Člani opozicijskih poslanskih skupin pa so nasprotovali sprejemanju hitrih 66 DZ/VI/16. izredna seja odločitev brez predhodnih temeljnih analiz stanja in širše razprave v okviru strokovne javnosti. Prav tako so menili, da združevanje treh agencij v novo agencijo ali dveh skladov v nov sklad, v konkretnem primeru Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja ne bo vplival na zmanjševanje stroškov ali povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, na večjo podpor razvoju in raziskavam ter učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev s ciljem višje stopnje gospodarske rasti. Namesto s spodbujanjem razvoja se bodo te institucije, po njihovem mnenju, ukvarjale predvsem z reorganizacijo in z administriranjem. Na seji so posebej opozorili tudi na neustrezno zastopanost predstavnikov gospodarstva in nevladnih organizacij v regijskih razvojnih svetih, vendar je prevladovalo mnenje, da se v občinah ne želijo prevladujoče vloge tujih subjektov ali preglasovanja pri ključnih odločitvah o regionalnem razvojnem programu in odločanje o prioritetah, za katere občine prevzemajo tudi politično odgovornost pri izvajanju regionalnih razvojnih programov. Člani koalicijskih poslanskih skupin so na drugi strani menili, da novela zakona prispeva k racionalizaciji administrativnih postopkov, prinaša izboljšanje sistemskih rešitev in spremembe na področju nadgradnje regionalne politike za potrebe črpanja evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Podprli so tudi oblikovanje pravnih podlag za združitev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in Slovenskega podjetniškega sklada v en javni sklad, s čimer se bo po njihovih ocenah namensko premoženje povečalo za okoli 150 milijonov evrov. Podprli so tudi druge predlagane spremembe, še posebej uvedbo dveh kohezijskih regij za uspešno vključevanje Slovenije v kohezijsko politiko Evropske unije. Odbor je sprejel koalicijske amandmaje in svoj amandma ter zagotovil usklajenost med seboj povezane novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in novele Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Hkrati je zagotovil tudi njihovo istočasno uveljavitev. Odbor je sprejel vse člene predloga zakona. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem pa so vključeni tudi sprejeti amandmaji. Lepa hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Na vrsti so stališča poslanskih skupin. Najprej gospod Srečko Meh v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani gospod predsednik, gospod minister, gospe in gospodje! To pa je zakon, ki bi ga lahko sprejeli po hitrem ali nujnem postopku, zato ker dejansko lahko vpliva na razvoj, na odpiranje novih delovnih mest in ker omogoča tudi občinam oziroma regionalnim svetom, da lahko posegajo v tisto, kar v posameznem območju menijo, da je pomembno za ta razvoj. Zato predlog zakona o spodbujanju skladnega razvoja omogoča združitev obeh skladov v enoten sklad, kar se nam zdi dobra rešitev. Gre torej za aktivnost v okviru prizadevanja Vlade Republike Slovenije za racionalnejšo organiziranost ministrstev, organov v sestavi vladnih služb, javnih agencij in javnih zavodov. Na tem področju so torej nujne sistemske spremembe, tako da sta združena javna sklada korak v nakazano smer. V to bi bili prepričani tudi Socialni demokrati. Zakon tudi predlaga spremembe, ki bodo omogočile lažje oblikovanje in učinkovitejše odločanje organov regije ter delovanje regionalnih in razvojnih agencij; seveda ob tem, če bodo te agencije, kot je že bilo rečeno, imele tudi prave programe in menedžerje. To pa je tudi po mnenju Vlade potrebno, da so pri oblikovanju razvojnih svetov in pri oblikovanju regionalnih razvojnih agencij po letu in pol izvajanja Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja rešitve tako zahtevne, da v zakonskem roku ni bil oblikovan noben razvojni svet regije in v skladu z zakonom ni bila ustanovljena nobena regionalna razvojna agencija. Večinoma gre torej za poenostavitve. Predlaga se črtanje evidence regionalnih menedžerjev, ki v zakonitem roku zaradi zahtevnosti pogojev tudi ni bila vzpostavljena. Socialni demokrati podpiramo predlagano združitev skladov pod pogojem, da ne bo združitev skladov povzročila spremembe načina financiranja regij. Glede vključitve regionalne politike v kohezijsko politiko EU, ki predlaga dopolnitve sistema na ravni dveh kohezijskih regij, pa Socialni demokrati menimo, da je možnost za črpanje evropskih sredstev v manj razvitih kohezijskih regij. Predlagano rešitev Socialni demokrati podpiramo, Vlado pa opozarjamo, da če ne bo pripravljenih večjih projektov, ki bodo črpala kohezijska sredstva, potem večjih koristi za delitev kohezijskih regij ne bo. Glede na novo finančno perspektivo 2013-2020 je delitev na dve kohezijski regiji smiselna. Socialni demokrati bomo podprli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, vendar pričakujemo, da bo Vlada tudi pripravila nove ukrepe za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste mag. Truda Pepelnik. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovane kolegice, kolegi, predsedujoči, minister! Pristopi držav, ki so danes uspešne v zmanjševanju razvojnih razlik, so usmerjeni 67 DZ/VI/16. izredna seja predvsem v ustvarjanje pogojev za izboljšanje gospodarske vitalnosti regij. Prav tak pristop spodbuja nastajanje in rast novih podjetij, spodbuja poslovno fleksibilnost, fleksibilnost zaposlovanja in pridobivanja potrebnih znanj ter partnerstvo med gospodarskimi subjekti in regionalni in nacionalnimi institucijami znanja. Med drugim je nova regionalna politika usmerjena tudi na razvoj institucionalne podpore posameznikom, lokalnim skupnostim in regijam za hitro in uspešno prilagajanje spremembam. Cilj predlaganega zakona, ki je danes pred nami, sledi ciljem lani sprejeta zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, to je krepitev razvojne moči regij na podlagi lastnih razvojnih potencialov in globalnih priložnosti. Del sprememb, ki jih je predvidel lani sprejeti zakon, se je v določeni meri začel izvajati, a velik del je obstal zaradi neuresničljivosti in nadgradenj v praksi. Naj na kratko naštejem nekaj bistvenih ciljev nove zakonodaje o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Eden od ciljev je racionalizacija administrativnih postopkov in dodatno varčevanje pri uporabi javnih sredstev; nadalje izboljšanje sistemskih rešitev, ki so se po uveljavitvi lani v marcu sprejeta Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja izkazale za težko izvedljive, in ne nazadnje nadgradnja regionalne politike za njeno vključitev v kohezijsko politiko Evropske unije v novem programskem obdobju 2014-2020. Med drugim bo sprejem predloga zakona omogočil združitev Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja in Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo v notranji javni sklad. V Poslanski skupini Državljanska lista smo prepričani, da bodo spremembe, ki jih prinaša novela, še kako dobrodošle, zato bomo glasovali za predlo zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, predsednik Državnega zbora. Spoštovani minister s sodelavcema, gospe in gospodje poslanci! Novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je še eden v vrsti zakonskih sprememb v smeri racionalizacije administrativnih postopkov in porabe javnih sredstev. Spremembe so dokaj obsežne in še izboljšujejo sistemske rešitve zakona ter odpravljajo nekatere ugotovljene pomanjkljivosti iz prakse. Zakonska novela je tudi usklajena z Združenjem občin Slovenije, ki je aktivno sodelovalo pri pripravi zakona. Zakon podpira tudi Državni svet, kar je glede na naravo zakona še posebej pomembno. Poleg administrativnih sprememb, ki so bile že omenjene v predstavitvi, je ena izmed bistvenih značilnosti tega zakona tudi priprava pravne podlage za pripojitev Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo k Javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Tu je vredno izpostaviti, da se na tem mestu izpolnjuje tudi ena izmed zavez koalicije, da bo z združevanji poskušala iskati tako administrativne kot organizacijske prihranke. Čeprav je bilo na omenjeno združitev iz tega zakonskega predloga veliko negodovanja, predvsem, da ne gre za podobno materijo, se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke s tem ne moremo strinjati. Novi javni sklad bo aktivno vpet tako v podjetništvo kot v regionalni razvoj in razvoj podeželja, kar gre velikokrat z roko v roki. Bistveno pri združitvi pa je združevanje sredstev skladov. Namreč, s slabimi 150 milijoni evrov sredstev oblikujemo bistveno močnejši sklad, ki bo tudi lažje konkuriral za sredstva pri tujih bančnih institucijah. Multiplikacijski učinek spodbud, ki jih bo podeljeval skupni sklad pa se bo še povečeval. Sklada ostajata locirana v Ribnici in Mariboru. Tako bosta zaradi združitve aktivnosti omogočila še ugodnejšo dostopnost svojih storitev. Tretja, za poslance Slovenske ljudske stranke zelo pomembna sprememba je nadgradnja regionalne politike za njeno uspešno vključitev v kohezijsko politiko Evropske unije v novem programskem obdobju 2014-2020. Takšna sprememba obsega določitev omejitev pri prestopanju mejnih občin v drugo razvojno regijo ter uvedbo razvojnega sveta kohezijske regije kot organa odločanja. Končno pa bosta zaživeli tudi vzhodna in zahodna kohezijska regija, ki sta do sedaj veljali samo na papirju. Pri zelo slabem izkoriščanju evropskih sredstev v zadnjih letih je zelo pomembno, da smo obrnili fokus in namenjamo črpanju evropskih sredstev že danes veliko več pozornosti z usmerjenostjo tudi v prihodnjo finančno perspektivo. Kot je bilo že večkrat rečeno, so v teh finančno zaostrenih časih dobro izkoriščena evropska sredstva še kako pomembna pri novem zagonu slovenskega gospodarstva. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo zakonski predlog podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Lep dober večer, gospod predsednik, minister in sodelavci, lepo pozdravljeni tudi poslanke in poslanci! Pred nami je novela veljavnega zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki jo je Vlada pripravila po komaj enem letu njegove veljavnosti. V tem letu se je pri izvajanju zakona pokazalo kar nekaj slabih oziroma nefunkcionalnih določb, zato se Vlada loteva njihovih popravkov. 68 DZ/VI/16. izredna seja Zakonska novela tako med drugim predvideva oblikovanje pravnih podlag za združitev slovenskega regionalnega razvojnega sklada in slovenskega podjetniškega sklada v en javni sklad. S tem se bo namensko premoženje povečalo za 150 milijonov evrov. Novela predvideva tudi odpravo evidence regionalnih menedžerjev, odpravo sveta za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud, črtanje obveznosti občin za ustanovitev regionalnih razvojnih agencij kot javnih zavodov ter določbo, po kateri dogovore za razvoj regij sklepata ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, in razvojni svet regije. Novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja predvideva tudi izboljšanih sistemskih rešitev, ki so se po uveljavitvi zdaj veljavnega zakona izkazale za težko izvedljive. Sistemske rešitve bodo tako med drugim izboljšane pri načinu oblikovanja razvojnega sveta regije z odpravo sprejemanja odloka o ustanovitvi razvojnega sveta regije na občinskih svetih ter poenostavitvijo volitev članov sveta. Izboljšave se obetajo tudi pri načinu odločanja razvojnega sveta regije s spremembo dosedanjega razmerja glasov med predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja. Po spremembi bo javnemu interesu, ki ga zastopajo predstavniki občin, zagotovljena večina. Ponovno se uvaja tudi svet regije, v katerem so zastopani vsi župani v regiji. Svet potrjuje ključne odločitve, ki imajo tudi finančne posledice za proračun občine. Izgradnja regionalne politike za njeno uspešno vključitev v kohezijsko politiko Evropske unije v novem programskem obdobju 2014-2020 bo zagotovljena z določitvijo omejitev pri prestopanju mejnih občin v drugo razvojno regijo, z uvedbo dveh kohezijskih regij na teritorialni ravni NUTS 2, vzhodna in zahodna, ter z uvedbo razvojnega sveta kohezijske regije kot organa odločanja na ravni kohezijske regije in njegovega sekretariata. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Dober večer voščim, kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavcema! V obdobju krize so posamične slovenske regije, zlasti obmejna področja, utrpela veliko izgubo delovnih mest, posledično je prišlo celo do povečanja razvojnih razlik med posameznimi regijami. Sedanje zaostrene gospodarske razmere v državi zahtevajo prilagoditev upravnega okvira na področju spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Skrb za skladen regionalni razvoj nosijo država in lokalne skupnosti, in sicer država preko skladov, lokalne skupnosti pa preko regionalnih razvojnih agencij. Slovenija ima pravzaprav srečo, da v tem mandatu skrb za skladen regionalni razvoj pokriva minister, ki prihaja iz tipične periferne slovenske regije, ki tako zelo dobro pozna vse pluse in minuse takih regij. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja vzpostavlja ustrezno pravno podlago za racionalizacijo administrativnih postopkov in dodatno varčevanje. Ena izmed novosti - teh je kar nekaj in nimam časa, da bi vse naštel -, ki jih uvaja ta novela zakona, je združevanje Javnega sklada RS za regionalni razvoj in podeželje in Javnega sklada za podjetništvo v enoten javen sklad s skupnim finančnimi potencialom okoli 150 milijonov evrov. Na ta način se zmanjšuje število organov v sestavi ministrstev in racionalizira delo državne uprave. Združen enoten javni sklad pa bo kapitalsko močnejša institucija in kot taka bolj pripravljena za večje finančne spodbude mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Tako okrepljena institucija bo tudi lažje konkurirala s sredstvi v tujini, zlasti pri Evropski investicijski banki. Obstoječi sistem regionalnih razvojnih agencij in njihov dosedanji način organiziranosti pristojnosti in odločanja ne ustreza sodobnim izzivom časa. Treba je krepiti razvojne moči regij na podlagi njihovih lastnih potencialov in globalnih priložnosti. Sedanje regionalne razvojne agencije bodo morale pričeti z novim konceptom dela, usmerjenim predvsem v medsebojno povezovanje in sodelovanje, zlasti na področjih, ki celovito rešujejo problematiko v neki širši regiji oziroma ima vpliv na razvoj širše regije. Slovenija namreč potrebuje močnejše regionalne razvojne agencije, ki bodo zagotavljale konkurenčen razvoj sosednjim regijam v evropskih državah in bodo lahko zastopale slovensko gospodarstvo in kulturo v širšem evropskem prostoru. Novela zakona dopušča oblikovanje regionalnih razvojnih agencij v različnih pravnoorganizacijskih oblikah bodisi kot družbe z omejeno odgovornostjo, kot zavode, javne zavode, agencije, vendar vselej z obveznim večinskim javnim deležem. Na ta način se zagotavlja v regionalnih razvojnih agencijah javni interes, ne da bi sočasno pretirano obremenjevali občinske proračune, pravnoorganizacijska oblika pa bo prilagojena razvojnim potrebam posamezne regije. Zakonodajne spremembe, o katerih odločamo, so primerljive spremembam, ki so jih do sedaj že uvedle druge evropske države na področju regijske politike in so se že prilagodile globalizacije in vplivu politike Evropske zveze. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo to novelo zakona podprli, saj pričakujemo, da bodo novosti, ki jih novela prinaša, pomembno vplivale in doprinesle k spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja. Hvala lepa. 69 DZ/VI/16. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti dr. Laszlo Goncz. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Dober večer vsem skupaj, spoštovani gospod minister, državna sekretarka, državni sekretar, kolegice in kolegi! V poslanski skupini bova predlog zakona podprla, ker veljavno zakonodajo bistveno nadgradi z vidika racionalizacije administrativnih postopkov, izboljšanja sistemskih rešitev ter uspešnosti črpanja evropskih sredstev v prihodnjem programskem obdobju 2014-2020. Zdi se nam smotrno, da se v okviru racionalizacije administrativnih postopkov združita Javni sklad RS za podjetništvo in Javni sklad RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja v eno javno ustanovo oziroma v en javni sklad. Ker se v okviru oziroma s posredovanjem slednjega kot posebna, specifična dejavnost izvaja tudi spodbujanje programov avtohtonih narodnih skupnosti oziroma programov z narodnostno mešanega območja v povezavi z ustvarjanjem gospodarske osnove madžarske in italijanske skupnosti, smo v sodelovanju s pristojnimi organizacijami omenjenih skupnosti predlagali dopolnitev prvotnega besedila predloga zakona tako, da v svetu regij, ki zajemajo narodnostno mešano območje, ob županih omogočimo tudi možnost sodelovanja predsednikoma svetov krovnih organizacij narodnih skupnosti. V zvezi s tem smo opravili poglobljeno strokovno razpravo s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo, ki je bila vsebinsko koristna in formalno uspešna. Brez širšega poglabljanja v to vsebino naj zgolj poudarim, da se je v dosedanjih obdobjih v omenjenih regijah preslabo izkoriščala priložnost na področju gospodarstva z vidika prisotnosti avtohtonih narodnih skupnosti. Žal se je ta danost oziroma objektivna okoliščina premalo upoštevala kot dodana vrednost narodnostno mešanega območja. Zato je pomembno, da v bodoče to stanje tudi normativno popravljamo oziroma nadgrajujemo nekako v kontekstu pred kratkim realizirane slovensko-italijanske predsedniške bilaterale, ko sta obe strani poudarjali, da narodne skupnosti niso stroški niti za državo niti za regijo, temveč priložnosti in investicije v dobrobit vseh prebivalcev območja. Na osnovi poudarjenega sva s poslanskim kolegom Battellijem vložila amandma k 9. členu zakona, v okviru katerega sva torej predlagala dopolnitev tretjega odstavka v smislu, da svet regije, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, poleg županov sestavljata tudi predsednika svetov dveh krovnih organizacij. Na pristojnem matičnem odboru je bil amandma podprt, kar je pomembno tako z vidika ohranjanja in razvoja narodnih skupnosti kot tudi zaradi dodatne razvojne možnosti celotnega območja. V zvezi z uskladitvijo besedila predloga zakona je bilo zaradi sprejetja omenjenega amandmaja treba vložiti uskladitveni amandma, kar so koalicijske stranke tudi storile. Ta amandma bova seveda tudi z veseljem podprla kot tudi amandma koalicije k 6. členu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, minister z ekipo! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona se nanašajo na tri področja: na racionalizacijo administrativnih postopkov, izboljšanje sistemskih rešitev, ki niso zaživele v praksi, in nadgradnjo regionalne politike za potrebe črpanja evropskih sredstev v novem programskem obdobju 2014-2020. Racionalizacija administrativnih postopkov bo dosežena z vzpostavitvijo pravnih podlag z združitvijo Javnega sklada Republike za regionalni razvoj in razvoj podeželja in Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo v en javni sklad, z odpravo evidence regionalnih menedžerjev, ki se v zakonitem roku ni vzpostavila, ter odpravo sveta za teritorialno usklajevanje razvojnih pobud, ki na ministrski ravni ni zaživel. Njegove naloge bo prevzelo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Racionalizacija administrativnih postopkov bo dosežena tudi s črtanjem obveznosti občin, da ustanovijo regionalne razvojne agencije, kot so javni zavodi, kar bi pomenilo dodatne stroške za občine. Uvaja pa se obveznost večinskega javnega deleža v lastniški sestavi regionalnih razvojnih agencij. Dogovore za razvoj regij bodo odslej sklepala ministrstva, pristojna za regionalni razvoj, in razvojni sveti regij. Odpravljena je obveznost sprejemanja odlokov o ustanovitvi razvojnega sveta regije na občinskih svetih in poenostavljene volitve članov sveta. Izboljšan je tudi način odločanja razvojnega sveta regije. Spremenjeno je dosedanje razmerje glasov med predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja. Javnemu interesu, ki ga zastopajo predstavniki občin, je zagotovljena večina. Sistemske rešitve bodo izboljšane tudi s ponovno uvedbo sveta regije, v katerem so zastopani vsi župani v regiji. Svet regije namreč potrjuje med drugim odločitve, ki imajo finančne posledice za proračune občin v posamezni regiji. Nadgrajuje se tudi regionalna politika za črpanje evropskih sredstev v obdobju 2014-2020, ki bo zagotovljena z uvedbo kohezijskih regij na 70 DZ/VI/16. izredna seja teritorialni ravni NUTS 2. Tako bosta vzhodna in zahodna kohezijska regija zaživeli tudi v praksi. Uvaja se tudi razvojni svet kohezijske regije, ki bo imel vpliv na sprejemanje odločitev o vsebini in izvajanju programa Evropske unije v kohezijski regiji. Obstaja tudi možnost prenosa organov upravljanja za določene programe Evropske unije v eno ali drugo kohezijsko regijo, kar bi prispevalo k decentralizaciji uprave. Predlog zakona tako odpravlja predvsem sistemske ovire in oblike organiziranja, ki niso zaživele v praksi delovanja občin. Novela zakona prispeva k racionalizaciji administrativnih postopkov, oblikuje pravne podlage za združitev Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in Slovenskega podjetniškega sklada v en javni sklad, s čimer se po ocenah namensko premoženje poveča za okoli 150 milijonov evrov. Treba pa je poudariti, da si v občinah ne želijo prevladujoče vloge drugih subjektov ali preglasovanja pri ključnih odločitvah v regionalnem razvojnem programu in odločanju o prioritetah. Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke novelo zakona podpiramo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. To so bila stališča poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in amandmajih. Imamo dva amandmaja. Najprej dajem v razpravo 6. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) V razpravo dajem 15. člen in amandma poslanskih skupin koalicije. Ni volje za razpravo, zato jo zaključujem. O amandmajih bomo odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPODBUJANJU TUJIH NEPOSREDNIH INVESTICIJ IN INTERNACIONALIZACIJE PODJETIJ, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru mag. Radovanu Žerjavu. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, predsednik. Cilj spremembe Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij je, da se pripravi ustrezna pravna podlaga za javno agencijo, ki bo nastala z združitvijo Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, po domače Japti, Slovenske turistične organizacije - STO, in Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije - TIA. Namen združitve izvajalskih institucij Japti, TIA in STO v novo agencijo je povečati učinkovitost promocije in zagotoviti spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti, seveda pa vsekakor znižati tudi stroške delovanja vseh treh agencij, ki so v tem trenutku razmetane na treh koncih Ljubljane, s stroški, ki so povezani s tem. Gre pravzaprav za redakcijsko spremembo, če temu tako rečem, zakona, kjer besedno zvezo "javna agencija za spodbujanje tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij" nadomeščamo z besedno zvezo "dejavnosti spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij izvaja javna agencija za področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja podjetništva in internacionalizacije". Torej gre za pravno podlago, da pride do združitve teh treh agencij. Seveda pa bo operativne dokumente, ki so za to potrebni, pripravilo ministrstvo v naslednjih tednih in mesecih. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Predlog zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo. Besedo ima predsednik odbora gospod Matjaž Han za predstavitev poročila. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na 13. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij. Kolegij predsednika je na zadnji seji 5. 7. 2012 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Seji odbora so prisostvovali predstavniki ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije, Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, Obrtno-podjetniške zbornice in naše Zakonodajno-pravne službe. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z ustavo. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije k 1., 1 .a., 2. in 3. členu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je na seji glede pripomb službe iz pisnega mnenja opozorila, da je treba paziti na medsebojno usklajenost predlaganih zakonov, ki urejajo združevanje omenjenih institucij. V zvezi z amandmajem poslanskih skupin koalicije k 3. členu je opozorila na podvajanje z besedilom amandmaja k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju in izpostavila tudi na potrebo po spremembi uveljavitvenega roka zaradi uskladitve z ostalimi zakoni, ki urejajo združevanje institucij. Odbor je na podlagi omenjenih pripomb Zakonodajno-pravne službe sprejel dva amandmaja odbora, in sicer prvega k amandmaju poslanskih skupin koalicije in k 3. členu in drugega k 4. členu predloga zakona. Odbor je glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika 71 DZ/VI/16. izredna seja Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je tudi sestavni del poročila odbora. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani! Tudi ta novela zakona, kakor novela Zakona o podpornem okolju za podjetništvo in novela Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je povezana z odločitvijo, da se vsebinsko in organizacijsko preoblikujejo institucije, ki izvajajo ukrepe pristojnega ministrstva na področju pospeševanja konkurenčnosti, raziskav in tehnološkega razvoja, podjetništva in inovativnosti, turizma in internacionalizacije gospodarstva. Sprememba zakona torej predstavlja pravno podlago za združitev dveh agencij, in sicer Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije ter Javne agencije za tehnologijo Republike Slovenije ter Slovenske turistične organizacije v novo javno agencijo. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke vemo, da je to odločitev narekovala nujnost, da se odpravi podvajanje dela teh institucij in optimizira njihovo delo, da se združi izvajanje sorodnih dejavnosti, zagotovi bolj pregledno delovanje in omogoči tesnejše vsebinsko povezovanje delovnih procesov, kar bo povzročilo tudi znižanje stroškov delovanja. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zaradi spremenjene organizacije, poenotenih in celovitih ukrepov in povečanja učinkovitosti delovanja nove javne agencije pričakujemo pozitiven učinek na javnofinančnih sredstvih. Ocenjujemo ali pa ocenjeno je, da bo država na račun združevanja prihranila v prvi fazi 5 % in po zaključku optimizacije vseh procesov in kadrovskih resursov 10 % sredstev, kar je zgolj razlog več, da podpremo ta predlog zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): hvala za besedo, gospod predsednik. Vlada je v zakonodajno obravnavo hkrati predložila tri predloge zakonov, s katerimi želi vsebinsko in organizacijsko preoblikovati izvajalske institucije na področju pospeševanja konkurenčnosti, raziskav in tehnološkega razvoja, podjetništva in inovativnosti, turizma ter internacionalizacije gospodarstva. Odločitev o združevanju Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, Javne agencije za tehnologijo in Slovenske turistične organizacije v novo agencijo ter Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja v enotni javni sklad bo po navedbah Vlade racionalizirala in optimizirala njihovo delo, znižala stroške delovanja ter imela ugodne javnofinančne učinke. V Poslanski skupini DeSUS razumemo in podpiramo tako odločitev, saj se odpravlja podvajanje pri delu teh institucij in optimizira njihovo delo, združuje se izvajanje sorodnih dejavnosti, zagotavlja se večja transparentnost delovanja ter omogoča tesnejše vsebinsko povezovanje delovnih procesov, kar se bo odrazilo tudi v slovenskem gospodarstvu in pri znižanju stroškov delovanja zdaj kar petih institucij na tem področju. Spremembe tega zakona in Zakona o spodbujanju razvoja turizma so potrebne, ker v obstoječi ureditvi ni pravne podlage za delovanje združene agencije, ki bo nastala s spojitvijo Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije in Slovenske turistične organizacije. Nova javna agencija, ki bo torej pod svojim okriljem združila prej omenjene tri, bo kot strokovna in avtonomna organizacija lahko zagotavljala bolj učinkovito in transparentno izvajanje ukrepov razvojne politike ter stalen razvoj kakovostnih storitev za uporabnike. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog tega in ostalih dveh vsebinsko povezanih zakonov podprli v upanju, da čim prej dosežejo svoj namen. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod minister! Gospodarska in finančna kriza nas silita v iskanje rešitev, s katerimi bi nam uspelo gospodarske kazalce obrniti navzgor. Pri tem je Vlada postavljena pred različne dileme in omejitve, ki jih pred njo postavlja trenutno slovensko in globalno okolje. S spremembami in dopolnitvami Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij želi Vlada pripraviti temelje za novo javno agencijo, ki bo nastala z združitvijo dveh obstoječih agencij. Pričakujemo, da se bodo s to združitvijo pojavili določeni sinergijski učinki, ki bodo lahko dali spodbudo dodatnemu tehnološkemu razvoju in inovativnosti v slovenskem gospodarstvu. V Novi Sloveniji smo mnenja, da se je na krizo treba odzvati proaktivno in da je treba intenzivno iskati odgovore na izzive, ki jih pred nas postavlja globalno gospodarsko okolje, kjer je inovativnost še posebej cenjena in nagrajena. Menimo, da bi bila novoustanovljena agencija lahko nekakšen spodbujevalec razvojno inovativne miselnosti v Sloveniji, zato bomo predlagano spremembo zakona podprli. Hvala lepa. 72 DZ/VI/16. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Slovenska demokratska stranka, gospa Patricija Šulin. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Dober večer. Kolega Han, delite z mano isto usodo, tako da mi je v veselje. Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim! Pregled organiziranosti izvajanja razvojnih politik je pokazal potrebo in usmeritve za preoblikovanje izvajalskih institucij na področju spodbujanja podjetništva, tehnološkega razvoja, inovativnosti, turizma, internacionalizacije in tujih neposrednih investicij. Zakon o spremembah Zakona o spodbujanja tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij določa, da se Javna agencija za podjetništvo in tuje agencije, Javna agencija za tehnološki razvoj in Slovenska turistična organizacija spojijo v novo agencijo, ki bo pokrivala skupno področje turizma, tujih investicij, tehnološkega razvoja, podjetništva in internacionalizacije. Z uresničevanjem poslanstva bo neposredno pripomogla k poslovni uspešnosti slovenskega gospodarstva in k izboljšanju njegove konkurenčnosti. Če primerjamo tovrstne agencije nekaterih evropskih držav, ki delujejo na področju podjetništva, inovacij, tujih investicij in turizma, ugotovimo, da so vsa področja združena na enem mestu. Združitev izvajalskih agencij bo na področju spodbujanja podjetništva, tehnološkega razvoja, inovativnosti vodila v povezano in celovito izvajanje nalog, večjo učinkovitost izvajanja nalog, večjo strokovno in upravljavski avtonomijo agencij in večjo prepoznavnost agencije za uporabnike. Nova agencija bo delovala na področjih, kot so finančne spodbude podjetjem, promociji slovenskega gospodarstva in Slovenije kot turistične destinacije, zagotavljanje ugodnega podpornega okolja, upravljanja znamke Slovenije, sodelovanja v Evropski uniji in mednarodnem prostoru, s čimer bo vključevala v mednarodne razvojne projekte in povezave na področjih, ki bodo prispevali k razvoju novih politik in instrumentov za podjetništvo in inovativnost. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da bo nova agencija učinkovit in uspešen center za promocijo Slovenije, strateški partner slovenskega gospodarstva za trženje in pospeševanje prodaje ter splošno promocijo Slovenije doma in v tujini. Celotnemu slovenskemu gospodarstvu bo nudila odlično poslovno platformo za privlačno in konkurenčno trženje slovenskega gospodarstva na globalnem trgu, zato bo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zakon o spremembah Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij podprla. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov še gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Še enkrat lep dober večer! Vidim, da ste ženske še bolj vztrajne in vzdržljive kot moški. Ker nekateri sedimo že v tem Državnem zboru dva dni od jutra do večera, želim biti kar se da racionalen in bom v imenu poslanske skupine povedal stališče glede vseh treh zakonov, ki so na nek način vsebinsko povezani; in sicer glede Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij, Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Ko smo Socialni demokrati pregledali vse tri zakone iz Ministrstva za gospodarstvo, katerih cilj je seveda združitev posameznih javnih skladov in agencij, mislimo, da kljub temu da gre po številu členov za manjše spremembe, pa vendar ne gre za manjše spremembe. Gre za statusna preoblikovanja z vsemi pravnimi posledicami. Morda se bodo izkazala kot dobra, vendar pa nisem prepričan, da ima predlagatelj, v tem primeru Vlada, sedaj pripravljena vsa vprašanja in vsa vprašanja tudi razdelana. Že samo dejstvo, ko po eni strani trdijo, da ne bo nobenih posledic za proračun, temveč obratno, prihranki zaradi optimizacije procesov - govorijo od 5 do 10% - potem pa na drugi strani med slabostmi združevanja agencij in zavoda zapišejo, da bodo potrebni dodatni kadri na investicijah in zagotovitev proračunskih sredstev na posebni postavki, kaže, da te rešitve niso nujno najboljše. Drugo, kar nas moti, v Socialnih demokratih se postavlja smiselnost vključevanja STO v takšno organizacijsko strukturo, ne zaradi povezovanja v skupne službe, ampak z vidika zagotavljanja prioritete. Če vemo in se hvalimo, kako je turizem uspešen, potem mu moramo dati tudi možnost, da se še naprej razvija. Upamo, da se bo vendar ta zgodba dobro izšla, vendar pa Socialni demokrati ne bomo nasprotovali združitvi Slovenske turistične organizacije, tehnološke agencije in javne agencije za podjetništvo. Upam pa, minister, da bo ta združitev pomagala nasploh gospodarstvu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Zaključili smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Amandmajev nimamo. Zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje bomo opravili oziroma o predlogu zakona bomo odločali jutri v okviru glasovanj. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O 73 DZ/VI/16. izredna seja SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU RAZVOJA TURIZMA. Predlog je po skrajšanem postopku v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Spet ima besedo mag. Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Tako kot pri prejšnjem zakonu, tudi pri Zakonu o spodbujanju razvoja turizma in pri naslednjem zakonu, upam, da ga bomo še danes uspeli obravnavati, torej pri Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo, pri vseh treh zakonih gre dejansko za statusno preoblikovanje treh agencij v eno skupno agencijo, skratka za združitev. Gre za pomembno spremembo, ampak vendar znotraj zakona, bom rekel, bolj za redakcijsko kot kar koli drugega. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Odbor za gospodarstvo, gospod Matjaž Han. Ja, turizem. Je že malce težko slediti... MATJAN HAN (PS SD): Ne, ne, ampak moram reči, da nimam poročila. Odbor za gospodarstvo je na 13. nujni seji kot matično delovno telo tudi obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma. Kot po navadi smo vabili vse zainteresirane. Zakonodajno-pravna služba je v svojem mnenju opozorila, da je namen predloga zakona pripraviti pravno podlago za združitev dveh agencij in javnega zavoda v novo javno agencijo. Ker so te osebe javnega prava urejene v različnih zakonih, ki jih je v zakonodajni postopek vložila Vlada, je zato treba paziti, da bodo vsi predlogi zakonov med seboj usklajeni ter da bodo tudi vse spremembe istočasno uveljavljene. Zato so bili tudi podani amandmaji koalicije in smo tej želji oziroma zahtevi Zakonodajno-pravne službe tudi ugodili. V razpravi o členih predloga zakona in o amandmajih so bila izražena različna mnenja. Stroka je opozorila, da gre za združitev treh organizacij, ki izvajajo ukrepe na področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na področju promocije in razvoja turizma, spodbujanje inovacij, konkurenčnost in tujih investicij, zato je pomembno, da turizem oziroma slovenska turistična organizacija v novi agenciji ohrani vse dejavnosti na področju promocije in razvoja turizma. Na nek način sta jim to državni sekretar in minister za gospodarstvo tudi obljubila. S strani opozicije je bilo posebej opozorjeno, da se v javnosti poraja dvom o smiselnosti tovrstnega združevanja agencij in zavoda, da bo posledično turizem znova izgubil pomen in ne bo mogel svojih funkcij opravljati na način, kot je zapisano v nedavno sprejetih strateških dokumentih. Odbor je sprejel amandmaje koalicije na svoj amandma ter vse člene predloga zakona. Odbor je z njim zagotovil usklajenost in istočasno uveljavil spremembe v povezanih predlogih zakona. Glede na sprejete amandmaje je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni tudi vsi sprejeti amandmaji. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gremo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani! Turizem je nedvomno ena izmed najbolj perspektivnih gospodarskih panog, ki pri sebi skriva še precej potencialov. Čeprav je predlagana novela namenjena odpiranju pravnih možnosti za združevanje treh pravnih oseb, in sicer Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, Javne agencije za tehnološki razvoj in Slovenske turistične organizacije, se lahko za začetek na tem mestu osredotočimo na naloge in poslanstvo slednje, torej Slovenske turistične organizacije, na kratko STO. Kot sem že na začetku izpostavil, je turizem tista panoga, kateri velja v prihodnosti nameniti še več pozornosti. STO je namreč ena izmed najproduktivnejših javnih organizacij, zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podpiramo namen predlagatelja, da v predlogu zakona ostaja dikcija nacionalne turistične organizacije, saj bo novoustanovljena agencija opravljala vse naloge STO, prav tako pa se bo vključevala v vse mednarodne turistične organizacije. Kljub temu da je bilo v preteklih letih na področju razvoja slovenskega turizma in njegove promocije v tujini storjeno veliko, je težko reči, da je to vse, česar smo sposobni. Kljub gospodarski krizi obstajajo na svetu še območja z velikim številom potencialnih turistov, pri tem lahko omenim kot primer Rusijo, kjer se Slovenija že nekaj časa uspešno promovira, rezultati v obliki povečanega števila gostov pa se že kažejo. Ob tem velja poudariti, da so res bila v letošnjem rebalansu sredstva STO in vsem ostalim državnim organom in izvajalskim institucijam nekoliko zmanjšana tako kot večini državnim porabnikom, vendar je ministrstvu vseeno uspelo zagotoviti program dodatne promocije turizma, ki je težak 5 milijonov evrov, predvsem s pomočjo uspešnega črpanja sredstev iz evropskih skladov. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo obveznosti do našega programskega načrta kot tudi koalicijske pogodbe, s katero smo se jasno zavezali k združevanju tistih javnih organizacij, kjer je to smiselno. V Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da je predlagana združitev Japtija, Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije in Slovenske turistične organizacije logična posledica te zaveze, ki bo omogočila optimizacijo njihovega dela, združitev sorodnih 74 DZ/VI/16. izredna seja dejavnosti in večja preglednost delovanja, zaradi česar se bodo stroški delovanja nove agencije znižali. Vse tri organizacije imajo vsaj del delovnih nalog, ki sledijo promociji Slovenije, vendar, ker je trenutno sodelovanje med njimi nezadostno, večkrat rezultati niso optimalni. Primer, ki se večkrat zgodi, je, da pripeljemo tujega investitorja v Slovenijo, potem pa ne vemo več, kaj se z njim dogaja, kako bi mu pomagali, da bi do investicije tudi dejansko prišlo, in s kakšnimi ovirami se pri tem sploh srečuje. Prepričani smo, da bo v teh gospodarsko nekoliko bolj zaostrenih razmerah skupen, organiziran in bolj centraliziran nastop v promocijske namene naše države toliko bolj učinkovit. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo zaradi navedenih razlogov predlagano novelo Zakona o spodbujanju razvoja turizma tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Poslanska skupina DeSUS, gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni! Kot je bilo že predstavljeno v stališču Poslanske skupine DeSUS glede predloga sprememb Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacij podjetij, bo Poslanska skupina DeSUS podprla oba zakona, ki tehnično izpolnjujeta namen Vlade, da pod okrilje ene javne agencije združi področja, ki jih trenutna opravljata dve javni agenciji, to je Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije in Javna agencija za tehnološki razvoj ter Slovenska turistična organizacija. Spremembe tega zakona pomenijo pravno podlago, da se naloge, ki jih zdaj izvaja Slovenska turistična organizacija, prenesejo v upravljanje na novo predvideno javno agencijo. Namen te nove agencije bo še naprej služil poslanstvu, ki so ga doslej imele Slovenska turistična organizacija in obe že imenovani agenciji. S temi spremembami, ki jih bomo, kot rečeno, v Poslanski skupini DeSUS podprli bo nova agencija učinkovit in uspešen center za promocijo turizma, strateški partner slovenskega gospodarstva za trženje in pospeševanje prodaje ter splošno promocijo Slovenije doma in v tujini. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Nova Slovenija in gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Kolegice in kolegi, gospod minister! Dovolite mi, da najprej moram izraziti resnično pohvalo našim opozicijskim prijateljem Socialnim demokratom. Moja statistika namreč kaže, da je vaša udeležba na današnji seji bila najboljša od vseh poslanskih skupin in si zaslužite aplavz, ampak po seji. Zdaj pa k resni zadevi. V Novi Sloveniji vidimo turistično panogo kot pomemben del gospodarstva, ki lahko z relativno majhnimi finančnimi vložki v kratkem času ustvari veliko novih neposrednih delovnih mest in še vsaj dvakrat toliko posrednih delovnih mest. Turizem vidimo kot veliko priložnost za gospodarski razvoj, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, prostora, razvoja prometnic in poseljenosti podeželja. Turizmu moramo po našem mnenju dati nov zagon s povezovanjem vseh igralcev na trgu, večjih in manjših, povezovanjem različnih krajev in dogodkov ter čim močnejšim vključevanjem gostov v dogajanja. Ravno zato smo se v koalicijski pogodbi partnerji zavezali, da bomo sprejeli takšne rešitve, s katerimi bomo zasledovali cilj povečanja dviga konkurenčnosti in obsega turistične dejavnosti z generiranjem povpraševanja po Sloveniji kot turistični destinaciji. Novela Zakona o spodbujanju razvoja turizma uvaja širše organizacijske spremembe, to je združitev Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije -JAPTI, Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije - TIA, in Slovenske turistične organizacije - STO v novo javno agencijo, ki bo opravljala strokovne naloge, ki jih je do sedaj opravljala Slovenska turistična organizacija kot javni zavod. Ta združitev bo odpravila podvajanje pri delu teh institucij in optimirala njihovo delovanje ter omogočila tesnejše vsebinsko povezovanje delovnih procesov, kar se bo odrazilo tudi na znižanju stroškov delovanja. Turizem smo ljudje; v želji, da bomo tudi mi vsi kar najboljši promotorji svoje države, bomo poslanci Nove Slovenije novelo Zakona o spodbujanju razvoja turizma podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lepo pozdrav vsem, ki še vztrajate! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma odpira pravne možnosti za združevanje agencij oziroma dveh agencij in zavoda v eno organizacijo. Po mnenju Vlade je nujno, da dikcija nacionalne turistične organizacije v zakonu ostane, ker bo tudi nova agencija izvajala njene naloge in se vključevala v vse mednarodne turistične organizacije. Zato je mnenja, da je tudi pri novi agenciji nujno to navesti kot dejavnost. Zaradi priprave vseh pravnih podlag in ker so te osebe javnega prava rojene v različnih zakonih, je v zakonodajni postopek vloženih več predlogov sprememb zakonov, katerih predlagatelj je Vlada. Vlada 75 DZ/VI/16. izredna seja mora zato paziti, da bodo vsi predlogi zakonov med seboj usklajeni ter da bodo tudi vse spremembe istočasno uveljavljene. Gre za združitev treh organizacij, ki izvajajo ukrepe na področju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na področju promocij in razvoja turizma, internacionalizacije, spodbujanje inovacij, konkurenčnosti in tujih investicij, poslanstvo Slovenske turistične organizacije promocije slovenskega turizma v tujini, pospeševanje trajnostnega razvoja turizma in zagotavljanja nujne trženjske podpore za slovensko turistično gospodarstvo da lahko uspešno trži slovensko turistično ponudbo. V procesu združevanja je zelo pomembno, da turizem oziroma Slovenska turistična organizacija v novi agenciji ohrani vse dejavnosti na področju promocije in razvoja turizma. Spojitev Japtija, TIE in STO-ja v novo javno agencijo pomeni poenostavitev, preglednost, učinkovitost in racionalizacijo poslovanja, učinki pa bodo tudi v zmanjšanju stroškov in povečanju neposrednih tujih investicij. Doseženo bo enovito in celovito nastopanje, ki bo oblikovno, informacijsko in komunikacijsko učinkovitejše na podlagi enotnega informacijskega sistema. Glede na vse povedano v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zakon in novelo zakona podpiramo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še v imenu Poslanske skupine Državljanske liste mag. Truda Pepelnik. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Še enkrat vsem skupaj dober večer. Spoštovane kolegice, kolegi, predsedujoči, minister! Predlagana sprememba in dopolnitev zakona vsebinsko in organizacijsko preoblikuje institucije z združitvijo dveh javnih agencij in zavoda. S preoblikovanjem se bo tako zagotovila večja preglednost delovanja ter omogočilo tesnejše vsebinsko povezovanje delovnih procesov, kar bo prispevalo k znižanju stroškov delovanja. Na račun združevanja se po zaključku optimizacije vseh procesov in kadrovskih resursov ocenjuje prihranek med 5 in 10 %. Nova agencija bo zagotavljala učinkovitejše in transparentno izvajanje ukrepov razvojne politike ter stalen razvoj kvalitetnih storitev za uporabnike ter bo strateški partner slovenskega gospodarstva za trženje in pospeševanje prodaje in promocije Slovenije doma in na tujem. Ker bodo poglavitne rešitve združevanja javnih agencij in javnega zavoda odpravile podvajanje pri delu teh institucij in optimizirale njihovo delo ter pripomogle k racionalizaciji in večji preglednosti javne uprave in ker združitev ne predvideva porabe proračunskih sredstev, temveč se bodo stroški delovanja celo znižali, bomo v Poslanski skupini Državljanske liste predlog zakona podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Predstavitev stališč poslanskih skupin je zaključena. Prehajamo na razpravo o členu in edinem vloženem amandmaju, ki pa je takšen, da si težko predstavljam kakšno veliko debato o njem. V razpravo torej dajem 1. člen in amandma poslanskih skupin koalicije k 1. členu. Želi kdo razpravljati? Ne. Potem zaključujem razpravo. O amandmaju bomo glasovali jutri v okviru glasovanj. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PODPORNEM OKOLJU ZA PODJETNIŠTVO. Predlog zakona je predložila Vlada po skrajšanem postopku. Izvolite, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, predsednik. Zakon o podpornem okolju za podjetništvo obsega oboje - združitev obeh javnih skladov, torej Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, na eni strani in združitev vseh treh agencij, o katerih smo govorili pri predhodnih dveh zakonih, torej Javnega agencije za podjetništvo in tuje investicije, Javne agencije za tehnologijo in Slovenske turistične organizacije. Podobno kot pri predhodnih zakonih gre za pravno osnovo, da pridemo do teh združitev. Operativno bo seveda zadeva urejena z ustanovitvenimi akti, kjer bodo zadeve detajlnejše definirane. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Matično delovno telo je Odbor za gospodarstvo. Predsednik gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Ravno tako je Odbor za gospodarstvo na 13. nujni seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Seji so prisostvovali Ministrstvo za gospodarski razvoj, Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, Gospodarska zbornica, Obrtno-podjetniška zbornica, Slovenska turistična organizacija in naša Zakonodajno-pravna služba. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe. Amandmaje k predlogu zakona pa so vložile poslanske skupine koalicije k 1., 2., 3., 6., 7. in 8. členu in poslanca mag. Stanko Stepišnik in mag. Borut Ambrožič k 6. členu. V razpravi so posamezni člani odbora izrazili dvom o smiselni predlagane reorganizacije ter opozorili na možnost njenih negativnih posledic, zlasti z vidika problematike dolgoročnih posojilnih pogodb skladov, izgub 76 DZ/VI/16. izredna seja pridobljenih sredstev, kadrov ter stroškov blagovne znamke novega sklada. V okviru razprave o 6. členu je predlagatelj amandmaja predstavil razloge za vložitev amandmaja k 6. členu, in sicer bi bila po njegovem mnenju bolj smiselna spojitev obeh skladov in ne pripojitev enega sklada k drugemu. Po opravljeni razpravi je odbor z namenom uskladitve uveljavitvenega roka z ostalimi zakoni, ki urejajo združevanje institucij, sprejel amandma odbora k 9. členu predloga zakona. Odbor ni sprejel amandmaja poslancev Stepišnika in Ambrožiča. Odbor je glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledijo stališča poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo. Tudi tokrat lepo pozdravljeni vsi! Ta predlog zakona je zadnji od treh, ki predvidevajo prestrukturiranje treh javnih agencij pod okriljem ene in dveh javnih skladov s pripojitvijo enega k drugemu in ki delujejo na področju podjetništva, turizma, tehnološkega razvoja ter inovativnosti v smislu podpornega okolja za potrebe gospodarstva. Kot je bilo že povedano, se vsi ti zakoni, ki jih imamo v obravnavi na tem področju, nanašajo na prestrukturiranje izvajalskih organizacij s teh področij z namenom zagotavljanja učinkovitejšega in bolj transparentnega izvajanja ukrepov razvojne gospodarske politike ter stalnega razvoja kakovostnih storitev za uporabnike. Namen predloga zakona, ki ga pravkar obravnavamo, je preoblikovanje Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj v enega, ki bo celovito pokrival področje podpore, rasti in razvoja podjetij in podjetništva z zagotavljanjem virov financiranja predvsem v obliki finančnega inženiringa na eni strani ter dopolnilno regionalnega razvoja in razvoja podeželja na drugi strani. Od te združitve se pričakuje pozitivni učinek na javna sredstva ter povečanje učinkovitosti delovanja združenega javnega sklada. V Poslanski skupini DeSUS se strinjamo, da bo združeno namensko premoženje obeh sedanjih javnih skladov omogočalo lažji in transparentnejši dostop podjetij do finančnih virov. Hkrati enotno delovanje na enem mestu po naši oceni pomeni tudi izboljšanje dostopa do informacij o finančnih spodbudah za deležnike in, kar je še pomembneje, pričakovati je tudi uspešnejše črpanje sredstev strukturnih skladov Evropske unije. Poslanke in poslanci DeSUSa podpiramo ta predlog zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Nova Slovenija, gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod minister! Predlagana novela Zakona o podpornem okolju za podjetništvo spada v paket zakonov, ki jih je treba spremeniti, če želimo postaviti temelje za nove organizacijske strukture, ki bodo delovale na področju pospeševanja konkurenčnosti podjetništva in turizma. Seveda same strukture gotovo ne bodo dovolj, pomembni in najpomembnejši so ljudje, za katere bo najbrž letošnji dopust nekoliko krajši, pa naj ne zamerijo mojim pričakovanjem oziroma zahtevam. Po mnenju strokovnjakov ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami še vedno relativno slabo razvito podporno okolje za podjetništvo. Z združevanjem nekaterih že obstoječih agencij in skladov se pričakujejo določeni sinergijski učinki, hkrati pa se bo racionaliziralo sedanje delovanje dela javnega sektorja, kar je bila tudi ena od koalicijskih zavez na začetku našega mandata. Vseeno je treba poudariti, da pri tem zakonu prednostni cilj ni le varčevanje, pač pa in predvsem optimizacija organizacij, ki bodo morale svoje delovanje usmeriti v iskanje rešitev za zagon slovenskega gospodarstva. Ena izmed nalog nove agencije in javnega sklada bo gotovo natančna identifikacija konkurenčnih prednosti, ki jih ima Slovenija pred drugimi državami, ter uresničitev potencialov, ki jih ima Slovenija na področju turizma. Prav slednji ima lahko velik pomen pri reševanju gospodarske in finančne situacije, v kateri se nahajamo že več kot tri leta. Skrajni čas je, da naredimo tudi nekatere strukturne spremembe in poskušamo z nekaterimi novimi pristopi najti odgovore na izzive, ki jih je pred nas postavila kriza. V Poslanski skupini Nove Slovenije pričakujemo, da bosta združena agencija in nov javni sklad svoje poslanstvo v smeri celovite podpore rasti in razvoja podjetništva opravljala lažje kot doslej, zato bomo ta zakon podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine SDS gospa Romana Tomc. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. Kolegice in kolegi, ki ste še tukaj! Še stališče Poslanske skupine SDS glede predloga zakona o podpornem okolju za podjetništvo. Zavodi, agencije in skladi ter drugi posredni proračunski uporabniki pomembno dopolnjujejo dejavnost ožje državne uprave in so pri njenem delovanju nujno potrebni. Problem pa nastane, če se vsebina dejavnosti, ki jo 77 DZ/VI/16. izredna seja posamezne institucije opravljajo, prekriva ali pa je organiziranost zastavljena preveč na široko. Takšnih primerov ni malo, kajti posebej v zadnjih letih so se takšne institucije ustanavljale precej radodarno. V kontekstu reorganizacije državne in javne uprave pa, kot smo danes že večkrat slišali, Vlada predlaga zakon, ki bo dal predvsem pravno podlago za to, da se bodo lahko preoblikovale tri agencije in dva javna sklada v enoten javni sklad in v enotno javno agencijo. Prav gotovo bi za vsako izmed teh agencij ali skladov lahko našli razloge, ki utemeljujejo njihovo samostojnost. Seveda pa obstaja še več razlogov, ki govorijo v prid njihovemu združevanju. Gre za institucije, ki opravljajo enakovrstno ali podobno dejavnost in bodo z njihovo združitvijo doseženi, kot smo že tudi slišali, sinergijski učinki, predvsem za podjetja, za njihove uporabnike torej, hkrati pa bodo za državo na drugi strani manjši stroški. Z združitvijo obeh skladov bo vzpostavljena enotna točka za pridobivanje ugodnih finančnih virov, z združitvijo agencij pa bo zagotovljena večja preglednost delovanja in učinkovitost poslovanja. Zato ker menimo, da je pozitivnih učinkov za združevanje veliko, bomo v Poslanski skupini SDS predlagani zakon podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In samo še gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. In potem smo več ali manj zaključili za danes. Če se sploh splača prekinjati do zjutraj. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani! V zakonodajni postopek je poleg Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo vloženih več predlogov zakonov, ki se nanašajo na pripravo pravnih podlag za združitev dveh skladov, in sicer Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo in Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, ter združitev dveh agencij, in sicer Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Javne agencije za tehnološki razvoj in javnega zavoda Slovenska turistična organizacija v novo javno agencijo. V Slovenski ljudski stranki predlog za združevanje podpiramo, saj gre po našem mnenju za prilaganje izvajalskih institucij podjetniškemu sektorju in hkrati za povezovanje virov sredstev ter informacij v enovito ponudbo na tem področju. Na tak način bo vzpostavljena enotna točka za pridobivanje ugodnih finančnih virov za razvoj podjetništva oziroma za regionalni razvoj, kar se nam zdi zelo pozitivno in predvsem praktično. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke računamo, da bo združevanje skladov in agencij privedlo do večje učinkovitosti in preglednosti delovanja, do znižanja stroškov poslovanja in do zmanjšanja javnofinančnih odhodkov. Nastala bo močnejša javna institucija, ki bo lažje konkurirala za sredstva na trgu in bo močnejša partnerica bančnemu sistemu. Poslanci Slovenske ljudske stranke menimo, da slovensko podjetništvo to potrebuje, zato bomo podprli predlagano novelo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. To so bila stališča poslanskih skupin. Amandmajev nimamo, tako da zaključujemo drugo obravnavo. Tretjo obravnavo oziroma odločanje o predlogu zakona bomo opravili jutri v okviru glasovanj. Zdaj, ali hočemo kolege presenetiti pa kar nadaljevati, pa jutri zjutraj ob osmih, ko pridemo, smo mi že vse opravili, končali? Saj pravim, dobro, prav, da ne bo kakšnih velikih presenečenj za kolege zjutraj. Prekinjam to točko, prekinjam sejo na tej točki in nadaljujemo jutri zjutraj ob 8. uri z 2. točko dnevnega reda, z obravnavo ustavne spremembe - Državni svet. Lahko noč! (SEJA JE BILA PREKINJENA 17. JULIJA 2012 OB 22.52 IN SE JE NADALJEVALA 18. JULIJA 2012 OB 8. URI.) PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam nadaljevanje 16. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti poslanki in poslanec: mag. Jana Jenko, gospa Marija Plevčak in gospod Ivan Hršak. Vse prisotne lepo pozdravljam in želim vsem dobro jutro! Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA. Predlog akta je v obravnavo zboru predložila skupina 42 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Gregorjem Virantom. Za dopolnilno obrazložitev predloga akta dajem besedo predstavniku predlagatelja, to je dr. Gregorju Virantu. Prosim. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Dobro jutro, kolegi. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Oprostite, dr. Virant. Proceduralno gospod Moderndorfer. Prosim. JANI MODERNDORFER (PS PS): Hvala lepa. Saj bom ukradel samo nekaj sekund. Jaz bi seveda samo rad obvestil, predsedujoči, da pri tej točki Pozitivna Slovenija še vedno ne bo sodelovala v razpravi, bo pa sodelovala pri 78 DZ/VI/16. izredna seja glasovanju. In bi rad samo s tem seznanil zbor. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo, kot rečeno, dajem dr. Gregorju Virantu. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Hvala lepa. Dragi kolegi, dobro jutro! Ni nas prav veliko. Včeraj smo poenostavljali gradbene postopke, postopke za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Danes imamo pa priložnost, da poenostavimo zakonodajni postopek in politični sistem v tej državi. Smo relativno majhna država, imamo dva milijona prebivalcev. In kot so že mnogi pred menoj reki, nikoli ne bomo največji, lahko pa gradimo svoje komparativne prednosti na nekaterih drugih stvareh, tudi na enostavnosti, na vseh področjih. In zakaj ne bi začeli z enostavnostjo političnega sistema? Jaz se zelo dobro zavedam, da so možnosti za uspeh tega predloga za ukinitev Državnega sveta relativno majhne. Sodeč po razpravi in po izidu glasovanja na Ustavni komisiji, imamo zelo majhne možnosti, da bi bil Državni svet ukinjen. Vendar smo tisti, ki v to verjamemo in ki se za to zavzemamo naredili vse, kar je bilo v naših močeh. Vložili smo predlog, ga zagovarjali z argumenti. Še vedno smo prepričani, da so naši argumenti zelo močni. In to je tudi v bistvu največ, kar smo lahko naredili. Opozicija temu predlogu nasprotuje. Celo ena od koalicijskih strank temu predlogu nasprotuje. Vendar storili smo tisto, kar je bilo v naših močeh. Držali smo se svoje predvolilne obljube, kajti že pred volitvami smo obljubili, da bomo vložili predlog za ukinitev Državnega sveta. Da se razumemo, danes se ne pogovarjamo o tem, ali bomo imeli v Sloveniji manj ali bolj demokratičen političen sistem, ali bomo imeli demokracijo ali avtokracijo. Pogovarjamo se samo o tem, ali bomo imeli enodomni ali dvodomni parlament. V Evropi poznamo države z enodomnimi in dvodomnimi parlamenti, oboje je mogoče. Če še enkrat čisto na kratko navedem ključne razloge za to, da mislimo, da je ukinitev Državnega sveta potrebna. Prvič, ta institucija je nepotrebna in ne prinaša nobene dodane vrednosti v politični sistem in ne dviguje nivoja demokracije. Drugič, enostavnost. Z ukinitvijo Državnega sveta bi politični sistem in zakonodajni postopek bistveno poenostavili. Tretjič, vprašanje legitimnosti. Ali je Državni svet kot predstavnik nekaterih parcialnih interesov, lokalnih, delodajalskih, delojemalskih, legitimen? Kako se lahko neka institucija, ki zastopa parcialne interese, postavi nad splošno, večinsko voljo, izraženo v neposredno izvoljenem Državnem zboru? Pa da se razumemo, ne poveličujem strankarske demokracije. Zavedam se vseh njenih hib in se strinjam z Winstonom Churchillom, ki je rekel, da je to najmanj slab izmed vseh sistemov ali pa najboljši izmed vseh slabih sistemov. Ampak imamo Državni zbor, v njem sedijo predstavniki ljudstva, neposredno izvoljeni. Poslanske skupine in njihove politične stranke transparentno prevzemajo odgovornost za svoje odločitve. Ljudje nas vidijo in poznajo politične stranke, poznajo SDS, poznajo Pozitivno Slovenijo, poznajo SD, vse nas poznajo kot "fovš" denar. In ko pridejo volitve, točno vedo, kaj je kdo zagovarjal in kako se je kdo obnašal. Kaj pa v Državnem svetu? Tam pa nastopajo neki parcialni interesi. Tudi politične stranke imajo svoj vpliv na Državni svet, ki pa je zelo netransparenten. Vsi vemo, da imajo vpliv na Državni svet, da Državni svet ni popolnoma nestrankarski. Ampak ta vpliv je netransparenten, nejasen, težko najdemo sledi tega vpliva. Razlog je tudi znižanje javne porabe, čeprav ni glavni, ni najbolj bistven, ampak 2 milijona evrov na letni ravni tudi ni nezanemarljiv denar. Torej, tudi to je razlog, ki je vreden upoštevanja. In razlog je primerjalno-pravni. Če pogledamo po Evropi, ne bomo našli države s podobno, primerljivo ureditvijo, kot je slovenska, torej unitarne države, s primerljivim številom prebivalstva, ki bi imela dvodomni sistem. Nobena država tega nima, primerljiva Sloveniji. Še najbolj primerljiva je Irska, ki ima unitarni sistem, vendar ima Irska več kot še enkrat več prebivalcev kot Slovenija. Torej, spoštovane kolegice in kolegi, recimo bobu bob, povejmo, da Državni svet ni potreben. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za dopolnilno obrazložitev. Predlog akta je obravnavala tudi Ustavna komisija kot matično delovno telo. Kot vidim, predstavnika mag. Boruta Ambrožiča ni v dvorani, da bi predstavil mnenje Ustavne komisije. Zato prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima mag. Matej Tonin v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Dobro jutro in še en lep delovni dan želim vsem! Ko govorimo o Državnem svetu, je temeljno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ali Slovenija potrebuje dvodomnost. Dvodomna ureditev je značilna za večje države, za federalne države. Slovenija to ni, Slovenija je izrazito unitarna država. Drugi dom ima po štetju približno 79 držav izmed 200 držav. Ukinjanje drugega doma, si upam trditi, je neke vrste moderen proces. Za podobno zgodbo se je med drugim odločila tudi Nova Zelandija. Zagotovo po naši oceni Državni svet ne prispeva ničesar bistvenega k boljšemu političnemu odločanju in samemu procesu v Sloveniji. Zdi se nam, da je na nek način ostanek političnega kupčkanja iz začetka naše samostojne države. In ta 79 DZ/VI/16. izredna seja kompromis se enostavno drži vse do današnjih dni. Ves čas, skozi celotno zgodovino Državnega sveta, se je ta Državni svet poskušalo preoblikovat, a za kaj takega ni bilo nikoli potrebne dvotretjinske večine. Vedno se je našlo vsaj eno tretjino tistih, ki so zaradi različnih interesov ukinjanju Državnega sveta nasprotovali, eno tretjino tistih, ki so videli Državni svet preoblikovan nekoliko drugače. A če potegnemo črto, je dejstvo to, da Državni svet ne ustreza več aktualnim izzivom časa. Niti ni nujno in vprašanje je, če so zastopani interesi v Državnem svetu glede na današnji čas sploh tisti pravi. Jaz se strinjam, da bi bil Državni svet v današnjem času lahko dober institut za promocijo demokracije, to je pa tudi vse. Če pogledate njihovo delo, boste ugotovili, da organizirajo ogromno najrazličnejših srečanj, ampak, kot sem rekel, podobno nalogo opravljajo tudi drugi instituti in druge organizacije, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi. V Novi Sloveniji na nek način obžalujemo, da bo konstalacija sil v tem sklicu parlamenta pomenila tudi to, da najverjetneje bo Državni svet takšen, kakršen je, vegetiral še naprej. Sprva se je zdelo, da vendarle obstaja dvotretjinska večina za ukinitev Državnega sveta, vendar so se potem začele politične razmere zaostrovati in po stari navadi je opozicija ponovno uporabila nasprotovanje temu predlogu kot neke vrste izraz nasprotovanja vladi. Meni je žal in v Novi Sloveniji obžalujemo, če bomo v tem mandatu ponovno zapravili priložnost, da bi slovenski politični prostor in samo ureditev naredili bolj pregledno, jasno in pa tudi bolj racionalno. V Novi Sloveniji bomo podprli ta predlog in upamo, čeprav možnosti so majhne, da pa vendarle se najde še kakšen poslanec, ki bo prispeval svoj glas do potrebnih 60 glasov. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Dragutin Mate v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim. DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči. Upam, da bomo ohranili nivo dialoga takšen, kot se spodobi v parlament. V imenu Slovenske demokratske stranke pa bi želel povedati naslednje. V državah članicah Evropske unije, ki niso federalno urejene, imajo praviloma enodomno ureditev parlamentarne demokracije. Zato v teh državah ni nič nižja stopnja demokratičnosti sprejemanja odločitev ali demokracije nasploh. Še več, to so tudi pogosto države, ki si jih jemljemo kot vzor demokracije. Nekatere med njimi so takšne spremembe sprejele šele v zadnjih letih. V Slovenski demokratski stranki smo v procesu razprav na Ustavni komisiji skrbno poslušali argumente, tako strokovne kot tudi politične. Po ponovni razpravi znotraj poslanske skupine smo ugotovili, da ukinitev Državnega sveta ne more in tudi ne bo v nobeni točki ogrozilo stopnje demokracije in tudi ne stopnje demokratičnosti sprejemanja odločitev. Zato bomo poslanci Slovenske demokratske stranke podprli predlog sprememb ustave, da se Državni svet ukine. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Majda Potrata v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci! Državni svet je del veljavnega parlamentarnega sistema. Ustava v členih od 96. do 101. določa Državni svet, urejanje organizacije in volitve pa prepušča zakonu. 40-članski Državni svet ima večino za predstavnike lokalnih interesov, 22. In tako vidimo tudi poslanke in poslanci Socialnih demokratov prihodnost Državnega sveta, da bi postal izrazitejši predstavnik lokalnih ali kdaj v prihodnosti regionalnih interesov, ko se bo Slovenija končno odločila za regionalizacijo. Predlagatelji se dotikajo treh sklopov vprašanj: delovanja političnega sistema, demokratičnosti odločanja in kakovosti zakonodajnih odločitev, kako bi ukinitev na vse to vplivala. Pri tem uporabljajo take besede, kot so poenostavitev, dodana vrednost, racionalizacija in pocenitev. Lahko si zastavimo tudi vprašanje, ali v teh časih predlog po ukinitvi Državnega sveta sam po sebi res pomeni dodano vrednost. V imenu poenostavitve, racionalizacije in pocenitve sprejemamo v tem mandatu zakonske rešitve, za katere Socialni demokrati menimo, da ni niti družbenega konsenza niti zadostnega posveta s civilno družbo in dovolj domišljenih analiz, ki bi kazale tudi na morebitne učinke, ne vedno samo pozitivne. Ko sem rekla, da je Državni svet del veljavnega parlamentarnega sistema, je potrebnost drugega doma ustavno pravo zaznalo že leta 1927 v delih Leonida Pitamica, kjer je drugi dom neke vrste korektor ali nadzorni mehanizem za sprejemanje odločitev, pri katerih imata zakonodajna veja oblasti, ki je izrazito strankarsko urejena, in izvršilna veja oblasti seveda glavno vlogo. V naši javnosti, strokovni in zainteresirani, pa se pogosto oglašajo ravno očitki, da so stranke uplenile državo. Zato se zastavlja upravičeno vprašanje, ali je ukinitev Državnega sveta v tem trenutku res najboljša od možnih rešitev. To pa ne pomeni, da Socialni demokrati menimo, da ne bi bilo treba v delovanju Državnega sveta česarkoli spremeniti. Poglejte, 80 DZ/VI/16. izredna seja tudi v svojem volilnem programu smo zapisali, da bomo proučili predloge ukinitve ali morebitne drugačne ureditve Državnega sveta. In če bi pogledali zdaj, kaj je Državni svet v preteklem triletnem mandatu opravil, potem bi lahko rekli, da je posredoval Državnemu zboru 104 mnenja, 2 sprejeta zakona in 7 predlogov zakonov, torej 5 jih ni bilo sprejetih. In če sedaj prisluhnemo očitku predlagatelja tudi, da je Državni svet vseeno tudi preveč pod vplivom različnih strank, potem bi samo v razmislek dala statistični podatek, da je bilo v preteklih treh letih kar 27 pobud za veto. Da je bilo resda po ponovnem glasovanju sprejetih 24 zakonov v obliki, v kakršni so bili vloženi, in da samo trije zakoni niso bili ponovno sprejeti. Tu se pa zdaj v resnici zastavlja vprašanje, ali je res mogoče govoriti o racionalizaciji in poenostavitvi, če je Državnemu svetu dano na voljo samo sedem dni, v katerih mora odločiti o vetu. Lahko bi se spraševali tudi o tem, ali je ponovno glasovanje res edina možnost, ki ostane po vetu. Prisluhnili smo tudi tistim predlogom, ki pravijo, da bi morebiti klic po ponovnem glasovanju lahko združili tudi s tem, da bi se o tistih delih zakona, zaradi katerih je Državni svet izrekel veto, opravila znova razprava in se v razpravo pritegnila tudi strokovna in civilna zainteresirana javnost. Naj opozorim, da je že ob nastajanju ustave takratna predhodnica Socialnih demokratov, stranka Demokratične prenove, zagovarjala Državni svet kot drugi dom oziroma kot zbor regij oziroma zbor pokrajin. Zato ne vidimo Državnega sveta kot ostanka neke preteklosti, ampak vidimo Državni svet tudi kot možnost razmisleka o tem, kako naj bo parlamentarna demokracija urejena v prihodnosti. To postaja po tem, ko smo izglasovali v prejšnjem mandatu nezdružljivost županske in poslanske funkcije, še toliko bolj aktualna misel, da bi bili lokalni interesi vendarle bolje zastopani. Še na eno stvar moram opozoriti. Govora je tudi, da je Državni zbor pred časom sprejel resolucijo o normativni dejavnosti, v kateri so postavljena načela sodelovanja in vključevanja zainteresirane javnosti v procese odločanja. Slepec bi videl, kako intenzivno sta strokovna in zainteresirana javnost vključeni v procese odločanja, tudi ta seja je sama po sebi glasen dokaz tega, da sta bili ti dve sferi izključeni iz odločanja ne pa vključeni, kljub tej resoluciji o normativni dejavnosti. Seveda se zavedamo, da je resolucijo treba spoštovati, ampak prezrli nismo tudi opozoril civilne družbe, ki v strogih varčevalnih ukrepih vidi tudi prostor za omejevanje delovanja civilne družbe. Če sklenem. Socialni demokrati menimo, da ni utemeljenih razlogov za to, da bi podprli, vsaj celotna poslanska skupina, predlog za ukinitev Državnega sveta, še zlasti pa ne v letu, ko je treba razpisati volitve za Državni svet. Menimo, da se v letu, ko mora predsednik Državnega zbora razpisati volitve in prvi rok bi bil že konec julija, najkasneje pa konec septembra, res ni pravi trenutek za razmislek o ukinitvi Državnega sveta. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Lepo pozdravljeni, spoštovani kolegi, spoštovane kolegice, tudi v imenu Državljanske liste, kjer smo pobudniki ukinitve Državnega sveta! Ustavna komisija tej naši pobudi ni dala podpore, ki je potrebna za ustavne spremembe, kljub temu pa v Državljanski listi vztrajamo na stališču, da Državni svet zlahka pogrešamo brez kakršnekoli škode za parlamentarno demokracijo. Naša ustava namreč predpostavlja, da ima oblast ljudstvo, katerega predstavniki smo demokratično izvoljeni poslanci v Državnem zboru. Zakaj potem imeti še en predstavniški organ, ki zastopa parcialne interese le posameznih družbenih skupin? V Državnem svetu so namreč zastopane le nekatere interesne skupine in ponovno se lahko vprašamo, zakaj le nekatere. Ena od predpostavk ustanovitve Državnega sveta je bila tudi ta, da naj bi s svojo strokovnostjo izboljšal v strankarsko sestavljenem Državnemu zboru sprejete zakone. Toda za kaj takšnega ni nobenega zagotovila niti se v praksi to ni potrdilo. Dvodomni način odločanja večkrat le podaljša čas sprejemanja posameznih zakonov, poleg tega pa je mogoče več strokovnosti v zakonih doseči z doslednim spoštovanjem načela posvetovanj z zainteresirano javnostjo, družbenimi skupinami in seveda tudi s stroko. Vrsta demokratičnih institutov, kot so vpliv civilne družbe, zahteva za ustavno presojo, razpis referenduma, kljub ukinitvi Državnega sveta v državnem sistemu ostajajo. Tisto, s čimer pa se Državni svet v zadnjem obdobju največ ukvarja, in sicer so to javne predstavitve mnenj, organizacija posvetov, pač ni ustavna pristojnost tega organa. In nenazadnje je v tem trenutku tudi primeren čas za njegovo ukinitev, saj bo jeseni tekel postopek delegiranja nove zasedbe, kar pomeni izgubljeno priložnost za naslednji mandat, če do ukinitve ne pride. Tudi finančni vidik tu ni zanemarljiv. 2 milijona evrov letno je bilo iz državnega proračuna namenjenih za to institucijo in trenutno stanje javnih financ govori v prid našemu predlogu. Nasprotniki ukinitve in nekateri pravni strokovnjaki utemeljujejo, da bi ob morebitni ukinitvi te institucije izgubili sistem zavor in ravnovesij v zakonodajnem postopku. V Državljanski listi na to odgovarjamo: največja in najbolj učinkovita zavora za politiko so volitve. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. 81 DZ/VI/16. izredna seja MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, spoštovani kolegice in kolegi! Spreminjanja ustave se je pametno lotevati s tresočo se roko, tako mislimo v Slovenski ljudski stranki, to je tudi znani rek. Naša ustava je temeljni kamen slovenske državnosti in samostojnosti. Ob sprejetju, kot vemo, je doživela visok, več kot dvotretjinski odstotek potrditve, in številna mednarodna priznanja kot ena najbolj demokratičnih in sodobnih ustav. Tudi dvodomnost parlamenta je bila prepoznavna kot višja stopnja demokracije. Zato v Slovenski ljudski stranki menimo, da bi ukinitev Državnega sveta kot ene temeljnih demokratičnih institucij pomenilo načenjanje in slabenje tega temeljnega kamna naše demokratičnosti. Parlamentarna demokracija zahteva možnost sodelovanja in razprave vseh segmentov družbe, zato je bila odločitev očetov slovenske ustave o dvodomnosti parlamenta ena zelo dobrih in modrih rešitev v naši ustavi, ki so pripomogle k tako visokemu odstotku podpore za njeno sprejetje in tudi za osamosvojitev. Mogoče je res, kot pravi predlagatelj, da bi z ukinitvijo Državnega sveta poenostavili politični sistem in državno ureditev, a bi z ukinitvijo onemogočili in oslabeli sodelovanje mnogih segmentov naše demokratične družbe, predstavnikov civilne družbe, predvsem pa predstavnikov lokalne ravni pri sprejemanju odločitev in predpisov. S sprejetjem nezdružljivosti poslanske funkcije z župansko, je postal Državni svet edino predstavništvo na državni zakonodajni ravni za lokalne, občinske in pokrajinske interese. V Slovenski ljudski stranki se močno zavzemamo za enakomeren razvoj vseh delov Slovenije, saj, konec koncev, državljani živimo vsak v svoji lokalni skupnosti. Pravico imamo tudi preko predstavniških organov, kot je Državni svet, vplivati na odločanje o razvoju svojega okolja. Zato poslanci Slovenske ljudske stranke ne moremo podpreti ukinitve Državnega sveta, dokler v Sloveniji ne ustanovimo pokrajin in dokler ne dobimo drugega predstavniškega organa v okviru pokrajin, v drugi obliki na državnem nivoju, ki bo lahko skrbel za enakomeren regionalni razvoj in omogočal boljše sodelovanje lokalne skupnosti pri sprejemanju usmeritev, razvoja in zakonodaje. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Lepo pozdravljen, podpredsednik Državnega zbora, minister, poslanci in poslanke! Tako stranka kot Poslanska skupina DeSUS primarno zavzema stališče, da je treba po spremembi poslanstva institucije Državnega sveta potrebna. Ob jasni predstavitvi delovanja te institucije, njenih pristojnosti in končno njenemu namenu in pomenu za delovanje pravne in socialne države je tako stranka kot večina članic in članov poslanske skupine zaključila, da je ukinitev in ne zgolj preoblikovanje Državnega sveta povsem smiselna. Razloga za in proti ukinitvi tega posvetovalnega telesa, v katerem prevladujejo lokalni interesi, in na delovanje katerega že vse skozi vplivajo tudi politične sfere, ker povzroča politično netransparentnost nekaterih akterjev, so tehtni. Naša poslanska skupina je večinsko sledila strokovnosti in argumentiranosti razlogov za ukinitev, slednjih na tem mestu ne bom ponavljala, saj so bili obširno razloženi tekom javne razprave v medijih in strokovnih edicijah kot tudi na sami seji Ustavne komisije, pa tudi danes tukaj pri predstavitvi stališč poslanskih skupin. Skratka, razlogi za in proti ukinitvi Državnega sveta so podkrepljeni s strokovni argumenti. Naša poslanska skupina bo spremembo ustave glede ukinitve Državnega sveta podprla. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Na vrsti je gospod Rihard Braniselj. Pripravi se gospa Marjana Kotnik Poropat. Prosim. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Dobro jutro, spoštovani kolegice in kolegi! Po naši ustavi Državni svet ni pravi drugi dom in strinjam se z celo vrsto ustavnih pravnikov, ki tako trdijo. Tako da imamo pravzaprav idealno priložnost, da v tem mandatu dosežemo spremembo, ki je pravzaprav dozorela. Po 21 letih od formiranja, od sprejema ustave imamo na mizi vse pravno relevantne podatke, študije, analize, da se pravzaprav tudi odločimo tako, kot je prav. Ta država je tudi sicer prenormirana z različno zakonodajo -preko 800 zakonov, 14 tisoč podzakonskih predpisov, 23 tisoč mednarodnih pogodb, da ne govorim o raznih direktivah EU in ostalih aktih. Prav tako je ta država izredno prenormirana, prenasičena z različnimi institucijami, ki nimajo prave dodane vrednosti. Državni svet - 44 posredno, poudarjam posredno, ne neposredno izvoljenih predstavnikov naj bi v tej državi predstavljajo interese vseh deležnikov v tej državi, samo 44. To je nemogoče in taka ureditev seveda tega ne more zagotavljati. Ustavne pravice oziroma pristojnosti Državnega sveta so izrazito skromne: predlaga sprejem zakonov, daje mnenja Državnemu zboru, zahteva, da Državni zbor še enkrat odloča o kakšnem od zakonov, zahteva razpis referenduma in preiskavo o zadevah javnega pomena, nima pa pravice veta na proračun in 82 DZ/VI/16. izredna seja nima še cele vrste drugih instrumentov, ki jih sicer drugi dom ima. Ko govorimo o zastopanosti deležnikov, kar naj bi Državni svet zagotavljal, pa opozarjam, v današnji družbi, v današnji razviti demokraciji imamo na voljo celo vrsto instrumentov civilne družbe od referendumskih pobud do ljudskih iniciativ, da ne govorim, da ima katerakoli civilna skupina v tej državi možnost, da se kadarkoli angažira na katerikoli točki, ki je za to državo pomembna, mobilizira določeno število ljudi in izvaja pritisk, seveda zakonit pritisk, na zakonodajno vejo oblasti in vpliva na zakonodajni proces. Prav tako je civilna družba tudi sicer izredno pomembna v naši državi. Imamo celo vrsto zbornic, imamo celo vrsto društev, celo vrsto društev v javnem interesu in pa celo vrsto ostalih nevladnih organizacij, ki tudi sicer lahko kadarkoli vplivajo, povedo svoje mnenje in vplivajo na zakonodajni proces. Skratka, predlagam, da podpremo te spremembe. Konec koncev v tem mandatu jih ne bomo mogli več predlagati, če ta predlog pade. Naj ta država zadiha transparentno, naj bo ta zakonodajni proces enostaven, hiter, transparenten. Zdaj je čas za spremembe. In ne pristajam na izgovor, da imamo še vedno dovolj časa, da še enkrat premislimo, še dvakrat, še trikrat. Kdor ni za spremembe, potem je ta izgovor seveda priročen. Predlagam pa še enkrat, da ta predlog ustavnih sprememb podpremo. Jaz ga bom. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat. (Se odpovedujete.) Mag. Matej Tonin. Pripravi se dr. Laszlo Goncz. Prosim. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Mogoče bi bilo za današnjo razprav dobro prebrati članek iz Dnevnikovega objektiva, ki govori o nastanku in razlogih za Državni svet. Pa en odstavek preberem: "Kot se spominja dr. France Bučar, so bili pritiski iz vseh strani, tako z desnice kot z levice, saj so mnogi želeli dvodomni sistem. Po prepričanju dr. Mira Cerarja z ljubljanske pravne fakultete, ki je bil ob oblikovanju ustave sekretar Ustavne komisije, Državnega sveta v času sprejemanja Ustave nismo nujno potrebovali in bi tudi brez njega naša politika lahko uspešno delovala. A smo ga leta 1991 na nek način vendarle potrebovali, saj je ponudil izhod iz pat položaja pri sprejemanju ustave. Predsedniku takratne skupščine in Ustavne komisije dr. Francetu Bučarju je prav z idejo o Državnem svetu kot specifičnemu predstavniku lokalnih, socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov uspelo doseči politični kompromis, ki pa niti takrat niti kasneje ni užival širše strokovne podpore oziroma naklonjenosti." To je povedal gospod Cerar. Toliko o tem, da ne boste rekli, da smo samo v koaliciji nastrojeni proti Državnemu svetu. Ko sem v stališču razpravljal, sem govoril o tem, da se je Državni svet že velikokrat poskušal na različne načine ukiniti oziroma preoblikovati in da so to - pa bom zdaj uporabil besedo, ki jo je prej gospod Brulc, ko sem odhajal iz govorniškega pulta, zaklical - na različne načine preprečevali "strici iz ozadja". Mogoče je prav, da povem definicijo "strica iz ozadja". To razumem kot vplivnega državljana, ki na različne načine vpliva na politiko, poslance, ministre in druge, sam pa ni neposredno izvoljen niti neposredno vpleten v aktualno politično, ampak s svojim močnim vplivom dosega to, da politika sledi njegovim interesom. Da ne bo kdo rekel, da na pamet govorimo o "stricih iz ozadja", čeprav je to v zadnjem času zelo priljubljen izraz. Prav ti "strici iz ozadja" so v vseh teh dvajsetih letih preprečevali, da bi se ta Državni svet ukinil oziroma preoblikoval. O ukinitvi nima smisla, da izgubljam besede, zakaj ni bilo potrebno dvotretjinske večine, bi pa rad dve besede rekel o tem, o čemer zdaj veliko govori opozicija - da bi morali Državni svet preoblikovati. V kaj in kako? Jaz sem prepričan, da toliko, kot je poslancev, je najverjetneje tudi predlogov za preoblikovanje Državnega sveta oziroma da vsakdo na to stvar gleda drugače. Nekateri pravite, treba ga je preoblikovati v zbor pokrajin. Kdaj se bo to zgodilo? Kdaj bomo pokrajine dobili? Lahko čez dvajset let, petnajst let, lahko nikoli. In se mi zdi, da je ta zbor pokrajin zgolj neke vrste izgovor za to, da se pridobiva na času. Drugi pravite, zdaj v tem parlamentu ni več dvojnih funkcionarjev, županov in poslancev in zato je prav, da bi bili lokalni interesi zastopani v nekem drugem domu. V redu. Argument se zdi še na prvi pogled razumljiv. Županov, mislim, da je 213. Bomo imeli drugi dom z 213 člani? Že nas, ki nas je v parlamentu, v Državnem zboru 90, nam očitajo, da nas je preveč. Gospod kolega Ivan Vogrinec je celo nekoliko radikalen in pravi, da bi nas moralo itak za pol oziroma za 40 zmanjšati. Si ne predstavljam Državnega sveta z 213 člani. Če boste rekli, ne, ne, ne, tiste občine, ki imajo tisoč prebivalcev in še nekaj, pa res ne potrebujejo svojega predstavnika v Državnem svetu, potem je spet vprašanje, kako pa zdaj župane oziroma te predstavnike lokalnega interesa razdeliti na to, kdo je upravičen, da sedi v Državnem svetu in kdo ni. Nekdo bo rekel, da naj bodo samo predstavniki oziroma župani mestnih občin. Zakaj pa? Zakaj pa ne bi bile slišane tudi manjše lokalne skupnosti? Zakaj govorim to? To govorim zaradi tega, ker ko govorimo o tem, kako Državni svet preoblikovati, se nam postavi veliko več vprašanj, kot pa odgovorov. In da je to preoblikovanje veliko bolj komplicirano in veliko težje, kot pa sama ukinitev. In zaradi najrazličnejših "stricev iz ozadja", političnih interesov imam občutek, da bo Državni svet obstajal tudi takrat, ko mene več ne bo, ker enostavno se nikoli ne bo dalo dobiti te dvotretjinske večine. 83 DZ/VI/16. izredna seja Za konec bi rekel samo to, da volitve niso še tako daleč nazaj. Če pogledate predvolilne programe, boste ugotovili, da so nekatere stranke svoje stališče spremenile. Zakaj, vedo oni sami, je pa žal, da je tako. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Na vrsti je dr. Laszlo Goncz. Pripravi se dr. Gregor Virant kot predlagatelj. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister! V Ustavni komisiji sem od začetka tega mandata izražal dvome o potrebi, o neki slovenski obliki dvodomnosti, ki je dejansko ni, o tem se vsi strinjamo, vendar moram kljub temu uvodoma povedati, da se bom pri tem glasovanju vzdržal. Razlog za to je pa to nepoenotenje slovenske politike pri tako pomembnem odločanju oziroma odločitvi, kot je sprememba Ustave Republike Slovenije. Če sem iskren, potem moram poudariti, da večina argumentov v prid ukinjanja Državnega sveta zdrži tudi po moji presoji. In sem tudi mnenja, da drugi dom v tipu države, kot je Slovenija, dejansko dolgoročno ni potreben. Osebno menim, da kot nekakšen dom lokalnih interesov tudi lahko zbuja veliko dilem, kako to dejansko uresničiti, ker avtomatizmi pri tem niso logični. Za mene je vprašljiva tudi morebitna metoda prekvalifikacije v nekakšen dom pokrajin, če bi te pokrajine bile, saj je cilj pokrajin oziroma delovanja pokrajinskih svetov prav decentralizacija, ne pa nekakšna koncentracija v okviru odločanja. Veliko dilem je v zvezi s tem. Nedvomno je problematičen tudi način izvolitve članstva Državnega sveta. Moramo si priznati, da se je institut zlorabljal, o tem ni nikakršnega dvoma. V meni so bile te dileme od začetka in tudi zdaj so, vendar kljub temu menim, da nismo zreli za sprejetje te pomembne odločitve. Namreč, manjka kar veliko glasov. Prepričan sem, da bo treba zadevo še premleti in razmisliti o marsikateri vsebinski rešitvi. Finančni učinek pri tem, kar se tudi omenja, po moje ni relevanten. Morda je konkretno pri tem primeru res najmanjša dodana vrednost. In jaz se v to niti ne bi spuščal, v argumentacijo tega. Seveda v celoti ni mogoče zanikati niti nekakšne dodane vrednosti na vsebinski ravni in tudi demokratičnost pri odločanju pri zakonodajnem postopku je lahko bila, torej tega v celoti ne moremo izključiti. Vendar, kot sem že poudaril, dileme so večje, predvsem v prid tistega koncepta, da bi se moral Državni svet ali prestrukturirati. Zakaj, tudi osebno ne vidim nekih načinov oziroma nekih vzvodov ali pa dejansko dolgoročno ni potrebno. Vendar v tem trenutku, kot sem že poudaril, ne bom glasoval za, temveč se bom vzdržal. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Dr. Gregor Virant kot predlagatelj. Pripravi naj se gospod Roman Žveglič. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Hvala. Moja razprava ne bo replika na dr. Goncza, ker ga razumem, da kot predstavnik narodne skupnosti tu noče igrati te vloge, da se postavi na eno ali na drugo stran. Je pa odgovor na par, ne bi rekel argumentov, ampak izgovorov, zakaj se ne podpre ukinitev Državnega sveta. Prvi zelo pogost izgovor je, da je treba ustavo spreminjati s tresočo roko. Ampak malo preveč se nam trese roka pri teh ustavnih spremembah. Vsi vemo, da je na nekaterih točkah slovensko ustavo treba popraviti, da je minilo 20 let in da so se pokazale nekatere hibe in da se je treba lotiti referendumske ureditve, Državnega sveta, sodstva in še nekaterih drugih področij. Ampak česarkoli se lotimo, povsod se nam začnejo tako, se vam začnejo tako roke tresti, da se o nobeni stvari dokončno ne znamo dogovoriti. In se mi zdi, da bo spet minil mandat in ustava bo ostala točno taka, kakršna je. Tresoča roka. Takrat, ko vidimo, da je nekaj narobe, ustavi. In je treba spremeniti. Takrat je treba imeti čvrsto roko, ne tresočo. Če se nam bodo preveč roke tresle, bomo imeli probleme. Drug izgovor je, rajši, kot da ukinemo Državni svet, dajmo ga poskusiti preoblikovati v zbor regij, v zbor občin, skratka, da bi bil malo drugačen, da bi ga malo prestrukturirali, spremenili pristojnost, odnos med Državnim zborom in Državnim svetom, spremenili Poslovnik Državnega zbora in tako naprej. To me spominja na star francoski pregovor. Francozi radi rečejo: Plus ça change, plus c'est la même chose. Če prevedem: Bolj ko se spreminja, bolj je ista stvar. Se pravi, radi bi spreminjali zato, da ostane točko tako, kot je danes. Mi imamo ustavo nekaj več kot 20 let. Mi nimamo 250-letne tradicije ustavnosti, tako kot jo ima ZDA, recimo. Mi nimamo 200 in več letne tradicije ustavnosti, kot jo ima Francija. Ni potrebno, da smo ujetniki nekih okov tradicije, ker smo mlada država. In po dvajsetih letih se pa ja lahko spustimo v eno tako institucijo, kot je Državni svet, za katero vrabci na drevesih čivkajo, da je nepotreben. Vprašajte malo ljudi. Velika večina ljudi v tej državi je za ukinitev Državnega sveta. Pa bo kdo rekel tudi za ukinitev Državnega zbora. Ni res, podcenjujete ljudi. Ljudi vedo, da je zakone treba sprejemati, da potrebujemo neko institucijo, v kateri se demokratična volja ljudstva izrazi, kljub vsem hibam in anomalijam, ki jih tudi Državni zbor ima, ampak ne podcenjevati. To, da je Državni svet nepotreben, meni velika večina ljudi, ker racionalno razmišljajo. Se pa bojim, da pri glasovanju o ukinitvi Državnega sveta razmišljanje v tej hiši ne bo racionalno. Potem izgovor, da ni pravi trenutek. Ja kdaj pa, če ne zdaj, ko se Državnemu svetu 84 DZ/VI/16. izredna seja izteka mandat. Idealna priložnost je. Če bi to naredili sredi mandata, prekinili mandat Državnega sveta, ga razpustili in tako naprej, bi rekli, ja seveda, imate zamere do sedanjega predsednika, imate zamere do sedanjih članov, kako morete, kar tako jih pošljete domov. Ravno zato je idealna priložnost, da se to naredi z iztekom enega mandata. Državni svet lepo, elegantno zaključi ta mandat jeseni in potem ga preprosto ni več. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Roman Žveglič, pripravi naj se mag. Ivan Vogrin. Prosim. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, dragi kolegi, spoštovane kolegice! Vse te razprave okoli ukinitve Državnega sveta me - sicer se strinjam s predhodnikom, za ukinitev je idealni čas, za preoblikovanje smo pa prepozni, to je absolutno. Zdaj, kako bom glasoval, se sam pri sebi še nisem čisto odločil, čeprav Poslanska skupina nasprotuje ukinitvi. Jaz bi lažje glasoval za ukinitev, če bi seveda imeli regije, če bi imeli še ene druge zadeve pa tudi nenazadnje, če bi lahko bili še župani poslanci. Zdaj, ko nič od tega nimamo, potem menim, da rabimo še neko varovalko, pa tudi če ni najboljša. Če v končni fazi, bom rekel, zanemarimo vse ostalo, in če preprečijo tudi samo dva ali tri zakone, ki se morajo malo popraviti, mislim, da se je tudi že nekaj naredilo. Bi se sicer strinjal, še enkrat povem, z ukinitvijo Državnega sveta, če bi imeli regije, če bi imeli regionalno Slovenijo pokrito in zastopano in če bi bili župani lahko še poslanci. Tako se bom pa odločil še tudi na podlagi teh razprav. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima mag. Ivan Vogrin, pripravi naj se gospod Mirko Brulc. MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani zbrani! Tudi v mojem imenu lep pozdrav in seveda, ker ne morem reči v imenu poslanske skupine, v imenu državljank in državljanov Republike Slovenije! Načeloma argumenti predlagatelja, predsednika Državnega zbora dr. Gregorja Viranta, vzdržijo. Državo je treba napraviti vitko, jo racionalizirati, porabiti toliko, kolikor tudi ustvarjati. In predvsem vzdrži argument, če se primerjamo z ostalimi državami EU, da moramo biti primerljivi na vseh področjih, čeprav nismo. Potem pa je v politiki običajno tako - torej načelno se jaz strinjam, je treba stvari popraviti -, da se pojavi beseda "ampak". In tukaj nastanejo težave. Namreč, če je argument racionalizacija in drugi argumenti, potem ne vem, zakaj smo v letošnjem letu zaposlili v javnem sektorju dodatno tisoč 253 uslužbencev, na drugi strani pa znižujemo plače in ljudje že težko živijo. Argumente, kot jih je navedel predlagatelj, lahko jaz naveden natančno takšne v mojem predlogu, ki sem ga naslovil na predsednika Državnega zbora, da napravimo slovenski parlament primerljiv z evropskimi parlamenti in preidemo iz 90 poslancev na 50. V Sloveniji imamo na milijon prebivalcev 45 poslancev. Avstrija, naša sosednja država, 22, Nemčija približno 8, Italija 10. Ali tukaj ne bi kazalo uporabljati enaka merila? In meni se pojavlja vprašanje, kaj je z nami narobe, da uporabljamo tako različna merila. Torej, če je naša iskrena namera, da napravimo državo Slovenijo takšno, v kateri bomo vsi državljani lahko živeli, potem delajmo to na vseh področjih, ne pa samo parcialno tam, kjer nekomu to ustreza. In glejta, vsakršno drugačno mnenje od nekega prevladujočega ali pa, bi rekel, trenutno vladajočega, je obsojeno na neko obsojanje. Mene veseli, da ljudska stranka, ki je član koalicije, ima drugačno mnenje. In število poslancev ta trenutek v tej dvorani kaže, da smo hudo neenotni, da še nismo doživeli katarze krize, kot mnogi naši državljani, ki živijo na eksistenčnem minimumu. Ko se bo to zgodilo in ko bomo to čutili tudi mi v parlamentu, bomo to sposobni napraviti. Strinjam se, država je prenormirana, kot je navedel gospod Rihard Braniselj, vendar jo začnimo delati vitko, bolj učinkovito na vseh področjih, ne samo na enem. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Na vrsti je gospod Mirko Brulc. Pripravi se mag. Katarina Hočevar. MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa za minuto časa. Način dela tega parlamenta je v sramoto demokraciji in sramoto tej državi. Pred prazno dvorano spreminjamo ustavo. Francoski predsednik je rekel, da je ustava vklesana v kamen. Naša je napisana na časopisni papir ali kaj? Državni svet je še edini, ki ustavi rohnenje buldožerja koalicije, vsaj za kratek čas. Jaz sem za to, da se spremeni sestavo Državnega sveta, nisem pa za ukinitev, ker je vsa stroka proti. In dajmo se nehati igrati s to državo. Sinoči smo do 23. ure tu sedeli, nas je bilo 7, 8, danes spreminjamo ustavo, odmislimo Pozitivno Sloveniji, kje je koalicija, in mi se s to državo res igramo in mene je sram. Jaz sem po sinočnji seji žalosten šel ob 23. uri večer domov, kajti to ni delo. Sprejemamo zakone, ki naj bi urejali življenje teh državljank in državljanov. Kdo jih sprejema? Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar, pripravi se gospod Franc Pukšič. 85 DZ/VI/16. izredna seja MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Lep pozdrav še enkrat! Bolj kot s trudom za izboljšanje zakonodajnega postopka, z zakonodajnimi pobudami je Državni svet v 20 letih svojega delovanja buril duhove z aferami, z nepravilnostmi pri izplačilih plač, pri javnih naročilih in nenazadnje tudi pri sejninah, ki pa so sploh fenomen. 600 evrov stalne sejnine pripada državnim svetnikom, ali se prikažejo v Državnem svetu v tistem mesecu ali ne. Takšna ureditev je nepravična do vrste naših delavcev, ki tega zneska ne prejmejo za cel mesec dela. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Gregor Virant, kot predlagatelj, prosim. Pripravi naj se gospod Srečko Meh. Se opravičujem, nimate časa, ja. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Gospod Brulc pravi, da razpravljamo o spremembah ustave pred prazno dvorano. Glejte, koliko poslancev vaše poslanske skupine sedi v dvorani? Trije. Štirje. No, od desetih. Koliko poslank in poslancev Državljanske liste sedi v dvorani? Vsi! PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Ivan Hršak. (Ga ni.) Gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ni vedno množičnost potrebna, včasih je tudi kaj drugega. Mi smo v predvolilnih obdobjih, pravzaprav vse stranke, ki smo prišle v Državni zbor, štartale z nekim projektom racionalizacije. Mislim, da v tisti predvideni Jankovicevi koaliciji in tej sedanji, Janševi, so bile na visokem mestu postavljene racionalizacije v državnem sistemu, v državni upravi. In mislim, da so bile v obeh predlogih koalicijskih pogodb zapisane tudi rešitve glede odprave Državnega sveta. V obeh. Kaj se je v tem času od takrat spremenilo, da se ena stranka, ki predstavlja največjo stranko v Državnem zboru, tako radikalno spremeni in pravi, ne bi spreminjali zdaj, ampak nekoliko kasneje, ali pa ne bi spreminjali tako, ampak nekoliko drugače. To je zdaj temeljno izhodišče, praktično pri vseh zakonih in ustavnih predlogih, ki jih imamo na mizi. Ne zdaj, ampak nekoliko kasneje, čeprav se strinjamo. In ne tako, kot vi predvidevate, ampak nekoliko drugače. In ta pobuda Pozitivne Slovenije sodi v to kategorijo "Ne tako, ampak nekoliko drugače." Ta racionalizacija ali predlog, ki ga je predlagala Pozitivna Slovenija, je invaliden, ker sloni na sestavi Državnega sveta, ki mu manjka realizacija ustavne rešitve, to se pravi, pokrajinski del. In pogojevati rešitev ali podporo predlogu s tem, da bi podprli njihov predlog, ki je invaliden, je najbrž neprimeren, je nedostojen. Mi bomo podprli ta predlog za spremembo Ustave oziroma za ukinitev Državnega sveta. Rad bi opozoril še na neko dejstvo. Tisti, ki so predstavniki interesov v Državnem svetu, so vpleteni v mnoga področja delovanja te države, neposredno. Na ekonomsko socialnem svetu, kot predstavniki interesnih združenj oblikujejo, sooblikujejo predloge vladnih zakonov. Na drugi strani so v Državnem svetu, kjer čakajo na to, če bomo kaj sprejeli v Državnem zboru, da bodo dali veto. Isti ljudje. Isti ljudje. In po tretji strani se borijo še za to, da bi bili v organih upravljanja, v korporacijah, recimo pri Kadu ali družbah Kada in tako naprej. Zato je ta sistem neučinkovit, ker je tako vsebinsko prepleten, ne more funkcionirati. Cel kup pogojnih blokad v tem sistemu in mi na nek čisti način ne moremo izpeljati nobene rešitve. Najprej sodeluješ v preoblikovanju predloga zakona ali pa zakonov z nekaterega področja, čakaš na koncu za tem, kar se sprejme, s predlogom za veto - in to se zdaj tudi dogaja na dveh področjih, prav danes - in na koncu sodelujejo še v organih upravljanja gospodarskih družb. To je nevzdržen sistem. In to tisti, ki nimajo lastnine v teh gospodarskih družbah, ampak hoče imeti samo pravice pri participaciji, kako se bodo kakšne stvari urejale. Mislim, da je dolžnost poslancev, da je dolžnost države, da te stvari uredi, da določene zadeve naredi pregledne, pravimo transparentne. In če bodo pregledne, je veliko možnosti, da bodo tudi učinkovite. Dokler sistemi ne bodo pregledni, ne bodo nikoli učinkoviti, nikoli, ker ni elementarnih pogojev. Strinjam se s tem, da je treba na tem področju narediti korak, ta prvi korak je ukinitev Državnega sveta. Treba je narediti tudi drugi korak, oblikovati pokrajinski sistem, zapisanega imamo v ustavi, in na osnovi pokrajinske ureditve izvesti prvi krog decentralizacije države, prenesti tisto, kar ne sodi na državno raven, na nižje ravni, približati to pokrajinskim in lokalnim okoljem in dati možnost, da s tem upravljajo, ker je najbrž že večkrat ponovljeno in tudi dokazano, da so izkoristki sredstev na nižjih ravneh bistveno boljši, kot na neki skupni ravni, kjer se vse zamaskira. Če bomo mi ta pokrajinski sistem uvedli, potem ni nobenih težav, da se vklopijo v pokrajinsko ureditev tako ali drugačno tudi predstavniki lokalnih interesov, to so župani ali pa tisti, ki jih župani pooblastijo. Tam je njihova vloga možna. Je pa na nek način tudi nelogično, da nimamo in ne smejo biti župani v spodnjem domu, so pa lahko župani v zgornjem domu in odločajo, so del postopka odločanja o določenih rešitvah, zakonih in tako naprej. To, kar smo sprejeli, in kar so nekateri tako vehementno podpirali, da bodo ločili župane, ki naj bi privilegirali svoja degradirana okolja, periferna okolja od odločanja, je bilo narejenega pol koraka, druga polovica je ostala v zgornjem domu. Ta rešitev ni dosledna. Mislim, da je treba te zadeve urediti, da je treba 86 DZ/VI/16. izredna seja ustavno rešitev izpeljati do konca, kar zadeva pokrajinsko ureditev, urediti te stvari ali pa odpraviti, prenesti na upravne enote v nek sistem lokalnega upravljanja, to je pravzaprav logično, da nimamo neke dvotirnosti tudi na nižji lokalni ravni in tako naprej. Mislim, da je dolžnost nas, da tisto, kar smo si zastavili, poskušamo realizirati. Dolžnost tistih, ki so imeli podobne ambicije, podobne cilje pri istih stvareh, pa je najbrž tudi, da pri tej zadevi pomagajo. V primeru, ko bo oblikovana drugačna koalicija in če boste prišli s predlogom za ukinitev Državnega sveta, vas bomo podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Mihael Prevc. Pripravi naj se gospod Janko Veber. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo še enkrat. Je pravi trenutek za razpravo o tej temi, to se pravi o tem predlogu o ukinitvi Državnega sveta, tako da ta pripomba ni prišla z naše strani, mi ukinitvi Državnega sveta nasprotujemo. Dejstvo je, da je Državni svet na nekem razcepu, da se je znašel na nekem razcepu in da bo neko organizacijo, reorganizacijo Državnega sveta absolutno treba narediti. Glede na to, da so v jeseni tudi volitve v Državni svet, je tudi s tega vidika na mestu, da se je ta tema odprla prav v tem času. Vendarle je ta čas v tem trenutku pomemben še za druge stvari. Ko gre za spremembo ustave, se nam v Ljudski strani zdi v tem trenutku bistveno bolj pomembno, da se tisto zlato fiskalno pravilo, o katerem je v zadnjem času toliko govora, vnese v ustavo. Temu seveda v Ljudski strani dajemo bistveno večjo prednost in nenazadnje tudi spremembi referendumske zakonodaje, ki je pravzaprav tudi potrebna. Ampak, nič ne de, prav je, da smo odprli tudi to temo, ukinitev Državnega sveta. Meni je žal, da to tako pomembno točko te izredne seje, to tako pomembno temo obstruira največja opozicijska stranka, Pozitivna Slovenije. Žal mi je predvsem zaradi tega, ker je Pozitivna Slovenija razmišljala v zvezi z ukinitvijo Državnega sveta mogoče podobno kot tudi v Ljudski stranki, v smislu reorganizacije Državnega sveta. Čeprav smo si v končni fazi, kar se tega tiče, precej različni. Takšna reorganizacija Državnega sveta, kot jo predlaga Pozitivna Slovenija, je seveda smiselna šele takrat, ko bi imeli v Sloveniji ustanovljene pokrajine. Dejstvo je, da je bila ta pokrajinska zakonodaja v mandatu 2004-2008 pripravljena zelo dobro, da smo nenazadnje takrat pripravili tudi temelje za sprejem te pokrajinske zakonodaje s tem, ko smo spremenili ustavo, ampak žal je potem zmanjkalo politične volje, da bi se to tudi zgodilo. Mi v Ljudski stranki si bomo v tem mandatu še kako prizadevali, da pravzaprav tisto pokrajinsko zakonodajo potegnemo iz naftalina in se s to zgodbo v tem mandatu zelo resno soočimo. Dejstvo je, mi pokrajine še kako potrebujemo in seveda preko pokrajin lahko pridemo do nekega organa, do neke institucije, ki bi nadomestila tisto, kar nam v tem trenutku manjka, in tisto, kar v tem trenutku vidimo v Državnem svetu, to se pravi predstavništvo lokalnih interesov. Drugače je pa prav, da se je ta tema odprla v tem času, pravi trenutek, samo dejansko škoda, da nas v dvorani pri tako pomembni temi ni več. S tem bi pokazali neko resno in odgovorno pozicijo poslancev do te pomembne teme. Spreminjanje ustave, kot sem že prej v uvodu povedal, kar tako po dolgem in po čez ne gre. Na spremembo ustave se je treba temeljito temeljito pripraviti. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. V imenu predlagateljev dr. Gregor Virant. Želite? Prosim. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Se bom še malo dotaknil te znamenite prispodobe o tresoči roki. Z lune se vidi, da imamo v Sloveniji preveč referendumov in da se je ta institut zlorabljal in da ga je politika uporabljala kot svojo igračko za medsebojna strankarska obračunavanja, ampak takrat, ko se je treba zmeniti, da bi se ti omejili, se pa vedno nekomu začne roka tresti. Zdaj se je zatresla roka Pozitivni Sloveniji, recimo, bi radi to preložili na leto 2015, čeprav smo bili že vse dogovorjeni. Potem, z lune se vidi, da smo edina država v Evropi, razen mogoče Romunije, Bolgarije, kjer sodnike imenuje državni zbor, politika, ampak spet, ker imamo tresočo roko, ko spreminjamo ustavo, bo trajalo še 50, 100 let, večno. Vsem je jasno, zlasti vsem finančnim strokovnjakom, da bi s fiskalnim pravilom, če bi ga zapisali v ustavo, pridobili na ugledu, na kredibilnosti kot država, da bi se nam rejtingi izboljšali, da bi nam obrestne stopnje padle in tako naprej. Ampak spet se bo kompletni opoziciji, skoraj kompletni opoziciji tako zelo roka zatresla, da ne bo šlo skozi. In vrabci, kot sem že prej rekel, na drevesih čivkajo, da je Državni svet nepotrebna inštitucija, ki ne prinaša nobene dodane vrednosti. Vsi to vemo, velikanska večina ljudi tako misli, vse javnomnenjske raziskave tako kažejo, ampak spet se bo nekaterim roka tresla. Jaz predlagam, da s to frazo ne pretiravamo. Takrat, ko je treba nekaj spremeniti, je pač treba spremeniti, pa naj se temu reče pravilnik ali uredba ali zakon ali pa tudi ustava. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, da ste vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, dobili besedo. Ker pa čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 87 DZ/VI/16. izredna seja 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja, zato zbiram prijave. Prosim, da se prijavite. Prijavljeni so štirje, vsak po pet minut. Mag. Majda Potrata, MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod podpredsednik. Demonstriramo v svojih razpravah, kako smo kritični do različnosti pogledov. Toliko glede kakovosti demokratičnega odločanja. Ima lahko politična stranka svoje stališče in je zato ni treba postavljati na pranger. Kar zadeva vrabce, tudi neka taka oguljena metafora, kaj mislijo ljudje, potem bi rekla, da se v tem trenutku odloča spreminjati ustavo brez poprejšnjih temeljitih premislekov v strokovni javnosti. Tisti del prebivalstva, ki po javnomnenjskih raziskavah uživa najmanjše zaupanje ljudi, samo še cerkev je manj zaupanja vredna po slovenskem javnem mnenju kot politične stranke. Toliko glede tega. V ihti po ukinjanju obstaja seznam 128 delovnih teles, ki so jih vladajoči sklenili ukiniti, pa čeprav so to tudi taka delovna telesa, ki po zakonu morajo obstajati in jih zdaj ustanavljajo in preoblikujejo na novo, ker morajo delovati. V ihti po varčevanju, po spreminjanju, po vitki državi. Nihče si ne zatiska oči pred blokadami v odločanju. Ali pa predstavlja v resnici Državni svet največjo blokado v odločanju, je pa drugo vprašanje. In zdaj nekoga na pranger postavljati zato, ker se zavzema za spremembe, ne pa za ukinitev, je zame ne demokratično, ampak avtokratsko. Zaradi tega, ker hočete, da mislimo vsi enako. Zakaj ne bi mogli temeljito premisliti, kako ta del parlamentarne demokracije, ki se mu reče Državni svet, preoblikovati? Navsezadnje se da tudi z volitvami v Državni svet kaj doseči. Za spremembe volilnega zakona oziroma volitev v Državni svet je potrebna dvotretjinska večina, se pravi takšna, kakršna za spremembo ustave. Sama mislim, da bi neposredne volitve pomenile tudi korak k zvečanju ugleda in sprejemljivosti državnih svetnikov, posredne so stvar dogovarjanja. Zdaj poenostavljeno je, če govorimo o Državnem svetu kot predstavniku lokalnih interesov, da vidimo 213 županov v Državnem svetu. To je pa res veliko poenostavljanje. Kdo pa pravi, da lahko lokalne interese samo župani zastopajo? Ta argument, da državnih svetnikov ne poznamo - ja, veste, bi vprašala, koliko poslancev pa ljudje po imenu in priimku poznajo. Tisti, ki so predsedniki strank ali vodje poslanskih skupin, ki pogosto nastopajo v medijih, tisti so znani. Cela vrsta poslank in poslancev pa ni znanih ljudem, splošno znanih. Tako je prepoznavnost lahko tudi zelo nerealen in nesprejemljiv argument. To je tako, kot če od nacionalne televizije zahtevamo, da mora biti gledanost argument za ukinitev ali pa neukinitev kakšne od oddaj. Govora je bilo o tem, kakšne pristojnosti ima Državni zbor in kako sodnike še vedno imenuje. Ampak, veste, romunski primer, ki je bil citiran, Romuni so lustrirali sodno vejo oblasti. In po lustraciji so ugotovili, da je ena temeljnih slabosti njihovega sodnega sistema neizkušenost sodnikov in tudi način imenovanja, pa še marsikaj. Vsako stvar lahko gledamo s tega ali drugega zornega kota, vprašanje pa je, ali so zadeve tako primerljive kar na prvi pogled. Obstaja dvodomnost in obstaja enodomnost. Zakaj bi morali zdaj zaradi tega, ker vsi ne mislimo enako, kar siliti k eni odločitvi, saj se o nobeni stvari v Državnem zboru ne moremo z 90 glasovi "za" dogovoriti? In zakaj bi bilo moje mnenje manj vredno od vašega, gospod predsednik? Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mislim, da ni replik. Predlagam, da jo imate na koncu kot predlagatelj. Sicer pa imamo zdaj preostanek časa, ki smo ga razdelili. Na vrsti je mag. Ivan Vogrin. MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Finančni učinek ukinitve Državnega sveta na letni ravni je 2 milijona evrov. Odlično! Vendar, če se postavimo ob bok primerljivim državam Evrope in znižamo število poslancev Državnega zbora z 90 na 50, bodo finančni učinki bistveno večji. Torej, pričakujem iskrenost v namerah, da napravimo vitko državo. Takšni argumenti, kot so na strani predlagatelja za Državni svet, so tudi za predlog spremembe 80. člena Ustave Republike Slovenije. In to je bistven argument. Nadalje, da se nam trese roka. Glejte, ko sem bil župan Občine Lenart, se mi je enkrat zgodilo, da so svetniki obstruirali sejo občinskega sveta. Po temeljitem premisleku in analizi sem ugotovil, da sem pravzaprav sam kriv, sam odgovoren, ker sem s pozicije moči vodil zadeve tako, da sem uporabljal argument moči, ne pa moči argumenta. Nikoli več si nisem tega dovolil. Bil sem še enkrat izvoljen za župana in sem dovolil demokratično razpravo. To, da je danes dvorana prazna, ni toliko problem tistih, ki jih ni, temveč tistih, ki smo, kar pomeni, da, žal, nismo sposobni zadeve voditi tako, da bi ljudje začutili, da s svojo prisotnostjo tudi kaj prispevajo, da lahko sodelujejo. Nič drugega se v demokratičnem sistemu ne pričakuje. Da je mogoče nanizati različne argumente, potem pa na koncu nekdo mora potegniti zadnjo potezo, in tako je prav - nekdo mora odločiti. Vendar ta demokratičen proces mora iti po nekem normalnem toku. In jaz seveda pričakujem, da to v bodoče bo omogočeno. Za spremembo ustave je ja potrebno, saj to vsi vemo, široko soglasje. Mi se moramo potruditi, da bo to soglasje doseženo. Imam občutek, da se ne potrudimo dovolj in da delamo s pozicije moči. Še enkrat ponavljam, če je naša namera iskrena, da napravimo državo vitko, da jo racionaliziramo, potem pričakujem odgovor, pa ne bom povedal od koga, vse se, kdo je odgovoren za to, na moje vprašanje, če se tako izrazim, kako je mogoče, da smo ob vseh 88 DZ/VI/16. izredna seja varčevalnih ukrepih, ko zmanjšujemo vsem plače, za tisoč 253 povečali število javnih uslužbencev. To ne gre skupaj. Gospe in gospodje to ne gre skupaj. Če bi špekuliral bi rekel tako: 13 novih ministrov, vsak si je privlekel 100 novih uslužbencev, pa je približno tisoč 300. Vendar ne vem, če je to prava pot. Če govorimo o tem, da je država predimenzionirana in gremo v proces ukinjanja Državnega sveta, potem moramo na vseh področjih to zasledovati. Bodimo iskreni in delajmo to, kar govorimo. Ne na enem segmentu, ampak na vseh segmentih. Potem pa ne bo tega, da ljudje enostavno, tako kot moj kolega dr. Goncz, morajo reči: jaz se bom vzdržal. Ta ne bo glasoval, drug se bo vzdržal in seveda ne bo tistih učinkov, tistih sprejetih odločitev, ki bi morale biti. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo. Ta razprava danes, čeprav v napol prazni dvorani, me je prepričala, da se vseeno oglasim in da povem svoje mnenje o tem, ali sem za ukinitev Državnega sveta ali ne. Menim, da je naša država majhna država in da je parlamentarni sistem te naše države predimezioniran. Prepričana sem, da bi lahko Državni zbor deloval z manjšim številom poslancev, kot je bilo danes že v več razpravah povedano, predvsem pa bi bilo parlamentarnemu sistemu in demokraciji zadoščeno tudi, če bi ukinili Državni svet. Državni svet kot drugi dom parlamenta s svojo sedanjo vlogo, pristojnostmi in delom, po mojem mnenju, res ne prispeva dodane vrednosti k delovanju parlamentarnega sistema države. Če primerjamo organiziranost parlamentarnega sistema drugih nam primerljivih držav, je ugotovitev, da drugi dom v našem parlamentarnem sistemu ni potreben, nesporna. V času, ko krčimo finančna sredstva na vseh nivojih, privarčevanje 2 milijonov evrov, če ukinemo Državni svet, ni zanemarljiva postavka. Poglejte, tudi poslanci smo se odpovedali določenim privilegijem, pa z njimi nismo ne vem koliko prispevali k izboljšanju stanja našega proračuna, ampak nekaj smo prispevali in pokazali smo voljo, da smo za to, da nekaj žrtvujemo, za to, da izboljšamo stanje finančnih sredstev v proračunu. Zato menim, da tudi to, da ukinemo ta Državni svet in da privarčujemo ta sredstva, je pomembno. O ukinitvi Državnega sveta seveda vsi nimamo enakega mnenja. Tudi nekateri naši eminentni pravniki imajo stališče, da ni dobro, da ga ukinemo iz različnih razlogov, vendar menim, da je dopustno, da imamo tudi v stroki različno mnenje. Mnenje, da bi naj v Državni svet z reorganizacijo pripeljali lokalne predstavnike, torej župane, ki nimajo več možnosti, da kandidirajo za poslance, me ne prepriča. Odgovor na to je, da je treba organizirati regije, na katere bi naj tako država kot tudi občine, prenesle določene pristojnosti. O tem je danes govoril v svoji razpravi tudi gospod Tanko. Prepričana sem, da je ta korak, za katerega smo se odločili, o ukinitvi Državnega sveta, treba storiti. Treba pa je tudi vložiti napore, da bi sprejeli ustrezne predpise o organiziranju regij. Še en stavek bi rada rekla, položila na dušo vsem poslancem naslednje mnenje. Menim, da bi se morali potruditi, da bi dosegli čim več soglasja na tem področju in da bi ta sklep, ki je predlagan, danes izglasovali. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister! Ob zavedanju, da je Republika Slovenija mlada demokratična država, ob zavedanju, da je globalna družba, evropska družba, še posebej pa slovenska družba v izjemnih dinamičnih in turbulentnih časih, ki kliče prav po nekem novem družbenem modelu, prav po novi družbeni paradigmi, ob teh dejstvih je nujen razmislek o spremembi slovenske Ustave. Ko govorimo o spremembi slovenske ustave s tresočo roko, jaz to tresočo roko razumem morda nekoliko drugače. To ne pomeni, da ne smemo ustave spreminjati prepogosto, to pomeni izključno, po moje, samo to, da je potreben temeljit razmislek. Pogoste spremembe Ustave mene v tem trenutku prav zaradi tega novega družbenega modela ne motijo. Imamo nove vsebine, ki bi jih po mojem prepričanju morali vgraditi v slovensko ustavo: Državni svet, zlato fiskalno pravilo, referendumska ureditev, to so nujne zadeve, ki bi jih morali čim prej vgraditi v ustavo. Veliko smo o tem že razpravljali in na tem mestu ne sprejemam očitkov, da hitimo in da je bilo premalo možnosti za razpravo. Državni svet. Slovenska javnost je močno naklonjena ukinitvi Državnega sveta. Zakaj mi izbranci ljudstva ne poslušamo večine slovenske javnosti? Torej lahko logično sklepam, da tisti, ki nimate te korajže, da bi Državni svet ukinili, ne poslušate v dovoljšni meri slovenske javnosti. Da trenutek ni pravi zato, ker so volitve v Državni svet jeseni. Ravno ta trenutek je pravi, tu pa se močno strinjam s predlagateljem, sicer lahko razmišljam drugače. Tisti, ki pravite, da trenutek ni pravi, ker so volitve, vas sprašujem, ali bo morda kakšen vaš prijatelj, kolega, znanec, sorodnik kandidiral, to je zelo dobra in ugledna pozicija v državi. Ukinitev Državnega sveta, takšnega kot ga imamo danes, podpiram 89 DZ/VI/16. izredna seja tudi zaradi tega, ker je bilo danes že v razpravi povedano, če pogledam, kdo vse je sedel, ne samo zdaj v tem mandatu, v vseh mandatih v Državnem svetu, potem dejansko vidimo, kakšno moč pravzaprav, kašne povezave imajo določeni državni svetniki. Edino, kar lahko dela poslanec, in še to samo izbranci med nami 90, lahko tako imenovano petinsko delo. Državni svetnik ima enako moč kot poslanec, ni problem zbrati dovolj glasov in zrušiti zakona z vetom. Tako da obžalujem, ko vidim, da danes ne bo zadostne podpore spremembi ustave v smeri ukinitve Državnega sveta. Očitno smo preveč preračunljivi, očitno nimamo dovolj korajže. Obžalujem pa tudi to in mislim, da se to dogaja prvič v zgodovini slovenskega parlamenta, da skoraj ena tretjina parlamenta obstruira kar celotno sejo. Če je to skrb za državo, potem jaz resnično ne razumem takšne politike, kot jo zganja Pozitivna Slovenija. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. V imenu predlagateljev še dr. Gregor Virant, ampak prosim brez polemike, ker vam nihče ne more replicirati nazaj. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Seveda. Samo še na en argument, ki ga prav tako štejem za izgovor, zakaj ne glasovati za ukinitev Državnega sveta, bi rad odgovoril. Ne ukinimo Državnega sveta zato, ker hkrati ne razpolovimo števila članov v Državnem zboru. Prvič danes imamo na dnevnem redu ustavno spremembo o ukinitvi Državnega sveta. Če je ideja, da bi zmanjšali število poslancev, je vredna razmisleka na vsak način, ampak treba se je podstopiti, to napisati, elaborirati, zbrati ustrezne podpise podpore, predložiti ustavni komisiji in potem bomo o tem razpravljali. Ne moremo pa reči zdaj, da ne bomo rešili enega problema zato, ker hkrati ne rešimo še sto drugih. Naša dolžnost je, da rešujemo probleme in ne moremo si vzeti za izgovor, da problema ne bomo rešili zato, ker nismo sposobni hkrati rešiti vseh problemov tega sveta oziroma te države. To je nesmiseln argument. In čisto za konec, kolegici Potrata, pa bo pozitivno, tako da ne vzemite to kot polemiko. Mislim, da je bila dobra debata, mislim, da smo si izmenjali argumente in zaradi tega, ker boste nekateri pritisnili tipko proti, se pravi proti ukinitvi Državnega sveta, vas kolegi iz Socialne demokracije in tudi Slovenske ljudske stranke ne bomo nič manj spoštovali. Če smo v razpravi, ko zastopamo svoja stališča, včasih malo strastni, nam tega ne smete zameriti, to je menda sestavni del politike, da malo bolj strastno zagovarjaš stališča. Ne pomeni pa to, da zaničujemo vaše stališče. Ga spoštujemo in je legitimno in ni s tem nobenega problema. In na koncu bi rekel, do danes zvečer je še čas za ponovni razmislek na podlagi vsega, kar smo slišali, razmislite še enkrat, dobro razmislite in recimo bobu bob in povejmo, da je Državni svet nepotreben. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo. O predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj. Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONOV O PREPREČEVANJU OMEJEVANJU KONKURENCE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predlog zakona dajem besedo predstavnikom Vlade, to je ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. Prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Novela zakona je bila pripravljena, ker je pri ustanavljanju Javne agencije za varstvo konkurence oziroma imenovanju njenih organov Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovilo, da način in postopki ustanovitve, ki jih določa zakon, ne omogočajo zanesljivega prehoda iz urada za varstvo konkurence v agencijo. Zato so na zagotovitev čimprejšnjega preoblikovanja urada, ki deluje kot organ v sestavi ministrstva, v neodvisno agencijo potrebne spremembe zakona. Bili smo praktično pred blokado, ki je ni bilo mogoče razrešiti. Zaradi tega ta sprememba. Poglavitne rešitve predloga se nanašajo na organe agencije, njihovo imenovanje in pristojnosti. V skladu s predlogom sta organa agencije svet agencije in direktor agencije. Predlog pa ukinja Komisijo za varstvo konkurence, kot poseben organ odločanja, saj določbe Zakona o javnih agencijah takega organa ne predvidevajo in ga ne poznajo niti v drugih agencijah. V skladu s predlogom je svet agencije petčlanski organ, katerega člane imenuje Državni zbor na predlog Vlade, kar predstavlja spremembo na veljavno ureditev. Namreč, v skladu s trenutno ureditvijo člane sveta agencije imenuje Vlada. Naloge odločanja v upravnem postopku novela prenaša na senat, ki ga sestavljajo vsi člani sveta, med njimi tudi direktor agencije, ki v skladu s predlogom kot strokovnjak s področja varstva konkurence sodeluje pri odločanju. Predlog ohranjanja pristojnosti sveta agencije iz veljavne ureditve, kot so sprejem splošnih aktov agencije, sprejem letnega poročila agencije, letnega programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in drugih aktov, za katere določa zakon, da jih sprejme agencija. Na novo pa predlog določa, 90 DZ/VI/16. izredna seja da svet na predlog direktorja imenuje člane prekrškovnega senata za odločanje v vsaki posamezni zadevi. Novela določa tudi, da so lahko javni uslužbenci, ki so zaposleni v agenciji, člani sveta. Direktor agencije je po funkciji tudi predsednik sveta. Predlog ne določa natančne sestave sveta oziroma števila članov glede na kriterij, ali je član sveta oseba, zaposlena v agenciji, ali zunanji član. Predlog uvaja tudi spremembo glede načina imenovanja direktorja, in sicer določa, da direktorja agencije imenuje Državni zbor na predlog Vlade. V skladu z veljavno ureditvijo pa direktorja imenuje Vlada. Tako se želi zagotoviti čim večjo neodvisnosti agencije od izvršilne veje oblasti. Do imenovanja direktorja agencije dolžnosti direktorja agencije opravlja dosedanji direktor urada. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval tudi Odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predstavniku odbora gospodu Srečku Mehu. Prosim. SREČKO MEH (PS SD): Hvala. Gospod minister, gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Odbor za gospodarstvo je na 12. nujni seji 12. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Kolegij predsednika je na 21. seji 29. 6. sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku, enako odločitev je sprejel tudi Državni zbor na seji 5. 9. letos. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, v katerem ta ugotavlja, da predlagana ureditev v precejšnji meri odstopa od sistemske ureditve v Zakonu o javnih agencijah. V nadaljevanju pa je podal konkretne pripombe k posameznim členom, in sicer k 3., 4., 5., 6., 9., 10., 13., 16., 18., 20. členu ter k prehodnim določbam predloga zakona. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k vsem ostalim, ki sem jih prej tudi naštel, razen k 3. členu. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog zakona podpira. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gospodarske zbornice in Zakonodajno-pravne službe. Na seji je vodja Zakonodajno-pravna službe pojasnil, da je večina konkretnih pripomb iz pisnega mnenja služba upoštevanih v amandmajih poslanskih skupin koalicije. Posebej pa je opozoril na pripombe, ki v amandmajih niso upoštevane in se nanašajo na nesistemski odstop od ureditve v Zakonu o javnih agencijah. V razpravi o posameznih členih predloga zakona je bilo postavljeno vprašanje o smiselnosti reorganizacije, zlasti z vidika dodatnih stroškov in kadrov ter opozorjeno je bilo na možnost konflikta interesov. Postavljeno je bilo tudi vprašanje, ali je narejena celovita analiza dosedanjega delovanja urada. V odgovoru je minister, glede kadrov pojasnil, da ne bo prišlo do novega zaposlovanja, bo pa prišlo do kadrovske okrepitve urada oziroma Agencije s prerazporeditvami z ministrstva. Glede razlogov za reorganizacijo je poudaril, da se je urad do zdaj izkazal za neučinkovitega, kar izhaja tudi analiz oziroma pregleda dosedanjih upravnih postopkov urada. Pri tem je državni sekretar poudaril, da se je Slovenija k reorganizaciji zavezala že ob vstopu v OECD, ki je Sloveniji očital sedanjo ureditev, po kateri ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, hkrati tudi nadzira oziroma varuje konkurenco. Minister in državni sekretar sta podala tudi podrobnejša pojasnila glede odstopanja od določil Zakona o javnih agencijah. Glede analiz dosedanjega delovanja urada in nastalih agencij je državni sekretar poudaril, da so bili analize narejene in da je bila pri tem ugotovljena dobra praksa delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. V razpravi je bilo vprašanje postavljeno, kako Vlada glede na možnost, da bi prišlo do odstopanja od smernic OECD, upoštevaje dejstvo, da senat sestavljajo člani sveta vključno z direktorjem agencije, ki je po funkciji tudi predsednik sveta. Glede tega problema je državni sekretar pojasnil, da bi bila oseba, ki bi vodila postopek oziroma bi imela kakršenkoli konflikt interesov, iz odločanja izločena, kar bi veljalo tudi za direktorja agencije. V razpravi je bil podan tudi predlog za amandma odbora k 3. členu, s katerim se določa javno glasovanje o članih sveta in predlog za amandma odbora k 10. členu, s katerim se določa javno glasovanje o kandidatu za direktorja agencije. Oba amandmaja sta bila sprejeta in sta razvidna iz poročila odbora. Na seji je bil podan tudi predlog amandmaja odbora k 4. členu, kar je tudi razvidno. Po opravljeni razpravi je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin k 5., 6., 9., 10., 13., 16., 20., za novi 20a. člen, 21., in 22., člen predloga zakona. Amandma poslanskih skupin koalicije k 4. členu je postal brezpredmeten. Amandma poslanske skupine k 12. členu pa ni bil vložen v skladu s poslovnikom. Odbor je glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 193. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo 91 DZ/VI/16. izredna seja dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del poročila odbora. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Mag. Marko Pogačnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani minister, kolegice in kolegi! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence je še eden izmed zakonov v paketu, ki jih sprejemamo v tem tednu, ki bodo izboljšali predvsem konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zakona predvideva predvsem učinkovitejše in racionalnejše upravljanje. S predlogom zakona se odpravljajo negotovosti v zvezi s konstituiranjem organov agencije, ki se pojavljajo v praksi. Ukinja se Komisija za varstvo konkurence kot poseben organ odločanja, njene pristojnosti se prenašajo na svet agencije oziroma senat. S predlogom zakona se bo omogočil čim prejšnji začetek delovanja neodvisnega organa za varstvo konkurence in s tem posledično ustanovitev samostojne in neodvisne agencije. Delovanje neodvisnega in samostojnega organa za varstvo konkurence je ključno za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu in s tem zagotovitev ustreznega poslovnega okolja za konkurenčno delovanje subjektov na trgu. Naloga politike je sigurno, da sprejema tako zakonodajo, ki bo pozitivno vplivala na delovanje slovenskega gospodarstva. Ocenjujemo, da ta zakon to omogoča in zaradi tega bo Poslanska skupina SDS tudi podprla. PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Srečko Meh v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. SREČKO MEH (PS SD): V skladu s predlogom je svet agencije petčlanski organ, ki ga imenuje Državni zbor na predlog Vlade, kar predstavlja spremembo glede na veljavno ureditev, po kateri člane sveta agencije imenuje Vlada. Sprememba načina njihovega imenovanja je potrebna zaradi zagotovitve večje neodvisnosti imenovanja izvršne veje oblasti, saj v skladu s predlogom člani sveta agencije sodelujejo pri odločanju v posamičnih primerih, v katerih lahko agencija v skladu z zakonom vodi postopke in odloča o morebitnih kršitvah zakona s strani podjetij, v katerih je kapitalsko udeležena Republika Slovenija. Člani sveta se imenujejo za petletno obdobje in so lahko ponovno imenovani. Predlog ohranja pristojnosti sveta agencije, kot so sprejetje splošnih aktov agencije, sprejetje letnega poročila, letnega programa finančnega načrta, zaključnega računa in drugih aktov, za katere zakon določa, da jih sprejema agencija. Poleg tega predlog ukinja Komisijo za varstvo konkurence in njene naloge odločanja v upravnem postopku prenaša na senat, ki ga sestavljajo vsi člani sveta, med njimi tudi direktor agencije. Za odločanje o prekrškovnem postopku pa svet za vsako zadevo imenuje prekrškovni senat izmed članov sveta in zaposlenih v agenciji, ki imajo opravljen izpit za vodenje in odločanje o prekršku. V predlogu zakona so določeni tudi pogoji za člane sveta agencije. Določeno je, da so člani sveta lahko tudi javni uslužbenci. Direktor agencije je po svoji funkciji predsednik sveta. Predlog ne določa natan čne sestave sveta oziroma števila članov glede na kriterij, ali je član sveta oseba zaposlena v agenciji ali zunanji član. Določa le, da je skupno število članov pet. Predlog uvaja še spremembo pri načinu imenovanja direktorja agencije, in sicer določa, da ga imenuje Državni zbor na predlog Vlade. S tem, ko predlog zakona določa, da direktorja agencije imenuje in razrešuje Državni zbor, se želi zagotoviti čim večja neodvisnost agencije od izvršilne veje oblasti. Direktor sicer zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo. Predlog na novo določa še, da direktor sodeluje pri odločanju o upravnem postopku, lahko pa tudi pri odločanju v prekrškovnem postopku, pri čemer se za vsako zadevo imenuje poseben tričlanski senat med člani sveta in zaposlenimi na način, določen v Poslovniku. Glede vseh drugih aktov, ki jih v veljavni ureditvi izdaja direktor, po predlagani ureditvi ni predvidenih sprememb. Direktor agencije v nespremenjenem obsegu ostaja pristojen za izdajo vseh drugih aktov. Predlog zakona v skladu z obrazložitvijo omogoča nemoteno preoblikovanje urada v agencijo. Socialni demokrati smo imeli težavo z rešitvami zakona, kjer senat sestavljajo člani sveta, tudi direktor agencije, ki je po funkciji tudi predsednik. Ta bi lahko sodeloval tudi pri odločanju o konkretnih primerih, to pa je v nasprotju s smernicami OECD. Ločitev direktorske funkcije, ki začne postopek in izdaja vse pomembnejše akte, denimo povzetek relevantnih dejstev, ter funkcije odločanja po mnenju OECD povečuje neodvisnost agencije. Glede tega problema je treba omeniti, da je Vlada našla rešitev, na podlagi katere bi bila oseba, ki bi vodila postopek oziroma bi imela kakršenkoli konflikt interesov, iz odločanja izločena, kar bi veljalo tudi za direktorja agencije. Zaradi navedenega Socialni demokrati ne bomo nasprotovali zakonu. 92 DZ/VI/16. izredna seja PREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Polonca Komar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi poslanci, spoštovani minister! Novela Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ureja izločitev Urada za varstvo konkurence iz sestave Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter njegovo preoblikovanje v samostojno in neodvisno agencijo, ki ima položaj osebe javnega prava. Na novo ustanovljeno agencijo se prenesejo vse naloge in pristojnosti, ki jih izvaja urad. Hkrati se predlog zakona ne oddaljuje od načel, ki so jih uveljavili osnovni zakon in njegove dosedanje spremembe. S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence se odpravljajo negotovosti v zvezi s konstituiranjem organov agencije, ki so se pojavile v praksi. Ukinja se Komisija za varstvo konkurence kot poseben organ odločanja, njene pristojnosti se prenašajo na svet agencije oziroma senat. Poglavitne rešitve se nanašajo na organe agencije, njihovo imenovanje in njihove pristojnosti. Neodvisnost in strokovnost agencije sta ob tem še posebej poudarjena. Ker v Državljanski listi menimo, da je delovanje neodvisnega in samostojnega organa za varstvo konkurence ključno za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu in s tem zagotovitev ustreznega poslovnega okolja za konkurenčno delovanje subjektov na trgu, bomo predlog zakona podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani, dober dan! Poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke podpiramo novelo zakona, ki določa ustanovitev oziroma preoblikovanje urada v bolj učinkovito in neodvisno agencijo za varstvo konkurence. Namen zakona je jasen in rešitve so strokovno utemeljene in zagotavljajo učinkovito delovanje agencije. Ravno ti dve dejstvi upravičujeta odstopanja od sistemske ureditve po Zakonu o javnih agencijah. Nujnost spremembe zakona in reorganizacija urada oziroma agencije je utemeljena z analizo oziroma pregledom dosedanjih upravnih postopkov urada, ki je bil do zdaj popolnoma neučinkovit. Dejstvo je tudi, da se je Slovenija k reorganizaciji varstva konkurence zavezala že ob vstopanju v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki je Sloveniji očitala zdaj veljavno ureditev. Zato menimo, da je treba spremeniti sedanjo ureditev. Poleg tega, do dejanskega delovanja agencije in njenih organov kljub številnim dopolnitvam zakona dejansko še ni prišlo. Neodvisnost članov sveta in direktorja agencije bo zagotovljena z imenovanjem v Državnem zboru, strokovnost dela pa s tem, da so lahko člani sveta tudi javni uslužbenci. Glede problema nezdružljivosti je ustrezno zagotovljena odprava morebitne nezdružljivosti oziroma konflikta interesov s tem, da bo oseba, ki bo vodila postopek oziroma bi imela kakršenkoli konflikt interesov, iz odločanja izločena, kar bi veljalo tudi za direktorja agencije. Dodatno prepričljivo je tudi zagotovilo ministra, da do novega zaposlovanja ne bo prišlo, kadrovska okrepitev agencije bo zagotovljena s prerazporeditvami iz ministrstva. Poslanci Slovenske ljudske stranke vsekakor podpiramo učinkovito delovanje organov in agencij, zato podpiramo tudi novelo zakona, ki bo omogočila neodvisno in učinkovitejše delo agencije za varstvo konkurence. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi prisotni! V preteklem letu sta bili sprejeti dve noveli tega zakona, z namenom preoblikovanja Urada za varstvo konkurence v samostojno, neodvisno agencijo, ki bo izločena iz sestave Ministrstva za gospodarstvo. To je bila intenca prve novele. S tem naj bi bila zagotovljena večja operativna, finančna, organizacijska in strokovna samostojnost organa za varstvo konkurence. Preoblikovanje v neodvisno agencijo je bilo tudi eno od priporočil OECD, sledili pa naj bi tudi dobrim praksam o neodvisnosti organov za varstvo konkurence v večini članic Evropske unije. Intenca druge, lani sprejete novele, je bila v vzpostavitvi mehanizma za primer, če agencija ne bi bila pripravljena za delovanje s 1. 1. 2012, kar je bil postavljen planirani rok. Tudi po uveljavitvi te zadnje novele še vedno ni prišlo do imenovanja članov komisije za varstvo konkurence, in s tem, ko niso oblikovani vsi organi Agencije, niso izpolnjeni zakonski pogoji za začetek delovanja. Predlagatelj tega zakona, torej Vlada, je ponovno pristopil k popravkom zakona z namenom odpraviti težave v zvezi s konstituiranjem organov agencije in vzpostavitvijo ter zagotovitvijo pogojev za čimprejšnje preoblikovanje urada v samostojno agencijo. Tako so poglavitne rešitve predloga usmerjene v izboljšave zakona, glede na sedanjo ureditev, in se nanašajo na organe agencije, njihovo imenovanje in njihove pristojnosti. Svet agencije se ohranja, pri čemer 93 DZ/VI/16. izredna seja se spreminja način njegovega imenovanja, in sicer prehaja v domeno Državnega zbora, kar je bolje z vidika neodvisnosti članstva glede na izvršilno vejo oblasti. Enaka sprememba in z istim razlogom se predvideva tudi pri imenovanju direktorja agencije. Poleg obstoječih pristojnosti sveta agencije se le-te še širijo, in sicer svet prevzema vse tiste pristojnosti, ki naj bi jih po zdaj veljavni ureditvi imela Komisija za varstvo konkurence. Ta organ namreč po novem predlogu ni več predviden. Nova ureditev v tem smislu sledi splošni ureditvi po Zakonu o javnih agencijah in ureditvi Agencije za trg vrednostnih papirjev. Delovanje neodvisnega in samostojnega organa za varstvo konkurence je ključno za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu in s tem zagotovitev ustreznega poslovnega okolja za konkurenčno delovanje subjektov na trgu. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. Prosim. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gospod minister! S spremembami Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence bomo postavili temelje za novo javno agencijo, ki bo delovala na področju varovanja konkurenčnega gospodarskega okolja. Na novo agencijo se bodo prenesle vse pristojnosti sedanjega urada za varstvo konkurence. Večja neodvisnost pa se bo poskušala zagotoviti tudi s tem, da bo člane sveta in direktorja agencije izvolil Državni zbor. Osnovni cilj, ki je predlagatelje zakona vodil pri oblikovanju nove agencije, je bila želja, da se čim prej zagotovi delovanje neodvisnega in samostojnega organa, ki bo z zagotavljanjem pogojev konkurence lahko zagotovil ustrezno poslovno okolje. Ta zakon se na tej točki povezuje še s paketom nekaterih drugih zakonov, ki jih na tej seji obravnavamo in ki so namenjeni ustvarjanju osnovnih pogojev, ki jih potrebuje gospodarstvo in tudi mali podjetniki, da bi lahko uspešno in učinkovito poslovali. V Novi Sloveniji smo pred volitvami oblikovali naš gospodarski program, ki smo ga poimenovali vrnimo slovenskemu gospodarstvu konkurenčnost. Pomanjkanje konkurenčnosti smo namreč zaznali kot akuten problem slovenskega gospodarstva. Ljudem in podjetjem moramo omogočiti, da delajo in tako uporabijo svoje znanje in sposobnosti. Le na uspešnih podjetjih, obrtnikih in delavnih posameznikih stoji naša socialna varnost, materialno preživetje, kultura, zdravje in tako naprej. Odgovornost, da zagotovimo pogoje, kjer bo gospodarstvo lahko normalno funkcioniralo, je seveda tudi in predvsem na zakonodajni veji oblasti. Poslanke in poslanci Nove Slovenije se te odgovornosti zavedamo in zato bomo spremembo Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Predlog zakon je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, to je ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. ZVONKO ČERNAČ: Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani kolega minister, državni sekretar, spoštovani vsi prisotni! Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor z novelo tega zakona nekako združujemo vsa sredstva, ki so namenjena subvencioniranju javnih prevozov na različnih ministrstvih. Gre za sredstva, ki se namenijo subvencioniranju prevozov dijakov in študentov. Predlog zakona zagotavlja dostopnost do izobraževanja, predvsem enakopravnost pri tej dostopnosti vsem dijakom in študentom, in seveda meri k temu, da spodbuja uporabo javnega potniškega prometa ter s tem trajnostno mobilnost mlade generacije. Spremenjen sistem subvencioniranja mesečnih vozovnic dijakov in študentov je skupen projekt več ministrstev, poleg našega še Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Za izvajanje subvencioniranega prevoza bo v letošnjem letu v skladu z rebalansom proračuna zagotovljenih 39 milijonov 800 tisoč evrov sredstev. Kljub temu, da na nek način širimo to polje, računamo, da te kvote sredstev ne bi smeli preseči. Kot sem omenil, iz različnih vlaganj združujemo sredstva, ki so namenjena subvencijam, na enem mestu in skušamo brez povečanja sredstev, ki so na voljo, zagotavljati dostopnost do javnega prevoza po ugodni ceni za vse dijake in študente, vključno s koriščenjem mestnih prevozov, kjer pogajanja o ustrezni ravni subvencioniranja še potekajo, vendar sem prepričan, da jih bomo uspešno zaključili. Spremembe zakona zagotavljajo dijakom in študentom možnost nakupa mesečne vozovnice za upravičence, ki se dnevno vozijo 94 DZ/VI/16. izredna seja od kraja bivanja do kraja šolanja, in sicer za ceno 20, 30 oziroma 50 evrov, odvisno od oddaljenosti. 20 evrov tam, kjer je ta oddaljenost do 60 kilometrov, 30 kjer je od 60 do 90 in nad 90 kilometrov je cena te vozovnice 50 evrov. Oziroma druga možnost, nakupa mesečne vozovnice za največ 10 voženj za upravičence, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja, v tem primeru je cena 15 evrov. Pogoja za pridobitev pravice do subvencionirane vozovnice sta dva. Status dijaka ali študenta in najmanj 5 kilometrov oddaljenosti od kraja bivanja od kraja izobraževanja. Upravičenci bodo lahko uveljavljali pravico do subvencioniranega prevoza v medkrajevnem, avtobusnem in železniškem prometu. Zelo blizu smo dogovorom, tako kot sem povedal, da bo mogoče v ta subvencionirani režim vključiti tudi mestni promet v dveh največjih mestnih občinah. V prvem obdobju uvajanja novega sistema mesečnih vozovnic za dijake in študente bodi le-te ločene na prevoznike in se bo moral upravičenec na relacijah, kjer je možnih več prevoznikov, odločiti za enega izmed njih. Izjema bodo seveda kombinirane vozovnice za tiste, ki se z enim prevoznim sredstvom ali prevoznikom ne morejo pripeljati od doma do cilja. Ministrstvo spodbuja povezovanje med prevozniki, da bi lahko potnik uporabil najbolj ugoden prevoz, ne glede na to, pri katerem prevozniku bo kupil vozovnico. Predlog zakona uvaja evidenco subvencioniranega prevoza izključno z namenom, da bo imelo ministrstvo, pristojno za promet, učinkovito orodje za spremljanje in strokovni nadzor celotnega sistema uporabe vozovnic in možnost za nadzor izvajalcev, ki bodo opravljali prevoze. Spoštovani! Vabim vas, da novelo tega zakona podprete. Novela zakona naj bi bila uveljavljena že z letošnjim šolskim letom, za dijake s 1. septembrom letos in za študente s 1. oktobrom letos. Na ministrstvu smo prepričani, da gre za pomemben korak, da gre za korak, ki mu bodo sledili še naslednji koraki na poti do uveljavitve integrirane vozovnice v javnem potniškem prometu. Te izkušnje, ki jih bomo pridobili skozi izvajanje tega projekta, bodo dragocena osnova tudi za nadaljevanje integracije in dragocena osnova za dokončno implementacijo projekta in integracijo javnega potniškega prometa, ki se izvaja že nekaj let, kot veste, od leta 2007 dalje. Naš resen namen je, da bi poskušali s pospešenimi postopki to integracijo uveljaviti z letom 2014, s tem pa na en način približati javni prevoz uporabnikom, na drugi strani pa tudi zagotoviti dolgoročno finančno stabilnost nekaterih naših prevoznikov, predvsem največjega, to so Slovenske železnice. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Danijelu Krivcu. Prosim. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala, spoštovani podpredsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani minister! Odbor za infrastrukturo in prostor je na 10. nujni seji 12. 7. 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada, s predlogom, da ga obravnava po nujnem postopku. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Zakonodajno-pravne službe. K predlogu zakona so amandmaje vložile koalicijske poslanske skupine. V uvodni dopolnilni obrazložitvi členov predloga zakona je predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, povedal, da s predlaganim zakonom prevzema Ministrstvo za infrastrukturo in prostor nalogo subvencioniranja prevoza dijakov in študentov. Upravičenci do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice so vlagatelji s statusom dijaka, udeleženca izobraževanja odraslih in študenta, ki ima bivališče oddaljeno najmanj 5 kilometrov od kraja izobraževanja. Predlog zakona daje pravico do nakupa subvencioniranje mesečne vozovnice za upravičence, ki se dnevno vozijo od kraja bivališča do kraja izobraževanja, ter pravico do nakupa subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj na mesec za upravičence, ki med izobraževanjem bivajo v kraju izobraževanja. Pravica do subvencije se nanaša na mesečne vozovnice v javnem linijskem prevozu potnikov in predstavlja za upravičence novo obliko subvencioniranja prevoza. Predstavnik Zakonodajno-pravne službe je ob predstavitvi mnenja izpostavil, da se njihove pripombe nanašajo zlasti na nomotehnične vidike predlaganega zakonskega besedila ter na opozorila v zvezi z določbami glede obdelovanja in zbiranja občutljivih podatkov. Pripombe so bile v veliki meri upoštevane v vloženih amandmajih. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki predlog zakona podpira. Komisija se strinja, da so predlagane rešitve ustrezen način spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa, ter hkrati dodaja, da je problem slabe izrabe javnega potniškega prometa kompleksen in je zato treba voditi usklajeno medresorsko politiko. Poleg tega pa je treba sočasno s predlaganimi 95 DZ/VI/16. izredna seja spremembami zagotoviti kvaliteto in dostopnost javnega prevoza. V razpravi o členih predloga zakona so člani odbora izrazili podporo predlogu zakona ter namen in cilje, ki jih zasledujejo predlagane rešitve, ocenili kot pozitivne. Odbor je sprejel vse vložene amandmaje koalicijskih poslanskih skupin. Odbor je po opravljeni razpravi o posameznih členih predloga zakona ter opravljeni razpravi in glasovanju o amandmajih v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Branko Marinič v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. BRANKO MARINIČ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo Predlog zakona o prevozih v cestnem prometu podprli, glede na to, da je predlagatelj v vsebini upošteval tisto, kar je bilo nujno. Gre za vsebino, ki bolj racionalno pristopa k ureditvi tega področja. Gre torej za ekonomičnost, gospodarnost, učinkovitost in ne nazadnje tudi odpravlja nekatere nepotrebne administrativne postopke, ki so do sedaj veljali. S 1. 9. 2012 oziroma s 1. 10. 2012 za študente bodo tako lahko dijaki in študenti na enostavnejši način kupili enotne vozovnice po subvencionirani ceni, kar pripomore tudi k zmanjšanju obremenjevanja družinskega proračuna, glede na to, da so enotne subvencionirane vozovnice razdeljene v tri kategorije, glede na oddaljenost od kraja bivanja do kraja izobraževanja, šolanja, v tri skupine. V prvi skupini do 60 kilometrov 15 evrov, do 90 kilometrov 30 evrov, nad 90 kilometrov pa 50 evrov. Seveda se tukaj upravičeno, tako kot je minister v obrazložitvi že navedel, zdaj morajo organizirati tisti, ki opravljajo javni prevoz, torej avtobusni prevozniki, železniški prevoznik, nacionalni, je tako samo eden, pri avtobusnih prevoznikih pa gre za konkurenčnost. In z ozirom na možnosti, ki jo dijaki in študentje koristijo tudi v tistem času, ko uradno ni pouka oziroma ni predavanj, avtobusni prevozniki lahko izkoristijo to polje in ponudijo tako dijakom kot študentom v času počitnic tudi kako možnost in jih s tem pritegnejo. Seveda pa bodo tukaj nekatere dileme in nekatere vsebine, ki so se jih zdaj lotevale predvsem večje občine, ki so organizirale na račun občinskega proračuna javni prevoz v mestih, tudi nekako v nekem položaju, kjer lahko tudi to nadgradijo. Menimo, da gre za dobro rešitev, tudi zaradi tega, ker je zdaj vse skupaj pod eno streho, torej v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Do zdaj je bilo to razdeljeno v treh ministrstvih, ob tem ministrstvu, ki sedaj prevzema krovno vlogo, je bilo še Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šolstvo in šport in pa Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zdaj je to v pristojnosti samo enega ministrstva. Kot je minister tudi pojasnil, ne gre za dodatna sredstva, gre za sredstva, ki so bila v skladu z rebalansom proračuna načrtovana in so zdaj združena. Vrednost, ki jo bo država v proračunu zagotovila, je okrog 40 milijonov evrov. Prepričani smo, da bo to zadostovalo za tisto, kar je vsebina Predloga zakona o prevozih v cestnem prometu želela doseči. Pričakujemo, da bomo to enotno, tako kot zdaj, podprli in s tem omogočili nakup vozovnic dijakov in študentov z novim šolskim oziroma študijskim letom po subvencioniranih cenah. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Dejan Židan v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice in kolegi, lep pozdrav gospod minister! Že pred več kot dvema letoma so se na treh resornih ministrstvih lotili projekta s ciljem vzpostavitve enotnega in transparentnega sistema subvencioniranja prevozov dijakov in študentov, ki bo omogočal večji nadzor nad porabo javnih sredstev in večjo uporabo javnega potniškega prometa, kar ima za posledico zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Moram povedati, da bomo novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli, saj se z njo zaradi zagotavljanja dostopnosti do izobraževanja vsem dijakom in študentom, ki izpolnjujejo pogoje znotraj razreda oddaljenosti, omogoča nakup mesečne vozovnice po enotni ceni. Dodatne razlog za podporo te novele je tudi dejstvo, da v Sloveniji na področju onesnaženosti z malimi prašnimi delci -pomemben vir onesnaženja je pa nekontrolirani individualni transport - na nek način že ogrožamo zdravje naših državljank in državljanov. S tovrstnimi ukrepi se ta nevarnost tudi zmanjšuje. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Kristina Valenčič v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, minister, kolegice in kolegi! 96 DZ/VI/16. izredna seja V Sloveniji vedno manj ljudi uporablja javni potniški promet. Strokovna javnost opozarja, da cestni promet narašča z njim pa tudi poraba goriv, število nesreč, zastojev, degradacija okolja ter emisije toplogrednih in drugih zdravju škodljivih plinov. S povečano uporabo javnega potniškega prometa bi zagotovo kakšno od naštetih težav omilili, če že ne odpravili. Dejstvo je, da se ukinjajo železniške in avtobusne proge, obstoječe linije so med seboj tako prostorsko kot časovno neusklajene, vedno več naselij je s sredstvi javnega potniškega prometa nedostopnih. Obstoječi sistem javnega potniškega prometa je vse bolj nekonkurenčen in neučinkovit, kakovost bivanja in mobilnost se velikemu delu prebivalstva slabša. Trenutne slabe gospodarske razmere so lahko priložnost, da tudi na področju javnega potniškega prometa spremenimo naše mobilnostne navade. Za številčnejšo uporabo javnega potniškega prometa sta potrebna tako korenček kot palica. Korak v tej smeri je novela Zakona o prevoznih v cestnem prometu, katere namen je spremenjena oblika subvencioniranja prevoza za dijake in študente, olajšanje dostopnost do izobraževalnih ustanov in hkrati povečanje uporabe javnega potniškega prometa, kar bo imelo tudi pozitivne učinke na okolje. V Državljanski listi podpiramo novo ureditev subvencioniranja mesečnih vozovnic, ki omogoča znotraj istega razreda oddaljenosti enotno ceno mesečne vozovnice v avtobusnem in železniškem prometu za vse dijake in študente v Sloveniji. Od pristojnega ministra pričakujemo, da bo nadaljeval z aktivnostmi, ki bodo pripomogle k povečanju porabe javnega potniškega prometa, še zlasti pa uredil pravičnejše sofinanciranje linije avtobusnega prevoza, združil vse vire financiranja in upravljanja javnega potniškega prometa na enem mestu, odstranil birokratske ovire, ki preprečujejo združitev posebnih prevozov, predvsem šolskih z navadnimi linijski prevozi, spodbudil povezovanje občin in ponudnikov javnega potniškega prometa za poenotenje voznih redov in vzpostavil portal, na katerem bodo potniki prejeli vse informacije na enem mestu. Kot rečeno, bomo poslanci Državljanske liste predlog zakona podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani gospod minister, gospe poslanke in gospodje poslanci! Pred nami je eden redkih zakonov, ki jih obravnavamo ta teden, kateremu izražamo podporo tako koalicijski kot opozicijski poslanci, kar v Slovenski ljudski stranki pozdravljamo. Obžalujemo pa, da tovrstne kohezije ni tudi pri ostalih zakonskih predlogih, ki so pred nami, saj bi bilo to pozitivno sporočilo našim državljankam in državljanom, da smo poslanci sposobni soglasno prevzemati odgovornost za njihovo prihodnost. A realnost je drugačna, tako pač to je. Predlagani zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu prinaša dve ključni rešitvi. Prva rešitev je, da se vsa sredstva namenjena subvencioniranju prevoza dijakov in študentov z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prenašajo na enega upravljavca, to je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Druga bistvena rešitev pa je vzpostavitev enotne cene mesečne vozovnice, ki bo odvisna od oddaljenosti od kraja izobraževanja in bo znašala 20 evrov za oddaljenost do 60 kilometrov, 30 evrov za oddaljenost med 60 in 90 kilometri, ter 50 evrov za dijake oziroma študente, ki prebivajo več kot 90 kilometrov od kraja izobraževanja. Dijak oziroma študent, ki v času izobraževanja prebiva v kraju, kjer se izobražuje, pa bo imel možnost nakupa subvencionirane mesečne vozovnice za največ 10 voženj, in sicer po ceni 15 evrov. Na konkretnem primeru to pomeni, da lahko na primer študent Bojan iz Lendave, ki študira v Mariboru in med tednom prebiva v študentskem domu na Gosposvetski, za 15 evrov kupi 10 vozovnic, ki jih lahko izkoristi za petkove poti domov v rodno Prekmurje ter nedeljske poti od doma v Maribor. Preprosta, a domiselna rešitev, ki bo marsikomu prihranila kakšen evro v že tako ozkem žepu. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da bodo predlagane rešitve celo omilile stisko predvsem najbolj socialno ogroženim družinam in šolajočim oziroma študirajočim posameznikom. Menimo, da se bo tudi zaradi predlaganih rešitev število primerov socialno ogroženih dijakov, o katerih smo zadnje mesece poslušali po radiju in televiziji ter prebirali po dnevnem časopisju, približalo ničli. Pozitivna stvar predlaganega zakona je tudi to, da bodo lahko upravičenci do subvencij vozovnice uporabljali tako v cestnem kot tudi v železniškem prometu, pri čemer se že kažejo zametki enotne vozovnice, kar je za izboljšanje popularizacije javnega prevoza še kako pomembno. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pozdravljamo predlagane rešitve, ki izboljšujejo pogoje izobraževanja dijakov in študentov. V celoti podpiramo predlagano novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu. Upamo le, da se bo spodbujanje uporabe javnega prevoza nadaljevalo tudi v smeri prilagajanja ostalim kategorijam prebivalstva. V Slovenski ljudski stranki zakon podpiramo. 97 DZ/VI/16. izredna seja PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani minister, poslanke in poslanci! Pred nami je predlog zakona, s katerim želi Vlada skupaj s prevozniki šolajočim dijakom in študentom ponuditi subvencioniran prevoz v šolo oziroma na fakulteto. Po predlogu novele bi država sofinancirala mesečno vozovnico za avtobus in vlak, cena pa bi bila odvisna od oddaljenosti. Subvencionirane mesečne vozovnice bodo lahko kupili vsi, ki imajo status dijaka ali študenta in stanujejo najmanj 5 kilometrov od ustanove šolanja, pri tem pa bi bila cena vozovnice vezana na število kilometrov. Tisti, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni med 5 in 60 kilometri bi za mesečno vozovnico odšteli 15 evrov. Za tiste, ki so od šole oziroma fakultete oddaljeni med 60 in 90 kilometri, bi mesečna vozovnica stala 30 evrov. Za tiste, ki so oddaljeni več kot 90 kilometrov, pa 50 evrov. Pri tem bi mesečna vozovnica veljala za vse dni, ko ima ustanova, na kateri se šola dijak oziroma študent, pouk oziroma predavanja. Pričakovati je, da bodo prevozniki dijakom oziroma študentom, kot dodatno ugodnost ponudili možnost, da vozovnico uporabljajo tudi v drugih dneh ali med počitnicami, ko imajo obveznosti na šoli oziroma na fakulteti. Določene ugodnosti bodo imeli tudi vsi tisti, ki med tednom bivajo v samem kraju izobraževanja. Obstaja tudi možnost kombinacije obeh ugodnosti, ko nekdo med tednom biva v drugem kraju in se preko vikenda vrača domov. Le-ta bi si lahko kupil mesečno vozovnico v kraju, kjer biva med tednom, in hkrati 10 vozovnic, s katerimi bi se lahko med vikendom vračal domov. Ugodnosti bi veljale tako za vlak kot za avtobus. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da je za dijake in študente predvsem pa za njihove starše in skrbnike dobrodošla vsaka finančna olajšava za že tako preobremenjene družinske proračune, zato bomo predlog zakona podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Janez Vasle. Prosim. JANEZ VASLE (PS NSi): Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav! V Novi Sloveniji z veseljem podpiramo predlog, da se denar za subvencioniranje dijaških in študentskih prevozov za upravičence, ki so od kraja izobraževanja oddaljeni vsaj 5 kilometrov prenese na Ministrstvo za infrastrukturo, kjer bodo z enotnim sistemom zagotovljeni preglednost, racionalnost in učinkovit nadzor nad denarjem. Država bo v letošnjem letu za te subvencije vozovnic namenila slabih 40 milijonov evrov, kar ni malo denarja. V Novi Sloveniji menimo, da je nujno zagotoviti, da denar dejansko pride do tistih, ki so do njega upravičeni in da se bodo v največji možni meri preprečile zlorabe. Novela Zakona o prevozih v cestnem prometu je, kar se tega tiče, prepričljiva. Cena mesečne vozovnice se bo za upravičence bistveno znižala, kar pozdravljamo. Tudi s temi spremembami se bo morda povečala dostopnost izobraževanja tistim, ki so od kraja izobraževanja bolj oddaljeni. Nenazadnje s tem predlogom zakona izpolnjujemo tudi eno izmed zavez v koalicijski pogodbi. Na sploh bi rad rekel, da se, ne velja to samo za te dijake, ki jim je to namenjeno, ampak ob tej priliki lahko povemo, da se Slovenci veliko preveč vozimo posamezno z lastnimi avtomobili. To je spet situacija, kot včasih, ko sem bil še mlad, ko so si Nizozemci delali norca iz naših cest, da imamo krasne kolesarske steze, samo škoda, da po njih vozijo avtomobili. Veliko premalo uporabljamo javni potniški promet. V prejšnjem obdobju sem delal blizu doma in nisem imel prilike tega opaziti in sem hodil v službo peš ali s kolesom, pa tudi za avtom, je bilo neprometno. Ko pa sem začel hoditi v Državni zbor, sem zaprepaden, ko vidim, koliko ljudi se proti Ljubljani vozi v avtomobilih posamezno. Če sem samokritičen, smo tudi poslanke in poslanci malo vredni te kritike. Ob normalnih delovnih dneh bi rad sedel na vlak iz Domžal v Ljubljano, ampak žal zadnji vlak iz Ljubljane v Domžale odpelje že ob 20.15, tako da ta teden, če bi še tako želel, tega ne bi mogel izvesti. Bilo bi lepo prebrati časopis od Domžal do Ljubljane ali gledati srne na polju proti Pšati. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem smo končali predstavitve stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O RUDARSTVU V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, to je 98 DZ/VI/16. izredna seja ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa za besedo še enkrat. Vsem še enkrat lep pozdrav! Zakon o rudarstvu je bil noveliran v letu 2010, uveljavljen s 1. 1. 2011, torej je v veljavi dobro leto in pol. Pri njegovem izvajanju so se pokazale določene nedoslednosti, in sicer predvsem pri podaljševanju tistih koncesijskih razmerij in koncesijskih pogodb za izkoriščanje koncesij na mineralnih surovinah, ki so bile desetletne in so potekle po 1. 1. 2011. Zaradi neustreznih določb zakona teh razmerij ni bilo mogoče podaljšati oziroma urediti na ustrezen način, kljub temu, da pogoji za izkoriščanje še vedno obstojijo. Iz tega razloga je pripravljena novela zakona, ki v tem prehodnem obdobju na nek način ureja to situacijo tako, da pri vseh tistih razmerjih, kjer so koncesijske pravice bile uveljavljene oziroma so veljale na 1. 1. 2011 in so po 1. 1. 2011 potekle, pa zaradi teh formalnih razlogov niso bile podaljšane, novela zakona uvaja presunkcijo podaljšanja za največ tri leta oziroma najkasneje do 31. 12. 2013. Sicer pa so se pri izvajanju tega zakona pokazale še številne druge nedoslednosti in neprimernosti, ki na nek način onemogočajo uveljavljanje ustreznih gospodarskih pobud, zavirajo normalno gospodarsko aktivnost na tem področju in z neustreznimi določbami, pretirano birokratizacijo preprečujejo normalno uresničevanje teh koncesijskih razmerij. Iz tega razloga bo pripravljena novela tega zakona, ki bo na ustrezen sistemski način uredila ta razmerja v bodoče. Predlagam vam, da to novelo zakona podprete. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Danijelu Krivcu. Prosim. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Odbor za infrastrukturo in prostor je na 11. nujni seji 16. 7. obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o rudarstvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da ga obravnava po nujnem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 24. seji 13. 7. odločil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. V uvodni dopolnitvi, obrazložitvi členov predloga zakona je predstavnik predlagatelja minister za infrastrukturo in prostor povedal, da predlog zakona omogoča podaljševanje obstoječih koncesij za koriščenje mineralnih snovi, ne glede na pogoje določene v 50. členu Zakona o rudarstvu. Gre za obstoječa razmerja, ki terjajo prehodno ureditev, v skladu s katero bodo obstoječi koncesionarji upravičeni do izvrševanja rudarske pravice, ki so jo imeli na dan 1. 1. 2011 ob začetku uporabe zakona. Glede pripomb Zakonodajno-pravne službe je povedal, da predlagani amandmaji odbora odpravljajo pomisleke te službe, zato jih predlagatelj podpira in predlaga članom odbora, da jih sprejmejo. Glede pripomb Gospodarske zbornice Slovenije je povedal, da se nanašajo na širšo materijo, kot jo ureja ta predlog zakona, zato jih bodo na ministrstvu proučili ob pripravi celovitejših in obsežnejših sprememb Zakona o rudarstvu, ki so se izkazale za potrebne in jih načrtujejo še v tem letu. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi mnenja uvodoma ugotovila, da predlagani amandmaji odbora sledijo mnenju njihove službe, v katerem je opozorila, da bi bilo treba predlagane rešitve jasneje oblikovati. Glede na to, da se predlagane rešitve nanašajo na prehodno ureditev veljavnega zakona o rudarstvu, bi bilo treba v okviru predhodnih odločb veljavnega zakona določiti materialno podlago in nanjo vezati prehodne določbe te novele ter v njih ustrezno urediti situacije, na katere se nanašajo predlagane rešitve. V razpravi o členih predloga zakona sta predstavnika poslanskih skupin Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov izrazila nekatere pomisleke, ki se odpirajo ob urejanju te problematike. Med drugim sta izpostavila vprašanje ustreznosti rešitve, ki omogoča nadaljnje izvrševanje rudarske pravice obstoječim koncesionarjem, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 50. člena zakona. Predlagatelj je pojasnil, da se na ministrstvu zavedajo nujnosti celovitejših zakonskih sprememb, vendar pa obstoječih razmerij ni mogoče urediti drugače kot z zakonsko določitvijo prehodnega obdobja do nove ureditve teh razmerij. Predlagatelj je zato še predlagal, da se amandmaji dopolnijo z določitvijo skrajnega datuma, to je 31. 12. 2013, do katerega bo možno podaljšanje obstoječe rudarske pravice. Odbor je na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika sprejel amandmaje odbora. Odbor je po opravljeni razpravi o posameznih členih predloga zakona ter po opravljeni razpravi in glasovanju o amandmajih v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval še o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Srečko Meh v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. SREČKO MEH (PS SD): Gospe in gospodje, gospod minister, spoštovani gospod podpredsednik! 99 DZ/VI/16. izredna seja Zaradi razlogov, ki jih je gospod minister navedel na sami razpravi na odboru in tudi danes, je to zakon, ki ga zagotovo lahko sprejmemo po tem hitrem ali nujnem postopku, zato ker rešuje problematiko rudarskih pravic v primeru, ko so te pravice pravzaprav že problematične, ker niso bile pravočasne urejene. To je zakon, ki ima dva člena in na zelo enostaven način ureja tisto, kar bi morali pravzaprav že prej urediti. Tudi pripomb ni bilo veliko, vse so upoštevane v predlogu odbora. Tudi tisti, ki so predloge k temu zakonu dajali, so govorili o tem, da je treba ta zakon še celovito urediti. To, kar je gospod minister tudi napovedal, da bomo naredili, se mi zdi, da je pravi čas, na nek način tudi začetek vsega, kar bi v zakonu o rudarstvu bilo treba spremeniti. Izjemno veliko problemov je lahko na področju rudarskih pravic, koncesij in vsega, kar se tukaj zraven dogaja, ker je najbrž zadeva dovolj neurejena, razpršena in ker spada pod tako imenovane rudarske pravice veliko tega, kar se sicer dogaja na tem področju. Socialni demokrati bomo zakon podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani minister in ostali prisotni! Poslanci Državljanske liste bomo to kratko novelo Zakona o rudarstvu podprli in s tem omogočili več kot 10 podjetjem, da nadaljujejo s svojo dejavnostjo oziroma s tem jim omogočamo podaljševanje koncesijskega razmerja, seveda pa upamo, da se to področje v prihodnosti celostno in sistemsko uredi. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo že pred meseci s poslanskim vprašanjem ministru za infrastrukturo in prostor izpostavili problematiko podeljevanja, bolje rečeno nepodeljevanja koncesij za koriščenje mineralnih surovin. Bivše ministrstvo za gospodarstvo je namreč samo v letu 2011, torej v letu, ko je začela veljati prejšnja novela Zakona o rudarstvu, zavrnilo približno 40 vlog za podaljšanje trajanja koncesij za izkoriščanje mineralnih surovin, zaradi česar je bila več gospodarskim družbam povzročena velika gospodarska škoda, občine in država pa so bile prikrajšane za koncesijske dajatve. Zato nas veseli, da je minister prisluhnil našim pobudam in začel s pripravo novele Zakona o rudarstvu, ki je sicer kratka, a po našem mnenju zelo jedrnata. Z novelo se omogoča podaljševanje obstoječih koncesijskih pogodb za koriščenje mineralnih surovin ne glede na pogoje iz 50. člena veljavnega zakona o rudarstvu. Podaljšanje rudarske pravice bo omogočeno tako nosilcem, ki so vlogo za podaljšanje rudarske pravice na ministrstvo vložili na podlagi veljavnega zakona, kot tudi nosilcem, ki bodo vlogo vložili po uveljavitvi danes obravnavane novele Zakona o rudarstvu. Kot že rečeno, smo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zadovoljni, da je pristojni minister odreagiral na konkretne primere kar obupanih gospodarskih subjektov, ki so dolgo časa neuspešno čakali na podelitev koncesije. Verjamemo tudi, da bodo pripombe s področja rudarstva, ki jih je podala Gospodarska zbornica Slovenije, upoštevane v obširnejši noveli Zakona o rudarstvu, ki naj bi bila pripravljena in sprejeta do konca tega leta. Zaradi navedenih razlogov in nujnosti čim prejšnje uveljavitve sprememb bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke predlagan zakon o dopolnitvi Zakona o rudarstvu tudi podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav ministru, kolegicam in kolegom! Tudi v naši poslanski skupini bomo podprli Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o rudarstvu. Gre predvsem za podaljšanje rudarskih pravic za tiste, ki niso izkoristili mineralnih surovin na že pridobljeni koncesiji, ki jim je potekla s 1. 1. 2011. Kot sem že v začetku rekel, ne bom govoril predolgo. V naši poslanski skupini bomo ta predlog podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Vasle v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. Prosim. JANEZ VASLE (PS NSi): Še enkrat pozdravljeni! Spremembe Zakona o rudarstvu so nujno potrebne, saj dosedanja pravna ureditev na tem področju onemogoča podaljšanje koncesij za koriščenje mineralnih snovi, na katerih temelji osnovna dejavnost podjetij, ki se z rudarstvom ukvarjajo. Minister je na matičnem delovnem telesu pojasnil, da se zavedajo, da je treba čim hitreje oblikovati nabor še nekaterih 100 DZ/VI/16. izredna seja drugih zakonskih spremembe na tem področju, vendar obstoječih razmerij ni mogoče urediti drugače kot z zakonsko določitvijo prehodnega obdobja do nove ureditve. Ob nekaterih drugih pobudah za dodatne spremembe obstoječega zakona pa je minister pojasnil, da obsežnejše spremembe in dopolnitve zakonodaje na področju rudarske dejavnosti ministrstvo načrtuje že letos. V Novi Sloveniji spremembo zakona o rudarstvu podpiramo, saj menimo, da si v času hude gospodarske krize ne moremo privoščiti, da bi zaradi birokratskih ovir propadla podjetja, ki jim osnovno dejavnost predstavlja izkopavanje mineralnih snovi. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, gospod minister, kolegice in kolegi! Slovenska demokratska stranka absolutno podpira dopolnitev zakona o rudarstvu. Gre za kratko a zelo pomembno dopolnitev k temu zakonu, saj ta zakon oziroma ta dopolnitev omogoča podaljševanje obstoječih koncesij za koriščenje mineralnih surovin. Seveda so do podaljšanja upravičeni tisti, ki imajo s koncesijsko pravico že pridobljeno pravico koriščenja rudnin. Gre za prehodno obdobje in tudi podpiramo tako rekoč že pričetek postopka celovite ureditve zakona o rudarstvu. To dopolnitev bomo v Slovenski demokratski stranki podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonko Černaču. Prosim. ZVONKO ČERNAČ: Spoštovani vsi prisotni! Novela zakona o pravilih cestnega prometa ureja tri vsebinska področja, s katerimi se na nek način odpravljajo težave pri izvajanju zakona, dopolnjujejo pristojnosti občinskih redarjev in prilagajajo oziroma znižujejo globe za manjše kršitve prometnih pravil. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami pa ne spreminjamo vsebin, ki so pomembne z vidika zagotavljanja prometne varnosti, ne spreminjamo vsebin, ki na nek način zagotavljajo varen in nemoten potek prometa. Pri vseh hujših kršitvah prometnih pravil, naj omenim predvsem kršitve, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola ali ostalih prepovedanih substanc, vožnja v nasprotno smer, velike prekoračitve hitrosti, pobege s kraja nesreče in druge hujše kršitve pravil, v vseh teh primerih globe ostajajo nespremenjene. Spremembe pa so bile nujne na nekaterih področjih, kjer se je pri izvajanju zakona pokazalo, da določbe povzročajo velike težave pa tudi materialne in socialne posledice posameznikom, ker takrat, ko je bil zakon uveljavljen, nekako ni bilo predvideno, kakšne bodo te posledice v praksi. Naj navedem enega izmed teh primerov. Gre za primer voznikov avtobusov, ki so zaradi določila 89. člena prizadeti na ta način, da ne morejo opravljati svojega profesionalnega dela in so zaradi tega tudi socialno ogroženi, če so bili deležni manjših kršitev pravil z drugimi motornimi vozili. Te napake odpravljamo. Podoben primer je tudi pri voznikih reševalnih, gasilskih, policijskih vozil. Mislimo, da na ta način na ustrezen način urejamo normativno področje na tem področju. Uvajamo nov pojem: prometna nesreča z majhno poškodbo. Gre za majhne, neznatne nesreče, kjer gre tudi za manjšo materialno škodo, pri kateri lahko policist odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov pod določenimi pogoji. S tem je omogočeno, da se pri majhnih poškodbah vozil ali predmetov in tam, kjer ni spora, udeleženci sami sporazumejo, kako in na kakšen način bodo pri sanaciji te škode postopali in s tem na nek način tudi razbremenjujemo delo policije v številnih manjših primerih. Odpravljajo se tudi postopkovne težave, ki jih ima policija pri ugotavljanju alkoholiziranosti. Spreminjajo pa se tudi pogoji za pridržanje v posamičnih primerih, na način, ki smo ga že poznali v preteklosti in je tudi učinkovit. Zakon na predlog lokalnih skupnosti jasneje ureja pristojnosti občinskih redarjev na ta način, da bodo le-ti lahko ukrepali tudi na nekategoriziranih cestah izven naselij, ki se uporabljajo za javni cestni promet oziroma kjer se odvija ta javni cestni promet. Gre predvsem za nakupovalna središča, gre za nadzor kolesarjev, voznikov koles z motorjem in seveda na cestah v naselju ter na občinskih cestah izven naselij urejali promet, kjer je bila doslej težava predvsem pri urejanju tega prometa ob 101 DZ/VI/16. izredna seja nekaterih večjih prireditvah. Globe in stranske sankcije za manjše kršitve prometnih pravil prilagajamo zakonodaji v naših sosednjih državah. Delamo jih primerljive, izhajamo tudi iz načela sorazmernosti. Tako bodo globe za manjše kršitve znižane na 40 evrov in pri vrsti kršitev, kjer ni bilo razloga za neko ostro obravnavo, se tudi ukinjajo kazenske točke, recimo pri neuporabi smernih utripalk. Predlog sprememb zakona želi postaviti ločnico, da so v prometu ravnanja, do katerih pride zaradi trenutne nezbranosti in nepozornosti, na katere je treba udeležence predvsem ustrezno opozoriti, ker lahko vplivajo na varno odvijanje prometa, ne pa na tak drastičen način oglobiti. Korak, ki smo ga želeli narediti ob tej noveli, pa bo verjetno sledil v nadaljnjih obravnavah sprememb tega zakona in širše zakonodaje. Gre za to, da imamo vrsto manjših kršitev, ki jih povzročijo tisti, ki pet, deset ali 20 let niso storili nobenega prekrška. V takem primeru menimo, da je dovolj opomin, vendar je zato potrebna sprememba širše zakonodaje in na tej poti v prihodnje bo potrebno tudi to novelo zakona nadaljevati. Sicer pa vas vabim, da novelo, ki je danes na mizi, podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Danijelu Krivcu. Prosim. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala še enkrat. Lep pozdrav vsem! Odbor za infrastrukturo in prostor je na 11. nujni seji 16. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in Zakonodajno-pravne službe. Predstavnik predlagatelja, minister za infrastrukturo in prostor, je v dodatni obrazložitvi členov dejal, da predlog zakona zasleduje cilj povečanja varnosti vseh udeležencev cestnega prometa na način, ki je primerljiv z ureditvami v nekaterih primerljivih evropskih državah. Poudaril je, da je bilo pri pregledu normativne ureditve v primerljivih državah ugotovljeno, da so nekatere določbe v veljavnem zakonu izrazito nesorazmerne glede na težo posameznih prekrškov, zato se z novelo zakona predlaga znižanje glob za blažje prometne prekrške, ki po mnenju predlagatelja ne bodo imele pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Poleg tega novela zakona uveljavlja nedvoumnejši zapis posameznih določb zakona, s čimer se odpravljajo nekatere nedoslednosti, ki so se skozi izvajanje veljavnega zakona izkazale za neprimerne. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi njihovega mnenja poudarila, da ugotovljene pomanjkljivosti nomotehnične oziroma redakcijske narave v predlogu zakona v pretežni meri odpravljajo vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, čeprav bi bilo treba amandma k 65. členu dopolniti s podaljšanjem uporabe dosedanjega zakona v vmesnem obdobju od začetka veljavnosti do začetka uporabe te novele, sicer v vmesnem obdobju ne bo nobenih pravnih pravil, ki bi urejala to področje varnosti v cestnem prometu. Podpredsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je poudaril, da komisija podpira predlagane rešitve o predloga zakona, še posebej nekatere določila, ki so se v praksi izkazala za neustrezna in neživljenjska. V razpravi so člani iz opozicijskih poslanskih skupin odrekli podporo predlagani noveli zakona. Poudarili so, da predlog zakona spreminja zgolj dobro leto uveljavljen zakon, ne da bi bile prej opravljene relevantne analize in ocene njegovih učinkov. Prav tako po njihovem mnenju ni tehtnih razlogov za njegovo sprejemanje po skrajšanem postopku. Minister in direktor Direktorata za promet Bojan Žlender sta v zvezi s pripombami poslancem opozicije poudarila, da po mnenju predlagatelja ravno veljavna zakonska ureditev krši načelo sorazmernosti, kar je bil glavni razlog za predlaganje spremembe obstoječe ureditve. Izpostavila sta, da se znižujejo kazni zgolj za blažje prekrške, medtem ko za težje prekrške kazni ostajajo nespremenjene, zato ni pričakovati poslabšanje varnosti v cestnem prometu. Opozorila pa sta tudi na nekatere neustrezne in neživljenjske rešitve, kot je veljavna ureditev v 89. členu veljavnega zakona, ki kategoriji poklicnih voznikov prepoveduje prevoz oseb, če so kaznovani z več kot sedmimi kazenskimi točkami, čeprav so te bile pridobljene pri vožnji vozil druge kategorije, kar ta novela odpravlja. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje koalicijskih skupin. Odbor pa je sprejel tudi svoj amandma, ki je bil pripravljen v skladu z opozorilom Zakonodajno-pravne službe, da je treba od uveljavitve do začetka uporabe novele zakona podaljšati uporabo dosedanje ureditve. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. V okviru predstavitev stališč poslanskih skupin dajem besedo gospe Polonci Komar v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala za besedo še enkrat. Spoštovani vsi prisotni! 102 DZ/VI/16. izredna seja Na slovenskih cestah je registriranih približno 1.4 milijona motornih vozil, od tega je več kot en milijon osebnih vozil. Dolga leta je število prometnih nesreč iz leta v leto naraščalo. V preteklem obdobju se je sicer število prometnih nesreč znižalo, obenem pa se je zmanjšalo tudi število smrtnih žrtev. Tudi visoke kazni so prispevale k izboljšanju prometne varnosti, s pomočjo preventive in osveščanja voznikov pa se je hkrati spremenilo tudi obnašanje voznikov. Po nekajletnem zaostrovanju zakonodaje na področju pravil v cestnem prometu, ko smo denarne kazni iz leta v leto višali in dodali še nedenarne v obliki kazenskih točk, se tokrat problematike varnosti v prometu lotevamo nekoliko drugače. Nekaj mesecev po uveljavitvi Zakona o pravilih cestnega prometa smo se odloči, da kazni zmanjšamo. Zakaj? S tem odpravljamo pomanjkljivosti obstoječega zakona, ki so se pojavila v praksi pri samem izvajanju zakona. Glavni razlog za pripravo novega zakona pa je prav v znižanju glob za blažje prometne prekrške, ki naj ne bi imeli pomembnejšega vpliva na prometno varnost ter znižanje glob za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, njihove odgovorne osebe in odgovorne osebe državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti. Tako sledimo načelom blažjega sankcioniranja, natančnejše odločitve pristojnosti občinskega redarstva in odpravi pomanjkljivosti zakona, ki so se izkazale v praksi. Dejstvo je, da so trenutno globe za nekatere prometne prekrške v Sloveniji višje, kot so globe v sosednih državah. Ob upoštevanju življenjskega standarda udeležencev v cestnem prometu v teh državah pa je razlika še toliko večja. Ocenjujemo, da so kazni za blažje prometne prekrške v času resne finančne krize prevelik zalogaj za že tako plitve družinske proračune. Hkrati smo prepričani, da to ne bo negativno vplivalo na prometno varnost na slovenskih cestah. Verjamemo, da stopnja prometne ozaveščenosti v Sloveniji narašča in da kultura obnašanja v primeru pridobiva na svojem pomenu. Vsako življenje je neprecenljivo. Ko smo na cesti, se moramo tega še posebej zavedati. Nobena denarna kazen ne more povrniti izgube dragega človeka. S ciljem povečanja varnosti v cestnem prometu in zmanjšanja prometnih nesreč bomo v Državljanski listi predlog novele podprli. Vse udeležence v prometu pa pozivamo, bodite previdni, varujte sebe in druge. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovani! Ob sprejemanju nove zakonodaje s področja cestnih predpisov v prejšnjem mandatu smo poslanci Slovenske ljudske stranke opozarjali na nekatere nedoslednosti in na neživljenjske rešitve pri določanju sankcij za kršitelje cestnih predpisov. Glede višine kazni smo celo opozorili na primerljivost s kaznimi v nekaterih državah Evropske unije, kjer so dohodki neprimerljivo višji od slovenskih. Ponovno pa opozarjamo tudi na dejstvo, da je treba več pozornosti še vedno namenjati preventivi in vzgoji za varnost v prometu. Ne glede na krizo pa je treba omeniti tudi nujno vlaganje v varnejše prometne poti in kvalitetnejšo infrastrukturo za večjo varnost na naših cestah, kar bi konec koncev pomenilo tudi ponovni zagon gradbeništva. Poslanci in poslanke Slovenske ljudske stranke torej podpiramo predlagane rešitve v noveli zakona, ki ne posegajo v večje prekrške ampak bolj sorazmerno in življenjsko določajo kazni na manjše prekrške. Podpiramo predlagano znižanje zagroženih glob za prekrške pri manjših hitrostih ali na primer pri obračanju vozil, saj le-ti nimajo pomembnejšega vpliva na večjo varnost v cestnem prometu. Take visoke kazni so glede na dosedanje izkušnje od sprejetja zakona pomenile zgolj polnjenje državne blagajne. Ustrezno je tudi zvišanje največje dovoljene hitrosti na 100 kilometrov na uro za vozila, z največjo dovoljeno maso 3,5 tone, s priklopnim vozilom v skladu z zakonodajo nekaterih drugih držav. Podpiramo tudi določbe, ki dopolnjujejo pristojnosti redarjev, da bodo sploh učinkoviti in da lahko odslej ukrepajo tudi na nekategoriziranih cestah izven naselij, predvsem so to nakupovalna središča, ter da nadzirajo kolesarje in voznike koles z motorjem. Zakon podpiramo med drugim tudi zaradi odprave pomanjkljivosti, ki so se pokazale v dosedanjem izvajanju zakona. Nujni postopek zakona smo podprli zato, ker je zakon vsekakor pozitiven za državljane in podjetnike, da bodo za manjše prekrške, ki ne vplivajo odločilno na varnost v prometu, lahko plačevali ustrezno manjše globe. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Franc Jurša v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala za besedo in še enkrat lep pozdrav vsem. 1. julija je minilo leto dni od uveljavitve nove cestno prometne zakonodaje. Njeni učinki so po navedbah Direktorja agencije za varnost v prometu definitivno pozitivni, vseeno pa se je Vlada odločila za spremembo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim znižuje globe za nekatere manjše prekrške, predvsem prekrške glede hitrosti. To je primerljivo tudi z 103 DZ/VI/16. izredna seja nekaterimi drugimi državami, s katerimi se dostikrat radi primerjamo. Konkretno, naše kazni za te prekrške so bile bistveno večje kot pa na primer sosednji Avstriji. Te višine sem zagovarjal tudi v prejšnjem mandatu, zagovarjam jih tudi sedaj in zagovarja jih tudi naša poslanska skupina. Kot navaja predlagatelj, je glavni razlog za pripravo novele v znižanju zagroženih glob za blažje prometne prekrške kot tudi to, da so se pri izvajanju obstoječega zakona pokazale nekatere pomanjkljivosti. Največji poudarek sprememb zakona je na znižanju nekaterih glob za blažje prekrške, ki po navedbah ministrstva nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Znižanje se obeta tudi za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost. Novela, ki je pred nami, predvideva znižanje določenih kazni za prekoračitev hitrosti, medtem ko so kazni za vožnjo pod vplivom alkohola nespremenjene, saj je človek, ki vozi pod vplivom alkohola, smrtno nevaren za druge udeležence v prometu, zato takšne brezbrižnosti in takšnega obnašanja nikakor ne smemo tolerirati. Eno največjih znižanj kazni prinaša novela za prekrške pravne osebe, ki upravlja napravo za onemogočanje delovanja merilnih naprav, kjer se višina kazni drastično znižuje. Tudi globa za neustrezno zimsko opremo bi se s 120 evrov znižala na 40 evrov. Kot sem že pomenil, v naši poslanski skupini pozdravljamo predlagane rešitve, s katerimi se jasneje urejajo pristojnosti občinskih redarjev, ki so na podlagi predlaganih sprememb s strani lokalnih skupnosti, da lahko redarji v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepajo tudi na nekategoriziranih cestah izven naselij. Predvsem so to nakupovalna središča, kjer pogosto vlada prometni kaos, še posebej pri mirujočem prometu ter nadziranju kolesarjev in voznikov koles z motorjem. Ker predlog zakona spreminja zgolj kazni za blažje prekrške v cestnem prometu, bomo poslanke in poslanci naše poslanske skupine predlog zakona podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Janez Vasle v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. JANEZ VASLE (PS NSi): Še enkrat pozdravljeni! Čeprav od zadnje spremembe Zakona o pravilih cestnega prometa ni minilo več kot leto dni, moramo ugotoviti, da so nekatere določbe v veljavnem zakonu izrazito nesorazmerne glede na težo posameznih prekrškov v cestnem prometu. S spremembo zakona med drugim znižujemo tudi kazni za blažje prometne prekrške, ki nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost. S tem ne ogrožamo vzdržnosti sistema prometne varnosti v Sloveniji, ampak postajamo predvsem primerljivi s prometnimi ureditvami nekaterih drugih razvitih evropskih držav. Novela zakona, ki jo predlagamo, bo takšne nelogične situacije preprečila, spremembe in odpravo še nekaterih drugih določb pa podpira tudi prometna stroka. Zakon o pravilih v cestnem prometu se bo spremenil tudi v tistih določbah, ki so se v praksi pokazale kot neustrezne in neživljenjske. Tako na primer pade v oči obstoječi 89. člen zakona, po katerem se poklicnemu vozniku avtobusa in reševalnega vozila, ki dobi več kot 7 kazenskih točk, prepove prevoz oseb, čeprav je voznik te kazenske točke dobil za vožnjo vozila neke druge kategorije. V programu Nove Slovenije je med drugim tudi zapisano, da bomo znižali kazni za prometne prekrške, ki so le v funkciji polnjenja proračuna. Zakon, ki je pred nami, pa bo te visoke kazni za blažje prekrške ukinil, poleg tega pa predlog zakona v veliki meri uresničuje poglede na politiko prometne varnosti v Sloveniji. Zaradi vseh teh razlogov bomo poslanke in poslanci Nove Slovenije predlog zakona podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Marijan Pojbič v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MARIJAN POJBIČ (PS SDS): Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani minister! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ki je v obravnavo vložila Vlada Republike Slovenije, bomo v Slovenski demokratski stranki z veseljem podprli. Prepričani smo, da je predlog novele zakona potreben iz več razlogov. Prvič. Z novelo zakona se odpravljajo pomanjkljivosti zakona, ki so se v praksi pojavile pri dosedanjem izvajanju zakona. Drugič. Znižujejo se zagrožene globe za pravne osebe, samostojne podjetnike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, njihove odgovorne osebe in odgovorne osebe državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti. Tretjič. Glavni razlog za pripravo novele zakona je znižanje zagroženih glob za blažje prometne prekrške, ki nimajo pomembnejšega vpliva na prometno varnost. Kazni za prometne prekrške, še posebej tiste manjše, so v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije bistveno previsoke glede na kupno moč našega prebivalstva. Zato želimo narediti zakonodajo s področja kaznovalne politike in prekrškov v cestnem prometu bolj življenjsko in bližje stvarnosti. V Slovenski demokratski stranki smo to spremembo napovedali že pred državnozborskimi volitvami in to svojo zavezo in obljubo volivkam in volivcem sedaj tudi izpolnjujemo. 104 DZ/VI/16. izredna seja Načrtna kaznovalna politika zaradi polnjenja proračuna ali zgolj zaradi nespametnega prepričanja, da lahko posameznika z ekstremnim povišanjem kazni prisilimo v brezhibno vožnjo, se je izrodila v svoj absurd. Življenjsko je namreč, da se lahko vsakemu vozniku v trenutku nezbranosti primeri manjši prometni prekršek, na katerega so ga policisti primorani opozoriti, ne pa ga zato tudi oglobiti v tolikšni meri, da to ogrozi njegov mesečni proračun. Novela zakona o pravilih cestnega prometa globe in kazenske točke za manjše prometne prekrške prilagaja zakonodaji nekaterih sosednjih in srednjeevropskih držav. Globe za manjše kršitve, pri katerih res ne moremo govoriti o ogrožanju udeležencev v prometu, kot je na primer prekoračitev hitrosti za 10 kilometrov na avtocesti, se znižujejo na 40 evrov. Pri vrsti kršitev, kot je na primer neuporaba smernih utripalk, se ukinjajo kazenske točke. Vsem tistim, ki poskušate prepričati javnost, da bomo z novelo zakona povečali nevarnost za najhujše prometne nesreče, pa naj odgovorim, da predlog sprememb v ničemer ne posega v najhujše kršitve prometnih pravil, kot so na primer hude prekoračitve omejitve hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja v nasprotno smer. Za te primere ostajajo globe in kazenske točke enake. Če zares želimo doseči večjo varnost v prometu, je poleg uvedbe pametnega sistema glob nujno treba dovolj energije vložiti v ustrezno izobraževanje otrok, od otroškega vrtca preko osnovnih in srednjih šol, vključno s fakultetami, na eni strani, in izboljšati cestno infrastrukturo na drugi. Če želimo doseči pomembne premike v smislu večje varnosti vseh udeležencev v prometu, je nujno pristopiti k tej problematiki celovito, dolgoročno in odgovorno. Neživljensko visoke globe niso pravi pristop, zato v Slovenski demokratski stranki to novelo zakona z veseljem podpiramo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Dejan Židan v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod minister! Novela zakona kljub všečnim rešitvam, ki jih ta z zmanjševanjem kazni prinaša, v Poslanski skupini Socialnih demokratov ne bo doživela podpore, saj nima predhodnih analiz, kaj takšne spremembe prinašajo za varnost na naših cestah. Skrbi nas namreč varnost ljudi. Kot smo namreč zasledili, je zakon izpred enega leta kljub negodovanju prinesel veliko dobrega. Na to opozarja tudi Javna agencija za varnost prometa. Čeprav natančnih podatkov še ni, prvi rezultati kažejo, da se je v enem letu število mrtvih zmanjšalo za 40 do 45 %, število hudo telesno poškodovanih za okoli 30 do 40 %, lažje telesno poškodovanih pa za 15 do 20 %. Manjše število mrtvih in poškodovanih pomeni tudi najmanj 20 milijonov evrov prihranka zaradi manjših potreb po zdravstvenih storitvah ali nižjega števila bolniških dni. Tudi podatki Policije kažejo na izboljšanje stanja na področju prometne varnosti. Od 1. januarja do 28. junija so policisti našteli 45 smrtnih žrtev slovenskih cest, v lanskem primerljivem obdobju pa je bilo število žrtev 70. Vsi se zavedamo, da kazen boli, ampak v tem je tudi namen kazni. Pristojni minister in Vlada sta ocenila, da kazen boli preveč in da je nesorazmerna za prekrške. Odgovornost za takšno oceno nosi Vlada in zlasti resorni minister, ki se mora zavedati, da ga bomo v primeru poslabšanja stanja na slovenskih cestah poklicali na odgovornost. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 23. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI IZ DOLGOROČNEGA POSOJILA V VIŠINI 440 MILIJONOV EVROV, KI GA NAJAME TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, D. O. O., PRI EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI ZA FINANCIRANJE PROJEKTA POSTAVITVE NADOMESTNEGA BLOKA 6, MOČI 600 MEGAVATOV V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJ PO REDNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina štirih poslancev, s prvopodpisanim Srečkom Mehom. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja predloga zakona gospodu Srečku Mehu. Prosim. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovani gospod minister, podpredsednik, gospe in gospodje! Danes je pred nami obravnava poroštva za blok 6, torej projekta, ki omogoča zanesljivo električno oskrbo tudi nadaljnja leta v Sloveniji. Veliko razprav in polemik je bilo izrečenih in veliko argumentov za in proti smo slišali in povedali v tej razpravi. Pri vsem tem bi rad ponovno poudaril nekatere pomembne poudarke. Blok 6 je nadomestni blok, s katerim nadomeščamo sedanje bloke 1, 2, 3, 4 in tudi 5. Torej stari bloki 1, 2, 3, 4 in 5 imajo 750 megavatov inštalirane moči. Blok 6 ima 600 105 DZ/VI/16. izredna seja megavatov inštalirane moči in je torej nadomestni blok predvsem bloka 4 in 5, ki največ delata, in tudi bloka 3. Blok 1 in 2 sta tako in tako potrebna rušenja in ne proizvajata več, sta popolnoma neprimerna za proizvodnjo. Blok 6 bo porabil milijon ton premoga manj in bo bistveno manj onesnaževal okolje in bo zaradi tega tudi okoljsko sprejemljivejši. Vse emisijske vrednosti so znotraj dovoljenj, ki jih blok 6 ima, CO2 kvote, CO2 pa bo milijon ton manj tudi zaradi tega, ker bo porabil manj električne energije. Poroštvo pomeni, da presekamo agonijo, v kateri so inženirji, organizatorji, ki vodijo proizvodnjo v bloku 6, ki vodijo investicijo bloka 6, in na ta način tudi damo podporo vsemu, kar se je dogajalo že v nekaj naslednjih letih. Znano je dejstvo, da so o tem bloku sklepale že tri vlade in da se poroštvo za izgradnjo tega bloka vleče bistveno predolgo. Blok 6 je predvsem gospodarski projekt, ki ga vodi blok 6 v Holdingu Slovenske elektrarne in je v celoti plačan oziroma bo v celoti plačan iz električne energije. Naše poroštvo, to je poroštvo, ki ga predlagamo Državnemu zboru, pomeni, da bo zato lahko investicija tudi cenejša. Slovenska vlada je odgovorno obravnavala vso problematiko, ki se je odvijala okoli bloka 6 in sprejela primerne ukrepe in tudi predlagala primerne zaključke, amandmaje, ki smo jih potrdili oziroma tudi sprejeli v samo poroštvo in so sestavni del poroštva, ki ga danes sklepamo. S tem, kar danes sprejemamo kot poroštvo, dajemo slovenski vladi vsa pooblastila, ki jih je po mojem imela tudi danes, da lahko znotraj svojih pristojnosti in tudi odgovornosti preveri, ali so vsi postopki peljani v tisto smer, za katero smo se dogovorili, in ali je cena bloka 6 primerna. Posebej pomembno se mi zdi povedati, da smo veliko govorili o posameznih stroških in da so ti stroški danes nekako limitirani do milijarde 300 milijonov evrov in da so okoljsko sprejemljivi in da je blok 6 okoljsko sprejemljiv tudi za samo dolino oziroma za Šaleško dolino. To, da prebivalci Šaleške doline podpiramo proizvodnjo oziroma izgradnjo bloka 6 in tudi nadaljnjo proizvodnjo električne energije, pomeni, da so odgovorni ljudje v premogovniku, v Termoelektrarni Šoštanj, pa tudi drugje znali z ljudmi govoriti in jim tudi prikazati, kakšno je realno stanje. Veliko je bilo govora, ali je dovolj premoga v Šaleški dolini. Vsa zagotovila imamo, da je za proizvodnjo bloka 6 dovolj premoga, da je to naš edini vir in da je tudi s tega vidika poroštvo primerno, proizvodnja električne energije pa nam tudi v naprej zagotavlja nemoteno oskrbo z električno energijo tudi v naslednjih letih. Hvala lepa in predlagam, da to poroštvo tudi sprejmete. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko, kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Andreju Širclju. Prosim. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Minister, državni sekretar, kolegice in kolegi! Odbor za finance in monetarno politiko je 21. 6. v nadaljevanju tudi 28. 6. in zaključkom 13. 7. obravnaval predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila za TEŠ. Točka je bila na odboru dvakrat prekinjena zaradi pridobivanja dodatnih informacij o upravičenosti poroštva temu projektu. V okviru delovnih gradiv je odbor dobil mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, dve mnenji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Holding Slovenskih elektrarn, TEŠ sta odboru predložila obsežno gradivo, posredovala vrsto pojasnil z izčrpnimi odgovori. Poleg tega so članice in člani odbora s podpisom prejeli na vpogled zaupno gradivo TEŠ in HSE. Odbor je prejel še vrsto dopisov s stališči zainteresirane javnosti. Na sejah odbora so sodelovali oziroma so bili vabljeni gospod Srečko Meh v imenu predlagateljev, predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo in prostor, predstavniki Holdinga Slovenskih elektrarn in TEŠ, zastopniki uprave Alstoma, predstavnica Zakonodajno-pravne službe, predstavnik Državnega sveta, predstavniki civilne iniciative. Na seji odbora 21. junija 2012 je odbor začel z drugo obravnavo predloga zakona. Ker je bilo v obširni razpravi v začeti drugi obravnavi besedilo ugotovljeno, da Vlada in Odbor nista dobila zadostnega zagotovila, da je cena projekta za nadometni blok TEŠ 6 dokončna, niti da so izpolnjeni pogoji, ki jih je sprejela Vlada 23. februarja 2012, je bila na podlagi prvega odstavka 73. člena Poslovnika Državnega zbora do pridobitve ustreznih podatkih obravnava odbora prekinjena. Iz istega razloga je bilo prekinjeno tudi prvo nadaljevanje te točke na seji odbora 28. junija 2012. Odbor je v nadaljevanju opravil drugo obravnavo predloga zakona in zaključil obravnavo. Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo in prostor in ministrstva za finance se je Vlada do poroštvenega zakona kot do projekta TEŠ 6 opredelila z vso odgovornostjo in ob tem upoštevala visoko stopnjo tveganja z zahtevo po dosledni izpolnitvi predhodno postavljenih pogojev. Ob ugotavljanju slednjih je Vlada obravnavala poročilo posebne komisije z vpogledom v celotno listinsko dokumentacijo in stanje projekta ter na podlagi izračuna vseh stroškov, povezanih z investicijo. Po dani oceni bodo vladne zahteve dosledno spoštovane z vgradnjo potrebnih varovalk v predlogu za amandma odbora k 1. členu, kar Vladi hkrati odpira možnost, da poroštva ob neizpolnjenih pogojih ne sprejme. Ob obravnavi je odbor glasoval tudi o treh predlogih za amandmaje odbora, in sicer za nove 4.a, 4.b in 4.c člen, danih na pobudo člana 106 DZ/VI/16. izredna seja odbora gospoda Matevža Frangeža. Odbor teh amandmajev ni sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih zakonskega predloga skupaj in jih sprejel. Glede na sprejeti amandma odbora k 1. členu je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, ki je sestavni del tega poročila. V zaključku seje je odbor na pobudo Vlade sprejel tri sklepe, s katerimi predlaga, da TEŠ pripravi recenzirano novelacijo investicijskega programa poimenovanja NIP 5, ki ga potrdijo neodvisni in strokovno usposobljen recenzent in nadzorna sveta TEŠ in HSE. Na navedeni osnovi Vlada še pred podpisom poroštvene pogodbe preveri izpolnjevanje pogojev iz zakona o poroštvu za TEŠ 6. Hvala lepa za pozornost. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo predstavnikoma Vlade, najprej ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču in nato še državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance dr. Dejanu Krušcu. ZVONKO ČERNAČ: Še enkrat vsem lep pozdrav. Spoštovani! Govorimo o TEŠ 6, o največji investiciji v Republiki Sloveniji, ki se je iz začetnih 600 milijonov evrov povečala na milijardo in 300 milijonov evrov, torej se je več kot podvojila in odgovorno lahko trdimo, če Vlada ne bi odgovorno pristopila do te investicije in predloga zakona o poroštvu in na 3. seji 23. februarja sprejela nekatere sklepe, bi danes oziroma čez nekaj let gotovo govorili vsaj o 200 milijonih evrov dodatnih stroških na tej investiciji. Kot sem omenil, Vlada je že na 3. redni seji 23. februarja sprejela ustrezne sklepe, s katerimi se je seznanila s celovito informacijo o projektu nadomestni blok TEŠ 6 in na tej isti seji sprejela tudi pet pogojev ali izhodišč, če želite, pod katerimi je Vlada pripravljena prevzeti dodatno tveganje z izdajo državnega poroštva za projekt nadomestnega bloka TEŠ 6 v višini 440 milijonov evrov. Gre torej za zakon, ki ga obravnavamo danes in ki je bil v zakonodajno proceduro vložen s strani poslanca gospoda Srečka Meha. Vlada se je do tega poroštva opredelila 23. 2. pozitivno, pod pogojem, da bo investitor izpolnil predhodno določene pogoje, ki bodo optimirali stroške projekta, zagotovili njegovo dolgoročno finančno stabilnost in pod pogojem, da bo opravljen celovit pregled investicije, iz katerega bodo tudi podani razlogi, zakaj je prišlo do povečanja te vrednosti, in tudi ukrepi za uveljavljanje odgovornosti. Sam sem kot minister, pristojen za področje energetike, 15. 3. letos imenoval komisijo, ki je pripravila poročilo glede TEŠ 6. Pri tem je izhajala iz dosedanjih poročil PricewaterhouseCoopers, iz poročil Komisije za preprečevanje korupcije in obsežne listinske dokumentacije o tem projektu. Komisija je 30. aprila na podlagi vseh navedb podala pisno poročilo z ugotovitvami in predlogi v 18 točkah, ki so nujne za korektno in optimalno nadaljevanje tega projekta. Naj izpostavim nekaj bistvenih. Komisija je ugotovila, da projekt v preteklosti v več fazah ni bil voden primerno negospodarno, da je bila zanemarjena ustrezna dolžnost uprav in nadzornih svetov. Ugotovila je, da v številnih investicijskih programih niso bili zajeti vsi stroški projekta. To smo ugotovili tudi v nadaljevanju. Kot veste, strošek montaže je z 89, 100 milijonov evrov zdaj narasel nekje na okrog 156 milijonov evrov. Ugotovljeno je bilo, da tudi niso bili na ustrezen način vrednoteni stroški financiranja. Vendar na osnovi vseh teh dokumentov, s katerimi so razpolagi Vlada, Ministrstvo pa tudi Odbor za finance in monetarno politiko je bil na koncu sprejet sklep oziroma zaključek v petih točkah, ki izhajajo tudi iz poročila Vlade glede izpolnjevanja pogojev z dne 23. februarja. Ocenjujemo, da na podlagi vsega tega lahko poslanke in poslanci odgovorno in na podlagi vesti odločajo o tem zakonu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Besedo dajem še državnemu sekretarju z Ministrstva za finance gospodu dr. Dejanu Krušcu. DR. DEJAN KRUŠEC: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Kot smo že opozorili v okviru splošne razprave o zakonu, ki je pred vami, je imela Vlada nad postopkom izvedbe projekta pomisleke, zato je sprejela več sklepov o pogojih dokončanja projekta. V četrtek, 17. maja, je Vlada v zakonodajni postopek vložila predlog amandmaja, ki vsebuje navedene zahteve. TEŠ se bo v pogodbi z Republiko Slovenijo moral zavezati o okvirih izvedbe projekta. Ta amandma Vlade je bil sprejet na seji matičnega delovnega telesa. Vlada se je na seji 12. 7. seznanila z informacijo o izpolnjevanju pogojev, ki jih je naložila investitorju. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot resorno ministrstvo je ugotovilo, da je investitor sledil sklepom Vlade in opravil številne aktivnosti v smislu optimiziranja stroškov projekta. Hkrati je predlagalo, da se v zakonu sprejme ustrezen amandma, ki Vladi omogoča, da tudi ne podpiše ustrezne pogodbe, če se v času do podpisa pogodbe vrednost projekta poviša. Tak amandma je bil na seji pristojnega delovnega telesa tudi sprejet. Dodatno je matično delovno telo sprejelo še sklepe, po katerih mora TEŠ pred podpisom poroštvene pogodbe sprejeti nov investicijski program v peti verziji, ki ga morata potrditi nadzorna sveta TEŠ in HSE, potrditi pa ga mora neodvisni recenzent. Na podlagi tega 107 DZ/VI/16. izredna seja bo Vlada lahko preverila, ali so izpolnjene njene zahteve, ki so določene v zakonu. Če povzamem, zakon v besedilu, kot je bilo spremenjeno z amandmajem Vlade in amandmajem odbora, Vladi na bo nalagal avtomatične pravne obveznosti izdaje poroštva, temveč jo bo zavezoval, da mora pred izdajo, prvič, s TEŠ skleniti posebno pogodbo in, drugič, preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod državni sekretar, čas Vladi se je iztekel. Mi je žal. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Ker je zbor na drugi seji že opravil splošno razpravo o predlogu zakona, tudi amandmajev k dopolnjenemu predlogu zakona nimamo, zato zaključujemo drugo obravnavo. Prekinjam to točko dnevnega reda in vas obveščamo o nadaljnjem časovnem poteku seje. Sejo bomo prekinili po opravljeni razpravi o 15. točki dnevnega reda, to je predlog novele Zakona o socialnem varstvu, in sicer za eno uro. Potem bomo opravili glasovanja o vseh točkah dnevnega reda, o katerih smo razpravljali včeraj in danes, in tudi o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delu na črno, kjer imamo samo še glasovanje, razprava je bila na redni seji. Jutri bo zasedala Mandatno-volilna komisija dopoldne, da pripravi vse potrebno za še eno točko dnevnega reda in potem bomo izredno sejo nadaljevali in zaključili v petek. Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA. Predlog je v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Helmutu Hartmanu, državnemu sekretarju. Izvolite. HELMUT HARTMAN: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Vlada predlaga Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvsem zaradi uskladitve z novelo Kazenskega zakonika, KZ-1B, in Zakona o kazenskem postopku, ZKP-K, ki sta se začela uporabljati v sredini maja letošnjega leta. Ob pripravi predloga novele pa so bile ugotovljene še določene pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na spremembe dveh stranskih kazni, in sicer 15.a in 15.b točke zakona o stranski kaznih, prva o prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja in druga o prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pravnih oseb na organiziranem trgu. Glede prvih uskladitev je bilo ugotovljeno, da je stranska kazen v neskladju z Zakonom o javnem naročanju, zato bomo to anomalijo popravljali v okviru tega zakona. V okviru prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pa je bilo ugotovljeno, da je bila možnost izrekanja tovrstnih stranskih sankcij vezana na imetnika vrednostnega papirja in ne na tisto osebo oziroma na tisto pravno osebo, ki je kaznivo dejanje storilo. Kot že rečeno, z novelo predlagamo spremembo v tej smeri. Zakon je materialne in pravne narave in pomeni podlago za izrekanje kaznivih dejanj in sankcij sodiščem, zato predlagamo, da ga v postopku sprejmete. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo. Poročilo odbora bo predstavila predsednica gospa Eva Irgl. EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je na 11. nujni seji obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom, da ga obravnava po skrajšanem postopku. Kolegij predsednika Državnega zbora je namreč na svoji 21. seji odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo gospod Helmut Hartman, je v dopolnilni obrazložitvi členov predloga zakona pojasnil, da je predlagani zakon potreben zaradi uskladitve z novelama Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, ki sta se začeli uporabljati maja 2012. Predlagane rešitve, ki jih ponujamo znotraj te novele, se nanašajo tudi na dve stranski sankciji. Zaradi neusklajenosti z zakonodajo na področju javnega naročanja se črta stranska kazen, prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja, stranska kazen prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti na organiziranem trgu pa se zaradi neustrezne formulacije, ki povzroča težave v izvajanju, preimenuje v prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe gospa Mira Palhartinger je povedala, da je v pisnem mnenju Zakonodajno-pravna služba opozorila na dejstvo, da je stranka kazen prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba, zgolj predpisana, ni pa določen tudi način njene izvršitve. Zato je treba v Zakonu o izvrševanju 108 DZ/VI/16. izredna seja kazenskih sankcij, ki je pravnosistemsko ustrezno mesto za ureditev tega vprašanja, čim prej urediti način njene izvršitve, kar je Vlada v uvodu predloga zakona tudi napovedala. Nato je spregovoril na odboru tudi predsednik Komisije Državnega sveta za državno ureditev gospod Bogomir Vnučec, ki je v predstavitvi mnenja komisije povedal, da komisija predlog zakona podpira, saj gre v pretežni meri le za uskladitev med zakoni na področju kaznovalnega prava. Razprava članov odbora se je nanašala predvsem na črtanje stranske kazni prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja. Člani odbora so namreč izrazili pomisleke glede predvidenega črtanja te stranske kazni in v zvezi s tem predlagatelja prosili za pojasnilo, ali bi to pomenilo, da pravnih oseb, ki ravnajo protipravno, ni mogoče izločiti iz postopkov javnega naročanja. Menili so, da bi bilo neusklajeno z Zakonom o javnem naročanju ustrezneje odpraviti spremembo slednjega in ne spremembo v tem predlogu zakona. Predstavnik predlagatelja je v odgovoru na izražene pomisleke članov odbora poudaril, da je ustrezno mesto urejanja postopkov javnega naročanja ter v zvezi s tem sankcije, ki bi pravnim osebam, odgovornim za nekatera kazniva dejanja, preprečile udeležbo, Zakon o javnem naročanju. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja določa kazniva dejanja, za katera je lahko odgovorna pravna oseba in vrste kazni oziroma kazenskih sankcij. Opredelitev sankcije prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja v veljavnem zakonu odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je zato neustrezna, saj je mesto urejanja te materije zakonodaje na področju javnega naročanja. Naj še povem, da k predlogu zakona ni bilo vloženih amandmajev. Odbor je potem v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih tudi sprejel. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu niso bili sprejeti amandmaji, Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo Državnem zboru predlaga, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja sprejme. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospa Jasmina Opec. JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pomeni uskladitev zakona z novelama KZ-1B in ZKP-K, ki sta začeli veljati oziroma se uporabljati 15. maja 2012. Zakon prinaša predvsem spremembe na področju dveh stranskih kazni: prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja in prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu. Stranska kazen prepovedi udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja se zaradi neusklajenosti z ureditvijo izločitve iz postopka javnega naročanja po Zakonu o javnem naročanju in Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev s predlogom zakona črta. Pri prepovedi trgovanja s finančnimi instrumenti pravne osebe na organiziranem trgu pa se odpravlja pomanjkljivost in nejasnost zaradi napačnega poimenovanja, saj so se do sedaj sankcionirale pravne oseb in fizične osebe, ki so imetniki finančnih instrumentov, torej vrednostnih papirjev, in ne pravne osebe, ki so storile kaznivo dejanje in bile pravnomočno obsojene. Nadalje predlog zakona odpravlja še nekatere redakcijske napake, nejasnosti in pomanjkljivosti v dosedanji ureditvi. Na tem mestu želimo opozoriti, da še tako dobra zakonodaja na področju kaznovalnega prava ni garant za odkrivanje in sankcioniranje kaznih dejanj, ki jih storijo pravne osebe. Zaradi povečevanja trenda kaznivih dejanj, ki jih storijo pravne osebe, zaradi vedno večje premoženjske škode, ki s temi kaznivimi dejanji nastanejo, in zaradi krutosti situacije, v katero pripeljejo kazniva dejanja pravnih oseb na področju kršenja temeljnih pravic delavcev, je to področje tisto, kateremu je treba nameniti še večjo pozornost. Zavedamo se, da so potrebni nujni ukrepi, če želimo slabo statistiko glede odkritih in kasneje obsojenih pravnih oseb spremeniti. 606 ovadenih pravnih oseb v letu 2010, vloženih 55 obtožnic in le 6 pravnih oseb, spoznanih za odgovorne, pričajo o tem, da so potrebne spremembe tukaj in takoj, če želimo, da naše državljanke in državljani še verjamejo v pravno državo. Poslanci Slovenske ljudske stranke bomo predlog zakona podprli z upanjem, da bomo imeli kmalu na poslanskih klopeh zakonodajo in druge ukrepe, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu delovanju organov na področju odkrivanja in preganjanja kaznivih dejanj ter ukrepov, ki bodo naše pravosodje naredile efektivnejše in pravičnejše. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Lep pozdrav, gospod predsednik, in hvala za besedo. Pozdravljeni tudi vsi prisotni! Poslanska skupina DeSUS bo podprla Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, in sicer s ciljem uskladitve tega zakona s preostalo kazenskopravno zakonodajo, zakonodajo s področja javnega naročanja ter 109 DZ/VI/16. izredna seja odpravo redakcijskih napak, nejasnosti in pomanjkljivosti v dosedanji ureditvi. Predlog novele zakona za Poslansko skupino DeSUS ni sporen niti v delu črtanja oziroma ureditve stanskih kazni, vendar na tem mestu tako kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora tudi mi opozarjamo, da je nujno čim prej pristopiti k noveliranju Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ter v njem urediti način izvršitve stranske kazni prepovedi razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Opozarjamo na to, da je ta stranska kazen zgolj predpisana, brez ureditve njene izvršitve pa ostaja le mrtva črka na papirju. Zato še enkrat apeliramo na pristojne službe, se pravi, na ministrstvo oziroma Vlado, da pristopi k oblikovanju novele zakona, ki bo to pravno praznino zapolnila. Obravnavani predlog zakona pa bomo v Poslanski skupini DeSUS, kot že rečeno, podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic. IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Kolegice poslanke in kolegi poslanci! Novela Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja novih vsebinskih rešitev ne prinaša. Pomeni le uskladitev z zadnjima novelama Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, ki sta bili sprejeti že v letu 2011. Kljub temu pa je novela potrebna in pomembna zaradi notranje skladnosti tega predpisa in usklajenosti z ostalimi predpisi, ki urejajo področje odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Načelo zakonitosti, ki ga zasleduje novela tega zakona, je eno najpomembnejših temeljnih načel prava. Na področju kazenskega prava to načelo pomeni, da mora biti kaznivo dejanje v zakonu opredeljeno kot kaznivo in zanj določena kazenska sankcija. Prav področje kazenskih sankcij za pravne osebe je bilo v dosedanjem zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja nedosledno urejeno in take nedoslednosti je treba odpraviti. Za učinkovito delo pravosodja je prvi predpogoj dobra in notranje usklajena zakonodaja. Za to je odgovoren Državni zbor in vsi mi, poslanci. Seveda pa potem lahko zahtevamo in pričakujemo od državnih organov, zlasti od pravosodja, da bodo sprejete zakone v praksi tudi izvajali. Na področju vodenja kazenskih postopkov zoper pravne osebe pravosodje do sedaj ni bilo uspešno. Delež nerešenih kazenskih ovadb na tožilstvih je še vedno prevelik. Posebej za sodišča pa lahko rečemo, da so bila na področju odločanja o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja vrsto let tudi neuspešna. Stanje se tudi v zadnjih letih ni popravilo kljub vsem projektom za odpravo zaostankov na sodiščih. Postopki so predolgi, tako da je zaradi splošne gospodarske situacije kazenski postopek zoper pravno osebo ustavljen bodisi zaradi prenehanja pravne osebe bodisi zaradi zastaranja. Nihče za tako stanje ne prevzema odgovornosti. Ob predstavitvah letnih poročil tožilstev in sodišč pa ves čas poslušamo, da so razlogi za zaostanke sistemski. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo novelo tega zakona podprli, ker bo s tem urejena ustrezna zakonodajna podlaga za vodenje kazenskih postopkov zoper pravne osebe. Bomo pa pozorno spremljali letna poročila o delu tožilstev in sodišč tudi v prihodnosti in po potrebi zahtevali tudi ustrezno odgovornost za pravilno in pravočasno delo tako posameznih tožilstev kot sodišč in sodnikov. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospa Eva Irgl. EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo še enkrat. Vlada Republike Slovenije je, kot rečeno, v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Za obravnavo zakona je Kolegij predsednika Državnega zbora sprejel skrajšani postopek na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora, saj smatramo, da gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona ter za uskladitev z Zakonom o kazenskem postopku in Kazenskim zakonikom. Tudi zato menimo v Slovenski demokratski stranki, da je skrajšani postopek vsekakor utemeljen. S predlogom zakona se spreminja devet členov sedaj veljavnega zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Poglavitni cilj predloga zakona je uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika in z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki sta začela veljati oziroma se uporabljati dne 15. maja 2012 ter s področno zakonodajo: Zakonom o javnem naročanju, Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Naj pojasnim, da bomo v Slovenski demokratski stranki te spremembe tudi podprli. Najlepša hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Spoštovani vsi prisotni! Predlog novele je pripravila že prejšnja vlada. Postopek je bil ustavljen zaradi konca mandata in prav je, da se je sedaj ta zadeva ponovno znašla tu v Državnem zboru. 110 DZ/VI/16. izredna seja Predlog zakona je skoraj identičen predlogu prejšnje vlade. In če bi bil vložen predlog v zakonodajni postopek zgodaj spomladi, bi lahko šel po normalnem postopku po poslovniških pravilih. Bistvena razlika, kot je bilo danes že omenjeno, med predlogom iz leta 2011 in predlogom iz leta 2012, je v tako imenovani stranski kazni. Citiram: "Prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja oziroma izločitev iz postopkov javnega naročanja." Mene čudi, da pravna služba, pravna stroka, ne naša, ampak zunaj tega parlamenta, nasprotuje, da se ta predlog črta. Ministrstvo sicer opravičuje črtanje z obrazložitvijo, da ta stranska kazen ni usklajena z Zakonom o javnem naročanju. Vendar 42. člena Zakona o javnih naročilih in 15.a člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ne gre enačiti. Po 42. členu Zakona o javnih naročilih mora naročnik iz postopka javnih naročil izločiti kandidata, ki je bil pravnomočno obsojen. In tu je naštetih 12 primerov, alinej. Ta kazniva dejanja pa se po določenem času brišejo iz evidence, kar je dobro. Pri 15.a členu zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja pa je govora, da se lahko izločitev iz postopka javnih naročil izreče kot stranska kazen za dobo treh do deset let. To novost je uvedla prva Janševa vlada, ki pa sedaj pravi, da te stranske kazni ne potrebujemo. Sprašujem, komu želimo s to spremembo omogočiti kakšno nepravdno dejanje oziroma koga zaščititi. Poslanci Socialnih demokratov bomo spremembe kljub temu vprašanju, ki sem ga povedal, podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Lep pozdrav, spoštovani predsednik, minister, kolegice in kolegi! Z novelo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja se odpravljajo notranje neusklajenosti z novelo Kazenskega zakonika in Zakona o kazenskem postopku, vse sprejeto v preteklem letu. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je funkcionalno povezan s tema dvema zakonoma, pri čemer so ugotovljene manjše pomanjkljivosti, ki jih je treba zaradi enotne ureditve v kaznovalnem pravu s tem predlogom novele tudi odpraviti. Zakon bomo v Državljanski listi podprli, pri čemer upamo, da bodo organi odkrivanja in pregona odločneje in pogumneje zahtevali kazensko odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in bili pri tem bistveno uspešnejši. Ne glede na specifike uspešnost odkrivanja in pregona pri pravnih osebah namreč močno odstopa od uspešnosti pri fizičnih osebah. Zgolj 10 % vseh podanih kazenskih ovadb v Republiki Sloveniji državno tožilstvo povzame v obtožne akte in zgolj 10 % od vseh teh je deležno obsodilne sodbe pred sodiščem. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. K predlogu zakona matično delovno telo ni sprejelo nobenega amandmaja, tako da tudi na seji ni bilo mogoče vlagati amandmajev. Zato zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona. O predlogu zakona bomo v skladu s časovnico odločali danes v okviru glasovanj. Prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 24. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 22 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jankom Vebrom. V zvezi s tem predlogom zakona je 27 poslank in poslancev zahtevalo, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagateljev dr. Andreji Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Spoštovani, prav lep pozdrav! Danes se odločamo o uveljavitvi zakona, ki naj bi razveljavil 143. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ. Za to obstaja vrsta razlogov, ki jih bom skušala strniti v teh petih minutah. V Sloveniji od leta 1996 državni proračun neposredno pokriva več kot petino za normalne upokojence. Če povem drugače, v Sloveniji ni upokojenca, ki ne bi prejemal vsaj petine svoje pokojnine iz državnega proračuna. Poleg splošnih pogojev pa predpisi omogočajo tudi pridobitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. To regulirajo posebni zakoni, sporazum o vprašanjih nasledstva in na pravno zavezujoč način tudi Temeljna ustavna listina in ustavni zakon za njeno izvedbo. Gre torej za pokojnine, ne na podlagi posebnih zakonov, uveljavljenimi pod ugodnejšimi pogoji, in ne za dodatke oziroma kakršnekoli dajatve. 232. člen ZPIZ pa določa, da je treba te stvari izplačevati. Zato je toliko manj utemeljeno, da je ZUJF posegel le v določene pokojnine, ki se sofinancirajo iz državnega proračuna. Člen je dvojno selektiven. Razlikuje med vsemi upokojenci in tistimi, ki se jim pokojnina delno sofinancira iz državnega proračuna, znotraj te skupine pa še dodatno selekcionira tiste, ki jim je na podlagi nekega nam vsem nedoumljivega načela pravičnosti, ki ni bil nikjer obrazložen, izločil skupine, ki se jim znižajo pokojnine tudi do 25 %. Če citiram dr. Udeta, "gre za selektiven poukrep, za diskriminacijo in tak poseg je evidentno protiustaven". Kot rečeno, glavni cilj zakona je povrnitev vseh pravic iz 143. člena razen prvega odstavka. 111 DZ/VI/16. izredna seja Glavne razloge, zakaj, lahko strnemo v nekaj točkah. Že prva bi bila zadostna, da zakon spremenimo. Kršitev ustavne vezanosti Državnega zbora ne referendum. Odločitev smo sprejeli pred rokom enega leta po razglasitvi odločitve na referendumu o ZPIZ-u 2. To pomeni kršitev prvega odstavka 90. člena Ustave in 25. člena Zakona o referendumu. Ali ni čudno? Prav danes bomo odločali o Zakonu o delu na črno, odločanje, o katerem smo preložili za en teden, da smo spoštovali ta pogoj, pri ZUJF pa nam tega ni bilo treba spoštovati. Že samo na podlagi tega člena bi Ustavno sodišče lahko v bistvu zavrnilo ta člen zakona. Drugič, kršenje načela oziroma pravice do socialne varnosti in pravice do pokojnine iz 50. člena Ustave. Pokojnina ima dvojno naravo, je ekonomska in je odvisna od vplačanih prispevkov, vsebuje pa tudi elemente solidarnosti. Z znižanjem pokojnin tudi do višine 25 % je prišlo do protiustavnega posega v pokojnine, v socialno varnost in prekomerni poseg v pravico do pokojnine iz 50. člena. Nepravično in nesorazmerno je, da mora biti breme znižanja, ki predstavlja manj kot en odstotek vrednosti vseh pokojnin, nositi manj kot 5 % upokojencev, ki se jim znižujejo pokojnine na podlagi 143. člena. To ciljno skupino smo si izbrali za največjo žrtev ekonomske krize, s katero se srečujemo. Kršitev načela zaupanja v pravo in pričakovane pravice. 155. člen Ustave prepoveduje povratno učinkovanje predpisov. Izjemoma lahko posamezna določba velja za nazaj, če ne posega v pridobljene pravice. Pri 143. členu ZUJF ne gre za retroaktivnost v tem smislu, da bi zakon zniževal pokojnine za nazaj, vendar pa posega v pravice, določene z odločbo, pravnomočno odločbo na podlagi 158. člena Ustave. Gre za nepravo retroaktivnost, pomeni poseg zaupanja v pravo kot načelo pravne države in pričakovane pravice na podlagi 2.člena ustave. Kršitev prepovedi diskriminacije iz 14. člena Ustave, kršitev načela o jasnosti in določnosti predpisov. Protiustavne posledice ima sam način izvrševanja ZUJF. Napisan je tako, da ga vsak razume drugače. ZPIZ, mi, Vlada. Gre za kršenje standardov, ki jih je v svoji sodni praksi določilo Ustavno sodišče in evropska konvencija o človekovih pravicah. Kolegice in kolegi! Polagam vam na srce, odločajte se po svoji vesti in prihranite marsikateri postopek, marsikatero uro, marsikatero muko upokojencev, ki si tega niso zaslužili. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Za obrazložitev mnenja Vlade dajem sedaj besedo dr. Janezu Šuštaršiču, ministru za finance. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani, spoštovane! Naj uvodoma omenim neko dejstvo, ki je sicer znano, pa ga je treba v obravnavi tega predloga sprememb zakona vseeno povedati. Državni proračun vsako leto nakaže približno milijardo 400 evrov v pokojninsko blagajno, pri uravnoteženju javnih financ pa je bilo treba pogledati tudi, kaj lahko naredimo glede tega. Ta prenos iz proračuna v pokojninsko blagajno temelji na dveh členih pokojninskega zakona, in sicer gre za 30 % vseh izdatkov pokojninske blagajne, milijarda približno temelji na tem, da se s prispevki od plač in drugih dohodkov ne zbere dovolj sredstev za plačilo obveznosti pokojninske blagajne. Drugi del, tretjina oziroma 440 milijonov v lanskem letu, temelji pa, ker je proračun po Zakonu o pokojninskem zavarovanju dolžan pokriti ZPIZ vse tista plačila, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih, ampak temeljijo na posebnih predpisih, na upokojevanju pod ugodnejšimi pogoji, seveda vse na podlagi nekih zakonov, ampak gre za ugodnosti, ki jih je država tako ali drugače v preteklosti odobrila določenim skupinam ljudi. In mi bi si težko predstavljali kakršenkoli poizkus uravnoteženja javnih financ, če ne bi na nek način posegli tudi v teh 440 milijonov. To je na koncu koncev velik znesek in ocenili smo, da je tukaj treba nekaj narediti. Tisto, kar smo naredili pri tistem, kar smo v tem zakonu predlagali, smo skušali slediti splošnim načelom, ki smo jih na splošno sledili pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ, to se pravi, da smo skušali ukrepe delati tako, da so prizadeli veliko skupin ljudi, pa vse približno enako, ščitili pa smo tiste z najnižjimi prejemki. Ta člen, ki je danes predlog spremembe, ne znižuje pokojnin nikomur, ki ne prejema vsaj povprečne pokojnine. Tistim, ki prejemajo nadpovprečne pokojnine, jih pa znižuje v tistem delu, kjer se pokrivajo iz teh 440 dodatnih milijonov in tudi na tak način, da je odstotek znižanja odvisen od višine pokojnine, ki jo nekdo prejema. Se pravi, tistim, ki prejemajo najvišjo pokojnino, se znižuje največ. Zato smo tudi lahko poslušali o zneskih nekaj sto evrov znižanja. Zgornja meja, ki je postavljena za pokojnine, ki temeljijo na podlagi teh posebnih pravic iz 232. člena, je bila postavljena na tisoč 450 evrov, kar je še vedno 1,5-kratnik povprečne slovenske plače. Pri tem sledenju splošnega načela, da posežemo v prejemke, znižamo ta transfer iz proračuna za prejemke, ki temeljijo na nekih posebnih pravicah na osnovi 232. člena, je treba reči še to, da so te pravice, ki temeljijo na tem členu, zelo različne. Zelo različne kategorije ljudi, zelo različni temelji za neke dodatne pokojnine so v ta člen vključeni. Lahko izhaja to iz nekega statusa osebe, iz nečesa, kar je nekoč v preteklosti bil, lahko pa izhaja tudi recimo iz naslova nedoseganja pogojev za polno upokojitev, kot recimo matere, ki niso bile zavarovane v prvem letu otroke starosti in tako naprej. Člen smo skušali napisati tako, da bi bil sorazmeren in da bi posegal v tiste pravice, ki so najmanj na nek način utemeljene, ki so najmanj povezane s plačevanjem prispevkov, s tem, kar pokojnina po svoji naravi je. Lahko je bila kakšna kategorija tukaj prizadeta preveč, o tem smo se pripravljeni pogovarjati, mislim, da je tudi 112 DZ/VI/16. izredna seja vladna koalicija že izrazila pripravljenost za dogovor za nek smiseln amandma tega člena. To, kar je danes predlagano, pa kot Vlada težko podpremo. Finančne posledice, ki sicer v predlogu samem niso ocenjene, bi po našem mnenju že letos pomenile po naši oceni 60 milijonov, in na to, ne da bi hkrati predlagatelj povedal, kje naj to privarčujemo, v tem hipu ne moremo pristati, zato ne podpiramo tega predloga zakona. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine DeSUS gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav ministru, kolegicam in kolegom, še posebej pa kolegom in kolegicam iz poslanske skupine Pozitivne Slovenije, ki so se nam zdaj priključili. V uvodu ste rekli, da letno mora proračun nameniti milijardo 400 milijonov evrov pokojninski blagajni iz proračuna seveda. Ja, tako dolgo, dokler pokojninska blagajna ne bo očiščena, in to si v naši poslanski skupini in tudi v stranki DeSUS še kako želimo. Upam, da bomo to uspeli tudi v tem mandatu realizirati. Za začetek razprave o tem zakonu, ki črta razen prvega odstavka vse ostale postavke 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ, se v poslanski skupini DeSUS mimogrede sprašujemo, zakaj se člen v celoti ne črta, torej v ključno s prvim odstavkom. Naj pojasnim, da gre tukaj za to, da opoziciji ni mar za usklajevanje pokojnin, saj ne predlaga, da bi se le-te letos vsaj novembra meseca uskladile. Se pa načeloma v Poslanski skupini DeSUS strinjamo z ugotovitvami predlagateljev zakona, da je Zakon o uravnoteženju javnih financ ne zadosti argumentirano posegel v določen del pokojnin. Zato tudi v naši poslanski skupini menimo, da so v varčevalnem zakonu potrebni določeni popravki. Kolikor mi je znano, je tudi večina koalicijskih strank takšnega mnenja. Si pa v poslanski skupini želimo, da s temi popravki ne bi hiteli, tako kot smo hiteli z zakonom, saj bi vnovične slabe rešitve in napake ponovno odpirale nezadovoljstvo in povzročile prizadetost upokojencev. Naše splošno sprejete stališče je že v času sprejemanja Zakona o uravnoteženju javnih financ bilo in ga še vedno zagovarjamo, da se z varčevalnimi ukrepi lahko poseže le v tisti del pokojnin, ki so privilegirane in ki niso posledica plačanih prispevkov iz minulega dela ter so nadpovprečne, varčevalni ukrepi pa so nujni. Mnenja smo in še danes mislimo tako, da je varčevanje na vseh segmentih, ki se črpajo iz proračuna, sorazmerno in po malem nujno na vseh področjih, saj bomo le tako zajezili preobsežno porabo javnofinančnih sredstev in s tem pripomogli k stabilizaciji in vzdržnosti javnih financ ter se posledično tudi rešili krize. V tej smeri pričakujem, da bi šel tudi vladni popravek zakona, ki ga pričakujemo že meseca septembra. Ob tem bodo natančno proučene sedanje posledice varčevalnega zakona v delu, ki se nanaša na pokojnine, natančno bodo proučene posamezne kategorije pokojnin, ki so bile znižane in upravičenost oziroma neupravičenost njihovih znižanj, ocenjene bodo finančne posledice. Pričakujemo pa tudi podatke s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V Poslanski skupini DeSUS zato danes ne bi želeli vsebinsko razpravljati o tem, kako naj bi bodoče spremembe izgledale, prizadevali pa si bomo, da bi bile ob nujnosti varčevanja pravice do posameznih kategorij vezane na pogoj plačevanja prispevkov. Mnenje poslanske skupine glede obravnavanega postopka za spremembo, kot ga predlagajo kolegi poslanci iz vrst opozicije, je, da je glede na javnofinančno stanje nerealen. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! V tej dvorani ponovno pozdravljam poslance Pozitivne Slovenije. Moram reči, da smo vas pogrešali. Brez vas so razprave precej bolj dolgočasne, tako da upam, da se čim prej vrnete in prekinete vašo obstrukcijo. Če poskušam obrazložiti oziroma predstaviti naše stališče preko prispodobe, bi rekel naslednje. Če si predstavljamo, da je naša ljuba Slovenija kot neko podjetje, ki zaposluje 10 ljudi, in to podjetje je v danih trenutkih zmožno dajati plačo zgolj 8 delavcem, dvema pa ne. In za ta dva delavca se ta naša Slovenija stalno in konstantno zadolžuje. Nekje je treba reči, da je to stanje nevzdržno in da tako ne gre več naprej. In ZUJF, ki smo ga sprejeli pred meseci, je naredil to, da smo se enemu izmed teh 10 delavcev zahvalili za sodelovanje, za enega pa smo se še zadolžili, za ostalih 8 pa smo uspeli zbrati dovolj denarja, da jim damo plačo. Vsi skupaj se zavedamo, da je bil ZUJF boleč in neprijeten. Tega nihče ne zanika. Bil pa je nujno potreben zaradi tega, da bodo imeli upokojenci in tudi javni uslužbenci ob koncu leta pokojnine in plačo. Z ZUJF smo se tako ali drugače trudili, da bi breme te krize prerazporedili na vse družbene skupine. Ta predlog, ki je prišel s strani opozicije, na nek način poskuša dati neke bonitete samo eni družbeni skupini, to pa so upokojenci. In nevarnost, ki se lahko zgodi, je, če rušimo ZUJF na tej točki, potem lahko pade celoten ZUJF. in to vi v opozicij zelo dobro veste. Tokrat je prišel popravek ZUJF na področju upokojencev. Čez nekaj ur, mogoče minut, ko bo ta zakon sprejet, se bodo javili tisti, ki zagovarjajo pravice družin, in tudi oni bodo hoteli imeti svoje popravke. Še malo kasneje se bodo oglasili tudi javni uslužbenci, in tudi oni 113 DZ/VI/16. izredna seja bodo hoteli imeti svoje. In konec koncev ta ZUJF tako ali drugače pade. In prej kot bo padel ZUJF, prej lahko pade tudi Slovenija. Če je to v interesu opozicije, O. K., če ni, potem pa se najbrž vsi skupaj strinjamo, da je bil ta predlog zakona, ki ga je vložila opozicija pretirano radikalen in da se zaradi ZUJF v tej razpravi uporabljajo vse mogoče resnice in neresnice. Če samo nekaj konkretnih stvari povem, ki so povezane z ZUJF in se nanašajo na pokojnine. Vsi tisti, ki imajo nizke pokojnine, med drugim tudi moja babica, torej tisti, ki imajo pokojnine, manjše kot 414 evrov, za te se ni spremenilo nič, ti dobivajo isto pokojnino in bodo dobili tudi dodatek za rekreacijo v polni meri. Tistim, ki imajo pokojnine do 622 evrov, se bo v določenem delu zmanjšal ta rekreacijski dodatek, še vedno pa dobijo polne pokojnine. Za tiste upokojence, ki imajo nizke penzije, se praktično ni spremenilo nič. Obljuba, ki jo je dala Vlada, da bo ščitila najšibkejše, se je dejansko uresničila. Bi pa opozoril še na eno stvar, in sicer na definicijo pokojnine. Mislim, da se vsi strinjamo s tem, da naj bi pokojnina izhajala iz vplačanih sredstev. To je pokojnina, in ta se ne znižuje. K tej pokojnini pa so dodani različni dodatki, ne vem, dodatki, ki jih dobivajo borci iz časa NOB, dodatki, ki jih dobivajo predčasno upokojeni uslužbenci nekdanje Službe državne varnosti, dodatki, ki jih dobivajo uslužbenci nekdanje JLA, tudi dodatki, ki so jih dobivali uslužbenci, ki so delali v republikah nekdanje Jugoslavije in v tiste blagajne vplačevali. Žal pa se v ta ZUJF in v to naše obdobje meša tudi druga stvar, ki je padla na nas, je pa to stvar prejšnje vlade, in sicer Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu in je začel veljati 1. januarja letos, ki je ukinil tako imenovane državne pokojnine, ki so bile visoke nekaj manj kot 200 evrov. To je posledica drugega zakona, da ne bo nekdo imel občutek, da ta ZUJF posega tudi na to. Če zadeve nekoliko strnem. Prepričan sem, da je predlog opozicije v tem delu preveč radikalen in zaradi tega naše podpore nima. Tudi ni pravičen. Zakaj? Če ste spremljali samo medije oziroma sredstva javnega obveščanja, ste lahko med drugim tudi zasledili razne posameznike, ki so protestirali in kazali svoje dopise, v katerih je pisalo, da se jim pokojnina oziroma njihovi prihodki zmanjšajo iz tisoč 500 evrov na tisoč 200 evrov in so bili upravičeno oziroma tudi neupravičeno jezni, da so izgubili 300 evrov. Sedaj se mi vprašajmo, ali je to pravično, da tistim, ki imajo nekoliko večje pokojnine, bomo te pokojnine zagotovili nazaj, tisti, ki pa imajo pokojnino 400, 500 evrov, to je pa neka velika skupina, ki pa je tiho in za katero se nobeden ne zavzema. Ne vem, mogoče je z zavrnitvijo tega opozicijskega predloga čas, da se čez poletje in po poletju trezno pogovorimo, zadeve premislimo, mogoče pa je pravičnost tudi to, da če že hočemo upokojencem dati svoje, da del teh stvari, ki so bile izplačane iz proračuna in zaradi katerih se je sedaj posameznikom pokojnina oziroma dohodek zmanjšal s tisoč 500 evrov na tisoč 300 evrov, da ta denar damo tistim, ki danes dobijo pokojnino 400, 500 evrov. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenija mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Pandorina skrinjica je odprta. Iz nje padajo novi škandalozni primeri politični igric, manipulacij, si upam trditi. V tem kontekstu je škandalozna tudi izjava enega od ministrov te vlade, da bi morali pokojnino vezati na število otrok. Dnevno poslušamo zgodbe o potrebi po konsolidaciji javnih financ, predsednik Vlade nam grozi s predčasnimi volitvami, grozil nam je ob sprejemanju Zakona o uravnoteženju javnih financ, grozi nam danes. Nekateri vladni, tudi poslanci, govorijo o privilegiranih pokojninah, bonitetah, ki so bile upravičeno ukinjene. Te izjave, spoštovane kolegice in kolegi, po moji oceni razkrivajo resnični namen vladnega varčevanja, ki pomeni ideološki obračun z nekaterimi kategorijami upokojencev - zgolj z nekaterimi. Za to ceno je Vlada pripravljena poseči v mednarodne pogodbe in povoziti celo lastno ustavo. Minister za finance je danes dejal, da ga skrbi pokojninska blagajna. V isti sapi ustanavlja državni holding in uprizarja, če hočete, kukavičji let nad Kadom. S pokojninsko blagajno rešujemo nelikvidnostne državne banke. Danes je jasno, da je z mega varčevalnim zakonom, ki ga je sprejela v parlamentu, vladna koalicija povzročila nove krivice. 26 tisoč 341 upokojencem, političnim izbrancem, je konec preteklega meseca omenjeni zakon odvzel tudi do četrtine dohodkov, pokojnin. 7 tisoč 512 osebam, udeležencem NOB in drugim vojnim veteranom, španskim borcem, narodnim herojem, nosilcem partizanske spomenice, žrtvam vojnega nasilja, 8 tisoč 84 osebam, ki so bile zaposlene na območju nekdanje Jugoslavije, 3 tisoč 953 osebam, internirancem, beguncem, delovnim deportirancem, tisoč 160 je oseb, ki so prejemale pokojnino na podlagi Zakona o popravi krivic, 241 oseb, ki so prejemale oziroma prejemajo izjemne pokojnine, med njimi so vrhunski športniki, kulturni delavci za izjemne dosežke, tudi rudarji. Tu so še zaposleni na MNZ, v zaporih in ostali, da ne naštevam vseh. Spoštovane kolegice in kolegi! Ta hram demokracije je na majski seji sprejel Zakon o uravnoteženju javnih financ. Ta zakon je po mnenju Zakonodajno-pravne službe v določenih delih nakazoval na možnost protiustavnosti. Na to smo opozarjali tudi v Pozitivni Sloveniji, ko smo vas prosili, da pri sprejemanju tako obsežne zakonske materije prevlada zdrav razum. Vložili smo med drugim tudi amandma k delu, ki se 114 DZ/VI/16. izredna seja nanaša na pokojnine. Poglejte si izid glasovanja. Gladko ste ga povozili! In ko danes predsednik DeSUS reče, da ob podpori nižanju pokojnin ni vedel, kaj počne, ker mu Vlada, njegova vlada, ni predstavila vseh podrobnosti zakona, se resno vprašam, kako daleč gre lahko posameznikova ignoranca do volivk in volivcev oziroma državljank in državljanov te države. Da je bila storjena napaka, danes javno priznava tudi minister Šušteršič. Vlada sicer napoveduje spremembe jeseni, vendar znova le za nekatere kategorije upokojencev. Istočasno se Vlada trudi iskati opravičilo za svoja dejanja. Medtem ko predsednik, pa tudi nekateri drugi, še vedno govorijo o privilegijih, v Sloveniji postaja sramotno biti vrhunski športnik ali - pa bom tu uporabila besede sobotnega komentatorja, citiram, "partizanom jemlje denarni nadomestek za kri in znoj, ki so ju vgradili v suverenost Slovenije". Minister Hojs je med drugim dejal, citiram, "pavšalno govorjenje o tistih, ki se jim je zgodila krivica z nižanjem pokojnin, ni dovolj". Da ne bom govorila "pavšalno", konkretne zgodbe. Citiram: "Zaradi postopnega ukinjanja premogovništva v Sloveniji je slovenska Vlada sprejela Zakon o izjemnih pokojninah v premogovništvu." Ne gre za nadstandardne pokojnine. "Sam sem ta zakon sprejel in šel v pokoj leta 1999 z 31-letno delovno dobo. Celotno delovno dobo so se mi redno odvajala sredstva v pokojninsko blagajno in država ni prispevala ničesar. Ker mi je takrat manjkalo še 9 let do polne pokojninske dobe 40 let, se mi je pokojninska osnova zmanjšala za 18 %, 2 % za vsako manjkajoče leto. V odločbi o upokojitvi, ki sem jo prejel od Vlade Republike Slovenije, je zapisano, da za mojo pokojnino jamči Republika Slovenija in se izplačuje v celoti iz državnega proračuna, vendar samo do dosega upokojitvene starosti, nato se izplačilo pokojnine preloži na ZPIZ." To je bil zakon, to je bila odločba. Tej osebi se je pokojnina zmanjšala za 100 evrov na 641 evrov. Druga zgodba. Babica sodelavca je sedem let delala v Makedoniji kot medicinska sestra. Takrat to ni bila druga država, ampak je bila bratska socialistična republika iste države. Potem je prišla v Slovenijo, se poročila, delala do upokojitve, zdaj pa so ji za 140 evrov ali za šestino znižali pokojnino, saj ji "manjka" sedem let. Ko je delala v Makedoniji je redno plačevala vse prispevke. Tretja zgodba, takrat 16-letni fant je moral proti svoji volji na delo v Bosno v rudnik lignita. Ta gospod, danes upokojenec, od lastne države Slovenije doživi novo kaznovanje. Pokojnino ima nižjo za 50 evrov. Vrhunec cinizma je, da razlike ti ljudje ne morejo zahtevati niti od bosanske, niti od srbske ali makedonske pokojninske blagajne, Slovenija se Je zavezala z mednarodnim sporazumom. Še 8 tisoč 81 upokojencev je v podobnem položaju. Krivice so bile storjene, spoštovane kolegice in kolegi! Morda je teh 8 tisoč jugoupokojencev, kot jih bom imenovala, samo postranska škoda, da je lahko Vlada, ki sicer ne odpira ideoloških tem, znižala borčevske in vojaške pokojnine, morda. Ob takih primerih se vprašam o ceni človekovega dostojanstva in vrednosti lastne zgodovine. Upam, da ne govorimo o novi zgodovinski napaki. Spoštovane kolegice in kolegi! Zakon, ki smo pripravili v opoziciji, v Pozitivni Sloveniji in SD, in ki je danes pred nami, popravlja vse krivice, o katerih sem govorila, in tudi tiste, ki jih zaradi časovne stiske nisem uspela obelodaniti, so se pa v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ nedvomno zgodile. In ko poslanci pritiskamo danes na gumb za ali proti, je dobro, da se vsakič znova zavedamo, da bo nekdo čutil posledice našega dejanja. Danes je nedvomno nova priložnost za tudi tiste vladne poslanske skupine, in tukaj apeliram predvsem na DeSUS in Državljansko listo, ki odkrito priznavate, da so bile storjene napake, da te napake popravimo v dobrobit državljank in državljanov te države. Pravica za nekatere žal ostaja zavezanih oči. Upam, da si bomo vsi skupaj danes oči odvezali in glasovali za zakon, kajti to omogoča, da krivice, ki so bile storjene, popravimo danes, ne drugo leto ali sploh nikoli. V nasprotnem primeru v tem trenutku napovedujem, da bomo v poslanski skupini Pozitivne Slovenije začeli zbirati tudi podpise za vložitev zahteve za ustavno presojo vladnega zakona. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Predsednik, minister, kolegice in kolegi! Ko obravnavamo to tematiko je treba pogledati najprej razloge, zaradi katerih je prišlo do zakona za uravnoteženje javnih financ. In razlogi so bili takrat očitni. Izredno slabo finančno stanje v državi, z drugimi besedami, v zadnjih treh, štirih letih je država trošila več, vsako leto dve milijardi več, kot je ustvarila. Zato smo se zadolžili in zaradi tega je imenovani državni dolg zelo porasel, iz 8 na 16, kasneje tudi na 17 milijard, javna poraba v bruto družbenem proizvodu pa se je povečala z manj kot 3 % na več kot 6 %. In to dejansko lahko ogrozi finančno stanje v državi in zaradi tega je bilo treba zmanjšati javno porabo. Zmanjšanje javne porabe je potekalo na uravnotežen način. Različne skupine prebivalcev so dobivale manjše prejemke, med drugim tudi nekateri upokojenci, tisti upokojenci, za katere niso bili plačani prispevki, in tisti upokojenci, ki so imeli večjo pokojnino od 622 evrov. Z drugimi besedami to pomeni, da so po prejšnjem sistemu nekateri dobivali denar, dobivali različne dodatke, čeprav za njih ni bilo plačanih prispevkov. Temu v pokojninskem sistemu rečemo solidarnost. In prav je, da obstaja 115 DZ/VI/16. izredna seja solidarnost. Vprašanje pa je, do katere meje solidarnost, kateri je tisti znesek, ki pomeni znesek, po katerem več ni solidarnosti. V tem primeru smo se odločili za znesek 622 evrov oziroma, kot je kolega Tonin rekel, tudi nižji glede tako imenovanega rekreacijskega dodatka. Z drugimi besedami to pomeni, da so določeni upokojenci dobivali različne dodatke, dobivali tudi denar iz pokojninske blagajne na podlagi neplačanih prispevkov in na podlagi tega, da niso delali polnih 40 let, velja za moške, oziroma manj ženske. To pomeni, da že sam pokojninski zakon daje možnost nekaterim ljudem, da dobijo več kot drugi. Tukaj se postavi vprašanje pravičnosti, ali je to pravično ali to ni pravično. Po mojem osebnem mnenju bi morale pokojnine in znesek pokojnin izhajati iz dela. Socialo naj pokriva država iz proračuna. In kot je predstavnik DeSUSa rekel, treba je očistiti pokojninsko blagajno. To je naloga, ki se naj naredi v naslednjih mesecih v naslednjem letu. Zakaj? Zato, da bodo ljudje dobili pokojnino na podlagi tistega, kar so plačali, ob upoštevanju načela solidarnosti. Danes je bilo tudi veliko govora o kršenju ustavnih načel. Z veliko lahkoto se govori o kršenju ustavnih načel. Vsekakor bi rad opozoril na sklep Ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti 2., 3., 4., 6. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ. Med drugim je sklenilo, da izpodbijane odločbe, to so odločbe, ki se danes spreminjajo, za katere ta zakon predlaga spreminjanje teh odločb, niso protiustavne. Citiram 3. točko, lahko si seveda preberete tudi ostale dve, "izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev. Zato z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev." Tukaj se Ustavno sodišče še ni opredelilo vsebinsko, ampak enostavno imamo sklep Ustavnega sodišča in ta sklep je sprejet soglasno, da Ustavno sodišče zahtevo zavrže, kar pomeni z drugimi besedami, da resnično z lahkoto govorimo o protiustavnosti. Jaz vedno pravim, naj o protiustavnosti odloča Ustavno sodišče. Jaz nisem kvalificiran za to, da bi govoril o tem, da je nekaj protiustavno. In tukaj potrjuje ta sklep Ustavnega sodišča, da je v bistvu to zahtevo zavrnilo. V Slovenski demokratski stranki menimo, da je ob sprejemanju zakona seveda mogoče, da je prišlo do morebitnih napak, da je prišlo do morebitnih nepravilnosti pri zakonu, ki se je hitro sprejemal. Mi bomo naredili vse, da bomo proučili učinke tega zakona, naredili analize in predlagali morebitne spremembe na podlagi analiz in takšne analize, ki bodo narejene za vse prebivalce in za vse prebivalke te države. Zato tega predloga zakona ne bomo podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Pri obravnavi današnjega Predloga zakona o spremembi Zakona za uravnoteženje javnih financ ugotavljamo, da so stranke vladajoče koalicije v koalicijski pogodbi opredelile vrednote, iz katerih naj bi izhajale v času vodenja vlade. Med temeljne vrednote koalicija med drugim uvršča: solidarnost, skrb za sočloveka in zagotavljanje enakih možnosti vsem, povezovalnost in konstruktivnost ter domoljubje, ki ga koalicija razume kot dolg do vseh tistih rodov, ki so tlakovali pot k naši samostojni državi. Veliko lepih, zvenečih besed, vendar Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je bil sprejet, kaže na to, da je vladajoča koalicija omenjene vrednote iz koalicijske pogodbe dala povsem na stran in na široko odpira vrata praksi sprejemanja nepremišljenih, restriktivnih ukrepov po hitrem postopku ter po zakonsko spornem zmanjševanju pravnih pravic. Socialni demokrati smo že v času obravnave varčevalnega zakona v Državnem zboru opozarjali, da ima zakon vrsto resnih pomanjkljivosti, po našem mnenju tudi ustavnopravne narave. Prav tako smo opozarjali na to, da je Zakon za uravnoteženje javnih financ neuravnotežen tako z vidika posega v posamezna področja kot tudi z vidika posledic, ki jih bo imela uveljavitev zakona za večino prebivalk in prebivalcev naše države. Še več. Lahko trdimo,da varčevalni zakon ruši temeljna načela solidarnosti v slovenski družbi s tem, da je prekomerno selektiven in v nekaterih primerih v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter v nasprotju z mednarodnimi sporazumi. V to smo prepričani in upamo, da bodo argumenti tudi prepričali Ustavno sodišče. Ravno zaradi tega smo se v poslanski skupini odločili, da skupaj s poslanci Pozitivne Slovenije vložimo zakon, s katerim želimo spremeniti 143. člen tega zakona, kajti ta člen je zagotovo tisti, ki na selektiven, diskriminatoren in, po našem mnenju, protiustaven način posega tako v pridobljene kot tudi pričakovane pravice upokojencev. Glavni namen spremembe zakona je ohraniti pravico do pokojnine pod posebnimi pogoji ter pravico do letnega dodatka, kot sta se izvajali pred uveljavitvijo varčevalnega zakona. Razlogov za to, da vrnemo te pravice, je več; in sicer: Vlada je pravice posebnih pokojnin z ukrepi v 143. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ oblikovala na, po našem mnenju, protiustaven način, saj omenjenih pokojnin ni zgolj negativno uskladila, kot radi pravijo, temveč tiste, ki presegajo 622 evrov, na podlagi lestvice nesorazmerno znižala na trajni osnovi. Tako so se pokojnine nekaterih upokojencev po uveljavitvi varčevalnega zakona 116 DZ/VI/16. izredna seja znižale za več kot 24 %. Pri tem pa zakon ni predvidel rešitev, ki bi zagotavljale pravno varstvo pravic zavarovancev. O znižanju pokojnin so bili upokojenci namreč obveščeni le na podlagi obvestila in ne z odločbo. Katastrofalno! Zato tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi odločbe Ustavnega sodišča mora izdati odločbe in ne obvestila, kot je to predvidel zakon. Torej, v enem primeru je Ustavno sodišče že ugodilo našim opozorilom in zahtevam. Želimo tudi opozoriti, da upravičencev, ki prejemajo pokojnino pod posebnimi pogoji, varčevalni zakon v 143. členu ne obravnava na enak način. Tako so se na podlagi določb drugega in tretjega odstavka tega člena pokojnine znižale okoli 26 tisoč 300 upravičencem. V istem členu varčevalnega zakona pa so kot izjeme navedene tiste skupine upokojencev, katerih se pokojnine niso oziroma ne bodo zniževale. Pri tem Zakon za uravnoteženje javnih financ ne navaja nobenih kriterijev, na podlagi katerih bi bilo tovrstno razlikovanje med posameznimi skupinami upravičencev do pokojnin pod posebnimi pogoji kakor koli utemeljeno. Torej, enostavno ni kriterijev za takšno odločitev. Zakon je posegel tudi v pravico do letnega dodatka upokojencev. Šesti odstavek 143. člena določa nesorazmerne omejitve pri izplačilu letnega dodatka za upokojence in teh je okoli 210 tisoč, in enostavno ta zakon določa, da teh 210 tisoč upravičencev ni več upravičenih do letnega dodatka. Torej je ukrep, s katerim varčevalni zakon posega v pravico do pokojnine in letnega dodatka, po našem mnenju neustrezen. To se ne nazadnje poskuša dokazovati tudi preko številnih pritožb, ugovorov, ki so jih upokojenci do sedaj posredovali na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter tudi ustavne pritožbe, ki pa ne prihajajo samo s strani posameznikov ali zainteresiranih društev, pač pa tudi varuhinje človekovih pravic. In ne nazadnje, da s tem zakonom ni vse v redu in s tem členom, priznava tudi sama vladna koalicija, ki se strinja, da so v delu varčevalnega zakona, ki posega v pokojnine, potrebni popravki. Pri tem pa želimo Socialni demokrati poudariti, da če boste predlagali popravke, s katerimi boste ponovno ustvarjali dodatno diskriminacijo in razdor med upokojenci, seveda ne bodo sprejemljivi. Menimo pa in upamo, da boste ta predlog zakona, ki smo ga vložili v proceduro poslanke in poslanci Socialnih demokratov in Pozitivne Slovenije, ohranili v proceduri in tudi v jeseni potem oblikovali skupne rešitve, ki bi bile v korist vsem upravičencem in s čimer bi preprečili veliko krivico, ki se jim je zgodila. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospa Kristina Valenčič. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Še enkrat lep pozdrav! Ne zgodi se pogosto, da smo vse politične stranke tako enotne, če ne celo soglasne v kakšni temi. In nujnost omejitve javne porabe ter konsolidacija javnih financ sodi med te teme. Tudi strokovna javnost deli mnenje, da je treba čim hitreje sprejeti ukrepe, da državno porabo prilagodimo tistemu, kar ustvarimo. In to smo storili s sprejetjem Zakona za uravnoteženje javnih financ. Ukrepe, ki jih ta zakon prinaša, smo podprli tudi v Državljanski listi, saj verjamemo, da so pomembni za Slovenijo in za našo prihodnost. Zavedamo se, da samo zdrava gospodarska rast lahko predstavlja osnovo za splošno blaginjo, zato je nujno vzpostaviti ravnovesje med socialno državo in bolj konkurenčnim težnim gospodarstvom. Ukrepi, ki jih prinaša Zakon za uravnoteženje javnih financ, so posegli tudi na področja, ki so za državljane še posebej občutljiva; torej področja šolstva, zdravja, sociale. In res je, posegli smo v nekatere že pridobljene pravice, pri čemer smo verjeli, da so ti ukrepi uravnoteženi, začasni, pravični in ne posegajo v pravice tistih državljanov, ki imajo nizke prihodke. Dobrih petnajst dni po uveljavitvi zakona se v javnosti pojavljajo opozorila o nesorazmernosti posegov na nekaterih področjih, na primer pri pokojninah. V Državljanski listi se strinjamo z ugotovitvijo, da zakon za uravnoteženje javnih financ pri poseganju v pokojnine vsebuje anomalije oziroma nesorazmerne ukrepe, zato je glede na opozorila treba temeljito proučiti učinke zakona v praksi in pripraviti ustrezne popravke, ker so očitno le-ti potrebni. To je treba storiti premišljeno, da ne povzročimo novih nesorazmerij. V Državljanski listi predloga zakona ne moremo podpreti, saj ta predlog povsem izniči varčevalne učinke in povzroča nova nesorazmerja. Pozivamo pa Vlado, da preuči učinke ZUJF v praksi in pripravi ustrezne rešitve. Rešitve naj gredo v smer spoštovanja pokojninske dobe posameznikov, ne glede na to, v kateri pokojninski sklad so bili vplačani prispevki, pri čemer posegi v pridobljene pravice ne smejo biti prekomerni. Od vsega začetka zagovarjamo načelo, da mora biti zniževanje javne porabe uravnoteženo, enakomerno porazdeljeno med različne družbene skupine in pravično. Pri pokojninah se je očitno pokazalo, da temu načelu nismo sledili, zato bo treba ukrepati. Državljanska lista pričakuje od koalicijskih partnerjev, zlasti pa od Vlade, da bodo ustrezne rešitve na mizi septembra. Če se to ne bo zgodilo, bomo sami oziroma v sodelovanju z drugimi strankami, morda tudi opozicijskimi, pripravili predlog novele zakona. Naj pa na koncu vendarle še enkrat poudarim, da pretirano zadolževanje države vodi v izgubo njene suverenosti in samostojnosti pri 117 DZ/VI/16. izredna seja oblikovanju fiskalne politike in tega ne smemo dopustiti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani predsednik, minister, kolegice, kolegi! Samo nekaj uvoda za začetek, kajti v Slovenski ljudski stranki mislimo, da je očitno neizpodbitno dejstvo treba ponoviti večkrat. Vsi smo bolj ali manj seznanjeni z gospodarskimi razmerami v Evropi in svetu. Vse razvite države so se zaradi padca gospodarske aktivnosti in posledične poti v recesijo lotile reformno. Tiste najpametnejše so jih opravile že v zlatih časih, še pred krizo. V Sloveniji smo z veliko žlico zajemali ekspanzijo gospodarstva tja do leta 2008. Res je, nismo ustvarili rezerv, nismo opravili reform do takrat. Toda nismo jih tudi v naslednjih treh letih. Z izjemo pokojninske reformne, za katero prav dobro vemo, s čigavimi glasovi je sploh prestala glasovanje v Državnem zboru, resne strukturne reformne na parlamentarne klopi ni bilo. Tako kot tudi ni bilo resnejšega posega v javne izdatke. Manko v proračunu smo nadomeščali z zadolževanjem v tujini in kriza se Slovenije v smislu življenjskega standarda praktično ni dotaknila. Te pravljice je konec in sedaj pred nami ni več dileme, ali varčevati, temveč kje in kako. Če želimo vsaj približno gospodarsko konkurirati ostalim državam in ne samo životariti, potem moramo javne izdatke zmanjšati in na ta načni razbremeniti gospodarski sektor. Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ smo posegli na najširši spekter javne porabe. Namen je bil zajeti vse kategorije upravičencev, tudi pokojnine niso bile izjema. V Slovenski ljudski stranki smo bili ostro proti linearnemu znižanju pokojnin, torej povedano enostavneje, da bi vse pokojnine znižali za določen odstotek. Ne! Prvič zato, ker so mnoge pokojnine glede na čas, v katerem se nahajamo, že tako sramotno nizke, in drugič bilo bi zelo neprimerno, da posegamo v pokojnine tistih, ki so si jih prislužili, potem ko so delali celotno delovno dobo. Tako smo posegli v pokojnine, ki jih plačuje proračun in ki so nadpovprečno visoke glede na večino izplačanih pokojnin. Danes država zagotavlja že 1,4 milijarde evrov na leto za pokojnine. Prepričan sem, da ima iz tega razloga tudi pravico, da tiste, ki od tega denarja dobivajo največ, lahko tudi nekoliko omeji. Zakaj? Zato, ker so razmere v naši blagajni takšne, kot so. Lahko pa se zgodi, da jutri denarja za pokojnine niti ne bo več. Zakon predvideva črtanje drugega odstavka zakonskega člena za uravnoteženje javnih financ, kjer so po principu solidarnosti -torej, kdor ima več, naj prispeva več - pokojnine, za katere plačuje državni proračun in so višje od 622 evrov do 777 evrov, zmanjšujejo največ do 100 evrov; za pokojnine do 933 evrov za največ 150 evrov; za pokojnine do tisoč 88 evrov največ 200 evrov in tako naprej. Višja kot je pokojnina, nekoliko več vzamemo. Ali ni to primer solidarnosti? Ali ni to primer, ki bi moral veljati v socialni državi? Ali ni to, za kar naj bi se zavzemala slovenska politična levica, da pri ukrepih zaščitimo tiste, ki imajo najmanj, hkrati pa obremenimo tistega, ki ima več. Mislim, da smo to v koaliciji storili, sedaj pa hočete predlagatelji to zaustaviti. Prav tako želite črtanje tretjega odstavka, ki največjo izplačano pokojnino, ki izplačuje proračuna, omejuje na tisoč 450 evrov. Spoštovani, kdo pa je tisti, ki si zasluži, da mu država plačuje mesečno rento na to vsoto? Ali je naš standard resnično takšen, da si lahko privoščimo takšne nagrade za posebne zasluge? Da ne bo napačno razumljeno: prav je, da jih nagradimo za zasluge in športnike za njihove vrhunske dosežke, kulturnike in tako naprej. Toda, ali jim moramo plačevati 2 tisoč evrov pokojnine? Potem je tukaj tudi letni upokojenski dodatek. Ali ni tudi ta dodatek sedaj urejen solidarnostno, da ga dobijo največ tisti, ki ga tudi najbolj potrebujejo? Ali ni podobno kot regres, kjer smo se prav tako odločili, da ga uredimo glede na dohodek, torej največ ga dobijo tisti, ki imajo najnižje plače? Poslancem Slovenske ljudske stranke se takšen način zdi pravičen in solidarnosten. Spoštovane poslanske kolegice in kolegi! Pri tej spremembi pa ne moremo mimo naslednje zadeve. V spremembah socialne zakonodaje ste nekateri v prejšnjem mandatu ukinili državne pokojnine. Skoraj 15 tisočim ostarelim smo odvzeli prav tistih borih 189 evrov. Večini je bil to edini dohodek. Z redkimi izjemami je velika večina izmed teh 15 tisoč ostarelih kmečkih žensk ali pa gospodinj, ki so celo življenje garale ob svojih možeh na kmečkih gospodarstvih in niso imele možnosti vplačevati prispevka; ni jim bilo omogočeno. Tudi to je bila pridobljena pravica, spoštovani kolegi iz Sd, ki me prekinjate vmes, ko govorim. Takrat nihče izmed poslancev takratne koalicije v prejšnjem mandatu, danes vas kar nekaj sedi v opoziciji, ni dvignil glasu. Tudi takrat, ko smo vas poslanci Slovenske ljudske stranke prosili, da vsaj pustite državne pokojnine tistim, ki jih trenutno prejemajo. Ne. Takrat ste bili trdni in ste te ljudi pošiljali po socialno pomoč. Danes ste se postavili na stran ljudi, ki iz državnega proračuna prejemajo posebne, izjemne pokojnine za posebne zasluge in podobno. In te pokojnine krepko presegajo tisoč evrov mesečno, nekatere tudi tisoč 500 in več. Torej, kje je sedaj vaš čut za pravičnost, solidarnost, socialno državo? Še nekaj velja poudariti. S spremembami zakonodaje danes nihče izmed tistih, ki so jim pokojnine zmanjšane, ni socialno ogrožen. Ker če bi bil z zmanjšanjem ogrožen on, kaj je potem s 340 tisoč upokojenci, ki 118 DZ/VI/16. izredna seja prejemajo pokojnine, manjše od 600 evrov? In kar je najhuje, večina izmed teh 340 tisoč ljudi je delala celo življenje, garala v družbenih tovarnah, podjetjih, medtem ko večina izmed ljudi, ki se jim je pokojnina zmanjšala, nimajo izpolnjenih pogojev za upokojitev oziroma so upokojeni na neki drugi zakonski podlagi. Oni torej niso problem. Skrbi pa vas za tiste, ki imajo tudi po novem zakonu še vedno več od tega zneska. Meni se ta skrb ne zdi logična, da danes protestirajo na cesti upokojenci s tisoč 200, tisoč 300 evrov pokojnine. Tukaj nekaj ne štima. Tukaj ni razdora med upokojenci. Naj bo povsem jasno, v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo sodelovali pri popravi krivic, ki so se nekaterim zgodile s tem zakonom. Pristojno ministrstvo že proučuje, kako je s primeri, ko so bili prispevki plačani v kakšni od drugih jugoslovanskih republik. Kajti to resnično ni problem upravičenca, temveč stvar sporazumov med državami. Popravke zakona v tej smeri pričakujemo že v jeseni. Toda, kot že rečeno: kriza velja za vse, tudi za pokojnine pod posebnimi pogoji - z vsem dolžnim spoštovanjem tudi za borce narodnoosvobodilne vojne, mimogrede. Tudi moj oče je aktivni udeleženec narodnoosvobodilne vojne in ga ZUJF ni prizadel, ker dobi 49 evro mesečne rente, razliko od 420 do 470, ker je kmet. Če bi bil delavec, bi imel 300 evrov višjo osnovo. To govorimo o solidarnosti. Zato ker je kmet, ima nižjo osnovo in ga to ni prizadelo. Moja mama pa ima 380 evrov pokojnine. Mimogrede, moj oče bo danes, ko sem jaz tukaj, verjetno enih 5, 6 ur preživel na traktorju. Hočem povedati še to, da bomo sodelovali pri popravi, danes pa bomo to zavrnili. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Dr. Andreja Črnak Meglič se lahko v imenu predlagatelja kadar koli vključi v razpravo. Izvolite, imate besedo. Prav tako se lahko kadarkoli vključi tudi Vlada. Izvolite. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Kolegice in kolegi, namenoma sem v svojem uvodu res vztrajala na pravni argumentaciji, zakaj menimo, da je modro, da sami spremenimo 143. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ. Namenoma. Veste, da se vlagajo ustavne pritožbe, da jo bo danes vložila tudi varuhinja človekovih pravic in tokrat Ustavno sodišče sigurno ne bo moglo najti obvoda, da ne bo odločalo o vsebini, kajti vedno proceduralni razlogi postajajo pomembnejši od vsebine. Naloga Ustavnega sodišča je, da razsoja o vsebini: ali je zakon v nasprotju z ustavo ali ni v nasprotju z ustavo. Trdimo, da ta zakon je v nasprotju z ustavo. Namenoma sem vas spomnila na vaše lastne pomisleke. Gospod predsednik, vi ste bili tisti, ki ste rekli, da ne moremo še danes odločati o zakonu na delo na črno, ker še ni potekel zakonsko določen rok glede na izvedeni referendum. Tukaj imamo drugačna pravila. Ne gre - a ne? Če je ustava, velja ustava za vse. Drugič. Kar se tiče pokojnin. Imamo Bismarckov model pokojninskega sistema, ki pomeni, da tekoči upokojenci prejemajo pokojnine na podlagi vplačil tistih, ki so aktivni. Ko smo leta 1976 prepolovili - prepolovili -prispevno stopnjo za delodajalce, je začela naraščati luknja v pokojninski blagajni. Takrat je bilo to deloma kompenzirano z davkom na izplačane plače ali kako se je že imenoval, potem pa smo tisto ukinili, še vedno pa delodajalci plačujejo polovico manj kot delavci. To je en razlog za luknjo v pokojninski blagajni. Drugi razlog pa je, da delamo premalo, glede na to, kakšno populacijo imamo. To je jasno. Zato smo hiteli s pokojninsko reformo, ki je bila, kot vemo, zavrnjena. V tej pokojninski reformi, gospod Žveglič, je bilo zapisano tudi to, da se ohranijo družinske pokojnine, pa je to padlo. Torej, nismo krivi mi, ampak krivi tisti, ki so zavrnili to pokojninsko reformo. Danes, kot rečeno, ni upokojenca, ki ne bi prejemal vsaj 20 % svoje pokojnine iz proračuna. To je več kot milijarda. Več kot milijarda! Na drugi strani imamo te pokojnine, ki so na podlagi posebnih predpisov, mednarodnih obveznosti, Zakona o temeljni ustavni listini, ki določa, da se določeni skupini upokojencev daje določen del tudi iz proračuna. Ko poslušam te razprave, imam občutek, kot da ti ljudje niso nikoli v življenju delali. Pa lepo vas prosim! To so ljudje, ki so delali, nekateri tudi polno pokojninsko dobo, pa vendar jim je zakonodaja omogočala, da se je določen del let štel dvojno. To se pravi, niso paraziti, kot želite vi prikazati, ampak so ljudje, ki so delali in si zaslužili svoje pokojnine. Kakšna je struktura upokojencev? Kot rečeno, 8 tisoč je takšnih oseb, ki so delali v drugih jugoslovanskih republikah. Zakonodaja jim jamči na podlagi sporazumov in predpisov, da prejemajo pokojnine tudi za tisti del časa, ko so delo opravljali v drugih republikah. Saj so vendar ves čas vplačevali v pokojninsko blagajno! Tukaj ne moremo govoriti, da je proračun tisti, ki pravzaprav nadomešča ta izpad prihodkov. Oni so vplačevali samo nekam drugam, pač živeli smo v drugi državi. Na drugi strani imamo 7 tisoč 500 oseb, ki so bili borci vojne za Slovenijo. Na njihovem delu, na njihovi vojni, na njihovih žrtvah sloni naša današnja svoboda, nadgrajena s samostojno Slovenijo. Nekateri so tudi po štiri leta lačni in v mrazu živeli in se bojevali za nas, zato da uživamo danes to, kar imamo. Edino kar jim je zakon priznal, je bilo dvojno štetje tistih let. Je to preveč? Je to krivica? 119 DZ/VI/16. izredna seja Naprej. 3 tisoč 900 oseb: interniranci, begunci, delavni deportiranci - so to paraziti? Ali so to žrtve druge svetovne vojne?! Naprej. Zaposleni v Ministrstvu za notranje zadeve in v zaporih. Temu lahko prištejemo tudi tiste, ki so bili administrativno upokojeni. Dnevno dobivam pisma ljudi, ki se jim dogajajo krivice. Najprej jih je svobodna Slovenija prisilila, da so se upokojili, zoper to niso imeli nobene pravice ugovora, zdaj pa jih še kaznuje s tem, da jim jemlje pokojnino. Kaj lahko rečemo o političnih zapornikih? Ljudje, ki se jim je v prejšnjem sistemu zgodila krivica, so zdaj ponovno lustrirani, še enkrat! Pa jim vzemimo še to, kar smo jim priznali! So to paraziti? Pokojnine, ki jih prejemajo ljudje, so v veliki meri rezultat njihovega dela, tako kot so rezultat njihovega dela za ostale upokojence. Tega se moramo zavedati in če bomo stremeli k temu, kar je rekel kolega iz stranke SDS, da naj bi ljudje dobili samo toliko, kot so zaslužili - o tem sem že govorila, gospe in gospodje, kolegice in kolegi! Povedala sem vam, da bo potem velika večina upokojencev zaradi izničenja kriterija solidarnosti zdrsnila še nižje kot danes in bodo samo tisti, ki so bog daj, imeli srečo, da so delali na dobro plačanih delavnih mestih, imeli višje pokojnine, vsi ostali pa nižje. To je tako imenovani individualni račun, na katerega vedno opozarjam in na kar vas opozarjam in vas tudi rotim, da v to smer ne gremo, ker se je v mnogih državah pokazalo, da ta sistem ni dober. Gospod Jurša pravi, ja, če bomo očistili pokojninsko blagajno, bomo vsi živeli na podlagi vplačanih prispevkov, pokojnine bodo sorazmerne. Ni res gospe in gospodje! Ta milijarda, ki jo doplačujemo v pokojninsko blagajno tudi tem upokojencem, ki so zdaj na minimumu, omogoča, da prejemajo vsaj ta minimum. Ali se vi tega zavedate? Očiščenje tega ne bo prineslo. Dajmo, natočimo si čistega vina! Naprej. Kar se tiče državnih pokojnin. Povedala bi tudi to. Državne pokojnine so bile dodeljene brezpogojno, na podlagi pravice iz Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju in ob ukinitvi mi te želje nismo imeli in smo želeli problem rešiti s SPIZ 2, kot sem že povedala. Ob ukinitvi pa so se ti ljudje lahko vključili v sistem socialnega varstva, kajti zavedajmo se, za državne pokojnine prispevki niso bili vplačani. In če so prejemali ljudje približno 180 ali 190 evrov poprej, je sedaj minimalna raven socialne varnosti po zakonu o socialnem varstvu oziroma zakonu o uresničevanju pravic iz javnih sredstev 460 evrov. To se pravi, posameznik ima pravico dobiti razliko med njegovim prejemkom, z družinskim prejemkom in pa to ravnjo, seveda ob upoštevanju lastnine. Osebno moram reči, da ob tej lastnini sem imela in še danes imam problem razumevanja. Če boste predlagali, da je to lahko kriterij, ki ga iz zakona izločimo - jaz s podporo temu ne bom imela problemov. Mislim, da smo pri tej točki preveč hiteli. Pravite, da nas bo 26,7 milijona evrov pokopalo. Poglejte, s kakšno lahkoto smo dajali odpustke delodajalcem oziroma lastnikom podjetij za investicijske olajšave in tako naprej. 170 milijonov - ko bo, če bo, kar bo! Ni nujno, da bo prineslo eno samo delovno mesto. 170 milijonov! Šestkrat manjši znesek! /oglašanje iz dvorane/ Davek na dobiček pa davek od dohodnine - ja, ta dva, da ne gremo v potankosti. Pa tam nismo imeli nobenih problemov - 170 milijonov. Tu pa bo 26,7 milijona pokopalo Slovenijo. Pa ne govorim, da ni treba tega denarja najti, lahko najdemo načine. Recimo, samo potegnite iz predala Marušičev zakon o obdavčitvi nezdrave prehrane, pa boste dobili dovolj denarja za te namene. Uveljavite ga! Zakaj ga ne bi uveljavili? Nezdrav način življenja prizadene tudi naše zdravstvo in tako naprej. Dobili boste ta denar. Ali kaj drugega. Pogovorimo se, vendar ne na način, da kršimo ustavo, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in da se nekako sprenevedamo, kaj kaj pomeni. Poglejte, spremembe, ki jih boste uvedli - ja, nova selekcija, nova diskriminacija, nove protiustavnosti! Mar je res treba, da tudi s to zgodbo končamo na Evropskem sodišču za človekove pravice? In verjemite mi, ta epilog bo dosegla, če v tej državi ne bomo zmogli razuma in poguma, da priznamo - zmotili smo se, prav je, da nekaj, kar je bilo narobe, tudi popravimo. Potem pa s skupnimi močmi iščemo rešitve, ki so bolj pravične. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Ne morem verjeti, s kakšno lahkotnostjo nekateri v tej dvorani pripovedujejo o primerih, pri čemer namenoma uporabijo samo tiste skrajne zgornje primere, pozabijo pa na to, da tudi sami prejemajo, recimo, kmetijske subvencije. A ta renta je pa pravična? Ta renta pa je pravična -zato, ker jo prejema nek posameznik, ki tu z vehemenco govori o krivicah, ki se v družbi dogajajo. Oprostite, to se mi ne zdi korektno! Tisto, kar bi pričakoval predvsem od koalicijskih poslancev, je minimalno zavedanje, da je bila z buldožerskim načinom sprejemanja Zakona o uravnoteženju javnih financ storjena tudi kakšna krivica. Vsaj toliko upajte priznati. Mimogrede, pri družinskih pokojninah je šlo samo za spremembo naslova z možnostjo, da se enak dohodek doseže iz druge blagajne, v skladu s tistim, kar so nekateri v predhodnih razpravah že obljubljali - očiščenje pokojninske blagajne. Predvsem tisti, ki prisegajo na pravo, morajo pogledati številne primere, praktično vsa obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer v obvestilu o znižanju pokojnine zaradi Zakona o uravnoteženju javnih 120 DZ/VI/16. izredna seja financ ni bilo nobenega pravnega pouka, nobene možnosti uveljavljanja kakršnega koli pravnega sredstva. Ali to pomeni dokončen obračun s pravno državo? Ali to pomeni, da je oblast postala dokončno arbitrarna in da zoper to oblast, tudi če tepta tvojo individualno pravico, ni mogoče več nobeno sredstvo? Ne! Vljudno vas prosim, naj vam bo Zakon o uravnoteženju javnih financ in njegov način sprejemanja na horuk, nepremišljeno, brez možnosti kogar koli izmed nas, da resnično premislimo, kaj posamezne določbe zakona pomenijo in kakšne bodo njegove posledice za usode ljudi, naj vam bo v poduk, da na ta način v Državnem zboru zakonov več ne bomo sprejemali. In prosim vas, vzemite ta poduk v naslednjih dnevih, ko bomo glasovali o zakonih, ki jih je predlagala na še hitrejši način, s še manj razprave ta vlada. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prijavljen je bil gospod Franc Pukšič, ki ga pa ni. Na vrsti je mag. Majda Potrata, za njo pa gospa Marjana Kotnik Poropat. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo. ZUJF je skok v prazen bazen, prinaša krivice, kriza je pa čas, ko morata biti solidarnost in pravičnost posebej poudarjena. Brez kriterijev, ki niso bili pojasnjeni ne v predlogu zakona ne v razpravi, je naredila veliko krivico 26 tisoč upokojencem. In zdaj, tako kot vas je slišati, boste naredili novo selekcijo - le po kakšnih kriterijih!? Morebiti bo pa tisti kriterij o otrocih vsaj prinesel kašnemu otroku očeta, ki bo priznal očetovstvo brez ... /izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Marjana Kotnik Poropat. Za njo mag. Ivan Vogrin. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo. Na kratko bi komentirala ta predlog, ki so ga vložili poslanci opozicije. Najprej bi rekla, da napake ZUJF so nesporno storjene. Bili so nesorazmerni ukrepi, zato menim, da je ta predlog upravičen. Znižanje pokojnin nekaterim skupinam, kot so na primer upokojenci, ki prejemajo pokojnino za delovno dobo, ki so jo oddelali v nekdanji SFRJ, tu gre za 8 tisoč oseb, je po moje nesprejemljivo. SFRJ je bila država, v kateri smo vsi živeli, in ljudje, ki so takrat delali v tej državi, ne morejo biti zaradi tega kaznovani. To ni prav. Tudi ni prav, da smo prizadeli borce NOB, španske borce, Maistrove borce, ki so se borili za našo severno mejo, da smo prizadeli begunce internirance. Tudi ni prav, da smo nekdanje vojaške zavarovance prizadeli. Da so prizadeti nekdanji delavci organov za notranje zadeve, zavodov za prestajanje kazni in drugi uslužbenci, ki so opravljali vojaško službo. Še druge napake, ki so ugotovljene, je treba vzeti pod drobnogled in skušati odpraviti te napake. Tudi pri regresu so ljudje, vam moram reči, zelo prizadeti. Namreč tisti, ki ima dva evra več, kot je meja, ne dobi regresa in ta človek na more razumeti, zakaj ga ni dobil. Tukaj je narejena razlika in smo kršili načelo enakopravnosti po mojem skromnem poznavanju prava. Gospod Šircelj je v predstaviti stališča Poslanske skupine SDS dejal, da bodo analizirali stanje in proučili učinke ZUJF, in to za vse prebivalke in prebivalce te države, in pripravili spremembe, tako sem ga jaz razumela in jaz tudi to pričakujem, da se bo koalicija v tej smeri angažirala. Upam in pričakujem, da bo Vlada čim prej pripravila spremembe ZUJF, ki bodo odpravile te napake in kršitve te napake, kršitve ustavnih pravic in kršitve Evropske konvencije za človekove pravice. Sedaj pa bi želela še par besed o protiustavnosti; o tem, da nekateri v Državnem zboru menijo, da naj o protiustavnosti aktov, zakonov, ki jim mi sprejemamo, odloča Ustavno sodišče. Ja, prav je tako in zato imamo mi Ustavno sodišče, da presoja o usklajenosti zakonov in drugih aktov z ustavo, vendar se ne morem strinjati in menim, da poslanci v Državnem zboru ne smemo pozabiti, da moramo sprejemati take zakone, za katere bomo prepričani, da so usklajeni z ustavo in da se nam lahko zgodi spodrsljaj, da bo nek člen v nasprotju z določilom ustave, ne pa, da že vnaprej vemo, da kršimo ustavo in rečemo, da pač bo Ustavno sodišče ugotovilo. To po mojem skromnem poznavanju prava, ustavnega prava, ni sprejemljivo. Opozorila bi še na to, da je skrajni čas tudi za to, da v Državnem zboru prenehamo sprejemati zakone po skrajšanem in po nujnem postopku v primerih, ko gre za zakone, o katerih je treba govoriti širše in temeljiteje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Ivan Vogrin, za njim bo na vrsti gospa Romana Tomc. MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Spoštovan gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Izhajam iz tega, da je motiti se človeško. Vsi, ki veliko delajo, se tudi kdaj pa kdaj zmotijo. Že Vlada je napovedala, da ima Zakon o uravnoteženju javnih financ verjetno nekatere napake in ga bo treba spremeniti. To je dobra napoved in kaže na to, da se zavedamo, da so bile nekaterim upravičencem najbrž narejene krivice in da je te treba popraviti. Zakon, ki je zdaj v obravnavi, teče po normalnem postopku, če prav razumem, je prva obravnava, torej je dovolj možnosti in priložnosti, da najdemo dobre rešitve. Skupaj, ne vsak na svojemu kupu. Menim, da je možnosti za varčevanje veliko in da je Vlada pravilno pristopila, ko je dala varčevalni zakon v proceduro in v sprejem, vendar menim, da je treba to delali zelo občutljivo in zelo tenkočutno. 121 DZ/VI/16. izredna seja Težko razumemo ali pa težko razumejo tisti, ki imajo minimalne plače, ki imajo minimalne pokojnine ali pa zelo nizke, da se jim jemlje, ob tem da imamo ogromna strukturna neskladja, ki pa se jih nihče ne upa ali ne zmore lotiti. Kako si razlagamo dejstvo, da ima v javnem zdravstvenem zavodu direktor dvakrat večjo plačo kot predsednik vlade? Ali ne bi tukaj varčevali? Ne bi tukaj varčevali?! Takšnih strukturnih anomalij je ogromno. Nadalje. V obdobju 2008-2012 se je zaposlenost v javnem sektorju povečala za 4,9 %, v gospodarstvu, ki pa polni proračun, pa zmanjšalo za 14,1 %. Lotimo se teh sprememb! Nadalje, plače. Bruto plače v javnem sektorju so se v obdobju 2008-2012 povečale za 17,3 %, v gospodarstvu pa zmanjšale za 1,1 %. Ali veste, kako je s tem v primerljivih evropskih državah? Drugačna razmerja so. Torej možnosti za varčevanje je ogromno. Povedal vam bom zgodbo, kje mi delamo napake, ki mi jo je povedal državljan Republike Slovenije pred dvema urama - ki ima neposredno zvezo z varčevanjem, kar se bomo mi še naučili. Njegova hčera je bila stara štiri leta, ko se je odločila, da si bo kupila mercedes. Resnično mi je to povedal, lahko vam povem ime in priimek. Otrok je sedaj star 12 let in ima prihranjenih 10 tisoč evrov. In ker ima prihranjen denar in je bila pridna in so jo starši, seveda, navajali na varčevanje, je mama, zaradi tega ker moraš dati na center za socialno vse podatke, bila ob 30 evrov otroškega dodatka. Ali je to pravilna pot za spodbujanja varčevanja? Veste, koliko imamo mi napačnih rešitev? Mi lahko govorimo eno, delamo pa drugo. Mi temu otroku rečemo, da ne sme varčevati, ker bo izgubil tisto. In kaj bo oče naredil? Vam povem pa še to. Ljudje so bolj pametni, kot si mislimo. Društvo bo ustanovil. Hčera bo dala posojilo temu društvu in se bo izognila in bo naredil obvode. Ta država je postala strašilo za državljane. Takšnih zgodb, kaj delamo narobe, je tisoče, samo prisluhniti jim ne znamo in ne znamo odreagirati. Pustimo ljudem, naj živijo. Kdo smo mi, da jim neprestano jemljemo? Pa mi v 21 letih drugega ne delamo, kot strašimo ljudi: ne moreš delati, ker ne moreš organizirati v ustrezno gospodarsko vejo; če varčuješ, si oškodovan. Počakajte, ogromno je možnosti in priložnosti. Ta zakon v prvi obravnavi je popravni izpit. Jaz sem vsak izpit na fakulteti drugič naredil. Drugič sem naredil vsak izpit, prvič pa sem tudi na kakšnem padel. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Romana Tomc, za njo bo na vrsti gospod Jože Tanko, če seveda pride v dvorano, drugače pa gospod Jakob Presečnik. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo, predsednik. Danes govorimo o 26 tisoč upokojencih, ki so bili prizadeti z Zakonom o uravnoteženju javnih financ. To je 26 tisoč zgodb, ne tri zgodbe ali pa pet zgodb, kar jih bomo tukaj lahko predstavili javnosti. Prepričana sem, da ima vsaka svoje ozadje. Vsakemu, ki je bila kakršna koli pravica odvzeta, je seveda to težko sprejeti. Pa vendarle, vsakič ko se uporablja v tem prostoru za teh 26 tisoč usod in ljudi izraz "paraziti", me stisne pri srcu - v kakršnem koli kontekstu! To so ljudje, to so upokojenci, ki so jim bile pravice odvzete oziroma prizadete. In ne, ni nam nerodno priznati, če se je v tem velikem zakonu, s katerim se skuša reševati slovenska blagajna, naš proračun in v nadaljevanju tudi socialno državo, zgodila kakšna krivica; bomo pogledali, bomo popravili. Zato tukaj ne bi delala preveč panike. Je pa prav, da v kontekstu teh individualnih usod malce vseeno pogledamo številke. Te številke pravijo, da imamo danes 722 tisoč zaposlenih, ki v pokojninsko blagajno vplačujejo, in imamo 586 tisoč upokojencev, ki dobivajo pokojnino. Zraven tega še približno 50 tisoč tistih upravičencev, ki dobivajo še delček pokojnine iz naslova tistega dela za vdovsko pokojnino. Kako bo torej zdržal naš Bismarckov sistem, sprašujem vse tiste, ki ste taki zagovorniki? Bismarckov sistem namreč temelji na tem, da tisti, ki delajo in plačujejo, prispevajo za tiste, ki prejemajo. Sedaj se bomo pa morali odločiti: ali bodo tisti, ki delajo, prispevali še več, ali pa bodo tisti, ki dobivajo, prejeli toliko manj. Glede borčevskih pokojnin, čeprav to meni ni ljuba tema. Ampak od 20 tisoč in nekaj borčevski pokojnin, oprostite, jih je več kot 15 tisoč tistih, ki jih ne dobivajo borci, ampak njihove družine. Tako bi bilo treba o kakšni krvi in takih težkih besedah tudi govoriti bolj previdno. Ker časa zmanjkuje, naj za konec samo še povem, da smo pravzaprav pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ zasledovali osnovno načelo, da je treba najmanj prizadeti tiste, ki imajo najmanj, in poskušati doseči, da so ti ukrepi čim bolj pravični za vse. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jakob Presečnik. Za njim mag. Andrej Šircelj. JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Ker imam samo minuto časa ... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Presečnik, samo da pojasnim eno stvar. Ne morete imeti replike, ker niste razpravljali in je nemogoče, da bi napačno razumel vašo razpravo. Izvolite, gospod Presečnik. JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Prej je bila dobra minuta, zdaj je pa slaba. Torej stanje v javnih financah je bilo zagotovo takšno, da je bilo treba sprejeti neke ukrepe, ampak se strinjam, da so potrebni 122 DZ/VI/16. izredna seja predvsem tudi ukrepi na področju spodbujanja gospodarstva. Usklajevanje zakona je bilo dolgo in dejstvo je, da so nekatere rešitve tudi krivične in nimajo nobene logične osnove, zato podpiram stališča Vlade, da bo ponovno preverila nekatere rešitve in pripravila ustrezne spremembe. Vendar še enkrat moram, spoštovani kolegi, predvsem pa predstavnica predlagateljev, opozoriti na državne pokojnine. Res je, da so bile po naši zaslugi državne pokojnine vnesene nazaj v pokojninsko zakon, vendar črtane so bila že v zakonu o socialnih transferjih, po domače povedano. Že takrat sem najmanj stokrat opozarjal, da niso samo državne pokojnine tiste, ki nimajo osnove v plačanih prispevkih, ampak je ta seznam še mnogo mnogo daljši; mislim, da je kar okrog 40 takih posebnih zakonov. In tu vidimo danes posledice. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Kavtičnik, proceduralno vprašanje oziroma predlog. Izvolite. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Ker sem osebno prizadet zaradi tega, ker je bilo omenjeno, da ni tekla kri itn. Moj bratranec, Praper Otokar je bil komandir šestnajstim policajem na Holmcu, bil je prestreljen, osemnajst strelnih ran - ne vem, ali je to kri ali ni. Je vojni invalid - vzeli so mu 300 evrov pokojnine. Tako mislim, da tukaj ne smemo govoriti o tem, da ni tekla kri. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro, gospod Kavtičnik, veste, da vas pri taki pripovedi nisem mogel prekiniti. Ste pa zlorabili poslovnik in to tudi dobro veste. Dobro. Želi predlagateljica še izkoristiti čas v tem prvem krogu razprave? Izvolite, dr. Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Ponovno se bom vrnila nazaj. Opozorila sem vas na protiustavne posledice in na to, da uporabljajte enaka merila za enake protiustavnosti. To je prvo, kar bi želela povedati. Očitno temu niste pripravljeni prisluhniti. Drugič. Besedo paraziti sem uporabila zato, ker je iz interpretacij nekaterih naših poslanskih kolegov izhajalo, kot da ti ljudje, ki prejemajo pokojnine pod posebnimi pogoji, niso delali. Samo opozorila sem, da so delali, da pretežni del njihovih pokojnin izhaja iz delovne dobe, vendar je bila opravljena na različne načine, da pa imajo tudi nekatere bonitete na podlagi tega dela, ki smo jih sprejeli z zakoni. Drugič. Kako bo zdržal naš pokojninski sistem? Ja, saj smo vam predlagali pokojninsko reformo! Trikrat: "Ne," ste rekli, gospodje in gospe iz SDS! Ta pokojninski sistem, ki smo ga predlagali, bi rešil problem. Preprečil bi to, da bi se pokojnine še naprej zniževale, kajti to je bila prva predpostavka. In druga, zato ker živimo dlje, naj bi tudi delali dlje, bi prejeli pokojnine vsi na relativno dostojni ravni. Pa ste rekli: "Ne." Kaj se potem sprenevedamo? Slišali smo: "Želimo spremeniti pokojninski sistem, namesto Bismarckovega bomo uvedli individualne račune." Svarim vas, gospe in gospodje, kam to pelje. Poljska je pred petnajstimi leti zadnja uvedla individualne račune, pokazalo se je, da še danes nimajo urejenih invalidskih pokojnin, da so v popolno bedo pahnili ženske in da pretežni del upokojencev živi na minimalni ravni. Mi izhajamo iz srednjeevropskega prostora iz njegove tradicije. Iz tega, da moramo to, kar imamo, nadgrajevati. Verjetno najboljši model bi bil Bismarckov model, ki bi ga dopolnili s točkovnim sistemom, kar bi vam povedal moj veliki prijatelj in specialist za pokojninske sisteme Tine Stanovnik. Ampak ob pogojih, ki smo jih zapisali v pokojninsko reformo. V to pokojninsko reformo bo treba ugrizniti, če nam je to všeč ali ne. Prej, boljše bo za nas. Seveda pa upam, da boste v dogovoru s socialnimi partnerji preskočili tisto napako, ki smo jo storili mi, pač "mea culpa", tako je bilo. Morda še to, gospod Presečnik je govoril o mnogih pokojninah, ki niso rezultat plačanih prispevkov - da, te stvari je treba urejati, vendar pa na celovit, sistemski način, v dogovoru z vsemi vključenimi in tako, da bo to maksimalno pravično. To je naša zaveza, ne pa rokohitsko, tako kot delamo to danes. Ja, podpiram to, kar sta rekla gospod Vogrin in gospa Poropat: podprimo ta zakon v prvem branju, uskladimo se, če ta vsebina ni najboljša, za naprej. Kajti danes bo vložena pritožba na Ustavno sodišče s strani varuhinje človekovih pravic; od danes naprej bodo upokojenci morali prejemati odločbe in se bodo na podlagi teh odločb pritoževali na sodišče. Seveda bodo morali tisti, ki se bodo pritoževali, imeti za to denar. Prihranimo muke njim, sebi in na koncu si priznajmo, treba je spoštovati temeljne pravne akte, ki jih imamo v tej državi. To je naša temeljna dolžnost. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Čas za razpravo še ni potekel. Zato sprašujem, ali želi še kdo razpravljati. Ravno se je predsednik preselil, ker vem, da bo razpravljal in odpiram možnost za prijavo še za druge. Izvolite, prijava. Predsednik, tokrat je bila napaka, niste imeli kartice. Lahko ponovimo? Pravijo, da lahko ponovimo. Prosim, še enkrat bomo odprli čas za razpravo. Prijavite se. Torej imamo sedem prijavljenih. Prva bo razpravljala gospa Majda Potrata. Pet minut. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospoda podpredsednica! 123 DZ/VI/16. izredna seja Ko sem rekla, da je ZUJF skok v prazen bazen, mislim na to, da ni bil ZUJF samo boleč in neprijeten, ampak da je v veliko sestavinah nepravičen in škodljiv za razvoj zaradi tega, ker tisto, kar je nepravičnega v tem zakonu, je, da ni vseh prebivalstvenih skupin obravnaval enako in na mojstrski način sprl med seboj posamezne skupine. Spomnite se samo, kako je tekla polemika med javnim sektorjem in realnim sektorjem. Kako je z ustavnostjo in zakonitostjo, je druga zgodba in je o njej moja kolegica dr. Andreja Črnak Meglič veliko govorila. Samo tisto, kar mene skrbi pri vseh teh razpravah, je, ko poslušam poslanke in poslance koalicije, kaj bo, če bomo doživeli z njihove strani predlagano pokojninsko reformo; ali je pričakovati, da bodo v pravno varnost segli tako daleč, da bodo zahtevali novo odmero pokojnin za vse. Ker tako, kot se pogovarjajo, ni druge možnosti kot razmišljati o tem, ker so bili ljudje v različnih časih upokojeni pod različnimi pogoji. In jaz sem na strani tistih, ki niso imeli nobene možnosti, da bi uporabili tisti dogovor, o katerem sva se takrat z dr. Virantom prepirala, ko je bil še minister za javno upravo, da bo javni uslužbenec lahko uveljavljal pravico do nadaljevanja dela, pa sem trdila, da je javni uslužbenec šibkejši člen v dogovoru; in to se zdaj dogaja. Samo poglejte, kaj se dogaja s tistimi javnimi uslužbenci, ki po mnenju njihovih predstojnikov morajo oditi v pokoj, ker jim prekinjajo pogodbe o delu. Minister Vizjak pa trdi, da ni nihče na silo upokojen, ampak da jim prekinjajo samo pogodbe o delu. Kako jim to prekinjajo, je pa zgodba zase. Tudi policiste kličejo na pomoč! Ob ZUJF ni verjetno nihče spregledal tega, da se je minister Vizjak tudi z nekaterimi skupinami posebej dogovarjal in če je ugotovil, da je kje kakšna posebna sprememba, če so bili dovolj prepričljivi in močni, so tam mogoče lahko še kaj iztržili. Ampak poseben problem v zvezi s tem, o čemer se zdaj pogovarjamo, je pa zame razprava o visokih pokojninah. Ali mi kdo lahko pove definicijo visoke pokojnine? Kaj je nizka pokojnina? Kakor za koga, ker tudi revščina je individualna percepcija revščine in verjetno kaj je za koga nizka pokojnina in kaj je za koga visoka pokojnina, je tudi zvezano z individualno percepcijo. Pokojnina je individualna pravica in zato je razumljivo, da pričakujemo odmero pokojnine glede na vplačane prispevke, ampak tu ne moremo zanemariti pomena solidarnosti, ki je vgrajena v ta sistem, in pravičnosti. In pravičnost povezujem s pravno varnostjo. To, kar se zdaj dogaja, je rušenje pravne države in ni zagotavljanje pravne varnosti. Kar naprej poslušamo, da če je storjena kakšna krivica, bo krivica popravljena. Ampak zakaj mora tisti, ki mu je strojena pravica, vlagati toliko napora, da bo to krivico dokazoval? Kako je že s tistim: nisi kriv, dokler ti krivde ne dokažejo? Tu pa moraš ravno obraten postopek narediti. Mislim, da je veliko stvari, o katerih bi se dalo govoriti, in niste prepričljivi, oprostite, s tem ko pravite, da boste nov predlog pripravili. Koga boste izločali? Eni pravijo te, drugi druge; eni pravijo da se jim zdijo posebej prikrajšana skupina nekdanji politični zaporniki, drugi pravijo, da ni prav, da ne dobijo tisti, ki so v drugih republikah delali... Kako ste pa prišli do tistih, ki jim niste odvzeli pokojnin, ki tudi ne temeljijo na vplačanih prispevkih? To so temeljna vprašanja. Odgovorov nanje nimate, žal. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Vsekakor je treba reči, da nekaj odgovorov vsekakor je na nekatera vprašanja, je pa vprašanje, ali pravilno navajamo, ko govorimo eden o drugem in kaj eden misli in kaj drugi misli. Prvo. Danes sem veliko govoril o solidarnosti. Niti enkrat nisem govoril o individualnem računu, niti ga nisem imel v mislih, čeprav nekateri mislijo, da vedo, kaj mislim. Žal temu ni tako. Razložil sem tudi solidarnostni princip sedanje ureditve in predvsem solidarnostni princip, ki je bil uporabljen, ko se je sprejemal Zakon o uravnoteženju javnih financ, in govoril sem o znesku 622 evrov. Govoril sem o tem, da pod tem nikomur ni bilo ničesar odvzeto. Zaradi tega bi prosil, da že takrat, ko se navaja vsaj vsebino, je tukaj treba biti nekoliko bolj točen. Drugo, kar bi rad povedal, je tudi to, da nekatere stvari, ki so bile tukaj izrečene v zvezi s pokojninsko reformo, enostavno ne držijo. Ne drži, da je nekdo zavrnil pokojninsko reformo. Pokojninska reforma je padla na referendumu. Mislim, da je to treba povedati - ljudje so odločili na referendumu, da tisti pokojninski zakon ni bil primeren. Mislim, da je v demokratični državi treba spoštovati institut referenduma. Če ne drugega, nas zgodovina uči, da je bil ta institut včasih veliko bolj cenjen kot danes. Na primer, lahko gremo v grško zgodovino. Drugo, kar je treba reči, da se je postopek referenduma začel - zakaj? Zaradi tega, ker ni bilo soglasja s socialnimi partnerji. Zelo enostavno! Popolnoma upravičeno je, če se nekdo ne sporazume s socialnimi partnerji, da pride do referendumskega vprašanja. Tam so odločili ljudje. Slovenska demokratska stranka ni bila iniciatorka tega referenduma; je pa podprla referendum jasno in glasno in tudi povedala, zakaj. Tako je v teh zadevah treba biti nekoliko bolj prepričljiv, dosleden in tudi natančen. Ne trdim in nikoli nisem trdil, da je bil ta zakon sprejet brez kakršnih koli napak, da se ni komur koli zgodila krivica, in če se mu je, bo ta 124 DZ/VI/16. izredna seja tudi popravljena. To je bilo tudi večkrat poudarjeno, zaradi tega nekih velikih besed ni potrebnih, treba je seveda veliko več sprejemati ukrepov in veliko več delati. Kajti najslabše je, če neka vlada ne sprejema ukrepov. Ne vem, če je prejšnja vlada v zadnjih 9 mesecih sprejela kakšne bistvene ukrepe za to, da bi se zgodil gospodarski razvoj, ali za to, da bi hitreje prišli iz krize. Če govorimo o individualnih percepcijah do revščine - ne, ni samo individualna percepcija revščine, je tudi družbena percepcija revščine in včasih imate zelo natančne podatke, koliko ljudi živi pod pragom revščine. Ampak danes se ne pogovarjamo o teh pokojninah, danes se pogovarjamo o pokojninah, ki znašajo več kot 622 evrov, ki znašajo tudi več kot tisoč evrov, ki znašajo tudi več kot tisoč 500 evrov. Tukaj je treba biti solidaren in to nima nobene zveze z nobenimi individualnimi računi ali čimer koli. Je pa temeljni problem v tej državi, ki ga danes ne bomo rešili, kako zagotoviti prejemke upokojencev glede na to, da je razmerje med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki uživajo pokojnine, vedno slabše. V korist njih je treba razmišljati o tem. Težko je delati na posameznih postulatih, kot da je nekaj zacementirano za vse veke in veke. Tako pač ne gre, stvari se spreminjajo. Če danes ne bi bili v krizi, se verjetno tudi o tem ne bi pogovarjali. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Dr. Gregor Virant. DR. GREGOR VIRANT (PS DL): Hvala. Ko smo sprejemali ZUJF, ko smo pripravljali ZUJF, smo šli v to z zelo jasnim namenom, da znižamo proračunski deficit. To je bilo nujno treba storiti. Država je vrsto let živela v previsokem proračunskem deficitu, začela povečevati javni dolg prehitro, preveč kritično, in to je bilo treba ustaviti. To je cilj, glede katerega, mislim, ne more biti nobene dileme. Smo pa takrat tudi rekli, da se nam ob pogledu na ta cilj ne bo zameglil tudi pogled na ljudi, na to, kaj ti ukrepi lahko pomenijo za konkretne posameznike, ki se jim posega v pravice. Zato smo rekli, da mora biti princip, da so ukrepi uravnoteženi, se pravi, da posežejo v vse družbene skupine približno enakomerno, in da morajo biti pravični. In v glavnem je ZUJF temu principu sledil. Tule pri pokojninah pa ne. Tu je treba zelo jasno povedati, priznati, da so bili nekateri posegi prehudi, pregrobi, da so se ponekod pokojnine nižale tudi 20 %, 25 %, in to ni v redu. Zgodba, ki jo je, recimo, povedal gospod Kavtičnik, malce zlorabljajoč poslovnik sicer, je v resnici krivična. Težko pristanem na to, da bo nekdo za uravnoteženje javnih financ žrtvoval 20, 25, 30 % svoje pokojnine. Ne gre. In to bo treba popraviti. Ne sicer na tak način, da bi popolnoma izničili varčevalni učinek ZUJF, ampak bo treba najti neko srednjo varianto, ki je v prvi vrsti odgovornost koalicije oziroma najprej mora Vlada, predvsem minister za delo v sodelovanju z ministrom za finance, najti rešitev, ki bo te probleme rešila, in mi smo rekli, da damo rok do septembra. Državljanska lista čaka do septembra, če do takrat te rešitve ne bo, bomo mi kot poslanska skupina vložili predlog zakona, magari v sodelovanju z drugimi, tudi opozicijskimi. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospa Patricija Šulin. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoča, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim! Pri vsej današnji razpravi pri tej točki in tudi pri nekaterih drugih, se mi pri nekaterih zdi, kot da ne razumejo, v kakšni državi živimo oziroma v kakšni situaciji smo in da je bilo nujno potrebno, da smo sprejeli ZUJF. Nekako je tudi res, da je ZUJF vsakemu po svoje nekaj vzel, vendar če smo želeli zmanjšati stroške za 800 milijonov evrov, potem je bilo to tudi potrebno. Kljub temu pa, kot vemo, se bomo morali zadolžiti za eno milijardo evrov v letošnjem letu. Tudi sama sem mnenja, da so poprave krivic, ki so se zgodile, potrebne in da gredo tudi v smeri reševanja in odprave, kar se bo zgodilo jeseni. Ob vsem tem pa pozabljamo, da so bili ukrepi, ki smo jih sprejeli v ZUJF, dogovorjeni s socialnimi partnerji in ekonomskim svetom. Je pa res, da je poprava tistih napak, ki so se z ZUJF zgodile, potrebna in da verjetno ni nikogar v tej dvorani, ki misli drugače. Ko pa poslušam nekatere, se mi zdi, da ne bi nič spremenili, hkrati pa bi želeli imeti manjše zadolževanje, boljše gospodarske pogoje, boljše plače in še pokojnine in še kaj. Vendar ne gre. Brez sprememb sistema, ki ga imamo, upam, da je vsem jasno, da to ne gre, ne bo šlo po starem. Kot država zaostajamo tudi zaradi sistema, ki je birokratski, ki ni tržen in tudi ni gospodaren. Ministra za finance se kar redno sprašuje, ali bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Zdaj sprašujem, ali je to res lažje ali je nekako lažje, da se sami omejimo, da se v lastni državi sami dogovorimo, kako bomo varčevali, kako bomo spremenili nekatere sisteme. Tudi ne smemo pozabljati, da pomoč naši državi iz Evrope ni zastonj in tudi da ne bo ta mednarodna pomoč, v kolikor bo do tega prišlo, upam pa, da ne. Kajti sprejeti moraš tudi nekatere programe in obveznosti, preden dobiš pomoč iz Evropske unije, in boniteta države pri tem pade, drastično pade. Še nekaj je, kar me skrbi. Kot zgleda, se nekateri ne zavedate pomena fiskalnega pravila. Kajti, če ne bo vneseno v ustavo, ne bomo dobili kreditov iz tujine niti za te redne potrebe, ki jih imamo in za katere sami nismo sposobni ustvariti toliko, da bi vse pokrili. 125 DZ/VI/16. izredna seja Torej, dokler se vsega tega ne bomo zavedali in razumeli, potem res ne vemo več, v katero smer pravzaprav želimo, da gre naša država. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospe in gospodje! Vem in verjamem, da je zelo hudo posameznikom in zelo hudo družinam, ko država odreže del priliva v družinski oziroma posameznikov proračun. Iskreno sočustvujem z vsemi, ki jih je zakon za uravnoteženje javnih financ prizadel. Približno tako sem razmišljal tudi takrat, ko smo sprejemali ta zakon. Načelo v Poslanski skupini Nove Slovenije je to, da moramo javne finance stabilizirati. Pravimo, da je stabilizacija nujna za gospodarsko rast, seveda je pa tudi rast nujna za stabilizacijo. Te zadeve so, najbrž to vsi dobro razumemo, izjemno organsko povezane. Še preden je bila podpisana koalicijska pogodba, sem imel to čast, da sem s strani poslancev Nove Slovenije sodeloval z dr. Šuštaršičem, ki ga izjemno cenim. Ko smo delali okvir rebalansa proračuna RS in ko smo takrat prišli do rezultata oziroma naše naloge, da moramo na odhodkovni strani zneske zmanjšati skupaj za okoli 800 milijonov evrov. Ni nam uspelo v celoti z Zakonom za uravnoteženje javnih financ, nam je pa uspelo vsaj z večino socialnih partnerjev doseči soglasje. Z adaptacijo Zakona za uravnoteženje javnih financ nimam nobenih težav, sam pa sem tudi predlagal, da si vzamemo neko, ne predolgo, kratko, ampak optimalno opazovano obdobje, recimo, da bo to tri mesece, in da potem naredimo natančno analizo. Nekatere analize že obstajajo in vidimo, da so dejansko nekateri ljudje bili prizadeti, da so se jim zgodile krivice, ampak to ni generalno, to je za nekatere ljudi. Sam sem pri svojem prvem delodajalcu bil zadolžen za izračun plač. V tistem mojem obdobju sem skupaj s sodelavci izračunal, namreč mesečnih plač, okoli 800 tisoč, bil sem v relativni veliki korporaciji zaposlen. To je bila velika odgovornost in veliko tudi svetlih noči, ko smo računali plače. Na kaj želim pokazati? Želim pokazati na to, da so se morda, pravim morda, zgodile tudi napake, ko so obračunovalci iz besedila zakona delali softverske algoritme in je morda tu nehote prišlo do napak v razumevanju zakonskih določil. To je naloga, recimo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in SPIZ, recimo, da te algoritme preverijo in da vidijo, če so dejansko konsistentni z določili zakona. Pričakujem tudi, da bo minister za finance v tem opazovanem obdobju, o katerem govorim, prišel s podatki, kjer se bodo dejansko pokazali tudi finančni učinki Zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot rečeno, in to želim slovenski javnosti sporočiti, mi bomo na podlagi analiz prinesli v Državni zbor in vsi skupaj, vseh nas 90, bomo adaptirali spremenili zakon v tistih določilih, ki so nekatere posameznike, družine prizadela po principu nepravičnih določil zakona. S tem težav nimam; težave imam s tem, ker je državna kasa prazna, gospe in gospodje! O tem danes nihče več ne govori in tudi jaz ne bom, ker varčujem; varčujem pri besedah, ki bi lahko bile ostre in zelo neugodne. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Hvala za besedo. Nihče danes še ni rekel, da so upokojenci pripravljeni prispevati k temu žaklju varčevanja. O tem ni dvoma, to so javno povedali, vendar je ta zakon za nekatere upokojenci pravzaprav lustracija in recite, kar hočete, ste proti temu, da bi odpirali ideološke teme, ampak vsak dan jih odpirate. Startali ste na borce. Kolega Tonin, ki ga ni zdaj tukaj, je pa prej razpravljal, bi mogoče v nasprotnem primeru, če ne bi zmagali partizani in zavezniki, tukaj govoril italijansko. Karl Erjavec, velik zaščitnik upokojencev, pravi, da je treba pri Miru Cerarju, olimpioniku, pogledati, mogoče pa ima dobro premoženje, ker je bil odvetnik, pa bi mu na osnovi tega potem lahko določili pokojnino. Pa to je katastrofa! Ali pa reče Karl Erjavec, da je treba pregledati, kdo je bil v hosti, kdo pa ne. Ja, pustite jih pri miru še teh par let, ki jih imajo pred sabo, naj živijo v miru! Tudi ti so pripravljeni svoj delež prispevati k varčevalnim ukrepom. Zakaj se ne odločite, ne vem, linearno, razen tistim najnižjim, vzeti 3 %, 4 %, 5 % pokojnine? Nihče ne bi rekel prav nič. S kolegom Šircljem se strinjam, ki je rekel: "Referendumi so bili, ljudje so tako odločili", ne strinjam pa se, da se SDS ni tu izjemno trudila. Vaši kolegi, ki so sedaj ministri, če pogledate magnetograme, vam bodo vstali lasje, zato ker boste te zakone morali vi spraviti zdaj v življenje. In to je moje veselje in vam bom pomagal. Ampak, tudi sindikati, tudi Semolič in drugi, organizirali so metanje kamenja v parlament: čim slabše, tem boljše! In zdaj smo na tem. Prepričan sem, da z nekim pametnim zakonom lahko to zelo hitro popravite, popravimo skupaj, posežemo počez, odvzamemo vsakemu nekaj in ne gledamo, kdo je kje bil in kam je v kakšen košek dodajal. Vi veste, koliko ljudi na Goriškem ima italijansko penzijo. Pa ta država priznava, vplačevali so v tisti fond, trpeli v italijanski vojski pod prisilo in tako dalje, pa jim Italija tega ne vzame. Mi bomo pa našim, ki so delali v nekaterih firmah po 126 DZ/VI/16. izredna seja Jugoslaviji, to preprečili, da dobivajo iz tega fonda pokojnino. Ljudem, ki so stari, ki so gradili to domovino udarniško - če še veste, kaj je to -, ki so gradili nove tovarne. Vem za Meblo, ko so zgradili stavbo, je šel glas okoli, kdor ima kladivo, žago in še kaj, naj pride delat v Meblo in je nastal Meblo, ki je bilo pojem v Evropi. Tak način je bil. In tem ljudem bomo zdaj mi jemali nekatere dele pokojnine, ki jim po moji oceni brez nadaljnjega pripadajo. Varčevati je pa treba, ja! Marsikje je ogromno rezerv še v tej državi, ki ne bi bile boleče, če bi posegli po njih. Ne nazadnje popravili tiste zakone, ki so bili tik pred volitvami prejšnje vlade sprejeti, ki so dajali neverjetne bonitete. Pa obdavčimo danes bogate, obdavčimo jih - ne dvignete roke za to! Obdavčimo tiste, ki imajo v davčnih oazah skrit denar, pa obdavčimo - ne tistih, ki imajo premoženje, kot ga imam jaz, hišo in ne vem kaj, ki pa ni vredna milijon evrov; vemo, kdo ima tak denar. To naredite! Kolegica Irgl, vem, da se ne strinjate. Bogate je treba stisniti za vrat in jim vzeti malo. Prav? Hvala. Če se strinjate, greva na kavo, čao. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi za ta zaključek. Zdaj je pa na vrsti gospod Jožef Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala, spoštovana podpredsednica. Kolegi in kolegice! Z ZUJF smo naredili veliko slabega. V Pozitivni Sloveniji smo opozorili, in tudi opozicija je opozorila, na hitenje in kadar se hiti, se lahko naredijo napake in tukaj so se naredile napake, evidentno, na različnih področjih. Sedaj govorimo o 26 tisoč 341 upokojencev, ki so se jim storile krivice. Toliko kot je teh upokojencev, toliko je osebnih zgodb. Nekatere zelo žalostne. S tem načinom smo poteptali njihova hrabra dejanja in poteptali smo njihove vrhunske dosežke. Ne zaradi denarja, ki smo jim ga vzeli, predvsem zaradi dejanj, ki ste jih storili. To je sporočilo. Vam povem, da ko sem govoril s posamezniki, niso bili jezni, bili so pa žalostni in razočarani. In to se ne da popraviti s tem, da bomo sedaj naredili popravek in vrnili denar. Veste, ko že zabiješ žebelj v les in ga izpuliš, ostane luknja. Ko poveš neko grdo besedo, ko narediš neko dejanje, ostane prizadetost; in to boli. Tega se ne da popraviti z novo odpravo, ampak nekaj pa lahko naredimo: damo vsem tistim, ki živijo v naši državi vedeti, da kadar naredimo napako, smo pripravljeni v Državnem zboru to napako odpraviti. Dosežki, ki jih dosegajo naši vrhunski športniki - kolega je omenil Mira Cerarja. Veste, on bo preživel, ni problem, vendar boli pa to, da je bilo njegovo delo in njegov trud nekako spravljen v nič s tem dejanjem. In kakšen je napotek za ostale vrhunske športnike, za ostale mlade? Torej: ni problem, vi se kar trudite, ampak to ni vredno nič. Primer, ki sem ga povedal prej, bratranec je dobil tudi medaljo za hrabrost, vendar ni šel več na podelitev oziroma na sprejem k predsedniku, zato ker je za njega zgodba končana in takšnih zgodb je veliko. In to ni prav. To so takšne stvari, to so takšne krivice, ki jih lahko odpravimo samo z dejanjem, da priznamo, priznate, da ste naredili napako. Poglejte, kolega Šircelj je govoril o solidarnosti. Ja, se strinjam, takoj sem za solidarnost. In vsi. Pa naj bo tudi predsednik vlade solidaren. Z Rodosa se je peljal s svojim privatnim letalom za 20 tisoč evrov v tej krizi. Še danes ne vemo, od kod se je to plačalo. Ali je to solidarnost? Ali je to dobro? Ali je to pravo sporočilo našim ljudem, ki smo jim vzeli pokojnine, zmanjšali pokojnine itn? Ne, ne vemo! Nič ni bilo razčiščeno in tudi ni treba, vendar 20 tisoč je nek denar. Kolega Virant je dejal, da je pripravljen sodelovati in Lista je pripravljena sodelovati, v septembru tudi sami vložiti zakon, da bi odpravili te krivice. Zakaj? Naj se sedaj priključijo! Naj se priključijo, saj je zakon v prvem branju. Naj se sedaj priključi, če je ta namera res takšna, kot je dejal, in s svojim prispevkom prispevajo, da bo ta zakon tak, kot seveda mora biti. Tako da ste vabljeni, priključite se in odpravimo te krivice, ki jih seveda ne bomo mogli odpraviti, kajti so že storjene, je pa sigurno lahko jasno sporočilo našim ljudem, da če naredimo v Državnem zboru napako, da smo jo pripravljeni priznati in odpraviti to napako. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. S tem zaključujemo razpravo. Želite proceduralni predlog? SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Predlagam, da izkoristimo še teh dvanajst minut in odpremo še en krog za prijavo razpravljavcev, kajti sami ste uvedli to prakso in mislim, da teh dvanajst minut ne bo, bi rekel, onemogočilo normalnega dela današnje seje. Zato predlagam, da izkoristimo še ta čas in 100 %, kot je bilo predvideno za to točko dnevnega reda, saj smo že skoraj en dan ali dva prihranili. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za vas proceduralni predlog, toda tokrat se bom odločila drugače. Tudi drugače, kot sem se odločila prejšnjič, boste dobili še enkrat proceduralno. Vem, da je to moja odločitev, sem tudi nekako dolžna pojasnilo, zakaj je bila odločitev prejšnjič drugačna. Pojasnili so mi, da je tako gramatikalna razlaga 71. člena kot tudi parlamentarna praksa bila do sedaj taka, da je bil dovoljen samo en krog razdelitve časa. Zato bom v naprej to določitev in to parlamentarno prakso upoštevala. 127 DZ/VI/16. izredna seja Zdaj pa ima najprej proceduralni predlog gospod Bevk. SAMO BEVK (PS SD): Sam sem tudi sopodpisnik tega zakona in predlagam, da mi daste besedo kot predlagatelju. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Enako velja za vas kot predlagatelja, za vlado, za kogar koli v tej dvorani; ko je bila možnost za prijavo v okviru delitve časa, ste imeli možnost, da se prijavite. Ostajam _pri svoji odločitvi. Mag. Šircelj, še vi ste imeli proceduralno. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Kar s prvim stavkom bom povedal, in sicer moj proceduralni predlog je, da se v Državnem zboru govori v okviru točke in se ne meša ostalih zadev, ki niso predmet točke dnevnega reda v samo debato. Ni namreč v redu, ni fer, ni kakor koli že, da se omenja odnos med očetom in sinom pri zakonu o uravnoteženju javnih financ. Če vi govorite, kaj je nek oče naredil za svojega sina, je to potem posebno druga zadeva in nima z zakonom o uravnoteženju javnih financ nobene zveze. Verjetno bi vsak oče plačal prevoz za svojega otroka, če gre za življenje ali smrt ali tudi če gre za to, da otrok ne bi bil prizadet. Zaradi tega vas, gospod Kavtičnik, resnično prosim, da če že navajate številke, jih navajajte pravilno. Navedli ste nepravilno številko, zavajajočo številko; in da ne vnašate osebnih odnosov v to dvorano. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Tokrat smo imeli dvakrat zlorabo želje po postopkovni razlagi, zato sem dopustila tudi tokrat, da dokončate, sicer pa prosim vse, da se držite poslovnika. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Še nekaj prej, se opravičujem. Obvestilo, da bomo o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, v skladu s časovnim potekom seje odločali danes v okviru glasovanj. Sedaj prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU PO NUJNEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo državni sekretarki gospe Patricii Čular. PATRICIA ČULAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predlagamo novelo Zakona o socialnem varstvu, in sicer v njegovem 98. členu. Trenutno ta člen določa, da se investicije v socialnovarstvene zavode financirajo izključno iz proračuna Republike Slovenije, s predlagano novelo pa dodajamo člen, in sicer dajemo možnost socialnovarstvenim zavodom, da sredstva za investicije pridobivajo tudi samostojno na finančnem trgu. To pomeni, da dejansko lahko za investicije samostojno najemajo javni zavodi, ki delujejo kot socialnovarstveni zavodi, kredite. Kaj^ želimo s tem predlogom zakona omogočiti? Želimo omogočiti: kot prvo, izvedbo investicij, ki jih lahko socialnovarstveni zavodi izvajajo s pomočjo evropskih sredstev, in sicer iz kohezijskega sklada z namenom energetske sanacije obstoječih domov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že zaključilo razpis v višini 20 milijonov in s spremembo tega dela zakona omogočamo zavodom, tistim, ki so upravičenci do teh sredstev, da lahko samostojno najamejo kredit za lastno udeležbo pri izvedbi investicije. Pod drugo omogočamo tudi to, da ti zavodi najemajo kredite tudi za tiste investicije, za katere sami odločajo oziroma za katere tudi sami ugotavljajo, da bodo z njimi izboljšali bivalne pogoje svojim nameščenim oziroma svojim uporabnikom. Pri razpravi na odboru se je postavilo vprašanje same cene, da bomo dejansko s tem, ko bomo omogočili najemanje kreditov zavodov, posredno tudi omogočili povečanje cene v tistem delu najema kredita zavoda. Tukaj bi želela opozoriti, da je za samo oblikovanje cene, za soglasje cene pristojno ministrstvo oziroma daje soglasje ministrstvo. Odločitev o tem, ali zavod gre v investicijo ali ne gre, pa je na strani sveta zavoda, ki bo kot prvi odločal o tem, ali določena investicija izboljšuje pogoje, ali je nujna in tudi posledično, ali bi ta investicija s svojo višino prispevala k takšnemu povišanju cene, da za njihova stanovalce potem tudi mogoče ta ni sprejemljiva. Za samo najemanje kreditov mora predloge posameznih zavodov obravnavati tudi naše resorno ministrstvo, ki daje mnenje, in Ministrstvo za finance, ki potem v nadaljnjem koraku oziroma zadnjem izda tudi soglasje k investiciji. Kot zadnje, dejansko s tem predlogom omogočamo tudi izvajanje samih investicij, ne samo koriščenje evropskih sredstev, ki so za ta namen na voljo, ampak tudi izvajanje investicij, s katerim, kot že tolikokrat povedano, odpiramo možnosti za določena dela: investicijska dela, gradbena dela in tudi posledično krepimo gospodarski sektor. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Alenki Jeraj. ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala lepa. Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 9. nujni seji 17. 7. 2012 128 DZ/VI/16. izredna seja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada s predlogom za obravnavo in sprejetje po nujnem postopku. Skladno s tem je odbor zakon obravnaval na podlagi 144. člena Poslovnika. Pri delu odbora so sodelovali predstavniki predlagatelja, Patricia Čular, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve s sodelavcem, in predstavnica Zakonodajno-pravne službe Valentina Marolt. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. K predloženemu besedilu je podala pripombe k 1. členu, kjer je opozorila na to, da ker se s predlagano dopolnitvijo ureja drugačno zagotavljanje sredstev za investicije, mora biti jasneje opredeljena izjemnost od ureditve v 98. členu. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandma k 1. členu predloga zakona vložile poslanske skupine SDS, Državljanska lista, SLS, DeSUS in Nova Slovenija. Predstavnica predlagatelja je v uvodni obrazložitvi povedala, da sprememba zakona zajema le spremembo enega člena, ki socialnovarstvenim zavodom, ki izvajajo institucionalno varstvo, omogoča pridobivanje sredstev za investicije na finančnem trgu, s čimer se bo omogočilo javnim socialnovarstvenim zavodom vzdrževanje, obnova in širitev infrastrukture za izvajanje institucionalnega varstva. Poudarila je, da morajo vsi javni zavodi, ki izvajajo institucionalno varstvo starostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami, do 2012 zadostiti pogojem po minimalnih tehničnih in normativnih standardih za izvajanje minimalnih tehničnih storitev, pri čemer sta bistveni energetska varčnost objektov in doseganje ustreznih standardov za izboljšanje pogojev bivanja varovancev. S predlagano spremembo se obremenitev države ne bo povečala, saj sprememba pomeni le možnost najemanja kreditov javnih zavodov za investicije v infrastrukturo javnih zavodov. Poudarila je, da bo država investicije tudi po predlagani spremembi nadzorovala, saj se ohranja tako predhodno soglasje Ministrstva za finance kot tudi soglasje ministrstva, pristojnega za delo in socialne zadeve, brez katerih najem kredita javnega zavoda ne bi bil mogoč. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je ob svoji predstavitvi povedala, da vloženi amandma povzema pripombe, ki jih je podala Zakonodajno-pravna služba. V razpravi so člani odbora opozorili predvsem na to, da se krediti javnih zavodov prenašajo tudi na oskrbovance javnih zavodov, pri čemer se bo cena oskrbnega dne lahko zvišala maksimalno do 2,6 evra na dan, čemur pa ne sledi zvišanje pokojnin. Poudarjeno je bilo tudi, da so kapacitete javnih zavodov za oskrbo starejših glede na evropski standard sicer nadpovprečne, manjka pa razvijanje drugih alternativnih skrbi za starejše. V nadaljevanju je bilo poudarjeno, da je treba zagotoviti pogoje, da se omogočijo investicije in s tem izboljšajo bivalni pogoji oskrbovancev, pri čemer pa je glavno, da vsak posamezen javni zavod tudi dobro in gospodarno posluje. Predstavnica predlagatelja je dodatno pojasnila, da želi predlagatelj z novelo obravnavanega zakona omogočiti javnim zavodom investicije v energetsko sanacijo, pri čemer lahko veliko sredstev pridobijo tudi iz evropskih kohezijskih skladov. Poudarila je tudi, da je ministrstvo, pristojno za delo in socialne zadeve, predvidelo najvišje mogoče zvišanje cene oskrbnega dne za 2,6 evra, kar pa ni pravilo, saj bo morebitno zvišanje cen oskrbnega dne močno odvisno od investicije in gospodarjenja posameznega zavoda. Pri tem je poudarila, da si velik del javnih zavodov želi preko kreditov zagotoviti 15 % vložek lastnih sredstev za kandidiranje za sredstva iz evropskih kohezijskih skladov. Ob koncu razprave je odbor sprejel vloženi amandma koalicijskih poslanskih skupin k 1. členu Zakona o socialnem varstvu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh členih predloga zakona in ju sprejel. Glede na sprejete amandmaje na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora je pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega je vključen sprejeti amandma. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije, gospa Iva Dimic. IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa predsedujoča in spoštovana gospa državna sekretarka! V Novi Sloveniji pozdravljamo predlog novele Zakona o socialnem varstvu, saj bo po oceni Ministrstva za družino in socialne zadeve dobri polovici socialnovarstvenih zavodov omogočil, da izvedejo nujne investicije v infrastrukturo. Številne stavbe teh zavodov so v slabem stanju, ko nujno potrebujejo energetsko obnovo, prilagoditev standardom in izboljšanje kvalitete bivanja in življenja ali pa morajo zaradi odločbe zdravstvene inšpekcije nujno obnoviti tudi kuhinje. Trenutno veljavni zakon določa, da se investicije v socialnovarstvene zavode 129 DZ/VI/16. izredna seja financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Zaradi ekonomske krize so se sredstva za investicije v javne zavode v preteklih letih bistveno zmanjšale. Realno pa je pričakovati, da se takšno stanje ne bo izboljšalo tudi v bližnji prihodnosti. Z investicijami v te zavode se bodo po eni strani izboljšali pogoji za življenje stanovalcev ter pogoji za izvajanje storitev. Po drugi strani pa bo slovenskim podjetjem omogočeno pridobivanje dela na področju gradbeništva in storitev, kar bo zagotovo pozitivno vplivalo na ohranjanje delovnih mest oziroma na njihovo rast. V Poslanski skupini Nove Slovenije se nam zdi zelo pomembno, da bo država investicije tudi po predlagani spremembi nadzorovala, saj se z novelo ohranja tako predhodno soglasje Ministrstva za finance kot tudi predlog Ministrstva za delo, brez katerih najetje kredita javnega zavoda ni mogoče. Zaradi številnih pozitivnih učinkov predlagane dopolnitve Zakona o socialnem varstvu bomo v Poslanski skupini Nove Slovenije le-to podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, gospa Alenka Jeraj. ALENKA JERAJ (PS SDS): Lep pozdrav še enkrat! Skladno z veljavno zakonodajo je mogoče sredstva za investicije v javne zavode, ki delujejo na področju socialnega varstva, zagotavljati predvsem iz proračuna Republike Slovenije. S predlagano rešitvijo lahko tisti izvajalci, ki pridobivajo del sredstev za izvajanje svoje dejavnosti z neposrednimi plačili uporabnikov, sredstva za investicije pridobivajo na finančnih trgih ter na ta način skrbijo za vzdrževanje, obnovo in širitev svoje infrastrukture. Skladno s predlogom zakona bodo morali vsi izvajalci, ki se bodo zadolževali na finančnem trgu, pridobiti ustrezno mnenje resornega ministrstva ter soglasje ministrstva, pristojnega za finance. V Poslanski skupini SDS se zavedamo, da je država dolžna skrbeti za vse kategorije državljanov; v tem primeru oziroma v primeru domov starejših občanov za kategorijo starejših. Ocenjujemo, da je zavodom treba omogočiti najem kredita, saj le tako lahko kandidirajo za evropska sredstva in ne le čakajo na sredstva ministrstva, za katera vemo, da jih je vedno premalo. Z investicijami in vlaganjem v energetsko obnovo stavb se na dolgi rok zmanjšujejo stroški, kar posledično prinese cenejši oskrbni dan, najbolj pomembno pa je, da z vlaganji izboljšujemo standard v domovih, saj si oskrbovanci zaslužijo primerne prostore in ustrezno oskrbo. Zaradi navedenega bomo novelo Zakona o socialne varstvu v Poslanski skupini SDS podprli. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Socialnih demokratov, dr. Andreja Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Ponovno lepo pozdravljeni! Država je na podlagi Zakona o socialnem varstvu dolžna zagotavljati in razvijati delovanje socialnovarstvenih zavodov. Glede na varčevalne ukrepe za uravnoteženje javnih financ in proračuna, ki jih je sprejela Vlada, pa se zmanjšujejo tudi sredstva za investicije v javne zavode. Na podlagi spremembe, ki jo Vlada predlaga po nujnem postopku, se bodo javni zavodi s področja institucionalnega varstva pri vzdrževanju infrastrukture morali v večji meri znajti sami, saj bo država po sprejetju dopolnitve zakona ohranila zgolj nadzor nad investicijami v domove za starejše in druge socialnovarstvene zavode, sredstev za modernizacijo mreže socialnovarstvenih zavodov in izboljšanje kvalitete institucionalnega varstva pa država še nekaj časa ne bo sposobna zagotoviti. To lahko spremljamo tudi iz gradiva za dopolnitev zakona. Tako je pripravljavec zakona v oceni stanja ugotavljal, da so se, citiram, "zaradi ekonomske krize sredstva za investicije v javne zavode v preteklih letih bistveno zmanjšala, realno pa je pričakovati, da se takšno stanje ne bo izboljšalo tudi v bližnji prihodnosti". S tem, da je država s predlogom dopolnitve javnim zavodom omogočila najemanje kreditov za investicijo v infrastrukturo javnih zavodov in možnosti iskanja alternativnih virov financiranja, ni prav nič narobe. Toda ni vse zlato, kar se sveti. Treba se je namreč zavedati, da bo s tem stroški obremenila oskrbni dan. Četudi lahko to prinese tudi racionalizacijo in zmanjšanje cene storitve, pa se moramo na drugi strani zavedati, da bi lahko popoln prenos tega bremena na oskrbni dan pomenil tudi do 15 % povišanje cen v domovih starejših občanov. To se pravi, breme se lahko v veliki meri prenese tudi na same uporabnike. Na to sem opozarjala na sami seji, kajti zavedati se moramo, da nam je bilo večkrat zatrjevano tudi pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ, ko smo prenašali večji del bremena z obveznega na dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da se breme ne bo preneslo na zavarovance. Izkazalo se je, da to ni res, zato sem dolžna danes na tem mestu opozoriti, da lahko ta bremena postanejo zelo pereča za uporabnike. Ker tukaj zgodba ne bo končana, ker se bo nadaljevala tudi z modernizacijo v domovih upokojencev, kar je seveda nujno potrebno, se je treba zavedati, da bomo morali pri dejanskem nadzoru nad izvajanjem tega ukrepa biti zelo pozorni. Dejstvo je, da bi Vlada morala tovrstna vprašanja reševati v okviru celovitih rešitev, s katerim bi na novo opredelila izvajanje socialnovarstvene dejavnosti v naši državi, ne pa vedno znova predlagati parcialne posege, ki jih upravičuje z nujnimi postopki. 130 DZ/VI/16. izredna seja Socialni demokrati predlogu dopolnitve Zakona o socialnem varstvu ne bomo nasprotovali, čeprav se ne strinjamo s prelaganjem finančnih obveznosti države na uporabnike storitev s področja institucionalnega varstva. Prav zato bomo skrbno spremljali, da spremembe zakonodaje po nujnem postopku tudi s področja sociale ne bodo korak za korakom vodile v privatizacijo javnih storitev. Zagotavljanje javno dostopnih socialnih storitev za vse skupine prebivalk in prebivalcev naše države, tudi za najbolj ranljive, namreč za Socialne demokrate predstavlja enega temeljev socialne države, ki jo moramo ohranjati, ne glede na varčevalne ukrepe. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste, mag. Truda Pepelnik. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Spoštovana podpredsednica, spoštovane kolegice, kolegi, spoštovana sekretarka! Sprememba Zakona o socialnem varstvu zajema spremembo le enega člena, ki socialnovarstvenim zavodom, ki izvajajo institucionalno varstvo, omogoča pridobivanje sredstev za investicije na finančnem trgu, s čimer se bo omogočilo vzdrževanje, obnova in širitev infrastrukture za izvajanje institucionalnega varstva. Javnim zavodom bo sprejetje tega člena omočilo, da bodo lahko hitro pridobili finančna sredstva in lažje črpali evropska sredstva. Nesprejetje bi pomenilo, da javni zavodi v ta namen ne bi mogli pridobiti sredstev Evropske unije, saj se finančna perspektiva izteka in s tem bi nastale težko popravljive posledice za delovanje države. Na področju socialnovarstvenih zavodov je nujno hitro zagotoviti možnost kreditiranja javnih zavodov, kar brez spremembe tega zakona ne bo mogoče. Tako bodo zavodi lahko obnavljali in širili svoje kapacitete, brez da bi sredstva zagotovil ustanovitelj in posredno vsi davkoplačevalci. Predlog zakona je tako z vidika državnega proračuna finančno nevtralen in za državo ne pomeni nobenih obremenitev. Država bo investicije o predlagani spremembi preko predhodnega soglasja Ministrstva za finance in Ministrstva za delo le nadzorovala. Sprememba zakona posredno omogoča tudi razvoj gospodarstva, saj bodo gospodarski subjekti na področju gradbene dejavnosti pridobili delo in se bo s tem povečala tudi gospodarska rast. Zaradi nujnosti in zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države bomo poslanci Državljanske liste predlog zakona podprli. Havla. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Jakob Presečnik. JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Gospa državna sekretarka, kolegice in kolegi! Spomnim se časa, ko smo v Državnem zboru sprejemali nacionalni program, po domače, izgradnje domov za starejše, kjer smo takrat zapisali, to je bilo proti koncu prejšnjega stoletja, da je cilj pokritost 5 % populacije, starejše od 65 let. Ta cilj, ki je bil takrat ambiciozen, smo že v preteklih leti dosegli, res je pa, da ta pokritost ni enakomerna po celotni državi, da na nekaterih območjih je ta pokritost preslaba, na primer območje Ljubljane, Primorske, kolikor vem, na nekaterih območjih pa ta pokritost celo presega povpraševanje. Ta zakon zdaj je samo en del tega, ki omogoča dejansko tistim zavodom, ki imajo za to sredstva, ki imajo potrebe in možnosti, da koristijo tudi druge načine pri investicijah, da koristijo evropska in državna sredstva za energetsko sanacijo objektov in tako dalje in tako dalje. Mnogo zavodov pričakuje ta zakon, zagotovo je nastal tudi na pobudo zavodov po Sloveniji, zaradi tega mislim, da je ta zakon dober in da ga je treba iz tega stališča tudi gledati. Seveda bodo pri vseh eventualnih investicijah in koriščenju kreditov in koriščenju nepovratnih sredstev o tem odločali tudi sveti zavodov in tako dalje, tako da kakšne hude bojazni glede tega, da bi zaradi takšnega načina vlaganj v domove trpeli tudi koristniki oziroma stanovalci, v poslanski skupini ne vidimo. Zato bomo v poslanski skupini to manjšo spremembo zakona tudi podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa tudi vam. Še Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, gospa Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav državni sekretarki in vsem prisotnim! S predlagano dopolnitvijo Zakona o socialnem varstvu se uvaja možnost pridobivanja sredstev za investicije na finančnem trgu, s čimer se bo omogočilo javnim socialnovarstvenim zavodom vzdrževanje, obnova in širitev infrastrukture za izvajanje institucionalnega varstva. Ker razpisi Evropske unije zahtevajo, da je zagotovljena lastna udeležba s strani javnih zavodov za črpanje evropskih sredstev, je seveda sprememba zakona potrebna. S tem zakonom se želi omogočiti zadolževanje socialnovarstvenih zavodov z namenom investiranja v vzdrževanje, obnovo in širitev domske infrastrukture. Posledično to pomeni izboljšanje pogojev za življenje uporabnikov in 131 DZ/VI/16. izredna seja pogojev za izvajanje storitev domske oskrbe, kar nedvoumno vodi v izboljšanje obstoječih standardov. Pozitivna plat bo tudi ponovna spodbuda gradbeništvu in drugim storitvenim dejavnostim, ker bi se vsaj ohranjala ali celo odprla nova delovna mesta. V Poslanski skupini DeSUS se zavedamo, da je kvaliteto institucionalnega varstva starejših oseb treba izboljšati, moteče pa so finančne posledice tega zakona. Glede na to, da finančni vidik kreditiranja socialnovarstvenih zavodov pomeni nevarnost za prevalitev bremena cene kredita na uporabnika, smo nekateri poslanci oziroma poslanke v naši poslanski skupini glede podpore temu zakonu skeptični in zato v skupini nimamo enotnega mnenja. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin in ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujemo drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili čez 1 uro v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda in vas obveščam, da bomo to prekinjeno 16. izredno sejo zbora z glasovanji nadaljevali čez 1 uro oziroma ob 15.30. Hvala lepa. (Seja je bila prekinjena ob 14.30 in se je nadaljevala ob 15.30.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Ura je 15.30, kot smo bili dogovorjeni, nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Glasovali bomo o predlogih odločitev. Najprej se je k besedi za proceduralni predlog javil gospod Samo Bevk. Izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Med odmorom sem zgrožen opazil, da so nam iz Državnega zbor odnesli bankomat Nove Ljubljanske banke. Argument naj bi bil, da ima Nova Ljubljanska banka preveč stroškov z njegovim varovanjem in da ni rentabilen. Danes je v Državnem zboru več kot 500 ljudi. Tudi kadar so odmori krajši, nimamo časa, da bi šli izven hiše, zato pozivam vodstvo Državnega zbora, da nemudoma zagotovi vrnitev bankomata v prostore Državnega zbora. V primeru 6,6 milijarde terjatev je ta stroške za NLB kapljica v morje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Če je bil pa tole proceduralni predlog, vezan na današnjo sejo, potem pa... Dobro. Nadaljujemo prekinjeno sejo. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo prekinjeno 13. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah v okviru nujnega postopka. Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o edinem vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda z dne 18. 7. 2012. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 8. členu. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče. (Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker smo v drugi obravnavi sprejeli amandma, sprašujem kvalificirane predlagatelje, ali želijo napovedati amandma. Če ne, ugotavljam, da ni bilo vloženih amandmajev in lahko preidemo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Tudi nisem dobil obvestila od Zakonodajno-pravne službe ali Vlade, da bi bila kakršna koli neusklajenost, zato lahko glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti nihče. (Za je glasovalo 52.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Nadaljujemo prekinjeno 14. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih po nujni postopku. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih 58, za je glasovalo 49, proti nihče. (Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov po nujnem postopku. Prehajamo na tretjo obravnavo. V drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili sprejeti, tako da lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 9. (Za je glasovalo 48.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga 132 DZ/VI/16. izredna seja zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju. Nadaljujemo z drugo obravnavo. Imamo amandma. Torej odločali bomo o vloženem amandmaju na podlagi pregleda z dne 18. 7. 2012. Gre za amandma k 29. členu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Glasujemo. Navzočih 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 11, proti 45. (Za je glasovalo 11.) (Proti 45.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Ker v drugi obravnavi amandma ni bil sprejet, prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, na odločanje. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršni koli neusklajenosti zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, in lahko glasujemo o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 9. (Za je glasovalo 48.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 8. (Za je glasovalo 50.) (Proti 8.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Tudi to točko smo zaključili. Nadaljujemo s prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja po nujnem postopku, tretja obravnava. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 9. (Za je glasovalo 49.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Točka je zaključena. Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah po nujnem postopku. Nadaljujemo z drugo obravnavo. Glasovali bomo o amandmajih, in sicer na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. 7. 2012. Najprej odločanje o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 12. členu. Glasujemo. Navzočih 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti 43. (Za je glasovalo 12.) (Proti 43.) Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 17. členu. Glasujemo. Navzočih 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 4. (Za je glasovalo 49.) (Proti 4.) Amandma je bil sprejet. Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 26.a členu. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 1. (Za je glasovalo 47.) (Proti 1.) Amandma je bil sprejet. In še amandma poslanskih skupin koalicije k 27. členu. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti nihče. (Za je glasovalo 55.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je tudi ta amandma sprejet. S tem zaključujemo drugo obravnavo. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi smo sprejeli amandmaje, zato sprašujem kvalificirane predlagatelje, če želijo napovedati kakšen amandma. Če ne, potem lahko preidemo na tretjo obravnavo, to je na odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 9. (Za je glasovalo 48.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Prehajamo na tretjo obravnavo. V drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili sprejeti. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prekinjena 9. točka dnevnega reda, Predlog zakona o spremembah Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, tretja obravnava. 133 DZ/VI/16. izredna seja V drugi obravnavi amandmaji niso bili sprejeti, tako da lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Zakon je sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja po nujnem postopku. Nadaljujemo z drugo obravnavo, se pravi z odločanjem o amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda, ki je bil pripravljen danes. Najprej odločanje o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 6. členu. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 1. (Za je glasovalo 51.) (Proti 1.) Amandma je sprejet. Amandma poslanskih skupin koalicije k 15. členu. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti 1. (Za je glasovalo 54.) (Proti 1.) Amandma je bil sprejet. S tem smo zaključili glasovanje o amandmajih in drugo obravnavo predlog zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo. Kvalificirani predlagatelji mogoče želite vložiti amandmaje? Ne. Amandmajev ni, tudi neusklajenosti ni in lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Zakon je sprejet. Točka zaključena. Nadaljujemo s prekinjeno 17. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij po skrajšanem postopku. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi ni bilo amandmajev in lahko preidemo na odločanje. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 2. (Za je glasovalo 49.) (Proti 2.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. 18. točka dnevnega reda - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju razvoja turizma, skrajšani postopek. Nadaljujemo z drugo obravnavo. Imamo en amandma. Odločanje bomo opravili na podlagi pregleda, ki ste ga dobili danes. Torej odločamo o amandmaju poslanskih skupin koalicije k 1. členu. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 2. (Za je glasovalo 48.) (Proti 2.) Amandma je bil sprejet. S tem zaključujemo drugo obravnavo. Želite mogoče kvalificirani predlagatelji na ta člen vložiti amandma v tretji obravnavi? Ne. Tudi o neusklajenosti nisem bil obveščen, tako da lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 53, proti 3. (Za je glasovalo 53.) (Proti 3.) Ugotavljam, da je zakon sprejet . Točka je zaključena. In že smo pri prekinjeni 19. točki dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo po skrajšanem postopku, tretja obravnava. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti 1. (Za je glasovalo 50.) (Proti 1.) Zakon je sprejet in točka zaključena. Prehajamo na prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je na obravnavo Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona. Odločali bomo o naslednjem predlogu sklepa: Državni zbor Republike Slovenije sprejema predlog skupine poslancev z dne 17. aprila 2012, EPA 267/6, za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona. Mislim, da vas ni treba posebej spomniti, da gre za predlog ustavne spremembe o ukinitvi Državnega sveta. Na Ustavni komisiji za ta sklep ni bila dosežena potrebna večina, tako da Ustavna komisija predlaga Državnemu zboru, da tega sklepa ne sprejme. Moram vas spomniti, da bo po drugem odstavku 168. člena Ustave ta sklep sprejet, če bosta zanj glasovali najmanj dve tretjini navzočih poslank in poslancev. Glasujemo o predlogu za začetek postopka za ... Proceduralno gospod Tanko. 134 DZ/VI/16. izredna seja JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Predlagam pet minut odmora. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. Prekinjam sejo. Lahko poveste, zakaj, gospod Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Zaradi posveta. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zaradi posveta. To pa lahko. Nadaljujemo ob 15.53. (Seja je bila prekinjena ob 15.48 in se je nadaljevala ob 15.49.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glede na to, da je kratek posvet zaključen... Mag. Tonin, moramo počakati pet minut. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Ni še pet minut in niso vsi prisotni, če lahko počakamo dve minuti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro. Se pravi, ob 15.53 nadaljujemo. (Seja je bila prekinjena ob 15.50 in se je nadaljevala ob 15.53.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Preden nadaljujemo, samo dve pojasnili. Najprej v izogib kakršnim koli dvomom. Pojavili so se nekateri dvomi v strokovnih službah pa tudi med poslanci o tem, ali lahko poslanska skupina, ki neko točko obstruira, potem to obstrukcijo prekine pri glasovanju. Moje mnenje je: "Da." Torej, tako kot obstaja pravica oditi, obstaja tudi pravica vrniti se. Tako bi rad samo jasno povedal za vse. Druga stvar. Zdaj bomo glasovali o predlogu sklepa, da se postopek nadaljuje. Torej, glasujemo o predlogu pozitivnega sklepa, ne glasujemo o predlogu negativnega sklepa. Večina iz Ustavne komisije nam predlaga, da tega sklepa ne podpremo. Se pravi, tisti, ki želi, da gre postopek za ukinitev Državnega sveta naprej, glasuje "za". Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da Državni zbor sprejema predlog skupine poslancev za začetek postopka za spremembe Ustave Republike Slovenije. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 41, proti 37. (Za je glasovalo 41.) (Proti 37.) Ugotavljam, da potrebna dvotretjinska večina navzočih ni bila dosežena, da torej sklep ni bil sprejet in v skladu z drugim odstavkom, 177. člena Poslovnika je ta postopek končan in vsebinsko enakega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje Državnega zbora v tem mandatu, kakor tudi ni mogoča obravnava vsebinsko enakega predloga na Ustavni komisiji. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence po nujnem postopku. Prehajamo na tretjo obravnavo. Ker v drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona amandmaji niso bili sprejeti, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba in Vlada nista obvestili, da bi bil predlog zakona neusklajen zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče. (Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu po nujnem postopku, tretja obravnava. Odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče. (Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Točka je zaključena. Nadaljujemo s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o rudarstvu po nujnem postopku, tretja obravnava. Odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti nihče. (Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Točka je zaključena. Smo pri prekinjeni 21. točki dnevnega reda, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa po skrajšanem postopku, tretja obravnava. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti 1. (Za je glasovalo 48.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda. 135 DZ/VI/16. izredna seja Nadaljujemo s prekinjeno 23. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz dolgoročnega posojila v višini 440 milijonov evrov, ki ga najame Termoelektrarna šoštanj, d. o. o., pri Evropski investicijski banki za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Termoelektrarni Šoštanj. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista obvestili o kakršni koli neusklajenosti in lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona o poroštvu TEŠ. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 29, proti 20. (Za je glasovalo 29.) (Proti 20.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 20. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja po skrajšanem postopku, tretja obravnava. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče. (Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Točka je zaključena. Nadaljujemo s prekinjeno 24. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o uravnoteženju javnih financ. Prehajamo na odločanje o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o spremembah Zakona za uravnoteženje javnih financ je primeren za nadaljnjo obravnavo. Pred glasovanjem sem videl, da je nekaj interesa po obrazložitvi glasu. Kdo želi v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Dr. Andreja Črnak Meglič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, potem mag. Barbara Žgajner Tavš v imenu Pozitivne Slovenije in tako naprej. Izvolite, dr. Črnak Meglič. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Kolegice in kolegi poslanci! V uvodnem nagovoru sem vam poskušala nanizati najmanj pet pravnih argumentov, zakaj moramo podpreti zakon oziroma spremembe 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ; pravnih argumentov, ki imajo ustavnopravno težo. Nisem si jih izmislila, povzela sem jo po mnenju strokovnjakov. Tako kot je povedala kolegica Poropatova, ni treba čakati na mnenje Ustavnega sodišča, naša naloga, naloga nas poslancev je, da se zamislimo nad uresničevanjem temeljnega akt v naši državi. Zato vas prosim in pozivam, stopite pred ogledalo in premislite o teži svoje odločitve. Podprite zakona. Če se o njem popolnoma ne strinjamo, ga bomo usklajevali naprej. To je šele prva obravnava. Vabim vas, da dejansko na tej točki stopimo skupaj. Dejstvo je, da ste tudi sami ugotavljali, da z zakonom ni vse v redu oziroma da s tem členom ni vse v redu. Opozorila bi vas še na nekaj. Kršeno je bilo človeško dostojanstvo, ki je temeljni pravno-etični in ustavni princip mnogih ljudi. Prizadejana krivica. Mar je treba, da gremo po tej poti naprej?! Ali vendarle pregledamo, kaj ne stoji. In še tisto, kar bi na koncu povedala. Na današnji seji, ponovno odločamo o stvareh, ki so povezane z odločitvami na referendumu. Pri enem zakonu smo prelagali svojo odlo čitev, pri tem zakonu ne. Že samo s tem je kršena ustava. Zatorej upam, da bomo tokrat zmogli pogum in sprejeli odločitev, ki bo zakonu omogočila, da nadaljuje svojo pot. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Tudi Pozitivna Slovenija je predlagatelj novele Zakona o uravnoteženju javnih financ. Zakaj? Zato ker, kot smo danes že v sami razpravi na seji ugotavljali pravzaprav v vseh poslanskih skupinah, so bile z osnovnim vladnim zakonom o uravnoteženju javnih financ, ki je bil sprejet v mesecu maju, storjene krivice. Če hočete, teh krivci je bilo, konkretno, ko govorimo o upokojencih, več kot 23 tisoč. Ni prav, da v naši državi pristajamo na delitve, na tiste upokojence, ki so zaželeni, in na tiste, ki niso zaželeni. Ni prav, da brišemo pravice upokojencem tudi do četrtine njihovih mesečnih prejemkov. Ni prav, da se danes pogovarjamo, kaj je ideološko sprejemljivo in kaj ideološko ni sprejemljivo. Ni prav, da poskušamo s posamičnimi, parcialnimi ukrepi v nekaterih pogledih redefinirati tudi slovensko zgodovino. V razpravi sem omenila, da je bilo 23 tisoč 341 upokojencev prizadetih - 26 tisoč 341, se opravičujem. Zato smo se odločili, da bomo vložili novelo zakona, ki popravlja krivice; krivice, ki jih je povzročil ta državni zbor. Da se danes izgovarjamo na Ustavno sodišče, ki bo, če bo odločalo, v kolikor bo predlagatelj pravi, v kolikor se bodo vsi upokojenci, ki so jim bile storjene krivice, pritožili na Ustavno sodišče, je neodgovorno s strani zakonodajalca. Mi imamo možnost, da popravimo tisto, kar smo storili napak. Pa ni treba s prstom kazati na tistega, ki je odgovoren za to. Pravim, da imamo danes 136 DZ/VI/16. izredna seja možnost, da odgovornost prevzamemo vsi, da popravimo^ storjene napake. Še enkrat bom apelirala, tudi na Državljansko listo. Njen predsednik je dejal, da bo sicer počakala, če bo Vlada pripravila do jeseni svoj predlog zakona, s katerim bo popravila storjene krivice, v nasprotnem primeru bo sam, njegova poslanska skupina vložila predlog zakona. Predsednik, ne! Danes imate to možnost! Novela zakona je na mizi, ne čakati, krivice so bile storjene! Isti apel gre poslancem Poslanske skupine DeSUS, oni so tisti, ki se prvi radi pohvalijo, kako stojijo za slovenskimi upokojenci. Danes imamo vsi skupaj možnost, da popravimo krivice, ki so bile storjene. Če želite, lahko seveda v nadaljevanju popravljate, dodajate, spreminjate zakon, zato pravim, ne ga zavreči v prvi obravnavi. V Poslanski skupini bomo podprli... /izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, gospod predsednik. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo proti in bomo nasprotovali, da gre zakon nadalje v obravnavo. Strinjamo se, da je ZUJF šel v poseganje pridobljenih pravic, kakor je tudi šel zakon konec lanskega leta za ukinitev državnih pokojnin, tudi njim so bile odvzete pridobljene pravice, tudi te bi potrebovale zagovornika. Ko sem v tistem času delal odziv in iskal ljudi in so me ljudje prosili, naj pomagam, je bila na televiziji ena oddaja in me je novinar prosil, naj najdem nekoga, ki bi hotel v kamero povedati - zaradi bede in sramu ti ljudje niti niso želeli javno nastopati zaradi vzetih 189 evrov. Med njimi je bilo največ kmečkih žensk, ki so trpele med vojno in dale so skozi povojno obvezno oddajo, ko so jim jemali breje svinje, da se je jara gospoda lahko mastila; sami za svoje otroke niso imeli nič. Zato me čudi to razlikovanje, zavzemanje za naše in za vaše. Veste, na istem smo vsi. Pravim še nekaj, da ta zakon pač ne dela razlik in da je ta zakon, ZUJF, solidarnosten in jemlje tistim, ki imajo več. 344 tisoč upokojencev je, ki imajo pod 600 evrov mesečne penzije, zamislimo si to. Strinjam pa se s tem, da bi jim SPIZ moral dati - in upam, da jim tudi bo v čim krajšem času - odločbe. Povedal bom še eno drugo zgodbo izpred 10 let, ko smo dobili kmetje poziv, da ne smemo oddajati mleka brez vsake odločbe - nikamor se nismo mogli pritožiti! Takrat sem prosil kot predsednik sindikata tudi pravne strokovnjake, da nam bi pomagali. Nobeden nam ni pomagal, tudi ne varuh človekovih pravic. Nič. Zopet ali zato, ker smo bili kmetje! Zakona v poslanski skupini ne bomo podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije želim vam, kolegice in kolegi, in slovenski javnosti sporočiti, da nimamo težav v Poslanski skupini Nove Slovenije z adaptacijo Zakona za uravnoteženje javnih financ, vendar je naš pristop nekoliko drugačen. Želimo si vzeti opazovano obdobje, ne predolgo. To področje, s katerim smo posegli v družinske proračune in proračune posameznikov, je izjemno občutljivo, zato ga želimo pregledati, v tem opazovanem obdobju analizirati in potem tudi prinesti adaptacijo, torej spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ v Državni zbor. Že sedaj vas pozivam, da vsi skupaj pri tem konstruktivno sodelujemo. Zakaj smo oziroma zakaj je Vlada v Državni zbor prinesla Zakon o uravnoteženju javnih financ, je menda vsem jasno. Državna blagajna je prazna in mi moramo javne finance stabilizirati. Stabilizacija je nujna za rast, prav tako je rast nujna za stabilizacijo javnih financ. Mi v Poslanski skupini Nove Slovenije ta zakon, to spremembo Zakona za uravnoteženje javnih financ zavračamo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine _ Slovenske demokratske stranke mag. Andrej Šircelj. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa. Spoštovani! Ko smo sprejemali Zakon o uravnoteženju javnih financ, smo se zavedali, da se lahko zgodijo napake in to tudi jasno povedali. Sprejemali smo ga na hitro, sprejemali smo ga v, če želite, dveh, treh nočeh, tudi na Odboru za finance in monetarno politiko. Zakaj? Zato, ker je bilo to ključno vprašanje za finančni obstoj države. Lahko so se zgodile napake in če so se zgodile napake, bomo napake popravili. Popravili jih bomo tako, da bomo ugotovili, ali se je napaka zgodila morda še kje drugje, ali se je zgodila morda še pri kakšni skupini državljank in državljanov, in bomo napake popravili za vse. Pri tem bomo upoštevali solidarnost in solidarnostno merilo, predvsem tako, da bomo napake najprej popravili pri tistih, ki imajo najmanj, in šele nato pri tistih, ki imajo več. Danes se pogovarjamo o skupini državljank in državljanov, ki imajo tudi na podlagi podatkov predlagateljev zakona nekaj več; ne rečem, kaj je več, tudi ne morem govoriti o tem, ali je to preveč - strinjam se, da imamo lahko vsi premalo, samo več moramo narediti za 137 DZ/VI/16. izredna seja to, da bomo imeli vsi več. To pa pomeni, da moramo ustvariti takšne pogoje, da bo pokojninska blagajna imela več denarja na podlagi plačanih prispevkov. Ne glede na to je danes - oziroma govorimo o ljudeh, kjer je glavni kriterij bil, da prispevki niso bili plačani. Strinjam se, lahko se je zgodila nekomu krivica, ta krivica mu bo povrnjena. Glede na to, da v Slovenski demokratski stranki predlagamo ukrepe na podlagi analiz, bomo analizirali celotne učinke Zakona o uravnoteženju javnih financ in predlagali spremembe v najkrajšem roku, se pravi meseca septembra na podlagi analize Vlade. Tokrat, glede na to, da gre samo za eno skupino, pa tega zakona ne bomo podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še obrazložitve glasu v lastnem imenu, individualno. Odpiram prijavo. Mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Seveda bom spremembo tega "kriznega zakona" sprejel, podprl. Prvič zato, ker vsi tukaj prisotni ugotavljate, da ima napake, in potem ne vem, zakaj ne sprejmete naše roke, da te napake skupaj popravimo. Drugi razlog, zakaj bom spremembo tako imenovane kriznega zakona podprl, je pa, da je to tudi možnost, da odpravite grd način lustracije, ki ste se ga šli. In mimogrede vprašanje, ali ste Giorgiu Napolitanu, italijanskemu predsedniku Italijanske Republike, ki je bil v Državnem zboru in ste se vladajoči s takšnim veseljem slikali v njegovi bližini, povedali, da bi on kot partizan in kot komunist bil v Sloveniji lustriran? Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jerko Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala. Jaz bom tudi podprl zakon; v nasprotju z mnogimi, ki so govorili, da je šlo za napako, trdim, da ni šlo za napako. Te spremembe ZUJF niso bile v osnovnem besedilu, ampak smo jih dobili ponoči ob dveh, treh. Nekatere stvari smo potem drugi dan črtali, ker je bila reakcija sindikatov, kot je recimo to, da se je v to mini pokojninsko reformo vnašalo to, da ne bi bilo več možnosti za uveljaviti vojaščine in pa študija. Nekatere stvari so pa notri ostale. Sam sem bil prvi, ki je uporabil izraz, da delamo diskriminacijo oziroma da uvajamo prikrito lustracijo. Tako tudi dejansko mislim. Tukaj je bilo danes rečeno, da imamo neke sodbe Ustavnega sodišča. Imamo, ampak te sodbe, na katere se je skliceval gospod predsednik Odbora za finance, se nanašajo na to, da niso vložili ustavne pritožbe reprezentativni sindikati, ne pa na vsebino. Sodišče ni sklepalo o vsebini. Druga stvar pa je, da je sodišče včeraj tudi sprejelo sklep, da ni mogoče pravic, ki so bile podeljene na podlagi individualne odločbe, jemati samo z obvestili oziroma sklepi, ampak enako kot so se dajale. Še enkrat ponavljam, ne gre za napako in mislim, da je prav, da se tega zavemo in poskušajmo to stvar odpraviti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk. SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Danes bi bile razmere v Sloveniji bistveno bolj obvladljive, če bi opozicija v prejšnjem mandatu podprla reforme Pahorjeve vlade. Tako pa je vodja takratne opozicije Janez Janša pred super referendumsko nedeljo šel že na predčasno glasovanje in oznanil svetu in mestu, da je glasoval proti vsem trem zakonom in proti vladi, rekoč, da Slovenija zmore bistveno več. Glasoval je trikrat proti reformam in enkrat proti vladi. Da ta vlada zmore bistveno več, je pokazatelj prav Zakona o uravnoteženju javnih financ in poseg proti 26 tisoč upokojencem. Znižuje partizanske in veteranske pokojnine, pokojnine borcev in aktivistov Osvobodilne fronte, ki so osvobodili našo domovino. Znižuje standard veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenije iz leta 1991 in za marsikoga izmed borcev to ne bo začasni, temveč trajni ukrep. Spravili ste se na 80- in 90-letne stare partizane, veterane osamosvojitvene vojne, zaslužne športnike in umetnike. Vendar tukaj ne gre samo za protiustavno znižanje najvišjih pokojnin, temveč tudi za nesorazmerno znižanje borčevskih in drugih pokojnin, ki so komaj kaj višje od 622 evrov, saj so se znižale tudi za 100 evrov oziroma kar za 13,85 %. Glasoval bom torej za zakon, ki sanira nehigienično in nekorektno rešitev v vladnem zakonu, ki na simbolni ravni odpravlja otipljivo finančno kazen za sodelovanje v narodnoosvobodilni vojni in zmagoviti svetovni protifašistični koaliciji. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS DL): Hvala lepa. Še v svojem imenu. Dovolite. Včasih pravim, je kakšna stvar res sprevržena. Tudi v Državnem zboru. Ker se je nekomu storila krivica, me je prosil, pa takrat nisem imel moči, da bi mu pomagal, bil je moj človek ali pa meni blizu po ideološki in ne vem kakšni liniji, bom danes jaz odigral enako vlogo in ne bom pomagal nekomu drugemu, ki me danes prosi, da sem jaz povzročil njemu krivice in naj jih popravim. To je sprevrženo. Krivice smo povzročili z Zakonom o 138 DZ/VI/16. izredna seja uravnoteženju javnih financ; tisti, ki ste glasovali zanj, in ostali, ki nismo bili dovolj močni, vsaj številčno ne, da bi vas uspeli preglasovati. Zato vas danes opozarjamo in prosimo: na mizi je novela Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki popravlja storjeno napako. Sprašujem retorično, ali je napaka te vlade krivica ali je morda krivica napaka te vlade. Kakor koli, ne se danes sprenevedati, s prstom kazati na nekoga drugega, tretjega, na Ustavno sodišče, prelagati odgovornost na nek nedorečen čas, jesen, september, morda drugo leto. Danes imamo možnost. Jaz bom absolutno podprla zakon v prvi obravnavi in mu omogočila ali poskušala omogočiti, da gre naprej v proceduro in da se popravljajo napake, ki so bile storjene v tem parlamentu. Absolutno pa pravim, ker sem prej pozabila povedati, uvodoma sem sicer dajala v predstavitvi stališča poslanske skupine, da če zakon danes ne bo dobil zadostne podpore, bomo absolutno v Pozitivni Sloveniji pristopili k zbiranju podpore za ustavno presojo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Renata Brunskole. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Predlog spremembe zakona, torej ZUJF, v prvi obravnavi pomeni, da sedaj lahko ta zakon vsi tu prisotni podpremo. Zakaj? Saj bomo, tako kot so tudi koalicijski poslanci razpravljali, lahko zakon še dopolnili in popravili in videli, komu vse je še bila s tem zakonom narejena krivica, da bi to odpravili. Zgodovina je dejstvo. Ne moremo je spreminjati in ni prav, da jo nekateri želijo spreobračati. Boj proti fašizmu in nacizmu je v večini povezal slovenski narod in ga pripeljal do zmage. Naprej je pripeljala slovenski narod do zmage tudi osamosvojitvena vojna, veterani vojne za Slovenijo, do zmage so nas pripeljali tudi naši vrhunski športniki, olimpijci in velikokrat tudi do pomembnih uspehov umetniki. Veliko ljudi je še bilo, ki jim je s tem zakonom bila prizadejana sedaj, ko živimo v miru in svobodi, krivica. Predlagam kolegom iz koalicije, gre za predlog spremembe zakona v prvi obravnavi. Kdor je za upokojence, katere koli, ne glede na ideološko prepričanje, bo zagotovo glasoval "za", da se krivice, ki so bile storjene s tem zakonom, odpravijo. Zato bom predlog podprla. Zanima me, kdo je tisti, ki razmišlja drugače, še posebej zato, ker lahko v drugi obravnavi še marsikaj dopolnimo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jože Velikonja. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo. Predlog spremembe zakona tudi jaz podpiram. Z razpravami v obravnavi predloga zakona ste tudi nekateri koalicijski poslanci ugotovili, da je bila storjena krivica preko 23 tisoč upokojencem. Pokazali ste tudi voljo, da se zakon spremeni. Danes boste dokazali, kako ste pripravljeni podpirati predloge opozicije. Sicer pa je zakon v prvi obravnavi, tako da je bojazen o ustreznosti vsebine popravka odveč. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Zakona ne bom podprl, ker ni pravičen in je bil narejen v naglici. Medtem ko so številni v začetku leta 2012 ostali brez državnih pokojnin, brez tistih 180 evrov zaradi zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se ta zakon, za katerega se zavzema opozicija in ki ga je vložila opozicija, zavzema za tiste, ki so pri tisoč 500 evrih pokojnine ostali brez 300 evrov. Gre za proračunski del pokojnine. Zdi se mi pravično, da se bi zavzemali, da se ta del proračunske pokojnine nameni tistim, ki so v začetku leto ostali brez 200 evrov državne pokojnine, ker sem prepričan, da bodo tudi tisti, ki so danes ostali brez proračunskega dela pokojnine, s tisoč 200 evri uspeli preživeti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo. Zakon bom podprla, ker se loteva enega samega v nebo vpijočega problema, neenakosti upokojencev. Predlog ohranja prvi odstavek, ki vse upokojence postavlja v enak položaj, to pomeni, da se do konca leta pokojnine ne usklajujejo. Vse, kar temu sledi v tem členu, nima osnove v nobenih konkretnih merilih, samo v ideoloških razlogih. Ti pa so izriniti tiste, ki so svojo delovno obveznosti opravljali zunaj Slovenije, kaznovati tiste, ki so bili po mnenju vladajoče koalicije tam, kjer njihovih somišljenikov ni bilo, to se pravi v antihitlerjevski koaliciji, in še bi lahko naštevali. Kako čudno! Ko dosežejo naši športniki uspeh, jim vsi ploskamo, se zavzemamo za odličnost, tukaj pa postavljamo kot problem, če dobi nekdo, ki se je s svojo ustvarjalnostjo ali s svojim športnim talentom in z možnostmi dvignil nad povprečje, tem ne dovolimo, da bi za to dobili del k pokojnini. Pri vsem tem pa tečejo predlogi in usklajevanja za to, kako bi zdajšnjim športnikom uredili pokojnine. A tem, ki pa so že imeli, bomo pa to zdaj jemali? Menim, da vseh krivic tega sveta ta predlog zakona ne bo spravil z obličja Zemlje. Lahko pa odpravi krivice 26 tisoč in še nekaj upokojenkam in upokojencem. Zato je prav, da stisnem tipko "za" in omogočim, da gre zakon naprej. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Ivan Vogrin. 139 DZ/VI/16. izredna seja MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa. Sam težko razumem, da kljub temu da Vlada priznava, da bodo v zakonu potrebne določene spremembe, pravzaprav zakona v prvi obravnavi ne podpremo. Ne prejudicira nobenih končnih rešitev. Prejudicira samo to, da gre stvar naprej v obravnavo in na koncu koncev tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, bi lahko na koncu sprejeli v tretji obravnavi to, kar bi sami želeli. Torej, to težko razumem. Nadalje menim, da bo težko sprejemati v bodoče modre rešitve ob dejstvu, da nismo sposobni sodelovati. Glejte, sprememba ustave, ki se je zgodila, je pravzaprav prvi zelo hladen tuš. Nismo uspeli doseči konsenza za to, da bi začeli postopek. Nadalje; kako naj pričakujemo, čeprav sem hudo za zlato fiskalno pravilo, da bo izglasovano, če vsak razumen predlog zavrnemo? Menim, da če nekoga neprestano tepeš po glavi, ti bo težko segel v roko. Tako vas vendar prosim v imenu državljanov Slovenije, da vzemimo razum v svoje roke. To je prva obravnava, ničesar ne prejudicira! Dajmo neko simbolično gesto dobre volje tudi tistim, ki trenutno niso na oblasti in imajo, jaz sem prepričan, dobre namene. Imajo dobre namene, tako kot je imela opozicija v prejšnjem mandatu. Sem prepričan, hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matjaž Zanoškar. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala. Seveda sem tudi jaz na strani borcev narodnoosvobodilne borbe, na strani udeležencev osamosvojitvene vojne, na strani delavcev, ki so bili po dekretu dani na delo v druge republike, jaz sem na strani vrhunskih športnikov, vrhunskih umetnikov in seveda tudi na strani političnih zapornikov, ki so bili rehabilitirani. Podpiram predlog zakona. Vendar mi ni jasno, da s to kršitvijo, pravzaprav napako, ki je bila storjena in ki jo priznava tudi predlagatelj, da nima toliko moči, da bi to napako tudi odpravil in popravil. Saj veste, krivice, ki so storjene nekomu, se morajo vedno poravnati in zato se vedno plača račun. Če je gospod Horvat govoril o tem, da je to varčevalni ukrep, ki bo prinesel veliko denarja privarčevanega - ne bo! Te krivice bomo morali popraviti, mi bomo morali tudi retrogradno vsem tem, ki smo naredili krivice, plačati to, kar jim gre. Popolnoma razumem in popolnoma pričakujem, da bo Ustavno sodišče razsodilo v njihovo dobro, v njihov prid. Ne razumem pa, da tako trdovratno vztraja predlagatelj pri tem, da to ne bi v tej fazi že opravil in naredil korekture. Zdi se mi, da je vse skupaj močna klofuta pravni državi, da ne zmoremo toliko moči, toliko pozitivne energije, da bi te krivice takoj na začetku popravili. Na koncu koncev, gre za državljanke in državljane, ki so nekaj storili za to državo. Gre za njih, ki imajo nek ugled. In ne gre samo za materialno škodo, gre predvsem za moralno škodo, ki smo jo s tem povzročili oziroma jo povzročamo. Torej, pričakujem in želim, da bi se ta krivica takoj popravila in sanirala, da bi bilo zaupanje v našo pravno državo tako, kot mora biti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jakob Presečnik. JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Ker je prej kolegu zmanjkalo časa in ni do konca pojasnil stališča poslanske skupine, naj povem, da je stanje v javnih financah takšno, da je treba sprejemati določene ukrepe na področju gospodarskega razvoja in tudi zmanjševanja javne porabe. In ta zakon je usmerjen v to drugo, v zmanjševanje porabe. Vendar so po sorazmerno hitrem sprejetju, kljub temu da je bilo opravljenih mnogo usklajevanj, bile s tem zakonom sprejete tudi nekatere napake, nekatere krivice, nekatere nelogičnosti posameznim skupinam, posameznim kategorijam, tudi upokojencev. Zaradi tega v poslanski skupini in tudi osebno podpiram stališče Vlade, da bo ponovno preverila nekatere rešitve in pripravila ustrezne spremembe. Pričakujemo, da bo Vlada te spremembe pripravila dejansko do septembra in bomo takrat obravnavali ustrezno spremembo zakona. Do takrat pa bomo glasovali proti oziroma bom glasoval proti, tudi, konec koncev, zaradi tega, da ne vnašamo nekaterih lažnih pričakovanj - težje je stopiti korak nazaj kot korak naprej. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Janja Klasinc. JANJA KLASINC (PS PS): Spoštovani! Seveda bom tudi jaz podprla ta zakon, ki ga predlaga naša stranka skupaj s Socialnimi demokrati, predvsem zaradi tega, ker točno vem, da ne gre za varčevalni del zakona. Vsakemu otroku je jasno, da če bi hoteli varčevati pri najvišjih pokojninah, bi se naredil razrez vseh pokojnin, rekli bi, da je meja, recimo, tisoč evrov; vse, kar je nad tisoč evrov, se zniža za toliko in toliko. Ne! Tu se je zelo premišljeno poseglo v določene kategorije. Se je pa v tisti hitrici, ko se je hotelo prizadeti vse, ki so imeli karkoli z NOB in bivšo državo, spregledalo, da so tudi nekatere žrtve zraven. Recimo, ljudje, ki so osamosvajali tudi po letu 1991, ko se je za polovico tega državnega zbora začela pisati zgodovina. Zgodovina se je začela pisati že malce prej. Recimo, pravite, niso plačevali prispevkov. Dober del teh ljudi je plačevalo prispevke in so imeli plačane prispevke za celotno delovno dobo. Za tiste, ki jih pa niso imeli, pa bi jaz, recimo, svojemu očetu partizanu predlagala, da bi bilo bolje, da bi takrat, namesto 140 DZ/VI/16. izredna seja da je branil domovino, lepo delal v Ljubljani pod okupatorsko vojsko, ki bi mu plačevala prispevke, in danes ne bi imel znižane pokojnine v zahvalo, da je žrtvoval svoje zdravje in življenje svojih kolegov in prijateljev. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa. Predlog sprememb zakona bom podprl zaradi tega, ker se držim načela, da kadar se komu naredi krivica, jo je treba odpraviti. Danes imamo priložnost, da krivico odpravimo, ne enemu, ampak 26 tisoč 341 upokojencem. Se pa sprašujem, ko posamezniki govorijo o tem, da niso bili plačani določeni prispevki - komu, kdaj in na kakšen način bi partizani morali plačevati prispevke, da bi bili upravičeni do teh pokojnin, ki ste jim jih vzeli? Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala. Kar me žalosti, je, da brezsramno v resnici delate krivice svojim državljanom, ki vam niso všeč. V tem mandatu obračunavate segment po segment z vsemi, ki so družbeno kritični: od šolnikov, kulturnikov, sindikalistov, če hočete, in tudi upokojencev; pod krinko varčevanja lustrirate ljudi in jih, kar je najhuje, pehate v revščino. Krivica boli tiste, katerim je storjena, ne vas, zato ker velika večina nas, ki sedimo v tej dvorani, že dolgo ne zna preživeti meseca s 620 ali pa 900 evri na mesec. Vsi mi dobimo zneske, ki so štirikratnik teh pokojnin, in na vrhu tega smo sebi znižali plače za 6 %, njim, upokojencem, pa 20 do 30 %. Zato razumem nekatere med vami, da ne razumete, kaj pomeni 150, 200 ali 250 evrov, ki so jim bili odvzeti -tudi tistim, o katerih nismo danes govorili, poleg partizanov in vseh ostalih, tistih, ki so delali v slovenskih firmah, ampak bili poslani v države nekdanje Jugoslavije. To je nedopustno, neodgovorno, slabo, nepošteno, nima zveze s solidarnostjo in je krivično. Vse obveznosti iz delovnopravne zakonodaje smo z osamosvojitvijo in sklenjenimi bilateralnimi sporazumi z državami nekdanje Jugoslavije sprejeli in ta država je nastala na spoštovanju človekovih pravic. To državo demontirate na točki njene samobitnosti, človekovih pravic, ki jih kršite iz dneva v dan. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Branko Ficko. BRANKO FICKO (PS PS): Glasoval bom za spremembo iz razloga, ker je sedanji zakon povzročil ideološko razlikovanje. Ideološko razlikovanje - zakaj? Očitno se je sedanji centralni komite odločil, da izbere tistih 26 tisoč izbrancev, ki so kakor koli imeli opraviti s peterokrako zvezdo, in tega ne morem sprejeti. Še en matematični absurd. Poznani primer, ko je upokojenec imel 623 evrov pokojnine, pa mu je sedanji zakon odvzel 80 evrov. Njegov kolega s 622 - pa nič. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi! Glasoval bom za spremembo Zakona o uravnoteženju javnih financ iz diametralno nasprotnih razlogov, kot so to predstavile kolegice in kolegi iz koalicijskih vrst. Preprosto gre za popravo napak, ki so bile sprejete tukaj v Državnem zboru, in je prav, da gremo po rednem postopku. Morda je napaka naša, da nismo predlagali nujnega postopka, ker vi ste v koalicijskih vrstah navajeni samo na nujne postopke. Ravno ta zakon, ta sprememba bi morala biti vložena po nujnem postopku, tista, ki ste jo sprejeli, pa po rednem postopku in morda ne bi prišlo do toliko napak. Glede na predstavljene argumente in vladne ukrepe, ki ste jih predstavili in sprejeli v zakonu o uravnoteženju javnih financ za izhod iz krize, mi vladna ekipa deluje kot reševalci iz vode, ki ne znajo plavati. Žal v tem bazenu ni vode, ki je že kdaj odtekla skozi podtalne kanale, v podtalno kanalizacijo, s pomočjo tudi nekaterih politikov. Ni prav, da na račun zgrešenih napak in zaradi zgrešenih odločitev politikov in pohlepnih bogatašev, nekoč pohlepnih bogatašev, ki niso več bogati, račune izstavimo socialno najbolj šibkim; tistim, ki so v pokoj odšli zasluženo in pokojnine prejemajo za svoje zasluženo delo. Ne zdi se mi prav. Delamo krivico tistim, na katere bi morali biti ponosni, da so nam omogočili nadaljevanje življenja v Republiki Sloveniji. To je napaka, ki jo delati, in to napako boste nekega dne tudi plačali. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Videl sem še dvignjene roke, tako da bom odprl še en krog prijav za obrazložitev. Lahko se prijavite. Gospa Alenka Pavlič. ALENKA PAVLIČ (PS PS): 26 tisoč 341 oseb 26 pomeni 526 avtobusov, pomeni vlakovnih kompozicij po 20 vagonov. To so številke, koliko oseb je bilo oškodovanih. Mislim, da to ni mačji kašelj. Zato bom glasovala za predlog spremembe. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi! 141 DZ/VI/16. izredna seja Moj kolega je že predhodno povedal, da smo v lanskem letu sprejemali en zakon, ko smo ukinili državne pokojnine. 14 tisoč jih je bilo. To državo imamo tudi zaradi tega, ker smo na tej zemlji imeli dolga stoletja klenega slovenskega kmeta, ki je obdržal to zemljo in za nič na svetu - tudi lastno življenje je prej bil pripravljen dati kot pa zapraviti slovensko zemljo. Nekateri danes veliko govorite o nekih ideoloških in ne vem kakšnih razdelitvah. Sploh ne gre za to. Mimogrede, če pogledamo tisto osnovno matematiko računanja do 100, pa se tudi marsikdo vpraša, ali je res še 7 tisoč 500 -in če, potem sem absolutno za, da imajo pokojnine - udeležencev narodnoosvobodilne borbe, ki so leta 1940 - če so takrat imeli 17 let, bi danes bili stari 85 let, ali je 7 tisoč 500 ljudi starih 85 let? Ne verjamem. Verjamem pa, da je zraven marsikdo, ki se je samo privesil na to. Torej, privilegiji. Govorimo samo o nekaterih privilegijih, ne pa o ideoloških razlikah. In če ste, kolegice in kolegi, lansko leto pozabili na 14 tisoč slovenskih kmetic, v glavnem mater, žena, ki so delale do 75. do 80. leta na slovenski zemlji, garale za to, da smo to državo ustvarili že po 1945. letu. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Stanko Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa. Ta primanjkljaj, ki nastaja zadnja leta v državnem proračunu, mislim, da ni posledica tega, da so krivi upokojenci. Dejansko je bila tu narejena velika napaka in mislim, da je treba to napako popraviti, ker je le prizadetih več kot 26 tisoč ljudi. Mislim, da bi bilo treba na drugi strani kaj več narediti, da bi se pojavila gospodarska rast oziroma dovolj denarja, da bi to luknjo začeli pokrivati, zato bom glasoval "za". Za vse ostalo mislim, da je škoda besed, to pa moramo popraviti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Zdaj bomo glasovali o predlogu sklepa. Torej, proceduralno, da pojasnim, saj mislim, da je vsem jasno. Glasujemo o predlogu zakona v prvi obravnavi, torej ne o sprejemu zakona, ampak o tem, da gre zakon v drugo obravnavo, ker je to redni postopek, ker je skupina poslancev zahtevala splošno razpravo. Zdaj odločamo o tem, ali gre zakon v drugo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 37, proti 45. (Za je glasovalo 37.) (Proti 45.) Ugotavljam, da Državni zbor predlaganega sklepa ni sprejel, zato je zakonodajni postopek končan. Mislim pa, da se bomo na isto temo pogovarjali zgodaj jeseni. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 15. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu po nujnem postopku, tretja obravnava. Glasovanje o predlogu zakona v celoti. Proceduralno, gospod Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik! Mislim, da je vodja Poslanska skupine Pozitivne Slovenije v začetku seje Državnega zbora napovedal obstrukcijo pri glasovanju cele poslanske skupine pri vseh točkah dnevnega reda, razen pri dveh. Sodelovanje in obstrukcijo. Ena od teh točk je bila slednja točka, ki smo jo sedaj obravnavali. Bila je napovedana obstrukcija tudi pri točki dnevnega reda, ko smo glasovali o nadaljevanju ustavnega postopka glede Državnega sveta, in bila je napovedana obstrukcija tudi pri točk[, ko smo glasovali o zakonu o poroštvu za TEŠ. Žal ugotavljam, da so kljub napovedani obstrukciji nekateri poslanci Pozitivne Slovenije glasovali pri obeh točkah dnevnega reda, ne da bi kdor koli od poslanske skupine napovedal spremembo glede obstrukcije. Pri TEŠ je glasoval v nasprotju z napovedano obstrukcijo gospod Kavtičnik, pri ustavi, pri 2. točki dnevnega reda pa kar 24 članov Poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Mislim, da je takšno izigravanje Poslovnika Državnega zbora nedopustno. Tudi sama napoved obstrukcije k vsem točkam dnevnega reda je nedopustna, ker drugi odstavek 65. člena natančno zapoveduje, da je treba napovedati obstrukcijo ob vsaki točki dnevnega reda. Predlagam, gospod predsednik, da opozorite poslansko skupino, da če obstruira, obstruira in da popravite glasovanja k obema tema dvema točkama dnevnega reda, ker sta izpeljani v nasprotju z napovedjo, pri tej točki ne bi smelo biti nobenega poslanca na glasovanju od te poslanske skupine. Na tak način najbrž ni mogoče delati v Državnem zboru, da se napove obstrukcija, potem se pa glasuje, brez da bi vodja poslanske skupine preklical odločitev poslanske skupine. Vi kot predsedujoči ali pa kot predsednik Državnega zbora pa ste dolžni zagotavljati, da glasovanja potekajo v skladu s poslovnikom. Pri teh dveh točkah dnevnega reda glasovanje ni bilo izpeljano v skladu s poslovnikom. Predlagam, da preden nadaljujemo z delom v Državnem zboru, preden glasujemo, da razčistimo ti dve glasovanji, ki sta se izvršili v nasprotju z napovedjo, v nasprotju s Poslovnikom Državnega zbora. Hvala lepa. 142 DZ/VI/16. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod Tanko. Moje stališče v tej točki - in kot predsednik oziroma kot predsedujoči imam to pravico, da interpretiram poslovnik med sejo -, je, da nikomur, nobenemu poslancu ne moremo odvzeti pravice do glasovanja, ne glede na to, ali in kako je obstrukcija napovedana. To je stvar politične kulture, politične odgovornosti. Če se obstrukcija napove, kako se potem poslanska skupina tega drži, navsezadnje lahko tudi kakšen od poslancev ali poslank na obstrukcijo ne pristane in želi sodelovati v razpravi. Tako mislim oziroma sem prepričan, da bi mi moral dati poslovnik izrecno pravico, da komur koli prepovem glasovanje, kaj šele, da neko glasovanje anuliram. Lahko se o tem naslednjič pogovorimo na kolegiju ali na poslovniški komisiji, če želite, ampak zaenkrat je stališče takšno. Še enkrat proceduralno, gospod Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Spoštovani predsednik, kaj naj rečem na to vašo obrazložitev? V Državnem zboru ste najbrž eden izmed tistih akterjev, ki povzročate, da nobene poslovniške ureditve ne veljajo. Če drugi odstavek 65. člena zapoveduje, da lahko vodja poslanske skupine napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, potem najbrž mora v skladu s poslovnikom takšno odločitev napovedati. Nek šišmiš je tudi bil. Napovedana je bila odsotnost vseh članov poslanske skupine pri vseh točkah dnevnega reda, razen dveh. Zanima me, kako je mogoče, da poslanska skupina, ki obstruira, pri točkah glasuje, ne da bi kdor koli opozoril ali pa dejal: "Pri teh točkah dnevnega reda ne obstruiramo več." To ni mogoče, gospod predsednik Državnega zbora, ni mogoče! Predlagam, da preden nadaljujemo sejo, to je moj proceduralni predlog, si vzamete čas, če ne, pa predlagam odmor pred glasovanjem, da razčistimo te stvari, ki so povezane s tem glasovanjem oziroma s tema dvema glasovanjema. 45 minut odmora predlagam za to, da o tem razčistimo. Pred glasovanjem o naslednji točki. Ja, zahtevam. Zato, ker to pomeni kršitev vseh proceduralnih norm v Državnem zboru. Naj ob tem opozorim, da je poslanka njihove poslanske skupine, gospa Kociper, pri obravnavi rebalansa proračuna glasovala dvakrat na seji delovnega telesa, čeprav ni bila tam z mandatom oziroma je bila kot poslanka dodatna na tej seji odbora za finance. Na koncu, ko so jo dobili drugič, se je celo opravičila. Mislim, da je tako ravnanje poslancev v Državnem zboru nedopustno. Če niste sposobni v Državnem zboru zagotoviti dela državnega zbora v skladu s predpisanimi normami, potem je bolje, da ta državni zbor razpustimo ali dobimo novo vodstvo, ki bo bilo sposobno voditi postopke v Državnem zboru v skladu z veljavnim poslovnikom. Gospod predsednik, vi se čudite, ampak tako je to. Poslovnik imamo izključno zato, da delamo po njem in ne, da si predsedujoči izmišlja obrazložitve levo, desno, gor, dol, dve ure tako, pol ure tako itd. Zato je poslovnik, 65. člen si preberite. Preklical ga ni nihče, napovedal drugačno ravnanje poslanske skupine ni nihče, zgodilo pa se je glasovanje pri teh dveh točkah dnevnega reda. Predlagam prekinitev, da te stvari razčistimo, preden nadaljujemo glasovanje o ostalih točkah dnevnega reda. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Tanko, dve stvari. Prvič. Vodja Poslanske skupine Pozitivna Slovenija je povedal danes zjutraj, da se bo poslanska skupina udeležila glasovanja o ustavnih spremembah; v tej dvorani, zjutraj, tisti, ki smo bili navzoči, smo slišali. Jaz sicer nisem vodil, sem pa bil v dvorani, ker je bila točka, kjer sem bil predlagatelj, in sem to slišal, je napovedal. Kot rečeno: mislim, da ima poslanska skupina pravico oditi in priti nazaj. To ni mišelovka, se pravi, je dvosmerna pot iz državnega zbora in v državni zbor. To je ena stvar. Druga stvar. Resnično si ne bi upal nikomur od 90 članov Državnega zbora odvzeti pravico do glasovanja, ker mi tega nobena poslovniška določba ne dopušča. Poglejte, drugi odstavek 65. člena pravi: "Vodja poslanske skupine lahko napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za odsotnost." Kot pravnik bi pričakoval, da če je bilo mišljeno, da v takem primeru nastopi prepoved glasovanja, da bi v naslednjem stavku poslovnika pisalo, v tem primeru se nobeden član poslanske skupine ne sme udeležiti glasovanja. Ne morem pristati na tako razlago in ne bom prekinil seje. Vi imate seveda pravico zahtevati 45 minut za razmislek, za posvet, vendar nam boste vsem vzeli 45 minut za to pred glasovanjem, tako da - odločite se. Zahtevate 45 minut odmora? Dobro. Smo tik pred glasovanjem. 45 minut ima vsaka poslanska pravico do odmora in jo bomo tudi naredili. Nadaljujemo ob 17.37. (Seja je bila prekinjena ob 16.53 in se je nadaljevala ob 17.37.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo prekinjeno sejo! Smo pri nadaljevanju prekinjene 15. točke dnevnega reda. Najprej sprašujem gospoda Tanka, vodjo poslanske skupine, če želi obrazložiti stališče poslanske skupine? Želite. Ne. Dobro. Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Gospod Veber, proceduralno. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. 143 DZ/VI/16. izredna seja Spoštovani predsednik, želim povedati, da Poslanska skupina Socialnih demokratov ne bo sodelovala pri tej točki dnevnega reda, kajti želimo prepustiti koaliciji, da se dogovori, kako bo delovala, glasovala, upoštevala predloge predsednika Državnega zbora ali ne, tako da napovedujem odsotnost pri glasovanju o tej točki dnevnega reda. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mi pa glasujemo o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu. Glasujemo. Zaradi nesklepčnosti bomo ponavljali glasovanje. Še enkrat moramo ponoviti glasovanje. Prosim, bodite pozorni, če nas je 46, bodite pozorni na glasovanje. Kolegica Janja se nam je pridružila. Preverite glasovalno napravo. Še enkrat glasujemo o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o socialnem varstvu. Bodite pozorni. Glasujemo. Navzočih je 47 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 47, proti nihče. (Za je glasovalo 47.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajam na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PREPREČEVANJU DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO, SKRAJŠANI POSTOPEK. Drugo obravnavo o predlogu zakona smo opravili na 5. redni seji in v skladu s prvim odstavkom, 74. člena Poslovnika sklenili, da odločanje o predlogu zakona opravimo na eni od naslednjih sej. Sedaj smo pri tem. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi niso bili vloženi amandmaji, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 48 poslank in poslancev, vse več nas je, za je glasovalo vseh 48, proti nihče. (Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prekinjam 16. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali v petek, 20. julija 2012, ob 8.uri s 27. točko dnevnega reda. V petek nas bo ob 11.20 nagovoril tudi generalni sekretar Združenih narodov. Se vidimo. Hvala. (SEJA JE BILA PREKINJENA 18. JULIJA 2012 OB 17.41 IN SE JE NADALJEVALA 20. JULIJA 2012 OB 8. URI.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam nadaljevanje 16. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Alenka Bratušek, Maša Kociper, mag. Barbara Žgajner Tavš, mag. Melita Župevc, mag. Jana Jenko, Marija Plevčak in Ivan Hršak. Lepo vas pozdravljam. Pozdravljeni, kolegica Jana Jenko, napačna informacija, tudi gospod Ivan Hršak. Slabo se pretakajo informacije v Državnem zboru. Vse prisotne lepo pozdravljam! Preden preidemo na obravnavo 27. točke dnevnega reda, vas bi želel ponovno spomniti, nas bo danes ob 11.20 nagovoril gospod Ban Ki-moon, generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZREŠITEV ČLANOV UPRAVE AGENCIJE ZA UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB REPUBLIKE SLOVENIJE. Vlada je z dopisom z dne 5. julija 2012 Državnemu zboru predlagala, da v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije razreši člana uprave, to sta gospod Marko Golob in mag. Danilo Grašič. Besedo dajem predstavniku Vlade ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču za dodatno obrazložitev predloga. Izvolite minister. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Lepo pozdravljeni! Vlada je predlagala razrešitev obeh članov uprave AUKN, zaradi tega, ker meni, da sta pri svojem delovanju prekoračila svoja pooblastila, glede na Zakon o upravljanju kapitalskih naložb, da sta svoje delo opravljala nestrokovno in nevestno, zlasti s tem, ko sta javnosti, poslancem in nekaterim interesnim skupinam, sindikatom na primer, posredovala neutemeljene in neresnične informacije, za katere bi morala vedeti ali pa opozoriti, da temeljijo na domnevah, pa tega nista storila. Prikazovala sta jih, kot da gre za dejstva, o katerih sta onadva informirana, čeprav o dejstvih v zvezi z dokapitalizacijo NLB, za kar je tukaj šlo, nista bila informirana, ker pač nista bila vključena v pogajalsko skupino. In drugič, v teh navedbah, v tem pismu, ki so ga tudi poslanci dobili, sta navajala stvari, za katere bi kot izkušena upravljavca premoženja morala vedeti, da niso mogoče. Če dam samo dva primera, jih je pa v obrazložitvi še veliko več, navajala sta, da naj bi Nova Ljubljanska Banka od KBC odkupila hibridno posojilo po 100 % nominalni vrednosti, čeprav bi morala vedeti, da je to nemogoče. Takšen odkup v okviru programa dokapitalizacije mora potrditi Evropska komisija in ta, če nihče drug, če že ne sama ekonomska logika, zahteva, da se taki odkupi naredijo z diskontom, se pravi po neki tekoči tržni vrednosti posojila. Ta diskont je bil potem pri enem posojilu celo večji od 50 %. Druga podobna zadeva je bila trditev, da bo 144 DZ/VI/16. izredna seja KBC vložila kapital v Novo Ljubljansko Banko po ceni 0,8 knjižne vrednosti, kar je bilo tudi nemogoče, zaradi tega, ker tudi takšne cene Evropska komisija ne bi dopustila. Banka mora biti tržno ovrednotena, ne sme se vlagati po ceni, ki je višja od neke normalne pričakovane tržne vrednosti, in ta je bila na koncu ocenjena na 0,42 knjižne vrednosti, kot veste, se pravi, približno za pol manj. Druga stvar, ko očitamo nestrokovno, nevestno ravnanje, to je morda celo pomembnejše od teh dezinformacij, gre pa za to, da sta kot člana neke uprave - in to ni gospodarska družba, niti ne podjetje, ni deoo in ni dede, ni samostojna družba, tudi ni hortikulturno ali pa sindikat, ampak je državni organ po svoji zakonski opredelitvi -, kot člana uprave tega državnega organa sta šla tako daleč, da sta v neki točki na dan ključnega glasovanja o zakonu o bančništvu in odlokih o bankah, ki naj bi omogočilo izvedbo dokapitalizacije, poslancem poslala pismo s temi zavajajočimi, neresničnimi navedbami, za katere bi sama morala vedeti in sem prepričan, da sta tudi vedela, da ne morejo biti resnične, vse z namenom, da bi preprečila glasovanje o tej zadevi. Če takrat spremembe zakona o bančništvu ne bi bile izglasovanje, dokapitalizacija na način, kot je bila izvedena s pogojno zamenljivimi obveznicami, ne bi bila mogoče, se pravi bi lahko to njuno ravnanje povzročilo resno materialno škodo ne samo proračunu, ki bi moral potem dejansko vlagati svoj denar, ampak Republiki Sloveniji, ki bi se morala zadolžiti za dodatni odstotek bruto domačega proizvoda ali pa ker tega najbrž ne bi bilo možno v enem tednu izvesti, bi to verjetno resno lahko ogrozilo stabilnost finančnega sistema. Šlo je za scenarij, ki smo ga pri agenciji in njenem ravnanju že videli v preteklosti, recimo pri dokapitalizaciji Nove Kreditne banke Maribor, kjer je agencija že v preteklosti ravnala v nasprotju s pričakovanji vlade, dobesedno v zadnjih dneh minirala načrte vlade z dokapitalizacijo. Pri NLB smo bili zelo blizu tega scenarija. Med tisto sejo Državnega zbora, kjer se je odločalo o spremembah državnega zakona o bančništvu, smo dobivali sporočila tudi iz Belgije, kaj se pravzaprav dogaja, ali bo agencija spet potegnila poteze, s katerimi bo preprečila takrat dogovorjene načrte. K sreči smo to uspeli umiriti, ampak bili smo zelo blizu temu, da bi bili zaradi nekega populističnega, po mojem tudi politikantskega in politično motiviranega ravnanja, dveh članov uprave ogroženi ne samo načrti vlade, ampak predvsem ekonomski interesi države pri dokapitalizacije. Zato menimo, da je ta razrešitev nujna, da je tudi potrebna, da je lahko za zgled, kako se ne sme ravnati, in pričakujemo, da jo boste podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala, gospod minister. Predlog je obravnavala Mandatno-volilna komisija. Za predstavitev poročila komisije bi dal besedo gospe Sonji Ramšak, predsednici, vendar se odpoveduje. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav! Vlada je po odstopu predsednice uprave AUKN gospe Komar posredovala v Državni zbor še predlog za razrešitev obeh članov uprave, gospoda Grašiča in gospoda Goloba. Predlog Vlade je ustrezno argumentiran in z obrazložitvijo se v naši poslanski skupini strinjamo. Kar zadeva reševanje oziroma dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke je pravzaprav nemogoče spregledati intervencijo dveh članov uprave agencije, ki sta brez soglasja predsednice uprave z javnimi pozivi in pismi, naslovljenimi na nekatere institucije, posameznike in javnost, obtoževala vlado, da namerava pod mizo in poceni prodati Novo Ljubljansko banko solastniku KBC. Te intervencije so verjetno povzročile veliko škode mednarodnemu ugledu države, banki, Novi Ljubljanski banki, in bančnemu sistemu, povzročile so nemir med potencialnimi interesenti za nakup CoCo obveznic, na koncu pa je vse moral dokapitalizirati državni proračun. Zgodilo se ni prav nič od zasejanih dvomov, porušilo pa se je tudi zaupanje v upravljanje z državnim premoženjem. Čeprav člana uprave trdita, da pisma nista odposlala, pa vsebino dobro poznata. Morda tega pisma res nista odposlala, vendar tudi nista storila nič, da bi ugotovila, kdo ga je odposlal znotraj agencije. Če take vsebine res uhajajo iz agencije, potem lahko domnevamo, da uhajajo tudi druge zaupne poslovne informacije, in lahko smo zaskrbljeni nad na č inom dela in upravljanja z državnim premoženje, torej nad načinom dela Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami. Glede na agresivnost in številčnost ter predvsem populističnost nastopov enega izmed članov uprave AUKN v zadnjih nekaj tednih, se ugotovitev, da gre za politično motivirane napade na vlado, ponuja sam od sebe. Nova Ljubljanska banka je že sama po sebi problem. Decembra lani je odstopil predsednik uprave in po osmih mesecih še vedno nimamo operativnega direktorja s polnimi pooblastili. In v treh letih se je podoben primer v Novi Ljubljanski banki zgodil že drugič in agencija, ki ima tudi pristojnost nad delom Nove Ljubljanske banke, pravzaprav na tem področju, da bi dobili direktorja s polnimi pooblastili, ni storila nič. Veliko je bila govora, da agencija zelo dobro upravlja z državnim premoženjem. Vsaj tisti, ki branite upravo agencije, to trdite. Vendar 145 DZ/VI/16. izredna seja lahko že iz poročila agencije ugotovimo, da je donosnost naložb, ki jih upravlja AUKN, slaba. Leta 2010 je bila donosnost minus 2,86 %, lani, se pravi leta 2011, le plus 0,23 %. V povprečju torej kar krepko negativna, kar pomeni, da pada realna vrednost naložb oziroma državne srebrnine. Če upoštevamo še izgube in dokapitalizacijo v tem času, potem imamo namesto nekih pozitivnih učinkov z državnim premoženjem predvsem velike stroške. Naj vas, nekatere, spomnim, da ste v začetku prejšnjega mandata, v začetku leta 2010, razrešili Romano Jordan Cizelj na čelu predsednice Sveta sklada NEK, to se pravi, sklada za razgradnjo jedrske elektrarne, pri čemer je bil eden od pomembnih očitkov predvsem ta, da je donosnost portfelja sklada prenizka. Vendar je v tistem času donosnost tega sklada znašala 6,30 %. Zdaj ta člana uprava ob slabi donosnosti portfelja branite na vse pretege, podobno kot ste v prejšnjem mandatu Kresalovo in Golobiča. AUKN je vlada, prejšnja vlada ustanovila zato, da bi zagotovila neodvisno in strokovno upravljanje z državnim premoženjem, vendar se sprašujem, ali je bilo res tako. Če se spomnimo postopka dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor, naj vas spomnim na nenaden zasuk in pritiske tedanjega ministra za finance Križaniča ter stricev iz ozadja, to se je dogajalo do aprila leta 2011, zaradi česar je agencija prisilila tri dobro stoječa državna podjetja, Pošto Slovenije, GEN energijo in Elektro, da so v odkup delnic Nove Kreditne banke Maribor investirale 47 milijonov evrov, zaradi česar smo si tudi prislužili za takrat veliko nezaupanje finančnih trgov. V tem kratkem času se je vrednost vložka teh treh slovenskih podjetij zmanjšala za približno petkrat. Zdaj pa sprašujem tudi: Ali je kdo od koga zahteval odgovornost za ta finančni fiasko? Kakšne so bile tedaj posledice za upravo? Pravzaprav nikakršne. Le tedanji predsednik vlade gospod Pahor je upravo agencije, se pravi Komarjevo, Grašiča in Goloba, zaradi sumov koruptivnih ravnanj naznanil Komisiji za preprečevanje korupcije. Po letu in pol odgovora te komisije še nismo dobili. Nikogar nič ne skrbi glede odgovora protikorupcijske komisije. Vendar je v tem času protikorupcijska komisija izdala tudi neka sporočila, ki se nanašajo na način obravnave zakonov v Državnem zboru in glede nujnih postopkov, ki pa pravzaprav s korupcijo nimajo nič. Vendar jo vsi tisti, ki imate tako radi Protikorupcijsko komisijo, kar zelo radi citirate. Torej, v letu in pol bi najbrž Komisija za preprečevanje korupcije lahko ugotovila, ali so bili sumi bivšega predsednika vlade glede koruptivnih ravnanj uprave AUKN in morda še koga v tem postopku utemeljeni ali ne. Veliko je bilo govora tudi o tem, da je agencija zagotovila tudi predvsem ali izključno strokovno kadrovanje na posamezne funkcije. Ampak kakorkoli obračamo, gospod Boris Sovič, ki je bil pred nekaj meseci imenovan za direktorja Elektro Maribor, je slovenski javnosti poznan samo kot dolgoletni politik in dolgoletni funkcionar SD, Socialnih demokratov, in ne kot strokovnjak. Mi bomo predlog za razrešitev obeh članov uprave podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo in lep pozdrav tudi v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov! Danes obravnavamo predlog za razrešitev članov uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Zelo jasno je treba povedati, da članom uprave, ki naj bi jih danes Državni zbor razrešil, ni bil dopuščen zagovor na Mandatno-volilni komisiji. V skladu s predpisi in postopki razrešitve sta tudi oba podala pisne obrazložitve vseh očitkov in odgovore na vse očitke, ki jih je navedel minister Šušteršič kot predlagatelj za razrešitev. In iz tega gradiva je razvidno, da gre za neutemeljene razloge za razrešitev. Še posebej nas skrbi tudi dejstvo, da se minister boji soočenja s člani uprave, ker bi seveda v tem soočenju tudi javno ovrgli vse očitke. Dejstvo je, da tudi Vlada Republike Slovenije noče obravnavati poročila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb za leto 2011, ker bi se izkazalo, da je bil narejen velik napredek pri upravljanju z državnim premoženjem. Dejstvo je tudi, da je Odbor za finance s strani koalicije zavrnil točko dnevnega reda, kjer smo Socialni demokrati zahtevali predhodno razpravo o poročilu Agencije za upravljanje kapitalskih naložb v letu 2011. Tudi na Odboru za finance ste preprečili razpravo o poročilu agencije. Socialni demokrati verjamemo, da želi koalicija najprej diskreditirati člane uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, potem pa likvidirati tako člane kot tudi agencijo. Zakaj je interes za to likvidacijo? Postopku lahko sledimo že s spreminjanjem Zakona o upravljanju kapitalskih naložb. Namreč, marca letošnjega leta je koalicija spremenila zakon, s katerim je agenciji odvzela neodvisnost in jo želi in jo je želela v celoti podrediti Vladi. To ji v celoti ni uspelo, ker je to bilo tudi v nasprotju s predpisi, ki določajo korporativno upravljanje gospodarskih družb v državni lasti, in je tudi v nasprotju s cilji in stališ či OECD. Vendar dejstvo je, da je agencija in posebej dva člana, ki ju danes poskušate razrešiti, opozorila na številne nepravilnosti pri poslovanju bank. In sprašujemo se, zakaj minister za finance blokira posebno revizijo Nove Ljubljanske banke, ki jo je predlagala agencija. S to revizijo predlagajo revidiranje vseh poslov, opravljenih med skupino Nove Ljubljanske banke, člani nadzornega sveta ter člani komisij nadzornega sveta in z njimi povezanimi osebami. To pomeni, da želi blokirati ugotavljanje krivcev za nastalo situacijo v banki, glede na dejstvo, da je veliko članov SDS 146 DZ/VI/16. izredna seja nadziralo banko, ko so se podeljevali tajkunski krediti bank. In tu vidimo tudi razlog, zakaj danes koalicija nasprotuje takšnemu delovanju agencije in zakaj danes podpira razrešitev članov uprave. Enkrat smo že javno govorili na seji Državnega zbora o tem, in sicer, ko se je sprejemal odlok o Novi Ljubljanski banki in Novi Kreditni banki Maribor, s katerim se je mimogrede odvzela pristojnost Državnemu zboru, da spremlja postopek razprodaje Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. In takrat smo tudi zelo jasno izpostavili dejstvo, ali bo minister za finance odstopil, če bodo zastarali nekateri primeri v Novi Kreditni banki Maribor, ko se je, kot lahko razberemo iz številnih izjav, denar fizično v kovčkih nosil iz te banke. Gre pa za 10-milijonske zneske, ki so očitno bili preneseni na varne lokacije, in ta denar se lahko črpa za številne akcije, ki se jih izvaja bodisi v času predvolilne kampanje ali pa za uveljavljanje drugih kapitalskih interesov. In v tem trenutku se danes v parlamentu pogovarjamo o tem, da se razrešijo tisti, ki želijo preprečiti pranje denarja v bankah. Torej, koga ščiti minister, koga ščiti koalicija? V Novi Ljubljanski banki je bil v času največjega kreditiranja s strani bank predsednik nadzornega sveta član SDS, gospod Igor Marinšek. Tega ste želeli imenovati v nadzorni svet Nove Kreditne banke Maribor, pa ste na podlagi medijskega pritiska to imenovanje ustavili. Naj navedem samo še nekaj razlogov, ki jih je Vlada predlagala in jih je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb preprečila, predvsem pa ta dva člana, s katerima danes želite obračunati. Agencija je namreč preprečila imenovanje ljudi tudi v Luko Koper in druge organe, ki jih ta podjetja kazensko preganjajo, zaradi tega, ker so že prej sodelovala pri poslih, ki so škodovali tem podjetjem in pripeljali do tega, da se je oškodovalo državno premoženje. Iz kabineta ministra za infrastrukturo, torej gospoda Černača, se je pošiljal kar seznam imenovanja nadzornikov v Telekom Slovenije, Vlada pa je zahtevala sprejem takšnega sklepa tudi na seji. To je očitno protizakonito delovanje Vlade. In ravno na primeru Telekoma, Nove Kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke je to mogoče utemeljeno trditi. In o zakonitosti vladnega kadrovskega cunamija zdaj dvomi celo pravna služba Vlade, kar lahko razberemo tudi iz dnevnega časopisja, recimo 15. junij 2012. Skratka, Socialni demokrati bomo glasovali proti razrešitvi članov Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ker želimo, da se najprej opravi revizija poslov v bankah. To je tudi podlaga, če bo treba, za ukrepanje kriminalistov, če ni revizije, kriminalisti nimajo vstopa v poslovanje bank. In to, kar je Vlada ta hip počenjala z internimi pregledi bank, je zgolj in samo zaradi nadaljnjega prikrivanja škodljivih poslov, zaradi katerih imamo danes v težavah gospodarstvo in banke. In Socialni demokrati ne bomo glasovali za razrešitev, ker ne želimo dopustiti političnega klientelizma, ki izčrpava banke in gospodarstvo, zaradi katerega se bomo posledično soočili s poceni razprodajo slovenskih bank, zavarovalnic, podjetij, še posebej podjetij, ki delujejo na energetskem področju. Skratka, zamenjava teh dveh članov v agenciji odpira politični klientelizem in omogoča izpeljavo številnih postopkov še preden se bo sploh sprejel nov zakon o slovenskem državnem holdingu, ki ga pa , tudi po včerajšnji informaciji, morate bistveno spremeniti ravno na podlagi opozoril OECD. Do zdaj smo Socialni demokrati opozarjali na napake, ki jih delate pri upravljanju kapitalskih naložb, in do zdaj smo imeli vedno prav. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Spoštovani predsednik, minister, kolegice, kolegi! Pred nami je predlog Vlade o razrešitvi članov uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Poslanska skupina Državljanska lista je podrobno preučila razloge in dokaze, ki jih je predložila Vlada, preučila obširna mnenja obeh članov uprave, ki sta jih oba predložila Državnemu zboru v odgovor na očitke Vlade po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter se seznanili še z dodatnimi pojasnili, ki sta jih oba člana uprave podala ustno na sestanku v naši poslanski skupini. Poslanci Državljanske liste menimo, da je predlog Vlade o razrešitvi iz krivdnih razlogov utemeljen, saj je evidentno, da sta oba kršila peto in šesto alinejo drugega odstavka 20. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb. Histerija z dezinformacijami, kot se je zgodilo ob zadnjem pismu obeh članov uprave poslancem Državnega zbora in Banki Slovenije, kaže na populistično, nestrokovno in neetično ravnanje. Njuno ravnanje je bilo tudi vseskozi nekooperativno do Vlade Republike Slovenije in je v veliki meri blokiralo učinkovito upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije. Vprašamo se, kakšno sporočilo je ob tej in ob takšnem ravnanju dobila domača in mednarodna javnost in ali ni zaradi tega tudi močno okrnjen ugled naše države in njih institucij ter ali ni nastala ob tem in takšnem ravnanju tudi materialna škoda. Uprava Agencije za upravljanje kapitalskih naložb je kolegijski organ in svoje odločitve sprejema z glasovanjem vseh treh članov uprave, vendar v skladu s tretjim odstavkom 14. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb zgolj in samo predsednica uprave agencijo predstavlja in zastopa navzven. Jasno je, da sta oba člana uprave ravnala nezakonito, ko sta pošiljala pisanja poslancem in Banki Slovenija v imenu institucije ter mimo vednosti direktorice agencije. 147 DZ/VI/16. izredna seja Državljanska lista bo predlog Vlade o razrešitvi iz krivdnih razlogov podprla. Ti razlogi so resni in utemeljeni. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Mihael Prevc. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! V prejšnjem mandatu je vlada Boruta Pahorja ustanovila Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb. Ob njenem sprejemanju so poslanci Slovenske ljudske stranke, poleg opozoril o nepotrebnih dodatnih stroških, novem zaposlovanju, dodatni administraciji, posebej izpostavljali še eno dejstvo. Agencija bo uporabljena kot instrument izogibanju odgovornosti. Natančno to se je tudi zgodilo. Takratne koalicijske stranke so nastavile v agencijo svoje kadre in politično delo s prenosom odgovornosti se je lahko začelo. Če se je kdo v tem dobrem letu dni in pol do predčasnih volitev vseeno drznil podvomiti v gospodarnosti in kakovosti upravljanja z državnim premoženjem, so takrat vladni predstavniki preprosto dvignili roke, to sedaj ni več v naši pristojnosti, tam je AUKN, to je neodvisna agencija. Očitno so povsem naključno največji strokovnjaki prihajali prav iz strank SD, Zares in pa LDS. Nekateri opozicijski poslanci v zadnjih tednih izpostavljate dosežke agencije v odstotkih, torej koliko se je poslovanje državnih podjetij izboljšalo. Izboljšalo se je seveda zaradi tega, ker je tisti najhujši gospodarski krč takoj po začetku krize leta 2009 popustil in ne zaradi kakršnegakoli dejanskega vpliva s strani same agencije. Konec koncev pa so člani takrat vladajoče SD imeli 3 leta časa, da sprožijo revizije in preiskave neupravičenih kreditov državnih bank. V Slovenski ljudski stranki smo že ob ustanavljanju agencije, pa tudi pozneje, v predvolilnem času ves čas vztrajali na enakem stališču. Nehajmo si metati pesek v oči o tem, kako je lahko neka agencija, ki sodi pod državo in jo aktualna oblast tudi kadrira, neodvisna. Ne, AUKN je bila ustanovljena z namenom, da se odgovornost umakne neposredno z vlade, hkrati pa se ohrani vpliv v upravljanju preko politično nastavljenih kadrov v AUKN. In to je vse skupaj nesmiselno. Spomnimo se, ko si je nekdanji minister za finance Franc Križanič zaželel svežih sredstev za dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor. Takrat je AUKN poslušala zapoved, najuspešnejša državna podjetja, tista, ki bi morala svoje dobičke nalagati v razvoj, v nove naložbe, so bila praktično prisiljena kupovati delnice Nove Kreditne banke Maribor, danes pa v svoji bilanci beležijo prevrednotenja oziroma kapitalske izgube. Da farse okoli Kadrovsko-akreditacijskega sveta niti ne omenjam. In če se sedaj pomaknem proti sami razrešitvi članov uprave. Koliko nam je znano, Vlada ni želela ukiniti Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, če še pomnite, v aprilu mesecu smo agenciji vzeli neposredna pooblastila in jih prenesli na Vlado, vendar bi agencija še naprej lahko delovala kot analitično in svetovalno telo. Kasnejši agresivni medijski nastopi obeh članov uprave so nas hitro prepričali v to, da je bila to napačna odločitev. Zanimivo je bilo opazovati dogajanje v tej agenciji potem, ko je sedanja vlada nastopila svojo funkcijo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. A, sem mislil, da imate dovolj... MIHAEL PREVC (PS SLS): Namreč koalicijska pogodba je bila jasna, prav tako večina predvolilnih programov koalicijskih strank, ki je napovedala odpravo ali pa vsaj preoblikovanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb oziroma prenos njenih navideznih pooblastil. Tedaj se je začel medijski šov, predvsem enega izmed članov uprave, ki je očitno deloval po principu, saj nimam kaj izgubiti, lahko pa se poslovim v velikem slogu. Še do pred nekaj meseci slovenska javnost ni vedela, kdo je ta gospod Marko Golob. Nenadoma pa je postal ena najbolj izpostavljenih medijskih osebnosti. Kot ostri kritik vladnih odločitev, je postal prava medijska zvezda, po številu minut in omembah v tiskanih medijih je prehitel praktično vse ministre sedanje vlade. Javna pisma, pogosto pojavljanje in komentiranje v javnosti, navajanja številnih domnev, neresnice ali samo polresnice, sklicevanje novinarskih konferenc, celo razkrivanje zaupnih podatkov, sestankovanje s poslanci in drugimi funkcionarji. Več o tem je povedal že finančni minister, ki je koalicijskim poslancem, to moram poudariti, na naših srečanjih redno poročal o ravnanju obeh članov uprave. Vsekakor pa lahko rečemo, da je pri dogajanju z AUKN v zadnjih mesecih šlo predvsem za grobo zlorabo te institucije za namen političnega obračunavanja. To se je tudi izkazalo. Ali gre res samo za upornika z razlogom, borca za neodvisnost agencije? V Slovenski ljudski stranki smo preprosto predolgo v tem političnem prostoru, da bi lahko temu verjeli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. To je zdaj konec, gospod Prevc? Dobro. Sledi razprava poslank in poslancev. Najprej ima besedo gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Miha, dobro so ti napisali. Moram reči, da kot opozicija, ko ste bili v prejšnjem mandatu opozicija, ste imeli veliko idej, kako rešiti to gospodarstvo. Te ideje ste danes izgubili, 148 DZ/VI/16. izredna seja nimate pravih idej, vam je pa ostala zelo dober občutek za kadrovanje. In danes se dokazuje, kako ste leta 2004-2008 delali in kako boste delali tudi do konca mandata. Zamenjali boste človeka oziroma dva člana uprave, ki sta poštena, ki dobro delata, z Vitoslavom Turkom, ki ima veliko težav s tožbami, s firmami, ki jih bo od danes naprej nadzoroval. In vas resnično sprašujem, kakšne vatle boste imeli čez pol ure, čez eno uro, ko boste imenovali gospoda Vitoslava Turka za v. d. direktorja AUKN. Gospe in gospodje, dokazali ste kaj znate in kaj zmorete. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Mihael Prevc ima besedo, za njim pa gospod Matevž Frangež. Gospod Mihael Prevc se odpoveduje. Gospod Matevž Frangež. Ga ni. Mag. Majda Potrata, za njo gospod Franc Pukšič. Ni vam ostalo več časa. Gospod Franc Pukšič. Želite besedo? Ne. Mag. Ivan Vogrin, izvolite. MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Spoštovani zbrani! Nazadnje so mi rekli, da malo pretiho govorim, tako da bom poskušal zdaj malo glasneje. Če pa bom preveč glasen, me opozorite. Jaz sem že nekajkrat povedal, da vlada mora imeti vzvode za učinkovito vladanje, to pa je, da tam, kjer je odgovorna, ima tudi pristojnosti in da ima možnost imenovati posredno ali neposredno člane uprav, predsednike uprav, nadzorni svet in tako dalje. Te pravico in dolžnosti nobeni vladi ne sme nihče oporekati. Je pa zadeva takšna, če pa gre za krivdno razrešitev nekoga, pa menim, da mora biti v vsaki demokratični državi, instituciji, podjetju ali kjerkoli drugje dana možnost, da tisti, ki ga je organ potrdil, imenoval ali kakorkoli drugače, da ima tudi možnost, da argumentira svoja dejanja, stališča, svoje delo v preteklosti. Jaz ne trdim, ker imam premalo informacij in mislim, da nas ima premalo informacij veliko, da sta seveda člana uprave delala dobro, tega ne trdim. Iz nekaterih dejstev pa je vendarle mogoče zaključiti nekaj stvari. Letno poročilo, ki nam je bilo dano -tega letnega poročila nihče ni argumentirano ovrgel, da navedbe, številke v letnem poročilu ne držijo. Nihče tega ni naredil. Torej jaz lahko smatram, da je to letno poročilo verodostojno. In če je verodostojno, potem na osnovi tega letnega poročila jaz ne vidim razlogov za krivdno razrešitev. Jaz ne vidim. Ampak, tukaj nas je več. Torej, jaz bi pričakoval, da vendarle najdemo toliko zrelosti in damo ljudem možnost, da bodo pojasnili svoja dejanja. Kako bi se počutil katerikoli od nas v drugi poziciji, če bi ga krivdno razreševali, pa ne bi imel možnost zagovora. Jaz menim, da ni dobro. In tretjič, če očitki držijo in bosta krivdno razrešena, potem je jasno, da mora biti uveden kazenski postopek in mora priti vsaj do začetka sojenja. Na to, kakšna bo razsodba, seveda mi ne moremo vplivati, ker je sodišče samostojno in avtonomno, vendarle to pričakujem. Sicer bo najbrž pomenilo, da zadeva vendarle ni bila čisto jasna in nedvoumna. Takšno ravnanje jaz pričakujem v tem primeru pa tudi seveda v vseh nadaljnjih primerih. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jakob Presečnik, za njim gospod Jože Tanko. Gospod Presečnik ne želi. Gospod Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ni ravno veliko časa, pa morda le nekaj pojasnil, da ne bo ostalo to vse v zraku. Mislim, da je bilo poročilo AUKN najbrž obravnavano na Odboru za gospodarstvo in vsi tisti, ki ste želeli temu prisostvovati, bi lahko to tam tudi opravili in poslušali. Druga stvar, ki je, ko je tukaj govoril gospod Veber, da se je v enem obdobju v Novi Kreditni banki Maribor odnašalo denar s kovčki, bi pa kazalo opozoriti, da je bil zelo dolgo časa, šele pred dobrim letom je bil šele razrešen, predsednik nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor gospod Danilo Toplek, bivši direktor Taluma in tudi, po zapisih iz medijev, iz Financ, tihi družbenik v podjetjih, ki so sodelovala z njegovo matično družbo. Skratka, ko govorite o nekaterih ugotovitvah, potem povejte stvari do konca, kdo so bili člani uprave takrat, ko se je to odnašalo, kdo so bili člani nadzornega sveta in pa najbrž bi bilo tudi dobro, ker ste to očitno že takrat vedeli, da se je to odnašalo s kovčki, kakšne ukrepe je takrat sprejela aktualna politika do članov nadzornega sveta ali pa, recimo, tudi uprava AUKN, ker takrat se je to očitno vedelo. Nekateri smo za to odnašanje izvedeli nedavno. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Dobrodošla, Poslanska skupina Pozitivne Slovenije, nazaj v parlamentarne klopi! Pogrešali smo vas. Bilo je malo tesno pri srcu ob pogledu na te prazne sedeže. Želi mogoče minister še besedo? Izvolite, minister Šušteršič. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Hvala za besedo. Rekel bi rad tri stvari. Prva je ta, da smo mi navedli zelo konkretne razloge in zelo konkretna dejanja za razrešitev. Govorjeno je bilo danes o marsičem, kar je AUKN počela v preteklih mesecih in letih. Seveda niti v plus niti v minus. Kar je bilo rečeno, je pravzaprav z vidika obrazložitve našega predloga precej brezpredmetno. Mi smo predlagali razrešitve zaradi tistih stvari, ki ste jih nekateri videli kot pozitivne, ampak zaradi tistih stvari, ki so v obrazložitvi navedene in so po naši oceni nesporno negativne in takšne, da to razrešitev utemeljujejo. Drugič. Glede tega, da smo preprečevali kakšne revizije AUKN. Nismo AUKN ničesar prepričevali, ker AUKN takšne 149 DZ/VI/16. izredna seja revizije ni predlagal, kot je bila navedena. Predlagala sta jo dva člana uprave, ne AUKN. In ta revizija, kot je bila predlagana, je imela nekaj problemov. Prva je bila, da bi v velikim meri počela isto, kot je počel skrbni pregled, ki je že takrat v banki potekal oziroma bil pripravljen. In drugič, da so bile tam predvidene tudi nekatere stvari, ki se jih enostavno ne da naložiti oziroma bi bilo vprašanje, ali lahko to takšna revizija počne. Kar je bolj pomembno v tem kontekstu, ves čas se ustvarja, to je eden od razlogov, o katerem smo govorili, ves čas se ustvarjata vtis, da se tukaj govori o agenciji, o odločitvah agencije, o opozorilih agencije, o predlogih agencije itn. Ne gre za to! Gre za to, da so bila vsa ta dejanja, o katerih sem govoril, dejanja dveh članov uprave, ki sta se zelo potrudila, da sta svoja dejanja, svoja pisma, svoja opozorila, svoje izjave prikazovala kot stališče celotne agencije, kljub temu, recimo, da se predsednica uprave v nekaterih primerih celo zelo zelo eksplicitno in javno ni strinjala s tem, kar sta počela, da tudi to pismo, ki je bilo poslano Državnemu zboru, kjer je uprava sprejela sklep, da se to pismo posreduje Državnemu zboru, sta ta sklep podpisala dva člana uprave, medtem ko ga predsednica uprave ni podpisala in je celo izrecno zapisala, da takšnemu sklepu nasprotuje. Ves čas je bilo potem v medijih govora, da gre za pismo agencije in se mu je s tem dajala še dodatna teža. Nihče od njiju se ni nikoli potrudil, da bi opozoril na to, da vendarle ne gre za pismo agencije, da sta ga poslala brez ustreznih pooblastil konec koncev in brez ustreznega soglasja v sami upravi. Se pravi, bi ga lahko predstavila zgolj kot svoje osebno mnenje, ne bi ga smela niti, po mojem mnenju, poslati na uradnem papirju te agencije, niti nikoli, ko bi ga predstavila, nastopati kot predstavnik agencije. In tretjič. To bi pa posebej rad povedal. Glede tistega, kar je bilo mimogrede navrženo, da bomo morali zakon o Slovenskem državnem holdingu popravljati, temeljito popravljati zaradi stališča OECD. Midva sva bila z gospodom Vebrom včeraj skupaj na enem sestanku. Na tistem sestanku sem jaz natančno informiral o stališčih, ki nam jih je OECD poslala glede Predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu. Dobili smo jih en dan prej. Potrudili smo se, imeli s seboj celotna stališča, imeli tudi povzetek v slovenščini, imeli tudi napisano, kaj bomo glede na to v v predlogu zakona še spremenili. Šlo je za štiri amandmaje, nobeden od njih ni bil bistven z vidika vsebine niti ne bistven z vidika strukture samega holdinga, šlo je bolj ali manj za tehnične popravke, za neko izboljšanje formulacij, morda neko izboljšanje odnosov znotraj holdinga, ampak ni šlo niti za spremembo koncepta niti za spremembo temeljne arhitekture tega holdinga. Jaz sem na tistem sestanku vprašal, s seboj sem imel kopije, če kdo želi to dobiti. Nihče, niti gospod Veber, ni izrazil takšne želje. Zato me preseneča, da potem pride naslednje jutro, verjetno po neprespani noči, ne vem, morda ni bil zadovoljen s tistim sestankom, in začne razlagati, kako nam je OECD naložila bistveno spremembo tega zakona o Slovenskem državnem holdingu. Kar je še toliko bolj cinično zaradi tega, ker smo se dejansko odločili, da zamaknemo obravnavo tega zakona v Državnem zboru, da bi lahko tudi gospod Veber pa tudi poslanci opozicije ali poslanske skupine sodelovali pri usklajevanju tega zakona, tudi s svojimi predlogi, da bi lahko natančno predstavili rešitve. Kljub temu, da smo včeraj dobili, po našem mnenju, pozitivno oceno s strani OECD. To boste lahko sami tudi kmalu presojali, ker imamo tudi pooblastilo, da ta stališča predstavimo javnosti, tako da ne bo nobenega dvoma, ali jaz ne znam povzemati ali gospod Veber ne zna poslušati ali kaj podobnega. Tako da bodo te zadeve zelo jasno predstavljene. Včeraj smo dobili tudi soglasje sindikatov oziroma njihovo zagotovilo, da če še nekatere stvari v zakonu uredimo glede statusa Kada, ne bo niti referendumov. Kljub vsem tem pozitivnim zagotovilom, smo se odločili včeraj, da odločanje o tem zakonu prestavimo zato, da bomo lahko v nekem sodelovalnem duhu tudi s poslanskimi skupini opozicije še izboljšali nekatere rešitve v tem zakonu. Jaz sem včeraj na tem sestanku izrazil pričakovanje, da bodo te zadeve potekale tako, kot pričakujemo. Treba bo delati hitro, vendar premišljeno. Treba bo delati v nekem sodelovalnem duhu. Ko bomo poslali prečiščen predlog zakona v naslednjih dneh pričakujemo pozitivne, konstruktivne odzive, resno delo. Včeraj sem rekel, da si ne želim, da bo ta delovna skupina, ki jo bomo naredili, začela delati tako, da se bomo najprej vprašali, ali je to prava verzija zakona, imeli 17 proceduralnih pripomb, kakšen teden se pogovarjali o tem, ali se sploh kje dobimo in kje se dobimo in tako naprej, so se nekateri predstavniki opozicije smejali. Vesel sem bil, da se smejijo, ker sem ta smeh razumel kot neke sorte, "ne se sekirati, saj ne bomo, ja, smo resni ljudje, bomo delovali konstruktivno". Niti ni minilo 12 ur od takrat, pa se že napačno prikazuje tisto, kar je bilo tam predstavljeno. Skuša se informacije, ki smo jih dali v dobri veri, obrniti, zmanipulirati, narediti iz njih nek napad na vlado, še en dodaten argument proti temu zakonu. Čeprav za to ni nobene potrebe, ker smo se včeraj dogovorili, kako bomo delali naprej. Upam, da boste v tem duhu, kot smo se včeraj dogovorili, da sodelujemo pri tem zakonu, tudi delovali. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Nam je pa še ostal čas za obravnavo te točke, zato sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika še kdo razpravljati? Odprl bom prijavo za razpravo. Prijava teče. 150 DZ/VI/16. izredna seja 3 minute 40 imate na voljo. Najprej je na vrsti mag. Majda Potrata, za njo gospod Branko Grims. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Menda obstajajo resni razlogi za razrešitev Marka Goloba in Danila Grašiča. Jaz pa sem resno zaskrbljena nad nivojem razprave, ki je na ravni osebnega obračunavanja s posameznikovo moralno držo, z njegovo osebnostjo in njegovo strokovnostjo. Mislila sem, da me ne more več nič presenetiti, pa me lahko. Ko razpravljamo o odstavitvi Marka Goloba in Danila Grašiča, nekatere moti to, koliko nastopata ne televiziji. Je to argument proti? Slišim besede o gospodu Borisu Soviču. Bil je državni sekretar za energetiko, bil je diplomat, bil je dva mandata župan in je tudi človek z magistrskim nazivom elektrotehniških znanosti. Njegova magistrska naloga nosi naslov Optimizacija oskrbe z obnovljivimi viri energije. Ali to ni kvalifikacija za direktorja Elektro Maribor oziroma vodjo uprave? Ampak gospodu Tanku seveda to ni dovolj, on upa po ljudeh klatiti, kakor se mu pač zljubi, samo velikost macole je spremenljiva. Ne morem reči drugače, kot da se mi zdi neresno, da o etičnosti postopkov govorijo tisti, ki bi se morali najprej vprašati, ali je bilo njihovo ravnanje do zdaj vedno etično ali ne. Ampak, žal, teh meril za pometanje pred svojim pragom ne zmorejo. Tisto, kar je pa posebej zaskrbljujoče, je pa to, da na javni sceni lomimo ljudi, ki so si upali opozoriti na nepravilnosti. Kam drsi država Slovenija, če bodo vsi deležni take diskvalifikacije in diskreditacije, kot smo jih poslušali zdaj. Poslanke in poslanci bi morali kar verjeti, da sta to dva popolnoma nesprejemljiva, nestrokovna in neetična človeka. Ampak taisti ljudje niso dovolili, da se v Državnem zboru obravnava letno poročilo AUKN, iz katerega bi bilo mogoče tudi ugotoviti, kako je AUKN do zdaj deloval. Menda imam gospoda Marka Goloba in gospoda Danila Grašiča rada, ko branim njuno človeško podobo. Jaz do teh dveh gospodov nimam nobene emocionalne relacije. In tudi potrebe ni, da bi jo imela, zato ker opravljata neko javno funkcijo, enako kot jaz. Mislim, da je taka raven razpravljanja za Državni zbor sramota. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Robert Hrovat se odpoveduje. Gospod Jože Tanko, prosim. Za njim gospa Patricija Šulin. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Najbrž ni na mestu, da tisti, ki jim je zaupano upravljanje z državnim premoženjem, svoje poslovne ali kakršnekoli druge odločitve, tudi nestrinjanja, izražajo pri tako občutljivi zadevi, kot je stanje v bančnem sistemu, ali pa scenarija za bančni sistem ne razglašajo javno. Imeli smo tudi zaprto sejo, na kateri je bil guverner, in smo pač določene informacije dobili. Ta dva gospoda sta ravnala pravzaprav zelo nasprotno. Tam, kjer sta imela pristojnosti, recimo, v postopkih imenovanja novega nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke ali Nove kreditne banke Maribor, se ni storilo pravzaprav nič pomembnega. Ni se sprožilo, vsaj ne, da bi vedeli, nobenih postopkov proti tistim nadzornikom ali članom uprave, ki so storili v teh dveh, treh letih karkoli kaznivega. Tudi če so odkrili na osnovi poročil v preteklih obdobjih, je še vedno bila možnost. Niso sprožili postopkov. Prav tako je problem, da ta družinska srebrnina, ta državna srebrnina, o kateri govorimo in je zdaj predmet te diskusije, s katero upravlja AUKN, pravzaprav nima nikakršnega donosa. Če gledamo realno vrednost, se njena vrednost znižuje. In tu poslušamo velike govore, navdušujoče govore o tem, kako kvalitetno se upravlja z državnim premoženjem. Če pogledate poročilo, ki ga imate na mizi, boste videli, da je ta donos nikakršen. V zadnjih dveh letih je negativen, v povprečju negativen. In če nam je v ponos, da ima družinska srebrnina ali pa državna srebrnina negativen donos, potem je nekaj najbrž narobe. Tisti, ki jim zaupamo upravljanje s tem premoženjem; večji del ali pa pomemben del tega premoženja je tak, da gre tudi za monopolne družbe, potem je vprašanje, kako tečejo kapitalski in poslovni tokovi pri upravljanju tega premoženja. Veliko vprašanje. In moram reči, da je tu nekaj korenitega treba storiti. Kar zadeva pa kadrovske zadeve, v prejšnjem mandatu smo se soočili z kasi, Kadrovsko-akreditacijskimi sveti, predsednik tega je bil gospod dr. Bogomir Kovač, ki je na koncu sam ugotovil, da nič od te neodvisnosti teh akasov ni. Ker se pa ni dalo mimo kasa kadrovati - in to se je dogajalo v prejšnjem mandatu zelo obilno -, so spremenili pa zakon in s tem na osnovi zakona izvedeli drugačen kadrovski postopek. To so bili primeri prejšnjega mandata. Ko govorimo o gospodu Soviču, jaz sem samo dejal, da ga slovenska javnost ne pozna po ničemer drugem, kot po tem, da je dolgoleten politik in član Socialnih demokratov, in ne po strokovnih preferencah. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Patricija Šulin, za njo gospod Marjan Pojbič. Dobro, gospa Patricija Šulin ne želi razprave. Gospod Marjan Pojbič, tudi ne. Mag. Andrej Šircelj, za njim gospod Janko Veber. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Poglejte, jaz mislim, da, ko govorimo o kadrovskih zadevah, jih seveda ni treba kvalificirati na pozitivno in negativno. Ljudje se danes menjajo, gredo iz službe v službo in pri tem ni nobenih težav. Drugo je, da imajo za seboj takšne ali drugačne rezultate. Mi večkrat govorimo o premoženju Slovenije, kakšno je, in omenjajo se različne številke, enkrat 11 milijard, enkrat 8 milijard, enkrat 7 milijard in tako naprej. 151 DZ/VI/16. izredna seja Od tega premoženja je treba doseči določen donos, donos zato, da bo državi, to je lastnici, pripadal določen prihodek in da bodo iz tega prihodka imeli določene koristi davkoplačevalci, ali tako, da bodo dobili boljše storitve, ali tako, da bodo plačevali manj davkov. AUKN pač tega ni upravičil. Zadeva je popolnoma enostavna, brez kakršnih političnih vidikov, brez kakršnih političnih aspektov. Če ni bila tukaj zadosti učinkovita, verjetno obstajajo v Sloveniji ljudje, ki bodo lahko to delali bolje, bomo videli. Druga zadeva, ki je, je seveda vprašanje Nove Ljubljanske banke v povezavi z bančništvom. Navsezadnje je Nova Ljubljanska banka že veliko mesecev brez uprave. Ali je bilo tukaj kaj narejenega s strani AUKN? AUKN je tisti, ki bi moral tukaj ukrepati, ki bi moral ukrepati v smeri, da bi Nova Ljubljanska banka začela z boljšim, pozitivnejšim poslovanjem, s tem, da bi dejansko zmanjšala stroške, s tem, da bi nova uprava, nova ekipa dejansko naredila to, kar bi vsak moral narediti, se pravi, da bi vzpostavil takšno poslovanje, takšno stanje v banki, da bi bilo tudi v korist gospodarstvu. To se ni zgodilo in verjetno tudi status quo pomeni slabo. Ne pomeni status quo vedno to, da je nekaj dobrega, treba je pač ukrepati in ukrepalo se ni. Ne glede na to, da je prišlo tudi do pogajanj s tujcem v času AUKN, ki so bila dejansko neuspešna - ne bom zdaj govoril, kakršnokoli že, ampak verjetno vsaj etično sporno -, se pojavljajo v javnostih pisma, ki govorijo o tem, kakšna so bila pogajalska izhodišča KBC, Nove Ljubljanske banke in tako naprej. Za poslovneža, ki upravlja s premoženjem, je to lahko sporno, v vsakem podjetju bi bilo to sporno. Popolnoma sporno. Ne zaradi kakršnihkoli političnih zadev, ampak zaradi same stroke in zaradi same pripadnosti pri upravljanju s tem premoženjem. Zaradi tega jaz ne gledam z vidika kakršnih koli političnih vprašanj ali karkoli drugega, ampak enostavno s tega, da za vsakim lahko pride boljši. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Janko Veber, za njim gospod Matevž Frangež. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Gospod Šircelj, osebno ste preprečil obravnavo poročila Agencije za upravljanje kapitalskih naložb na Odboru za finance. Tega nebi smeli storiti, ravnali ste v nasprotju s Poslovnikom, ampak ste preprečili. In da danes govorite o tem, da je agencija nekje poslovala slabo, je z vaše strani nekorektno. Če bi želeli dopustiti Državnemu zboru, da se seznani s tem, potem danes tega, kar ste govorili, ne bi govorili. Poglejte samo Novo Ljubljansko banko in razreševanje uprave. Preprečil je ustrezno ukrepanje pri nadzornih svetih KBC, Belgijska Banka. Agencija zahteva revizijo v Novi Ljubljanski bBanki. Ali ste za revizijo? Samo ta odgovor dajte ljudem, pa bo jasno, zakaj želite razrešiti gospoda Marka Goloba in Danila Grašiča. Zakaj ne podpirate revizije? Zakaj ne dovolite, da, če je bilo kaj narobe, stopijo kriminalisti v banko in ovadijo tiste, ki so delali te nepravilnosti? Brez revizije tega ni mogoče narediti. In še kar se tiče upravljanja Agencije za kapitalske naložbe. Njihov cilj je bil preprečiti stihijsko prodajo, preprečiti kadrovski vrtiljak, klientelizem, neučinkovitost nadzornih svetov in korupcijo. To je cilj. Če tega ne preprečimo, vlagateljev v Slovenijo ne bo. Če se pogovarjamo o Novi Kreditni banki Maribor, ki ste jo omenjali, agencija je preprečila stihijsko predajo Nove Kreditne banke Maribor na varšavski borzi. Poleg tega je uprava, ki je to želela izpeljati, to želela izpeljati brez soglasja Državnega zbora. Namreč, če želiš prodati več kot 50 % delež države v banki, in v tem primeru gre še za zavarovalnico, potem moraš dobiti soglasje Državnega zbora. Agencija je to preprečila, dokapitalizirala pa je banko s kapitalom domačih slovenskih podjetij in s tem smo še vedno ohranili več kot 50 % delež v tej banki in zavarovalnica je še vedno v naši lasti, mariborska. In ta podjetja, ki so postala lastnik NKBM, imajo te delnice še vedno naložene pri tej banki. Agencija pričakuje od novih nadzornih svetov in uprave NKBM, da bo ta donos rastel, torej imajo podjetja še vedno varno naložen denar. Če ga boste prodali tako, kot je predvideno, z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga, mimo Državnega zbora, potem verjamem, da vas ta donos ne zanima, ampak vas zanima poceni prodaja slovenskega premoženja. In kar se tiče, gospod minister, moje razprave na včerajšnjem usklajevanju pri predsedniku Vlade, naj še enkrat zelo na glas povem, da smo vas ves čas opozarjali, tudi pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, da imate rešitev že podano v proračunu, ki vam ga je pripravil minister Križanič oziroma prejšnja vlada. In na koncu ste dejansko prišli do tega, da je to edina rešitev, ki je izvedljiva. To sem vam povedal in povedal sem vam tudi, da smo vas Socialni demokrati opozarjali na vse to, kar vam je OECD naložil, da morate zapisati v nov zakon o Slovenskem državnem holdingu. Torej sledite vsem tistim opozorilom, ki smo jih Socialni demokrati dajali in dobili bomo tudi to gradivo na mizo, kjer bo tudi dokazano in razvidno, da so bila naša opozorila utemeljena in opozorila vladi, da mora spoštovati cilje in načela OECD, pravilna. Nas pač niste želeli poslušati, OECD ste pa očitno zdaj morali, ker bi Slovenijo očitno izključili iz te organizacije. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Minister Šušteršič ima besedo, kot predlagatelj. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Gospod Veber, jaz nisem govoril o tem, kaj ste vi govorili včeraj, ampak o tem, kaj ste govorili danes. To, kar ste 152 DZ/VI/16. izredna seja govorili dane,s je zelo slaba popotnica začetku nekega konstruktivnega sodelovanja, za katerega smo se včeraj dogovorili. Včeraj ste dejansko govorili to, kar ste zdaj povzeli, jaz sem vas tudi opozoril, da to, kar ste včeraj govorili, ne drži, ni res, da smo imeli v proračunu zagotovljena sredstva za dokapitalizacijo NLB, imeli smo zagotovljenih približno 130 milijonov od 500, ki smo jih na koncu dejansko sprojecirali tako ali drugače., to se pravi tretjino. Torej, nismo imeli rešitve, ker ta rešitev niti slučajno ni bila finančno zadostna v primerjavi z luknjo, ki jo je ta banka v preteklih letih pod nadzorom AUKN ustvarila. Tako da glejte, jaz se nič ne sprenevedam, govorim o številkah, medtem ko vi govorite lepo na pamet. Tudi kriminalisti se s to banko že ukvarjajo, tudi za te revizije je bilo v zadnjih letih veliko časa, jaz nisem nobene dobil na mizo od predhodnika na primopredaji, lepo prosim. Mi smo naredili skrbni pregled v tej banki. Ta skrbni pregled je obsežnejši od kateregakoli, ki je bil prej delan. Dal je rezultate, ki so strašljivejši od tistih rezultatov, o katerih je banka sama poročala Banki Slovenije. Tako, da veliko bolje vemo, kakšno je stanje v tej banki, in veliko več smo morali v to banko vložiti, kot je bilo tisto, kar ste nam vi zapustili. Toliko o tem. Sicer pa kar se tiče priporočil OECD, kot rečeno, ko bodo te stvari jasno predstavljene javnosti, bo vsem jasno, da gre za relativno nepomembne zadeve, da je v tem mnenju tudi veliko pozitivnih stvari zapisanih, tudi stvari, katerim ste vi nasprotovali. Tako da glejte, mislim, da si bo potem vsak lahko svojo sliko ustvaril. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matevž Frangež, za njim gospod Ivan Grill. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Pri tej temi je veliko za povedati. Jaz obžalujem, da se je vrsta koalicijskih poslancev prijavila k besedi samo zato, da opoziciji odvzame možnost, da nekaj o tem pove. Jaz sem včeraj zvečer z velikim presenečenjem in zadovoljstvo spremljal rezultate včerajšnjega dogovora. Zdelo se mi je, da je prevladala modrost, da smo vsi skupaj pripravljeni stopiti korak nazaj, da dosežemo sprejemljive kompromise za vse. Danes z veliko žalostjo ugotavljam, da ni prav nič drugače, da koalicija z vso srditostjo še vedno zasleduje svoje zelo natančno določene cilje. In pri tem niso važna nobena sredstva, ni važna osebnost, ni važno ime in priimek, glavno je, da imamo dovolj topovskih krogel in da imamo jasno izbrane tarče, tarče, ki nam stojijo na poti do skrbno izbranih ciljev te koalicije. To obžaluje. Tudi zato, ker sem bil sam kritičen do načina imenovanja uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ko jo je Državni zbor imenoval. Takrat sem trdil, da pogrešam v celotnem postopku eno samo stvar, in sicer možnost poslanke ali poslanca, da tem ljudem postavi eno vprašanje: "Ali ste pripravljeni z vso svojo integriteto, osebnost, znanje zastaviti za to, da dokažete, da je država lahko dober lastnik podjetij? Ali ste pripravljeni to sprejeti kot svoje osebno poslanstvo?" Tega vprašanja takrat trem členom uprave nisem mogel postaviti. Ampak vsaj za dva člana uprave in nobenega od teh nisem poznal prej, za enega celo slišim, da je blizu krogom SDS, lahko trdim, da sta s svojimi ravnanji pokazala, da sta pripravljena s svojim znanjem, svojo osebnostjo, integriteto ščititi državno premoženje. Kaj je tu narobe? Kronski greh naj bi bila dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke s strani nekaterih državnih podjetij v letu 2011. Ampak, dragi moji, ta dokapitalizacija je imela podlago v sklepih Vlade Republike Slovenije, v sklepih Odbora za finance in monetarno politiko, za razliko od dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke v juniju 2008, ko naj bi vrsti državnih podjetij, denimo DSU, Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, Vzajemnim skladom Triglav, Elektro Slovenija, Dravskim elektrarnam, Savskim elektrarnam, Soškim elektrarnam, Rudniku Trbovlje-Hrastnik, Geoplinu, Istrabenzu, Teol Ljubljana in Telekomu ministri po telefonu mimo skupščin naročali: "sodelujete v dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke", po ceni 334 evrov na delnico, po trikratniku knjigovodske vrednosti, po 10-kratniku vrednosti, po kateri ste Novo Ljubljansko banko dokapitalizirali nazadnje. Kaj je torej greh te uprave? Dva člana uprave, kolektivnega organa, gospod minister, in dva od treh je večina, ki sprejema voljo. Vsakršna drugačna interpretacija vodi v blokado dela agencije, vodi v to, da dejansko do odgovorov, kaj se je v Sloveniji v zadnjih letih dogajalo, nikoli ne bomo prišli. Tukaj imamoopraviti z dvema človekoma, ki sta bila pripravljena, ki sta se pripravljena zoperstaviti tej vladi. In to ni lahka naloga, ker vemo, s kakšno oblastjo imamo opraviti, da sta bila pripravljena tukaj z javno besedo zaščititi interes Republike Slovenije. Pri takšni vladi potrebujemo takšne ljudi, da bodo sposobni in pripravljeni narediti to nalogo. Tudi zato morebiti, da se ne bodo dogajale zgodbe, ko kandidatke SDS zahtevajo provizijo zato, da uredijo kredite v... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod minister, prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: 14. člen Zakona o upravljanju kapitalskih naložb, gospod Frangež, pravi, "predsednik uprave zastopa in predstavlja agencijo", kar pomeni, da brez soglasja in podpisa predsednika uprave agencije dva člana uprave ne moreta posredovati sporočil javnosti, pisati poslancem in zastopati agencije. Lahko to počneta v svojem imenu, ne pa v imenu agencije na njenem papirju in prikazano, kot da gre za stališče agencije. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Proceduralno gospod Frangež. Kot predlagatelj ima vedno v vsakem trenutku 153 DZ/VI/16. izredna seja pravico, da se vključi v razpravo. Gospod Ivan Grill, za njim mag. Marko Pogačnik. (Se odpoveduje). Gospod Grill. IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa. Kdor se spomni razprave v prejšnjem mandatu, ko smo sprejemali zakon oziroma ste ga sprejeli vsi tisti, ki sedite tukaj nasproti, smo mi takrat v opoziciji opozarjali, da ta način ne more voditi v dobrobit slovenskim podjetjem in tudi upravljanju z državnim premoženjem. In takrat ste vehementno razlagali, gospod Frangež je bil eden izmed tistih, ki je najbolj vehementno s temi svojimi filozofskimi frazami opravičeval, kako bo AUKN neodvisna institucija, kako bo to neodvisno upravljanje s premoženjem, kakšni bodo tukaj donosi, dobički in tako naprej. Vesel sem, da ste bili kritični potem, ko je bilo imenovanje, in tudi na dosežke tega, bomo rekli, ali zloglasnega ali pa dobro opevanega s strani zdajšnje opozicije AUKN. Ampak dajmo se mi vprašati, ali je ta AUKN res neodvisna institucija. Moj odgovor je ne. Pa tudi odgovor medijev in drugih institucij, ki to poznajo. Zelo lepo je bilo napisano v enem izmed slovenskih časnikov: "AUKn podaljšana roka ministra Križaniča." In točno to dogodki, ki so se odvijali, dokazujejo. To, kar je minister Križanič njim seveda narekoval, to so seveda tudi oni takrat morali delati. In zato me zdaj čudi, razprava, da je AUKN institucija, ki se zoperstavlja vladi. Ali je to namen take institucije, da se zoperstavlja vladi? To mora biti institucija, ki mora delati z roko v roko z vlado. Vlada je tista, ki je odgovorna, in seveda tudi pozna ne samo informacije, ampak tudi ostale ključne dejavnike pri odločanju. In zdaj, če se dotaknem samo še o delovanju AUKN, ali so oni res delali tako, kot bi morali. Zopet, odgovor je ne. So oni pripravili strategijo, ki bi jo morali, ko zdaj očitate, da vlada nima izdelane strategije prodaje premoženja. V teh šestih mesecih, kolikor je vlada na tem položaju, se seveda niso uspeli poglabljati, da bi šli izdelovati strategijo, AUKN je bila pa že po sklepu prejšnje vlade dolžna, da bi to pripravila. Pa tega ni naredila. In zdaj pisanje dveh članov uprave -predpostavljam, da je bil tukaj glavni avtor samo eden - poslancem, javnosti. Ali je to korekten odnos? Je to, da zlorablja položaj? Jaz mislim, da ni. In tukaj je minister zelo natančno pojasnil, kaj je AUKN do zdaj uspela narediti, kaj bi morala narediti. Tudi to, kar je pred nami, mislimm da je bilo dovolj jasno tudi s strani guvernerja povedano, tudi s strani ministra, da je pred nami čas, ko bo treba najti način, kako sanirati naše banke in seveda tudi, kako upravljati s premoženjem naše države. Ampak AUKN v takšni sestavi, v kakšni je bila do danes, zagotovo te vloge ne more odigrati in zato bom z veseljem podprl, da se to upravo oziroma ta dva člana tudi razreši. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Eva Irgl. Se odpoveduje. Gospod Srečko Meh, za njim gospa Alenka Jeraj. Izvolite, gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Gospe in gospodje! Gospod Grill, hvala lepa. Priznali ste, da gre za podreditev AUKN Vladi, in se vam za to priznanje zahvaljujem. Kaj pravzaprav v bistvu moti? Moti neodvisnost AUKN. Neodvisnost zato, ker je AUKN tisti, ki je delal strokovno, brez da je politika imela vpliv. Od tukaj naprej ima politika neposreden vpliv na vse, kar se bo dogajalo. Predlagam, da prejšnje mandate pustimo pri miru. Če govorimo, kaj je kdo v prejšnjem mandatu rekel, mi smo zdaj v tem mandatu in v tem mandatu moramo marsikaj narediti. Predlagam, da to naredimo. Oprostite, gospe in gospodje, Janezu Janši je manever uspel. Manever s tem, da je grozil z odstopom, s fiskalnim pravilom, s holdingom, ki bo vse rešil. Ta manever mu je fantastično uspel. Včeraj ste pravilno, dobro umaknili in od danes naprej se pogovarjamo z življenjskimi operativnimi zadevami, zamenjavo kadrov in seveda povsod postaviti tiste kadre, ki bodo poslušni, ki bodo delali in ki bodo takšni, kot si jih pravzaprav želite. Ni prav. Poglejte, mi danes odstavljamo tiste ljudi, ki so dve leti vodili AUKN, ki so imeli dobre rezultate. Te ljudi odstavljamo. In ne vemo, koga bomo postavili, nimamo prav nobenega. In če je naša skrb, gospod minister, za to, da bi bilo upravljanje dobro, potem bi bilo prav, da bi slišali, kaj je bilo narobe, da bi o poročilu AUKN lahko razpravljali, da bi lahko govorili tam, kjer je mesto za govoriti - na odboru, da bi lahko vprašali, da bi ta dva moža postavili na zagovor, da bi imela to pravico, pa tega nismo naredili. Zato ker smo demokrati, ker demokratično delamo in ker nam je veliko za skrb naše dežele in seveda tudi našega premoženja. Poglejte, govori se, kdo je v NLB naredil napako. Vsi v postopku so naredili napake ali smo naredili napake, vključno s tajkunskimi krediti in vsem ostalim, kar se je naredilo, tudi z vsem tem kar ste ali smo pravzaprav želeli. Zato še enkrat vprašanje: Zakaj poročilo AUKN ni tukaj v Državnem zboru? Mi danes razpravljamo o tem, da bomo odstavili dva moža, direktorica je tako ali tako odstopila, nimamo pa poročila, torej ne moremo govoriti o tem, kaj se je v preteklosti dogajalo. Postavili bomo novega, ne da bi vedeli, kaj je v resnici narobe, ne da bi lahko na dejanskih argumentih, vsebini, kresali mnenja, ali je AUKN delal dobro ali ni delal dobro. Zakaj so negativni donosi? Kaj je tisto, kar se bo naredilo? To je seveda tisto vprašanje, ki mene zanima, ki me muči, moti in kjer bi rad marsikdaj kaj vprašal, pa seveda tudi povedal. Pa še enkrat, lepo vas prosim, nehajte s temi strici iz ozadja. Jaz vedno, kadar govorite o stricih iz ozadja, mislim, da mislite na naju dva z Brulcem, ker sva tukaj zadaj. / smeh v dvorani/ Ni prav, da tako delamo, povejte po resnici, ime 154 DZ/VI/16. izredna seja in priimek, pogumni ste, povejte, povejte tisto, kar imate za povedati, pa bomo govorili tako kot ljudje. Še enkrat. Zakaj niste dali v Državni zbor poročila AUKN, ki je bilo pripravljeno že v prejšnji vladi? Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Pomemben dogodek današnjega dne je, da smo končno odkrili strice iz ozadja. Besedo ima gospa Alenka Jeraj, za njo gospa Janja Napast. ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. V tej državi smo očitno imeli že leta težave z upravljanjem s premoženjem, zato smo ves čas iskali neko formulo, s katero bi omogočili boljši nadzor in upravljanje z naložbami, ki jih imamo v podjetjih. V mandatu 2004-2008 je zato Janševa vlada predlagala oziroma omogočila, da so bili člani nadzornih svetov tudi predstavniki opozicijski strank. Vse z namenom, da se bolje nadzoruje in da se nepravilnosti odkrijejo čim prej. Z novo vlado je bilo tega konec. Najprej smo dobili KAS, ki je bil nekajkrat danes že omenjen, in so bili celo tisti, ki so sodelovali oziroma gospod Bogomir Kovač, ki je bil njegov predsednik, do tega organa kritičen. Potem ste si izmislili novo varianto, Agencijo za upravljanje s kapitalskimi naložbami. In praktično od ustanovitve smo gledali prepir med predsednico Dagmar Komar, ki je članica SD, in Zaresovo ministrico Radicevo ravno v zvezi z dokapitalizacijo Nove Kreditne banke Maribor. Tam je bil AUKN najprej proti, potem za, v bistvu dobre družbe prisilil, da so namenile denar, in že takrat so nekateri ocenjevali, da bi morali odgovorne osebe za to ovaditi in da bi stvar morala doživeti epilog na sodišču. Potem smo spremljali zgodbo neukrepanja proti direktorici Darsa, ko so vrabci čivkali, kaj vse je v Darsu narobe. AUKN pa o tem nič. Potem smo spremljali zgodbo, da naj bi gospa Radiceva imela dokaze, da je gospod Grašič pritiskal na vodstvo nekaterih podjetij, naj zaposlijo njegove prijatelje in po izstopu iz vlade Zares celo zahteval zaradi tega oziroma tudi zaradi drugih stvari ukinitev AUKN. Potem smo spremljali zgodbo o izboru odvetniške pisarne, v kateri delata sinova gospe Komar in njen nekdanji mož, prav tako opozorila, da je bil ta izbor narejen mimo razpisov oziroma po prijateljskih linijah. Na koncu je celo predsednik Vlade Borut Pahor takrat prijavil vodstvo oziroma agencijo protikorupcijski komisiji, ker je očitno ocenil, da se stvari tam dogajajo narobe. In kaj vse smo lahko brali 6. septembra 2011 v Delu? Po ustanovitvi agencije je njeno delovanje sprožilo številne spore v vladni koaliciji, zlasti med SD in Zares. Po izstopu Zares iz Vlade je ta stranka predlagala razpustitev AUKN in predlog med drugim utemeljila s politično motiviranem delovanjem AUKN v primeru dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor, ki je potekala pod pokroviteljstvom finančnega ministra Križaniča. 22. oktobra, prav tako v Delu; tudi nekdanji minister v Pahorjevi vladi Mitja Gaspari, ki je bil eden od idejnih očetov ustanovitve agencije, je bil po njeni ustanovitvi kritičen do njenega delovanja. Rekel je takole: "Ustrezno obliko agencije smo očitno napolnili s pomanjkljivo kadrovsko in drugo vsebino. Dejansko obstajajo neki vzorci vplivanja zunaj uradnih poti." In še zadnje, iz marca letos: "Pravi politični boter AUKN se je dokončno razkril letos marca ob predlogu spremembe delovanja AUKN, ko so med parlamentarnimi strankami v bran agenciji enotno stopili le poslanci SD." Skratka same afere in problemi, ne pa tisto, za kar je bila agencija ustanovljena. Jaz oceni ministra o slabem delu, izdajanju podatkov, resnicah in polresnicah, ki so bile v javnosti, verjamem, zato bom podprla razrešitev obeh članov. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospa Janja Napast. Se odpoveduje. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa, s katerim se razrešita člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije gospod Marko Golob in mag. Danilo Grašič. V skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije bo sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslank in poslancev Državnega zbora. Prehajamo na glasovanje. Obrazložitev glasu v svojem imenu gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Prej sem na koncu navrgel primer kandidatke Slovenske demokratske stranke za županjo ene od slovenskih občin. Ne bom je imenoval, ker mislim, da to ni... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Frangež, to je polemika, oprostite, to ni obrazložitev glasu, ampak je polemika. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): To je argumentacija, zakaj bom glasoval za nekaj, ki jasno kaže na to, kakšne utegnejo biti napačne prakse. Jaz ne trdim, da je to lastno samo eni stranki, trdim pa, da moramo v tem parlamentu razvijati mehanizme za to, da takšne dogodke onemogočimo, da razvijamo akreditacijske postopke tako, da nadzornica nove KBM ne bo mogla biti takšna sporna oseba, ki vzame 70 tisoč evrov podkupnine in jih potem razdeli po določenem ključu tistim, ki uredijo kredit, ki bo onemogočila primere, da je lahko tajnica avtošole nadzornica druge največje državne banke, in ki bo preprečila, da je merilo pri tem, kdo je lahko nadzornik naših bank, to, da si slučajno komitent neke banke, predvsem pa to, da imaš člansko izkaznico določene stranke. Koalicijske principe tukaj je treba onemogočiti. Tu smo naredili velikanski korak naprej, priznali vi to ali ne, dajmo nadaljevati s tem. 155 DZ/VI/16. izredna seja Na naslednji seji boste kandidata SDS na parlamentarnih volitvah imenovali za predsednika uprave AUKN. Dopolnite to upravo z vašim kadrovskim izborom in dajte tej agenciji priložnost, da do konca pokaže, česa je sposobna. To bi bil konsistenten način, ne pa da na polovici poti vedno znova menjamo organizacijske oblike zato, ker nam ne ustrezajo ljudje. To je napačna pot, dame in gospodje, predlagam, da se odpoveste. Jaz bom glasoval proti razrešitvi Danila Grašiča in Marka Goloba, ker sta se v mojih očeh izkazala za verodostojna in dogovorna človeka, ki ju želim imeti na čelu opravljanja / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev. Za je glasovalo 46, proti 9. (Za je glasovalo 46.) (Proti 9.) Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni zbor sprejel in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Ob prehodu na 16.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SLOVENSKEM DRŽAVNEM HOLDINGU, dajem besedo za proceduralni predlog oziroma pojasnilo gospodu Janku Möderndorferju. JANI MÖDERNDORFER (PS PS): Spoštovani zbor! V skladu z včerajšnjim dogovorom pri predsedniku Vlade, ki je imel posvet z vsemi predsedniki političnih strank in vodij poslanskih skupin, če se bo to tudi zgodilo v nadaljevanju, verjamem, da se bo, opozicija oziroma poslanska skupina Pozitivne Slovenije prekinja obstrukcijo delovanja na teh dveh točkah. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. V zvezi s to točko dnevnega reda predlagam, da se na podlagi prvega odstavka 74. člena Poslovnika Državnega zbora obravnava in odločanje o predlogu zakona odloži na eno od naslednjih sej Državnega zbora. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljica zakona, minister Šušteršič? Ne. Želi besedo predstavnik poslanskega zakona, gospod Möderndorfer? Tudi ne. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Kaže, da ne. Zaključujem razpravo o predlogu predložitve. Odločali bomo o predlogu za preložitev obravnave in odločanja o Predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu na eno od naslednji sej Državnega zbora. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev. Za je glasovalo 81, proti nihče. (Za je glasovalo 81.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlog sprejet, zato bo Državni zbor obravnavo in odločanje o predlogu zakona opravil na eno od naslednjih sej. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBI 148. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE, vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Tudi v zvezi s to točko dnevnega reda predlagam, da se obravnava in odločanje opravi na eni od naslednjih sej Državnega zbora. Želi besedo poročevalec Ustavne komisije? Ne. Predstavnik Vlade? Ne. Predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o predložitvi. Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti nihče. (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet in bo Državni zbor obravnavo in odločanje o predlogu zakona opravil na eni od naslednjih sej državnega zbora. Prosil bi vas samo, da za minuto počakate, da povem nekaj stvari. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 16. izredno sejo Državnega zbora. V zvezi s pripravo sklicane 17. izredne seje Državnega zbora vas obveščam, da bodo seje delovnih teles po naslednjem razporedu: seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino čez pet minut, to se pravi ob 9.40 v sobi 217, seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v veliki dvorani na Tomšičevi ob isti uri, torej 9.40, in seja Mandatno-volilne v sobi 212 čez 30 minut, se pravi ob 10. uri in pet minut. Ob 11.20 nas bo nagovoril gospod Ban Ki-moon, generalni sekretar Organizacije združenih narodov, zato predsednico in predsednika delovnih teles prosim, da v primeru, če seja do takrat še ne bo končana, delo prekinete in se pridružite v dvorani, da poslušamo nagovor. 17. izredno sejo Državnega zbora bomo začeli ob 12. uri. Hvala. Seja je bila zaključena 20. julija 2012 ob 9.35. 156 DZ/VI/16. izredna seja INDEKS GOVORNIKOV B BEVK, SAMO....................................................................................................127, 128, 132, 138 BOGOVIČ, FRANC.......................................................................................46, 49, 55, 57, 58, 62 BRANISELJ, RIHARD....................................................................................21, 25, 82, 111, 147 BRANKO FICKO.......................................................................................................................141 BRULC, MIRKO....................................................................................................45, 85, 110, 126 BRUNSKOLE, RENATA...........................................................................................................139 Č ČEHOVIN, JERKO....................................................................................................................138 ČERNAČ, ZVONKO................................................................27, 32, 38, 41, 42, 94, 99, 101, 107 ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA............................................................111, 119, 123, 130, 136 ČULAR, PATRICIA...................................................................................................................128 D DIMIC, IVA........................................................................................................................110, 129 F FRANGEŽ, MATEVŽ..........................................................................................24, 120, 153, 155 G GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.......................................................................................................141 GONCZ, DR. LASZLO..........................................................................................................70, 84 GRILL, IVAN.............................................................................................................................154 H HAN, MATJAŽ................................................................................20, 21, 24, 66, 71, 73, 76, 148 HARTMAN, HELMUT...............................................................................................................108 HOČEVAR, MAG. KATARINA...................................................................49, 53, 60, 81, 86, 100 HORVAT, JOŽEF............................................22, 26, 31, 35, 51, 69, 72, 75, 77, 89, 94, 126, 137 HROVAT, ROBERT....................................................................................................................63 I IRGL, EVA.........................................................................................................................108, 110 J JAKIČ, ROMAN........................................................................................................................141 JANŠA, JANEZ...........................................................................................................................16 JERAJ, ALENKA......................................................................................................128, 130, 155 JURŠA, FRANC..............................................................30, 35, 44, 47, 54, 61, 65, 100, 103, 113 K KAVTIČNIK, JOŽEF.................................................................................................123, 127, 141 KLASINC, JANJA.....................................................................................................................140 KOMAR, POLONCA.....................................................................................................64, 93, 102 KOTNIK POROPAT, MARJANA........................22, 26, 68, 72, 75, 77, 82, 89, 93, 109, 121, 131 KRIVEC, DANIJEL.......................................................28, 33, 35, 37, 42, 43, 70, 75, 95, 99, 102 KRUŠEC, DR. DEJAN..............................................................................................................107 L LAH, ZVONKO................................................................................................................42, 45, 48 LISEC, TOMAŽ...............................................................................................................52, 56, 59 157 DZ/VI/16. izredna seja M MARINIČ, BRANKO...................................................................................................................96 MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................98 MATE, DRAGUTIN.....................................................................................................................80 MEH, SREČKO.............................................................................29, 36, 67, 91, 92, 99, 105, 154 MODERNDORFER, JANI.............................................................................................15, 78, 156 O OPEC, JASMINA..........................................................................................................34, 44, 109 P PAVLIČ, ALENKA....................................................................................................................141 PEPELNIK, MAG. TRUDA...........................................................................................67, 76, 131 POGAČNIK, MAG. MARKO...........................................................................................21, 23, 92 POJBIČ, MARIJAN...................................................................................................................104 POTRATA, MAG. MAJDA....................................................................80, 88, 121, 123, 139, 151 PRESEČNIK, JAKOB...................................................................................92, 93, 122, 131, 140 PREVC, MIHAEL..........................................................................................................82, 87, 148 PUKŠIČ, FRANC..........................................................................................................21, 40, 141 R RIBIČ, JANEZ.................................................25, 30, 49, 53, 61, 64, 68, 72, 74, 78, 97, 100, 103 S STEPIŠNIK, MAG. STANKO....................................................................................................142 Š ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ................................................................106, 115, 124, 128, 137, 151 ŠULIN, PATRICIJA.............................................................................................................73, 125 ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ.........................................................................112, 144, 149, 152, 153 T TANKO, JOŽE............................................................................86, 135, 142, 143, 145, 149, 151 TOMC, ROMANA..........................................................................................................24, 77, 122 TONIN, MAG. MATEJ...................................................................................79, 83, 113, 135, 139 V VALENČIČ, KRISTINA.....................................................................................29, 34, 46, 96, 117 VASLE, JANEZ...................................................................................45, 48, 61, 65, 98, 100, 104 VEBER, JANKO..................................................................14, 40, 52, 54, 56, 116, 143, 146, 152 VELIKONJA, JOŽE..................................................................................................................139 VIRANT, DR. GREGOR........................................................................78, 79, 84, 86, 87, 90, 125 VOGRIN, MAG. IVAN...................................................................................85, 88, 121, 140, 149 Z ZANOŠKAR, MATJAŽ.............................................................................................................140 Ž ŽERJAV, MAG. RADOVAN..........................................................................19, 66, 71, 74, 76, 90 ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA........................................................................114, 136, 138 ŽIDAN, MAG. DEJAN.....................................37, 40, 47, 48, 50, 54, 58, 60, 63, 64, 96, 105, 138 ŽNIDAR, LJUBO.................................................................................................................31, 101 ŽVEGLIČ, ROMAN...............................................................................................85, 93, 118, 137 158 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/16. izredna seja LEGENDA PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec 159