Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din -- nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
ček. račun: Ljubljana it. 10 650 ig 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 7563 Zagreb itv. 39.01 i, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 299*. 2994 in 205«
Izhaja vaak dan sjntraj, rasen ponedeljka in dneva po praznika
CSR in Poljska
Kolikokrat že so resni politiki iskreno obžalovali, da ao odnošaji med češkoslovaško in polj-oko republiko tako hladni, tako korektni ki da vaa dolga leta po sklepu miru niso mogla odstraniti morebitnih dejanskih a še več sentimentalnih zaprak in zaprečic, ki so jih prva povojna leta nagomilila med obema slovanskima sosedama. Deset let ie zija ta vrzal na evropskem severu in to med državo, katero je soustvarjal veliki pen-elaviat Kramaf, in med državo, katere prvi predsednik je bii istotako navdušeni panslavist Pade-rewski. Deeat let se je del evropske diplomacije truditi, da bi ti dve državi spojil v eno enakomd-sleSo in v istem praveu se razvijajočo idejno slovensko edinico in 10 let je druga evropska diplomacija bila na detlu, in sicer uspešno na delu, da vsako zbližan je .prepreči, da onemogoči, da bi ae jarek med njima zasul tako, da bi preko globoko »sagrebanih in že davno pozabljenih nesoglasij dve bratski slovanski državi, rojeni v istem krvavem svetovnem metežu, pristopili k složnemu skupnemu deloi in k složni obraanbi svojih velikih nerodnih kulturnih zakladnic.
Šele 1925, torej 6 let po versajskem miru, se Je posrečilo pripraviti obe državi, da sta podpisali prvo trgovinsko pogodbo. Vsa prejšnja leta so prešla v medsebojni mržnji radi nekaterih tovarniških dimnikov in rudokopnih rovov, ki eo pripadli Čahoslovaški, a po katerih je zaželela tudi Poljska. Tri leta po podpisu trgovinske pogodbe je že izbruhnil nov nevaren spor, ko je Češkoslovaška grozila, da bo zaprla mejo za poljsko živino. L. 1060 je poljski uvoz popolnoma padel radi ukinitvi češko-madjarske trgovinske pogodbe, kar je avtomatično vpostavilo za poljsko živino neznosno visoke carinske dajatve. Februarja 1031 so ee vršila ponovna pogajanja v Pragi v razburjenem ozračju medsebojnega nezaupanja in takrat se je idelo, 'kakor da je poljski sejni trgovinsko pogodbo s Nemčijo zaradi tega tako hitro sprejel in ratificiral, da bi imela Poljska več svobode na nemški strani in zatorej tudi mnogo vačjo možnost pritiska na praško vlado.
Marca 1931 je nato bila objavljena začudenemu •vetu pogodba med Avstrijo in Nemčijo, v kateri ee je napovedovala ogromna germanska carinska ■veza, ki bi bila Češkoslovaško domala zalila. Šele U nevarnost je odprla oči praškim voditeljem zunanje politike radi pogrešenih poti. po katerih ae je razvijala njihova dosedanja zunanjepolitična ideologija. Ze aprila 1981 beremo v številnih češkoslovaških listih očividno pohiradno inapiriraJKi namigavanja, da bi bilo potrebno misliti na carinsko zvezo med Češkoslovaško in med Poljsko nekako kot odgovor za velegermenske cilje, češkoslovaška zamisel je našla topel odmev na Poljskem in celo prejšnji srditi nasprotniki vsakega sporazuma mad obema državama »o ne samo odobravali to zamisel, ampak jo, kot recimo »Ilustrirani krakowski kurjer«, tudi naravnost zahtevali, da morata obe vladi v interesu obstoja obeh držav in v imenu slovanskega odpora proti nasilnem« germemstvu pristopiti k resnemu izdelavanju »skupne politične in gospodarske fronte«. Potem je z avstro-nemškim carinskim načrtom umrlo tudi navdušenje za češkoslovaško-poljsko zbliža nje.
Šale zadnji dogodki, ki pretresajo Evropo in ki imajo zopet svoj izvor v nevtešljivem nemškem nacionalizmu, so, tako se vsaj zdi, osvežili spomin na davno oporoko starega slovanskega kralja Sva-tophika in zopet ustvarili tako na češkoslovaški kakor na poljski strani razpoloženje za ponoven pretres možnosti sodelovanja obeh mladih slovanskih republik, ki približno na enaki dolžini mejita na od hitlerjanstva razburkano Nemčijo. Zopet s3 je obeh držav — prav za prav bi Poljake ne bilo treba šteti tu sem — polastila bojazen, da ne bi prekipevajoči gernranizom preplavil njihovih mejnikov in se na račun svobodnih slovanskih držav ne maščeval za poraz v svetovni vojni.
Tokrat je prvi korak napravila Poljska. Ko Je v pogodbi s sovjeti, oktobra 1932, dobila svobodne roke na vzhodu, se je lotila dela, da si zavaruje še zapadno mejo. V zvezi s tam so bili hidi storjeni koraki v Pragi, ki so dovedli do zanimivih posledic. Sledili so obiski češkoslovaških politikov v Waraavi in poljskih državnikov v Pragi. Juristi obeh držav 90 se sestajali na skupnih kongresih in slavili medsebojno prijateljstvo. Bivši in aktivni ministri 90 poveličevali sorodnost krvi, kulture in življenjskih interesov, časnikarji eo trumoma po-sečali sosedno državo in se bratili na skupnih sestankih. Češka industrija in trgovina se je naenkrat pojavila v mnogo povečani meri v velikem paviljonu stalnega velesejma v Poznanju in poljski trg je poslal svoje proizvode ne velesejm v Pragi. Naposled so se z bliskovito naglico končala trgovinska -pogajanja, potovanje ministra Mataušefca v VVarszavo, slovesen podpis, odlikovanje z najvišjim redom. Med tem pa ea je obojestranski tisk polastil ideje sorodnosti in skupnosti narodnih idealov ter pred široko javnostjo simpatično razpravljal o veselem preokretu v poljsfko-oeškoslovaškib odnošajih.
Pokret je nekoliko zastal za dobo, ko je vladal v Nemčiji general Schleicher, ki se je zdel dr. Be-nešu manj navaren, toda sedaj, ko prihaja na dan, da se je s Papenoni in Schleioherjem hotel samo maskirati Hitlerjev prihod do vrhovne oblasti v Nemčiji, je vprašanje postalo zopet akutno in bo hitreje, mnogo hitreje dozorevalo do neobhodno potrebnega sporazuma. To leži že v naravi sami političnih dogodkov, ki se pripravljajo v tem predalu Evrope. Zato ni čuda, da se je bivši šef čsr. generalnega štaba in sedanji fašistični general Gajda dvignil v ras/govoru, ki ga je dovolil velikemu krakovskemu listu in katerega je polpdii tisk brez ■kino« iJuuoMBiM. uu anutovot ■« BaufS iT" ««šu
Razkosavanje starodavne kitajske države se je začeto
Na džehotski meji grmijo -
topovi -	Peking se z mrzlično naglico prazni
najodtočneišn resolucijo proti Japonski na papir u
Težko si je tudi misliti, da japonska ne bi imela obljube od te ali one velesile, če pomislimo. da Kitajci izpraznujejo Peking, kar je očivide-n dokaz, da Joponci nameravajo napad na to starodavno rezidenco bivših kitajskih cesarjev. Z napadom na Peking bodo Japonci v resnici tudi svojo kampanjo izvedli v najkrajšem času, ker bi s tem bil njihov neposredni objekt Džehol popolnocna od Kitaja odrezan, —
sicer pa imajo najbrž namen, da zasedejo tudi provinco Čili, ker japonski nacionalistični listi že zdavnaj pišejo o tem, da naj bi se severna Kitajska proglasila kot
neodvisna država pod žezlom Pu-Jia
Zato se po pravici lahko reče, da se ie seda; začelo razkosanje Kitaja, ako tega ne no ustavila ZN, na kar pa morajo opati samo ultra-naivni ljudje.
Iz Pekinga odhajajo vlaki z neprecenljivimi zakladi
ČankajKek, predsednik kitajske republike
Pariz, 7. jan.
Tukajšnji diplomati so zelo vznemirjeni, ker je dospela vest, da je generalni guverner province rili, maršal Čansuljan, po odredbi predsednika vsekitajske vlade v Nankingu Čan-lcajšeka začel evakuirati Peking. To dejstvo je tem bolj tragično, ker obenem znani odsek de-vetnajstorice napoveduje skrajno energičen sklep v zadevi japonsko-kitajskega spora. Odbor bo namreč kljub ugovoru japonskega delegata Macuoka predlagal plenumu ZN, da se naj, ako se Japonska ne bi pokorila razsodbi ZN v mandžuraki zadevi,
proti Japonski ukrenejo represivne odredbe
kakor jih za take »lučaje predvideva znani paragraf 15 pakta ZN. Nastane seveda vprašanje, kako si more Japonska spričo tega upati, da nadaljuje svojo vojaško akcijo proti Kitaju? To se ne da — kakor poudarjajo v pariških diplomatskih krogih — razlagati drugače, kakor da ima Japonska od Anglije zagotovilo, da se sankcije, ako bi jih ZN v resnici sklenila, dejansko ne bodo izvajale. Čeprav angleška vlada najodločneje demantira, da bi kakorkoli podpirala Japonsko, pa so tukaj popolnoma prepričani, da med obema državama obstoja
ta en p akt za slučaj razpada kitajske države
Izve se, da so srednje province Kitaia danes v celoti ali f)® deloma v rokah kitajskih komunistov. To so province Hupe, Honan, Hunan in deloma tudi Kjansi na jugu. Predsednik kitajske republike in generalisimus njene armade Čankajšek ima vezane roke s pacifikacijo teh provinc in s hudimi borbami s komunističnimi četami, vsled česar ne aiore zadostno podpirati severnega Kitaja v borbi zoper japonsko invazijo.
Zelo nepovoljne so pa razmere tudi na za-padu Kitaia, kjer se na jugu vedno bolj osamosvaja od kitajske oblasti Tibet, katerega podpirajo Angleži, na severozapadu takozvana Dzungarija iu južno od nje velika provinca Hsinkjang, ki se proglaša za avtonomno in stoji pod vplivom Rusije enako kakor severna mongolska republika Urga. Zdi se, da so Ja,ponci obljubili Angliji
proste roke v Tibetu
I
In prav tako je zelo verjetno, da stroga ruska nevtraliteta v kitajsko-japonskeni sporu izvira Iz tega, ker Japonci ne namerava jo delati Rusiji težave v ujeni mongolski interesni sferi. Skoraj za gotovo smatrajo diplomati, da sta si
Rusifa in Japonska Mongolijo so oh že razdelili
kaT bi dokazovalo posebno dejstvo, da so se nedavno mongolski kani ozemlja Barge, ki meji na zapadno Mandžurijo, izjavili za federacijo s to državo. Zavojevanje Džehola, ki so ga sedaj Japonci začeli, ima v prvi vrsti namen, da odreže Kitaj od mongolskih provinc in tako omogoči uresničenje japonskih in ruskih načrtov.
Demanti angleške vlade, da nima absolutno nobenih aspiracij na Tibet in da je zategadelj i absurdno govoriti o kakšnem angleško-japon-skem sporazumu, se demantira sam s tem, da angleška diplomacija v Ženevi za kulisami dela na vso moč na tem, da bi se proti Japonski ne | sklenile nobene sankcije, ali pa, da bi se ne : izvajale. Pri tem je angleška diplomacija tako neženirana, d« v isti sapi zagovarja
ČSR in Pofljako preskočiti orike meje gospodarskega sodelovanja in brez obotavljanja preiti v politično in vojaško zvezo, ki bi se povezala z Malo antanto in tako tvorila 80 milijonski državni blok, ki bi stal nasproti vsakemu germanskemu prodiranju.
Velik, lep in idealen je tn sen. Mi ga pozdravljamo. Naj bi postale Hitlerjeve ti,rade tista vrv. | ki bo hi vselej povezala S^atoplukove sinove v
M	nolali A\nuvT
Evakuacija Pekinga se je torej začela. Najprej je seveda spravil na varno svoje ogromne zaloge zlatih in srebrnih dolarjev general Čansuljan, ki je menda najbogatejši človek na svetu. I7jpraznuje tudi svoj harecn in spravlja na varno svoje ogromne dragocenosti. Odredil po je tudi evakuacijo dragocenosti, ki se nahajajo v pekinških bibliotekah in muzejih in ki »o v resnici neizmerne vrednosti. Dosedaj »o pospravili že 3000 velikih zabojev dragocenih ma-nuskriptov in umetnin, katere so odpeljali po železnici neznano kam. Na tisoče kulijev je zaposlenih s tem poslom pod nadzorstvom celih bataljonov vojaštva in policije, ker se ljudmtvo tej evakuaciji upira. Do sedaj odnešene stvari cenijo na vrednost 20 milijonov zlatih dolarjev.
Japonci so že začeli svojo ofenzivo in sicer s treh strani: iz Kajlua, Ninčanga in Čaotanga. Ta ofenziva pa še ni naperjena proti Pekingu, ampak proti glavnemu mestu Džehola Spopadi s Kitajci so se že začeli in v bitko posega tudi letalstvo in artiljerija, ki napravlja ogromna uničenja.
Za japonsko diplomatično taktiko je značilno, da japonsko zunanje ministrstvo v i«ta sapi demantira, da bi se bila »ofenziva efektivno ie začela.«
Japonske nihče več ne bo ustavil, ako je ne ustavi Amerika. Iz Washingtona »e z cnočnim naglasom poroča, da se celokupno pacifiško vojno brodovje USA vadi v polni bojni opremi s taktično nalogo, da brani zapadno ameriško obal pred napadom sovražnega brodovja...
Hitlerjev nacionalistični plaz
Angleške bojazni
London, 7. februarja. Angleška javnost je reagirala na imenovanje narodnega socialista Hitlerja za kanclerja tako, kakor je bilo pričakovati. Že ko je Hindenburg tako nenadno odslovil kanclerja Briininga in postavil na njegovo mesto von Papena, so se oglasili najuglednejši angleški publicisti in napovedali nevarnost, ki grozi iz Berlina ne sanjo nemški demokraciji, temveč demokraciji sploh in miru v Evropi. Von Papen je bil pri Anglosasih slabo zapisan tudi radi svojega intrigantskega delovanja med vojno v Ameriki.
Anglija spada med tiste države, ki hočejo
na vsak način ohraniti mir v Eorooi
in po ostalem svetu, da bi se lažje rešila is sedanje
gospodarske stiske. Zato je vselej nasprotna vsaki politični avanturi, ki bi utegnila spraviti svetovni mir v nevarnost. V kolikor se Angleži zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb, je treba poudariti, da gre njihova akcija za tem. da bi se pogodbe revidirale sporazumno med prizadetimi državami, torej nikakor ne s silo. Revanžne politike kanclerja Hitlerja pa ne bodo Angleži nikdar odobravali.
Tudi prisotnost magnata Hugenherga v Hitlerjevem kabinetu vznemirja Angleže, ker je Hugen-berg znan na Angleškem kot založnik tistega nemškega nacionalističnega tiska, ki
sistematično vodi kampanjo proti An
kot kolonialni državi, ki se je polastila nekdanjih nemških kolonij, v prvi vrsti Vzhodne Afrike. Ilugenbergov tisk javno očita Angliji, da je Vzhodno Afriko kratkonialo anektirala, čeprav ima od Zveze narodov samo začasen mandat nad to kolonijo. Kakor je razvidno iz pisanja »Observerja«, je Hugcnberg zelo razilražil Angleže 9 svojim najnovejšim filmom izza časa svetovne vojne, v katerem se Angleži prikazujejo kot pertiden narod, ki je za časa pomorske vojne nastopal proti viteškema nemškemu narodu.
To nikakor ni pot
vzklika sicer nemški prijatelj Gairwin v svojem listu, ki naj pospeši reviiijo mirovnih pogodb in
razorožitev! Na takšen način se nemška diplomacija pri svojem delu nikakor ne podpira. To niso več niti Bismarckove metode, temveč Viljemove. Kakor niso v preteklosti dosegle te metode svojega eilja, tako ga ne bodo niti danes.«
6. Garwin je Nemcem jasno povedal, da Aa-glija nikakor ne namerava diplomatsko podpirati nemške akcije za priznanje enakopravnosti v oho roževanju in za revizijo mirovnih pogodb, ako ta misli na revanžno politiko po Viljemovcm zgleda. »Observer« piše, da bo pravnemu priznanju enakopravnosti fatalno sledila resnična oborožitev Nemčije ter svari berlinsko vlado, naj nikar ne podpira gonje proti Poljski, Franciji in Angliji.
W'tchham Steed obsoja
Nii manj jasen v svojih izvajanjih proti sedanjemu režimu v Nemčiji ni seveda Wickham Steed v listu »Sundav Times«. Gospod Steed komentira Hitlerjevo poslanico na nemški narod in opozarja na nenavadno podobnost v izražanju g. Hitlerja in Bonita Mussolinija. Tudi Hitler napoveduje konec liberalne dobe in pri tem misli na konec svobode. Prav tako je govoril Mussolini. »Ogrožena nestrpnost bo stopila na tla izkoreninjene svobode, namesto liberalne dobe«. Ta recept je že dobro znan v sovjetski Rusiji in fašistični Italiji. Naj mislijo boljševiki karkoli o Hitlerjevih napadih proti komunizma,
dejstvo je, da so italijanski fašisti pozdraviti
prihod Hitlerja na vlado, ker so med njimi in narodnimi socialisti tesne zveze in ker je Mussolini Hitlerju ideal. Mussolini je temu svetoval, naj na vsak način stopi v vlado. Predsednik Hindenburg je mislil, da je bolje, da ima sovražnika v hiši, Hitler je tudi mislil, da je bolje, da je v hiši, to je na vladi. Boju med 9tarim pruskim maršalom in nekdanjim avstrijskim slikarjem je treba pozorno slediti. Vse odvisi od odgovora na vprašanje. ' ali je Hitler jetnik Papena in Hugenherga ali sta I ta dva njegova jetnika.
Konec pruske samostomosti
Berlin, 7. febr. tg. Državni kancler Hitler se je danes zopet vrnil iz Mtinchena v Berlin.
Pri državnem sodišču v Leipzigu pa je že vložena tožba pruskega kabineta Braun-Severing proti državni vladi. Pričakovati je, da bo prišlo do sodne razprave v treh tednih. Tožba zahteva predvsem, da se včerajšnja zasilna naredba državnega predsednika razveljavi, obenem pa tudi razveljavi sklep glede razpusta pruskega deželnega zbora. V razlogih navaja tožba, da na niti najmanjšega
dokaza za to, da bi se bila pruska vlada obnašala tako, kakor da ne bi bila izpolnjevala svojih dolžnosti. Razen tega je zasilna naredba v protislovju z razsodbo državnega sodišča, po kateri se pravice samostojne nemške dežele ne smejo prenesti na državo. Na ta način bi bila Prusija z zasilno naredba oropana samostojnosti. Zastopniki Prusije ne hi mogli Mstopati v državnem svetu nobenih tradicij Prusije, temveč samo pooblaščeni drfavni komisar. Ta pa je državno sodišče ie proglasilo kot nedopustno.
Jeklen odpor Potiske
Varšava, 7. febr. tg. Narodni demokrati »o zahtevali včeraj v poljskem sejmu, da poljska vlada z ozirom na nemško grozečo nevarnost in z ozirom na izredno ogroženje poljskega koridorja, takoj ukrene potrebno, za utrditev vsega koridorja. Vse poljsko prebivalstvo v teh krajih zahteva. da se varnostne odredbe kolikor mogoče okrepijo. Poslanec vladne stranke, knez Radziwil, je izjavil pri proračunskem poglavju o zunanji 1 "iki. da ^ ves pedala nsrod edša v io— Am
odklanja z veo odločnostjo nemško zahtevo po reviziji mej. Da vznemirjenje na Poljskem radi nemških zahtev raste, dokazuje tudi to, da govori tudi socialistični »Robotnik« o tem. da so Poljska ia države male antante ogrožene po nevarnosti fašistične troeveze Avstrija — Nemčija—Madjarska. Razen tega -poljski listi živahno komentirajo izpremembe brambnega sistema v Nemčiji, kj jih zahteva Hitler, in (mMiio v svojih protestih z re-
BrMfdiiAini
Tajinstveno ozadje hirienbeeike afere«
Sestanek med papežem in
Stalinom
Velesenzačna odkritja o konferenci na otoku Prinkipo na Marmarskem morja
Od svojega dunajskega poročevalca, na kate-«-ga ;.iao se obrnili v zadevi pošiljanja orožja iz pclce ir.ozemskc driave preko Avstrije na Madjar-■ ko — o čemer je med drugimi obširno poročal i di Siovcrski narod« št. 29 od 6. t. m. po dunajskem socialističnem »Abcv.du« — smo dobili sledei telefonski odgovor:
Na Vržc vprašanje, da-li jc res socialdemokratski »Absud« prinesel poročilo, da je v hirten-Icriko a?c:o zarleten tudi Vatikan, Vam moram odgovoriti re si.mo to, da jc »Abcnd« v resnici to objavd, kar so pesnc-li tudi Vaši listi (naš dopisnik misli S!over*ski narod« — opomba uredn.), empak dn njegove ir(»itvc v rflavnetr. tudi od^ovar-,i;o dejstvero. To mi ni poirdil samo moj kolega, uretV-ik »Aber.da , ;'osped dr. Veilcheudult, am-pJt iudi druge odlične osebe tukajšnjega političnega življenja, predvsem pa moj najboljši vir v mrdnarodnih zadevah, ki ima tesne zveze s tukaj-sni-ns diplomatskim svetom in ki mi jc razkril tudi teke stvari, katere so doslej še popolnoma neznane, Ker mi jc dovolil, da Vam njegove informacije sporočim, ne da bi ga seveda imenoval, Vos zaenkret na kratko seznav/m s fakti, ki bodo gotovo ze!o zanimali jugoslovansko javnost:
Hi-tenberžka zadeva, o kateri sem Vam ie 4. t. ra. telefonično sporočil, da jc nnjdalckosež-nejšega pomena (glej -Slovenca« št. 30 od 5. februarja), ima nadvse skrivnostno ozadje, katero jc po »Abendu« le deloma odkrito, dasi je bistveno pravilno označen eden glavnih faktorjev v tej aferi, to je Vatikan. >Abendu- pa jc ostalo popolnoma neznano, da igra veliko vlogo v tej diplomatski velcintrigi, ki je uprav grandiozno zamišljena, poleg onih evropskih držav in državic, ki jih •Abend« imenuje, tudi
sovjetska Rusija
Stalin, reete Dugaivilli, ki ni tako premočrtno fanatičen, kakor tc navadno slika, ampak jc obdarjen z uprav orientalsko prilagodljivostjo, jc po katastrofalnem rezultatu prve petletke ttvidel, da je borba sovjetov z glavnim faktorjem zapadne politike, Vatikanom, pravzaprav bila
veiika taktični: pogreška
Nerazpoloženje, ki se s tem ustvarja ne samo v Evropi nego tudi v Ameriki tako v krogih diplomacije kakor v krogih velefinancc proti sovjetski Rusiji, se občutno pozna v pomanjkanju kapita!ov, kar je pravzaprav glav* vzrok bankerota petletke, ki -se le umetno zakriva. Zaradi tega je komisar za zunanje zadeve Lltrinov dobil od Stalina zr.upno misijo, da stopi v stik z vatikanskimi krotil, k»r je ta storil pred dvema tednoma, ko je potoval iz Moskve v Ženevo na razorožitveno konferenco. Imel je v Švici sestanek z odposlancem Vatikana, ki ie bil o želji Stalina obveščen preko carigrajskega katoliškega patriarha. O vsebir.i teh razgovorov se ni moglo dezdaj ničesar izvedeti, pač ps jc med velediplomati Evrope javna tajnost, ,da se je na tej konferenci dogovoril
lajni sestanek med svetim očetom in Stalinom
ln sicer na znanem Prinkipo-otoku v Marmarskem morju. Ta sestanek sc je tudi vršil nedavno k
sc je Stalin pripeljal nanj na romunskem parrikn iz Odese v najstrožjem inkogniiu, dočim je papež dospel
na letalu
ki mu je v ta namen bilo dano na razpolago od italijanske vlade. Kakor jc dospel Stalin na otok v najstrožjem inkognitu, preoblečen v ruskega kmečkega popa, tako je tudi papež pristal, oblečen kot navaden katoliški duhovnik, potem ko je guverner bosporske ožine bil o tem pod strogo tajnostjo obveščen iz Angore od Kemal-paše samega.
Iz Narodne skupščine
Predlog zakona o ločitvi cerkve od države
Razume se, da tudi o vsebini te prevažne konference med poglavarjem katoliške cerkve in vodjo tretje internacionale nihče na svetu ničesar ne sluti, vendar pa |e po tndiakreciji nekega posredovalca, ruskega emigranta-konvertita in bivšega Kolčokovega generala, proniknilo v diplomatske kabinete velesil, da se je na tem sestanku govorilo o
uposlavitvi bivših monarhij
v srednji Evropi. Da se razume ta titaoski paradoks, da je namreč, kakor se ▼ diplomatskih krogih Londona in Pariza zadnje dni snilja, vodja
boljševižke Rusije in svetovne revolucije privolil v restavracijo najčrnejše reakcije, je treba vpojte-vati, da sovjeti s tem zasledujejo le namen revolu-cionironja evropskega proletorijata, ki se bo predvidoma taki reakciji po začetni pavzi najkrvaveje uprl in tsko uresničil veliki sen Ljei-ina, dočim Vatikan računa s tem, da se bo ali reakciji posrečilo komunizem ubiti ali pa bo, če se zgodi nasprotno, lažje katoliiki cerkvi najti
modus vivendi s sovieiakim režimom v Evropi
na podlagi koncesij, ki jih je papež Stalinu na sestanku na otoku Prinkipo dovolil. Tc koncesije bi, kakor se govori, obstojale v tem, da bi Habsbur-govci in Hoheccolernci uvedli nekak državni socializem po ekspropriaciji liberalne buržnazije, nasprotno pa se je Stalin obvezal, da bo toleriral pckatoličanjenje Rusije na razvalinah pravoslavja, v čeme" bi se Stalinove smernice vjemalc s smernicami, ki jih v pogledu na pravoslavje mislijo zasledovati restavrirani Habsburžani. Kar se tiče Iiohencolerncev, pr. je projektirana pomoč Rusije v odločilni vojski Nemčije proti Franciji.
Kar sc tiče hirtenberškc afere, pa me je moj informator zagotovil, da je orožje, s katerim se oskrbuje Madjarska, plačano iz blagajne
Utongregacije de propaganda lide
ki ima, kakor znano, na razpolago ogromna sredstva. Tudi dohodki letošnjega svetega leta so v to svrho namenjeni. Sestanek s Stalinom je imel tudi ta namen, da bi se Madjarska, ki ima začeti z restavracijsko akcijo potom državnega pnča, oskrbela tndi s topovi, ker so jo dozdaj oskrbovali samo s puškami in mitraljezami, dočim bo sedaj imela dobavljati kanone sovjetska Rusija na račun
papeževe privatne šatulje
Ko sem svojega informatorja vpraial, kako so mogle take tajne stvari pronikniti v toliki meri v diplomatski svet, mi je smehljaje odgovoril: »Deloma po navadni indiskreciji, deloma pa po izdajstvu, kakor je v takih zadevah navada. Denarna akcija tc zadeve, naperjene od Vatikana v prvi vrsti proti neki podovnaski državi, kakor po pravici ptic »Abend«, je bila poverjena nekemu hrvatskemu monnrhistn po imenu Pmiperič, nekdanjem štabsfeldvebln 4. hrvatskega domobranskega polka, in pa nekemu Miši Curaviču iz čačka, ki je pa velik del denarja defravdiral in so tja zaio odslovili. Eden se je te veleizdajalske akcije skesal in jo odkril, kolikor je pač vedel o njej, drugi pa je storil isto iz maščevanja. Od njega ima svoje podatke tudi gospod Veilchenduft od »Abecda, kolikor jc meni znano.«
Toliko sem mogel izvedeti in Vam po svoji dolžnosti sporočam. Sprejmite, gospod urednik, obenem izraz mojega najodličnejšega spoštovanja, udani.. ^
...
Ta vsekakor senzacijonalna odkritja objavljamo v dopolnilo poročila o hirtenberški aferi, ki je bilo objavljeno v »Slove.-skem narodu« št. 29. od 6. t. m. in v zagrebških »Novostih« št. 38 od 7. t. m.
(Ponatis dovoljen)
Novice iz Maribora
Zborovanje pekov
Maribor, dne 7. febr.
Malo je imela pekovska organizacija v Mari-boru občnih zborov, ki bi 6e vršili v za pekovsko obrt tako kritičnih in odgovornih časih, kakor so današnji, ln zato je tembolj razveseljivo zaradi velike udeležbe članstva, ki je obiskalo današnji občni zbor zadruge, ki se je vršil v Gambrinovi dvorani. S tem so člani na viden način poudarili pomen, ki ga polagajo na skupnost v svoji stanovalci organizaciji. Obeaiem pa so s svojimi predlogi in važnimi sklepi pokazali, da so pripravljeni svojo organizacijo še spopolniti.
Občni zbor je otvoril in vodil zaslužni dosedanji predsednik zadruge Ivan Horvat, navzoči pa so bili kot zastopniki oblasti in korporacij obrtni referent mestne občine, magistratni svetnik Rodo-5ek, tajnik Zbornice za TOI dr. Pretnar, predsednik Osredjije zveze obrtniških zadrug Bureš in delegat Mesarske zadruge v Mariboru Smodej. Poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu je podal predsednik Horvat. Preteklo leto je bilo za zadrugo velevažnega pomena ne le radi praznovanja častnega jubileja 25 letnice obstoja, temveč posebno še radi tega, ker so zahtevale razmere skrajni napor članstva in vodstva zadruge, da se je na pristojnih mestih doseglo vpoštevanje pravičnih zahtev pekovske obrti. Mariborska pekovska zadruga je delala roko v roki z ostalimi pekovskimi organizacijami, zlasti z ljubljansko, in čestokrat je z iniciativnimi predlogi in koraki dala povoda raznim uspešnim intervencijam in akcijam v korist pekovske in splošne obrti.
Po predsedniškem poročilu je sledil referat o finančnem stanju zadruge, ki je ugodno in izkazuje ca. 7000 Din prebitka. Daljša debata se je razvila o letni članarini, ki jo je odbor predlagal v višini 200 Din za člana. Podeželskim obrtnikom se jc zdela ta vsota prvotno prevelika, po pojasnilih pa, ki so jih podali gg. Koren, Kovačič, Žunko in Feiertag, pa so uvideli, da je znesek čisto primeren, ter soglasno odobrili članarino.
Pri naslednji točki: volitve je predlagal Žunko naslednjo listo: upravni odbor: Feiertag Anton, Zamuda Ivan, Mikec Miha, Čebokli Josip, Ledin-šek Josip, Kaukler Josip, Horvat Ivan, Koren Jakob, Žunko Josip ter vsakokratni predsednik Delavske pekarne. Namestniki: Černec Martin, Petek Jernej, Koren Franc, Glaa Anton. Nadzorstveni odbor: Kovačič Aloj«, Čelan Hinko, Genzger Ludvik. Namestnika: Majcenovič Miha, Macarol 1 Andrej. Častni odbor: Kovačič Akfc Šob ier Fsanc,
Cena kruhu se poviša za 50 par
Zamuda Ivan, Horvat Ivan in Koren Franjo. Predsednik razsodišča je vsakokratni predsednik upravnega odbora. V okrožnem odboru bosia zastopala zadrugo kot delegata predsednik in podpredsednik. Za člane pomočniške komisije se izvolijo: Čebokli Josip, Feiertag Anton in Delavska pekarna.
Po volitvah je bilo pet minut odmora, da bi se novo izvoljeni odbor konstituiral. Ker pa ni bilo doseženo soglasje, si bo izvolil odbor svoje funkci-narje s predsednikom vred na svoji prihodnji seji.
Po volitvah se je javil k besedi tajnik zbornice za TOI dr. Pretnar, ki je v obširnem govoru osvetlil stanje obrti, posebno pekovske. Podčrtal je stn-lise Zbornice za TOI in obrtništva napram nekaterim vprašanjem, ki so življenskega pomena. Tako je opozoril, da je maksimiranje cen v živilski stroki, zlasti pri kruhu, nepravilno, ker ne dosega svojega namena, pač pa povzroča razburjenje ljudskih plasti. Za določanje krušnih cen morajo biti kompetentne obrtne oblasti prve stopnje, ne pn tržna nadzorstva. Triodstotni poslovni davek je prehuda, obremenitev, ki je zadela tako produ-cente kakor konsumente ter je potrebna nujna sprememba. Prenehati se mora s sistematičnim ubijanjem obrtništva, kateremu delajo nezdravo konkurenco s lavoriziranjem nekaterih zadrug. Zavarovanje obrtništva, ki se bo izvedlo letos, sc mora izvršiti po posameznih banovinah avtonomno, zavarovalni posli pa se naj prenesejo na obrtne zadruge, da se tako režijski stroški zmanjšajo. Izvajanja zborničnega tajnika dr. Pretnarja so bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Zborovalci so nato sprejeli predlog odbora, da se osnuje skupno z Mesarsko zadrugo tajništvo z lokalom in plačanim tajnikom, da se bo lahko poslovanje vršilo brez zadržkov in zaprek. Tajniški lokal bo v Vetrinjski ulici v hiši Trgovskega gre-mija,
Nato se je razvila živahna debata o vprašanju zvišanja cen. Številni govorniki so pri tem opozarjali na netočno pisanje nekaterih časopisov. Pri tem so naglaiali, da je edino »Slovenec« poročal pravilno o vzroku povijanja krušnim cenam, dočim je neki slovenski dnevnik prinesel nepravilno poročilo, kjer je deloma zvračal krivdo na peke. Po točni proučitvi kalkulacije, ki jo je sestavil Kovačič, je bil sprejet predlog, da «e zaenkrat zvišajo cene črnemu in belemu kruhu za 0.50 Din pri kilogramu. To zvišanje stopi v veljavo z jutrišnjim dnem, to je v četrtek, 9. februarja.
Belgrad, 7. februarja. Na današnji seji narodne i skupščine je bilo sporočeno poslancem, da jo senat I sprejel vse zakonske osnutke, ki so mu bili dostavljeni razun onega o zobozdravnikih, ki je bil
vrnjen na ponovno razpravo pred narodno skupščino. V nadaljnem poteku seje je predložil in utemeljil dr. Kešeljevič svoj zakonski predlog o ločitvi cerkve od države.
Predlog se glasi:
5 1. S tem zakonom ee Cerkev loči od države |>opolnonia in za vselej v kraljevini Jugoslavije. Vse funkcije, ki jih je doslej vršila Cerkev vseh konfesij, preidejo na državne samoupravne organe.
§ 2. Duhovniki vseh ver v kraljevini Jugoslaviji postanejo navadne osebe ter imajo vse obveznosti in dolžnosti kakor ostali državljani. Vse osebe, ki iščejo verskih uslug otl duhovnikov, se bodo z le-temi s.porazumeli o nagradah.
S 3. V kraljevini Jugoslaviji bodo obstojale od dneva objave tega zakona samo Iaiške šole. Vse -šole, bolnišnice, otroški vrtci in druge ustanove kakšnekoli vrste, ki so pripadale katerikoli verski enoti, preidejo v državno last in dalje v kraljev;ui Jugoslaviji ne morejo obstojati. Vse cerkveno premoženje, razen onega, ki je potrebno radi službe božje, preide kot narodno blago v državno posest brez odškodnine in spada pod zakon o agrarni reformi, razdeliti pa sc mora v roku od enoga leta po objavi lepi zakona pripadnikom one cerkve, katere je bilo premoženje.
5 4. V kraljevini Jugoslaviji se uvnja obvezen civilni (brak). Vse osebe bodo v bodoče sklepale in razveljavljale zakone pri občinskih uradih brezplačno. To velja za one osebe, ki 6o zakon sklenile v cerkvi. Do izdaje novega zakona o civilnem znkonu (braku) bo veljal zakon o civilnem zakonu (braku) za bivšo Vojvodino na teritoriju vse kraljevine Jugoslavije.
5 5. Vse matice rojstev in umrlih ter poročenih bodo vodile občinske uprave, dosedanje matice pn se morajo takoj izročiti tem upravam.
§ 6. Duhovniki vseli ver, ki so to doslej bili, Ihx1o kaznovani s strogim zaporom od dveh do šestih let, če bi se pregrešili proti temu zakonu, ali na kakršenkoli način kršili njegove določbe. Ostale osebe bodo kaznovane za kršitev tegn zakona s strogim zaporom od enega do treh let.
§ 7. Ta zakon stopi v veljavo tedaj, ko Jio objavljen v »Službenih Novinah«, njegovo izvedbo pa bo odredil pravosodni minister s posebnim pravilnikom.
Vlada odklonila nujnost predlega.
V	imenu vlade je povzel besedo minister dr. Kramer, ki je izjavil, da vlada ne more sprejeti nujnosti predloga g. dr. KeSeljeviča.
Pri nato sledečem glasovanju je Narodna skupščina z veČino glasov nujnost odklonila.
Narodna skupščina je nato posluiala Interpelacije poslancev dr. Angjelinoviča na zunanjega ministra radi govora predsednika kraljevske italijanske vlade Mus8olinija radi incidenta v Tro-glru, Milutina Pešiča in tovarišev na trgovinskega ministra o težki gospodarski krizi, ki bije trgovce in obrtnike, dr. Marka Kožulja na trgovinskega ministra o težkem stanju denarnih zavodov V državi, dr. Milana Metikoša na predsednika ministrskega sveta radi napada škofovske poslanice na sokol-stvo, dr. Vošnjaka in tovarišev na predsednika ml-! nistrskega sveta in na ministra za gozdove in rudnike o težkem stanju, v katerem se nahajajo državna rudarska podjetja, dr. Ivana Lončareviča na ministrskega predsednika glede napadov na katoliško cerkev š strani »Patriarhijskega glasnika« in »Ves-nika srpske crkve«. Vse interpelacije so bile dostavljene pristojnim ministrom.
Skupščinski tajnik je sporočil, da sta Aleksander Simonič in Aieksa ObradoviiS podala ostavko na svoja poslanska mesta. Nato je dobil besedo poslanec Milovan Lazarevič, ki je slavil na pred-sedništvo narodne skupščine vprašanje, zakaj ne pride na dnevni red zakonski predlog o zaščiti kmeta, ki ga je odbor že pred dvema mesecema dokončal. Poslancu Lazareviču je odgovoril podpredsednik narodne skupščine, da bo ta predlog stavilo predsedstvo narodne skupščine na dnevni red takoj kakor hilro bo to sklenila narodna skupščina.
Spremembe zakona o agrarni reformi
Belgrad, 7. febr. 1. Kmetijski minister jc predložil narodni skupščini predlog o spremembah in dopolnitvah posameznih predpisov zakona o agrarni reformi, iz katerega podajamo nekaj važnejših odstavkov:
§ 6. V § 21 se za besedo »dobrovoljcem« doda: Za one dobrovoljee, ki so že dobili zemljo, a na dan ekspropriacije nimajo dobrovoljskih potrdil v smislu zakona o dobrovoljcih od 31. avgusta 1928 ter o spremembah in dopolnitvah od 18. aprila 1930, ali ki se niso naselili na dodeljeno zemljo, pa so bili dolžni, da to po omenjenem zakonu storijo, se bo zemlja ekspropriirala in v zemljiških knjigah prenesla na ime in last kolonizacij-fkega fonda kmetijskega ministrstva, a na ime in v last dobrovoljccv, ko dobo v redu potrdila, ozir. ko so na zemljo naselijo. Davke in ostale dajatve za to zemljo plačajo agrarni subjekti, ki so nagrajeni s to zemljo.
7. V § 24 se na koncu odstavka 2 spusti: »in sedeni'-. Nova alinea odstavka 3 v § 3 zakona orl 5. 12. 1931 se razveljavi, dostavljajo pn se novi odstavki, ki se glasijo:
V	ostalih okrajih, navedenih v § H tega zakona, kakor tudi na področju dravske banovine, lahko kmetijski minister pod pogoji iz drugega odstavka v sporazumu z ministrom za gozdove in rudnike na veleposestvih, razen onih iz odslaVka 3. § 11. ekspropriira največ do 25% od onih gozdnih zemljišč, ki na posameznem posestvu presegajo 1000 katastrskih jntrnv oziroma 1000 ha v dravski banovini v korist:
a)	skupine naseljencev, kjer se nova naselja dobrovoljcev in ostalih kolonistov ne morejo na drug način preskrbeti s pašnjo in lesom za kurjavo, a se gozdovi nahajajo v upravni občini, v kateri je naselje, ali pa v sosedni;
b)	posameznih okoliških vasi, katerim so ti gozdovi potrebni za njih razvoj in napredek.
9. Kmetijski minister se pooblašča, da v sporazumu z minislrom zn gozdove in rudnike izda pravilnik o vseh ekspropriiranih gozdovih, vpošte-vajoč pri tem obvarovanje gozdnega gospodarstva in celote gospodarskih enot.
§ 12. §§ 38 in 39 dobita novi številki 37 in 38. § 40 se menja in sc glasi kot § 39 tako-le: »Odškodnino za ekspropriirana zemljišča v korist agarnih subjektov iz §§ 19 in 27, raz-en odškodnine za ekspropriirane gozdove po doiočbah § 24 tega zakona, plača lastnikom država z državnimi ob-
veznicami. Odikodnino za ekspropriirane gozdove po § 24 tega zakona so dolžni plačati samo agrarni subjekti lastnikom najdalje v roku 10 let s 5% obresti, računajoč iste od dneva ekspropriacije.*
§ 13, § 41 se menja in se kot S 40 glasi: Finančni minister se pooblašča, da izda za izplačilo odškodnine za ekspropriirana zemljišča 5% drž. obveznice do skupnega nominalnega zneska 900 milijonov Din.
§ 14. § 42 se menja in se kot § 41 glasi: 1. Obveznice nosijo naziv: 5% obveznice za izplačilo odškodnine po zakonu o likvidaciji agrarne relorme na veleposestvih — in se glasijo na do-našalca. Obveznice se izdajo v komadih po 500 dinarjev, 2500 Din, 5000 D3n in 10.000 Din nominalne vrednosti s 5% letnih obresti, ki prično teči s 1. oktobrom 1933 in se izplačujejo po izteku vsakega leta,
2.	Finančni minister ee poobtaftoa, da v (tacaj u potrebe mesto obveznic ene notninale iada obveznice druge nominale v istsm nominalnem znesku.
3.	Vsaka obveznica ima svojo kupoaako polo s 50 kuponi.
4.	Preostanki izpod 500 Din se bodo izplačevali v gotovini iz kredita, ki ee mora predvideti v proračunu.
5.	Obveznice ee bodo aunortjcirale v rata 00
lert počonši od 1. oktobra 1988.
G. Amortizacija ee bo vrSila po »ninrliitrij skem načrtu z žrebanjem ali pa s svobodnim odkupom. Poleg redne amortizacije se vrfiijo lahko tudi izredna žrebanja in izredni svobodni odkupi.
§ 18. V § 47, ki dobi novo Številko 44, ae odstavek 5 in 6 ukinjata in zamenjata z novim odstavkom 5, ki se glasi: Za cerkvena poeeahm se doprinos pri odstavku 1 znižuje za GO odet.
§ 26. § 06 se menja in kot novi § 63 glaai:
1.	Za novo ustanovljene cerkvene občino k rimskokatoliških župnij ae lahko po kolonijah se lahko ekspropriira v njihovo korist za oerkvena stavbiSča oziroma za stavbišča za parobijBke in župnijske dooiove, za parohijske in župnijske vrtove in pokopališča do 6 katastrskih jurtrov povrSine, za šole in šolske vrtove se lahko ekspropriira površino 4 katastr. jutrov zemlje v koriat pristojne upravne občine, ki j3 dolžna to zemljiiče prevzeti.
2.	Dobrovoljci samostana Lepavina v koorimi-Skenn okraju in kmet jo kolonisti samostana Gomir-jo v ogulinskem okraju, ki uživajo samostansko zemljo za določeno rpodavanje^ (desetino), se proglašajo zn agrarne interesente in zemlja, ki jo imajo, ee bo ekspropriirala v njihovo korist po določbah tega zakona.
Vlada tudi v načela odklonila dr. Kešeljevičev predlog
Belgrad, 7. februarja. Na današnji seji je mi« ni8tr8ki svet razpravljal o zakonskem predlogu narodnega poslanca dr. Nikole Kešeljeviča in tovarišev glede ločitve cerkve od države. Ugotovljeno je bilo da gre ta predlog, ki jo bil predložen brez znanja kraljevske vlade, za tem, da se iz temeljev izpre-inene z ustavo in zakoni urejeni odnošaji med državo in posameznimi veroizpovedmi. Vlada, ki že na današnji seji Narodne skupščine ni sprejela zahtevane nujnosti, je sklenila, da ta zakon tudi meritorno odkloni.	j,
Smučarski štafetni tek v Innsbrucku
Innsbruck, 7. febr. tg. Današnji štafetni tek so morali radi slabega 6nega preložiti v Lans, ki leži eno uro od Innsbrucka v višini 800 metrov. V teku so priborili prvo mesto Švedi pred Avstrijo in Češkoslovaško. Prvi je bil Šved v času 2,49,4, drugi Čehoslovak 2,57,34.5, tretji Avstrijec 2,57,51,4, četrti Nemec 2,58, peti Italijan 3,1,28,2, še«ti Čehoslovak, sedmi Poljak, osmi Jugoslovan, deveti Madjar, deseti Romun, enajsti Bolgar. Startalo je enajst narodov.
Grof Apponyi umrl
Ženeva, 7. febr. tg. Grof Albert Apponyi je danes popoldne umrl ob 16.20. Eno nro prej jc zaspal in sc iz tega spanja ni več zbudiL Ob smrtni postelji je bila zbrana vsa rodbina razen omožene hčere, ki ni mogla več pravočasno odpotovati. Zdravi>ki so ob 1 popoldne še enkrat pregledali bolnika in ugotovili poslabšanje stanja. Dali so mu injekcije kisika, da okrepijo njegovo srce. Bolnik je sicer še spoznal svojo okolico in govoril s svojo rodbino, videlo pa se je, da njegovo zanimanje ni veliko.
Na zahtevo bolnika je prišel popoldne župnik cerkve sv. Jožeia v Ženevi, da mu podeli zakrament sv. poslednjega olja. Bolnik je bil pri popolni zavesti in je ob najhujših bolečinah sledil svetemu obredu. Zunanji svet se je silno zanimal za stanje bolnika. Tako je posebno spraševal po stanju sam papež, kardinal državni tajnik Pacelli, ki je obenem poslal bolniku papeSki blagoslov.
Lov na spuntano križar ko
Pariz, 7. febr. Iz Batavije poročajo, da so nizozemske pomorske .oblasti odposlale za pobeglo križarko »De zeven Provincienc dve podmornici, tri vodna letala, enega minonosca in parnik »Eri-dainus«; Po najnovejših vesteh pa je posadka pobegle križarke brezžično obvestila poveljnika navedene križarke, da se bo udala.
Haag, 7. febr. tg. Pobeglo nizozemsko križarko >De zeven Provincien je včeraj došla pri otoku Simuk vladna ladja »Eridamusr in jo takoj zasedla. Poveljstvo na 'ladji je takoj prevzel zopet kapitan s svojimi častniki.
Drobne vesti
Ljubljana, 7. febr. AA. Banovinksi svet dravske banovine se sestane na svoje tretje redno zasedanje dne 15. febr. 1933 ob 10 v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje predloga banovin-skega proračuna dravske banovine za I. 1933-34
Belgrad, 7. febr. J. S kraljevini ukazom je postavljen za primarnega zdravnika splošne držav-110 bolnišnice v Ljubljani v 5. pol. skup. dr. Valentin Mersol, dosedanji primarni zdravnik iste bolnišnice v (3. pol. skup. Za šefa apoteke iste državne bolnišnice v Ljubljani je postavljena iz 7. v 6. pol. skup. dr. Vida Firik.
Zagreb, 7. februarja. Ž. Na predlog prosvetnega !V.,Iu8.t™ »Pokojen intendant zagrebškega gleda-lisča Milan Cekic. Govorijo, da bo na njegovo mesto prišel Honjovič.
Budimpešta, 7. febr. AA. Korbiro poroča: Včeraj je bil objavljen ukaz o imenovanju Kolo-mana Kanye za madjarskega zunanjega ministra.
Kairo, 7. febr. Profesor Hassam je v bližini drugo piramide odkril novo sfingo.
Dunajska vremenska napoved: Večinoma ob-lačno, milo, deževno vreme.
Zakaj se draži vsakdanji kruh?
Edina pomoč ie: Dovoli naj se uvoz tuje pšenice!
Valentin Accelo 75 letnih
Ljubljana, 7. februarja.
Vsa nr.ša javnost zadnje dni zasleduje gibanje cen pšenice in moke, kajti cene kruha in moke niso življenjskega pomena saino /.a naše mestno prebivalstvo, ampak tudi zu vso našo deželo. Pomislili namreč moramo, du Slovenija svojega konzuinn pšenice in moke ne more kriti z lastno produkcijo, umpa\ moramo vsako leto uvažati okoli 7.00» vagonov pšenice in moke za potrebe našega prebivalstva. Zato nam pravijo pasivna dežela.
Vsako leto sredo milijoni iz Slovenije, kar
veljala konci- decembra v Ljubljani, ali 290 300, kakor velja danes nn ljubljanski borzi. Omenjamo še, dn so istočasno cene moki narasle od 345—3<>o na 4°<0 465, torej več kot za en dinar v kratki dobi enega meseca.
Kako jc prišlo do tega velikega dviga, si-
ne kupčujejo, p« so ga sedaj radi negotovosti
glede bodočega razvoja cen začeli kupovati.
Vendar pa mislimo, da morda nimajo toliko
blaga v rokah, da hi mogli odločilno vplivati
na razvoj cen.
Kaj bodo nnjbližnje posledice? Predvsem se
bo povečal' konzum koruze in slabših vrst moke,
ker so cene pšenične moke postale previsoke
ob tako slabih zaslužkih kakor jih imajo naši
delovni sloji. Sedanje visoke cene bi morale
imeti za posledico, da bi se povečala ponudba,
ker se splnčn prodajati pšenico po teh cenah.
. i . ,-.., , ■■„ >»„ „,... i To pa se ni zgodilo. Ali ni blaga ali pn drže zelo obremenjuje nuso plačilno bilanco Za nas	k , H b| Sl> , k(,r 1.afunajo na
ni vseeno, ali siune pšenica 215—2«0, kakor je I	cene ®
Ker je vprašanje prehrane prebivalstva v državi bistveno gospodarsko in socialno vprašanje. je treba najti torej potov in načinov, da se pšenica poceni. To je danes dclikatno vprašanje. Ker imn Privilegirana izvozna družba v
-., , ,, .--.. , ... . „ „,»i rokah monopol zunanje trgovine v žitu in moki. vprašuje marsikdo. V nedeljskem Slovencu smo	b|| . ^ , ()n	^ |]a
ze č 11 a 11 tozadevne razloge Zaradi popolnejše <j|k|	ki ,(i ,.„; s|rilnj b|le skladu z
točnost, m dn bodo ljudje do dobra obveščeni. , i|(t(.r(.s| producentov, ki so pšeniio večinoma že
kako je s to stvarjo, podajamo v naslednjem nekaj podatkov, ki še pravilneje osvetljujejo ta dvig cen.
Kakor znano je eden najosnovnejših zakonov v narodnem gospodarstvu ta. da regulirata ceno med drugim povpraševanje in ponudba. Zaenkrat moramo vpoštevnti notranji trg. ker je, kakor znano, že od srede leta 1931 uvoz in izvoz pšenice, moke itd. v rokah Privilegirane i/vozne družbe, te zaradi lažjega razumevanja vzamemo že omenjeni gospodarski zakon, ki pn seveda izključuje pojmovno druge momente, kateri bi mogli tudi vplivati ua razvoj cen. n. pr. valutno stanje itd., vidimo, dn prav za prav vedno bolj primanjkuje enega faktorja na trgu t. j. ponudbe. Ker je ponudba zelo majhna, je naravno, dn mora konzum, odnosno povpraševalec za svoje življenjske potrebe plačevati _ višje cene kakor v normalnih razmerah, ko stoji normalnemu povpraševanju nasproti normalna po-nndba.
Kako je torej s ponudbo, da je tako maj. hnn, da ne more kriti povpraševanja? Dejstvo je, dn je bil lanski pridelek pšenice v naši državi eden najslabših v zadnjih letih: moramo iti nazaj cclo do leta 1922. če hočemo videti še nižji pridelek. Ves naš lanski pridelek je znašat 14 in pol milj. stolov, dočim je prejšnje leto znašal 26.9 milj. stotov. Pridelek je bil lani skoro za polovico nižji kakor pa leta 1931. Seveda tem uradnim statistikam ni pripisovati prevelike vrednosti, saj vidimo, da sc večkrat ne vjemnjo z resničnim stanjem. Vendar je priznano dejstva dn je bil lani pridelek pšenice izredno slab in da tudi kvalitetne pšenice ni bilo pridelane v zadostni množini. Imeji pa smo še nekaj zalog od rekordne žetve prejšnjega leta 1931, tako, da je kazalo, dn bo prehrana prebivalstva v resnici zagotovljeno glede pšenice. Zlasti se je pričakovalo še, da sc bo konsumirnlo mnogo koruze, katere pridelek je bil lani izredno dober. Zaradi vsega tega tudi letos ni bilo nikdar preveč ponudbe na trgu. Poleg tega smo zabeležili v drugi polovici lanskega leta znaten izvoz pšenice, saj je znašal v drugi polovici izvoz pšenice iz naše države okoli 2500 vagonov v skupni vrednosti 36 milj. Din. To je bil deloma pridelek leta 1932, deloma pa rezerve iz prejšnjega leta. Da smo izvažali pred vsem boljše vrste pšenice, je tudi znana stvar, ker se nn svetovnih trgih ne moremo uvel loviti s slabo kvaliteto izvoze-nega blaga. Največ naše pšenice je šlo v Avstrijo, s katero smo imeli dokaj ugodno ureditev prometa.
Sedaj nastojo vprašanje, zaknj ob slabi letini izvažati pšenico, ko je bilo računati, do je bo baš dosti za domače potrebe. To si moremo razlagati no to način, da imamo z Avstrijo pogodbo o prednostnih carinah zn našo pšenico in smo to hoteli no vsak način izkoristiti. V zvezi s tem je zanimivo, dn tega izvoza ni izvrševala samo Privilegirano izvozna družba, ampak je svoj privilegij odstopila za odškodnino zasebnikom iz Vojvodine.
Kako je vse to delovalo na notranji trg? Pred vsem je odpadel s trga izvoženi kvantum pšenice in se cene niso več ravnale po izvozni pariteti, temveč je postal naš domači trg popolnoma samostojen. Uvoza ni, izvoza tudi ni več in cene se formirajo popolnoma neodvisno od zunanjih cen. Sedaj je ponudba postajala vedno slabejša, deloma ker ni bilo blaga, kar ga je pa še bilo, je po ostalo v čvrstih rokah ali večjih producentov ali pa nekaterih špekulantov. Saj smo že v jeseni čitall v zagrebških listih, da so začeli kupovati pšenico in koruzo v Sremu in Vojvodini ljudje, ki drugače z žitom
prodali, (drže jo lahko saino oni posestniki, ki imajo dovolj drugih proizvodov za nn prodaj,) nn drugi strani pa naj bi pazila, da dobe kon-zumenti povsod cenen kruli, ki je osnova prehrane sp loh. Za nazaj nočemo govoriti, čeprav bj se lahko vedelo, da bo pšenice doma št* primanjkovalo, pač pa naj se v bodoče dovoli ob tako visokih cenah uvoz iz inozemstva. Danes bi stala ameriška pšenica franko Ljubljana okoli 1.75 Din. Uvoz iz inozemstva bi imel za posledico, da bi potlačil previsoke domače cene. Praktično je dnncs o uvozu težko govoriti, ker ni-
mamo deviz, s katerimi bi plačali la uvoz, ravno z državami namreč, iz. katerih bi lahko uvažali pšenico, nimamo lire jo nega plačilnega prometa na klirinški podlagi. Toda, če gre za tako važno akcijo, bi se morale dobiti devize, katere imamo celo za druge manj važne predmete našega uvoza. Privilegirana izvozna družba naj ali opusti svoj uvozni monopol, da bo omogočen uvoz in se bi tako cene avtomatično znižale; ali naj pa družba začne sama uvažati pšenico zn pasivne kraje, da jim na ta način poceni omogoči prehrano čez zimo do nove letine. Saj bi družba pri tem sijajno zaslužila iu tako pokrila saj del izgub, ki jih je imela pri lanskem izvnjanjii žitnega režima.
Prebivalstvo pasivnih krojev jc glede prehrane v izredno težkem položaju. Leto 1931 do 1932 so bile maksimirane cene pšenice in breme zn tu akcijo je poleg države nosil predvsem konzuinenl v pasivnih krajih, kateremu bi bilo treba nasprotno najbolj pomagati. In sedaj imn zopet največ škode od visokih cen žita konzu-ment v pasivnih krajih. Kje so časi nizkih cen, ko bi mogel konzum poceni priti do živil? Ko so bile cene žita visoke, tudi ni imel od tega največ koristi mali kmet > Vojvodini in Sremu ter Srbiji, pač pa predvsem veliki posestniki in pa sedaj oni, ki lahko blago zadržujejo, dn dosežejo zanj čimvišje cene.
Kakor so bile svoječasno določene minimalne cene za nakup pšenice, tako bi lahko sedaj bile določene tudi maksimalne cene za pšenico. Ne bi bilo treba zato kazenskih sankcij, če se ne bi tega držali, par pa bi zadostovalo nekaj uvoza, pa bi naravno nikdo ne mogel več doseči visokih cen, ker bi mu bilo to nemogoče.
Bratovske skladnice za zdravje
delavcev
Ljubljana, 7. febr.
Med pogostim navdušenjem za marsikatero manj vredno socialno ustanovo v Sloveniji je javnost skoraj pozabila na važno delo, ki ga opravlja v tem smislu Bratovska skladnica. Ta ustanova je zrastla iz žuljev rudarjev in železarjev ter ima zelo stare tradicije. Pohvale je vTedno tudi njeno dosedanje delo. Radi verujemo, da Bratovska skladnica ne more vršiti in izpopelnjevati tistih nalog, ki so pred vojno zahtevale njen obstoj. Vendar ni krivda na članih — ubogih rudarjih in železarjih, sedanjih članov Bratovske sklad-nice — temveč je krivda na neurejenih povojnih razmerah. Kljub vsemu Bratovska skladnica vendar dela in varuje zadeve svojega članstva. Na zdravstveno-socialnem polju je prizadevanje Bra-tovskih skladnic vzorno, posebno če vpoštevamo, da gmotno stanje te ustanove ni idealno in kljub temu, da ie ustanove, kakor so država, banovine in občine ne podpirajo.
Bratovska skladnica se je odločila sedaj za velika dejanja. V načrtu je odobrila načrt, da zgradi dva protituberkulozna dispanzerja in sicer na Jesenicah in v Slovenjgradcu.
Jeseniški dispanzer bo namenjen za središče jeseniške industrije (Kranjske industrijske družbe) ter za okolico, drugi dispanzer v Slovenjgradcu p« bo namenjen industrijskemu delavstvu iz Majersko-koroškega revirja. Samo ob sebi umevno je, da bodo mogli priti v jeseniški dispanzer prav vsi člani Bratovske skladnice, to se pravi, vsi gorenjski železarji, čeprav niso v jeseniškem okrožju. Glede sanatorija na Štajerskem je bila Bratovska skladnica nekoliko v zadregi. Na Koroškem, to se pravi v Mežiški dolini imamo močne industrijske centre v Mežici, Prevaljah in Guštanju, na štajerski strani pa zopet veliko industrijskih centrov v gornji Dravski dolini. Najmočnejši center je nedvomno v rudarskem kraju Velenje. Bratovska skladnica je izbrala Slovenjgradec za ves ta industrijski kompleks. Za svoj dispanzer je določila mesto Slovenjgradec, ki ni samo geografsko središče, temveč ima tudi majhno, toda vzorno bolnišnico, je sedež sodišča, ima dobre prometne zveze z drugim svetom in poleg tega imajo	bolniki najbližje zveze s tem mestom.
Glavni zdravnik Bratovske skladnice dr. M i s, pa jc povrh tega določen s« za drugo nalogo. Bratovska skladnica mu ie namreč naročila, naj poišče nekje na Gorenjskem primeren kraj za okrevališče, namenjeno članom Bratovske skladnice. Bratovska skladnica je za to okrevališče že odobrila znesek enega milijona dinarjev. Zdravilišče, oziroma okrevališče bo seveda v prvi vrsti namenjeno jetičnim članom, pa tudi drugim članom, ki bolehajo za drugimi boleznimi. Zaenkrat nam še ni znano, za kakšen kraj se bo dr. Mis odločil.
V načelu pa moramo grajati sklep Bratovske skladnice, da mora biit ta kraj ravno na Gorenjskem. Južno pobočje Krima kakor vsa Notranjska, prav lako tudi Dolenjska in pa solnčni hribi na Štajerskem bi isto nalogo izpolnili prav tako dobro. Solnce sije na vse slovenske kraje enako in povsod 6e dobe lepi krajil
Z dosedanjim delom in z novimi načrti pa je dratovska skladnica pokazala svoje veliko umeva-nje socialnega in preventivnega zdravstva.
Jn.:
Dva mačka
Kakšno leto pa že tako »skov< piščance odnaša, da vodijo koklje, katere so prve dni komaj skrile svojo številno družinico pod peruti, proti koncu svojega materinstva komaj še dva, tri piščance. — »Skovc pravijo na Gorenjskem vsaki ptici roparici razven orlu in sovam. —
Tudi tistega leta takrat so skoli prav hudo odnašali kuretnino.
Frčejka iz Gorice, pa ne iz tiste Gorice, ki bi morala biti naša, pa še nd, ampak Frčejka iz Gorice, prijazne gorenjske vasice, je tistega leta prav iz Štajerskega nekje naročila jajca in nasadila kokljL Drago jih je plačala, pa ji ni bilo žal, saj «o se do zadnjega prav vsi piščanci izvalili.
Koj prvi teden je pa mlado, žlahtno kurjo družino spazil skov in skoraj vsak dan skušal odnesti kakšnega piščančka, pa so, roparja grdega, vselej srečno odpodili.
V nedeljo popoldne je pa Frčejka odšla z doma po opravkih. Njemu, možu svojemu, Frčeju, je pa naročila, naj pazi, da ja ne bo skov odnesel kakšnega pišČKLCP.
On, Frčej, tega naročila ni bil nič kaj vesel. Vedel je, dn bo ogenj v strelu, če ne bo do zadnjega vseh piščancev, ko se vrne ona. žena njegova, Frčejka. Cepi a nerad, pa zavoljo ognja v strehi voljo, je Frčej poiskal dolgo preklo. sedel na prag in čakal skova.
Prav posebno dolgo nu nd bilo treba čakati. Kakor bi ga bil z jasnega vrgel, je padel skov na dvorišče. Frčej pa pokoncu in s preklo nad požrešnega ptiča.
Odgnal ga je in ubranil piščance. Samo...
Za skednjem se je zadri maček, in Frčeju je kar kri zastala v žilah. Žena je namreč mačka še dokai raišii imela kakor vse štajerske piščance s kranjsko kokljo vred.
Zdaj pa ne bo samo ognja v strehi, zdaj se bo pa kar hiša podirala!
Jezen in žalosten obenem je gledal Frčej za rojxarjem, ki je odnašal mačka. Maček se je pa
Maaav se bo presukaaavl — Maaav presukaaav! Presukaaav!«
Zavoljo tako neumnega dretja je bil Frčej na mačka še bolj jezen in ga je za slovo takole potolažil: »Ne samo malo, prav precej sc ti bo presu-kalo, ko te požro mladi požeruhi v osm raj enem gnezdu.«
Cca nekaj časa, še cela ura ni bila minila, je peljala koklja piščance za skedenj. Seveda, Frčej je moral za njimi, da bi ne bilo še več nesreče. Za skednjem ga je pa skoraj vznak vrglo. Svojim lastnim očem ni mogel vrjeti. Res je bilo pa le. Za skednjem je jedel maček — »kova.
Frčej je zazijal in odprla se mu je glava. Med neprostovoljnim poletom skozi zračna višave je maček toliko opraskal in ogrizel skova, kragulja ali kanjo, ali karkoli je že bil tisti skov, da se je moral z mačkom vred spustiti na tla, kjer mu je maček pošteno dal vetra.
Frčej je bil mačka tako vesel, da bi ga bil kar objel. Pa nikar ne mislite, da so samo na Gorenjskem mački taki tiči, kakor je bil Frfejev. Dolenjski mačkj niso prav nič manjši kaveljni. Prav te dni »em zvedel za Kroflovega mačka, ki je tam doli nekje celo v pregovor prišel.
Kroflovemu mačku se je do zadnjega vse tako pripetilo kakor Frčejevemu, le. da je takrat, ko je visel visoko nad zemljo v kraguljevih krempljih, namesto po gorenjsko »mav se bo preslikav«, le|»o po dolenjsko zavijal in renčal:
»Se bo zabrrrndliv; Zabrrrrrniiiivl« Dolenjci so pa pogruntalj pregovor: »Se bo zabrniv kakor Kroflovemu mačku.< Ta pregovor jim marsikdaj prav pride.
Pregled motornih vozil
Uprava policije v Ljubljani objavlja, da se vrši po točki 4. pravilnika ministrskega sveta z dne 26. septembra 1928, Ur. list štev. 33t>-100, redni letni pregled motornih vozil po za to določeni komisiji v dneh 0., 10., 11. in 13. februarja 1933 vsaki-krat od pol 8 do 10 in od 18.30 do 18.
Pri pregledu bo izdajala komisija lastnikom motornih vozil tudi zapisnike, določene v točni 23., čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Šele na podlagi tega zapisnika bo mogoče dobiti »prometno knjižico« pri Upravi policije na Blcivveisovi cesti štev. 22, II. nadstropje, soba štev. 11. K pregledu je pripeljati vsa motorna vozila, za katera se plačuje letna taksa po teži. Pregled se vrši za področje uprave policije in za področje okr. načelstva za okolico v Ljubljani, kakor prejšnja leta v garažah Triumphauto na Celovški cesti 38, in sicer po sledečem vrstnem redu:
I.	Za vsa motorna vozila iz Ljubljane: Dne 9. februarja ob pol 8 osebni avtomobili štv. 1—140, ob 13.30 štev. 141—280; dne 10. februarja ob pol 8 osebni avtomobili štev. 281—420, ob 13.30 osebni avtomobili od štev 421—500 in tovorni avtomobili od štev. 1—60; dne 11. lebruarja ob pol 8 tovorni avtomobili od štev. 61—200, ob 13.30 pa motorna kolesa od štev. 1—300 ter za vse avtomobile (osebne in tovorne) in vsa motorna kolesa, ki so se tekom leta 1932. za stalno preselila v Ljubljano, ne glede na visokost njihove evidenčne številke.
II.	Za vsa motorna vozila iz področja sreskega načelstva Ljubljana dne 13. februarja oh pol 8 in ob 13.30: Avtotaksiji in avtobusi bodo pregledani tudi izven navedenega vrstnega reda, ako bi sicer trpel obrat na stojišču ali na poti, katero vzdržujejo. Vozilo se mora pripeljati h pregledu v očiščenem stanju, opremljeno z vsemi pripravami, orodjem, rezervnimi deli in sposobno za vožnjo. Uradno še ne stehtana vozila bodo pred pregledom stehtana na mitnici mestnega dohodarstvenega urada na Gosf>osvet8ki cesti 17 v navzočnosti zastopnikov finančne in policijske oblasti.
Vsak lastnik odnosno šofer motornega vozila ima prinesti h pregledu: 1. spričevalo o preizkušnji voza in prometno knjižico, ako jo že ima; 2. obrtni list, alfo izvršuje obrtno prevažanje oseb ali tovora z motornimi vozili in 3. takso za komisijski pregled v znesku 60 Din za vsak avtomobil in avtobus, odnosno 30 Din za vsako motorno kolo.
Vozovi se postavijo po vrsti, kakor privozijo na Žibertovi ulici z dohodom iz Medvedove ceste.
Dalje opozarja Uprava policije lastnike motornih vozil na predpise točk 17,—-24., čl. 106. taks. in pristojbinskega pravilnika s pozivom, naj točno in brezpogojno pripeljejo svoja motorna vozila pred komisijo, sicer jih zadene kazen po tar. post. 100 zak. o taksah, pripomba 8a, ker brez zapisnika ne morejo dobiti prometne knjižice, ki je osnova vozilu za odmero letne takse.
Oni lastniki pa, ki bi event. prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil bodo morali plačati v smislu veljavnih predpisov dvojno takso za pregled (t. j. dvakrat 60 Din za vsaii avtomobil, ozir. po dvakrat 30 Din za vsako motorno kolo) in kriti tudi event. stroške komisije, ki bi se na prošnjo stranke morala naknndno sestati.
Lastniki, ki so pravočasno vložili prošnjo, naj se motorno vozilo stavi pod plombo, so dolžni pripeljati svoja vozila pred komisijo, da se jim izstavi zapisnik in izda prometna knjižira, v katero se vpiše, da je in kdaj je vozilo stavljeno pod plombo. Ako pa je bilo vozilo po komisiji v to svrho že pregledano, je predložiti komisiji samo še spričevalo o preizkušnji motornega vozila, da ga komisija proveri in vidira.
Lastniki, ki svojega motornega vozila iz utemeljenih razlogov ne bi mogli nikakor ob navedenem času pripeljati k pregledu, naj se pravočasno opravičijo pri Upravi policije.
To opravičilo pa nima nobene veljavnosti glede event. zamude plačanja takse na motoma vozila v I smislu tar. post. 100 zak. o taksah, ker je po cit. I postavki določeno, da se mora najdalje do konra februarja vsakega koledarskega leta ta taksa plačati pri davčnem uradu na osnovi prometne knjižice ne glede na to, ali se motorno vozilo rabi, ali je soiob uporabno. Vozilo j« davka prosto ie. ako
.mi prijaznem Brdu, tam za Rožnikom, je zagledal (lne 8. svečana 1K58. leta luč sveta. Kaj kmalu je dorastel do pastirčka. Ko je s prisojne rebri opazoval v solncu se bleščečo Ljubljano, se mu je že zgodaj porodila vroča želja, da bi tudi on mogel graditi ponosne stavbe. Zato je kmalu zamenjal pastirsko palico z zidarskim orodjem. Leta 1872 se je šel v Ljubljano učit zidarskega obrta ter jc (»o desetih letih imel že svojo koncesijo. Vedno pogosteje so se na novodvigajočih se stavbah opažale table z njepovo firmo. Pa tudi po deželi se kažejo lepi sledovi njegovega dela, tako v stiškem samostanu, v cerkvi v Kostanjevici, v Javorju nad Sostrem, v sv. Križu pri Litiji, n« Polšniku in «c na mnogih krajih. Vse stavbe ps pričajo o njegovi izredni marljivosti in solidnošli.
Ni pa gospod Accetto samo delaven, marveč je tudi veren mož. Zadele so ga že premnoge nesreče: smrt mu je ugrabila dve ljubljeni soprog?, na posledicah svetovne vojne so mu pa umrli vsi trije sinovi. In vse to je prenesel, vdan v božjo voljo. Zato želimo možu deia in vere. ki je tudi že na«i 40 let zvest naročnik našega lista, da naj še dolge uživa sadove svojega življenja. Bog ga živi!
Železniški vpokoienci
Dne 5. februarja t 1. se je vrstil rodni občrei zbor društva šelezniških vpokojencev v Ljubljani. Na občnem zboru je društveno vodstvo natančno poročalo o društvenem delovanju v letu 1932. Odboru je bila soRlasno izrečena razrešnica. Na željo prisotnih je ostal celotni dosedanji odbor s |>redsednikoni šalamonom. Na občnem zboru so se oglasili k besedi tudi člani, kateri so v svojih lepih govorih naslikali vso bedo, v kateri se nahajajo železniški srtarovpokojenci, proviaijonisti, miiostničarji. železniški invalidi, vdove in sirote, ter govorili o krivicah, katere se jim gode.
Društveno vodstvo se dobro zaveda, da naloga in odgovornost, katero si je z zopetno izvolitvijo naprtilo, ni lahka. A z mirnim in pogumnim čelom stopa v nadaljnje delo, s trdnim prepričanjem, da bodo železniški vpokojenci uvideli potrebo pre-potrebnega društva ter ga bodo v njegovem težkem delu podpirali.
S tem trdnim prepričanjem stopa vodstvo v nadaljnjo borbo za življenjski obstoj vseh želez, niških vpokojencev. — Vodstvo.	'i
Konec gramoznih jam v Liubliani
Ljubljana, 6. februarja.
Na zadnji občinski seji je občinski svM sklenil prepovedati vsako nadaljno otvoritev novih gramoznih jam v okolišu mestne občine, enako pa tudi ustaviti vsak i »kop peska v dosedanjih jamah. Prazne gramozne jame, ki so skoraj vse severno od Ljubljanice, v tako zvaneim savskem krogu, niso nič kaj prijetno krasile periferije Ljubljane, poleg teo» pa so ustvaril? še nove poreče probleme. Le malo gramoznih jam je bilo pozneje ugodno izrabljenih. Znana je rešitev gramozne jame na šolanji Go-sposvetski cesti ob pričetku prejšnjega stoletja. Našel se jc tedaj podjeten človek, ki je krasno izrabil tamkajšnjo gramoz.no jamo in zgradil taim veliko poslopje: Kolizej. Drugo ugodno rešitev grainozn?' jame smo doživeli pred leti na Dunajski cesti, kje* se je zapuščena jama spremenila v idealen Stadion Izključeno pa je. da bi vse gramozne jame v mestu in v okolici mesta našle tako ugodno rešitev. Zate jc mestni občinski svit »prejel omenjeni sklep, z» kar je bil že zadnji čas. Stavbno gibanje zadnjih let je namreč tako naraščalo, da so pričeli gramozne jame temeljito izrabljati. Znano je tudi, da je vrednost stavbišč severno Ljubljane, kjer je savski prod in primerni gramoz, že zaradi tega nekoliko višja, kakor pa na jugu Ljubljane, kjer je mssto gramoza le mivka in prst.
Mestna občina sedaj razpošilja lastnikom gramoznih jam, oziroma podjetnikom, ki gramozne jame izrabljajo, naredbe, s katerimi ustavlja hadalj-ne izkope. Te naredbe vsebujejo obširno argumentacijo. zakaj se ta dela ustavljajo.
Zemljišča gramoznih jam so po navadi v območju odobrenega regulacijskega načrta mestne občin? ljubljanske in bi v smislu regulacije služile deloma za ceste in ulice, deloma za tnge in parke, deloma pa tudi kot stavbišča za nameravana javns poslopja Zemljišča bi torej služila javnim namenom in koristim. Ce bi se pa oilkopavanje na teh zemljiščih nadaljevalo, bi bila ta zemljišča tako iz-premenjena in v bistvu tako {»okvarjena, da bi se nameravana regulacija na njih izvedla le 7, večjimi žrtvami, kakor pa č? bi zemlji.VSa ostala v svojem naravnem stanju vsaj v sedanji obliki neispremenjen«. Taka odkopavanja torej nasprotujejo javnim koristim in regulacijskim načrtom. Gradbeni zakon pa prepoveduje izkoriščanje takih zemljišč v gradbene namene. Izkopavanje gramoznih jam ps eo v bistvu tudi gradbena dola. zato je potrebno m vsako nasiipanje ali odkopavanje v območju regulacijskega načrta oblastno stavbno dovoljenj?.
Mestna občina je sedaj ukazala, da so vsak izkop v gramoznih jamah ustavi v 14 dnevih. Pač ■pa bo mestna občina dovoljevala izjemno še sem-intja kakšen majhen i7ikop gramorei, toda le n« podlagi gradbenega dovoljenja in le v toliko, kolikor ti izkopi ne bodo ovirali nameravanih rogu-laoijefcih del. Lastniki gramoznih jam imajo sicet pravico pritodfoe na bansko irpravo, vendar pa nI vjrjetno, da bi banska uprava ovrgla »tališč« mastne občine.
je opremljeno s prometno knjižico, v kateri je potrjeno, da je stavljeno vozilo pod uradno plombo.
V navedenih dneh bo komisija tudi ugotavljala neuporabnost motornih vozil v smislu tar. post. 100. pripombe 5 zakona o taksah.
Uprava policije v Ljnbljaal, dn« 6. februarja 1833.
Ljubljana
O j - te ceste!
Glas i« predmestja
Naše teste dobo takrat morda že suhe, ko se bo posušilo črnilo, s katerim jo bila pisana in — upam (op. por.) — tudi tiskana pričujoča.notica. Toda pred očmi imam ceste zunaj središča Ljubljane v predmestjih, kakršne smo imeli pod nogami zadnjih skoro 14 dni. Gotovo je marsikomu znana cesta, ki vodi iz belokranjske metropole — Črnomlja čez Dobličanko do ciganske naselbine Kanižarice. Tam si brodil blato do vrha normalnih črevnljev. (Prah je ondi samo ped visok ob najhujših sušah.) Seveda smo mi srečni prebivalci ■i/, predmestij Ljubljane za kakih petdeset odstotkov na boljšem: kajti mi se udiramo v blato samo do pol čevlja. Pa da vam ne pride kdo ter poreče: Počakajte, da se blato posuši in strdi! Za tako pametno modrost se mi, ki se ne vozimo v avtomobilih, niti brezplačno v tramvaju ne, prav lepo zahvaljujemo.
Mi bi namreč radi imeli ceste tudi ob slabam vremenu take, da bi mogli hoditi .po njih. Ko bi se mogel človek vsaj toliko dvigniti v zrak kot kokoš, bi že še bilo. Toda prebroditi moraš snežno plundro ali blato, ker menda ni nikogar, da bi ee zanimal za zapuščene ceste in ulice v predmestjih.
—	Vsa čast cestni upravi v centru mesta, kjer so csste izpirajo iu očiščajo blata, posebno do tistih oštarij, kamor zahaja gospoda sploh še peš. Toda
—	ali nismo mi iz predmestja tudi ljudje? Prav tako pošteni davkoplačevalci kakor so drugi'? Zakaj se nam ne postrga blato vsaj o<b straneh ceste tudi tam, kjer še niso po predpisih izdelani hodniki? Zakaj se tam večkrat ceste no posujejo? Seveda z gramozom, ne s prstjo. Ali ni na sto in tiaoče brezposelnih, ki bi radi zaslužili vsaj za borni kos kruha? — Ni denarja? Kdo pravi, da ga ni. J2 že, toda dosti se ga iporabi za manj potrebne in tudi za nepotrebne namene ter se šledi tam, kjer bi se ne smelo in kjer ni treba v interesu javnosti. Naj nam nihče ne reče, da pretiravamo. Prav toplo priporočamo gospodu cestnemu načelniku ali vsaj kakemu pod načelniku, da gre po blatu od parka pr?d cerkvijo sv. Petra proti Mostam ob LeoniŠču in tam dalje — toda peš! Prav gotovo bo preklinjal ljubljansko blato. O podaljšku te znamenite ceste niti ne govorimo, da ne bo zamere. — Ali pa Vodmatski trg -. Srečen si, če so prerineš skoz blato nad jarki tja vštric do transformatorja zadaj za staro remizo. To je tudi sicer silno imeniten trg-. zapuščen, kakor bi bil kje v Iški vasi. ne pa v Ljubljani v neposredni soseščini vseh zdravstvenih zavodov in javnih bolnišnic. Pa poglejmo še kam drugam, da so nam ne bo očitala krajevna omejenost. Cesta o.l stare cukrar-ne. ki jo rabi sto in sto ljudi v smeri proti mestni pristavi in na Ko leljevo, je taka, da skoro doseza ono do Kanižarice v sicer lepi Beli krajini. Kakšne, so ceste okoli Sv. Krištofa, ali proti Viču, kaj š?le proti Galjevici. ni da bi govoril. V obče se sme po pravici reči, da se na ceste v predmestjih ne obrača niti pol tolikšna pozornost, kakor na one v sredini mesta. Ali je pa to prav in v redu? Ali niso mar te ceste žile dovodnice vsega, kar potrebuje m?sto? Na tisoče ljudi prihaja in se vozi sem dan na dan ter pušča v mestu svoje s krvavimi žulji zaslužene denarje, plačuje različne visoke mestne davščine, ne nudi se jim pa niti toliko, da
stoi'se vsaj prerinili notri in • ven po suh eni,'ko ;E.dhojajo nnjčešiV iz mesta s suhimi žepi. Pripravlja se — pravijo — Velika Ljubljana. — Ali naj ostane zalo Ljubljana glede na ceste ob periferiji in dalje v sosedne občine .. Ljutoljanca dolga vase? Potom bi se morala imenovati tako-le na primer: Velika Ljubljana — podobčina Mala vas Moste, ali V. L." — po-dobčina Mala vas Vir. prav tako Mala vas šiška. — Bodi že kakorkoli, samo to prošnjo imamo: Predmestnega blata reši nas o gospod — tisti namreč, ki ima v rokah'te stvari. — Star Ljubljančan.
© Viktor Parmov večer bo danes ob 3 zvečer v zeleni dvorani hotela Union. Uvodno besedo govori gosp. Heri Svetel, glasbeni program pa izvaja salonski kvintet in solist naše opere gosp. Svetozar Banovec, Na programu so sledeče Par-move skladbe: Mladi vojaki, Xenia, Inlermezzo Barkarola iz op. »Zlatorog«, Petrogradska pesem iz op. »Caričine Amazonke« ter samospevi: Z;iDoj mi ptičica glasno, Poslednja noč, Ptička, Pro ekt. Na ta glasbeni večer vljudno vabimo vse ljubitelje slovenske glasbe in znance odličnega datelja Viktorja Parma, Vstopnina rezervirani • e-deži 5 Din, običajni 3 Din, stojišče 2 D'in.
Q Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
Kaj bo danes?
Drama : Zadoščenje«; ; -Gospa Cathleena«. Red C.
Opera: »Pri belem konjičku«-. Red sreda.
Union, zelena dvorana: VII. glasbeni večer, posvečen Parmi. Ob 20.
Prosveta Trnovo: -Prešernov večer. Predavanje F. S. Fiužgarja. Ob 20.
Rokodelski dom. Predavanje dr. Breclja. Ob 8 zvečer.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 0 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Bell (eden!
samo do nedelje dne 12. t. m.
Oglejte si razstavo v irgovlni. Cene so vidne. — Nihče Vas ne bo vprašal, ali kaj kupile ali ne.
Za sedanji hladni čas
Fos ogreje ..Meiril" čaj zaslon/ pri nas.
Trgovska hiša
ANT. KRISPER
Mestni trg 26	Stritarjeva ul. 1-3
Ljubljana
Q 75 letnica lurškib dogodkov se praznuje po katoliškem svetu v soboto 11. februarja. V la namen 6e vrši na predvečer t. j. v petek 10. t. m. v verandni dvorani hotela Union i>redavanje o lur-ških dogodkih ter o Lurdu s skioptičnimi slikami. Mnogo Slovencev je že obiskalo to največjo božjo pot, vsled tega bo tudi predavanje poživilo lepe spomine, ki nas vežejo na Lurd. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5.
0 Akademska reprezentanca razpuščena. Z roktorata je včeraj dobila »Zveza slušateljev Aleksandrovo univerze« sporočilo, da jo je prosvetni minister razpustil. Za likvidatorja Zveze, ki je imela zelo velik delokrog, saj jo predstavljala nad 1500 akademikov, je imenovan profesor dr. Ruše j. V dosedanjem obstoju jo Zvaza opravljala izredno obširno delo iu jo bila podpornica iti zaščitnica vseh dijakov na univerzi. Premoženje Zveze je ne-znatuo, zlasti če upoštevamo, da aktiva komaj krijejo pasiva.
Slednji se obraz preplavi s sladkimi nasmeški, kadar S/amič naš orioravi rosbif nam angleški!
O Samaritankc in samaritani krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani! Po občnem zboru, ki se bo vršil v četrtek 9. t. .m. ob 18 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev bo razgovor o mesečnem sestanku i<n prireditvi. Razdelile se bodo tudi ostale fotografije II. višjega sa-maritanskega tečaja. Slike so po 4 I>in. Radi važnosti poročil se udeležite občnega zbora.
0 V znamenju časa. Te dni so se ljudje ustavljali pred hišo v bližini Odeon bara na Poljanski cesti in občudovali napis na razbiti šipi. Napis se je glasil: »To je delo slovenskih inteligentov, ki zahajajo v bar.« Zdi se nam, d«, napis ne bi smel veljati slovenski inteligenci, ker si takih dragih lokalov ne more privoščiti, pač pa bi moral veljati ljubljanskim razsipnežem, ki pa imajo z inteligenco malo opravka.
0 Dva sanioumora. Kavarna »Emona«, v kateri se zbirajo po navadi ljudje mirnih živcev in željni udobja, je doživela v ponedeljek zvaeer, oziroma v torek zjulraj nenavadno presenečenje. Ob kavarniškem oknu ob Dunajski cesti je sedel mlad podčastnik, ki je dolgo časa pil in neopaženo sedel, ne da bi se kdo zanj zmenil. Vsakdo je bil pač prepričan, da podčastnik posluša godbo. Ko je godba ob običajnem času, to jo malo po polnoči, nehala, j s podčastnik izvlekel iz žepa revolver in se ustrelil v prša ter se zgrudil na tla. Gostje so takoj priskočili, po telefonu pa so poklicali reševalni avto. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer so se zdravniki takoj potrudili z njim. Podčastnik je 22 letni podnarednik Vladimir Jovič, do-
Halo haio, dame „U.F "
Pazite dobro, pride „U.F."
Zapomnite si dobro , U. F."
ona iz Srbije. Jovič je bil v bolnišnici ves čas v nezavesti in do večera še vedno ni znano, kakšno je njegovo stanje. Zdravniki upajo, da bo okreval, ker krogla ni v srcu, temveč tik polag. — Pri mesarju Podboršku, ki ima dom v Linhartovi 4, .-e je v noči na torek obesil mesarski vajenec Janez Ahlin, doma iz Veliko Stare vasi pri Grosupljem. Fant je bil star komaj 18 let. Obesil so je iz rahločutja, l;er ga jo prejšnji večer mojster nekoliko pokregal zaradi njegovega načinu življenja.
0 Nesrečo in poškodbe. Na Kodeljevem je predsnočnjim neki Bosanec zabodel na cesti z nožem v prsa 23 letnega delavci Valentina Žagarja in sicer v levo stran prsi. Žagar je sicer nevarno ranjen, vendar pa ne smrtno. V bolnišnici si je žo opomogel na boljše, nasilnega Bosanca, ki ja bil na Žagarja najbrž ljubosumen, pa je aretirala policija. — Na litijskem kolodvoru so napadli trije
pretepači 35 letnega krošnjarja Simona Htolekarj.i iz Cvetlične ulice 10 ter ga neusmiljeno pretepli. Dobil jo močne notranje poškodbe. — V samomorilnem namenu je pil karbolno kislino 54 letn1 I. P. iz Most. Tudi njega so rešili v bolnišnici.
0 Sleparije v Železničarski zadrugi. Železničarji imajo svojo nabavljalno zadrugo, ki ima prav živahen promet. Sicer točno kontrolo v tej zadrugi je obšel 28 letni Alojzij C., ki je ukradel blok nakaznic in si dal nanje nakazovati živila. Prijeli so ga, ko si je naročil večjo množino koruze. Na policiji jo priznal vse svoje sleparije. Izročen je bil sodišču.
0 Reven akademik, ki je povsem navezan nase, marljiv, priden in vesten, bi prevzel pri dobrih ljudeh inštrukcije iz vseh realčnih predmetov. Naslov v uredništvu »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6. Toplo priporočamo.
Maribor
□	Oder Katoliške mladine je vprizoril preteklo nedeljo v svoji dvorani zanimivo in veselo komedijo iz našega kmečkega življenja »Dve nevesti«. Vpriaoritev je uspela v vsakem oziru, kar je pač prvenstvena zasluga smiselne režije in vzorne oderske organizacije, ki je v rokah vnetega voditelju Omladine p. Pavla Potočnika. Pod njegovir.ii vodstvom so se igralci naravnost vživeli v svoje uloge ter jih karakte-rizirnli v vseh podrobnostih, da je bilo občinstvo naravnost navdušeno. Smeha in dobre volje je bilo v dvorani, kakor menda šc nikoli; bil pn je tudi obisk tako mnogoštevilen, kakor ga Slomškova dvorana oinlndiuskcga doma še ni videla. Vsi sedeži in stojišča so bila zasedena in mnogo ljudi je moralo odhajali, ker ni dobilo več prostora. Vprizoritev Dveh nevest« je nov I ep uspeh delovanja odrske družine Katoliško omladine, ki jo moramo v našem mestu šteti med najboljše in najdelavnejše.
□	Akademska kongregacija ima svoj cerkveni sestanek drevi ob 8 v običajnih prostorih.
□	Maribor nn tekmah FIS-e. Na tekmovanjih za svetovno prvenstvo v sinuškili veščinah je zastopana tudi mariborska zimskosportna podzvozn. Kot zastopniku podzveze sta odpotovala v Innsbruck dr. Alfonz VVankiiiiiller, predsednik SSK Maratona in Lambert Aljaneie, odbornik Maratona in podpredsednik mariborske zimskosportne podzveze.
□	ti. večer zgodovinarjev se bo vršil jutri v četrtek, dne 9. februarja ob 20 v čitalnici študijske knjižnice. Predava profesor Anton Oven o Ksuverju Mešku do 1. 1899.
□	Društvo upokojencev ustanavljajo. Pravila društva so potrjena. V nedeljo, 12. t. en. se vrši ustanovni občni zbor v dvorani Nabuvljulne zadruge na Rotovškem trgu in sicer s pričetkoni ob 14 popoldne. Na dnevnem redu jc poročilo pripravljalnega odbora, čitanje pravil, sprejemanje članov volitev društvenega odbora in slučajnosti. Pristopnina znaša 1 Din, članarina mesečno 1 Din, plačljiva polletno vnaprej.
□	»Kajn«! Dramski odsek društva »Nanos« priredi v nedeljo, 12. t. in. ob 16. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke dramo »Kajn«, sliko iz trpljenja in borbe našega naroda onstran mej.
□	10 letnica Ljudskega odra. Mariborski Ljudski oder obhaja letos v prihodnjem mesecu 10 letnico svojega uspešnega delovanja. V proslavo tega pomembnega dogodka pripravlja Ljudski oder cel ciklus predstav in sicer vpri-zori Gogoljcvega »Revizorju«, Shukespeurjevega »Otela« in Mendelssohnovo spevoigro v enem dejanju »Povratek«.
□	Od Snšaka do Aten. Na III. prosvetnem večeru, ki se vrši jutri zvečer ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke, predava prosvetni tajnik i/ Ljubljane g. Vinko Zor o potovanju s pn mikom Kraljice Marije od Sušnka do Aten. Predavanje spremljajo zanimive skioptične slike.
□	Danes dijaški koncert. Danes popoldne ob 17 se ponovi v nnionski dvorani dobrodelni koncert za dijaško mladino. Blagajna sc odpre že ob 3 popoldne. Vstopnina jc za dijake znatno znižana. Koncert obsegu povsem isti spored, kakor sc je predvajal sinoči.
□	Portret pok. tnsgr. Jerovška. Znani slikarski umetnik prof. Mežan je dovršil portret blagopokojnega ravnatelja Cirilove tiskarne ms.gr, dr. Antona Jerovška. Slika jc izvrstno zadeta in umetniško dovršena. Slika bo krasila upravne prostore Slov. gospodarja, v katerih je veliki pokojnik toliko let deloval in vodil podjetje.
□	Žetev smrti. V visoki starosti 85 let je umrla na Tezuu, Ptujska cesta 21. gospa Marija Baš. Pogreb blage pokojniee se vrši jutri ob 3 popoldne iz mrtvašnice nu mestno pokopališče.
— V bolnišnici je podlegla neizprosni bolezni učiteljica gospodična Anu Bezjtik. Blagu pokoj-nica je dosegla starost 40 let. Bila je nastavljena v Ptuju ter znana kot vzorna vzgojiteljica. Njeni bivši številni gojenci jo bodo ohranili v najlepšem hvaležnem spominu. Truplo blagp raj-nice bodo prepeljali iz mariborske bolnišnice v Ptuj. kjer bo položena k večnemu poeitu jutri v četrtek, dne 9. febr. ob pol 16 nu mestnem pokopališču. Svetilu pokojnicam večna luč, žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje.
□	Krčevinski vodovod. Pogajanju med zastopniki mariborske občine iu Krčevine, ki bi se morala nadaljevati minuli ponedeljek, so se preložila ter se vršijo danes popoldne na mestnem načelstvu.
□	»Poštni rog«, pevsko društvo poštnih uslužbencev je imelo svoj občni zbor preteklo nedeljo. Ponovno so bili v vodstvo izvoljeni tovariši: Molierl Jože, predsednik, Žula Jurij, tajnik in Kuinvald Feliks, blagajnik. Jože Penko iz Ljubljane je prinesel društvu iskrene pozdrave tovariških društev iz cele Slovenije; kot predsednik društva nižjih poštnih uslužbencev cele države je razlagal pevcem naloge in pomen trdne organizacije ter jih opozarjal na dejstvo, da so ravno pevske organizacijo poštarjev mnogo pripomogle, da se je učvrstila osrednja stanovska organizacija. Zborovalci so odposlali z občnega zbora pozdravno brzojavko poštnemu ravnatelju v Ljubljani dr. Tavze.su. Po zaključku zborovanja se je vršil v prostorih gostilne Pri pošti« lovuriški večer v čast predsedniku osrednje organizacije Penkotu; »Poštni rog« je zapel več narodnih pesmi in večer je potekel v znamenju prisrčne tovariške vzajemnosti.
□	Obstreljena. V Vrbolah pri Mariboru je dobil kovaški pomočnik Franc Rorič od svojega soseda strel iz pištole, ki ga je zadel v levo nogo ter mu prebil kost. — Na Rdečem bregu pri Sv. Lovrencu na Pohorju je postal posestnik Anton Ambrož žrtev lastne neprevidnosti. Ko je šel po svojem revirju z nabito puško, je zdrsnil in padel. Pri tem sc je orožje sprožilo in strel mu jc razmesaril levo nogo pod kolenom. Obe. žrtvi strelnega orožja sta bili prepeljani na zdravljenje v mariborsko bolnišnico.
□	Nagrobna plošča v stopnjišču. Na stopnjišču hiše g. Paša v Slovenski ulici 4- je odkril čisto slučajno zgodovinar prof. Baš vzidana^ja-ro- nadrobno ploščo z napisom: Hic iacct ostalo jc nečitl jivo. Pozna se tudi'letnica, ki dokazuje, da je plbšča iz konca srednjega veka. Zanimivo bi bilo dognati, kako je prišlo do vzi-danja te plošče v stopil j išče.
□	V kopališču znižane cene. Mestna podjetja, pod katerih upravo spada mestno kopališče v Kopališki ulici, so znižala kopalne pristojbine. Nove pristojbine znašajo: Kadne ko-pelji III. razred brez perila Din 3, s perilom 4. 11. razred Din 5, s perilom 6. I. razred Din 7, s perilom 9. Parna kopelj Din 8, s perilom 10. Pristojbina za posebno brisačo znaša Din I, za posebno rjuho Din 2. Nove cene so. stopile v veljavo z včerajšnjim dnevom ter veljajo za vse dni v tednu. Tudi dosedanji povišek 20% ob sobotah in nedeljah pdpade. Znižanje cen v kopališču jc bila nujna potreba. Dosedaj veljavne cene so bile postavljene pred 7 leti, ko so bile gospodarske razmere šc čisto druge.
□	Rušani bodo rekonstruirali mitrej. Kakor znano, jc bila v Rušah rimska naselbina, ki je imela tudi svetišče boga Mitre. Ostanki Mitreja so sc našli in kakor so Rušani kampeljci ter za lepoto in čast svojih Ruš vneti ljudje, so sklenili, da bodo Mitrovo svetišče rekonstruirali. Relief iz ruškega Mitreja se nahaja na Fali: zanj sc pogaja mariborski muzej, kot interesenti pa so nastopili sedaj tudi Rušani, ki bi radi pridobili relief za svoj Mitrej.
Kultum«obzornik
Mentor. Izšla je 6. številka Mentorja«, ki ga mladi in stari radi čitajo, kar ni nič čudnega, ko prinaša vedno kaj novega in zanimivega V Mlakarjevih »Spominih« čitamo to pot dve poglavji iz dijaškega življenja. Dva tipa našega gimnazijca od včeraj in danes nam predstavlja Mlakar v Neznanem svetniku« in v »Ateistu«. V obeh spominih je prijetno in šegavo združil zabavni moment z vzgojnim. — S. Kranjec, ki je s svojimi zgodovinskimi spisi vzbudil obče priznanje, se je zopet oglasil v Mentorju s sestavkom »Človek in zemlja«, v katerem pojasnjuje s poljudno besedo mnogo pojavov človeškega žitja in bitja, o katerih menda pri nas še nihče ni pisal. — V spominih St. Petelina Marširala legija koroška...« jc prišlo na vrsto poglavje »Strelne vaje in zastava«, ki kaže, da študent tudi kot legionar ni mogel živeti brez pretkanih domislekov. — Fr. Grafe-nauer nas pripelje v svojem orisu »Iz zemlje kraljeviča Marka« od Belgrada do Ristovca, podajajoč nam zemljepisne in zgodovinske zanimivosti, ki pridejo dijakom gotov prav. Stanko se je oglasil očividno s svojim prvencem »Kako sem spozna! krivico , ki je drobna stvarca, a bo opo-gumnila morda še tega in onega, da se pridruži pisateljskemu naraščaju v Mentorjevih vrstah, — Prvi del zaključuje slovita Ecksteinova humoreska >Obisk v karcerju« s posrečeno in silo zgovorno ilustracijo M. Preglja. — Med temi prispevki so razvrščene pesmi, ki so jih zapeli Ivo Brnčič, Mojmir Gorjanski, Siinks in Renčan. Vse se prijetno berejo in kažejo, da se bodo mladi fantje še lepo razvili. V Obzorniku seznanja Mentor di-jaštvo v kratkih ocenah z našimi najnovejšimi knjigami, nakar sledijo še Pomenki- z mladimi sotrudniki in priljubljen kotiček zank in ugank. Tudi ta številka je pokazala, da hodi Mentor solidno pot. zvest svojemu imenu. Kdor ga še ne pozna, naj e naroČi nani — vesel ga b il Cena za dijake 30 Din, za druge 40 Din. Uprava Mentor-v I iiikliuni MlUnširpua r i-
»Vigred«, ženski list, št. 2, je izšla. Žc na prvi pogled se vidi, da jc »Vigred- nekoliko razširila svoj obseg, kar moremo le z veseljem pozdraviti. Prav gotovo so čitateljice že komaj čakale nadaljevanja vseh povesti, ki se zelo zanimivo razpletajo. Tudi vse manjše stvari so zelo posrečene in zbrane in imajo pač namen, čitateljice zanimati za vse, kar so okoli njih dogaja. Popis izleta »V tišini belih planin.-; je kaj primaren, da navduši čitateljice za izlete v prosto naravo. Članek .0 novem stanovanju',-, ki se bo nadaljeval, nam obeta innogo koristnih nasvetov pri prirejanju novega stanovanja. V ' Tehničnem pouku za žene opozarja pisateljica prav primemo ženo na najpotrebnejše tehnično znanje v gospodinjstvu. Drobne pesemce nikakor ne maša praznega prostora, ampak so v celotni zvezi z vso vsebino. Pozabiti tudi ne smemo življenjepisa škofjeloške uršulinke M. Bernardine, ki je nad pol stoletja vzgajala slovenska dekleta. Takih življenjepisov naj bi »Vigred« prav mnogo prinašala iz vseh slojev, kar bi bilo za čitateljice zelo ]>riviačen zgled. V rubriki ^Kolodvorski mi-sijon': opazimo zelo potrebna vprašanja in odgovore vseh onih žena in deklet, ki so odpravljajo v svet. V »Pomenltih« vidimo nekako tesno zvezo med čitateljicami in uredništvom, ki jim daje na stavljena vprašanja pa tudi v mnogih dvomih in težavah kaj koristne nasvete. Poročila in dopisi zelo pozive žensko skupnost. V »Rožnem domu pa se obravnavajo samie gospodinjske in kuhinjske stvari, za kar bi bilo želeli, da uredništvo odmeri več prostora. Stavilne slike, ki jih letošnja :>Vi-gred< prinaša, so jo na moč poživile. Želeti moramo lo lo, naj bi se v istem razmerju, kakor se izdajateljsko trudi, da nudi čitateljicam čim več dobrega oliva, množile tudi nove naročnico. Saj lahko priznamo, da je »Vigred : v obsegu 82 strani in s tako koristnim in zabavnim člivocu ros najcenejši ženski list. Slano 6anto Din 26; s prilogo, ki vsak mesec prinaša zelo lepe vzoirce za najraz-novrstnejša ročna dela ali pa kroje za obleke iu perilo ixi Din 50. Naroča se v upravi: Ljubljana. Masarykova 12.
Mladika«, družinski lisi s p,.dobami, štev, 2. Tu lepo urejevati: dicžiniki Jist prinaša v ftbm-
oT^-L-j -Slnvitiki V i V f>	i II o 7j, C r.1 r» iin «ll liha /1 , IT/v 1
je napisal Jože Pogačnik zgoščene vrstice o današnjih »Otrooih napuha« (»Kadar bomo slekli napuha naličnice, segli si v roke kakor otroci in znova otroško veselo za rajali, takrat šsle bo odleglo svetu in nam...« Ivan Bučer nadaljuje celoletno povest »čez steno«, ki pa žo kaže prvi vzgon dejanja: V veličastnih planinah trpita brata za isto dekliško srce. Pripovedovanje je sočno, življenje planin je lepo dojeto. Prav posrečeno črtico je napisal Viktor Smolej >Med gorami :. Franca Štele nadaljnje razpravo »Kje srno s cerkvenim slikarstvom«. (O nalogah in zgodovini cerkvenega slikarstva.) Izmed treh nalog, krasilne, poučile in nabožne, razpravlja v tej številki o »Krasilni stroki cerkvenega slikarstva«. Kakor smo žc omenili zadnjič, pozdravljamo to razpravo, kor vemo, da se bo vnesla po njej v mnoge našo cerkve prava umetnost. šcdivy piše pod zaglavjam »Slovanske prestolnice- o »Srbskem Beogradu«, kjer ga zajame zgodovinsko, a še bolj etnografsko iz dobe kneza Miloša. Prav prijetno piše Bogdan Kazak "O zakasnelih ženinih«. Dr. Janez Plečnik razpravlja pod zaglavjem Iz anatomije'- o smehu. V tej razpravi ne drsi secirni nož skozi tkivo človeškega telesa. marveč skozi srce človeška družbe. Največ je tu govorjeno o človeku, lci mu da družba le eno-vrstno .izobrazbo in če ni dela v tej vrsti, si ga ne zna najti nikjer več. Brezposelnosti posameznikov jo torej kriv sleherni član človeškega občestva, posebno zato, ker človek je za sočloveka ali volk ali Bog. Bog je 12 en sam — pa je skoraj vsalt človek sočloveku volk... Nadaljuje sa francoska povest »Ljubezen in dolžnost , K. Dobida je napisal Ob 400 letnici Bcgove džamijo v Sarajevu . Sl^di "-Narodno gledališče , Nove knjige:, >Našc slike , »Zdravstvena vprašanja za družino iu dom: (dr. Malka Šimenc), •••(> življenju v zemlji: itd. Lep družinski list vsem toplo priporočamo.
»Slovenski učitelj«, šl. 1—2. Vsebina: Pregled in izvajanje učnega načrta za višje narodne šole. (F. Lužar.) Nekaj misli k pouku slovenščine v višji narodni šoli. (Fran Erjavec.) Odsevi delovne šole v Slomškovi knjigi Blaže in Nažictr. (F. Lu-žnr.) s>eiyii kongres ».Mednarodne zveze za novo
\ v.mio« ( Ati ien .in M i n ki) 1 Ca-L-nr \ Pel lf-»* in .1 \ "J
meseca šolski vodja v Dobrepoljah. (Ivan Hribski.) Janko Nepomuk Jeglič. (Š.) Književnost. Zapiski. Obzornik. — Letna naročnina »Slovenskega učitelja« jo 50 Din in se naroča pri upravništvu v Ljubljani, Jenkova 0.
»Planinski vestnik«, glasilo Slovenskega planinskega društva, št. 2. Kakor vse ostale številke, prinaša tudi la živahne in sočne potopisne članke, ki razodevajo res jwave ljubitelje planin. Med tekstom se vrstijo prekrasne planinska 6like. Vsebina je sledeča: Veliki Dražki vrh o božiču (dr. A. Bri-lej), Vogel (Marjan Lipovšek), V predgorju Sa-vi.njsklh alp (Menina—Vel. Rogatec, Jos. VVester), Imenovanje okrog Begunjščico in Stola (dr. Jakob Prešeren), Čez Mirno goro in Gače (Viktor Pirnal), Pohorje (Ludvik Zorzut). Sledi Obzar in Društvene vesli. List ja tiskan na zares okusnem papirju in je nad vse skrbno urejevati. Vsem planincem in neplanincem ga toplo priporočamo.
»Hrvatska prosvjeta« 1. številka, XX. letnik. Ta katoliška hrvatska revija je edina izmed vseh hrvatskih književnih listov, ki je brez prestanka izhajala kljub vsem težkočani in neprijetnostim, doči mso vse hrvatske kulturne revije morale vsled gospodarske krize prej ali slej prekiniti svoj obstoj. »Hrvatska prosvjeta« je bila dva dolga de-cenija žarišče hrvatske katoliške kulture, ki je gradila pozitivne poglede v življenje in svet. Z dvajsetim letnikom je spremenila svojo zunanjo obliko, ki misli ustvariti svoj definitivni tip, Moramo pa priznati, da je imenovana revija razširila svoje strani in širino. Prekrasne so prepesnitve D. Domjaniča Popevke s Provansalskog«, kjer jc prenesel dušo Provansalca v dušo Hrvata. Prav tako so bogati eseji v ostalih zaglavjih lista (le škoda, da je čista literatura opešala). V kritičnem predelu moramo pohvaliti katoliške Hrvate, da imajo v dobrem pregledu slovensko katoliško književnost. Ton Smcrdel namreč ocenjuje Gosarjeve »Razprave o družbi in družabnem življenftfe ter Jakac-Jarčeve »Odmeve rdeče zemlie«, hkrati pa 7. dušo pozdravlja K. Mlad. Župančičevega »Cicibana«, ki prekaša vsebinsko in slikovno vse podobne jugoslovanske izdaje ... - Hrvatsko prosvje-
t olr»r»lo nrinnrnramnl
Dnevna
Koledar
Sreda, 8. februarja: Janezi Matajski, spoznavale«; Juvencij, škof.
Novi grobovi
•f V Ljubljani je umrla gospa Frančiška M a -s t e k. Pogreb bo v četrtek ob pol 4 popoldne. Blag ji spomini Žalujočim naše iskreno sožalje!
■f- Na Goriškem je po dolgi mučni bolezni umrla gospa Katarina M a u r i č , roj. Koršič, Pokopali jo bodo danes. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-J- V Ščavnici, župnija Sv. Benedikt v Slovenskih goricah je na Svečnico nepričakovano umrl v najlepši moški dobi, g. Peter C e 11, posestnik iu bivši župan občine Ščavnica ter odbornik krajevnega šolskega odbora. Rajni je bil zelo ugledna osebnost ter vzor značajnega človeka. Že v mladosti se je veliko udejstvoval v vseh katoliških organizacijah, zlasti v času velikega mladinskega gibanja v letih 1EG3 in naslednja leta, katerega poEetnik jo bil takratni benediški kaplan Gomil-šek. Bil je vnet za vsako dobro stvar, spreten organizator za slovensko in katoliško idejo. Zelo je bil vnet tudi za čast božjo. Bil je dolgoletni predsednik moške Marijine družbe in zelo neustrašen, ko je bilo treba javno nastopiti in pokazati katoliško prepričanje. Pokopan je bil v nedeljo 5. t. m. ob ogromni udeležbi, skoraj cele fare. Pogreba se je tudi udeležila šolska mladina ščavniške šole, celokupni občinski odbor, učiteljstvo ter številni njegovi prijatelji. Poslovilne besede je spregovoril g. dekan Gomilšek ter orisal njegovo možatost in znacajnost. Pevski zbor pa je zapel žalostinko. Ni bilo menda očesa, ki bi ostalo suho, ko je zemlja zagrnila zemeljske ostanke tega vrlega in vzornega moža. Peter, počivaj v miru! IPreosfalim pa naše iskreno sožalje!
+ Na Polzeli je nenadoma umrl gospod Ivan Z a dni k, poštni nadzornik v pokoju. Pogreb bo ilanee ob 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim 'laše sožalje!
Osebne vesli
—	Duhovniške izpremembe v larantinski škofiji. Prestavljeni so gg. kaplani: Leopold Arko iz Braslovč v Solčavo; dožef Klemene iz Dravograda na Vransko; Ivan KodriS z Vranskega v Loče, Vin-oenc Kolman iz Solčave v Gornjo Radgono; Ivan Mak iz Ormoža v Dravograd, Nastavljen je za kaplana v Ormožu g. Rupert Pušenjak, provizor pri Sv. Barbari v Halozah. — Župnija Sv. Barbara v Halozah je podeljena g. Francu Groblerju, kaplanu v Gornji Radgoni. — Odrekel se je župniji Gotov-lje, tamošnji župnik in svetnik g. Robert Vaclavik.
—	Novi člani hanovinskega sveta. Z odlokom gospoda ministra notranjih poslov, III št. 4063 z dne 5. II. 1933 so postavljeni za člane banovin-skega sveta dravske banovine: za mesto Ljubljana, g. Vidmar Stane, industrijalec v Ljubljani; za mesto Tržič, g. Snoj Hinko, poslovodja v predilnici in namestnik župana v Tržiču; za mesto Radeče, g. Ravnikar Josip, posetnik, Žagar in lastnik električne centrale v Radečah; za okraj Dol. Lendava, g. Erjavec Mihael, posestnik in župan v Bratoncih; za okraj Kočevje pa g-. Arko Ivan ml., trgovec v Ribnici. Z istim odlokom so na lastno prošnjo razrešeni dolžnosti člana banovinekega sveta: gosp. ,Bonač Fran, industrijalec v Ljubljani; g. Rus Ivan, Industrijalec v Loškem potoku, za okraj Kočevje; g. Litrop Štefan, obrtnik v Turnišču, za okraj Dol. Lendava, in g. Lončar Ivan, hotelir in narodni poslanec iz Tržišča.
—	Upokojeni so zrakoplovni kap. I. razr. Oton Filipek; veterinarski polkovnik Dragotin No-vaček; peh. podpolkovnik Karlo Krumenaker; peh. kap. I. razr. Rudolf Vilicer; topniški kapetan
I.	razr. Milivoj Drobnjak; strokovni kap. I. razr. Ernest Disoper; strojni kap. I. razr. Ivan Hrska; nižji vojni uradnik I. razr. ekonomske stroke Josip Ajh; nižji voj. uradnik III. razr. inženjersko-teh-nične stroke Ivan Kamenšek; intendantski kapetan
II.	razr. Josip Veibl; nižji voj. uradnik I. razr. ekonomske stroke Edvard Čermak in nižji voj. uradnik III. razr. inženjersko-tehnične stroke Franjo Vučnik.
^z Premeščen je po službeni potrebi na službo v vojno delegacijo pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani peh. podpolkovnik Branko Pogačnik,
= Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone V. razreda orožniški kap. I. razr. Ivan Mehle; s kolajno za vojaške vrline topniški kap. II. razr. Vojislav Pokorni in z zlato kolajno za vestno vršenje službe veterinarski pomočnik IV. razr. Bal-domir Sabati.
=r Imenovani so za poveljnika 2. divizijona 32, topniškega polka topniški podpolkovnik Peter Kilcr; za vršilca dolžnosti poveljnika bvoda »La-bud« kap. korvete Hiacint Mundorfer in za vršilca dolžnosti referenta sanitete poveljstva bregal-niške divizijske oblasti sanitetni major dr. Miroslav Puher.
XL mednar, kongres PEN klubov v Dubrovniku
Kakor so časopisi že poročali, se bo vršil XI. kongres mednarodne zveze P. E. N. klubov, ki ji pripada sedaj 50 klubov, v Dubrovniku. Povabilo na ta kongres je bilo sporočeno in načelno sprejeto šc na kongresu v Varšavi 1. 1930 in ponovljeno predlanskim na kongresu v Hagu in lani na kongresu v Budapešti. Ker se teh kongresov udeležujejo književniki vseh delov sveta, je treba, da se naša zemlja ob tej priliki dostojno predstavi. V ta namen so P. E. N. klubi v Belgradu, Ljubljani in Zagrebu že pred daljšim časom pričeli s pripravami. Posebno želijo ob tej priliki seznaniti goste z našo književnostjo, kulturo in zemljo. V ta namen se pripravlja posebna literatura. Na medklubskih sestankih v Zagrebu iu v Ljubljani je bil izbran poseben pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki vseh treh centrov in ki se od zadnjega poletja dalje redno sestaja. Za mesto kongresa je izbran Dubrovnik. Člani tujih P. E. N. klubov so pokazali za kongres precejšnje zanimanje. V Dubrovniku se je organiziral mestni odbor pod predsedstvom župana dr. Mičiča in deluje v zvezi s pripravljalnim odborom. Sporazumno z izvršilnim odborom Zveze P. E. N. klubov, ki ie imel pred dvema mesecema sejo v Parizu, je določeno, da se bo kongres vršil od 25. do 27. maja 1933, 28, maja pa se bo vršil izlet v Kotor in na Cetinje. Potem se namerava, da se gostje vrnejo po različnih potih tako, da bi v skupinah spoznali posamezne dele naše zemlje. Namerava se ta povratek organizirati v treh skupinah, katerih ena bi obiskala Južno Srbijo in Belgrad, druga Bosno in Zagreb, tretja pa Slovenijo. Sedaj se izdelujejo tehnične podrobnosti za kongres, za prireditve v Dubrovniku in za turističen del po kongresu. Med prireditvami umetniškega značaja se posebej študira možnost uprizoritve Gunduličeve Dubravke z Gotovčevo mu-
kronika
ziko. Svojo zadnjo sejo ie imel pripravljalni odbor v nedeljo, dne 5. febr. 1933 v Zagrebu. Ob tej priliki ie bil proslavljen spomin pred kratkim umrlega predsednika mednarodne Zveze P. E. N. klubov Johna Galsworthyja.
Dvojna smrt v valovih Donave
. V bližini Zemuna se je na Donavi te dni pripetila huda nesreča, ki je zahtevala dve mladi življenji. V čolnu so se vozili po Donavi Adam Veber, Friderik Ditelbach in David Schieiner. Po Donavi pa je vse polno plavajočih ledenih plošč. Ko so bili že v bližini brega, se je nenadoma pred njimi pojavila velika plošča ledu, kateri se ni bilo mogoče izogniti. Čoln je zadel v led in se v naslednjem hipu prevrnil. Vsi trije potniki so padli v vodo. Dva izmed njih sta takoj izginila pod vodo, dočim se je tretjemu, Dietelbachu posrečilo, da je splezal na ledeno ploščo. Dve uri ga je ledena lošča gnala po Donavi, Potem pa je nesrečneža, i je bil že na tem, da zmrzne, slučajno opazil z brega brat že utopljenega Veberja, Ta je brez pomišljanja skočil v ledene valove, da reži svojega prijatelja, kar se mu je tudi posrečilo. Trupli ostalih dveh še niso našli.
Nevarni vlomilski tolpi na sledu
V zvezi z umorom policij, detektiva Vacka v Zagrebu, ki ga je ustrelil sloviti vlomilec Rudolf Ščurič, ki je nato izvršil samoumor, je zagrebška policija uvedla najstrožjo preiskavo. Ta je pripeljala oblasti na sled nevarni vlomilski tolpi, ki ji je pripadal Ščurič. Vlomilska tolpa je v zadnjem času v Zagrebu zagrešila številne vlome v blagajne, med drugimi tudi vlom v prostore zadruge »Hrvatski Radiša«, V ponedeljek dopoldne jcbil aretiran vlomilec Aleksander Novakovič, ki je priznal, da je član vlomilske tolpe, ki ji je pripadal tudi Ščurič. Povedal je, da je del ukradenega denarja kakor tudi zlatnina, ki so jo vlomilci odnesli iz prostorov zadruge »Hrvatski Radiša« skrita v Ščuriče-vem stanovanju. Ko so preiskali, so res našli del tatinskega plena zakopanega v kleti. Našli so usnjeno torbico, v kateri je bila zgoraj omenjena ukradena zlatnina in pa 28.000 Din gotovine. Aretiranih ie bilo še več drugih oseb, katerih imena pa policija v interesu preiskave še ni izdala. Prav tako je bil aretiran tudi Ščuričev oče, ki je mizarski mojster. Najbrže je ta vlomilska tolpa izvršila ludi vlom v Diskontno banko.
Halo halo, dame „U.F."
Pazite dobro, pride ,tl/.F."
Zapomnite si dobro „U F."
OsSale vesti
—	Prejeli smo in lojalno objavljamo, da je ves čisti dohodek prireditve obrtniškega društva, ki se je vršila 7. jan., šel v podporo onemoglih obrtnikov in siromašnih vajencev.
—	Termin pomladnega volesfejnia v Lipskcm se je moral preložiti, ker so za dan 5. marca razpisane volitve v nemški državni zbor. Končno določeni termin bo pravočasno naznanilo tukajšnje častno zastopstvo Lipskega velesejma. Zanimivo je, da 6e je za veliki tehniški in gradbeni sejem oglasilo letos mnogo več razstavi jalcev. kot minulo leto.
—	Mednarodno tekmovanje za petje in klavir I na Dunaju, od 26. maja do 16. junija 1933. Slavnostni odbor na Dunaju priredi tudi letos v času i od 26. maja do 16. junija veliko mednarodno glasbeno tekmovanje za petje in klavir, ki stoji kakor j lansko leto pod glasbenim vodstvom Clemensa Kraussa, ravnatelja državno opere na Dunaju. — Prospekti so izšli v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku in se dobe pri avstr. konzulatu (Ljubljana, Tyrševa cesta 31) in v potovalnih pisarnah. — Mladi umetniki imajo največjo korist, čo se udeležijo tega tekmovanja, ker je zadobitev diplome, posebno pa plakete ali pa denarne nagrade zanje največje vrednosti. Tudi imajo mladi umetniki priložnost, da pokažejo svoje zmožnosti pred koncertnimi dirigenti, koncertnimi agenti in gledališkimi ravnatelji.
—	Duhovne vaje za dekleta v »Domu Brezmadežne« bodo od 18. do 22. februarja. Dobro došle! Pišite na naslov: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
—	Zastrupljenje. Franšiška Zupančič iz Pod-Ijubna, služkinja pri g. Dreniku Rudolfu v BrSIjinu pri Novem mestu, si je dala pred kratkim popraviti zobe. Pretekli teden je Čutila, da ji je nekaj prišlo med zobe Z iglo si je hotela otreblti čeljust, pri tem pn se je ubodla. Občutila je takoj bolečine. Čeljust in lice sta ji začela otekati. V torek dne 31. so jo pripeljali v Novo mesto v žensko bolnišnico. Bilo je že prepozno. Dne 4. febr. ponoči je v bolnišnici umrla. Bila jo dobra in zvesta služkinja.
—	Pri Ienivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Ponesrečene ladje ".3 Savi. Iz Sremske Mi-trovice poročajo: Led, ki plava po Savi, je povzročil dve hudi nesreči. Med Sremisko Mitrovico in Martir.ci so ledene plošče razbile z lesom naloženo ladjo, ki se je začela potapljali. Dve drugi ladji sta zvlekli ponesrečeno ladjo v Mitrovico. Neko
ue ,Iadi°i ki je bila tudi z lesom naložena, so v bližini Sremske Race ledene plošče vrgle na breg, kjer se je ladia razbila. Posadka se je še pravočasno rešila.
—	Avtobus povozil m'adenke. Preteklo nedeljo zvečer se je pripetila v Dubrovniku smrtna nesreča. Neki avtobus, ki je vozil 15 potnikov proti Gružu, je po nesreči povozil 21 letno Ano Vragolov, ki je obležala mrtva.
—	Medveda fe ustrelil. V planini Boriji pri Banjaluki je neki trgovec ustrelil medveda, ki tehta 200 kg.
—Hrepenenje p.o domovini. Te dni se je oglasil iz ruskega ujetništva Mihajlo Tomola iz Ma-ekovca. Tomola prosi naše oblasti, naj mu pošljejo brezplačni vozni listek, da bi sc lahko vrnil do-
mov. Ujet je bil leta 1915 in od takrat ni bilo nobenega glasu o njem; vsi so mislili, da je že mrtev. Sedaj 6e je javil iz kubanske kozaško postaje Umenska,
—	Boj za njivo pred sodiščem. Pred sodiščem v Ogulinu se je zagovarjal zaradi uboja Ivan Jurčič. Dogodek se je pripetil 2. novembra preteklega leta nedaleč od vasi Velika Glina okraj Slunj. Ivan Jurčič je popravljal s svojim bratom strugo potoka ob njivi, ki ie skupna last kmetov iz Ve-iike Gline. Prvi je Jurčiča opazil Milan Begovič. ki je nagovoril kmete, naj skupno nastopijo proti Jurčiču. Jurčič je imel, kakor običajno, puško s 6eboj, ker je vedel, da njegovi nasprotniki nekaj nameravajo. Umaknil se je v bližnji gozdič, ko je videl kmete prihajati z motikami. Jurčič jim je zaklical nai strugo puste v miru. Nato je hotel zbe-žati. Kmetje so se pa razdeliti v dve skupini, da bi ga zajeli. Ko je Jurčič videl, da ne bo ušel, je dvakrat ustrelil. Prvi strel je smrtno zadel Franca Begoviča, z drugim strelom pa je hudo rani) Ivana Begoviča. Jurčič se je sam javil orožnikom. Sodišče je ugotovilo, da gre za prekoračenje silobrana in ga je spoznalo za krivega po §§ 172, in 178., vendar pa ga je oprostilo vsake kazni.
—	Prešeren — naš ponos! Naš ponos pa ne sme biti v puhli glavi, da imamo Slovenci Prešerna, marveč v tem, da ga tudi poznamo. Naš ponos mora biti, da vemo za bistvo njegovo, saj ni pesnil le za književne zgodovinarje. Pesnik je za vsakogar med nami, za ves naš narod, za kmeta, meščana, dijaka. Vzemimo njegove poezije večkrat v roko in jih prečitajmo od vrste do vrste, od verza do verza. Kulturna dolžnost vsakega Slovenca je, da svoje velike može pozna tudi po njegovih delih. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala Doktorja Prešerna zbrano delo, ki sta ga uredila dr. Avgust Pirjevec in dr. Joža Glonar. Ljub'jana, 1929, 295 strani. Cena broš. izvodu je 40 Din, vez. v platno 55 Din, v usnje 90 Din. To delo obsega vse, kar se je nam o Prešernu ohranilo. Naša deviza naj bo: Prešernovo zbrano delo v vsako privatno in javno knjižnico!
—	Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje.
Celje
■0 Predavanje o framuzonstvu. V ponedeljek zvečer se je vršilo v Domu v okirlju društvenih sestankov KPD zelo zanimivo predavanje o fra-mazonatvu. ti. predavatelj je podal zgodovino, notranji ustroj in stremljenje te čudežne družbe, ki hoče vladati ves svet.
j3' Predavanje o stigmatizaciji. V nedeljo, dne 12. t. 111. bo predaval v okrilju tukajšnjega KPD g. dr. Anton Brecelj ;:0 stigmatizaciji«. Na to zanimivo predavanje že sedaj opozarjamo vse člane in prijatelje KPD v Celju, čas in kraj predavanja bomo še pravočasno naznanili.
£) Vincencijeva konferenca ima drevi ob 8 sejo v Domu v Samostanski ulici. Pridite točno in zanesljivo vsi.
& Dekliški sestanek KPD v Celju se vrši drevi ob pol S v Domu.
S! Gledališka družina KPD. Drevi ob 8 sestanek radi razdelitve vlog za 'Vodo«. Pridite vsi, ker je vlog zelo veliko. Odbor.
.©• Bloki pomožno akcije. Kakor smo že pred časom naznanili, je tukajšnja pomožna akcija izdala bloke po 20, 50 par in 1 Din. Bloki so za enkrat iiaprodaj pri mestni blagajni. Kolikor smo zvedeli, jo povpraševanje po blokih zelo veliko in je prva naklada že domala pošla. Dokaz, kako so bili bloki poirebni.
& Redni letni občni zbor »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev v Celju se bo vršil dne 10. t. m. ob 8 zvečer v restavracijskih prostorih v Narodnem domu.
& Zobfasti kolešček je pojedel. 6 letni Ivan Tratnik, siri ključavničarskega pomočnika v Novi vasi je dne 5. t. m. med igranjem pojedel zobčasti kolešček od neko igrače. Otroka so morali prepeljali v tukajšnjo javno bolnišnico, kjer so mu odstranili kolešček iz goltanca.
Ptui
Razpis službe. Mestno načelstvo v Ptuju razpisuje mesto skladiščnika mestnih podjetij. Plača po dogovoru, nastop službe takoj; prednost imajo domačini. Prosilci morajo imeti potrebno kvalifikacijo za blagajniško službo. Prošnje je vlagati pri mestnem načelstvu v Ptuju do 15. februarja.
Aretacija goljufa. Policija je aretirala 32 letnega Feliksa K., brezposelnega delavca iz mariborske okolice. Prijeli so ga na Dravskem mostu, arsliranec pa je naglo vrgel aktovko v reko, da bi zabrisal, koga je opeharil. Toda policija je aktovko potegnila iz reko in doznala za njegove žrtve. Ponujal je po nizki ceni milo, naplačila pa je pri-držal za svoj žep.
Finžgar predava v nedeljo, dne 12. t. 111. ob 3 popoldne v ptujskem mestnem gledališču in sicer o Poti mimo Blatnega jezera".
Letni gospodinjski tečaj pri šolskih sestrah v Mladiki se prične 15. t. m. Vpisovanje v tečaj se vrši 9., 10. in 11. t. ni. v Mladiki. Vsa potrebna liavodila daje vodstvo.
De v. Marija v Poliu
Umrl je v nedeljo posestnik in mesar gosp. Trškan Alojzij iz Studenca. Pogreb je bil včeraj. — Pogreb tragično umrlega 'ova niškega delavca Antona Skrjanca je pokazal, kako je bil povsod priljunljen. Za pogrebom je svi -h domača godba, spremljali so ga odbor in številni člani skupine 'Bojevnikov« z vencem, kašeljski gasilci in veliko število vevških delavcev ter va anov.
Na oklicih so: g. Avgust Citrerman, mizarski mojster v D. M, v Polju, z gcč Ano Dimnik iz Most; g. Martin Rici iz Sp. Kašlja z gdč. Franjo Kovač istotam; g. Viljem Planinšek iz Št. Vida z gdč. Franjo Kocjan; g. Alojz Korošec, vdovec iz Slap z gdč. Marijo Zaletel, kuharico i7. Ljubljane. Vsem obilo sreče v novem stanu.
Tatovi so pretekli petek obiskali hišnega po-j sestnika in upokojenca železnice gosp. Fr. Ogrinca i v D. M. v Polju, ter mu iz zaklenjenega kurnika j odnesli pet kokoši. — Isto noč so pri poscstnici in trgovki Dejali Iv. našli riutraj zastrupljenega psa volčjaka. Najbrže so se hoteli pred vlomom znebiti hudega psa, pa so se kaj prestrašili in opustili svoj načrt. Vse pa kaže, da so bile tatovom razmere dobro znane.
Prireditve. V nedeljo 12. t. m. ob 4 popoldne bo v Prosvetnem domu igra »Dve nevesti«, v ponedeljek 13. t. m. ob 8 zvečer pa delavski prosvetni večer. Zaloško šolsko vodstvo pripravlja dobrodelno šolsko prireditev, na kar že danes opozarjamo.
Naše dijaštvo
Klub jugoslov. primorskih akademikov ima v
petek (9. t. m.) ob 20 v prostorih >Preporoda;, Arena Narodnega doma, običajni sestanek s pie-davanjem tov. Božiča o »Gospodarskem propadu v Julijski Krajini*. Udeležba za člane obvezna I
Lititrzi-"no predavanje za akndffi.ita.ke bo v četrtek i), t. 111. ob pol 5 popoldne v Uršulinskem sanustanu v Ljubljani.
Smuske tekme FISe
(Od našega posebnega poročevalca.)
limsbruck. 6. f?br. 1033.
Potovanje naše ekipe na Fisine prireditve je poteklo v najle|>šoni redu. Po poti smo imeli priliko opazoval 1 skromno snežme razmsre, ki so bile tem slabše, čimbolj smo se bližati Innsbrueku. Na nekaterih mestih je bilo popolnoma golo, na drugih straneh pa je pokrivala zemljo komaj 5 cm dabela snežena plast. Slabi izgledi za tako velike prireditve! Z nastanitvijo in prehrano smo popolnoma zadovoljni, vendar pa smo mnenja, da na-1 stairrtev tekmovalcev ne spada v mesto, temveč čim bližje terenu, kjer »e tekme vrše. Vsled dis-| lokacij se tekmovalci posameznih držav [Knjio-inoma ' razgubijo in ni potrebnega stika ž njimi. C?!a prireditev jo sicer zelo dobro organizirana, vendar pa vso preveč iz tujsko prometnega vidika. Prav spekulativno so dali vsem tekmovalcem brezplačno vožnjo, vse tekme so pa organizirane tako, da •?e moraH na start in cilj voziti eno do dve uri z vlakom, kar pač odtehta brezplačno vožnjo do Innebrucka. Priliko sem imel rnagovarjati se z zastopniki drugih držav, ki so tarnali, da bo ta prireditev za nje dosti dražja kakor katerakoli druga dosedanja Fieina tekma. Tudi za naše skromne valutam© razmere je to lrud udarec.
Dež, ki je tekem tedna pobral skoraj ves sneg, je pričel v soboto dopoldne neusmiljeno liti. Če-hoslovaška ekipa je bila že trdno pripravljena, da odpotuje, čakali bo samo še navodil iz Pragpe. Tudi naša delegacija jo že resno razmišljala ali ne bi bilo boljše vrniti se domov in prihraniti zvezi težke tisočake. Vendar se brez predhodnega spo-rasuma z zvezo tega odgovornega koraka niso upali storiti. Kajti če bi to storila ena delegacija, bi bil lo alarm za vso ostale soudeležene države, in katastrofa bi bila tu.
Takoj prvi dan so naši tekmovalci abBolvirali trening za smuk z Gimzeger. Vsi premočeni eo se vrnili domov in pripovedovali, da je celo v višini nad 2U00 m deaevalo. Tudi ostali narodi so trenirali. Včeraj so naši tekmovalci prvič skakali in sicer na skakalnici v Secfeldu, kamor se dospe po eninpolurni vožnji z vlakom od Innsbrucka. Vse skakalnice v okolici mesta so neuporabne, ker eo skoraj brez, snega.
Izmed udeležencev so poslali zelo močno ekipo tudi Švedi, ker pač vedo, da se Norvežani tekem no udeležijo. Glavno besedo bodo vsled tega imeti seveda oni tako v tekih kakor v kombinaciji. Zmagovalec bo najbrže Erikson, ki je pokazal pri treningu zelo lepe rezultate. V smuku in slalomu si bodo razdelili vsa prva mesta Avstrijci in Švicarji. Močne ekipe so poslali tudi Cehi in Nemci. Finci, ki so tudi bili prijavljeni, do danes še niso prispeli in tudi najbrže ne bodo, ravno tn-ko Spanci.
Tekme se bodo vseeno izvedle, vendar v nekoliko skrčenem obsegu. Zasiguran je smuk, ari slalom je prostor zaenkrat neuporaben. Štafetai tek bodo morali spremeniti, ravno tako bodo morali 30 km progo teči dvakrat po 25 km. Na skakalnico so na vozil i velike kupe snega in ga pokrili e plahtami, straži-jo ga pa še posebni stražniki.
Vse je pod utišam Fise. Tako n. pr. Fis čepice, Fis torte, boksarske tekme, maškarade itd. Naš .-.boter« jo hudomušno pripomnil, da samo Fis dežnikov še nimajo. Vendar se je že včeraj popoldne znašel na glavnih ulicah hudomušnež, ki je nosil v eni roki smuči v drugi pa velik dežnik z napisom F. I. S.
Sneg prorokujejo vsak dan, vendar ga do da-j nes še ni in ga tudi v dogledneni času najbrže ne bo. Sicer so je včeraj popoldne zjasnilo, da smo prvič videli zasnežene gore, toda solnce pripeta kakor v mesecu maju. Danes pa zopet izgleda, da bodo prišli v poštev že znani Fis dežniki.
Stane I*redalič.
Rezultati
Dne 6. februarja so se vršile tekme v smuku na 2000 m dolgi progi. Na startu je bilo 9-1 tekmovalcev, na cilj jih je prišlo 90. Prvo mesto je zasedel Avstrijec Ilauser H. s časom 18:00,0. — 2. Lantschner G. (Avstr.) 18:07. — 3. Zogg David (Švica) 18:13,2. — 4. a) Zingenlc Fr. (Avstr.) 18:40,6. — 4. b) Tem Ernst (Švica) 18:49,0. — 5. Seelos Anton (Avstr.) 19:04.8; 6. Gasperl Leo (/vstr.) 19:11,6; 7. Pleiffer Fr. (Avstr.) 19:22,6. — 8. Nobl H. (Avstr.) 19:30,8. — Graf Kari (Švica) 19:33,2. — 10. Wolfgang G. (Avstr.) 19:37.2. Prvi Jugoslovan, Praček Ciril, je na Gt. meslu s časom 25:98,2.
Konkurenca je bila izredno huda in ta disciplina je absolutna domena Avstrijcev in Švicarjev, ki nikogar niso pustili blizu. Švicarji so ce vrnili na 3., 4. in 9. mesto, drugače so pa do 15. mesta sami Avstrijci. Na 15. mesto se je posrečilo pre-ri-t-i Italijanu Kostner Franoes.hu s časom 20:42,2, nato pa zopet sami Avstrijci do 26. mesta, katero jo zasedel Namec von Wenz©I Hasso. Prvi Anglež je na 38. mestu, prvi Amerikanec na 29. meslu. prvi Bolgar na 61. mostu, prvi Avstralijec na 63. mestu, prvi Madjar na 67. mestu, prvi Francoz i>h na 78. mestu.
JVaszikanilaL
Baletni večer pripravljata e celokupnim opernim baletnim zborom P i j a in P i n o Mlakar. Baletni večer bo obsegal, pravljični Bayerjev balet »Punčka« (Puppenfee), v drugem delu pa nove plese Pije in Pina Mlakarja in daljši ples, ki ga plešeta s celim plesnim zborom na novo mur.ixo dr, D. Svare. Je to večer veselega lahkega plesa. Opozarjamo na premiero, ki bo v soboto 11. t. m. v opernem gledališču.
Danes teden napovedani lep večer »Svete vojske« bo drevi ob 20 v dvorani Rokodelskega domu, Komenskega ul. št. 12. Predaval bo g. dr. Ant in Brecelj o >starem in novem iz alkoholizma":. -Vjudno vabimo vso brez izjeme: Pridite p<«du šati moža bogatih življenjskih izkušenj! Preiiava-te.ljevo ime nam jamči, da ne bo nikomur ž/d. — Vstopnine ni. Po predavanju lahko vsakdi, pove svojo mnenjo v razgovoru. — Odbor »Svete v.ijske
Krajevni odbor Rdečega križa v LjnMjani bo rmel v četrtek dne 9. t. m. ob 18 svoj redni občni zbor v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, dvorana v pritličju. Radi važnosti poročil vljudne vabimo, da se članstvo občnega zbora udeležri.
Upokojeno učiteljstvo ima svoj običajni m* sečni sestanek v četrtek 9. t. m. ob 16 pri Novem svetu, in običajni vsakoletni ob isti uri, isto larr 23. t. m. na debeli četrtek. Vabljeni vsi tovariši in tovarišice.
Zadruga »Dom učiteljic« vabi vse članice ni •■ostanek, ki se vrli v nedeljo, dne 12. februarja 1933 ob 10 dopoldne v prostorih JUU.
Železničarji člani Podpornega In po*rtir'-v).,-druitva železaUkih uslučbeocc? in opoKojsnrcv > Ljubljani, »e vabijo na sestanek, ki se bo vriiii v soljo to, dne 11. februarja 1933 ou 3 popoldne v restavraciji »Pri Levu«, Gosposvetska cest«. Po-roč.Vo ie bo o uspehu dveh delegatskih sestankov. — Sklicatelji sestanka.
Stran A.
»Slovenec«, dne 8.
Orjaški poskus
Priprave za naskok na najvišja goro sveta — Drzni plezalci,
drzni letalci
Trenutuo.se pripravlja cela vrsta ekspedioij, katere bodo razposlale različne države v vse neraziskane predele sveta. Med posameznimi narodi se bije naravnost mrzlična tekma, kdo bo razkril še v temo zakrite zemeljske lise. Drznim raziskovalcem ni nobeno pustolovstvo pretežko, nobena nevarnost prevelika, čez vse gredo z največjim entu-zijazmom. Take ekspedicije zahtevajo zmerom celega človeka, če pa je treba — tudi življenje.
V Angliji pa so se zadnje čase pripravljali (kakor smo že v drobnih noticah poročali) za naskok na Himalajo. Pred nekaj dnevi se je namreč odpravila iz Anglije pravljično pripravljena ekspe-dicija, da bi zmagala najvišji vrh sveta, Mount Everest. Podjetje pa je posvečeno manj raziskovalnim namenom kakor športu. Saj so tu sami mladi, .jekleno štreni rani mladeniči, ki so si postavili za smpter — da morajo — prvi v zgodovini stopiti na teme Mounta Everesta. Poznajo pot, po kateri bo gora tehnično zmagljiva, prilično dobro, dasiravno se ni do danes še nikomur posrečilo priti na vrh. Sicer so bili tudi dosedanji drzneži povsem pripravljeni za tako podjetje, toda telesno niso bili sposebni, plezalsko niso bili strenirani, plašili so jih strahotni prepadi, razpoke... Saj vendar ni Mount Everest za pravega plezalca nič težjega k',! vsak« druga gora (če seveda odštejemo atmosferske spremembe!), katero so že premnogi preplezali. Saj je prišel angleški raziskovalec Norton pred nekaj leti že do 8438 metrov višine in le 444 m mu je manjkalo do vrha, katerega je prvi s tako neposredne bližine gledal. Prav gotovo ne
1300 let stara cerkvica v bližini Holzkirchena na Gornjem Bavarskem — na dražbi. Postavil jo je okrog 700. leta sveti Rupert. Majhni cerkvici grozi zdaj prisilna dražba, toda občina jo bo menda pra-
jMfe	vnčfltum rešriln
bi nenadno odrekla drznost tega podjetnega moža, če ga ne ba prisilile k temu nepremostljive ovire. Najbrž je bila tu kriva plezalska težkoča, čez katero Norton ni mogel razen v smrt, lahko pa sta !udj silno zmanjšani zračni pritisk in pomanjkanje kisika za človeški organizem povzročila telesno onemoglost. Seveda si moramo misliti tudi divja vremena, silen mraz, viharje, ki so temu junaku še poslednjo iskrico življenjske moči upihniU.
Možje, ki so zdaj odšli, da bi zmagali azijskega orjaka, poznajo vse te neprilike, pripravljeni so na vse nevarnosti, če kljub vsemu temu odhajajo z drzno mislijo, da se bo<io vrnili kot zmagovalci, potem moramo biti pač prepričani, da so se skrbno pripravili s silnimi telesnimi predvajami ...
Istočasno s to ekspedicijo pa je odletela še letalska odprava v himalajsko območje, da bi zmagala Mount Everest z zračne strani. Tudi to podjetje se je oskrbelo z najboljšo predpripravo: Dvoje bivših armadnih letal je bilo vprav za ta namen prirejenih. Pred vsem se odlikujeta z dvigalno zmožnostjo, kar sta tik pred poletom izvrstno dokazala. V pičlih 20 minutah se je mogel pilot (s še enim spremljevalcem) dvigniti v fantastično višino 8000 metrov; to je pač dejstvo, ki daje letalcu zaupanje v letalo, zlasti še, ker je bilo letalo ob preizkusu obremenjeno !
Pa tudi pri takem poletu mora telo prestati zelo velike napore. Zmanjšani zračni pritisk, mraz, pomanjkanje kisika, kar se zlasti občuti, če se letalo nenadno dvigne v tako višino. lelo se ne more brž privaditi na tolike spremembe, pa je treba tu velike previdnosti, odnosno je treba vedeti za biološka pravila. Umetno dovajanje kisika, električno segrevana oblačila in kar se da na najmanjši zračni pritisk streniran organizem so gotovo dobra predpriprava za srečni izid.
Letalci bodo naskočili sovražnika z južne strani odkoder se predstavlja očesu kot strm, mogočen in veličasten gorski masiv. Nobenemu človeškemu očesu še ni bilo dano pogledati velikana s te strani od blizu. Sicer pa je absolutno nezmag-ljiv z južne strani, razen potom letala. Pri tem poletu. kjer bo po računih potreboval letalec 1 uro in pol, se bo nudila lepa prilika za kartografske in fotografske posnetke, katerih še nimamo s te strani gore. Jasno je, da je ta polet zvezan z izrednimi nevarnostmi. Dasiravno je ekspedioija dokaj pripravljena na biološke težave, prav tako je s teh-I nične strani pripravljena, vendar nudi gora še dovolj možnosti, ki utegnejo biti silno nevarne. Viharji, ki se ob južni steni gorskega masiva kotijo, se vzdigajo kot silni vrtinci in z neznansko silo i zagrabijo sleherni predmet pa ga treščijo v pečine. I Če bi zajelo letalo, to drobno peresce?! Pristanki I so v tem gorskem kolosu kajpada povsem nemo-I goči. Vendar moštvo ima popolno vero v zmago ter da se bo vrnilo s tovariši-plezalci s slavo domov. Saj bodo prvi in drugi — prvi zmagovalci . najvišje gore sveta ...
Asfaltni pokrov obrežne eeste Atlantic-Citj. katerega so divji valovi dobesedno razdrobili v kose.
Privršal je namreč strahoten orkan in obalo ob Nevv York« na daleč in na široko razrušil.
Dohodki angleškega kralja
Madridski ;>ABC« piše: Angleška ima kralja, kateri je ne samo nič ne stane, ampak od katerega ima celo velik dobiček. Medtem ko dobiva kralj Jurij od države na leto 0.7 milijona šterlingov za svoje osebne izdatke, pa on prostovoljno odstopa svojim podanikom celokupno rento ogromnih posestev krone, kar znaša 2 milijona šterlingov na leto Torej vlečejo britanski državljani od svojega suverena dobiček čistih 1.1 milij. šterlingov na leto. Angleški kralj dobiva nadalje osebno letno apanažo 0.2 milij. šterlingov ki so vključeni v celokupno vsoto 0.7 milij. šterlingov, katere dobiva, kakor gori omenjeno, od države. Teh 0.2 milijonov izda kralj v celoti za uradnike in služinčad kraljeve hiše in dveh ostalih gradov. Pokojnine in miloščine, ki jih iz svoje apanaže plačuje kralj, dosegajo na leto desettisooe funtov, ne vštevši miloščine, ki jih kralj in kraljica izdajata iz svoje pri-
vatne šatulje. Angleški kralj in kraljica nimata danes drugih rezidenc razun Buckinghamske palače v Londonu kakor samo gradova Sandrngham in Balmoral. Vsi ostali gradovi, v kateri semtertja prebivata, so danes last države.
Pa to še mi vse, zakaj razen 2 milij. šterlingov, katere kralj Jurij V odstopa vsako leto svojim državljanom, imajo ti še velik dobiček od dvora in njegovih prireditev. Tako u. pr. privlači sloviti kraljevski sprevod, ki se vrši vsako leto ob otvoritvi parlamenta iz Buckinghamske palače v Westmin-ster, toliko gledalcev iz mesta in dežele kakor tudi inozemcev. da donaša Ixindonu najmanj 0.3 milij. , šterlingov aa leto dobička.
Ravno tako imajo angleški trgovci od prireditev. ki se vsako leto vršijo na dvoru, na leto | najmanj 0.45 miljonov šterlingov dobička.
Esperanto-denar
katerega je z velikim uspehom uporabljala londonska »Mednarodna čekovna banka« od leta 1907 do 1914, vsled svetovne vojne pa je prenehal, prihaja zdaj ponovno v veljavo. Načrt, ki ga je napravila bazelska reparacijska banka, bodo na svetovni gospodarski konferenci mnogi angleški državniki podpirali, med njimi tudi nekdanji min. predsed-
nik, Winston Churchill. Esperantski denar bo prišel v poštev le kot enotno' vrednostno merilo pri mednarodnih računih. Slika: Esperantska plačilna karta, na kateri se čila zahteva čez obe strani zemeljske oble: Unu mondo. umi mono: En svet, en denar...
Dvoboji med Eskimi
Pravzaprav je med polarnimi narodi dvoboj z orožjem nekaj povsem tujega. Prostrane snežene planjave družijo te ljudi v skupna selišča, kjer žive malone v popolnem živežnem komunizmu, slehernega človeka-hranilca bi bilo potemtakem škoda. Zatorej se vrše tam dvoboji v obliki pesmi-zbadljivk. Kdor da v pesem-zbadljivko več osti in humorja, ta odide kot zmagovalec z bojišča. Tak je eskimski dvoboj. Seveda pa prihajajo zadnje čase Eksimi v stik z Ev-opci, od katerih pa dobe le slabo stran kulture. Med drugimi tudi evropski dvoboj.
Na otoku Nunivvak (Sev. polarna Amerika) se je zagledal bogat Eskimo (ki ima več ledenih hiš, več kajakov in psov) v ženo svojega soseda in jo hotel imeti. Zatorej je napovedal svojemu nasprotniku dvoboj v evropskem smislu: Oba moža sta se pripravila z lokom in puščicami, naj orožje odloči, čigava bo žena. Prav v zadnjem trenutku pa je prispel med nasprotnika njihov duhovnik, ki je »v imenu duhov« napovedal kazen nepravičnemu sosedu, tatu tujih žena. Prestrašeni Uskimo je javno pred zbranimi sosedi prosil odpuščanja. In dvoboj se je končal v pravem eskimskem smislu.
Smešnice
Program poljedelske razstave. »Ob 10 prihod goveje živine; ob 11 sprejem častnih gostov; ob 12 skupno kosilo v veliki dvorani hotel »Kline«.
»Vsi si vedno prizadevate, da bi bili več ka kor jaz. Toda povem Vam, da veljam ravno toliko kot Vi, osel neumni!«
*
Direktor zoološkega vrta je šel na počitnice in prejel naslednji telegram: »Stara bolna opici je poginila. Ali naj kupimo novo. ali naj Vas počakamo?«
•	V
Modri oče. »Kaj mislite, oče, ali naj postanem zdravnik za očesne ali zdravnik za zobne bolezni?« — »Za zobne bolezni, sinko, človek ima samo dve
...v...; .nI. .... aoi# vumu, m. m	—- * -
Severno-irski vlaki počivajo radi železni carske stavke.
Mrtvašnica Sing-Sing
Štiriindvajset jih čaka v mrtvašnici Sing-Sing (v znani ječi New Yorka), 24 ljudi, ki so obsojeni, da se bodo morali za svoje zločine pokoriti na — električnem stolu. 23 izmed teh je smrtnih kandidatov je moških, ena je ženska. Mirno sedijo v svojih celicah in čakajo (že od novega leta) iz dneva v dan na trenotek, ko jim bodo naznanili: Dopolnjeno je. Do takrat pa še zmerom upajo in vise na življenju ter računajo s sleherno, še tako medlo možnostjo, da bo morebiti vendarle prav v zadnjem trenutku prispelo poročilo, da so pomilo-ščeni. Ali pride morda do revizije, kjer bi utegnili imeti njihovi zagovorniki več uspeha. Pa če drugega ne, vsaj na nekaj mesecev se bo odgodila nj.hova smrt.
Preteklo leto je bilo v mrtvašnici Sing-Sing nekako »rekordno leto«, kakor poročajo ameriški listi. Saj je izgubilo življenje na električnem stolu nič manj kot 28 zločincev, več kakor sploh kdaj prej. Od uvedbe električnega stola v letu 1891 do danes je bilo skupno 327 moških in žensk na tak način usmrčen ih.
Velika letala in dež
Klimatologi so ugotovili, da velika letala in zrakoplovi vplivajo s svojim poletom na atmo- j sfero. Pol ure za tem namreč, ko je prispel veliki DoX v Hamburg, je začel padati dež in to se je vsakokrat zgodilo, kadarkoli je letel nad Boden-skim jezerom. Kadarkoli je Zeppelin odletel iz Friedrichshafena, se je nekaj minut za njegovim odhodom zoblačilo vreme in vsul se je dež. Isto se je zgodilo tudi pri ostalih velikih letalih, v katerih bo najbrže vsakokraten dež.
Ne pripovedovati! Učitelj stavi učencu vprašanje. Ta globoko pomisli, a ne ve nič odgovoriti. V tem mu sosed zašepeče: »Ti si osel!« Učitelj opazi šepetanje in jezno opozori: »Ne pripovedovati! Bo že sam počasi na to prišel!«
Skrbne žabe
V tropskih krajih poznajo mnogo vrst žab, ki prav po materinsko skrbe za svoje mladiče. Znane so žabe, ki narede za svoje mladiče prav lepa gnezdeča, v katera zležejo jajčeca. Potem, ko zlezejo paglavci iz jajc, jih nekatere žabe celo prenašajo na hrbtu. Sedaj so odkrili novo vrsto žab, ki ležejo sicer jajca v vodo, ko pa zlezejo iz jajčec paglavci, jih samice zvesto čuvajo. Včasih pa se zgodi, da luže, v katerih bivajo žabje družine, vsled vročine izhlape. V takem primeru se navadno samec loti reševanja mladičev. Paglavci se prisesajo na njegovo kožo in tako jih nese iz izsušene luže v tako, v kateri je še zadosti vode. Neka vrsta žab, ki živi v republiki Chile, pa ima prav posebno skrivališče za svoje mladiče. Te žabe spravljajo namreč mladiče v grlu, ki je razširjeno v pravo mošnjo. V tej mošnji prežive mladi paglavci vso svojo mladost in dovrše tudi svoj razvoj. Ko poska-oejo mamicam iz grl, so že popolnoma razvite žabice.
Nemška temeljitost
Kakor je znano, bo prihodnja olimpijada leta 1930. v Berlinu. Nemški liati že sedaj propagirajo in prinašajo vsak dan razprave o tem ter slike in ugotavljajo, kaj zavisi direktno in indirektno od te prireditve. Prav sedaj naznanjajo, da je mogoče že dane« napraviti novi seznam udeležencev. Dosedaj •e je priglasilo baje 3000 interesentov
Kanada, nova zlata dežela
Kanada stopa kot zlatonosno ozemlje zmerom bolj v ospredje. V letu 1982. je dosegla izkopana zlata ruda svoj rekord v 65 milijonih dolarjev. Saj je dal samo zlati rudnik v Ontariju do danes zlata v vrednosti 400 milijonov dolarjev. In vsi strokov-njaki-montanisti mislijo, da zlato pridobivanje v Kanadi se ni niti še začelo, toliko bogastva še leži v (trsih zemlje.
Trije španski aristokratje,
ki so bili po jioskusnem puču gener. Canjurio zaprti v zaporih v Rio de Oro, so, kakor znano, ušli in po velikih naporih prispeli v Francijo. Slika: Ubežniki v Parizu, kjer so jih njihovi istomisleči tovariši sprejeli
Štev. 5S.
iflBovcncct, dn & Mvmfji 1999.
Ana ~f.
Insolvence
Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljub-
ljatri je izdelalo statistiko o insolvencah v mesecu januarju 1933.
Iz te statistike posnemamo, da je bilo v januarju 1933 razglašenih v vsej državi samo 30 kon-kurzov, dočim jih je bilo v januarju lani še 64. Da je število konkurzov padlo, je pripisovati uvedbi novega posredovalnega postopanja. V sami dravski banovini so bili razglašeni 4 konkurzi, dočim jih je bilo lani v januarju S.
Poravnalnih postopanj izven konkurza je bilo i' vsej državi razglašenih 47, lani v januarju pa jih
OUZD v januarju 1933
V mesecu januarju je znašalo letos povprečno število zavarovancev pri ljubljanskem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev 69.860. V primeri z januarjem preteklega leta je število zavarovancev padlo za 6234. Poročilo OUZD pravi, da je letošnji hud mraz v januarju povzročil to občutno zmanjšanje število Članstva. Kajti v decembru 1932 jo bilo povprečno zavarovanih 74.215 članov. Razen leta 1923., ko se je zavarovanje šele uvajalo, OUZD ni ime! nikdar manjšega staleža zavarovnncev. Padec zaposlenosti v gospodarski krizi je zlasti razviden iz dejstva, da je imel OUZD dne 8. junija 1930 največje število zavarovancev, tik pred krizo 103.75(1.
Kljub nepovoljnirn vremenskim razmeram pa letni padec članstva in zavarovanih mezd ni narastel, ampak se je precej zmanjšal, kakor kaže sledeča tabela:
Enoletni padec povprečne vse
Mesec članstva dnevne zavar. mezde v dinarjih
junij	15.738	1.48	575.000
julij	16.623	2.20	620.000
avgust	18.251!	2.41	681.0001
september	17.687	2.42!	662.000
oktober	14.641	2.30	564.000
november	10.407	2.01	424.000
december	7.436	1.75	317.000
januar	6.234	1.72	275.000
Zanimivo je dejstvo, da kljub precejšnjemu mrazu zdravstvene razmere delavstva niso nazadovale, ampak so se celo nekoliko zboljšale. Odstotek bolnikov je padel pri moških za 0.28%, pri ženskah za 0.18% in pri obeh spolih pa za 0.24%.
Zakon o bilaneiranju vrednostnih papirjev je sedaj razširjen tudi na vrednostne papirje, za katerih kupone garantira država. Gre za delnice Privilegirane agrarne banke, za katere dividendo 6% garantira država.
Zavarovanje proti toči v zctski banovini. Službene novine prinašajo uredbo o obveznem zavarovanju posevkov in sadežev proti toči v zetski banovini.
Cene špirita. Naknadne cene špirita so po odloku fin. min. naslednje: rafiniran za proizvod kisa franko kupčeva postaja 8.70 Din, za industrijske svrhe tudi 8.70 Din, špirit za proizvod predmetov, namenjenih za izvoz v inozemstvo franko kupčeva postaja 5.20 Din za hl-stopinjo.
Mešanje špirita z bencinom. Fin. minister je odredil, da se mešanje špirita z dehidriranim špiritom, denaturiranim s 3% vrši v razmerju 20.6:79.4.
Kaj bo s drogerijaini? Te dni je v Belgradu razprava o reviziji zakona o lekarnah in čuje se, da so zelo ogroženi interesi drogistov, ker obstoji baje namera, da se drogerije ukinejo, odnosno odvzame velik del delokroga. Taka utesnitev pravic bi bila z ozirom na določbe obrtnega zakona škodljiva in neupravičena. Po zakonu o lekarnah smejo drogerije obratovati po prejšnjih predpisih do aprila 1933. S tem pa seveda ni rečeno, da se s potekom tega roka ukinejo drogerije. Logična posledica tega bi bila nova ureditev pravic in delokroga drogistov. Zato je podana tudi osnova v čl. 66 obrtnega zakona. Sekcija drogistov je svoje predloge že predložila merodajnim mestom ter zahteva, da se obenem z revizijo zakona o lekarnah uredi delokrog drogerij, ki imajo pravice zajamčene v § 60, točka 6 zakona o obrtih, z uredbo v smislu § 66. zakona o obrtih.
Konferenca izvoznikov sadja v Belgradu. V nedeljo se je v Belgradu vršila konferenca izvoznikov sadja iz vse države, katero je sklical Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Izvoljen je bil poseben strokovni odbor, ki je izdelal norme za vrste in način pakiranja svežih sliv in grozdja. Za pakiranje sliv so dovoljene samo 4 vrste zabojev, za pakovanje grozdja pa tudi 4 tipi.
Ali ste že poravnali naročnino?
je bilo 104. V naSi banovini je bflo 7 poravnav,
lani 16.
Statistika društva je izpopolnjena sedaj v toliko, da prinaša tudi podatke o uvedbi, oziroma zaprositvi posredovalnega postopanja. Za januar jih navaja že 63, kar kaže, da so se kaj hitro poslužili interesenti te vrste odloga za svoja plačila. Po banovinah se razdele te uvedbe postopanj: dravska 7, savska 34, primorska 3, drinska 16, zetska 1, donavska 1 in Belgrad 1. Relativno se je najbolj mudilo trgovcem in obrtnikom v drinski banovini, za njimi pa v savski in naši banovini.
Borza
Dne 7. februarja 1933.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Amsterdama, Curiha, Newyorka, Prage in Trsta neizpremenjeni. Učvrstili so se Berlin, Bruselj in Pariz, najznatneje pa je narastel London, katerega je bilo tudi največ zaključenega.
Na ljubljanski borzi je bil zaključen avstrijski šiling v zasebnem kliringu po 8.60—9.30. Na zagrebški borzi je notiral šiling 8.95—9.05, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 9.—, Grški boni no-tirajo 33—36.
LJubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 799.96—S03.90, Curih 1108.35—1113.85, London 197.08—198.68, Newyork 5720.75—5749.01, Pariz 224.38—225.50, Praga 169.90 do 170.76, Trst 293.35—295.75.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.234 Din.
Curih. Pariz 20.2325, London 17.7750, Newyork 517.75, Bruselj 72.10, Milan 26.50, Madrid 42.5250, Amsterdam 208.25, Berlin 123.10, Dunaj 73.05 (59.50), Stockholm 95,33, Oslo 90.82, Kopenhagen 79.11, Sofija 3.76, Praga 15.33, Varšava 58, Atene 3, Carigrad 2.4750, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes čvrstejša in 60 tečaji vojne škode ter dolarskih posojil narastli. Promet je slejkoprej minimalen in je bilo danes na zagrebški borzi zaključenih samo 100 kom. promptne vojne škode. Nadalje je bilo zaključenih 10 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 44—46, vojna škoda 204—207, 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler. pos. 37 do 38, Trboveljska 150 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. poe. 44 do 45.50, agrarji 22—25, vojna škoda 204.50—208 (204), 2. 204—208, 3. 200—205, 6% begi. obv. 31—32, 8% Bler. pos. 39—41, 7% Bler. pos. 37—38, 7% pos. DHB 42 den., tobačne srečke 10 den., srečke Rdečega križa 11 den. — Delnice: Narodna banka 3800 den„ Priv. agr. banka 219—222. — Industrijske delnice: Nar. šum. 24—26, Šečerana Osjek 140 bi., Impex 50 bi., Trboveljska 145—150 (150).
Belgrad. Narodna banka 4.100 bi. (4.150), Priv. agr. banka 220—221 (221, 220), 7% inv. pos. 45.50 bi., agrarji 24 den. (25), vojna škoda 206—207.50 (206), 6% begi. obv. 31.50—32 (31.75), 8% Bler. pos. 41 bl„ 7% Bler. pos. 36.50 den.
Dunaj. Don. sav. jadr. 66.65, Alpine 12.50, Rima Murany 19.25.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal danes v glavnem neizpremenjen kakor tudi cene. Moka notira od 380—405. Koruza je bila danes nekoliko sla-
bejša in je notirala pariteta Indjija 70—72.50.
Novi Sad: Pšenica bač. okol. Novi Sad, bač. gor. bač., sred. bač, potiska in srem. 230—232,50, bač. okol. Sombor in gor. ban. 227.50—230, ban. juž. 225—227.50. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za pšenico slabša. Ostala tendenca neizpre-menjena. Promet 36 vagonov.
Sombor. Pšenica: bač. okol, Sombor 230 do 232.50, bač. gornja 232—234, srem. 222.50—227.50, slav. 220—224, bač. potiska 232.50—235, ban. potiska 227.50—230, ban. 222.50—225. — Koruza: bač. žel. prompt, 64—66, bač. za marec, april, maj 70—72.50, bač. srem. suš. 75—77. — Otrobi: bač. pišen. prompt. 70—72.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 51 vagonov.
Živina
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 5863 pršutarjev in 4205 špeharjev, iz Jugoslavije 80 pršutarjev in 2210 špeharjev, na kontumačnem trgu pa je bilo 480 pršutarjev in 1909 špeharjev. Cene: špeharji najboljši 1.43—1.44, L 1.38—1.41, II. 1.35—1.37, kmetski 1.25—1.40, najboljši 1.44, pršutarji 1.25—1.50, najboljši 1.58—1.65. Tendenca: špeharji so se pocenili za 5 grošev, pršutarji pa za 5—8 grošev. Razprodano je bilo vse.
izjava
Podpisane organizacije najodločneje protestiramo ter obsojamo nastop predsedstva Akademskega športnega kluba »Primorje« v Ljubljani proti jugoslovanskim primorskim akademikom, ker jih je radi njihovega zadnjega letaka po informacijah dnevnega časopisja ovadilo sodišču.
Na tem mestu podpisane organizacije javno protestiramo proti temu, da je ASK »Primorje« odigralo prijateljkso tekmo z Italijani v Trstu, v času najbesnejših fašističnih izbruhov proti Jugoslaviji.
Glede na to, da je ASK »Primorje« z odigra-njem tekme s fašisti onerastil ime nesrečnega Primorja, gn pozivnmo, da spremeni svoje ime!
Primorske organizacije »e posebej opozarjamo, da ASK »Primorje« ni nikaka emigrantska organizacija.
Vse športne klube v Jugoslaviji pa prosimo, da ne gredo na prijateljske tekme v Italijo, ker bi imejo njihovo od igranje prevelike posledice, predvsem pa tako gonjo s strani italijanskega tiska proti naši državi, kot ob priliki »prijateljskega« gostovanja ASK >Primorja«.
Klub jugoslov. primorskih akademikov — Ljubljana; »Istra« _ Zagreb; »Trst-Gorica-Reka — Skoplje; »Istra« — Novi Sad; Ist,irski akademski klub — Zagreb; >Soča« — Dol. Lendava; Nanos
—	Maribor; Športni klub »Istra« — Novi Sad; Omladinska sekcija »Istre« — Zagreb; S. J. S. U. Župa za dravsko banovino — Ljubljana; - Orjem«
—	Kočevje: »Orjem« — Trbovlje; Oblastni odbor Narodne odbrane — Ljubljana; »Orjem« — Laško: Narodna odbrana — Krško; Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja — Maribor; Starešinska organizacija »Preporoda« — Ljubljana; S. J. S. U. Napredek —■ Maribor: Prosvetno društvo »Tabor: — Kamnik; »Istra-Trst-Gorica« __ Belgrad: Klub koroških Slovencev — Ljubljana; ,T. N. A. D. Jadran« — Ljubljana; »Istra« — Brod na Savi; »Južnoslovenska iskra« — Ljubljana.
Golnik
Pevski koncert »Okteta Ljubljanskega Zvona«.
Številni posetniki nedeljskega popoldanskega koncerta kar niso mogli prehvaliti, s kakšno preciznostjo so izvajali dobrodošli gostje »Ljubljanskega Zvona« svoj program, ki je obsegal P. Jerebove, O. Devove in Z. Prelovčeve pesmi. — S svojimi čistimi, ubranimi glasovi 60 zadivili vse poslušalce in bili opetovano nagrajeni z burnim pritrjevanjem in ploskanjem. Ko je asistent zdravilišča gosp. dr, Furlan predstavil navzočim vodjo koncerta g.
Zorka Prelovca, je v dvorani kar zavrtalo. Želja
prirediteljev, da bi naša lepa domača pesen zavzela skromen kotiček v srcu poslušalcev, se je v polni meri uresničila. — Smelo lahko trdimo, da je malokatera prireditev uspela tako dobro kot nedeljski koncert »Okteta Ljubljanskega Zvona«.
—	Posamezne komade so morali vrli pevci na splošno željo ponoviti in so bili zato burno akla-mirani, — Dragim gostom, predvsem pa g. Zorku Prelovcu, prisrčna hvala!
Sobotno predavanje zdravnika dr. A. Simiča o radiju in njegovi uporabi v medicini je bilo prav dobro obiskano. Predavatelj nas je seznanil z velikim napredkom, ki ga je dosegla moderna medicina baš na tem izredno važnem zdravstvenem polju. — Upamo, da bomo od časa do časa 5e deležni razvedrila v obliki predavanj! — Gospodu predavatelju pa za zanimiva izvajanja iskrena hvala!
Radio
frogrami Kadto-Liubftonai
Sredn, 8. februarja: 12.15 Plošče — 1245 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — IT.UI) Reportaža iz. novo otvorjene trgovine Radio Ljubljana« na Miklošičevi cesti 7 — 17.50 Otroški kotiček (Munca Romanova) — 18.00 Angleška glasba (plošče) — 18.50 Otroške pes ni
—	19.00 Ruščina (dr. Preobrnženskij) — 19.50 Potovanje v zadnjo Indijo (ing. l upša) — 20.00 Parmov večer, prenos iz Unionn. Uvodno besedo govori g. Jleri Svetel — 21.15 Prenos iz kavarne »Zvezda« — 22.15 Čas, poročilo.
Četrtek, 9. februarja: 12,15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintete: Valčkov« ura
—	18.30 Italijanščina (dr. St. Leban) — 19.00 Staranje in pomlajevanje (prof. Pengov) — 10.30 Pogovor s poslušalci (prof. Kuret) _ 20.00 Prenos opere iz Ljubljane — Morana (Gotovac) — 22.80 Čas, poročila, plošče.
Drugi programi t
Četrtek, 9. februarja 1983.
Zagreb: 20.00 Prenos iz Belgrada. — Milanu: 21.00 Operni prenos. — Barcelona: 21.05 Operni prenos. — London: 21.00 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.0 Spevoigra. — Bukarešt: 19.30 Operni prenos. — Suisse Romande: 20.00 Kanta ta št. 150 (J. S. Bach) — 21.00 Instrumentalni koncert. — Belgrad: 20.30 Koncert belgrajske filharmonije. — Kim: 20.45 Simfonični koncert. — Beromiinster: 21.40 Narodne melodije. — Dunaj: 20.20 Zabavna glsba. — Miinchen: 19.25 Taftibu-raški zbor. — Budapest: 22.4$ Koncert opernega orkestra.
Zahvala
Za časa bolezni, smrti in poslednjega spremstva najine zlate mamice, gospe
Frančiške Zemfianove
so nama plemeniti ljudje izkazali toliko prijateljstva, sočuvstvovanja in naklonjenosti, da je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato izrekava tem potom najudanejo zahvalo! Prav posebno se zahvaljujeva gg. prof. katehetom žen. realne gimnazije, osnovne šole, »licejske« in »Grabna«, tako tudi vsem gg. učiteljicam in dragim gojenkam »Mladike«, profesorskemu zboru in učenkam žen. realne gimnazije z dir. Jugom na čelu, učiteljskemu zboru in učencem osnovne šole na Grabnu, z upraviteljem Polakom, nadalje vsem sorodnikom in prijateljem pokojne mamice, za vse krasno cvetje, za poslednje spremstvo in za vse izraze sočuvstvovanja.
Naj bo vsakomur stokrat poplačana vsaka dobrodejna pozornost!
Sv. maša zadušnica bo 9. t. m. ob 7 v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 7. februarja 1933.
Jerica in Franica, hčeri.
N B »J
53 S
"■> m Ji 3
►	M B »S
a
fi* ati t>
LJLJS
>	£ §
u.S j go.
« ■ s
•oe t ™ 01
S a£
O. CM
A
a^r
n
tg <U > >
o o »o a 'n -
5 8
.. E?
Ii o
B u o
•CC "O
Č5 a
.O I 15
a S > n1-1 2 sim
a .
.So-S
D§D
O
« 22
o
a
C Oo
•m >~ ro
N o	N
o O	a
>3	* . -5
■5 o
O a
l.
io « M>
n
n, ■
■M
s " £
N >
~ O -»
2-2 o
'S
2.2 ~r
cr
Is I
o 1 u
J3 d -D
vi
o o >
o
O- N
a >
j: .
o ®
_ N
•5"
U ...
i D. O «J3
P. C. Wren:
Lepi Mitiael
32
Digby je strmel vame.
»Ti si to delal?« se je začudil. »Zakaj?«
»Oh, ali ne razumeš?« sem zastokal. »Ce je Beau bil lahkomiseln, nisem hotel, da bi tam našli odtise njegovih prstov.«
»Saj so tvoji bili prav tako tam,« je pripomnil Digby, »ako si šel v skledo po ključ.«
>Kajpa — da so bili,« sem rekel, »in so še tam, loda sedaj samo moji.«
»Hraber dečko,« mo je pohvalil Digby. >Sedaj pojdein in pritisnem še jaz svoje zraven... Vzlic temu pa si le butec,« je nadaljeval. »Ali ne uvidiš, da je Beau prav gotovo hotel storiti isto kot ti? šel je, da očisti tisto vražjo skledo vseh znakov in da pritisne nanjo svoje prste.«
»Zakaj pa?« sem vprašal.
>Da ščiti pravega krivca, seveda,« je dejal Digby potrpežljivo.
»Dovolj tega! Povej mi predvsem, ako še vedno sumničiš Beauja?« je nadaljeval po premoru.
»Jaz ga nisem nikdar sumničil,« sem odgovoril. »Vem le to, da sem ga ujel za roko, ga srečal s ključem in da je hotel zbrisati odtise s sklede.«
»Povej kratkomalo: da ali ne!« je rekel Digby. »Ali sumničiš Beauja?«
»Nikakor ne!« sem odgovoril odločno.
»Dobro torej. Sedaj — ali si ti to storil?«
»Jaz ne!«
»Tudi jaz ne. Prav! Ker torej Izabela in Avgust vzajemno izpneujeta svojo nedolžnost — kdo še ostane?«
»Klavdija?« sem dejal neverno.
»No, ali razumeš?« se je smehljal Digby, naslonivši se nazaj, ter objel z rokama svoje koleno.
»Človek božji, mož,« sem zakričal in poskočil »Ti mi vendar nočeš s tem reči, da dolžiš Klavdijo tatvine?«
»Le mirno!« me je zavrnil. »Jaz ne pravim, koga dolžim. Vprašam te le, kdo ostane, ako izpustiva mene in tebe kot priznano nedolžna ter Izabelo in Avgusta kot dokazano nedolžna.«
»Mihael in Klavdija!« sem zamrmral. »Eno je bolj smešno ko drugo!« sem pristavil glasno.
»Ostane torej dejstvo, da je bil eden teh dveh — ako nisi bil ti. Dalje ostane dejstvo, da je Mihael ušol iz enega izmed dveh razlogov — ker je ali prestrašen tat ali pa ker hoče ščititi krivca — namreč tebe aH Klavdijo.«
Sledil je molk.
»Meni se bo zmešalo,« sem slednjič dejal.
»Meni se je že,« je rekel Digby, in strmč sva sedela drug nasproti drugemu. Cez čas je vstal.
»Moram iti,« je izjavil.
»Kam pa pojdeš?« sem ga vprašal.
»Ne vem,« je odvrnil.
Ko je zapuščal sobo, sem mu še rekel: »Ali meniš, da sumi Mihael mene ali tebe, Dig?«
»Ne,« je odgovoril. »On ve, da midva nisva krivca.«
»Torej misliš, da sumi Klavdijo?«
»Hm — ne — seveda ne,< je odgovoril.
»Torej?«
»On samo ve, da je storil dejanje eden nas treh,« je odvrnil ter odšel.
Legel sem zopet ter premišljeval.
Tisti večer ie bila večerja prav nenavadna. Prišli '
smo le Izabela, Klavdija, Avgust in jaz.
Burdon je povedal, da lady Brandonova večerja v svoji sobi; kaplan pa je ostal po zdravnikovi odredbi v postelji; mr. Mihael pa se ne nahaja v svoji sobi, ker ga David ni bil našel tam; in tudi mr. Digby je bil kmalu po čaju odšel doli.
»Sramotno grdo obnašanje, bi rekel — Mihael in Digby odideta kar tako — čeprav je teta prepovedala,« je pripomnil Avgust, ko so slugi odšli po kavo.
»Ti si seveda veščak v lepem ponašanju,« sem ga zafrknil.
»Kam je šel Beau?« je vprašala Klavdija.
»Mi ni povedal,« sem ji odgovoril.
»Mislim, da ni nikomur povedal,« se jc režal Avgust.
»Pridi kmalu v salon,« me je povabila Izabela, ko sem dekletoma odprl vrata.
»Pridem, ko popijem nekoliko kave,« sem ji od vrnil.
Kaj je moglo biti vzrok, da se Digby ni brigal za tetino prepoved glede odhoda iz hiše? Ali je bilo mogoče, da jc vedel kaj več, kakor mi je povedal?
Mogoče je odšel na pošto, da bi poskusil dobiti zvezo z Mihaelom, za katerega je mislil, kje se najbrže nahaja. Vsekakor je moralo biti nekaj zelo važnega, da se je upal prekoračiti tetino zapoved. Mirno sem spil kavo ter odšel. Nisem mogel oprostiti Gnstu, da je bi) nedolžen in s tem prisiliti Mihaela, da je sumil Klav dijo, Digbyja nlj mene; prisilil mene, da sem sumil Klavdijo, Digbyju ali Mihaela; in slednjič prisilil Dig byja, da je sumil Klavdijo, Mihaela ali mene.
Bilo je to zelo krivično, toda razumljivo človeško!
V salonu je sedela Izabela pri klavirju in tiho igrala, Kinvdija pa ie strmela v ogenj.
Stran
»Slovenec«, dne S. februarja I9T\
Stev. "52.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja veaka beseda Din 1'—; feni-tovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10"—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri nuročilu. — Pri oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
10	E	nSmt	SI
III
Objave
Trgovska pomočnica
dobro izurjena v špecerijski trgovini, išče službo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod »Poštena« št. 1347 na upravo »Slovenca«.	(a)
(lužbodobe
Mlado dekle
pridno, pošteno, za vsa domača in vrtna dela, se išče takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1304. a
Služkinjo
poslušno, spretno, sprejmem. Poljanska cesta 15, L stopnišče, vrata 2. (b)
ilmnnMiniMii
Šoferska šola E. Čeh
(bivia Ca mernikov« ioteraka iola) I (Ubljana, Dunaiflka c. 3(i
8ola za poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj it) franko.
Vložne knjižice
kupite aLi prodast* nai-bolie pri Komand družbi M JANKOLE. Liubliana. Šelenburgova ulica 6. U-Telefon 30-52	Idi
60.000 Din posojila
M. u. dr. A. Grahor
Beograd — ordinira od K12 do 13 in od 15 do 18 v palači Srpsko Amer. Banke, Kralja Milana 10, IL stopnišče.	(o)
Poizvedbe
Ušel je
črnosivi volčjak, ki sliši na ime Črt. Oddati proti nagradi pri Jo9ip Stupi-ca, Slomškova 6. (1)
II
Razno
Generalno zastopstvo
za Jugoslavijo nikel kro-nizirane posode (Chrom-Nickel-Stahl), ki ne za-rjavi (Frei-Rost) — išče podzastopnika za Ljubljano in okolico. V ponudbi je navesti reference. V poštev pridejo samo solidne in že vpeljane osebe. Ponudbe je poslati na Zagreb, poštni predal št. 108.	(r)
itanovanja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
popolnoma separirano — celo pritličje, poleg nove cerkve v Šiški, se s prvim . aprilom solidni stranki 1 na. Prvo, mest0 ugodno odda. Primerno
• 4 A^n ..nlanncaehva ' 0V	—	,	J'	1
je evenluelno tudi za kako drugo svrho Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 1227.	(čl
prostega veleposestva, ev, garancija vdolarskem imetju. Vprašati pri drju. Skaberne, odvetniku v Ljubljani, Beethovnova 14 (palača Dunav«). (d)
Diana francosko žganje in kruha hleb
rešita hišo najhujših potreb
Cena : mala steklenica 10 Din, srednja steklenici 26 Din, velika steklenica 52 Din. Dobiva se povsod.
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi napravila moja žena Viktorija Benedičič, Slov. Javornik. Ludvig Benedičič, Slov. Javornik.
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd. krasno vezene in oo aizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKEš. LJUBLJANA
Ipolea hotela Štrukelj' Vezenje oprem za neveste monogrami. gumbnice
entlanie ažuriranie in predliskanie Velika izbira predtiskanib ženskih ročnih deL

ODDAJO: Lesno skladišče
v Ljubljani, z dobro vpeljano trgovino, telefonom in železniškim tirom, se odda. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 1341. (nI
I 'JfCStTS
Kako sem grdo Koto napravilo lepo belo
»Moja koža je bila brezbarvna, temna in in najtemnejša koža postane bela in mehkw uveia Imela sem grde zaiedavce. lazkavo in najbolj suha pa sveža in vlažna, pri tem pa suho kožo ter razširjene pore okrog nosa, ne mastna. Krema se uporablja tudi prot* podbtadka in čela. Danes se vsi divijo moji koži. posebno na nosu. če ie mastna io fii mehki, beli in krasni polti Ier me zavi- se sveti.
dajo-«	Krema Tokalon hrana za kožo (bele bar-
Krema Tokalon hrana za kožo (ne mast- 1 ve| olepšava, obnavlja in osvežuje kožo na na| vsebuje mehak, blagodejen vosek, ki se jedistvene način v treh dneh UporabljajU pridobiva ii sveže preparirane smetane in jo zjutraj. Ce imate gube na licu, uporab-olivnega olja Ta krema gladi in krepi kožo, ljajte kremo Tokalon hrano za kožo, rožna-pomiruje kožne žleze, krči razširjene pore te barve po noči, ker ona pomlaiuie in hra-ler odstranjuje zajedavce. Najbolj razkava i ni Vašo kožo. ko spite.
Dve novi spalnici
po 0 komadov, po 1700 Din, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1351.	(š)
Kupimo
Posteljne mreže
izdeluje in popravita najceneje po naročilu Alojz Andlovic, Komen-skegt ul. 34.	(ti
Krušno
moko
vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Liubliana. Stari trg št 32
Posojilo Vam preskrbnn
Dvosobno stanovanje
pritUčno, v sredini Ljub-Praštedione, i ljane, takoj oddam. Na-Ljublj. kreditne banke in ! slov pove uprava »Slo-
na^ knjižice
Jugoslovenske banke pod ugodnimi pogoji. Zato ne prodajajte hranilnih knjižic, preden se ne oglasile osebno pri meni. Zore, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12. (d)
Družabnik
s 40 30.000 Din kapitala se išče. Ponudbe na Alo-ma Companv d z o. z., Ljubljana pod »Nujna ponudba« št. 1356.	(d)
venca« št. 1358.
(č)
Dve stanovanji
dvosobno in eno enosob-no — se oddajo v Spod. Šiški, zadaj za gostilno Kmet.	(čl
Trisobno stanovanje
s pritiklinami ter kopalnico, v I. nadstropju, takoj oddam v Streliški ulici 29.	(č)
Opremljeno sobo
s prostim vhodom, snažno in svetlo v središču mesta, se odda enemu ab dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, (s)
Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Hiša in parcela
pet minut od tramvaja — poceni naprodaj. Poizve se: Knezova 37, Ljubljana VII, Kavšek.	(p)
Pisarniško opravo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod 'Pisarna A. V.« št. 1307 na upravo »Slovenca«.	(k)
Tri hiše
ob Dunajski cesti proti Jezici in več parcel poleg, ugodno naprodaj. V eni hiši dobro vpeljana pekarija. Pojasnila: Kopališče Ježica.	(p)
Srebrne krone
staro zlato tn srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN Liubliana. Ilirska ulica 16. vhod i Vidovdanske ceste pri gostilni Možiaa.
tmmrn
Če avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. brž kuncev ti mnoeo prižene Slovencev na/manjš' inserat
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
rvrdka A. VOLK
I fnhliana Kealtav* ee*t» 24. □odi Dfttcfoetc *M vrata
oteoiiDo moko to dr«re mleveke izdelke
Zahtevajte ceniki
+
V globoki žalosti javljamo pretresljivo vest, da je naša predraga hči, sestra, svakinja in teta, gospodična
Ana Bezjah
učiteljica v Ptuju
po kratki, mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, danes, dne 7. februarja umrla v mariborski bolnišnici.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 9. februarja 1933 ob pol 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Ptuju.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek ob 7 v stolni cerkvi v Ptuju in Mariboru.
Ptuj-Maribor, dne 7. februarja 1933.
Žalujoči ostali.
Črne suknje
najboljši nakup - Anton Presker. Sv. Petra o. 14. Liubliana	d)
I
Pohištvo
I
Mizarstvo
Josip Goljar, Gosposvet-ska c. 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din, izdeluje po lastnih in po danih načrtih. Sprejema popravila po nizki ceni.
+
Globoko potrti naznanjamo, da je po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, zatisnila svoje blage oči naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra itd., gospa
Katarina Maurič roj. Koršič
Pogreb bo v sredo, dne 8. februarja 1933. Krmin-Konjsko-Ljubljana, dne 6. lebruarja 1933.
Globoko žalujoči: Josip, soprog; Karel in Ivan, sinova; sestre, brat, in ostalo sorodstvo.
Umrl nam ie nenadoma naš ljubljeni soprog oziroma svak,
gospod
IVAN ZADNIK
poštni nadoskrbnik v pokoja
dne 6. februarja 1933, po daljšem bolehanju.
Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 8, t. m. popoldne ob 15 iz graščinske kapelice na lamo pokopališče v Polzeli. Prosimo tihega sožalja. Polzela, dne 6. lebruarja 1933.
žalujoča soproga in svakinja.
Puhasto perje
15 Din, čohano 32 Din. juh 140 Din kg, ter volno in žimo za madrace prodaja izredno poceni Šega, Wolfova 12. dvorišče. (1)
Štajerske mošančke
stalno dobite po najnižji ceni pri
GOSPODARSKI ZVEZI ■■■■■■■■■■■■
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Vsemogočni je poklical k Sebi našo dobro, skrbno mater, staro mater, teto in taščo, gospo
Frančiško Masteh
po krajšem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 9. februarja ob pol 4 pop. iz hiše žalosti, Florjanska ul. 10, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Livermore (U.S. A.), dne 7. februarja 1933.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Volna, svila, bombaž
stalno » bogati izbiri vseb vrstah ca strojno pletenje m ročna dela po namižiib cenah pn tvrdki Kari Prelog Liubliana — Židovska ul is Stari trg.
Perje
kg 9 Din, belo čohano 36 Din kg, sivo čohano 34 Din in 24 D:n kg, čisto belo puh perje 130 Din kg. Razpošiljam po p >š neai povzetju. L. Brozovič, Zagreb Ilica 82.
Obrt
Telefon 2059
Premog suha drva
Zahvala
Za tako obilne in plemenite izraze sočustvovanja ob smrti naše preljube mame, babice, tašče, tete, gospe
Marije Hieng
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 7. februarja 1933.
Žalujoči ostati.
Pogačnik, Bohoričeva nllea B
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Lmbiiani: Kini
Izdajatelj: Iran Rakove«.
Urednik: Frane Krnmžar.