Ptuj, torek, 3. maja 2011
letnik LXIV • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Po Sloveniji
Ptuj • Z osrednje
prvomajske
proslave
O Stran 2
Aktualno Maribor, Ptuj •
Vrata za sodelovanje so odprta...
O Stran 3
Črna kronika Dornava • V
nesreči ugasnila tri mlada življenja
Z> Stran 24
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Aluminij s šestico utrdil vodstvo, Drava ugnala Interblock O Stran 11
Spodnje Podravje • Šestnajsto prvomajsko srečanje svobodnih sindikatov
u V
Delu povrniti cast in oblast
Rokomet • Mladi Ptujčani navduševali v Pragi
O Stran 12
Na Ranci, ki vse bolj postaja ptujsko morje, kjer bodo letos postavili že prve ležalnike, na kopanje bo treba še počakati, je 30. aprila potekala osrednja proslava 1. maja, praznika dela, v Spodnjem Podravju, s tradicionalnim kresovanjem (na fotografiji).
Pripravila ga je Območna organizacija ZSSS Spodnje Podravje Ptuj v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov in Brodarskim društvom Ran-ca Ptuj. Slavnostni govornik je bil Goran Lukic, samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje ter migrante v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Poudaril je, da je drugačen svet možen, samo prvi korak je treba narediti. Dovolj je prodajanja pravljic v stilu »samo še malo, samo še ta reforma, pa bo bolje«, dovolj je odrekanja na račun t. i. menedžerjev, ki so samo v lanskem letu proizvedli za več kot pol milijarde evrov gospodarske škode. Ne glede na vse parole je vse več ljudi revnih, kljub veliki socialni bombi pred eksplozijo, pa se sprenevedajo tako v politiki kot v gospodarstvu, ker se dobesedno nič ne spremeni. Le kdaj se bomo vsi skupaj streznili in delu povrnili čast in oblast, ljudem pa dostojanstvo?
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kolesarstvo •
Perutninarji meljejo vse pred seboj
O Stran 13
Ptuj • O ureditvi izložb praznih lokalov
Zakaj inšpektorji še ne ukrepajo?
Mestni svetnik iz stranke Zares Ptuj Miro Vamberger je na mestni svet MO Ptuj februarja letos naslovil pobudo za sprejem odloka o ureditvi izložb praznih lokalov, ki bi urejal in določal, kako bi moral lastnik praznega lokala poskrbeti za ureditev izložb praznih lokalov.
Slovenija • Predraga cepiva
Zdravje samo za bogate?
Rotavirus, ki velja za izjemno nevarno okužbo, predvsem za dojenčke in majhne otroke, najpogosteje izbruhne pozimi in spomladi in kot kaže, je še zmeraj na pohodu.
Za sprejem takšnega odloka se je zavzel predvsem zato, da bi mestno jedro, kjer samevajo številni prazni lokali, dobilo bolj urejeno podobo.
Izložbe praznih lokalov so v veliko sramoto mestu, saj je večina neurejena. Prepričan, da bi k temu morala stremeti tudi sama občina, ki bi do polnitve lokalov z novimi vsebinami lahko za zapuščene in neurejene lokale poskrbela tako, da bi lastnikom ponudila potiskane plakate z znamenitostmi Ptuja, ki bi lahko bili prva informacija turistom o znamenitostih Ptuja, ki naj bodo tudi predmet njihovega
ogleda.
Na marčevski seji mestnega sveta je svetnik prejel odgovor strokovnih služb mestne občine, iz katerega izhaja, da vprašanje ureditve izložb poslovnih prostorov ali lokalov ureja odlok o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki je bil objavljen v osmi številki Uradnega vestnika MO Ptuj v letu 2010. Ta v 9. členu določa, da so za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice
uporabe teh prostorov ali lokalov. Odloka ureja tudi vprašanje same ureditve lokalov oziroma izložb, ki s svojim videzom ne smejo kaziti lokala ali širše okolice.
O Stran 4
Virusna okužba, ki jo spremljajo slabo počutje, bruhanje in huda driska, je lahko tudi usodna. Ravno zato stroka za dojenčke priporoča cepljenje, ki je učinkovito, a drago, saj stane okrog 150 evrov.
V Sloveniji se okužbe z rotavi-rusi najpogosteje pojavijo pozimi in zgodaj spomladi. Rotavi-rusno okužbo lahko dobi pravzaprav vsakdo, najnevarnejša pa je za dojenčke in otroke, saj lahko pripelje do dehidracije, ki je lahko življenjsko nevarna. Priporočeno cepljenje je precej učinkovito in ga stroka za najmlajše tudi priporoča. Za zaščito so potrebni dva ali trije odmerki cepiva. Cepivo proti okužbi z rotavirusi se vkapa v
usta, potrebni pa so trije ali dva odmerka, med katerimi morajo miniti vsaj štirje tedni. Otrok lahko prejme prvi odmerek cepiva, ko je star 6 tednov ali več, cepljenje pa je treba zaključiti do 6. meseca starosti. Po cepljenju se cepilni virus lahko izloča z blatom cepljenega otroka, še posebej okrog sedmega dne po cepljenju.
Največja težava pa je cena, ki mnogim staršem predstavlja velik problem. Ta se s stroški cepljenja giblje med 140 in 180 evri. Le nekaj evrov od omenjenega zneska gre za stroške cepljenja, ostalo pobere proizvajalec cepiva.
O Stran 5
Ptuj • Z osrednje prvomajske proslave v Spodnjem Podravju
Drugačen svet je mogoč, le prvi korak je treba narediti
TUdi letošnje prvomajske prireditve na ptujskem morju, na prireditvenem prostoru pristanišča Ranca na Ptujskem jezeru, so potekale kot medgeneracijsko srečanje, ki pa ni moglo brez grenkega priokusa, vse večje revščine slovenskega delavstva 20 let po osamosvojitvi Slovenije. Organizacijske niti letošnjega praznovanja so prepletli Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - Območna organizacija Spodnje Podravje Ptuj, Klub ptujskih študentov Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Mestna občina Ptuj. Osrednja prvomajska proslava je bila na Ranci 30. aprila, 1. maja pa so na območju ptujskega morja potekale številne športno-rekreacijske in zabavne prireditve, ki so jih Ptujčani v letih, odkar se je prvomajsko praznovanje preselilo na območje Rance, vzeli za svoje.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na osrednji prvomajski proslavi v Spodnjem Podravju, na Ranci, je bil Goran Lukič, samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje ter migrante pri ZSSS (prvi z leve).
Iz leta v leto je več tistih, ki se udeležujejo pohodov, kolesarjenja, teka, družabnih prireditev, spustov po Dravi in zabave. Prvega maja pa se na Ptujskem tudi vsako leto uradno pričenja plovna sezona, začeli so jo z rekreativnimi vožnjami s čolni, kajaki, ranca-mi, jadrnicami in motornimi čolni. Na prvo vožnjo se je podala tudi turistična ladja Cigra. V pristanišču Ranca so v čast prvega maja postavili tudi majsko drevo.
Na osrednji prvomajski proslavi v Spodnjem Podravju v organizaciji Območne organizacije ZSSS Spodnje Podrav-je Ptuj, ki je bila na Ranci na predvečer prvega maja, začeli so jo člani Pihalnega orkestra Ptuj in padalci Aerokluba Ptuj
(Peter Balta, Boris Janžeko-vič, Matej Kostanjevec, Sergej Pukšič in Aleš Zamuda), je bil slavnostni govornik Goran Lu-
kic, samostojni svetovalec za socialno področje, zaposlovanje in migrante v ZSSS. Dvajset let po osamosvojitvi vse več Slovencev živi v revščini, govorijo nam, da je treba zategniti pasove, komu naj zategnejo pas, se je vprašal Lukic, ki je pozval, naj tisti, ki to oglašujejo, stopijo pred centre za socialno delo, kjer bodo videli vrsto, sestavljeno iz več kot 55 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči, ljudi, ki so dostojanstvo zamenjali za golo preživetje. »Tem ljudem naj govorimo, da si zategnejo pasove?! Ob osmih zjutraj naj gredo tudi pred enote Zavoda RS za zaposlovanje, kjer bodo videli vrsto, sestavljeno iz več kot 113 tisoč brezposelnih ljudi. Naj si ti ljudje, ki so varno zaposlitev zamenjali za prisilno učenje
Slovenija • O praznovanju prvega maja
Za pravice delavcev izgubljeno veliko življenj
Čeprav so se demonstracije, na katerih so delavci zahtevali svoje pravice, odvijale že prej, sega tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela v leto 1886. Delavska zborovanja so stalnica, ki praznik spremljajo vsa ta leta, vse premalokrat pa se spomnimo krvave zgodovine prvega maja. Slovenska tradicija praznik dela obeležuje
pisanja življenjepisa, zategnejo pasove? Oglaševalci zategovanja pasu bi morali obiskati tudi domove za starejše, da bi spoznali negovalko, ki dela šest dni v tednu, ki vsak dan dvigne dve toni bremen, ki se ji seseda hrbtenica, prejema mizerno plačo in ji prav tako dopovedujejo, da nima druge izbire, kot da dela do svojega 65. leta starosti.« Kot je še povedal Lukic na ptujski sindikalni prvomajski proslavi, moralnih parazitov, ki oznanjajo zategovanje pasu, ni videti nikjer, povrhu pa prejemnikom denarne socialne pomoči in brezposelnim govorijo, da so krivi za svoj položaj ter da se za izgubo svoje zaposlitve lahko zahvalijo previsoki minimalni plači. Minimalna plača naj bi bila prevelika v prostoru, kjer imamo menedžerja, ki za uničevanje gradbenega podjetja dobi skoraj 800 tisoč evrov nagrade. Ker tega ne bomo doživeli, da bi slovenski vsevedi in pridigarji ob zategovanju pasu živeli od minimalne plače, da bi se postavili v vrsto za denarno socialno pomoč ali pa se učili pisati življenjepisa na zavodu za zaposlovanje, bo treba stvari vzeti nazaj v svoje roke, ker je dovolj pravljic na temo »samo še malo, samo še ta reforma, pa bo bolje«, ker je obdobja odrekanja na račun t. i. menedžerjev, ki so samo v letu 2010 proizvedli za več kot pol milijarde evrov gospodar-
zlasti s kresovi ter mlaji, ki so simbol svobode.
Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Prva ideja, da se organizira dan proletariata, sega v leto 1856, ko so delavci v Avstraliji organizirali delavska zborovanja. Šlo je za prve demonstracije - s tem pa tudi dela prost dan - na katerih so delavci zahtevali osemurni delavnik.
Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela pa se pričenja 30 let kasneje, v letu 1886 s Haymarketskim izgredom, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez zahtevala več delavskih pravic. V
ske škode, nepreklicno konec. »Drugačen svet je možen, je pred nami, samo prvi korak je treba narediti. Prav zato se tako kot danes ob delavskem prazniku skupaj vidimo 5. junija,« je sklenil svoj prvomajski govor Goran Lukic.
Na težak položaj delavcev v Spodnjem Podravju opozarja tudi sekretar Območne organizacije ZSSS Spodnje Podravje Ptuj Boris Frajnkovič. Samo v zadnjem mesecu je brez dela ostalo okrog 130 delavcev v gradbeništvu, pa tudi sicer stanje ni rožnato, veliko delavcev na tem območju prejema minimalne plače, nekaj več kot 748 evrov bruto mesečno. Dogaja se, da v nekaterih okoljih prejemajo zaposleni od prvega tarifnega razreda po kolektivni pogodbi pa do vključno petega tarifnega razreda dejansko vsi minimalne plače, ne glede na leta službe. Minulo delo so menedžerji v teh podjetjih s tem izničili, pri čemer je njihov izgovor, da zaradi konkurenčnosti ne morejo izplačevati večjih plač od minimalne. V celi Sloveniji minimalno plačo prejema že 60 tisoč delavcev.
V	sindikatih to odločno zavračamo, trdimo, da se je treba odpovedati samo enemu delu dobička, še prej pa kaznovati vse tiste, ki so okradli podjetja, družbo, za milijarde evrov, poudarja Frajnkovič.
V	svojem prvomajskem pozdravu je o težkem položaju slovenskih delavcev govoril tudi ptujski župan Štefan Celan, ki je prepričan, da je treba praznovanje praznika dela na-
prvi vrsti so zahtevali uzakonjen osemurni delavnik, za uveljavitev pa so določili rok: 1. maj. V ta namen so se v Chicagu organizirale trume delavcev in pričele splošno stavko. Kljub temu da so demonstracije potekale nasilno, je bila zahteva do osemurnega delavnika vendarle uveljavljena.
Tudi nekaj let pozneje so bile v spomin na tragičen dogodek demonstracije, ponovili pa so se tudi izgredi, in sicer v letih 1894 in 1919. Krvavo pa se je zborovanje končalo tudi v Nemčiji, in sicer leta 1929, ko je Nemška socialdemokratska stranka prepovedala letne delavske demonstracije v Berlinu. Kljub temu je Nemška komunistična partija sklicala prvomajske demonstracije, ki so se
daljevati. »To so priložnosti, ob katerih lahko javno govorimo in opozorimo na vse tiste nepravilnosti, ki se dogajajo tako v slovenski družbi kot nasploh v zahodni civilizaciji. Nedopustno je, da danes vse več ljudi ostaja brez dela, kajti človek je vendarle ustvarjalno bitje, če mu vzamemo to osnovno pravico, da bi se lahko izrazil preko dela in si svoje življenje osmislil preko dela, kakšen smisel ima potem še življenje,« se je vprašal. Še hujša anomalija, s katero se srečujemo, pa je, da ljudje za deset ur poštenega dela danes ne morejo izpolnjevati z ustavo in zakonom predpisane obveznosti. Če so ustava, zakon in pravo stvari, ki jih ne bi smeli kršiti, je dobesedno neumno, da ta neoliberalna tržna ekonomija počne ravno to. Z zakonom je predpisanih toliko in toliko obveznosti, na drugi strani pa družba s tako nizkimi osebnimi dohodki onemogoča ljudem, da bi taiste obveznosti tudi plačevali. Najbolj odgovorni politiki in gospodarstveniki naj bi zato čim prej spoznali, da je treba čim prej spremeniti neoli-beralno tržno ekonomijo in ljudem v 21. stoletju omogočiti dostojno delo, za dostojno delo pa tudi dostojno plačilo. »Naj se sliši glas vseh tistih, ki se zavedamo, da je treba delu znova povrniti čast in oblast,« je še posebej poudaril ptujski župan Štefan Celan.
Uradnemu delu je sledilo prvomajsko druženje z veliko zabave do jutranjih ur.
MG
zaradi policijskega nasilja končale z 32 smrtnimi žrtvami in več kot 80 ranjenimi. Praznovanje prvega majskega dne pa so proti-komunisti pregnali tudi v Ameriki in ta dan nadomestili z dnevom prava. Po teh dogodkih se je prvi majski dan štel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali z različnimi rituali. V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, in sicer najprej v Sovjetski zvezi.
Praznovanje 1. maja se je tudi na ozemlju današnje Slovenije začelo leta 1890, kot državni praznik pa je bil uzakonjen leta 1948. Večina običajev se je ohranila vse do danes, še vedno se prvega maja postavljajo mlaji, ki predstavljajo simbol svobode, nepogrešljivi pa so tudi kresovi.
Dženana Bečirovič
Uvodnik
Nekateri princi in princese kradejo »pošteno«
No, pa sta se končno poročila ... William in Catherine seveda, trenutno največji zvezdi Anglije. Po »skromni« poroki in zabavi, ki sta jo imela v Buckinghamski palači, sta vendarle končno prišla do zraka. Najpomembnejši dan v življenju je za njima. Pa saj, gledalo ju je samo dve milijardi ljudi. Niti predstavljati si ne morem, kakšen pritisk sta čutila na dan, ki naj bi bil najlepši v življenju. Kaj je sploh smisel poroke v takšnem obsegu, razen poveličevanja samega sebe? Je sploh možno, da v enem dnevu vsaj eno besedico spregovoriš z vsemi 1900 gosti? Najbrž ne, še posebej, če polovico gostov sploh osebno ne poznaš in so na tvoji poroki zgolj za to, da imajo mediji o čem poročati. Popolni nesmisel! Kot bi poroka ob tem zgubila svoj pomen besed. Saj ne, da ni bilo simpatično gledati lepo nevesto, kako hodi proti svojemu princu, a vseeno je bilo čutiti, da je protokol zasenčil njun dan. Ne nazadnje, samo en navadni poljub je gledalo več milijard ljudi. Zato ga je bilo treba tudi odmeriti. Da ni predolg in ne prekratek. Nenormalno! A ljudje smo očitno pravi firbci. Vsaj sodeč po tem, koliko si nas je celo poroko ali vsaj njen delček pogledalo. Saj ne zato, ker bi nas princ William s svojo podobo tako fasciniral, ampak zato, da vidimo, kako živijo pravi kralji, kraljice, princi in princese. Da se prepričamo, da ne živijo samo v pravljicah. No, in glede na situacijo, v kateri se nahaja ves svet, je h gledanosti najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da je lepo gledati bogastvo, glamur in razkošje. Če ne drugače, vsaj v nekaj delčkih na televizijskem sprejemniku. Mene je na primer fascinirala okrasitev cerkve in dejstvo, da so zanjo odšteli dobrih 50 tisoč funtov. A Kate je prepričana, da se je splačalo. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da so jo plačali z davkoplačevalskim denarjem. Ob tem se lahko samo razveselim, da v Sloveniji ne živimo v kraljevini. Kako bi šele naši princi zapravljali davkoplačevalski denar! V Angliji so zanj dobili vsaj nekajurni spektakel. Pri nas pa princi, kralji, kraljice in vsi ostali kradejo kar tako, v zameno pa občasno dobimo le kakšno groteskno oddajo.
Dženana Bečirovič
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem morju so tudi letošnji prvi maj proslavili s športom, rekreacijo in zabavo.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Maribor, Ptuj • Podpis pogodbe o sodelovanju ter sofinanciranju stroškov
Vrata za sodelovanje so odprta ...
Dvaindvajsetega aprila so župani mest projekta EPK 2012 podpisali pogodbo o sodelovanju ter sofinanciranju stroškov pri izvedbi projekta EPK, s čimer so postavljeni finančni in vsebinski okvirji sodelovanja partnerskih mest v tem projektu. S podpisom te pogodbe so župani partnerskih mest definirali obseg sredstev in način financiranja programskega dela projekta EPK 2012. Ptuju iz naslova delitve denarnih sredstev pripada 14 odstotkov denarja, ki ga država namenja za ta projekt.
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Sem optimist, celotni projekt obnove dominikanskega samostana in postavitve novega ptujskega arheološkega muzeja lahko ob polnem angažiranju stroke, politike in gospodarstva dokončamo v šestih do sedmih letih.«
Država je Zavodu EPK Maribor priznala 15 odstotkov sredstev za delovanje, po 15 odstotkov za delovanje le-tega morajo prispevati tudi občine, partnerke v projektu. Dogovorili pa so se tudi za skupne mrežne programe, ki so skupni vsem sodelujočim občinam, za skupne mrežne projekte bodo občine prispevale 12,75 odstotka sredstev. Zavod EPK Maribor bo dal možnost za sodelovanje v skupnih mrežnih projektih tudi institucijam v občinah, partnerkah projekta, ko se bo na primer pripravljal kakšen skupni nastop na katerem od sejmov, če imajo občine strokovnjake, da lahko pri tem pomagajo, na primer pri pripravi fotografskega materiala. Za leti 2011 in 2012 MO Ptuj pripada za programski del projekta 1,88 milijona evrov, v letu 2011 jih bo prejela 325 tisoč in v letu 2012 preostanek.
Ta denar je namenjen kulturnim institucijam in društvom, ki bodo sodelovala pri izvedbi ptujskega dela programa. Osrednji ptujski program je Art&Heritage Carnival. Pomembno pri tej pogodbi je, da sta se MO Ptuj in Zavod dogovorila, da so Javne službe, d. o. o., Ptuj, tista služba, preko katere se bo izvajal del programa, je po podpisu pogodbe povedal ptujski župan Štefan Čelan. Kurentovanje 2011 so že izvedle Javne službe. Financiranje in organizacijski del mnogih kulturnih prireditev se bo izvajal preko tega ptujskega občinskega podjetja. Neposrednim proračunskim porabnikom, kot so Pokrajinski Muzej Ptuj-Or-mož, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Zgodovinski arhiv Ptuj, osnovne šole, bodo sredstva za sodelovanje v projektu EPK nakazovali direktno iz proračuna. Vsota sredstev, ki jih bodo nakazali posameznim kulturnim izvajalcem v MO Ptuj, ki bodo šla preko podjetja Javne službe, in vsota sredstev, ki jih bo MO Ptuj nakazovala direktno posameznim izvajalcem, je vsota, ki jo bo Zavod upravičeval do države. Na dodeljenih 1,8 milijona evrov mora 1,8 milijona evrov zagotoviti tudi občina ali, enostavno povedano, na vsak evro iz države mora evro dodati tudi občina. Ti
1
viri pa so lahko tudi zasebni, ne samo proračunske postavke. O podpisu pogodbe o sodelovanju in financiranju stroškov pri izvedbi projekta Evropska prestolnica kulture smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom, ki smo ga ob tej priložnosti prosili še za nekatera dodatna pojasnila glede na številna vprašanja, ki se porajajo okrog tega projekta v MO Ptuj.
Kako bo potekalo financiranje posameznih programov, kako bo na primer do sredstev iz tega naslova prišlo društvo Ar-sana, če bo sodelovalo v projektu EPK?
»Programski svet Zavoda EPK bo z lokalnim občinskim programskim svetom, ki ga vodi Franc Mlakar, usklajeval projekte, ki bodo prijavljeni. Vsi kulturni ustvarjalci v MO Ptuj se morajo za sodelovanje prijaviti. Za letos je že bil izbor opravljen, za leto 2012 pa še bo. Po prijavah se bo opravila selekcija, kdo in za koliko denarja na občinski ravni, skupaj z Zavodom EPK Maribor, da bodo vedeli, s kolikim denarjem bodo razpolagali in kaj bodo za ta denar morali opraviti. Vrata so odprta vsem, vse pa mora potekati skladno z zakonom o javnem naročanju. Tako smo počeli že sedaj, tako bo tudi v bodoče. S podpisom pogodbe o sodelovanju ter sofinanciranju stroškov pri izvedbi projekta EPK smo sedaj le formalizirali stvari na krovni ravni. Tej pogodbi
bodo sledile še t. i. štiriparti-tne pogodbe, MO Ptuj, javne službe, posamezni izvajalci in Zavod EPK Maribor, za vsak posamezni izbrani projekt in vsako posamezno inštitucijo. Za leto 2011 je v okviru MO Ptuj programski del usklajen, sledila bo še uskladitev z Zavodom EPK Maribor in podpis štiripartitnih pogodb.«
Kako pa je s samim programom za leto 2012?
»Program še ni definiran. Programske izvajalce smo pozvali h kakovostnim pripravam, da bi bile vse stvari usklajene do letošnjega decembra, da se ne bomo več usklajevali po zaključenem največjem dogodku, kot se to dogaja letos, ko izvajalci še vedno nimajo podpisanih pogodb. Večina letošnjega denarja je v grobem namenjena vsem tistim, ki so sodelovali pri 51. kurentovanju, vključena pa sta še Festival Art ter Dnevi poezije in vina. Nekaj denarja pa je namenjenega tudi za pisce romanov o Ptuju, po Bogdanu Novaku naj bi ga pisala tudi Feri Lain-šček in Zdenko Kodrič.«
Kaj pa lahko poveste o investicijskem delu projekta EPK 2012?
»Stanje je dobrega pol leta pred začetkom izvajanja projekta zelo zapleteno. Še nobena občina nima z nobeno vladno službo dokončno zaprtih finančnih konstrukcij. MO Ptuj razpolaga s sklepom vlade, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo dva milijona evrov za dominikanski samostan, od tega je milijon
namenjen za investicijo, milijon pa raziskavam, restavri-ranju, arheologom. Za ta del, razen sklepa vlade, nimamo podpisane še nobene pogodbe. Na V. poziv Službe vlade za lokalno samoupravo smo projekt kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu prijavili v vrednosti 1,8 milijona evrov. To so najbolj zanesljiva sredstva, ta denar je bil v finančni perspektivi 2007/2013 že odobren. Odprt pa je še VI. poziv, v tem imamo zanesljivega denarja milijon evrov. Skupaj imamo torej zanesljivega denarja 3,8 milijona evrov, za katerega so sklepi Evropske komisije že odobreni. S Službo vlade za lokalno samoupravo in vlado RS pa smo se dogovarjali o okrog 2,5 milijona evrov še dodatnega denarja iz naslova neposrednih regionalnih spodbud, saj se je izkazalo, da je v finančni perspektivi 2007/2013 veliko majhnih občin prijavljalo projekte, v tem trenutku pa nimajo svojega lastnega vira, da bi ta sredstva lahko koristili. Služba nas je obvestila, da je po njihovih evidencah za statistično regijo Spodnje Podravje na voljo še okrog sedem milijonov evrov. V VI. pozivu bo Služba vlade za lokalno samoupravo morala ta sredstva dati na voljo; računamo še na dodatnih 2,5 milijona evrov. To bi bil 85-od-stotni delež, do katerega smo upravičeni iz naslova financiranja s strani vlade RS. Če na vse to dodamo še svojih 15 odstotkov, bomo lahko dokaj
uspešno zaprli finančno konstrukcijo za kakovostno prenovo I. faze projekta dominikanskega samostana in da bomo arheologom ponudili dovolj kakovostno zgodbo za arheološki muzej.
Prvi teden v juniju bo zaključena delavnica, ki jo vodi mestni arhitekt Peter Gabri-jelčič, povabljeni so bili trije vrhunski profesorji, sodelovali so tudi študentje iz tujine, za izdelavo treh idejnih zasnov, kako dolgoročno urediti arheološki muzej na Ptuju. V tem trenutku smo arheologom dali na voljo celotni kompleks nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj z vsemi pomožnimi prostori, z nekdanjo restavracijo Novi svet, za te namene pa načrtujemo pridobiti še objekt nekdanje komande ptujske vojašnice. Ta prostor namenjamo ptujski arheologiji z jasnim ciljem, ptujska in državna arheološka stroka je v svojih razpravah pokazala, da Ptuj sodi v sam vrh po pomembnosti slovenske arheologije. Naš končni cilje je, da Ptuj vendarle dobi to obljubljeno službo, Inštitut za arheologijo na Ptuju z verodostojno ekipo, ki bo lahko raziskovala vso slovensko arheologijo, ne samo ptujsko. Kolikor imam podatke, je neraziskan celoten slovenski avtocestni križ. Naša želja je, da bi na Ptuju nastal ne samo ptujski, temveč najpomembnejši slovenski arheološki muzej. Zavedamo se, da tako pri dominikanskem samostanu kot ureditvi arheološkega muzeja ne gre za enkratno dejanje. Podobno kot je pri dominikanskem samostanu predvidenih pet faz, naj bi jih bilo toliko tudi pri arheološkem muzeju. Zelo se trudimo, da bi s tem projektom uspeli, za vsak korak je treba narediti izredno veliko, še veliko jih bo potrebno, da bo projekt v celoti realiziran. Veliko naporov je bilo treba narediti tudi za nove prostore Zgodovinskega arhiva na območju nekdanje vojašnice, s tem projektom rešujemo tudi de-poje in prostore za Zavod za varstvo kulturne dediščine. Gre za projekt, vreden štiri milijone evrov, ki so bili nekaj časa tudi vprašljivi, ker so nekateri želeli investicijo ustaviti. Iz dominikanskega
samostana smo morali preseliti šest stanovalcev, MO Ptuj jim je morala zagotoviti šest nadomestnih stanovanj, ki so stala skoraj 500 tisoč evrov. S PS Perutnina smo uspeli opraviti zamenjavo objektov z zemljišči, čistopis pogodbe o prenosu naj bi bil opravljen v prvih dneh maja. Čakamo le še na manjše odmere. V teh dneh se je že začelo praznjenje objektov nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj. Doslej se je v projekt ureditve dominikanskega samostana in ureditve prostorov za arheološki muzej tako ali drugače vložilo sedem milijonov evrov. V tem trenutku si v Mestni hiši najbolj želimo, da bi bili čim prej pripravljeni projekti za dominikanski samostan in arheološki muzej, da bi do jeseni že lahko izbrali izvajalce del in začeli delati. Pomembno je, da gradbišča postanejo aktivna, ne pa toliko, ali bodo dela prve faze dominikanskega samostana in novega arheološkega muzeja zaključena do prvega polletja 2012. Ptujsko trojko smo delali dvajset let, osebno verjamem, da bomo lahko projekt dominikanskega samostana, vseh faz, izpeljali prej, tudi po zaslugi EPK 2012, in da vseh 42 mest, nosilk blagovne znamke EPK, lahko odločilno prispeva k temu, da bo prišlo do evropskega kulturnega evra, da bodo vsa ta mesta lahko prišla do nekega sistemskega vira za pospešeno vlaganje v obnovo najpomembnejših kulturnih spomenikov. Organiziran skupni nastop vseh teh mest mora dati želene sadove. Ostajam optimist, kljub takšnim in drugačnim finančnim krizam. Ocenjujem, da je mogoče v šestih oziroma sedmih letih dokončati investicije v dominikanski samostan in arheološki muzej. Do konca našega mandata bomo naredili vse, da se v okviru teh dveh projektov naredi čim več. Če bo pripravljenost kulturne stroke, politike in ne nazadnje tudi gospodarstva ostala na vsaj takšni ravni, kot je danes, se za projekta, da ju ne bi izpeljali tako daleč, da bo jutri mesto imelo nekaj od tega, ne bojim.«
MG
Ptuj • Še o odloku o ureditvi izložb praznih lokalov
Zakaj inšpektorji še ne ukrepajo?
Mestni svetnik iz stranke Zares Ptuj Miro Vamberger je na mestni svet MO Ptuj februarja letos naslovil pobudo za sprejem odloka o ureditvi izložb praznih lokalov, ki bi urejal in določal, kako bi moral lastnik praznega lokala poskrbeti za ureditev izložb praznih lokalov. Za sprejem takšnega odloka se je zavzel predvsem zato, da bi mestno jedro, kjer samevajo številni prazni lokali, dobilo bolj urejeno podobo. Izložbe praznih lokalov so v veliko sramoto mestu, saj je večina neurejena. Prepričan, da bi k temu morala stremeti tudi sama občina, ki bi do polnitve lokalov z novimi vsebinami lahko za zapuščene in neurejene lokale poskrbela tako, da bi lastnikom ponudila potiskane plakate z znamenitostmi Ptuja, ki bi lahko bili prva informacija turistom o znamenitostih Ptuja, ki naj bodo tudi predmet njihovega ogleda.
Foto: Črtomir Goznik
Neurejene izložbe je v mestnem jedru najti skoraj na vsakem koraku, na fotografiji prazni lokali na mestni tržnici, ki prav tako kliče k večji urejenosti.
Na marčevski seji mestnega sveta je svetnik prejel odgovor strokovnih služb mestne občine, iz katerega izhaja, da vprašanje ureditve izložb poslovnih prostorov ali lokalov ureja odlok o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki je bil objavljen v osmi številki Uradnega vestni-ka MO Ptuj v letu 2010. Ta v 9. členu določa, da so za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov. Odloka ureja tudi vprašanje same ureditve lokalov oziroma izložb, ki s svojim videzom ne smejo kaziti lokala ali širše okolice. Občinski inšpektorji pa so tisti, ki nadzorujejo izvajanje določil zakona o javnem redu in miru. Sodeč po stanju izložb praznih lokalov v mestnem jedru doslej še niso nikogar oglobili. Verjetno se bo stanje spremenilo po prvi globi, ta znaša 300 evrov za pravno osebo in samostojnega podjetnika, če krši določila že omenjenega 9. člena, z globo v višini 80 evrov pa se za ta prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Miro Vamberger se je z vprašanjem o tem, ali bi MO Ptuj lahko z občinskim odlokom zahtevala, da bi lastniki zapuščenih lokalov, katerih neurejena podoba kazi mesto, poskrbeli za njihovo ureditev, da zamenjajo polomljena stekla, odstranijo napise nad zapuščenimi lokali, uredijo fasade in podobno, obrnil tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Pri tem vprašanju, ki je zelo kompleksno, gre tudi za vprašanje varnosti, kdo bo odgovarjal, če bo prišlo do poškodbe zaradi razbitega stekla. V odgovoru ministrstvo navaja, da vprašanje prenove degradiranih poselitvenih in drugih območij urejajo trenutno še 133. člen veljavnega odloka o urejanju prostora, določbe zakona o prostorskem načrtovanju, ki se nanašajo na celovito prenovo, in tudi 6. člen zakona o graditvi
objektov, zaradi katerega pa v praksi pri izvajanju prihaja do različnih zadržkov in pravnih vprašanj, saj izvrševanje odloka, sprejetega na podlagi 6. člena zakona o graditvi objektov, pomeni tudi poseg v lastninsko pravico oziroma omejevanje. Zakon o graditvi objektov v 6. členu namreč določa, da občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela, če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja ali krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, ne gre pa za nevarno gradnjo. Občina s sprejemom takšnega odloka določi območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvideti oceno njihovih stroškov. Z odlokom pa hkrati lahko občina tudi predvidi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Pristojni občinski organ lahko na podlagi odloka, sprejetega na osnovi 6. člena zakona o graditvi objektov, izda odločbo, s
katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če gre za objekte, ki se varujejo po predpisih varstva kulturne dediščine, je treba takšna dela izvajati v sodelovanju z organom, odgovornim za varstvo kulturne dediščine.
Miro Vamberger z odgovorom na svojo pobudo oziroma predlogom ni zadovoljen, stanje izložb kljub vsemu ni nič drugačno, kot je bilo, preden se je lotil te problematike. Če je v odloku zapisano, da lahko v primeru neurejenih izložb občinski inšpektorju ukrepajo, zakaj tega ne naredijo oziroma ne zagotovijo, da se sprejeti odlok tudi v praksi izvaja. Vprašanje v zvezi z urejanjem te problematike je na ministrstvo za okolje in prostor poslal iz »čiste preventive«, pravi, da skladno z zakonodajo MO Ptuj lahko sprejme odlok za ureditev izložb in ne samo izložb, tudi fasad, s tem, da predpiše tudi način, kar pa doslej še ni uredila. Ta odlok pa je lahko osnova za sprejem odloka, ki ga sam predlaga. Kot že rečeno, predlagal je, da bi prazna izložbena okna polepili z roloji z znamenitostmi Ptuja, za roloje bi poskrbela Občina, za lepljenje pa lastniki lokalov. Vložek ne bi bil velik, mesto pa bi dobilo bolj urejeno podobo. EPK ne pomeni
samo nekih investicij, pomeni predvsem urejenost mesta, poudarja Vamberger. »Ne morem si misliti, da bodo obiskovalci prihajali do novega kulturno-kongresnega centra po tako neurejenih ulicah, kot smo jim priča danes,« pravi. Pristopiti moramo k zasebnemu sektorju, za svoje poškodovane in neurejene fasade pa mora poskrbeti tudi MO Ptuj sama. Verjetno pa se Občina tovrstnega odloka ne loti, ker je tudi sama brez denarja za urejanje fasad in izložb. Vamberger poudarja, da bo pri sprejemu potrebnega odloka vztrajal, dokler ne bo prišlo do realizacije, ker vložek ni velik, na iniciativo zasebnega sektorja, da bo to sam naredil, pa ne gre čakati. Če do tega ne bo prišlo, bo zahteval, da občinski inšpektorji začnejo ukrepati skladno z 9. členom odloka o javnem redu in miru v MO Ptuj. Z ugledom in videzom mesta se ne gre igrati. Pričakuje, da bo v zvezi s tem konkretno ukrepal tudi ptujski župan Štefan Čelan. Vamber-ger pozna načine, kako do denarja za te namene, predstavil jih bo na eni od prihodnjih sej mestnega sveta. Do takrat pa pričakuje tudi že kakšno poročilo o lani sprejetem odloku o javnem redu in miru v MO Ptuj, ki se nanaša na urejenost praznih izložbenih oken.
MG
Od tod in tam
MO Ptuj • Prvomajska budnica s Pihalnim orkestrom
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski Pihalni orkester je z okrog 40 člani že po tradiciji na prvomajsko jutro budil Ptujčane. Dirigent Fredi Simoničpa letos ni »dirigiral«, temveč igral. Svoj pohodpo občini so mestni godbeniki pričeli v Prešernovi ulici, zaključili pa v pristanišču Ranca na Ptujskem jezeru. Na poti do končnega cilja so imeli nekaj vmesnih postankov za kavo, sladke dobrote in tekoče zadeve. Ustavili so se tudi pri Domu upokojencev Ptuj, kjer so njihovega obiska vedno zelo veseli, in v Turniščah, kamor jih je povabila ČS Breg-Turnišče. Z letošnjo budnico so že tudi vabili na tradicionalni letni koncert, ki bo 29. maja v dvorani Center Šolskega centra Ptuj, na katerem bo nastopil tudi Boštjan Bračič, kije s svojim izjemnim petjem opozoril na prvem šovu Slovenija ima talent.
MG
Hajdina • Že 21. Florjanova nedelja
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski gasilci so se tudi letos zbrali na platoju pred Poslovno-stanovanjskim centrom Hajdina, da bi počastili sv. Florjana, zavetnika gasilcev, zatem pa udeležili maše v cerkvi sv. Martina Hajdina. Letošnje srečanje oziroma spoštovanje v čas sv. Florjana, ki je bilo 1. maja, so pripravili že 21. Prvo srečanje so pripravili še v bivši krajevni skupnosti Hajdina, zatem so tradicijo nadaljevali v okviru primestne četrti Hajdina, zatem pa v samostojni občini. V občini Hajdina deluje pet prostovoljnih gasilskih društev, v Hajdini, Hajdošah, Gerečji vasi, Slovenji vasi in Dražencih. Ukvarjajo se z operativno in preventivno, športno-gasilsko dejavnostjo in tudi kulturo. Med najzanimivejšimi kulturnimi skupinami je Moški pevski zbor PGD Hajdoše, ki poje že več kot 36 let. V občini Hajdina pa so v čast prvega maja po občinskih naseljih postavili tudi majska drevesa, zagoreli pa so tudi manjši kresovi.
MG
Ptuj • Deseti blagoslov konjev
Foto: Črtomir Goznik
Med dolgoletnimi organizatorji prvomajskih prireditev v MO Ptuj je tudi Turistično društvo Ptuj. Na
praznik dela je pred cerkvijo sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju pripravilo že deseti jubilejni blagoslov konjev. Udeležilo se ga je blizu 40 konj, tudi vpreg, in njihovih lastnikov. Za blagoslov je poskrbel brat Milan Kvas. Kulturni program pa je izvedel Moški pevski zbor KD Ro-goznica. Prvomajski blagoslov konjev je bil obenem na-povednik bogatega majskega dogajanja v organizaciji TD Ptuj, ki letos praznuje 125-letnico delovanja. V soboto, 7. maja, vabi na Mestni trg, kjer bo potekala osrednja prireditev ob sedmi obletnici vstopa Slovenije v EU in predstavitev projekta mladih Spoznavajmo države EU, na kateri bo govorila evropska poslanka Tanja Fajon. Že tradicionalno ob prvem maju v Evroparku zaplapolajo zastave članic EU, simbolično pa opravijo tudi dvig zastave EU.
MG
Žetale • Podpis pogodbe
Vrtec bo gotov do zime
V občini Žetale se v teh dneh začenja realizacija ene največjih in finančno najzahtevnejših naložb zadnjega obdobja; minuli teden sta namreč župan Anton Butolen in direktor izbranega izvajalca del GP Project ing., d. o. o., Antun Daljavec podpisala pogodbo za izgradnjo dolgo pričakovanega vrtca.
Foto: SM
Po številnih peripetijah se je končno zgodil podpis pogodbe za žetalski vrtec: pogodbo za izvedbo dvooddelčnega vrtca v vrednosti 950.000 evrov sta podpisala župan Žetal Anton Butolen in direktor izbranega podjetja (GP Project ing., d. o. o.) Antun Daljavec.
najprej dobili zahtevo po pletlo okoli datuma vročitve smo decembra lani prejeli dopolnitvi vloge, kar smo vloge, o čemer je bilo lani že pozitiven sklep Službe vlade tudi storili, nato pa se je za- veliko povedanega. Končno za lokalno samoupravo in
Slovenija • Cepljenje proti rotavirusu
Zdravje samo za bogate?
Rotavirus, ki velja za izjemno nevarno okužbo, predvsem za dojenčke in majhne otroke, najpogosteje izbruhne pozimi in spomladi in kot kaže, je še zmeraj na pohodu. Virusna okužba, ki jo spremljajo slabo počutje, bruhanje in huda driska, je lahko tudi usodna. Ravno zato stroka za dojenčke priporoča cepljenje, ki je učinkovito, a drago, saj stane okrog 150 evrov.
Zgodovina bodočega žetalskega vrtca je precej zanimiva; začela se je leta 2007, ko se je občina Žetale s projektom izgradnje vrtca prijavila na takratni razpis Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ), a je zbrala premalo točk, da bi bila med izbranimi za sofinanciranje. Potem so, z željo, da bi na razpisu vendarle uspeli, skupaj s študenti ljubljanske fakultete za arhitekturo pripravili več variantnih zasnov za vrtec, a jim to tudi na drugem razpisu MŠŠ ni pomagalo. Potem se je pokazala možnost sofinanciranja vrtca iz Regionalnih razvojnih programov. Pogoj za sofinanciranje pa je bil nizkoenergetski vrtec, zato je bilo potrebno preprojek-tiranje in končno so dobili tudi gradbeno dovoljenje. Zgodba o žetalskem vrtcu pa s tem še ni bila končana. „S projektom smo se prijavili na peti javni poziv RRP,
V Sloveniji se okužbe z rotavirusi najpogosteje pojavijo pozimi in zgodaj spomladi. Rotavirusno okužbo lahko dobi pravzaprav vsakdo, najnevarnejša pa je za dojenčke in otroke, saj lahko pripelje do dehidracije, ki je lahko življenjsko nevarna. Priporočeno cepljenje je precej učinkovito in ga stroka za najmlajše tudi priporoča. Za zaščito so potrebni dva ali trije odmerki cepiva. Cepivo proti okužbi z rotavirusi se vkapa v usta, potrebni pa so trije ali dva odmerka, med katerimi morajo miniti vsaj štirje tedni. Otrok lahko prejme prvi odmerek cepiva, ko je star 6 tednov ali več, cepljenje pa je treba zaključiti do 6. meseca starosti. Po cepljenju se cepilni virus lahko izloča z blatom cepljenega otroka, še posebej okrog sedmega dne po cepljenju.
Učinkovito, a predrago
Največja težava pa je cena, ki mnogim staršem predsta-
vlja velik problem. Ta se s stroški cepljenja giblje med 140 in 180 evri. Le nekaj evrov od omenjenega zneska gre za stroške cepljenja, ostalo pobere proizvajalec cepiva.
Kot pravi ptujska pediatri-nja, se zdravniki zavedajo, da je cepivo drago, zato staršev ne silijo v cepljenje, temveč jih le seznanijo z možnostjo. Kot še dodaja, se kriza pozna tudi na tem področju, saj je bilo lansko leto v primerjavi z letom poprej število cepljenih otrok bistveno manjše.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa so cepljenje proti rotavirusu v svoje nacionalne programe doslej vključile nekatere države v južni Ameriki: na primer Mehika, Nikaragva, Panama, del Peruja, Salvador, Brazilija, Ekvador, Honduras, Kolumbija in Venezuela, pa tudi ZDA, Avstrija, Belgija, Ciper (deloma), Finska, Luksemburg, Avstralija, Mikro-nezija, Katar, Bahrajn, Palau in del Južne Afrike, ki zagotavljajo brezplačno cepivo.
V	naši severni sosedi je cepljenje proti rotavirusu neobvezno in brezplačno, stroške pa krije v 2/3 ministrstvo za zdravje, 1/6 stroška nacionalno zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za socialno varnost, 1/6 pa sistem deželnega zdravstvenega varstva. Nekaj pobud je bilo tudi v Sloveniji, a kot kaže, v kratkem ni pričakovati, da bi se cepljenje vključilo v brezplačni program.
Kaj so rotavirusi?
Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. So zelo odporni na različna razkužila, uničijo jih lahko alkoholi, fenoli in različne kisline. So zelo kužni in se hitro širijo ter povzročajo izbruhe in epidemije v vrtcih, domovih za ostarele, med medicinskim osebjem... Najpogosteje obolevajo otroci v starosti od 6 do 24 mesecev.
V	Sloveniji so okužbe z rotavirusi zelo pogoste. V letu 2008 je bilo prijavljenih
2070 obolelih, večina prijavljenih bolnikov pa je bila mlajših od 5 let.
Okužba z rotavirusi povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino, lahko pa se pojavijo tudi prehladni znaki. Zlasti
regionalno politiko (SVRL). Ker pa smo razpis za izvajalca del izvedli že prej in tudi izbrali najugodnejšega, vmes pa je preteklo več kot pol leta, smo morali razpis ponoviti. Na ponovljenem razpisu se je izkazal občuten dvig cen v ponudbah, kar je bilo za nas nesprejemljivo. Zato smo v projektu racionalizirali strojne instalacije in končno po tretjem razpisu izbrali najugodnejšega izvajalca," je kalvarijo poti do začetka gradnje na kratko povzel župan Anton Butolen.
Podjetje GP Project ing., d. o. o., je podalo ponudbo v višini 950.000 evrov in je bilo cenejše od ostalih dveh interesentov (GIC Gradnje Rogaška Slatina je bilo 25.000 evrov dražje, podjetje Pomgrad iz Murske Sobote pa za 110.000 evrov). Občina bo večino denarja za financiranje vrtca prejela iz RRP: „Iz Razvoja regij nam pripada 878.000 evrov, razliko pa bomo plačali iz proračuna. Seveda pa je občina že doslej vložila okoli 100.000 evrov v dokumentacijo in nakup zemljišča," je povedal župan.
Vrtec bo dvooddelčni z možnostjo ureditve še tretjega oddelka, zajemal bo 534 kvadratnih metrov notranjih površin. „V našem vrt-
pri odraslih lahko okužba poteka brez znakov. Bolezenski znaki se pojavijo po enem do treh dneh po okužbi. Obolenje povprečno traja 5 do 7 dni. Najbolj dovzetni in ogroženi so zelo majhni otroci, predvsem mlajši od treh let. Pri teh lahko izguba tekočine zaradi bruhanja in driske zelo hitro povzroči izsušitev, ki otroka življenjsko ogroža. Obolenje se lahko pojavi večkrat, ker obstaja več različnih tipov rotavirusov. Možne so ponovne okužbe, ki pa niso tako resne kot prva.
Velike količine rotaviru-sov se izločajo z iztrebki okuženih oseb, z rokami
cu bomo lahko sprejeli do 50 otrok, kar je tudi nekje primerna kapaciteta glede na število predšolskih otrok v občini. Ob odprtju bodo dobile zaposlitev štiri osebe za varstvo in čistilka, če bo deloval še tretji oddelek, pa bosta potrebni še dve zaposlitvi. Ostala delovna mesta bomo dopolnjevali z zaposlenimi v šoli," je še povedal Butolen.
Po pogodbi mora biti vrtec z okolico vred in inštalirano celotno notranjo opremo končan do sredine oktobra letos, vendar je po besedah župana pričakovati zamik datuma do konca leta: „Vsekakor upamo, da bo pri sami izgradnji precej manj zapletov, kot jih je bilo doslej. Sklep o sofinanciranju sicer imamo, še vedno pa nimamo pogodbe SVRL za sofinanciranje ... "
Antun Daljavec pa je bo podpisu pogodbe zatrdil, da težav pri gradnji ne bo: „Res se je začetek gradnje nekoliko zavlekel, tudi zato, ker je eden od ponudnikov, ki ni bil izbran, zahteval še vpogled v ponudbo, vendar se je izkazalo, da ni nič narobe. Vsekakor pa bomo vrtec zgradili do roka, o tem ni dvoma, to je naš že sedmi vrtec, ki ga gradimo, in izkušenj imamo dovolj!"
SM
pa se prenesejo na različne predmete. Otroci lahko izločajo rotaviruse že pred pojavom driske in tudi po njem. V družini se ti virusi pogosto prenesejo na ostale družinske člane in bližnje kontakte. Virusi se lahko prenesejo tudi preko zraka, npr. pri vdihavanju aerosola, ki nastane pri bruhanju.
Pri okužbah z rotavirusi je zelo pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine.
Prenos okužbe preprečujemo s pravilno higieno, med drugim pogostim in pravilnim umivanjem rok ter prezračevanjem.
Dženana Bečirovič
Markovci • Zaključujejo 12. občinsko praznovanje
Kmalu nov vrtec in poslovno-stanovanjski objekt
V občini Markovci bodo konec tedna sklenili bogat program prireditev v počastitev 12. občinskega praznika. Pričeli so ga v sredo, 20. aprila, osrednja slavnostna prireditev pa bo v petek, 3. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Markovcih.
Foto: M. Ozmec
Na prostoru zadružnega doma v Markovcih, ki ga bodo v glavnem porušili, načrtujejo nov poslovno-stanovanjski objekt, katerega investitor bo podjetje MCK.
Župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je vodstvo občine prevzel oktobra lani, je z dosežki upravičeno zadovoljen: »Težko govorim o minulem delu, saj sem županovanje prevzel šele jeseni. Sicer smo v obdobju od zadnjega občinskega praznovanja postorili kar precej, osredotočil pa se bom le na projekte, ki smo jih začeli v prejšnjem mandatu in sedaj le nadaljujemo njihovo realizacijo. Ena največjih občinskih investicij v letošnjem in prihodnjem letu je zagotovo izgradnja novega otroškega vrtca, ki ga načrtujemo na prostoru med osnovno šolo in travnatim športnim igriščem. Ocenjujemo, da nas bo sodoben, devetoddelčni in energetsko varčen vrtec veljal okoli 2 milijona evrov. Dokumentacija za nov objekt je že izdelana, priprave pa so tako daleč, da smo se že prijavili tudi na razpis za sredstva ministrstva za šolstvo in šport, od katerega pričakujemo do 20 % potrebnih sredstev.
Druga večja investicija, ki jo načrtujemo skupaj z večinskim investitorjem projekta, podjetjem MCK, pa je izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta, na zemljišču sedanjega zadružnega doma. V tem projektu je občina udeležena z ureditvijo vaškega jedra s trgom in ureditvijo poti okrog objekta, ki je javno dobro. Glede na dosedanja prizadevanja načrtujemo, da naj bi avgusta večji del zadružnega doma porušili, septembra pa naj bi investitor, podjetje MCK, pričel izgradnjo novega poslov-no-stanovanjskega objekta. V
tem za občino pomembnem objektu naj bi uredili prostore za banko, lekarno, trgovske lokale, slaščičarno, gostinski lokal ter frizerski in masažni salon, saj vse to v Markovcih potrebujemo.«
Uspešno pa nadaljujete tudi izgradnjo kanalizacijskega sistema?
»Tako je, v sklopu kanalizacijskega sistema bomo zgradili tudi kolesarsko stezo od Stojncev proti Bukovcem, ki naj bi jo kasneje nadaljevali tudi proti Ptuju. V letošnjem letu pa nameravamo zaključiti izgradnjo kanalizacije na treh odsekih, in sicer od Stojncev proti Bukovcem, v samih Borovcih ter na odseku od Stojn-cev proti Muretincem. Pričeli bomo tudi izgradnjo kanalizacije v Sobetincih za kar smo pridobili kar 85 % sredstev iz razpisa za južno mejo.
Sicer pa letos načrtujemo še ureditev mansardnih prostorov nad občinsko stavbo, kjer naj bi zagotovili prostore za društva in stranke v občini Markovci ter morda še kakšno mirno obrtno dejavnost. V
pritličnih prostorih občinske stavbe pa načrtujemo ureditev etnografskega muzeja. V jeseni ali spomladi prihodnje leto pa načrtujemo še nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Novi vasi in Bukovcih, v okviru izgradnje kanalizacije v Sobetincih pa načrtujemo še razširitev čistilne naprave v Markovcih, s čimer bomo v celoti zaključili obsežen projekt kanalizacijskega sistema v naši občini.«
Nove možnosti pa se ponujajo tudi na Ptujskem jezeru?
»Vsekakor, zato bomo precej pozornosti namenili tudi razvoju vodnih športov na jezeru, ki je bolj markovsko kot ptujsko, saj ga je več kot 75 % na območju občine Markovci. Velike napore vlagamo tudi v čimprejšnjo sanacijo marko-vske Lagune, saj je s svojimi strupenimi usedlinami, ki so pripotovale z vodo od drugod, pravcata ekološka bomba. V naslednjem letu ali dveh pa želimo pripraviti vse, kar je potrebno za izgradnjo nove osnovne šole v Markovcih, saj je sedanja stavba montažne izvedbe in povsem dotrajana. V naših načrtih pa je tudi
skorajšnja izgradnja doma za starejše občane, ki bi ga radi postavili v Markovcih, vendar je pred tem treba najti najprimernejši prostor.«
Naj dodamo, da se bodo kulturne, športne in zabavne prireditvami ob 12. občin-
skem prazniku nadaljevale še v tem tednu, osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo v petek, 6. maja, ob 18. uri v prostorih večnamenske dvorane v Markovcih. V soboto, 7. maja, pripravljajo še kmečko tržnico, družinsko
uro varne vožnje ter gasilsko tekmovanje za medobčinsko ligo v vaji s hidrantom. Praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo, 8. maja, ko bodo v Stojncih proslavili florijanovo nedeljo.
M. Ozmec
Občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občine Markovci. Svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje.
V občini Markovci smo ob 12. občinskem prazniku in 13. obletnici obstoja občine veseli uspehov, ki smo jih in jih bomo skupaj dosegli v bodoče. Ob tej priložnosti vsem občankam in občanom iskreno čestitamo.
Hkrati vas vabimo na prireditve ob občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
POSTAVLJANJE OSTREŠIJ IN KROVSKA DELA
1/ieM občmom tu, občantam žetim
Zalu/a^ujMo' ¿6 mjettiM ihtudam im ¡¡(aIoMm pantmjm za izkazano' zaupanje,.
PROIZVODNJA PROCESNE OPREME ter opreme iz nerjavečega jekla
KUUČiffMRSTVO
0 Vsem občankam in občanom želimo 0
prijetno praznovanje občine Markovci. 0 Priporočamo se s svojimi storitvami. 0
ZEMLJARIC Konrad s.p.
Nova vas pri Markovcih 111 SI-2281 MARKOVCI |T| +386 (0)2 795 34 00 |F| +386 (0)2 795 3K 02 |w| www.zemljaric.si	|e| info(o)zemljaric.si
Ob občinskem prazniku želimo 0sem članom in bodočim čtanom i/etiko doživetja potnih kilometrom ter Varno nostatgično Vožnjo!
Klub ljubiteljev starih vozil MOPED Bukovci 74 2281 Markovci
09951126
Kidričevo • Dobrodelni koncert
Prepoznali dober namen
Izjemno delo in trud, ki ga vlaga Medobčinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Sožitje Ptuj, so ljudje očitno prepoznali in s svojo prisotnostjo tudi nagradili. Velikonočni koncert, ki so ga pripravili v društvu, je pritegnil množico, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Pan v Kidričevem.
Na velikonočni ponedeljek je društvo Sožitje Ptuj pripravilo dobrodelni koncert, katerega izkupiček so namenili za izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov društva.
Pri tem so jim pomagali tudi glasbeniki, ki so nastopili, in sicer Brendi, Čudežna polja, Skater, Ansambel Gašparič, Rudi Šantl, Pajdaši, Mili in Dolores, Simona in Romana, Ana, Trije mušketirji, Sany, Žan, Mali klapovuhi, Oplotničani s Tinetom, JO&VI, člani Arsane Ptuj, Štajerski frajtonerji, Folklorna skupina Sožitje Ptuj in glasbena skupina Žarek. Svoj prispevek so seveda dodali tudi donatorji in sponzorji, in sicer družba Radio-Tednik Ptuj, Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zašči-
Zavarovalnica KD je predala ček v vrednosti 500 evrov.
to avtorskih pravic Slovenije	Triurni koncert se je začel
(Sazas), finančno svetovanje	z nastopom godbe na pihala
Mušič, restavraciji Gastro in	iz Markovcev in Twirling, ple-
Pan ter KD Življenje.	snim in mažoretnim klubom
iz Lenarta, ki je lansko leto praznoval deset let delovanja.
»Za cilj si vedno zastavi luno, če ti ne uspe, še vedno lahko pristaneš med zvezdami. In zvezde, ki si zaslužijo velik aplavz, so zagotovo člani folklorne skupine VDC Sožitje Ptuj,« je uvodoma dejal simpatični moderator koncerta Marjan Nahberger.
Folklorna skupina VDC Sožitje Ptuj deluje že sedmo leto. Imajo veliko volje in veselja do plesa in petja ter se kljub gibalnim in motoričnim težavam vztrajno učijo različnih plesov. Vaje potekajo pod strokovnim vodstvom Cvetke Glatz in Sonje Lovrec, na harmoniki pa jih spremlja Uroš Kmetec. Na velikonočnem koncertu so se predstavili s pesmijo Jaz pa v gorico grem.
Društvo Sožitje Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1967 in združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju ter njihove starše oziroma skrbnike s celotnega območja upravne enote Ptuj. Znotraj društva Sožitje Ptuj deluje tudi varstveno-delovni center, v katerega je trenutno vključenih 27 odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju. Za dejavnost je pridobljena koncesija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS. Opravljajo storitev dnevnega varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji za osebe z lažjimi, zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju ter kombiniranimi. Njihove aktivnosti so namenjene ohranjanju pridobljenega znanja in delovne spretnosti, pridobivanju socialnih in delovnih navad, razvijanju individualnosti in aktivnemu vključevanju v skupnost in okolje. V lastnem programu izdelujejo izdelke iz tekstila, papirja, gline, tkejo, poslikavajo, vezejo ... Novost je pralni program, ki ga izvajajo za pogodbene in individualne naročnike. Kooperacijski program je namenjen sestavljanju različnih elementov in dokončevanju polizdelkov.
Ptuj • Nova programa LU
Društvo Sožitje je prvi odmevni koncert organiziralo že leta 1992, skupaj z društvom za cerebralno paralizo Sonček. V dvorani Šolskega centra se je takrat zbralo preko 2000 obiskovalcev ter več kot 20 ansamblov in posameznikov. Zbrali so 1.868.000 takratnih tolarjev in jih namenili za nabavo novega kombija, ki so ga potrebovali za prevoz varovancev v varstveno-delovni center. Zaradi velike odmevnosti in požrtvovalnosti članov pa jim je zveza Sožitje Ljubljana takrat za nagrado kombi vozilo podarila, sami pa so lahko ostala sredstva namenili za dejavnosti društva, klubske prostore in tedenske delavnice.
Tudi za letošnji koncert je bilo treba vložiti veliko dela in požrtvovalnosti. »Največja zahvala gre našim članom, ki so tudi največ kart prodali,« je dejal predsednik Sožitja Ptuj Janko Šuman. Sicer pa je izkupiček koncerta presegel pričakovanja: 3050 evrov. Večino denarja so zbrali s prodajo kart, ček v vrednosti 500 evrov pa je Sožitju Ptuj v imenu družbe predal predstavnik KD Življenje Aleksander Stojanovič.
Prireditev se je zaključila z nastopom glasbene skupine VDC Sožitje Ptuj, ki nosi pomenljiv in simboličen naziv: Žarek. Svoj prispevek in s tem žarek upanja so nedvomno dodali vsi, ki so se koncerta udeležili.
Dženana Becirovic
Se vec studijskih možnosti
V prihodnjem študijskem letu bo Ljudska univerza Ptuj svojo paleto programov obogatila še z dvema novima, in sicer Socialno gerontologijo in Informatiko.
Nove študijske trende, ki se vsako leto odzivajo na povpraševanje udeležencev, Ljudska univerza Ptuj zelo dobro spremlja. V skladu z interesom paleto svojih programov dopolnjujejo in tokrat so nanjo dodali dva zanimiva programa: Socialna gerontologija in Informatika. Izvajanje obeh bodo začeli oktobra, s potekom šolanja pa že seznanjajo vse interesente.
Interdisciplinarno naravnani študijski programi Socialna gerontologija zagotavljajo spoznavanje tega kompleksnega področja in hkrati omogočajo posamezniku, da se specializira na enem izmed področij skrbi za stare, glede na tipe institucij in drugih ciljnih skupin ter subjektov s področja dela in skrbi za stare. V skladu s prioritetami, načeli in zakonodajnimi regulativami veljavnega sistema visokošolskega študija v Sloveniji zagotavlja primerljivost z novimi, prenovljenimi, moderniziranimi in mednarodno primerljivimi študijskimi programi v Evropi in ZDA. »Problematiko staranja obravnavamo kot eno najaktualnejših tem sodobnega časa, saj je v Evropi skoraj štirikrat več starih, kot jih je bilo v času otroštva najstarejših Evropejcev. V naslednjih petnajstih letih se bo delež podvojil. Taka dolgoživost in tako velik delež starega prebivalstva narekuje nov pristop k delu s starimi za
izkušnje odličnih praks implementirajo v znanja, pridobljena iz najnovejših strokovnih in znanstvenih literatur.
Za nekoliko drugačne interese pa bo alternativo ponudil študijski program inženir informatike. Gre za program, ki je prilagojen potrebam trga dela, nosilec pa je CPU, ki deluje v sodelovanju z Go-
spodarsko zbornico Slovenije. Naziv strokovne izobrazbe po končanem študiju je inženir informatike. Program zajema usposabljanje za strokovno delo na področju informatike, kvalitetno delo z lokalnimi računalniškimi omrežji kot tudi spoznavanje delovanja računalniških sistemov in omrežij.
Dženana Becirovic
Nastopila je glasbena skupina Žarek.
V oktobru bodo na LU Ptuj začeli izvajati nova dva programa.
kakovostno starost in zagotavljanje sožitja generacij. Zato je potrebno izobraževanje za delo s starimi,« so prepričani v Evropskem središču Maribor, ki je izvajalec programa.
Študijski program visoko-strokovnega izobraževanja je zasnovan tako, da bo študentom omogočil razvoj ne zgolj ožje strokovnih, temveč tudi širše zasnovanih relevantnih socialno zdravstvenih, komunikacijskih, organizacijskih in socialnih kompetenc. Poudarjena je njegova uporabna narava in interdisciplinarni pristop k obravnavanju teoretičnih in praktičnih problemov s področja staranja in skrbi za stare. Študentje bodo spoznavali in pri praktičnem delu izkusili veščine in spretnosti uveljavljenih strokovnjakov na področju skrbi za stare ter
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU ^
Boris Miočinovič Aleš Gačnik
SodobnavZ|OcJovina P
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek: _
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Foto: nacional.hr
Hrvaška • Korupcijska afera
Oškodovali okoljevarstveni sklad za 14 milijonov evrov
Hrvaški protikorupcijski urad bremeni bivšega direktorja sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost Vinka Mladinea, da je s fiktivnimi nadomestili za plastično embalažo skupaj s štirimi osumljenci oškodoval sklad za najmanj 103 milijone kun (14 milijonov evrov). Mladineo je osumljen tudi v primeru Fimi-media. Preiskovalci sumijo Mladinea, da je organiziral kriminalno skupino, v kateri so bili štirje lastniki podjetij, med njimi tudi bivša saborska poslanka HDZ Barbara Bešenic, skupaj pa naj bi črpali denar iz sklada.
V protikorupcijskem uradu so opravili pogovore z Bešanicevo ter njenim sinom Krunoslavom Bešanicem, ki sta solastnika podjetja BBS iz Varaždina. Prav tako so se pogovorili z direktorjem podjetja Retabl iz Metkovica Draganom Miočem in lastnikom zadrske-ga podjetja Odlagalište sirovina, Mihom Zrnicem Marinovicem, ki je bolj znan kot »dalmatinski kralj odpadkov«. Za vse so zahtevali enomesečni pripor.
Gre za eno izmed največjih korupcijskih afer, ki so jih razkrili na Hrvaškem, osumljence bremenijo zlorabe položajev in pooblastil, ter ponarejanja dokumentov od leta 2006 do novembra lani. Kot so zapisali na spletni strani Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok), so osumljenci prijavljali neresnične podatke o nabrani in porabljeni plastični embalaži. Mladineo naj bi osebno podpisoval nakazila denarja, ki so si ga potem medsebojno razdelili.
Ostali osumljenci so pripravljali fiktivno dokumentacijo in račune, s katerimi so zahtevali izplačila tudi za ostale neobstoječe stroške, kot je shranjevanje embalaže ali prevoz. Na ta način so lažno predstavili embalažo, ki je nikoli niso nabrali.
Nekateri hrvaški mediji so z omenjenimi kršitvami zakona povezovali tudi bivšo ministrico za varstvo okolja Martino Matulovic-Dro-pulic, ki je bila odstavljena konec prejšnjega leta, ko je premierka Jadranka Kosor zamenjala več ministrov.
Na Hrvaškem je možno v določenih trgovinah ali skladiščih vrniti plastično embalažo, v kateri je bila voda, sok ali pivo ob nadomestilu pol kune (6,7 centa).
Uskok preiskuje tudi vlogo Mladinea v primeru Fimi-medie, ko naj bi z bivšim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjom in ostalimi pridobil več kot 80 milijonov proračunskega denarja iz javnih podjetjih in ministrstev preko oglaševalske agencije Fimi-media.
Mladineo je bil v zaporu zaradi Fimi-medie šest mesecev, na prostosti je bil le nekaj dni pred velikonočnimi prazniki, ko so ga vnovič prijeli zaradi malverzacij v okoljevarstvenemu skladu. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York • Potrošniški kozmetični velikan Colgate Palmolive je v prvem četrtletju letošnjega leta dobiček v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal kar za 61 odstotkov in sicer na 576 milijonov dolarjev oziroma 1,16 dolarja na delnico. Dobro se je obneslo tudi podjetje Dow Chemical, ki je dobiček povečalo za 34 odstotkov. Colgate Palmolive je uspel povečati tudi prihodke in sicer za 4,3 odstotka na štiri milijarde dolarjev, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Dobiček je bil v skladu s pričakovanji. Podjetje se ubada z višjimi stroški zaradi rasti cen surovin in to skuša pokriti z višanjem cen, kar je tvegano, saj imajo tudi potrošniki iz istih razlogov manj denarja na razpolago. Cene so se letos že zvišale in se še bodo, vendar pa podjetje podrobnosti ni objavilo. Kemični velikan Dow Chemical pa je v prvem četrtletju zaslužil 625 milijonov dolarjev dobička oziroma 54 centov na delnico, predvsem zaradi dobre prodaje na tako imenovanih nastajajočih trgih Azije in Latinske Amerike. Prodaja je porasla za osem odstotkov, prihodki pa za 10 odstotkov na 14,73 milijarde dolarjev.
Frankfurt • Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler, ki ima pod svojim okriljem znamko Mercedes-Benz, je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojil čisti dobiček na 1,18 milijarde evrov. To gre pripisati tudi 16,5-odstotnemu povečanju prihodkov od prodaje na 24,7 milijarde evrov. Podjetje ob tem ohranja pozitivno napoved za celo leto 2011, kar pomeni, da naj bi ustvarili občutno višji dobiček pred obrestmi in davki kot v letu 2010. V prvem četrtletju se je dobiček pred obrestmi in davki sicer okrepil za 71 odstotkov na 2,03 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Berlinl Nemški farmacevtski in kemični koncern Merck je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 344,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 78 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodke je družba okrepila za 22 odstotkov na 2,56 milijarde evrov. Na podlagi dobrega četrtletja ostaja celoletna napoved na enaki ravni, kot jo je februarja napovedala družba. Predvidevajo, da se bo letos dobiček iz poslovanja zvišal za 35 do 45 odstotkov, še poroča AP.
Lizbona • Načrt za mednarodno finančno pomoč Portugalski bi moral biti zasnovan do 16. maja, ko se bodo sestali finančni ministri evroskupine, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes v pogovoru za portugalsko radijsko postajo TSF dejal odhajajoči portugalski premier Jose Socrates. Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se sicer v Lizboni s socialnimi partnerji pogovarjajo o obliki mednarodne pomoči države, katere višina naj bi znašala 80 milijard evrov. Socrates še pravi, da bi morala biti pogajanja hitra in diskretna ter da si bo vlada prizadevala, da bo načrt z zahtevanimi ukrepi v zameno za pomoč imel kar se da majhne socialne posledice. Berlin • Nemčija je aprila zabeležila najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih dveh desetletjih. Po sezonsko prilagojenih podatkih je znašala 7,1 odstotka; število brezposelnih je namreč glede na marec upadlo za 37.000 na manj kot tri milijone ljudi, je sporočil nemški statistični urad. Omenjene številke se skladajo z napovedmi analitikov, ki sicer pričakujejo, da bo stopnja brezposelnosti v Nemčiji upadala tudi v prihodnje, poročajo tuje tiskovne agencije. Kljub dobrim rezultatom pa mnogi opozarjajo, da je v Nemčiji vse več tako imenovanih »mini zaposlitev«. Ljudje, ki so v takšnih delovnih razmerjih, dobivajo manj kot 400 evrov plače na mesec. Japonska • Japonska avtomobilska proizvajalca Honda in Mazda sta v prvih treh mesecih letos zabeležila poslabšanje poslovnih rezultatov zaradi posledic marčnega potresa in cunamija na Japonskem. Zaradi nezmožnosti natančno oceniti, kako hudo bodo posledice zarezale v tekoče poslovanje, tudi nista podala napovedi za celotno poslovno leto.Potres in cunami, ki sta sprožila tudi jedrsko krizo, sta namreč prizadela dobavne verige in okrnila proizvodnjo, poročajo tuje tiskovne agencije. Honda je v prvem trimesečju letos, sicer zadnjem četrtletju svojega poslovnega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 38,3-odstotno zmanjšanje čistega dobička na 44,5 milijarde jenov (536 milijonov dolarjev) ter 2,9-odstotno zmanjšanje prihodkov od prodaje na 2213 milijard jenov. Kljub temu in negativnemu vplivu močnega jena se je Hondin čisti dobiček v celotnem poslovnem letu skoraj podvojil na 534,1 milijarde jenov. Tako zaposlenih naj bi bilo v tej državi aprila okoli pet milijonov ljudi, kar je 0,6 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Sindikati so do tega pojava zelo kritični, saj so prepričani, da je z njim prišlo do vzpona števila slabo plačanih delovnih mest ter do manjše zaposlitvene varnosti. (sta)
EU • Po desetih letih iskanja ubit vodja talibanov
Po smrti Bin Ladna je svet varnejši
V EU so se na smrt vodje teroristične mreže Al Kaide Osame Bin Ladna odzvali z besedami, da je sedaj svet varnejši. "To je bistven dosežek v naših prizadevanjih za izkoreninjenje terorizma," sta v skupni izjavi zapisala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
"Osama Bin Laden je bil zločinec, odgovoren za gnusne teroristične napade, ki so terjali življenja na tisoče nedolžnih ljudi. Po njegovi smrti je svet varnejši, poleg tega to kaže, da takšni zločini niso nekaznovani," sta v izjavi poudarila Barroso in Van Rompuy.
Tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki se je prvi od predsednikov osrednjih institucij EU odzval na novico o smrti Bin Ladna, je poudaril, da "smo se prebudili v varnejši svet".
"Čeprav boj mednarodne skupnosti proti terorizmu ni končan, je storjen pomemben korak v boju proti Al Kaidi s ciljem zagotavljanja varnosti
milijonom ljudi - kristjanov, muslimanov in vseh, ki verjamejo v mirno sobivanje," je še zapisal Buzek.
Bin Ladnova smrt je sicer v Evropskem parlamentu sprožila različne odzive. Tudi vodja največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je poudaril, da je to "simbolni dan v boju proti terorizmu".
Vodja druge največje skupine v parlamentu, evropskih socialistov in demokratov, Martin Schulz pa je opozoril, da Bin Ladnova smrt ne pomeni, da je teroristične grožnje konec. Ob tem je še posebej posvaril pred morebitnimi maščevalnimi napadi in pozval k previdnosti.
Predsedujoča pododboru za človekove pravice v Evropskem parlamentu Heidi Hautala, finska poslanka iz vrst evropskih Zelenih, pa je obžalovala, da je bil Bin Laden ubit v posebni operaciji s tem ciljem, in menila, da "bi bilo veliko bolje, če bi ga živega privedli pred roko pravice".
Peking • Po
zadnjem štetju
Kitajska ima 1,339 milijarde prebivalcev
Kitajska je sporočila, da se je število njenih prebi-
Foto: reedbock.cn
valcev, ki je že tako najvišje na svetu, v zadnjih desetih letih povečalo za 73,9 milijona. Glede na rezultate zadnjega popisa iz leta 2010 Kitajska po novem šteje že milijardo in 339 milijonov prebivalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na Kitajskem je leta 2000 živelo 1,265 milijarde ljudi. Porast od takratnega popisa do danes je večji kot število vseh prebivalcev Tajske in presega tudi skupno število prebivalcev Tajvana in Južne Koreje. Kitajske oblasti so že pred tem sporočile, da je njihova t.i. politika enega otroka od uveljavitve leta 1980 preprečila rojstvo 400 milijonov otrok.
Ob prvem popisu prebivalstva leta 1953 je sicer število prebivalcev na Kitajskem znašalo 594 milijonov, kar je manj kot polovica trenutne številke, še piše AFP. Popis je poleg tega razkril dva prevladujoča trenda - staranje prebivalstva in vse večji delež prebivalstva, ki živi v mestih, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Delež starejših od 60 let se je na Kitajskem bistveno povečal in znaša že 13,3 odstotka, kar je tri odstotne točke več kot leta 2000. Delež mlajših po drugi strani strmo upada. Mlajši od 14 let na Kitajskem predstavljajo 16,6 odstotka prebivalstva, kar je 6,3 odstotne točke manj kot pred desetimi leti.
V luči gospodarskih reform, ki zvišujejo življenjski standard, se je poleg tega veliko ljudi s podeželja preselilo v mesta. Tam po podatkih zadnjega popisa zdaj živi 49,7 odstotka prebivalcev, medtem ko jih je pred desetletjem v mestih živelo 36 odstotkov, (sla)
Libija • Spopadi se selijo v Tunizijo
Gadafijeve sile pregnale upornike z libijsko-tunizijske meje
Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so danes ponovno prevzele nadzor nad mejnim območjem na libijsko-tunizijski meji, ki so ga uporniki zavzeli pred tednom dni, so poročali očividci in vojaški viri. Spopadi med uporniki in Gadafijevimi silami pa naj bi se razširili celo na tu-nizijsko ozemlje.
Gadafijeve sile naj bi tako ponovno zavzele mejni prehod pri Dehibi na libijski strani meje, spopadi pa naj bi potekali na obeh straneh libijsko-tu-nizijske meje, so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali očividci in zahodni vojaški viri. »Položaj je zelo nejasen,« je povedal vojaški vir in dodal, da so bili v spopade vpleteni tudi tunizijski vojaki.
Spopadi naj sicer ne bi terjali žrtev. Proti Dehibi pa so se v oklepnih vozilih že namenili pripadniki tunizijske narodne garde, poroča AFP.
Očividci so poročali, da so uporniki pobegnili v Tunizijo, Gadafijeve sile pa naj bi jim sledile kak kilometer. Tunizij-ske sile naj bi nato prijele tako upornike kot tudi pripadnike Gadafijevih sil. Tunizijska stran teh poročil za zdaj ni potrdila.
Po navedbah očividcev v Dehibi je na tunizijsko ozemlje padlo več deset raket, tudi v bližini hiš. Evakuirati so morali učence iz šole, prebivalci pa so se umaknili na varno v svoje domove. Gadafijeve sile naj bi zavzele tudi Vizin, prvi kraj na libijski strani po prečkanju meje s tunizijske strani. Vanj naj bi vstopile z več deset vozili. V spopadih za ta kraj naj bi bili po poročanju tunizijske tiskovne agencije TAP ubiti številni pripadniki Gadafijevih sil, še navaja AFP.
Uporniki so obmejno območje pri Dehibi zavzeli minuli četrtek. Med prebivalci je takrat zavladal strah pred maščevanjem Gadafijevih sil, zaradi česar je na stotine Libijcev pobegnilo v sosednjo Tunizijo. Uporniki pa še vedno nadzorujejo Nalut, zadnje veliko mesto pred mejnim prehodom pri Dehibi, kot tudi avtocesto, ki vodi do Zintana, kakih 200 kilometrov vzhodno. (sta)
Vatikan •
Stekel postopek beatifikacije
Janez Pavel II. korak bliže svetništvu
Foto: casnik.si
Papež Benedikt XVI. je v nedeljo v Vatikanu svojega predhodnika Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Postopek beatifikacije je bil rekordno kratek. V Rimu so ob beatifikaciji karizma-tičnega papeža s Poljske, ki velja za korak na poti k svetništvu, našteli več stotisoč vernikov.
Papež Janez Pavel II., po rodu s Poljske, je bil eden najbolj priljubljenih papežev v zgodovini Katoliške cerkve. Med svojim skoraj 27-letnim pontifikatom - drugim najdaljšim na čelu Cerkve - je obiskal kar 129 držav.
Postopek beatifikacije papežev je običajno dolg, tokrat pa je rekordno kratek. Sedanji papež je postopek beatifika-cije Janeza Pavla II. sprožil že nekaj tednov po njegovi smrti 2. aprila 2005 in se tako odzval na pozive, naj ga takoj razglasi za svetnika (»Santo Subito!«), ki jih je bilo slišati med njegovim pogrebom.
Prvič v zgodovini Cerkve se bo po navedbah nemške tiskovne agencije dpa zgodilo, da bo kakega papeža za blaženega
razglasil že njegov naslednik. Tudi to dokazuje, da je bil prvi neitalijanski papež po več kot štirih stoletjih in pol in prvi, ki je prepotoval svet, izjemen.
Za razglasitev za svetnika Janez Pavel II. v skladu s cerkvenimi pravili »potrebuje« še en čudež. Vatikan je od leta 2006 prejel številna pričevanja o domnevnih papeževih čudežih, pred beatifikacijo pa so na spletni strani objavili zgodbe o čudežnih ozdravljenjih po zaslugi Janeza Pavla II.
Razlog, da bodo Janeza Pavla II. v rekordno kratkem času razglasili za blaženega, je čudežna ozdravitev francoske redovni-
ce Marie Simon-Pierre. Ta je zbolela za parkinsonovo boleznijo, a je nenadoma ozdravela, ko je v mesecih po papeževi smrti v molitvah Janeza Pavla II. prosila za pomoč. Redovnica bo tudi osrednja osebnost slovesnosti ob beatifikaciji. Po napovedih bo spregovorila o svojih izkušnjah in spominih na pokojnega papeža.
Slovesnosti se bodo začele s sobotnim slovesnim bedenjem v rimskem Circusu Maximusu, ki ga bo vodil kardinal Agosti-no Vallini. V vigilijo naj bi se preko videopovezave iz Vatikana vključil tudi sedanji papež.
(sta)
Ptuj • Sprejem za Valerijo Šaško, družinsko zdravnico 2011
Zdravnica, ki gradi na zaupanju in iskrenosti
V poročni dvorani na Ptuju sta se ptujski župan Štefan Čelan in župan občine Destrnik Franc Pukšič, ki je tudi predlagal skupni sprejem, 28. aprila skupaj zahvalila Valeriji Šaško, dr. med., spec. splošne in družinske medicine, ki je v akciji Vive Moj zdravnik osvojila naziv Moja družinska zdravnica 2011, za vse dobre rezultate svojega dela, ki jih dosega kot zdravnica pri zdravljenju ljudi, ki stavi na medsebojno zaupanje, spoštovanje in iskrenost med zdravnikom in pacientom in ki se zaveda, da je kvalitetna komunikacija osnova dobrega odnosa. Čestitala sta ji za osvojen naziv Moja družinska zdravnica 2011, na katerega so ponosni tudi v obeh občinah, MO Ptuj, kjer ima zdravnica ordinacijo, in v občini Destrnik, kjer živi. Glas ljudstva šteje ...
Pa brez zamere
Medtem ko so seje v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah pred volitvami veljale za izjemno napete, konfliktne, polne žaljivk, obtožb in tudi groženj, je peta reda seja novega občinskega sveta bila popolno nasprotje. Ne le da se je zaključila veliko hitreje kot sicer, tudi sinhronost in razumevanj e med svetniki in županom Francijem Krepšo je bilo veliko bolje. Ali je razlog začetni entuziazem novih svetnikov ali dejstvo, da v njej sedi kar nekaj županovih strankarskih kolegov (NSi), pa bodo občani presodili sami.
"Sprejema pri dveh županih se je udeležila skupaj s sodelavkama Alico Hlupič in Zdenko Vršič. Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, ki zelo ceni delo zdravnikov koncesionar-jev, Valerija Šaško je koncesio-narka od leta 1995, je naziv Moja družinska zdravnica 2011 v prvi vrsti priznanje za zdravnico, hkrati pa tudi za celo zdravstvo Spodnjega Podravja. Zdravnici in njenemu timu želi uspešno delo še naprej, še več takšnih in podobnih priznanj. V spomin na sprejem v Mestni hiši ji je izročil sliko vedute Ptuja, delo akademskega slikarja Jerneja Forbicija, ki naj krasi njene delovne prostore in jo spominja za srečanje v Mestni hiši.
Na prejemnico naziva Moja družinska zdravnica Valerijo Šaško je ponosen tudi župan občine Destrnik Franc Pukšič. Ob tej priložnosti se ji je tudi
Foto: Črtomir Goznik
S sprejema v Mestni hiši na Ptuju
zahvalil za njen prispevek pri oblikovanju zdravstvene košarice Destrnika, ki je zagotovo ena najkvalitetnejših v slovenskem prostoru. Zametke za to so postavili skupaj z danes žal že pokojnim zdravnikom Francem Šuto, ki je za zdravje ljudi tega območja delal nekaj časa tako rekoč zastonj. Verjame, da ji priznanje pomeni največ, saj gre za priznanje, ki ga je dobila od ljudi, ker dela dobro, to pa je tisto največ, kar se človeku lahko zgodi v življenju. Kot poslanec državnega zbora pa si bo še posebej prizadeval, da
se raven zdravstvenega varstva občank in občanov Spodnjega Podravja ne bo znižala ne glede na takšne ali drugačne reforme, ki se načrtujejo. Ne zanima ga organizacijska stran zdravstva, zanima ga samo to, da se ne bo zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev in da le-te ne bi postale cenovno nedostopne za večino ljudi.
Sprejema v ptujski Mestni hiši se je 28. aprila udeležil tudi Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic. Kot eden izmed 2741 pacientov se ji zahvalil za vso pomoč pri zdravljenju nje-
gove družine. Zahvalil pa se ji je tudi za korak, s katerim se je pacientom še bolj približala. Na oglasni deski pred ambulanto je paciente obvestila, da jim je vselej na voljo na elektronskem naslovu za vsa vprašanja, na katera odgovarja v dveh dneh. To je zgleden primer sodelovanja zdravnik-pacient, ki je lahko za zgled tudi drugim zdravnikom. „Pacienti smo hvaležni za vašo izjavo v reviji Viva, reviji za zdravo življenje, v kateri se po 24 letih zdravniškega dela zavedate, da je osnova dobrega odnosa med pacientom in
Tistega sončnega nedeljskega jutra
Post-prvomajsko razmišljanje
Spomnim se, kot da bi bilo včeraj. Bila je krasna nedelja pred nekaj leti, ko sem se precej zgodaj zbudil v sončno jutro. Najprej sem bil malce presenečen nad uro moje budnosti, saj sem prejšnji dan skoraj v celoti prebil v avtomobilski pločevini; najprej v Belgiji tam okoli Bruslja, od koder sem se vračal proti domovini, potem pa še po osrednji Nemčiji, ko sem jo prečil, da bi se na koncu ustavil in prenočil v Bambergu, severno bavarskem (frankovskem) zgodovinskem dragulju. A saj vsi poznamo tiste dneve in kraje, kjer se človek počuti nabit s pozitivno energijo, za katero pravzaprav še sam dobro ne ve, od kod se je naselila vanj.
Tistega dne tako nisem nič kaj dosti okleval, ampak sem se hitro uredil ter podal na ulice prebujajočega se mesta, ki ga je gladilo nežno jutranje sonce. Jutranji sprehodi po krajih, ki so vam pri srcu, so nekaj čarobnega. Tudi ta je bil tak; nasproti hodeči ljudje, ki ti vljudno zaželijo dobro jutro, se ti nasmehnejo ali pokimajo, te spomnijo na čase, ko si podobne stvari lahko doživel tudi v drugih, tebi bližjih krajih. Pekarne in drugi majhni lokali, ki jih skrbno negujejo in jih ne prepuščajo na milost in nemilost raznim nakupovalnim središčem, so odpirali svoja vrata, urejeni natakarji so skrbno pripravljali terase gostilnic. Skratka, bilo je jutro, ki si ga bom zapomnil do konca življenja.
A to nedeljsko jutro je bilo posebno še zaradi ene stvari - bil je namreč prvi maj in v mestu se je poznalo tudi pričakovanje prvomajskih prireditev. To ni bilo neko nervozno pričakovanje brezkončnih govoranc in puhlic, ampak nekaj, za kar se je videlo, da ljudem pomeni veliko. Človek je lahko začutil, da prvomajsko dogajanje ni bilo namenjeno samo sebi, se pravi, zgolj predstava in priložnost za samopromocijo akterjev, ampak nekaj, česar del so se počutili vsi ljudje - nekaj, za kar so ljudje vedeli, da se dotika njih samih; da gre pri vsem skupaj za njih in njihova življenja ter za pravice, na katere lahko aktivno vplivajo. Res, v zraku sta bila prisotna tista pozitivna pozornost in občutek, da gre za njih same in da lahko vplivajo na tok stvari, ki so povezane z njihovimi življenji. Apatičnosti in vdanosti v usodo, ki ju tako pogostokrat lahko občutimo v naših krajih, ni bilo zaznati. Bilo pa je zaznati povezanost ljudi in skupin vseh barv in interesov, ki so se na glavnem trgu, kjer je bilo središče vsega dogajanja, družili in ob spremljavi lokalnih ansamblov, bobnarskih godb, gledaliških in ostalih nastopov izmenjevali ideje ter poglede na aktualno problematiko. Govornikov in govorništva, kot ju poznamo pri nas, praktično ni bilo; seveda so sindikati in podobne organizacije imele razobešene plakate in pozive k akciji, a ti pravzaprav sploh niso bili tako nujno potrebni, saj je bila zavest glede aktivnega ukrepanja prisotna že v ljudeh samih.
Tega prvega maja, tako kot samega jutra v Bambergu, ne bom pozabil nikoli, in taka jutra in taki prvi maj privoščim vsakemu izmed vas.
Gregor Alič
zdravnikom prav v komunikaciji in zaupanju med njima, in v kateri navajate vaše prepričanje, da lahko pacienti zaupajo zdravniku šele tedaj, ko zdravnik z njimi vzpostavi pristno komunikacijo in odnos. Šele takrat lahko zaupajo tudi v nje-
govo zdravniško strokovnost." V zahvali je Valerija Šaško povedala, da ji je sprejem v Mestni hiši na Ptuju v veliko čast, ponosna je, da je iz Ptuja, upa, da je tudi njeno delo v ponos temu okolju.
MG
Ptuj • Ob svetovnem dnevu Zemlje
Pohorje v gosteh na Ptuju
V sklopu prireditev, ki smo jim bili priča po vsej državi v počastitev svetovnega dneva Zemlje, so prejšnji petek v Miheličevi galeriji odprli zanimivo razstavo z naslovom Rastlinstvo Pohorja.
Razstava, ki jo je pripravila mariborska enota Zavoda RS za varstvo narave, prikazuje raznolikost in posebnost rastlinstva najpomembnejših habita-tnih tipov Pohorja. Simbolično so jo odprli ravno na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, kamor so jo iz Maribora prepeljali v Miheličevo galerijo, na Dravsko ulico 4.
Celoten naziv razstave, ki je v naše mesto prispela na pobudo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, je Natura 2000 in Rastlinstvo Pohorja.
»S ptujskega gradu smo enkrat opazovali, kako dobro se vidi Pohorje, in ker sva ga
zelo lepo videla, sva se takrat s kolegom Matjažem Ježem dogovorila, da bi bilo zanimivo to razstavo predstaviti tudi Ptujčanom,« je na odprtju dejal direktor ptujsko-ormoškega muzeja Aleš Arih in dodal, da je odprtje takšne razstave za vse prijazen dogodek. »Vedno bolj se vsi zavedamo, kaj nam narava dejansko pomeni,« je prepričan Arih.
Zanimiva, pisana in vsekakor tudi poučna razstava prikazuje pester rastlinski in živalski svet Pohorja, enega izmed biserov narave Slovenije. To dejstvo potrjuje tudi uvrstitev Pohorja v mrežo posebnih evropskih
naravovarstvenih območij Natura 2000.
Razstava prikazuje raznolikosti in posebnosti rastlinstva najpomembnejših habitatnih tipov Pohorja v fotografiji in besedi. Slikovni del razstave oziroma fotografije so prispevali Samo Jenčič, Jurij Gulič, Matjaž Jež in Martin Vernik, besedilo pa Andreja Senegač-nik in Samo Jenčič. Obsega 23 panojev, od tega so trije namenjeni uvodnim besedam, ostali pa predstavljajo različna, za Pohorje značilna življenjska okolja. »Ohranjena narava je posebnost Slovenije, poskrbeti moramo, da to dragocenost
tudi ohranimo. Narava je temelj našega življenja na Zemlji. Ohranjena narava je pogoj za kakovostno življenje in bivanje ter naša razvojna priložnost,« so uvodne besede avtorjev, ki so razstavo pripravili.
Posebnost Pohorja, kjer sicer prevladuje gozdna vegetacija, so flora šotnih barij ter flora travišč in resav na površju, pa tudi flora na območju osamelega Krasa ter serpentinska flora. Pester je tako živalski kot rastlinski svet, ravno zato je razstava pritegnila veliko zanimanja.
Pred postavitvijo v Mihe-ličevi galeriji na Ptuju je bila
namreč postavljena na Bolfen-ku, glede na njeno tematiko in dosedanje zanimanje zanjo pa
bo iz Ptuja najbrž romala še v kakšno slovensko mesto.
Dženana Bečirovič
Popravek
V Štajerskem tedniku št. 29, ki je izšel 15. aprila, je bil na 11 strani objavljen članek z napačnim naslovom Dva šam-piona izbrana z žrebanjem. Pravilno se naslov glasi, da sta bila prvaka določena z glasovanjem (strokovne komisije). Za neljubo napako se opravičujemo.
Ur
Ptuj • Mladinski pevski zbor Gimnazije
Trije pomembni skoki v tujino
Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj, ki letos šteje okrog 50 članov, bo prihodnje dni v kar dveh državah zastopal našo državo.
Gimnazija Ptuj ponuja svojim dijakom širok izbor izven-šolskih dejavnosti, od mednarodnih izmenjav, ekskurzij, do gledališkega kluba in mnogih športnih aktivnosti. Med pomembnejše in najbolj priljubljene pa vsekakor sodi tudi pevski zbor, ki nastopa na raznih šolskih, pa tudi občinskih, državnih in mednarodnih prireditvah.
Mešani mladinski pevski zbor ptujske Gimnazije že 11. leto zapored vodi učiteljica Jožica Lovrenčič. Čeprav se zasedba iz leta v leto spreminja, ji uspeva doseči odlično kvaliteto zvoka. Trenutno v zboru prepeva nekaj več kot 50 dijakov, od tega največ tre-tješolcev, ki skupaj prepevajo od začetka srednješolskega izobraževanja. »Ravno zato zbor tudi izjemno lepo zveni in ima lepo zrelo mladinsko barvo,« je prepričana zborovodkinja Jožica Lovrenčič.
Dijaki zaključnega letnika se ponavadi za sodelovanje v zboru ne odločijo več, iz preprostega razloga, ker se takrat najintenzivneje pripravljajo na maturo in večino časa namenijo učenju. A ker si zboro-vodkinja zelo želi vsaj eno leto obdržati trenutni zvok, ki ga zbor ima in s katerim je zelo zadovoljna, že potekajo dogovori s srednješolci, da tudi svoje zadnje srednješolsko leto kakšno urico prostega časa namenijo petju.
Letošnja sezona zelo pestra
Za sedanjo generacijo mladih pevcev je zelo pestra sezona. Zbor Gimnazije Ptuj, ki je v prvi vrsti koncertni in ne
Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj vodi Jožica Lovrenčič.
tekmovalni, je intenzivne priprave začel novembra lani, ko so kar teden dni prepevali na Pohorju, kjer so imeli vaje.
Temu je nato sledil izjemen koncert v Gradcu: Alpen Adria advent koncert. Na omenjenem pevskem spektaklu je ptujski gimnazijski zbor nastopil decembra, in sicer na povabilo avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. »Bil je zelo odmeven nastop,« je dejala Lo-vrenčičeva. Kako dobro so se mladi pevci odrezali, pa kaže dejstvo, da so na omenjenem koncertu dobili tudi povabilo za nastop v Varaždinu. Tja se namreč odpravljajo 11. maja, nastopili pa bodo kot reprezentativni slovenski zbor na mednarodnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov. V sklopu omenjenega dogodka bodo imeli samostojen koncert, zato te dni potekajo intenzivne priprave.
Le dva dni pred omenjenim koncertom, torej 9. maja, pa bo Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj nastopil še v eni sosednji državi, in sicer na Madžarskem. V sodelovanju z Mestno občino Ptuj bodo Slovenijo zastopali na prireditvi, imenovani Dan Evrope. Nastopilo bo petnajst skupin iz petih držav: Slovenije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in gostiteljice Madžarske.
Vse skupine se bodo predstavile s tradicionalnimi ljudskimi pesmimi, naši pevci bodo zapeli pet slovenskih ljudskih pesmi, sočasno pa bodo poskrbeli tudi za promocijo kraja, in sicer s srednjeveškimi oblačili, ki jih bodo dobili od Term Ptuj.
To sezono bodo tako obeležili kar trije pomembni skoki v tujino. Glede na to, da je zbor začel delovati kot šolski in je
najprej nastopal le na šolskih prireditvah, kasneje pa tudi na občinskih, državnih in vedno pogosteje tudi na mednarodnih dogodkih, je njegov napredek še kako viden.
Ob kakovostnem preživljanju prostega časa, učenju tehnik petja, odrskih nastopih in potovanjih po Sloveniji in tujini, pa zborovodkinja Jožica Lovrenčič izpostavlja tudi širši namen delovanja zbora: »Ohranjanje vertikale zborovskega petja preko osnovne pa vse do srednje šole. Vsekakor je pomembna tudi tradicija ohranjanja slovenske ljudske pesmi skozi zborovsko petje.« Kot je še pojasnila, si prizadeva, da se izvajajo dela uveljavljenih avtorjev umetne zborovske glasbe, prednost pa dajejo klasični glasbi, slovenskim ljudskim pesmim, del repertoarja pa obsega nepogrešljive svetovne uspešnice.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Hajdina • Razstava ročnih del Društva žena in deklet
Skrb za ohranjanje kulturne dediščine
Praznični velikonočni čas so obogatile tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina. V dvorani Društva upokojencev Hajdina so pripravile razstavo ročnih del, s poudarkom na klekljanih izdelkih.
„Za naše članice ni bil v zadnjih dveh letih noben dan
izgubljen, to si upam trditi," je na odprtju razstave ročnih
del Društva žena in deklet občine Hajdina v dvorani DU Hajdina, 23. aprila, povedala predsednica Marija Pulko. Za moto letošnje razstave so si namreč izbrale rek Karoline Kolmanič: »Izgubljen je tisti dan, ko zahajajoče sonce ne vidi nobenega vrednega dela, ki bi ga storile vaše roke.« Dve leti so se društvene klekljarice trudile, da so pod vodstvom mentorice Jane Dobnik ustvarile izjemne izdelke. V tem času pa je nastalo tudi še veliko drugih ročnih del, ki so jih vezale na velikonočni praznik. V imenu občine Hajdina je raz-stavljavke in udeležence otvoritvene slovesnosti pozdravil
svetnik občine Hajdina Franc Mlakar, ki mu je tudi pripadla čast, da je razstavo odprl. Pohvalil je njihova prizadevanja za ohranjanje kulturne dediščine. Rokodelstvo je imelo v zgodovini človeštva izredno vlogo, tako na razvoju osebnosti kot družbe. Odprtje razstave je spremljal priložnosti kulturni program. Nastopili so hajdinski ljudski pevci, ljudske pevke Hajdinske frajlice, Cilka Bernjak s pesmimi, za popestritev razstav pa je poskrbela ljubiteljska slikarka Vera Gla-žar iz Hajdoš, ki je razstavila svoje slikarske stvaritve.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinske ženske ne mirujejo, ponovno so presenetile s številnimi izjemnimi ročnimi deli.
Na knjižni polici
Harlan Coben Ne povej nikomur
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2011 (Zbirka Krimi)
Harlan Coben se je rodil v judovski družini 4. januarja 1962 v Newar-ku v državi New Jersey. Med študijem politologije je bil član Psi Ypsilon bratstva kot tudi Dan Brown. Zaposlil se je v turističnem podjetju svojega dedka, sedaj pa živi z ženo Anne, pediatrinjo, in štirimi otroki v Ridgewoodu. Na fakulteti je spoznal, da želi postati pisatelj futurističnih grozljivk, vendar se je kmalu posvetil kriminalnim romanom in trilerjem, katerih prizorišče sta New York in New Jersey, motivno po so zastavljeni na dogodkih iz preteklosti, na nerešenih umorih in smrtnih nesrečah. Izjemen pisatelj je prejel edini do sedaj vse tri ugledne nagrade za žanrsko pisanje: Edgar, Shamus in Anthony. Njegov najbolje prodajan roman doslej je še vedno Tell No One, sicer pa je vseh prodal v nekaj deset milijonih izvodov in so prevedeni v več kot 40 jezikov. Ko boste prebirali nadvse prepleten in večplasten roman Ne povej nikomur, vas bo vseskozi spremljala podzavestna ugotovitev, da se pred vami vrti filmska zgodba. Dejansko so po romanu leta 2006 posneli večkrat nagrajeno uspešnico.
Zgodba se prične povsem vsakdanje, preprosto, celo romantično. Pripoveduje jo prvoosebni pripovedovalec David in tako obdrži neprekinjen tok in izpovedno napetost. Jezero Charmaine je bilo včasih letovišče bogataških otrok. Ded je jezero poceni kupil, ob njem so bile stare hišice. Deda ni imel rad, bil je robat človek, staromoden in ukazovalen. David je spoznal Elizabeth v drugem razredu in od takrat sta bila nerazdružljiva. Sedaj sta stara petindvajset let in poročena. Elizabeth je bila na obletnico molčeča. On je rad otroški zdravnik. Bele halje ni nosil, otroci se je namreč bojijo. V resnici je hotel postati dober človek in kirurg, ker so jih ljudje občudovali. Shauna je imela dovolj samosvoje ime; meter šestinosemdeset in šestinsedemde-set kilogramov. Hodila je z njegovo sestro Lindo. Mark je bil stranski produkt.
Osem let kasneje, ob njuni obletnici, prejme David elektronsko sporočilo. Čas poljuba, le kdo bi to vedel, razen Elizabeth? Od napada na jezeru so ga preganjale migrene. Šerif Lowell mu sporoči, da so našli dve trupli ob jezeru, bejzbolski kij in vzorec krvi, iste skupine kot je njegova. Elizabethino truplo so čez pet dni našli ob cesti. Tri dni je preživela z morilcem, pošastjo. Serijski morilec je priznal umor štirinajstih žensk. Je tudi Elizabeth njegova žrtev? Njen oče je upokojeni policist, ki je edini zahteval obduk-cijsko poročilo. Kako velika je njegova vloga v zgodbi? Elizabeth je bila prostovoljka, pomagala je zasvojencem. Je morda tam iskati vzrok za maščevanje? Elizabeth je imela dar, verjela je, da se v vsakem človeku skriva kaj dobrega. On ne. Naj oprosti, mu je rekla mrtva žena. Duhovi se ne starajo, Elizabeth na računalniku se je. Erich Wuu, steroi-dni Bruce Lee, je imel smrtonosne roke z jeklenimi prsti. Če ni treniral telesa, je strmel pred računalniškim zaslonom. Griffin Scope je milijarder. Kdo vse je na njegovem plačilnem spisku, je eno ključnih vprašanj. Njegov sin Brandon je imel karizmo in bil umorjen, sicer pa zasvojenec in prostak. Grifinov moto: Ko napadejo nekoga tvojih, odstraniš sovražnika. Larry je pred osmimi leti najel dva moška s posebno nalogo. Federalci skušajo dr. Becku naprtiti umor, ker so panični. Jeremiah se je zaradi varnosti odločil živeti v naravi, v gozdovih Pensilvanije, ob jezeri Charmaine. Je edina priča. Za otroke je bil Črni mož. Razmišljal je o dveh moških v zasedi in o lažeh. Hester Crim-stein je pravna strokovnjakinja z lastno televizijsko oddajo, tigrica. Tragedija je dobra za dušo. Želel bi, da ga Elizabeth vidi sedaj. Žalovanje utegne biti sebično. Je vse skupaj navadna potegavščina? Elizabeth je imela nenavadno prometno nesrečo nekaj pred smrtjo. Najboljša prijateljica Rebecca, boemska fotografinja, je poznala del odgovora in zanj plačala s smrtjo. Elizabeth je bila še vedno najbistrejše bitje. Medtem ko Scopov sin trohni v zemlji, je ona še vedno živa. Opozorilo je bilo namenjeno tako Shauni kot njemu. Pištola Davidovega očeta je ubila Brandona. Oče je izgubil življenje v sumljivi prometni nesreči, edina priča je pokopana pri jezeru, mama je za vedno izgubila razsodnost.
V novo jutro bosta David in Elizabeth skupaj vstala. Na naslovnici je Dan Brown zapisal trditev, s katero se boste strinjali: »Na prvi strani vas priklene k branju, na zadnji pretrese.«
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Mladi Ptujčani navduševali v Pragi
Stran 12
Rokomet
Tudi drugič iz Slovenj Gradca poraženi
Stran 12
Kolesarstvo
Perutninarji meljejo vse pred seboj
Stran 13
Namizni tenis
Dekleta na koncu peta, fantje šesti
Stran 13
Boks
Škrjanec in Kujovec članska državna prvaka Stran 14 Mina Markovič
»Moč je stopiti še korak naprej«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik $
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
Aluminij s šestico utrdil vodstvo, 3 x 3 Drave proti Interblocku
Aluminij - Bela krajina 6:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Režonja (22), 2:0 Vračko (25. z 11 m), 3:0 Bingo (35), 4:0 Purišič (43), 5:0 Vračko (67), 6:0 Kmetec (85)
ALUMINIJ: Murko, Medved, Bingo, Djokič, Režpnja, Purišič, Sambo-lec, Bajlec (od 55. M. Rešek), Topo-lovec, Pučko (od 75. Krajnc), Vračko (od 68. Kmetec). Trener: Bojan Flis.
V Kidričevem so s previdnostjo pričakovali tekmece iz Črnomlja, saj so jim slednji v drugem delu prvenstva v Kidričevem odščipnili dve točki (0:0). Takrat nogometašem Aluminija žoga nikakor ni hotela v mrežo, tokrat pa je bilo povsem drugače.
Naliv pred srečanjem je bil razlog za majhno število gledalcev, katerim pa ob igri nogometašev Aluminija ni bilo žal, da so se odločili za ogled tekme - videli so namreč pol ducata zadetkov v mreži Bele krajine. Po porazu Interblocka s sosedi iz Ptuja je to pomenilo nekoliko občutnejšo vodstvo na prvenstveni razpredelnici s 3 točkami prednosti. Do konca prvenstva bodo sedaj Ljubljančani lovili Aluminij in s tem igrali pod večjim pritiskom.
Zadnji rezultati govorijo, da ekipa Bele krajine ni več tako močna, vendar ne glede na njihove težave ni enostavno zmagati s šestimi zadetki razlike. Varovancem trenerja Bojana Flisa v nekaj uvodnih minut igra ni stekla tako, kot bi si želeli, vendar so kmalu ujeli pravi ritem. Plod njihove značilne hitre igre je bil vodeči zadetek, ki ga je dosegel Režonja po lepi

1.	ALUMINIJ 2S ii S
2.	IB INTERBLOCK 2S iG S S. DRAVINJA KOS. 2S iG S
4.	MURA 05
5.	ROLTEK DOB
6.	LABOD DRAVA
7.	BELA KRAJINA,
8.	KRŠKO
9.	GAR. ŠENČUR
2S M A
7 12
m ŠMARTNO92S2S 5 A M
AS:2G SS:22 2S:2G SG:29 S2:S2
2A:SB 19:25 S24B 2Stf9
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so s poletno in učinkovito igro visoko ugnali ekipo Bele krajine (na fotografiji je v rdečem dresu Klemen Bingo).
2. SNL
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Bela krajina 6:0 (4:0), IB Interblock - Labod Drava 0:1 (0:0), Gar-min Šenčur - Roltek Dob 1:5 (0:2), Šmartno 1928 - Krško 1:3 (l:2), Dravinja Kostroj - Mura 05 1:1 (0:1).
akciji celotnega napada. Po pičlih treh minutah je Vračko še povišal vodstvo s strelom z bele točke; eden od gostujočih igralcev je namreč igral z roko v svojem kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na kazenski strel. Pričakovalo se je, da bodo Črnomaljci po prejetih zadetkih zaigrali bolj napadalno, vendar jim domači nogometaši za to niso dali priložnosti. Pred njihovimi vrati je namreč »bliskalo in grmelo« - vrstile so se priložnosti in padali zadetki. Do konca prvega polčasa sta v polno zadela še Bingo in Purišič in izgledalo je, da so gostje do konca potol-čeni.
V drugem polčasu je bilo stanje na igrišču podobno kot v prvem: kljub visokemu vodstvu so domači igrali z enakim poletom. Popolnoma so nadi-grali goste ter dosegli še dva zadetka, ki sta bila plod akcij celotnega napada. Najprej je v 67. minuti zadel tokrat razpoloženi Vračko, pet minut pred koncem srečanja pa je končni rezultat postavil Kmetec.
Zmaga Aluminija je popolnoma zaslužena, nove tri točke in prednost pred zasledovalci na prvenstveni razpredelnici
Matej Vračko: »Dobro smo se pripravili na tekmeca. Igra nam je stekla, kar smo na koncu tudi dobro unovčili in zasluženo zmagali. To nam veliko pomeni pred nadaljevanjem prvenstva, saj želimo ostati na prvem mestu.«
pa sta razloga za veselje in dvig samozavesti pred novim domačim srečanjem proti ekipi iz Šmartnega ob Paki ta konec tedna.
Danilo Klajnšek
IB Interblock -Labod Drava 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Perkovič (78. z 11
m)
LABOD DRAVA: Bučar, Čeh, Per-kovič Marlon, Šturm (od 69. Kul-čar), Spahic (od 89. Krajnc), Kokol, Toplak, Kurež (od 80. Zagoršek), Roškar, Pečnik. Trener: Bojan Špe-honja.
Nogometaši Laboda Drave lahko po tekmi 23. kroga proti ljubljanskemu Interblocku, ki so jo brez pretiranih težav dobili, objokujejo le dejstvo, da omenjen tekmec ni njihov nasprotnik na vsaki tekmi. Ljubljančani imajo očitno »sindrom Drave«, saj so postali »najboljša ptujska stranka«; modri so bili letos namreč na vseh treh medsebojnih preizkušnjah boljši in so osvojili vseh 9 točk! Tudi tokrat se je še enkrat več potrdilo dejstvo, da dravaši bistveno lažje in boljše igrajo v gosteh (so moštvo z najboljšim izkupičkom v gosteh v ligi). Bojan Špehonja je svoje varovance izvrstno pripravil na sobotni obračun, saj so Ptuj-čani - igrali so brez Gorinška, Pergerja in Dugolina - prevladovali skozi celotno srečanje. Končni izid kljub zmagi Drave ni realen pokazatelj razmerja
moči na terenu, saj so gostje poleg zadetka zapravili še kar nekaj izvrstnih priložnosti.
Že v 12. minuti se je pred vratarjem Čelofigo sam znašel Kokol, ljubljanskega čuvaja mreže je premagal, toda žoga je za las zgrešila cilj. Domačini so sicer poizkušali, toda pretirano nevarni niso bili, saj so Ptujčani dobro zaprli vse poti do svojih vrat in bili v nasprotnih napadih preko Čeha in Kokola blizu vodstvu. Podatek, da domačini v prvem polčasu, razen nenevarnega poskusa Cankarja, sploh niso resneje »pogledali« proti gostujočim vratom, pove vse o nemoči kluba, ki mu predseduje bogati Joc Pečečnik. Razmerje moči na igrišču se tudi po vrnitvi iz slačilnic ni kaj prida spremenilo: dravaši so še naprej odlično »stali« na igrišču, bili čvrsti v obrambi, v napadu pa predvsem preko Kokola in enkrat tudi Spahica še kako nevarni. Sredi drugega dela igre, v 60. in 67. minuti, je sicer gostujoča obramba napravila dve napaki (praktično edini na srečanju), toda nesporazumov med Bu-
Bojan Špehonja, trener Laboda Drave: »Na srečanje z Intreblockom smo se ves teden dobro pripravljali. Vso tekmo smo bili absolutno boljši, odlično odigrali v fazi obrambe, prav tako pa tudi v napadu. Našli smo ljubljanske šibke točke in jih tudi izkoristili, končni izid v našo korist pa bi lahko bil še višji.«
Foto: Črtomir Goznik
Igor Perkovič (Labod Drava) je dosegel edini zadetek na sobotni tekmi v Ljubljani u Interblockom.
čarjem in Marlonom ter Bučarjem in Roškarjem domačini niso znali unovčiti. V 77. minuti je domači igralec Čoralic po prekršku v domačem kazenskem prostoru nad v soboto zelo agilnim Kokolom prejel še drugi rumeni karton in s tem rdečega, glavni sodnik srečanja Tkalčič pa je brez oklevanja
pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec enajstmetrovke je bil Perkovič, ki je tako goste povedel v zasluženo vodstvo. Domačini se po vodstvu Ptuj-čanov niso več pobrali, gostje pa so samo srečanje brez težav privedli do zaključka in novih treh točk.
tp
Nogomet • 1. SNL, SQ. krog
REZULTATI 30. KROGA: Rudar Velenje - CM Celje 1:0 (0:0); strelec: Rotman (79.); Triglav - Luka Koper 0:0; Domžale - Primorje 1:0 (0:0); strelec: Smukavec (68.);
Nafta - Olimpija 1:2 (0:0); strelca: Vinko (73.); Škerjanc (58. 87.);
HIT Gorica - Maribor 0:6 (0:3); strelci: Tavares (17., 44., in 52.), Cvi-janovič (29.), Velikonja (46.), Mezga (48.).
1 MARIBOR 30 19 8 3 57:20 65
2.	DOMŽALE 30 16 7 6 44:27 55
3.	LUKA KOPER 30 15 6 9 49:36 51
4.	OLIMPIJA 30 13 9 8 47:32 48
5.	RUDAR 30 11 7 11 51:43 40
6.	HIT GORICA 30 11 7 12 51:44 40
7.	NAFTA 30 9 5 16 43:54 32
8.	CM CELJE 30 8 8 14 35:47 32
9.	TRIGLAV 30 7 8 15 28:53 29
10.	PRIMORJE 30 5 7 18 32:63 22
Pari 31. kroga: 3. 5. ob 18.00:
CM Celje - Hit Gorica; 4. 5. ob 17.00: Primorje - Triglav Gorenjska; ob 18.00: Domžale - Nafta, Luka Koper - Rudar, Maribor -Olimpija.
V sredo Maribor -Olimpija
V 30. krogu je bilo na petih tekmah doseženih 11 zadetkov, od katerih jih je več kot polovico - šest - dosegel Maribor. Le-ta je v Novi Gorici z obrestmi vred vrnil Goričanom za poraz Ljudskem vrtu na začetku spomladanskega dela sezone. Hattrick je dosegel Marcos Tavares, s čimer si je na lestvici strelcev bržkone zagotovil odločilno prednost pred zasledovalci. Težje od pričakovanj so si zmago priborili Domžalčani, ki so minimalno ugnali zadnje Primorje. V lokalnem savinjsko-saleškem derbiju so slavili igralci Rudarja, edini gol na tekmi pa je dosegel Rajko Rotman. Koper je v Kranju le remiziral, medtem ko je Olimpija z zadetkoma Šker-janca slavila v Lendavi. To je obenem najlepša napoved za sredin derbi v Ljudskem vrtu, v katerem se bosta pomerila večna tekmeca, Maribor in Olimpija. V senci tega dvoboja se bo igral derbi začelja, v katerem bodo Ajdovci proti Triglavu lovili zadnjo priložnost za realen boj za obstanek.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m)
Tudi drugič iz Slovenj Gradca poraženi
V	■
Slovenj Gradec -Jeruzalem 30:26 (14:14)
SLOVENJ GRADEC: Jelen (16 obramb), Kaspar, Ošlovnik; Kobold, Poklič, Mehinovic 7, Šavc 1, Zbičaj-nik, Grujičic 4 (2), Čivčic, Hartman 4, Jovanovič, Kresnik 1, Mujanovic 8, Podstenšek 4, Apat 1. Trener: Seba-stjan Sovič
JERUZALEM: G. Čudič (4 obrambe), S. Žuran (3 obrambe); Šišmano-vič 6 (2), Korpar 1, Krabonja 1, Rajšp 2, Bogadi 1, B. Čudič 3, Ivanuša, Ra-dujkovic, Sok 3, Kljajic 3, R. Žuran 7 (2). Trener: Aleš Filipčič
SEDEMMETROVKE: Slovenj Gradec 3/2; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Slovenj Gradec 8; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Gašper Jelen (Slovenj Gradec).
Ormožani, ki so si praktično že zagotovili obstanek v 1. SRL, so tudi drugič v tej sezoni igrišče v Slovenj Gradcu zapustili sklonjenih glav. Gostitelji, ki jim gori pod nogami glede obstanka v ligi, so se prikazali predvsem v borbeni luči, saj o visoki kvaliteti igre obeh ekip
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 6. KROGA: Trimo Trebnje - Cimos Koper 26:30 (15:16), Maribor - Celje Pivovarna Laško 32:26 (17:13), Gorenje - Loka 34:34 (18:16).
1.	CIMOS KOPER 28 25 1 3 49
2.	GORENJE 28 23 1 4 47
3.	LOKA	28 15 5 8 35
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 28 17 0 11 24
5.	MARIBOR 28 13 4 11 30
6.	TRIMO TREBNJE 28 14 1 13 29
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani (na sliki Aleš Šišmanovič) so izgubili proti ekipi Slovenj Gradca, ki se bori za obstanek.
ne moremo govoriti. To potrjuje podatek o 24 tehničnih napakah obeh ekip (Slovenj Gradec 14, Jeruzalem 10). Prav
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 6. KROGA: Slovenj Gradec - Jeruzalem Ormož 30:26 (14:14), Ribnica Riko hiše - Šmartno 30:25 (15:13)Slovan - Krka 30:37 (13:17).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 28 14 1 13 29
2.	KRKA	28 10 4 14 24
3.	JERUZALEM ORMOŽ28 11 0 17 22
4.	SLOVAN	28 7 1 20 13
5.	SLOVENJ GRADEC 28 6 0 22 12
6.	ŠMARTNO 28 4 2 22 10
ta borbenost in večja želja po zmagi je odločila zmagovalca.
Gostitelji so takoj povedli s 5:1 in Ormožanom jasno pokazali svoje namene. Ko je Ormo-žanom uspelo umiriti začetni pritisk Korošcev, je v 14. minuti sledilo izenačenje na 8:8. Do odmora bi četa trenerja Aleša Filipčiča lahko prešla v nekoliko višje vodstvo, vendar je še-pala igra z igralcem več v polju, stara slabost Ormožanov. Drugi del so bolje pričeli gostje in povedli s 16:15, da prednost Jeruzalema ni bila večja, je poskrbel najboljši igralec tekme, vratar Slovenj Gradca Gašper
Jelen, ki je tekmo končal pri 16 obrambah. Ko je Slovenj Gradec v 50. minuti povedel za pet točk, 27:22, je bilo ime zmagovalca znano. V domači vrsti sta blestela Mujanovic in Mehinovic, ki sta rešetala mrežo slabo razpoloženih vratarjev Jeruzalema, Gregorja Čudiča ter San-dija Žurana.
V 7. krogu v petek, 6. maja, na Hardek v goste Ormožanom prihaja ekipa Šmartnega. To je lepa priložnost, da Ormožani prekinejo niz treh zaporednih porazov.
UK
Rokomet • Ormož 2011
Gostiteljem pripadel 9. velikonočni turnir Ormož 2011
Rokometni klub Jeruzalem iz Ormoža je bil že devetič organizator velikonočnega turnirja, ki tradicionalno poteka na velikonočni ponedeljek. V močni mednarodni konkurenci je nastopilo 12 povabljenih ekip iz Slovenije in Hrvaške, skupaj okrog 150 otrok. Letniki 2000 so zaigrali na velikem igrišču, letniki 2002 pa so se pomerili v mini rokometu.
Letniki 2000
Pri letnikih 2000 je nastopilo 8 ekip: Daruvar, RA Viro-vitica, Varteks Varaždin, Info Star Čakovec, SVIŠ Ivančna Gorica, Rudar Trbovlje, Radovljica in Jeruzalem Ormož. Ekipe so odigrale 16 tekem, kjer so sodniško nalogo na pohvalo vseh ekip opravili Alan Potočnjak, Neno Potočnjak, Aleš Mesarec, Silvo Kirič in Aljaž Kovačič.
Največ uspeha so poželi gostitelji, ki so v predtekmovanju ugnali Info Star (10:9), Daru-var (13:12), Radovljico (14:12) in v velikem finalu z 12:6 trboveljski Rudar, ki je pred turnirjem veljal za velikega favorita. Za Ormožane so nastopili: Jaka Perc, Žan Firšt Šeruga, Teo Šu-lek, Tobi Torič, Gašper Hebar, Anže Notersberg, Niko Sovič,
Blaž Zadravec, Aljoša Munda, Matej Vrankovečki, Primož Oz-mec, Žan Ivanuša, Tadej Škrja-nec, Aleš Žganjar in trenerja Iztok Luskovič ter Nejc Havlas. V malem finalu je Daruvar s 7:5 ugnal Virovitico in osvojil pokal za tretje mesto.
Letniki 2002
Pri letnikih 2002 so v mini rokometu sodelovale ekipe: Radovljica, Rudar Trbovlje, Dol Hrastnik in Jeruzalem, ki so zaigrale po dvokrožnem sistemu. Odigranih je bilo 12 tekem, kjer so nekateri fantje nasploh prvič nastopili na turnirju. Največ uspeha so v zelo izenačeni konkurenci poželi Ormožani pod vodstvom Tjaše Brumen in Mladena Grabovca.
Ormožani so premagali Dol Hrastnik (18:6, 14:5), Radovljico (21:11) in Rudar (11:10) ter odigrali neodločeno z Radovljico (13:13) in doživeli poraz proti Trbovelj-čanom (11:12). Drugo mesto je pripadlo Rudarju, tretje Radovljici in četrto Dolu Hrastniku. Za Jeruzalem so igrali: Žiga Borko, Jure Lukman, Mihec Korpič Lesjak, Gašper Žižek Cvetko, Jaka Komloš, Maj Voršič.
KU
Rokomet • Mlajše selekcije Drave
Ptujčani navduševali v Pragi
Tretji teden v aprilu (v času velikonočnih praznikov) so v Prago na velik mednarodni turnir odpotovale tri ekipe RK Drava iz Ptuja s spremljevalci. Turnirja so se udeležili mladinci (letniki 1992, 1993), ki so sodelovali v kategoriji MA, kadeti (letniki 1994, 1995) - kategorija MB in mlajši dečki (letniki 1998, 1999) - kategorija MD. V petek in soboto so se igrale tekme v skupinah, v nedeljo pa se je tekmovanje nadaljevalo z izločilnimi boji glede na uvrstitev v svoji skupini. Že v predtekmovanju so se ptujski fantje pomerili z vrstniki iz devetih evropskih držav (Češka, Slovaška, Nemčija, Norveška, Danska, Švedska, Belgija, Hrvaška, Latvija).
Prve tekme so se končale bolje, kot so v klubu pričako-
vali, saj so vse tri ekipe prikazale odlične predstave in navduševale tako svoje navijače kot tudi vse ostale rokometne navdušence v dvoranah. Vse selekcije modrih so se uvrstile med prve tri v svoji skupini in tako v osmino finala, kjer so se pomerile najprej s po dvema ekipama iz drugih skupin. Iz teh skupin je v četrtfinale (8 najboljših ekip na turnirju) napredovala le prvouvrščena ekipa.
Po skupinskem delu je najbolje kazalo mlajšim dečkom, ki so v svoji skupini v šestih tekmah nanizali kar šest zmag in suvereno osvojili 1. mesto v svoji skupini, v kateri je nastopala tudi prva ekipa organizatorja in ekipa švedskega Savehofa (člani igrajo v ligi prvakov). Mladinci in kadeti so
v svojih skupinah zasedli 3. mesto. Mladinci so v svoji skupini zmagali štirikrat in dvakrat izgubili, kadeti pa so zraven treh zmag zabeležili še en remi in dva poraza.
438 ekip iz 26 držav
V nedeljo so se zvrstile še osmine finala. Mladinci, ki so bili skoraj na vseh tekmah fizično šibkejši, so kljub izvrstnim predstavam izgubili obe tekmi. Mladinska ekipa Drave je bila z izjemo dveh igralcev v celoti leto dni mlajša od ostalih, zato si zaslužijo posebno pohvalo.
Bolje sta z osmino finala začeli ostali dve ekipi, ki sta slavili. Kadeti so nato drugo tekmo odigrali neodločeno, mlajši dečki pa izgubili proti nemškemu prvoligašu Füchse
Rezultati:
Mlajši dečki so zasedli 9. mesto na turnirju. V njihovi kategoriji je sodelovalo 52 ekip. Odigrali so osem tekem in od tega so jih sedem dobili in le eno izgubili, trener Ptujčanov Sašo Kafel pa je bil z izkupičkom seveda zelo zadovoljen. Skupina MD1
RK Drava Ptuj - IK Sävehof IV 13:3 RK Drava Ptuj - SVČ Ledeč 14:3 RK Drava Ptuj - Slavoj Trebišov II 23:6 RK Drava Ptuj - Sokol Telnice 22:10 RK Drava Ptuj - Dukla Praha I 18:4 RK Drava Ptuj - HC Don Bosco Gent 23:6 Osmina finala:
RK Drava Ptuj - Slavoj Trebišov I 19:8 RK Drava Ptuj - SG Spandau Füchse Berlin 7:15 Kadeti so zasedli 5. mesto na turnirju. V kategoriji varovancev Mitje Žurana je sodelovalo 68 ekip. Odigrali so devet tekem in od tega so štiri dobili, dve remizirali in tri izgubili. Skupina MB1:
RK Drava Ptuj - Kroppskultur UF II 11:11 RK Drava Ptuj - TSV Friedberg 17:9
RK Drava Ptuj - Sigg erud IL I 15:19 RK Drava Ptuj - RK Poreč 17:11 RK Drava Ptuj - TuS Fürstenfeldbruck 13:16 RK Drava Ptuj - Pölva 14:13 Osmina finala:
RK Drava Ptuj - HIK Hellerup 11:9
RK Drava Ptuj - UKS Conrad Gdansk 12:12
Četrtfinale:
RK Drava Ptuj - RK Dubrava Zagreb 12:15 Mladinci, ki jih je vodil Ladislav Sabo, so zasedli 17. mesto na turnirju. Odigrali so osem tekem in od tega so štiri dobili in štiri izgubili. Skupina MA1:
RK Drava Ptuj - Sokol Dolni Cerekev 23:8 RK Drava Ptuj - Apolloon Kortrijk 27:8 RK Drava Ptuj - Fureso Handbold 15:11 RK Drava Ptuj - Murjanu Sport School 13:20 RK Drava Ptuj - AJAX Copenhagen I 15:22 RK Drava Ptuj - EK Württemberg 13:9 Osmina finala:
RK Drava Ptuj - Skriveri 12:13 RK Drava Ptuj - Pole Espoir Nimes 11:16
Berlin. S tema dvema rezultatoma so mlajši dečki zaključili tekmovanje, kadeti pa zaradi boljše gol razlike od poljskega konkurenta napredovali med osem najmočnejših ekip v kategoriji. Takoj za osmino finala
so nato naši kadeti nastopili v četrtfinalu, kjer jih je na žalost premagala Dubrava Zagreb.
Vsem trem ekipam je treba čestitati, saj so klub, Ptuj in Slovenijo predstavljale v zelo svetli luči. Na tem turnirju je namreč
Celotna ptujska odprava na Češkem: igralci, trenerji, starši in spremljevalci
nastopilo 438 ekip iz 26 držav; od 50 do 70 ekip v kategoriji. V tej enormni konkurenci pa so mladi dravaši zasedli 5., 9. in 17. mesto, na kar so lahko izjemno ponosni in zadovoljni. Poleg tega ni odveč spoznanje, da so barve ptujskega kluba branili le igralci Drave in ne tako kot pri večini ostalih klubov, ki so v svoje vrste za ta turnir zvabili še igralce od drugod.
V klubu se še posebej zahvaljujejo sponzorjem in donator-jem, ki so fantom omogočili udeležbo turnirja v tako velikem številu. Prav tako pa gre zahvala vsem navijačem, ki so se po navijaškem tednu v domovino vračali brez glasu, saj so tako kot fantje vse atome moči puščali v dvorani.
Čestitke RK Drava Ptuj za lepe uspehe in prikazane igre na najmočnejšem rokometnem turnirju za mlade na svetu.
Sašo Kafel, Tadej Podvršek
Tenis • TK Terme Ptuj
Sven na turnirju v Kopru med najboljšimi
V Kopru je potekal močan turnir v konkurenci U-14, na katerem je nastopilo več kot 150 igralcev in igralk. TK Terme Ptuj sta zastopala Sven Lah in Blaž Bezjak. Slednji je nastopil na B-turnirju (izpadel je v 2. krogu), prvi pa je bil med najbolj uspešnimi igralci turnirja.
V	konkurenci posameznikov je na zelo dobro zasedenem A-turnirju (nastopilo je kar šest igralcev iz prve deseterice lestvice TZS) dosegel tri zaporedne zmage in se s tem prebil v polfinale. Tam ga je ustavil 2. nosilec Nik Krapež (LTC Ljubljana), ki je na koncu osvojil turnir (v finalu je ugnal 1. nosilca, Bora Schweigerja iz TK Otočec).
Še uspešnejši je bil Sven v igri parov, kjer je nastopal skupaj z Juretom Frankom (ŽTK Maribor) - bila sta 2. nosilca.
V	1. krogu sta bila prosta, nato pa sta zabeležila tri zaporedne
zmage, vse v dveh nizih. Sledil je finalni obračun s prvima nosilcema Schweigerjem/Kra-pežem, ki je bil prava krona turnirja. Vsi igralci so prikazali izjemno izenačen in razburljiv tenis, zmagovalec pa je bil odločen šele v podaljšanem tretjem nizu. Krajšo sta potegnila Sven in Jure ...
Rezultat: dvojice, finale:
Lah/Krank (2) - Schweiger/ Krapež (1) 7:5, 4:6, 9:11.
Salona open v Solinu
V Solinu na Hrvaškem je na turnirju evropske serije U-14 nastopila Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). V glavnem turnirju je zmagala v uvodnih dveh krogih, v četrtfinalu pa jo je ugnala Jazzi Plews (Velika Britanija, 3) z rezultatom 6:2, 5:7, 2:6.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah (TK Terme Ptuj)
Namizni tenis
Dvojica Krušic/Peršolja ugnala evropska prvaka
ITTF mladinski turnir v Avstriji
Od 18. do 21. aprila je v avstrijskem Linzu potekal močan mladinski in kadetski turnir mednarodne namizno-teniške zveze, odprto prvenstvo Avstrije. Na njem je nastopil tudi član ptujskega kluba Luka Krušič. Le-ta je v paru z Ludvikom Peršoljo še enkrat ponovil odlične predstave iz državnega prvenstva U-21, ki je pred časom potekalo na Ptuju. Tam je omenjena dvojica ugnala vso konkurenco, odlične igre pa sta v Avstriji
še nadgradila. Med 36 pari sta bila v uvodnem krogu prosta, nato pa sta po vrsti dosegla dve odmevni zmagi: najprej sta ugnala slovaški par (3:2), nato pa še madžarsko dvojico Lakatos/Szita (3:2). Več pove podatek, da sta bila Madžara lanskoletna evropska prvaka! »To srečanje je bilo še korak višje od tistih, ki sva jih pokazala na Ptuju; vse nama je uspevalo in plod tega je bila zmaga, ki nama veliko pomeni,« je povedal Luka. Krušič in Peršolja sta nato v četrtfinalu izgubila proti češki dvojici Bajger/Beneš (0:3).
JM
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj)
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji meljejo vse pred seboj
Kolesarji Perutnine Ptuj so po tem, ko je bila odpovedana dirka Po Črni gori, v soboto nastopili v avstrijskem mestecu St. Paul, v nedeljo pa še na dirki v Wolfsbergu. V pravi si-multanki ptujskih kolesarjev v obeh dnevih, ko so svoje tekmece povsem dotolkli, je prvi dan slavil Robert Vrečer, drugi dan pa Gregor Gazvoda. Predvsem avstrijski tekmovalci, ki na omenjenih dirkah niso slavili že dolgo, se kar niso mogli sprijazniti z dejstvom, da jih Ptujčani niso le premagali, pač pa povsem deklasirali. Tako so »perutninarji« več kot očitno »svojo jezo«, ker je odpadla pot v Črno goro, stresli v Avstriji. Z novima sijajnima predstavama so klubu privozili novi zmagi ter tako nadaljujejo novo sijajno sezono.
Kolesarji so v soboto sicer morali prevoziti osem krogov v skupni dolžini 104 kilometre. Poleg ptujske so bili na dirki iz Slovenije prisotni še kolesarji Radenske. Medtem ko so se tekmovalci prvi krog bolj ali manj spoznavali s traso, so se v drugem krogu začeli vrstiti napadi. Med prvimi, ki je poskušal, je bil Dejan Bajt
Foto: Marjan Kelner
Na zmagovalne stopničke dirke v St. Pauliju sta se od članov KK Perutnina Ptuj prebila Matej Muger-li (levo) in Gregor Gazvoda (v sredini).
(Perutnina Ptuj), ki je imel v začetku drugega kroga slabih 30 sekund prednosti, ki pa so bile v tretjem krogu izničene. Nato je napadel Robert Vre-čer, ki je kasneje le še povečeval prednost in v cilj pripeljal z
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj), zmagovalec dirke v Wiolfsbergu
Namizni tenis m 1. SNTL (m, ž)
več kot 6 minutami prednosti pred ostalimi.
Robert Vrečer, kolesar Perutnine Ptuj: »Po ravnini sem poganjal z 90 % moči, na vzponih pa sem dal od sebe 110 %, kar je zagotovo pripomoglo k večanju prednosti. Želim si, da bi bili tudi v nedeljo tako uspešni.«
Želja se mu je uresničila, saj je bila v nedeljo prevlada sijajnih kolesarjev ptujskega kluba še bolj očitna, slavil je namreč v soboto odstotni Gregor Gazvoda pred klubskim tovarišem Matejem Mugerlijem. Le malo je manjkalo do popolnega zmagoslavja perutni-narjev, saj je bil Matej Marin četrti. Na dirki, ki je bila dolga 156 kilometrov, so kolesarji morali prevoziti 9 krogov po 17 kilometrov. Udeležba je bila še močnejša kot v soboto, nastopila je tudi ekipa Save, tako da smo videli zanimiv slovenski dvoboj, ki pa so ga prepri-
čljivo dobili tekmovalci kluba, ki domuje na Muzejskem trgu na Ptuju. Štajerci so vseskozi poskušali z napadi, ki pa vsaj v uvodu praviloma niso bili uspešni. Šele proti koncu dirke se je odlepila skupina osmih tekmovalcev, med katerimi so bili kar trije tekmovalci ptujskega kluba. Najprej je v klanec napadel Marin, vendar se tekmeci niso dali. Brez moči pa so bili pri napadu Gazvode, ki mu ni mogel slediti nihče več. Nato je poskusil še Mugerli in osvojil 2. mesto, medtem ko je Marinu do popolne prevlade Ptujčanov zmanjkalo le malo in je osvojil še vedno izjemno 4. mesto.
Za ekipo Perutnine Ptuj so v soboto in nedeljo v Avstriji nastopali: Bajt, Marin, Vrečer, Golčer, Mugerli, Bauman, Kre-snik, Rezman in Rakuša in v nedeljo še Gazvoda.
tp
Dekleta na koncu peta, fantje šesti
V obeh prvih ligah za naslov prvaka se je končalo letošnje jubilejno, 20. državno prvenstvo v namiznem tenisu. Naslov državnih prvakov v moški konkurenci je bil znan že pred zadnjim krogom, saj so Mariborčani uspešno branili prednost ene zmage pred Puconča-ni. Zato je bilo zadnje, sobotno srečanje v Puconcih samo še formalnost. Že osmič v zgodovini samostojne Slovenije je mariborska ekipa osvojila na-
slov državnih prvakov, ki jim je letos dodala še krono pokalnih prvakov. Močan člen ekipe je bil Gregor Zafoštnik, sicer igralec iz Ptuja in državni repre-zentant. In NTK Ptuj? Fantje so znova dali vse od sebe, osvojili šesto mesto ter bili edini klub v Sloveniji, ki ima v najvišjem rangu tako moško kakor žensko ekipo. Fantje so sezono začeli v postavi Danilo Piljak, Bojan Pavič in Urban Ovčar, slednjega pa je zaradi težav z
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Tebuc (NTK Ptuj)
vidom med sezono zamenjal mladinec Luka Krušič. V zadnjem krogu je ptujska ekipa doživela poraz v Velenju, vendar so se morali domačini za zmago močno potruditi.
Peto mesto v ženski konkurenci in zadnji domači poraz proti Logatcu je vsekakor manj, kot so na Ptuju pričakovali pred končnico. Dejanska vrednost ekipe je boj drugo mesto, žal pa je poškodba re-prezentantke Vesne Rojko to onemogočila. Ivana Zera in Vesna Terbuc ob Anji Bezjak ali Katji Krajnc med izenačenimi ekipami nista imeli možnosti za realen boj za vrh. Mladi kader je garancija za napredovanje v naslednjih letih, prodiranje ptujskega ženskega namiznega tenisa v sam slovenski vrh ni slučajnost. Ko bo drugim zmanjkalo denarja za drage nakupe, potem bodo uspehi ptujskih ekip lahko še večji.
1. SNTL (m) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 19. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 5:2, Kema Puconci - Fi-nea Maribor 3:5, Krka - Sobota 0:5.
1. FINEA MARIBOR	19 1S	1	36
2. KEMA PUCONCI	19 16	3	32
3. KRKA	19 13	6	26
4. TEMPO VELENJE	19 S	11	16
5. SOBOTA	19 S	11	16
6. PTUJ	19 6	13	12
TEMPO VELENJE - PTUJ			
5:2
Kljajič - Pavič 0:3, Slatinšek -Krušič 3:0, Jazbec - Piljak 3:0, Slatinšek - Pavič 3:1, Rosc -Piljak 2:3, Jazbec - Krušič 3:0, Slatinšek - Piljak 3:0.č
1. SNTL (ž) -od 1. do 6. mesta
REZULTATI 19. KROGA: Ptuj - Logatec 0:5, Arrigoni Izola - Muta 5:2, Ljubljana - Fužinar Interdiskont 2:5.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT 19 0 0 38
2.	LOGATEC
3.	ARRIGONI IZOLA
4.	LJUBJANA
5.	PTUJ
6.	MUTA
9 13 9 12
6 26 7 24
9 1G 9 2G 9 9
S 11 16 5 14 10
PTUJ - LOGATEC 0:5
Krajnc - Gutnik 0:3, Zera - Zupančič 1:3, Terbuc - Verdinek 2:3, Zera - Gutnik 1:3, Krajnc - Verdinek 0:3.
DK
Boks • Državno prvenstvo v Mariboru
Škrjanec in Kujavec članska prvaka
Najboljši slovenski amaterski boksarji in boksarke so se od četrtka do nedelje v športni dvorani Tehničnega šolskega centra Maribor potegovali za državne naslove. Železničarski boksarski klub Maribor je skupaj z Boksarsko zvezo Slovenije pripravil štiridnevno tekmovanje, na katerem so se predstavile vse starostne skupine tekmovalcev in tekmovalk v tem vedno bolj popularnem športu. Skupno je bilo prijavljenih 77 boksarjev in boksar iz 17 klubov. Največ sta v ringu za naslov državnega prvaka pokazala Rok Dolenc in Aljaž Venko.
Po osvojenem naslovu ekipnih ligaških prvakov je BK Ring iz Ptuja upravičeno pričakoval kar nekaj posamičnih naslovov; prijavili so kar 12, večinoma mladih tekmovalcev. Skupno so na koncu osvojili šest naslovov, od tega dva v članski konkurenci; prispevala sta ju Aleš Kujavec in Blaž Škrjanec. Trije mladi boksarji (t. i. »school boysi«) stari 13 ali 14 let - Domen Bauman, Ti-len Kmetec in Timotej Puč-ko - so do naslova prišli brez borbe, saj v svoji kategoriji niso imeli prijavljenega tekmeca. Prav tako je brez borbe držav-
Državni članski prvak v kategoriji do 64 kg: Aleš Kujavec (BK Ring, v sredini)
ni prvak pri mladincih postal Marcel Gojkošek.
V članski kategoriji do 56 kilogramov si je iz ptujskega kluba zmago priboksal Blaž Škrjanec, ki je v finalu premagal klubskega tovariša Neja Gluši-ča. Dvoboj je bil v prvih dveh rundah izenačen, nato pa je Škrjanec pokazal svojo moč in kvaliteto, tako da je bil dvoboj v tretji rundi predčasno prekinjen. Najtežjo pot do naslova državnega prvaka je imel od članov BK Ring Aleš Kujavec v
V finalu kategorije do 56 kg je Blaž Škrjanec (BK Ring) je premagal klubskega tovariša Neja Glušiča.
kategoriji do 64 kilogramov. V četrtfinalu je najprej premagal lanskega prvaka Tadeja Mernika (BK Slovenska Bistrica), v polfinalu letošnjega standardnega ligaškega tekmeca Denisa Zvera (BK Golden Glove Ljubljana), za konec pa v finalu še rutinirano, s 3:0, Roka Smrtnika (KBV Gladiator Slovenj Gradec). Pri članih sta 3. mesti osvojila Uroš Šegula in Nejc Nedeljko, medtem ko se je v tem trenutku najboljši ptujski amaterski boksar Marko Mako-vec moral zadovoljiti s 5. mestom. Makovec ni imel sreče v žrebu in se je že v četrtfinalu sešel s kasnejšim zmagovalcem Aljažem Venkom. V finalu pred finalom je izgubil tesno, 6:5 v točkah, in ostal brez nadaljevanja.
Do srebrne medalje je pri kadetih prišel Renato Babič, medtem ko je pri mladincih osvojil bronasto medaljo Nino Milošič. Splošno oceno tekmovanja in uspehov ptujskih tekmovalcev je podal glavni trener BK Ring iz Ptuja Ivan Pučko: »Na državnem prvenstvu smo videli številne kvali-
tetne dvoboje. Pred odhodom v Maribor smo pri članih pričakovali dva naslova državnega prvaka, kar nam je tudi uspelo. Malo sem razočaran nad hitrim slovesom Marka Makovca, vendar je imel smolo v žrebu. Prav tako sem si želel, da bi imeli možnost boksati tudi naši najmlajši tekmovalci, vendar v njihov starostni skupini ni bilo prijavljenih nasprotnikov, tako da si niso mogli nabrati novih izkušenj. V celoti gledano pa smo v klubu zadovoljni z izkupičkom medalj na DP.«
Gledano v celoti na rezultate na minulem DP lahko zapišemo, da je bil BK Ring Ptuj glede na osvojene medalje celo drugi najuspešnejši klub na turnirju. Na državnem prvenstvu so v ptujskem klubu ponudili priložnost tekmovati mnogim boksarjem, med katerimi jih velika večina še ni dopolnila niti dvajset let. To je potrdilo, da ima BK Ring iz Ptuja veliko mladih boksarjev, ki bodo s pridnim delom v prihodnosti še napredovali in bodo osvajali tudi naslove državnih prvakov.
David Breznik
Strelstvo • Regijsko prvenstvo
Zmaga SD Trnovske vasi
Na strelišču SD Impol v Slovenski Bistrici je 21. aprila potekalo regijsko prvenstvo za člane s serijsko zračno puško. Na prvenstvu so prijetno presenetili strelci Trnovske vasi, saj so med posamezniki zasedli prvi dve mesti, zmagali pa so tudi med ekipami. S tem so ponovili dosežek pionirjev istega kluba, ki so prav tako postali regijski prvaki med ekipami.
Z dobro formo, ki jo je kazal že na zadnjih tekmah, je Roman Maguša postal regijski prvak s 369 zadetimi krogi.
Drugo mesto je zasedel Dejan Cvetko s 363 zadetimi krogi. Tretji član ekipe Damjan Prajndl je zasedel 14. mesto s 347. zadetimi krogi. Na prvenstvu je skupno sodelovalo 28 posameznikov.
Strelci SD Trnovska vas (Roman Maguša, Dejan Cvetko in Damjan Prajndl) so zmagali tudi med ekipami s 1079 zadetimi krogi pred SD FLV Hotinja vas, ki so zadeli 1062 krogov. Tretje mesto pa so zasedli SD Impol s 1061 zadetimi krogi. Skupno je tekmovalo devet ekip.
Foto: Črtomir Goznik
Regijski prvaki: Dejan Cvetko, Roman Maguča in Damjan Prajndl
Foto: Črtomir Goznik
Zan Vrhovšek, Rok in Aleš Štebih
Uspešni tudi v regijski ligi
V regijski ligi med posamezniki je Roman Maguša zasedel tretje mesto, zaostal je le za dvema strelcema iz SD Svečina. Med ekipami so strelci iz Trnovske vasi zasedli četrto mesto, zmagali so strelci iz Svečine pred Slovensko Bistrico in Ho-tinjo vasjo.
Lep uspeh pionirjev
Za pionirji je zelo uspešna sezona. Na regijskem prvenstvu so osvojili 1. mesto in se
s tem prvič uvrstili na državno prvenstvo. Aleš Štebih je med posamezniki zasedel drugo mesto, Rok Štebih je bil šesti, Žan Vrhovšek pa sedmi. Aleš Štebih je v tej sezoni postal tudi šolski regijski prvak. V regijski ligi so pionirji Trnovske vasi zasedli drugo mesto, zaostali so le za pionirji SK Ptuj. Med posamezniki je Rok Šte-bih zasedel tretje mesto, Aleš Štebih četrto, Boštjan Rola pa deseto.
Več na www.sdtv.si
UR
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
Pari 31. kroga: 3. 5. ob 18.00: CM Celje - Hit Gorica; 4. 5. ob 17.00: Primorje - Triglav Gorenjska; ob 18.00: Domžale - Nafta, Luka Koper - Rudar, Maribor - Olimpija.
Rokomet • 1. A SRL (ž) - Liga za prvaka
Sreda, 4. 4., ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt: ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator.
JM
Nogomet • NŠ Poli Drava
Odlični ekipi U-6 in U7
Turnir v Jarenini: Selekcija U-7 druga
Mladi nogometaši selekcij U-7 in U-8 Nogometne šole Poli Drava sta se 25. 4. udeležili 13. mednarodnega turnirja Ja-renina 2011. Ekipa NŠ Poli Dra-
nastopili na turnirju v Dobrov-cah, kjer je skupno nastopilo 8 ekip (Miklavž/Dobrovce 1, 2, Slivnica, Aluminij, Malečnik, Zlatoličje, NŠ Poli Drava 1, 2). Odlično se je odrezala ekipa NŠ Poli Drava 1, ki je postala zmagovalka turnirja. Ekipa 2 je osvojila 7. mesto.
Ekipa NŠ Poli Drava U-7 v Jarenini (spodnja vrsta): Luka Pišek, Anton Anželj, Vid Jeromel, Nik Vrbnjak, Miha Krajnc, Luka Osterc; (zgornja vrsta): Mitja Emeršič (trener), Svarun Celan (kapetan), Matija Bojnec, Jure Jevtovič.
va U-7 je v svoji kategoriji pod taktirko trenerja Mitje Emer-šiča osvojila odlično 2. mesto. V skupini so dosegli tri zmage (Aluminij, Železničar, Simer šampion) in en remi (Bravo). S tem so osvojili 1. mesto v skupini in se uvrstili v finale. Tam so proti ekipi NK Dekani klonili šele po streljanju kazenskih strelov 7:8; po rednem delu se je tekma končala 2:2.
Najboljši igralec turnirja selekcije U-7 (letnik 2003): Anton Anželj (NŠ Poli Drava)
Najboljši strelec turnirja selekcije U-7 (letnik 2003):
Luka Pišek (NŠ Poli Drava)
Selekcija U-8 NŠ Poli Drava pa je v kategoriji U-8 pod vodstvom trenerja Draga Preloga zasedla 6. mesto.
Turnir v Dobrovcah
Najmlajši člani NŠ Poli Drava Ptuj (dve selekciji U-6) so 27. 4.
Rezultati:
Poli Drava 1 - Miklavž/Do-brovce 1 3:0
Poli Drava 1 - Slivnica 2:0
Poli Drava 1 - Zlatoličje 3:0
Finale: Poli Drava 1 - NK Aluminij 3:3 (po kazenskih strelih 4:3)
Končna uvrstitev:
1.	NŠ Poli Drava 1
2.	NK Aluminij
3.	NK Miklavž/Dobrovce 1
7. NŠ Poli Drava 2
Najboljši igralec in strelec turnirja: Bono Bezjak (NŠ Poli Drava)
Za NŠ Poli Drava 1 so nastopili: Anej Anžel, Nino Šegu-la, Ian Mesarec, Bono Bezjak, Leo Čeh, Tim Heinisch, Jure Majnik.
Za NŠ Poli Drava 2 so nastopili: Niko Pečnik, Filip Ga-šparič, Jaka Gašparič, Ana Vi-dovič, Jaka Glažar, Niko Aračič, Jan Lenart.
JM
Mladi člani ekipe NŠ Poli Drava 1 so postali zmagovalci turnirja v Dobrovcah.
torek m 3. maja 2011
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Nogomet m 3. SNL, MNZ Ptuj
3. SNL - vzhod: poraz Bistričanov
V predzadnjem srečanju 20. kroga v 3. SNL - vzhod so nogometaši iz Slovenske Bistrice v pomembni tekmi za obstanek gostili ekipo iz Šentjurja. Pričakovali so zmago, na žalost pa so izgubili pomembne točke v borbi za obstanek.
REZULTATI 20. KROGA: AHA ENI
Bistrica - MU Šentjur 1:2 (0:1).
1.	ODRANCI	20 15	2	3	50:22	47
2.	SIMER ŠAMP.	19 12	4	3	49:19	40
3.	KOVINAR ŠTORE 20 11	4	5	39:29	37
4.	TROMEJNK	19 9	5	5	30:22	32
5.	DRAVOGRAD	20 8	5	7	33:37	29
6.	ČARDA	19 7	7	5	25:21	28
7.	MALEČNIK	20 8	3	9	29:34	27
8.	GRAD	20 6	7	7	28:31	25
9.	ZREČE	20 6	6	8	17:21	24
10.	PALOMA	20	6	5	9	22:28	23
11.	STOJNCI	19	6	3	10	25:35	21
12.	T. VERŽEJ	20	6	1 13	32:49	19
13.	A. E. BISTRICA 20	4	5	11	30:37	17
14.	MU ŠENTJUR	20	4	3	13	21:45	15
AHA EMMI BISTRICA -MU ŠENTJUR 1:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Žibert (33), 0:2 Žibert (55). 1:2 Mlinar (77. z 11 m)
AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Tkavc (od 56. Janžič), Levart, Modrič, Novak, Korošec, Mlinar, Boškovič, Obrovnik (od 68. Obrovnik), A. Stegne, Hren (od 59. Jelenko). Trener: Mladen Dabanovič.
1.	liga MNZ Ptuj
REZULTATI 16. KROGA: Apače
-	Skorba 2:1, Lovrenc - Rogoznica 1:0, Hajdina - Pragersko 9:1.
I	SREDIŠČE	15	12	1 2	39:17	37
2.	BUKOVCI	15	9	2	4	32:20	29
3.	OPLOTNICA 15	7	6 2	25:13	27
4.	APAČE	16	8	3	5	31:21	27
5.	LOVRENC	16	8	3	6	27:19	27
6.	HAJDINA	16	8	2	6	38:23	26
7.	GORIŠNICA	15	7	4	4	26:22	25
8.	SKORBA	16	7	3	6	35:26	24
9.	VIDEM	15	4	3	8	18:28	15
10.	DORNAVA 15 4 0 11 23:34 12
II	ROGOZNICA 16 2 3 11 19:40 9 12. PRAGERSKO -2 16 2 0 14 11:62 6
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 16. KROGA: Podvin-ci Agrocenter Ptuj - Podlehnik 3:2, Markovci - Spodnja Polskava 4:3, Slovenja vas - Cirkulane 1:4, Tržec
-	Zgornja Polskava 3:7.
1 MAKOLE	15 12	1 2	43:15	36
2.	PODVINCI A. P.	16 12	0 4	51:23	36
3.	TRŽEC	16 11	1 4	47:40	34
4.	GRAJENA	15 10	2	3	47:24	32
5.	MARKOVCI	16 10	1 5	37:34	31
6.	ZG. POLSKAVA	16 5	6 5	27:36	21
7.	CIRKULANE	16 6	3	7	26:29	20
8.	PODLEHNIK	16 5	4	7	29.23	19
9.	LESKOVEC	15 5	2	8	20:36	17
10.	SLOVENJA VAS 15 2 3 11 15:33 9
11.	HAJDOŠE 15 2 2 11 18:45 5
12.	SP. POLSKAVA 18 0 3 13 21:58 3
Danilo Klajnšek
Strelstvo m Fotozapis
Prijateljski mednarodni dvoboj v Kidričevem
Pretekli teden je na novem strelišču v Kidričevem potekala mednarodna prijateljska preizkušnja strelcev iz Kidričevega in Varaždina. Šlo je za pripravljalni nastop strelcev, ki se pripravljajo na domača in mednarodna tekmovanja, v imenu novoustanovljenega kluba SD Kidričevo profesional pa ga je organiziral Gorazd Maloič.
Najbolj poznano ime med vsemi nastopajočimi je bila 19-letna Tanja Perec, ki je trenutno na tretjem mestu med hrvaškimi kandidatkami za na-
stop na OI leta 2012 in še lovi kvoto za ta olimpijski nastop. To je bila obenem priložnost za primerjavo, kakšen rezultat lahko v takšnem dvoboju doseže Klavdija Pufič, ki je v zadnjem obdobju močno izboljšala svoje najvišje rezultate. Klavdija se je odlično odrezala in le za dva kroga zaostala za Hrvatico (396:394). V pisani druščini strelcev je sodeloval tudi Ančo Pinter, strelec invalid, ki še prav tako lovi norme za paraolimpijske igre.
JM
Odbojka m ŽOK ZM Ljutomer
Kosi zamenjal Kardoša
Na redni letni skupščini ženskega odbojkarskega kluba Zavarovalnica Maribor Ljutomer, ki nastopa v III. slovenski ligi, so zaradi odstopa s položaja predsednika Janka Kardoša in člana Danijela Hajnala opravili nadomestne volitve in za novega predsednika izvolili Zorana Kosija. Naloge podpredsednika bo opravljal Boštjan Pihlar, nova člana upravnega odbora pa sta Robert Nedok in Mitja
Belec. Na skupščini so podelili tudi klubska priznanja. Za dolgoletno prizadevno in strokovno delo v ženski vrsti sta priznanje prejela trenerja Branko Pušenjak in Boris Smodiš, za uspešne nastope v ljutomerski ekipi pa so priznanje dobile naslednje igralke: Anja Brenčič, Tjaša Kovačič, Lara Makoter, Monika Mihorič in Sara Vozlič.
NŠ
Športno plezanje • Mina Markovič
Moč je stopiti še korak naprej
Športna plezalka Mina Mar-kovič glede na dosežene rezultate še zmeraj napreduje iz sezone v sezono. Lani je tako v svoji paradni disciplini - težavnosti - osvojila 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala, medtem ko je bila na evropskem prvenstvu v Imstu četrta. Tam je osvojila zlato medaljo v kombinaciji, ki zajema hitrostno, težavnostno in balvansko plezanje. V slednjem je s trenerjem Romanom Kraj-nikom naredila tudi zaznaven pomik proti svetovni eliti, kar je dokazala s 5. mestom na uvodni tekmi svetovnega pokala v tej sezoni v Milanu. Za novo sezono se je 23-letna Ptujčanka začela pripravljati že v začetku januarja, njen pogled pa je strmo zazrt proti vrhu v tekmovalnem letu 2011.
Na čem je bil poudarek v pripravljalnem obdobju?
Mina Markovič: »Poudarek je bil na treningu same težavnosti. Kot vedno sem delala na začetku predvsem vaje za moč in fizično vzdržljivost. Vsekakor so treningi oziroma priprave potekale zelo konstantno in vedno na zelo visokem nivoju. Edina novost, ki je bila letos uvedena, je ta, da imamo člani državne reprezentance v športnem plezanju dvakrat na teden skupne treninge, kar mislim, da je zelo pozitivna novost.«
Vedno znova poudarjate, da še lahko napredujete v tehniki plezanja. Vam je v zadnjem obdobju to uspelo?
Mina Markovič: »Trudim se še vedno izboljšati svojo tehniko. Na splošno sem napredovala predvsem v balvanskem plezanju, saj so na tekmovanjih sedaj zelo popularni tudi razni
Rokomet
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič: »Vedno znova lahko vidim, kje bi še lahko napredovala in zato delam na svojih šibkih točkah, da jih izboljšam.«
skoki, ki pa jih moram še bolje natrenirati in osvojiti. Vsekakor pa je športno plezanje zelo široko področje in vedno znova se trudim, da bi nadgradila svoje tehnično znanje.«
Lansko leto ste se resneje začeli ukvarjati z balvan-skim plezanjem. Kakšni so cilji v tej sezoni pri balvanih?
Mina Markovič: »V balvan-skem plezanju sem že na tej prvi tekmi v Milanu dokazala, da sem sposobna z dobrim plezanjem priti tudi na stopničke. Želim si, da bi se redno uvršča-
la v finale, da bi še bolj napredovala v balvanih in vse skupaj kronala s kakšno uvrstitvijo med prve tri na tekmi za svetovni pokal.«
Vaša glavna disciplina ostaja težavnostno plezanje. Lani ste bili v svetovnem pokalu za fenomenal-no Korejko Jain Kim, drugi. Je moč priti na sam vrh?
Mina Markovič: »Priprave potekajo v tej smeri in zaenkrat gre vse po načrtih. Kaj delajo druge tekmovalke, sama še ne vem, ampak jaz sem prepričana, da je še moč napredovati
Veteranski turnir v Veliki Nedelji
V okviru krajevnega praznika pri Veliki Nedelji je domači rokometni klub organiziral veteranski turnir. Ob domači ekipi sta nastopili še ekipi Jeruzalema Ormoža in Moškanj-cev-Gorišnice. Po končanem turnirju je sledilo prijateljsko druženje, na katerem je predsednik sveta KS Velika Nedelja Marjan Mušič podelil pokale sodelujočim ekipam. Z zmago na turnirju se je v Veliko Nedeljo vrnil tudi prehodni pokal KS Velika Nedelja, saj je bil doslej vedno v začasni lasti RK Jeruzalem Ormož. Vse tekme sta sodila Gregor Sok in
Simon Ranfl.
Rezultati:
Velika Nedelja Carerra Op-tyl - Jeruzalem Ormož 18:17, Velika Nedelja Carerra Optyl - Moškanjci-Gorišnica 19:16,
Jeruzalem Ormož - Moškanjci-Gorišnica 25:23.
VRSTNI RED;' 1. Velika Nedelja Carrera Optyl, 2. Jeruzalem Ormož, 3. Moškanjci-Go-rišnica.
Danilo Klajnšek
Ekipe so nastopale v naslednjih postavah:
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: B. Lah 2, A. Mesarec 7, R. Mesarec 8, B. Bokša 1, S. Gregorič 5, S. Marin 1, D. Cvetko, I. Kumer, R. Kokol 1, A. Vaupotič, D. Kosi 7, D. Planinc 5.
JERUZALEM ORMOŽ: U. Krstič, A. Potočnjak 2, F. Hrdnjado-vič 1, R. Jurčič 10, M. Grabovac, R. Dajčbauer 2, D. Hedžet 5, M. Antolič 7, P. Smodek 1, S. Praprotnik 10, S. Kirič 4.
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: D. Žnidarič 4, A. Sok, D. Ranfl 8, M. Šandor, D. Kelenc 11, T. Pravdič 6, T. Majcenovič 10, J. Petek, S. Rižnar, B. Rihtarič.
in stopiti še korak naprej.«
Je vaš letošnji glavni cilj nastop na svetovnem prvenstvu ali nastopi na tekmah za svetovni pokal?
Mina Markovič: »Tekem za svetovni pokal je letos zelo veliko in moj cilj je vsekakor pokazat dobro formo in pripravljenost skozi celotno tekmovalno leto na teh tekmovanjih. Svetovno prvenstvo je na sporedu vsaki dve leti in letos bo v Arcu to eden izmed vrhuncev tekmovalne sezone; težko pa rečem, čemu bi sama dala večji poudarek ali kaj je moj glavni cilj - na vsaki tekmi se bom potrudila plezati po svojih najboljši močeh. Ko mi to uspe, je to tisto, kar me najbolj zadovoljuje.«
Kaj si želite osvojiti na svetovnem prvenstvu?
Mina Markovič: »Najvišje ciljam v težavnosti, tako da si želim v tej disciplini priti vsaj v finale. Tiha želja je tudi, da bi prišla v finale tudi v balvanih. Želim pa si tudi, da bi v eni disciplini prišla na stopničke.«
Kje so vaše meje v športnem plezanju?
Mina Markovič: »Res ne vem, kje so. Vedno znova lahko vidim, kje bi še lahko napredovala in zato delam na svojih šibkih točkah, da jih izboljšam. Plezanje je v bistvu takšen šport, da moraš vedno znova izpolnjevat tisto, kar ti ne gre, kajti če vadiš samo tisto, kar ti gre, potem se slej kot prej v smeri soočiš s problemom, ki ga ne znaš takrat rešiti in zato padeš s stene. Zato bi težko dejala, kje so moje meje, saj vem, da moram še veliko delati na področju športnega plezanja.«
David Breznik
M. nogomet
RLMN Haloze
REZUTATI 2. KROGA: ŠD Cirkov-ce - ŠD Žetale 1:3, ŠD Stopno - ŠD Ptujska Gora 1 2:1, ŠD Ptujska Gora 2 - ŠD As Evroavto 0:4, ŠD Med-vedce - ŠD Rim 0:1, ŠD Stoperce -Planjsko 1:5, ŠD Breg AP - Naraplje 3:5.
I	PLAJNSKO 2 2 0 0 10:1 6
2.	AS EUROAVTO 2 2 0 0 6:1 6
3.	ŠD RIM 2 2 0 0 5:0 6
4.	NARAPLJE 2 2 0 0 8:4 6
5.	PTUJ. GORA 1 2 10 1 4:2 3
6.	STOPERCE 2 10 1 7:7 3
7.	ŽETALE 2 10 1 4:4 3
8.	STOPNO 2 1 0 1 3:3 3
9.	CIRKOVCE 2 0 0 2 1:6 0
10.	BREG A. P. 2 0 0 2 5:11 0
II	MEDVEDCE 2 0 0 2 0:6 0 12. PTUJ. GORA 2 2 0 0 2 0:8 0
DK
Skupinska slika udeležencev turnirja v Veliki Nedelji
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (21. del)
Velikonočni prazniki v ZDA
Kljub temu da smo v cvetnem tednu doživeli, da je v deželi zapadlo kar nekaj centimetorv snega, je v hiše prišla velika noč. Pričakovani veliki praznik, ki v hiše privabi sorodstvo in prijatelje v znamenju zaupanja in pričakovanju nečesa novega.
Velika noč je tudi tukaj v ZDA velik praznik. Slavijo ga starejši kot tudi mladi prebivalci. Vsi v tem času odložijo skrbi in se predajo evforiji pričakovanja. Vsi nagovori v cerkvi so temeljili na tem, da je treba pomagati starejšim, slabotnim in bolnim osebam. S praznikom elike noči se je začela pomlad, saj se je vse pričelo prebujati, vse postaja bolj živahno.
Tukaj se uradno predpra-znično vzdušje začne v petek. V Wisconsinu je ta dan dela prost dan. Tudi tukaj poznajo veliki četrtek, ko prenehajo delati na zemlji. V mestu je težko opaziti, ali ljudje dejansko prenehajo delati na zemlji, izven mest pa je to kar opazno. Opravijo le neodložljiva nujna opravila. Na veliki petek, ko je dela prost dan, se ljudje pripravijo na praznik. Tako kot pri nas očistijo hiše in okolico, pričnejo pripravljati peciva in druge dobrote za sam praznik.
V trgovinah sem opazil zelo pestro ponudbo velikonočnih izdelkov, ki sodijo k pogrnje-
Spoštovana novinarka ga. Simona Meznarič. V Štajerskem tedniku z dne 22. 4. 2011 ste objavili že drugi članek z negativno konotacijo iz vsebine dela videmske politike. Ste se pred objavo morda vprašali
-	je to pošteno ali jim delate krivico?
Videmska politika je »izbor najboljših« in nikakor ne na situ puščenega, kar ni padlo na rodovitno zemljo. Naši izbranci so bili izbrani z absolutno večino dobljenih glasov, saj zato pa imamo na Vidmu proporcionalni volilni sistem. Potem pa bodo že vedeli in res ni potrebe ustvarjati dvomov in slabo pisati o njih in (najvišjih možnih) standardih njihovega dela.
Spoštovana novinarka, razmislite - dvakrat premislite
-	preden boste naslednjič ponovno pisali o videmski politiki. Resnično - da se vam ne bo zgodilo kot že v prejšnjem mandatu, ko so vas iz raja izbrancev nagnali.
Predpostavljam, da ste ali boste zdaj postavljeni pred »slab občutek« res transparen-tnega in korektna pisanja ter prenos le-tega v medijsko objavo, namenjeno ne le nam občanom Občine Videm, temveč celotnemu spektru bralcev Štajerskega tednika, saj to daje tudi določeno sliko o občanih Občine Videm.
Povejte - kaj pa je to spornega, če hčerka pozna očetov »priftošelj« ... saj to pa je ja
ni mizi. Ponudba je velika, za moje pojme celo prevelika, saj iz praznika delajo zaslužek tisti, ki sprotno dodajajo izdelke, ki s samim praznikom nimajo zveze. Tukaj je zelo popularen velikonočni zajček. Ima podobno vlogo kot Božiček za božič, le da on prinese velikonočna jajca za manjše otroke. Ponujajo ga tudi narejenega iz čokolade, peciva in kot pekovske izdelke. Veliko je tudi plišastih in plastičnih igrač s to vsebino.
V navadi je, da družine na dan velike noči pripravijo igro za mlajše otroke. Po dvorišču skrijejo plastična jajca raznih barv, otroci pa jih nato poiščejo. Po navadi so nagrajeni z vsebino, ki se skriva znotraj jajc -denarjem ali sladkarijami.
Na dan velike noči vsi člani družine obiščejo cerkev ter se udeležijo maše. Maša traja malce dlje, čuti se utrip svečanosti. Ljudje si tako kot pri nas medsebojno voščijo »Happy Easter« - veselo veliko noč. Ob tem prazniku ni obdarovanja.
splošno znano iz družinskih razmerij!?
Sabina, ne odstopite! Preveliko razočaranje lahko povzročite!
Sicer vas ne poznam, sem pa slišal, da ste mladi (predvidevam, da tudi simpatični) in ambiciozni. Ne dvomim, da izpolnjujete tudi vse zahtevane pogoje za mesto predsednika Nadzornega odbora Občine Videm, kot to izhaja iz prvega odstavka 39. člena Statuta Občine Videm - med drugim tudi citat »izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja«. Z imenovanjem za predsednico ste postala tudi mesija videm-ske občinske politike« - tj. hkrati tudi »nirvana Občinskega sveta« Občine Videm, ki je po Statutu Občine Videm »najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine«.
»Ignorantia iuris nocet« (v prevodu: Nepoznavanje prava škoduje)
Na dan imenovanja veljaven Statut občine Videm, objavljen v številki 16/2010 Uradnega glasila slovenskih občin, v drugem odstavku 40. člena določa, da »člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora«.
V vašem primeru to težko breme »izvoliti izmed sebe« članom Nadzornega odbora ni bilo prepuščeno! Kot eviden-tno izhaja iz Sklepa o imeno-
Tudi sicer nimajo navade pripravljati posebnih velikonočnih jedi. Veliko družin doma barva jajca. Nekateri plastična obarvana jajca izobesijo na sadno ali drugo drevje na vrtu. Večje je drevo, več jajc potrebujejo, da drevo okrasijo.
Zanimivo je, da tukaj v glavnem ni običaja blagoslova jedi. Edina cerkev v okolici, ki še to vedno počne, je cerkev sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu. Zanimivo je, da je to ravno »slovenska« cerkev, ki ima veliko članov s slovenskimi koreninami. Tja prinesejo ljudje k blagoslovu hrano v košari. V košari je le toliko hrane, kolikor naj bi je pojedli ta dan.
V družini, kjer prebivam, smo se v nedeljo vsi trije udeležili maše. Ta je trajala nekoliko dalj časa, čeprav ni bilo procesije in tudi godba ni igrala. Po maši smo odšli domov. Na svečano kosilo. Nato so na večerjo k nam prišli vsi sorodniki moje mame gostiteljice. To tradicijo gojijo že kar nekaj let. Ker v družini ni več malih
vanju Nadzornega odbora, objavljenega v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 36/2010, z dne 30. 11. 2010, ste bila za predsednico Nadzornega odbora imenovana že pred 9. 12. 2010, ko je bila opravljena prva redna (konstitutivna) seja članov Nadzornega odbora Občine Videm.
Zapisnikarica te prve seje (tj. direktorica občinske uprave ga. Darinka Ratajc) vas tukaj ni še navajala kot prosvetljeno - zahtevajte popravek!
»Duo sunt instrumentia ad omnes res aut confir-mandas aut impugnandas, ratio et autoritas« (v prevodu: Z dvema sredstvoma se vse stvari lahko potrdi ali ovrže - z razumom ali oblastjo).
K sreči nisem bil prisoten pri plapolanju v občinskem svetu, s katerim se obojestransko dokazuje zakonitost vašega imenovanja (je glede na izpeljan postopek imenovanja to sploh potrebno?), novinarske zapise v Štajerskem tedniku in zapisano v zapisnikih Nadzornega odbora ter zapisnikih Občinskega sveta, pa je moč razumeti, da ste svojo prosvetlitev primerno akceptirala, in da boste svojo vlogo odgovorno in pravilno
opravljala, skladno s podeljenim »pooblastilom«, ki v sebi nosi vitalno konotacijo, imenovano »Licence to Kill«.
Na tem mestu ne bi razglabljal, zakaj »Licence to Kill« dopušča tudi »nadzor nad oče-
otrok - vsi so že srednješolci -se nismo igrali iskanja jajc, ampak druge zabavne igre. Največ časa smo porabili za igro »Minuta do zmage«. Po obilni večerji smo se še družili vse do večera. Praznična večerja ni bila pripravljena iz posebnih jedi, ki bi izkazovale posebnost tega praznika. Na mizi je bilo le več slaščic in sadja kot običajno. O šunki, hrenu, velikonočni klobasi in potici ni bilo sledu. Letos bom pač preživel brez teh dobrot.
Kljub temu pa je bilo druženje družine tisto, kar je v hiši pričaralo praznično vzdušje. Člani družine smo se družili ter izmenjali kakšno zanimivost. Članom družine sem predstavil naš način praznovanja velike noči. Z zanimanjem so poslušali o blagoslovu jedi na veliko soboto ter katere jedi pripravimo. Predstavil sem jim običaj velikonočnega zajtrka, ki ga pri nas doma še vedno zaužijemo brez jedilnega pribora. Tudi obiskovanje družine in prijateljev na praznik sem
tovim priftošljem«, nikakor pa si ne znam odgovoriti - zakaj z vlogo članstva v nadzornem odbora niste osrečili nobenega člana videmske opozicije? Morda mi lahko vi odgovorite? Vsekakor pozdravljam očetovo pomoč pri iskanju hčerkine poti - ne predstavljam pa si, da bi za to pomoč ob morebitnih nepravilnostih hčerka vlagala ovadbe zoper očeta. Edino, kar je v tem moč razumeti, izhaja že iz znanih rekov, npr. »Potrebno je uporabljati argument moči in nemoč argumenta« ali pa »Oblast je slast«.
Prav je, da na prikladnem mestu naredite piko.
O plapolanju pa naslednje - tako spletne strani Komisije za preprečevanje korupcije (www.kpk-rs.si) kot spletne strani Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (www.svlr.gov.si) objavljajo odgovore na vprašanja, identična tem, ki se krešejo med videmskimi izbranci.
Ne vem, zakaj se počutite dolžni za pojasnjevanje korektnosti vašega imenovanja, če pa to imenovanje sodi v domeno Občinskega sveta? Če že - pa se seveda pri pojasnjevanju držite okvirjev podeljene vloge mesije in na pravem mestu naredite piko.
Nobene potrebe ni, da vaši odgovori vsebujejo tudi: »Dolžnost izogniti se okoliščinam, kjer lahko nastane nasprotje interesov, je v prvi vrsti določena za uradno osebo, saj je prav ona tista, ki je seznanjena z vsemi okoliščinami, ki lahko privedejo do nasprotja interesov, nato pa na njenem predstojniku oziroma Komisiji, če

Košara z velikonočnimi jajci
jim predstavil. Z zanimanjem so poslušali tudi o blagoslovu presmecev na cvetno nedeljo in pomenu blagoslova presme-ca. Družina je bila zadovoljna, kaj vse novega sem jim povedal. Tako so spoznali tudi ta del naše kulture, ki jo mi doma še vedno ohranjamo.
Tukaj se je praznik velike noči končal v nedeljo. Vse ponovno poteka po ustaljenem
uradna oseba nima predstojnika. Subjekti javnega in zasebnega sektorja, torej tudi občinski svetniki, smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k odpravljanju tveganj in okoliščin, ki lahko omogočajo nastanek nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje javnega sektorja in te cilje moramo zasledovati vsi« (www.kpk-rs.si) ali »Pri kadrovanju članic in članov NO pa ni odveč opozorilo Komisije za preprečevanje korupcije, da bi moral občinski svet s svojim ravnanjem vnaprej preprečevati nasprotje interesov, da bi moral biti pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in ga vnaprej preprečiti. Nedvomno bo do konflikta interesov prišlo v trenutku, ko bo NO ob postopku nadzora opravil konkreten nadzor občinskih financ, še posebej tistih, kjer ima morebitno pooblastilo kot odredbodajalec podžupan. V tem postopku se bo moral član NO izločiti iz razprave in odločanja o ugotovitvah nadzora« (www.svlr.gov.si).
Verjetno pa ta izločevanja sploh ne bodo potrebna in boste kot predsednica Nadzor-
Foto: Aljaž Jelen
redu. Ponedeljek je bil povsem običajen dan. Šolarji smo morali spet v šolo, delavci pa v službe. Tudi počitnic šolarji nismo bili deležni za razliko od slovenskih šolarjev.
Velika noč je praznik, ko se družina zbere in proslavi. Ljudje se sprostijo od napornega vsakdana. Ko bi le to bilo večkrat.
Aljaž Jelen Sheboygan Falls - Podlehnik
nega odbora Občine Videm ta odbor tudi lahko vodila/ usmerjala, saj je moč prebrati, da je naš podžupan bolj slabo plačan in temu primerno so mu gotovo dana tudi pooblastila.
Videmski »resume«
Zakaj pa bi stopili korak naprej s pentljo transparen-tnosti, če pa so si v prejšnjem mandatu tudi po potrebi razdelili vloge? Zdajšnja enotna melodija sprejemanja, izvrševanje in nadziranja,
pa vendar kliče vprašanje potrebnosti nadzora? Temu primerno bi bilo morda ta odbor ukiniti in tako kaj prihraniti? Če pa že zakon zahteva imenovanje Nadzornega odbora tudi v Občini Videm, pa naj opravljanje funkcije predsednice Nadzornega odbora Občine Videm ne bo zakonsko sporno, saj takšno opravljanje nosi v sebi konflikt interesov, potencialne netransparentnosti in nasploh dvomov legitimnega delovanja (ta prepotreben zakon - trenutno pod kratico ZIntPK - se namreč uporablja od 5. 6. 2010 naprej). Trenutno prvovrstno vprašanje pa je seveda - zakonitost njenega imenovanja?
Pokorite se že vendar vlogi, ki vam je bila s strani občanov zaupana, ali pa se od te vloge poslovite!
Na Vidmu resnično potrebujemo deležnike, za katere ne bo obveljal rek »Tistega politika zaposli - ki za drugo ni!!«.
Če pa Občina greši -opravljajo pokoro njeni občani!
Damjan Pal (Barislovci)
Prejeli smo
Čista kuhinja po videmsko
Piše: Dani Zorec • Nova Zelandija (4.)
Balkan se seli tudi na otoke
Kot se to zelo rado zgodi na potovanjih, Slovence najdeš povsod in tokrat se je to (malce tudi načrtovano) zgodilo tudi na Novi Zelandiji. Trije kameradi smo se dobili v Aucklandu ter skovali peklenski načrt, kako bomo preživeli dan. Zdi se mi, da so Slovenci že v preteklosti kaj šarili po teh otokih, saj smo se odpravili na plažo z zanimivim imenom - imenovala se je namreč kar po slovensko: Piha. Ja, in res je pihalo ...
Na voljo smo imeli avto, starega in zjahanega forda, ki pa je kar dobro vlekel po ovinkasti magistralki, saj pravih avtocest tu praktično ni. Izjema so le večpasovnice okoli večjih mest, drugače pa so vse 'avtoceste' med mesti zgolj dvopasov-ne. Vožnja po levi strani je za normalne Evropejce zelo atraktivna, da ne rečem adrenalinska. Stvar je malce olajšana z avtomatskim menjalnikom, ki je tukaj prevladujoča tehnologija, drugače se pa lep čas počutiš prav čudno. Piha leži na zahodni strani severnega otoka in na Novi Zelandiji velja prepričanje, da so zahodne plaže bolj vetrovne in primerne bolj za surferje, vzhodne plaže pa so bolj dopustniške in lepše. Plaža je bila sicer lepa, a vredna svojega imena. Valovi pa so bili pravi raj za surferje in prav zanimivo je spremljati, kako so se učili splezati na desko, dve sekundi
Foto: Dani Zorec
Bilo je nekoč . . . tudi na Novi Zelandiji.
krilili na njej, nato pa je vse dobesedno padlo v vodo. Zadeve sicer še nisem prakticiral, je pa po moje res najbolj praktičen del celotnega procesa, da nikoli ne padeš na trdo. -Po nekaj rundah mrzlega piva smo se odločili tudi za nekajurni pohod do slapu, ki je bil skrit nekje v hribih. Zanimivo pri vsej zadevi je bilo, da smo po poti srečevali cele avtobuse Nemcev ... Kasneje me to ni več presenečalo, saj, če si kje srečal Nemca, je bilo to sredi hoste.
Na enem izmed sprehodov po Aucklandu pa s kolegom uzreva zanimiv napis na eni stavbi: 'Vila Dalmacija'. Hopala, že sva bila sredi kulturnega vrveža naših južnih sosedov. Dalmatinske pesmi (z angleškim naglasom kakopak) in hrvaški folklorni plesi so doneli sredi Nove Zelandije, kot da je sodni dan. Priletni George je bil skrbnik cele stavbe in pravi mož za taka dva patrona, zato nama je pokazal ves muzej, vso stavbo in razložil celotno zgodovino Hrvatov na tem območju. Zanimivo dejstvo je, da so Hrvati začetniki vinogradništva na Novi Zelandiji in da največ kakovostnih vin s teh regij (Marlborough, Otago) pridelajo prav oni. Nekateri so že spremenili priimke, a se vseeno družijo po hrvaških klubih in društvih, vezi z matično domovino pa skorajda nimajo več. Nekoč jih je obiskal tudi bivši (zdaj
pokojni) predsednik Tudman, ki je hotel, da se Dalmatinsko društvo preimenuje v Hrvaško društvo. Ker tega pogoja niso hoteli sprejeti, saj so bili sami Dalmatinci, niso od tistega trenutka pa vse do danes od njihove matične države dobili niti beliča. Pravi patrioti . Kot da bi od Štajercev zahteval, da se štajerski špricer preimenuje v slovenski špricer. Nesprejemljivo. Nikjer v Sloveniji ne dobiš tako dobrega, pa si lahko Primorci in Dolenjci posadijo milijone trt.
Prvi Hrvati naj bi prišli na Novo Zelandijo v drugi polovici 19. sto-
Dalmatinsko kulturno društvo
letja, vrli George pa je žalostno pripomnil, da je celotna druga ladja končala v vemo katerem loncu. Presenečenj z Balkana pa še ni bilo konec, saj smo skupaj ugotovili, da je večina italijanskih restavracij v Aucklandu v lasti Makedoncev, George pa je poznal tudi nekaj Bosancev, ki so posedovali kaj drugega kot stojnice s hitro prehrano. Da pa bi bila mera polna, sem se čez nekaj dni šel zanimat za eno delo v gradbenem podjetju in na licu mesta izvem, da je lastnik podjetja čistokrvni - Srb.
Da pa se Slovenci ne počutimo manjvredne na Novi Zelandiji, pa skrbi Kulturno društvo Triglav v Aucklandu, ki je sredi decembra priredilo tudi srečanje. Verjetno obstaja tu še kakšna druga naša organizacija, ki druži sonarodnjake, dejstvo pa je, da se je v zadnjih nekaj letih veliko Slovencev priselilo na Oceanijo, kjer so mnogi začeli nov, predvsem nestresen način življenja.
Prej Srbi, Hrvati in Slovenci nismo mogli živeti v skupni državi na celini, zdaj pa lahko na enem samem otoku . Očitno je res politika tista, ki je izvor vseh zdrah in da normalni ljudje lahko živijo skupaj le daleč proč od nje .
Nadaljevanje prihodnjič
ja že skoraj 100 let.
Foto: Dani Zorec
Ptuj • Izšlo literarno glasilo
In pesem se sama sestavi
V aprilu smo na OŠ Ljudski izdali novo številko literarnega glasila Čar besede moje, v katerem so izbrana literarna in likovna dela naših učencev. Ob izidu na šoli vsako leto prirejamo tudi literarni večer, ki se ga udeležijo številni gosti, predvsem pa starši, učitelji in mentorji naših učencev.
Pri nastajanju letošnjega glasila ter literarne prireditve ob izidu so sodelovali Edita Čelo-figa, ki je poskrbela za likovno plat glasila, Matej Sužnik, ki je glasilo oblikoval, ter David Bedrač, ki se je podpisal kot glavni urednik, bil pa je tudi mentor za pripravo celotnega literarnega večera.
Rdeča nit letošnjega glasila je poimenovana po pesmi glavnega urednika: In pesem se sama sestavi; takšen naslov pa je nosila tudi osrednja prireditev. To pesem je deklami-ral Tilen Terbuc, lanski voditelj prireditve, ki se je letošnje udeležil kar kot »nepovabljeni gost«. Seveda je šlo le za šalo v scenariju. Tilen je bil namreč »užaljen«, ker ga niso še enkrat
povabili, da bi vodil literarni večer. Ob »nepovabljenem« Terbucu so se uredniki odločili, da bova letos prireditev
vodila še jaz, Neven Borak, in sošolec Matjaž Čuš.
V glasilu so objavljena raznovrstna dramska, prozna in pe-
sniška dela učencev od prvega do devetega razreda ter seveda likovna dela, ki glasilo še dodatno obogatijo.
Učenci so svoje literarne prebliske prebirali in delili na prireditvi ter poželi aplavz. Med branji so nas osvežili šolski glasbeniki ter pevski zbor, ki ga je vodila Jerneja Bombek.
Po končnem aplavzu so obiskovalci vzeli še kakšen izvod glasila zase in kaj napisali v Knjigo vtisov, ravnateljica in uredniki pa so čestitali nam, nastopajočim. Tako smo zaključili še eno leto literarnega ustvarjanja na šoli in že čakamo na nove stvaritve naših šolskih literatov.
Neven Borak,
9. a, OŠ Ljudski vrt Ptuj
Na valovih časa
Torek, 3. maj
Danes je svetovni dan svobode tiska. Danes goduje Aleksander
1469 se je rodil italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli.
1914	je bil v Celju zadnji občni zbor Slovenske kmečke zveze pred svetovno vojno.
1932 so ustanovili Jugoslovansko radikalno kmečko stranko.
1941 so celotno ozemlje tako imenovane Ljubljanske pokrajine priključili
h Kraljevini Italiji.
1944	se je v Metliki na osvobojenem ozemlju začela prva konferenca slovenskih partizanskih novinarjev.
1945	se je ponoči na pobudo Narodnega odbora za Slovenijo v Ljubljani začelo zasedanje narodnega predstavništva, ki se je razglasilo za »prvi slovenski parlament«.
2000 je d ržavn i zbor v tretjem glasova nju za mandatarja za sestavo vlade izvolil dr. Andreja Bajuka. Sreda, 4. maj Danes goduje Cveto.
Danes je svetovni dan gasilcev in svetovni dan astme.
1904 so inženirci ZDA začeli kopati Panamski prekop.
1928	se je rodil egiptovski predsednik Mohamed Hosni Said Mubarak.
1929	se je rodila v Bruslju ameriška filmska igralka Audrey Hepburn. 1948 je bila ustanovljena neodvisna država Izrael.
2008 je v dvodnevnem divjanju tropskega ciklona v Mjanmaru bilo okoli 100.000 mrtvih, na tisoče ljudi pa so pogrešali. 1802 so v Avstriji skrajšali vojaški rok s 30 na 14 let. 1848 so bile v Trstu volitve v nemški parlament. Izvoljeni so bili trije poslanci, ki naj bi v Frankfurtu zastopali Trst in avstrijsko Istro. Četrtek, 5. maj Danes goduje Angel.
1379 se je v fažanskem zalivu razvila huda pomorska bitka, v kateri so bili Benečani katastrofalno poraženi. General Pisani je izgubil 18 galej in 2.400 mornarjev.
1818 se je rodil nemški filozof, družboslovec, politični publicist Karl Marx.
1821 je umrl v izgnanstvu na otoku sv. Helene Napoleon Bonaparte, ki je bil dokončno premagan v bitki pri Waterlooju leta 1815. 1889 so odprli v Parizu Eifflov stolp.
1955 so ZDA, Velika Britanija in Francija uradno končale zasedbo Zahodne Nemčije. Že čez štiri dni je postala Zvezna republika Nemčija tudi članica NATA.
1789 se je rodil v Škofji Loki narodni buditelj, časnikar Ivan Nepomuk
Cerer. Napisal je prvo gozdarsko strokovno delo v slovenščini.
1847 so Novice objavile članek, v katerem so pozivale slovenske fante,
naj se prenehajo izogibati vojaščini.
Petek, 6. maj
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan medicinskih sester in babic.
1758 se je rodil francoski revolucionar, voditelj jakobincev Maximilien Robespierre.
1786 se je rodil nemški pisatelj in publicist Ludwig Börne, vodilni predstavnik gibanja Mlada Nemčija.
1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki v vrednosti enega in dveh penijev.
1856 se je rodil avstrijski nevropsihiater židovskega rodu Sigmund Freud, utemeljitelj psihoanalize.
1915	se je rodil ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Sobota, 7. maj
Danes goduje Stanko.
1824 je bilo na Dunaju prvič izvedeno Beethovnovo delo Oda radosti,
oziroma njegova deveta simfonija v d-molu, opus 125.
1840 se je rodil veliki ruski skladatelj Pjotr Iljič Čajkovski.
1915 je nemška podmornica torpedirala britansko potniško ladjo Lusi-
tanio. Tudi to je bil eden izmed vzrokov, da so ZDA vstopile v 1. svetovno
vojno.
1927 je ameriška akademija za filmsko umetnost v Hollywoodu prvič podelila oskarje, zlate kipce za najboljše umetniške dosežke na področju filma.
1792 se je rodil v Ljubljani nabožni pisec, pesnik in pripovednik Janez Cigler, ki je napisal prvo slovensko povest z naslovom Sreča v nesreči. Nedelja, 8. maj Danes goduje Viktor.
Danes je mednarodni dan Rdečega križa.
1828 se je rodil v Ženevi humanist Jean Henry Dunant, idejni ustanovitelj Rdečega križa.
1884 se je rodil 33. predsednik ZDA (1945-53) Harry Truman. 1894 je ameriški znanstvenik srbskega rodu Mihailo Pupin v New Yorku prijavil patent za izdelavo aparatov za telefonske in brzojavne prenose na večje razdalje.
1903 se je rodil nepozabni francoski komik Fernandel. 1906 se je rodil režiser Roberto Rossellini, eden najbolj vplivnih ustvarjalcev Italijanskega filma po drugi svetovni vojni. 1945 so podpisali v Berlinu dokument o brezpogojni vdaji nemških oboroženih sil.
Ponedeljek, 9. maj
Danes goduje Gregor.
Danes je dan Evrope in mednarodni dan zmage nad fašizmom.
1740 se je rodil italijanski skladatelj Giovanni Paisiello, avtor okoli stotih
oper, med katerimi je najbolj znana Seviljski brivec.
1867 so na konferenci v Londonu priznali samostojnost Luksemburgu,
vendar pod pogojem, da ostane nevtralen.
1873 so začele naglo padati vrednosti na dunajski borzi. Paniko, ki je
nastala, so imenovali »črni petek na dunajski borzi«.
1876 je kölnski tovarnar Nikolaus Otto uspešno preskusil svoj izum, štiri-
taktni motor z notranjim zgorevanjem, ki je kmalu postal najbolj razširjen
pogonski agregat.
1926	sta Američana Byrd in Bennett z letalom prvič preletela severni pol.
1927	je postala Canberra glavno mesto Avstralije.
AvtoD£OM
Jazz tudi s hibridno tehniko
Jazzova izvirnost se je doslej kazala v prilagodljivih sedežih, ki jih je moč pomikati na več različnih načinov, kar posledično prinaša tudi več uporabnega prostora. Zdaj je Hondin eno-prostorec dobil varčnejšo različico, ki je bodo veseli predvsem okolje zavedni vozniki. Gre za hibridno izvedbo, ki se od običajnih, bencinsko gnanih s prostornino 1,2 in 1,4 litra razlikuje v pogonskem delu, ostalih sprememb, z izjemo kovinsko zelene barve, pa je precej manj.
Medtem ko so jazz na domačem trgu doslej kupovale predstavnice nežnejšega spola in so se v Evropi za njim ozirali starejši kupci, želijo to zgodbo Japonci zdaj spremeniti ter pritegniti tudi mlajše voznike. Lanska jesen je prinesla tudi rahlo prenovo majhnega jazza, ko so spremenili masko motorja, videz meglenk, odbijače, odprtine za zajem zraka, izboljšali aerodinamiko in vanj vgradili brezstopenjski menjalnik CVT, ki je na voljo pri večini motornih različic ter omogoča zvezno pospeševanje. Nekoliko predrugačen je videz zadka vključno z lučmi in v krom odeto letvijo nad prostorom za registrsko označbo.
Tudi v notranjosti opazimo bolj ali manj estetske dodelave, saj so sedeži dobili drugačne vzorce, armaturna plošča spominja na civicovo in je odeta v sivo-črne barve. Prostornost še naprej dosega zavidljivo raven, ne moremo pa mimo prilagodljivih, ali po Hondi-no „magičnih" sedežev oziroma klopi v drugi sedežni vrsti, ki jo je mogoče pomikati na več
različnih načinov, kar posledično prinaša več uporabnega prostora. Prtljažni prostor v osnovi pospravi za 400 litrov prtljage, pri zloženi zadnji klopi se prostornina poveča na 1320 litrov (v hibridu sklop baterij zmanjša volumen le za 30 litrov). Po novem lahko sedežni klopi v drugi vrsti nastavljate tudi naklon naslonjal.
Jazz se ponaša z ugodno serijsko založeno-stjo z opremo; naj omenim elektronski nadzor stabilnosti ESC, klimatsko napravo, potovalni računalnik in avdio sistem, ki zna predvajati datoteke MP3. Višja stopnja comfort dodaja še obvolanska stikala, priključek USB, samodejno klimo, aluminijasta platišča in električno zložljiva ogledala. Elegance omenjeno nadgrajuje z večjimi platišči, usnjenim volanskim obročem, panoramsko streho, tempomatom ter senzorjem za dež.
Doslej smo poznali klasično pogonsko izvedbo z 1,2-litrskim bencinskim motorjem (90 KM), ki je opremljena s petstopenjskim ročnim menjalnikom, in nekaj večjo 1,4-litrsko različico s 100 KM, pri kateri je mogoče izbrati tudi brezstopenjski samodejni menjalnik CVT. Zdaj je tukaj tudi različica s hibridnim pogonskim sklopom, ki se po uporabnosti ne razlikuje kaj dosti od bencinskih izvedb, saj je Hon-dinim inženirjem uspelo vzporedni hibridni sklop namestiti v že znano „embalažo", ne da bi zmanjšali prostornost potniške kabine, le prtljažniku so odščipnili omenjenih 30 litrov. Hibridni sistem Integrated Motor Assist IMA (prenesen je iz modela insight) so vgradili pod dno prtljažnika, ki še vedno zagotavlja enopro-storsko uporabnost. Pogon sestavljata 1,3-litr-ski bencinski štirivaljnik z največjo močjo 88 KM in električni motor s 14 KM. V kombinaciji s samodejnim menjalnikom naj bi agregata za svoje delo v povprečju pokurila 4,5 litra goriva na sto prevoženih kilometrov in v ozračje izpustila 104 grame ogljikovega dioksida na kilometer vožnje.
Verjetno ste seznanjeni s težavami, ki pestijo Hondo kottudi druge japonske proizvajalce. Cene vozil so vezane na japonski jen, za povrh vsega pa jih je prizadela še naravna katastrofa neizmerljivih razsežnosti, ki povzroča sive lase vodilnim pri Hondi in podaljšuje dobavne roke vozil. Zato so pri domačem zastopniku ustrezno prilagodili prodajne načrte in bodo zadovoljni, če letos uspejo spraviti v promet 185 jazzov; od tega 10 hibridnih. Sprašujem se tudi, ali ni 19.490 evrov preveč za hibridno različico, ker je bencinska cenejša vsaj za 4000 evrov. So hibride res razvili in ponudili okolju zavednim kupcem zaradi ekoloških razlogov ali so v ozadju ogromni zaslužki?
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Boleče menstruacije
Ženske v času mesečnega perila pestijo skrbi za redno menjavanje vložkov ali tamponov, da ne bi kaj pricurlja-lo. Mnoge ženske pa že nekaj dni prej s strahom čakajo, kdaj se bo pojavila bolečina.
Boleči menstruaciji strokovno rečemo dismenoreja. Težava pesti kar 50 odstotkov žensk, ki v času mesečnega perila verjetno proizvajajo večje količine prostaglandinov. Ti povzročajo krčenje maternice in s tem krčevite bolečine, ki spominjajo na bolečine pri porodu. Bolečino pogosto spremljajo še drugi znaki, kot je napet trebuh, driska, znojenje, bolečina v križu, glavobol, psihična napetost ipd. Na to, ali bo telo proizvajalo večje količine prostaglandinov, ne moremo vplivati. Lahko pa na različne načine lajšamo bolečine.
Nenapisano pravilo je, da stres poslabša bolečino. Zato velja skozi ves mesec skrbeti, da nivo stresa nadzorujemo oziroma se s sebi primernim načinom sproščamo. Največji učinek na splošno dobro
počutje in na premagovanje stresa imata fizična aktivnost in zdrava prehrana.
Za lajšanje bolečine v predelu trebuha, zlasti to velja za boleče krče, uporabljamo toploto. To je lahko v obliki termoforjev z vročo vodo (na te smo skoraj že pozabili!), toplimi odejami in seveda tudi s toplimi napitki. V ta namen priporočamo čaje, zlasti me-tinega in kamiličnega. Proti krčem ugodno deluje kumi-na. Melisa bo blažila krče, pospešila prekrvavitev in tudi pomirjala.
V naši prehrani je veliko preveč omega 6 maščobnih kislin, in premalo omega 3 nenasičenih maščobnih kislin. Slednje vplivajo na zmanjšano sintezo prostaglandinov. Znani pa so tudi pozitivni učinki omega 3 maščobnih kislin na srce in ožilje in na proces vnetja. Magnezij, cink, vitamin E, B-vitamini - vsi zmanjšujejo bolečino. Če jih s prehrano ne dobimo dovolj, je smiselno jemanje prehran-skih dopolnil. Seveda v primerni jakosti in obliki, kar
... .i iT-n*.	j
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
vam bo svetoval farmacevt v lekarni. Vsekakor se je v prehrani dobro izogniti mleku, belemu sladkorju, beli moki in kavi! Odsvetujemo tudi ocvrte jedi, jajca in večje količine mesa. Pozitivno pa delujejo sadje, zelenjava, oreški in izdelki iz polnozrnatih žit.
Pogosta oblika pomoči so seveda analgetiki - zdravila za lajšanje bolečin. V lekarni najraje svetujemo protibole-činska zdravila iz skupine ne-steroidnih antirevmatikov. Ta imajo ob protibolečinskem še protivnetno delovanje. Zelo pomembno je, da ženska, ki ima boleče menstruacije, tabletko proti bolečinam
vzame takoj, ko se ta pojavi. Sicer je učinek zdravila veliko slabši in treba bo vzeti več tablet. V času mesečnega perila odsvetujemo uporabo acetil-salicilne kisline, saj ta zavira strjevanje krvi in bi bile lahko krvavitve še močnejše.
Najboljša dolgoročna terapija pri bolečih menstruacijah je hormonska kontra-cepcija. Uporabo hormonov spremljajo določena tveganja, zato se mora vsaka ženska o primernosti uporabe kontracepcijskih tabletk ali hormonskih vložkov posvetovati s svojim ginekologom! Posvet z ginekologom je nujen tudi, če so krvavitve nenavadno obilne, če se pojavljajo pogosteje, če so bolečine močnejše oz. neznosne.
Obstajajo tudi druge oblike pomoči pri bolečih menstruacijah. To so lahko akupunktura, aromaterapija, homeo-patska zdravila in joga.
Ženske, ki jih pestijo bolečine ob mesečnem perilu, lahko z omenjenimi nasveti bolečine ublažijo. Pomembno je, da samopomoč izvajajo pravočasno in da ob večjih težavah poiščejo nasvet farmacevta ali pomoč pri zdravniku.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prvi pomladanski dnevi so za nami
Na začetku nove sezone smo. Dež nam je pokvaril krajše počitnice, vendar je bil že nujno potreben. Balkonske rastline smo sedaj posadili, pred nami pa so okrasne gredice. Velika pomoč vsem sobnim rastlinam bo tudi, če jih zalijemo.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Upam, da ste vsi na prosto prestavili vse posodovke in balkonske rastline. Slednje so verjetno že posajene in na okenskih policah ali balkonskih ograjah.
Po sajenju ne gnojimo vsaj tri tedne, saj imajo rastline še majhne korenine, ne potrebujejo veliko, po drugi strani pa je v zemlji dovolj hranil za prve tri tedne. Gnojenje bi samo poslabšalo kvaliteto rastišča samih rastlin, lahko bi celo upočasnilo razvoj novih korenin. Lahko pa rastline po presajanju zalijemo s pripravki na osnovi alg, kot so agrofito, algoplasmin, medicoplant ali bioplantella vita ali pa prav posebnim pripravkom agrosteminom, da bodo čim hitreje premagale stres po presajanju, ohladitvi in začele novo rast.
Tudi letošnjo zimo je veliko težav z oleandri. Ti so nekako postali domači tudi v naših krajih, čeprav so to tipične sredozemske rastline. Ker jim je pri nas premrzlo, tako pozimi kakor marsikdaj tudi poleti, imajo veliko težav. Osnovna težava so kaparji in pršice. Prvi povzročijo rumenenje in odpadanje listov, na listih pa se pogosto zaradi sladkih izločkov škodljivca naseli sajavost in postanejo sajasto črni. Vzrok temu je torej škodljivec in ne glivica. Zato moramo uporabiti primerne insekticide, liste pa poskušati oprati z navadno vodo, ki ji dodamo nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Nato rastlino zalijemo s kakšnim izmed zgoraj omenjenih pripravkov za krepitev rastlin. Pršice so najbolj nevarne v vročem in suhem poletju ali pa proti koncu prezimovanja. Listi postanejo polni zelo drobcenih, skoraj belih pikic in izgubijo zdravo zeleno barvo. Tudi v tem primeru je treba uporabiti primerne insekticide.
V letošnji zimi pa je verjetno zaradi deževne jeseni, saj so šle rastline precej mokre v prezimovanje, le-te napadla še črna pegavost. Listi so polni črnih, nepravilno okroglih ali ovalnih, večjih peg. V tem primeru je primerno uporabiti fungicide s širokim spektrom delovanja. Vsem pripravkom je treba dodati močilo ali nekaj kapljic detergenta za posodo, da se bo škropilna brozga dobro oprijela listov.
Foto: Miša Pušenjak
Če so oleandri zdravi, jih nikar ne škropite »za vsak slučaj«, kot to nekateri radi počnejo, saj tako škropljenje ni učinkovito. Odstranimo jim samo lanske semenske zasnove: samo če so naredili seme, ne pa ostankov vejic, na katerih so cveteli. Nato pričnemo redno dognojevati - enkrat tedensko jih gnojimo. Če je potrebno, jih presadimo ali jim vsaj dosujemo novo, rodovitno prst. Postavimo jih na sonce, da si bodo čim prej opomogli.
Oleandrov ne obrezujemo, saj s tem prekinemo cvetenje. Porezani bodo zacveteli pozno poleti ali pa sploh ne. Če se vam zdijo preveliki, poskušajte potrpeti še eno sezono, okrajšajte pa samo polovico vej po celi rastlini. Drugo leto zgodaj spomladi (februar) pa porežite še preostanek vej. Po rezanju rastline okrepite z enim izmed zgoraj omenjenih pripravkov.
Za setev enoletnic na gredice je sicer še vedno zelo hladno, lahko pa brez skrbi presajamo sadike. Upamo lahko samo, da nas ne bo presenetila še kakšna toča, kot je padala pretekli teden.
V tem tednu bo posajenih veliko sadik plodovk. Upoštevajte, da je zemlja za njih še vedno nekoliko prehladna, zato jih večer pred presajanjem zalijte z algami ali čajem iz regra-tovih in/ali ognjičevih cvetov, ki ga skuhate enako, kakor bi kuhali za sebe.
Narava je lepa, ohranimo jo
V tem tednu še uživajte v prekrasnih travniki, na katerih cveti regrat. Naberite si dovolj cvetov še za poletje in jih posušite. Čaj iz regratovih cvetov okrepi rastline in jih naredi bolj odporne na bolezni in škodljivce. Vsi, ki imate doma sadno drevje in na njem še uporabljate pripravke za varstvo rastlin, pa nikakor ne pozabite pred uporabo pripravkov najprej pokositi cvetoče podrasti, saj je sedaj na cvetočih tratah veliko koristnih žuželk, med njimi so prav gotovo na prvem mestu čebele. Kljub temu škropite čim bolj pozno zvečer ali pa vsaj v času polnega cvetenja sploh ne. Ne pozabite v tem času odstraniti rumenih lepljivih plošč z dreves, saj so le te lahko tudi pasti za čebele in druge žuželke.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Pri legendarni reviji Rolling Stone so med svojimi bralci izpeljali še eno zanimivo anketo, tokrat so izbirali najboljšega moškega izvajalca vseh časov. Za najboljšega pevca so bralci izbrali pevca in frontmana zasedbe
Led Zeppelin - Roberta Planta. ®@®
Na drugo mesto omenjene lestvice se je uvrstili pokojni pevec zasedbe Queen Freddie Mercury. Prvo trojko pa zaključuje pevec Bono Vox iz legendarne irske zasedbe (U2).
Seznam 10 najboljših pevcev vseh časov po izboru bralcev revije Rolling Stone:
Robert Plant (Led Zeppelin) Freddie Mercury (Queen) Bono (U2)
Mick Jagger (The Rolling Stones)
Jim Morrison (The Doors)
Roger Daltrey (The Who)
Eddie Vedder (Pearl Jam)
John Lennon (The Beatles)
Chris Cornell (Soundgarden)
Kurt Cobain (Nirvana)
Znani britanski open-air festival Glastonbury, ki bo potekal med 24. in 26. junijem na mlečni farmi v britanski pokrajini Somerset, bo tudi le-
Foto: wordpress.com
Bono Vox
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Foto: wordpress.com
Robert Plant
tos gostil nekatere največje svetovne glasbene zvezdnike. Med številnimi znanimi glasbeniki, ki so že potrdili svoj nastop, najdemo nekatera velika glasbena imena, kot so Coldplay, U2, Be-yonce, Paul Simon, Plan B, Chemical Brothers in Fatboy Slim. Ob že omenjenih bodo nastopili tudi Morrissey, Biffy Clyro, B. B. King, Elbow, Paulo Nutini, Tinie Tempah in številni drugi. Že kar nekaj časa pa je znano, da bo tudi letos obisk rekorden, saj so samo v štirih urah prodali vseh 177.000 vstopnic. Naj spomnimo, festival Glastonbury slovi kot kralj vseh glasbenih festivalov in je največji tovrstni glasbeni dogodek na svetu.
Kot vse kaže, se bo s svetovne glasbene scene umaknila znana škotska pevka, uspešna solo izvajalka in boljša polovica legendarnega dueta Eurytmics Annie Lennox. Pevka s prepoznavnim vokalom, nekateri glasbeni poznavalci celo trdijo, da je največja živeča bela pevka soula, se je za ta korak odločila predvsem zaradi težav z zdravjem. Predvsem jo mučijo bolečine v hrbtu in poškodovane noge, prav tako pa je dejala, da jo zadnje čase koncerti psihično in fizično zelo izčrpajo. Annie Lennox je v svoji izjemno bogati karieri prejela številne nagrade, med njimi je tudi nagrada britanske kraljice Elizabete, ki jo je januarja letos odli-
kovala s častnim nazivom Reda britanskega imperija (Order of the British Empire). Prejela ga je za svoj dolgoletni trud v boju
proti revščini in AIDSu v Afriki. ®®®
Legendarni britanski pop pevec, tekstopisec, skladatelj in pianist Reginald Kenneth Dwight, vsem bolj znan s svojim umetniškim imenom Elton John, je podpisal triletno pogodbo za serijo koncertov v Las Vegasu. To pa ne bo njegov prvi nastop v casino-hotelu Caesars Palace, saj je tam pred leti že nastopal v sklopu svoje turneje, imenovane Red Piano. Še enkrat pa naj vas spomnimo, da slučajno ne zamudite velikega koncerta, Sir Elton John bo skupaj s svojo spremljevalno zasedbo v soboto, 2. julija, koncertiralna mestnem stadionu v Izoli. Elton John je v svoji izjemno bogati karieri, ki traja že več kot 40 let, prodal več kot 250 milijonov albumov in tako postal eden izmed najuspešnejših glasbenikov na svetu. Kdo ne pozna uspešnic, kot so: Nikita, Candle in the Wind, Blue Eyes, Your Song, Sacrifice in številne druge.
®@®
Mineva že deset let od izdaje prvega studijskega albuma Songs in A Minor znane ameriške R&B pevke Alicie Keys. Pevka seje odločila, da bo ta jubilej obeležila z dvema koncertoma, prvi bo 13. junija v znameniti
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	S&M - RIHANNA
3.	JUST CAN'T GET ENOUGH - THE BLACK EYED PEAS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	UNORTHODOX - WRETCH 32 FT EXAMPLE
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
NEMČIJA
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	SWEAT - SNOOP DOGG & DAVID GUETTA
3.	S&M - RIHANNA
Tiste čudne zeli
Nekaj se je zadnje čase veliko govorilo o tem, kako naj bi se začel izvajati nadzor nad uporabo zdravilnih zelišč, nekatera od teh pa naj bi bila celo prepovedana. Seveda to ljudem ni posebej všečno in marsikomu se tudi zdi, da bi nas s tem samo radi prisilili v uporabo farmacevtskih pripravkov.
Pa sem oni dan takole razmišljal, če je res tako in ugotovil, da ni. Ko sem se spraševal, ali je to sploh zares potrebno in čemu je to potrebno, sem kaj hitro prišel do zaključka, da je, pojavil pa se je tudi najbolj očiten razlog, zakaj. Saj ni problem v tem, da bi se prej dobronamerna zelišča čez noč spremenila v strupene peklenske zeli, pač pa težava nastopi pri dejstvu, da ljudje dandanes ne premorejo več niti trohice znanja o lastnostih in uporabi zdravilnih zelišč. Edino, kar še kdo pozna, je tista uboga kamilica, pa še za to verjetno mislijo, da raste v škatlah, na policah trgovin. Kdo pa dandanes ve, za kaj so uporabne koprive in lipa, pa vsi trpotci ter jagodni listi, ko pa se še ob besedi žajbelj praskajo po glavi.
Kaj šele, da bi kdo vedel, kdaj te zeli poganjajo in ob katerem času jih je najbolje nabrati. To je preprosto stara ljudska modrost, ki v tem prostoru in času kakor vse, kar je ljudskega, nima kaj iskati. To so muzejski predmeti, to nikogar razen redkih ne briga. Tega niti ne učijo v nobeni šoli, medtem ko je nadvse pomembno znati našteti, kaj so jedli rimski plebejci in kaj aristokrati. In tako to znanje tone v pozabo, ker preprosto nikomur ni mar. Narava je dandanes tako ali tako neka obrobna in umazana zadeva, v katero nima smisla dregati, moderni človek pa je absolutno vse preveč nobel, da bi se zanimal za njo. Saj vendar več ne živimo v pradavnini, pač pa v dobi visoke tehnologije in računalnikov!
Že res, da smo zaradi tega izgubili stik z naravo in posledično sami s seboj, pa kaj ... Dandanes tako ali tako nihče nima časa, da bi lazil po nekih goščavah, nabiral klope in se mukoma in z bolečinami v križu sklanjal za nekimi poganjki tam pod grmom. Tako žal za takšne ukrepe ne vidim nobenega drugega razloga kot človeške neukosti. Kaj druga pa oblastnikom tudi preostane, ko pa se ljudje hočejo zdraviti kar s plodovi strupenega bršljana, ker je pač to najbližja zel, ki jim raste v bližini hiše.
Ljudje dandanes so tako odtujeni od narave in zaslepljeni s tem "modernim svetom", da sploh ne vidijo, da nam narava ponuja praktično vse, kar potrebujemo za svoje delovanje, in da ni za vsak kašelj treba goltati vseh mogočih tablet. Včasih je pri tem zalegel že doma narejen sirup iz smrekovih vršičkov, ki se je napravljal kar v glažih, postavljenih na sonce. Danes pa imajo takšne glaže na balkonih samo še kakšne čudne starke s kristali in amuleti okrog vratu in s turbani na glavi, mladiči pa mislijo, da nastavljajo pasti za mrčes.
Matic Hriberšek
londonski Royal Albert Hall, drugi pa 30. junija v newyor-škem Beacon Theatru. Za vse ljubitelje te odlične pevke pa še dobra novica, saj se je pevka odločila da bo svoj prvenec ponovno izdala, tokrat v malce drugačni preobleki, saj bo izšel na dveh posebnih izdajah, na katerih bo tudi njen dokumentarni film in še nekaj novih neobjavljenih skladb.
5. julija v znamenito pulj-sko areno prihaja še eno veliko glasbeno ime. V okviru svoje
aktualne glasbene turneje The Commitment Tour 2011 bo sosednjo hrvaško obiskal odličen britanskipevec Seal Henry Olu-segun Olumide Adeola Samuel, bolj poznan kot Seal. Album The Commitment je že njegov sedmi studijski izdelek, na katerega je uvrstil 11 novih skladb, med njimi je tudi uspešnica z naslovom Secret. Naslov albuma je posvetil svoji čudoviti ženi, znani nemški manekenki Heidi Klum, s katero že kar nekaj let srečno in uspešno živita.
Janko Bezjak
Le s t v i
j t
NAJ /
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT.
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
4.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
5.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
6.	S&M - RIHANNA
7.	SALE EL SOL - SHAKIRA
8.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
9.	HOLLYWOOD TONIGHT - MICHAEL JACKSON
10.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
11.	GRENADE - BRUNO MARS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
zloženka s šunko, krompirjem in
zeljem, sladica
SREDA
fižolova mineštra, marmorni
kolač
ČETRTEK
kokošja juha z zlatimi kroglicami, riž v solati PETEK
dušene ribe z zelenjavo, krompir v kosih SOBOTA
golaž iz kotlička, banane s
čokolado
NEDELJA
goveja juha z rezanci, pečeni kosi piščanca, široki rezanci, solata
PONEDELJEK
gratinirani kaneloni, solata
Zloženka s šunko, krompirjem in zeljem
Sestavine: krompir, kislo zelje, šunka (vse po želji), čebula, česen, sol (ali za-
čimbna mešanica) po okusu, nariban sir, 1 kisla smetana, 2-3 jajca.
Skuhan krompir olupimo. Skuhamo kislo zelje, ga odcedimo in prepražimo na čebuli in česnu. V pekač damo plast krompirja, poso-limo, potresemo z na kocke narezano šunko, po vrhu damo kislo zelje in tako ponavljamo. Zgornja plast naj bo krompir ali zelje - kakor želite. Po vrhu naribamo sir, prelijemo z mešanico smetane in stepenih jajc in zapečemo.
Riž v solati
Sestavine: 30 dag kuhanega riža, 1 pločevinka kuhanega graha, 20 dag sira gaude, narezanega na kocke, 20 dag kuhanega in na trakove narezanega korenja, 1 kuhane piščančje prsi, narezane na kocke, sol po okusu, 1 žlička zdrobljene bazilike, 1 žlica olja, 3 žlice vinskega kisa, 10 rdečih redkvic za okrasitev.
Sestavine dobro zmešamo in ohladimo v hladilniku. Solato lahko ponudimo v solatni skledi, ki jo okrasimo z redkvicami, narezanimi v rožo. Lahko pa jo postrežemo v širokih kozarcih ali v prerezanih svežih paprikah. Namesto piščan-čjega mesa lahko vzamemo meso bele ribe ali tunino, vegetarijanci pa trdi srbski sir, narezan na kocke.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nikoli ne odnehaj zasledovati svojih sanj. In še pomembneje: uresniči jih. -k-k-k
Prijateljstvo je obljuba, ki jo lahko izreče samo srce. Na nobenem listu ne more biti napisana in iz nobene knjige se je ne moremo naučiti. •k-k-k
Bodi srečen in vzrok se bo že našel.
-k-k-k
Bogastvo človeka je v njegovem srcu. V svojem srcu je kralj sveta. Življenje ne terja posedovanja toliko stvari.
-k-k-k
Išči napake, pa boš našel skrbi!
-k-k-k
Vrag vedno pride po svoje.
-k-k-k
Cesar lahko postane vsak berač, če ga le ljudstvo izvoli.
-k-k-k
Strog učitelj naredi dobrega učenca.
-k-k-k
Gozd je kmetova hranilnica.
-k-k-k
Na žlico medu se ujame več muh kot v sod kisa. -k-k-k
Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita..
Smeh ni greh
OPRAVILA
Umrla sta brata. Eden je odšel v nebesa, drugi pa v pekel. Ko sta se po več letih srečala, sta se pogovorila o svojem onstranskem življenju.
"Jaz dnevno naložim voziček drv in jih odpeljem do peči," je rekel brat, ki je živel v peklu.
"Jaz moram pa vsak dan čistiti zvezde, pihate oblake v vse smeri, vsako jutro moram zbuditi tudi Sonce, da ne zaspi ..."
"Zakaj pa imaš tako veliko opravil?" se je začudil prvi brat.
"Ni ljudi," je zastokal brat iz nebes. "Premalo nas je!"
SLOVENSKO SADJE "Je to res slovensko sadje?" vpraša nakupovalka branjevko na tržnici.
"Želite sadje jesti ali se z njim pogovarjati?" ji zabrusi branjevka.
GLISTE
"Gospod doktor, ali mi lahko predpišete sredstvo proti glistam?"
"Za odrasle?"
"Hm, tega pa res ne vem, koliko so stare."
USPEH
Ko je profesorica vstopila v razred, je na tabli zagledala narisano golo podobo moškega, poleg pa je bilo pripisano:"Tako sem grajen!"
"Tisti, ki je to narisal na tablo, naj se po pouku glasi pri meni v zbornici!" je dejala profesorica.
Ko je naslednji dan vstopila v razred, je zagledala napis na tabli: "Z dobro reklamo lahko dosežeš, kar hočeš!"
POMOČ
Mujo se je selil in Haso ter Suljo sta prišla na pomoč. Mujo in Haso sta nosila omaro po stopnicah, ko je Mujo nenadoma vprašal:
"Kje je pa Suljo?"
"Tamle, za nama gre in nama pomaga!"
"Kako neki nama pomaga?"
"Obešalnike nosi."
ČRNA OVCA
Zdravnik brez meja, ginekolog, v Afriki pri črnskem plemenu. Pri njem se je oglasil domačin in vprašal:
"Kako je mogoče, da sem jaz črn, moja žena je črna, najin sin, ki ga je žena rodila prejšnji teden, pa je bel? Le kako je to mogoče?"
Zdravnik je domačina odpeljal iz ordinacije in mu pokazal pašnik, na katerem so se pasle ovce.
"Ali vidiš tiste ovce na pašniku. Vse so bele, ena med njimi je pa črna. Črna v beli čredi."
"Ja, ja, že razumem," je rekel domačin, "samo prosim vas, da me ne izdate!"
ODPOVED
"Gospod doktor," je vprašala starejša obilna pacientka, "bi se morala, če bi želela shujšati, čemu odpovedati?"
"Ne, ne! Samo hrani."
SE NI UGOTOVIL
Po mnogih letih se srečata bivši sošolki.
"Že dvajset let sem poročena in ljubim še vedno istega!" je povedala prva.
"Grozno! In tvoj mož ni še nič posumil?"
TRAPASTI BRAT Poročnik je vprašal rekruta: "Imate vi morda še kakšnega brata?" "Seveda, gospod poročnik!" "Se mi je kar zdelo. Tako trapast, kot ste vi, ne more biti osamljen v družini! Kaj pa je vaš brat po poklicu?" "Poročnik, gospod poročnik!"
Ugankarski slovarček: AKAN = jezik v Gani, AMON = slovenski boksar (Matjaž, 1977), BEIM = izraelski šahovski velemojster (Valerij, 1950-), BONGO = afriška progasta gošča-vska antilopa, ELODEJA = južnoameriška vodna rastlina, račja kuga, ESAUL = kozaški stotnik, GUNNELL = britanska tekačica (Sally, 1966-), HECL = slovaški kolesar (Marian, 1982-), OSOLE = slovenski podobar (Franc, 1857-1907).
■s}0 'eomieso '|eeje 'm 'oeAe^jej 'eojse^ 'euuey 'uneg 'efepo|e 'ejod 'uosjepueH 'uoy 'o|os 'W9|e!P 'ue^e 'owezniAi '03 'iiuoluh '0A}s.iese| 'OAemiAi op] '>js 'esuep 'eojg e|eq 'iiepdso 'um 'eujo"| '|nese 'oguoq :0NAVU0Q0A 'm^ezu)) a» Aa^
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da je sicer res, da so župani občin, ki se potegujejo za evropsko prestolnico kulture, že podpisali dogovor o sofinanciranju stroškov, res pa je tudi, da je na Poetovionskem malo takih, ki bi verjeli, da se bodo ob tako zapletenih zadevah tega držali tudi v podra-vski prestolnici.
. da se po skrivnostnem izginotju kipagospodarstvenika v Šterntalu že pripravljajo na postavitev novega kipa. Vprašanje je le, kje ga bodo postavili, saj naj bi nova občinska oblast menila, da za postavitev na dosedanjem prostoru ni najbolj pravi trenutek. Ali bodo počakali do naslednjih volitev, še ni znano.
... da neko ptujsko gradbeno podjetje, ki mu v teh časih gre zelo dobro, obvladuje že skoraj vsa gradbišča po haloških občinah. Na razpisih so vedno najcenejši, pa če kdo to verjame ali ne.
... da bo očitno zadnja občina v državi, ki še nima svojega vrtca, mala haloška občina z največjim mejnim prehodom. Bo pa zato potem, ko bo zgrajen, eden najlepših in največjih vrtcev v nerazvitem območju.
... da so modrobrcarski dra-vaši že vložili pobudo, da bi lahko bil Interblock njihov tekmec vsaj enkrat na mesec.
... da je aluminij vedno bolj cenjen in da pridobiva na vre-
dnosti, vedno bližje pa je tudi 1. ligi; šternatalski žogobrcar-ski klub namreč.
Vidi se ...
. da se je markovski gasilski lobi že spravil nad svojega neubogljivega in preveč varčnega župana. Na nedavnih srednjeveških igrah so se nanj spravili preoblečeni v kovače in ga pred očmi faranov hoteli skrajšati za glavo.
Za ostre oči • Najeli razlike
tUM
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Slavko Feguš
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Ob lepih dnevih se tudi naši ljubljenci radi malo posončijo, kot je videti tudi na fotografiji, ki nam jo je tokrat poslal Slavko Feguš iz Pragerskega in še dopisal, da ni šlo le za sončenje, ampak je mucek Muri hkrati še pazil na papagaja Kokija, da ne bi postal plen kakšne zverine.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2	5					8		
			3	1	8			
	1	6		2		9		4
6	3	5			2			9
	2		6		1		8	
4			9			2	6	7
3		8		9		4	1	
			1	7	6			
		9					2	5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vvv	©	€€	000
Bit	vv	©©©	€€€	0
Dvojčka	v	©©	€	00
Rak.	¥»¥	©	€€€	00
Lev	v	©©©	€€€	0
Devica	vvv	©	€€	000
Tehtnica	v	©©	€	000
Škorpijon	vvv	©	€€	00
Strelec	v	©©©	€€€	00
Kozorog	vvv	©©	€	000
Vodnar	vv	©©©	€€€	0
Ribi	v	©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 3. maja do 9. maja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Val Vinter, Švajgerjeva 6, 2250 Ptuj.
Anekdote slavnih
Moliere je po dolgi bolezni srečal znanca, ki gaje le bežno poznal.
Ta se je začudil: »Vi ste, Moliere? Mislil sem, da ste že dolgo mrtvi.«
Komediograf je zagodrnjal: »No, lep prijatelj ste! Še na pogreb niste prišli!«
***
Eugene Ionesco, francoski dramatik romunskega rodu, je bil na vaji za eno svojih komedij. Ker ni bil preveč navdušen in je to tudi pokazal, ga je režiser nagovoril: »Ali kaj ni v redu?«
»Res ne,« je odgovoril Ionesco. »Danes bom znova prebral svojo komedijo, da vidim, ali sem jaz tako slabo napisal ali vi tako slabo režirate.«
***
Shakespeare je včasih jemal fragmente iz del drugih dramskih avtorjev. Nekoč mu je eden izmed njih očital, da je vzel cel prizor iz njegove tragedije. Shakespeare je odgovoril: »To je mlado dekle, ki sem jo potegnil iz slabe družbe in jo postavil v dobro.«
***
Začetnika francoske monarhije, kralja Francoisa I., je dvorni norec hudo razžalil in so ga zato obsodili na smrt. Kralj, ki je upošteval njegovo dolgoletno službo, mu je milostno dovolil, da si sam izbere način smrti.
»Če mi res dopuščate pravico, da sam izberem način, kako naj umrem, me pustite, da umrem zaradi starosti.«
Kralja je bistri odgovor razveselil in res mu je podaril življenje.
***
Pruski kralj Friedrich II. je bil ustanovitelj pruske velesile, kar mu je prineslo vzdevek »Veliki«. Nekoč je pred njega stopil vojak.
»Veličanstvo, samo besedico,« je rekel in mu predložil prošnjo, naj mu podeli poročniški čin.
»Pazi! Če spregovoriš dve,« mu je odgovoril vladar, »te dam takoj ustreliti!«
»Podpišite!« je rekel vojak in Friedrich mu je - navdušen nad tako odrezavostjo - takoj podelil zahtevani čin
Markovci • Praznovali kljub nestalnemu vremenu
Prva srednjeveška tržnica in viteške igre
V počastitev 12. občinskega praznika so v soboto, 30. aprila, v Markovcih pripravili prvo srednjeveško tržnico, na markovo nedeljo pa prve srednjeveške viteške igre; v obeh prireditvah je sodelovalo prek 200 v srednjeveške noše odetih udeležencev iz vse Slovenije.
Gostitelj prve srednjeveške tržnice, ki so jo pripravili v soboto, 30. aprila, na prostoru za markovsko občinsko zgradbo in na bližnjem travniku, je bil princ letošnjega ptujskega karnevala Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski. Skupaj z županom občine Markovci Milanom Gabrovcem je bil posebej vesel številnih gostov, prek 200 članov srednjeveških skupin iz vse Slovenije, ki so bili odeti v čudovite in dobro izdelane srednjeveške noše, s seboj pa so pripeljali tudi svoje manufakturne izdelke, stojnice in kar 10 potujočih šotorov.
Poleg srednjeveške skupine KUD Klativitez iz Šentruperta na Dolenjskem so se občinstvu v Markovcih predstavili še skupina bobnarjev in člani društva Cesarsko kraljevi Ptuj, rokodelska družina Grčar iz Turjaka, potujoča manufaktu-ra mojster Janez iz Gorenjske ter kar pet domačih skupin iz markovske fare: perice in kovači iz Stojncev, skupina Meščani iz Bukovcev, skupina Srednjeveška gostilna iz Borovcev, Fuš godba iz Stojncev ter srednjeveška skupina iz Prvencev, ki sestavlja spremstvo princa 12. ptujskega karnevala.
Po slovesnem mimohodu vseh v srednjeveške noše odetih udeležencev z bobnarji na čelu so svojo dejavnost predstavili v 10 srednjeveških šotorih in na stojnicah, kjer so se jim pridružili še člani turističnega društva občine Markovci in čebelarji s sladkimi in zdravilnimi čebeljimi izdelki. Ker jih je tik pred pričetkom prireditve vse skupaj namočila ploha, je bilo obiskovalcev manj, kot so pričakovali, zagotovo pa so bili ti zadovoljni, saj so se gostoljubne markovske gospodinje in gospodarji tudi tokrat izkazali in gostom ponujali dobrote iz domače krušne peči in vinske kleti.
Srednjeveško tržnico so nadaljevali na markovo nedeljo, 1. majnika, po dopoldanski
Foto: M. Ozmec
Da so srednjeveško nošo vzela nadvse resno, so brez sramu pokazala dekleta iz markovske fare, saj so spodaj nosila tudi srednjeveško perilo.
slovesni maši na god farnega zavetnika sv. Marka pa so na dvorišču za občinsko stavbo pričeli prve srednjeveške viteške igre, žal pa jim je tudi tokrat zagodlo muhasto vreme, tako da so lahko pod srednjeveškimi šotori izvedli le tekmovanje v lokostrelstvu ter viteško mečevanje. Kot se za viteške igre spodobi, pa so zvečer pripravili tudi srednjeveško viteško pojedino, na kateri je princ ptujskega karnevala Janez Golc svojim gostom postregel na ražnju pečenega prašiča. Vsekakor so se prizadevni organizatorji potrudili, saj ocenjujejo, da je kljub slabemu vremenu srednjeveška prireditev uspela, zato jo bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
Sicer pa so dvanajsto občinsko praznovanje v občini Markovci obeležili s številnimi prireditvami na kulturnem, športnem in zabavnem področju. V sredo, 20. aprila, so v avli OŠ Markovci odprli likovno razstavo prof. Jožeta Foltina, nekdanjega ravnatelja te šole, popoldne pa so proslavili še dan šole s kulturno prireditvijo, ki so jo pripravili učenci in učitelji v večnamenski dvorani v Markovcih.
Prireditve ob občinskem prazniku so nadaljevali v ponedeljek, 25. aprila, ko so v markovski župnijski dvorani odprli razstavo ročnih del in pisank, članic društva pode-
želskih žena občine Markov-ci. Nato pa so v večnamenski dvorani v Markovcih pripravili skupni koncert pevcev KUD Markovski zvon in moškega pevskega zbora Markovci ter godbe na pihala občine Mar-kovci pod naslovom „ S pesmijo praznujmo markovo". V sredo, 27. aprila, so se v organizaciji Turističnega društva občine Markovci podali na pohod ob mejah občine, popoldne pa je bila v športnem parku v Stojn-cih mednarodna kvalifikacijska nogometna tekma deklet med ekipama Slovenije in Avstrije. V četrtek, 28. aprila, so se člani Društva upokojencev Markovci odpravili na kolesarjenje po občini, popoldne pa so se v poročni dvorani občine Markovci srečali organizatorji jubilejnega markovskega fašenka 2010. V soboto, 30. aprila, so ob športnem ribniku v Prvencih pripravili občinsko ribiško tekmovanje med krajani vseh vasi v občini, popoldne pa so na občinskem dvorišču in na bližnjem travniku pripravili prvo srednjeveško tržnico.
Na markovo nedeljo, 1. maja, pa so člani godbe na pihala občine Markovci že navsezgodaj prebujali vaščane vseh vasi v občini, na strelišču Lovske družine v Sobetincih pa so izvedli tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V ponedeljek, 2. maja, ob 14. uri so v
Foto: M. Ozmec
V večnamenski dvorani so v sredo, 20. aprila, skupaj z učenci in učitelji proslavili dan osnovne šole Markovci.
športnem parku v Prvencih izvedli tekmovanje v balinanju, ob 17. uri pa je župan Milan Gabrovec pripravil sprejem za krvodajalce občine Mar-kovci. V sredo, 4. maja, bodo v športni dvorani v Markovcih pripravili turnir v namiznem tenisu, v četrtek, 5. maja, pa bodo v Športnem parku Stojn-ci pripravili turnir v malem nogometu za dečke.
Osrednja slovesnost ob 12. občinskem prazniku z nagovorom župana in podelitvijo najvišjih občinskih priznanj bo v petek, 6. maja, ob 18. uri v večnamenski dvorani. V soboto, 7. maja, bodo na občinskem dvorišču pripravili tradicionalno kmečko tržnico, v Osnovni šoli Markovci bodo pripravili preventivno akcijo družinska ura varne vožnje, v
športnem parku v Zabovcih tekmovanje v odbojki na mivki, pred gasilskim domom v Prvencih pa bo še tekmovanje medobčinske gasilske lige v vaji s hidrantom. Praznovanje občinskega praznika pa bodo sklenili s praznovanjem flori-janove nedelje, 8. maja, ob 14. uri, pred gasilskim domom v Stojncih.
M. Ozmec
• v-J :
_
Foto: M. Ozmec
V srednjeveške noše so bili odeti tudi člani petih srednjeveških skupin iz občine Markovci.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
PREDLOGI ZA MAJ
JS
POSKOČNIH
1.	AnsEKART-Zavec polka
2.	GADI ■ Poslovni oglas
3.	Ans. DONAČKA ■ Zaprla bom vrata za teboj
4.	ISKRICE-Lepa je mladost
5.	Ans. NAVEZA - Fant številka tri
6.	PRIFARSKIMUZIKANU - V sončno deželo
7.	ZAKA PA NE -Hišni red
Zmagovalec mesece APRILA: Ans. NOVI SPOMINI - Ventek ptujskih Še ena možnost v MAJU ime: -Ans EKART - Zavec polka
1.	NOVA LEGIJA - Cvet utrgani
2.	MANCA ŠPIK - Ženko srce
3.	NINO-S tabo je lepo
4.	ŠTAJERSKI BRENDI in BORIS JELENKO - Lepe ženske z n
5.	EXPLOSIONS-Reka solz
6.	IVAN HUDNIK - Vse življenje te bom ljubil
7.	ALEN VUGRINEC & MARJAN ZGONC - Usojena mi ni
Zmagovalec mesece APRILU : TANJA ŽAGAR - Mejhne nežnosti Še eno možnost v MAJU ime: NOVA L£GUA- Cvet utrgani
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Foto: M. Ozmec
Nadvse zanimiva je bila tudi predstavitev starih srednjeveških plesov.
Glasujem za: _ Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSlJite na dopisnicah na naslov: MF.GA MARKETING d.O.O.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Prireditvenik
Ponedeljek, 2. maj 2011
14.00 Prvenci, športni park: prireditve ob 12. občinskem prazniku občine
Markovci: balinanje 17.00 Markovci, občinska poročna dvorana: sprejem krvodajalcev pri županu
Sreda, 4. maj 2011
16.00 Markovci, športna dvorana: turnir v namiznem tenisu
Četrtek, 5. maj 2011
16.00 Stojnci, športni park: turnir v malem nogometu, dečki U-8, U-10 in U-12
Petek, 6. maja 2011
15.00
17.30
Destrnik, Placar 11 b: slovesnost ob 25-letnici delovanja obrti Branka Goričana
Markovci, večnamenska dvorana: osrednja prireditev ob občinskem prazniku; prelet zmajarjev Zmajarskega kluba Lastovka iz Prvencev; 19.30 nastop mladega talenta in pogostitev ter zabava z ansambloma Vagabundi; ognjemet ob 22.15
RAZSTAVE:
Ptuj, CID: razstava fotografij »Romska kultura skozi objektiv« - do 6. maja Ptuj, Kavarna KPŠ: »Scena« - Boris Voglar; razstava fotografij glasbenikov in
koncertov na Ptuju med letoma 2000 in 2010 Ptuj, galerija Tenzor MGP: razstava akademskega slikarja Jožeta Šubica Ptuj, DomKulture: razstava fotografij Stojana Kerblerja - Prostori Ptuj, Galerija Magistrat: »Jutra moje dežele«, razstava fotografij Matjaža Čatra
Ptuj, palacij gradu: razstava ob 20. obletnici plebiscita 1990
Ptuj, gostilna Lužnik: razstava likovnih del Marjane Tkalčec
Majšperk - Breg, Tovarna umetnosti: »Odprtost barvnega sveta« Društva
likovnih umetnikov Severne Primorske Majšperk - Breg, razstavišče Albin Promotion: razstava slik članov likovne
sekcije UD Ustvarjalec Majšperk Hajdina, razstavišče v PSC: razstava klekljanih izdelkov članic Društva žena
in deklet Gerečja vas Kidričevo, Strnišče - galerija FO.VI: razstava 40 skulptur priznanega slovenskega pisatelja in kiparja Toneta Svetine
	
_ ■Kimapeoa	PROGRAMSKA SHEMA PelV
Torek 3.5.	
10:10 Hrana in vino	18:30 Polka in majolka
10:35 To bo moj poklic - Mizar pon.	17:35 Hrana in vinu
11:30 Sipko -otraika oddaja	18:00 Povabilo na kavo
12:00 Ptujska kronika	18:35 Ptujska kronika-pon.
12:20 Spoznajnwst.com	18:55 Spoznajmose.com
13:10 Spoznavamo občino	19:45 Regi TV—Goriinica
13:3510. Ptujčanka	20:50 Ptujska kronika-pon.
14:00 Ptujska kronika-pon.	21:10 Spoznavamo občine
14:20 Koncert Mia ŽnidariC	21=3510. PtujCanka
15:25 Gospodarstvenik	22:00 To bo moj poklic - Slikopleskar
10:00 Ptujska kronika -pon.	Četrtek 5.5.
10:20 Koncert Terrafolk	10:10 Hrana in vino
17:00 Poljudno - znanstvena oddaja	10:35 To bo moj poklic - Slikopleskar pon.
18:00 Ptujska kronika	11:30 Sipko—otroSka oddaja
18:20 Povabilo oa kavo-pon.	12:00 Ptujska kronika
18:55 Lokacija Slovenija	12:20 Spoznajmose.com
19:05 Sipko-otročka oddaja	13:15 Poljudno - znanstvena oddaja
19:35 Spoznavamu občine	14:00 Ptujska kronika-pon.
20:00 Ptujska kronika-pon.	14:20 Povabilo na kavo-pen.
20:20 Povabilo na kavo-pon.	14:55 Regi TV - Borifnica
20:5510. Ptujčanka	16:00 Ptujska kronika - pon.
21:20 Koncert Tomaž Pengov	10:20 Spoznavamo občine
22:00 Ptujska kronika-pon.	16:45 Hrana in vino
Sreda 4.5.	17:1010. PtujCanka
10:05 Hrana in vino	17:30 Sipko-otraika oddaja
10:30 Ptujska kronika-pon.	18:00 Ptujska kronika-pon.
10:50 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič	18:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 1. del
13:35 Spoznajmose.com	20:00 Ptujska kronika—pon.
14:25 Sipko -otroika oddaja	20:20 Motivacijsko predavanje - Nick Vujičič 2. del
14:55 Koncert Bacu Caribe	21:25 Sračanje z Evropo
10:05 Spoznavamo obCine	22:00 Ptujska kronika- pon.
PATRIK
Bil si kot zvezdni utrinek - zasijal in ugasnil.
Učenci in delavci OŠ dr. Franja Žgeča Dornava
Ujet v naša srca z lepimi spomini boš vsak naš korak spremljal v tišini.
Patrik Arnuš
IZ DORNAVE 99 A
V tihem pomladnem večeru je zastal naš korak, zamrla naša igra. Obnemeli smo ob bolečem spoznanju, da smo ostali brez prijatelja in sošolca. Vedno se bomo spominjali lepih trenutkov, ki smo jih doživeli skupaj. Ohranili te bomo v lepem spominu. Dragi Patrik, bodi naša zvezda na nebu.
Sošolke in sošolci 6. a OŠ Dornava z razrednikom
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in ga b rova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Telefon: 041 723 957.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna, kamen škriljavec. Tel. 051 890 761.
PRODAM prašiče v težki od 25 do 100 kg, cena 1,50 do 2,30 €/kg, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Telefon: 041 893 305.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM odojke od 25 do 40 kg. Tel. 041 694 960.
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
SPOMIN
V torek, 26. aprila, je minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Slavko Kokot
IZ HRASTOVCA 3 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
PRODAM gumivoz, sejalnico, pred-setvenik, traktorsko škropilnico in trosilnik umetnega gnojila. Telefon 790 1231.
PRODAM metrska drva ali žagana, možnost dostave. Tel. 041 968 489.
NJIVE vzamem v najem v Gorišnici, Markovcih in okolici. Tel. 041 670 766.
NEPREMIČNINE
V JURŠINCIH nad ribnikom Amur ugodno prodam ograjen manjši vinograd s sadovnjakom. Telefon 041 771 722.
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
SPOMIN Branko Resnik
Z MESTNEGA VRHA 88 I, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
TAKOJ zaposlim avtokleparja z izkušnjami. Stanislav Šoštarič, s. p., Avtokleparstvo, Sodinci 21 c, 2274 Velika Nedelja, tel. 031 502 448.
HITRI KREDITI
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi ljubega moža
Alojza Valentina Osredkarja
IZ BOROVCEV 10
se zahvaljujem spoštovanemu farnemu župniku gospodu Janezu Maučcu za opravljen pogrebni obred in mašo zadu-šnico.
Zahvaljujem se za vsa pisna in ustna sožalja, za izrečene besede tolažbe in sočutja.
Hvala sosedom, prijateljem in sorodnikom, posebej še sestričnama Karolini in Angeli ter nečakoma Marku in Tomažu za vso pomoč, ki ste mi jo v teh težkih dneh nudili. Iskrena hvala tudi vsem sovaščanom, ki ste pokojniku izrazili spoštovanje in ga pospremili ob njegovem slovesu.
Z bolečino v srcu žena Nežka
do 4.500 „
|ij upotojc nce - h ¡a poslene |040 3733371
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I0473
www.radio-tednik.si
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________s*&_______
NAROCIl.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Dornava • Tragedija na cesti
Ugasnila tri mlada življenja
Voznike na cesti Dornava-Ptuj prižgane svečke že od sobote naprej opozarjajo na kraj ene najhujših prometnih nesreč na našem območju. Na predpraznični petek nekaj minut čez osmo uro zvečer so v nekaj trenutkih ugasnila tri nedolžna mlada življenja.
Foto: Fotosmedia
V silovitem trčenju, ki ga je povzročil prehitevajoči voznik iz Ptuja, so v razbitinah punta ugasnila tri mlada življenja.
Nesreča se je zgodila potem, ko je 55-letni voznik poltovor-nega vozila, neuradno gre za avtoprevoznika iz Spuhlje, v desnem ovinku na cesti med polji začel prehitevati pred seboj vozeči tovornjak v smeri iz Dornave proti Ptuju. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri popolnoma pravilno pripeljala 30-letna voznica fiata, s katero sta bila v avtomobilu še njena 28-letna sestra in 12-letni brat, sicer doma iz Dornave. Voznica se je trčenju poskušala izogniti z umikanjem na desno bankino in travnik, podobno pa je ravnal tudi povzročitelj nesreče, ki je prav tako zapeljal na (svojo) levo stran. Vozili sta silovito čelno trčili in obe sestri, Darja in Mihaela Arnuš, sta bili mrtvi takoj. Njun mlajši bratec Patrik je zaradi prehudih poškodb umrl po prevozu v ptujsko bolnišnico.
Po izjavah prič je bilo trčenje tako silovito, da je sestri in brata dobesedno zatlačilo v vozilo.
Dornavčani, ki vse tri mlade ljudi dobro poznajo, saj stanujejo v središču občine, so obnemeli od šoka, občina se je zavila v žalost, odpovedana je bila prvomajska budnica domače godbe na pihala in za soboto predvidena nogometna tekma. Mihaela je bila namreč priznana nogometna delavka, sekretarka za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije. Včasih je tudi sama igrala nogomet, po njeni zaslugi pa je ženski nogomet v zadnjem času doživel tudi velik organizacijski vzpon.
Povzročitelj nesreče je bil le lažje telesno poškodovan, alkotest pa na kraju nesreče ni pokazal, da bi bil pod vplivom alkoholnih hlapov, čeprav bodo
Foto: M. Ozmec
Na kraju tragedije gorijo številne svečke ...
opravili še nadaljnje preiskave. Rešilec je povzročitelja nesreče najprej odpeljal v ptujsko bolnišnico, nato so ga premestili v mariborski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti bodo policisti zoper voznika podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Sicer pa je bil zadnji aprilski teden na cestah na območju policijske uprave Maribor eden najbolj krvavih; teden dni pred tragedijo na cesti Dorna-va-Ptuj so v prometni nesreči na avtocestnem odseku Šen-tilj-Maribor izgubili življenja prav tako trije ljudje; voznik in
dva otroka. Takrat je bila vzrok nesreče neprilagojena hitrost, na zadnji črni petek pa nepravilno prehitevanje. Skupno je v aprilu samo na območju PU Maribor v prometnih nesrečah umrlo deset ljudi, v letošnjem letu pa 15, kar je glede na prejšnja obdobja zelo veliko. Na slovenskih cestah je letos življenje izgubilo že 49 oseb, kar je 14 več kot v enakem obdobju lani.
Ob hudi družinski tragediji, ki se je zgodila v petek zvečer, je generalni direktor policije Janko Goršek med drugim povedal: „Nepredstavljiva je bolečina družine, ki je v včerajšnji prometni nesreči izgubila tri otroke. Verjamem, da je veliko
ljudi, med njimi verjetno tudi povzročitelj, ki bi želeli zavrteti čas nazaj. Vendar na žalost časa nazaj ni mogoče zavrteti! Še vedno se preveliko udeležencev v prometu ne zaveda individualne odgovornosti, ko sedejo za volan v alkoholiziranem stanju, ko s svojo brezobzirno, objestno vožnjo ne ogrožajo samo sebe, ampak tudi ostale udeležence v prometu. Če so že sebični do sebe, naj pomislijo na nedolžne žrtve!"
Direktor policijske uprave Maribor Daniel Lorbek pa je še napovedal, da bodo policisti v maju izvajali poostreni nadzor cestnega prometa.
SM
Kidričevo • V galeriji FO.VI zanimiva razstava
Revolucionarne skulpture Toneta Svetine
V Galeriji FO.VI v Strnišču pri Kidričevem so v sodelovanju s KUD Art Stays ob prazniku - dnevu upora proti okupatorju - v sredo, 27. aprila, odprli razstavo skulptur Toneta Svetine.
Nadvse zanimivo razstavo najrazličnejših skulptur Toneta Svetine, z osrednjo temo revolucija, je v družinski galeriji FO.VI pripravil njen lastnik Vladimir Forbici, ob izdatni pomoči svojih sinov Jerneja in Gorana, ki sta ob navzočnosti številnih ljubiteljev umetnosti iz Ptuja in okoliških krajev razstavo tudi oprla.
Tone Svetina je bil slovenski partizan, pisatelj, kipar in zgodovinar. Na ogled je velika razstava njegovih skulptur iz železa in orožja, predvsem pa iz drobcev in ostankov granat. Imel je preko 40 samostojnih razstav in postavil veliko javnih plastik - obeležij NOB. Rojen je bil leta 1925 na Bledu, kjer je živel in delal kot pisatelj in
Foto: M. Ozmec
Razstavo skulptur Toneta Svetine sta očetu Vladimirju Forbiciju pomagala pripraviti sinova Goran in Jernej.
slikar do svoje smrti leta 1998. Sodeloval je v narodnoosvobodilni vojni, kjer je bil dvakrat ranjen, večkrat odlikovan, kasneje pa je prejel čin rezervnega majorja. Kot pisatelj se je odlikoval z dolgimi epskimi deli, s številnimi osebami in prizorišči ter več kot 500 stranmi, proti koncu življenja pa je objavil tudi nekaj krajših povesti. Veliko njegovih del je ostalo v zapuščini in nekaj jih je izšlo posthumno.
Njegovo najpomembnejše delo je zagotovo roman Ukana, izdan v petih delih, in sicer v letih 1965, 1967, 1969, 1985 in 1987. Knjiga je na več mestih kritična do dejanj partizanov, storjenih med vojno, in obravnava več skritih tem povojne zgodovine, zato jo je Svetina uspel objaviti predvsem zaradi prijateljstva s tedanjimi visokimi funkcionarji. Sicer pa je za roman Ukana leta 1970 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. Likovno pa se je Tone Svetina uveljavil predvsem z
varjenjem skulptur iz železa, orožja, predvsem pa granatnih drobcev. Imel je preko 40 samostojnih razstav, med drugim v Mestni galeriji v Ljubljani, v Galeriji JNA v Beogradu in Pulju ter v muzeju Deutz v Kolnu. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah in dobil več nagrad. Ustvaril je preko štirideset spomenikov in obe-
ležij narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji in Jugoslaviji. Ena njegovih večjih skulptur je v Richmondu v ZDA.
Sicer pa je prek 40 skulptur iz cikla Revolucija tega priznanega slovenskega pisatelja in umetnika v galeriji FO.Vi v Str-nišču pri Kidričevem na ogled vse do 20. maja.
OM
Osebna kronika
Rojstva: Valerija Skrt, Ciril Metodov drevored 13, Ptuj
-	deček Dan; Monika Kole-tnik, Mariborska cesta 62, Rače - deček Bor; Apolonija Dobič, Spodnje Jablane 42 d, Cirkovce - deklica Iza; Mateja Viher, Ul. 25. maja 10, Ptuj - deklica Lara; Tatjana Kos, Praprotnikova ul. 12, Ptuj - deček Tadej; Klavdija Sečki, Videm pri Ptuju 5 b, Videm pri Ptuj -deček Noe in deček Lin; Maja Vogrinec, Zgornja Haj-dina 67, Hajdina - deklica; Alenka Čuš, Mežanova 4, Ptuj - deklica Tinkara; Klav-dija Benko, Trnovska vas 26, Trnovska vas - deklica Lucija; Rebecca Husnjak, Brunšvik 12 a, Rače - deček Mai; Valerija Šimenko, Volkmerjeva cesta 9, Ptuj
-	deček Nik; Vesna Predan, Pivola 56 a, Hoče - deček Nick.
Umrli so: Marija Zupančič, roj. Pernat, Šikole 33, roj. 1943 - umrla 9. aprila 2011; Janez Vogrinčič, Trubarjeva ul. 7, Ptuj, roj. 1934 - umrl 18. aprila 2011; Marija Hergula, roj. Notersberg, Cvetkovci 41, roj. 1937 - umrla 13. aprila 2011; Stanislav Petrovič, Strajna 45, roj. 1939
-	umrl 15. aprila 2011; Katarina Zemljak, roj. Kor-pič, Pobrežje 71, roj. 1922
-	umrla 13. aprila 2011; Janez Pihler, Mostje 7, roj. 1933 - umrl 14. aprila 2011; Franc Koren, Sedla-šek 119, roj. 1927 - umrl 17. aprila 2011; Marija Čuč, roj. Peteršič, Dornava 49, roj. 1928 - umrla 15. aprila 2011; Liza Lazar, roj. Muhič, Lasigovci 21, roj. 1936 - umrla 20. aprila 2011; Majda Veršič, roj. Jerenko, Ptuj, Rimska ploščad 19, roj. 1954 - umrla 21. aprila 2011; Štefan Grabar, Ptuj, Belšakova ulica 51, roj. 1947 - umrl 23. aprila 2011; Katarina Širovnik, roj. Topolovec, Nji-verce, Ces. na Hajdino 25, roj. 1932 - umrla 25. aprila 2011; Zalika Jerenko, roj. Valentan, Njiverce,Cesta na Hajdino 10, roj. 1945 -umrla 21. aprila 2011. Poroke - Ptuj: Janez Kuko-vec, Gornja Radgona, Kuno-va 1, in Aleksandra Potrč, Trnovska vas 43 e; Danijel Modlic, Zagojiči 7, in Anita Bezjak, Podvinci 51.
Napoved vremena za Slovenijo
Majnika dosti dežja obeta jeseni dosi'
Danes bo spremenljivo, popoldne pretežno oblačno. Na Primorskem bo povečini suho, drugod bodo predvsem popoldne in zvečer krajevne padavine. Ponekod bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem zvečer šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 16 do 21, na Primorskem do 23 stopinj C.
V sredo in četrtek bo povečini sončno. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.