V torek. f>trt»k in hM idiaj« m v.lju l »Idii Uini krti Mtltjl^J i M Joni la t<i- Mo ml. - k ,» Ml krt«
ti Mit M« • * - 1» i Za iw IM.« li» hI. - k
M M|  1,1:. •
i i Mrl lita •-' .,
V,>,lni-lv.. in, |.r.,
j« ii.t -t.,1......i Irffi
•Imi) KttM -i
Št. II.
O/n.Hiil.i:
z« MtWm .It. t.;.!.../
>'-<.....        1'li.uj. /
i; kr . i.• imti-n.- I krit.
kr. ......        iMta IkraU
4 kr. ..■ M li-ka :ikr..l
ItH |nni..l.ki' m pla.u\
j.,.. m fn t..ru.
Z.i t-.ik li .k j.' it, kul.-k (»I.....|irlj i /1 :tii k
II,,1       i        h,'  tr.i, ij„.
,i.,|m i n.ij m klsfiraljM
tr.itikujfj.i.
V \l m-i Imm-u       m.ijji (8<>S.
Meščani ljubljanski!
»Podlaga svobodni državi je svobodno občina". — „Svobodnilsamouprava jo najgotoviše poroštvo tečnemu razvitku duševnemu in materijalnomu pa tudi skrhcmii gospodarstvu z občnim premoženjem".
Tc besede so sc v preteklih 20 letih mnogokrnl ponavljale; nI usnica morejo postati le tedaj, kadar si meščani izvoljio za zastopnike take može, ki so samostojni in popolnoma neodvisni, ki v dobrih pa Indi hudih Časih zvesto stojijo na strani narodu svojemu, — ki so tl'dllOgA značaja pn jih tudi navdaja pogum in moč, da v vseli okoliščinah in proti vsacemu brez strahu zastopajo duševni in materijalni blagor svojih souiestnjanov.
i/, tegli pa je očitno, kako važne so volitve mestnih odbornikov. Letos pa so tem važnejše, čem očitnejše je čas razodel pota in pripomočke nasprotnikov pravičnih narodnih naših prizadov, *sL^>V/
Zvesti vdrl in navadam svojih očetov štejemo si duševno povzdigo naroda našega na naravni podlagi in v ustavnih mejali v svojo najsvetejšo dolžnost. To svojo dolžnost pa bodeino spolnili, ako pomcinbo prihodnjih volitev prav spoznamo, se vsi od prvega do zadnjega udeležimo volitev, fll 110 (in ln nas kak nasprotnik begal, vsi ene misli, enega duba gretUO volit.
V tej edinosti zmagali smo v prejšnjih letih I
Meščanski volilni odbor se tedaj letos že osmo pot zaupljivo do Vas obrača in Vam iskreno priporoča spodej imenovane vi-sokospoštovane može, med kterili jih je veliko, ki so do zdaj v mestnem zboru na blagor mesta delavni, - drugi, ki so v prejšnjih letih marljivi bili V mestnem zastopu, in še drugi) ktero vse mesto pozna* kot može vsega zaupanja vredne.
Hude čase smo že preživeli. Prihodnost jo v rokah Božjih. To pa je gotovo, da potrebujemo mož, ki v vseli okoliščinah nepremakljivi stoje Z:l hrambo vsega tega , kar je na blagor mestu in njegovih prebivalcev.
Bodite tedaj z nami iu /. našo pravično rečjo; složni volite može, ki Vam jih priporočamo, iu pomozite tako, da pridemo nabolje! Za III. volilni razred Za II. volilni razred Za I. volilni razred
(kteri voli 11. maja dopoldne, iu če ne do-    (kteri voli 12. maja, — druga volitev, če bo    (kteri voli  14. maja, — druga volitev, Če
treba. 13, maja) priporočamo: bo treba, 15, maja) priporočamo:
gospoda JoMfl Zlipai.a, korarja in  mest-    gospoda Pavla AilPrja, hišnega posestnika, nega taj m oštra , „ „   dr. Jerneja Ziipanca, notarja, ,,   (illslaVil Tiillllicsa, hišnega posestnika, „
bijo vsi šTnje potrebnega (čezpolovičnega) števila glasov, se voli še enkrat popoldne)
priporočamo i
gosp. dr. JaiteZll Aliaeia, hišnega posesti).
„   prof. dr. Janezu IHcivvcisa, hišn, pos.
„    Milirlfl Pakira, hišnega posestnika, „   Blaža Vcrhovea, hišnega posestnika.
Jožefa llla/.nika,  hiš. posestnika. Kratica lliissmaiia. hiš. posestnika. Franc X. Souvana, hiš. posestnika. Meščanski volilni o d h o r.
Hrvaška
in IMis. |pla.
Ravnokar ste minuli dve leti, kar ste pričeli v IVšli zborovati prejšnja hrvaška in ogrska regnikolarna deputacija, kteriina sta dotična deželna zbora izročila nalogo, da doženeti in vravnati razmere trojedine kraljevine Ogrski nasproti. Da-sl so se tudi ravno tisti čas po političnem obzorji podili črni oblaki, kupice se zlasti nad Avstrijo, ter se jo v.-ink plašno oziral na Pruske iu Italijanske prepirke z Avstrijo, ki so nam porodile Sadovo in lepo krdelo „sta itsnot" : vendar so zlasti Slovani pozorno spremljali razprave omenjenih depntacij, nadajaje se, de se za Avstrijo toliko važno hrvaško vprašanje morebiti vendar pravično reSi. Ali že \ začetku so se pokazale vidike težave. Hrvaška deputacija se je kar največ mogoče približevala ogrski, popuščajo jej v vseh reČČh, da le niso napadale prava in interesov trojedine kraljevine; ali ogrska je skrbela ie za svoj Žep. Skazila jo vse inagjarska sebičnost in pesimistična maksima, da se jim moraju dl'llgi narodi pokoriti, češ da niso njih historična prava iste kovine, ali pa da oni celo* niso sposobni in vredni, da bi njim enake pravice vživali. Konec in vspeb zborovanju delegacij jo bil, da se je hrvaška vruola zopet dolini, no opravivŠi ničesar; hrvaško vprašanje se je pa le še bolje zamedlo.
MinoM ste dve leti. Marsikaj se je ta čas spremenilo. Bcl-credi se jo umaknol Hrustu. Avstrija se je razcepila. Kregulj dualizem je zasadil svoje kremplje Avstriji do živega, [zbegana Cislajtailija v svojih revah drugega ni dobila nego rajdu ministrov — doktorjev, |ia novih in popravljenih paragrafov, Cehi pravico molčati, ali ko bi črlinoli, nekoliko „massregoln", Slovenci razen tega še abecedo iu 1!). ij. Translnjlancev Magjnrov sc ni pozabilo. Dobili so zaželjene svoje ministre, kronali so kralja, Avstrije se znebili, a ostale dežele iu narode, kteri so nekdaj sv. Štefana kroni pripadali, primorali so po tnnogokterih nianevcrili. da
dejaje BO morebiti tudi nekoliko, da jej bodo narodni zastopniki sedaj prijazniji; ali zadela je ob isto opozicijo. Da se je znebi, razpusti deželni zbor in izroči Hrvate. Magjaroni, vse hrvaške pravice z nogami teptajo, t blpravivši narodne može iz služeb in nadoinestivši je z dualizmu udaninii Magjari, oktroira jim nov v<>-litven red, ter razpiše na njegovem temelji nove volitve. Iu po tej poti so dosegli Magjari b sredstvi, ki niso gotovo nobenemu na Čast, najmanje pa ustavni državi, svoj namen. V deželnem zboru sede možje, kteri 111 ne odrekamo, da se znajo dobro po vetru obračati in vselej prepokorni biti, možje*, kteri m ne zavidamo, da iimcjn lično govoriti in lepe adrese sestavljati : ali da bodo pa tudi za svojih volilcev blagor tako lepo skrbeli, ne bi si upali trditi.
Minoli ste dve leti. Ravnokar se je spet zbrala hrvaška regnikolarna deputacija v Pešti, da reši hrvaško vprašanje in po miri trojedino kraljevino z Ogcrsko, Kakošen bode konec, Uganemo lahko, ker preveč dobro poznamo može, kterim velja osodo trojedine kraljevine vsaj za nekaj časa odločiti. Ali ako bi bili ti možje tako kratkovidni, da bi ravnali proti pravu iu interesom svojega naroda , ter bi trojedino kraljevino izdali magjarski centralizaciji t zapomnijo naj si dobro, da jih ne bode samo zgodovina, ampak tudi narod ostro sodil a tudi obsodil. Njih delo ne bode stalo, ker ne bode. imelo moralne podlage. Po takošni poti, ka-koršno do zdaj hodi hrvaška regnikolarna deputacija obiskovaje razna magjarska sbodisča, prikloujaje se možem prehoduikom, a čakajo Habakuka, ki bi jim prinesel program, po taki poti ne rešijo hrvaškega vprašanja. Uc se tudi danas ali jutri, ali še nekoliko kasneje domu vrne hrvaška deputacija, če si pusti tudi na vozćh za seboj pripeljati zapisnike in akte, ki ac bodo pisali in podpisali o sedajnosti iu prihodnosti hrvaški; po pogodbah, ktero bode sklepala sedajmi deputacija, ostane trojedina kraljevina Ogrski to, kar je trn v peti, in morebiti ne hote minoli dve leti. da se hr-
daj.  Za to pozor, dokler ni prepozno!
K.
jim ae klanjajo, itd. Pa še vedno kljuje kregulj državo, iu l<d"jvaško vprašanje zopet prikaže na dnevni red, pa silneje nego sive', kaj vse jej še izkljujc.
Ali kako se je med tem godilo trojedini kraljevini ?
Po dolgem uporu je sklicala vlada zopet deželni zbor, vvi divši, da ne morejo hrvaške zadeve več ostati iu statn quo in na
C42C
zato in pri tacili okolšoinah se povsodi sprejema s tolikim norčavim pompom princ, ki m no briga nego za itojo labavo; /ato ie noi poklanjajo mestni
magistrati z ndivsimi. kakoršuo so sc v srednjem veku dajali' turškim sultanom. Nekleri kraljičini ol.čudovavci in iiauhiševnve i si iz tega pohoda vsega
dobrega za Irski, obetajo, drngi /<>i><-t. kterikraljićeto veličanstvo ikot rešeto gledajo, grenko m vsemu posmehnjejo. Kaj 1 »i sc tudi ne? Princ sam so ne more po svoji volji kratleočasiti, ker mu ne đajo mira nesrečni prilizljivi in
pn-prijazni čnstivci  s avojimi nagovori iu adresami.   Da lii bili nagovorniki
w.|,.| lep« [rčanke, bi besedovanje kaj veljalo, ali kako bi človeka mestni kopani m magistralne osebe s svojimi resno častljivimi obrati in po izmerjenimi besedami zabavljati mogli?
Iz Peterburga. (Drugo nadaljevanje.) — Zemstva tudi ne bodo dala, da bi zaspal načrt kake železnice, kije od vlade potrjen. Zato pa se nadjaino. da se bodo vse tiste železnire. ki Se niso začete, pa potrebne
spoznane, hitro začele delati.   Ne bilo bi jih zdaj toliko \ delu, ako hi se
zeinstva ne bila tako energično za-nje potegovala I/ sledečih vrstic bote Videli, da BO skoraj za vse linije,  ki sc  imajo zdaj delati začeti,  in kter<"
tukaj mkoliko popisati hočem, zemstva poganjajo,
V prvo vrsto teh Železnic stavim tisto, ki se ima narediti od Gri-jaza (postaje kozlov-voronežke) v Borisoglebsk (tambovski guberniji), zato. ker se govori, da je žc dovoljena. Pravijo. <la se ho delala z jamstvom zem-Btva, vlada pa da hode kupila akcije. Za gotovo sc reci sme. da se bo nadaljevala ta železnica do Orela z. ene, do Kamišina, na spodnji Volgi, z druge strano.   Tako bi bila Volga z baltiškem morjem zvezana.
Toda Volgfl ne bo stopila samo po tej železnici V zvezo z baltiškem morjem, ampak posredno sc po clveli družili. Sarntovsko zemstvo vse žile napenja, da sc mu dovoli napraviti železnico iz Kozlova v Saratov. Saratov jo naj važnejši pristan srednje Volge,
Pensko in samarsko zemstvo in po uralski kozaki hočejo imeti železnico iz Moršanska, čez Penzo in Samaro (Samara je tudi imenitni pristan Volge), iu odtod v Orenburg. Oba ta zemstvo in omenjeni Kozaki bo pripravljeni za vsako Žrtvo, ako so jim volja spolni. Kako važna bi bila ta železnica za kupčijo s srednjo Azijo, ki b8 ravnu \ tej razmeri množi, V kteri se \ nedavno pridobljenem Turkestanu red vpeljuje,nam je dokaz, za to, da sc od onega časa, kar železnica iz. Moskve v Moršansk polje, na nioršan-skem kolodvoru mnogo bombaža vidi, ki dohaja iz srednje Azije, čez Oren-burg in Samaro. Od kar litisi v sreilni Aziji gospodarijo, b6 kupčija tam tako množi, da pravijo, da še nikdar po kirgizkih stepah niso tako velikih karavan videli, ko zdaj. Napraviti se ima ta železnica pO načrtu g, Ribilia, oficirju generalnega štaba. Da potlej no ho pri tem ostalo, je lehko pro-videti; kajti iz Orouburgo do aralskega jezora ni dalje, nego iz. Peterburga v Moskvo. Na aralskem jezeru imamo žc lepo število parobrodoV, ki sc tudi Že v reke Anin - Darja iu Sir-Darja spuščajo. Ti reki. ki tečete preko celega Turkestana v aralsko jezero, sto tako veliki, da se vsaka zase z. Donavo primerjati da. Kar ho imenitnost moršansko - samarsko - orenhuiv.ke železnice še posebno povzdigovalo, je tO, da so precej onkraj goni, iz Idolih Sir-Darja izvira, tiste kitajske dežele, kjer naj boljši čaj raste. Dozdaj se je ta čaj pošiljal v Kjahlii, na severno-izliodni meji Kitajo —, iu ie le od tod bc je prenašal na karavanah v Rusijo. To je skoraj trikrat tako daleč.
kakor bi bilo po novi poti čez. Taškend. Dozdaj se čez Turan ni dalo nič pošiljati. Surovi nasledniki Tamcrlanovi in Cingiskauovi, ki so dozdaj tukaj gospodarili, niso tujcem dopuščali, da hodijo čez. njihovo zemlje. Vem, da • e se spominjate osode tistih treh Italijanov, ki so pred nekoliko let čez Indijo prišli v Turan svilnatega semena iskat.  (D. d.)
Iz slovenskih goric ,.,?—(Učitelje va v o 1 it e v v N e go v i). Do 10. marca je bila razpisana učiteljska služba V Ncgovi. Uglasilo sc jo menda 18 prošnikov, med kteriroi so bili nektevi mnogo zaslužni in rodoljubni mitclji. Pri prvi volitvi je gosp. oskrbitolj negovske grnjščino kot ..Scliulohinann" hotel voliti nekega poncinčenega učitelja iz Radgone, po mu je spodletelo; kajti drugi >e vender nekoj pravicoljubni šolski odborniki tnko krivične volitve niso mogli odobravati, Na velikonočni ponedeljek je bila druga volitve in volili so. česar c mi lliflino muljali, necega podučitelja iz slovenskega Gradca, od kterega je nemško-graški arheolog že v nemškem Gradci rodoljubom pravil, da ga jo moral pri neki priložnosti zarad grdega psovanja slovenskega naroda ostro zavrnuti.
Novi učitelj je rojen v Lemlialui leta 1845 in učillari od 81. oktobra 1803. Prosili so pa za imenovano služIm izvedeni učitelji, kteri že po 12, l'i in celo 20 let z dobrim uspehom mladino podučujejo. Jo li to pravica.-' Negovčanje! kakor Bte si postali, tako hote ležali, a ne le vi, tudi vaši otroci.
Izza Gorjancev. — „Laibacherica" je 22, dne t. m. naznanila, da so Metliški in Črnomaljski meščani zaupnico poslali grofu Antonu Auers-pergu: posebno čestita Metličanom, da so si oni prvi to visoko misel izmislili.  Kdo so ,.Laibaoherici" meščani, naj svet izve.
\ Metliki prebiva nek gospod, ki sc je že dvakrat ponujal za poslanca tukajšnjemu svetu, ljudje so pa tako čudno trdovratni, da nočejo od njega nič vedeti, akoravno je bil od povsod, tudi po „Laibacherici" priporočan. \ tega gospoda glavi se je izcimila visoka misel pohvalnico poslati Auorspergu. Sestavi jo tedaj - ali sani ali ne. mi ni znano — jn začne biro, Pa med meščani Metliškimi jo Kila kaj shdm.toraj nad uradnike, kajti zaupnica mora hiti. Ker ni v Metliki političnega urada, je še z uradniki vred premalo podpisov: S tem številom se grof ne hi bil mogel nikakor ponašati; pelje se tedaj v (Tnoinelj podpisov nfl posodo iskat. Tam si poišče prijatelja, ki naj hi mu iz zadrege pomagal. Ta se z. neko, kakor od više moči podpirano poiiosnostjo napravi na delo, premete vse kote od zgoraj do z.iloluj. dela s prošnjami, silo in zvijačo, a med meščani dohi ubogih 7 podpisov , od kterih so BO večidel vsi čebljali, ko so izvedeli, kaj so podpisali. Enaka jo bila tudi v Metliki. To je tedaj tista zaupnica, ki je iz naših mest na Dunaj k Auerspeigu romala.
Jzilnlolj in migov ni in vruilnik Anion Tomšič L........ - ■ . i ,
Zanpnica sama na sebi nam ni nič mar. ker vemo, da ho ravno toliko koinu škodila, kolikor bo AUerspergOl govor komu koristil. Pa to bi mi nekteriin ljudem povedali, da naj drugikiati pošteno podpisov za so nabirajo in naj ne skrune ime napredka, ne goljufajo nevednih ljudi; ker znati hi morali, da ljudje, akoravno nepoilučeni niso zato. da hi oni norce ž njih delali. Vdrugie hi jim mi na tihem povedali radi. da naj ne več tako grdili laži ne širijo po Metu. Ako so hoteli zaupnico poslati, naj hi jo bili v imenu uradnikov pa še teh vseh ne — poslali, pa ne v imenu meščanov. Uradniki so nekdaj reprezentovali narod, a sedaj ga po naših mislih ne več. — Kolikor mi poznamo narod, noče nič vedeti, niti o Auerspeigu, niti o nje- ? govih darilih, s kteriin ga on hoče osrečevati, on nima srca za narod, na- j rod pa za-nj ne.
Ljudem hi pa priporočali, da naj se ne dajo več vsakemu v roke. naj ne ski unijo s tem svojih imen. da jih podstavljajo pod vse, kar jim kdo prinese, naj sc vselej do trdega od vsega prepričajo, kar podpišejo, drugače se zna .še večkrat prigoditi, da ho prevaljenemu, ako tudi skesanemu možu, podučena in razkačena — žena v lase silila!
V Ljutomeru. 27. aprila. Fr. T—k. Danes je bila glavna skup- f ščina okrajnega zastopništva. Po predlogu g. dr. A. Klemenčič-a je z večino glasov (narodnih) sklenila na državni zbor protest vložiti zoper davek na premoženje iu zoper vsako povišanje zemljiščinega ali gruntnega davka. Nem-škutarji so vsi proti nam glasovali, med njimi je bil tudi naš dr. Ivan F arka š!   Prihodnjič več o tej zanimivi seji.
Politični razgled.
'  F slav ni odbor je skTonol nasproti vladinemu predlogu po nasvetu I dr. Tomaua, da se imajo tudi zanaprej pri razglašanji novih postav imenovati , v naslovu vsa  imena posameznih kronovin.   Dr. Toinan bo v zbornici o tem poročal,   (iosposka zbornica jo pri večih postavah vzela naslov: veljavne za dežele zastopane v drž. zhoru.
Odbor v pretres postave o s v obodne ni odvetništvu je osnovo zopet nekoliko spremenil. Odboru je malo do tega, da se dovrši postava se v tekoči seji.
Poslanstvo barona Mejsenburga v Kini si vsaka stranka po svoje tolmači. Kni se nadjajo, da jim ohrani konkordat, drugi, da ostane pri šolski zakonski in medverski postavi. Zopet tretji trde, da ostane Mevsenburg kot stalni avstr. poslanec v Rimu, ker je neki Crivelli prosil in dobil odpust.
— Kakor ne davno „Reich.bg. Zeitg." tako toži zdaj tudi praški „Tgh." o dunajskem časnikarstvu, da služi državi na kvaro le osebnim koristim.   Za njo stoje le nekteri bogatini, ki se rede od državnega soka.
Uradni Dunajski list razglaša nektare premembe iz viših vojaških
krogov.
Nov list v Pešti, ki zohlje iz. ministerskib jasli, razlaga ogrske namere: Naša namera je prisiliti Cistajtanijo k ozki zvezi z Nemčijo, ker j, naše prepričanje, da je prosto Ogrsko le mogoče poleg prosto Nemčije. — To je vendar jasno dovolj !
Kakor se piše iz. Reke se bo napregla po napotji komisarja Čelut proti Ivanu Voučini preiskavja radi kalenja miru. Potrebne dogodščine sc bodo našle v lanskih reških homatijah ; kakor pripoveduje ,,Agr. Ztg." zato. ker je bil voljen Vončina v deželni zbor,
Hrvaška regnikolarna deputacija je imela včeraj svojo prvo sejo radi j ustanovitve.   Vankovič jo izvoljen za prvoseduika, Ivan Czar za perovodjn. 27. t. in. je obiskala deputacija levičino shodišče, kamor jo je vpeljal baron I Podmanicki.
Po pozivih po voglih nabitih se spodbuja ljudstvo v Scegedinu, naj I so zbore okoli Kossuthove zastave.   Ti pozivi, ki so vsi iz jedne fabrike, pripovedujejo o I letku iu Perečimi, da se mastila ud ljudskih žuljev.
Miroljubni g. Beust je hotel več nemških državic, pregovoriti, da bi Zapustile odbojno in udarno zvezo sklenjeno s Prusko, in je skušal tudi Rusko za svoje naklepe pridobiti, da hi tako razdvojil in razdražil imenovani državi. Iluska pa je pečenko hitro ovohala. Da hi se potolažili glasovi, ki morajo o tem nastati, se je razglasila nova zveza med Avstrijo in Prusko.   Tako se piše ,,Pol." iz. Dunaja.
Mnogo sc govori o razoroženji v diploniutičnih krogih; da bi se pa ; vlade res pustile razorožiti, na to ni misliti.   Iz Peterburga se  piše v tej j zadevi ..Politiki1:  Kadi se sicer razgovarjajo v Parizu,  lierolimi in Peter-burgU o tem vprašanji; praktični diplomati pa na razoroženje ne verujejo, dokler se ne spodobno rešijo vsa sedajna politična vprašanja.
Z Berolina se piše: Zavezni proračun se še zdaj ni predložil zavez-neinu svetovalstvu in sicer zato, ker pruska vlada še zmiraj ne ve, kje hi vzela denarja za vojni primaukljej. Disniark noče si več denarja od državnega parlamenta zahtevati, ker mu noče kvariti dobre volje. Kaj pa pri nas!
..Dehattini" lastnik fiaus ho dobival odsihmal 12.000 gl. podpore i/, ogrskih blagajnic.
Javno «lrn>.bo 2. maja.
K r a n j s k o.
Sop. III. iz.v. dražim posestva And. Trebec-a, hiš. št. 11 v okr. ur. v Postojni 1G30 g.
I. izv. dražba tirjatve Marije Zabukovec na št. 458 zav. 210 gl, vrednosti pn
ok. uradu. Ljubljanskem,
II. izv. dražba posestva g. .lož. Dermota-ta 1. št. 27 a, 242, 21)5, 372, 392 in
t. .151 g. in 354 k pri okr. urad. v Hadoljiei. II. izv. dražim Permetovega posestva v Vinu v okraj, uradu v Ljubljani. I. iz. draž. Ribnikarovo posestvo urb. št. 818pri okr. uradu v Hadoljiei zar. 840 gl, cena 4686 gl.
Staj e rs ko.
I. izvir, dražba Pahernikovega po., urb. štev. 102 pri Spilfeldu, cena oT>98 gl' I. iz.v. dražim pos. Kroiiahetter-a, urb. štev. 22, okr. ur. Maribor, e. 8810 gl
Tiskar l-Uliinrd Juii/.ić.
4246
21
00
383412
HJ
5513
Narodno gospodarstvo.
(iornv tj, tJftt Aii/inni h'li'ineni'ifd. *)
Glavna skupščina slavnega okrajnega zastopništva naj blagovoli »prejeti v zaključek ali sklep sledeča pre.lh.ga: I. Naj te p..Uje pro njn držav nemil I bom. da l)i se (o slavno državno zastupništvo z v-eini silami upiralo vlad-neinu predlogu zaiad imsvefnvaueg.t. davka na premoŽenje iu vladni predlog risto odbilo. 2. Naj se v tisto prošnjo vzame protest našega okraja zopet vsako tttdl naj manjšo povišanje <la\ka na pohištva iu zemljišča.
Kar se tiče prvega predloga, slavna skupščina, bilo hi ravno toliko, kakor da Iti hotel votlo v molje nositi, »ko hi hotel na dolgo in široko razkladati, tla se protivi davek na premoŽenje no le vsaki količkaj zdravi finančni politiki, nego prav za prav zdravemu razumu. Vsi učitelji narodnega gospodarstva vseh narodov so v svojih delih obsodili ta davek: imenujem tu le Nemce: Roscherja, Rau-a, Lorenca Steinn, Mischlerja, od Francozov Mikaljo Chevalier-a In med Rusi Tenzoborskegb. Vsi ti možje nčč, da davek se \ vseh pojedinih razdelili in oblikah more samo nakladati na čiste dohodke Človeškega dela. kajti ako hi se naložil na premoženje, vbijnla hi b tem vlada državo samo, ker hi jej sredstva odvzemala, iz kterih in na kterih ravno stma stoji. K večerno bi si s tem opomogla začasno (efemerično) za kaka 2
ali :i leta, potem bi 86 pa premoŽenje državljanov zmanjšalo, s premoženjem naravno hudi dohodki, in z dohodki tudi dosledno iz njih iztekajoči davek. Vprašam, kaj pn potem? Odgovor je kratek: strašno Biromaštvo, toliko siromaštvo, da bi se lahko dogodilo, dn bi država nazadnje p..stala nesposobna za vsaki davek. Pa kaj bi dalje o tem govoril V Vložila so proteste zoper ta davek Že vsa Češka okrajna zastopništva: kakor sem bral, pripravljajo se
tudi nektere občine doljno Avstrije to isto storiti, storilo jo to tudi čisto nemško zastopništvo v Voitsbergu na Štajerskem, obsodilo je ta davek skoraj vse časnikarstvo, med kterimi tuđi Btarn „Presae", naj oficioznejši list gosp. barona Beusta. Brali smo. da bojo finančni odsek državnega zbora, kteremu je g. Skene izvestitelj. tudi odločno zoper celi vladini predlog izrekel in ho tudi državnemu odl.oru v sklep priporočal. V tej zadevi se izrazuje povsod soglasno mnenje toliko Slovanov, kolikor Nemcev, ker tu hi se /amoglo reci ..dass iu Geldsachen und hosondors beim Steuerzahlen nit lit mir die Gomttt* lichkeit, Bondorn aueh der NntionalitiUenstreil autliBron." (De tam. kjer je treba seči v žep, vzlasti pa. ketlar je treba plačati davek, prestaja ne h' „dobra volja'', ampak tudi narodni razpor.)
Kar se 2. predlogo tiče. hote vi vsi skupaj z menoj vred čutili , da smo z. zeinljisčiiiim in pohištvenim davkom tako preobloženi, da nismo V stanu ne enega solila več plačati, ako nečeiuo vsi na heraško palico priti. Spominjam se, tla je Schmerling enkrat še kot državni minister rekel V državnem zboru, da on vidi, tla ni mogoče ne za en vinar zcniljiščinega davka več pomnožiti; ravno tako se je izrazil gosp. l.ecko kratko pred nagodbo z. Ogrskim, ko je bil še finančni minister cele Avstrije, in koje imel svoj veliki govor pred državnim zborom, v kterem jo naznači! svoja mnenja in mišljenja o zboljšanji avstrijskih financ; takrat je rekel med drugim, tla zondjiščinega davka ni mogoče po nobeni Ceni povišati. Kar sta ta dva v tej zadevi gotovo jako veljavna moža takrat izrekla, velja tem bolj se dlUldcnas, Se ve. minister Bresti predlaga, da hi ta nameček trpel samo leta; ali pomislite, da plačujemo še dan dnine- vojskild nameček od 49. loto, od 59. hi 00. lota, ki so luli \si (rije samo za čas vojske naloženi, kakor tla hi še zmiroin vso vojske trpele, Znano je, do je mislil ogerski minister Lonyay tudi tam zemljiščini davek pomnožiti, ali vso j,- vno mnenje Ogersko se jo b strašno srditostjo zoper tako namero izrazilo rekoč: Y poljedelstvu še lahko konkuriramo bCizlajtanci (to je: z. nami), ker so oni že tako s zcmljiščiuim davkom p r c o h I o z e n i, na ta način homo mi (Ogri) ('iz.la jlance iz. žitnega in vinskega trga lahko popolnama i/.podrinoli. Tako so govorili 1'. I.lovd, I1. Naplo iu Hon. I.onvnv je tudi res t.d tega davka odstopil. Zdaj pa pomislile . da J6 Ogerskfl dežela še enkrat rodovitnejšll od naše. in da plačuje amo komaj •J tretjini teh davkov, kar jih mi Štajerci plačujemo in samo polovico od tega, kar Ueska pla.a. se ve. ve to v razmerji velečine dežel in števila prebivalcev, /nano je, da je Avstrija posel.no poljcdeblO tali agrikullurna) drŽava, tla to. kar se veljavnega ima. ima samo v zemljiščih in v poljedelstvu, Poprejšnn nesrečna kupčijska politika munje iposel.no nam Štajercem) skoraj vse to malo obrta, kar smo ga imeli, vnieila; ako nam še zdaj s preob-ložeivjeni zemljiščiuogn davka poljedelstvo v nič spravi, potlej postanemo v - i v celi drŽavi popolnama siromaki. Naj gleda današnjo vlada, tla nam iz teh strašnih finančnih zadreg pomaga s povišanjem davka na kupone, ali pri združenji tunilikaejil državnega dolga, ali z davkom na lišp iI.umis) in na redove in križce, ali pa na kak drugi način; ali rečem, naj se varuje povišanja zcniljiščinega davka, kakor slamnata streha ognja, ako nas neče tako sigurno kakor 2krat 2 je -I počasi obcraČiti in nazadnje popolnama vničiti.
I) opis i.
Iz Gorice. 25. aprila. li.S, (Volitve v mestni zbor; svečanost na velikonočni torek.) Volitve v mestno zastopništvo so dokončane. Ko hi prilepiijeniin in neprih pnjeniin listekom verovali, rekli hi. da so izvoljeni sami vladi vdani možje. Re8 se je vlada tudi na vse kriplje poganjalo, tla hi svoje ljudi na ine-lni oder postavila. Noe in dan je delala, dotične kandidate od birala in jih zopet zavrgla, slednjič vendar take odi.rala. da se je bila zmaga vsaj muljali. Sila jo bihl velika, ker tudi prekanjeni Italijani niso mirovali, ampak na vseh straneh volilccm nastavljali svoje zanjke. Najprej so volili volilci tretjega reda (188 se jih jo svoje pravite poslužilo)
*) (lovor sem si po soji doma ziii.iij. žil, v kolikor tem ni mi iftpnuietil, Mtoraj oiiem porok, tla ju vso ravno te i/rnzr rnl.il v govornik,   Vi.le tudi dopis iz J.jni......\
iliimiNiijcin listu. p,H
in odhrali si dr. Jona, dr. N'ardinia in Ant. N'igrisa. Prvi izvoljenec je eden izmed najhujših nn-protnikov naše vladne politike. Ihuga dva pa sedaj po naključhi prištevamo k vladnim zastopnikom, ker sta sc /. izključljivo italijansko stranko nekoliko raKprla. —   \ 'drugem volilnem redu se vladi ni bilo
treba bati, da bi ne porinolo svojih kandidatov v zbor. kaiti v tem redu s,.
nahaja velika večina volilcev, kleti, kakor poti Rauchooi na Hrvaškem, na vladno povelje volijo od vlade izhrane može, Volilcev šteje rečeni razred 820, od kterih je hib. zlo 80 po raznih zadržkih zadržanih; med ostalimi j|o pa je c. kr. učiteljev, 'J.'! c. kr. vojakov. 50 c. kr. uradnikov iu 21 duhovnikov. Zato se je glede na te razmere is. aprila volitve udeležilo le 183 volilcev. kajti onih tako zvanih loli neodvisnih volilcev lii ne moglo bilo nikakor zmagali. Če bi res tudi vsi popolnem neodvisni in skrajni italijanski stranki vdani bili, Kar pa še nikakor ne velja. /al., pa jo drugi red tudi volil tako zlo/no Jv. Michelitschn (s 181 glas, od 183), grota Kud. Attemsa (s 17> glas.) iu lv. Marego (s 175 glas.). Hujši iu za vlado nevarniši je bil hoj v prvem vol. redu. Izm.il 110 volilcev je 108 volilo znanega trgovca And. Pnulettiga, drugi vladni kandidat A. de ('laricioi pa je Ini izvoljeli le z. 58 glasovi.
Vlada, rekel sem. s).rva je pri omenjenih volitvah zmagala, zmagala pa je le. ker se je italijanska stranka vsaj na vide/, v dv.t oddelka razcepila, od kar so bili skrivni sovražniki neslogo zasijali med razdrtim telovaMskhu društvom. Mi mestni Slovenci kol oni iz okolice nismo le za pišico na boljšem z. izvoljenimi možmi, kijih je sedaj vlada oklicalfl za vladne kandidate! In pred ko ne bc je vlada sama prevarila, kajti pri prvi ugodni sapici od italijanske meje hi skoraj vsi izvoljeni možje vladi hrbet pokazali, stara zloga med tako zvanimi zmirnimi in strastnimi Italijani se hi v prvem trenutku pokazala. Vse dosedanje poeenjanje mestnega zbora le na to meri, tla hi slednjega v Gorici naseljenega Slovenca narodno uničila in tudi sedaj še slovensko okolico poitnlijančila. Vlada se temu skrivnemu iu očitnemu početju nikakor ne ustavlja, rekel hi skoraj, da ga podpira, Kako žalostne nasledke za Avstrijo hi imelo to potuj, evnnje Goriških Slovencev, je očitno pokazala zadnja svečanost ua „malih rojah" (CampngOlIZZa).
O.l kar se je telovadsko društvo razdrlo, ste si tako zvana vladna in ekstremna italijanska stranka jedna drugi nagajali, dražili sto se jedna drugo z. razžaljivimi napisi po raznih ulicah itd. Tam staji napisano: morte a Nar-dini! Bpodej: evviva Nardini! drugod: morio a Kavctti! ali pa: evviva Kavctti! Morle a Riavitz! evviva Avstrija! na drugem oglu je pa z debelim ogljem za-čečkano: Evviva [talini Italijani trdijo, da se oni s takim orožjem ne bore ampak da jo le vladni ogledalu (kterih je vse trdo po Gorici) In enaki pajdaši z. omenjenimi napisi dražijo in sami sebi kruh služijo. Ta razdraženimi je do vrhunca prikipela na velikonočni torek, /o na rojah je semtrljc vrelo; ko se pa množica vrne v mesto, so se klici: evviva Avstrial skušali 7, Vpitjem: z evviva Italial Nasprotni stranki BO popatlele, hoj je hud: La-boni vleko, kakor jo pri enakih pa tudi resnobnih prilikah sploh njih navada!
Kavsa in knvsa ni koma iu kraja. liazdraženost raste od dno d.> <1..< Tu pa tam sc popriniojo in kakor že Italijani znajo, z noži jedcu drugemu Čreva mešajo. Štirje ranjenci leže Idezo v bolnišnici. Ki. I.i sc bilo v Ljubljani kaj enaeega zgodilo, bili hi vem vojskino pravico (»klicali in slednjega vdelcžnikn na mestu Ustrelili! S kakimi izrazi bi jo bili neinškutarji po vladnih in nevladnih listih čmili, ker BO jo že zarati prisiljenega sokolskog;. raVsa primerjali z tolovajsko jamol Tu so res nektere nasilnike prijeli in ti pravijo bo Bodniji naznanili, da so za svojo krvavo hrabrost plačani bilj! Tej silni razprtiji se pa pri nas c. k. policija nikakor ni dosti hranila; še le t rež. 10 dni namreč 22. p. lil.je policijski glavar po listkih na oglih prilepljenih naznanil, da jo po postavi od 20. aprila 1854 prepovedano po deseti uri na ulicah ropot in sumler dohiti. 24. p. m. iz Vidma prisedši sem z glavo kimal, ko omenjene natise zagledam. S kako nezdalnimi sredstvi hoče vlada zatrdi uporno I talijanslvo! Kako vse drugače postopajo nam sovražni Italijani, \ Vidmu namreč imajo tako znani goriški in isterski izeljenei svoje središče. Kakor druga društva in zastopništva so tudi oni 22. t. m. obhajali princ llumbertovn poroko, Velika zastava z. Rimskim, Tridontinskim, Tržaškim, Isterski m in (i oriš k i m grbom je visela nad mestnimi vrati s,. Jerneja; zastave žalostnih barv so naznanjale Brcne bolečine omenjenih izseljencev, ki po dolino ini hrepene, pa le po domovini oproščeni in združeni z. njihovo proslavim Italijo! Na vshodu jej manjka še Primorskega, zato so z velikimi črkami napisali:,,Italija je narejena, pa ne št; dodelana. •• Omenjeni vrisk na vilikonočni fonde, krvavi boj iu vidomska zastava s., po svojih namenih v oski zvezi.  Italijani so vnova pokazali, da za
Avstrijo 110 marajo . da hrepenijo le ju. zjedinjenji Primorske dežele s polo-toško Italijo. Ali vlada res misli, tlaseho dežela ohranila našemu cesarstvu. če ua lastnih prsih goji nezanesljivo italijansko stranko? Tej nezanesljivi italijanski stranki na ljubo ne mara za Slovence, njoiie naj zvestejše prebivavce. Ti so leta 1848 očitno pokazali, da jim je mar za avstrijsko Primorje, če novi boj nastane, kdo bo (lorisko varoval presvitlenin cesarju? I'borni slovenski narod, stoletja tlačeni slovenski narod se pred ko ne, bo, in ne bo mogel navduševati za vlado, ki mu ob dobi politične svobode krati najz.ve-stejse narodne pravice! Naj mi nikdo ne ugovarja da, vlada narodno zavest zbuja s zakotnim listekom. Kratkovidnost združena s prekanjenostjo je še tega ustanovila, tla hi narod Se naprej tem mirnejšo spal svoje narodno spanje. Kdo bi se upal persitliti ta žalostni ,.s v e t o v i d c ž" V
Iz Istre. (Neverjetna narodna zaspanost.) Oarihablove besede o tretji rožici, ki se ima Še v italijanski venec vplesti, hočejo se res vresničiti, če se naš narodne prebudi iz trdnega narodnega spanja. Nasprotniki nase narodnosti ne mirujejo ne po noči no po dnevi. Tu nam naslavljajo posamezni tuji ali polnjeni posestnik, tam pa italijanska mesta in ""■stici  s tujim ura.lništvoni v zvezi prckanljivc zajnke.   / medenimi bese-
dami in s zlatimi obljubami lovijo ali posamezne kraje ali cele občine in jih skušajo pridobili za   plujčevanje   lastnega naroda,   Zlasti nevarni SO nnni
potujčoni župani,  Ko bo bo isterski italijanissimi vsled 19, S. temeljnih za-
88
RR
48
HL
38Z
U74
0959
 J
1431
2W8
K7
A3
4996
5
046325
3U-
.R0
cnnov po raztresenih metih istorskih bolj živo in očitno gibati začeli, skliče
udi V—---župan županijski odbor.   0Če župan modruje v zhoru 0 novi
hi iu a preslepljivimi besedami popisuje /lato prihodnost, ki Sako njegove tupanije, ko bi italijanska olika črez njo hndi'fl svojo blaženost, Oče župan ,. govoril k odbornikom Slovanom \ prečudno pomešani hrvaščini. Rojen urlanje prod leti prišel med nas kruha i kat. S pn kanjonu glavi,o in varčnim življenjem i jo nabral kmaln toliko premoženja, da je veljal sca srenj-.koga boga Njegova medena beseda iu narodna zaspanost srenjčnnoi Bte posadili na veljavni županijski prestol, Kar si on izmisli, pritrdijo mu odborniki, kakor dn bi bo iz njegovih ust cedila gola modrost So ve da ga furlansko njegovo srce vabi v nježno naročje Italije, Tudi v omenjenem zboru mi po njegovih besedah Bklenoli vlado prositi, da se Županijska sedaj slovenska šola prestroji v italijansko, Prošnja j,- nacrtana se ve da v italijanskem jeziku. Ker odborniki ne razumejo italijanščine, bilo je treba prošnjo potol-mačiti. pred no BO jp podpisali. V pn ebni vrsti so očitno izrekli, da bo prošnjo |e podpisali, ko BO jim je v hrvaščini razložila, a da ne znajo italijanskega. N'ezasli-.aiia narodna zaspanosti ki sama selu grob koplje. Strupen: prekanjen08l sovražnih Italijanov! ki ie celo na očitno oklicine postavo Bkli cilje iu oni kužni 19. BUČO in sine tako dolgo, da bi tudi on pripoiiiogi zadušiti isterske Slovane! Kar bo vlada nam ne ravno prijazna sklenol o rečeni prošnji, sporočil bom o svojem času.
Narodnjaki! delajto in budite zaspani narod, zlasti ga svarite, da mi
ie voli za župane tujcev ali potujčenih odpadnikov.
Od Velikenedeljo se piše,dn bode tamo
Ina ves
28. april kri
Avvi 80
maja na vrtu
Vsi slovenski
lemara
doliubi
IV. T  p -.  Včeraj je bila piva letos-ega zastopništva.   Začela  se je ob 8'/j Glavni govornik narodnjakov gospod
A. Petka  velika naro prijazno jiov ubijeni.
V Ljutomeru.
nja glavna skupščina našega ol, v jutro in jo trpela do Ipopi
,1. Kukovee ni bil zavoljo bolehnnsti unzoč in tako jo gosp. dr. A. Kle.....nčič
njega nadoniestoval. Ncmškutarji niso vedli kaj mi namerama , in hipoma, ko so bili vsi poslovni nevažni predmeti rešeni, vstane dr. Kleincnčir in govori po priliki slovenski govor, ktorego vam tU ponujam.")
Neinskiitarji so se čisto malo in neznatno stavljenima predlogama vpirali, ali ker je bilo to od naše strani predloženo, glasovali so vsi zoper t,, kot en mož, čudni ti možje!! — kajti kmetje našega okraju si bodo zapomnili tiste može, kteri so zoper to glasovali, da bi se prosilo, da ne bi se nam davki povišali. —- Med čudnimi možmi tega grešnega sveta jo VOll-dar naj bolj čuden nas dr. Farknš. On je sin kmečkih stariŠOV, toraj čista korenika našega naroda, jako premožen in popolnama neodvisen, broji se med narodnjake,  ud je čitalnice,  drži  si slovenske  časopise. ali glasuje
s strano dostojnost jo zmerom v vsaki zadevi z. našimi protivnik!, to V ljutomerskem občinskem odboru in v okrajnem zastopništvu.   Krkliire mir Graf
Orindur i. t. d,
Nas vrli župan iz 1'odgrada gosp. Viltroslav Mohnrič je pri tej seji načelnika g. dr. Ploj-a poprošul (intorpeloval), v kakem stanji jo našel šolo
pri svojem obiskovanji?   Odgovoril jo na to načelnik ravno tako, kakor sem
vam zadnjič pisal, Pohvalil je gosp. učitelja Postružnika in graja! je mehanično nemško memoriranje na realki. Dotični realki ni učitelj je bil pri tej obravnavi sam tudi poleg in vihnnje njegovega nosa je nam nazillltucno-valo, da učen mož ni bil vsled te kritike ravno pri naj boljšem humorji,
Gradec. ,.\Vaml" jczavohal zopot strašno moškovitnvsko propogaudo med gališkimi Rusini. Kaj menite, kaj je. Z rusinskom literatom Zahorojiikom na čelu se bo osnovalo v l.vovu literarno-znoiistveno društvo in nabira osno valni odbor po povabilnem listu udov in denarne pomoči. „VVandercr" pa jo pri hvalevrednem početji koj staknol „niski protektorat", društveno ime je samo krinka za politično rogovilenjo moškovitnrsko; tudi Zahorojsko je seveda strašan ruski prekucull, „TngOSpoštn" se celo nič ne sramuje, to blodenje še gorko na čelu svojih dnevnih novic ponatisniti.
Iz Peterburga. (Unije.)     Druga velika železnica, ki sc ima čez Ural napraviti po načrtu polkovnika Bogdanovića, je tista, ktere sem v tem spisu žo omenil, namreč iz Surnpuln (pristan reko Kanu), čez grad v Tjuineii, kjer se steka več velikih rek v veličauski Irtiš. niča bo nar važnejša vseh za železno obrtllijo iu kupčijo,  in ru sploh.   Poleg le ceste je posebno okolo .1 ekaIarinograda , kteroi vici  „kralj Ul'alski" pravijo, vse polno plavžev, fužin in rudnikov se ta ohrtnija ni dala tako povzdiglioli, kakor se jej bilo od tod v srednjo  in  zapadno Itusijo predeloč. železo v sami   Rusiji   od  llllglijkill  in nem"
č. tako
pridelkov
ekatariuo-Ta želez-
o rudorijo sum po pra-v, pa vendaj Za železo je l se je uralsko dalo modriuoti.
Drugače bo, kedar bo ta železnica gotova, obilnija uralska bu bo mogla povzdignoti na tako stopnjo, kakor ji po naravi gre. Gosp. Bozobrazov lepo dokazuje, da se železna uralska ohrtnija ne more poboljšati, dokler se malski pridelki no morejo v notranjo Rusijo prodajati. Kedar se bo uralsko železo po ceh' Rusiji prodajalo . ne bo toliko našega denarja v Nemčijo in na Anglijsko šlo. ampak nam bo doma ostal. Ravno tako koristna bo ta linija za Sibirijo. Co se prav pri Tjuinciiu vstavi, ho vendar veliko koristila allajski rudariji, kteri so zdaj še roke zvezane: iz Tjumeim BO pride po Irtišu v Seiuipalatinsk s parobrodom. Kaj pomeni nltajska rudarija . lellko spozna, kdor pomisli, da se ti rudniki naj večini na BVotll prištevajo, ako jih ne prekose. (ilavna namena Bogdanov ieevega načrta sta: pomoči Ul'alski rudariji in zvezati vode unkraj Urala z. vodami takta j Urala (Ivo naj vo-čih vodil naše hemisfere: Volgo z, Irtišoin, — to se pravi vode zabodnje Sibirije z. vodami izhodnje in severne Busije lako. da ie bo blago, ki bo prišlo Irtišu iz. severne Azije po železnici čez. I'ral V Kvropo po velikih vodah in družili železnicah naprej odpeljevati dalo. in lako naopako v Azijo. tO je načrt polkovnika Bogdanoviča, brez. dvoinbe veliko boljši, ko tisti, ki gaje pred njim naredil g. Kaset, Kašel jo nasvetoval, da bi železnica, ki se ima napravili čez. severni 1'ral v Azijo, cez Irbil sla. Napeljal ga je ua *) Vlile pod napitom! narodno goipodurttvo
to irhitski semenj. Pa ta železnica bi uralski rudariji ne hasnila toliko, kakor una čez Jekntarinograd,  Pri Irbltu je pač nekaj \«1 i k i li mlinov, a plavžev
ni. Pri Irhilu je 1'ral precej strm, tako. da hi se tuneli morali narediti, pri .lekci nogrndu pa ni strmine, in gore so čisto nizke. Irbil. se ve, veliko /gubi. ako Bogdnnovičevi načrt obvelja, kajti semenj hi se golov o preselil v Tjnmen, Tema načrtoma bo je pridružil še tretji; imena tistega, kdo gaje naredil, ne vem.   Ta unči I potrduje Bogilanov ičev od Tjiimena do ,le-
katarinograda popolnoma, boi.....>d Jekatarinograda na to stran I rala ga
popravlja v lian.  da  nasvetuje. da naj  gre železnica   iz. .lekatarinograda v
Oso. namesto v Snrapul. Osa je tudi pristan Kame. samo nekoliko bolj na severu, nego Sarapul.   Tudi ta načrt bije mi to. da se unkraj-uralske vode
Z  VolgO ZVe/ejo. pledliosl .   ki   jo   ima plod   I m igiblllovieem  je V   telil, da
hi železnica bolj naravnost, v Vjetko držala, kar je zdaj, ko BO železnica iz Vjetke do Dvine dela. posebno važno.  Ako bi se nadaljevala železnica iz Ose
v Vjetko, in iz. \ jelke čez Kostromo v Jaroslav namesto iz Sarapulo v Kazan (kakor Bogdanovič misli), bi Irtiš iu z. njim cela severno - zapadna Azija z Arlmngftljski t ene strane, a z driigecez. Jaroslav z Volgo in Moska-vo zvezana bila. To bi povzdignolo posebnokupčijo v Arhangeljsko, (1). d.i V Londonu, 23, aprila. - Se enkrat hočem govoriti 0 ljudskih zborih, ki podpirajo predloge Gludstonove, ker čedalje bolj zanimivi postajajo ti zboii. kakor sem že omenil v svojem zadnjem dopisu. Ogromen je bil prvi zbor londonskih liberalcev pod prodsodništvom lord Russelovim, a se mnogo ogroninejši včerajšnji 22, t. ni. S polnim pravom se sme ta imenovati monster meeting, Predsedoval mu je nojvoči govornik in ljubljenec radikalnih libetahev .lolin Bright. Zborovalo se je v tako zvanom ..nietropo-litičnein tahernaketjiiu". To poslopje je velikanska cerkev naj slavnejšega anglijskegn prodikarjaSpurgcon-a(babtistično konfesije). Dovolj jo prostoren, da more više od 0000 ljudi v njem sedeti. Imenovani večerje hil popolnoma nngnječen in mnogo tisoč ljudi, kteri so zastonj prostora znotraj v tompeljnu iskali, oblegalo ga je 0(1 ZVlinoj, Požuril sem se o pravom času, da sem si poiskal, če tudi z nekako težavo, dobro mesto. Brž po pol osmih je stopil, kakor je bilo napovedano, predsednik Bright na oder. Množica ga je sprejela z nepopisljivim lindnšenjem, / navajeno mu zgovornostjo je drugje doka/oval veliko krivico, ktero Ircem prizadeva Irska državna cerkev, in kteia nioi.i vsacegu svohodnoiniselnoga protestanta ktere si bodi denominacije z gnjusom napolniti. Z dosctljivimi a pravičnimi besedami je šibal ledajno mi-nisterstvo, posebno pa Disrnelija, Za. njim so nastopili drugi govorniki kakor Irec Mason Jone« iu profesor narodnega gospodarstva Kavvcet rosno prote« Btovajo proti krivičnemu in nesramnemu vladnemu t. j. Disraelijevemu postopanji, ker ininisterslvo še vedno ne odstopi, dasiravno je v parlaiiientu po poprej iieznslišani večini (Ki glasov pobito zgubilo vse zaupanje. Enoglasno seje odločila adresi na občinsko zbornico, da naj na vso moč' podpira Glad-stonove predloge. - Nič se še ne ve. odstopi li sedajno minislerstvo ali ne; po konstitucijonalnom pravu bi moralo, ker ima odstopiti ali parlament raz-po lati. kedar zgubi večino v njem. Disraeli sedaj ue stori ne jednoga ne drUZOga, on je človek  silno prekanjen.   Njegovo in cele Torv-st ra like pravilo
je: „mi Burrondor", ne udajmo bo I
Gladstonoja je spoštovati kot največegaanglijskega državnika in ven-dnr je on zdaj naj Btrašnejšn prikazen vsem ultra-anglikanom, iu vsem protestantom, ki si mislijo v katolicizmu naj veče zlo na svetu.  Vsi ti kriče.
da jih izdaja, da je skrivna zveza iu zarota med Katoličani in Kilualisli*).
Gladstono, pravijo, je glava te zveze, on je bil v Rimu pri papeži in hoče zdaj papežu zidati protcstaiistvo in BVobodo naroda anglijskega. Ta-košniro bedarijam primikujc iu hinavsko trdi tudi Disraeli menda mi.le. da ga fanatični krik: „no popery" (nič  od papinstva) še dalje obdrži V vzvišeni službi, ktero zdaj opravlja.    Uoiavno se Gladstone za vse takošno obrekovanje m kričanje ne briga,  prinaša mu  resni  iu odločni sklep odpravili državno anglikansko  cerkvo  mnogih neprijetnosti   in  bojevati  ho   imel velik  boj.    Irsko  vprasaiijo  pa  je  zdaj  dozorelo,  kakor dora-ea vse drugo. Vsi bolj previdni Angličani, ki niso preveč torističnih pojmov iu napolnjeni starih preBodkoV (kar je naj Blabojšil slran naroda anglijskega) zdaj spoznavajo.da so delali in -e delajo Irlamliji veliko krivico, iu da je skrajni čas po nekoliko poravnati zastarele grehe.   Vzroki pa. ki so Gladslona k lemu početji  pripravili, so više  manje vsi   tisi i.  ktere  je  odličen pisatelj sestavka ..Irsko vprašanje'' v „S|ov. Narodu'' omenil. Posebno pa še moram temu dobaviti , ker mi je prilika hiti poogsto gostom v preblagi Gladstonovi rodbini u slišati osebno mnenje njegovo, da je Gladstono že dalj časa na to zadevo uislil. ker je tako krivična iu  ko!   krivična pravicoljubneniti Anginami no-trpljiva,   Čakali mu je vendar trebalo primernega dozorilnega časa. prodno e je lotil dela. kteremu bo bodo še /daj presilne težave vpirale.
Polilinii razgled.
V zbornici p o s 1 a n c o v jo naznanjal prvomestnik odgovor, kte-rega jo dalo Njih vcličastvo zbornični deputaciji: „Brzo iu kropko napreduj mo na poti, ktero smo nastopili, da I o v. ko brž dospemo do hlagonosiieg.i in vspešnega cilja!
Giskra odgovarja na Ziemalkovv skega vprašanje, da vlada ne misli vstanovljati naincstnijskega oddelka v Krakov u. in da sploh časniki marsikaj krivega o ministorstvu razglašajo. Bcsodujo se o češki severno • zahodni železnici; besedovanje še ni končano. Poslancu Petrini, kije imenoval svoje prcdgpvornike „poslanco češke kraljevine", jo segel z znanim taktom iu strahom pred federalizmom predsednik v besedo, češ, da bo no spodobi koga imenovati ■ poslanca te ali one kraljevine. Petrino mu krepko zavrne: Cenočem koga po imenu imenovali, menda mi vendar ne bo zabranjeno imenovati lanca češke kraljevine!
'i Itiiiiuliflii co oni protestanti v Angliji, li io naj bolj Bliiajo katoličanom in po kuhi, , 11, iiiii opravljajo i Iu ho bi jo
737746
9999
5454
H6
01
14
21
758787
2141
755352
1
15
9999
57
D79C
3M
K/$D
WW
Brnla se je Skenejeva od Mnogo družili poslancev podpisana interpolacija: Njih vdii-aostvo so s pismom od J.*', aprila t. I. vojnemu ministru zaukazali. naj jim v p...nzu!nljrii.|i i predsednikom ogerskega minister-stva nasvetu je, kako bi se ...ogli i/ vojaško pokojninske »»loge preskrbeti
uvstr. častniki, ki so prišli 1848.« 49, ob pokojnin... /. Mirom M to pismo rpraiamo vse minkrtentvo: Ali -e je miniiteratvo .. tej prensredbi poprašslo,
ali se ž njo sklada/ Kako se da opravičiti to povišanj.' vojaških stroškov > Ali sc ni bati, da se podkoplje po tej naredhi svetost prisego k zastavi ?
Posvetovanja v gosposki zbornici se ne v.leležujejo niti cerkveni glavarji niti konservativna (feudalna) stranka. V 2. branji se sprejme postava o ustanovitvi in zadolževanji tuhikomisov : osnova postave o nehanji lapora zavoljo dolgov se med posvetovanjem v pregled izroči odboru; voli se Odbor v pretres modveisko postave.
Med drugimi ima nehati policijska gosposka za vojaške ljudi v Co-lOTci iu Ljubljani.   V malem so varuje, ali mitjonov je malo škoda !
Pododbor ne bo sprejel denarstvenih predlogov.
Vojno vprašanje med ministerstvi ti in onkraj Litve sicer m še rešeno, vendar se, kar smo pred vedeli, nagiblje vaga celo na ogersko stran. Minister Kuhi. hoče neki odstopiti in prevzame novi kojnikov general Oableno njegovo službo.
II e r v a š k a r e g n i k 0 1 a r n a d e p u t a r i j a . kteri so Ogri dovolili, da sme pri skupnih razgovorih govoriti hrvaški, potegovala se bo za to, da se iz denarstvenih predlogov izpuste vsi zneski, ki se tičejo Hrvaške, ali da se vsaj ne sklopa o njih. dokler ne pridejo krvaški zastopniki v Pešto. ("'nje se tudi. da hoče deputacija neposredne davke 2,800.000 pridržati deželni rabi, posredne paprSpitStiti skupni blagajnici. Deputacija mora vse svoje predloge pisane, a ne brez magjarske prestave izročati. Dri prvem shodu že je povedal Deak. da Ogrska nikakor ne bode izpustila Reke iz. rok.
Celo vladina „N. It. IV." se jezi. da .lobodo Ogrski častniki leta 1848 in 4!l zgubljeno pokojnino, in tOŽi: Brez Obota, ceh) brez dogovorov nam hočo Ogerska novih bremen naložiti, kakor da bi bili mi le tovorna živina, kteri se meni nič tebi nič nov tovor naloži.   Da l'r. tega pred ni videla!
Iz H e 1 e g a grada se piše Politiki: Od vladine strani se zngotov-Ija, da se pripravlja Turčiji. 0(1 2 strani napasti Srbijo. Srbski narod je svojo hrabrost žc mnogokrat Evropi dokazal, t o raj je tudi zdaj srčen; njegovih 50.000 vojakov več šteje kakor 100.000 turških, ki ne vedo, čemu svojo kri prelivajo,
Zapadne vlasti so v dogovorili z Avstrijo zavoljo skupnega vojnega brodovja . ktero hi se imelo poslati v grško morje, da hi raztrgalo zvezo med grškimi lukami in otokom Kreto, ker je znano, da po tej zvezi upor vedno novega netila dobiva.
28. aprila seje pričela v Zagrebu končna razprava v pravdi radi punta nekdanjih podložnikov Uauehovih oziroma njegove grajščine Sišlaviee Obtoženih je 52, družil. 11 upornikov je zaeasa vojaštvu postrelilo.
1' rusko razoroženje, ktero je zadnje dni nekaj hrupa delalo, obstoji v tem, da pojde 0000 vojakov za nekoliko časa na odpust.
Čolni parlament si je izvolil Simona za predsednika, knjez llo-eiilohc za prvega, in vojvoda I jest za druzega predsednikovega namestnika.
Sovraštvo med Nielon. iu lloulieroni v Parizu, kterih prvi je za vojsko drugi pa za pomirjenje. vedno bolj in bolj raste, odstopiti ho moral jeden ali drugi. V državni liskarnici se tiskajo zdaj skrivnostne stvari. Pripovedujejo, da imamo pričakovati imenitnih razglasil cesarja Napoleona.
Službeno se je naznanilo, da je imenovan grof Slackelherg za ruskega poslanca v Parizu. Od todi se nuznnnje novo vprašanja; francoska vlada trdi, da Pruska nima pravice imeli posade v Mognneiji. Tudi tu so razprave v proračunskem odboru zelo burne. Od več strani se vladi slabo gospodarstvo očita. Posebno jo osupnola zapravljivost z denarjem pariškega mesta. Kasvetovalo se ho. da se ima srenjsko svetovalstvo vaditi . a ne več imenovati.
,,Pr." poroča iz Londona: Od velike noči sem se v Angliji zopet širi vojni strah. Naj se francoski vladni liti temu b t rab u še tako posmehu-jejo, strah se ne omakne in se posebno kaže pri kursih. Celo meroda jui krogi se ne morejo (znebiti strahu pred vojsko. Nobena posta od tukaj ne odide, ki ne hi nesla anglijskcniii poslancu v Carigradu resnega poročila, da naj turško vlado I. koristnim prenaredbam pregovarja. Allglijski upravniki v podonavskih deželah se svare, naj tolažijo ondotno ljudstvo iu mu izgovarjajo pohlepe (.o lastni velevlasti.
Zmago anglijske armade v Ahisiniji pozdravljajo londonski listi z velikim veseljem, in laste poveljniku Napieru besede: Veni. vidi, vici. Francoski listi svoje nevolje no morejo prikriti.
„Kiiln. Ztg." se piše iz Kima: Papeževi vladi se je iz. Pariza svetovali., naj oboroži vse rimske trdnjave. Ko hi jej poinanjkovalo vojnega blaga, naj si ga dopopolni s SO topi francoskimi v Civita-Veeehia.
Med poroko princa Ilun.berta v T u r i n u je morala vlada skoraj vsaki dan nekoliko manjših, a mnogo branih šaljivih listov pograbiti, ki so z grenko zhodljivostjo primerjali bogati dvorni blišč z. deželno beračijo.
Na Spanjskem se zopet pogosto imenuje general Prim. znan po veeibpuiith, posebno zadnjih let.   Za zdaj pa se še ne ve za Prim-ovo biva
I. izv. dražba posestva Marije Lavričeve urb. št. 110, pop. št M, v okr. Ribniškem; cena 37fi gld.
Staje.sk o.
III. dražba  posestva  Šimana   Ulli-ja oh.  Pugl-a urb. št. 324   pri An,
cena 3400 gld.
I. izv. dražba Volčanjkovo posestvo h. št. 6 pri okr. ur. V Brežicah zar. 100 g cena 1000 gld.
maju.
K r a n j s k o.
I. iz.v. dražba Iršie-evih posestev pop. št. 648 i 648/2 v okr. ur. Planinskeu cena 8269 gld.
I. iz.v. dražba Sova-novega posestva urb. št. II v okr. ur. Tržiči; cena 810gl I. izv. dražba Žigonovega pes. pop. št. 70 pri okr. ur. v Planini zar 70 gl I", n.. .ena 2890 gld. in urb. št. 9/1007 cena 400 gld.
Š t a j e r s k o.
I. iz.v. dražba (iodec-evega posestva urb. št 2812/8 pri okr. ur. Mariborskei cena 8718 gld.
I. iz.v. dražba Romer-ovega posestva urb. št. 342; v okr. ur. Mariborskei. cena 5619 gld.
K o r o š k o.
I. izv. dr. pos. Treze Seidler h. št. 3, okr. ur. v Pliberku ; 900 gl.
Duhovske spremembe.
V lavantinski skofli Prestavljeni so čč. gg.: Jož. Cucek, korvikl je postal fajm. v .lureniui; Jožef Soler. farni vikar v Cel ji, kurat | sv. VeUCOslavu; Kr. Ogradi za vikarja v Celji. — Prestavljeni so čč. gg. k plani: Šini. Gaber k sv. Martinu pri Slovengr.; And. t rek v Sladko gor Juri Sabot v Hajdino; And. Sparovec k sv. Petru pri Mariboru; Jo K uk ovce k Mali nedelji; Jan. U a mor v Cirkvico; Mat. Fiderši v Marenberg; .Jan. Jakopina k sv. Janžu pri Dravbr.: Vinc. Kol: v Trnje; Fr. Aru m' k sv. Janžu na Drav. polji; Juri Curin k sv. Kri pri Ljutom.; Janes Hajšek k sv. Kunigundi na Pob.; Sini. Kak na I', nino; Jož. Zadraveo vKalobje; Jan. Simonič k sv. Lovrencu v Pušča Andrej Vodeh k sv. Vidu pri Ponikvi; Mih. Vavpotič v Luče; Ju Klancu i k k sv. .lurju na Taborji: Fr. S mre eni k v Slivnico; Haj Rep otočni k v Sromlje; Kil. Vihar k vsim Svetini; Fr. Svarc v žet Jurje v Slov. gor.; A n t. Pučko k sv, llnu v SI. gor.; .lak. Terstenj; tudi tje za pomočnika. — I'mrli! sta gg. Fr. Ziinerinan v pokoju, iu Ga] Kamnatnik. kapi. pri sv. Kuneg. na Pohorji. li. I. P.
flA4INl»IIO. *)
V ii. in 4. broju novoga čgsnika „Slov. Nnr." nnhnja 90 dopis iz Karlov, kleri ž« ostarelo, svojim bratom Slovencem v »ovej obleki donaša. Dopll jo neresnici no zasluži, dn bi vsako izreku pobijal; lo zavolj naroda slovenskega, pa zavolj nekter llkrenih mejili prijateljev, klerim je morebiti došel ilopis v roke, naj tukaj par beseil svojo obfftntbo rečem.
(Jlavna namera omenjenega dopisuje ta, da mi dopisnik pred Slovenci opiše k najhujegu Mngjuronn,— obramba v tej zadevi bila bi res nepotrebna, ko hi Slovenci dobil v Zagrebu izhajajoče „Hrvatiko Novine", iz kterih hi jasno "idili, ila v nobenem listu bil govor .,<> oslih, prasoib, pijancih, izdajalcih", pa hi tudi vsuk človek, kteri se more | nositi se zdravim Ulltom i razborom, iz mojega očitovanju", pa tudi i/, vreduikovega \< diti morali da nisem jaz sestav itolj omenjenih dopisov, l>a i.ebode dopisnik za nap „med vrstami bral", evo od besede do besedo verno prevedenih besed, ktero je vro.li „Hrvatskih Novin" o tej zadevi v svojimi listu spregovoril. V št. ti'.', bere se sle.lt „o pa z k n v r e d n i š t v a": „llolelo BO nekemu človeku pošaliti, ki ve, da se pater gw dimi Juri Novak rajši peča s politiko, nego z h rov i ar o... i šolo, pa mu pošlje, p o ne, odtod (is. Zagreba) neki lalivcc košček imitiranoga dopisa. Mi zn moremo vil omu dokazati, pa tudi mestnemu poglavarstvu v Karlove U pt 00 e ako želi, d a imamo še v rokah celi u n dopis iz K a r I o ve a , kija bil v v i 6 en v 47. I. našega časopisa. V Oltalem ne čudimo se kar nič Miklavžu Paoel Maksi TuikatlU, niti l'V. Vraniću, da brez dokazov, brez. prava i vzroka, da nerečeniii u o u ni u o napadajo nedolžnega človekn, kakor je v tem obziru g. Tomšič, ker niso i lili, da. nko je kilo razžaljen, mora ložiti odgovornega vrednika, klercinu na volji sto, oddati dopisniku, ah ne. l'a če s,' morejo banke imitirati od 10 — IDO gld. itd., moro imitirati tudi pismo tiuvga , kterega so misli nedolžno u ip.nl.it i    Akoravno je bilo i,
postopanja v omenjenem odbora ne le nopostavno, ampak (udi protipravno, ali da i
oioeiijiiii gospodje bolje razumiju, njim samim dotikajoče, ker niti so poklicani mestni C boruiki a bi Paeel, Vranic i starešinu Tiišknu, niti nez.apriseženi knligrnli a la Kremiih i Selo , da o t m v i stvari vodijo preiskavo i sodbo, pa niti redovita sodba ne more |
prej ničesar storiti, predno ne zasliši odgovornega vrednika; zato napočujemo g. Tomtti
kteri dobro ve, da lli pisal omenjenega dopisa, da s,; bic/odvlačno obrne do kralj, drž« nega odvetnika, da um opiše to celo dogoubo -- Ullioum v historiji mestnih si a zavolj nevarnosti, v kterej je zared tacih napadenj njegova oseba v Karlovcu , lini obrne mi dotično oblast, mi pa od svoje strani pozivamo visoko vlado , — naj v Iv lovou red naredi".
V št. us. omenjenega hrvaškega časopisa bere so spel „opaska uredništva": n doka/orno g. očetu gvardijanu Novaku, da seje res nekdo ž njim sumo naš a lil, ki pozna , da ue iz. muhe ampak iz. ničesar uareja slona, voljni smo poslati karlovšlo'i mestnemu kapitanu dopis v originalu, kije le pn iiaključhi še v nnsili rokah la nima posebnega zavitka (couvertaV, ampak je le na enoj pol i dopis, adresu na vrednišh pa tudi poštni pečati karlovški i zagrebški. l>a jo bilo lahko napisati na kosu papirji prepisati nekoliko rokopisa iz našega časopisu, to ni niti najmanje čudo. /nabiti, da mu v kratkem še kuj enneega dogodi".
Proti drugim lažljivim ugovaran jem obranil sem so z. obširnim dopisom v 74. „ 11 iv. Nov.", kjer sem vsoooga kod pošten človek očitno poklical , dn mi s celim imen kaj nepristojnega dokaže, če more. Ako nisem resnico govoril, zakaj ne pišete, gospi .domorodci", v domaoe časopise, zakaj iščete časopisov i vreduikov po .biljnih mest: kterim okolnosti niso znane V Mar hočete s tem zaslepiti nnrod, njegove časopise i vr nike na krivi most pripeljati? Kaj je to domoljubje?
Da sem citiral revolucionarno pesem, kteru so je pela v privatnem družtvu Dražica nisem rekel), zahteval je moj osebni vgled, ker so dolgi jezici po mestu laž šii da sva jaz i Klorid to pesmo pela, i ktere, čo bi Slovence zanimalo, zamorem z imen povedati. Kdo je tedaj denuncijant V So li listi, kleri po goslilnicab meno kod revohu moja razglasujejo, ali sem jaz, ki sem očitno v svojo obrano pesmico (s punctiraniin iu
n.mi K.....) navel V
Da sem vrlega g. Kinšpiclera v tej zadevi navajal za svojega branitelja, t" Napotil sem le g. Tiiškann, ki sejedrz.nul trditi V „Nar. Nov.", dn nu
grda niz.   napotil sem ie g. iiisKiinn, ki sc ju umnu iruiliv „Nar. JNov.", dn me p
liščo   Vi.ltioi inunniiij« I ,.,.,1 ,.   l.....:n v i •■■      . • •    i ^0UJ11 k a ljubljanskega", da bero „Stimmen uus Iiinerostcrroicb" od leta I
llfiCe. .N.kt.ll imenujejo London, drugi Bruselj: Njegov s, 1 IŠOe zdaj v Parizu (9. vesJk), pa tudi 51. št. „Narodnih Novin" od ravno tega letu. Veljal je tedaj ta denarja. potek le mojemu življenju v Ljubljani, nikakor pa za obrano proti grdim napadateljem
Iz Bukarešte se sliši, da je bil avstrijski konsul pni, ki je ru-kterl kol5 rJS&M l*d!,T« ATmik 8,01,il. •■ vi-, >
,„,„, i •    . , o , i,,     , 1 J /a smejati je nadalje, ktero mozo drzi Vuš dopisnik v Karlovcu ,,zu naiznsl
rnunSH vunu OCltai v zadevah židovskega preganjanja in skrbel za varnost '»'J*1' nnk: rodoljube", ker če mi saj o enem izmed tistih navede kako domoljubno d.' Židov. Hi I je ludi jedini, ki je o tem osebno -oivoril s kiiicz.un Kurhmio      i,,e ohlJubim "'»počenega grušn, ampak trd avslrijiinski cekin od suhega zlata.  Po v|.
_ I _ ■'     "' "'""ioni,      ,m, godimo mi Blovenoi nikdar rodoljubja.
i Besede " nekaoem novem „SOVraitvu Kranjoev" itd., ravno tako sq smešne,
; kor ves dopis.   Pošteno besedo dnin g. dopisniku, da vživnm v Karlovcu dovoljno j poštenih r mestiijanov , da nikdar žale bosede proti sebi, niti proti vsem Slovencem nisem,   /.ivim mirno, delam, kolikor morem zn nnrod hrvaški i slovenski,  pa se le
■ii.-tja.
Javne dmžbo I
K ra njsko.
II. dražba posestev, pit 27, n. 21'J, 255, 372, 892, iu r.št. 85 I g i    l/k v Radolci. Ja"> vetrajokora, ki brez. vtpopa že tako dolgo butiijo* z'gl'avanii ob"zid"" kdor vidi"
1. iz.v. dražba posestva g. Antona Kastelie-a r. št. 278, dom. Jt. 15 in doi.iV"0 >,oz"n'.,1^ B.odi' ".V1 gosnod_dopisnik št. 11. 11'/« dopoldne od II- 12 ure. cena 4600
„geben sio mir abennals die Khrc!" V Karloveu 14. aprila I8(i8. I .j mi e v i t. Tomšič, učitelj glavnih
;   Vredništvo mi projema nobeno odgovornosti zn sestavka pod toni napisom.
Izd'itelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič
I,ustniki: Dr. Jože Voiinjnk In drus.1.
'I i-Omi f lilllllllll .liill/.lč
543424