Leto UMI
loVtnlna plačana T gotovini.
V Ljubljani, v petek', 'dne 4. avgusta 1939
otev. 176 a
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

telefoni uredništva In oprave: 40-01, 404», 40-03, 40-04, 4<M>5 — izhaja viak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cena 2 din
Cekevnl račun; Ljubljana številka 10.6)0 in 10.54V za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Novo poglavje moskovskih pogajanj
V angleškem spodnjem domu je ministrski predsednik Chamberlain nekolikanj odgrnil zaveso, za katero se sedaj ie štiri polne mesece v nam nedojmljivem tajinstvenem vzdušju razvijajo pogajanja za zvezo med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Vsaka pojasnitev moskovske za-gonetke je dobro došla. ta pogajanja v četvero v poltemi, ko komaj slišimo nerazločno šušlianje, a pri tem vemo, da gre za stvar, ki bo soodlo-čevala pri izoblikovanju nadaljne evropske usode, gredo na živce poklicnim politikom in navadnemu človeku. Javnost bi rada vedela, kje je in v čem je mešetarenje okrog moskovske zelene mize ter kaj ti zagonetni diplomati mečejo na mizo, da bi nasprotno stran pridobili za svoje predloge. Angleški ministrski predsednik je v svojem govoru prinesel nekaj pojasnil, ki pa seveda še daleč niso tako jx>polna, da bi razumeli, kaj se v Moskvi dogaja.
Iz Chamberlainovega govora moramo posneti dvoje dejstev. Prvo dejstvo je. da vlada navzkrižje mnenj glede obveznosti, ki naj jih bodoči zavezniki prevzamejo v primeru tako imenovanega »posrednega napadat; drugo dejstvo pa je, da se bodo pogajanja še raztegnila na polje vojaških posvetov, ki bodo tekli sporedno s političnimi. Iz prvega in drugega dejstva smemo 6klepati, da je že tolikokrat napovedani uspešni zaključek pogajanj še daleč v sivi bodočnosti.
Ko so v Moskvi razmišljali o nevarnostih, ki lahko groze zavezniškim državam, kakor tudi tistim, ki so jim bile od bodočih zaveznikov zajamčene meje, so našli, da nevarnost lahko prihaja iz dveh virov: bodisi iz neposrednega napada, ako nasprotnik navali na kakšno določeno državo s svojo oboroženo silo, bodisi, da skuša nasprotnik s pomočjo propagande v kakšni določeni državi ustvariti položaj, ki ga lahko druge države proglase za nevarnega samim sebi. Anglija in Francija sta v Moskvi priznali, da ie lahko druga našteta nevarnost prav tako velika, kakor prva, vendar pa nista hoteli sprejeti sovjetskega predloga, kako naj se takšna nevarnost odbija. Sovjeti so predložili, naj se neposreden napad odbije z neposrednim napadom, a da naj se tudi »posredni napad« odbije z oboroženim napadom na tisto velesilo, ki ie dejansko v ozadju. Sovjetska Rusija je mislila na baltiške države in je menila, da se lahko zgodi, da bi nasprotna velesila mogla rovariti po eni ali drugi baltiških držav ter si jih gospodarsko ali celo politično podvreči. Zveza, ki naj bi se sklenila med Rusijo, Anglijo in Francijo, naj bi v tem primeru naložila vsem zaveznicam dolžnost, da takoj posežejo vmes z oboroženo silo in takšno posredno podjarmljenje preprečijo. Angleška in francoska vlada nista hoteli sprejeti sovjetskega nazirania, da je v tem primeru treba seči po radikalnih ukrepih in Rusiji na primer dovoliti, da baltiške države z lastno zasedbo vzame pod zaščito, ker nočeta dati videza, da se nasilno vmešavata v notranje zadeve neodvisnih baltiških držav, ki svoje ozemlje upravljajo, kakor hočejo. Anglija in Francija sta verjetno dobili v roke informacije, da se namerava Sovjetska Rusija prej ali slej polastiti baltiških držav in hoče biti sama sodnik o tem, kdaj je prišel trenutek za to in kateri povod je zadosten za nastop. Zato njima ni ljubo, da bi se s prisego vezali, da bosta prišli na pomoč svoji morebitni sovjetski zaveznici, kadar bi iz kakšnega malenkostnega, razpihnjenega razloga hotela planiti po baltiških državah in jih pogoltniti. Sovjetska Rusija pa vztraja pri svoji zahtevi in pravi, da je pristanek Anglije in Francije na ta njen predlog preizkušnja angleške in francoske zavezniške zanesljivosti in merilo za zaupanje, ki ga sme Rusija imeti v vrednost predložene tro-zveze. Angleška in francoska vlada sta se nekaj časa izvijali, stavili posredovalne predloge, predlagali manj obsežno trozvezo. toda sovjetska diplomacija se ni dala pregovoriti in položaj je danes po štirih mesecih stvarno takšen, kot je bil v začetku pogajanj.
Sovjetska vlada je pri pogajanjih stavila še drug predlog, namreč, da želi, da bi se sporedno s političnimi razgovori začela tudi vojaška posvetovanja, tako, da bi bila istočasno s politično zavezniško pogodbo sklenjena tudi že v vseh podrobnostih izdelana pogodba o vojaškem sodelovanju. Anglija in Francija sta se sovjetski zahtevi seveda upirali, ker nista hoteli pred sovjetske častnike razgrniti vseh tajnosti svojih generalnih štabov. Za to sta imeli tehtne razloge, saj se je v nedavni prošlosti pripetilo, da ie sovjetski generalni štab brez nadaljnega izdal vojaške tajnosti francoske armade neki nasprotni velesili. Številni krvavi procesi proti najvišjim sovjetskim častnikom pa so pokazali, da je kai nevarno podjetje odkrivati sovjetskim generalom vojaške tajne, ko stvarno nikoli ni iasno, kai se bo s temi častniki zgodilo jutri in kakšna ie njihova vloga. Očividno je Angliii in Franciji mnogo na tem, da prideta s Sovjetsko Rusijo vsaj do nekega navideznega sporazuma, da bi ga mogli uporabiti kot sredstvo za okrepitev svojega diplomatičnega delovanja proti nasprotnemu taboru velesil. Zato sta se končno sovjetski trmi vdali in je Chamberlain v spodnjem domu naznanil, da odpotujeta v Moskvo tako angleško kakor francosko vojaško odposlanstvo, da začneta s sovjetskim generalnim štabom takoj podrohnostna pogajanja o načinu, obliki in obsegu vojaškega sodelovanja za primer, da bi zares prišlo do politične in vojaške zveze in bi nastal položaj, ki hi zahteval skupni vojaški nastop vseh treh zaveznikov. Anglija in Francija sta s tem ! .pravili sovjetski vladi velik poklon, kajti do sedaj v zgodovini mednarodnega prava ni znan primer, da bi se bila sklepala istočasno politična in vojaška zveza, marveč ie vojaška zveza sledila šele podpisu politične. Pogajanj pa ta novi postopeg gotovo ne bo pospešil.
Chamberlainovo pojasnila so torej z žarečo lučjo posvetila na sestav moskovskih pogajanj, kjer pa morajo — o tem smo prepričani — igrati va?no vlofro Se nekatera druga vprašanja, ki pa jih po imenu in glasno nočejo imenovati ne Rusija, ne Anglija in ne Francija.
Italija in balkanske države
»Balkanske države bodo morale z dejanji pokazati, da niso proti
Italiji in Nemčiji"	Odmevajoč članek Virglnia Gayde v »Glornale d'ltalia«
Rim, 3. avgusta. TG. V »Giornale d*Italia« je napisal ravnatelj lista Virginio Gayda, ki velja za poluradnega tolmača italijanskega zunanjega ministrstva, daljši članek, v katerem razmotriva o Balkanu in o italijanski politiki do njega.
Uvodno ugotavlja Gayda. da Anglija ne gleda na nobene izdatke, samo da bi epet poživila Balkansko zvezo. Turčiji je dovolila posojilo 4 milijarde din, Romunija je dobila poldrugo milijardo din, Grčija pa pol milijarde. Anglija je ta denar skoraj v celoti izplačala v zlatu. Angliji je torej mnogo na tem, da si zagotovi balkanske postojanke.
V nadaljevanju svojih premišljevanj proučuje Gayda položaj posameznih balkanskih držav in meni, da je bila Turčija tista, ki se je prva in najbolj tesno ovila angleškega varuštva ter tako odločno pristopila k franoosko-angleški obkolje-valni politiki.
Turčija je zapustila politično pot pokojnega Kemala Ataturka in začela novo poglavje, ki no«i pečat napadalne in osva-jalne politike. V Turčiji se je prebudil imperializem, ki pomeni novo nevarnost za vsa arabska plemena. Tudi za Grčijo je nevarna nova imperialistična politika Turčije, ki nc bo hotela pozabiti, da je
t,
nad temi deželami vladala Se pred četrt stoletjem, odnosno pred pol stoletjem. Turčija je v Evropi dvignila svojo glavo, kar pomeni nove nevarnosti za Balkan.
Glede Grčije meni Gayda, da so Grki nekoliko prehitro pozabili na svoje prave življenjske koristi, ki bi jim — ako bi j,ih spoznali — nala-;ale dolžnost, da gojijo čim večje prijateljstvo z talijo, ne pa da hodijo v angleški tabor. S tem, da je Grčija sprejela angleška varnostna jamstva, je svoji politiki napram Italiji dala podčrtano sovražnostni značaj.
Govoreč o Romuniji piše Gayda, da označuje n jeno politi ko izredna previdnost. V nasprotju z zadržanjem Turčije se Romunija izogiblje vsakemu videzu, da bi koga izzivala, vendar pa je sprejela francosko-angleško varnostno jamstvo. Na drugi strani pa Romunija tudi Nemčiji in Italiji zatrjuje svoja prijateljska čustva in bj rada angleška jamstva in njih pravi pomen nekoliko zamrežila. Toda s tem, da je sprejela angleška jamstva, se je Romunija, akoprav to prikriva, pridružila skupini velesil, ki je nasprotna Italiji in Nemčiji. Naj se Romuni nikar ne izgovarjajo, češ, da ni mogoče, da bi
varnost, ki so jim jo ponujali, odklonili. Baltiške države so pokazale, da se varnostna jamstva, ki so jih jim hoteli vsiliti, prav lahko z uspehom odklonijo.
Gayda piše nekaj stavkov tudi o Jugoslaviji ter meni, da je ta država dokazala, da zna v knjigi zgodovine pravilno brati in da zaradi tega tudi vodi nevtralno politiko.
Italija je danes — tako zaključuje Gayda svoj navdahnjen članek — postala največja balkanska država. Zaradi tega z največjo pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov na balkanskem polotoku. Italija ve in razume, da so na Balkanu nekatere spremembe neobhodno potrebne.
Naj balkanske države ne pozabljajo, da italijanska vlada pravilno tehta in vrednoti balkanske dogodke, in da morajo z dejanji dokazati, ako nočejo veljati za sovražnike Nemčije in Italije. Besede ne zadostujejo več. Na Balkanu — kakor tudi povsod drugod — bodo morale države svoja stališča vedno bolj jasno izraziti in odgovornosti, ki jo nosijo, vedno bolj jasno pogledati r obraz.
Odhod angleških in francoskih generalov v Moskvo
Vojaški odposlanstvi Anglije in Francije hočeta proučiti udarno vrednost rdeče armade
London, 3. avgusta, b. Angleška vojna misija je danes dopoldne odpotovala v Pariz in jo tam pričakujejo ob 17. V političnih kropili Londona in Pariza je zavladala danes zadovoljnost, ker so vsi prepričani, da je »fronta miru« sedaj sklenjena in da bodo v Moskvi proučili le še nekatere važne podrobnosti o tehnični izvedbi in razdelitvi dolžnosti posameznih oboroženih sil, mornarice in letalstva.
S posebno zadovoljnostjo ponatiskujeta francoski in angleški tisk poročila sovjetskega časopisja ob priliki 25 letnice, ko je stopila Rusija v svetovno vojno. V Moskvi so tudi vsi listi objavili Chamberlainov govor, ki so ga prenašale prav tako radijske postaje. Nemški tisk sicer trdi, da je Sovjetska Rusija imela sicer svoj namen, ko je objavila Chamberlainov govor, ker se menda ni zavedala, da je britanskn-francoska vojna misija že na poti v Moskvo. To daje francoskemu tisku povod za dokazovanje, da pomenjajo takšna nemška poročila, ki so povsem netočna, le znak slabosti.
Vloga generala Hutzingerja
Francoski ministrski predsednik Dala-dler je sprejel danes generala Hutzingerja, ki se je včeraj vrnil iz Ankare. Njegovo poročilo bo služilo kot podlaga za bližnja vojaška pogajanja v Moskvi. General Hutzinger je obiskal včeraj popoldne London ter se je tam sestal z britansko vojno misijo, ki je danes odpotovala v Pariz zaradi nekaterih važnih razgovorov o poročilu, ki ga je prinesel iz Turčije general Hutzinger. Z ozirom na ta poročila je angleška vojaška misija zahtevala, da se tudi general Hutzinger priključi francoski vojni delegaciji za Moskvo.
Jutri zjutraj se bo pričela v Parizu konferenca britanske in francoske delegacije zaradi
sestave moskovskega programa. Tudi šef francoske vojne misije general Doumens je imel včeraj daljšo konferenco z Daladierom ter je bila pri tej priliki dogovorjena skrajna meja, do katere gre lahko Francija pri eventuelni pomoči Sovjetski Rusiji. Glede samega programa pa se sliši iz zanesljivega vira sledeče;
Načrt pogajanj
Obe delegaciji odpotujeta najkasneje v nedeljo z letali v Moskvo. Francoska vojna misija bo govorila s sovjetsko delegacijo glede vprašanja razporeditve ruske armade na njeni zapadu: meji, dalje o vprašanju skupne akcije Turčije in Sovjetske Rusije.
Anglija pa se bo s sovjetsko vojno delegacijo razgovarjala najbolj o mornariškem in letalskem sodelovanju, ki bo prišlo v poštev za slučaj svetovne vojne. Angleži in Francozi bodo skušali ▼ svojih pogajanjih s sovjetsko delegacijo predvsem ugotoviti stvarno vojaško moč Sovjetske Rusije, zlasti pa mornarice in letalskega bro-dovja, ker nima nihče točnih podatkov o potencialu sovjetske armade. Dalje bodo proučile vojaške misije tudi stanje in sposobnost ruskih čet na zahodu republike, prav tako pa vrednost železniškega omrežja. Angleže pa najbolj zanima moč sovjetskega baltskega brodovja. Seveda pa je še cela vrsta drugih važnih vprašanj in problemov, ki pa se držijo v največji tajnosti. V vsaki misiji bo po 20 vojaških strokovnjakov, razen tega bodo vojne misije vzele s seboj ogromen tehnični material in prtljago. Zvezo med obema misijama bo vzdrževal francoski general Hutzinger. Moskovski dopisnik »Timesa« objavlja danes pregled o stanju pogajanj in zaključuje svoje poročilo s sledečimi besedami: »Imamo sedaj besedo Molotova, da bodo vojne misije omogočile odstranitev vseh še obstoječih sporov.« Vsi znaki kažejo, da je Sovjetska Rusija vendarle pripravljena upoštevati sedanji položaj.
Kako presojajo Francozi sedanji napeti položaj
Pariz, 3. avg. A A. Bavas: Saint Brice piše v ».T n u r n a I u« o mednarodnem položaju ter izraža mnenje, da hi se odločna politična ofenziva glede gdanskega vprašanja morala začeti po za-okroževalni poti, to je s kakšno novo akcijo v srednji Evropi. V zvezi s tem omenja nedavno izjavo madžarskega grofa Czakyja in nekatere kombinacije, ki iih zadnje dni omenja svetovno časopisje glede Madžarske in Slovaške.
»Excelsior< poudarja kot najvažnejše v današnjem mednarodnem položaju, da sta Velika
Orožne vaje povsod
Italijanska vojska hoče dokazati slabost trdnjavskih črt Romunija ima 900.000 mož pod orožjem
Rim, 3. avgusta, b. »Giornale d' Italia« trdi, da so novi manevri z ozirom na to, da se vodijo v bližini francosko-italijanske meje, izzvali veliko zanimanje Francije in Velike Britanije ter pravi v zvezi s tem sledeče:
Ti manevri nimajo napadalnega značaja proti demokratskim državam, kakor hočejo to prikazati one, ki še naprej izvajajo obkoljevalno politiko proti osi Rim—Berlin, ker je Italiji in Nemčiji znano, da italijanske vojne sile izzivajo ne le spoštovanje, temveč tudi strah pri demokratskih državah. Veliki italijanski manevri imajo predvsem tehnični značaj, ker Francija računa z zanesljivostjo in trdnostjo Maginotove črte in utrdb, ki jih je zgradila v alpskih področjih na franco-sko-italijanski meji. čeprav Nemčija in Italija priznavata potrebo teh utrjenih črt, se vendarle zavedala svojih armad, ki so sposobne prebili tudi te trte. »n omogočiti vojnim silam osiiča svobodno gibanje in manevriranje v vojni.
V manevrih, ki se vodijo sedaj v dolini reke Po, vodijo račun tudi o tej možnosti.
Dalje zanika »Giornale d' Italia« britanskega publicista K i n g - H a 11 a o strategi/nih in taktičnih težavah, na katere ho naletela Italija v primeru vojne na Sredozemskem morju ter na evropskem tn afriškem ozemlju. Ti manevri 11> največji in najznačilnejši ter po svojih pripravah
in tehničnem obsegu prekašajo vse prejšnje manevre v teh pokrajinah. Navzočnost kralja in Mus. solinija v prvi stopnji manevrov je dala italijanski vojski ie večji pogon, da dostojno in pravilno reii svojo nalogo. Poročajo , da bosta italijanski kralj in Mussolini prisostvovala tudi zaključni stopnji manevrov italijanske vojske..
Letalski manevri v Angliji
London, 3. avgusta. AA. Reuter: V četrtek večer se začne veliki manevri letalstva. Manevri se bodo nadaljevali tudi v petek zvečer in bo pri njih sodelovalo okoli 1300 vojaških letal. Glavni namen manevrov je preizkusitev letalske obrambe in organizacija službe med napadom. Skušnja s temi organizacijami pred obrambo pred letalskimi napadi se bo vršila po vsej državi v noči med 9. in 10. avgustom. Isto noč bodo zatemnili London in 26 drugih krajev južnovzhodne Anglije.
Manevri v Romuniji
Bukarešta, 3. avgusta, b. Manevri, ki so se po madžarsko-romunski krizi pričeli v Romuniji, bodo meseca avgusta dosegli vrhunec. Po privatni ocenitvi bo imela Romunija sredi avgusta pod orožjem 000.000 mož, kar se še ni zgodilo po svetovni vojni.
Britanija in Francija popolnoma v znamenju priprav za vsako morebitnost. Ti dve državi — pravi omenjeni list — sta se spremenili v ogromne delavnice, v kater se izdeluje vse, kar bi bilo potrebno v primeru vojne. Prav tako skrbita za zadostne zaloge surovin. List prifiominja, da bodo nadaljne priprave na drugi strani tudi v bodoče imele za posledico, da se bodo povečale priprave v Veliki Britaniji in v Franciji ter v državah, ki jih vežejo prijateljski sporazumi z obema zahodnima evropskima velesilama.
»O e u v r e« pravi med drugim, da v Londonu ponovno naglašajo, da je prepuščeno Poljski oceniti, kdaj bo nastopil trenutek, v katerem bi se Poljska smatrala za ogroženo v svojih življenjskih interesih. V teh krogih smatrajo, da se nikdar ne more dovolj poudariti, da bosta angleška in farncoska vlada v tem delu Evrope brez odloga stopili na stran Poljske.
Georges Bidault v svojem listu med drugim pravi, da je »vojna živcev« zdaj zašla v posebno ostro razdobje .Pisec članka pravi, da se Nemčija v tej »vojni živcev« na eni strani poslužuje taktike čedalje večje zaostritve položaja, na drugi strani pa spet računa z utrujenostjo nasprotnih strani. K sreči smo se že navadili na takšno taktiko pravi Bidault. Ne damo se prestrašiti in pozorno zasledujemo vse. kar se dogaja. Celo v spanju smo na straži. Lahko rečemo, da danes na svetu ni države, ki bi bila mani pripravljena na izzivanje drugih, kakor je Francija. Zato pa tudi ni države, ki bi bila boli pripravljena, storiti to. kar je potrebno za primer, če hi bil z druge strani izzvan ves svet, ki si želi miru. Brez vsakega šovinizma moremo reči. da je Francija danes manj vznemirjena kot katerakoli druga država.
Dunajska vremenska napoved: Po nekod oblačno, krajevne nevihte mogoče.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno jasno in zmerno toplo.
Zemunska vremenska napoved: V severno-zahodnih krajih se bo počasi pooblačilo. Delno oblačno v ostalih krajih. Ponekod bodo krajevne nevihte z dežjem oziroma nalivi. Temperatura se ho nekoliko dvignila

Škof msgr. Ceng v Mariboru in Slov. Bistrici
Maribor, 3. avgusta.
Kitajski Škof C e n g , ki sc ie pripeljal lia ljubljanski mednarodni kongres Krisluaa Kralja, jo sedaj obiskal tudi lavantinsko škofijo. Čutil ie dolžnost, da se oddolži lavnntinskcnui škofu dr T n m » i i f u . ki ga smatra za svojega velikega dobrotnika, kor mu je dal štiri šolske sestre iz Slovenskp bistrice, da mu pomagajo pri misijonskem delu v veliki Kitajski.
.Na iijocuo iMJvaliilo g. škofa dr. Ivana Toma-žiča le msgr. Ceng prišel včeraj v MarilM>r. Danes pa je obiskal v spremstvu lavantinskega vladike Slovensko Bistrico, kjer se je osebno zahvalil šolskim sestram in njihovi č. materi prednici Romani za plemenito delo.
M>gr. Cen g se jo pripeljal dane« dopoldne ob 0 v spremstvu škofa dr. Tomažifa. Vsa hiša |e oba »kola pri vhodu ljubeznivo sprejela. Vse me-
0	zaključku sporazuma ni nobenega dvoma več
Zadnje plapolanje umirajočega unitarizma.
Vse naše časopisje se v notranjem političnem oziru nahaja takorekoč v stuuju pričakovanja, kdaj se uresniči sporazum in kakšen bo. V golo informacijo, ne da bi prevzemali kakršnokoli odgovornost za to in za vse podobne vesti, prinašamo. kaj piše »Hrvatski lisU iz Osjekn o tem vprašanju. Takole pravi: *Ua se bo sporazum ie v kratkem sklenil in podpisal, je gotova stvar. Negotovost vlada samo le glede vsebine sporazuma. O tej vsebini, oziroma njega posameznih točkah se raznnšajo tnko na srbski, kakor na hrvatski strnni, najrazličnejše vesti. IzrHziti nasprotniki sporazuma na srbski strani, ki mislijo tako, kakor Milan Stojadinovič, so trdili o vsebini sporazuma stvari, ki jih moramo seveda sprejeti z največjo rezervo. Hvala Bogu, da nas ne deli več veliko časa od trenutka, ko bo le negotovosti konec. Takrat bomo videli, koliko so imeli prav ali ne razni informatorji našega in inozemskega tiska. Zlasti dopisniki inozemskih listov so v zadnjem času napisali cel kup informacij o vsebini razgovorov med Cvetkovidem in dr. Mačkom. Nekatere od teh informacij so gotovo netočne ali čisto napačno, toda nekaj jili je, ki so bile črpane i: dobro poufenega vira. Četudi bi bilo dovoljeno, ne bi bilo koristno te informacije javno btteiiti ie sedaj, ker bi to moglo na stvar samo škodljivo vplivati. Ne zdi sc nam namreč izključeno, da ve bi te vsebina dostienih stvari loko z ozirom na hrvatsko ozemlje, kakor : ozirom na pristojnost > hrvatske oblasti, mogle ie vei ali manj popraviti. Mi se torej nahajamo v zelo zanimivem in važnem razdobju našega Hotraaj^-p^tirtfiiivu življenja, v katerem bo konec sedanju negotovosti.«
To informacijo,»Hrvatskega listn-. ki je v najtesnejšem stiku z vodstvom Hrvatsko seljačke stranke, prinašajo vsi hrvatski in srbski listi.
Cisto naraven pojav je tudi ta, da se zagrizeni unitaristi in šovinisti na srbski strani, ki se sporazuma s Hrvati boje ln so mislili, <la bi ga mogel dr. MIlan Stojadlnovič preprečiti, sedaj, ko ima sporazum v kratkem postati dejstvo, š« posebno močno razburjajo in po raznih Ustih dajejo duška svojemu obupnemu razpoloženju.
Tako nn primer se Hrvati Se sedaj bavijo z Božovičevimi članki v »Politiki«, ki je s svojimi potopisi imel očividno namen, da dokaze, da se Dalmacija ne bi smela priključiti bodoči vse-hrvatski pokrajini, češ, da je srbska. Saj se sam priznava kot zapriseženega pristaša narodnega edinstva, ki mu po njegovem mnenju daje pravico, da ignorira zgodovinska dejstva. Hrvate smatra slejkoprej za »separatiste«, za negativne in mračne elemente in znaša svojo jezo posebno nad hrvatsko mestno inteligenco v Dalmaciji, o kateri ves svet ve, kako navdušeno je sodelovala pri zedinjenju Jugoslovanov v novi državi. Naj Boiovii rajše razmišlja o tem, kdo je kriv, da je ta inteligenca uvidela, da je mogoče živeti v .lugoslaviij zadovoljno le, že so zavarujejo pravice samosvojega hrvatskega naroda. Vsega obsojanja pa je vredna trditev Boz.oviča, da so Srbi v Dalmaciji zapostavljeni. Vsak otrok ve, da država tega nikoli ne bi dovolila, Četudi bi kdo nameraval Srbe ignorirati ali zapostavljati. V Splitu, v katerem so bile pred vojno samo tri srbske družine, jo danes 2000 pravoslaveev, največja palača v Splitu je last Srbske banke, ki je največja posestnica v Dalmaciji. Srbski kapital v Dalmaciji naglo raste in tudi nn političnih mestih sedijo Srbi v najbolj važnih položajih. Sredi mesta se dviga monumentalna pravoslavna cerkev, zemljišče pa je dala država brezplačno, oziroma za
1	dinar.
tudi v nekaterih drugih listih in brošurah druge vrste prihaja do izraza obupna borba unila-ristov zn ideologijo, ki jo pokopana, ker 20 let naši državi nI dala v miru živeti in napredovati. Tako na primer so »Srbske narodne n o -v i n e< v Belgradu objavilo oglas o knjigi »Mi i oni«. ki jo je izdal neki Srboljtib Kosovič v obliki romana, ki napada Hrvate, češ, da so to .min ji, ki sedaj diktirajo pogoje zmagovalcu.. ..'t Da bi bilo treba tako knjlžuro zapleniti in pisca postaviti pred sodišče, se nam zdi samo po sebi umevna stvar. Cilamo tudi, da se je v Belgradu osnovala »Srbska straža«, ki v svojem programu pravi, da so Srbi edino pravi nosilci državne in jugoslovanske misli. Vprašanje pa je, ako bo to gibanje imelo večjega uspeha In razmaha. Izvemo namreč, da na primer ^Srbski kulturni klub«. Čigar središče je v Belgradu. v Bosni nima pravega uspeha. Zdi se, da je veČina Srbov v Bosni za končni in trajni mir in prijateljsko so-življenjo s Hrvati in da šovinistična delovanja odklanja.
*
Septembra začno v Belgradu graditi nionumen-falnn palačo narodopisnega muzeja, ki bo ena največjih stavb na Balkanu sploh. Za stavbo je Hipotekama banka dovolila posojilo 20 milijonov din. — Donavska banovina je pri Hipotekami banki najela posojilo 250 milijonov din zn zgradbo cest. ki se začnejo že letos. — Po uredbi iz Belgrada je ustanovljen naslov in poklic gospodarskega svetnika. Gospodarski svetnik more postati samo, kdor ima diplomo gospodarsko trgovske visoke šole In ki je praktično delal najmanj 5 let na gospodarskem področju. Naslovni poklic gospodarskega svetnika je javnega značaja ter se more izvrševati samo z dovoljenjem bana.
sto io bilo okrašeno r. zastavami, ljudstvo pa se
Je zbralo v obilnem številu pred cerkvt|o. k|er |e bil obenem srečen slučaj, da je bilo zbrano v Slovenski Bistrici veliko duhovščine. Bil |e namreč tovariški sestanek g. duh. svetnika D«brska, ki jo obhajal s svojimi tovariši v samostanu 4<H letnico svoje nove maše. Zbrani so bili: profesorja K a r d i n a r in Cestnik, dekan P o d v i n-ski, dekan Med vešče k, dekan Lom, duhovni svetnik M i h o I i č ; potem je hil fckofov spremljevalec, salezljanec dr. Srečko Z a m j e n , mestni župnik Soline iu katehet M I h e I i č. Oba prevzviSena škofa sla preživela v kroeo duhovščine prav lepe ure. Zelo lepo se je pokazalo, kako je katoliška Cerkev vesoljna in kako se počutijo vsi nurodi, zbrani v tej ustanovi, kot ena družina. Dasi govore različno jezike, se v svojem uradnem jeziku, latinščini, lahko med 6eboj pomenijo.
1'revzvišenl škof dr. Tomažič je povabil msgr. Cenga na slavnosti v Ptuj, kjer bo obhajal te tamkajšnji miuoriUkl samostan svojo 700 letnico. Msgr. Čeng bo ob priliki slavnosti v Ptuju odprl razstavo misijonskih predmetov, ki so bili razstavljeni v Ljubljani. To razstavo Je namenil svojim dobrotnikom v vsej Sloveniji, iz Ptuj« bo prenesel svojo misijonsko raz.slavo v ponedeljek v Maribor, kjer bo za časa tnariliorskega tedna odprta v dvorani Zadružno gos|>odarske banke.
Msgr. Ceng gre iz Ptuja na P t u j s k o g o r o, kor ga zelo veseli občudovati veliko ljubezen slovenskega ljudstva do Matere božje. Razume se, da bo misijonski škof zelo vesel, ako mu poklonijo naši verniki kake darove za njegov misijon. Kdor mhoče v ta namen kaj darovali, naj pošlje na naslov: Msgr. Ceng, Rakovnik, Ljubljana.
Nemški trdnjavski pas ob Renu podiraj«
Pariz, 3. avgusta. AA. lluvas: »Matln« peeeča, iz N«nryja, it« je Iten zadnje dni spet zelo narasel in poplavil več krajev. Pod vodo je tudi to pet več delov nemške Sfegfrieilove črte. List po-ror.i dalje, da {e nemško poveljstvo zato preglasilo poplavljen« dele Sleglrledove črte z« nenporabne in so jih zato Inženirske čete že začele podirati.
Nemške volne ladje v Gdansku
Gdansk, 3. avgusta. AA. DNB: Podadmiral v. Trotla je snoči govoril na slovesnostih,, ki jih je priredila nacionalna organizacija za pomorski ugled. Admiral je dejal, da izvira nemška pomorska tradicija iz najstarejših f««ov, ko so gdanski mornarji prav tako sloveli po svojem pogumu kakor nemški. Forster je pozdravil nemške pomorske zastopnike in nomike ladje z,l>rano v Gdansku, in izjavil, da si jo Gdansk stoletja in stoletja prizadeval za vojaško slavo Nemčije, tako da Nemci |>ostali najboljši pomorščaki. Kor ee l\>l|sko tiče v pomorskem pogledu. mqr« šelo pokazali, kaj ve in zna. Nemci, je nadaljeval Forsler, so prekrižali vsa mor a še pred Angleži in imajo zato tudi danes pravico pluti po Vseli morjih. Kakor 'ni Bog suhe zemlje, tnko tudi Oceana ni dal samo Angležem, čeprav so jih niono}>olizirali.
Kaj pišejo »Times«
London. 3. avgusta, b Gdanski dopffcnik »Ti-mesa« jiorofa v dal jšem članku, da so vojne pri -prave v Gdansku pospešene, odkar je prišel tja general Ep h a r d t. ki je Ostal v Gdansku osem tednov ter izvršil potrebno reorganizacijo tn sodelovanje obrambnega sveta. Za sedaj še nI rešeno vprašanje, kdo bo prevzel poveljstvo nad Četami v Gdansku. Verietno je, da ga bo prevzel general Bodenschatz. Militarizacija gdanskega pod-
Sestanek generalov v Tokiu
Posveti za tesnejše sodelovanje z Nemčijo in Italijo
Tokio, 3. avgusta. AA. Havas: Poročajo, da so najvišji zasto.pniki vojske imeli snoči konferenco na stanovanju vojnega ministra. Konferenca jc trajala nad 2 uri. Razgovori so se nanašali na novo obliko z« okrepitev pakta proti ko-m i n t e r n i.
Udeležili so se je vojni minister I t a g a k i , njegov zastopnik Jamavaki in glavni predstavniki gcneralštaba. O sklepih jc vojni ministfcr obvestil danes namestnika načelnika generalneie štaba Nakaimo in znanega japonskega vojnega strokovnjaka Juza Nisia, ki z Itagakijcm tvorita japonski »Vojaški triumvirat« (trojko), kar časopisje često poudarja. Če bo potrebno, bo sklican vrhovni vojaški svet, da sprejme gotove sklepe.
Časopis »Hosi Simbun« objavlja ob tej priliki članek, ki med drugim pravi: Volja vojske bo izražena jutri ne konferenci 5 ministrov. Podal jo bo sam vojni minister Itagaki.
V dobro poučenih kregih poudarjajo, d» je bila ta konfercnca japonskih generalov ob istem času kot konferenca, ki sta jo imela pri jezero Como japonska v e 1 e p o si a n i k a. v • Berlinu in Rimu Osima in S I r a 11 r i. Ta okolnost, da slutit, da je vprašanje vojaške zveze postalo spet aktualno.
Tokio, 3. avgusta TG. Angl.ški poslanik je pri razgovorih z zunanjim ministrom Japonske Arito izjavil, da ima od 6Voje vlade navodila, naj pristane na japonsko zahtevo, da angleške oblasti v angleškem naselju v Tjencinu izroie Japoncem tiste 4 Kitajce, ki so v aprilu letošnjega let« v tjencinskem gledališču ubili nekega japonskega carinika in so potem pobegnili v angleško naselje. Japonske oblasti «o takoj zahtevale, da se jim ti 4 Kitajci izroče, toda angleški konzul je zahtevo takoj odbil. Odklonilno 6tališče angleških oblasti
je polem dalo Japonccm povod, da so angleško naselbino blokirali in da je potem nastal spor, ki ga sedaj s pogajanji v Tokiu na mnogo bolj širokem poliu poravnavajo. Imenovani štirje Kitajci bodo torej izročeni in ni dvoma, kakšna u6oda jih čaka. Japonska vlada je tudi zahtevala, naj na ozemlju angleškega naselja ustanove skupno ja-ponsko-angleško policijo za vzdrževanje reda, toda angleški poslanik je to zahteva odklonil.
Pogajanja so obtičala
Tokio, 3. avgusta. AA. DNB: Po poluradnem
poročilu so ustavljena gospodarska pogajanja v okviru tokijske konference zaradi nepremostljivih nasprotstev med obema pogodbenikoma. Pogajanja bodo ustavljena vse dotlej, dokler Anglija ne bo predlagala nadaljevanja. V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da je prišlo do odložitve gospodarskih pogajanj zaradi nedavnega demonstrativnega postopka Združenih drJiev, ki so odpovertele trgovinsko pogodbo z Japonsko. Isti krogi menijo, da jo to glavni razlog, da se Anglija trdno drži svojega stališča do japonskih zahtev.
Ameriški protesti
Weshington, 3. avgusta. AA. DNB. Državni podtajnik Sumner Wales je izjavil poročevalcem listov, da je ameriški poslanik v Tokiu dobil nalog, da protestira pri japonski vladi zaradi slabega ravnanja z Američani na Kitajskem. Podtajnik je dodal, da ni ta ameriški protest v nobeni zvezi s protestom britanske vlade, ker se ameriška vlada noče vtikati v vprašanje zaščite tujih državljanov v vzhodni Aziji, ker jf njena politika v teh krajih popolnoma neodvisna od politike drugih rpizadetih držav.
Visoka odlikovanja
Belgrad, 3. avgusta. A A. Odlikovani so na predlog prosvetnega ministra z redom sv. Save 1. stopnje dr. Josip Ujčič, belgrajski nadškof in apostolski administrator dieceze;
r. redom sv. Save 3. stopnje Mirko God i na, gvardijan minoritskega samostana v Ptuju in Franc Košir, upokojeni župnik na Jezici.
Za zaščito trgovine s sadjem
Belgrad, 3. avgusta, m. Te dni sta se mudila v Belgradu predsednik Kmetijske zbornice za Slovenijo, narodni poslanec. Martin Steblovnik in tajnik to zbornice, narodni poslanec dr. Jože Lav-rič. V Belgradu sta obiskala vse merodajne či:ii-tel;e in jim obrazložila zahtevo, d.", se za jabolka izda uredba o minimalnih nakupnih cenah, kor so sedaj izvozniki potiskali cene jabolkom navzdol v škodo produceniov. Poslanca sta povsod naletela na popolno razumevanje ter dobila zagotovilo, da se zaščitijo Interesi pridelovalcev in izločijo iz trgovine neresni trgovci.
Belgrajske novice
Belgrad. 3. avgusta, m. Na današnji seji upravnega odbora društva za silose je bil imenovan za ravnatelja društva za silose v Belgradu bivši narodni poslanec dr. Kaslav.
Belgrad. 3. avgusta, m Z jutranjim vlakom jo odpotoval na Bled minister za pošto in brzojav Jovan Altiparmakovič. Popoldne se je pa vrnil v Belgrad iz Splita gradbeni minister dr. Miha Krek, ki se jc udeležil v Splilu sestanka bano-vinskega odbora JRZ za primorsko banovino.
Pred novo vlado v Španiji
Madrid, 3. avgusta. AA. Havas: Notranji minister Seratlo Suner je nujno poklical v Burgos generala Vagmi In nacionalnega svetnika Pedra Camera Castillo, ki je člnn falange. Mislijo, da se želi general Franco podrobno informirati o mnenju raznih vodilnih osebnosti, proden bo sestavil novo vlado.
Italijani so še na Malorcl
London, 3. avgusta, h. Dopisnik »Daily Tele-grapha« in »Morningposlat poroča, da Italija še vedno ni opustila svojega letalskega oporišča na Malorcl in vse kaže, da v doglednein času italijansko čete ne bodo zapustile loga oporišča, ki pomenja za Ilaliio važno stratepično Izhodišče na zahodu. Potniški promet med Barcelono in Las 1'almas je zopet vzpostavljen, todn na olok stopijo lahko samo osebe, ki imajo posebna dovoljenja, ki jih le v izrednih slučajih izdalo tudi državljanom demokratskih sil.
Spor med Romuni in Madiarl poravnan s pogajanji
Bukarešta, 3. avgusta, b. Obmejni spor med Madžarsko in Romunijo je odstranjen. Madžarska vlada je izjavila, da gre le zn spor med lokalnimi oblastmi. Romunska vlada je nato sporočila, da je pripravljena nadaljevati v Sina ji prekinjena pogajanja.
Bukarešta, 8. avg. AA. Rador Ker je madžarsko poslaništvo sporočilo zunanjemu ministrstvu, da je madžarska vloda sklenila vse dotlej prepovedati splavarstvo na Gornji Tisi, dokler se ne sklene pogodba o plovbi z Romunijo, je romunska vlada dovolila, dn se ponovno začno pogajanja v Sinajl. Po drugi strani sta se pa madžarska in romunska vlada sporazumeli zaslran sklicanja mešane komisije, ki bo nn licu mesta izvršila preiskavo o obmejnih incidentih.
ročja se nadaljuje, čeprav ti ukrepi za sedaj Se niso odjeknili na političnem jioJju. Kdaj bi sn morala izvršiti sprememba, ne vedo uienda niti sami vodilni nemški krogi.	.
Poljski: N«! gdanskemu senatu
Varšava, S. avgusta, b. Poljska vlada je odklonila prošnjo gdanskega senata glede _ znižanja poljskih carinikov od 110 na 27; Gdanski senat s svoje strani Se nI storil nobenih korakov, da
ustvari v gdanskem tisku izraženo grožnjo o vzpo-»tavitvf carinske unije z vzhodno Prusijo. Gdanski senat se zaveda, da bi takšen korak prisilil Poljsko k oslriin protiukrepom.
Angleški pomorski obisk v Turčiji
Carigrad, 3 avg. b. Britanski admiral Suning-ham, vrhovni poveljnik britanskega sredozemskega brodovja, ki je včeraj prispel v Carigrad v »pr«m-stvu .petih britanskih vojnih ladij, je odpotoval danes z letalom v Ankaro, kjer ga je sprejel ministrski predsednik Ineni v spremstvu šefa generalnega štaba turške vojske.
Grški narodni praznik
Atene, 3. avgusta. AA. Atenska agencija: Lahko se reče, da se je že danes začela proslava grškega narodnega praznika 4. avgusta. Povsod vihrajo zastave in odmeva pesem in godba. Na stadionu so simbolična prikazali tri razdobja grške zgodovine, klasično dobo, bizantinsko dobo in najnovejši čss. Posamezne trgovine so okrasile svoje izložbe. Iz tujine se je pripeljalo veliko število gostov, prav tako pa jih je prišlo mnogo tudi iz vseh krajev Grčiic. Živahnost po ulicah je postala še večja kot sicer. Na ulicah so videti živopisane narodne noše s Krete in ostalih grških otokov, iz Makedonije, Trakije, Epira in iz drugih kzajev. Zvečer bo velik sprevod grške mladine. Okoli 40.000 grških lantov in deklet bo defiliralo pred ministrskim predsednikom Metaxa6om.
Vsi časopisi objavljajo poročila, v katerih izražajo vdanost in hvaležnost nacionalni vladi za vse, kar je storila. Lastniki posameznih trgovin so izjavili, da bodo prodajali svoje blago po znatno znižanih cenah, da bi na ta način privabili čim večje števlo ljudi na proslavo. Predsedniku vlade Metazasu so bili poslani veliki zneski, namenjeni za okrepitev letalstva.
Chamberlain izgubil že 17 mandatov
London. 3. avgusta. A A. Štefani: Pri naknadnih volitvah v Braconu je zmagal delavski kandidat t 20.679 glasovi, medtem ko je konservativni kandidat dobil samo 18.043 glasov. Vlad« je pri dosedanjih naknadnih volitvah izgubila te 17 mandatov, in sicer 13 na račun delavcev, 4 pa na račun neodvisnih kandidatov.
Razstava filmske umetnosti v Benetkah
Benetke, 3. avgusta. AA. Štefani: 0 priliki osme mednarodne razstave kinematografske umetnosti, ki jo bodo odprli 8. avgusla, bodo prirejene v Benetkah zelo zanimive manifestacije. Spored obsega poleg drugega tudi razne gledališke predstave, mednarodno športne tekme in tradicionalno tekmo 55 ribiških ladij. Ob začetku razstave bodo predvajali nemški film »Guverner«.
Avtobus v prepad
Pariz, 3. nvgusla. AA. Havas: I« Jaena poročajo, da je neki avtobus strmoglavil zaradi p->-kvare motorja v prepad na vožnji v Real Bessero blizu Quesde. Osem ljudi se je ubilo, 6 jih Je pa ranjenih. Z avtobusom so se peljala falonglstlčna dekleta, namenjena v Jaen, da Izroče dragocenosti, denar, zlato in srebro, ki so ga nabrale za državo.
»Leteča trdnjava«
Dnvton, 3. avgustu. A A. liavas: Uradno poročajo, da so ameriški letalci dosegli dva nova svetovna rekorda s težkimi letali. Prvi rekord je postavilo letalo >Leteča trdnjava« na krožnem poletu 5000 km z bremenom 2000 kg. Letalo je doseglo hitrost 261 km na uro. Drugi rekord jo višinski z bremenom 5000 kg. To letalo se je dvignilo lO.OoSni visoko in tako popravilo prejšnji nemški svetovni rekord.
Drobne novice
Rim, 3. avg, b. Delo italijansko-jugoslovanske-ga stalnega odbora je v glavnem končano. Na tej konferenci so bili doseženi ugodni rezultati ter bo6ta obe delegaciji predložili svojim vladam tozadevna poročila, na kar bodo sklepni razgovori, po katerih bo izdano uradno poročilo.
Milan, 3. avgusta. AA. Štefani: Vojvoda In vojvodinja Kentska, ki se tu mudila na zasebnem obisku, sta si danes ogledala razstavo del Leo-narda da Vincija.
l/omton. 3. avgusta. AA. Hava«: Lord Hallfax je snoči sprejel poljskega, nato pa turškega poslanika.
Burgos, 8. avgusla. Havas: Zunanji minister Jordana je sprejel maršala Petaina.
Pet uredb ministra prosvete
Belgrad, 3. avgusta. AA. V prosvetnem ministrstvu je bilo izdelanih večje število uredb, ki so izdane na podlagi pooblastil v finančnem zakonu za let 1939-40. Precejšnje število teli uredb je prosvetno ministrstvo že dokončno uredilo in so bile že sprejele s strani pristojnega ministrskega odbora. Drugi del pa lin prihodnje dni izročen v pretres ministrskemu odboru. Dosedaj so bile ugotovljene in sprejeto s strani ministrskega odbora sledcč-o uredbe:
Uredba o visoki ekonomsko - komercialni šoli v Belgradu, uredba o visoki ekonomsko- komercialni šoli v Zagrebu, uredba o zgodovinskem institutu v Dubrovniku, uredba o umetniškem svetu pri ministrstvu prosvete, ter uredba o umetniških šolah.
Z uredbama o visokih ekonomsko-komer-
cialnih šolah se je doseglo izenačenje teh šol 7. vseučilišči tnko, dn bodo mogli diplomirani študentje iz teh šol dobiti mest«, ki jih sedaj niso mogli zasesti, kar bo vplivalo na pravičen razvoj našega gospodarskega življenja sploh. Uredbi za visoki komercialni šoli v Belgradu in Zagrebu sta bili izdelani zlasti v želji, da bi popolnoma ustregli potrebam in znhtevnm prve kakor tudi druge šolo. Z uredbo o zgodovinskem institutu v Dubrovniku dobimo zelo koristno novost. Ta znvod bo imel za cilj. d« usposablja znanstvenike r.c zgodovinsko raziskavanle v samem državnem arnivu v Dubrovniku, ki je silno bogat nn materialu zn našo narodno zgodovino, Med temi uredbami jo nedvomno naj-
važnejša uredba o umetniških šolah. Z njo je popolnoma urejeno izobraževanje tistih, ki bodo poklicani, da delajo tudi sami kot profesorji umetnosti na srednjih šolah, delno pn bodo ie šole pomagale k razvoju talentov naših mladih umetnikov in jim ustvarile možnost polnega razvoja in dela nn polju umetnosti. Srdnj ne bo treba več hoditi nn t«je akademije. Naši mladi umetniki bodo v novih akademijah lahko dobili najbolj trdne temelje za svoje bodoče umetniško delo.
Uredba o umetniškem svetu pri prosvetnem ministrstvu je omogočila delo umetniškemu svetu, ki bo pri prosvetnem ministrstvu imel isto nalogo na polju umetnosti, kakor jo IzvrSti-je glavni svet na drugih popriščih našega kulturnega in prosvetnega življenja.
Med uredim m i, ki bodo v kratkem predložene ministrskemu odboru v pregled, se nahajajo tudi te: Uredba o ureditvi prosvetnega mini« stvrstva, uredba o državnih arhivih, uredba o varovanju narodnih starin, uredb« o izpreinrm-bah m dopolnitvah zakonn o srednjih Šolah, uredba o meščanskih šolah, uredba o učiteljiščih, ter uredba o filozofskih fakultetah. Uredba o prosvetem ministrstvu je dejansko popolnoma gotova in je bila že pred ministrskim »vetom, vendar pa je bilo sklenjeno, da se zn nekaj časa zadrži zaradi trga. ker bo v kratkem potreba preurediti vsa ministrstva. V tem trenutku se izdelujejo v prosvetnm ministrstvu sledeče uredbe: uredba o državni tiskarni ia uredba o državnih gledališčih.
Kratj Peter v Ljubljani
Mladega kralja, ki je sam vodil avtomobil, so povsod navdušeno pozdravljali
Množica v Prešernovi ulici pozdravlja Nj. Vel. kralja Petra II., ki sedi za volanom.
^	Ljubljana, 3. avgusta.
Že skoraj Štirinajst dni biva Nj. Vel. kralj Peter II. v najlepšem kotičku slovenske zemlje na Bledu. Dneve oddiha uporablja naš mladi vladar za izlete in tako se je davi s petimi šolskimi tovariši, ki so pri njem v go-steh, odpeljal na zlet v Kamniško Bi s t r i c o. Naš kralj je šoliral avto sani ter je iz Kamniške Bistricc napravil še kratek obisk beli LjubljanL
Moč duha
Zadnjega dne meseca julija vsakega leta slavi Cerkev praznik ustanovitelja Jezusove družbe sv. Ignacija.
Letos je ta praznik našo pozornost posebno močno zajel, ker nas je spomnil enega največjih obnoviteljev krščanskega sveta, čigar svetost je bila združena z velikim genijem. Inigo Lojolski, sin neimovitega baskiškega plemiča, se je po dolgi bolezni iz dvorjana, ki bi bil mogel postati velik državnik ali vojskovodja, izpreobrnil k globokemu notranjemu krščanskemu življenju in sc je v Manresi v pokori, razmišljanju in neizprosni samopreiz-kušnji pripravil za svojo vekovito vlogo v duhovni zgodovini Evrope. Pod geslom: »Vse za čim večjo čast božjo« je v času največje verske zmede in svetovnonazornega zdvaja-nja, povzročenega po Lutrovi revoluciji, zasnoval v duhu veliko organizacijo za obnovo katoliškega mišljenja in življenja ter je zato sklenil, da se sam v ta namen temejito izobrazi, kar je zahtevalo od človeka, ki ni znal doslej nič drugega, kakor sukati meč, ogromnega truda. Vse težave je Inigo premagal s samopremagovanjem, velikodušnostjo in vestnostjo španskega velikaša, v katerem je bila brezobzirna doslednost zmožna, da dušo lahko iz najglobljih temin dvigne do najsvetlejših višin. 30 letni mož je začel desetletni študij v družbi z otroško pobožnim kmečkim fantom Petrom Fabrom, sijajno nadarjenim sangvi-ničnim Francom Ksaverom, pa z Lainezom, Salmeronom in Bobadillo, katerim se je pridružil še Portugalec Rodriguez. To je bilo prvo društvo v sodobnem smislu besede, v katerem so se prijatelji samohotno obvezali k čistosti, revščini in k misijonski delavnosti, pa k brezpogojni pokorščini poglavarju katoliške Cerkve, da pomagajo pri velikem pre-snavljanju in prenavljanju razrvane človeške družbe v kraljestvo božje.
Dan, ko so to obljubili, to je 15. avgust 1. 1534., ko je bil med njimi edini duhovnik Peter Faber, je bil ustanovni dan Jezusove družbe. Kakor vse stvari vekovnega pomena, tako je tudi začetek tega dela bil težak. Sama španska inkvizicija se mu je postavila na pot, ker so bili malenkostneži, nevoščljivci in ozkosrčneži Ignacija osumili nevarnega novo-tarskega mišljenja in početja ter nezdravega misticizma... Družba pa je premagala to in še večje težave in kaj vse je kongregacija jezuitov napravila velikega v zgodovini, lahko vsak prebere v znameniti knjigi enega najbolj načitanih ljudi našega časa: »Moč in skrivnost Družbe Jezusove«. Vpostavila je avtoriteto papeštva, vzgojila po Ignacijevih duhovnih vajah nepregledno vrsto požrtvovalnih delavcev v vinogradu Gospodovem, organizirala v največjem slogu laiški apostolat in pripomogla do zopetne zmage vsemu katoli-štvu v vseh panogah kulturnega življenja, ki ga je po zaslugi svojih učenih in nravstveno v najdiscipliniranejši šoli vzgojenih članov zopet dvignila iz materialističnega posvetnje-nja na raven krščanske duhovnosti. Družba Jezusova vodi danes brez števila šol od vseučilišč in slovečih znanstvenih institutov do srednjih šol in izdaja nad 350 listov in revij. Vse to je zasluga nadčloveške energije svetega Ignacija Lojolskega, moža, ki je tako veroval in zaupal v moč duha, da mu v tem oziru v zgodovini novega veka nesporno pripada prvo mesto.
Okrog 10 so privozili po Dunajski cesti štirje avtomobili. V prvem je sedel za volanom kralj, v ostalih pa se je vozilo njegovo spremstvo. Avtomobili so peljali po Šelenbur-govi uliei na Kongresni trg in naprej po Emonski in Cojzovi cesti čez šentjakobski most v Florijansko ulico in na Karlovško cesto. Tod je zavil naš kralj po klancu na Grad. Kralj je nato na Gradu izstopil in si v spremstvu podpolkovnika Kerekoviča ogledal gradbena dela na starih šancah. Nato jc kralj šel s tovariši in ostalim spremstvom še okrog gradu in se zanimal za razgled po mestu in
okolici. Na gradu je bilo precej Ljubljančanov ki so takoj spoznali našega vladarja in ga prisrčno pozdravljali. Vsem je kralj Peter ljubeznivo odzdravlial; nenadoma pa je pritekla odnekod majhna deklica in izročila kralju šopek slovenskih nageljev. Nad četrt ure se je mudil kralj na Gradu, potein pa se je spet odpeljal in zavil čez Mestni trg in nato čez Marijin trg v Prešernovo ulico.
Vest o kraljevem prihodu v Ljubljano Re je medtem z bliskovito naglico raznesla. Vsi tisti, ki so videli avtomobile, kako so vozili skozi ftelenburgovo ulico, so jo hitro udrli v Prešernovo ulico in računali, da se bo po tej ulici kralj vrnil. Posebno velika gneča jc nastala pred kr. dvornim dobaviteljem, droge-rijo Gregorič, pri kateri je kralj že večkrat
kupoval fotografske potrebščine. In res so nekaj čez 11 zavili štirje avtomobili ii Marijinega trga v Prešernovo ulico. Občinstvo jo takoj spoznalo kralja in začelo navdušeno vzklikati. Nasproti drogerije pa je bila taka množica, da je krulj, ki je šofiral, moral ustaviti za nekaj časa avtomobil. Te kratke trenutke je vsa množica izkoristila in navdušeno vzklikala kralju Petru.
Zatem so avtomobili spet polagoma potegnili proti pošti med neprestanim vzklikanjem množice. Kralj je še peljal okrog Tivolija, nato pa se je vrnil na Bled.
Kraljeviča Andrej in Tomislav sta se vrnila iz tujine
Liubljana, 3. avgusta. A A. Snoči ob 21.35 je prispela iz Rakeka v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija z Nj. kr. Vi«, kraljevičema TomUlavom in Andrejem, ki sta sc vrnila iz tujine domov. Nj. Vel. kraljica Marija se je včeraj popoldne odpeljala z avtomobilom na Rakek kraljevičema naproti. Po daljšem zadržanju dvornega vlaka na ljubljanski železniški postaji je Nj. Vel. kraljica Marija « kraljevičema nadaljevala snoči pot na Bled.
Trgovci, ne pozabite
■
s
da izide štajerska številka »Slovenca« že v nedeljo, 6. avgusta!
Ker bo razposlana v veliki množini po celi Jugoslaviji, bodo imeli oglasi v tej številki velik uspeh. Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite primeren oglas. Oglas naročite do sobote, dne 5. avgusta opoldne v upravi »Slovenca«, oziroma do danes, dne 4. avgusta zvečer pri naših podružnicah.
: ■
■ ■
■ ■

«
»Vprašanje socialnih razredov
Zelo uspeli francoski socialni teden v Bordeauxu
(Poseben dopis »Slovenca*.)
Bordeaux, koncem julija 1039. Francoski socialni teden se je tokrat tekom svojega delovanja že drugič sestal v Bordeauxu. To je bilo sedaj že 31. lotno zborovanje te velike potujoče ljudske univerze francoskih katoličanov. Vsako leto prireja predsedstvo teh socialnih tednov velika zborovanja, ki trajajo teden dni. Vsako leto se to zborovanje vrši v kakem drugem velikem francoskem mestu. Do sedaj so bili francoski katoličani že v 30 raznih francoskih mestih, tako da so spored obiska v raznih mestih že izčrpali in se sedaj začenjajo vračati v mesta, kjer so že bili. V Bordeauxu so bili sedaj že drugič.
Vsako leto obravnavajo na celotedenskih predavanjih, shodih in sestankih snov, ki je napovedana navadno že za eno leto naprej in jo izbere stalni predsedstveni odbor teh tednov. Odboru že skoraj 25 let predseduje profesor katoliško univerze v Lilleu, Eugene Duthoit. Za letošnjo snov predavanj so določili naslednjo snov: »Vprašanje socialnih razredov, in sicer v narodni skupnosti in v človeškem r o d u«. Letošnji teden se je vršil od 24. do 30. julija, torej v istih dneh, ko je bil v Ljubljani VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Ljubljanski kongres je posla! socialnemu tednu lep brzojavni pozdrav, prav tako pa je bil tudi iz Bordeauxa poslan brzojavni pozdrav v Ljubljano. V Bordeaux je prišlo nad 1500 poslušalcev z vseh strani Francije, prav mnogo katoliških javnih delavcev in razumnikov pa je prišlo tudi iz raznih držav Evrope in Amerike.
Pismo sv. odeta
V	imenu sv. očeta Pija XII. je poslal socialnemu tednu lepo načelno pismo kardinal-državni tajnik M a g I i o n e.
Sv. oče sporoča v tem pismu, da je glavna naloga sedanjega časa, da zopet privedemo v splošni okvir in red sedanje družbe delavski razred, in sicer z upoštevanjem vseh vrednot, ki jih ima delavstvo. Sele to ho omogočilo velik napredek vseh, tako v materialnem, kakor tudi v duhovnem oziru. Zasedanje se je začelo dne 24. julija zjutraj s slovesno mašo nadškofa v Bordeauxu Feltina, in sicer v katedrali sv. Andreja. Pred sv. mašo je imel sam nadškof krasno pridigo o vprašanjih, ki so se nato obravnavala na zasedanju. Po sveti maši so bile slovesne molitve na čast sv. Duhu.
Po sv. maši je bilo v veliki dvorani »Ameri-can-Parca< uvodno zborovanje. Potem ko je predsednik Duthoit prečital vdanostno brzojavko sv. očetu, pozdravil vse navzoče odličnike, je takoj sam prebral svoje prvo uvodno predavanje, ki je bilo obenem načelno tako široko zajeto, da je nekako posnel vse glavne misli predavanj in velikih ljudskih zborovanj, ki so se vršila v tem tednu.
Pestra, globoka predavanja
Takoj po tem slavnostnem uvodnem predavanju so se začela vrstiti podrobna predavanja, ki so od vseh strani osvetlila vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu. Tako je bilo na dnevnem redu prvega dne predavanje o zgodovinskem razvoju razrednega boja. Takoj nato je bila podana podrobna slika razrednega boja v Franciji, posledice tega boja, kako je z razrednim bojem v totalitarnih državah, kakšne so prave razlike med razredi in kako bi naj bilo mogoče uvesti neko enakost med posameznimi razredi. Prav tako je bilo lepo predavanje o tem. kako urejati poklice, nato pa upostaviti pravo razmerje med raznimi poklici.
Več predavateljev je govorilo tudi o položaju črnega delavstva v kolonijah in o položaju delavstva v državah, kjer se industrija šele razvija.
V	sredini tega dela je bilo v sredo zvečer že tradicionalno veliko slavnostno zborovanje. Na sporedu sta navadno dva slavnostna gnvnr«, ki ju izrečeta dva najboljša govornika med kongresisti.
Letos sta na tem velikem zborovanju govorila abbč Bergev, bivši poslanec in župnik fare sv. Emilija v Bordeauxu in predsednik odvetniške zbornice iz Nancyja Henry T e i t g e n.
Poleg rednih predavanj pa je bilo v okviru tedna še več ljudskih zborovanj in občnih zborov raznih francoskih katoliških ljudskih organizacij in kulturnih ter zadružnih ustanov. Tako je Zveza krščanskega strokovnega delavstva v Franciji priredila zase veliko zborovanje in sta na njem govorila stara borca francoskega katoliškega delavstva Jules Z i r n h e I d in Z a m a n s k i. Prav tako je bila eno noč slovesna ura molitve s pridigo, ki jo je izrekel znani cerkveni govornik in pisatelj kanonik Thellier de Poncheville. Vsako jutro je bila tudi posebna sv. maša za kongresiste in je maševal zmeraj drug škof, ki je bil na zasedanju tega tedna. Pri vsaki sv. maši je bila tudi kratka pridiga. Eno sv. mašo so kongresisti darovali za mir na svetu in je imel med to mašo lepo pridigo o tem ideolog francoske katoliške politične miselnosti jezuit p. Coulet.
Spomini na pokojnega
dr. Juraja ščetinca
Vsak dan so se navadno kongresisti zbirali za isto mizo k skupnim kosilom in skupnim večerja m. Tako so se posebno tujci lahko spoznavali z domačini in ostalimi voditelji francoskega katoliškega socialnega gibanja. Na predzadnji dan pa je bila sv. maša za pokojnega ustanovitelja socialnih tednov Lorina, za oba pokojna glavna tajnika. Boissarda in Gonina, ter za vse umrle obiskovalce socialnih tednov. Med sv. mašo je imel pridigo kanonik Thellier de Ponchevile, ki se je v posebno prisrčnih besedah spomnil pokojnega vseučiliškega profesorja dr. Jurija Ščetinca, ki je bil ustanovitelj hrvaških katoliških socialnih tednov.
Tako je tudi 31. francoski socialni teden odlično opravil delo, ki je v Franciji že tradicionalno in ki je vrezalo tako globoke brazde v celotno francosko katoliško gibanje. Vsa predavanja in vsi govori bodo izšli čez mesec dni v posebni knjigi, ki navadno obsega nad 600 strani. Vsi dosedanji francoski socialni ledni so vsa svoja predavanja in govore objavili v posebni knjigi in je tako sedaj o vseh teh zasedanjih izšla že cela dolga vrsta knjig, prava knjižnica katoliških načel o vseh javnih vprašanjih. Redko kje bi bila o posameznih vprašanjih tako točno in jasno podana glavna načela, kakor so na teh predavanjih in nato v tiskani besedi, ki lahko pride do vseh, ki niso mogli na socialne tedne. Zato hi naročanje takih knjig posebno našim razumnikom iskreno priporočili.
Dr. Korošec v Kropi
Bled, 3. avgusta. Predsednik senata dr. Anton Korošec je danes dopoldne obiskal Kamno gorico in Kropo. Ljudje so takoj zvedeli za njegov prihod, se začeli v skupinah zbirati okoli njega in so zelo navdušeno pozdravljati svojega voditelja.
Predsednik vlade spet v Sloveniji
Ljubljana, 3. avgusta. Davi se je ob 0.10 pripeljal 7. brzim vlakom iz Splita predsednik vlade in notranji minister g. Dragiša C v e t k o v i č v spremstvu osebnega tajnik Bože Anastasijeviča. Na kolodvoru je pričakoval predsednika vlade ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Predsednik vlade je takoj po prihodu izstopil iz vlaka, nakar mu je g. ban želel v svojem imenu in v imenu zaupane mu banovine prisrčno dobrodošlico na slovenskih tleh. Predsednik vlade se je nato v spremstvu bana dalj časa sprehajal po kolodvorskem peronu, nato pa se je odpeljal z banom z avtomobilom v mesto. V bližini nebotičnika je izstopil. V spremstvu bana je nato šel skozi nebotičnikov prehod in se delj časa sprehajal po Aleksandrovi cesti. Mnogi sprehajalci so ga spoznali in ga pozdravljali. Okrog 11 se je odpeljal s spremstvom z avtomobilom na Bled ter se je nastanil v Park-hotelu.
Predsednik vlade Dragiša Cvetknvič v spremstvu bana dr. M. Natlačena na ljubljanskem kolodvoru.
Bes iz Mandžurije
Begunci pravijo, da iz strahu pred sovjetskimi letali
London, 3. avgusta. TG. Reuterjev urad poroča ii Peipinga (Pekinga), da prihajajo tja vlaki polni kitajskih beguncev, ki v trumah zapuščajo velika mesta v Mandžuriji. kot na primer Harhin, Hsinking, Mukden. Reuterjev dopisnik je begunce itpraieval, čemu zapuščaj« svoja bivališča. in so mu na to odgovorili, da se bojijo sovjetskih letalskih napadov. Dejali so, da ho Se veliko drugih zbežalo na Kitajsko, ker se mandiurskini oblastem ni posrečilo, da hi jih prepričali, da se sovjetskega letalstva ni treha bati. Begunci se nadalje pripovedovali, da je prišle v obmejne kraje Mandiurije veliko japonskega vojaštva, ki je moderno opremljeno in mnoge japonskih letal. Na podlagi teh poročil kaknr tudi
poročil konzularnih oblasti v Mandiurljl me-nijo v angleških političnih krogih v Ijondonu. da ni izključeno, da ne hi Japonska poskusila vojaški sunek napram sovjetski Rusiji ako hi ugotovila, da ni nobenega drugega sredstva, da prepreči nadaljnn upadanje sovjetskega letalstva na mandiursko ozemlje.
Glasbeni festival v Solnogradu
Saltburg, 3. avgusta. AA. DNB: Drugi dan glasbenega festivala v Salzburgu so vprizorili dunajski filharmonisti svoj prvi orkestralni koncert.
1 Vsega skupaj jih bodo uprizorili osem. SnoČnji koncert je dirigiral dirigent rimske kraljevske opere Serafini. ki bu dirigiraj na teh svečanostih več oper. Na sporedu je bila italijanska glasba.
Naraščanje našega klirinškega dolga proti Italiji
Objavljeni so podatki glede stanja naših kli-rlngov ta HI. julij t. 1. I'o teh podatkih so nastalo v klirinških računih sledeče spremembe:
Saldo naše klirinške terjatve proti Nemčiji sc je znižal od 22. pr. m. za 728.00«) mark, tako, da je znašal še 10.3 milij. mark, kar je 147.0 mlllj. din. Znižala se je tudi naša terjatev v kliringu z Madžarsko za 5 milij. din na 27.5 milij. din. Za pol milijona dinarjev se je tudi znižala terjatev v bolgarskem kliringu. Terjatev v kliringu je ostala skoraj neizpremenjona in je znašala 2.1) milij. din.
Med pasivnimi kliringi p« je največja sprememba v stanju kliringa z Italijo. Naš dolg proti Italiji se je |x>večal od 88.8 milij. din na 102.2 milij. din. Dolg proti Italiji stalno narašča, konec meseca junija je znašal klirinški dolg proti Italiji okrog 40 milij., povečaujo salda je torej izredno veliko.
Povečal se je tudi naš klirinški dolg proti Poljski za 2.2 milij. din na 25.7 milij.. Kazen malenkostnega povečanja salda v belgijskem kliringu, ta saldo znaša 1.7 milij. belgov, so se v vseh drugih kliringili naši dolgovi zmanjšali. V kliringu proti CeŠko-moravski je saldo našega dolga padel 7a 2.2 mlllj. kč, klirinški saldo proti Romuniji jo padel za 1 milij. din na 7.9 milij., saldo švicarskega kliringa pa za 41.000 frankov na 1.5 milij. švicarskih frankov. Bolgarski kliring izkazuje saldo 1.2 milij. levov, kar je malenkostno znižanje proti predzadnjemu stanju.
Velik dolg, ki ga imamo v kliringu z Italijo, bomo mogli izravnati se s povečanim nakupovanjem blaga v Italiji. Kot poročajo o delu stalnega jugoslovansko-italijanskega odbora, ki zaseda trenutno v Rimu, gredo pogajanja tudi za tein, da povišamo svoj izvoz lesa in živine v Italijo.
Izvoz našega boksita
Bauksit zavzema v naši rudarski produkciji prav vidno mesto in tudi naš izvoz liaukslta predstavlja pomembno postavko v statistiki izvoza.
V	prejšnjih letih smo izvažali bauksit v razne države, poleg Nemčije so naš bauksit uvažale zlasti Švedska, Finska, Hotandska, Anglija, Zedinjene države Severne Amerike ln druge. Leta 1938 jo skoraj ves naš izvoz bauksila bil namenjen v Nemčijo, kamor smo po naših uradnih podatkih izvozili 389.(506 ton bauksila, dočim je Nemčija izkazovala kot uvoženega kauksita iz Jugoslavije 405.825 ton.
Med tem so se zainteresirane industrije ponovno prizadevale, da nušemu bauksitu pridobijo tudi ostale evropske trge in ne le Nemčijo. Ta prizadevanja so pokazala tudi nekak uspeh, ker smo tekom prvih petih mesecev t. I. izvozili od skupno 123.507 ton bauksita 8708 ton na švedsko, 119.008 ton pa v Nemčijo. Kot izgleda, je Švedska s kvaliteto našega blaga zelo zadovoljna.
Poleg tega so naši izvozniki bauksita na predlog tajnika jugoslovanske sekcije trgovinske zbornice v Londonu napravili na londonsko zbornico obširna poročila o možnostih ln načinu dobave jugoslovanskega bauksita angleški industriji aluminija. Ker bi bil naš izvoz bauksita v Anglijo ugoden in koristen za nas kakor za Anglijo, pričakujejo, da bo Anglija kmalu odprla svoj trg jugoslovanskemu bauksitu in to na podlagi plačevanja v devizah.
Teden »Rdečega križa«
Po razpisu ministrstva za trgovino in Industrijo z dne 20. julija 1939 T. št. 28679 morajo po čl. 42. t. 11. zakona o društvu >Rdečega križa kraljevine Jugoslavije« (SI. Nov. št. 201 z dne 5. septembra 1933) v tednu »Rdečega križa«, t. j. letos od 17. do vključno 23. septembra 1939 vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni prispevek za >Rdečl križ«, in sicer po 50 par od vsakih začetih 100 din vozne cene.
V	ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno) opremiti z zeleno portoznamko »Rdečega križa«, ki jo je pri izdanju potniku uničiti s tem, da se del odtrga.
Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzamejo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju tekom sedem dni po koncu tedna »Rdečega križa«.
Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo.
a Kino Kodeljevo t»i. 41-64
Danes in jutri ob 20.30 češki ve'efllm:
Na ledeni ploiti
Lida Baarova, Jan Bahač
Nevedni sovrainlk
Boris Karloff in Victor Mc Laglen
G^MpodoKStM
Prva filatelistiena razstava v Celju
Zvišanje cen vrečam ii jute. Tekom zadnjih treh mesecev je cena vrečam iz jute narasla za 100%. Mlinska industrija, ki je zaradi povišanja teh cen prizadeta, zahteva intervencijo za znižanje cen, odnosno propagira, da hI se namesto jute za vreče uporabljale cenejše domače eurovinei
Nad 3 milij. mark za nemške tnriste. Ker so
bile kvote za turiste v Nemčiji že izčrpane in je dotok nemških turistov v Jugoslavijo začel pojemati, je našo trgovinsko ministrstvo interveniralo na merodajnih mestih v Nemčiji, da se ustvari možnost za nadaljnji turistični plačilni promet. Sedaj je ministrstvo dobilo uradno obvestilo, da je nemško gospodarsko ministrstvo odobrilo 8.2 milij. mark na račun akontacije za zimske mesece za letošnjo letno turistično sezono, kateri znesek bo uporabljen za plačila nemških turistov v Jugoslaviji.
Izvoz lanu dovoljen samo po predhodnem dovoljenju Na rudne banke. Tudi izvoz lanu je prišel pod kontrolo, in sicer lx> mogoče lan izvažali od sedaj naprej, kot nekatere druge predmete, samo po predhodnem dovoljenju Narodno banke.
»Jugoslavensko d. d. za cestogradnju i vodo-
gradnju u Zagrebu.« Pri tej tvrdki so bili iz trgovinskega registra izbrisani dosedanji člani uprave in sicer Bleitveis Trsteniški Milan, polkovnik v pok. radi smrti, ter Praprotnik Avgust, Ljubljana, in dr. Arko Branko, advokat, Zagreb, ker sta se funkciji odpovedala Novo so pa vpisani na novo izvoljeni člani Viktor Naglas, industrijalec, Ljubljana, Jan Dereani, polkovnik v pok., Ljubljana, in inž. 2ivko Zumer, pooblaščeni inženir, Ljubljana.
Celje, 3. avgusta.
Eden od najbolj zanimivih oddelkov Celjske razstavo je brez dvoma razstava znamk, ki jo Je v okvirju Celjske razstave priredilo mlado, vendar zelo podjetno celjsko filatelistično društvo »Ce-lejac.
Prvo društvo ljubiteljev filatelije v Celju, Orijent«, osnovano 1923. leta. Je bilo po 3 letih obstoja likvidirano. Tedanje poštne prilike v Jugoslaviji so bile v veliki meri krive, da se to društvo ni moglo razviti; poštna uprava je imela slabo navado prodajati tujini trgovcem vse ostanke Iz prometa povlečenlh nakladn znamk in sicer veliko izpod nominalne vrednosti; s tem so bile jugoslovansko znamko na svetovnem filatelietič-nem trgu popolnoma brez vsake cene in domači filatelisti, ki so morali te znamke na r>odlagl polne nominale plačati, so trpeli ogromne Izgube. Vse to je tudi zadelo društvo »Orljent«; razen tega Je nastalo splošno razočaranje glede jugoslovanskih znamk in številni filatelisti so prenehali z zbiranjem, so iz društva izstopili in s tem je bila njegova usoda zapečatena. — Pravičnosti na ljubo se mora pač omeniti, da Je poštna uprava svojo prejšnjo poli t i ko spremenila ter sežiga ostanke vseh dobrodelnih, spominskih in drugih priložnostnih naklad znamk; s tem varuje vrednost naših znamk in so cene istih imstale v zadnjih letih |irav lepe.
Zahvaljujoč agilnosti nekaterih filatelistov v Celju se Je 1931. leta osnovalo novo društvo »Celeja«; prvi društveni j>redsednik ie bil pok. g. Kranjc, kateremu Je sledil g. Emanuel lloppe, ki je bil na občnem zboru 1938. leta v priznanje njegovih zaslug soglasno izvoljen za častnega člana; za novega predsednika je bil izvoljen g. dr. Davorin Rus. Za pet let svojega obstoja je filatelistično društvo »Celeja« močno napredovalo; ono šteje v svojih vrstah 36 članov, ima redne menjalno sestanke v klubski sobi hotela »Evropa« vsak ponedeljek ob 20; gosti so vljudno vabljeni; sestanki so večinoma zelo dobro obiskani.
V proslavo petletnire svojega obstoja in tudi dvajsetletnice prve slovenske znamke, t. zv. serije »Vcrignrjov«, se je celjsko filatelistično društvo »Celeja« odločilo, da priredi prvo razstavo znamk in sicer v okvirju Celjske razstave. Namen razstave ni medsebojno tekmovanje članov društva, ampak samo širjenje filatelije; zato se ta raz-stva imenuje propaganda filatelistična; za izlo-žene objekte se ne bodo delile nobene nagrade. Ker je prostor, ki Je bil društvu za razstavo dodeljen, omejen, ni bilo mogoče razstaviti več zbirk ene ter iste države, tudi zelo malo kompletnih držav; razstavljeni so večinoma samo Izvlečki lz zbirk ter deli posameznih držav. Zahvaljujoč ljubeznivosti in kulturnemu razumevanju upravnega odbora Celjske razstave je celjsko filatelistično društvo dobilo za svojo razstavo lepo dvorano brez|)lačno; mora se poudarili, da je odbor Celjske razstave filatelistom šel v vsakem pogledu na roko ter je s tem veliko doprinesel za širjenje filatelije, ki že zdavnaj ni več samo zabava, ampak resno zanimanje priznanega prosvetno«« značaja. Filatelija se poučuje na številnih višjih šolah v inozemstvu; lahko smo te dni brali v časopisih, da je neki bogat Anglež daroval večji znesek za prireditev rednih filatelističnih tečajev.
Zbiranje znamk pomeni tudi dobro naložitev denarja, ki se veliko lK>Ijše obrestuje, kakor v banki ali hrnnilnici. Imamo nešteto primerov, da so filatelistično dolino izobraženi zbiralci zaslužili lepe zneske v prav kratkem času. To se je n. pr. zgodilo, ko je bila Avstrija priključena k Nemčiji; takoj po zasedbi Avstrije so nemške oblasti vzele iz prometa avstrijsko znamko i>o 10 šilingov s sliko prejšnjega kanclerja Dolfussa ter, kakor pravi oficielno poročilo, vse ostanke sežgali; ta znamka, ki jo je vsak lahko kupil na pošti za 10 šilingov, kar je 85 dinarjev v naši valuti, je takoj postala dražja in so za njo sedaj lahko dobi 900 do 1000 dinarjev. Drugi primer nam nudi spominska znamka mednarodne filatelisti«!* ne razstave na Dunaju leta 1933, tlskan.1 v tako zvanih blokih, t. j. v obliki malih listov z eno samo znamko v listu; to je vsem filatelistom dobro znani »Wipa«-blok, ki se je na omenjeni razstavi prodajal vsakemu obiskovalcu razstave i»o ceni 10 šilingov in 40 grošev, t. j. prlbl. 90 din, a Čigar sedanja tržna in lahko ilosegljlva vrednost je 2700 do 3000 dinarjev. Takih in sličnih primerov lahko veliko navedemo. Tudi naše Jugoslovanske znamke, posebno Izdaje zadnjih let, kakor tudi nekatere izdaje prejšnjih let, imajo prav lei>e cene; naj se o porastu cen in o koristi nalaganja denarja v znamke sodi na podlagi sledečih primerov: hrvaške znamke 29. listopada 1918. leta, ki »o stale 1 krono za kompletno serijo, se sedaj podajajo za 150 din; prodajna cena sjiominske, t. zv. »veslačke« serije 1932. leta z 1 nominalo 19,75 din, je že 80 dinarjev; »Pen-klub« i serija 1933. leta. ki je bila izdana ob priliki XI. j mednarodnega PEN-klub kongresa v Dubrovniku in se je tedaj prodajala po celi državi za 18.75 din, je sedaj vredna njmnj 130 din do 150 diri"; Sokolske serije 1934. leta, izdane ob priliki 20 letnice Sarajevskega Sokola ter 00 letnice Zagrebškega Sokola z nominalo 5 din za serijo, se sedaj prodajajo nerabljene za 50 din za vsako serijo; takih primerov naštejemo še veliko več. — Seveda filatelist mora vedeti, kaj kupuje; mora bili filatelistično naobražen, ker bo drugače nasedel prebrisanim goljufom, ki jih na Žalost imamo povsod in preveč. Nepoučeni zbiralec bo kupil jKitvorbe, misleč da kupuje dobre znamke; če ni
dobro poučen, bo tudi predrago svoje znamke plačal, oziroma pri menjavi dajal dobre in drage znamke za manj vredne. Zato mora vsak začetnik postati član kakega filatelističnega društva, da bi tam od starih filatelistov dobil dobre in koristne nasvete ter bi bil, kolikor se da, zavarovan proti n<'i>oStenim špekulantom. Kot član filatelističnega društva bo imel novinec priliko uvideti, kako se mora zbrati, kaj je treba pravočasno kupiti, koliko sc lahko za znnmke plača, kako se prave znamke razllkujcio od falzifikatov, itd.
Z željo, da vse to na vzorni način pokaže mladim oziroma novih prijateljem filatelije, je filatelistično društvo »Celeja« priredilo sedanjo razstavo znamk. Ta razstava je že na drugi dan l>o otvoritvi bila nekemu zbiralcu v Celju zelo koristna: temu zbiralcu je nekdo ponudil v nakup nekaj komadov starih romunskih znam za »pičlih« 500 din; zbiralec je obiskal razstavo, preden je plačal zahtevani znesek; ponujene znamke je imel s seboj ter jih ie lahko primerjal s falsifi-kati, ki so razstavljeni v posebni vitrini z jasno vidno označbo »Falzifikatl«; na ta način je pač mogel ugotoviti, da so ponujene znamke tudi po-jiolnoma brezvredne potvorbe ter si Je tako prihranil 500 dinarjev, ker, seveda, teh znamk ne bo kupil.
Razstavni odbor društva »Celeja« je pripravil obilo lepega materijala, ki je last posameznih članov društva. S iKjsebnim, le|K> in razločno tiskanim vodičem v roki si razgledamo razstavo znamk,'
razj)orejenih v 52. velikih vitrinah: v prvi vrsti vidimo lepo zbirko Jugoslavije, nerabljene komade; jx>sel>no zanimanje vzbujajo četvorni bloki naših dobrodelnih ter spominskih znamk, ki zavzemajo celo vitrino; zelo zanimiva in vredna je špecijalna zbirka slovenskih »verigarjev« vseh različnih izdaj, z ogromnih številom različnih ni-ans in drugih j>osebnosti; nič manj interesantna je skoraj kompletna zbirka Avstrije s številom zelo redkih in dragih znamk, kakor n. pr. kompletna serija 1910. leta, 10 šilingov »Dolfuss« itd.; dve vitrini češkoslovaških, nemških in drugih priložnostnih jjoštnih žigov na celih pismih sta zadržali več zbiralcev, ki so razstavljene predmete z velikim zanimanjem razgledovali; zelo učinkovit je izvleček iz zbirke nerabljenih znamk Rusije 1806—1900 leta in rabljenih znamk iste države 1866—1910 leta, ker so znamke predstavljeno v številnih niansah in se vidijo redkosti prvega reda, kot n. pr. razpolovljena znamka 14 kopejk 1883 leta s preti s ko m nove vrednosti 7 kopejk, ki je bila zelo kratek čas v prometu na Kavkazu, dalje ludi različne tiskovne napake starih ruskih znamk ter zanimivi žigi in celine; zelo zanimiva je vitrina s sovjetskimi znamkami prvih in novejših sovjetskih izdaj, ker se dobro vidi razlika v tehnični popolnosti izvedbe ln tiska ter evolucija eatetične oblike; obiskovalci razstave gotovo prvič vidijo znamke ruske okrajne pošte, tako zvanega »Zemstva«, tudi jioluradne dobrodelne znamke ter koleke, ki zavzemajo dve polnilni vitrini; lepo in zelo estetično je predstavljena kompl. Vatikanska država; poleg nje se nahaja vitrina z lepim izvlečkom Italije, v kateri lahko občudujemo zelo drago seriio znamk zračne pošte, izdano ob priliki leta v Južno Ameriko; izvlečki zbirk Poljske, Litvanske, sjdoh Baltiških držav, posebno pa skoraj kompletna zbirka Klaj-)>ede z zelo redkimi serijami in špecijaliteti, kompletna zbirka Bosne, sej»e serije avstrijske vojne pošte (Feldpost), Bolgarije, Romunije itd. itd. vzbujajo splošno zanimanje. Pri sprehodu po razstavni dvorani marsikateri obstane pri vitrini s starimi ruskimi listinami 1818—1870 leta, na katerih se vidijo vtisnjeni ruski orli in ki so predhodnice sedanjih kolekov. Zelo poučna je vitrina falzifikatov, ki je. kakor je že rečeno, prihranila enemu zbiralcu lep znesek 500 din. — Vidi se, da jo razstava prirejena z veliko ljubeznijo in z iskreno željo služiti v korist filatelije in tudi filatelistov, razstavni odbor je ludi poskrbel za lepo dekoracijo dvorane; na zidovih pa so slike jugoslovanskih vladarjev, sestavljene iz samih znamk. Zdi se nam, da je filatelistično društvo »Celeja« popolnoma doseglo svoj namen ter mu želimo nadaljnji lep napredek.
V proslavo dvajsetletnice prvih' slovenskih znamk Je razstavhi odbor izdal ob priliki svoje propagandne filatelistične razstave lepe razglednice s sliko celjskega starega grada In prvih slovenskih »verigarjev«. Te razglednice, kakor tudi razstavni vodiči 6 seznamom razstavljenih objektov se prodajajo pri vhodu v razstavno dvorano po zelo nizki ceni; izkupiček bo služil za kritje precej velikih stroškov in za fond za prihodnjo, upamo še večjo filatelistično razstavo v Celju. Ker vstopnine ni ter kupovanje razglednic in vodiča ni obvezno, veliko obiskovalcev odbija nakup istih. Upamo, da bo ta članek obiskovalcem filatelistične razstave pojasnil, da razstava nima trgovskega ali reklamnega značaja, da ima društvo »Celeja« z njo samo stroške, ki jih rado dela zaradi splošne prosvete in vobče koristi; zato naj obiskovalci v bodočo ne odklanjajo ponujenih razglednic in vodiča, ampak naj žrtvujejo ta mali znesek 3 din ter s tem pomagajo društvu ter sploh naši slovenski ln jugoslovanski filateliji.
Cenjeno občinstvo Je vljudno vabljeno, da obišče filatelistično razstavo v Celju, katera jim bo brez dvoma nudila veliko zanimivega in novega; obiskovalci izven Celja se lahko poslužijo 50% popusta na železnicah. Vse zaželjene informacije daje dežurni član ua razstavi.
Borze
Dne 3. avgusta 1939.
Denar Anglettl funt 2S8r—
Nemški čeki 14.30
V Ljubljani so prvič notirali bolgarski teki toda le ponudba.
Po preteku nekaj dni so na zagrebiki borzi zopet notirali bolgarski čeki, tudi le ponudba, povpraševanja ni bilo.
Nemški čeki za sredo avgusta so notirali v Zagrebu 14.28 denar.
Promet v devizah na zagrebški borzi je znašal 4.6 milij., na belgrajski borzi pa 2.65 milij. din.
Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 1.147.000 din.
Ljubljana — Uradni tečaji«
London...............205.90— 209.10
Pariz ...........116.27— 118.57
Newyork .........	4381.75—4441.75
Ženeva...........995.00—1005.00
Milan—Trst ........	231.45— 234.55
Praga ......... .	151.00— 152.50
Amsterdam ..,,.,,,	2337.00—2375.00
Berlin....................1769.62—1787.38
Bruselj....................747.00— 759.00
Zagreb — Zasebal kliring:
grški boni 31.05—82.35, bolgarski čeki 84 blago.
Belgrad — Zasebni kliringi
grški boni 31.50 denar, bolgarski čeki blago.
Curih. Belgrad 10, Pariz 11745, London 20.75, Nevyork 443.75, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.60, Berlin 177.85, Stockholm 106.925, Oslo 104.30, Kopenhagen 92.65, Sofija 5.40, Praga 15.175, Varšava 83.40, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.00, Bukarešta 3.25, Helsincrors 9.145, Buenos-Aires 102.625.
Vrednostni papirji Vojna Skoda t
Ljubljana 466—468 Zagreb 466—468 Beograd 466—467
Ljubljana Državni papirji: 7% Invest. pos. 100—101, agr. 61.50—62.50, vojna škoda promptna 466- 468, begi. obvez. 87-88, dalm. agr. 84—85, 4% sev. agr. 52-53, 8% Bler pos. 101—102, 7% Bler. pos. 84 - 95, 7% pos. DHB 100.50-101.50, 7% stab. pos. 100—101. Delnice: NB 7400—7500, Trboveljska 173—176.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 100 do 101.50, agr. 61.50 -62.50, vojna škoda promptna 465- 468, 6% Sum. obv. 81-82, begi. obvez. 86.7» do 87.50, dalm. agr. 83.50—84, 4% sev. agr. 59.50 do 60.50, 8% Bler, pos. 101.50 bi., 7% Bler. pos. 94.50 bi., 7% pos. DHB 101 bi., 7% stab. posojilo 101 bi. Delnice: NB 7350 den., Priv agr. banka 210 den., Trboveljska 172—175, Outmann 41—49, Sladk. tov. Osijek 80 den., Osj. livarna 150—162, Jadr. glovba 325—350.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 101.52 bi (101-101.25), agr. 62-62.50. vojna škoda promptna 466- 467 (466.50), begi. obvez 87-87.25 (87.25), dalm. agr. 83.75—84 (84), 4% sev. agr. 50.25-59.75 (59.50), 7% Bler. pos. 91 den.. T/o pos. DHB 100.50 den., 7% stab. pos. 101.25 zaklj. 6% Suni. obv. 81.75-83 (81.25—83.75). Delnice: NB 7500 bi., Priv. agr. banka 210.50 den. drobni.
2itni trg
Novi Sad, 3. avg,: Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet velik.
Živinski sejmi

1' 1".-Qn>iinai .-aa« Velike povodnji v Slerljl.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Brežicah dne 28. julija 1939. Voli I. vrste 5—3.50, II. vrste 4-4.50, III. 3.50, telice I. vrste 5, II vrste 4, III. vrste 3, krave 1. vrste 4.75, II. 3.50, III. 2.50, teleta I. vrste 5.50, II. 4.50, prašiči špeharji 8,oO, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. Goveje meso
I.	vrste prednji del 12, zadnji del 12, II. vrste prednji del 10, zadnji del 10, svinjina 16, slanina 16, svinjska mast 20, čisti med 16, goveje surove kože 7, telečje surove kože 10, svinjske surove kože 3 din za 1 kg. Pšenica 150, ječmen 140, rž 140, oves 130, koruza 135, krompir 200, lucerna <0 »eno 55, slama 25, |abolka I. vrste 300, II. 200, III. 100, hruške I. vrste-250. II. 200, III. 150 din za 100 kg. Drva 70 za 1 m', jajca 0.60 za 1 komad, mleko 1.50 za liter, surovo maslo 36 din za 1 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4.50—5 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 0—7 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov Lfubljana-okollca dne 29. julija t. Li Voli I. vrste 5.50—6 din,
II.	vrste 5.50—5, III. vrste 4—5; telice I. vrste 5.50, II. vrste 4 50-5, III. vrste 3.75—4; krave I. vrste 5.—, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50—4; teleta 1 vrste 8.—, II vrste 7.—; prašiči špeharji 9^-10, prašiči pršutarji 8—9 za 1 kg žive teže, — Goveje meso I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8, zadnji del 10; slanina 16, svinjska ma6t 18—20; goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 din za kg. — Pšenica din 180—200, ječmen 200—225. rž 180—200, oves 175—220, koruza 160—190, fižol 180—200, krompir 100—125, seno 60—80, slama 50, jabolka 300—500, hruške 200-^00, pšeničia moka 225 do 325, koruzna 175—250, ajdova 350—500 za 100 kg. — Drva 90—110 za 1 m», jajca 0.60—0.75 za 1 komad, mleko 2—25 za 1, surovo maslo 20—23 za 1 kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 1. avg. t. L Biki t. vrste 4—4 50, 2 vrste 3—4, 3. vrste —; telice 1. vrste 4—4.50, 2 vrste 3—4, 3. vrste —; krave 1. vrste 3, 2. vrste 2—2 50, 3 vrste —; telsta 1. vrste 5-5 50. 2 vrste 4.25—4.50: prašiti Špeharji —, pršutarji 6—8 din z» kilogram žive teže. — Goveja meso 1. vrste prednji del 10; sviniina 14, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 16-18 goveje surove kože 8 din, telečje 12 din r» kg — Pšenica 145 din, ječmen 125, ri 120, oves 120, koruza 120, fižol 250 krompir 75—80, seno 50, slama 25, pšenična moka 300-350, koruzna moka 175, ajdova moka 300—350 din za 100 kdogramov. — Drva 105 din za kub. m, jajca 5.50 za komad, mleko 1.25-1.50 za liter, aurovo maslo 24— 26 din za kilogram — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.505—4.50, linsjše sortirano vino pri vinogradnikih 6—5 din za liter.
Živinski sejem v Ptuju 1. avgusta. Prignano:
volov 92, krav 329, bikov 17, juncev 35, telic 94, telet 4 konj 96. irebet 5; skupaj 672 komadov. — Proidano: volov 42, krav 126, bikov 13, juncev 5, telic 31, telet —, konj 13 Irebet 2; skupaj 232 komadov, — Cene: volov 325—4.25, krav 2—3.75, bikov 2.50—3.50, juncev 3—3.50, telet —, kor.j 50Q do 4000, žrebet 900—2400.
Višek tujskoprometne sezone:
Tujci nas opazujejo
Julij in avgust sta v naši tujskoprometni sezoni najboljša. V vseh letoviščih in tujskopromet-nih krajih je sedaj največ gostov in tujrev. Na Bledu, v Rogaški Slatini in drugod je sedaj vsepovsod polno in težko bi bilo najti kakšno primerno sobo tistemu, ki se že poprej ni znal obrniti tako, da hi mu kje za njegov dooust ori-hranili primerno bivališče.
JGorenjska še nima pravih stalnih gostov
Vse to je seveda zelo lepo, posebno pa še za našo Slovenijo, kjer je dokazano, da nekatere pokrajine, posebno Garenjska — žive samo od tujskega prometa Ta tujskoprometna sezona je sicer često zelo muhasta in sebična. Nikjer ni nikakih stalnih meril, po katerih bi se lahko domačini in tujri ravnali, češ da je tako bilo lansko leto in bo tako tudi prihodnja leta itd. V zadnjih petih ali šestih letih se je namreč dotok tujcev v naša letovišča in zdravilišča silno menjal. Okoli leta 1930 je prihajalo k nam še izredno mnogo tujcev z ozemlja bivše Avstrije in teh se ponekod spominjajo s prav lepimi spomini. Pa se je hitro vse spremenilo in že čez nekaj sezon se je moral dotok tujcev popolnoma preokreniti. V sredini tega desetletja smo imeli zelo mnogo tujcev iz zapadne Evrope; izgledi za razvoj tujskega prometa s te strani so bili tako lepi, da so oblasti in razne krajevne ustanove podvzele prav mnogo odredb za zboljšanje našega prometa, pa tudi možnosti za oddih in za zabavo. Toda burni dogodki so kmalu nato popolnoma ustavili prihod tujcev z one strani in naši kraji so bili zopet navezani čisto na drugo smer dotoka tujrev in letoviščarjev.
Pa tudi domači izletniki in letoviščarji so se le redko popolnoma ustalili. Le nekaj krajev na Gorenjskem dobiva vsako leto skoraj iste goste, vse druge pa obiskujejo domačini, ki se kar letno menjajo. V tem oziru je pač najbolj važen in stalen dotok Belgrajčanov, ki prihajajo sedaj že leta in leta v naše kraje več sezon zaporedoma. Toda tudi med njimi se opaža gibanje, ki nam ne more biti ravno v korist. Posebno zadnja leta so se Belgrajčani začeli voziti na letovišča v tujino, v Italijo in posebno v Francijo. Nekateri odličnejši naši letoviški kraji so to spremembo hitro' opazili.
število tulcev raste
Vse te hitre spremembe pa imajo lahko različne posledice. Hitro menjavanje tujcev, ki nas obiskujejo, je posebno v zadnjih letih povečal krog tistih, ki naša letovišča sedaj poznajo in ki bodo o njih doma v tujini znali pripovedovati v takem smislu, ki bo lahko zelo olajšal našo tniskopro-metno propagando.
Največ je vreden naš ugled
Da se bo pa to godilo v najugodnejšem smislu, moramo sami paziti na vsako svojo potezo in na vsak svoj korak napram tujcem. Vedeti moramo, da nas prav vsi opazujejo z vseh strani in da ravno sedaj, ko imajo poleg vsega tudi čas za točno in lagodno presojanje vsega, ne bodo spregledali ničesar in da bodo opazili vse, kar nas osrečuje in tare.
Opazili bodo, da smo po naših velikih in glavnih hotelih navadno silno muhasti in preveliko-potezni. Ker je sedaj tako imenovana Jglavna sezona«, je naval povsod zelo velik. Naravno je, da morajo ponekod podjetja v glavni sezoni hudo povišati svoje cene, toda zgodi se pa pri tem to, da za tisti povišek podjetja premalo nudijo. Naval je povsod velik in kuhinje ter peči morajo delati noč in dan. Mnogo ljudi mnogo poje, zato pa se skušajo nekateri podjetniki postaviti na stališče, da bodo sedaj pač ljudje vse pojedli, kar jim bo kdo postavil na krožnik. Vkljub višji ceni se zato zgodi, da je sedaj hrana ali pa oskrba ponekod slabša kot pa v sezoni, ki je cenejša. Seveda je to nekoliko razumljivo tudi zaradi tega, ker je sedaj pač naval ogromen in je dela toliko, da je nadzorstvo nad vsako malenkostjo skoraj nemogoče. Vendar pa bi vsaj v glavnih obrisih hrana in oskrba ne smeli toliko zaostajati, da bi bilo to mogoče na vsak korak opaziti. Eno slabo kosilo lahko več škoduje kot pa nato devet dobrih kosil koristi!
Spoštujmo tudi sami sebe
Do tujcev bodimo uslužni in glejmo na to, da bodo z bivanjem med nami kar najbolj zado-
Poslovodkinjo
za trgovino s papirjem, Sol. potrebščinami in devocionalijami v Belgradu iščemo. - Plača dobra. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poslovodkinja" št. 12.442.
Vital Vodušek:
Ameriške novice z zračno pošto
St. Paul, 21. julija.
Viljem White. louisanski zamorec, ki v svoji celici čaka. da bo obešen, ker je ubil nekega trgovca, se je zadnjič stisnil k mreži sosednje celice in povprašal: »Kaj pa je tebe pripeljalo sem, dečko?« Odgovora sicer ni dobil, a če l>i dr. Jakob Snrith hotel odgovoriti, bi moral povedati, da so ga obdolžili poneverbe ogromnih vsot univerzitetnega denarja.
Evropski listi so kratko že o tem poročali, kako je rektor louisanske univerze, obdolžen velikih poneverb, mahoma izginil... Čudna stvar je sprožila vso zadevo: eden velikih listov v New Orleaniu je prinesel sliko, kako neki tovorni avto, last louisanske univerze, odlaga precej državnega stavbnega materiala na zasebnem posestvu enega višjih louisanskih državnih uradnikov. Hitro je prišlo na dan še več takih stvari, začele so se preiskave — in naenkrat je državni guverner podal ostavko. Med tem pa je podal ostavko na svoje mesto tudi rektor louisanske univerze, ki je celo izginil. Ugotovili so. da je uporabljal velikanske vsote univerzitetnega denarja — mnoge vrednostne papirje je celo ponaredil — za lastne bor/ne špekulacije, pri katerih na je vse izgubil Pozneje «e ie v Kanadi (kamor je ušel s svojo ženo v avtomobilu, ki si ga je ▼ Detroidu mimogrede kupil) sam prijavil
voljni. Dajajmo jim radi vse nasvete, ki jih žele, pri tem pa nikar nikdar ne pozabimo, da je vse to najprej naše. Ce bi mi Sli čez mejo, bi se gotovo sami zavedali, da smo drugod samo tujci in da moramo spoštovati tuje navade in predpise. Prav tako pa hočejo vsi tujci med nami vračati isto, zato bodo prav gotovo vsako pretirano usluŽnost ali pa celo klečeplaztvo razumeli tako, kakor je to potrebno: zaničevali bodo gostitelja in njegovo okolico.
Pač pa se najdejo med tujci gorečneži, ki mislijo, da morajo pretiravati in drugod prodajati tisto, kar je samo v njihovi domovini sveto in zaščiteno z vso razumljivo obzirnostjo. Taki prihajajo v razne gostilniške prostore in mislijo, da morajo vzgajati tujino, ki nikdar ne ho mogla misliti isto kot oni Včasih se zgodi, da misli gostilničar in podjetnik, da morata za tistih nekaj od-višnih dinarjev zaslužka takoj preusmeriti ves prostor temu neolikanemu gostu na ljubo! Tako se je nedavno zgodilo, da je skušal neki gost poučevati uslužbenca v lokalu v jeziku, ki ga je uslužbenec govoril dovolj dobro za sporazumevanje
in hitro so ga prišli iskat louisanski detektivi.
S tem se je končala na njegovi univerzi doba devetletnega razkošja. V teh zadnjih letih so namreč dogradili več univerzitetnih poslopij in igrišč za okroglo 750 milijonov dinarjev. Zlasti veliko so izdali za šport. Rektor ie dal zgraditi celo velik luksuzen ncroplan, v katerem so za tekme lahko prevažali tekmovalce z vseh strani (bridek konec jc bil, ko so rektorja z istim univerzitetnim letalom pripeljali domov v ječo...). Študentov seveda ni manjkalo: v zadnjih letih se je njih število skoraj podesetorilo. Guvernerja, ki je zdaj odstopil in je bil res navdušen za to, da se univerza čim bolj dvigne, so že večkrat opozarjali na preveliko razsipnost, a je vedno s smehom odgovarjal, da ni napravil nikake obljube uboštvn ... Vse kaže. da bo preiskava odkrila ogromen primanjkljaj. Na dan pa prihaja tudi vedno več imen.
Gotovo je povsod dobro znano ime poveljnika čikaških banditov: Al ( apone. Dolgo mu niso mogli do živega, čeprav je imel gotovo kot voditelj cele družbe pri raznih podjetjih na vesti tudi več umorov. Končno so gn prijeli in obsodili, češ da ie ogoljufal državo zh velike vsote dohodninskega davka. V to /anko sploh najbolj pogosto ulove razne tirke. loko je Al Caponc dobil nekaj let hude ječe. Toda nadaljevanje n jegove zgodbe je zanimivo: ko bo oktobra mesec« prišel iz ječe m bo snet prost, bo odšel takoj na svoje krasno, prav kraljevsko posestvo na morskem obrežju blizu mesta Miami v Floridi. Pravijo, da ima ta nekoč prvi, najnevarnejši sovražnik države — še kakih S milijonov dolarjev imetja... Ali ni res to čisto po amerikansko?
z gostom. Uslužbenec Je odvrnil, da je taka izgovorjava jezika pri nas pač zadostna, pa se je vmešal podjetnik in potegnil s tujcem, namesto da bi razložil tujcu, da je bilo uslužbenčevo postopanje pravilnejše, ker je bilo dovolj v skladu z gostinskimi predpisi, ni pa žalilo našega prestiža.
Najtežje pa je pač vprašanje naših cest, ki še vedno morajo kar najneugodneje vplivati na tujce. Sicer se skuša seda' hitro doseči zboljšanje, toda vse to gre tako počasi in v tako čudno skromnem obsegu, da morajo tujci pač še vedno zmajevati z glavo. Najslabši vtis napravlja na tujca pač to, da se ceste popravljajo in grade sirer v raznih odsekih, toda pri delih je tako malo delavcev, da ni čudno, da dela ne morejo nikamor naprej. Ce bo šlo to v takih razmerjih naprej, glavna cestna dela, ki so v teku, Se v prihodnji sezoni ne bodo končana.
Vendar pa so bila v razmeroma kratkem času opravljena pomembni cestna drla: preloženi so bili številni ovinki in mostovi. Kdor ho zašel na te smeri in ceste, ho pa le lahko ugotovil, da je naš trud velik in da so naša dela solidna.
Zdaj se bo pa gotovo poskusil tako držati, da mu
ne bodo mogli več do živega...
•
V Ameriki nedvomno ljudje silno veliko potujejo. Samo letalske družne so v zadnjem letu na kakih 4(H) letalih prepeljale skoraj poldrug milijon potnikov. Avtomobil pa pride v Ameriki vsaj že na vsakega četrtega človeka — Inliko skoraj rečemo, da fa imn sploh vsaka družina. Veliko torej potujejo z avtomobili, zlasti od pomladi do znne Povprečna cena boljšega avtomobila je zda j okrog tisoč dolar jev; na jpogosteje jih prodajajo na 12 ali celo 24 mesečna odplačila. Bencin je liter povprečno 2 in pol dinarja in kakih 14 litrov porabite za 100 km. (Zanimivo je. kako je na pr. že v Kanadi vso dražje: avtomobili skoraj za polovico: v severni Kanadi pa sem spomladi plačeval bencin po 5 din liter — to seveda pri velikih razdaljah veliko nanese.)
Veliko pa potujejo tudi tnki, ki sami sicer nimajo avtomobilov, na pr študentje, pa tudi premnogi brezposelni. \časih taki mladi potniki stoje kar v celih vrstah ol> križiščih, kjer prihajajo glavne ceste iz velikih mest in s posebnim zanimanjem (z vodoravno iztegnjenim palcem mahajo proti svoji levici) prosijo, da bi jih kdo vzel v avto. Mnogi jim radi ustrežejo, že zaradi družbe (v Evropi so avtomobili navadno bolj polni, tukaj pogosto potuje en sam); včasih je to seveda nevarno, ker so se velikokrat že mladi študentje izkazali kot veliki zločinci. Zadnjič je pn tako nekdo prepotoval skoraj 20000 km. nn ni kjr našel službo — na koncil pa g« je sprejel v službo prodajalec bcncina nekaj korakov od domače hiše...
f Ludovik Cerne
Ko je drugega dne
v tem sončnem mesecu zažarela jutranja zarja, jc hkrati tudi zagorela večna luč
enemu naibolj mar-katnih slovenskih obrtnikov, juvelirju in zlatarju Ludviku Ccr-
netu.
Poslovil sc je od svojih dragih in od svojih številnih prijateljev in znancev, ker ga je Večni povabil, da bi svoj 81. rojstni dan (5. avgust) praznoval pri njem. Dopolnil je osemdeset let, ali — po prelepih besedah pariškega škofa Beaussarda na študijskem zborovan,u v Ljubljani — dopolnil jc štirikrat dvajset let. Ostal je namreč vedno mladosten po preprosti skrivnosti, ker je pač imel trinajst otrok, ki so mu življenie mladili kot družinskemu očetu; kot sivolas mož pa jc zopet stal sredi živžava svojih vnukov in vnukinj, ki so mu srce tako bogato polnili s svojim otroškim veseljem. Torej je moral vedno ostati mlad, kljub lepi starosti, ki mu jo ie poklonil njegov Prijatelj, ki ga je pravkar za soboto povabil na praznovanje.
Osemdeset let — trinajst otrok: same viso,ke številke, ki daio slutiti, kako veličastno življenjsko pot je prehodil. Ta pot je mnogim ostala neopazna, ker jc poleg drugih dragih lastnrsti imel zlasti tisto, ki tako pristno pokaže dozorelo notranjost moža- bil je skromen!
Odlike njegovega značaja: poštenost. b!ago-srčnost in skromnost so bile hkrati napisne tablice njegovemu podjetiu, ki «o delale resno in možato reklamo njegovemu delu in ga izoblikovale v pristnega slovenskega trgovca i bogato tradiciio truda in težav, ki pa jih je zaporedoma uspešno premagal.
Svojim znancem je dajal po.moč in nasvete, ubogim in sirotam je dokazoval svojo d"jansko usmiljenost. svojim prijateljem jc daroval iskrenost in dobrosrčnost, svoj;m dragim domačim pa je dal — vso ljubezen svojega zlatega srca. Tak je bi! zlatar g. Černe.
Bil si zlatar, predobri stari atek, z zlatim srcem in juvelir z demantnim znnčajem. V trgovini nisi ime! tako čistega zlata, kot jc bilo tisto, iz katerega si vlil svoje srce, niti nisi imel tako čarobno leskctajočcga se kamna kot je bil tisti, iz katerega si brusil svoj blagi značaj. Zato nam je vsem tako neizmerno hudo, naš dobri, zlati stari atekl
Bogoskrunski vlom v cerkev
Sp. Brnik pri Cerkljah, 2. avg.
Ko je danes zjutraj ob 7 šel cerkovnik zvonit, je v svoje veliko začudenje zapazil na poko|iali-šču ob cerkvi na enem grobu del minlstrantovske obleke in mrliški pri, na drugem mestu pone-snažen biret, na enem spomeniku pa je visel bol mašniški plašč. Takoj je bilo jasno, da so bili ponoči v prijazni cerkvici sv Simona in Juda na delu brezbožni in roparski tolovaji. Pogled v zakristijo in na oltar je bil zelo žalosten. Zrli se, da je ropar moral vedeti kje bo najlažje in najprej prišel v cerkev. Lotil se je močnih z.akristij-skih vrat, katere ie prevrtal s svedrom, olp.ilinjl zapah in začel svoje razliojniško delo. V zakristiji je od|>rl vse omare, razmetal nekaj obleke po tleh, nekaj obleke je pustil pri miru. Ni jasno, ali je hotel kaj ukrasti. Edini kelih. ki je bil v zakristiji, je vzel iz omare in ca pintil v zakristiji. Največ škodo je na ollarju. Vrala tabernak-Ija so. razbita na dvoje, 4 veliki svečniki prevr-njeni po ollarju prevrnjen in deloma raz.iiit je angel na evangeljski strani. Zlobnež je v odjirti tabernakelj vrgel eno angelovo perutnico; raz-lomil nekaj malih sveč in jih razmetal po tleh. V cerkvi ni bilo sv. Rršnjega Telesa. Vse ljudstvo obstoja in se zgrača nad hrozhožniškim fleii-njem. Koliko je bilo tolovajev in odkod so prišli, še ni znano.
Sv. Trojica v Kalozafi
Dne 2. avgusta je poteklo 25 let, odkar jo naš g. župnik Franc Jazhinsek prvič molil: »Pristopil bom k ollarju božjemu, k Bogu, ki razveseljuje inojo mladost.« — Srebrno mašnik Franc Jazhinšek je bil rojen dne 31 marca 1KS6. leta pri Sv. Vidu na Planini kot osmi otrok Primoža in Terezije Jazhinšek. Starša sta dala vse otroke študirat. A zadnji, današnji srebrnomašnik, se je po končani maturi odločil za bogoslovje Zaradi vojnega ozračja, ki se je približevalo, ie bil posvečen za mašnika eno leto pred koncem bogoslovnih študij. Tisti teden, ko je grmenje topov napovedalo morijo, je on v domači župnijski cerkvi opravil svojo prvo daritev.
Prva službena lela je kot vojaški kurat opravljal med vojsko v kadetnici na Dunaju in v Gradcu. Po vojski pa je poučeval v kadetnici v Mnri-!>oru do njenega razi usta. Nato je bil nekaj ča-a kaplan v Rečici in v Žrečah. V jeseni leta 1922 je šel za vojnega kurata v Valjevo. Dne 1. decembra 1923 je postal župnijski vikar župnije Sv. Trojice v Halozah, katero še danes opravlja.
Župnija se je že pripravljala, da bi proslavila njegov srebrni jubilej Tudi sam je mislil ob lej priliki v domačem kraju preživeti dalj časa in se nekoliko odpočili od truda, ki ga zahteva sicer lejia, toda težka župnija med haloškimi hribi in klanci A huda bolezen v nogah je vse načrte prekrižala. Srehrnomašnik je že poldrut: mesec prikovan na bolniško posteljo v Ptuju. Mi pa mu pri tem srebrnem jubileju želimo in prosimo Boga. naj mu podeli skorajšnjega zdravja, in sirer takega, da hi ga vodilo preko zlatega in privedlo Se k bisernemu jubileju.
Pompeji v nočni razsvetljavi
Pompeji, ki jih je izbruh Vezuva 1. 79 po Kr. popolnoma zasul in porušil slavno in bogato rimsko mesto, vsak četrtek in nedeljo zvečer vstanejo iz nočnega mraka. Odkopane razvaline so namreč v teh večerih od 8 zvečer do polnoči po po>ebnem sistemu razsvetljene. Neape! in vsa okolica je s tem veliko pridobila na tujskem prometu. Posebni vlaki za znižano voznino in avtobusi vsak tak večer pripeljejo na tisoče tujcev v Porla Marina, kier ie vhod v razsvetljeno razvaline nekdaj razkošnega rimskega mesta. Očividci pripovedujejo, da je to veličasten pogled, ki na opazovalca napravi najgloblji vtis.
Porjaveti morete sedal rta 2 načina:
1. Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabljajte kremo N1VEA!
Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in bitro porjavite. Tedaj /gP (T~\	potrebujete ULTRA-OLIE-NIVEA s pojačano zaščito pred pekočimi

svetlobnimi žarki.
Slepci v vojaški službi
Nobena tajna ni. da imajo slepci posebno razvit čut sluha. Kakor jih je nedoumljiva narava prikrajšala na očeh. tako jim vrača na ušesih — in tudi ostalih čutilih. tipu — da kljub temu dojemajo svet. Zato slepci po svoji naravi vse duševne zmožnosti bolj usmerjajo na sluh in se nanj najbolj zanesejo, ker jim pozornosti optični vtiski ne zavajajo na druge strani. Italijanska vojska je oh tem dejstvu začela razmišljati, ali ne bi bilo mogoče tudi slepim dali v vojski kako zaposlitev in jih s tem rešiti občutka manjvrednosti. Pobudo za ta razmišljanja in naslednje poskuse je dala Italijanska zveza slepih. Italijanskemu vojnemu ministrstvu je izrazila željo, da bi ludi njeni člani radi sodelovali v obrambi domovine, zlasti pri prisluškovalnih aparatih v oddelkih za protiletalsko obrambo. Začeli so se prvi poskusi, ki so slušne zmožnosti slepih pokazali v presenetljivi luči. Zlasti veliko slepih so preizkusili v mornarici, kjer so slepci imeli v rokah prisluškovalne aparate. Primerjali so tozadevne zmožnosti na normalnih, vojaško izobraženih osebah, in na slepcih. Izkazalo se ie, da imajo slepci nepričakovano velike zmožnosti za rokovanje s temi aparati in iskanje glasov, ki jih ujamejo, vse drugače kot pa ljudje z normalnim vidom. Imajo veliko ostrejši čut in ninoco natančneje prepoznavajo glasove kot pa ljudje, ki v aparate tudi gledajo. Po teh poskusih so mero-dajni krogi začeli razmišljati, ali ne bi kazalo slepce, ki so se kot prostovolji prijavili izobraziti za te posebne vojaške namene in jim tako pokazati, da so kljub svojemu naravnemu nedo-statku koristni člani človeške družbe- Seveda bo zaradi težav, v katere bi tak slepec v primeru vojne mogel zaiti, treba dobo službovanja nekoliko omejiti. V ostalem pa morajo slepci-prosto-voljci glede telesnih, duševnih in moralnih zmož-
nosti izpolnjevati iste pogoje kot vsi, ki hočejo priti v vojaško službo. Ni treba posebej poudarjati. da slej>c.i sami, ki so se doslej, čeprav se je vsak na ta ali oni naičn skromno preživljal, pozdravljajo to možnost, ki se jim odpira. V taki službi se ne bi več čutili kot odvišne in za nadlego na svetu.
— Pri taprtjn motnjah. » prebavi vzemite zjutra še na prazen želodec en kozarec naravne »Fram-Josefc grenčice.
Zakaj otroci zamujajo šc!a
S tem vprašanjem se je pečala neka ljudska šola v Bukarešti. Učiteljstvo je med vse učence razdelilo vprašalno polo, na katero so otroci odgovorili, zakaj v šolo zamujajo. Odgovorili so takole: 33% jih zato prepozno pride v šolo. ker doma ni pravi čas zajtrka 17% zaradi slabega vremena, 13% pa zaradi razlike v urah doma in v šoli, 20% jih zamudi, ker se morajo zadržati pri domačem delu. v primerih na sto učencev povzroči zamudo avtobus ali tramvaj, ki ne odpelje redno, ostalih 12% pa zamudi zaradi kakih posebnih vzrokov, ftolsko vodstvo iz tega pregleda sklepa, da so v največ primerih starši krivi, če otroci ne prihajajo redno v šolo. Seveda je pa pri tem treba ur>oštevati, da so odgovore dajali otroci sami in ne starši. Zato med odgovori ni niti omembe o kakem postajanju na ulicah, ob izložbah, o kakem brcanju žoge na poli v šolo ali o takih otroških vzrokih, o kalerih ni mogoče domnevali, da ludi ne bi r>ovzročili svojega procenta zamud, saj menda bukareški otroci niso taki »svetniki« in izjeme v otroškem svetu.
Prizor s protiangleških demonstracij v Tientsinn
$koJ&*te novice
Koledar
Petek, 4. avgusta: Dominik (Vladimil), apo-
znovalec.
Sobota, 5. avgusta: Marija Snežna. Ožbalt, kralj.
Osebne novico
= Zasluženo odlikovanje. Na predlog prosvetnega ministra je bil g. duhovni svetnik Ivan
S a š e I j, upokojeni župnik pri Sv. Lovrencu pri Temenici odlikovan z redom sv. Save HI. stopnje, (i os podu odlikovanju, ki spada med naše najbolj zaslužne kulturno delavce in najbolj marljive zbiratelje narodnega blaga, iskreno čestitamo k visokemu priznanju, s katerim ga je počastil kralj in ki naj mu bo v dokaz, da je njegovo življenjsko delo, posvečeno narodni kulturi, hvaležno priznano na najvišjem mestu.
Vsaka očala pomeri
zato dobrospdeea /h jasen pogled pri
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika
]
—	Belokrajinci Panoncem. Le nekaj dni 5e in segli si bomo v roko rojaki od jugovzhoda in severovzhoda, sinovi skupne matere Slovenije. Pogledali si bomo v oko ljudje iz Bele Krajine, iz Vzhodne, Karantanske in Podravske Krajine. Spomnili se bomo naše skupne usode, zamislili v trpljenje naših dedov, ki so vzlrajali na rodni grudi in branili proti tujemu robstvo svoje potomstvo na obeh vojnih granicah. Vprašali se bomo, kaj nam je v vekovnih borbah za naš obstanek, za našo zemljo, za našo pravdo ostalo od rodne zapuščine očetov in mater. Prinesli vam bomo tolažbe in veselja v dneh tesnob in skrbi, vi nam boste vrnili isto, kakor ve in zna le rodni brat bratu. Spoznali boste rojaka po rodni pesmi, v kolu in Igri, vi pa nam zaorjite z vašimi Orači skupno brazdo, zarajajte vaš Točak in poskočite z Markom po zelenoj trati. Pripeljemo vam našega — vašega Zelenega Jurija, da vam blagoslovi in preplodi panonska polja. Na veselo svidenje tedaj, dragi nam Pauonci, v solioto na mariborskem mejdanu!
—	Velike konjske in kolesarske dirke na Krškem polju bodo dne 6. avgusta ob 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se ie že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine, kakor tudi iz Zagreba, Karlovca in Dugega sela.
Prispevke za kongres K. K.
pošljite nemudoma po poštni položnici na nnslov: Pripravljalni odbor za kongres Kri-st usa Kralja, Ljubljana. Štev. ček. rtič. jc 11.711.
Lahko pn izročite prispevke tudi osebno vsak delavnik do 10. t m. od 4 do ? popoldne v kongresni pisarni: Tyrševa cesta št. 29-1.
Finančni odsek z« KKK.
m m
—	Aljažev klub sporoča, da bo v nedeljo, dne 6. avgusta, sv. maša na Kredarici ob 8. uri, na Veliki planini pa ob 9. uri.
—	Svetogorskim romarjem. Sprejemanje prijav za prvo romanje |e zaključeno, ker smo že včeraj dosegli številko 1600, tako da sta zdaj oba vlaka že polna. Zato za prvo romanje ne sprejmemo nikogar več. Tistim, ki bi želeli z nami samo zato, da bi obiskali svoje sorodnike v Italiji, to odločno odsvetujemo. Mi ne gremo na izlet, marveč romamo k Mariji svetogorski, da 6e ji ob 400 letnici njenega prikazanja slovesno zahvalim« za vse dobrote, ki jih je v teku 400 let podelila vernemu slovenskemu ljudstvu, ter jo prosim« varstva in pomoči še za naprej. Kdor bi želel eamo na obisk k znancem, naj potuje ali sam, ali pa se pridruži kakemu potovanju, ki ga nalašč zato večkrat organizirajo razne potovalne pisarne. Popolnoma je izključeno, da bi kdo potoval v Trst ali Gorico s prvim romanjem, vračal se pa z drugim. Prav tako se mora ob prvem romanju vsak voziti tja in nazaj z istim vlakom. Nc more se torej vračati s prvim, če se je tja peljal z drugim, in obratne*. Polovična voznina na vseh jugoslovanskih progah j« dovoljena z odlokom Gen. dir. drž. žel. štev. 68544-39 z dne 28. Vil. tako za prvo kot za drugo romanje. — Za drugo romanje (26. in 27. avg.) sprejemamo prijave še do 10. t. m.
—	Obrtniška tombola v Kranju. Priprav« za to veliko prireditev 6. avgusta so končane, 6edaj je treba da 6i do nedelje vsak ogleda razstavo dobitkov in nabavi srečke, ker na dan tombole so po din 5. Seznam prodajalcev navajamo: v Ljubljani: Goreč A., športna veletrgovina, Tyrieva c. pri pošti; Novi Svet, restavracija, Gosposvetska c. — Št. Vid: Arhar Rok, trgovina mizarskih potrebščin; Rozman Ivan, trgovec. — Kamnik: Kre-gar A., mehanično podjetje in trgovec. Oglejte si to bogato in vsestransko krasno prirejeno razstavo v gimnaziji, vstop je prost in segajte po srečkah, ker take prilike naj v lastnem interesu nikdo ne zamudi.
Samo do nedelje je še čas za prijave za izlete v Trst in Gorico, Milano in Benetke, ki jih priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani. Prijave sprejemajo vse biljetarnc Putnika.
6. AVGUSTU 1939
L VELIKA OBRTNIŠKA
V KRANJU na trgu ob 3, uri
— Dela na banovinskih cestah.' Kraljevska banska uprava poroča o pričetih in izvršenih delih na banovinskih in občinskih cestah na področju okrajnega cestnega odbora Kočevje za dobo od 15. do 31. julija 1939 sledeče: I. Pričeta dela: 1. Zavarovanje mostu na banovinski cesti I. reda štev. 12 Žlebič—Sodražica—Bloška polica v km 7.816. 2. Preložitev ceste na subvencijoni-rani cesti Želi ml je—Turjak zaradi poškodb po nalivih. 3. Naprava novega betonskega opornika in gornje lesene mostne konstrukcije na subven-cijonirani cesti Karlovira—Knej. 4. Gradnja ba-novinske ceste Struge—Vrbovec. — II. Konča n a dela: 1. Na subvencijonirani cesti Že-limlje—Turjak so bo končalo delo na preložitvi ceste.
JCcJj jphavtte?
Bridko in Mostno pelindrajsetlelniro obhajamo le dni. V prvih dneh avgusta 1914 so padale vojne napovedi druga za drugo in začela se je svetovna vojna, ki je Iliri leta unifevala dobrine evropske civilizacije in kvarila srce evropskih narodov. K o je po Ilirih letih bila vsa Evropa v razsulu, ko so se podirali prestoli, prestavljale meje in ko so krvaveči narodi objokovali milijone in milijone irtev, je morda kol edino dobro ostalo tedaj prepričanje: nikdar vel vojne.' Ta volja se je zagrizla v srca otetov in mater, ki so objokovale svoje sinove, ta ielja in to prepričanje je bilo pred očmi sirotam, ki so izgubili starše. i)olga leta po vojni so bila potrebna, da so prišli evropski narodi spet v normalno Življenje. Leta in leta so posprarljali bojišča, leta in leta pobirali kosti padlih rojakov in jih polagali v grobnice kot viden memento. Po petindvajsetih letih so velikanski skupinski grobori šele komaj dobro urejeni. Pri nas jih šeie urejamo. Po ricieti pa je skoraj vsaka ras postorila skromen spomenik irtvam svetovne vojne. Tako so tudi v Komendi pri cerkvi postavili spomenik svojim dragim, ki so padli v vojfki. Na velikem okroglem marmornatem str-brn so vklesana imena /istih, ki niso prišli nazaj. Za tem stebrom pa je nastavek, na katrrrm sloji drug velik spomin iz svetovna vojne: jeklen zvon, ki se je v mirni dobi moral spet umakniti bronastemu iz stolpa. Skromni podstavek, na katerem stoji zvon, ki pokriva ves spomenik, pa ima napis, ki ga je zamislil naš mojster Plečnik. V betonsko ploščo je dal vklesati: >Molimo za zdravo pamet Na desetlisoče spomenikov v vojni padlim stoji po Evropi. 9 milijonov najboljših iz druiine vseh evropskih narodov ja padlo v veliki moriji, lahko rečemo, skoraj brez haska. Skoda, da ne nosi vsak od vojnih spomenikov lega napisa. Vendar upamo, da vsi evropski narodi to v srhi občutijo in da molijo za zdraro pamet vsem tistim, ki odločajo o bodočnosti Evrope. Kaj prarite, gospod urednik, če ni to najboljše sredstvo, da *c rcii Evropa pred novo nesrečo?
—	Pravi velescfem v malem bo VI. obrtniška razstava v St. Vidu na Ljubljano. Se nikdar niso šentviški obrtniki tako tekmovali, kdo bo razstavil lepše in boljše izdelke kakor letos. Zato je ie zmanjkalo v ijudski šoli, kjer bo razstava tudi prostorov. 17 učilnic je polnih, posebno pozornost pa bodo vzbujali izredno okusni, sodobni in tudi ceneni mizarski izdelki. Nekatere oprave so izdelane tako svojevrstno in lepo, da bodo opravičeno vzbujale pozornost obiskovalcev. Razstava bo slovesno odprta v nedeljo dopoldne ob 11. V priznanje podjetnosti šentviških obrtnikov je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Razstava bo odprla do 20. avgusta in bo zares vredna, da si jo ogledate.
—	Veliki govor kanonika dr. Mačka na kongresu je natisnjen v mnogih izvodih. Govoril je v franroščini in nemščini. Kdor si ga želi, ga lahko dobi brezplačno. V Jugoslovanski knjigarni in v Ničmanovi prodajalni je vsakomur na razpolago.
—	Za slepe otroke so darovali namesto venca na grob blagopokojne ge. Josipine Kraigher ob osmini njene smrti 400 din njeni vnuki. Za velikodušni dar se v imenu slepe mladine iskreno zahvaljuje uprava zavoda za slepo deco v Kočevju.
Poleti v vsako gospodinjstvo
Slamičeve mesne in sadne konzerve
—	Miza, pogrnjena z lepim prtom, napravi dober vtis na gosta I Ravnokar je došla velika pošiljka namiznih prtov, belih in barvastih, od '20 din naprej. F. L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
—	Poučna ekskurzija. Združenjo nastavnikov
meščanskih šol — sekcija za dravsko banovino v LJubljani — priredi za svoje člane poučno ekskurzijo po naši domovini od 15. do 29. avgusta 1.1. Potovali bi: Ljubljana — Beojjrad — Mladenovac — Skoplje—Bitolj; Ititolj—Skopi je—Kraljevo—Sarajevo— Ljubljana. Na potovanju bi vožnjo prekinjali v vseh znamenitejših krajih. Vožnja je četrtinska na brzovlaku in stane za vse potovanje le 304 din. Ekskurzija je posebno priporočljiva za učitelje zemljepisnega pouka. Vršila se bo pa le, ako se prijavi 20 udeležencev. Prijavite se tovarišu predsedniku na naslov: A. Fakin, Ljubljana, Cesta XV št. 19. Prijave se bodo sprejemale do 10. avgusta. Natančnejša pojasnila bomo poslali prijavljenrem.
Sekcijski odbor.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokaznjejo enaki raznih teiav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne •Franz-Josefovc« grenke vode. Taki ljudje »e morejo tudi doma — seveda pod nadzor* stvom zdravnika — zdraviti za shujšanje Reg. po min. 100. pol. In n. idr. S-br. 15 485 25. V. 35
nega reda Že ugotovila v veljavnem, oblastveno odobrenem voznemu redu, se pozivajo, da ugoto-ve zimski vozni red in ga predlože v odobritev brezpogojno do kouca meseca avgusta t. I. Zimski vozni redi avtobusnih podjetij stopijo obenem z železniškimi v veljavo dne 8. oktobra 193». Posebej se opozarja, da se je pri sestavi voznih redov ozirati na vozni red telesnice, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjetij, zaradi česar jih je v primeru možne kolizije ugotoviti sporazumno. Zimske izprememhe železniških voznih redov so razvidne s stenskih voznih redov na železniških postajah, izprememhe voznih redov poštnih avtobusov pa je možno zaznati pri direkciji pošta in telegrala v Ljubljani. — Kraljevska banska uprava dravske ha-
Dr. Mirko Karpati
specljalist za ienske bolezni In porodništvo Zagreb, Bogovičeva ulica 1 B
ee je vrnil z dopusta. Ordinira od 11. do 12. _in od 4. do 6. ure. Telefon 7025.
—	Huda avtomobilska nesreča pri Novem
mestu. V sredo po tretji url zjutraj je vozil neki ljubljanski potnik s svojim avtomobilom iz Novega mesta po Ljubljanski cesti proti kolodvoru. Imel je na vozu družbo, v kateri je bil tudi 36letni zasebni uradnik Slavko Strajnar iz Novega mesta. Med vožnjo in sicer malo nad železniškim predorom med Novim mestom in Kandijo pa je zgubil šofer oblast nad krmilom in je r.avozil v obcestni jarek. Pri tem ie padel Strajnar tako nesrečno, da je prišel pod voz. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandlji, kjer mu je moral takoj poklicani primarij dr. Ignac Pavlič odrezati desno nogo nad členkom.
—	Bolne noge so pričetek hiranja telesa. Neguj noge s SANOPEDOM, da jih ohraniš zdrave. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Pri sončenju uporabljajte Tsrhamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5.
JEGLIčEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKI. VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRETJI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
Gor. Radgona irivam ob severni meji
Odbor za postavitev spomenika padlim Junakom in Majstrovim borcem v Gor. Radgoni si je iz hvaležnosti do naših mučeniških bratov, ki so se v zgodovinskih dneh našega slovenskega naroda tu ob severni meji uprli sovraštvu In prelivanju bratske krvi ter položili na oltar domovine svoja lastna življenja, zadal častno, a težko nalogo, postaviti tem junakom-mučenrem še letos dostojen spomenik na hribu pred cerkvijo v Gor. Radgoni. Postaviti hočn s tem poznim rodovom klicarja, da je prišel naš narod do odrešenja po ljubezni in darovani krvi naših najboljših in da je in ostane to, kar so mu v obraz zemlje vtisnili tisoči padlih; narod, odkupljen z mučeniško krvjo.
V doeego tega namena Je Odbor razposlal v širšo javnost razna vabila in prošnje, da se vsak po svojih močeh — tam, kjer Je — poklon! nad velikim grobom krvi in položi nanj svoj šopek — — dar po svojih močeh in s tem počasti spomin naših padlih bratov, ki so tu oh naši severni meji v oznanjevanju evangelija ljubezni in miru po sovražni roki omahnili k zemlji.
Slovenska javnost, pokaži s tem, da po svojih močeh prispevaš za postavitev tega spomenika, da veš ceniti velike žrtve padlih bratov, da eo ti sveta tla, na katerih so umirali tvoji sinovi, da so ti priborili prostost in svobodo I
Ljubljana, 4. avgusta
Radio Ljubljana
Petek. 4. avgusta: 12 Odmevi iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Srantel »Štirje tantjec — 14 Napovedi — 10 Napovedi, poročila — 1980 Kotiček SPD (g. dr. Svetozar Ilešič) 19.40 Nac. ura — 20 Nikola Cve-jid |ioje hrvaško narodne (plošče) — 20.10 Ženski ura: Pravica in dolžnost današnje matere (ga. Angela Vode) — 20.30 Vesel iivaleki krog VIII.: Zdaj prišli smo v znam'je leva; svet nam novo sliko kaže, skrita silt le ne laže. čujnio, kaj nam razode\a! Pisan večer, ki ga izvajajo Člani rad. igr. družine. Sodelujeta Jožek in Jeiek, vmes nekaj plošč — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 4. avgusta: Belgrad-Zagreb: 20 Violina
20.30 Vokalni koncert — 21 Tamburice — 20.30 Zbor. — Praga: 20 Orkestralni koncert. — Sofija: 19.15 Mozartova opera »Ugrabitev v serajluc. — Varšava: 19.30 Orkester in solisti. — Budimpešta: 20.05 Verdijeva opera »Aidac. — Trsi Milan: 17.15 Violončelo — 21 Igra. — Rim-Bari: 21.30 Simfonični koncert. — Dunaj: 20.15 Operna in operetna glasba. — Berlin: 20.15 Opera »Nočno taborišče v (iranili«. — Konigsberg: 20.35 Operetna glasba. Koln: 20.15 Narodna glasba. — Monakovo: 19.05 Opera »Anabella«. — Strasbourg: 20.45 Haydnov oratorij »Poletje«.
Rokodelski oder
Vrtna predstava Rokodelskega odra bo v nedelja 6. avgusta ob 8 zvečer. Na sporedu je nova Izredno zabavna veseloigra Branislava Nušiča »Navaden človek«. Za igro je zelo veliko zanimanje in priporočamo slavnemu občinstvu, da si rezervira sedeže v društveni pisarni v Rokodelskem domu Komenskega ulica 12.
Poizvedovanja
Izgubljeno torbico je nekdo našel ob Savi pri Ježici. V ženski torbici sta bili dve uri in nekaj drugih potrabščin. Verjetno je, da je torbico izgubila kakšna kopalka. Kdor jo pogreša, naj ee javi pri upravi policije v Ljubljani.
Damska mpeslna ura se je našla 3. VIII. na Šentjakobskem trgu. Dobi se na Opekarski c. 11.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarnei dr. Piccoli, Tyr-ševa 6; mr Hočevar, Celovška cesta 62, in mr, Gartus, Moste-Zaloška ccsta.
tirna. Na progi bodo zgradili štiri mostove ln pet predorov. Razdalja od Sarajeva do Duboje znaša 176 km. Že letos bodo, kakor je izjavil namestnik prometnega ministra dr. Kulenovič. začeli graditi najdaljši predor in pa postaji v Zenici in Sarajevu.
*	Prvi avtomobil na Pelješeu. Dne 1. avgusta je prispel prvi avtomobil na polotok Pelješac. Doslej na Pelješeu ni bilo voznih cest, zato se na tem ozemlju ni mogel razvtti niti vozni, še manj pa avtomobilski promet. Prvi avtomobil, ki je privozil, je bila seveda velika senzacija.
*	Mrtvi sn volili. Te dni je bila v Sarajevu seja glavnega volivnega odbora, ki je razpravljal o pritožbah proti volitvam v obrtno zbornico. Vo-livni odbor je sklenil, da se nedavne volitve razveljavijo in izvedejo nove dne 27. avgusta. Odbor je namreč ugotovil, da so v seznamu volivcev ostali nekateri že davno umrli obrtniki, za katere so glasovali pri volitvah razni ljudje.
*	Od razburjenja umrl. Na občinskem uradu v Petrijevcih pri Bjelovaru je bila razprava za-
Nad
40
glavnih in čez
500
drugih lepih dobitkov
sami prvovrstni obrtniški izdelki v skupni vrednosti preko
100.000 (stotisoi) dinarjev
— Poziv avtobusnim podjetnikom. Podjetja, k; opravljajo obrt rednega prevažanja oseb i motornimi vozili in niso zimskih izoremeuib voz-
i I
Kranj
Priprave za II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani vzbujajo v našem mestu prav veliko zanimanje. Upamo, da se bo naše mesto s svojo udeležbo prav častno odrezalo, saj se Kranjčani prav radi udeležujemo skupnih manifestacij. Ker je mnogo povpraševanja, kje se dobijo potrebne kongresne knjižice kakor tudi druge informacije, obveščamo vse. da si kongresne knjižice z znaki po ceni 7 din lahko nabavijo pri gasilskih četah v Kranju in na Primskovem. Ker je že zelo veliko prijav, je potrebno, da se čimprej odločite ter si pravočasno nabavile kongresne knjižice z znaki, ker je nevarnost, da bi pošle. Zelo zanimiva točka sporeda bo 14. avgusta zvečer ob 21 veličasten ognjemet, kakršneua še ni bilo doslej v Ljubljani. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago pri kongresnemu odboru.
Trbovlje
Tomhol* v Trbovljah. Samo nekaj dni nas še loči do tombole vojuth invalidov v Trbovljah, ki bo 6. avgusta ob l£ poleg spomenika pri Spancu I Vi pa gotovo še nimate tombolskih tablic. Tablica stane samo 2 din. Prepričajte se sami o vrednosti dobitkov, ki bodo razstavljeni v dvorani pri Spanru. Dobitki so: 20 dvoknles in 5 kuhinjskih oprav ter nad 400 drugih dobitkov.
po cUžavi
*	Manifestacija hrvatskih obrtnikov v Splitu.
V nedeljo, 13. avgusta, l>o iz Zagreba odpeljal posebni vlak okrog 250 hrvatskih obrtnikov v Split, kjer IkhIo skupno z dalmatinskimi obrtniki manifestirali za enotnost in slogo. Izlet iz Zagreba organizira »Savez hrvatskih obrtnika«. Manifesta-stacijski zbor bo v Splitu v dvorani kinematograf« »Tesla :. Nato t>odo hrvatski obrtniki obiskali tudi Slnj in Sibenik, kjer bodo tudi manifestacijtka zborovanja.
*	Preureditev glavne želnniške proge v Bosni. Že letos se bodo začela dela za preureditev železniške proge Brod—Sarajevo iz ozkotirne v normalnoli mo. Načrli zs norinalnotirno progo od Saraj«va do Doboje so I* izdelani. Od Satajev* j do Zenice bosta dve progi, ozkotirna in normalno- |
radi družinske zadeve Matije Oberkircha. Sestra Je Matiji rekla: »Nikar se ne jezi!«. Ko je bil nato zaslišan Matija Oberkirch, se je zgrudil na tla in izdihnil. Oberkirch je deli časa bolehal na srcu, ker se |e pa na razpravi preveč razburil, ga je zadela kap.
* Zločin zaradi ljubosumnosti. V Slavonskem Brodu je delavec Marko Vukelič osemkrat iz samokresa ustrelil na mizarja Joakima Kalčiča in ga smrtno ranil. Vukelič je namreč sumil, d« ima Kalčič nedovoljeno razmerje z njegovo ženo. Kalčiča so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico.
Anekdota
Nekoč se Je Schubert udelelll koncerta, na
katerem je neki pevec pel njegove pesmi. Vendar pa je bil glas pevca za liriko teh melodij vse prej kakor primeren. Tulil je in bruhal iz sebe najnežnejžn mesta prav tako divje kakor najstra3tnejša, tako da je bilo poslušanje za komponista vse prej kakor užitek. Ko je med odmorom Schubert hotel zapustiti dvorano, je stopil pevec k njemu In dejal: »Oh, častiti mojster, Vaše pesmi so čudovitel* — >Ja,c je dejal Schubert, še vedno hud, »dokler jih vi ne zapojete.« Nakar je šel v garderobo in zapustil koncert. , ....,,
»Veste, moje žene te dni ni doma.«
IV LJUBI14N4
Slovenski rudarji iz Nemčije na obisku
V četrtek ob na 12 je pripeljal na glavno postajo v Ljubljani posebni vlak z veliko skupino slovenskih rudarjev, naših izseljencev, ki žive v okolici Essena in DUsseldorfa. Vsega *kupaj je prispelo v Jugoslavijo okrog 400 izletnikov, med ka terimi so mnogi vzeli s seboj družine. Ugodno priložnost za obisk Jugoslavije in Slovenije je porabilo tudi več nemških tovarišev na£ih rudarjev. Tako je bilo v vlaku tudi več nemških izletnikov, ki so z našimi rojaki vred Izstopili v Ljubljani. Posebni vlak je bil sestavljen iz enajst triosnih nemških potniških vagonov, ki »o imeli vsi železniško oznako »Essen«. Zanimivo je, da »o bili vsi vagoni po vrsti numerirani, tako da so se na dolgi vožnji naši rojaki vedno lahko hitro znašli, če so slučajno na kakšni postaji izstopili.
Na postaji so bili banovinski izseljenski nadzornik ravnatelj g. Fink, zastopnik mestne občine dr. Mis in zastopnik Rafaelove družbe. Večina na ših rojakov je po izstopu odšla po mestu. Mnogi pa so hoteli odpotovati kar naprej z vlaki, vendar jim to ni bilo mogoče, ker niso imeli jugoslovanskega denarja. Kreditnih pisem pa niso mogli zamenjati, ker je bila ura že dvanajst in je bila menjalnica »Putnika« na kolodvoru in tudi na Masarykovi cesti že zaprta. Največ udeležencev tega izleta je iz Essena-Botropa, Gladhecka, Buera, llassla, Gelsenkirchna in Moers-Meerbecka. Vsi izletniki ostanejo v Sloveniji okrog štirinajst dni, nato pa se spet vrnejo nazaj v Nemčijo. Obiščejo seveda svoje domove in svoje domače, mi jim pa želimo kar najbolj prijetno bivanje v slovenski domovini!
Vse račune za kongres K. K.
pošljite do 10. t. m. pripravljalnemu odbora za Kongres Kristusa Kralja: Tyrševa cesta št. 29-1.
Po 10. t. m. računov ne bomo več sprejemali!
Finančni odsek za KKK. ,
Zanimiva pot 14 letne deklice
Kadarkoli potujemo iz Ljubljane, lahko zapazimo na glavnem kolodvoru gospet ki ima na rokavu belorumen trak. Je to zastopnica Kolodvorskega misijona, ki skuša pomagati kmečkim dekletom in ženam, ki prihajajo v Ljubljano, z nasvetom, praktičnim poukom in če treba tudi s stvarno podporo. Veak dan 6e ponavljajo podobni primeri, ko Kolodvorski misijon s svojo idealno in socialna misijo pomaga ljudem iz zadrege. Le redkokdaj pa 6e zgodi kaj takega, kar bi imelo tako velike posledice kot v primeru, ki ga hočemo opisati.
Nekako pred tremi tedni je članica Kolodvorskega misijona, ki je opazovala potniško vrvenje ob prihodu vlaka, zapazila med zadnjimi odhajajočimi dcklrco, ki se ji je po vsem vedenju videlo, da je popolnoma tuja v Ljubljani. 14 letno dekle
)«. bilo oblečeno v preprosto hrvatsko kmečko no šo ter se je boječe oziralo naokrog. Na vprašanje članice Kolodvorskega misijona, kam je namenjena, j» povedala, da je prišla v službo v Ljubljano In da ne ve, kam mora iti, ker oo ji rekli, da jo bodo čakali na kolodvoru. Članica Kolodvorskega milijona je deklica odpeljala v zavetišče misijona.
Kmalu se je posrečilo tudi ugotoviti, da j« bila naročena v Ljubljano za neki nočni lokal kot pevačica. Ugotovili pa so hkrati, da ni bila še pri prvem sv. obhajilu niti ne pri birmi. Njeni »tarši «o siromašni in žive v Djurdjevcu, nedaleč od Zagreba. Pred nedavnim je šla elužit v Seevete pri Zagrebu, kjer je bila pastirica. Tam pa se ie pustila najeti za službo v Ljubljani. Tako je tudi prišla v Ljubljano, ne da bi znala pisati in brati, ne da bi prejela najvažnejše zakramente.
Kolodvorski misijon se je za ubožico zavzel in eo članice misijona prvih štirinajst dni z vso vnemo poučevale deklico o najvažnejših verskih resnicah in jo pripravile za sprejem sv. zakramentov. Medtem ie Kolodvorski misijon tudi stopil v stik e starši deklice, ki eo dovolili, da ostane dekle v Ljubljani pod nadzorstvom. Zadnji teden je poučeval deklico še misijonar in v četrtek ob 8 zjutraj je v škofijski kapeli podelil škol dr. Rož-tnin 14 letni Mariji prvo sv. obhajilo in zakrament sv. birme.
Kolodvorski misijon ho po opravljeni verski pripravi še naprej skrbel za deklico. Oskrbel ji bo službo, v kateri bo imela priložnost naučiti se vsaj pisati in brati, tako da bo kolikor toliko sposobna za samostojno življenje. Tako je Kolodvorski misijon rešil dekle, ki bi prav gotovo v svoji naivnosti duševno in telesno propadlo, potem ko bi bilo presajeno Iz preprostega kmečkega življenja v mestni vrvež.
Zahvala
Stanovanjski odsek za Kongres Kristusa Kralja se vsem ljubljanskim družinam, ki so dale na razpolago lastna prenočišča ali so bile pripravljene dati jih na razpolago za udeležence kongresa, prav prisrčno zahvaljuje. Ljubljanska gostoljubnost žal nI mogla priti v vsem do veljave, ker inozemski gostje niso mogli priti v takem številu na kongres, kot so sami želeli, Vsem: Bog plačaj I
1 Fr. Ignacij — «0 letnik. V frančiškanskem samostanu obhaja danes 70 letnico svojega rojstva brat Ignacij Erman. Ze dolga leta Izvršuje službo samostanskega mizarja. Velik umetnik je in bo poznim rodovom zapusti! marsikatero lepo delo v samostanu. Miren ln tih je, da niti ne vemo za nJega, pa vedno niarlliv kot Čebelica. Rojen je bii 4. avgusta 1800 v Kamni gorici. He-dovnik sv. Frančiška Je že 46 let. Večina teh let Je preživel v ljubljanskem samostanu. Bog ga ohrani še mnoga leta!
1 V mestni župniji sv. Jakoba bomo praznovali slovesno farnega patrona v nedeljo, dne 6. avgusta po sledečem redu: Svete maše se prično ob 6. Ob 6 govor (g. Župnik) In sv. maša ()47) z blagoslovom. Ob MM govor (g. kaplan) in slovesna peta sv. maša. Zvečer ob 7 govor; govori vlč. R. msgr. stolni kanonik dr. Alojzij Merhar. — Ta dan bo tudi trikratno darovanje za cerkvene potrebe. Ker se sedaj obnavlja vsa notranjščina cerkve, darovanje toplo priporočamo.
I Deklice odidejo na okrevanja v banovinski Mladinski dom v Kaštel Stalilič 8. avgusta. Prosimo, da se določene deklice zberejo 8. avgusta točno ob 12.30 na zbirališču: dvorišče palače Vzajemne zavarovalnice, Masarykova cesta 12.
1 Sestanek članov Kluba železničarjev JKZ bo drevi ob tt zvečer v Rokodelskem domu. Poroča narodni poslanec tov. Masič o delavskem pravilniku za državno prometno osebje. Sestanek je nn-menjen Izključno članom kluba.
1 Ob priliki velikega letalskega mitinga na letališču pri Devici Mariji v Polju bodo vozili za prevoz udeležencev v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 18.10, 14.15 in ob 15. uri točno. Iz Device Marije v Polju se bodo vračali vlaki ob 18.H0, 19.00 jn ob 19.33. Za vožnjo s temi vlaki se morejo potniki poslužiti nedeljskih povratnih kart po znižani ceni.
1 Tečaj za odpravo ječanja v Ljubljani. Na pobudo nekaterih interesentov, da bi se priredil •udi v Ljubljani logopedični tečaj, sporočani, da bi bilo za to potrebno ie nekaj prijav. Tečaj bi bil v drugi polovici avgusta in je namenjen zlasti solskl mladini, pa tudi odraslim logopatom do 30. leta. Prijaviti se je treba na spodnji naslov najkasneje do 15. avgusta ter priložili znamko za odgovor. Roditelji ootrk, ki še ne hodijo v šolo, dobe v tečaju potrebna navodila za pravilno rav-
nanje z malim logopatom, da mu bodo mogli sami pomagati do zdravega govora. Vilko Mazi, strokovni učitelj, Vi krče, |m*ta Medvode.
1 UorokU*u» »euzacije. Pod tem naslovom
smo poročali med drugim, da je poslal belgrajski Bdeči križ na Stadion lep sanitetni avtomobil, katerega je |»odarii ljubljanskemu Rdečemu križu. Kesnici na ljubo ugotavljamo, da Sanitetni avtomobil glavnega odbora Rdečega križa v Belgradu dravskemu bauovinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani ni bil podarjen in ga je dal glavni odbor le na razpolago za primere večjih nesreč, |>ri katerih nastopajo saniarijani in saniarijauke Rdečega križa, itd. Samarijauski odred ljubljanskega |>ododbora se je radevol.e odzval za pomoč ob priliki kongresa Kristusa Kralja ter Je pri te priliki omeujeui sanitetni avto prvikrat stopil v funkcijo.
1 Nesrečen padec s kolesom. 11 letni Ljubo Žužek, sin kontrolorja državnih železnic iz Maribora, je bil na počitnicah v Italiji, kjer se je vozil s kolesom. Pri 1'odbrdu pa je po nesrečnem naključju padel s ceste 7 m globoko. Pri padcu se je hudo pobil ter si zlomil roko in nogo. V četrtek so ga prepeljali po železnici v Ljubljano, kjer so ga »prejeli reševalci in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Celje
MARIBOR
Zanimiva jadralna tekmovanja
Prijavljenih je 20 jadralnih letal s 30 tekmovalci
V času med Mariborskim tednom, od 5. do 15. avgusta bo Maribor pozorižče zanimivih tekmovanj, ki bodo daleč presegala okvir navadnih športnih prireditev. Bo<lo to tekmovanja naših zračnih jadralcev, za katera je privabljenih do sedaj 20 Jadralnih letal s 30 tekmovalci. Za Mariborčane ne bodo ta tekmovanja novost, saj so se vršile prve tovrstne tekme lansko leto tudi v Mariboru. Lanskoletni začetek je pokazal, da so takšna tekmovanja za napredek jadralnega letalstva zelo koristna, saj so nam prinesla celo vrsto rekordov, ki pa so bili potem tekom letošnjega leta seveda že Izenačeni in postavljeni novi. Za uspehe letošnjih tekem pa nam jamčijo že imena prijavljenih tekmovalcev, med katerimi je Aca Stanojevič dosegel letos prvenstvo Poljske, dočim je Lemešič nedavno postavil nov državni daljinski rekord s poletom v daljavo 300 km od Vršca v Vojvodini do madžarsko-slovaške meje. Tekmam bo prisostvovala ocenjevalna komisija štaba zra-koplovstva ter osrednje uprave Aeroklubov.
Zanimive so discipline tekem: polet v daljavo, polet v višino, trajnoetni polet, polet z navedbo cilja s pristankom ter polet z navedbo cilja ter s povratkom na startno točko in končno velike ekshibicije v hrezmotornih akrobacijah, ki ee bodo tudi ocenjevale ter se bodo vršile dne 13. avgusta. Kakor smo že omenili, se bo udeleževalo tekem 20 jadralnih letal iz vse države. Stari letal 6e bo
vršil s pomočjo motornega letala, ki Ho spravilo jadralca v določeno višino. Za etartanje bo na razpolago 7 motornih letal, ki jih pošljejo v Maribor razni aeroklubl.
Šele takšne častne naloge, s katerimi so poverjeni mariborski jadralni letalci sedaj že drugič, nam kažejo kakšen ugled uživajo v vsej državi. V resnici je Maribor zibelka jadralnega šporla v naši državi in mariborska jadralna skupina velja tudi še sedaj kot najagilnejša in menda tudi najštevilnejša, gotovo pa kot — najcenejša, saj dobivajo vse ostale skupine od 6voje centrale večje podporne prispevke, kakor mariborska, ki se mora vzdrževati in napreduje le zaradi požrtvovalnosti svojega članstva ter radodarnosti nekaterih lokalnih faktorjev in zasebnikov. Tudi za prireditev teh tekmovanj so morali mariborski jadralci apelirati na uvidevnost mariborske javnosti ter so naleteli na veliko razumevanje pri mestnem županu, pri upravi Mariborskega tedna ter pri drugih Činiteljih. Mariborski jadralci sami pa bodo pri tekmovanjih častno zastopani z dvemi visoko-ztnoznimi letali; eno od teh letal so šele sedaj dogradili z lastnimi močmi v svoji delavnici. Za Maribor pa bodo tekme gotovo velika alrakcija. Vsekakor bo nekaj nenavadnega — pogled na 20 jadralnih letal, ki bodo včasih kakor jata ogroni nih ptičev krožila naenkrat nad meslom.

m Služba božla za planince bo prihodnjo nedeljo na sledečih postojankah: pri Marltiorski koči ob 9, pri Sv. Arehu ob 10, na Smolniku ob 9, na Uršljl gori ob 10, na Krenižarjevem vrhu ob 11. V mariborski frančiškanski cerkvi je maša za turiste pred odhodom jutranjih vlakov ob četrt na pet zjutraj. — Aljažev klub.
m Misijonska razstava raznih predmetov, ki jih je g. škof Čeng prinesel s seboj iz Kitajske, ho v Mariboru od 7. do 13. avgusta v mali dvorani Zadružne gospodarske banke. Vstop prost.
m Predstojništvo mestne policije ponovno poziva vse lastnike orožnih listov, da plačajo predpisano banovinsko takso za leto 1939. Banovinska taksa se plačuje v sobi št. 17/11 od 8 do 12.
m 400.000 din Škode po ognju. »Slovpnec« je že poročal o katastrofalnem požaru gospodarskih poslopij in zalog v marenberški graščini. Cenitve so dognale, da znaša celotna škoda 400.000 din.
m V Ljubljano na gasilski kongres s četrtin-sko vožnjo. Gasilska četa Maribor-mesto valil svoje podporne člane, da se zglasijo v njeni pisarni na Koroški cesll 12, kjer dobijo pojasnila glede gasilskega kongresa v Ljubljani v dneh od 13. do 15. avgusta. Kakor že Javljeno, velja za potovanje na kongres četrtinska vožnja ter Imajo pravico do te ugodnosti poleg rednih tudi podporni Člani in člarlice vseh gasilskih edinlc.
m Poročila sta se v frančiškanski baziliki pristav mestne policije v Mariboru g. Ciril Bel-šak in gdč. Ljudmila Gerlevc, hčerka gozdarskega referenta pri okrajnem načelstvu v Ptuju. Mlademu paru Iskreno čestitamo!
m Obrtno gibanje. Meseca julija je izdalo mestno poglavarstvo 12 novih obrtnih pravic, istočasno pa je bilo črtanih iz obrtnega registra 14 starih obrti.
Ptuj
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da je kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani zaradi prošnje minoritskega samostana z odlokom VIII No 5373/1 od 8. t. 1. dovolila, da se letni Ožbaltski kratnarski sejem v Ptuju, ki bi imel biti 5. avgusta t. 1., preloži na 8. avgust 1939.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani sporoča, da bo zaradi pospeševanja kokošjereje in širjenja domače štajerske kokoši, tudi letos oddajala plemenske peteline In jarkice štajerske pasme po znižani ceni. Veak posameznik lahko naroči največ n eno družino, to je po enega petelina in dve jarkici. Naročniki prispevajo kakor prejšnja leta 10 din za petelina in 20 din za jarkico. Naročila •e bodo »prejemala na mestnem poglavarstvu v Ptuju, v sobi magistratnega tajnika, najpozneje do 17. septembra t. 1.
Ogenj. Zadnje dni je zopet gospodaril rdeči petelin na več krajih. Tako je zgorel posestniku Turku Alojzu iz Zlatoli6ja, občina Št. Janž na Drav-sk em polju, goepodarsko poslopje, obstoječe iz govejega hleva, svinjaka, skednja, parme, 1 drvarnice in okoli 1000 kg slame ter razno poljsko orod-e. Skupna škoda je cenjena na nad 10.000 din, (i je delno krita z zavarovalnino. Gasili so gasilci od St. Janža. Pri reševanju st je poškodovala Turkov« žena Liza. Kako je požar nastal, ni znano, mislijo pa, da ga je moral povzročiti kak ponočnjak, ki je prenočeval na gospodarskem poslopju.
Posestniku Hlebču Slavku 6 Koga pri Ormožu • zgorela velika kopica slame, okoli 5000 kg. Ogenj je zanetila iz maščevanju Hlebčeva tašč«, ki živi v sovraštvu z njim. Škode je nad 600 din, ki pa ni krita z zavarovalnino. Ista nesreča jc do-etela posestnika Vajdo Lovrenca iz Bukove, občina Sv. Marko niže Ptuja, kateremu je zgorela kopica ržene slame, okoli 800 kg. Ogenj je povzročil« 4 letna hčerka posestnika Horvat Franca iz Bukove, ki se je pri kopici igrala s svojim bratcem«
m Vstopnice za »Festival«. Ogromno zanimanje vlada v Mariboru za »Festival slovenskih narodnih običajev«, ki bo največja tovrstna prire-» ditev v Sloveniji. Vstopnice se dobe v predpro-daji pri »Putniku« v gradu. Ker so cene zelo nizke, bo vsakomur omogočen vstop k tem zani mivim prireditvam.
m Lep napredek domaČe tvrdke. Lani se je ustanovila v Mariboru tvrdka »Pontos centrala?, ki izdeluje Pontos aparate za tehtanje s polavtomatskimi tehtnicami. Poleg tega ie tvrdka kupila v Molju tudi tovarno bratov VVttdler za Izdelovanje kovinskih predmetov, katero je moderno preuredila ter obrat povečala. V kratkem času beleži tvrdka lep napredek.
m Huda nesreča t granato. V gozdu pri Svetem Miklavžu na Dravskem polju je našel 13 letni sin železničarja Martin Premzl ročno granato. Začel je po njej razbijati s kamnom. Naenkrat je počilo in fant se je zgrudil obllt s krvjo močno ranjen. Drobci granato so mu razbili čeljust ter ga ranili po vsem telesu.
m Zagoneten strel Iz zasede. Ko se je peljal tovarniški delavec, 25 letni Ivan Babič, v sredo zvečer iz Maribora domov v Bresternlco, je v bližini Kamnice nenadoma počilo iz grma ter Je zadela Babica krogla v stopalo. Zagonetnega strelca ni niti videl ter ne ve. zakaj ie nanj streljal. Ba-biča so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
m Zlato zapestno uro je izgubila na mariborski promenadi med 20. in 22. uro v sredo zvečer dijakinja Matilda Bauerle. Ura je bila vredna 500 din.
m Glede nesreče, pri kateri je poginil na Kralja Petra trgu dirkalni konj mesarja Bencika, nam pošilja avtoprevoznlk g. Jereb naslednje pojasnilo: »Tovorni avto je vozil po Kralja Petra trgu po policijsko predpisani strani proti Zagrebu. Na trgu je bila napeljana cev za vodo. Šofer je avto ustavil ter zahteval od delavcev, da cev odstranijo, česar pa niso hoteli storiti, nakar je prišel stražnik ter ukazal šoferju, da vozi nazaj ter potem po levi strani trga. Šofer Je tako na pravil in zavozil v označeni smeri. Pri tem pa je opazil, da pelje proti njemu mesar Bencik ter je flvto ustavil. Kljub temu pa je voznik zavozil r dirkajočim konjem v avto tako. da je prišel konj z desno zadnjo nogo med odbijač in desni sprednji blatnik. Tovorni avto je vozil popolnoma pravilno ter ne zadene šoferja nobena krivda.«
Potnik se Je oglasil 47 let po svoji smrti
Pred 47 leti je umrl slavni angleški pesnik Tennyson in vendar je pred kratkim s svojim pravim glasom govoril družbi llteratov In znanstvenikov, med njimi je bil pa tudi indijski maharadža.
To je prav za prav roman novodobne lehnike, ki se je kakor nalašč primeril tako romantičnemu pesniku kot je bil Tennyson. Ko Je Edison pred 50 leti iznašel napravo za prenos In ohranitev glasu, fonograf, ki je prednik sedanjega gramofona, je sklenil ujeti glas slavnih sodobnikov in ga na svojih napravah ohraniti. Poslal je svoje pomočnike z vsemi pripravami tudi k Tennvsonu, ki so glas pesnika ujeli na voščene valje. Tennyson Jc bil ves prevzet od nove Iznajdbe in si je nekaj teh valjev s črtam! In pikami svojega glasu izgovoril od Edisonu nazaj. Hranil jih je do svoje smrli v svoji hiši na otoku Wlght, po njegovi smrti pa so se Izgubili. Pred 14 leti jih Je našel njegov nečak ln glavni dedi? Charles in sicer na podstrešlu. Bili so vsi zaprašeni, sirer pa nepokvarjeni. Tenn.VKonovo hišo pa je pred kratkim kupil maharadža iz Barode, ki je bil velik častilec ranikeea pesnika In ie rad prebiral njegova dela. Kupil ie tudi voščene
c Blagoslovitev nore zastave r Sent Partu bo v nedeljo, #. avgusta. Ob tej priliki bo tudi mladinski nastop. Na dopoldanskem zborovanju bo govoril predsednik ZFO celjske Podzveze g. prof. Janciič Tone, popoldne pa g. dr. Rudolf Hanžclič.
c V Logarski dolini so se mudili te dni Angleži in Rusi. Namenjeni so bili, da ostanejo tu le dva dni, a planine in lepota logarske doline Jih je očarala, da je niso mogli prulivaliti ter so ostali tu 8 dni. Z njimi je bil tudi ameriški časnikar.
e Velika gasilska slavnost bo v nedeljo na Babnem pri Celju. Prostovoljna gasilska četa bo dobila nov prapor, kateremu bosta kumovala minister g. Snoj Franc in predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij.
c Razstava plemenske iivine Živinorejskega selekcijskega društva bo letošnjo jesen v Vojniku dne 23. septembra.
c Gradnja ceste Prislova—Sv. Tomai—Dramlje se lepo nadaljuje. Zadnje čase sicer govore, da se bodo dela ustavila zaradi pomanjkanja kredita za gradnjo, vendar upajo delavci, ki so tudi zaslužili prepotrebne denarce za svoje družine, obleko in čevlje, da jih bo zopet podprl narodni poslanec g. Mihelčič, v katerega imajo delavci veliko zaupanje.
c V Petrovfah pri Celju grade veliko, moderno sadno sušilnico. Gradi jo Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Sadna sušilnica Je zgrajena po tipu g. dr. Stojkoviča, gradbena dela pa vodi celjski stavbenik g. Konrad Gologranc. Prostor za gradnjo je dala na razpolago petrovška občina, ki je obenem prispevala 2500 din podpore.
c Pri reševanju 15 letnega posestniškega sina Martina Podpečna iz Št. Jungerti, ki se je šel kopat s svojim bratom Konradom in organistom Poplasem Francem v AnŽuhov jez, so skoro vsi trije utonili. Med kopanjem je namreč Martinu postalo slabo, da se je začel potapljati. Na pomoč sta mu priskočila starejši brat in Poplns, pri tem pa so se vsi trije potopili v globok tolmin, kjer se je potapljajoči Martin krčevito oprijel svojih reševalcev. Le duha prisotnosti organ ista se je za-hvaliti, da so ostali pri življenju. Poplas se je namreč rešil krčevitih in obupnih prijemov, izvlekel najprej Martina, nato pa še Konrada.
t V celjski bolnišnici je umrl 77 letni Vogrino Andrej iz Nove cerkve pri Celju, Naj v miru počiva!
c Iz javno Porze dela v Celju: Na področju javne Borze dela v Celju je bilo 1. avgusta 245, 20. julija pa 258 brezposelnih. Delo dobe: 15 delavcev na regulaciji Savinje, 2 pekovska pomočnika, več kuharic in več služkinj.
c Povpraševanje za služkinjami v Celju je vedno večje. Posebno mnogo povprašujejo po služkinjah za vsako delo — za delo na polju.
c Krajevna organizacija, Legija koroških borcev v Celju bo priredila v jeseni loterijo v korist gradnje novega Doma koroških borcev v Celju. Sedaj so že kupili motorno kolo, ki bo kot dobitek na loteriji. To motorno kolo je razstavljeno na celjski razstavi v prostorih g. Brisčeka, predsednika Celjske razstave.
c Glas iz občinstva. Na celjski razstavi jc nastopila kmečka godba, ki je s svojim glasbenim nastopom mnogim ugajala, ker dobro igra. Vendar pa se mnogi spotikajo na tem, da so ti »muzikanti oblečeni v takih nošah«, ki ne predstavljajo niti narodne slovenske noše, še manj pa našega kmeta. Javnost sodi, drugi pa naj presojajo.
c Zopet rlom. Neznani vlomilec je vlomil v hišico pri Majdičevi kapelici in odnesel Reber-nikovim precejšno množino tobaka in cigaret ter drugih malenkosti.
Iz Julijske Krajine
Okoli idrijskega rudnika. Naš živosrebrnl rudnik je že stoletja v državni lasti in upravi. Časopisne vesti, da izide odlok, s katerim vlada pooblašča finančnega ministra, da sme rudnik prodati zasebni družbi, so med idrijskimi rudarji vzbudile razumljivo razburjenje in strah, da bi zasebna družba poslabšala delovne pogoje delavstvu in v kratki dobi rudna ležišča izčrpala. Ta strah pa nI upravičen Predvsem treba podčrtati, da zakonski načrt predvideva, da bi večino delnic nove družbe prevzela država in javna bitja Potem pa je zelo pomirjevalno vplivala na idrijske meščane vest, da so se merodajna pokrajinska oblastva z očetovsko skrbjo zavzela za ta življenjski problem Idrije in odločilnim faktorjem predočila vse razloge, ki govore za to, da idrijski rudnik ostane elej-koprej v državni lasti in upravi.
Tržaške vesti V nedeljo se je pel Tržačanov — med njimi dva novoporočenca — peljalo z avtomobilom i Predal« proti Bovcu. Bili so že pod Strmcem, ko je pri avtomobilu nenadoma nekaj odpovedalo, da ga šofer ni mogel obdržati na cesti. Zdrčal je čez cestni rob ter sc kotalil po skoraj navpično strmem bregu navzdol. Obležal je ves razbit v globini 150 metrov. Sreča je hotela, da nobeden izmed izletnikov ni bil mrtev; samo ranjeni so vsi. Dva se zdravita doma, trije p« v tržaški bolnišnici, kamor jih je pripeljal g. černuta iz Loga pod Mangartom. — Tržaški hišni posestniki sc že zdaj pripravljajo na 31. december 1940, ko bo vlada dovolila zvišati stanarino. Do takrat bo tudi izvršen nov hišni kataster. Nepremičnine se bodo occnilc seveda znatno višje; s tem bodo združeni višji davki in jasno je, da bo to močno vplivalo na najemnine. Med najemniki ee čujejo glasovi, naj se v Trstu zgradi par sto novih stanovanj, ki bi omogočila izbiro in pogajanje. V sedanjem položaju, ko stanovanj skoro primanjkuje, so najemniki navezani na to, kar dobijo, in na pogoje, ki jih narekujejo lastniki.
Nove ladje. V Tržiču so 30. julija spustili v morje novo podmornico. Dali so |i ime »Gugliclmo Marconi«. Isti dan so začeli graditi eno izmed štirih 9000 tonskih motornih ladij na račun tržaškega Lloyda.
Mizarska obrt v Solkanu se zelo živahno razvija. Napredek je razviden iz poročila o prometu v današnji mizarski zadrugi, ki sc je ustanovila leta 1932. V prvem poslovanju ja zadruga prodala za 36.000 lir mizarskih izdelkov. Leta 1935 je prodaja narasl« na pol milijona lir, lani pa je dosegla 1,277.000 lir. Solkan je splošno priznano središče mizarske obrti v»c goriške pokrajin« ter je najmočneje zastopan na mizarski razstavi, ki «e otvo« ri v Gorici v nedeljo 6. avgust«.
valje, na kalerih je hil ohranjen njegov glas. I)al jih je prenesti na navadno gramofonsko plo-ščo. Prvič je rajnki Tenny«on na ta način izpre-govoril v nekdaj njegovi delovni sobi samo prej maharadžem. Naslednji večer pa Je maharadža povabil v svojo vilo najbolj znane angleške kulturne delavce. Vse| družbi je kot iz onega sveta govoril pesnik Tennyson. katerega večina navzočih Živega nI nikoli slišala. Tu je čudo novega Časa. ki on je Iznašel genialni Edison, preatasilo prostor ln čas.
NaSI lahkoatleti v Celovcu
KULTURNI OBZORNIK
Iv. Karlo Sancin:
Odnos družbe do glasbene umetnosti
Če vrednotimo posamezne narode med seboj ti govorimo o njih kulturi, imamo pred očmi njih splošno kulturno stopnjo, katero pa lahko zanesljivo presodimo le takrat, če smo se ustavili pri posameznih kulturnih panogah onega, katerega presojamo. Kulturnostne veje naroda so mnogoštevilne. Ne da bi vsako posamič naštevali, vzemimo glavni skupini, od katerih vsebuje ena vse, kar spada k telesni, druga pa vse, kar spada k duševni kulturi kakega naroda. Iz vsake od omenjenih dveh skupin se raztezajo nove veje.
Nas ho zanimal torej predvsem naš odnos in naše stališče do one veje kulturnostnega drevesa, ki daje poslednjemu njegovo popolno obliko in brez katere veje si takega kulturnostnega drevesa ne moremo prav predstavljati, t. j. veja umetnostne kulture s posebnim ozirom na glasbeno umetnost.
Kako se je primitiven človek v teku stoletij in tisočletij civilizatorno oblikoval od dobe do dobe, tako je rastla ž njim znanost in veda ter vsa splošna kultura. Ni moj namen na tem mestu orisati zgodovinski razvoj kot tak, marveč omeniti hočem s tem v zvezi, da se je od prvih početkov že pri najstarejših narodih gojila glasbena umetnost. Seveda najprej v najprimitivnejših oblikah, kar se da sklepati iz raznih izkopanin, ki so se ohranile do neke mere vse do danes. V prvih po-četkih sicer ni bilo zaznamovati naglega tempa v razvoju glasbene kulture. Medtem ko beležimo pri likovni umetnosti že v najstarejših dobah kulturnih narodov visoko stopnjo razvoja in tempa, je glasbeno umetnostni razvoj minimalen.
Glasbena umetnost je stara, a prišla je izmed vseh svojih sestra najpozneje do svojih dognanih oblik. Mvtos in pripovedka se pečata ž njo že v najstarejših časih. Čeprav se izvor prvih početkov glasbe ne da točno dognati, sega vendarle njena zgodovina daleč nazaj v davnino!
Likovnim umetnostim je močno služila priroda sama kot vzor in opora za tvorbenost. Glasbena umetnost je to skoraj dobesedno lahko pogrešala in hodila lastna pota. Med tem, ko so se likovne umetnosti do skrajnosti lahko približale prirodi in jo izčrpale kot vzor upodabljanja, so s tem že tudi dosegle svoj višek. Glasbena umetnost pa je šla daleč preko te meje v abstraktnost. Ona je zato hodila daljšo pot in je dobila svoje dognane oblike zaradi tega mnogo pozneje kakor njene posestrime.
Naravnost čudovito pa je, kako je z razvojem stila na zapadu tekmovala glasbena umetnost, ki kaže vse od početka 2. tisočletja dalje ob posameznih prehodih in mejnikih svojega razvoja vedno nove misli, nove smeri, nove oblike vse do današnjega dne.
Glasbeno naohrazbo se je v vseh časih smatralo kot sestavni del splošne kulture in se ji je posvečalo mnogo pažnje. V vseh časih in pri vseh narodih opažamo, da umetnosti vohče niso namenjene samo nekemu krogu izvoljencev, marveč vsem plastem človeške družbe, ki naj slednjo opla-jajo tako, da pravilno pojmi vrednost in pomembnost ter lepoto človeškega življenja sploh! Taka funkcija umetnostnega oplajanja pritiče kulturnim ustanovam, predvsem umetnostnim šolam, da se potrudijo in doprinesejo svoj delež k uspehu kulturnega in socialnega napredka. Za izvrševanje take funkcije so v glasbeno vzgojnem primeru poklicane predvsem take ustanove, kot so glasbene šole. Zato bi bilo treba na vso moč podpirati stremljenja takih ustanov ne le po celokupni javnosti, marveč predvsem po poklicanih faktorjih! Le na ta naičn se bo razmerje med umetnostjo in Človekom uravnalo v pozitivno smer. To je važno za kulturni in socialni razvoj, za dvig naše splošne narodne kulture in vzgoje. Če je bil ta poudarek kdaj koli umesten, je to gotovo danes. Kakšnega pomena je vzgoja k pravilnemu pojmovanju umetnostne vsebine in navajanje k pravilnemu razumevanju umetnosti, nam dokazujejo posledice. Napačno pojmovanje nas vodi k težkim nesporazumevanjem.
Torej vsi, ki nosijo v kakršni koli obliki odgovornost za zdrav napredek v umetnostno kulturnem pogledu, se morajo zavedati, kaj je njih dolžnost. Dolžnost je težka beseda! Zlasti pa takrat, ko je bila izvršena v polni meri in brez
Dante v ruščini. Iz Rima poročajo, da je znani ruski prevajalec Lozinski priredil dovršeno izdajo Dantejevega »Pekla«. Rusi so pred vojno že devet-krai prevedli Danteja (petkrat v verzih in štirikrat v nevezani besedi), a prejšnje izdaje se ne morejo kosati s priredbo Lozinskega.
Ljubezen do knjige. Ljubezen do lepe knjige je v Italiji dobila že skoraj uradno obliko in nam je lahko za vzgled. Pri prosvetnem ministrstvu v Rimu so ustanovili poseben odbor za »Patološki institut knjige«. Predseduje mu bivši minister Peter Fedele.
Čudna klinika za knjigo! In je zares zdravilišče za »bolno< knjigo in še bolj za obledele listine, palimpseste in podobno. S posebnimi kemičnimi načini bodo v tem zavodu skušali reševati dragocene starinske knjige ali vsaj ohraniti fotografske posnetke.
Za katoliško zavest. Kakor vsako leto bo tudi letos za preporod katoliškega življa v Italiji zaslužna univerza Sv. Srca v Milanu priredila počitniški kulturni tečaj. Trajal bo od 28. avgusta do 2. septembra. Namen tečaja je pregledati vse, kar je najnovejšega v slovstvu, pravu, zgodovini, sociologiji, verskem življenju itd. s stališča katoliškega svetovnega nazora. Predavali bodo pod vodstvom znanega rektorja p. Gemellija odlični vseučiliščni profesorji. Tečaj je dobro organiziran (preskrba in vpisnina stane le 150 lir) in bo brez dvoma dosti pripomogel do pravilne katoliške zavesti med italijanskim izobraženstvom.	R. B.
Afriški jezik. Odkar je Italija zasedla Etijo-pljo, se je pričelo živahno raziskovanje jezikov in narečij severnoafriških rodov, ki so pod Italijo. Doslej s* zlasti za vzhodnoafriška narečja spisali kakšno slovnico le ondi delujoči misijonarji za praktiino uporabo. Večje znanstveno delo je izšlo le v Lipskem (Chrestomatia aethiopica), a že pred sedemdesetimi leti.
Zdaj je pri ministrstvu za Italijansko Afriko ustanovljen »Studijski urade, ki ima nalogo v najkrajšem času izdati slovarje in slovnice vseh vzhodnoafriških jezikov. Doslej so izšle slovnice jezikov Galla, Sidamo in Ometo.
2e prej pa so vznikle tudi pobude, da bi se italijanskemu kolonistu in vojaku podali vsaj pri-četki teh jezikov, in sicer v poljudnem časopisu >Le lingue estere». Uspeh le-teh je pa le skromen.
ropota. Težka takrat, ko je ni nihče zabeležil, niti primerno ocenil. To pa ni glavno! Glavno je uspeh!
Vsi smo dolžni napram sebi in napram skupnosti prispevati in pomagati k čim lepšemu razvoju umetnostne kulture našega naroda, pa naj bo izobraževalno društvo, pevsko ali orkestralno društvo, ali glasbena šola. Zato moramo voditi čist račun in obračunati z vsem, kar bi nasprotovalo ali škodilo naši dobri stvari. Če bomo dali narodu dobro, zdravo jedro, ga bo ta hlastno zagrabil, piškavo bo pa odklonil. Zato je važno voditi račun o tem, kar se daje. Torej treba je polagati pažnjo na kakovosti V tem tiči vzrok pogostokrat, ki ga morda kdo zaman išče na nepravem mestu! Slaba kakovost je marsikaterikrat bila povod indiferenci, ki se od časa do časa polašča ljudskih plasti v umetnostnem pogledu. Čitalniška mentaliteta, ki se je nekako avtomatično prenesla po vojni dobi in ostala dalj časa zasidrana med nami, polagoma ali zelo polagoma izginja in narod sam išče in izbira in če mu kaj konvenira, se tega oklene, ker mu tako godi.
Današnje razmere so prilično po vsem svetu enake, kar se umetnosti tiče. Splošne razmere so barometer, po katerem se ravna duševno razpoloženje mase, ki se pa ne zadovolji s čimer si bodi I Neglede na vse to, je slej ko prej dolžnost vsakega državljana, da po svojih močeh sodeluje pri gradnji naše kulture sploh. Vsak lahko pomaga graditi, ker je nujno, da se nadoknadi to, kar se jc zamudilo!
V Celju se nam ni treba bati nazadovanja. Poleg številnih drugih kulturnih društev, ki marljivo delujejo, imamo svojo glasbeno ustanovo, ki letos obhaja 20. leto svojega tihega, toda uspešnega dela, to je naša Glasbena Matica, ki z glasbeno vzgojo vrši eminentno kulturno delo med vsemi plastmi našega ljudstva, kjer se predvsem cvet naše bodoče inteligence uvaja sistematično v spoznavanje onih lepot, ki jih skriva v sebi glasba. Ne šolamo se z namenom, da bi postali umetniki, ampak lotimo se dela, kakor da bi hoteli postati umetniki.
Normalno nadarjeni človek lahko doseže s pridnostjo, vztrajnostjo in trdno voljo neslutene uspehe sebi v zadovoljstvo, drugim za zgled in narodu v — časti
Bistremu opazovalcu ne more niti jasen namen, ki ga ima glasbena šola Glasbene Matice vsa leta s svojim notranjim in zunanjim delom. Ni tako važen uspeh posameznih gojencev, kakor v splošnem duh takega delovanja in sistema, ki se zrcali iz splošnega nastrojenja in hotenja, ki najde izraza v vidnih splošnih uspehih šole kot take.
Težka je borba proti invaziji šlagerske miselnosti in plitvemu pojmovanju ignoranta, ki se zajeda v današnji filmski in rekorderski dobi v najširše narodove plasti. Vzgojno delo ob takih okol-nostih ni lahko, če stvarno presojamo vse te in podobne pojave.
Tudi mehanizacija glasbe odvaja posameznika in maso čestokrat od samolastnega dela in z ene strani šibi individualno nagnjenje in zanimanje za ustvarjalnim delom. Z druge strani more siužitl kot kažipot k ekstremom. Torej zelo duhiozno prispevanje, ki utegne roditi ravno nasprotne uspehe od onih, ki jih pričakujemo in ki jih more dali edino živa vzgoja: to je individualno stremljenje za ustvarjanjem!
Mehanizacija glasbe izločuje vzgojo avtokritič-nosti, vzgojo volje in samozatajevanja in reducira občutno možnost plemenitega tekmovanja za dosego individualnih uspehov na glasbenem polju. Zato ni čudno, če slišimo tako pogosto: »Saj se mi ni treba mučiti, saj imamo Radio!«
Zato so si vidiki našega učiteljskega zbora edini zlasti v tem, da mora biti in ostati naša Glasbena Matica tisti vir, ki je doslej opajal in opaja še nadalje vse one, ki si želijo pridobiti zdrave podlage za pravilno razumevanje glasbene umetnosti in da morejo na tem zidati dalje večjo in večjo stavbo, neglede na to, ali gre za onega, ki si je to panogo izbral za svoj bodoči poklic, ali za onega, ki si hoče svojo splošno naobrazbo in kulturo razširiti in oplemenititi svojo notranjost, da more služiti svoji družbi kakor samemu sebi in svojemu narodu čim vredne je in zaslužne je!
Vsa londonska požarna hramba je imela dovolj posla ob požaru, ko je gorele sedem največjih londonskih trgovskih hiš. Oh požaru se je ihralo 500 gasilcev, ki so v plamene namerili 100 cevi, toda ognja niso mogli ustaviti. Vseh sedem hiš je pogerclo, osem sosednjih pa je močno poškodovanih. Takega požara v Londonu že 40 let ne pomnijo.
Pol dveh je bila ura v petek, ko je iz Tavčarjeve ulice odpeljal v Celovec poln avtobus samih lahkoatletov. Sli so na dvoboj z Nemčijo in Romunijo. V začetku je vladala velika vročina, toda čim bliže smo bili Jezerskemu vrhu, bolj se je hladilo. Na meji je bilo seveda polno posla s cariniki, ki so pregledovali, popisovali itd., da ni bilo ne konca ne kraja. Na nemški meji so nas celo razkužili zaradi slinavke in parkljevke. Po opravljenih formalnostih je avto odpeljal naprej proti Celovcu.
V	avtobusu nam seveda ni bilo dolgčas, saj sta ves čas skrbela za zabavo Mikič in »Mrzla«-Mar-kovič.
Enkrat je bilo tudi serpentin konec, tako da smo se kmalu znašli v Celovcu. Precej je bilo truda, preden smo zvedeli, kje je dom lahkoatletov, kjer smo prenočevali. Dom je bil že okrašen z našo, romunsko in nemško zastavo. Atleti so takoj dobili kupone, s katerimi so imeli pravico do prenočišča in hrane v velikem hotelu. Ko smo se vsi lepo porazdelili po sobah, smo odšli takoj k večerji, nato pa nekateri v mesto, drugi na Vrbsko jezero, tako da so bili vsi okoli desetih že v domu.
Drugi dan je vladala med vsemi malenkostna nervoza zaradi popoldanskega tekmovanja. Bilo je mnogo ugibanj, zlasti zaradi tega, ker je manjkajo precej najboljših atletov, med njimi Vučevič, ki ni dobil dopusta zaradi prepoznega obvestila saveza, Lazarevič, Kleut, Smejda in drugi.
Končno je vendar prišla težko pričakovana ura. Na igrišču KAC-a, ki je bilo vse v zastavah, smo bili vsi že ob pol štirih. Kmalu se je začelo tekanje po igrišču, zapreke so bile pripravljene in že je bila pol petih. Po defileju pred približno 500 gledalci, po odsviranju hiinen, po izročitvi spominov je radijski napovedovalec najavil pri-četek tekmovanja.
Prvi so bili poklicani na start tekmovalci za tek na 110 m zapreke. Start se je vršil v dveh grupah po tri. V prvi grupi so startali Jugoslovan Khrlich, Nemec Leitner in Romun Maiesciuc. Po dveh neuspelih startih se je pričela borba, ki je končala s prvo zmago Nemčije. Naš Ehrlich se je zelo dobro držal do četrte zapreke, nakar je precej popustil. Čas prvega — Nemca Leitnerja — je bil 15,3, ki je obenem tudi najboljši čas obeh predtekov. V drugem predteku pa je za Jugoslavijo startal Jurkovič, za Nemčijo Langmeier in za Romunijo Negru. Popolnoma nadmočno je zopet zmagal Nemec Langmeier, ki je dosegel čas 15,7, kar je bilo enako času našega Ehrlicha, tako da sta si morala deliti mesta. Jurkovič se je v skupnem plasmanu plasiral na peto mesto, dočim je bil v svojem predteku zadnji. Pred njim je bil še Romun Negru s časom 16,9, za njim pa istotako Romun Maiescius — 17,5.
Istočasno so izvajali skoke skakačl s palico. Imeli pa so smolo v tem, da je pihal lahek proti-veter in da je bilo odskočišče nekoliko nagnjeno. Naš Lenert je zasedel tretje mesto s skokom 350 cm za Nemcema Prokschem (370 cm) in Edin-gom (360 cm). Drugi Jugoslovan Ivanuš je bil četrti s 340 cm. Romuna Maiescius in dr. Biro sta skočila 340 oz. 320 cm.
V metu kladiva je postavil Nemec Beyer odličen rezultat 54.53. S svojimi hitrimi in odločnimi koraki in s svojo tehniko je navdušil vse gledalce. Tudi drugi, Nemec Mayr, je postavil znamko 52.99. Inž. Stepišnik je bil tretji z metom 47,69 pred Romunom Birojem 45.94. Peto mesto je zasedel naš Goič s 44.44. Romun Guaru je vrgel komaj 24.33 m daleč.
Precejšno razočaranje pa so nam pripravili sprinterji v teku na 100 m. Po letošnjih rezultatih sodeč smo upali vsaj na drugo mesto. Toda zadovoljiti se je bilo treba tudi s tretjim in četrtim mestom in časi 11.1 oz. 11.2. Zmagal je evropski oz. svetovni študentovski prvak v petoboju in nemški državni prvak v desetoboju Fritz Miiller z rezultatom 10.8. Drugi je bil Nemec Strukl z 10.9. Zadnja sta bila Romun Cristea z 11.2 in Ludu z 11.4. Stevanovič je dobro startal, toda je tik pred ciljem popustil in bil tako šel tretji pred Klingom.
Našo prvo zmago smo zabeležili ta dan r skoku v daljavo. Lenert je bil po skoku s palico nepričakovano dobro razpoložen in je preskočil 693 cm, s čimer se je plasiral na prvo mesto pred Stoichitescom (Romunija), ki je skočil 685 cm. Šele za tem sla prišla Nemca Doujak s 684 cm in Miiller s 674 cm. Naš Urbič je kot peti skočil 653 cm. To našo prvo zmago je občinstvo lepo pozdravilo.
Ena posebnost za nas je bila naslednja disciplina: tek na 400 m. Ker ima tekališče le štiri proge, je bilo treba izvesti skupen start — na ameriški način. Pri tem pa je potrebna seveda tehnika, da se čim prej prerineš v ospredje. Naši tega sploh niso vajeni. Zato ni čudno, da je bil Despot takoj po startu zrinjen v ozadje, tako da je to izgubo potem na ravnini le težko doprinašal. Malo boljše se je postavil Pleteršek, ki pa je imel za tak hud tek še veliko premalo moči, saj zaradi bolne noge ni treniral nič manj kot tri mesece.
V	tem je bil tudi vzrok, da se je na koncu zgrudil. Velike prednosti, ki si jo je pridobil zmagovalec Rose v začetku, nihče več ni mogel nadoknaditi, tako da je ta zmagal v časom 49,5. Drugi je bil zopet Nemec Krisper s 50,7 pred Romunom Ne-metzom z 52,2. Šele četrti je bil naš Despot s časom 52,3, ki je tik pred ciljem prehitel popolnoma zmučenega Pleterška z 52,5. Zadnji je bil Romun Lazar z 52,6.
Našo drugo zmago smo slavili v naslednji disciplini: metu krogle, kjer je zmagal Kovačevič z metom 14.36. Naš Kovačevič je vodil vseskozi in mu niti znani nemški metalec Coufal ni mogel konkurirati. Bil je drugi z znamko 13,87. Tretji je bil zopet Nemec Fiissl s 13,79 pred Romunom Garauem s 13.74. Zelo slabo je metal drugi Jugoslovan čurčič, ki je vrgel le 12.06 cm daleč. 11.75 m je vrgel Romun Havalet.
Najlepša točka dneva je bil prav gotovo tek na 800 m, kjer smo Jugoslovani slavili tretjo zmago. Takoj po startu je vodil Nemec Ritter pred našim Gorškom in Romunom Khissem. Tempo prvega kroga je bil zelo počasen. Toda zadnjih 450 m Goršek nenadoma pobegne in kmalu pridobi ca 8 m prednosti. Sledita mu Ritter in Khiss, ki sta tesno skupaj. Na ravnini, zadnjih 70 m je Goršek svoj tempo še bolj povečal in kot prvi pasiral cilj s časom 1:55,5, burno pozdravljen od občinstva. Drugi je bil Nemec Ritter z rezultatom 1:55,9 pred Khissom, ki je s časom 1:56,4 zboljšal svoj lastni romunski rekord za dve desetinki. Sploh je sedaj Khiss v odlični formi, kar se je še močneje videlo drugi dan na 1500 m. (Toda kot mi je izjavil, izgleda, da bo atletiko takoj pustil in ne bo treniral niti več do balkaniade. Vzrok je v tem, da se je sedaj poročil.) četrti je bil Nemec Lorenz s časom 1:56,5. Drugi Jugoslovan Nabernik je bil peti s časom 2:00,9 pred Lapu-sanom (Romunija) z 2:06.
S tem je bilo tekmovanje prvega dne zaključeno. Stanje pa je bilo naslednje. V dvoboju je Nemčija vodila proti Jugoslaviji s 54H : 33K in proti Romuniji z 58 : 30. Jugoslavija je v neofi-
cj,elnem dvoboju proti Romuniji vodila s 56 : 32
točkam. Prav tako neuraden troboj pa je izgledal takole: Nemčija 78, Jugoslavija 53, Romunija 40.
Drugi dan nas je avtobus ob pol štirih pripeljal na stadion, kjer se je pravkar vršil telovadni nastop nemške mladine. Prisostvoval mu jo vodja nemškega športa von Tschamer und Osten. Malo kasneje se je pripeljal tudi minister rajha Says-Inquart. Gledalcev je bilo preko 2000.
Točno ob napovedani uri so bili poklicani na start tekmovalci za troskok. Prvi je skakal Jugoslovan Mikič, ki je v tem skoku postavil tudi svoj končni rezultat 13.55, ki ga je postavil na peto mesto. Huda borba za prvo mesto se je vršila med Romunom Galistratom, ki je bil končno prvi z rezultatom 14.27, Nemcem Doujakom, ki je bil drugi, in Jugoslovanom Jovičevičem, ki je skakal nepričakovano odlično in zasedel tretje mesto > skokom 14.09 m.
Med troskokom se je vršil tek na 1500 m, ki je bil kljub hudi vročini, ki je vladala, najlepša točka dneva. Po startu se je takoj povzpel na vodstvo Nemec Krainer, sledila pa sta mu naš Goršek in Romun Khiss. Slednji je tekel vseskozi' ob rami Gorška. Skoraj 15 m za vodilno grupo je tekel drugi Jugoslovan Košir. Drugi krog jo ostal nespremenjen. Vodilna grupa je pri 800 m dosegla čas 2:07. To stanje je bilo vse do 1000 m, kjer se je prerinil na vodstvo Goršek, tik za njim pa Khiss, Leban, Krainer in kot zadnji še vedno Košir, ki pa se je za malenkost približal grupi. Zadnjih 200 m pa Khiss nenadoma pobegne in hiti proti cilju. Goršek poskuša, se muči, toda brez uspeha. Toda tudi mladi Košir se je popravil. Naenkrat prehiti drugega Romuna in že je pri Nemcih. Ne pomaga niči Košir povečava tempo. Še malo in moral bi kapitulirati celo Goršek in morda tudi Khiss. Ves potek na koncu se je razvijal s tako naglico, da je človek komaj sledil. Burno je ploskalo občinstvo, ko je napovedovalec objavil, da so bili v tem teku zboljšani trije državni rekordi, in sicer po Romunu Khissu s časom 5:59,91, drugi po Goršku 4:01,1 in tretji po Koširju, ki je s časom 4:02.6 prav tako zboljšal jugoslovanski rekord. Ta mladi atlet, ki še mnogo obeta, je s svojo taktiko presenetil vse. Na isti način je tekel tudi v Trstu in tako zmagal na 5000 m. To je bila tudi edina dvojna zmaga Jugoslovanov nad Nemci.
Takoj nato smo doživeli nov rekord v meta kopja, ki ga je postavil Markušič z rezultatom 60.51. Prvo mesto pa je zasedel Nemec Eding z metom 66.66. S svojimi krasnimi visokimi meti je navdušil vse navzoče.
V naslednjem teku 200 m so naši sprinterji odpovedali. V prvem predteku je za Jugoslavijo startal Kling, ki je zasedel drugo mesto, v skupnem plasmanu pa četrto z rezultatom 23.2. Zmagal je Nemec Miiller in to v predteku in skupni kvalifikaciji s časom 22.1. V drugem predteku je tekel za naše barve Stevanovič, ki je prvih 100 m celo za malenkost vodil, je pa zato na koncu tako močno popustil, da je bil zadnji s časom 23.4 v predteku in peti v skupni oceni. Nemec Struciil je končno zasedel drugo mesto s časom 22.3 pred Romunom Cisteom, ki je z 22.8 postavil nov romunski juniorski rekord.
Eno največjih presenečenj pa je bil vsekakor skok v višino, kjer je Martini skočil komaj 170, kljub temu, da so mu vsi pripisovali sigurno zmago. Vsekakor je začel skakat malo prepozno (pri 170) in je imel zato seveda premalo zmerjeno odskočišče. Popolnoma nepričakovano pa je skočil 180 cm Mikič, ki je 165 preskočil šele v tretjem skoku. Kljub temu je zaradi večjega števila poprav zasedel šele drugo mesto za Nemcem Flasbergerjem. Blaschke (Nemčija) je bil tretji prav tako s 180 cm. Martini je bil četrti s 170 cm in zadnja dva Romuna Yost in Stoichitescu s 170 oz. 165 cm.
Tudi v metu diska smo bili šele četrti, čurčič je vrgel 40.01 m daleč. Zmagal je odlični Tunner (Nemčija) s 47.31 m. Drugi je bil Havalet (Rom.) s 44.58 in tretji Nemec Fiissl z 42.77. Zadnji je bil Kovačevič, ki je vrgel 39 m, za Romunom Gurauem 39.96 m.
Tudi na 5000 m je naš zastopnik Kotnik tekel zelo slabo. On se je takoj po prvem krogu odtrgal od vodečih Nemcev in tekel v zelo slabem tempu. Odlično je tekel mali nemški rekorder Eberlein (14:26), ki je bil celo progo burno pozdravijan od občinstva. On pa jim je vseskozi smejoč odzdrav-ljal. Zasedel je prvo mesto s časom 15:03,8 pred rojakom Ederjem 15:37,2. Kotnik je bil tretji s časom 16:01,6 pred Homikom in Jonitom (Romunija), ki sta tekla 16:39,4 oz. 16:47,7.
Zelo burna je bila tudi štafeta 4 X100 m. Naši bi prav gotovo zmagali, da ne bi bila slaba predaja med Klingom in Radoničem. Startal je odlično Stefanovič, ki je krasno predal Jovanoviču, ta tudi dobro Radoniču, ki je prehitel Nemca, toda slabo predal Klingu, ki se je zaman boril, kajti Nemci so za prša zmagali in dosegli čas 42.9 pred Jugoslavijo, ki je dosegla čas novega jugoslovanskega rekorda 43 sekund. Nemčija je tekla v postavi Blaschke, Struckl, Miiller, Doujak. Tretja je bila Romunija s časom 43.6 v postavi Lazar, Moina, Ludo, Cristea.
Zadnja točka dneva je bila še štafeta 4X400 m. Startal je kot prvi za Jugoslavijo Despot skupno z Nemcem Lorenzom in Romunom Lazarjem. Lorenz je dosegel čas 49,5. dočim Despot 51 sekund. Drugi je šel za Jugoslavijo Skušek, ki je tekel prav tako 51. za Nemčijo Krisper 49,5 in za Romunijo Lapusar. Tretji Jugoslovan je bil Klinar, ki je tekel 50.6, dočim Nemec Rose 48,8, skupno z Romunom Nemezom. Zadnji je tekel za Jugoslavijo Markovič, ki je tekel 52 sekund, za Nemčijo Ritter, ki je s časom 49,3 prvi pasiral cilj, in za Romunijo Kiss, ki je prešel cilj kot zadnji za Jugoslavijo. Skupni časi po so naslednji: Nemčija 3:16,9. Jugoslavija 3:24,6. kar pomeni zopet nov jugoslovanski rekord, in Romunija 3:34,3.
Takoj za tem je prikorakala na stadion častna četa i godbo, ki je defilirala pred tribuno, za njimi pa štafete, ki so po Nemčiji pretekle ca 825 km, nato lahkoatletske reprezentance Jugoslavije, Romunije in Nemčije, plavalke Italije in Nemčije ter še mnogo drugih skupin. Med govori, ki so jih imeli različni važni državniki, je govoril tudi von Tschamer und Osten Istočasno je bil objavljen tudi končni rezultat, ki je bil naslednji: Nemčija : Jugoslavija 10254 :61V4, Nemčija : Romunija 108: 55, Jugoslavija : Romunija 96 : 66, Nemčija Jugoslavija : Romunija 161K :111J4 :74.
S tem je bilo tekmovanje končnoveljavno zaključeno.
Ob 10 zvečer pa je že zopet hrzel proti Ljubljani avtobus, ki je vozil vse dobro razpoložene in vesele, ne toliko svojega uspeha, kot uspeha naših tenisačev v Zagrebu. Prav lepe arije pa je prepeval celo pot naš znani »Mrzlat-Markušič, ki je omagal le takrat, ko mu je »krulilo po želodcu«. Pasirali smo mejo brez večjih neprilik in prišli v Ljubljano ponoči ob pol 3, kjer ie bil pred hotelom Miklič razhod...	*«-jan.
700 letnico minoritshega samostana v Ptuju
združena z vseslovenskim tretjeredttRklm kongresom dne 5., 6. in 7. avgusta
SPORED JUBILEJNIH SLOVESNOSTI
V	petek, 4. avguatai Otvoritev slovesnosti
Ob 19. Otvoritev jubilejnih slovesnosti. Pri-diga p. Odilo Hajnieli, O. F. M. Nato slovesne ve-černtce (prevzv. g Ikol dr. p. Jeronlm Mileta).
Ob 20. Slavnostna igra »Kuga« od D. Ptrlan-čiča. Igra je Meškova zgodovinska povest o »Črni smrti« postavljena v slike. Napisan* je nalašč za to priliko in isrecno za igranje poleg eemostana. V veličastni Igri le bo gUdalec vživel v zgodovino našega mesta, v ti«ti trdi, težki čas, ko je v Ptuju morila kuga. Igro bo izdajalo 170 igralcev. Glavno vlatgo igra g Edo Grom, gledališki IjJralec iz Maribora ki je obenem tudi režiser igre. Pri predstavi sodelujejo pevski zbori, godbe, cirkuški igrtlci, konjeniki itd. »Kuga« se bo izvajala ob učinkoviti umetni razsvetljavi in z zvočniki. Tega dne bo premera za mesto Ptuj in okolico) Z ozirom na veliko udeležbo, ki je najavljena od vseh strani z* soboto in nedeljo, ce igre gotovo udeležite tega dne in ste vljudno vabljeni, da si pravopisno preskrbite vstopnice. Vstopnice se dobe v Cirllovi tiskarni in v minoritaketn samostanu.
V	soboto, 5. avgusta: Mladinski dan
Ob 5.30. Budnice po ptujskih ulicah.
Ob 6. Slovesna »V. maša (p. dr. Bonaventura Burič, provincijal).
Ob 8. Prihod in zbiran|e iolske mladine, križarjev, klaric in Marijinega vrtca v drevoredu pred kolodvorom.
Ob 9. Sprevod po mestnih ulicah na minorit-ski trg.
Ob 10. Slovesen vhod prevzv. g. dr. p, Jero-nima Milcte v cerkev. Pridiga za otroke (govori p. In ocen c Končnik, minorit). Blagoslov praporČka Marijinega vrtca iz Drnove in nato »v. maša prevzv. g. dr. p. Jeronima Milcle.
Ob 14. Blagoslov. Nato igra »Kuga« za otroke na minoritakem dvorišču za samostanom.
. Ob 19. Pridiga (p. Odilo Hajnšek O. F. M.); nato slovesne večernice l blagoslovom.
Ob 20. Slavnostna igra »Kuga« za del prvih udeltženeev proslave na samostanskem dvorišču.
Ob 22. Procesija z Najsvetejšim z getrečimi baklami.
Ob 24. Polnočnlca na minorltskem trgu.
V	nedeljo, 6. avgusta: tretjeredniški dan
Ob S, Budnice po ptujskih ulicah.
Litija
Valno za Starše. Vsi, ki potrebujejo potrdila q viSini davkov, radi določitve šolnine na meščanskih, srednjih in visokih šolah, naj se zglasijo na davčni upravi od 15. avgusta dalje. Prinesejo naj kolkovinct Za din 30 za prošnjo in potrdilo. Da ne bo navala, naj si vsak preskrbi omenjena potrdila še pred pričetkom šolskega leta.
Vsi, ki se nameravalo udeležili mariborskega festivala, naj ci preskrbijo potrebne legitimacije iza četrtinsko voznino po železnici, ki se dobijo v občinski pisarni. Četrtinska vosnina velja za do-potovaoje od>4-d»,6. i. tn. Za povratek Pa od 5., do 7. t. m.
„, Noga, čevelj In nogavice
Noge so kot nosilke vsega človeškega telesa njega najvažnejši del, zatorej ne sinemo nog zanemarjati in moramo biti zeio oprezni, da si jih ne pokvarimo. Skrajno škodljivo je, ako še zamori potenje nog s strupi, n. pr. s forinalinom, lizofor-morn itd., ker slede temu navadno druge nevarnejše notranje bolezni. A vendar je ravno razkrajajoči pOt, ki kvari zdravje nog, ki kvari nogavice in Čevlje. Zatorej se moramo posluževati takega sredstva za nego nog, ki potenja ne zamori, a vendar pot fazkiiži, da ne more potna vlagi kvarno Vplivati fte na koflo 110 na obutev.
Doslej še nimamo pripomočkov za čiščenje notranjosti-Čevljev in jih predvidoma tudi ne bomo nikdar imeli. V čevljih se pa nabere Zelo veliko nesnage, blata, v njem nebroj gnilobnih in bole-aenskih klio (mikrobov) itd. Vsi laki mikroorganizmi-se seveda radi naselijo v čevlju, kjer imajo mir in vse predpogoje za življenje, t. J. predvsem vlago, ki nastane bodisi zaradi potenja ali pa prida od zunaj (dež, sneg itd.).
Gnilobne kali v takem okuženem Čevlju razjedajo tkanino (podloge. Stve Itd.), pa ludf usnje, čosar posledica le. da se čevelj hitro trga, podloga se zgubanči, segnije, šivi popuste, usnje razpoka, tak čevelj razširja seveda tudi neprijeten duh po potu ln po gnilobi.
Gniloba vpliva še neposredno na nogavlre, ki so prav tako hiiro trgajo, posredno pa tudi na kožo, kjer povtroča razna vnetja kože na nogah,
Ob 6. Sv. mala in akupno sv. obhajilo za tretjerednike.
Ob 7.50. Sprejem lavantinskega ško-f« prevzv.
f.	dr. Ivana Tomažiča in drugih odličnikov.
Ob 8 Prihod in zbiranje udeležencev in vech organizacij ter zastopstev v drevoredu pred kolodvorom.
Ob 9. Sprevod skozi meetne ulice na Minorit-•ki trg.
Ob 9.30: Sv. maša tn pridiga prevzv. g. dr. Ivana Tomažiča na minoritsKera trgu. Med «v. mašo ljudsko petje.
Ob 10.30. Slavnostno zborovanje za tretjerednike: Govorita: g. Alojz Mihelčič, podpredsednik narodne skupščine in g. Franc Terseglav, urednik »Slovenca«. Nato papežev blagoslov in zahvalna pesem.
Ob 15. Pevski nastop ptujsko-ormožkega pevskega okrožja pod vodstvom zveznega pevovodje
g.	prosvetnega inšpektorja Marka Bajuka. Nato večernice z blagoslovom.
Ob 18. Slavnostna igra »Kuga« na minoritskem dvorišču za eamoetanom za glavne udeležcnce proslave.
Ob 20. Velik ognjemet pri parku (izvaja Py-rota iz Celja),
V ponedeljek, 7. avguslai Romarski dan
Ob 6. Zahvalno romanje na Ptujsko goro (na razpolago bodo tudi avtobusi!; tam bo sv. maša in pridiga orevzv. g. dr. Gregorja Rožmana, ljubljanskega škofa. Med sv. mašo ljudsko petje.
PRIHOD IN ODHOD VLAEOV
Vlaki za Pt«J v soboto, 9. avgusta? Tz Ljubljane ob 13.40, iz Celja 15.42, iz Dravograda 10.59, iz Maribora 16.21, s Pragcrskega 16.56, iz Gornje Radgone 14.59, iz Ljutomera 15.47, iz Ormoža 16.38, Iz Murske Sobote 14.55. i* Slov Kanile 1301 « Rogatca 13.33.
Vlaki m Ptuj v nedeljo, 6. avgusta) Iz Ljubljane 5.30, Iz Celja 7.39, iz Maribora 5.26, in 8.37, a Pragcrskega 6 05, 8.45, iz Murske Sobote 5.18, iz Gornje Radgone 5, iz Lzutomera 5.41, iz Slov. Konjic 5.05, iz Rcigatca 4.59, iz Čakovca 6.33.
Odhod vlakov iz Ptuja. Proti Mariboru in Ljubljani preko Pragerskega ob 17.24 in 20.43. Proti Čakovcu, Ljutomeru in Gornji Radgoni ob 17.23 in 22.16.
težko hojo, Občutljiv« ali celo bolefte noge ild.
Ali ste že kdaj opazili, kako slab vzduh je v prostorih, kjer prenočuje več oseib? Ta prihaja prvenstveno od čevljev, od nogavic in od noji.
Odličen v svojem učinku je v tem pogledu preparat SANOPED, ki nI strupen, ne zabranjuje potenja, marveč ga le normalizira In ki razkuži pot. Sanoped razkuži tudi čevlje, uniči vse gnilobne in bolezenske kali, ohrani čevelj čist in cel, nogavice dolgotrajne, noge zdravo in vso obutev dolgotrajno brez slabega duha.
Polovico Sanoped-praŠka za čevlje, ki slane samo 2 din, se razprši no vseh kotih in špranjah vsttkrg.i čevlja in to zauoSča fca ftflbližno dva meseca. Malenkost tega praška, ki ga vlaga v čevljti sprejme vase, je dovoljna, da Je veii čevelj razkužen. Ker se prašek ne iztrese Iz čevlja, marveč ostane notri, kjer tudi anorgansko ne škoduje obutvi, je učinek dolgotrajen.
Sanoped je tudi priporočljiv, ako hočete, da vam noga rada smukne v čevelj in da tudi v novem Čevlju, katerega je sicer muka nositi (to ste gotovo že tudi sami skusili), brez težav lahko in dolgo hodlfe, ne da bi dobili kurja očesa, oti-ščanre itd.
Sanoped se prodi ja tudi kot kozmetično sredstvo, specialno za nego nog v paketih po S din.
Uspešne pedikure si brez sočasne uporabe Sajiopeda sploh misliti ne moremo.
Bodli« Zatorej pri izberi sredstev za nego nog oprezni I Sanoped je oblastveno dovoljen, preizkušen in od mnogih priznan kot odlično sredstvo!
Št. Vid pri Stični
Dne 1. avgusta so pokopali pridno učenko Angelino Lampretovo. Sla je po naročilu matere iskat na sefllk (ajca. Spodrsnilo ji je in j»dla je z nogo na slamoreznico ifl se pri tem na nogi hudo ranila. Kljub zdravniški pomoči in kljub zdravljenju v bolnišnici je umrla zaradi zastrupljenja krvi. Pogreba s« ie udeležila vsa šola. Učenke so svoji tovarišici v slovo zapele in ena izmed njih se j« od pokojne prijateljice poslovila v lepih besedah. Škoda res dobre deklice. Pa privoiCittio ji, naj pri Mariji raj užival
Najdeni predmeti o priliki kongresa Kristusa Kralja
ki se nahajajo v glavni kongrnsnl pisarni na TyrSevi resti 29-1. — Poslovne ure ob delavnikih do 10. avgusta od Iti. do 19. ure.
1.	Rdeča denarnica z vsebino 7 din in robcem.
2.	Prazna rjava denarnica z napisom: II. Evhar. kongr. v Ljubljani. 8. Pitana žeiwka torbic« z vsebino: glavnik, nianikirka, denarnica z 0.75 din, stari kovanci, ogledalce s slikami. 4. Prazna rjava denarnica s ključkom. 5. Denarnica z robcem in 0.B0 din. ti. Denarnica s tremi kartami Iz Oro-suplja. 7. Denarnica « 0.50 diu in 2 karti iz Sevnico. 8. Denarnica 7. vizitkami Mihael Bilenc z vsebino: znaink« in dve svetinjlci. 9. Kongresna knjižica brez imena s karto iz Borovnioe. 10. Kongresna knjižica na Ime: Kocjan Tilka. 11. Kongresna knjižica na ime: Krnnjc Anica, Sveti Lovrenc na Dravskem polju. 12. Kon^r. knjižica na Ime Urakar Marija. Kolovrat. 13. Kongr. knjižica na Ime Dobičkar Janez, Sv. Peter pri Novem mestu. 14. Kongr. knjižica na ime Jerica Ko>nieli, Železniki SI. 15. Kongr. knjižica na ime Pulrih Marija, Banjaloka. 1«. Kongr. knjižica na ime Cenjjler Marija, Ribno, Bled. 17. Kongr. knjižica na ime Garhas Jože, Vel. Stara vas, p. Grosuplje. 18. »Serafinski priročniki na Ime Kokolj Filip, Ljubljana. 19. Listnica z dokumenti na iine Janko Samassa, 2e|eče, Bled. 20. Sv. pismo s podpisom Anica. 21. Ženska torbica z vsebino: dva robca in molitvenik. 22. Zenika torbica z vsebino: robec, bonboni in 0.50 din. 23. Ženska torbica z vsebino: 2' robca, 2 knjižici, denarnica z 98 din. rož>ii venec. ogledalce in 2 karti. Vso na ime Cengler Matevž, Ribno, Bled. 24. Molitvenik 7, naslovom Otnahen Amalija, Stična (voditelj p. Alberik). 25. Molitvenik. (Spomin iz Trsta). V njem več podobic z imenom Snoj Francka. 20. Ženski jopič »ive barve. 27. Ženski jopič črne liarve. 28. Moška športna čepica s senčnikom, sive barve. 29. Ženski volnen jopič modre barve. 80. Ženski jopič modre barve. 31. Dve gramolotiski plošči, št. 1 in št. 3. 32. Aktovka z belo črtasto moško srajco. 33. Črn moški klobuk.
Poleg tega pa še: 1 bel rožni venec, 1 ko-
Pošljite takoj
(sicer ne borna mogli pravočasno plačati vse račune) vse prispevke (darila, Izkupiček za razne knjižice itd.), ki Kte jih zbrali za kongres Kristusa Kralja, po poštni položnici na naslov: Pripravljeni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, št. čekovnega računa je: 11.711 — ali pa jih osebno oddajte vsak delavnik do 10. avgusta od 4 do 7 pop. v kongresni pisarni: Tyrševa cesta 29-1.
■■■■■»■■■■■•■■■■■■■■■■■■■M
Sloni napadli znanstvenike
V južni Afriki »e mudi znani belgijski geolog za južno Afriko prof. Geevert z več evojinii sodelavci in akademiki. Blizu jezera Kivu v pokrajini Goma se mu je pripetila huda nesreča, iz katere je zaslužni znanstvenik ušel s polomljenimi nogami Ko «e je » svojo družt>o mudil ob jezeru, )e prišel iz gošče »Ion in eden izmed članov ekspedicije ee je pripravil, da bi ga fotograliral. Slon pa je planil nad avtomobil, v katerem je sedel profesor, in ga začel z močnim rilcem prevračati eeni in tja. Profesor je prišol pod voz, slon ga je drobil in krivil s svojimi nogami, ostali člani družbe so se ob divjem prizoru razhežal.i in od daleč skušali odgnati razkačeno žival, ki pa se v svojem poslu ni dala motiti. Vse to je trajalo nekaj minut in vsi so že mislili, da profesorja no bodo več dobili živega. Ko si je slon pomiril svojo jezo, je odtulil na/.aj v goščo in tovariši so profesorja potegnili izpod razvalin avtomobila. Na presenečenje vseh ie bil profesor živ, čeprav je dobil več ran, najtežje po nogah, ki mu jih je polomilo. Prepeljali so ga v bolnišniro v Nairobi, kjer je že toliko okreval, da sc zdravniki ne bo.e več za njegovo življenje.
vinast rožni venec, 1 železna ura brez stekla ln kazalcev, 1. zaponka (broša).
II. JUGOSLOVANSKI
GASILSKI KONGRES
V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939
Gasilstvo je v svetu danes krepko organizirano. Na prvem mestu naj omenimo »Coiuil6 Technique International de Prčvention et d'Ex-tlnclion du Feu« (Mednarodni tehnični odl>or za preprečevanje in gašenje požarov). Ta organizacija, ki Jo Označujemo s kraticami C. T. I. F., se jo ustanovila v Parizu leta 1929. Njena naloga je, da teoretično in praktično proučuje, kuko na naj-bplj učinkovit način preprečiti in gasiti požare; dalje da pospešuje preiskave o novih pridobitvah glede organizacije pomoči proti požaru in glede sredstev v ta namen; preizkuša novo izume na gasilskem področju ter ustvarja in vzdržuje prijateljsko zveze med gasilci in gasilskimi tehniki vseh dtjjSel. .Doslej go v lej organizaciji, ki JI pripada tudi Jugoslavija, včlanjene gasilske zveze že iz 24 evropskih držav. Predsednik vseh C. T. I. F. združenih evropskih gasilcev je general Poudorux. Zato pričakujemo mo^na gasilska odposlanstva na naš II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani tudi 1 r. Inozemstva, kar bo povzdignilo slavnost v veliko manifestacijo gasilstva vseh narodov, kolikor bo pač dopuščala najietost mednarodnega položaja.
Zadnji čas Je, da vse gasilske čete pošljejo prijave o Udeležbi ljudi iz svojega okoliša. Kongresni odbor mora vedeti točno število udeležencev, da bo lahko obvestil železniško ravnateljstvo zaradi ureditve prometne sltižbe in vlakov.
Povsod že imate kongresno knjižico in znak! Gasilske čete naj poskrbe, da Ik> vsak udeleženec Imel oboje. Knjižico in znak mora Imeti vsak udeleženec kongresa, ker sicer ne dobi znižane voz-nine po železnici in tudi drugih ugodnosti ne. Zalo kongresno knjižico z znakom spravite čimprej med ljudstvo!
Gasilski naraščaj bo imel na kongresu nalogo, da pokaže trdoživost gasilske misli in tako pritegne mladino v naše vrste. Storite vse, da se mladina v velikem številu udeleži gasilskega kongresa!
Prodajalcem jesfvtn, pijač In spominkov bo dodeljevala prostore kongresna pisarna v Gospodarski zvezi, Tyrleva cesta 29 (pritličje — veza) vsak dan od 18.90 do 20. Prodajni prostori l>odo ob Južni strani Stadiona.
Glavna gasilska kongresna pisarna ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, tyrševa c. 29-111., telefon št. 43-11.
Na gasilski kongres v gasilskih krojih ali v narodnih nošah! Pokažimo, da smo discipliniran narodi Vsak, ki ima narodno nošo. naj »o kon-giesa udeleži v njejl Zlasti pri mimohodu pred domačimi in inozemskimi odličniki !>o izredno lepo vplivala slikovitost narodnih noš ir, vseh krajev naše države ob temnih gasilskih krojih!
Zastave In prapore prinesite s seboj! Ljubljana bo ob času gasilskega kongresa vsa v zastavah. Pra|>ori in zastave pa bodo na ulicah še povečale pestrost in k sijaju naše slavnosti znatno pripomogle.
Stanovanjski odsek vljudno prosi vse lastnike hiš in najemodajalce, na tudi zavode, gostinske obrate in zasebnike v Ljubljani, naj Čimprej prijavijo razpoložljive sobe in število postelj, ki bi jih mogli oddati za čas gasilskega kongresa za prenočevanje udeležencev.
Izleti. V kratkem prejmejo vse gasilske čelo okrožnico. Iz katere bo razvidno, kam ln kako se IkhIo ob priliki kongresa priredili iftleti.
Izlet štev. 1 Ik) v dneh 13.. 14. in Iti. avgusta. Odhod iz Ljubljane ob 8 skozi Kranj, mimo dvorca Brdo, Naklo na Bled, kjer smo ob 10. Ogled Bleda, izlet na Grad, vožnja s čolnom po jezeru ler možnost kopanja. Ob 7 zvečer odhod z Bleda in smo v Ljubljani ob 9. Cena vožnji brez kosila 45 din, s kosilom 05 din. — Za izlet štev. 2 v Istih dneh kongresa bo tudi ob 8 zjutraj odhod Iz Ljubljane. Dotakne se vseh krajev, kakor zgoraj. vse do Bleda, kjer ho postanek tri ure. Ob eni popoldne odhod z Bleda v Bohinj, ogled Bohinja in vožnja s čolnom po jezeru In ogled slapa Savice. Ob ti zvečer odhod z Bohinja in prispemo v Ljubljano ob 9 zvečer. Cena temu Izletu brez kosila 06 din. s kosilom 85 din. — Naj torej vsaka gasilska edinica do 11. t. ni. sjioroči pismeno kongresnemu odboru, koliko članov se namerava udeležili teh izletov. Točuejša navodila v okrožnici.
Gasilske čete nas nekatere vprašujejo, ali je potrebna fotografija lastnika na članski legillma-ciji. Fotografija na legitimacijah ni potrebna.
Učitelje-gasilce prosimo, naj se pismeno ali ustmeno priglase v kcmgresni pisarni Tyrševa c. 28-11 za sodelovanje. Gasilska kongresna pisarna je namreč preobremenjena z delom, izobražencev poznavalcev gasilske stroke, ki bi sodelovali v pripravah za kongres, pa zelo primanjkuje. Prc»simo!
SLEPEC 43
Detektivska povili
Toda lega ni hotel storiti. Niti s prstom ni botel migniti, da bi bil pomagal oblasti, dokler ne bi vedel, kako so bo zlocHnčeva aretacija doj-mila tiste ženske. To je bilo stanje, ki ga je spravilo v navzkrižje z zakonom in ki bi bilo utegnilo, če bi ga bila prijela policija, slaviti na kocko tudi njegovo lastno varnost. Vprav to me Je napolnjevalo a ogorčeno brezupnostjo. Kajti ta čas se je zavedal svoje nevarnosti. Dalje nego je bilo to dobro za n|cgove oči ]e bolSčal skozi barvaste naočnike v kupe starih časopisov, v katerih so bile navedene polne podrobnosti o umoru in vse različne teorije glede nJega Izvršilen in njegovih nagibov. Zato sem odločno odklonil, da bi poslušal njegove načrte glede poizvedb, kam Je bila odšla tista ženska. Toda šele na postaji v Oartu, kjer sem čakal na vlak, s katerim sem imel odpotovati, sem mit povedal, zakaj sem mu to odklonil.
»Vidiš, Saitdy,< som delal, »če me kdo vpraša, kje li, ali pa, kaj delaš, mu zdaj lahko pošteno Odgovorim, da nič ne vem.«
Edine težave, ko sem bil namenjen vrniti so t Lohdon, so mi delale zdaj misli, kako bi se otre-sel Vsega tega. In nisem še pozabil tistega človeka, ki me je bil opazoval v Chancery Lanu, in tudi ne listih treh, ki so me iskali v pisarni pri Selw,vn &. Smilhu.
»Oh, je spregovoril hitro, ^seveda ne morem pričakovati od prijatelja, da bi se lagal zaradi mene,«
.. >Gotovo ne,< sem odvrnil. Saj nima pravire nodvzeli svoje službene dolžnosti, ižvzrmšl fe bi JO mogel opraviti zares dobro.«
Dobro ml je delo videti ga, kako se mi je nasmehnil nazaj, ko ine je prijel za roko. Mislim, da me |p rMtime!.
Toilnr pri vsem lem me le obhajala !M6»t oh slovesu, ker flisein vedel, kakini so njegovi načrti,
s katerimi upa najti svojo ljubljenko. A bilo mi je v nekakšno zadostilo, da sva se ločila kot prijatelja, navzlic hudemu izzivu — danemu in prejetemu.
Četrta knjiga.
DRUGO PRIPOVEDOVANJE G0DFREYA CHANCEA.
XIV.
Spominjaj se v času neuspeha svojih uspehov, v Času uspeha pa svojih neuspehov, to je edina pot — tako sem slišal govorili Francisa Ma Naba —, da si ohraniš glavo na pravem mestu. On je imel tako uspeh kakor neuspeh za težki duševni preizkušnji; prva nas nagiba, da gledamo prerožnato, a druga, da gledamo preČrno na svoje sposobnosti. A on sam, to je bila vedno moja misel, se je le bolje opomogel po uspehu kakor pa po neuspehu. Zgolj kakšno posamezno oviro je Se lahko pre-bredel. Zares, nekatera ovira ga je še izpodbujala, mu ostrila skomine in tako dalje. A v svojem Izsledovanju v calingftkem umoru ni zadel na zgolj eno oviro, marveč 11,1 celo vrsto zaprek, pa mu je nazadnje pogledala v obraz korenita in končna polomija.
Tista njegova pot v Stone pri Ryeu Je bila. kakor se je izkazalo, prva v vrsti njegovih krivih sledi. V prepričanju, da sva na pravi sledi, sva se željno odpravila na pot. Ob pravem času sva še dospela v Stone. da sva videla truplo mladega človeka, ki ga je bil našel domači delavec in so ga prepoznali njegovi sorodniki, ki so se bili pripeljali z istim vlakom kakor midva. Da umrli ni bil slep ln da ni mogel Imeti nikakršne zveze 7. ealingško zadevo, ti dve dejalvi sta bili stavljeni izven dvoma žu čez pol tire.
To Je bila polomija. Iz katere je prišel Mc Nab pretresen. Ne morem reči, kaj Je premišljeval, ko sva se vračala prot! mrslts. tod* po njegovem obrazu človek nikakor ne bi bil mogel sklepati,
da je res mislil na kakšen svoj preJSnJi uspeh. Na pol žalosten, na pol začuden sem gledal, kako je s spokojno otožnostjo gledal skozi okno, ko je naš vlak brzel skozi \Veald of Kent. Samo kdaj pa kdaj sem se skrivaj ozrl nanj; a da hi ga bil ogovoril — no, upam, da zadosti dobro vem. kdaj ni i je treba molčati. Toda, kako zelo mi je odleglo, ko je vlak pustil za seboj sveže zelene poljane In sadovnjake ter se jel vzpenjati v podzemsko temo predora Sevenoaksa. Tukaj, v tem otožnem mraku, je bila navsezadnje prava okolica za naju. Pa je bila le nekakšna motnja tudi tukaj: vlak je bil slednjo sekundo bližji svetlobi. A dvomil sem, ali Je Francis McNab sploh videl kaj svetlega pred seboj.
Pri vsem tem pa nisem bil v dvomu, da Jc takoj po najini vrnitvi začel gledati za novo sledjo. Ob tej ali drugI priložnosti sem v naslednjih dneh vzel zanj kakšen ogla« o katerisibodi pogrešani
osebi: včasih tudi celo kopico takih oglasov. Toda z vsakim dnem se je kajpada zmanjševala verjetnost, da je kateri izmed pogrešanih imel kakšno zvezo r. našo zadevo, In kmalu nam Je bilo mogoče skoraj vsakega (zmed njih slaviti Izven računa, kajti oselm y oglasu je navadno izginila mnogo pozneje, nego jc bil izvršen umor. Kolikokrat je moral Mc Nab v tistih dneh sprevideti, da Je belil napačno drevo!
A najtemnejša ura za Mr Naba v času, ko se je ukvarjal s to zadevo, je napočila, kakor »e mi zdi, ns neki dan, ki ga imam še dobro v spominu. Zaradi nekega delu » Manahestru »eni bil celih deset dni odsoten. In tudi več dni pred tem nilein bil šel v Adelphi, ker hI me bilo v resnici bolelo, da bi bil moral gledati Mc Naba v mučnem položaju. In zato tudi po svoji vrnitvi bržkone ne bi bil tako kmalu Sel tja. če ne bi bil prejel od njega poročila, da me pričakuje. Seveda sem se poln upanja na mah odpravil na pot. Našel sem ga. ko se Je prestopal seni ter tla po sohl In pofflodov.il na reko. Ta nemir mi je odkrival, ne'da hi ml bilo treba pripovedovati, pravo stanje njegovega
duha. Ob tej priložnosti se po vsem videzu ni spominjal svojih nekdanjih uspehov. Nasprotno, po vsakem znaku je bilo soditi, da se je zelo po človeško Jezil in grizel nad svojo pravkaršnjo polomijo. In ko sem so (pomnil njegovih besed, da je svet natrpan 7. ljudmi, ki nikakor niso dorasli delu, h kateremu jih Je bila privedla njihova ambicija, sem domneval, da je prav ta čas tudi samega sebe prišteval v vrsto tiste malo častne armade. Francis McbNab ni bil kdo ve kakšen človek in pol. V nekaterih lastnostih pa jc bil le na izredno odlični stopnji. In ena izmed teh je bila njegova vztrajnost. Po porazu ni nikoli držal križem rok. Nova pot po porazu in polomiji je »napraviti križ čez izgube«, tolažiti sc 7. besedami, da nič ne pomaga Jokali se nad razlitim mlekom in tako dalje. A svoj živ dan nisem slišal iz njegovih ust nobene izmed teh sodobnih fraz, ki so našemljene 7. modrostjo in hočejo hiti v uteho ne-u spolni m in nesrečnim.
Marsikaj tega mi je hodilo po glavi, ko sem stal obrnjen s hrbtom proti njemu in se oziral ven na reko, pričakujoč, da bo izpregovoril. In nazadnje sem zaslišal, da so se nemirni koraki za menoj ustavili.
»Chanee,« je spregovoril, »kdo Je po tvojem mnenju največji sovražnik pravire?«
»Pravice?« sem ponovil in »e obrnil.
»Da. pravire, te boginjo 7. zavezanimi očmi, ki ima meč v roki, pa no ve, kam bi mahnila.«
»Oh, nekateri pravijo, da so to advokatje,c sem odvrnil tja v en dan.
•"•DrugI pa, da Je policija. A prvi kol drugi se molijo. To ie čas, ta starina s koso v roki, ki maha po vsem in vsakomer.« Prišel je bliže in stopil polog meno k oknu ler se jel razgledovati po prometu spodaj na nasipu Nazadnje so se mu pogledi ustavili ondi. »čas se krepko bori za zločinca. Čas ti pretrga vse niti. zabriše sledove, pogoltno dokazna »red»lva. v»* m- »premeni, atvari ln medsebojna človeSka razmerja. No, saj menijo, da zgolj polek Časa zmanJSuJe krivdo: .Tako dolgo Je že od lega,' privijo ljudje.«
Otroški kotitek.
Pravljica iz gozda
(74) Ko se je zavedel, je bilo že prepozno. Sredinček se mu je vrgel med noge, ga vrgel na tla ter ga hitro zvezal. Od samega navdušenja napadalri niso opazili sveče, ki je padla iz Srakoperjevih rok, na staro preperelo perje, ki se je vžgalo.
(75) Palčki so bili navdušeni. Skakali so po Srakoperju, vpili in se smejali: »Tu imaš Zlatokljunčkov glas. Skoraj postaneš kralj razvalin, ti mrha,< so vpili vsi vprek. »Jaz vzamem pa škarje in mu odrežem rep,« se je spomnil Prstanec.
KRAPINSKE TOPLICE
Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče ln zdravilišče, zdravi u9pešno revmatizem ishias, pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopalnice v hiši, nanovo zgrajen velik bazen na prostem, dobra hrana, nizke cene. znaten popust za Čas pred ln po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospekte!
CEVI
za odvode in dimovode, »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves
gradbeni materijal
dobite pri
MATERIAL
LJUBLJANA, Tyrieva c. 36a
Telet. 27-16	Briojavi: Material

Tehnično dovrSeno
7.a telovadbo udobno, za pripravljanje In pospravljanje lahko, oblikovno Izredno prikupno In absolutno varno mora biti telovadno orodje.— Tako orodje Vam nudi po Izredoo nizki ceni, (peoljalus tvornica telovadnega orodja
I. Orazem, RIBNICA
lenjskem
Kakovojt In •motrenost naj odločaj«!
m di
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
1
C f v i •v v •
Službe ucejo
Starejša služkinja
za vsa hišna dela, želi službo k mali družini v bližini Celja ali Ljubljane Nastop službe 15. avgusta. Naslov v upravi »Slovenca« St. 12350. (a)
Trgovski pomočnik
Izložbeni aranžer, z dunajsko aranžersko šolo, verziran v vseh strokah, želi premenltl mesto. Ponudbe pod »Nastop takoj« St. 12094 v upravo »SI.«.
n
Pekovskega vajenca
poštenih staršev, kt Ima veselje do pekovske obrti sprejme Kirbiš, Celje, (v
ilužbodobe
čevljarski prikrojevalec
gornjih delov, dobro lz-vežban, se takoj sprejme. Jese, Tržič.	(b
Hlapca
Iščem za vsa kmečka dela. Nastop takoj. Nad-gorica 2, pošta Ježlca. b
Služkinjo
do 85 let, pošteno, marljivo, mirno, krepko, vajeno tudi kuhanja, takoj sprejmem k družini dveh oseb. Kovači« Olga, Ko-strlvnlca-Podplat (šola).
Prodajalci
dobrt. pošteni in vešči, se Iščejo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 13.524. b
Dva mizarska pomočnika
za pohištveno delo, dobra — takoj sprejme za stalno Mizarstvo Sloga. Božič Jože, Kranj. (b
Strojnega ključavničarja
perfektnega strugarja — sprejmemo. Varilci Imajo prednost. — Hribernlk & Comp., St. Vid nad Ljubljano.	(b
Kuharica
sposobna vlaganja sočlv-ja ln kuhanja marmelade se Išče za popoldanske
ure. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.534. b
Hlapca h konjem
zanesljivega, treznega, ki je obenem oskrbnik posestva. samskega «11 tudi oženjenega, sprejme takoj Kirblš, Celje. (b
Kupimo
Zlato, srebro
In brlljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič, Ljubljana, Frančiškanska ulica t. (k)
Vsakovrstne
zlato kupuje
po najvišjih cenah CSRNB, juvelir, Ljubljana .WoUova ulica it. 8
Denar
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah In takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12
Prodamo
Poročne prstane
ure, verižice, uhane kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farno cerkve. — Todružnlca v Mariboru, Jurčičeva 8.	(1)
Ugoden nakup
6 kom. polkrožnih oken, primernih za podeželske dvorane, ter drugega dobro ohranjenega stavbnega materijala se nudi interesentom. Poizve se pri Miroslavu Zupanu -stavbeniku, Ljubljana — Vošnjakova 6.	(1
Mizarji!
Okovje za pohištvo in vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trgj
Mlin, stanovanjska hiša
In travnik naprodaj. — Vprašati pri mežnarju — Sv. Peter pri Mariboru.
Kunaver Ludvik
gradbeno • atrokovno na-obraženl poaredovaleo — Cesta 3S. oktobra St. (, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hli In vil. . Pooblaščeni graditelj In aod-nt cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
Vnajem
ODDAJO:
Veliko delavnico
alt skladišče, za vsako obrt, takoj oddam. LJubljana, Sv. Petra cesta 85.
Stanot/anja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
ln velik prostoren lokal, pripraven za vsako obrt, takoj oddam. - Cerkvena ulica 21.	(č
Stanovanje
štiri ln šestsobno, komfortno, oddamo za november. Pojasnila : Dvo-rakova ulica 6/III. Telefon 33-14.	(č
Komfortno stanovanje
2 sobi, 2 kabineta, velika družinska kuhinja, lepa predsoba, se odda za november. Mirje, Groharjeva 26.	(č
MOKA NESTLE
je najboljša hrana za otroke
ob Času poletne vročine
Verjemite m i
s pomočjo
tega recepta s smetano mleka
50 žene, stare povprečno
50 let, videti kakor da štejejo komaj 30 le F.
Namažite se na mestu, označenim s strelico —
potem pa po vsem licu in vratu.
T7VO Vam hitrega načina, da napravite gumbasto, ohlapno ln velo kožo spet svežo. Čvrsto in mlado. Zmešajte enoto čiste mlečne smetane (očiščene s pankreatlnom) z enoto očiščenega oljčnega olja, potem zmešajte to z dvema enotama najfinejše kreme. To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladostno svežost in lepoto v neverjetni meri. Neka slavna igralka se je poslužila tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz ln s 70 leti je še vedno Igrala vloge mladih žena. To zmes Vam lahko napravi tudi Vaš lekarnar, a pripravljanje male količine je zelo drago. Krema Tokalon bele barve (ki nI mastna) vsebuje mlečno smetano očiščeno ln specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je pravo hranilo za kežo. Dobiva se v tubah po Din 12.— ln 18.—. Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem prt-meru^ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena.
Predno kupite kolo
Oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških tnamk. Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa 12 (dvorišče).
»SLOVENEC"
na 10 straneh, je največji, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
O	o
Najmoderneje urejen grafični zavod: knjlgotisk, kameno-in offsettisk, bakro-tisk, klišarna ln knjigoveznica. — Tiska: knjige, revije, brošure, liste, prospekte, diplome, etikete, letake, plakate, cenike,
vabila, razglednice, koledarje, tiskovine za urade, trgovino in obrt ter vse ostale tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku. Izvršuje: za ilustriranje tiskovin potrebne risbe, osnutke, predloge ter klišeje
o	o o	o
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
HOTEL
Vika
no obali morla v omlSaitshem zalivu.
Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lasloika bolel. ,,„,.),. . An|0n{|(
S. Forstnerič
mizarsko podjetje, MARIBOR — Melje
PREVZAME vse predelave ter novourejenja pisarniških in proda-jalnih lokalov, izvršuje vsa dela za moderno sodobno notranjo arhitekturo ter vsa gradbena mizarska dela. — IZDELUJE vse pohištvo, od najpreprostejše do najfinejše izdelave, za pisarne, jedilnice, kuhinje, spalnice itd. v lastni najmoder. urejeni delavnici.
\semoeočm ie poklical k Sebi po dolgotrajni bolezni našega nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Antona Breceljnika
strojevodja drž. žel.
Pogreb predragega pokoinika bo v soboto, "5. avgusta ob pol *> popoldne iz hišo žalosti Velika čolnarska ulica 23 na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1939.
Žalujoči:
Ana, soproga: Mirni, Olga, Vili, Verica in Anica, otroci.
Za jugoslovansko tiskarna i Ljubljani: Jože Kriinitiž
izdajatelji inž. Jože Sodiš
urednik: Viktor CenčiŽ
Zadnje vesti i
Angleški minister letalstva ne verjame v vojno
London, 3. avgusta. AA. Reuter: Letalski minister sir Tomas Inskip Je Imel govor v Obenu na Škotskem. Poudaril je:
I
da nI verjetno, da bi prišlo do vojne, in da ima vlada za to tehtne razloge.
Izjava Halifaxa v lordski zbornici
Zakaj še ni prišlo do sporazuma z Moskvo — Nimamo nobenih napadalnih namenov — Oboro-žujemo se samo zalo, da se ohrani mir — Ne bodimo preveč pesimistični!
London, 4. avgusta. Odgovarjajoč v zbornici lordov na vprašanje, zakaj je vlada v razgovorih x Japonsko kršila načelo svoje dosedanje politike na Daljnem vzhodu, je zunanji minister Ha lila* odgovoril, da taka kritika sloni na nepoznanju dejstev. Kdorkoli nas obtožuje zaradi naše zunanje politike in kdorkoli kritizira temelj za sporazum, ki smo ga sklenili v Tokiu, ne vidi dejstva, da neugodna ocena, ki jo izraža a našem delu na Daljnem Vzhodu gre v prvi vrsti v korist tistih, ki se silno trudijo, da pretiravajo in tendenčno prikazujejo vse težave, s katerimi se borimo te dni. Zaradi tega je treba biti obziren, da bi se v dobro mišljeni kritiki ne nahajale stvari, ki bi šle v prilog drugim interesom, nc pa angleškim. Mislim, da sedanji čas ni pripraven za to, da bi se iznašali vse preveč neutemeljeni in nedokazani sumi. Obstoji splošna potrjeno dejstvo, da japonska vlada ni zahtevala od vlade britanskega veličanstva, da spremeni svojo politiko. Prav tako je bilo z me-rodajnega mesta rečeno, da tega vlada ne bi storila niti v primeru, če bi ji bila taka zahteva postavljena. Vse, kar smo storili, da bi našli temelj za sporazum, je, da smo se ozirali na dejstva, kakršna so. Nahajamo se v razmerah, v katerih je treba pokazati v enaki meri trdnost in razumevanje. Naš veleposlanik v Tokiu, ki dela v težkih okoliščinah, se odlikuje po enem in drugem, zato ne bi smeli še bolj obteževati njegovo že tako naporno nalogo. Zaradi tega, ker nismo ničesar storili in — nadejam se — da ne bomo ničesar storili, kar bi bilo v nasprotju s poudarjenimi osnovnimi načeli, morajo iti naši napori složao za tem, da ne bomo nikogar napadali, temveč da bomo delali za ohranitev miru in reda na sveta.
Po obravnavi vprašanj na Daljnem vzhoidu je lord Halifa* prešel na položaj v Evropi in je najprej govoril o pogajanjih s Sovjetsko Rusija Dejal jo med drugim: Vlada britanskega veličanstva je vzela inicijativo za ostvaritev zveze, ki bi bila obramba proti napadu. Osnovni temelj angleške politike je bil od začetka najožji stik s Francijo, sodelovanje z njo za obrambo skupnih interesov. V duhu tega sodelovanja je vlada britanskega veličanstva ponudila svoje garancije Poljski in Romuniji. Brez dvoma je vlada s tem dejanjem dala zelo pomemben in važen prispevek tudi k varnosti Rusije same. Minister je dejal, d a pogajanja v Moskvi gredo za tem, da se okrepijo moiči, ki so na razpolago proti morebitnemu napadu. Treba je razumeti, je dejal lord Haliiax, kako zapletena in težka so vprašanja, ki jih je treba videti vnaprej v tako obsežni kombinaciji, ki se sedaj ustvarja za široke in zapletene možnosti, katere bi se lahko pojavile. Ni čuda, če se lahko pri razpravljanju o tolikih in takih različnih vprašanjih pojavljajo tudi nekatere razlike v stališčih. Lord Halifax zlasti poudarja. kako zapleteno je že samo vprašanje jasne opredelitve pojma »posrednega napada«.
Skopni cilji treh vlad, katere sodelujejo v moskovskih pogajanjih, je, da se najde formula, ki bo odgovarjala svojemu namenu in kalera pri vsem tem ne bo oškodovala nevtralnosti in neodvisnosti drugih držav. Nobena tajna ni. nadaljuje lord Halifax, da smatra sovjetska vlada francosko-angleški predlog za opredelbo pojma za premalo jasen. Toda angleška In francoska vlada pa s svojo strani mislita, da gre sovjetski predlog vse preveč daleč v drugo smer. Prav tako je
točno, da do te$av nI prišlo samo zaradi zapletenosti tega vprašanja, ki zadeva pravice in interese velikega števila držav.
Odgovarjajoč na vprašanje, če tudi sporazum s Poljsko vsebuje primer »posrednega napada«, je lord Halifax dejal, da posredni sporazum s Poljsko v temi pogledu še ni končno zaključen. Pristavil je: Naša obveza do Poljske ostano So naprej zelo jasno določena in enostavna. Nastopila ho v vsakem primeru, v katerem bi bila neodvisnost Poljske ogrožena, in ob vsaki potezi, katero hi Poljska vlada smatrala za tako, da se ji mora upreti.
Nato je lord Halifax dejal, da sovjetska vlada nf pristala na takšno rešitev, kakršna je bila dosežena glede Turčije in Poljske. Z drugimi besedami povedano: sovjetska vlada ni hotela nobene začasne prehodne fazo sporazuma, temveč jo zahtevala, da se dela vse do sklenitve končnega sporazuma v vseh podrobnostih. Ta način dela, je dejal zunanji minister, zahteva dolgo razpravo, zahteva izmenjave podrobnosti pisanih načrtov in protinačrtov. Dejstvo, da sta angleška in francoska vlada sklenili poslati v Moskvo svoji vojaški odposlanstvi, čeprav še ni bil sklenjen politični »porazum, lahko služi kot najboljši dokaz dobrih namenov vlade britanskega veličanstva in njene pripravljenosti, da ta pogajanja pripelje do zadovoljivega zaključka. Ne samo, ker smatramo, da je potovanje vojaških strokovnjakov doka/. na*e dobre volje, temveč smo tudi mišljenja, da bo delo vojaških strokovnjakov skupaj z nadaljevanji političnih pogajanj ugodno delovalo tudi na politična vprašanja.
O gdaasketn vprašanju je Halifax izjavil:
Nimamo namena dosti govoriti o tem vprašanju. Ta visoki dom vsekakor dobro ve za izjava ki jo je 10 julija letos dal ministrski predsednik o stališču Velike Britanije. Morda se bodo v istih krogih čutili presenečene, če povem, da sem imel tudi jaz osebno precejšen delež pri snstavljanju ie izjave. Ta izjava je jasna in nedvoumna. Ne bi rad še več povedal, kar bi moglo ali oslabiti ali pa ublažiti njen pomen.
Svoja izvajanja je IIalifax zaključil takole: Jaz ne morem nikogar prisliti, da bi lepo mislil o današnjem položaju na svetu. Lahko se zgodi, da v nekaj tednih ali mesecih poslan« položaj kritičen. Politika vlade britanskega veličanstva jo obzirna in jasna in je zato ni treba ponovno razlagati. Mi smo storili vse, da položaj naše države naredimo popolnoma jasen. Nimamo nobenih napadalnih namenov. Prav tako nimajo naši zavezniki nobenih podobnih namer; mi 6ino se potrudili, da opredelimo dva cilja angleške jiolitike. Prvo je naše stališče do napadalcev, drugo je naša volja, da se opustita sila ali pa grožnja s silo. pa da se lotimo konstruktivnega dola za ohranitev miru. Mi smo izdali ukrepe opreznosti in storili vse, kar je mogoče, da organiziramo silo za mir, samo da bi preprečili vojno. Ostane samo še eno, in to je tisto, kar zlasti želim: da se naj opuste pretiravanja in bojazni, kakor tudi, da se ne posveča prevelika pozornost vsem vestem tudi, da bi so pretirano ocenjevala pesimistična poročila. Jaz predlagam zedmjenemu narodu te države, da z občutkom svojega položaja tn z občutkom svoje sile mirno čaka na bodočnost, pa naj se zgodilo karkoli.
Zatem je bila debata zaključena.
Zanimiva jadratna tekmovanja
Prijavljenih je 20 jadralnih letal s 30 tekmovalci
V času med Mariborskim tednom, od 5. 'do 15. avgusta bo Maribor pozorišče zanimivih tekmovanj, ki bodo daleč presegala okvir navadnih športnih prireditev. Boido to tekmovanja naših zračnih jadralcev, za katera je privabljenib de sedaj 20 jadralnih letal s 30 tekmovalci. Za Mariborčane ne bodo ta tekmovanja novost, saj eo se vršile prve tovrstne tekme lansko leto tudi v Mariboru. Lanskoletni začetek je pokazal, da eo takšna tekmovanja za napredek jadralnega letalstva zelo koristna, saj so nam prinesla celo vrsto rekordov, ki pa »o bili potem tekom letošnjega leta seveda že Izenačeni in postavljeni novi. Za uspehe letošnjih tekem pa nam jamčijo že imena prijavljenih tekmovalcev, med katerimi je Ara Štanojevič dosegel letos prvenstvo Poljske, dočim Jo Lemešič nedavno postavil nov državni daljinski rekord s poletom v daljavo 3(50 km od Vršca v Vojvodini do madžarsko-slovaške mejo. Tekmam bo prisostvovala orenjevalna komisija štaba zrakoplovstva ter onredrije uprave Aeroklubov.
Zanimive eo discipline tekem: polet v daljavo, polet v višino, trajnostni polet, polet z navedbo cilja s pristankom ter polet z navedbo^ cilja ter s povratkom na startno točko in končno velike ekshibicije v brezmotornih akrobacijah, ki se bodo tudi ocenjevale ter se bodo vršile dne 13. avgusta. Kakor smo že omenili, se bo udeleževalo tekem 20 Jadralnih letal ir. vse države. Start letal se ho vršil s pomočjo motornega letala, ki bo spravilo Jadralca v določeno višino. Za startanje bo na razpolago 7 motornih letal, ki jih pošljejo v Maribor razni aeroklubi.
Sele takšne častne naloge, « katerimi so poverjeni mariborski jadralni letalci sedaj že drugič, nam kažejo kakšen ugled uživajo v vsej državi. V resnici je Maribor zibelka Jadralnega športa v naSi državi ln mariborska jadralna skupin« velja tudi še seda) kot najagilnejša in menda tudi najštevilnejša, gotovo pa kot — najcenejša, saj dobivajo vse ostale skupine od svoje centrale večje podporne prispevke, kakor mariborska, ki se mora vzdrževati in napreduje le zaradi požrtvovalnosti svojega članstva ter radodarnosti nekaterih lokalnih faktorjev in zasebnikov. Tudi za prireditev teli tekmovanj so morali mariborski jadralci apelirati na uvidevnost mariborske javnosti ter so naleteli na veliko razumevanje pri mestnem žu- . panu, pri upravi Mariborskega ledua ter pri dru-
gih činiteljiK. Mariborski jadralci sami pa bodo pri tekmovanjih častno zastopani z dvemi visoko-zmožnimi letali; eno od teh letal so šele sedaj dogradili z lastnimi močmi v svoji delavnici. Za Maribor pa bodo tekme gotovo velika atrakcija. Vsekakor bo nekaj nenavadnega — pogled na 20 jadralnih letal, ki bodo včasih kakor Jata ogromnih ptičev krožila naenkrat nad mestom.
Pesnik se le oglasil 47 let po svoji smrti
Pred 47 leti je umrl slavni angleški pesnik Tennyson in vendar je pred kratkim s svojim pravim glasom govoril družbi literatov in znanstvenikov, med njimi je bil pa tudi l n d i i s k i maharadža.
To je prav za prav roman novodobne tehnike, ki se je kakor nalašč primeril, tako romantičnemu pesniku kot je bil Tennyson. Ko je Edison pred 50 leti iznašel napravo za prenos in ohranitev glasu, fonograf, ki je prednik sedanjega gramofona, je sklenil ujeti glas slavnih sodobnikov in ga na svojih napravah ohraniti. Poslal je svoje pomočnike z vsemi pripravami tudi k Tennvsonu, ki so glas pesnika ujeli na voščene valjo. Tennyson ie hil ves prevzet od nove iznajdbe in si je nekaj teh valjev s črtami in pika-mi svojega glasu izgovoril od Edisonu nazaj. Hranil jili je do svoje smrti v svoji hiši na otoku VVight, po njegovi smrti pa so se izgubili. Pred 14 leti jih je našel njegov nečak in glavni dedič Charles in sicer na podstrešju. Bili so vsi zaprašeni. sicer pa nepokvarjeni. Tennysonovo hišo pa je pred kratkim kupil maharadža iz Barode, ki je bil velik častilec ranjkega pesnika in je rad prebiral njegova dela. Kupil je tudi voščeno valje, na katerih je bil ohranjen njegov glas. Dal jih je prenesti na navadno gramofonsko ploščo. Prvič je rajnki Tennvson na ta način izpre-govoril v nekdaj njegovi delovni sobi samo pred maharadžem. Naslednji večer pa je maharadža povabil v svojo vilo najbolj znane angleške kulturne delavce. Vsej družbi je kot iz onega sveta govoril pesnik Tennyson. katerega večina navzočih živega ni nikoli slišala. Tu je čudo novega časa, ki ga je iznašel genialni Edison, premagalo prostor in čas.	<
(fc LJUBLJANA
Slovenski rudarji iz Nemčije na obisku
V četrtek ob y, na 12 je pripeljal na glavno postajo v Ljubljani posebni vlak z veliko skupino slovenskih rudarjev, naših izseljencev, ki žive v okolici Essena in DUsseldorla. Vsega skupaj je prispelo v Jugoslavijo okrog 400 izletnikov, ined katerimi so mnogi vzeli s seboj družine. Ugodno priložnost za obisk Jugoslavijo in Slovenije je porabilo tudi več nemških tovarišev naših rudarjev. Tako je bilo v vlaku tudi več nemških izletnikov, ki so z našimi rojaki vred izstopili v Ljubljani. Posebni vlak je bil sestavljen iz enajst triosnih nemških potniških vagonov, ki so imeli vsi železniško oznako »Essenc. Zanimivo je, da so bili vsi vagoni po vrsti numeriranl, tako da so se na dolgi vožnji naši rojaki vedno laliko hitro znašli, če so slučajno na kakšni postaji izstopili.
Na postaji so bili banovinski izseljenski nadzornik ravnatelj g. Fink. zastopnik mestne občine dr. Mis in zastopnik Rafaelove družbe. Večina nn-ših rojakov je po izstopu odšla po mestu. Mnogi pa so hoteli odpotovati kar naprej z vlaki, vendar jim to ni bilo mogoče, ker niso iinelt jugoslovanskega denarja. Kreditnih pisem pa niso mogli zamenjali, ker je bila ura že dvanajst in je bila menjalnica »Putnika« na kolodvoru in tudi na Masarykovi cesti že zaprta. Največ udeležencev tega izleta je iz Essena-Botropa, Oladbecka, Buera, Ilassla, Gelsenkirchna in Moers-Meerbecka. Vsi izletniki ostanejo v Sloveniji okrog štirinajst dni, nato pa se spet vrnejo nazaj v Nemčijo. Obiščejo seveda svojo domove in svojo domače, mi jim pa želimo kar najbolj prijetno bivanje v slovenski domovini 1
Vse račune za kongres K. K.
pošljite do 10. L m. pripravljalnemu odboru za Kongres Kristusa Kralja: Tyrševa cesta št 29-1.
Po 10. t m. računov ne bomo več sprejemali 1
Finančni odsek' za KKK.
Zanimiva pot 14 letne deklico
Kadarkoli potujemo iz Ljubljane, lahko zapazimo na glavnem kolodvoru gospa ki ima na rokavu belorumen trak. Je to zastopnica Kolodvorskega misijona, ki skuša pomagati kmečkim dekletom in ženam, ki prihajajo v Ljubljano, z nasvetom, praktičnim poukom in če treba tudi s stvarno podporo. Vsak dan se ponavljajo podobni primeri, ko Kolodvorski misijon s svojo idealno in socialno misijo pomaga ljudem iz zadrege. Le redkokdaj pa 6e zgodi kaj takega, kar bi imelo tako velike po sledice kot v primeru, ki ga hočemo opisati.
Nekako pred tremi tedni je članica Kolodvorskega misijona, ki je opazovala potniško vrvenje ob prihodu vlaka, zapazila med zadnjimi odhajajočimi deklico, ki se ji je po vsem vedenju videlo, da jc popolnoma tuja v Ljubljani. 14 letno dekli je bilo oblečeno v preprosto hrvatsko kmečko no šo ter se je boječe oziralo naokrog. Na vprašanje članice Kolodvorskega misijona, kam je namenjena, je povedala, da je prišla v službo v Ljubljano in da ne ve, kam mora iti, ker 60 ji rekli, da jo bodo čakali na kolodvoru. Članica Kolodvorskega misijona je deklico odpeljala v zavetišče misijona.
Kmalu se je posrečilo tudi ugotoviti, da j bila naročena v Ljubljano za neki nočni lokal kot pevačica. Ugotovili pa so hkrati, da ni bila še pri prvem sv. obhajilu niti ne pri birmi. Njeni starši so siromašni in žive v Djurdjevcu, nedaleč od Zagreba. Pred nedavnim je šla služit v Sesvete pri Zagrebu, kjer je bila pastirica. Tam pa se ie pu stila najeti za službo v Ljubljani. Tako je tudi prišla v Ljubljano, ne da bi znala pisati in brati, ne da bi prejela najvažnejše zakramente.
Kolodvorski misijon ee je za ubožico Zavzel in so članice misijona prvih štirinajst dni z vso vnemo poučevale deklico o najvažnejših verskih resnicah in jo pripravile za sprejem sv. zakramentov. Medtem je Kolodvorski misijon tudi stopil v stik s starši deklice, ki so dovolili, da ostane de kle v Ljubljani pod nadzorstvom. Zadnji teden je poučeval deklico še misijonar in v četrtek ob 8 zjutraj je v škofijski kapeli podelil škof dr. Rožman 14 letni Mariji prvo sv. obhajilo in zakrament sv, birme.
Kolodvorski misijon bo po opravljeni verski pripravi še naprej skrbel za deklico. Oskrbel ji bo službo, v kateri bo imela priložnost naučiti se V6aj pisati in brati, tako da bo kolikor toliko sposobna za samostojno življenje. Tako je Kolodvorski misijon rešil dekle, ki bi prav gotovo v svoji naivnosti duševno in telesno propadlo, potem ko bi bilo presajeno iz preprostega kmečkega življenja v mestni vrvež.	.
Zahvala
Stanovanjski odsek za Kongres Kristusa Kralja se vsem ljubljanskim družinam, ki so dale na razpolago lastna prenočišča ali so bile pripravljene dati jih na razpolago za udeležence kongresa, prav prisrčno zahvaljuje. Ljubljanska gostoljubnost žal ni mogla priti v vsem do veljave, ker Inozemski gostje niso mogli priti v takem številu na kongres, kot so sami želeli. Vsem: Bog plačaj 1
1 Fr. Ignacij — 70 letnik. V frančiškanskem samostanu obhaja danes 70 letnico svojega rojstva brat Ignacij Erman. Že dolga leta izvršuje službo samostanskega mizarja. Velik umetnik je in bo poznim rodovom zapustil marsikatero lepo delo v samostanu. Miren in tih Je, da niti ne vemo za njega, pa vedno marljiv kot čebelica. Rojen je bil 4. avgusta 1869 v Kamni gorici. Redovnik sv. Frančiška je že 46 leL Večina teh let je preživel r ljubljanskem samostanu. Bog ga obrani še mnoga leta!
1 V mestni župniji sv. Jakoba bomo praznovali slovesno farnega patrona v nedeljo, dne 6. avgusta po sledečem redu: Svete maše se prično ob 5. Ob 6 govor (g. župnik) in sv. maša (H7) z blagoslovom. Ob Hll govor (g. kaplan) in slovesna peta sv. maša. Zvečer ob 7 govor; govori vIČ. g. msgr. stolni kanonik dr. Alojzij Merhar. — Ta dan 1)0 tudi trikratno darovanje za cerkvene potrebe. Ker se sedaj obnavlja vsa notranjščina cerkve, darovanje toplo priporočamo.
1 Deklice odidejo aa okrevanje v banovinski Mladinski dom v Kattel Štafilič 8 avgusta. Prosimo, da se določene deklice zberejo 8. avgusta točno ob 12.30 na zbirališču: dvorišče palače Vzajemne zavarovalnice, Maaarykova ce»la 12.
I
1 Sestanek članov Kluba železničarjev JRZ bo
drevi ob 0 zvečer v Rokodelskem domu. Poroča narodni poslanec tov. Masič o delavskem pravilniku za državno prometno osebje. Sestanek je namenjen izključno članom kluba.
1 Ob priliki velikega letalskega mitinga na le-taliitu pri Devici Mariji v Polju bodo vozili za prevoz udeležencev v nedeljo, dne H. avgusta t. 1. vlaki z odhodom iz Ljubljane ob 13.40, 14.15 in ob 15. uri točno. Iz Device Marije v Polju so bodo vračali vlaki oh 18.30, 19.00 In ob 19.33. Za vožnjo s temi vlaki se morejo potniki poslužiti nedeljskih povratnih kart po znižani ceni.
I Tečaj sa odpravo ječanja v Ljubljani. Na pobudo nekaterih interesentov, da bi se priredil tudi v Ljubljani logopedični tečaj, sporočam, da bi bilo za to potrebno še nekaj prijav. Tečaj bi bil v drugi polovici avgusta in je namenjen zlasti šolski mladini, pa tudi odraslim logopatom do 30. leta. Prijaviti se je treba na spodnji naslov najkasneje do 15. avgusta ter priložiti znamko za odgovor. Roditelji ootrk, ki še ne hodijo v šolo, dobe v tečaju potrebna navodila za pravilno ravnanje z malim logopatom, da mu bodo mogli sami pomagati do zdravega govora. Vilko Mazi, strokovni učitelj. Vikrče, pošta Medvode.
1 Gorostasne senzacije. Pod tem naslovom smo poročali med drugim, da je poslal belgrajski Rdeči križ na Stadion lep sanitetni avtomobil, katerega je podaril ljubljanskemu Rdečemu križu. Resnici na ljubo ugotavljamo, da sanitetni avtomobil glavnega odbora Rdečega križa v Belgradu dravskemu banovinskemu odl>oru Rdečega križa v Ljubljani nt bil podarjen in ga je dal glavni odbor lo na razpolago za primero večjih nesreč, pri katerih nastopajo samarijani in samarijanke Rdečega križa, itd. Samarijanski odred ljubljanskega pododbora se je radevol e odzval za pomoč ob priliki kongresa Kristusa Kralja ter je pri tej priliki omenjeni sanitetni avto prvikrat stopil v funkcijo.
1 Nesrečen padee i kolesom. 11 letni Ljubo Žužek, sin kontrolorja državnih železnic iz Maribora, je bil na počitnicah v Italiji, kjer se je vozil s kolesom. Pri Podhrdu pa je po nesrečnem naključju padel s ceste 7 m globoko. Pri padcu se je hudo pobil ter si zlomil roko in nogo. V četrtek so ga prepeljali po železnici v Ljubljano, kjer so ga sprejeli roievalci in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Iz Julijske Krajine
Okoli idrijskega rudnika. Naš živosrebrn! rudnik je že stoletja v državni la6ti in upravi. Časopisne vesti, da izide odlok, s katerim vlada pooblašča finančnega ministra, da sme rudnik prodati zasebni družbi, so med idrijskimi rudarji vzbudile razumljivo razburjenje in strah, da bi zasebna družba poslabšala delovne pogoje delavstvu in v kratki dobi rudna ležišča izčrpala. Ta strah pa ni upravičen Predvsem treba podčrtati, da zakonski načrt predvideva, da bi večino delnic nove družbe prevzela država in javna bitja. Potem pa je zelo pomirjevalno vplivala na idrijske meščane vest, da so se merodajna pokrajinska oblastva z očetovsko skrbjo zavzela za ta življenjski problem Idrije in odločilnim faktorjem predočila vse razloge, ki govore za to, da idrijski rudnik ostane slej-koprej v državni lasti in upravi.
Tržaške vesti. V nedeljo sc je pet Tržačanov — med njimi dva novoporočenca — peljalo z avtomobilom s Predala proti Bovcu. Bili so žc j»od Strmcem, ko je pri avtomobilu nenadoma nekaj odpovedalo, da ga šofer ni mogel obdržati na ccsti. Zdrčal je čez cestni rob ter se kotalil po skoraj navpično strmem bregu navzdol. Obležal je ves razbit v globini 150 metrov. Sreča je hotela, da nobeden izmed izletnikov ni bil mrtev; samo Ta-njeni so V6i. Dva se zdravita doma, trije pa v tržaški bolnišnici, kamor jih je pripeljal g. Černuta iz Loga pod Mangartom. — Tržaški hišni j>osest-niki se že zdaj pripravljajo na 31. december 1940, ko bo vlada dovolila zvišati stanarino. Do takrat bo tudi izvršen nov hišni kataster. Nepremičnine se bodo ocenile seveda znatno višje; s tem bodo združeni višji davki in jasno je, da bo to močno vplivalo na najemnine. Med najemniki se čujejo glasovi, naj se v Trstu zgradi par sto novih stanovanj, ki bi omogočila izbiro in pogajanje. V sedanjem položaju, ko stanovanj skoro primanjkuje, so najemniki navezani na to, kar dobijo, in na pogoje, ki jih narekujejo lastniki.
Nove ladje. V Tržiču so 30. julija spustili v morje novo podmornico. Dali so ji ime »Guglielmo Marconi«. Isti dan so začeli graditi eno izmed štirih 9000 tonskih motornih ladij na račun tržaškega Lloyda.
Mizarska obrt v Solkanu se zelo živahno razvija. Napredek je razviden iz poročila o prometu v današnji mizarski zadrugi, ki se je ustanovila leta 1932. V prvem poslovanju ja zadruga prodala za 36.000 lir mizarskih izdelkov. Leta 1935 je prodaja narasla na pol milijona lir, lani pa je dosegla 1,277.000 lir. Solkan je splošno priznano središče mizarske obrti vse goriške pokrajine ter je najmočneje zastopan na mizarski razstavi, ki se otvo-ri v Gorici v nedeljo 6. avgusta.
Ptuj
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da je
kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani zaradi prošnje minoritskega samostana z odlokom VIII No 5373/1 od 8. t. 1. dovolila, da se letni Ožbaltski kramarski sejem v Ptuju, ki bi imel biti 5. avgusta t. 1., preloži na 8. avgust 1939.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani sporoča, da bo zaradi pospeševanja kokošjereje in širjenja domač* štajerske kokoši, tudi letos oddajala plemenske peteline in jarkica štajerske pasme po znižani ceni. Vsak posameznik lahko naroči največ po eno družino, to je po enega petelina in dve jarkici. Naročniki prispevajo kakor prejšnja leta 10 din za petelina in 20 din za jarkico. Naročila se bodo sprejemala na mestnem poglavarstvu v Ptuju, v sobi magistratnega tajnika, najpozneje do 17. septembra t. I.
Ogenj. Zadnje dni je zopet gospodaril rdeči 'etelin na več krajih. Tako je zgorel posestniku Turku Alojzu iz Zlatoličja, občina St. Janž na Dravskem polju, gospodarsko poslopje, obstoječe iz govejega hleva, »vinjaka, skednja, parme. 1 drvarnice in okoli 1000 kg slame ter razno poljsko orod-ie. Skupna škoda je cenjena na nad 10.000 din, ki jc delno krita z zavarovalnino. Gasili so gasilci od St. Janža. Pri reševanju se jc poškodovala Turkov« žena Liza. Kako je požar nastal, ni znano, mislijo pa, da ga je moral povzročiti kak ponočnjak, ki je prenočeval na gospodarskem poslopju.
Posestniku Hlebču Slavku s Kog« pri Ormožu • zgorela velika kopica slame, okoli 5000 kg. Ogenj je zanetila iz maščevanja Hlebčevi tašča, ki šivi v sovraštvu z njim.
NaSI lahkoatleti v Celovcu
KULTURNI OBZORNIK
Iv. Karlo Sancin:
Odnos družbe do glasbene umetnosti
Ce vrednotimo posamezne narode med seboj in govorimo o njih kulturi, imamo pred očmi njih splošno kulturno stopnjo, katero pa lahko zanesljivo presodimo le takrat, če smo se ustavili pri posameznih kulturnih panogah onega, katerega presojamo. Kulturnostne veje naroda so mnogoštevilne. Ne da bi vsako posamič naštevali, vzemimo glavni skupini, od katerih vsebuje ena vse, kar spada k telesni, druga pa vse, kar spada k duševni kulturi kakega naroda. Iz vsake od omenjenih dveh skupin se raztezajo nove veje.
Nas bo zanimal torej predvsem naš odnos in naše stališče do one veje kulturnostnega drevesa, ki daje poslednjemu njegovo popolno obliko in brez katere veje si takega kulturnostnega drevesa ne moremo prav predstavljati, t. j. veja umetnostne kulture s posebnim ozirom na glasbeno umetnost.
Kako se je primitiven človek v teku stoletij in tisočletij civilizatorno oblikoval od dobe do dobe, tako je rastla ž njim znanost in veda ter vsa splošna kultura. Ni moj namen na tem mestu orisati zgodovinski razvoj kot tak, marveč omeniti hočem s tem v zvezi, da se je od prvih početkov že pri najstarejših narodih gojila glasbena umetnost. Seveda najprej v najprimitivnejših oblikah, kar se da sklepati iz raznih izkopanin, ki so se ohranile do neke mere vse do danes. V prvih po-četkih sicer ni bilo zaznamovati naglega tempa v razvoju glasbene kulture. Medtem ko beležimo pri likovni umetnosti že v najstarejših dobah kulturnih narodov visoko stopnjo razvoja in tcmj>a, je glasbeno umetnostni razvoj minimalen.
Glasbena umetnost je stara, a prišla je izmed vseh svojih sestra najpozneje do svojih dognanih oblik. Mytos in pripovedka se pečata ž njo že v najstarejših časih. Čeprav se izvor prvih početkov glasbe ne da točno dognati, sega vendarle njena zgodovina daleč nazaj v davninol
Likovnim umetnostim je močno služila priroda sama kot vzor in opora za tvorbenost. Glasbena umetnost je to skoraj dobesedno lahko pogrešala in hodila lastna pota. Med tem, ko so se likovne umetnosti do skrajnosti lahko približale prirodi in jo izčrpale kot vzor upodabljanja, so s tem že tudi dosegle svoj višek. Glasbena umetnost pa je šla daleč preko te meje v abstraktnost. Ona je zato hodila daljšo pot in je dobila svoje dognane oblike zaradi tega mnogo pozneje kakor njene posestrime.
Naravnost čudovito pa je, kako je z razvojem stila na zapadu tekmovala glasbena umetnost, ki kaže vse od početka 2. tisočletja dalje ob posameznih prehodih in mejnikih svojega razvoja vedno nove misli, nove smeri, nove oblike vse do današnjega dne.
Glasbeno naobrazbo se je v vseh časih smatralo kot sestavni del splošne kulture in se ji je posvečalo mnogo pažnje. V vseh časih in pri vseh narodih opažamo, da umetnosti vobče niso namenjene samo nekemu krogu izvoljencev, marveč vsem plastem Človeške družbe, ki naj slednjo opla-jajo tako, da pravilno pojmi vrednost in pomembnost ter lepoto človeškega življenja sploh! Taka tunkcija umetnostnega oplajanja pritiče kulturnim ustanovam, predvsem umetnostnim šolam, da se potrudijo in doprinesejo svoj delež k uspehu kulturnega in socialnega napredka. Za izvrševanje take funkcije so v glasbeno vzgojnem primeru poklicane predvsem take ustanove, kot so glasbene šole. Zato bi bilo treba na vso moč podpirati stremljenja takih ustanov ne le po celokupni javnosti, marveč predvsem po poklicanih faktorjih! Le na ta naičn se bo razmerje med umetnostjo in človekom uravnalo v pozitivno smer. To je važno za kulturni in socialni razvoj, za dvig naše splošne narodne kulture in vzgoje. Ce je bil ta poudarek kdaj koli umesten, je to gotovo danes. Kakšnega pomena je vzgoja k pravilnemu pojmovanju umetnostne vsebine in navajanje k pravilnemu razumevanju umetnosti, nam dokazujejo posledice. Napačno pojmovanje nas vodi k težkim nesporazumevanjem.
Torej vsi, ki nosijo v kakršni koli obliki odgovornost za zdrav napredek v umetnostno kulturnem pogledu, se morajo zavedati, kaj je njih dolžnost. Dolžnost je težka beseda! Zlasti pa takrat, ko je bila izvršena v polni meri in brez
Dante v ruščini. Iz Rima poročajo, da je znani ruski prevajalec Lozinski priredil dovršeno izdajo Dantejevega »Pekla«. Rusi so pred vojno že devetkrat prevedli Danteja (petkrat v verzih in štirikrat v nevezani besedi), a prejšnje izdaje se ne morejo kosati s priredbo Lozinskega.
Ljubezen do knjige. Ljubezen do lepe knjige je v Italiji dobila že skoraj uradno obliko in nam je lahko za vzgled. Pri prosvetnem ministrstvu v Rimu so ustanovili poseben odbor za »Patološki institut knjige«. Predseduje mu bivši minister Peter Fedeie.
Čudna klinika za knjigo! In je zares zdravilišče za »bolno* knjigo in še bolj za obledele listine, palimpseste in podobno. S posebnimi kemičnimi načini bodo v tem zavodu skušali reševati dragocene starinske knjige ali vsaj ohraniti fotografske posnetke.
Za katoliško zavest. Kakor vsako leto bo tudi letos za preporod katoliškega življa v Italiji zaslužna univerza Sv. Srca v Milanu priredila počitniški kulturni tečaj. Trajal bo od 28. avgusta do 2. septembra. Namen tečaja je pregledati vse, kar je najnovejšega v slovstvu, pravu, zgodovini, sociologiji! verskem življenju itd. s stališča katoliškega svetovnega nazora. Predavali bodo pod vodstvom znanega rektorja p. Gemellija odlični vseučiliščni profesorji. Tečaj je dobro organiziran (preskrba in vpisnina stane le 150 lir) in bo brez dvoma dosti pripomogel do pravilne katoliške zavesti med italijanskim izobraženstvom.	R. B.
Afriški jezik. Odkar je Italija zasedla Etijo-pijo, se je pričelo živahno raziskovanje jezikov in narečij severnoafriških rodov, ki so pod Italijo. Doslej so zlasti za vzhodnoafriška narečja spisali kakšno slovnico le ondi delujoči misijonarji za praktično uporabo. Večje znanstveno delo je izšlo le v Lipskem (Chrestomatia aethiopica), a že pred sedemdesetimi leti.
Zdaj je pri ministrstvu za Italijansko Afriko ustanovljen »Studijski urad<. ki ima nalogo v najkrajšem času izdati slovarje in slovnice vseh vzhodnoafriških jezikov. Doslej so izšle slovnice jezikov Galla. Sidamo in Ometo.
Že prej pa so vznikle tudi pobude, da hi se italijanskemu kolonistu in vojaku podali vsaj pri-četki teh jezikov, in sicer v poljudnem časopisu »Le lingue estere». Uspeh le-teh je pa le skromen.
ropota. Težka takrat, ko je ni nihče zabeležil, niti primerno ocenil. To pa ni glavno! Glavno je
uspeh!
Vsi smo dolžni napram sebi in napram skupnosti prispevati in pomagati k čim lepšemu razvoju umetnostne kulture našega naroda, pa naj bo izobraževalno društvo, pevsko ali orkestralno društvo, ali glasbena šola. Zato moramo voditi čist račun in obračunati z vsem, kar bi nasprotovalo ali škodilo naši dobri stvari. Ce bomo dali narodu dobro, zdravo jedro, ga bo ta hlastno zagrabil, piškavo bo pa odklonil. Zato je važno voditi račun o tem, kar se daje. Torej treba je polagati pažnjo na kakovost! V tem tiči vzrok pogostokrat, ki ga morda kdo zaman išče na nepravem mestu! Slaba kakovost je marsikaterikrat bila povod indiferenci, ki se od časa do časa polašča ljudskih plasti v umetnostnem pogledu. Citalniška mentaliteta, ki se je nekako avtomatično prenesla po vojni dobi in ostala dalj časa zasidrana med nami, polagoma ali zelo polagoma izginja in narod sam išče in izbira in če mu kaj konvenira, se tega oklene, ker mu tako godi.
Današnje razmere so prilično po vsem svetu enake, kar se umetnosti tiče. Splošne razmere so barometer, po katerem se ravna duševno razpoloženje mase, ki se pa ne zadovolji s čimer si bodi! Neglede na vse to. je slej ko prej dolžnost vsakega državljana, da po svojih močeh sodeluje pri gradnji naše kulture sploh. Vsak lahko pomaga graditi, ker je nujno, da se nadoknadi to, kar se je zamudilo!
V Celju se nam ni treba bati nazadovanja. Poleg številnih drugih kulturnih društev, ki marljivo delujejo, imamo svojo glasbeno ustanovo, ki letos obhaja 20. leto svojega tihega, toda uspešnega dela, to je naša Glasbena Matica, ki 7. glasbeno vzgojo vrši eminentno kulturno delo med vsemi plastmi našega ljudstva, kjer se predvsem cvet naše bodoče inteligence uvaja sistematično v spoznavanje onih lepot, ki jih skriva v sebi glasba. Ne šolamo se z namenom, da bi postali umetniki, ampak lotimo se dela, kakor da bi hoteli postati umetniki.
Normalno nadarjeni človek lahko doseže s pridnostjo, vztrajnostjo in trdno voljo neslutene uspehe sebi v zadovoljstvo, drugim za zgled in narodu v — čast!
Bistremu opazovalcu ne more niti jasen namen, ki ga ima glasbena šola Glasbene Matice vsa leta s svojim notranjim in zunanjim delom. Ni tako važen uspeh posameznih gojencev, kakor v splošnem duh takega delovanja in sistema, ki se zrcali iz splošnega nastrojenja in hotenja, ki najde izraza v vidnih splošnih uspehih šole kot take.
Težka je borba proti invaziji šlagerske miselnosti in plitvemu pojmovanju ignoranta, ki se zajeda v današnji filmski in rekorderski dobi v najširše narodove plasti. Vzgojno delo ob takih okol-nostih ni lahko, če stvarno presojamo vse te in podobne pojave.
Tudi mehanizacija glasbe odvaja posameznika in maso čestokrat od samolastnega dela in z ene strani šibi individualno nagnjenje in zanimanje za ustvarjalnim delom. Z druge strani more služiti kot kažipot k ekstremom. Torej zelo dubiozno prispevanje, ki utegne roditi ravno nasprotne uspehe od onih, ki jih pričakujemo in ki jih more dali edino živa vzgoja: to je individualno stremljenje za ustvarjanjem!
Mehanizacija glasbe izločuje vzgojo avtokritič-nosti, vzgojo volje in saniozatajevanja in reducira občutno možnost plemenitega tekmovanja za dosego individualnih uspehov na glasbenem polju. Zato ni čudno, če slišimo tako pogosto: »Saj se mi ni treba mučiti, saj imamo Radio!«
Zato so si vidiki našega učiteljskega zbora edini zlasti v tem, da mora biti in ostati naša Glasbena Matica tisti vir, ki je doslej opajal in opaja še nadalje vse one, ki si želijo pridobiti zdrave podlage za pravilno razumevanje glasbene umetnosti in da morejo na tem zidati dalje večjo in večjo stavbo, neglede na to, ali gre za onega, ki si je to panogo izbral za svoj bodoči poklic, ali za onega, ki si hoče svojo splošno naobrazbo in kulturo razširiti in oplemenititi svojo notranjost, da more služiti svoji družbi kakor samemu sebi in svojemu narodu čim vredneje in zaslužneje!
Vsa londonska požarna hramba je imela dovolj posla ob požaru, ko je gorelo sedem največjih londonskih trgovskih hiš. Oh požaru se je zbralo 500 gasilcev, ki so v plamene namerili 100 revi, toda ognja niso mogli ustaviti. Vseh sedem hiš je pogorelo, osem sosednjih pa je močno poškodovanih. Takega požara v Londonu ie 40 let ne pomnijo.
Pol dveh je bila ura v petek, ko je iz Tavčarjeve ulice odpeljal v Celovec poln avtobus samih lahkoatletov. šli so na dvoboj z Nemčijo in Romunijo. V začetku je vladala velika vročina, toda čim bliže smo bili Jezerskemu vrhu, bolj se je hladilo. Na meji je bilo seveda polno posla s cariniki, ki so pregledovali, popisovali itd., da ni bilo ne konca ne kraja. Na nemški meji so nas celo razkužili zaradi slinavke in parkljevke. Po opravljenih formalnostih je avto odpeljal naprej proti Celovcu.
V	avtobusu nam seveda ni bilo dolgčas, saj sta ves čas skrbela za zabavo Mikič in »Mrzla«-Mar-kovič.
Enkrat je bilo tudi serpentin konec, tako da smo se kmalu znašli v Celovcu. Precej je bilo truda, preden smo zvedeli, kje je dom lahkoatletov, kjer smo prenočevali. Dom je bil že okrašen z našo, romunsko in nemško zastavo. Atleti so takoj dobili kupone, s katerimi so imeli pravico do prenočišča in hrane v velikem hotelu. Ko smo se vsi lepo porazdelili po sobah, smo odšli takoj k večerji, nato pa nekateri v mesto, drugi na Vrbsko jezero, tako da so bili vsi okoli desetih že v domu.
Drugi dan je vladala med vsemi malenkostna nervoza zaradi popoldanskega tekmovanja. Bilo je mnogo ugibanj, zlasti zaradi tega, ker je manjkalo precej najboljših atletov, med njimi Vučevič, ki ni dobil dopusta zaradi prepoznega obvestila saveza, Lazarevič, Kleut, Smejda in drugi.
Končno je vendar prišla težko pričakovana ura. Na igrišču KAC-a, ki je bilo vse v zastavah, smo bili vsi že ob pol štirih. Kmalu se je začelo tekanje po igrišču, zapreke so bile pripravljene in že je bila pol petih. Po defileju pred približno 500 gledalci, po odsviranju himen, po izročitvi spominov je radijski napovedovalec najavil pričetek tekmovanja.
Prvi so bili poklicani na start tekmovalci za tek na 110 m zapreke. Start se je vršil v dveh grupah po tri. V prvi grupi so startali Jugoslovan Khrlich, Nemec Leitner in Romun Maiesciuc. Po dveh neuspelih startih se je pričela borba, ki je končala s prvo zmago Nemčije. Naš Ehrlich se je zelo dobro držal do četrte zapreke, nakar je precej popustil. Cas prvega — Nemca Leitnerja — je bil 15,3, ki je obenem tudi najboljši čas obeh predtekov. V drugem predteku pa je za Jugoslavijo startal Jurkovič, za Nemčijo Langmeier in za Romunijo Negru. Popolnoma nadmočno je zopet zmagal Nemec Langmeier, ki je dosegel čas 15,7, kar je bilo enako času našega Ehrlicha, tako da sta si morala deliti mesta. Jurkovič se je v skupnem plasmanu plasiral na peto mesto, dočim je bil v svojem predteku zadnji. Pred njim je bil še Romun Negru s časom 16,9, za njim pa istotako Romun Maiescius — 17,5.
Istočasno so izvajali skoke skakači s palico. Imeli pa so smolo v tem, da je pihal lahek proti-veter in da je bilo odskočišče nekoliko nagnjeno. Naš Lenert je zasedel tretje mesto s skokom 350 cm za Nemcema Prokschem (370 cm) in Edin-gom (360 cm). Drugi Jugoslovan Ivanuš je bil četrti s 340 cm. Romuna Maiescius in dr. Biro sta skočila 340 oz. 320 cm.
V metu kladiva je postavil Nemec Beyer odličen rezultat 54.53. S svojimi hitrimi in odločnimi koraki in s svojo tehniko je navdušil vse gledalce. Tudi drugi, Nemec Mayr, je postavil znamko 52.99. Inž. Stepišnik je bil tretji z metom 47,69 pred Romunom Birojem 45.94. Peto mesto je zasedel naš Goič s 44.44. Romun Guaru je vrgel komaj 24.33 m daleč.
Precejšno razočaranje pa so nam pripravili sprinterji v teku na 100 m. Po letošnjih rezultatih sodeč smo upali vsaj na drugo mesto. Toda zadovoljiti se je bilo treba tudi s tretjim in četrtim mestom in časi 11.1 oz. 11.2. Zmagal je evropski oz. svetovni študentovski prvak v petoboju in nemški državni prvak v desetoboju Fritz Miiller z rezultatom 10.8. Drugi je bil Nemec Strukl z 10.9. Zadnja sta bila Romun Cristea z 11.2 in Ludu z 11.4. Stevanovič je dobro startal, toda je tik pred ciljem popustil in bil tako šel tretji pred Klingom.
Našo prvo zmago smo zabeležili ta dan v skoku v daljavo. Lenert je bil po skoku s palico nepričakovano dobro razpoložen in je preskočil 693 cm, s čimer se je plasiral na prvo mesto pred Stoichitescom (Romunija), ki je skočil 685 cm. Šele za tem sta prišla Nemca Doujak s 684 cm in Miiller s 674 cm. Naš Urbič je kot peti skočil 653 cm. To našo prvo zmago je občinstvo lepo pozdravilo.
Ena posebnost za nas je bila naslednja disciplina: tek na 400 m. Ker ima tekališče le štiri proge, je bilo treba izvesti skupen start — na ameriški način. Pri tem pa je potrebna seveda tehnika, da se čim prej prerineš v ospredje. Naši tega sploh niso vajeni. Zato ni čudno, da je bil Despot takoj po startu zrinjen v ozadje, tako da je to izgubo potem na ravnini le težko doprinašal. Malo boljše se je postavil Pleteršek, ki pa je imel za tak hud tek še veliko premalo moči, saj zaradi bolne noge ni treniral nič manj kot tri mesece.
V	tem je bil tudi vzrok, da se je na koncu zgrudil. Velike prednosti, ki si jo je pridobil zmagovalec Rose v začetku, nihče več ni mogel nadoknaditi, tako da je ta zmagal v časom 49,5. Drugi je bil zopet Nemec Krisper s 50,7 pred Romunom Ne-metzom z 52,2. Šele četrti je bil naš Despot s Časom 52,3, ki je tik pred ciljem prehitel popolnoma zmučenega Pleterška z 52,5. Zadnji je bil Romun Lazar z 52,6.
Našo drugo zmago smo slavili v naslednji disciplini: metu krogle, kjer je zmagal Kovačevič z metom 14.36. Naš Kovačevič je vodil vseskozi in mu niti znani nemški metalec Coufal ni mogel konkurirati. Bil je drugi z znamko 13,87. Tretji je bil zopet Nemec Fiissl s 13,79 pred Romunom Garauem s 13.74. Zelo slabo je metal drugi Jugoslovan Curčič, ki je vrgel le 12.06 cm daleč. 11.75 m je vrgel Romun Havalet.
Najlepša točka dneva je bil prav gotovo tek na 800 m, kjer smo Jugoslovani slavili tretjo zmago. Takoj po startu je vodil Nemec Ritter pred našim Gorškom in Romunom Khissem. Tempo prvega kroga je bil zelo počasen. Toda zadnjih 450 m Goršek nenadoma pobegne in kmalu pridobi ca 8 m prednosti. Sledita mu Ritter in Khiss, ki sta tesno skupaj. Na ravnini, zadnjih 70 m je Goršek svoj tempo še bolj povečal in kot prvi pasiral cilj s časom 1:55,5, burno pozdravljen od občinstva. Drugi je bil Nemec Ritter z rezultatom 1:55,9 pred Khissom, ki je s časom 1:56,4 zboljšal svoj lastni romunski rekord za dve desetinki. Sploh je sedaj Khiss v odlični formi, kar se je še močneje videlo drugi dan na 1500 m. (Toda kot mi je izjavil, izgleda, da bo atletiko takoj pustil in ne bo treniral niti več do halkaniade. Vzrok je v tem, da se je sedaj poročil.) Četrti je bil Nemec Lorenz s časom 1:56,5. Drugi Jugoslovan Nabernik je bil peti s časom 2:00,9 pred Lapu-sanom (Romunija) z 2:06.
S tem je bilo tekmovanje prvega dne zaključeno. Stanje pa je bilo naslednje. V dvoboju je Nemčija vodila proti Jugoslaviji s 54H : 33H in proti Romuniji z 58 : 30. Jugoslavija je v neofi-
cielnem dvoboju proti Romuniji vodila s 56 : 32 točkam. Prav tako neuraden troboj pa je izgledal takole: Nemčija 78, Jugoslavija 53, Romunija 40.
Drugi dan nas je avtobus ob pol štirih pripeljal na stadion, kjer se je pravkar vršil telovadni nastop nemške mladine. Prisostvoval mu je vodja nemškega športa von Tschamer und Osten. Malo kasneje se je pripeljal tudi minister rajha Says-lnquart. Gledalcev je bilo preko 2000.
Točno ob napovedani uri so bili poklicani na start tekmovalci za troskok. Prvi je skakal Jugoslovan Mikič, ki je v tem skoku postavil tudi svoj končni rezultat 13.55, ki ga je postavil na peto mesto. Huda borba za prvo mesto se je vršila med Romunom Galistratom, ki je bil končno prvi z rezultatom 14.27. Nemcem Doujakom, ki je bil drugi, in Jugoslovanom Jovičevičem, ki je skakal nepričakovano odlično in zasedel tretje mesto s skokom 14.09 m.
Med troskokom se je vršil tek na 1500 m, ki je bil kljub hudi vročini, ki je vladala, najlepša točka dneva. Po startu se je takoj povzpel na vodstvo Nemec Krainer, sledila pa sta mu naš Goršek in Romun Khiss. Slednji je tekel vseskozi ob rami Gorška. Skoraj 15 m za vodilno grupo je tekel drugi Jugoslovan Košir. Drugi krog je ostal nespremenjen. Vodilna grupa je pri 800 m dosegla čas 2:07. To stanje je bilo vse do 1000 m, kjer se je prerinil na vodstvo Goršek, tik za njim pa Khiss, Leban, Krainer in kot zadnji še vedno Košir, ki pa se je za malenkost približal grupi. Zadnjih 200 m pa Khiss nenadoma pobegne in hiti proti cilju. Goršek poskuša, se muči, toda brez uspeha. Toda tudi mladi Košir se je popravil. Naenkrat prehiti drugega Romuna in že je pri Nemcih. Ne pomaga nič! Košir povečava tempo. Še malo in moral bi kapitulirati celo Goršek in morda tudi Khiss. Ves potek na koncu se je razvijal s tako naglico, da je človek komaj sledil. Burno je ploskalo občinstvo, ko je napovedovalec objavil, da so bili v tem teku zboljšani trije državni rekordi, in sicer po Romunu Khissu s časom 5:59,9!, drugi po Goršku 4:01,1 in tretji po Koširju, ki je s časom 4:02,6 prav tako zboljšal jugoslovanski rekord. Ta mladi atlet, ki še mnogo obeta, je s svojo taktiko presenetil vse. Na isti način je tekel tudi v Trstu in tako zmagal na ■5000 m. To je bila tudi edina dvojna zmaga Jugoslovanov nad Nemci.
Takoj nato smo doživeli nov rekord v metu kopja, ki ga je postavil Markušič z rezultatom 60.51. Prvo mesto pa je zasedel Nemec Eding z metom 66.66. S svojimi krasnimi visokimi meti je navdušil vse navzoče.
V naslednjem teku 200 m so naši sprinterji odpovedali. V prvem predteku je za Jugoslavijo startal Kling, ki je zasedel drugo mesto, v skupnem plasmanu pa četrto z rezultatom 23.2. Zmagal je Nemec Miiller in to v predteku in skupni kvalifikaciji s časom 22.1. V drugem predteku je tekel za naše barve Stevanovič, ki je prvih 100 m celo za malenkost vodil, je pa zato na koncu tako močno popustil, da je bil zadnji s časom 23.4 v predteku in peti v skupni oceni. Nemec Struckl je končno zasedel drugo mesto s časom 22.3 pred Romunom Cisteom, ki je z 22.8 postavil nov romunski juniorski rekord.
Eno največjih presenečenj pa je bil vsekakor skok v višino, kjer je Martini skočil komaj 170, kljub temu, da so mu vsi pripisovali sigurno zmago. Vsekakor je začel skakat malo prepozno (pri 170) in je imel zato seveda premalo zmerjeno odskočišče. Popolnoma nepričakovano pa je skočil 180 cm Mikič, ki je 165 preskočil šele v tretjem skoku. Kljub temu je zaradi večjega števila poprav zasedel šele drugo mesto za Nemcem Flasbergerjem. Blaschke (Nemčija) je bil tretji prav tako s 180 cm. Martini je bil četrti s 170 cm in zadnja dva Romuna Yost in Stoichitescu s 170 oz. 165 cm.
Tudi v metu diska smo bili šele četrli. Curčič je vrgel 40.01 ni daleč. Zmagal je odlični Tunner (Nemčija) s 47.31 m. Drugi je bil Havalet (Rom.) s 44.58 in tretji Nemec Fiissl z 42.77. Zadnji je bil Kovačevič, ki je vrgel 39 m, za Romunom Gurauem 39.96 m.
Tudi na 5000 m je naš zastopnik Kotnik tekel zelo slabo. On se je takoj po prvem krogu odtrgal od vodečih Nemcev in tekel v zelo slabem tempu. Odlično je tekel mali nemški rekorder Eberlein (14:26), ki je bil celo progo burno pozdravijan od občinstva. On pa jim je vseskozi smejoč odzdrav-ljal. Zasedel je prvo mesto s časom 15:03,8 pred rojakom Ederjem 15:37,2. Kotnik je bil tretji s časom 16:01,6 pred Hornikom in Joniloni (Romunija), ki sta tekla 16:39,4 oz. 16:47,7.
Zelo burna je bila tudi štafeta 4 X100 m. Naši bi prav gotovo zmagali, da ne bi bila slaba predaja med Klingom in Radoničem. Startal je odlično Stefanovič, ki je krasno predal Jovanoviču, ta tudi dobro Radoniču, ki je prehitel Nemca, toda slabo predal Klingu, ki se je zaman boril, kajti Nemci so za prša zmagali in dosegli čas 42.9 pred Jugoslavijo, ki je dosegla čas novega jugoslovanskega rekorda 43 sekund. Nemčija je tekla v postavi Blaschke, Struckl, Miiller, Doujak. Tretja je bila Romunija s časom 43.6 v postavi Lazar, Moina, Ludo, Cristea.
Zadnja točka dneva je bila še štafeta 4X400 m. Startal je kot prv; za Jugoslavijo Despot skupno z Nemcem Lorenzom in Romunom Lazarjem. Lorenz je dosegel čas 49,5, dočim Despot 51 sekund. Drugi je šel za Jugoslavijo Skušek, ki je tekel prav tako 51. za Nemčijo Krisper 49,5 in za Romunijo Lapusar. Tretji Jugoslovan je bil Kiinar, ki je tekel 50.6, dočim Nemec Rose 48,8, skupno z Romunom Nemezom. Zadnji je tekel za Jugoslavijo Markovič, ki je tekel 52 sekund, za Nemčijo Ritter, ki je s časom 49,3 prvi pasiral cilj, in za Romunijo Kiss, ki je prešel cilj kot zadnji za Jugoslavijo. Skupni časi po so naslednji: Nemčija 3:16,9, Jugoslavija 3:24,6. kar pomeni zopet nov jugoslovanski rekord, in Romunija 3:34,3.
Takoj za tem je prikorakala na stadion častna četa z godbo, ki je defilirala pred tribuno, za njimi pa štafete, ki so po Nemčiji pretekle ca 825 km, nato lahkoatletske reprezentance Jugoslavije, Romunije in Nemčije, plavalke Italije in Nemčije ter še mnogo drugih skupin. Med govori, ki so jih imeli različni važni državniki, je govoril tudi von Tschamer und Osten Istočasno je bil ohjavljen tudi končni rezultat, ki je bil naslednji: Nemčija : Jugoslavija 10254 :6\'A. Nemčija : Romunija 108: 55, Jugoslavija : Romunija 96 : 66, Nemčija : Jugoslavija : Romunija 161 H :111J4 : 74.
S tem je bilo tekmovanje končnoveljavno zaključeno.
Ob 10 zvečer pa je že zopet brzel proti Ljubljani avtobus, ki je vozil vse dobro razpoložene in vesele, ne toliko svojega uspeha, kot uspeha "asih tenisačev v Zagrebu. Prav lepe arije pa je prepeval celo pot naš znani »Mrzla<-Markušič, ki je omagal le takrat, ko mu je »krulilo po želodcu«. Pasirali smo mejo brez večjih neprilik in prišli v Ljubljano ponoči ob pol 3, kjer je bil pred hotelom Miklič razhod,..	Bo-jan.