99
Deželni zbori.
v
Stajarski deželni zbor.
Iz tega zbora dozdaj ni še posebno važnega poročati; povedati pa vendar imamo, da deželni odbor, po večini nemčurskj nasvetuje na prid svoji stranki neko pre-membo volilnega reda; tako hoče, da bi Mariborski okraj v deželni zbor volil samo enega poslanca, St. Le-nartski in Slov. Bistriški pa tudi enega v Mariboru, potem Celjski, Vranski in Gor* Graški enega v Celju, in Laški, Smarski in Konjiški enega tudi v Celju. Iz te moke menda zdaj še ne bode kruha. Gradec ima 4 poslance in jih hoče imeti 8 v podporo liberalcem zoper večidel konservativne kmetiške poslance. Tem nakanom nasproti bodo govorili: ^gg, Herman, dr. Srnec, dr. Do-minkuš, dr. Vošnjak, Snideršič in cel6 Mahrenberški Šmit za pomnožitev kmečkih poslancev. — Dr. Radaj, čegar volitev je deželni zbor soglasno potrdil, ISode ob-rekovalce tožil zarad razžaljenja časti; v to zatožbo prideta tudi Dunajska „Deutsche Zeitg.^' in pa Ljubljanski ^^Tagblatt'^
Deželni zbor Koroški.
V tem zboru je bila zanimiva razprava o ukazu ces. kralj, finančnega ministerstva od 2L januarija t. L, ki ponavlja prepoved, da se sol iz solin Hal Is ki h
ne sme vpeljavati na Koroško. Zbor je soglasno sklenil, naj se deželni odbor obrne do finančnega ministerstva, da prekliče dotično prepoved. — Ta prepoved je tem bolj neslana, ker se ve, da se vkljub nji skrive obilo Hallske soli dobiva v Celovec.
Deželni zbor Kranjski.
V 6. seji 22. dne t. m. je c. k. deželni predsednik vitez Widmann, sklicaje se na 5. sejo, v kateri je dr. Poklukar očital nerednosti, ki se prav pogostoma godijo pri izterjevanji davčnih zaostankov (glej dotično poročilo v 12. štev. „Novic'^), objavil sledeče: „Dr. Poklukar se je v zadnji seji pritožil, da se pri izterjevanji davkov po izvršbenem potu dotiČni uradi ne ozirajo na določbe dvornega ukaza dne 7. aprila I. 1826, in da za nepremakljivo blago zmirom rubijo take stvari, ki spadajo med potrebščine gospodarstva (fundus in-structus), katere se pa po navedenem dvornem ukazu rubiti ne smejo pri izvršbah na nepremakljivo blago. Akoravno, kakor sem že omenil zadnjič, pritožbe v takih posameznih dogodbah niso došle niti vladi, niti finančnemu vodstvu, niti okrajnim glavarstvom, vendar sem prepričan, da dr. Poklukar ne bi mogel tako za trdno očitati omenjene nerednosti, ako bi mu ne bile pozitivne take dogodbe znane. Jaz sem toraj takoj po zadnji seji uradom, katerim je izročeno izterjevanje davkov, poslal oster ukaz, da morajo pri izvršitvi takih uradnih djanj strogo postopati po postavi, da je dvorni ukaz dne 7. aprila leta 182d, po katerem je prepovedano potrebščine gospodarstva (fundus instructus) rubiti pri izvršbah na premakljivo blago, še zmirom v veljavi, in za davčne organe merodajen. Ob enem sem pa ukazal tudi ostro, naj dotični uradi v slučajih, kedar je dvomljivo , ali pripada kaka stvar k potrebščini gospodarstva ali ne, to negotovost pri vsakateri priliki smatrajo v takem smislu, ki je za dotično stranko najbolj ugoden/*
Potem so se nekatere peticije izročile dotičnim odsekom, med temi zlasti prošnja Rafoiške občine za dovolitev 437o priklade in prošnja I h a n s k e občine zavolj znižanja davkov. Finančnemu odseku se izroči vladna predloga z načrtom pogodbe zavolj uravnave zemljiško-odveznih razmer na Kranjskem, dalje deželno-odborno poročilo o plačah uradnikov in služabnikov deželne posilne delalnice in proračun deželno-kulturnega zaklada za leto 1877. Poročilo o deželno - o d bornem delovanji za 1. 1875 se je razdelilo med dotične odseke. — Glede vino- in sadjerejske šole na Slapu se je potrdil proračun za leto 1877 (potrebščina 6870 gold., zaklada 3615 gold., primanjkava tedaj 3255 gold,, ki je pokriti iz deželno-kulturnega zaklada), in računski sklep za 1. 1875 (dohodki 6751 gold. 17 V^ kr., stroški 9621 gold. 31 kr., primanjkljej 2870 gold. ISV^kr., ki se je pokril iz deželno-kulturnega zaklada, ter ko-nečno stanje premoženja 6672 gold. 65 kr.).
7. seja deželnega zbora bila je zato posebno važna, ker je dr. Bleiweis pri predlogi finančnega odseka, ki nasvetuje, naj se deželni odbor za povračilo dozdaj indebite plačevanih zdravstvenih stroškov obrne do c. k. ministerstva, in če bi ono ne hotelo povračila dovoliti, tožbo vloži C. k. državni sodniji, poprijel besedo, rekši, da on po vse pritrjuje odsekovemu predlogu, da pa od finančnega odsekanasvetovano sredstvo je le palia-tivno, treba pa je iskati radikalne pomoči Zvoper krivice, ki se deželam tudi v druzih slučajih godijo po sklepih vladnih; on memo druzih navaja le dva flag-rantna primerljeja, ki spadata tudi v vrsto zdravstvenih zadev, in na to v daljem govoru pripne kritiko cele zadnje vladne sisteme,  pogubivne nasledke dva-
lizma, ki dela v Cislajtaniji svoje, v Translajtaniji pa svoje unim nasprotne postave, in vidi rešitev Avstrije iz vseh teh nadlog le v zvesti izpeljavi oktoberske diplome, ki je po besedah presvitlega cesarja „unwi-derrufliches Staatsgrundgesetz*' državi Avstrijski in v resnici ona ,,magna charta'' Avstrijskim narodom, ki razpore pomiriti more in vresničiti preblage besede Njegovega Veličanstva, da „mir se povrne med ljudstva njegova." — Gospodje Dež man, poročevalec bar. A pf al-trern in posebno c. k. deželni predsednik vitez Wid-mann v daljem govoru nasprotujejo govoru dr. Blei-weisa s povdarkom, da je nevarno razruševati državne temeljne postave sedanje ustave. Dr. Bieiwei8 je te ugovore lahko z mirno vestjo poslušal, kajti gospodje nasprotniki sami dobro vedo, kdo je razrušil temelj Avstrijske ustave: nepreklicljivi zakon — okto-bersko diplomo, in na to mesto postavil vse drugačno ustavo in po njej vladno sistemo. — Drugi pot prinesemo obširnejšo razpravo te državnopravne obravnave.
lOO