KAKO SMC IZBIRALI DIREKTORJA Glede na to, da smo še v celoti podjetje v družbeni lasti, je izbor direktorja po določilih statuta v pristojnosti delavskega sveta. Delavski svet imenuje razpisno komisijo, katere dolžnost je, da opravi razpis za prosto delovno mesto direktorja in da delavskemu svetu izmed prijavljenih kandidatov predlaga najprimernejše. Za tokratno imenovanje direktorja sta bil? potrebna dva postopka, ker v prvem delavski svet ni imenoval direktorja. za drugi postopek je delavski svet ustanovil novo komisijo, ki jo je prav tako kot prvo sestavljalo pet delavcev podjetja. Komisija ni razpolagala z nobenimi strokovnimi merili, s katerimi bi bilo možno ocenjevati primernost posameznih kandidatov, večina članov komisije pa se je s takšnim delom srečala prvič. Spremljala pa jo je slaba izkušnja prve komisije, zato je bila prva domena komisije, da bo delala čim bolj neodvisno in objektivno, za presojo kandidatov pa bo upoštevala predvsem strokovne kriterije, ki sijih je izoblikovala iz lastne predstave o bodočem direktorju. Odločila se je, da bo delavskemu svetu predlagala vse kandidate, ki se bodo zdeli primerni posameznim članom komisije. Na ta način seje skušala izogniti ponovnemu neimenovanju, kajti člani komisije smo bili enotnega mnenja, VSI NAŠI NOVODOBNI DIREKTORJI Janko Velkavrh dipl.ing. je deveti direktor v firmi, kije nastala 5. novembra 1946 leta s podr/avljenjem privatnega podjetja Kocjančič. V obdobju od leta 1946 do danes so podjetje (sprva imenovanim VATA, kasneje TOSAMA) doslej vodili kot direktorji (navedeno po vrstnem redu vodenja firme): Jože Borišek, Andrej Burgar, Jože Sen, Drago Bingold, Jože Pogačnik, Janc/, Babnik, Slavko Bajec in Kdvard Peternel. Med navedenimi so bili nekateri na “krmilu" Tosamc (Vate) le kratek čas, trije pa izstopajo zaradi “dolgosti" vodenja in sicer: Jože Pogačnik, ki je bil na mestu direktorja 14 let, sledi lldvard Peternel s 13 leti ter Slavko Bajec, ki je bil direktor I0 lel Najdaljše neprekinjeno obdobje je kol. direktor opravil lldvard Peternel z že omenjenim obdobjem 13 lel da bi bilo kakršnokoli nadaljne zavlačevanje z imenovanjem direktorja za poslovanje podjetja slabše, kot pa izbira ne najbolj primernega kandidata. V mesecu dni, kolikor je trajal razpisni rok, je komisija prejela deset prijav. Vsi kandidati so izpolnjevali formalne razpisne pogoje. Po presoji posameznih kandidatur smo člani komisije najprej izločili pet kandidatov, za katere smo menili, da za mesto direktorja v Tosami ne bi bili primerni, za ostalih pet pa smo se odločili, da jih povabimo na razgovor. Služil naj bi posameznemu članu komisije pri njegovi dokončni izbiri. Eden od povabljenih kandidatov se razgovora ni udeležil. Po opravljenih razgovorih je komisija izločila še enega kandidata, ostale tri pa je predlagala delavskemu svetu, ker je menila, da so primerni za zasedbo mesta direktorja. z vsemi podatki in ocenami do kate- rih je prišla komisija, je komisija seznanila tudi delavski svet, zato komisija, ob dejstvu, da je podetje dobilo direktorja, ocenjuje, da je svoje delo uspešno zaključila. Uspešno bodoče delo pa seveda želi novemu direktorju. 0. R. informacija o poslovanju Tosame v prvih šestih mesecih je bila objavljena v biltenu, zato tokrat objavljamo samo zaključno misel vodje ekonomsko računovodskega sektorja, podano v biltenu ter nekaj številk iz finančnega poročila. V prvi polovici leta 1993 je losama ustvarila prihodek v višini nekaj več kot 1,43 milijarde tolarjev ter imela za okoli 1,46 milijarde tolarjev odhodov. Razlika med njima predstavlja uspeh polletnega gospodarjenja, ki ima tokrat za prednak minus. Dobrih 60 % prihodka je bilo ustvarjeno s prodajo na domačem trgu, ostalih 40 % pa s prodajo na tujem. Glede na zastavljene planske cilje je bil plan realizacije na domačem trgu dosežen z nekaj bolje kot tremi četrtinami, na tujem pa je bil doseg še slabši, saj je znašal nekaj nad polovico planske zamisli. Med odhodki so bili zlasti nematerialni stroški tisti, ki so se povečali nad pričakovanji (za dobro tretino), v skupino odhodkov ki so bili nižji od planskih pričakovanj pa sodijo tudi osebni dohodki, ki so bili približno za desetino nižji od predvidevanj, izguba je povsem logična posledica ugotovljenih prihodkov na eni in odhodkov na drugi strani. Negativni rezultat v višini 36 mio SIT je do konca leta možno sanirati in zagotoviti vsaj minimalni pozitivni izid, vendar ne brez precejšnjega napora in odpovedovanja doslej samoumevnim zadevam. Nima smisla na tem mestu ponovno navajati vsega tistega, kar bi že morali storiti, pa še nismo, čeprav nam povzroča izgubo. Dogovorimo se le to, da bomo s pravimi ukrepi do konca leta odpravili izgubo in zaključili s pozitivnim rezultatom, pri tem pa ne bomo nasprotovali nekaterim manj prijaznim ukrepom, ki bodo nujni za uspešno doseganje postavljenega cilja. št 8-avausti993 .■s*Vr M.-.-.-.M V V • ... KDAJ JE PRAVI TRENUTEK ZA UVEDBO INOVACIJSKE REŠITVE? INOVACIJE DANES -ZA TRG JUTRIŠNJEGA DNE Za uvod najprej vprašanje o tem: ali so inovacije za gospodarstvo nekaj novega. Odgovor je negativen, saj so bili podjetniki že nekdaj znani po inovativnih zamislih in idejah. Podjetnikom je znano, da ponudba mora upoštevati razmere na tržišču, ki se stalno spreminjajo, zaradi česar je potrebno stalno spremljanje in Čanju pravega trenutka za uvedbo neke inventivne poslovne zamisli je važno, da se pravilno oceni vrednost in položaj lastnih izdelkov v primerjavi s konkurenčnimi, glede na to, da PABERKI IZ TUJEGA PRIROČNIKA ZA VZPODBUDO skoraj vsak tržni izdelek zapade utečenim zakonitostim življenskega procesa. Za izdelek se življenski ci- ŽIVLJENJSKI CIKLUS IZDELKA [s< •PRODAJA DOBIČEK M' A/ X f N JI1 C ; V ij-iluVllilMI ;«! i§!!! illlll Illlll Illlll 1! IJčilll lllll RAZVOJ uvajanjid RAST ZRELOST ZASIČENOST Mr TOČ KA ZA INOVACIJSKO RAZMIŠLJANJE OVEM IZDELKU. 0 N MESEC INVENTIVNE DEJAVNOSTI V skladu s Pravilnikom o vzpodbujanju in usmerjanju ustvarjalnosti pri delu, se za mesec inventivne dejavnosti določi mesec september (od 01.09. do 30.09.1993). Za tematiko v mesecu inventivne dejavnosti se določi: NOV IZDELEK, KI GA JE MOGOČE IZDELATI MNOŽIČNO IN JE MULTITRŽNO NARAVNAN. vsi predlogi, ki bodo prispeli v razpisanem času in se bodo nanašali na razpisano temo, bodo obravnavani v skladu z navedenim členom pravilnika, pri čemer bodo nagrajeni najmanj v rangu koristnega predloga. klus začne z idejo oziroma razvojem, nadaljuje uvedbo na trg, njegovo rastjo, zrelostjo in ugašanjem njegove prodajne uspešnosti. V principu velja, da traja razvoj novega inventivnega izdelka nekako od treh do šestih let, kar je potrebno upoštevati pri iskanju idej za nove izdelke, ki naj bi nadomestili tiste, ki so v danem trenutku nekako na sredini svojega življenskega ciklusa. Vprašanje seveda je, ali je podjetniku znano v kateri življenski fazi se njegov izdelek oziroma izdelki nahajajo. prilagajanje porajajočim se spremembam. Podjetniki, ki so danes uspešni na trgu, so v preteklosti realizirali svoje tedaj nove ideje. če so včasih nastajale inovacije s slučajnimi prebliski idej, danes zaradi omenjenih stalnih in hitrih sprememb na trgu ponudbe, danes ni več tako, saj je treba iskati rešitve stalno in metodično. Novost pri inovacijskem razmišljanju je v današnjem času zato predvsem metoda s katero se sistematično - uvajajo novi ali izboljšani izdelki, - uvajajo izboljšave v tehnologiji dela ali pa uvajajo povsem novi tehnološki postopki, - odloča za nova tržišča oziroma se nanje v dolgoročnih predvidevanjih nanje usmerja Velja torej rek: kdor danes ne gre s časom, gre čas mimo njega. vprašanje o pravem trenutku za uvedbo inventivne zamisli se podjetniku postavlja vedno znova. Pri dolo- INOVATIVNE DU<Š>E OHO? POSVETILO TCKAfilin ■130? MlliS 9, direktor Tosame na bicikel, ki sem ga že pri devetih "šraufal in šraufal” v nedogled in vedno lepo skrbel za njegov estetski videz. To veselje me je spremljajo tudi kasneje, zato se ne čudim, da sem si pri izbiri poklica odločil za strojno -tehnično smer. Šolo v Ljubljani sem obiskoval rad in lahko trdim, da je bil uk zelo kvaliteten, pristen, kot se temu reče. Privlačilo meje tudi učenje tujih jezikov. Prijeten dom, dobri in vzorni starši in lepo razumevanje z mlajšo sestro, vse to je v meni zapustilo spomin na pristno toplino našega doma." Janko Velkavrh mi je za njega v zna- Ljudem se poti življenja različno prepletajo. Tudi spomini nanje so različni, skoraj vedno porazdeljeni na posamezna starostna obdobja. Običajno so spomini na otroštvo najlepši spomini preteklosti. Ko se teh komaj dobro zavemo, nas že obidejo trenutki resnejših in bolj zrelih preizkušenj. Nekaterih se spominjamo radi, drugih manj. Mnogi so še vedno sedanjost, nedokončana dela, ki se prepletajo z željami prihodnosti in za vse nas ostajajo velika skrivnost. Cilje z željami najbrž imamo postavljene. Pustimo jih živeti v času upanj za čimlepšo prihodnost. Ta uvodna misel bi bila lahko splošna, namenjen a vsem nam. Tokrat pa jo v TOSAMINEM IZBORU namenjam uvodu v razgovor z gospodom JANKOM VELKAVRHOM, dipl.ing. strojništva, ki je pred kratkim postal novi direktor našega podjetja. Najin klepet doma nisva namenila "iskanju čarobne paličice", ki bi hotela začarati lepšo prihodnost nas vseh v podjetju, za to bo še veliko časa in priložnosti, ampak sva pogovor podredila obrobnim stvarem, tistim, o katerih se v podjetju le redkokdaj pogovarjamo. Takoj na začetku pogovora pa seveda: "Iskrene čestitke ob vašem imenovanju za novega direktorja TOSAME, z vsemi najlepšimi željami." "Najlepša hvala. Tudi sam bi rad ob tej priložnosti kolektivu izrekel zahvalo za zaupanje, želje in izkazano voljo. Potrudil se bom in skušal vse delovne napore vložiti v naše skupne želje in hotenja." Janko Velkavrh se je rodil 14.01.1956 v Domžalah in sicer v stavbi, kjer je danes Cestno podjetje. Pred selitvijo na zdajšnjo lokacijo je krajši čas živel tudi na Rojah. "Otroštvo? Pravgotovo lepi in nepozabni spomini. Mnogo jih je. Predvsem na ta kratek čas bivanja na Rojah jih je zelo veliko, spominjam se lepe košate lipe, polne cvetov in cel kup otrok, ki smo si na vsemogoče načine kratili čas. Tudi kasneje, po letu 1962 po prihodu na Vir mi ostaja marsikaj v spominu. Kako bistra je bila takrat Kamniška Bistrica in kako privlačna divjina je obdajala moj dom. Kopali smo se in lovili ribe, se igrali.... saj veste, otroštvo, ta leta polnih, prepolnih čudovitih doživetij. Ob vsem pa me na otroštvo spo- minja še marsikaj, predvsem očetove delovne vzgoje. Z odraščanjem sem pridobil marsikatere, rokodelske spretnosti in že takrat je bilo v meni veliko zanimanja za vse tisto, kar sem kasneje s pridnim učenjem in študijem izpopolnil, če se spomnim samo čilnem mirnem, premišljenem in sproščenem pogovoru povedal še marsikaj iz otroštva in študentskih dni. In že sva obrnila list zgodovine na čas zrelejših in pomembnejših živ-ijenskih odločitev. 'Stik s TOSAMO me veže že kar dolga leta nazaj. Tu je delala moja mama. Še kot osnovnošolec pa sem si nekaj prislužil z delom v skladišču surovin. Dve leti sem bil štipendist v srednji šoli in nato še vsa leta študija na fakulteti. Opravljal sem tudi obvezno prakso in s tem dokazoval izraziti talent in veselje do tehničnega risanja in ostalih konstrukcijskih področij dela. Na ta način sem si že pred odhodom k vojakom izoblikoval povsem pravo podobo podjetja in skleanil, da se vrnem." Nekaj besed sva spregovorila tudi o času enajstmesečnega služenja vojaškega roka. lepo, zelo lepo je bilo mesto Mostar, še posebno njegov stari del. Danes žal ni več tako. vojna je opravila svoje in le upam lahko, da bo ta kraj nekoč zopet zaživel v svojem polnem sijaju. Vseskozi sem bil artiljeriski izvidnik - navaden vojak, kljub težnjam nekaterih, da se vpišem v podoficirsko šolo. Ko mi je bilo dolgčas, sem se najbolj razveselil zervativen, včasih ne. Je pa res, da obljube zelo nerad prelomim. Kar se tega tiče je v meni celo nekaj trme. Dokaj hitro ugotovim, kaj je in kaj ni mogoče." Naslednje, cela vrsta zanimivosti je bilo področje, to je hobijev v prostem času. "Ljubezen do planinarjenja je že dolgo v meni. Veliko lepih in dolgih poti sem prehodil. Tudi nekoliko daljša potovanja s kolesom so bila včasih moj velik izziv. Seveda krajših je bilo veliko več. Spoznal sem skoraj vso slovensko transverzalo. Pa čudovito dolino Krke. Velikokrat sem jo "obdelal" in užival v njenih lepotah. In Bohinj, Jezersko, Kamniške in Julijske obiskov domačih, dekleta in tudi nekaterih takratnih sodelavcev. Kaj naj rečem? Minilo je in en zrelostni izpit več je bil opravljen. Vesel sem se vrnil domov in se leta 1979 meseca avgusta zaposlil v TOSA-Ml. v dosedanjem obdobju sem vršil dve deli in sicer konstruktorja ter razvojnega tehnologa in si tako s pridom pridobival znanje in izkušnje, ki jih bom z veseljem uporabil na novem delovnem mestu. Izza vogala dnevne sobe, kjer sva se pogovarjala je v njegovo naročje skočila mala, štiriletna Katja. Pravo živo srebro! In že je beseda stekla o družinskem življenju. Pridružila se nam je še mamica Andreja, dvanajstletnega Klemena pa ni bilo doma. Bil je na počitnicah. "Z Andrejo sva za najino skupno pot veliko stvari tehtno razmišljala že veliko preje, pred letom 1981, ko sva se poročila. Lepo nam je in dobro se razumemo. V pritličju hiše živita oče in mati, tu gori pa iz dneva v dan kujemo družinsko srečo mi, ostali. Sestra je že šest let v Ameriki. Velikokrat se spomnim na mnoge lepe trenutke najinega skupnega doma. Te dni se vsi veselimo njenega prihoda Kaj pa tisto muzejsko kolo, ki vas ve-domov - na dopust, prvič po dveh likrat pripelje v službo? “Še vedno je letih. v voznem stanju, res ni več lepo, Sicer pa z ženo že dve leti v Studi toda 27 let je doba, kaj ne? Sicer pa gradiva novo hišo. Bolj iz stališča no- je našlo novega lastnika. Viljemu Do-vegaživljenskega izziva, kot iz potre- lencu sem ga dal. Vem, da je šel v be. Nedvomno pa bo kasneje tudi to prave roke", še kako prav prišlo. Beseda je tekla še o avtomobilizmu, Preprosto rečeno, sem povsem tra- o družinski tradiciji - potovanjih, o dicionalen človek, včasih tudi kon- tenisu, smučanju itd. DOBER DAN, KAPITAL - 2 Sodoben postindustrijski kapitalizem, ki ga vzpostavljamo v Sloveniji z zakonom o lastninjenju in zakonom o gospodarskih družbah, vse bolj temelji na različnih oblikah delničarstva. Cilj tega procesa je zniževanje vpliva individualnih lastnikov kapitala na poslovanje podjetij in dematerializacije lastnine. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da z nakupom delnic prav zaprav ne postanemo lastniki družbe, ampak predvsem lastniki vrednostnega papirja, ki mu pravimo delnica. Lastninsko pravico nad družbo namreč neposredno ne moremo uveljavljati, ker je premoženje last družbe. Kot delničarji lahko svoje pravice uveljavljamo le na skupščini družbe. Novi zakon o družbah je povzet po nemškem pravu, zato bomo v nadaljevanju prispevkov obravnavali delnico predvsem s tega zornega kota. Z upoštevanjem navedenega, moremo delnico opredeliti sledeče: delnica je članski oziroma imenovan tudi korporacijski vrednostni papir, ki daje imetniku delnice določene članske pravice v delniški družbi. Zakaj se ne pridobi lastninske pravice, odkod se pojavi pojem članska pravica? Bistvo tega procesa je v tem, da ko bodoči delničar vplača delnico, ko nakaže denar, izgubi lastninsko pravico nad vloženim kapitalom, le-to postane lastnina delniške družbe, delničar pa pridobi vrednostni papir - delnico, s katero si je pridobil določene pravice. Pravice, kijih nosi delnica, pa niso več lastninske pravice v klasičnem smislu, zato jim pravimo članske pravice. Kot bodoči delničarji moramo seveda dobro poznati članske pravice. Zato si jih oglejmo, članske pravice običajno delimo na dve vrsti pravic. Prvo vrsto pravic imenujemo premoženjske pravice. Med premoženjske pravice sodijo: pravica do dividende, pravica so prednostnega nakupa novih delnic, pravica do likvidacijskega deleža ob prenehanju družbe. Drugo vrsto pravic imenujemo upravljalske pravice, med katere uvrščamo: pravico do udeležbe na skupščini, glasovalno pravico in pravico do informiranosti. Glede na uporabo pravic oz. namen zakaj kdo delnico kupi poznamo več vrst delničarjev. Najbolj znani so tisti delničarji, ki jih zanima samo dividenda (profit) ali pa tisti, ki špekulirajo z delnicami, ki se prodajajo na borzi in pri tem računajo na porast vrednosti delnic. Pravi delničarji pa se ne zanimajo samo za dividendo, ampak jih zanima tudi upravljanje družbe. Po zdajšnih indikacijah bomo pravi delničarji tudi mi, saj nam ne bo vseeno ali gre podjetju slabo ali dobro, ker smo v njem zaposleni in ker delnic nekaj časa ne bomo mogli prodajati na trgu, še dalj časa pa ne na borzi. Po drugi strani pa pravih delnic tudi verjetno ne bomo dobili,ker je to zahtevna zadeva, ampak se bodo izdajala potrdila ali začasnice, ki bodo vršile enako funkcijo kot delnice, ker je promet z njimi pri nas v razvoju in omejen. ENA STAVKA NA 70 LET Celo prvega avtomobila sva se spomnila. To je bila šest let stara škoda in njegovo veliko veselje pri 22. letih. Niti na HK Jesenice nisva pozabila, na gorenjsko trmo in kljubovalnost. Tudi kulturna plat življenja, predvsem lepa zborovska slovenska pesem je njegova stalnica sodelovanja na tem področju. "Resje. Veliko prostega časa v preteklosti in upam, da bo tako tudi ostalo, sem posvetil petju, ki me navdaja kot prava "duševna hrana ". Ugotovil sem, da s prijatelji - pevci na ta način izražam in iščem pravi smisel družabnega prijateljstva, vse prav vse, šport in petje bi rad še nadalje gojil, kolikor se bo pač dalo. Vse to bom potreboval, sedaj še veliko bolj za nujnost vzdrževanja psihofizične kondicije. Za zaključek pa samo še ena radovednost. Občutki in prvi vtisi na novem zahtevnem delovnem mestu. "Priznati moram, da so me osebne ambicije za odgovornejše delo vodile že dalj časa, tudi za ceno iskanja nove delovne sredine. K sreči, to ni bilo potrebno. Vedno sem se zavedal, da mi je tosama blizu. Nisem bil nepripravljen. Nasprotno. Veliko raz-mišlanj je bilo podrejenih viziji prihodnosti naše TOSAME. Vesel sem in upam, da se bo v prihodnosti uresničilo marsikaj, čemur pravimo 'skupne želje". Trenutno z g. Peternelom urejava primopredajne posle, vse lepo teče v duhu korektnega sodelovanja. Tudi sodelovanje z ostalimi ožjimi sodelavci je prijetno in vzpodbudno. Razpoložen sem optimistično in z veseljem veliko razmišljam o prihodnosti podjetja. Seveda pa so v tem trenutku nujne nekatere kratkoročne poteze, vsak novi izdelek in novo tržišče doma ali v svetu bo v teh trenutkih največja pridobitev. Ne dvomim. Drug z drugim, pa bo šlo. Pot pa bo seveda še dolga in težka. Na ta način sem vam, spoštovane sodelavke in sodelavci, želel predstaviti g. Janka Velkavrha - našega novega direktorja. vse kar je bilo povedano so dejstva, tista resnica o preteklosti, ki nam dovoljuje prijetno osebno razmišljanje o sodelovanju in zaupanju v prihodnost. Premišljenost, "trma do izpolnjevanja obljub, znanje in spoštovanje, nostalgija .Ali niso to velike človeške vrednote? Meni vlivajo upanje. Pa vam? upam, da tudi Pa vso srečo g. JANKO VELKAVRH na poti za naš lepši jutri. M. š. Pretekli mesec je minilo 59 let od prvega in edinega štrajka v 70 letni zgodovini te tovarne. V začetku julija 1936 je Kocjančič ustavil proizvodnjo z obrazložitvijo, da je zmanjkalo naročil za delo. V soboto 4. julija je bil zato objavljen razglas, da se do nadaljnega preneha z rednim obratovanjem, če pa bo prišlo do novih naročil, bo podjetje sproti klicalo delavstvo na delo. Ker do dogovora med vodstvom podjetja in zastopnikom sindikata, da bi se delo na eni ali drugi način nadaljevalo, ni prišlo, so delavci v ponedeljek 6. julija okoli tovarne postavili straže. Straže so bile zaradi prepreči- tve vstopa posameznikom v tovarno, ki bi delali pri nedokončanih delih. Kljub stražam je nekaterim neorganiziranim delavcem uspelo priti v delovne prostore, vendar pa so začasne stavkokaze stavkajoči delavci na silo izvlekli iz tovarne. S tem se je delo v celoti ustavilo in je bila stavka popolna. 11. julija je prišlo do pogajanja med lastnikom in zastopniki sindikata, ki je pripeljal do sporazumnega dogovora v katerem so stavkajoči delavci dosegli redno nadaljno obratovanje tovarne in pravico do organiziranosti sindikata v Kocjančičevi tovarni, zaradi tega dogovora seje stavka po 7 dneh končala, 13. julija pa so delavci ponovno začeli redno delati. Stavko je vodil v Kocjančičevi tovarni tedaj ustanovljajoči se sindikat, ki je organizacijsko pripadal krščanskoso-cialističnim strokovnim organizacijam v okviru Jugoslovanske strokovne zveze, ter bil organiziran na predlog pripravljalnega odbora, ki so ga sestavljale delavke Ivanka Bajc, Marija Kerč, Francka Osolnik, Francka Srša ter Marija vodlan. z enotedensko stavko so stavkajoči dosegli (poleg rednega nadaljnega dela) še dokončen pristanek lastnika na organiziranost sindikata v firmi, ter podpis kolektivne pogodbe, do Cesarje prišlo 19. oktobra 1936. O stavki na Viru je tedaj pisal tudi časopis Delavska pravica, kjer so zapisali, da je: "vse članstvo je ves čas stavke kazalo izredno korajžo in disciplino" ter še, da je bil v času spora g. Kocjančič v resnici precej uvide- Vir: M.stiplovšek - Delovsko gibanje v tovarni sanitetnega materiala na Viru 1936 - 1941 rROniKA DS je na svoji seji 15. julija obravnaval predlog razpisne komisije za imenovanje novega direktorja in sicer g. Mlakar Marjana, g. Velkavrh Janka in g. Arnuš Franca. Imenovana je bila volilna komisija, ki je na podlagi tajnega glasovanja ugotovila, da se na mesto direktorja podjetja TOSAMA imenuje g. Janko Velkavrh, dipl. ing. Na seji delavskega sveta 29. 07. 1993 pa so člani obravnavali poslovanje v prvi polovici leta 1993 in sprejeli sklep o ugotovitvi periodičnega obračuna I. polletje 1993, sklep o povečanju OD za 3 %, s čimer bo dosežen nivo 80 % osnovne plače po kolektivni pogodbi, direktorja podjetja pa se pooblasti za odobravanje čakanja na delo do 100 zaposlenih na dan za mesec avgust 1993. Sprejme se tudi predlog spremembe organizacijskega predpisa o zmanj- šanju stimulativnega dela OD v vsebini, kije bila dana v javno obravnavo. Gospodarski odbor je na svoji seji v juliju obravnaval vsakomesečne proi-zvodno-prodajne zadeve. Dan je bil tudi odgovor s strani oddelka mikal-nlce vzvezl z reklamacijo vate v traku za francoskega kupcaCoton Lem in sicer, da je bil izdelek narejen v kvaliteti, ki jo dopušča obstoječa tehnologija, za omenjenega kupca pa očitno ni sprjemljiva. Prvo sejo strokovnega kolegija v mesecu juliju je vodil novi direktor podjetja g. Janko Velkavrh dipl.ing. Na njej je članom podal svojo vizijo vodenja podjetja. Do 30.07.1993 se opravi primopredaja poslov z g. Peternel Edvardom ing., dosedanjim direktorjem. Na seji 30.07.1993 pa je bil posredovan tudi odgovor UNHCR-ja, da sprejemajo našo ponudbo o izdelavi 1.800.000 kosov vložkov Vir 90. TOSAMA S FANTA, ODSLEJ BO PRI MENI VSE DRUGAČE. ZA VZGLFD SEM VZEL RENOMIRANO FIRMO. TUDI SAM BOM VPELJAL PODOBEN SISTEM. LAHKO EOMO ZA POL POD PLANOM, LAHKO BOMO "PRIDELALI" TUDI MALCE IZGUBE - TODA, NEREDA NE BOJCE NE BOSTA ..VLEKLA'* 1 EVIDENČNE KARTICE KOT SEM ZAPOVEDAL, BODO KAZNI DRAKONSKE. smvne n* tovio DELOVNI IN OSEBNI JUBILEJI V MESECU JULIJU V mesecu juliju so delovni jubilej 10 letnico delovne dobe izpolnili naši sodelavci: Minka Brodar, Brigita Cerar, Metka Krašovec, Marjeta Logaj, Doroteja Prašnikar, Metka Zarnik; 20 letnico delovne dobe: Irena Brnot, Ivana Smolnikar; 30 letnico delovne dobe: Marija Štempihar Čestitamo! V preteklem mesecu so praznovali okrogle življenske jubileje naslednji sodelavci: dvajsetletnico: Anica Razpotnik, Klavdija Hančič; tridesetletnico: Branislav Zajc; štiridesetletnico: Alenčica Stegnar, Olga Burja, Tomaž Kocjančič, Draga Kordež, Majda Lončar. Ob tej priliki vsem želimo še mnogo zdravih in uspešnih let. Osnove v mesecu avgustu Nagrade mentorjem in inštruktorjem 4.875.00 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 8.125.00 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 3.250,10 SIT - polovična dnevnica 1.657.50 SIT - znižana dnevnica 1.202.50 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 20,60 SIT/krn Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 140.00 SlT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 180,00 SlT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 240,00 SlT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 280,00 SlT/dan - oddaljenost nad 16 km 320.00 SlT/dan Odpravnine ob odhodu v pokoj 121.878.00 SIT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer s tovorom 2,26 SIT - tekoči kilometer 1,51 SIT - spremljevalec tovora 0,92 SIT ■ Albina Kosmač Ob boleči izgubi mojega moža in očeta ALOJZIJA BIZJAKA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka sanitetne konfekcije, ter sindikatu Tosame za darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. MARIJA BIZJAK Ob smrti mojega očeta MARTINA ROJC, se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ERS za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi oktetu Tosame za tako lepo zapete pesmi ob slovesu. IRENA BRNOT V času moje bolezni se sindikatu Tosame lepo zahvaljujem za obisk in denarno pomoč. MARIJA BIZJAK Sindikalni organizaciji Tosama se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost v času moje bolezni. MARJETA FURLAN KOLEDAR NEKATERIH MNOŽIČNO REKREATIVNIH PRIREDITEV V AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1993 15. 08. HOJA 25. poletni pohod na SNEŽNIK 29. 08. KOLESARJENJE 2.maraton po MB magistr. (80km) 29. 08. HOJA Srečanje planincev na Poreznu 04. 09. TEK, KOLESARJENJE - Duatlon - tek 2 x 5 km - kolesarjenje 25 km 04. 09. HOJA Pohod Celje-Logarska dolina (75 km) 05. 09. HOJA Pohod 100 družin na Nanos 11. 09. TRIATLON Abraham 93 12. 09. HOJA Dan slovenskih planincev v Kamniški Bistrici PD Snežnik KD Sloga PD Cerkno KD Kamnik PD Celje ŠZ Postojna ŠD Kokrica PD Kamnik Tovarna v moji bližini stoji Občani nanjo smo ponosni vsi Saj kadar se nam kaj zgodi Ali ko dojenček se rodi Mamica polna je skrbi A se hitro umiri, ko mu pod ritko TOSAMINE pleničke položi. Nin,i Ktir.ikiii Foton,> Drobne SODELAVCI V tej številki TOSAME s svojimi prispevki sodelujejo: Albina Kosmač org., Janez Leskovec dipl.oec., Sonja Rode, Marjan Štrukelj, Olga Resnik oec., Feliks Vodlan ing. Avtorjem prispevkov se uredniški odbor zahvaljuje za sodelovanje in vabi tudi vse druge sodelavce k sodelovanju v glasilu. TOSAMA M Uredniški odbor TOSAME: Viljem Dolenc, Milan Drčar, Silva Mežnar, Tinca Ocvirk, Feliks vodlan. izdaja in tehnično ureja SKS-splošna služba. Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Šaranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1200 izvodih. Tisk: Papiroti d.o.o., Krško Na podlagi zakona o prometnem davku lUr. list RS 4/92) In mnenja ministrstva za informiranje št.2J-201/92 z dne 25.0J.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 X davek od prometa proizvodov.