Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir-Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVIIL - N. 17 (375)
Udine, 15. oktobra 1967
Izhaja vsakih 15 dni
Po zapuščenih vaseh Beneške Slovenije
“Kmečki,, turizem - ena izmed ekonomski rešitev naših vasi
Iz zapuščenih vasi v Beneški Sloveniji bi lahko z malo volje in ekonomsko pomočjo ustvarili pomembno gospodarsko panogo, “kmečki „ turizem - Za vse to imamo pogoje kot naravna lepota, zanimivosti, mir, gozdovi, zrak in čudovito okolje. To so že spoznali Italijani, ki skoraj zastonj urejajo naše zapuščene hiše v počitniške vile
Številni naši obiski po gorskih vaseh Beneške Slovenije so nas vedno in venomer opozarjali na eno samo, žalostno in nič kaj vzpodbudno dejstvo: propadanje vasi, odselitev, oziroma emigracija prebivalstva in tako postopno izumiranje našega življa na tem področju.
Poleg maloštevilnih ljudi, ki so ostali na skopih zaplatah slovenskih vasi v Benečiji pa nas je na propad vasi opozarjalo tudi dejansko stanje v vaseh: razpadajoče hiše, neobdelani vrtovi in zaplate zemlje, obraščeni sadovnjaki in vinogradi, skratka popolna zapuščenost, neogibno obsojena na počasno umiranje in smrt.
Ko smo iskali vzroke za takšno stanje po beneškoslovenskih vaseh, smo na prvem ugotavljali predvsem ekonomsko nerazvitost teh krajev, kjer smo imeli občutek, da italijanska država, kljub svečanim obljubam, skladom za razvoj nerazvitih področij in podobno namenoma noče storiti ničesar, da bi gospodarsko poživili in okrepili gospodarstvo na tem področju z različnimi gospodarskimi, fiskalnimi in drugimi ukrepi. Občutek smo imeli, kot da hočejo nekateri či-hitelji preprosto doseči to, da bi Beneška Slovenija ekonomsko, s tem pa tudi politično kar sama Ugasnila kot dogorevajoča sveča.
Toda to pot bi tega, res perečega gospodarskega, in, če hočete, tudi političnega problema Ue obravnali zgolj s te plati. Med obiskovanjem slovenskih vasi v Benečiji smo namreč prišli še do nekaterih spoznanj, ki bi utegnila v prihodnosti le pospešiti gospodarsko rast, s tem pa tudi standard prebivalstva na tem področju. V mislih imamo namreč turizem, gorski kmečki turizem, ki bi morebiti znal napovedati in Ustvariti boljše čase na tem pod-r°čju.
Nihče namreč ne more zanikati lepote teh krajev, mir in zdraho tišino, izreden zrak, doline in gozdove, skratka, vse tisto, česar Sodobni človek v trušču in tem-Du todobnega mestnega življenja tako progreša. In prav v tem smislu bi lahko Beneška Slovenija Migrala pomembno vlogo. Z dograditvijo ali izboljšavo nekate-rih že obstoječih cest, precej med hjimi je bilo že doslej moderni-Siranih in asfaltiranih, bi ta rajsko lepi košček dežele lahko na široko odprli ne samo nedeljskemu, temveč tudi stacionarnemu turizmu. Da je to res, nam pričajo že nekateri videmski in dru-meščani, ki si za majhen de-^ur kupujejo ali pa jemljejo v jjujem razpadajoče slovenske khietije in jih več ali manj uspejo spreminjajo v lepe, privlačne m zanimive letoviške hiše, kjer Preživljajo v naravi in čudovitem ^koiju konec delovnega tedna.
rl vsem tem pa nastaja še novo vhrašanje, ali ni to v nekem srni-Slu morda mirna, turistična kolonizacija naših vasi, ki bi se lahko samo odprle boli na stežaj tu-
di gospodarsko učinkovitejšemu, širšemu, tudi mednarodnemu turizmu.
Tako pa zares obstoja nevarnost, da bodo kaj kmalu naše zapuščene vasi tako v Terski kot Na diški dolini ali Reziji začeli naseljevati Italijani, toda ne kot kmetje in kolonizatorji, temveč kot turisti in popotniki, ki bodo skoraj zastonj odkupili in dobili v last prečudoviti predel naše Benečije.
Zato bi bilo potrebno, da bi naši kmetje, pa tudi izseljenci iz teh krajev, problem gorskih kmetij pojmovali v širši luči in na-predneje, saj nam o tem morda najbolje pričajo izkušnje sosednje Avstrije, kjer je bil problem zapuščenosti gorskih kmetij zelo pereč.
In kaj je treba storiti v tem
smislu? Da bi obdržali kmete na gorskih kmetijah, jim je treba predvsem olajšati delo z mehanizacijo in dvigniti življenjski standard. Ena pot za utrditev gorskih kmetij je pospeševanje kmetijstva z lahko mehanizacijo ter vzrejo plemenske živine in mlekarstvom. Dati je treba subvencije za gradnjo sodobnih hlevov in gnojnih jam, za obnovo hiš in streh, za gradnjo gorskih cest. Treba bi se bilo potruditi, da bi se kmetje osamosvojili s preusmeritvijo na tujski promet, ki naj bi z dvema sezonama ( zimsko in poletno) finančno okrepil pasivne kmetije.
Kot. vidimo, bi lahko v nekaterih vaseh Beneške Slovenije reševali obstoj gorskih kmetij z razvijanjem tujskega prometa.
(nadaljevanje na S. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiaiaiiiiimiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
m emi
Predsednik naše republike Sa-ragat je sicer že zaključil svoje nedavno, morda najdaljše službeno potovanje, ki bi ga lahko na kratko označili kot « pot okrog sveta ». Najprej je obiskal Kanado, svetovno Expo 67 v Montrealu, nato Združene države Amerike in še vrsto drugih dežel. Njegova pot je bila nedvomno državniška pot, pot miru in utrjevanja sodelovanja med narodi, o čemer so govorila številna poročila agencij in novinarskih poročevalcev iz vsega sveta. Poleg te uradne, za Italijo in njeno zunanjo politiko zelo važne poti, pa je predsednik Saragat opravil nič manj važno pot, ko se je hkrati sestajal tudi z italijanskimi ekonomskimi emigranti, katerih število po svetu tudi ni majhno.
Tako je že na svoji prvi postaji v Kanadi predsednik Saragat prišel v stik z Italijani, ki žive v Kanadi. Tam jih je nič manj kot 800.000.
Zato ni nič čudnega, če je med razgovori z najvišjimi kanadskimi voditelji prišlo do ugotovitev, ki pričajo, da so se italijanski emigranti ustvarjalno in učmko vito vključili v razvoj in napre dek Kanade, prispevali k njenemu ekonomskemu, kulturnemu in političnemu razvoju. V tem smislu se je predsednik Saragat tudi zahvalil Kanadi, ker je znala široko in prisrčno sprejeti italijanske ekonomske emigrante, kajti le-ti, v družbi ostalih emigrantov najrazličnejših narodnosti, ustvarjajo sodobnost in prihodnost Kanade kot velike in perspektivne države na severu ameriškega kontinenta.
Med svojim obiskom v Kanadi je predsednik Saragat obiskal tudi svetovno razstavo Expo 67 v Montrealu prav na dan Italije. Ob tej priložnosti se je na razstav
V spomin Ivanu Regentu
višču zbralo na tisoče Italijanov, v glavnem ekonomskih emigrantov, ki so z navdušenjem in veseljem spremljali na trgu narodov nastope folklornih in pevskih skupin iz Italije, med katerimi je bila tudi skupina « Sat » iz Trenta. Tudi tukaj je prišlo do spontanih manifestacij in dobrih želj predsedniku Saragatu, saj je predstavljal za vse udeležence nedvomno košček njhove domovine.
Podobne manifestacije in dobrodošlice je predsednik Saragat doživel tudi med etapo svoje poti, ko je za Kanado obiskal Združene države Amerike.
če samo pomislimo, da živi v ZDA več milijonov Italijanov, da imajo Italijani v nekaterih velikih ameriških mestih strjene četrti, ki štejejo tudi po več'sto tisoč prebivalcev, potem nam mora biti jasno, da je med njegovo potjo po ZDA prišlo prav tako do spontanih in toplih manifestacij. Tudi na ameriških tleh je bilo s strani ‘ameriških oblasti velikokrat poudarjeno, kako pomemben je delež Italijanov pri rasti in moči ZDA. Kajti italijanski delavci so s svojimi rokami in tudi glavami nedvomno prispevali mnogo kamnov k zgradbi, ki ji danes pravimo Združene države Amerike.
Mimo ostalega pa je predsednik Saragat med svojim obiskom v ZDA in med pogovori z najvišjimi vodite ji te dežele znova potrdil visoko poslanstvo in prizadevanje Italije za mir in sožitje med narodi, za mirno reševanje vseh mednarodnih sporov in plemenito tekmovanje med narodi, vse v korist in razvoj človeštva kot takega. In tudi v tem smislu je bila njegova dolga pot po svetu nedvomno koristna, utrdil/a pa je tudi še bolj ugled Italije v mednarodnih okvirih.
Malokdo izmed naših sodobnikov se lahko pohvali, da je polnih petinšestdeset let delal in se zavzeto bordv prvihvrstah delavskega gibanja. Eden teh maloštevilnin ljudi je bil nedvomno Ivan Regent, najstarejši slovenski komunist in naprednjak, ki je pred kratkim umrl v Ljubljani v štiriinosem-desetem letu svojega plodnega življenja.
že leta 1902 je Ivan Regent ob stavki tržaškega proletariata postal član jugoslovanske socialno-demokratske stranke v Trstu in bil že dve leti kasneje član vodstva organizacije za Primorsko. Odslej je ves čas ostal vodilna osebnost delavskega gibanja na Tržaškem in Primorskem. Leta 1919 se je Regent udeležil kongresa ita-l janske socialistične partije. Bil je tudi med ustanovitelji komunistične partije Italije 1921. leta in sekretar njenega pokrajinskega odbora za slovenski del Primorske. Od leta 1927. pa do leta 1929 je delal v Ljubljani, ko ga je jugoslovanski monarhofašistični režim prisilil v emigracijo preko Dunaja, Pariza in Berlina v Moskvo. Tu je delal v sekretariatu mednarodne rdeče pomoči in opravljal še vrsto drugih dolžnosti. Ob osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo, kjer je vse do smrti delal v najvišjih političnih forumih in slovenskih vladah.
Toda ti skopi, zgolj biografski podatki, letnice na njegovi dolgi življenjski potivendarvse premalo govore o Regentu kot človeku, ki je v sebi srečno združeval organizatorja slovenskega proletariata, velikega humanista, časnikarja in tudi pro-svetitelja. Da bi lahko učil, se je namreč tudi sam nenehno učil. V želji, da bi ljudje znali več, je leta 1904. ustanovil v Trstu delavskoprosvetno društvo « Ljudski oder », ki je do leta 1921. imelo zaradi njegove esebne zavzetosti že 64 podružnic. V tej prvi slovenski delavski univerzi je imel med drugim nekaj najlepših govorov, oziroma predavanj njegov prijatelj Ivan Cankar. Iz iste pobude je leta 1908. ustanovil in urejal v Trstu «Delavski list ».
Kot publicist, novinar in agitator je Ivan Regent nenehno stremel, da bi spremenil, zboljšal in pospešil tok stvari, boril se je zato, da bi delavci in kmetje v novi, socialistični družbi dosegli res človeka vredno življenje, da bi postali gospodarji svoje usode. In vse to je tudi končno doživel. Zato je bila vsekakor prijetna njegova zavest, da je dočakal čase, ko se je marsikaj uresničilo, za kar je v daljni preteklosti komaj lahko upal ali slutil. In zdi se nam, da je bilo morda to najvišja nagrada za njegovo dolgo, uspešno, prizadevno in nelahko pot slovenskega revolucionarja in prosvetitelja, kakršen je Regent i> svojem bistvu tudi bil.
Ko pišemo te vrstice v spomin ob njegovi smrti, ne moremo tudi mimo dejstva, da je bil to naš rojak, da je Regent v svojem delu in življenju dobro poznal tudi probleme Beneške Slovenije, da mu je bil naš lep, a siromašen in nesrečen košček dežele pri srcu in da ga je imel rad. O tem nam pričajo njegova prizadevanja tudi v tem smislu in njegovo stalno zanimanje za probleme beneških Slovencev. Zato se splošni žalosti za velikim pokojnikom pridružujemo hudi zgubi tudi beneški Slovenci, k. smo v Regentu izgubili velikega prijatelja, dobrega patriota in velikega socialista.
Evropska gospodarska skupnost in dežele vzhodne Evrope
Pod tem naslovom je bil konec minulega meseca v Trstu tridnevni posvet ekonomistov, ki so se ga udeležili predstavniki Evropske gospodarske skupnosti in ekonomisti Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Nemške demokratične republike in Jugoslavije.
Noto posvetovanju so dali uvodni nagovori italijanskih predstavnikov. V njih so se prepletale te-le temeljne ugotovitve: Evropa, predvsem vzhodna, doživlja v zadnjem obdobju pomembne gospodarske spremembe, tako da so odstranjene mnoge ovire za intenzivnejše go spodarsko, znanstveno in tudi kulturno sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Tej možnosti odgovarjajoče narašča tudi zanimanje in
potreba po gospodarski izmenjavi med vzhodno- in zahodnoevropskimi državami, pri čemer je bilo postavljeno za zgled sodelovanje Italije kot članice EGS z Jugoslavijo in sodelovanje med Furlanijo-Julij-sko krajino ter Koroško in Slovenijo, katerih prva pripada državi, ki je članica EGS, druga državi, ki je članica EFTA, tretja pa je v jugoslovanskem socialističnem sklopu.
S tem v zvezi je bilo prikazano tudi večajoče se sodelovanje Italije z evropskimi vzhodnimi državami. To sodelovanje ima še veliko možnosti, treba pa je, da se režim trgovinske izmenjave spremeni v prid liberalizacije, da se razširi kreditiranje izvoza in da se poveča tehnično in industrijsko sodelovanje.
IZ NADIŠKE DOLINE
Ugotavljajo škodo, ki so napravile povodnji
najstarejši emigrant je doma iz Ronk.
v La Plati, ki IZPOD MATAJURJA
Pretekli teden sta prišla v Nadi-ško dolino načelnik Inšpektorata za gozdarstvo pri deželnem odbor-ništvu dr. Giorgini in geometer Not od deželnega odborništva za javna dela, da sta ugotovila koliko škode so napravile zadnje povodnji. Obiskala sta občino Podbonesec, Sv. Lenart, Grmek in Srednje, ki so bile najbolj prizadete.
Na cesti, ki vodi iz Podbonesca v Ronec se je utrgalo več plazov in čeprav so za silo vse popravili, groze novi. Da bi se odpravile te nevarnost, bi bilo nujno potrebno zgraditi obcestne zidove in izvesti druga javna dela, saj so za te namene že pripravljeni potrebni fondi.
Tudi v občinah Grmek, Sv. Lenart in Srednje je bilo poškodovanih več cest, ker jih je razrila ali pa izpodjedla voda.
Na ozemlju občine Prapotno je povzročila veliko škodo Idrijca, ki je poplavila obdelana polja, odnesla pridelke in na večih krajih izpodjedla obrežje in so zato še bolj nevarne bodoče poplave.
Ljudje so prepričani, da bodo deželne oblasti v kratkem poskrbele za izvedbo vsaj najnujnejših del.
Deželna svetovalca Del Gobbo in Romano sta pred dnevi predstavila deželnemu odboru vprašanje, da bi izvedela, kaj namerava storiti dežela v prid kmetom občine Sv. Peter in Podbonesec, ki so bile prizadete zaradi poplav.
Župani prosili deželo za podporo dijakom
Zupani občin Sv. Peter, Podbonesec in Sovodnje so se pretekli teden odpravili na deželno odborni-štvo za šolstvo in kulturne dejavnosti, da so prosili za prispevek, ki bi bil potreben, da bodo mogli sprejeti v srednjo šolo v Sv. Petru revne dijake iz hribovskih vasi Na-diške doline.
Iz občinske seje v Sv. Petru
Na nedavnem zasedanju občinskega sveta, ki se je sestal pod predsedstvom župana Gina Koredi-ča, so med drugim sklenili, da bo do prosili za deželno pomoč po trebnim dijakom, ki obiskuie^ srednje šole in za prevoz otrok iz Gorenjega Brnasa v otroški vrtec v Ažlo.
Občinski svet je nadalje potrdil zakup drugega lota del za ureditev vodovoda v Dolenjem Brnasu. Spre jeli so tudi občinski obračun za leto 1966 in imenovali revizorje računov od leta 1961-62 do leta 1966-67.
Nov vodovod v Dolenjem Brnasu
Pretekli teden je dala občina v zakup dela za gradnjo novega vo dovoda v Dolenjem Brnasu, ki bo stal okoli 10 milijonov lir. Ko bo U delo dokončano, ne bo več primanjkovalo vode, kot se je to sedaj pogostoma dogajalo.
Ojačili bodo javno razsvetljavo
V teh dneh je dežela dodelila špeterski občini svoj prispevek n" šest milijonov lir stroškov, ki bodo potrebni za ureditev in ojačenj'-'avne razsvetljave. Z deli bodo čeli še letos.
Nesreča
Petletni Cezar Pinatto je pri igr-niu tako nesrečno padel na tla, dn ie dobil hudo rano na glavi in no qa zato morali peljati v čedadskn bolnico. Ozdravil bo v desetih dneh. RV tENART
Popravili bodo vodovod v Jesičevju
Letošnia neurja so zelo pokvarila naš vodovod in zato nam daje se-
daj zelo malo vode. Prav te dni jr prišlo na občino sporočilo, da b: notranje ministrstvo prišlo napro'. s pol milijonom lir in zato upam da ga bodo popravili še predno n stopi hud mraz, ker je nevarno, c! ostanem še pozimi brez vode.
Prometna nesreča
Pri prometni nesreči si je 42 Is: ni Chiuch Jožel močno poškodoval desno roko in zato bo moral ostati na zdravljenju v bolnici tri tedne.
SREDNJE
Župan pri deželnem odborniku
Ni dolgo od tega je bil naš žu~r pri deželnem odborniku za javna-dela dr. Masuttu. Šel je k njemu, da mu je razložil koliko škode je povzročilo neurje cestam in drugim objektom in prosil za podporo, katero bi se vse to popravilo.
ČEDAD
Italijanski konzul v Argentini obiskal Čedad
Ni dolgo od tega je obiskal naše mestece italijanski konzul v La Plata (Argentina), ki je bil na počitnicah v Frosinone. Obiskal je Čedad zato, ker živi pod njegovo jurisdik-cijo v Argentini mnogo Furlanov in so vsi, kakor je izjavil visoki gost, pošteni in delovni ljudje. Spremljala sta ga predsednik od «Ente Friuli nel mondo» Ottavio Valerio in
Demografsko gibanje
Na demografskem uradu v Čedadu so pretekli mesec zabeležili ta-ko-le gibanje: rodilo se je 12 otrok (5 dečkov in 7 deklic), umrlo je 18 oseb; v občino se je priselilo 21 ljudi, izselilo se jih je pa 29; porok je bilo 6. Koncem meseca avgusta je tako čedadska občina štela 10773 prebivalcev.
PODBONESEC
Uredili bodo Landarsko jamo
Pretekli teden so pričeli z deli, da bodo uredili Landarsko jamo Najprvo bodo popravili kapelo notranjosti jame, potem bodo uredili pa še cesto, ki vodi iz Tarče-ta do stopnic in tudi stopnice r me. Poleg tega bodo napeljali tu; električno luč v jami in zunai. stroške, ki bodo znašali okoli ' milijonov lir, bo krila dežela iz for' dov, ki jih je dalo na razpolago pri-sedništvo za transport in turizem.
Nihče noče prevzeti del
Občinska administracija je že dvakrat dala na dražbo dela za ureditev in asfaltiranje cest, ki vodijo iz Podbonesca v Mersin in Ronec, a jih ni nihče prevzel. Predvideni stroški za izvedbo tega dela znašajo 50 milijonov lir.
Ojačenje telefonske mreže
V teh dneh so pričeli z deli, da bodo ojačili in razširili telefonsko mrežo na teritoriju občine Podbonesec. Ljudje so tega javnega dela zelo veseli, saj so zaradi pridobitve časa vedno bolj potrebni telefonski razgovori.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll«llllllllllllllllllll«llllllllllllll,lllllll,||,,ll|,ll||||||||||||||||||a|
IZPOD KOLOVRATA
Umrl je Jožef Dreščič
Dne 28. septembra tega leta je umrl v čedadski bolnici 75 — letni Jožef Dreščič — Lukicju iz Dolenje Dreke. Ta žalostna novica se je bila hitro razširila po vseh dreških vaseh, ker je bil rajni Jožef zelo poznan, priljubljen in spoštovan.
V prvi svetovni vojni je bil pri vojakih za pomočnika veterinarja in pri tem delu se je toliko naučil, da je koristil in pomagal vsem dreškim kmetom v živinoreji. Rešil je nešteto krav in pri tem svojem delu ni nikdar iskal zaslužka, svojo pomoč je nudil brezplačno, zato ni čuda, če so ga imeli ljudje tako radi, kar je pokazal tudi njegov velikanski pogreb. Družini pokojnika izrekamo naše iskrene sožalje.
V soboto 23. septembra sta se poročila pri Sv. štoblanku Lina Tomazetič iz Dobenjega in Serafino Sassatelli iz Milana. Mlademu paru želimo dosti sreče v njunem skupnem življenju.
Ali bodo izginilo gobe iz naših krajev?
Včasih je bilo po naših travnikih in « tej ah » v jesenskem času več gob kot listja. Največ je bilo «bab», «ardan», kostanjovk in lisic. Takrat štorovk nismo še poznali, še relativno mladi ljudje pomnijo, da kadar je nastala sezona gob, so pustili ljudje vse delo na polju in šli za gobami. S prodajanjem te naravne užitne dobrote so si pomagali ljudje v najtežjih časih, saj si lahko gobo prodal, tudi kadar trg ni maral drugih pridelkov. Prodajali so gobe sveže in suhe. To je bila prava mana, posebno za revne družine.
Gradnja ceste na Matajur dobro napreduje
V zadnjih letih pa je opaziti, da gobe nekam izginjajo iz naših krajev. Vedno manj jih je in tako jih je bilo malo tudi letos. Stari gobarji so razočarani, ker so računali na deber zaslužek, pa ga r. : bilo in ga ne bodo mogli nati cme-jlti niti s prodajanjem kasnejših gob, to je štorovk, ker te so cenejše kot « babe » In « ardane». Nekateri pravijo, da je krivda, da gobe izginjajo v tem času, ker so travniki zapuščeni in ne pokošeni.
Nesreča ne počiva
Cesta med Fllodičem in Hostnem je zelo ozka in zato se tukaj sila težko srečata dva avtomobila. Pretekli teden je prišlo tukaj zaradi tega do prometne nesreče, ki bi lahko imela zelo hude posledice. Trčila sta se avtomobil in motocikel. Avto je upravljal 58 letni Gino Bledič iz Sv. Lenarta, motor pa 23 letni Aleksander Lesa iz Tavorjane, ki je peljal na zadnjem sedežu upokojenca 70 letnega Florjančiča. Pri trčenju se je ta zadnji precej po škodoval levo nogo in so ga zato morali peljati v bolnico.
Obmejni blok Zavarjan odprt
Dne 2. oktobra so zopet odprli obmejni blok Zavarjan pri Klobučarjih, da bodo mogli ljudje pospraviti svoje poljske pridelke s senožeti in polj, ki ležijo onkraj meje. Orne njeni obmejni blok bodo zopet zn prli do prihodnje pomladi dne 21 t.m. ob 18. uri.
Poroka
Poročila se je naša vaščanka Marija Rukii z Renzom Filipičem iz Čedada. Prijatelji jima želijo vso najboljše in vse najlepše v zakon skem življenju.
Gradnja ceste, ki bo omogočala dohod na vrh Matajurja z obeh strani, dobro napreduje. Nova cesta bo potekala preko južnega pobočja in bo šla skozi vasi Matajur, Ložac in Mašere. Ko bo cesta dograjena, bo mogoče priti na Matajur z ene doline in se spustiti v drugo, kar bc brez dvoma mnogo pripomoglo z' razvoj turizma v teh krajih. Kot zna no, so na Matajurju lepa smučišč in so že sedaj zelo obiskovana ir poznana daleč naokoli. Sedaj mnogo prizadevajo, da bi na vrh vozila tudi vzpenjača, a trenutno tega še ne morejo izvesti, ker i i r manikajo potrebna sredstva. Uoa’i 'e, da bo priskočila na pomoč de^ la z dovolj velikimi prispevki, ribo moglo priti tudi do realizac" dega dela.
TAVORJANA
Po štiridesetih letih na domačih tleh
Te zadnje čase se je po vsej naši okolici, posebno pa po gostilnah, mnogo govorilo o Alfeju Makoriču, ki je prišel domov iz Amerike, da bi si tukaj izbral življenjsko družico. V Ameriko je odšel še pred štiridesetimi leti s starši, ko je bil star sedem let. Čeprav je zapustil Tavorjano še kot otrok, mu je rodna vas ostala g'oboko v spominu in zato si je zaželel, da bi dobil za ženo domačinko. Njegove sanje so se uresničile in dne 30. septembra je stopil pred oltar z gospodično Gioio Pascoletti. V kratkem bosta odpotovala v Pennsylvanijo, kjer ju čaka novi dom. Novoporočencema želimo obilo sreče v zakonskem stanu 'n bi se kmalu zopet povrnila med nas.
Poročil se je tudi Ferruccio di Gasoero iz Tavoriane z Albo Ca-m'tcmero iz Čedada. Znanci jima želiio mnogo sreče na skupni ži-vPenjski poti.
Trbiža, ker se je v jami utrgala neka skala in mu zlomila nogo in več reber. Ozdravil bo v dveh mesecih.
AHTEN
Popravilo občinskega vodovoda v Porčinju
Občinska administracija je pred nedavnim dala v popravilo občinski vodovod v Porčinju. Vodovod se \r namreč pokvaril v času zadnjih neurij in sedaj ne daje dovolj vode za vse potrebe.
Smrtna kosa Dne 23. septembra je umrl Romano Binutti doma iz Maline. Star je bil 70 let. Bil je poznan daleč naokoli kot dober in delaven mož zato ga bomo ohranili v lepem spominu.
Dne 4. oktobra smo spremili k zadnjemu počitku gospo Ano Lunazzi vdovo Fattori. Bila je stara 89 let. Sorodnikom nepozabne rajnke izrekamo naše iskreno sožalje.
>Z KANALSKE DOLINE
Zopet smrtne nesreča v rabeljskem radniku
Ni se še pozabila zadnja smrtna nesreča, ki se je dogodila prejšnji mesec v rabeljskem rudniku in že ie orišlo do nove, pri kateri je izgubil živlienje 60 le ni Ivan Petrič iz Trbiža. Tokrat se nesreča ni pripetila v jami, ampak na površju kjer nadzoruieio količino izkopanega materiala. Pri tem delu je bil zapo-s'en sam Petrič, ki ga je transportni stroi potegnil med kolesje ter ga zmečkal, tako da šoferji tovornjakov, ki so stali pod strojem, niso mogli preprečiti nesreče.
Par dni za to nesrečo so morali peljati v bolnico še drugega rudarja: 52 letnega Ivana Furlana iz
IZ IDRIJSKE DOLINE
Smrtna prometna nesreča
Dne 1. oktobra se je smrtno ponesrečila 72 letna Lucija Marian iz Prapotnega. Zena se je peljala z bi-ciklom proti Ibani in tam blizu jo ie podrl z motociklom domačin 34 letni Carlo Duri. Pri trčenju ja Marian padla s sedeža in se močno udarila v glavo. Peljali so jo v če-dadsko bolnico, kjer pa je že čez ne-kai ur podlega poškodbam.
V bolnico je moral tudi Duri, ker si je zlomil ključnico in bo ozdravil v treh tednih.
Poroka
Pred nedavnim se je poročil naš vaščan m-zar Jožef Pizzulin z Dino Rrusini iz Čedada. Znanci in prijatelji jima čestitajo in želijo dosti 3"sče v zakonskem življenju.
GORJANI
17 milijonov lir za javna dela
Zvedelo se je, da sta država in dežela dodelili naši občini 17 milijonov lir za javna dela. S tem pri' spevkom bo dala občina najprvo ure diti naiboli potrebne ceste in re-gulirali bodo tudi hudournik Orven-co. Dela bodo dali v zakup. Občinska administracij se je zahvalil3 deželnemu prisedniku za kmetijstvo adv. Comelliju za posredovanje.
Zastrupitev z gobami
V huminsko bolnico so morali pe' Ijati 68 letnega Petra Cargneluttii3 in megovo ženo 70 letno Giselo Cragnalini, ker sta kazala znake z3' struoitve. V bolnici so jima izpral' želodec in ju tako spravili izven nevarnosti. Zakonca sta izjavila, da sta jedla gobe, ki sta jih sama nabrala v bližnjem gozdu.
  II  ...........................................................   III...
IZ KRNAHTSKE DOLINE
nino do somi povozil mroha
Preteklo soboto je prišlo v Ne-mah do zelo hude nesreče na cesti, kjer je izgubila življenje petletna Renata Negro iz Nem, hčerka lastnika gostilne «Commercio». Deklica je neprevidno prečkala cesto prav v trenutku, ko je prihajal po cesti iz Vidma avtomobil 1100, ki ga je upravljal Arturo Petrossi iz Torlana. Takoj je pritisnil na zavore, a ni utegnil preprečiti nesreče. Ponesrečeno Renato so prepeljali v videmsko bolnico, kjer so se zdravniki na vso moč trudili, da bi jo ohranili pri življenju. Par ur po nesreči pa je na žalost podlegla hudim
poškodbam, ki jih je dobila po glaVl in drugih delih telesa.
Mož in žena sta jedla strupene gobe
Dva starejša zakonca iz Črneje so morali na vso naglico peljati videmsko bolnico, ker sta kazalf hude znake zastrupljenja. To sta bila 73 letni Giulio Picogna in 73 le ' na Katerina Scuntero. Popoldne st3 nabrala precej gob in žena jih [e. pripravila za večerjo. Okoli P°*n°h0 sta se oba počutila izredno sla b in zato so ju morali takoj peljati bolnico, kjer so jima na srečo re šili življenje.
Izdali so gramofonsko ploščo slovenskih ljudskih pesmi
Poleg ljudskih pesmi iz Gorenjske, Primorske, Dolenjske in Bele krajine so tudi. pesmi iz Rezije, ki so zaradi svojega primitivnega načina petja redkost v Evropi
Giasbeno-narodopisni inštitut v Ljubljani je v sodelovanju z zagrebškim podjetjem za izdelavo gramofonskih plošč «Jugoton» pred kratkim izdal longplay ploščo z dokumentarnimi posnetki slovenskih ljudskih pesmi. Sodelavci inštituta so jih posneli v letih 1955 do 1966 v Beli krajni, po Reziji, na Dolenjskem, v Prekmurju, na Primorskem, na Gorenjskem in na ptujskem polju. Plošči je dodan obširen spremni tekst, ki nadrobno razčlenjuje posamezne pesmi ter njihovo glasbeno in metrično sestavo. Tekst je napisal dr. Valens Vodušek, ki je pesmi tudi izbral. Dodana sta prevoda v nemščino in angleščino. Iz bogatega arhiva inštituta je izbranih 22 pesmi, ki naj nudijo vpogled v načine ljudskega petja, posebno večglasnega in v razvoj slovenske ljudske pesmi v tonalnem pogledu.
Bogastvo in raznolikost slovenske pesmi, njene globoke korenine, ki segajo daleč v pretelost, so nam zdaj menda prvič prišle v taki obliki do izraza. Melodika in ritmika naše pesmi sta daleč bogatejši od tega, kar smo doslej poznali. Odkrile So se nam njene specifične vrednote, izvirnost in svojskost. Kakšna arhaika preveva recimo belokranjske pesmi, polne neke stroge o-brednosti in elementarne želje po rodovitnosti polj, vinogradov, živine in ljudi. Posebno odkritje so pesmi iz Rezije (iz Učeje), kjer se je še ohranil eden izmed najstarejših slovenskih dialektov. Ta deželica je zaradi svoje odmaknjenosti ohranila staro kulturo, ki ji le redko najdemo primere v Evropi. Njihove večglasne pesmi z burdonom v spodnjem glasu ali njihove epske pesmi s svojim primitivnim načinom petja (verzi si sledijo v brezkončnem ponavljanju ene same
kratke melodije) pomenijo redkost v Evropi in celo na Balkanu, ki je sicer ravno tako bogato forišče za raziskovanje ljudskih pesmi. Svoj poseben značaj imajo tudi prekmurske pesmi. Značilnost slovenskega ljudskega petja je fantovsko triglasno petje: en pevec poje vodilni glas, eden zgornji glas, vsi drugi pa basirajo. Ta način ima več različic, od katerih je najstarejši ohranjen na Koroškem (na «tret-ko»). Vse te različne vrste in oblike petja so v izboru zastopane.
Izbor pesmi sega tako na vsa mogoča področja in prikazuje izredno zanimiv izrez iz bogastva slovenske ljudske pesmi. Pri odkrivanju vsega tega gradiva, njegovemu ohranjevanju in znanstveni obdela-
iiiiiiiiiiaiai«aaiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiaiaiiiiiiaiaiiiiiiii>iiiii>iii>iBi>iii>*iBi>i*|>|a||Ba||||aiaiaia>IIIBaaiiailllliaai>>ailiaiaai>BialliaB>>>aaaillKlia>l>1111
vi ima največ zaslug Giasbeno-narodopisni inštitut.
Plošča je s svojo pristno ljudsko neposrednostjo in iskrenostjo ter ne nazadnje tudi zaradi izvrstne tehnične obdelave (človek skoraj težko verjame, da so vsi posnetki s terena) po pravici zbudila že veliko zanimanje muzikologov na nedavnem kongresu mednarodnega muzikološkega društva. Zanimivo pa ne bo le za strokovnjaka marveč za vsakogar, ki mu je pri seru prava slovenska ljudska pesem. Zaradi vsega omenjenega, predvsem pa tudi zaradi natančne znanstvene obdelave bo plošča Slovenske ljudske pesmi lahko zelo uspešno tudi na zunaj reprezentirala slovensko kulturo.
m.
o
*
Dobri nasvjeti za targatou
Grozduje naj bo suho, ne smije bit mokro od daža ali rose. Če je grozduje mokro je rjes, de da več vina, a je potlé slabše suorte an se tud rajši pokvar.
Par targanju je trjeba grozduje dobro očistit od te gnjilih jagod an tistih, ki njeso lepuo zdrjele al suhe. Slabo grozduje je trjeba posebej stiskat za vino al pa se z njegà nardi kis (ažejt). Če pa nar-dite iz ta slabega grozduja vino, mu dadajte pred moštenjem na usakih 100 kil 25 gramu trefosolfita ali
amonijevega solfosfata an pustit mošt potlé 48 ur u mjer, potlé pa mu dat ajar s prelivanjem.
Če je hladno ureme je trjeba kljet pogrjet. Kar mošt vre, naj bo u kljeti 15 do 20 gradu gorkuote. Če je temperatura buj nizka, je trjeba ogenj zakurit, če je pa buj visoka je trjeba pa okna odprjet.
m m iiiiiimiiiiiiiiiii im n um tu   umu im mmmm
imunimi n n n mn n mi u mi m luminimi minuli iiiiiiiiiii»hiiiiiii»iiiiiiiiiiiihiiiiiihiiiii umu i»*»»niiii»m*»*m •••»•• iHniiHiMmi
l*o zapuščenih vaseh Beneške Slovenije
Ta turizem pa bi seveda ne bil hotelski in ga zavoljo razumljivosti imenujmo kar « kmečki » turizem.
Prvi pogoj za razvoj takšnega turizma je pokrajina z vsemi svojimi atributi: lepote in znamenitosti narave, čisti zrak in voda, dovolj velike površine gozdov, mir in razgledi (panorame in vedute), hribi in gore. Vsem tem zahtevam v celoti ustreza pokrajina Beneške Slovenije in bi kaj takega lahko pri nas napravili n.pr.na Matajurju, v Zavrhu v Terski dolini, kjer so naravne jame in drugod.
Za prenočevanje tujih gostov bomo lahko porabili kmečke zgradbe, ki pa morajo biti prostorne in čiste ter naj imajo po možnosti lep razgled in urejeno okolje. Poseben problem je notranja oprema sob, v kateri kmetje nikoli ne bodo mogli tekmovati s hoteli. Nasprotno pa je prav svojska in preposta kmečka oprema tisti činitelj, ki ustvarja prijetno domačnost in privlači turiste, ki so se naveličali civilizacije in si želijo kmečke pristnosti.
Drugi pogoj je hrana, ki sicer ne more tekmovati s hotelsko hrano, a lahko vendar z domačimi specialitetami in ostalim dobro nadomesti standardno hotelsko prehrano.
Pri vsem tem pa lahko v «kmečkem » turizmu izkoristimo še posebej domačo tradicijo, ljudske običaje in praznovanja (žetev, mlačev, trgatev), že skoraj zamrlo petje fantov na vasi po večerih, hišne obrti (skoraj opuščena preja in tkanje, domača lesna obrt in podobno).
Prav tako ne smemo pozabiti na lipe, pojem slovenske vasi, in hkrati veliko vaško znamenitost, kar vse lahko dobro izkoristimo v turistične namene. Tu so seveda še cerkve, kapelice, naravne jame in podobno, kar vse lahko uspešno, s primerno propagando in podobnim vključimo v vse to, kar bi vsekakor, v bistvu z ekonomskega stališča, zavrlo propad naših gorskih vasi in kmetij.
Vidimo torej, da bi iz zapuščenih vasi v Benečiji z malo volje in ekonomsko promočjo ustvarili pomembno gospodarsko panogo, « kmečki » turizem kot to uspešno izvajajo v sosednji Avstriji, kjer je tako turizem postal v pasivnih, odmaknjnenih, a lepih krajih glavna postavka za nadaljni razvoj gospodarstva in s tem pripomogel k dvigu standarda pasivnih gorskih področij. Nekaj podobnega bi lahko storili tudi v Benečiji in naše vasi bi spet oživele. Oživele tudi zato, ker imajo za to vse pogoje, o katerih smo govorili zgoraj.
Sveže madeže od črnila odstranimo z neprekuhanim mlekom. Krpice, pomočene v mleko, je treba večkrat menjati, dokler ne odstranimo madeža. Na koncu ga poplaknemo še z mlačno vodo.
Usnjene kovčke in potovalne torbe čistimo z navadno kremo za čevlje. Čez čas jih dobro zdrgnemo z mehko volneno krpo.
Če hočemo olje ohraniti zveže, mu dodajmo nekaj zrn soli. S soljo si tudi pomagamo, če je olje motno. Usedlina bo po solnem dodatku ostala na dnu, olje pa prelijemo v drugo steklenico.
Mast je najbolje shranjevati v keramičnih, porcelanskih ali steklenih posodah. Hraniti jo moramo v hladnem in suhem prostoru. Od časa do časa je treba posodo odpreti, da se mast prezrači.
Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa.
Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti.
Dobite ga po konkurenčnih cenah v
TRGOVINI
€€
MEBLO
»
KIDRIČEVA V NOVI GORICI
Kupcem s področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo.
CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI
sliki vidimo skupino Mariborčanov, ki so v dneh 23. in 24. septembra obiskali beneško Slovenijo. Bili so to člani Zveze borcev narodno osvobodilne borbe časop sne 9a podjetja « Mariborski tisk ». Ogledali so si Čedad in Nadiško dolino. V Sv. Lenartu So položili venec na grobove 13 partizanov, ki so tamkaj pokopani in ki so padli v *asedi v Zaminu takoj po kapitulaciji fašistične Italije
«II,     .......................................................„„„„.  u.............11,11.1..................1...1........II......................................        *......umilimi........n......................  luninimi m...........m.........mu minili.,.minimi................mirnimi....mm. m ........................
m
UDINE-:
Via C hiusaforti- 4 11- j 54.1.51	2	3
Ivan Regent :
Vrnitev	v
Svoje razgibano življenje doslednega revolucionarja je Re-Sent popisal v spominih, katerih rokopis ima Cankarjeva založb ba. iz njih povzemamo kratek Odlomek:
Proti koncu aprila 1945, leta so 2ačeli partizani, med katerimi Sem bil tudi jaz, počasi pomikati hroti Trstu. Noč med 1. in 2 ma-iem 1945. leta smo tovarišica Libija šentjurc, Gustinčič in jaz Prespali v Ilirski Bistrici. Drugi dan so nam dali nekakšen voz, *1 so mu rekli avtomobil, in z djim smo se po Vremski dolini peljali v Dutovlje, kjer smo ostali Čez noč.
Tretjega maja smo prišli v Trst, kjer sem z balkona občin-
ske palače na Velikem trgu govoril tam zbrani množici v italijanskem jeziku. Pred menoj sta govorila množici v slovenskem jeziku trovariša France Štoka in France Bevk.
Na Velikem trgu so bili tedaj zbrani s slovenskimi zastavami z rdečo zvezdo večinoma slovenski ljudje, ne mislim samo Slovenci — vendar so bili ti v večini Kasneje so mi povedali, da je bil trg zjutraj poln italijanskih delavcev, ki so pričakovali prihod partizanov. Ker pa partizanov še ni bilo, so odšli domov.
Z italijanskimi delavci in z italijanskimi naprednimi ljudmi sem se seznanil šele nekaj dni pozneje, ko so mi dovolili, da se
lahko v Trstu svobodno gibljem. Opreznost glede moje osebe je narekovala bojazen slovenskih vodilnih tovarišev, da se mi v Trstu ne bi kaj zgodilo in to že zato, ker sem bil še vedno oblečen v rusko zimsko uniformo — moja civilna obleka je namreč ostala v Beogradu.
Ko sem začel že nekaj dni po svojem prihodu v Trst zahajati med italijanske delavce, sem opazil, da so ti sicer navdušeni nad zmago jugoslovanskih partizanov, da pa so še v dvomu, kakšna bo nova Jugoslavija: ali bo jugoslovansko-nacionalistična ali jugoslovansko-socialistična država. Za ta njihov dvom smo deloma sami poskrbeli. Vse jugoslovanske čete so prišle namreč v Trst z jugoslovansko in slovensko zastavo. Tržaški proletariat, ki je bil vajen rdeče zastave in je bil zaljubljen vanjo, ni mogel spočetka razumeti, zakaj so pri-
šli partizani v Trst samo s slovenskimi in jugoslovanskimi za-vastami. Italijanskim delavcem sem povedal, da je jugoslovanski osvobodilni boj vodila komunistična partija, toda če bi partija šla v ta boj samo z rdečo zastavo, bi se v ta boj morebiti jugoslovansko ljudstvo ne vključilo tako množično, kot se je, ker je imel boj narodnoosvobodilni značaj. Narodnoosvobodilni boj je velika ideja, za uresničenje katere gre vsa zasluga komunistični partiji Jugoslavije in njenim voditeljem. To idejo, to resnico o jugoslovanski narodnoosvobodilni vojni sem tolmačil na vseh shodih, ki sem jih imel dnevno z italijanskimi delavci. Ob tej priložnosti pa moram priznati, da so slovenski ljudje v Trstu in okolici zelo dobro razumeli socialistični in narodni značaj jugoslovanske osvobodilne borbe. Da so ga res razumeli, kaže naslednji pripetljaj: iz Barkovelj so me
prišli nekega dne prosit, da bi prišel k njim in jim govoril na zborovanju v slovenskem jeziku, šel sem neko popoldne. Dvorana, v kateri je bil shod, je bila natlačeno polna. Morda minuto pred tem, preden je predsednik barkovljanskega odbora otvoril zborovanje, sta prišla k njemu dva italijanska delavca in mu povedala, da je v dvorani nekaj italijanskih delavcev, ki ne znajo slovenski, ki pa bi radi poslušali govor tovariša Regenta, zaradi tega ga prosita, da bi govoril italijanski. Predsednik je vprašal navzoče, če se strinjajo s tem, da govornik govori v italijanskem jeziku, ker bi ga tako vsi razumeli. Navzoči so se strinjali. Se pravi, navzlic temu, da so želeli Barkovljanoi slišati slovensko besedo, so bili toliko revolucionarno zavedni, da so se strinjali s tem, da zaradi Italijanov, ki so tudi prišli na zborovanje, govorim v italijanščini.
za tioAz rnJjòbcU
T^ife nivdi'vfli
Neka deklica je šla z doma v hosto. V hosti je zašla. Išče in išče pot domov, a je ne najde. Pride do hišice sredi hoste.
Vrata so bila odprta; pogleda skozi vrata in vidi, da ni nikogar doma. In deklica stopi v hišo.
V tej hišici so živeli trijemedve-di. Prvi je bil velik in močan, to je bil oče kosmatinec. Drugi je bil mlajši. To je bila medvedka-mamica. Tretji medved je bil čisto majhen. To je bil sinček Miško.
Medvedov takrat ni bilo doma, odšli so v gozd na izprehod.
V hišici sta bili dve sobi. Deklica stopi v prvo sobo in vidi na mizi tri sklede z mrzlo zelenjad-no juho. Prva skleda, zelo velika, je bila očetova; druga skleda, malo manjša, je bila skleda med-vedke-mamice; tretja, temnomodra skledica, je bila Miškova. Zraven vsake sklede je ležala žlica: velika, srednja in majhna.
Deklica je prijela za največjo žlico in pokusila juho iz največje sklede. Potem je vzela srednjo žlico in pokusila juho srednje sklede. Nato je pokusila z malo žličko juho iz temnomodre skledice. In Miškova juha se ji je zdela najboljša.
Deklica bi rada sedla; zagleda tri stole okrog mize: velikega očetovega, srednjega maminega in majhnega z rdečo blazinico, ki je bil Miškov.
Zlezla je na veliki stol in padla, potem na srednjega, tam ji ni bilo udobno, nato pa še na malega. In zasmejala se je. Na njem ji je bilo udobno.
Potem vzame temnomodro skledico kar v naročje in začne jesti. Posreba vso juho in se začne na stolu gugati.
Stolček se zlomi in ona pade na tla.
A Miško pristavi klopco, zleze v svojo posteljico in zapiska s tenkim glasom:
„Kdo leži v moji posteljici?"
In ko zagleda deklico, zacvili, kakor da ga koljejo.
„Ona! Držite jo! Držite! Ona! Aj-aj-aj! Držite jo!"
Vstane, pobere stolček in gre v drugo sobo.
Tam so stale tri postelje: velika očetova, srednja mamina in čisto majhna Miškova.
Deklica leže v veliko — preveč
prostorna; leže v srednjo — previsoka; leže v malo — posteljica
ji je ravno prav. In zaspi.
*
Medvedi se vrnejo lačni domov in se spravijo k večerji.
Veliki medved vzame svojo skledo v roke, pogleda vanjo in zarjove s strašnim glasom:
,,Kdo je jedel iz moje sklede?"
Medvedka-mamica tudi pogleda v svojo skledo in zarjove, samo ne tako glasno:
,,Kdo je jedel iz moje sklede?"
A Miško vidi, da je njegova skledica prazna, in zacvili z visokim glasom:
,,Kdo je sedel na mojem stolu in ga pojedel?"
Sedaj pogleda medvedji oče na stol in zarjove s strašnim glasom:
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllll
Bogata in uboga sestra
(Slovenska pravijica)
,,Kdo je sedél na mojen stolu in ga premaknil?"
Medvedka-mamica tudi pogleda svoj stol in zarjove, samo ne tako glasno:
„Kdo je sedèl na mojem stolu in ga premaknil?"
Miško pogleda svoj zlomljen stolček in zacv.li:
,,Kdo je sedel na mojem stolu in ga zlomil?"
Nato gredo medvedi v drugo sobo.
„Kdo je ležal na moji postelji in jo zmečkal?" zarjove medvedji oče s strašnim glasom.
,,Kdo je ležal na moji postelji in jo zmečkal?" zarjove medvedka-mamica, ampak bolj tiho.
In Miško jo hoče ugrizniti.
Deklica se zbudi, zagleda medvede in plane k oknu. Okno je bilo odprto, deklica skoči skozi okno in zbeži. Medvedi je niso dohiteli.
Ljudska pripovedka
Čudežne gosli
Nekoč sta živeli dve sestri: bogata in uboga. Bogata je imela velik mlin na štiri kamne, uboga sestra pa ni imela drugega kot dvanajst otrok.
Lačni so bili od jutra do večera in še ponoči, saj mati ni imela kaj, da bi jim dala jesti.
Nekoč je bogata rekla siromašni sestri, naj pride mlet k njej v mlin. Sestra je prišla in je ves dan mlela za bogato sestro, zvečer pa jo je prosila za peščico moke.
Bogata sestra jo je zavrnila, da ima dovolj moke na sebi.
Ubožica je zajokala in šla domov. Ko je prišla domov k otrokom v izbo, je stresla moko s sebe in bolj ko je stresala, več jo je bilo. Revni sestri nikoli več ni zmanjkalo moke. Obogatela je in srečno oženila vse svoje otroke.
Vsakemu je dala za doto vrečo bele moke in še prodajali so jo. Njena lakomna sestra pa je obubožala.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Klasje
(Narodna )
Nekoč je šel kmet s sinom na polje, kjer je dozorevalo žito. Deček je opazoval klasje in vprašal očeta: «Oče! Zakaj kakšen klas ponižno pripogiba glavo, medtem ko je kak-
šen drugi drži pokonci? Ta, ki jo ponosno drži pokonci, je gotovo poln zrnja, medtem ko je drugi prazen».
Oče je utrgal šop klasja in rekel sinu:
«Glej! Ta klas je pripogibal glavo, pa je poln zrnja; ta drugi pa, ki jo je držal pokonci, je prazen. Pomni: Samo prazen klas drži glavo pokonci».
Sin je razumel očetove besede in mu bil hvaležen.
Illllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zakaj teče pes za zajcem
Zajec je nekoč prišel k psu čevljarju.
— Gospod mojster, pomerite mi par čevljev. Silno me zebe.
Pes res sešije dobre čevlje. Zajec pr.de in jih pomeri, ko pa je imel že oba čevlja obuta, pravi, da so dobri in steče skozi vrata v goščo, ne da bi se zmenil za plačilo.
Pes pa jo ubere za njim. Od tistega časa išče še dandanes vsa pasja žlahta pobeglega zajca, da bi plačal čevlje. Pa ga ne more dobiti.
Živel je mlinar čarovnik. Imel je pomočnika usipalca, ki mu je pomagal pri delu. Delal je ta usipalec tri leta pa pravi:
«Mojster, dajte mi nekaj denarja na pot, jaz grem domov».
Mojster pa reče mladeniču;
«Denarja nimam, a dam ti takšne gosli — kadar nanje zaigraš, boš videl razna čudesa».
Vzel je mladenič gosli in šel. Hodi in hodi, a pot je držala skozi host in v hosti so ga napadli razbojniki. Pa ga vprašajo:
«Kam pa hitiš, mlinar?».
«Domov hitim», pravi.
«Daj nam denar, a če ga ne daš — tvoja smrt!».
Denarja nimam, imam pa takšne gosli — kakor hitro zaigraš nanje, se zgodijo razna čudesa».
«Pa nam zaigraj!».
Zaigral je mlinar in razbojniki so zaplesali, ne morejo se več ustaviti.
«Nehaj, nehaj, beli mlinar, dali ti bomo vrečo zlata».
Nehal je mlinar igrati in tatovi so mu prinesli vrečo zlata. Vzel je mlinar vrečo zlata in je šel domov. Pa pride domov. Razbojniki pa govorijo med seboj:
«Eh, kakšni bedaki smo, kakšni bedaki — tak smo plesali, da smo skoraj dušo dali iz sebe, pa smo mu dali povrh še vrečo zlata».
Pa se je odločil eden izmed razbojnikov, da mladeniča poišče. Pride razbojnik na sodišče in reče sodniku:
«Mlinar mi je ukradel vrečo zlata».
Sodnik ni razmišljal dolgo, poklical je biriče in jim naročil, naj ujamejo mlinarja. Raztepli so se biriči na vse strani in ujeli mlinarja, ga pripeljali pred sodišče.
«Si ukradel», vpraša sodnik mlinarja, «vrečo zlata?».
«Ne», pravi, «razbojniki so mi jo sami dali».
«Ni res», odgovori sodnik, «razbojniki nikomur ne dajejo zlata, narobe — odvzemajo ga. Obesiti te je treba!».
Pa so začeli postavljati vislice sredi vasi. Zbrali so se ljudje, da vidijo, kako bodo obešali mlinarja. Mlinar pa pravi:
«Dobri ljude dovolite mi, da po-slednjikrat na svoje gosli zaigram, saj potem ne bom nikoli več».
Razbojnik pa zavpije:
«Joj, joj, nikar mu ne dajte igrati ».
«Ne», reče sodnik, «poslednjo željo mu moramo izpolniti».
A komaj je zaigrad na gosli, so vsi poskočili in plesali, še kokoši so zaplesale in psi, mlinar pa igra in igra — in razbojnik je nazadnje priznal, da mu je res on dal vrečo zlata.
Tedaj so mlinarja spustili pa obesili razbojnika.
O županu pastirju in ovcah
Je bil v Butalah župan in je imel pastirja. Ta je gnal županove ovce na pašo. Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst jih je prignal zopet domov.
Ga vpraša župan: «Ena manjka, kam si jo dal?».
Odgovori pastir: «Saj so vse».
Jih župan prešteje še enkrat: «Osemnajst jih je!».
Pastir: «Nak, devetnajst!».
Reče župan: «Ali si tako zabit, da ne ločiš števila, ali si tako trmast! Daj, stopi po občinske može, naj pridejo: Šestnajst jih je in še policaja pokliči, jih bo sedemnajst; midva sva dva, nas bo vseh skupaj devetnajst. Pa bomo zgrabili vsak svojo žival in, če bo vsak držal eno v rokah in r.e bo nobeden brez ovce, jih je devetnajst, drugače jih ni».
Tako se je zgodilo. Prišli so občinski možje, šestnajst jih je bilo z županom in pastirjem vseh vkup devetnajst.
Pa je dal župan znamenje: «Zdajle!» in je vsak hitel in zgrabil najbližjo ovco; bili so možje zanesljivi in pošteni, nikdo ni zgrabil dveh. Pa se je pokazalo: Vsak je imel ovco v rokah, le policaj je ostal brez nje.
«No, ali vidiš, trma trmasta!» reče župan pastirju. «Policaj je brez ovce, osemnajst jih je!».
Pa se je zakregal pastir: «Kaj me briga policaj! Devetnajst jih je! Policaj je šema, zakaj ni zgrabil ovce prej in v pravem času, dokler jih je še kaj bilo!».
iliiiiiiiiiiiiiiii(a«iiiiiiiiaiiiiigii«iaiaiiiiiiiiigiiifiiiiiiiiiiiiiiiiif«iifii§(i(fiii«0eiii«iiiiiiii(iis>fi§iiiia>tiiiiiiiiiiiiiiiitiiiaiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiaiai||iiiaiititiiti««iiiiBitiiti«tifliiiiiiitiiitiiiii|tiia|t|ii||i||||iiiiiiiiiiit|iaiiiiiafliiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiifliiiiiiiiiiii>iiiiiiiitiiti«iit«iaiiiiiiiaiaiaiiiiiiaiiaaiiiiBiiiaiiiiiiiiiitiiiiniiiiiaiaiiiii
,1111"
R. Kipling :
K
■
K
I
T
I
K
I
T
A
V
I
Ur
h
i
M
5.	«Uf! Žgečka me pod brado!» je potožil Tedy. Riki-tiki pa je poskušal dečku za vrat, mu ovohal ušesa, nato pa se je spustil na tla in sedel, da bi si podrgnil gobček. «Maj bog!» je vzkliknila Tedyjeva mati. «In mongusi naj bi bili nevarni? Bržkone je zato tako domač z nami, ker smo mu pomagali v nesreči». «Vsi mongusi so taki», je pojasnil oče. «Ako ga Tedy ne bo vlekel za rep ali zapiral v kletko, bo ves dan tekal po hiši. Gotovo je lačen: dajmo mu nekaj jesti».
6.	Riki-tiki je dobil majhen košček surovega mesa in to mu je zelo laskalo. Ko je pospravil južino, je odskakljal na verando, kjer je sedel na sonce, naježil dlako in se posušil do kože. Potem se je počutil mnogo bolje. «V tej hiši bom spa-zil več reči», je dejal sam pri sebi, «kot so kdaj videli moji domači v vsem svojem življenju. Ostal bom tu, zares, in se malo razgledal! Ves preostali del dneva je potem kolovratil naokrog po hiši.
7.	Malo je manjkalo, da ni utonil v kopalni kadi; svoj smrček je namočil v črnilnik na pisalni mizi in si ga povrhu še osmodil na goreči smotki velikega moža, kateremu se je bil splazil v naročje, da bi videl, kako ljudje pišejo. Pod noč je pohitel v Tedyjevo sobo in spoz nal tam skrivnost prižiganja petrolejske svetilke. In ko je Tedy legel k nočnemu počitku, je Riki zlezel k njemu v posteljo.
8.	Odpočil pa se ni, ker je ponoc' vsak hip vstal in stikal za vzrokom sle' hernega šuma v hiši. Ko sta Tedyje^a mati in oče obiskala spečega sinčka, le Riki-tiki-tavi čepel buden ob njegoven’ zglavju. «To mi ni všeč», je rekla Tedyie' va mati, «saj lahko otroka še ugrizne»’ «Tedy je ob njem bolj varen, kot če h' ga čuval najboljši pes čuvaj», je odgoV°' ril oče. «Ako pa bi se zdaj priplazile v otrokovo sobo kača...».