Vp ^ 7\MERIŠKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 303 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNiNG, DECEMBER 28, 1938 LETO XLI. — VOL. XL1. Pojasnila za brezposelne! _ * Kongres se bo tekom svojega prihodnjega zasedanja, ki se prične v prvem tednu januarja meseca, pečal z določbami za družabno varnost. Ni pa pričakovati, da bi prišla na vrsto zadeva brezposelne zavarovalnine. Postava, ki določa te vrste zavarovalnino, je v vsaki državi različna. Ohijska tozadevna postava je menda najbolj šarena in nerazumljiva izmed vseh. Visoki uradniki je ne razumejo, kaj šele delavec, v katerega prid je bila narejena. Postava dovoljuje toliko izjem, ima vsakovrstne predsodke, da jo je v resnici težko razumeti. Tu navajamo danes zopet nekaj slučajev gledei načina, kako se bo brezposelna zavarovalnina izplačevala: Neki delavec pravi: delai sem za clevelandsko podružnico podjetja od junija, 1934 pa do maja, 1937, ko so me premestili v drugo podružnico iste kompanije v Rochester, N. Y. Tairi sem ostal do 3. sept. 1938. Ali mogoče radi dejstva, ker sem bil izven države več kot eno leto nisem upravičen do brezposelne zavarovalnine? Odgovor: Ta delavec ni upravičen do brezposelne zavarovalnine v državi Ohio, ker ni delal v državi Ohio 20 tednov izmed 52 tednov predno je vložil prošnjo za brezposelno podporo. Pač pa lahko zahteva brezposelno zavarovalnino od države New York, kjer je delal, predno je zopet prišel v Cleveland. Seveda so pri tem združene ogromne sitnosti, pisarenja, prisege in drugo. Nekdo drugi vprašuje: delal sem štiri leta v neki groceriji, kjer so bili trije uslužbenci in gospodar. Leta 1937 je bil eden izmed uslužbencev, odpuščen od dela, tako da sva samo dva ostala pri delu. Oktobra meseca, 1938, so tudi mene odslovili. Predno so mene odpustili od dela, je pomagal v trgovini tudi gospodarjev sin, tako da smo v resnici delali trije. Mene so odslovili, ker je gospodarjev sin dovolj pomagal. Ali sem upravičen do brezposelne zavarovalnine ? Ako je delodajalec v letu 1938 plačeval asesment na državo Ohio za brezposelno zavarovalnino, ker je imel tri uslužbence, tedaj ste vi upravičeni do zavarovalnine, ako ste delali vsaj 20 tednov v letu 1938. Toda vaš slučaj je precej zapleten in najbolje ga bodo rešili v uradu za brezposelno zavarovalnino v City Hallu v Clevelandu. Neki delavec pravi, da je tekom dvajsetih tednov delal za tri različne kompanije, in ena sama mu je vtrgala pri plači za družabno zavarovalnino. Danes je ta delavec brez dela in vprašanje je, če je upravičen do brezposelne zavarovalnine? Odgovor je, da .v letu 1938 najmanj 20 tednov pri delodajalcih, ki so plačevali asesment na državo, tedaj je upravičen do podpore. Toda izjava, da je s£mo en delodajalec plačeval asesment na državo, je sumljiva. Za takega delavca je najbolje, da naredi prošnjo za zavarovalnino in počaka, kaj bodo na višjem mestu odločili. Zopet drugi vprašuje: Ob onem času, ko je bila narejena postava za družabno varnost, sem bil že prestar, da bi se postava tikala mene, toda delal sem neprestano do avgusta letošnjega leta. Sedaj sem brez dela. Ali dobim lahkq kaj zavarovalninske podpore? Odgovor: Ako ste zmožni za delo, tedaj ste upravičeni do podpore, pod pogojem, da ste delali pri delodajalcih, ki so bili zavarovani. Starost nima pri delitvi brezposelne zavarovalnine ničesar opraviti. Za vsa nadaljna pojasnila glede vaših slučajev se obrnite na urad za brezposelno zavarovalnino, ki se nahaja v City Hallu. Naš urad v,am ne more dati drugih pojasnil, kot kar jih sam* lahko dobite v City Hallu. Nevarna igrača Mnogo staršev je trapastih dovolj, da kupijo kot božično darilo svojim fantom male puške, o katerih se sicer trdi, da so samo za igračo, v resnici so pa nevarno orožje. V Shaker Heightts so paglavci, ki so dobili take puške za božično darilo, razbili 17 šip v raznih stanovanjih, dočim so bili štirje otroci ranjeni od kroglic, ki se nahajajo v takih puškah. Prodaja enakega orožja bi morala biti sploh prepovedana. Smrt rojaka Po kratki bolezni je preminul rojak John Sever, stanujoč na 3299 E. 79th St., v starosti 65 let. Doma je bil iz Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 48 leti. Tukaj zapušča sestrp Antonijo Vidmar in brata Ferdinanda. Pogreb se bo vršil v četrtek ob devetih zjutraj iz Louif L. Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kal varijo pokopališče. Naj počiva v miru, sorodnikom pa izrekamo naše sožalje. Selitev Mr. Jack Bonča, poznani slovenski papirar, naznanja, da se je preselil iz sedanjih prostorov 6105 St. Clair Ave. v nove Prostore na 6005 St. Clair Ave. Se vljudno priporoča rojakom za naročila. Nemci se ne bodo nikdar podali, trdijo naciji Berlin, 27. decembra. — Rudolf Hess, prVi pomožni vodja nemške nacijske stranke, je izjavil, da se Nemčija nikdar ne bo podala in da bo Nemčija v dogledno kratkem času najmočnejša dežela na svetu. — "Naj nas naši nasprotniki preklinjajo in proti nam govorijo, naj nas zasramujejo v svojem časopisu, naj nas še tako napadajo," je dejal Hess, "Nemčija gre naprej proti velikim dnevom, ker dobro ve, da jo napadajo pritlikavci, katerim njih lastni narod ni dal nobenega priznanja. Naši nasprotniki so preslabi, da bi mogli zaustaviti napredek Nemčije, ki bo zagospodarila svetu." — Nemško časopisje še vedno strupeno napada razne ameriške voditelje, o katerih pravi, da so vsiljeni mogotci, ki se družijo v gangeži, da ovirajo napredek svetovne kulture! Društvo Slovenski Dom Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1939: predsednik Louis Godec, podpreds. Lawrence Šeme, tajnica Miss Marie Šeme, 19601 Cherokee Ave., blagajničarka Mrs. Mary Godec, zapisnikar Frank Kosten. Nadzorniki: Jos. Stupi-ca, Jos. Mah in Anton Vehovec. Vratar Jos. Gombach, zastavonoša Stanley Derganc in Joe Ser-pan. Zdravniki: dr. Carl Rotter, dr. A. škur, dr. L. J. Perme. Seje se vršijo vsak 3. petek v mesecu v Domu na Recher Ave. Smrt v Mogadore, O. Mr. John Germek iz Mogadore, Ohio, nam sporoča, da je v pon-ieljek tam preminula Marijana Zupec, stara 77 let. V Ameriki je živela 12 let. Doma je bila iz Podpeči pri Preserju. V Barber-,onu zapušča dva sina in tri hče •e, Johna in Josipa Zupec, Mari ana Zalar, Mary Platner, Ana Pancek pa v Mogadore, O. Pogreb se vrši danes v sredo 28 dec. v slovensko cerkev v Bar-bertonu in na pokopališče sv Križa v Akronu. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja! Dober učitelj Jako dober učitelj na violino je naš rojak Mr. Matthew J. Laurič, 1011 E. 74 St., Izšolal je že mnogo mladine za izvrstno igranje na violino. Rojakom ga toplo priporočamo. Nacionalisti napredujejo napram lojalistom Hendaye, Francija, 27. decembra. — Včeraj je padlo važno mesto Borjas Blancas, 16 milj južno od Leride na potu proti Sredozemskem morju. Lojalistom je bilo dosedaj nemogoče ustaviti napredovanje nacionalistov. D a s i napredovanje generala Franca ni tako hitro kot je bilo pričakovati, pa je napredovapifi-.sigurno. Lojalisti ne morejo nikjer odbiti napadov. Cilj sedanje Francove ofenzive je Barcelona, kjer je sedež loja-listične vlade. Kakih 500,000 vojakov na strani nacionalistov se nahaja v boju na fronti. Samo v severni Kataloniji, kjer bo padla odločilna bitka, ima general Franco 27 divizij na bojnem polju. -o- Plemenito delo Poljska ženska zveza "Ženske Kolovu Naukowe" v Clevelandu je na božični dan bogato pogostila in obdarila 1000-revnih otrok in družin v naselbini. Kaj enakega bi morali imeti tudi med nami Slovenci. Saj nabiramo za raznovrstne svrhe, le siromakov se kdo redkokdaj spomni. Imamo pa jih precej, le naši ljudje so redkobesedni tozadevno in z žalostjo v srcu največkrat skušajo zakriti svoje siromaštvo. Busi v Euclidu župan Sims v Euclidu se je izjavil, da namerava mestna zbornica podeliti pravico neki privatni družbi, da bo vozila z busi iz Euclida v sredino mesta Clevelanda. Vožnja bi bila 6 ti-ketov za en dolar. Clevelandska družba cestne železnice ne želi vpeljati enake vožnje v Euclid in proti mestu, najbrž ker ne dobi dovolj za vožnjo. Poroka Preteklo soboto sta se v sv. Pavla cerkvi na Chardon Rd. poročila Miss Frieda Breskvar, hčerka Mr. John Breskvar j a in Mr. Larry Slogar, ki je sin poznanega kontraktorja Mr. "Jam ška." Mlademu paru želimo prav obilo sreče, zdravja in zadovolj nosti v novem stanu! Star 14 let Policija je prijela nekega 14 let starega pobalina, ki je vlomil v stanovanje na 2041 E. 93 St. in oropal več družin za njih denar in dragocenosti. Vabilo staršem! Danes, 28. decembra se vrši v šolski dvorani sv. Vida "Icicle Hop," ples in majhna predstava, ki jo priredi Dekliška Marijina družba. Vsi ste lepo povabljeni ! In če ve matere in očetje ne morete sami priti "pošpegat" na našo prireditev podrezajte vaše sinčke in hčerkice naj pridejo, — zakaj pisano je, da jim ne bo žal. Poznani Frankie Yankovich in njegov orkester bo igral take sladke, mehke melodije, da četudi so vam noge bolj počasne, vam bo šlo zelo gladko. Slovenske polke — te tudi ne bodo majnka-le! Dvorana bo krasno dekorira-na — vse belo, modro in srebrno, s smrekicami! Muzikanti, pevci in komiki vas bodo takorekoč prisilili k smehu, da se vam bodo čeljusti majale! In če vam je kaj pri srcu da se vaš mladi Janezek ali Micka veselijo v pošteni družbi potem jim povejte o naši "Icicle Hop." In če vas drugo jutro Janezek ali Micka naglo poljubi s svetlimi' očmi, boste vedeli, da je bilo vaše priporočilo na mestu in da so se vaši mladi prav dobro imeli. Vam za plačilo bo pa zavest, da ste nekaj dobrega storili in zato vam bo srce tako lahko. — Josie Modic članica. Naša nova zastopnica Za Lorain in okolico bo z novim letom naša zastopnica Mrs. Josephine Eisenhardt, poznana kulturna delavka in spretna dopisovalka. Kot naša zastopnica nam je Mrs. Eisenhardt obljubila, da bo redno poročala vse novice iz Loraina, ki jih je gotovo vedno kaj v napredni lorainski naselbini. Mrs. Eisenhardt ima polno pravico pobirati naročnino in oglase ter dajati tozadevna potrdila v našem imenu. Toplo priporočamo našim rojakom, da gredo prijazni Mrs. Eisenhardt na roke v vseh ozirih, ona pa bo skrbela, da se bo vedno kaj bralo v časopisu o našem Lorainu, o dnevnih dogodkih, v družabnem in društvenem oziru. Obenem se pa našemu dolgoletnemu poštenemu zastopniku, Mr. Louis Balantu, zahvaljujemo za njego-mo pomoč napram našemu podjetju in upamo, da nam ostane tudi naprej naklonjen. -o—--- Novi uradniki Društvo sv. Janeza Krstnika št. 71 JSKJ je izvolilo sledeči odbor za 1939: predsednik Anton Bokal, podpreds. Anton Baraga, tajnik Ivan Kapelj, 709 E. 155th St., blagajnik Andrew Gruden, zapisnikar John Černe, nadzorni odbor: Math Leskovec, Louis Becek, Anton Rudman. Zastop niki federacije Ivan Kapelj, Anton Drenik in Anton Rudman. Društvo zboruje vsako 3. nede ljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave. Postrežljivi roparji Tom Kisulka, ki lastuje na 9323 Sandusky Ave. mlekarno, je pred več tedni kupil železno blagajno. Toda odpreti je ni znal in mož, od katerega je blagajno kupil, je odpotoval iz mesta. Toda sinoči so vdrli roparji v njegov mlekarski urad in ti so znali odpreti blagajno, za kar jim je Mr. Kisulka jako hvaležen. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Maver, 1059 E. 61st St., naznanjata, da se je njuna hčerka Jean zaročila z Mr. Edward Lavrin, 20187 Gol-ler Ave. Naše iskrene čestitke in obilo sreče! Italija se pripravlja za spopad v Afriki Paris, 27. decembra. — Pariško časopisje poroča, da je začela Italija iz vzhodne Afrike pošiljati večje oddelke svoje armade proti francoski Somaliji, ki meji ob Abesinijo. Baje ima Italija v vzhodni Afriki do 90,000 vojakov, napram katerim morejo Francozi postaviti v bran le par bataljonov domačinov. Italijani so zadnje čase zgradili več dobrih cest, ki vodijo do francoske province. Ob istem času se javlja, da namerava franco- j ski ministerski predsednik Da-1 ladier dne 1. januarja nasto- j piti potovanje po francoskih kolonijah. Spremljala ga bo močna flotila francoske bojne mornar;ce, ki naj pokaže Italijanom, da Francija pod nobenim pogojem ni pripravljena dovoliti Italijanom eno samo ped francoske zemlje. -o- Sibirski mraz Toplomer je sinoči in danes, zjutraj v Clevelandu kazal okolij pet stopinj nad ničlo. Da je bil, mraz še bolj občuten je pomaga- \ la burja, ki je pihala do 40 milj j na uro. Mraz je pritisnil iz vzho-' da in zahoda. Pet oseb se je ponesrečilo na ulicah, dočim se iz raznih držav poroča o dvanajstih smrtnih slučajih radi mraza. Vremenski prerok pravi, da bo danes še mrzlo, toda proti večeru bo nekoliko odnehalo. Iz Toledo in Sandusky,. Ohio, se-poro-ža, da zna tam zmanjkati vode. Silna burja je povzročila, da je metalo vodo iz Maumee reke, kjer so reservoir j i za vodo za' omenjena mesta. Reka je deset čevljev pod normalnim položajem. V reservoir ju je samo še 2,000,000 galon vode, kar rabijo za slučaj požarja. Ljudje dobivajo vode le za najbolj nujno potrebo. Toledo ima 300,000 prebivalcev. Sedem rešenih smrti Angelo Simele je prišel pretekli pondeljek dopoldne v stanovanje prijatelja Dominika Spino, 19403 Chicasaw Ave. Prinesel je zavojček sladkarij za božično darilo, toda s svojim obiskom je rešil sedmim članom družine življenje. OČe in mati družine Spino ter pet' otrok so bili nezavestni, ko je prišel Simele. Strupeni plini so vhajali iz plinove cevi v zvezi s kotlom za gorko vodo. Družina bi se zadušila, da ni prišel Mr. Simele z božičnim darilom. Rešilno moštvo požarne brambe je družino kmalu zopet spravilo k zavesti. Zadušnica Sv. maša zadušnica se bo darovala za pokojno Katarino Lovšin v petek ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji so prijazno vabljeni. Naredil skušnjo Mr. Louis J. Scully, 12515 Woodside Ave. je naredil skušnjo za elerka prvega reda v uradu za brezposelno zavarovalnino. Naše iskrene čestitke! Zaroka Na božični dan sta se zaročila Mr. Emil - Hoffert, 1517 E. 41st St. in Mrs. Rose Kofol, 1553 E. 41st St. Iskrene čestitke! Narast prebivalstva Prebivalstvo Zed. držav šteje danes 130,215,000 ali samo za .7 odstotka več kot lansko leto. * Mehikanska vlada je prepovedala eksport živine v Ze-dinjene države, ker se Mehika boji pomanjkanja mesa. »Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze. Roosevelt bo zahteval 13,900 vojnih zrakoplovov. Kongres najbrž ne bo ugodil predsedniku Washington, 27. decembra. — Iz dobrih virov se poroča, da namerava predsednik Roosevelt iti dalj v svojih načrtih za narodno obrambo kot sam generalni štab. Roosevelt je mnenja, da mora biti Amerika za vsak slučaj do skrajnosti pripravljena. Ko bo Roosevelt 4. januarja stopil v kongresno zbornico, bo povedal kongresu, da potrebujejo Zedinjene države najmanj 13,000 vojaških zrakoplovov, ker grozi deželi napad, na katerega mora biti Amerika pripravljena. Celo najboljši zagovorniki načrtov predsednika so bili začudeni, ko so slišali, da namerava Roosevelt zahtevati na-daljnih 10,000 zrakoplovov, dočim jih je 3000 kongres dovolil že tekom zadnjega zasedanja. General Henry Arnold, novi načelnik zrakoplovnega oddelka ameriške armade, se je izjavil, da Zedinjene države ne i potrebujejo trenutno večjega |števila vojaških zrakoplovov, pač pa potrebujejo hitrejša letala od sedanjih. Drugi štabni uradniki so se izjavili, da če dobi Amerika nadaljnih 10,000 zrakoplovov da mora imeti na razpolago najmanj 80,000 izurjenih pilotov, s katerimi pa Zedinjene države danes ne razpolagajo. Skoro gotovo je, da kongres ne bo dovolil, kar bo predsednik zahteval. Mnogo kritikov v kongresu je mnenja, da bi bilo nespametno organizirati 13,000 zrakoplovov, ker Amerika ni izpostavljena nevarnostim napadov iz zrakoplovov tujezemskih sil. Unija avtomobilskih delavcev zna odstopiti od C. L 0. Predsednik Martin je nasprotnik ciljev in načrtov John Lewisa Detroit, 27. dec. — Unij ski voditelji, ki dobro poznajo delavski položaj, so mnenja, da bo završalo v uniji avtomobilskih delavcev tekom prihodnjih šestdeset dni. linija je sedaj del C.I.O. organizacije. Homer Martin, predsednik avtne unije, ni bil nikdar prijatelj John Lewisa, predsednika C.I.O., katerega smatra za avtokrata in diktatorja, katerega željam se mora vse unij-sko delavstvo včlanjeno pri C.I.O. ukloniti. Poleg tega so izbruhnili v uniji avtomobilskih delavcev nepotrebni notranji boji. Ena skupina, ki ima večino, je za Homer Martina kot predsednika, dočim ga manjšinska sku- pina hoče odstraniti od pred-sedništva. Homer . Martin deluje sedaj na tem, da se spremeni čas konvencije unije avtomobilskih delavcev« Konvencija bi a« imela vršiti avgusta meseca, toda jo bodo skoro gotovo prestavili za mesec april. Tam bo Martin zapustil one, ki mu nasprotujejo in se s svojimi pristaši odpovedal članstvu pri C.I.O. Ta poročila sicer niso še potrjena, vendar so precej verodostojna. Predsednik avtomobilske unije Homer Martin je absolutno proti komunistom, dočim so njegovi nasprotniki naklonjeni komunistom. Odtod izvirajo notranji boji pri uniji avtnih delavcev. Mesto Cleveland bo začelo z gradnjo številnih javnih poslopij. 40 milijonov na razpolago Cleveland. — Tekom leta 1939 se bo v Clevelandu začelo z gradnjo javnih poslopij in drugih naprav, ki bodo veljale $40,000,000, ko bodo iz-gotovljene. Zvezna vlada namerava začeti z gradnjo novih rezidenč-nih poslopij in ima v to svrho pripravljenih $10,000,000. Najmanj 400 novih stanovanjskih hiš bo zgrajenih. Mesto Cleveland ima v načrtih drugo skupino javnih zgradb, ki bodo veljale $14,-000,000. V tem je všteta uravnava Cuyahoge reke, ki bo' veljala skoro šest milijonov. Volivci so zadnji teden od-glasovali za izdajo bondov v svoti $3,000,000, da se poveča in izboljša mestna elektrarna. K tej svoti bo prispevala zvezna vlada $2,500,000. S povečanjem mestne elektrarne se je že začelo. Nove vodovodne cevi bodo položili v prihodnjem letu. Veljale bodo $2,000,000, dočim bo izgotovljena nova filtracijska postaja v Nottinghamu, ki bo veljala $10,000,000. Gradi se nov Main Ave. most, ki bo veljal $5,800,000, ko bo gotov. Nova vojaška bolnišnica se bo zgradila v vrednosti $1,900,000. Tudi se pripravlja novo poslopje za zvezno rešilno postajo. --o- Tajniki in tajnice SDZ Tajniki in tajnice društev, ki spadajo pod SDZ, no dobivali naš dnevnik, katerega je plačevala Zveza. Z novim letom začne izdajati SDZ lastno glasilo in tako ne bodo tajniki in tajnice več dobivali zastonj našega dnevnika. Zato tem potom vse prijazno vabimo, da se naroče na Ameriško Domovino. Lokalne bodo obiskali naši zastopniki, zunanje pa prosimo, da pošljejo naročnino po pošti ali jo izroče našim Tamošnjim zastopnikom. Državni jetniki Jetniki v državnih zaporih v Columibusu so imeli na božični dan kokošjo pečenko. V pondeljek so dobili vsi svinjsko pečenko, za danes je pa obljubljen — hash. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Duša, 1047 E. 51st St., naznanjata, da se je na božični večer zaročila njuna hčerka Mary z Mr. Adolphom Lunder, 1411 E. 51st St. Mnogo sreče v življenju. 9 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 28, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo ■117 St. Clair Avenue ____Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. __ SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c BESEDA IZ NARODA JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._____ No. 308, Wed, Dec. 28, 1938 Spomini na potovanje v Jugoslavijo Cleveland, O.—Vedno sem si želela, da še enkrat obiščem moje ljube in drage v stari domovini, posebno pa mojo ljubljeno mamico, katere nisem videla že dolgih trideset let. Uresničila se mi je moja srčna želja in tako sem na 30. avgusta odpotovala na obisk v staro domovino. Tu- Rimsko-berlinska os. Eden najbolj važnih političnih faktorjev v današnji Evropi je gotovo takozvana rimsko-berlinska os ali tesno prijateljstvo in vojaška zveza, ki obstoji med Berlinom in Rimom, med Nemčijo in Italijo. Ako se tej osi zaobrne kaj nepričakovanega, tedaj izzove tak dogodek pozornost skoro vsega sveta. Državniki v Evropi radi tega te dni z največjo pozornostjo sledijo reakciji, ki bo sledila, ko se Hitler ni dovolj hitro oglasil, da bi podprl klic Italijanov, ki so zahtevali od Francije gotove kolonije za sebe. Italija se je hotela zopet razširiti in sicer to pot na račun Francije, toda Hitler je zaenkrat obrnil obraz proč in — Italijani so razumeti. Toliko je danes gotovo, da je Hitler mnenja, da danes nikakor ni čas, da podpre laško zahtevo po francoskih kolonijah. Ta zahteva je prišla ob jako neugodnem trenutku, s katerim laški državniki, dasi direktno niso sodelovali pri tem,, nikakor niso računali, ker Italija nima dobrih diplomatov. Laške zahteve po francoskih kolonijah so dospele v Paris v trenutku, ko se je tam nahajal nemški zunanji minister, ki je prinesel s seboj pogodbo, v kateri se veže Nemčija, da ne bo nastopila z vojno napram Franciji. Kako so mogli laški državniki v takem slučaju začeti z gonjo proti Franciji je neumevno. Italija mora prav dobro vedeti, da ne more zobati češenj s Francijo. In do vojne med Italijo in Francijo bi prav gotovo prišlo, ako bi Italija hotela zasesti francoske kolonije. Zdi se, da je Hitler pred nekaj dnevi obljubil Franciji, da ne bo podpiral Mussolinija v njegovih zahtevah po zasedbi francoskih kolonij. Zadeva sicer ni bila proglašena v javnosti, toda je resnična. Radi tega se pričakuje, da bodo laški klici po francoskih kolonijah popolnoma utihnili. Toda je pa precej izkušenih državnikov v Evropi, ki trdijo, da Hitler tozadevno Franciji ničesar obljubil ni, pač pa čaka bolj ugodnega trenutka, da pride na pomoč svojemu zavezniku Mus-soliniju. Toda če Hitler ne pride na pomoč ali vsaj ne da moralne zaslombe Mussoliniju, tedaj nastane vprašanje kako močna je rimsko-berlinska os?. Mussolini bo začel misliti, da ga je Hitler nekako zapustil, ako že direktno ne izdal. Enkrat se je to že zgodilo. V Rimu so bili dosledno prepričani, da Hitler ne bo nikdar segel po Avstriji. In vendar je Hitler vzel Avstrijo, ne da bi vprašal Mussolinija. In ko je bila Avstrija v naročju Hitlerja, je nemški diktator segel po Sude-tih. Mussolini je zopet prazen odšel. V Rimu so danes prepričani, da je vpliv Italije, kar se tiče centralne Evrope, danes popolnoma zginil. Enako se pričakuje, da bo Hitier pustil Mussolinija na cedilu tudi kar se tiče Španije. In vendar je Italija v Španiji desetkrat več žrtvovala kot Hitler. > Mussolini je tudi začel premišljevati, da če napade Francijo, da se prav gotovo oglasi Anglija na strani Francije. Dočim tozadevno Anglija do danes ni nikjer nič uradnega izjavila v javnosti, pa prevladuje splošno prepričanje, ne samo v Evropi, pač pa tudi v Ameriki, da če bo Francija napadena, da bo Anglija ob njeni strani, ker ima Anglija preveč lastne zgube, ako bi bila slučajno Francija poražena. Sicer pa kako nsj Hitler pomaga Mussoliniju, da pride slednji do francoskih kolonij ? Ali naj direktno napade Francijo? Angleško vojno brodovje je močno dovolj, da razbije laško in nemško vojno brodovje na Sredozemskem morju, in posledica bi bila, da bi zginile iz vseh oceanov tudi nemške trgovske ladje. To pa bi bil tak udarec za današnjo Nemčijo, ki se preživlja s prodajo svojega blaga drugim narodom, da bo Hitler stokrat premislil, predno bi tozadevno naredil Mussoliniju uslugo. Niti en sam pameten državnik v Evropi ni danes mnenja, da bi mislil, da je prišel- čas, ko misli Hitler, da lahko kaj žrtvuje za Mussolinija. Hitler dobro ve, da bi skoro vsa Evropa vstala proti njemu, toda Nemčija danes ni močna dovolj, da bi to prenesla. Sicer pa ima Hitler svoje lastne načrte. 1 am je Rusija, tu je Ukrajina. Rusko in ukrajinsko vprašanje je za Hitlerja mnogo večje važnosti kot pa Mussolini in francoske kolonije Noben diktator ni tako prijateljski, da bi položil svojo lastno glavo pod meč, da pridobi svojemu prijatelji kos zemljo 9 » Iz vsega tega je torej videti, da bo ostal laski krik — glas vpijočega v puščavi. "Radi lepšega" je moral Mussolini zakričati, da se ne pozabi, da je še živ, toda misleč, da bo privabil Hitlerja, se je silno zmotil. Hitler je "smart." Rimsko-berlinska os sicer še obstoji, toda deluje le, kadar so berlinski interesi v ospredju. odpeljali v žvirče, kjer so nas tudi zelo prisrčno sprejeli. Drugi dan sva z mamo obiskali mojo sestro Terezijo Papež v vasi Rat je. V sosedni vasi Prevale je bilo pa drugi dan žegnanje, to je pri sv. Križu. Po maši sem šla s stricem Johnom Turk na njegov dom na kosilo. Tam je rojstna hiša moje mame. Izročila sem mu tudi pozdrave in darila od Amerikancev. Z bratom sva obiskala Hinje, Gradenc in Vise j c. Tu sem vze- kf: j je bila težavna ločitev od mo jih ljubljenih otrok, sosedov in la sliko od hiše mojega pok. mo- prijateljev s katerimi živimo složno že toliko let. žalostni smo bili tisti, ki smo odhajali in žalostni so bili oni, ki so tukaj ostali. No, vlak je odšel in pustil naš lepi Cleveland za nami, mi smo se pa v mislih obrnili dalje proti vzhodu, kjer je daleč tam naša nepozabna domovina. Potovanje je bilo prav prijetno in zadovoljni smo bili z postrežbo. Pri tem se moram toplo zahvaliti potniški tvrdki August Kollander, ki je uredila vse potrebno za potovanje. Za vodnika smo dobili pa vljudnega in vestnega spremljevalca, Mr. Steve Pirnata, ki nas je spremljal prav do Ljubljane. Med potjo nismo imeli nobene sitnosti in ne skrbi, ker je bilo vsa v redu. Kdor namerava potovati v staro domovino, naj se zanesljivo obrne na tvrdko August Kollander. V New Yorku smo se vkrcali na krasni parnik Normandie, left Francoske linije. Deli so nas v zračne in prostorne kabine. V naši kabini smo bile: Mrs. Alma Macerol, Mrs. Barbara Poturich in jaz. Prav dobro smo se razumele. » Vožnja na morju je bila prav prijetna. Včasih nas je sicer malo pozibalo, kar pa ni bilo nič hudega. Zdelo se nam je kot v detinskih letih, ko so nas zibali ža Oberstar, da sem izpolnila željo mojim otrokom, ki so želeli videti hišo njih očeta. Šla sem k Bejlečim v Sela, kjer sem povedala, da je umrl sin France Mo-dic. Vse je jokalo nad prezgodnjo smrtjo Francetovo. V moji rojstni vasi Zvirče so bili ravno dogotovili krasno novo šolo, ki stoji tik moje rojstne hiše. Pa tudi cerkev sv. Pavla so lepo preuredili, da je zdaj prav lepa. Obiskala sem mnogo rojakov in po naročilu Amerikancev oddala pozdrave in darila. Na 25. septembra sva odšli z mamico zopet v Drtijo k moji sestri. V Ljubljani sem nesla album s slikami p. Kazimir Zakrajšku. Izročil mi ga je Father Julij Slap-šak od sv. Lovrenca. Album so izdelali pa šolarji farne šole sv. Lovrenca. Obiskala sem več krajev po Sloveniji. Tako tudi kinč nebeški, Bled, kjer smo se peljali s čolnom na otok in šli po 74 stopnicah v cerkvico. Tam sem prosila Mater božjo, da bi našla pri povratku v Ameriko vse moje otroke zdrave in vesele. Marija me je uslišala tudi v tem oziru. Šla sem na Brezje in od tam v Novo mesto, da uredim vse potrebno radi mojega potnega lista. Obiskala sem tudi družino Ja- Res, silno žalostna in težka je bila ločitev od mojih ljubih v domovini, ampak kako veselo je bilo pa zopet svidenje z mojimi ljubimi otročiči tukaj katere sem našla vse zdrave in vesele. Pozdravljam vse moje bivše sopotnike in sopotnice, zlasti pa vse svojce in prijatelje v stari domovini. Iskreno se jim zahvalim za vso izkazano naklonjenost, kakor sorodnikom tukaj v Ameriki, sosedom in prijateljem. Sprejmite iskrene pozdrave in iskreno voščilo za srečno on zadovoljno novo leto. Jennie Strnad, 1415 E. 51st St. -o-- Silvestrova prireditev na Jutrovem mamica, da smo prijetno ajčkali. V štirih dneh in devetih urah (kob in Terezija Turk v žvirčah, jc Normandie preplula ocean in' po domače Klinovi. Ta dva sta prišli smo v Havre. Tam smoj imela pred 35 leti v Clevelandu sedli na brzovlak, ki nas je odpe- j gostilno in se še dobro spominja-ljal proti Parizu. V Parizu so i ta nekdanjih svojih prijateljev nas peljali k večerji in potem v j in znancev. Tudi doma sta ime-hctel, kjer smo prenočevali. V i la potem veliko gostilno, pa je Parizu se je od nas poslovila mož sedaj že sedem let v postelji Ker vsak želi, da bi se z veseljem poslovil od starega leta in dobre volje stopil v novo, sta gospodarski odbor in gospodinjskih klub SDD na Prince Ave. sklenila, da se vsem ustreže, da se bodo z veseljem preselili iz starega v novo leto. Vse leto smo se pripravljali za kako veselico, pa smo radi slabih delavskih razmer vedno odlašali. Celo praznovanje 10 letnice smo opustili. Zdaj smo pa videli, da ne gre drugače in da veselica mora biti: Vršila se bo na 31. decembra v SDD na Prince Ave. in to bo veselica vseh veselic. Od veselice sicer ne pričakujemo tisočakov preostanka, ampak če bi napravili $500 čistega, bi drugi dan zapili $100. Cenjeni delničarji, zavedajte se, da je vaša dolžnost udeležiti se te veselice, zlasti še zato, ker niste bili nadlegovani v vsem letu niti enkrat za kako prireditev. Torej bi se morali zdaj odločiti in priti na to veselico. Vsak gospodar želi, da bo imel dober zaključek ob koncu leta. Tako želimo tudi mi direktorji, da bi imeli kaj pokazati ob koncu leta. Imeli bomo dobro domačo godbo in da bd vsem še bolj ustreženo, naj vam povemo, da boste imeli ples brezplačno. Vsega bo dovolj na razpolago. Če boste upoštevali naše vabilo, si bomo tudi mi enkrat lahko delili preostanek kot so si ga sosedje na 80. cesti. To se doseže pa safno leto vsem skupaj želi Tony Rudman, predsednik. * Vsem podružnicam in vsemu članstvu SMZ nekaj priporočil za novo leto. Kmalu po novem letu bo za sprejemanje novih članov nekoliko natančneje, ker bo postavljena gotova starost. Zaenkrat ni pa nobene starosti določene za sprejem novih kandidatov. Torej potrudite se sedaj in napravite svoje podružnice velike in močne. Tudi jaz ne bom rok križem držal. Pri takem delu imam navado biti med prvimi, ampak zdaj pa raje vidim, d.a sem zadnji, radi česar boste morali vi drugi bolj rokave zavihati. Bodite si dobri, agilni člani vsi. Vedite, da ste si bratje in se tudi po tem ravnajte. Dajmo dober zgled drugim, ki še niso z nami. Ko sem sprejel urad, sem ob- rojaki, ki želijo pristopiti k naši podružnici, da se udeležijo prihodnje seje, ki nam bo velike važnosti in razvedrilo. Na svide- nje na seji. Chas. Benevol, tajnik. -o- Progresivna trgovska zveza Prireditev Progresivne trgovske zveze, ki se bo vršila 29. januarja, po vseh izgledih obeta biti nekaj ogromnega. Vodstvo Progresivne trgovske zveze je z vsemi silami na delu, da bo prireditev resničen uspeh v vsakem oziru. V naselbini se vrše ugibanja, kako velika udeležba bo ta dan. Brezdvomno bo prišla ta dan v Slovenski delavski dom , . množica, kakršne že ni bilo zle-ljubil, da bom delal za napredek p& ^^ Računajte sam0; ko_ in procvit SMZ. To bom tudi storil. Hočem pa tudi, da tudi vsi drugi storite svoje in se pokaže-te, da ste vsi za napredek in procvit SMZ. V doglednem času nameravam obiskati vse podružnice in takrat naj bi bile seje številno obiskane. člani naj bi napravili novoletno resolucijo, da bodo na vseh sejah in na vsaki seji bo imel vsak član enega ali več novih kandidatov. Bodite si v resnici bratje in pokažite to tudi v javnosti. Naj vlada najlepši božični mir med vami in to skozi vse leto. V tem smislu želim vsem glavnim in podružničnim uradnikom ter vsemu članstvu SMZ srečno, zdravo in uspeha polno leto 1939. Tcny Rudman, gl. podpredsednik. Slovenska moška zveza Alma Mačerol, ki se je odpeljala proti Trstu, mi smo se pa drugi dan odpeljali proti Švici. Na Jesenicah so nam carinar-ji pregledali ročno prtljago in ker smo imeli vse v redu, smo kmalu brzeli proti Ljubljani, kamor smo dospeli 7. septembra ob devetih zjutraj. Na postaji nas je sprejela gospa Rus, zastopnica Francoske linije, ki je za nas odredila vse potrebno pri carinarnici, da ni bilo nobene sitnosti ali šikan. Na-peronu so nas pričakovali naši sorodniki, med njimi nekateri bivši Amerikanci kot Frank Bir-tič iz Akrona, Joe in John Ber-goč, F. Krebelj in Mrs. Mary in sta tako prišla ob vse. Terezija Turk je moja birmanska botra. Oba prav lepo pozdravljata svoje stare prijatelje in znance v Clevelandu, posebni pa njih hčeri Mary Ostanek in Vero Še-pec. Prišedši nazaj v Drtijo sem imela še par dm pred odhodom nazaj v Ameriko. Nekega dne se podstop.'m, da bi poskusila, če znam še kravo pomolzti. Pa je bila tako muhasta, da ni hotela dati nobenega mleka. To je prav, lista krava, ki je vrgla tele z šestimi nogami, kar je pravo čudo. Ljudje v stari domovini so zelo vljudni in postrežljivi. Samo siromašni so in kdor ima svojce v Cleveland-Collinwood, O.—Letošnja jesenska doba v vsej svoji mili naravi je za nami in se več ne vrne. Marsikomu od nas je pa pustila trajen spomin, ki se ga nismo nad j ali, enega teh spominov beleži tudi naša podružnica št. 3, S. M. Z. odkar nam je nepričakovana smrt pobrala iz naše srede člana Andrew Moži-na, ki je preminul dne 14. oktobra — naj počiva v miru. Od tedaj smo pa nekako utihnili in ( zaostali z našimi dopisi, le tu pa v slogi in z trdim delom. Da se tam smo maj0 p0agatirali in pri- vidimo v soboto večer v SDD na Prince Ave. želim vam vsem skupaj srečno in veselo novo leto. Anton "tfatovec. Tako se dela, bratje! Pirn at, ki nam je izročila krasen • domovini, naj jim kaj pošlje, če šopek nageljnov. Mene je sprejela sestra Frančiška, poroč. Per, s katero se nisva videli že 24 let. Skoro da se na prvi pogled nisva spoznali po tolikem času. Bili sva v solzah veselja nad zopetnim svidenjem. Po malem zakusku sva se odpeljali z vlakom v Domžale na Gorenjskem, od tam pa z vozom skozi Moravče v Drtijo, kjer živi moja ljuba sestra s svojo dru .e more. Povsod so me jako lepo sprejeli in znesli na mizo, kar jc bilo pač pri hiši. čas je potekal in bližal se je dan mojega odhoda. Težka je biia ločitev od mojih dragih, zlasti pa od moje ljube mamice, ki 3e me je kar oklenila in me ni pustila od sebe, dobro vedoč, da ne bova več videli na tem svetu. Tcda mene je klicala materina dolžnost nazaj v novo domo- žino in našo ljubo mamico, ki je; vino k mojim otročičem. Na 3. učakala že lepo starost 82 let. oktobra sem odpotovala v sprem- Kaj pravile! Roparski poglavar Hudin je bil obsojen na smrt na vešajih. Pred smrtjo ga je obiskala njegova žena in ga vprašala, če sme pripeljati otroke, ko bo obešen. Ropar zarohni, da ne. žena pa v jok- "Vidiš, kakšen si! Brezsrčen si, kot si bil vedno! Niti svojim lasthim otrokom ne privoščiš nedolžnega veselja." da nam samo zato ne marajo'odpraviti davkov, ker smo se 11 ako° na vadili nan j e, da bi nam bilo brez njih kar nerodno. Tudi mama me ni spoznala prvi hip, saj se nisva videli že 30 let. Je rekla, da sem se zelo spremenila. Oh, kako sva se iskreno objeli po tolikih letih! Tr.m sem 03tala en teden, potem sva šli z mamo pa v moj rojstni kraj žvirče na Dolenjsko. Na postaji v Dobrepoljah mo je pričakoval brat Stanko, kateri me je tudi nekaj časa kar gledal, potem pa radostno vzkliknil: "Oh moja ljuba Joha-na, kaj si res ti!" Skupno smo se stvu sestre v Ljubljano. Ob 8:40 zvečer smo se odpeljali proti Parizu in na 5. oktobra sem bila zopet na Normandie, ki me je ponesla nazaj v obljubljeno deželo. Tudi nazaj je bila vožnja lepa. V New Yorku sem imela pa precej sitnosti z cariniki, zlasti radi šopka nageljnov, ki mi ga je podaril pred odhodom moravški žpnik, g. Ferkul. Vzeli so mi razen enega vse nageljne in me potem pustili naprej. 'V Cleveland sem dospela na 11. oktobra. • Naj povem onim, ki niso mogli biti na zadnji seji podružnice št. 3 SMZ, da je bilo lepo število navzočih. Na oktobrski seji sem priporočal, naj vsak pripelje po enega ali dva nova kandidata za novembrsko sejo. Odziv To je prav J je bil zelo povoljen po pet, deset so jih imeli, Joža Jalovec jih je celo prijavil 21. Tako se dela! Prav lepa hvala vsem, ki ste bili aktivni. Da bi se uresničil moj načrt, da bi jih bilo en tisoč pri naši podružnici. Ko bomo to dosegli, se bomo pa lahko .nekoliko odpočili pri lepi zabavi. Veste, za tako organizacijo kot je naša, je lahko agitirati, ker ne škoduje nobenemu društvu, ne jednoti ali kaki podporni zvezi. Je pa lepo in zelo koristno biti Man SMZ. Torej na delo, da dosežemo cn tisoč članov. Pokažimo, da ne bomo pri podružnici št. 3 zadnji, ampak prvi. Pri drugih podružnicah so zelo agilni in se je bati, da bo imel vaš predsednik najmanjšo podružnico pokazati na gl. uradu. Kaj ne, sobratje, da ne boste tega dopustili. Zato pa na delo prav vsi in želim, da bo na nocojšnji seji nekaj stotin novih. V našo zvezo lahko pristopi vsak moški, od 16. leta naprej, ki je telesno zdrav in dobrega zna- poročali rojakom, da pristopijo v našo S. M. Z. ter smo povsod dobro uspeli. Sedaj se pa 'zopet pripravljamo na delo; akoravno še ni poteklo leto dni od kar je ustanovljena naša podružnica št. 3, S. M. Z. pa je članstvo na zadnji redni seji sklenilo da obdržimo glavno letno sejo in sicer dne 28. decembra ob 7 uri zvečer v spodnji dvorani Slov. doma na Holmes Ave. Po seji se pa vrši prosta zabava z okrepčili. Ker bo omenjenega dne prva letna seja naše podružnice, je članstvo prošeno, da se te seje udeleži v polnem številu. Na dnevnem redu bodo volitve odbora za leto 1939 kakor tudi bo več važnih stvari za reševati vklučivši točke pravil, ki bodo prečitane na tej seji, katere so bile sprejete po zastopnikih na skupnem sestanku dne 30. oktobra v Barbertonu, Ohio. Kakor že znano prične glavni urad s svojim poslovanjem v smislu pravil takoj z začetkom novega leta, zato je priporočljivo, da še enkrat skupno vzamemo v pretres vsako točko pravil po danih razmerah v zadovolstvo vseh članov, ki so sedaj člani S. M. Z. in za tiste, ki bodo še pristopili. Vaša priporočila in nasveti v korist zveze bodo dobro došli. Cenjeni sobratje in rojaki! Leto 1939 bo tisto leto, ko se bo postavilo temelj naše organizacije S. M. Z. Ob začetku ni bilo veliko pričakovati od nas ker se je stvar šele osnovala, vendar koncem tega leta lahko pričaku- liko Slovanov bo prišlo, a potem še veliko število tujerod-cev, ki so pošteni in zvesti odjemalci naših trgovcev. V pogovoru s takim tujerodcem sem slišal prav laskave besede na račun naših domačih trgovcev in podjetnikov. Dejal mi je: "Že 18 let se poslužujem izključno le slovenskih trgovin in podjetij. Postrežen sem bil prvovrstno, pa naj sem imel denar ali pa na upanje. Blago sem dobil vedno prvovrstno, a če se je kdaj pripetila kaka neljuba pomota, nisem nikdar dobil v odgovor grobosti, kakršne so tako često v navadi v marsikateri trgovini, ki se šteje za moderno in ima tudi vso moderno opremo, a nima čutečega srca in razumne glave. Odkar pa so se vaši trgovci združili v Progresivno trgovsko zvezo, je postrežba v njih podjetjih še boljša. Kadar grem v trgovino, se mi zdi, kakor bi šel v obisk k sorodniku in prijatelju, ki ti je prijatelj tudi v potrebi. Kadar imate priliko, povejte svojim rojakom moje mnenje o slovenskih trgovcih in podjetnikih." Taka je sodba tujca. In taka je sodba slehernega, ki ima pravo slovensko srce. Zanimanje za Progresivno trgovsko zvezo ni samo veliko med nami samimi, ampak po gorajšnjih besedah moramo ugotoviti, da tudi med tujerodci. Naš trgovec ve ceniti toliko velik nakup, kolikor mu je drag tudi najmanjši nakup, ki mu ga naklonite v njegovi trgovini. Svojo hvaležnost vam bo izkazal ob vsaki priliki, a posebno sedaj, ko vam docela brezplačno nudi nagradne listke Progresivne trgovske zveze. — Smrt zaradi zastrupljanja. Pri Planini se je 19 letni Matija Molk, ki je delal na Windischgratzovi žagi, zbodel v roko s trskb. Ker ni polagal nobene važnosti na rano, mu je roka začela otekati in so se pojavili znaki zastrupljen j a. Ko so ga naslednji dan hoteli operirati v bolnišnici, je bilo že prepozno. čaja. Starost je' neomejena, ampak to velja samo še nekaj ted- jemo, ko bodo pravila odobrena, nov, potem bo pa določena starost za nove kandidate. Da se vidimo danes na seji. Srečno, zdravo in uspešno novo da so našo smernice za enkrat dodelane in da bo topogledno narejen prvi korak ustanovitve S. M. Z. Zato se pa vabijo vsi člani in John Moscs novoizvoljeni governer North Dakote. To jč tretji demokrat, ki je bil izvoljen c/overnerjem, kar država obstoji. Po nemškem izvirniku K. Maya "Latinščine —?" "Da! In morebiti še veste, kaj se pravi pediculus capitis?" "Ne vem, kaj mislite!" "Ali pa ste morebiti čuli na potovanju, katero ljubeznivo živalico imenuje Arabec kamli, Turek pa bit —? Slovan ji pravi uš, Lah pidocchio, Francoz pou, Hotentot pa t' gar-la." "Tiho bodite! Pustite me pri miru s svojo turščino in ho-tentotščino —! Ne razumem, kaj mislite!" "Ne razumete —? Pa izvolite vzeti v roke tarbuš in ga pregledati! Našli bodete nekaj, s čimer se pečajo žužel-karji." Končno je razumel. .Strgal si je tarbuš z glave, pogledal pa ni v njega. Osupel je vprašal: "Bi me radi razžalili —? Ali pa morebiti res mislite, da —." "— da je tamle v tarbušu." "—nekaj živega —?" "Da, res tako mislim!" "Vsi vragi —I" Strme je gledal v tarbuš. Dolgi nos se mu je premikal sem in tja, gor in dol, kot da misli na lasten račun in posebej še prav natančno pregledati notranjščino arnautske-ga pokrivala. In roka s tarbušem mu je omahnila, prestrašen je zastokal. "Gorje meni —! Uši —!" Zamahnil je in mislil zavreči tarbuš. Pa premislil si je. Potlačil ga je na sedelni glavič, šinil z obema rokama obenem v lase ter jih strahovito mrcvaril in obdeloval. Vmes pa je zabavljal, da tako še ni-Aul Angleža zabavljati. Najhuje ga je jezilo, da tiste predrzne živalice niti spoštovani glavi angleškega lorda ne prizanašajo. Lord David Lindsay nam je namreč "prišel naproti" razo-glav. Nosil je sicer visok sivo-škotlast cilinder, kakor je bila vobče vsa njegova, obleka si-voškatlasta, ko pa ga je Žuti vtaknil v ječo, mu je vzel poleg drugih reči tudi cilinder. Razoglavega lorda je poslal v gore k oglarju Šarki, kjer bi naj bil izginil za vedno v skalni votlini, da ga nismo rešili. In ko smo se dan pozneje spopadli z Aladžijema in njunimi ljudmi ter jih srečno premagali, se je spomnil, da je sramotno, če hodi človek razo-glav po jutrovih deželah. Premagani Arnauti, osem jih je bilo, so nosili tarbuše. In nesrečni Anglež je menil, da mu mora eden izmed njih posoditi tarbuš. Poskusil je vseh osem, drugega za drugim, in nazadnje našel enega, ki mu je bil prav. Že tistikrat sem se na tihem smehljal Angleževi naiv-sti op tero se je podajal. Mislil sem si, le počakaj, si boš vsaj tudi ti izkusil, kak je "bajni Orient" za kulisami —. In dan pozneje je prišlo spoznanje —■ Topot sem se njegovi jezi na ves glas krohotal, tovariši Pa z menoj vred. Prenehal je s praskanjem in se jezno zadri: "Ne smejte se, sir! Sicer se bova boksala! Kako pa je z vašim tarbušem? Ali njega še niso osrečili taki ljubeznivi prebivalci?" "Ne, take sreče si pa še nisem okusil, dragi sir! Taki prebivalci si ne upajo k meni, ker jih enostavno ne pustim blizu." "Vem, na kaj mislite —! Kaka neprevidnost, da sem se lotil včeraj tistih arnautskih nosti in zaupljivosti, pa nisem ga opozoril na nevarnost, v ka- pokrival —! Zakaj p i me niste posvarili?" "Čemu —? Najbrž bi mi ne bili verjeli. Sicer pa sem si mislil, da nič ne škodi, če zveste podrobneje, kak je Orient. Ste vsaj nekaj doživeli —. In radi doživljajev ste končno prišli sem na Jutrovo —." "Vrag naj vzame take doživljaje —! In še tale preklicani tarbuš povrh!" Zamahnil je in ga vrgel daleč proč. "Razoglav sem prišel v tole prelepo deželo roparjev in uši, razoglav se vračam iz nje!" je dejal vdano. V dobri uri smo prispeli do j Skadra, Nastanili smo se v go-stilni Anastazija Popanika. Samo dve tujski sobi je imel, k sreči nista bili zasedeni. Naj prvo smo. se temeljito umili, obrili in očedili. Kupil sem si novo obleko in perilo, tudi tovariši so se prenovili. Razume se, da si je dal lord glavo temeljito umiti in osna-žiti in da si je kupil primerno pokrivalo. In nato smo se igrali "gospode," postopali po mestu in se vozili po'jezeru. "Kako ste si premislili?" je vprašal Lindsay. "Poj dete z menoj v Jeruzalem?" "Res ne vem —. Zamudil se bom —." Silil je in tudi tovariši so silili. Posebno ftalef je bil ves navdušen. Kaj sem si hotel! — Vdal sem se. Godilo se mi je kakor vsikdar, če sem potoval. Dalje sem se zamudil, nego sem nameraval. Sklenili smo torej, da bomo skupno potovali v Jeruzalem in spremljali Halefa in Omarja do roba puščave. Lord je nemudoma poslal brzega se-la v Bar, da obvesti kapitana o svojem novem načrtu. Očko je ostal pri nas še ves drugi dan, pa se je poslovil ter odpotoval v Črno goro. Jezdil je. Po jezeru bi bil prej prispel, pa mislil je, da ne sme zaupati svojega dragocenega šarca varljivim valovom. Slovo je bilo njemu in nam težko. Obljubil je, da bo pozdravil naše znance, ko se vrne v Stambul, Hulama v Odri-nu in Mafleja v Stambulu, ter da mi bo pisal. Angležev brzi sel se je vrnil šele drugi dan. Potreboval je dvanajst ur do Bara. Javil je, da parnik še čaka v pristanišču in da je kapitan vsako uro pripravljen za na pot. In ker nas Skader ni posebej zanimal, smo drugi dan zarana odpotovali. Cesta v Bar je bila zelo slaba, k sreči smo imeli dobre konje. Pitno vodo smo našli na vsem pctu samo enkrat, v hribovju, ki leži med Skadrom in Barom. Hribovje pada strmo k morju, lazjahati smo morali in voditi kcnje za vajeti. Sinje Jadransko morje se nam je bleščalo naproti in nas vabilo v svoj objem. Bar leži na izrastku hribovja, izognili smo se mestu in jezdili naravnost k obali. Prenočili smo v gostilni in se drugo jutro vkrcali s konji vred. Kmalu je izginila dežela Škipe-tarjev izpred naših oči. Kako smo potovali v Jafo in v Jeruzalem, o tem vam bom morebiti pripovedoval drugikrat. Omeniti moram le še, da je tudi lord David Lindsay bogato obdaroval Halefa in Omarja in da sem prosil svojega "spremljevalca in zaščitnika," naj mi piše. Pošlje da raj pismo v Mosul, ki je bil najbližje mesto pašnikom Had-dedinov. Iz Mosula bi pismo že našlo pot v Evropo. Kupil sem mu papirja in mu napisal na ovitek svoj naslov v turškem in francoskem jeziku. V Dunajskem Novem mestu sta potem počivala vse do leta 1919, ko je dne 27. aprila posebni vlak pripeljal telesne ostanke hrvatskih mučenikov v svobodno Jugoslavijo, kjer so bili sprejeti z naravnost kraljevskimi častmi in dne 30. aprila na dan njune smrti pa so jih ob ogromni udeležbi naroda in vladnih zastopnikov položili v grobnico zagrebške stolice za velikim oltarjem. Tako sta po 248 letih zopet prišla nazaj na Hrvatsko, ter počivata v domači zemlji. V domači zemlji počivata; toda če' bi vstala iz groba in videla, kako se Hrvatje obnašajo napram bratom, bi si naj-brže želela nazaj na tuje, kjer sta pretrpela mučeniško smrt za svobodo svojega naroda, da ne bi doma gledala kako se gazi z krvjo pridobljeno svobodo hrvatskega in celokupnega jugoslovanskega naroda, ki je toliko trpel pot tujčevo peto, toda se kljub temu še ni prav nič naučil iz zgodovine. Najboljši dokaz temu sta Zrinjski in Frankopan, ki sta vredna, da ju spoštujejo ne samo Hrvatje, pač pa vsi ostali Jugoslovani. Koristno in prav dobro bi bilo ne samo za vse Jugoslovane, ampak tudi za Hrvate same, da bi se bolj ozirali nazaj na svojo zgodovino, zlasti pa na tako, tragično usodo in smrt Zrinj-skega in Frankopana, ter ne rušili svobode hrvatskega naroda s tako nepremišljenostjo ter pretiranim sovraštvom, če mislijo, da s takim ravnanjem rešujejo hrvatski narod, se ja-lco motijo; tako ravnanje vodi le nazaj pod tujčev jarem. Danes v teh kritičnih časjh se de- liti je neumnost, ter se s tem daje priliko Madžarom, Nemcem in Italijanom, da razkosajo združene južne Slovane. Nič drugega. Iz zgodovine bi se lahko naučili, da ne morejo nič dobrega pričakovati, ni od Berlina ni od Budimpešte, dočim od Belgrada, ako rabijo pamet, prav lahko dosežejo vse. Seveda ako bodo napram Belgra-du kazali le pesti in imeli za Srbe le psovke, potem zaželji-vega uspeha ne more biti. če pride po "osvoboditvi" od Belgrada pod Budimpešto ali celo Berlin, to bodo le-ti že znali ukrotiti Hrvate s puškinim kopitom, ali pa z sekiro. Zrinj-skemu in Frankopanu je avstrijski rabelj posvetil z mečem. Tudi Hitler v današnjih časih ne štedi s takimi procesi in je že veliko število takih, katerim se je z sekiro posvetilo na oni svet. Sicer bi se pa Jugoslovani sedaj lahko dosti naučili od ne-;rečne čehoslovaške republike. Malenkostni izgovori samoljub-nih in užaljenih^voditeljev, ki sedaj pod napačnimi pretvezami zavajajo in zastrupljajo narod, pri tej sodbi naroda ne bodo držali. Poklonivši se spominu Zrinj-skega in Frankopana pred njunim grobom, se odpravim na trg sv. Marka, kjer sem si ogledal oni zgodovinski prostor, kjer so na grozovit način usmrtili Matija Gubca, takozvanega "kmečkega kralja," katerega so na razbeljenem prestolu kronali z razbeljeno krono. Tu je zopet del tragične zgodovine hrvatskega kakor tudi slovenskega naroda, ko sta hrvatski kot slovenski kmet trpela pod samopašno oblastjo in tiranijo madžarskih in nemških grašča-kov. ' : If Kmečki upori. Komu niso znani? Razni pisatelji in zgodovinarji jih opisujejo, razvaline mnogih gradov pričajo o graščakih in s tem v zvezi tudi o tlačanstvu slovenskega kot hrvatskega kmeta. Težki so morali biti oni časi,ida je miroljubni kmet moral pustiti plug na njivi ter poseči po skrajnem sredstvu: po orožju, da tako brani svoje človečanske pravi- kmeti je bilo naravnost trino-ško; poslužil se je vseh sredstev za zatiranje njemu podložnih kmetov, pri tem pa one-čaščal žene in dekleta. Sprva so kmetje skušali dobiti pomoč napram nasilniku pri vladi, toda zaman. Ker tega niso dosegli pri vladi, so se pripravili na odločen upor. Izprva je bil upor namenjen le Tahiju, toda je potem zavzel tak razmah, da je kmečki upor veljal gra-ščakom brez izjeme. Koncem leta 1572 so se pripravili na splošen udar. Na čelo tega kmečkega upora so izvolili Matijo Gubca, hrvatskega kmeta iz Stubice, potem še kmeta Ivana Pasanca in Ivana Mogajiča. Poveljnikom kmečke vojske pa so izbrali Ilijo Gregoriča, rodom iz Ribnika pri Metliki. (Dalje prihodnjič) Toliko časa so se prepirali med i ce, katere mu je odvzel kruti seboj, pri tem pa slabili s trudom zgrajeno državo, da so nazadnje prav vsi izgubili: Čehi kot Slovaki. Prve tepe nemški, druge pa madžarski korobač. Ker ni bilo pameti o pravem času, je sedaj prepozno kesa-nje po smrti in pa pekoče spoznanje, da so si te nesreče prav eami krivi, ker ni bilo tako nujno potrebne sloge. In če ne bo v Jugoslaviji razsodnosti in pa pameti o pravem času, se lahko pripeti nekaj sličnega kot se je v Čehoslovaški. Prej naj se pobotajo v pametni spravi, da ne bo potem prepoznega kesanja. Za prepozno kesanje po smrti ni odpuščanja, pač pa le sodba. 11,000 taxi voznikov za-štrajka v New Yorku New York, 27. decembra. Voditelji 11,000 taxi voznikov v tem mestu so obvestili lastnike taxi družbe, da bodo na novoletni večer zaštrajkali, ako jim kompanije ne priznajo večjih plač in boljše delavske pogoje. Skoro vsi taxi vozniki so organizirani v tej ali drugi uniji. ST. CLAIR RIFLE KLUB graščak, Nemec in Madžar, saj le-ti so po večini gospodarili nad našim kmetom. Ti kmečki upori so se pojavili od časa do časa v večjem ali manjšem obsegu. Največji kmečki upor pa je izbruhnil pozimi leta 1573, ko so se skupno uprli slovenski in hrvatski kmetje. Tega kmečkega upora je bil prvi vrsti kriv madžarski grof Tahi, lastnik gradu Su-sedgrad pri Zagrebu, ter gradu Stattemberg pri Slovenski Bistrici. Tahi je bil okruten brez-nasilnež in pa pohotnež, ter si je s takim ravnanjem nakopal jezo svojih podložnih kmetov. Njegovo početje nad V sredo 28. decembra se vrši strelska vaja in izvanredna klubova seja ter volitve odbora za. leto 1939 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Opozarjam člane, da se iste gotovo udeležite. Nadalje opozarjam tiste člane, ki imajo še vstopnice od baketa, da jih gotovo vrnejo tajniku najkasneje do. 28. decembra. Izid zadnjih vaj je sledeč: Peterka.......H Antonin P....... 10 Kochevar F....... 7 Novak J....... 9 Novak A.......15 Kramer F. ......16 Urankar A...... 5 Kavčnik....... 8 Baraga A....... 7 Urankar J...... 9 Jerm F....... 4 Urankar M...... 8 Bozich A.......11 Srečno novo leto članov in uredništvu A. D. A. Bozich, tajnik ONEViliTEST! Pogumna ženska Sinoči se je vračala Mrs. Ana Oberg, 25 let stara, s svojo materjo iz bolnišnice, kjer je obiskala svojega moža, W. P. A. delavca, ki se je moral podvreči operaciji. Na potu proti domu se ji je približal mlad moški, ki je zgrabil za njeno denarnico in hotel z njo pobegniti, toda mlada Mrs. Oberg je izpulila denarnico tatu iz rok in začela lomastiti po njem s časopisi, katere je nosila s seboj, da je tat ves preplašen zbežal. Končno je zginil in pozneje je Mrs. Oberg prosila policijo, da če ga najdejo, naj ga ji izroče za "par minut," da ga še enkrat pošteno oklofuta. -o- Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Prva pošiljko židovskih otrok v Anglijo. En maab bodo v taborišču, potem jih bodo pa razvade razne angleške družine. Otroci so stari od 10 do 17 let. Nemška vlada je dovolila eno marko (okrog il centov) vsakemu, ko je otroke poslala iz Nemčije. V Willardu, Wis., je pred kratkim vlak trčil v avtomobil, v katerem sta bila Martin Klarič in njegova 25 let stara žena. Oba sta bila na mestu ubita. Ponesrečeni Klarič je sin župana v Willardu, star 26 let in je bil rojen v Ameriki. V Wilardu zapušča starše in dva brata, v Peoria, 111., pa druga dva brata. Pred nekaj dnevi je v Pitts-burghu, Pa., umrla Jennie Gori-šek, vdova, rojena Malič. Doma je bila iz Vinice, Bela Krajina. V Ameriki je živela dolgo dobo skozi 50 let in zapušča štiri sinove in tri hčere. Težka nesreča je zadela 16-let-nega mladeniča Bennie Sedma-ka v Conneaut, O., ki je starejši sin Mr. in Mrs. Albine Sedmak na Koefus Rd. Fant se je peljal na tricikelnu proti domu, ko ga je nekdo z avtomobilom podrl in ga vlekel nad 300 čevljev daleč po cesti in ga pustil silno pobitega ležati na cesti. Pozneje je bil prepeljan v bolnišnico in se še ne ve, če bo okreval. V Leadville, Colo., je umrl rojak Jos. Gruden, star 48 let in rojen v Mali vasi pri Grosupljem. V Ameriki je bival 25 let. Zapušča ženo, pet otrok in brata. Iz Južne Amerike. — V Buenos Aires, Argentina, je umrl Avgust Trobec, star 48 let in rojen v Velikem dolu pri Kamnu na Krasu. V Argentini zapušča ženo, pet malih otrok in brata, v domovini pa tri brate in &estro. — Zadnje čase se je mnogo Slovencev priselilo v Argentino iz Trsta in Gorice. V Chicagu je umrl rojak Frank Spilar, doma iz Zupce vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. V Ameriki zapušča ženo, General Franco napreduje s svojo ofenzivo Hendaye, Francija, 27. dec. — Glasom poročil iz tabora nacionalistov nadaljuje general Franco s svojo ofenzivo napram lojalistom v Kataloniji. Mesto za mestom pacia pred pritiskom nacionalistov. Tisoče španskih vladnih vojakov je bilo zajetih. Najmanj 500,000 se bori že dva dni v silovitem mrazu in snegu. General Franco je dosedaj napredoval na dveh frontah. Brzojavke iz Barcelone, kjer je glavni sedež lojalistov, sicer zanikajo velike uspehe generala Franca, toda priznavajo, da so se morali lojalisti deloma umakniti. -o--— Vojaške čete v boju s piketi v Oklahomi Tulsa, Okla., 27. decembra. — To mesto ni poznalo božič-________ nega miru in ga ne pozna še |