NOVICE IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA maj 1991 cena 15 din št.l poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica NOVO ° barve, laki 0 stroji za les,pnevmatsko orodje ° čistila,plastika,plin,steklovina ZELO UGODNE CENE! PIKA Goriča vas PRIDITE, PREPRIČAJTE SE! .-.W Posla bi se lotil, če. 10 NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV Z ODKUPLJENIMI AVTORSKIMI PRAVICAMI: Ni kita - A.Parillaud Air America -M. Gibson Total recall-A.Schwarzenegger Nico 2-S.Segal Tango & Cash-K. Rüssel,Stalone Gremlini 1-2 Angel Heart-Robert dc NirOjM.Rourke Johnny Handsome-M.Rourke Ozki prehod-G.Hackman Kolekcija: Jackie Chan (12 filmov) ŽREBANJE 11. MAJA! nagrade: 0 videorekorder 0 kasetofon SCD 0 videokasete 0 posnetki delovni čas : od 9.-ll.ure in 15.-21.ure, sobota od 9.-ll.ure in T7.-21.ure IZPOSOJA VIDEO PLAYERJA! Trgovsko JSCo&s P°dtoje czFt d-0-0. Seškova 32,Ribnica tel:863 - 367 fax:51-006 vabimo vas v našo trgovino na Šeškovi 32, kjer vam v maju pripravljamo posebno nizke cene izdelkov iz tekstila. V mesecu maju pričakujemo uvožene plastične izdelke za gospodinjstva vrhunske kvalitete - cene grosistične Nudimo vam odlično plačano delo na vsem jugoslovanskem ozemlju.Posebno vabljeni sposobni organizatorji mrež. AVTOSHOP & AVTODELI ^JrarftSjßfcta Humec 41,Dolenja vas, tel.: 864 -166 Avtodeli Gostinsko trgovsko podjetje SAŠEK&CO TRGOVINA IRIS Hrovača 44,Ribnica V bogato založeni trgovini s špecerijo in blagom iz uvoza smo vam na voljo ob vsakem času 0 golf (stari in novi).zastava lOl.VUgo Avtooprema prodajalna 0 za vse vrste vozil Zastopstvo MARIJA ° VALVOLINE olje ° gume SAVA - keramika,steklo,porcelan - cvetlični lončki,korita,palčki 0 svetlobna oprema SATURNUS - prti,brisače - lončarski izdelki,suha roba Avtoservis Ugoden nakup daril! V Prigorici vas pričakujemo vsak dan od 9h • 12h in 17h - 20h +Jl k ^2? - Zel ül^iniC: : ....' ■ ■***■ UA, UA! Najraje bi vas na začetku pozdravila s prvimi zlogi novorojenčka. Toliko pasti in preizkušenj čaka Nove novice, predvsem zaradi slabih izkušenj naših predhodnikov. Kočevsko-ribniški konec je svoj čas že imel svoje NOVICE, ki pa jih je snedel Dolenjski list. Pa se to ni obneslo in pred dobrim desetletjem seje na Ribniškem rodilo Rešeto, na Kočevskem pa Kočevske novice. In sta se z večjimi ali manjšimi zapleti ohranila, dokler ju m pohrustala demokracija. V njej pač vsak lahko trobi po svoje. Mi bomo trobili po vaše. Sooblikujte NAŠ in VAŠ časopis, sporočite nam, kaj hočete in ždite. Skušali vam bomo ustreči. Za začetek pa je rizik na obeh straneh. Na vaši, ker boste za NOVE NOVICE nekaj dinarjev odšteli in mačka v Žaklju - samo za prvič-domov odnesli. Na naši pa, ker nas lahko čez štirinajst dni, ko se spet pojavimo, k vragu pošljete in v dolgovih pustite. Pač-POSEL JE POSEL. Vaša urednica NOVE NOVICE NOVE NOVICE iz ribniško - kočevskega konca Uredništvo: Kolodvorska 1,61310 Ribnica Naročilnica Naročam štirinajstdnevnik NOVE NOVICE Prosim, da mi štirinajstdnevnik NOVE NOVICE pošiljate na naslov: Priimek in ime: ________________________________________________ Naslov/kraj in poštna številka:_________________________________ podpis: Cena posamezne številke je 15 din. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Ustrezno podčrtaj. bli“Njanaf; 'ilOAeižZZ- VSEBINA ■ Znaki in simboli ■ Minister Vencelj: Gimnazija ne prenese kombinacij ■ Nove novičke: Otvoritev Miklove hiše, Dva požara, Kam z Vestalko, Vinko Levstik, O rešetu, Šoli v Sušju grozi ukinitev, Na TV spet po starem, Iz naše Gregorije... ■ Dobro je vedeti: Kdo je kaj v občinski politiki ■ Mlada pota ■ Anketa: Posla bi se lotil, če... ■ Poslovne strani: Proračun, Oglasi, Obrtni kotiček NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. N a podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704. NOVE NOVICE ZNAKI IN SIMBOLI 1 Ü Kočevska reka A njuni prebivalci dokazovali, da živijo v krajih brez imena, pa jih nihče ni uslišal. Šele grožnja z bojkotom popisa je zdramila cestne upravljalce, da so zabili table. V treh je eden izmed simbolov slovenske pomladi, saj je pot iz njene anonimnosti trajala več desetletij. Javna skrivnost in kočevska travma sta letošnjo pomlad dobili svoj smerokaz kot vsaka slovenska vas. Nova pika na zemljevidu, ki se zaokroža v svetovno vas. GRČARICE so iz končne postaje postale izhodiščna izletniška točka. Oskrbite se z vsem potrebnim. Pot v demokracijo mora potekati brez postankov! Grič, Breg Predmetna zaselka, ki sta za pot iz anonimnosti potrebovala nekoliko manj -le pol desetletja. Pet let so dneh, baje. Tako vedo povedati prebivalci dveh novih slovenskih zaselkov, dveh novih točk na zamljevidu. Lepovče Inlesove zapornice čez javno pot od Partizanske ceste proti Riku in Lepovčam spet burijo duhove krajanov. Šestdeset jih je podpisalo peticijo za njihovo odstranitev. Še več. Hkrati predlagajo, naj med obema deloma Inlesa poteka le en označen prehod, nakladališče pa naj se prestavi na dvorišče ob železnici. Za gluha ušesa imajo primerno zdravilo: nasilno odstranitev. Ta po njihovem ne bi bila protipravno dejanje, saj so zapornice postavljene protipravno. Minus točka za cestno in občinsko ^birokracijo. Hrovača Z večdesetletno zakasnitvijo se je začel razpletati tudi ribniški komunalni in cestni vozel. Čistilna naprava se je po zapletih z lokacijo končno umestila ob kasarno, do konca maja pa bodo pod cesto polagali povezovalne cevi. Nekdanjo obvoznico mimo Inlesa in šole so medtem preimenovali v (začasno!) magistralo. S tem so za ureditev križišč na Gorenjski cesti in Mali Hrovači pridobili denar iz republiške blagajne. Ko bodo cevi položene, bodo torej na vrsti križišča, Ribnica pa bo še lep čas črna točka na prometni karti. 4 NOVICE ZNAKI IN SIMBOLI Šalka vas Drugačne vrste ovira pa vznemirja prebivalce Šalke vasi. Njihovi poslanci so se opozorilnega znaka, postavljenega na cestni površini, lotili po parlamentarni poti: preko Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, Komiteja za družbeni razvoj in urejanje prostora, inšpekcijskih služb, Cestnega podjetja, republiškega inšpektorja za ceste ... Ubiranje birokratskih poti, namesto prej omenjenih groženj z ročno odstranitvijo, je očiten dokaz, da je viseči stari pisker bolj simbolna kot dejanska ovira. Plus točka za iznajdljivega podjetnika. Prigorica Tiho in skromno je vzniknila lična opozorilna hišica za prodajalno Marija. Trgovinica, ki s svojimi lončarskimi in suhorobarskimi izdelki rešuje čast Lončariji, če že ne vsej Ribniški dolini. Vanjo so začeli voditi uradne tuje delegacije tudi občinski možje, torej so se na isti točki znašli skupaj tradicija, poslovnost in politika. Kočevje, Ribnica Kočevje seje na dan OF prebudilo praznično odeto, Ribnica pa v običajno megleno poznoaprilsko jutro. Če so v Kočevju zastave vihrale skoraj z vsakega okna, bi jih v Ribnici lahko prešteli na prste. Kot da sta ti dve točki vsaka v svoji državi. In če bi bila ta dva kraja res vsak v svoji državi, bi bile NOVE NOVICE danes internacionalen časopis. Ker pa bo državna meja predvidoma potekala nekoliko južneje, se je nad to simbolno mejo med dvema točkama treba spraviti ročno - z besedo in sliko. 5 NOVICE VROČA TEMA | MINISTER VENCELJ: GIMNAZIJA NE Aprilski srednješolski stavkovni valje opljusknil tudi Kočevje. Kljub temu da sojo podprli v samem šolskem ministrstvu, pa je bila slabo koordinirana, zato so seji nekatere srednje šole uspele pridružiti šele zadnji hip. Tako so na SŠTUD Kočevje dijake prvi dan stavke spustili domov šele ob 11.00 uri. Naslednjega dne so normalno nadaljevali stavkovne aktivnosti, saj imajo profesorji po izjavah vodje strokovnega odbora Janje Vesel že nekaj tovrstnih izkušenj. Stavkajoči so poudarjali, da jim ne gre le za višje plače, pač pa zato, da se jim vrne status, kot jim pripada. Hkrati so se oglasili tudi dijaki tretjih in četrtih letnikov, ki so svoje nestrinjanje z načinom izvedbe zaključnih in sprejemnih izpitov izrazili teden dni kasneje. Dijakinja četrtega letnika Tanja Zoran je izjavila, da ministru Venclju ne verjame, da bo kaj storil za dijake, saj jim priznava, da na univerzo nima vpliva. No, slovenski srednješolci so družno od njega izsilili izjavo, da sedanji zaključni izpit ostaja le za tiste, ki ne nameravajo nadaljevati šolanja, glavna usmeritev pa bo eksterni izpit, ki omogoča vpis na katerokoli univerzo. Minister Vencelj seje v teh najbolj vročih aprilskih dneh mudil na povabilo slovenskih krščanskih demokratov v kočevskem srednješolskem centru tudi osebno. Poglejmo, kaj je imel povedati. Hudiča iz templja Minister za šolstvo se je v uvodnem nagovoru zaklel, da bo izganjal politiko iz šol kot hudiča iz templja. Šoli je napravila največ škode prav njena politična preteklost. V srednjih šolah se je tako iz političnih razlogov ukinjalo gimnazijo. Ko so šolsko strategijo začeli zopet gladiti na gimnazijski mreži, se je sesulo poklicno šolstvo. Za njegovo fasado seje pokazalo marsikaj votlega. Enooddelčne dislokacije so se izkazale za neracionalne in jih ni mogoče opravičevati s socialnimi razlogi. Dolgoročno so zanj po vseh kriterijih brez možnosti za preživetje, zato pred tem ne misli mižati. Katastrofalna kadrovska zasedba Da ima minister Vencelj ljudi, ki so zmožni dislocirane oddelke tudi pokončati, je dokazal Peter Vebster. Občinstvu je postregel s podatki o katastrofalni kadrovski sestavi poklicnega šolstva, po katerih ni nobenih pogojev za lesarsko, kovinarsko in tekstilno usmeritev v Kočevju. V te oddelke je vpisanih premalo učencev, na lesarski usmeritvi pa je namesto šestih inženirjev le eden, pa še ta brez strokovnega izpita. V polemiko o pravilnosti podatkov se je vključil župan Mihael Petrovič, ki je dal več na mojstrstvo izkušenega tesarja-praktika kot na učiteljske sposobnosti inženirja-teoretika. Minister Vencelj mu ni ostal dolžan in ga je povprašal, če bi si po tej logiki pustil popravljati zobe mehaniku, in s tem dal prisotnim vedeti, da so vsaj VROČA TEMA S NOVICE PRENESE NOBENIH KOMBINACIJ lesarski usmeritvi vsem protiargumentom navkljub šteti dnevi. Kdaj znova leto 1919 Profesorica Meta Kamenšek je povprašala ministra, kdo naj gimnaziji vrne samostojnost, ki si jo je pridobila že 24. septembra 1919. Gost je potrdil, da gimnazija ne prenese nobenih kombinacij, in da se po obstoječi zakonodaji lahko osamosvoji že s sklepom ustanovitelja, to informativnih dnevih na fakulteti. Zaključni izpit se jim namreč ne prizna kot sprejemni izpit, med obema pa je prekratek rok, da bi bilo mogoče opraviti diferencialne izpite. Dijaki so nezadovoljni z nepravočasno obveščenostjo o obsegu zaključnega izpita, saj bi se morali zanj pripravljeti vse leto. Ministru se je odprla stara rana -prevelika samostojnost univerz, ki jih je okrivil za vse manipulacije z dijaki, za preveliko porabo sredstev itd, za kar je zaslužil tudi aplavz. je kočevske skupščine. Če pa bodo še naprej odlašali, jih bo osamosvojil on sam, saj je v obravnavi nov zakon, po katerem naj bi srednje šole ustanavljala republika. Maltretiranje dijakov Prisotna dijakinja je opozorila na omalovaževanje, ki so ga dijaki doživeli na 7 Dijakom je obljubil, da ne bodo v časovni stiski in da se bodo na nekaterih univerzah uspehi iz zaključnega izpita upoštevali pri sprejemnem. Pravično razdeliti Minister se je zgrozil nad obsegom kočevske osnovne šole, ki je velika za tri normalne. Denarja za obnovo seveda ni mogel ponuditi, svetoval pa je, kako priti do denarja: razprodati tisto, kar je zaradi zmanjšane dejavnosti neizkoriščeno in izkupiček vložiti v šolski fond, ki naj bi bil tudi sam naprodaj. Učitelji so tudi opravičeno zahtevali 7,1 odstotno povečanje plač, a kako jih za toliko uskladiti, ko se v proračun zbere le 15 namesto 25% predvidenih sredstev. Minister stavke torej ne razume kot dejanja proti njemu, temveč pritisk na javnost in vlado, da se pravičneje porazdeli tisto, kar je. Kar je res, je res. Minister Vencelj je mojster govorjen besede. Zaradi kakšne nepremišljene je sicer res že zašel v nemilost, a si je že z naslednjo dobro odmerjeno znova pridobil naklonjenost. Tako spretno je tistega večera v Kočevju uspel hkrati jemati in dajati. Nekateri še danes verjamejo, da se res ne bo nikjer nič poznalo. S.H. NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE ililllš Illlliili LEPA, A PRAZNA Ribnica je 19. aprila dobila nov kulturni hram, imenovan Miklova hiša. Ob tej priložnosti se govorniki niso spuščali v to, kje je Kultura domovala doslej. "Ljudje brez starih hiš so kot ljudje brez preteklosti. Stara hiša je tisto, kar smo bili, pove pa nam tudi, kaj hočemo," je modroval dr. Kmecl. "V trenutku, ko večina ljudi misli, da za kulturo ni primeren čas, odpirate na zunaj lep in na znotraj poln objekt", je nadaljeval z besedami, v katerih je bilo le pol resnice. Likovna razstava Ribnica 89 v galerijskih prostorih Hiše je sicer lahko zadovoljila likovne sladokusce, literarni pa bodo v prvem nadstropju na svojo potešitev morali še počakati - namesto pod knjigami so se pulti šibili pod dobrotami. Na podstrešju bodo brez miz in stolov lahko sestankovali le duhovi, pa tudi o radiu ni ne duha ne sluha. V kleti so obiskovalci z občutkom za posle šteli denarce, ki bi jih prinašal lično opremljen lokalček v najemu. Z malce zlobe in še več tragike pripomnimo, da je k polnosti dogodka še največ prispeval TV obrazek Miše Molk. Množici obiskovalcev bo naslednjič potrebno ponuditi več, sladokuscem pa boljše, da bo lep objekt tudi poln. Kam z Vestalko? Naš odnos do tradicije se kaže v odnosu do Vestalke, lokala v Kočevju, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo ročno tkanih izdelkov. Statve v steklih lokala, ki vabijo mimoidoče, jih privabijo premalo, da bi njihova lastnica z njimi mogla vzdrževati sebe in lokal. Še ne tako dolgo nazaj so se v tej trgovinici vrstile likovne razstave, modne revije, vanjo so vodili ugledne ljudi iz zamejstva... Od ugleda in umetniške slave pa se ne da živeti. Da bi podprla tkanje in obdržala lokal, se je njegova najemnica povezala z Zmajčkovim butikom, to pa je šlo v nos občinski birokraciji. Zaradi spremembe namembnosti bo moral lokal na natečaj in tako se Vestalka seli. Pod streho svojega Doma jo bodo vzeli starejši občani, ki jim bo za protiuslugo nudila na posodo statve in blago za tkanje. V kočevski kulturni srenji se sedaj zastavlja vprašanje: Mar tkanje kljub večtisočletni tradiciji tako malo pomeni v kočevski kulturni ponudbi, da ga na obrobje lahko odrine že črka odloka? Imajo posluh za tradicijo res le še starejši občani? Dva požara zapored Sreda, 24. aprila, je bil usoden dan kar za dvoje vaščanov iz okolice Ribnice. Najprej je okrog treh zjutraj močno počilo v garaži hiše Janeza Kluna v Sajevcu, pri čemer je bil ranjen njegov sin, ogenj pa je uničil Vuga, moped, kolesa, garažna vrata, ostrešje ter sosednjo drvarnico. Gasilci so imeli z ognjem opravka do opoldanskih ur, ko je zagorelo v skednju Jožeta Pakiža na Bregu. Otroška igra z vžigalicami je uničila kosilnico, voz in drugo kmečko orodje, zaradi sena pa od skednja ni ostalo drugega kot pogorišče. Šoli v Sušju grozi ukinitev Stvari še niso tako resne, da bi morala posredovati vojska - suške šolarje smo v objektiv ujeli slučajno ob tamkajšnji vaji reškega korpusa, vendar so njihovi starši močno ogorčeni, saj bodo zaradi nekaj manjkajočih šolarjev zaprli šolo, šoli pa zaradi pomanjkanja denarja grozi ukinitev avtobusov na tako kratki relaciji. Starši suških šolarjev pa vidijo žarek upanja prav v tej grožnji, saj se starši otrok iz okoliške vasi le utegnejo premisliti in namesto v ribniško šolo vpisati otroke v Sušje. Na pešpoti iz Brež bo le potrebno obnoviti most in še tu in tam pokazati malo dobre volje in prihodnji skupinski posnetek bo morda številčnejši in miroljubnejši. 8 NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE flwSV.VÄWWCvW O BONIH Težave z likvidnostjo so prisilile tudi nekatera ribniška podjetja, da so del plače izplačevala v bonih. Oktobrsko in novembrsko "topčidersko" tiskanje občinskega denarja v obliki bonov je naletelo na velik odpor zasebnikov, zato je do februarja zamrlo. Ko pa so se boni znova pojavili, so zasebniki kmalu očitali, da gre za utajo prometnega davka. Kljub temu da se še vedno ne počutijo enakopravno veqim trgovinskim sistemom, so se vključili v zapleten krožni sistem plačevanja z boni in medsebojnih kompenzacij. Ribnici bi bilo potrebno podeliti le še carinski patent, da bi se s svojo moneto uveljavila širom po Evropi. Na TV spet po starem? Na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici je letošnjo pomlad otroke razveselila ribniška Kumunala, ki je popravila gugalnice in klopi. Veselje pa je trajalo prav kratek čas, kajti praktično čez noč so bile gugalnice spet pokvarjene. Razloge je treba iskati v dveh smereh. Prva smer je večletna zamuda tega časti vrednega dejanja Komunale, druga pa je generacija otrok, ki so dorasli v najstnike ob pokvarjenih igrališčih in so si zdaj - kritikam navkljub -dali duška. Zasedli so vse razpolagajoče površine igrišča in rezultati so bili hitro vidni. Gugalnice so trenutno zopet popravljene (razen ene), vprašanje pa je, koliko časa še. Upajmo, da se takale slika izpred leta dni ne bo več ponovila. VINKO LEVSTIK POHVALNO O REŠETU Uredništvu Rešeta se je pismeno oglasil g. Vinko Levstik iz Gorice, ki ga je vsebina in uredniška zasnova tega občinskega glasila prijetno presenetila. Posebej je čestital ribniškim borcem za pogumno izjavo o priznavanju napak na obeh straneh. Kljub temu bi si od borcev še vedno želel kritične ocene njihovega zadržanja ob njegovi ponudbi iz leta 1965, da bi v njegovem rojstnem Sv. Gregorju tudi s pomočjo njegovih denarnih prispevkov pozidali in obnovili šolo, ki so jo partizani leta 1943 požgali. Zveza borcev in tajništvo za notranje zadeve naj bi njegovo ponudbo zavrnila z obrazložitvijo, da bodo že sami pozidali šolo, o čemer še danes ni ne duha ne sluha. Borci bodo na njegove spravne težnje zanesljivo odgovorili. Kako pomembna osebnost pa je Vinko Levstik zdaj, pa je razvidno iz priložene vizitke. LEVSTIK VINKO — G ran Cavalier A.I.C.T. — Cavaliere O. M. delta Repubblica Italiana — Presidente S.A.R. - Societä Alberghi della Regione — Amministratore Euroslov-reality s.rJ. (Evropska slovenska stvarnost) — Proprietario Palace Hotel — Proprietario Hotel Emona O stečajih pa nič O stečajih, brezposelnosti in socialnih stiskah v prvi številki namenoma ne bomo pisali. To seveda ne pomeni, da jih ni. Nasprotno. Toliko jih je, da bi jim lahko posvetili cel časopis. Toda - ali so tako splošne in razširjene teme sploh še novice? Novica je danes to, da nekdo denar ima, da je bogat, uspešen. Da vzbuja zavist. V tej številki le slikovni namig, v prihodnjih NOVIH NOVICAH pa še kakšna beseda zraven. IZ NAŠE GREGORIJE 1 Gregorija naša zlata 1 na višinah tu kraljuje, strela tu nikdar ne udarja, I vetra tukaj skoraj ni, j I v miru polnem se živi. 1 I Lipa mlada tuje stala, I stara komaj 300 let, jo podrl je lanski žled. Ura v stolpu točno bije, I mežnar včasih gor zavije | I in jo maže, kar se da, I 1 da od nje močno kaplja. 1 Cerkev zdaj je osvetljena, se močno ponoči sveti, I je tako že od božiča, | I res je, vsi smo temu priča. | I Luna nima kaj početi, I cerkev nič več ne obseva, kam naj se obrne reva? Tudi to je pridobitev: I voda zdaj na britof teče, | I rožice so oživele, I 1 od veselja so zardele, britof zdaj je kot oaza, ko bi le ne bilo mraza. I Smo tovarno sezidali, | I dosti ji poudarka dali, | 1 ženske tam so zaposlene, I res brez dela ni nobene. Laže se tako živi, nekaj denarcev se dobi. I Joj, kako smo bli veseli, | I da tud’ to smo doživeli: I • avtobus zdaj redno vozi 1 prot’ Ljubljani tukaj skozi, nismo daleč od prometa, I marsikaj se še obeta, | I v tej državi novi zdaj | I tud"osječkarji" smokaj! I 1 (vse, kar piše, je narobe res) Avtor pesnitve, župnik s Sv. 1 1 Gregorja, g. Ludvik Šivic, nam je v 1 1 objavo odstopil tudi nekaj šegavih • 1 o župniku Frančišku 1 1 Krumpestarju, o katerem I I tamkajšnja kronika in ljudski I I spomin vesta marsikaj povedati, I I pa tudi nekaj šegavihje vmes. Več I I o njem torej v prihodnjih I I NOVICAH. I I_________________________________I NOVE NOVICE DOBRO JE VEDETI - - ' .V.SV.V.V.S Koliko kdo velja V imenu volilcev smo povprašali ribniške in kočevske politike: Kje se oblikuje občinska politika? Kolikšen vpliv imate pri oblikovanju takšne politike? Upamo, da boste v pričujočem prispevku dobili vsaj namig, kam seje izgubil vaš glas. FRANC MIHELIČ, predsednik ribniške skupščine, je mnenja, da se politika oblikuje predvsem v skupščini. Pobude prihajajo iz posamezne stroke, ki se pred odločanjem v skupščini obravnavajo s strani delegatov na neformalen način. Pogreša neformalno posvetovanje s strankami, saj je pozneje v skupščini težko uskladiti posamična mnenja. Z uveljavljanjem lastnih pobud v skupščini ni zadovoljen, največkrat pa niso prodrle zaradi omejenih finančnih možnosti. Ribniški župan ni v nobeni stranki, čeprav je funkcijo prevzel kot član SKD. JANEZ HENIGMAN, predsednik ribniškega izvršnega sveta, je mnenja, da vlada ne more mimo interesov strank. Te morajo upoštevati finančne omejitve. Pri odločanju je najpomembnejša skupščina. Vlada odloča samo o internih zadevah. Pri pripravljanju širših odločitev skuša v čimvečji meri upoštevati mnenje tistih, ki jih bo odločitev najbolj prizadela. V nasprotnem primeru se zgodi, da predlog ne gre skozi. Pri tem je posebej izpostavil mnenje krajevnih skupnosti, stranke pa so pomembne pri političnih vprašanjih. Predsednik ribniške vlade je bil na to funkcijo izvoljen kot nadstrankarski kandidat. FRANC MIHIČ, predsednik ribniške SKD, je prepričan, da operativno politiko v Ribnici zaenkrat še dela vlada in ne stranke. Te v svojih vrstah nimajo močnih gospodarstvenikov in strokovnjakov. Močan vpliv je čutiti iz gospodarstva, ki obvladuje vlado. Posameznih strank v parlamentu ni dovolj čutiti. Demos je v skupščini čutiti toliko, kolikor so zainteresirani za določeno problematiko posamezni poslanci. Zaradi nezadovoljstva s takim izvenstrankarskim vladanjem je najavil odstop s funkcije podpredsednika občinske skupščine. JANEZ RUS, predsednik ribniškega odbora SKZ - LS, je menil, da ključne odločitve v občini prinaša skupščina. Uspeh posameznih pobud je odvisen odmoči agrumentov. Če se vlada bolj angažira pred sprejemanjem, je rizik za uspeh njenih predlogov manjši. Premalo je posvetovanj s strokovnjaki. Ti naj bi bili po možnosti izven vlade in politično nevtralni. HELENA ROSA, poslanka ribniške LDS, je mnenja, da se politika oblikuje v ožjem jedru vlade. Na tega stranka kljub zunanjemu članu vlade nima nobenega vpliva. Tam oblikovani predlogi dobijo največ podpore v zboru združenega dela in deloma krajevnih skupnosti. Čeprav so, sicer redki predlogi stranke, v skupščini in javnosti kar odmevni, so na vladnem nivoju pravilma kategorično zavrnjeni. Ima občutek, da je LDS postavljena v položaj edine čiste opozicijske stranke v občinskem parlamentu. MIHAEL PETROVIČ, predsednik kočevske skupščine, je mnenja, da v kočevski politiki nima nihče dovolj moči, da bi s svojo pobudo prodrl mimo koordiniranja na različnih nivojih in seveda skupščine. Funkcionarji nimajo niti toliko moči, da bi lahko opravljali svoje delo. Redkokdaj se zgodi, da upoštevajo njegov predlog v taki obliki, kot je bil predlagan. Usoda predlogov je bila odvisna od agrumentiranosti, rezultati pa so plod kompromisov. LADISLAV LENASSI, odstavljeni predsednik kočevske vlade, je to funkcijo ob razgovoru še formalno opravljal. Pravi, da je bil 10 NOVE NOVICE DOBRO JE VEDETI ir v občinski politiki? opozorjen, da je sedaj strankarska demokracija, in ker stranke niso zadovoljne z oblastjo, oblast pač ni dobra, čeprav on sam med nastopanjem v javnosti ni dobil tega vtisa. Vsak vladni dokument mora v jneverjanje vsem strankam. Ce se vse z njim ne strinjajo, ne pride niti v skupščino. Vse se mora tako kot nekoč v "Rdeči hiši" uskladiti v neki drugi hiši. Njegovo mnenje je, da bi se morala politika neposredno oblikovati v skupščini. Vlada in stranke imajo vsaka svoj koncept vladanja. To je kočevska specifika. Lenassi je bil na položaju predsednika vlade kot član SDP. ALOJZ KOŠIR, predsednik kočevskih SKD, meni, da kot opozicija nimajo vpliva v zboru krajevnih skupnosti in ZZD. Ti sta pod vplivom starih oblasti, ostali pa so tudi stari centri vpliva. Ker nimajo dovolj političnih izkušenj, na srečanjih pri 11 županu niso v enakopravnem položaju in se morajo zanje zelo pripravljati. Prodrejo lahko le s pobudami, ki so že preverjene na republiški ravni. JOŽE HOBIČ, predsednik kočevske SKZ-LS in republiški poslanec, meni, da se politika oblikuje v izvršnih odborih strank. Tu se oblikuje politika o sestavi vlade, ta pa naj bi v skupščino prihajala s predlogi. To, da v skupščini ustvarjajo pobude, naj bi bila samo naša pogruntavščina. Ljudje še niso dojeli, da se politika dela preko strank. Tudi on je mnenja, da je Kočevje v marsičem specifično. To ugotovitev je ilustriral s primerom Lenassi: "Odstavili so ga tisti, ki so ga predlagali." FRANC BARTOLOME, predsednik kočevske SDZ, je poudaril, daje v politiki na novo in da se veliko govori o zakulisnih igrah. SDZ nima nikakršnega vpliva na oblikovanje občinske politike. To se kaže pri sestavljanju nove občinske vlade, k čemur so bili sicer povabljeni, vendar do konkretnih dogovorov ni prišlo. Politika se po njegovem mnenju oblikuje v več krogih: 1. SDP, ki je razcepljen, 2. stari oblastniki, 3. socialisti in liberalci. ANTON ČOLNAR, je v imenu kočevskih liberalnih demokratov in v svojem imenu ugotavljal, da na vlado nima nikakršnega vpliva, ker v njej nimajo svojega predstavnika. Oblast je po njegovem tam, kjer je denar in ne pomaga kaj dosti, če si izvoljen. Na oblikovanje politike je mogoče vplivati le neformalno, predvsem z javnim vplivom preko medijev in mogoče z zborovanji. Pazljiv ribniški bralec bo iz izjav domačih prvakov razbral namig, da vlada obvladuje skupščino s pomočjo vplivnega gospodarstva. V kočevski politični kuhinji pa diši po strankarskem obvladovanju vlade mimo skupščine, kar povzroča pogoste konflikte. Povsod so se že pojavili odstopi in odstavke, kljub navideznem kaosu pa se razmerje sil ne poruši. Preobrate v politiki lahko izzove le totalen zlom gospodarstva. To pa je že druga tema. Stane Hafnar NOVICE MLADA POTA — Na občinskem tekmovanju v Ribnici so dosegli SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE naslednji učenci: 6. RAZRED 1. Urška Mihelič 19 točk 2. Barbara Adamič 16 točk 3. Andreja Lavrič 14 točk 7. RAZRED 1. Klemen Ivanec 25 točk 2. Saša Mlakar 20 točk 3. Alenka Hren 17 točk 4. Marjan Klun 13 točk 5. Polona Lovšin 13 točk 8. RAZRED 1. Klemen Vesel 21 točk 2. Miran Merhar 20 točk 3. Boris Matelič 19 točk 4. Natalija Kordiš 18 točk 5. Emil Simonovič 17 točk 6. Tomaž Košmrlj 14 točk 7. Damir Omrčen 14 točk 8. Marija Benčina 14 točk 9. Urška Henigman 13 točk lO.Robert Buček 12 točk Na občinskem tekmovanju v Kočevju so dosegli SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE naslednji učenci: 6. RAZRED 1. Miha Krkovič 6.f 2. Polona Vidič 6-g 3. Melita Mikulič 6.c 7. RAZRED 1. Sebastjan Vovko 7.b 8. RAZRED 1. Nevenka Klun 8.f 2. Martina Kaligarič 8.a 3. Tina Novak 8.f 4. Marko Kajfež 8.d 5. Polona Ruparčič 8.a 6. Jure Okraj šek 8.b Prvi štirje so dosegli enako št. vtočk -16. V prejšnjih časih so si naredili maske iz papirja, če je bil pri hiši, iz raztrganih cunj ali pa so šli v gozd po razno lubje in izrezah oči, nos in usta ali so si že prej sešili skupaj listje oziroma smrekove vejice, kar je bilo zelo težko. Podili so se od hiše do hiše in včasih zapeli kakšno pesmico, na primer tole: Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeha in s smehom pomlad, zato pa nam dajte en dinarček, dva, tri krofe, tri bobe, en košček mesa. Ljudje so se jim nasmejali in dali iz rok, kar so imeli. Če pa pri hiši niso imeli nič, ali pa so bili revni, so se maškaram nasmejali in so se jim zahvalili, ker so se prišle pokazat. Včasih so maškare dobile tudi kakšno suho sadje, kot na primer jabolko. Če pa so imeli doma kravo, so maškaram dali skledico mleka, ki so ga bile maškare zelo vesele. Tudi ljudje so bili veseli, da so jih maškare prišle obiskat in da so jim lahko kaj dali iz rok. Pred pustom so se zbrali v gostilni in se domenili, da bodo vzeli kak star voz in se oblekli v maškare. Najpomembnejši liki so bili ženin, nevesta ter čarovnica. Ljudje so jih hodili gledat in jim dali, kar so imeli. Včasih je šel za vozom tudi sprevod. Ta običaj je letos obudila skupina fantov iz vasi Retje v Loškem Potoku. Polona Turk, 5.r OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok V petek, 1.3.1991, smo bili v Novem mestu. Ustavili smo se v centru Novega mesta. Šli smo na ogled tovarne IMV Renault. Bili smo zelo veseli, ker je bilo zelo zanimivo. Vodil nas je tov. Franc. Na dan naredijo več kot tristo avtomobilov. Izdelujejo Renaulte štiri in Renaulte pet. Ko smo si ogledali tovarno, smo šli v mesto na pizzo. S prijateljicami smo šle tudi v tobačno trgovino in kupile spominke in kartice Novega mesta. Spremljali sta nas tovarišici Olga Čeme in Nanča Mohar - Opeka. Vozil pa nas je šofer Alojz Knafelj, ki se mu v imenu celega razreda in tovarišic zahvaljujemo za vožnjo in mu želimo, da bi bil še dolgo z nami na poti. V Novem mestu mi je bilo zelo všeč. Nina Grgič, 7.r OŠ Jože Petek, Ribnica Z zavestjo, da več ne živiš, drobim korak v pogrebni vrsti in v veri, da vsaj mirno spiš, odsotno gledam križ na krsti. Gredoč zdrsim v šolska leta, v naš razred gre spomina sled; spet vidim fante in dekleta in v klopi tvoj obrazek bled. Tedaj je blagi dež aprila solzil nabreklo polje sanj; tedaj so v nas obzorja mila kipela od pričakovanj... Kdo slutnji bi verjel takrat, da ti bo v grobu lajšal hlad z odejo zvončkov z vaših trat tvoj sinek v solzah to pomlad? Zapuščam razred in spomine, kjer mi na sliki, ki pohaja, kot nema priča, da vse mine, v klopi prazen stol ostaja. In zrem v dalj in iščem rimo, za pesem, ki za smislom hlipa, ker mlad obraz odhaja z zimo, ker jamo blatna prst zasipa... Jože Kozinav 12 NOVICE ANKETA POSLA BI SE LOTIL, CE... Naključne mimoidoče smo tistega sobotnega popoldneva kar se da vljudno prosili, naj nam in vam zaupajo svoje skrite poslovne ambicije, ki jih doslej niso zaupali morda niti svojim najbližjim. Vprašani so bili povabljeni k razmišljanju na temo: Kakšnega posla bi se lotili, kako bi se ga lotili in kam bi s kapitalom, če bi ga ustvarili? Razmišljajte z njimi. Marjan Lipovec, mizar v Opremi Lotil bi se zasebnega posla v mizarski stroki. Na pomoč firme ne bi računal, bolj na sorodnike, saj imamo doma nekaj gozda. Sam na svoje ne morem začeti, razen če zadanem na lotu. Če pa bi imel veliko kapitala, ga v svojo stroko ne bi vložil. Investiral bi ga raje v firmo, ki ji zaupam. V Kočevju je to Oprema, v kateri delam. Polovico pa bi investiral v različne delnice._ Vojko Marcele, nočni v Domu za učence Dušana Remiha Želel bi si svojo trgovino, ker ima žena že tovrstne izkušnje. Najprej bi moral dobiti prostor, to pa je odvisno 13 od občine, kamor sem že vložil prošnjo. Računal bi tudi na pomoč in sodelovanje drugega sorodstva, ki se tudi že ukvarja s trgovsko dejavnostjo. Tudi če bi imel veliko denarja,bi ga vložil v trgovino, saj se tu zmeraj da kaj iztržiti.________ Karel Štefanič, monter v Kovinarju S posli bi začel na svojem področju: montaža centralne kurjave. Tukaj je še vedno dovolj posla, čeprav se ne zida več toliko. Sposoditi bi si moral nekaj tisoč mark za lasten kombi in večje stroje, prostor ni problem, pa tudi znanja imam dovolj. Začel bi kar sam, potem pa bi zaposloval. Večje denarje bi investiral nazaj v posel in ustvaril podjetje. Darinka Rifelj, zaposlena v Trikonu Želja po šiviljski delavnici je v meni živa že od nekdaj. Šivilj še vedno primanjkuje, ker vsepovsod prevladuje konfekcija. Na začetku bi se najbrž morala povezati s trgovino, za katero bi delala. Potrebovala bi šivalne stroje, mize, likalnike in prostor, živim namreč v družbenem stanovanju. Če pa bi imela ogromno denarja, bi ga najprej vložila v hišo, ne pa v posel. Brane Oražem, skladiščnik v Mercatorju Ukvarjal bi sc z grosistično dejavnostjo, prodajal bi pa galanterijsko blago, ker se s tem ukvarjam v podjetju. Trenutno za samostojen posel nimam nobenih pogojev in je vsako razmišljanje o tem povsem brezupno. Če bi imel kapital, ga ne bi zapravil, ampak bi ga poskušal oploditi. V posel bi šel tudi s kom drugim. Janko Mesojedec, skladiščnik v Mercatorju -Jelka Ribnica V Ribnici bi odprl lokal za pomfri, hot-dog, krofe, fast food. Lahko bi bil tudi kiosk na primerni lokaciji, npr. blizu šole. Tega v Ribnici še ni. Morali bi me podpreti v podjetju, vložil pa bi tudi svoj kapital. Glede na to, da se tudi v teh kriznih časih proda ogromno pijače, bi tudi večji kapital vložil v gostinstvo, najraje v nočni bar. NOVICE SKUPŠČINSKO REŠETO I glittti mmm giiüäl P-bniSki občinski proračun - za preživetje___________ Ribniška občinska skupščina je v začetku aprila sprejela proračun, ki prvič po mnogih letih ne zagotavlja več razvoja, temveč le preživetje. Kljub temu daje financiranje Postaje milice, TO in pospeševanja prehrane letos prenešeno na republiške vire, z letošnjim predvidenim dotokom 93 milijonov din ni bilo mogoče pokrpati vseh proračunskih lukenj. Občinska vlada seje kot predlagatelj zato odločila za zadolževanje v višini 17 milijonov in pol, s čimer naj bi se izpolnile pogodbene obveznosti do Pionirja za nakup 14 stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu Oničeve hiše, pospešilo aktiviranje čistilne naprave ter komunalno opremilo nekatere objekte. Šolam naj bi zmanjšali priznane materialne stroške, v občinski upravi, šolah in drugih izvajalskih organizacijah pa je bilo potrebno zmanjšati plače. Sprejeti proračun v celoti izključuje investicijsko vzdrževanje, nekaj nad 600.000 din bo dobila za nujna vzdrževalna dela le šola v Sodražici. Poslanci v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti so sprejeli tudi amandma, po katerem se strankam odvzame polovica predvidenih sredstev, ki se jih nameni šolam in društvom. Občinski izvršni svet je sicer odgovoril na številne pripombe in mnenja, ki sojih imeli na osnutek proračuna poslanci LDS in SKD, vendar jih v sam predlog proračuna ni vključil. Amandma o zmanjšanju sredstev za stranke je nastal v poslanskem klubu SDP. __________________________________________________ Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Ribnica za leto 1991 Z.ŠT. BESEDILO ZNESEK DIN I. PRIHODKI 1. prihodki, ki pripadajo občini 4.104.000 2. prihodki, ki se delijo med občino m republiko 52.352.000 3. prihodki republiške izravnave 36.498.000 4. drugi prihodki 18.224.000 SKUPAJ PRIHODKI 111.178.000 n. ODHODKI i. odhodki za delojorganov in izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti 61.832.000 2. transferji, dotacije, subvencije 13.915.000 3. drugi odhodki 6.136.000 SKUPAJ TEKOČI DEL PRORAČUNA 81.883.000 4. investicijski del proračuna 4.1. investicije v gospodarski infrastrukturi 22.845.000 4.2. investicije v družbenih dejavnostih 921.000 4.3. investicijsko vzdrževanje 5.529.000 SKUPAJ INVESTICIJSKI DEL PRORAČUNA 29.295.000 SKUPAJ ODHODKI 111.178.000 Gospod Brane Kozina je kot dober poznavalec postopkov prisilnega odvzema zasebnega premoženja v povojnem času na občino Ribnica naslovil dopis, ki te postopke obširneje razlaga. Ker ima poznavanje postopkov za prizadete tudi praktično vrednost, smo se odločili, da jih objavimo v treh delih. Sprejetje odloka AVNOJ-a, dne 21.11.1944, o prehodu sovražnikovega imetja v državno lastnino je pomenilo kazen za sovražna dejanja med vojno. Po tem odloku je prišlo v državno lastnino vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, vse premoženje oseb nemške narodnosti z nekaterimi izjemami (sodelovanje v NOB), vse imetje vojnih zločincev in oseb, ki so pobegnile pred NOB. Nemško imetje je prešlo v državno last na podlagi zaplembnih odločb oziroma na podlagi pravnomočnih rešitev na to pritožbo, imetje vojnih zločincev in pobeglih oseb pa na podlagi zaplembnih obsodb vojaških sil ali sodišč slovenske narodne časti. Zaplemba premoženja je bila namreč predvidena tudi kot kazen za zločine in prestopke zoper slovensko narodno čast (5.6.1945). Zaplembe so se izvajale v letih 1945-47 in jih je büo približno 25.000. Podlago za zaplembo premoženja je predstavljal tudi zakon o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega med okupacijo. Za vojni dobiček seje štel ves presežek premoženja, ki ga je imela fizična ali pravna oseba na dan 9.5.1945 več kot na dan 6.4.1956, in če je bil rezulatat gospodarskega poslovanja na podlagi špekulacij. Zaplembe špekulacij so izrekala redna in vojaška sodišča, zapisniki sodb o zaplembah pa so morali biti objavljeni v Uradnem listu DFJ. Zaplembni postopek so vodile zapiembne komisije, ki so pripravile zapisnik s popisom vseh zaplenjenih stvari, vključno s cenitvijo. Po takratnih normativih ni smela odstopati + ali - 10% od dejanske vrednosti. Okrajno sodišče je potem izvedlo vpis premoženja v zemljiško knjigo v korist države. Okrajne zapiembne komisije so poslovale na sedežih okrajev (Kočevje), okrožne komisije pa na sedežih olaožii. Po pravnomočnosti zaplembnih odločb se je le ta vročila: - lastniku oz. pooblaščencu - okrajnemu sodišču zaradi zaznambe v zemljiški knjigi -okrožnemu sodišču zaradi zaznambe v trgovskem registru, če je šlo za imetje družbe - ministrstvu, ki je imelo določeno podjetje v uporabi - komisiji za upravo narodne imovine v Ljubljani (KUN) - javnemu tožilstvu Pritožba se je vedno vršila pri tisti komisiji, ki je izdala odločbo na prvi stopnji. Prihodnjič: AGRARNA REFORMA, NACIONALIZACIJE 14 NOVE NOVICE POSLOVNA STRAN ::::::::::::::::::::::::::::::::::::: NAŠLOV:NOVE NOVICE,KOLODVORSKA l! 61310 RIBNICA, TEL.: 861-765 OD 8.00 -11.00, OSTALO 861- 704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVAJALCEM,TRGOVINAM,STORITVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELU O REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO .NAROČILA ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12.00 - 17.URE. IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV ZARAČUNAMO PO VELJAVNEM CENIKU. NOVO! V Sodražici smo odprli kozmetčni salon in specializirano prodajalno Angelika s kozmetičnimi izdelki, zdravilnimi zelišči in čaji. Nudimo vam najrazličnejše parfume in kozmetične kolekcije, med katerimi posebej blesti L’ OREAL PLENITUDE. Poznavalke dobre kozmetike pa se bodo gotovo razveselile tudi kolekcije DA in kolekcije Zdenke Kahne, ki ju odlikujejo naravne sestavine: morske alge, morska glina, lipstomi itd. Pri nas lahko dobite tudi vse za nego las. NOVEJŠE! Našo ponudbo smo obogatili s proizvodi Kamilice in domače lekarne Matik iz Ljubljane. Ponudba je zelo pestra in dobrodošla zlasti tistim, ki jim zdravilna zelišča veliko pomenijo. S čajno mešanico Zdenke Kahne boste uspeli v 15 dneh shujšati za 5 kg, ob tem pa boste deležni še drugih zdravilnih učinkov. N A J N O V E J Š E! V Športnem centru Ribnica smo odprli KOZMETIČNI SALON! Tu se bo za vaš lepši videz trudila strokovno usposobljena kozmetičarka Mateja Zobec. S pomočjo sodobnih aparatov bo opravljala naslednje storitve: - globinsko čiščenje kože - zdravljenje aken (popusti za šolarje!) - masaža obraza in dekolteja - barvanje obrvi in trepalnic - umetni nohti - modni make up in brezplačno svetovanje Naročila sprejemamo osebno v Sodražici, v salonu Angelika ali po telefonu 860 - 340. Vljudno vabljeni. &ijgdika * 061 “ J S M* 196 V- BEMO^ ; S šeagesž&issi 61330 KOČEVJE FRANKOPANSKA / OQ GRADBENI MATERIAL KOČEVJE - Ljubljanska 9a - Telefon: 061/851-983 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Zahvala ► PROIZVODNJA ► PRODAJA ► DOSTAVA [Ttaš] NOVO! STANOVANJSKA ZADRUGA AZURIANA-Kamnik v Kočevju,Frankopanska ul. 7 ► Delovni čas: od 8—12. in 15,—18. ure sobota: od 8—12. ure Zakasnela zima je pri pripravljanju vašega časopisa zasačila novinarja. Zatajil mu je akumulator, na pomoč pa mu je priskočil g. Žalik z MITSUBISHIJEM. Po tej poti se mu javno zahvaljujemo. NOVE NOVICE POSLOVNA STRAN i .•.W.V.V.V.V.V.*.V.V.-.V.V.*.VA%V.,.V.V.V XvSvX'X^vIvÄ delikatesa ZLATI KLAS Cesta na Ugar 2, Ribnica živila,sveži mesni izdelki Posebna ponudba: konjske salame, hrenovke,mesni sirček - priporočamo diabetikom prodajalna mešanega blaga modno oblikovanje šivanje Andreja Merhar, Prigorica 89 a, Dolenja vas tel. 864 -172 PRODAJALNA