PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
6cn 00200
-j>096 00
)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 255 (14.346)
Trst, torek, 3. novembra 1992
Ni slovo ampak nasvidenje
VOJMIR TAVČAR
To ni dokončno slovo, pač pa le nasvidenje čez nekaj dni. Kljub temu pa ni mogoče prikriti emocije, saj se z današnjo številko za Primorski dnevnik zaključuje eno obdobje in se začenja novo, nedvomno zahtevnejše in nedvomno perspektivnejše, nedvomno pa tudi drugačno.
Prej na velikem formatu in sedaj dobrih deset let na malem je bil Primorski dnevnik kot časopis izraz in odraz slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, v dobrem in v slabem njeno zrcalo in njen glasnik. In to nalogo bo imel tudi v prihodnje. A ob tem bo še nekaj več: skupno z »dvojčkom« Republiko bo Primorski dnevnik še tesnejši povezovalec zamejstva in matične države, časopis širšega slovenskega prostora, ki bo skušal tolmačiti tokove evropske integracije.
Taka izbira je bila nujna, saj so ravno krize in pretresi, ki jih je Primorski dnevnik doživel v zadnjih letih dokazale, da časopis ne utegne več preživeti, če lahko računa samo na nujno omejeno tržišče, kakršno je naše manjšinsko. Ko ni možnosti širjenja, so dohodki od prodaje in ekonomske propagande kljub državnim prispevkom premajhni, da bi lahko krili naraščajoče izdatke. Zato Primorski dnevnik, kot je bil doslej, ni imel perspektive. Prej ali slej bi mu bilo usojeno, kljub zavzemanju založnika in navzlic podpori celotne narodnostne skupnosti, da shira. Primorski dnevnik z »dvojčkom« Republika pa ima perspektivo, če si bo znal v sedanjih nelahkih okoliščinah utreti pot na širši trg.
V	času, ko se v naših krajih in na splošno v Evropi spet obujajo prikazni preteklosti, ko nacionalizem in narodnostna mržnja spet nevarno dvigata glavo, je s političnega, prevsem pa s kulturnega vidika še kako potreben časopis, ki si kot osnovno poslanstvo zastavlja pošteno informiranje in povezovanje širšega prostora (italijanskega, avstrijskega, slovenskega in madžarskega, vsega tistega pač, kjer živimo Slovenci), ki želi biti za ta prostor ustvarjalni izziv, da bo znal utrditi, razviti in krepiti svojo središčno vlogo v sedanji in prihodnji Evropi.
V	tem smislu sta novi Primorski dnevnik in njegov »dvojček« Republika nadaljevalca najbolj
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Clinton, Bush in Perot so se prav do zadnjega hudo obdelovali
Amerika izbira svojo bodočnost Clinton tik pred vrati Bele hiše
Izbira je med nadaljevanjem »reaganizma« ali pa uveljavljenjem odprtejše politike Tudi dober del omahujočih volivcev naj bi se opredelil za arkansaškega guvernerja
Predsedniški kandidat demokratske stranke Bill Clinton (Telefoto AP)
WASHINGTON — Neposredno pred današnjimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike so kandidati dodatno nabrusili orožje in pomnožili medsebojne napade. To velja zlasti za Georgea Busha, ki še zmeraj zaostaja za Billom Clintonom: posebna javnomnenjska raziskava, pri kateri sta US Today in CNN prvič upoštevala tudi možno opredelitev milijonov volivcev, ki se niso doslej očitno izrekli za nobenega kandidata, pripisuje demokratskemu predstavniku 49 odstotkov in dosedanjemu predsedniku samo 37 odstotkov, neodvisnemu Rossu Perotu pa 14 odstotkov glasov.
V republikanskih vrstah so na to reagirali napadalno, češ, zelo veliko Američanov se bo odločilo, komu dati svoj glas, šele zadnji trenutek in tedaj bodo Clintonovi zavezniki doživeli hudo razočaranje. Nasprotno pa prevladuje znotraj demokratske stranke zado-
voljstvo in sam arkansaški guverner je predsinočnjim v Cincinnatiju (Ohio) apeliral na svoje navdušene privržence takole: »Borili smo se leto dni, dajmo se še dalje, nikakor ne smemo popustiti.«
Omenili smo vzajemne obtožbe in protiobtožbe. Republikanci so skušali v nedeljo zavreti ofenzivo, ki so jo sprožili proti njim demokrati takoj po odkritjih v zvezi z nečisto vlogo, ki jo je igral Bush v sklopu škandala Iran-kontrasi. Šef Bele hiše je namreč v Auburn Hillsu (Michigan), izjavil, naj bi Clintonovi sodelavci uničili zaupne vojaške listine in s tem tudi dokaze o tem, kako da se je demokratskemu kandidatu uspelo izogniti vietnamski tragediji.
Demokrati so takoj odgovorili: Clintonova sodelavka Betsey Wright je označila Busheve trditve kot povsem brezpomembne, si
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SREČANJE Z NAROČNIKI BRALCI IN RAZNAŠALO PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Za Goriško
v soboto, 7. novembra 1992, ob 18. uri v gostilni Hmeljak »Pri Francetu« v Sovodnjah, Prvomajska 76
Za Tržaško
v ponedeljek, 9. novembra 1992, ob 19. uri v Kulturnem domu Trst, Ul. Petronio 4
Premor potreben zaradi tehnoloških sprememb
Brez Primorskega dnevnika do torka, 10. novembra
Že pred časom smo napovedali velike spremembe, ki zadevajo Primorski dnevnik.
Sedaj je napočil čas in Primorski dnevnik v novem, velikem formatu, na 24 straneh, v barvah, bo prvič izšel v torek, 10. novembra.
Do takrat ga ne bo v kioskih in ga ne bodo dobili niti naši zvesti naročniki. Pričujoča je zadnja številka Primorskega dnevnika v tej obliki.
Enotedenski premor v izhajanju je neizogiben, saj moramo povsem spremeniti in prilagoditi računalniški sistem, kar nam nalaga veliko dela.
V tem obdobju bomo delali poskusne številke, ker se tako redakcija kot stavnica morata prilagoditi in seznaniti z novim načinom dela. Primorski dnevnik bo poslej izhajal sedem dni tedensko, se pravi, da bo naprodaj tudi ob ponedeljkih.
Naši naročniki bodo prejemali do konca leta brezplačno tudi ponedeljkove številke, da bi nadoknadili sedanjo enotedensko odsotnost.
Sporočilo ZTT
Založništvo tržaškega tiska se zahvaljuje Vojimirju Tavčarju, ki z današnjim dnem zapušča mesto odgovornega urednika Primorskega dnevnika, za trud in profesionalnost, ki ju je vložil v vodenje časopisa. Še posebno priznanje gre dosedanjemu odgovornemu uredniku, ker je opravljal delo v izjemno težkem kriznem obdobju naše založniške hiše.
Novemu odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika Bojanu Brezigarju želimo uspešno delo.
Upravni svet Založništva tržaškega tiska
Trst, 3. novembra 1992
Na slovesnostih v spomin na padle občuteni pozivi
Za mir in demokracijo
Govorniki na nedeljski komemoraciji pred partizansko grobnico na glavnem pokopališču v Gorici	(foto Marinčič)
Samo Pahor od nedelje v priporu danes pa pred preiskovalnim sodnikom
NA 5. STRANI
Človeški faktor glavni krivec za vodno stihijo
Po poplavah polemike
RIM, FIRENCE Neurje s po-avamni, ki je v prejšnjih dneh »stilo predvsem Toskano, se je :eraj preselilo v Lacij, kjer je ra oseba izgubila življenje, šte-lna območja so pod vodo, za ne-ij časa so bili hudi zastoji v pro-etu. Za nekaj ur so morali za ves :omet zapreti tudi rimski letališ-
V vseh toskanskih rekah in potokih pa je medtem vodna gladina pod kritično mejo, vendar oblasti vseeno niso preklicale »alarmnega stanja«, ker bi se lahko vreme v prihodnjih urah ponovno poslabšalo. Prav zato niso odpoklicali kakih 1.500 gasilcev in niti 700 vojakov, ki se skupaj s prebivalstvom trudijo, da bi omilili ne-
všečnosti in poskušali vsaj delno odstraniti posledice katastrofalne poplave.
Se vedno je najhuje v kraju Poggio a Caiano, kjer je v noči na soboto reka Ombrone prestopila bregove. Vode so se včeraj dokončno umaknile, za njimi pa je ostalo nepopisno razdejanje, saj je poldrugi meter visoka voda skoraj popolnoma uničila vse trgovine in obrtniške delavnice, za sabo pa je pustila več centimetrov debelo plast lepljivega blata, ki ga skušajo sedaj s požrtvovalnostjo odstraniti. Gasilci še vedno črpajo vodo iz kleti in nižjih krajev.
V Firencah pa se gasilci ubada-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Srbske krajine v BiH in na Hrvaškem poskrbele za nov zaplet
Vpletena so tudi vidna politična imena
Dramatične ure v Beogradu nov poskus rušenja Paniča
Preiskava o vezeh mafije s framazoni
LJUBLJANA — Medtem ko ostaja obseg vojaških akcij v Bosni in Hercegovini nespremenjen, prihaja do dramatičnih preobratov in novih problemov na političnem področju. V Prijedoru je bilo med vikendom skupno zasedanje skupščin tako imenovane Srbske republike v BiH in samovoljne Srbske republike Krajine, ki zavzema območje znotraj suverene države Hrvaške. Na tem sestanku so sprejeli sklep o medsebojni federalni povezavi, do katere naj bi prišlo po odhodu mirovnih sil OZN z njihovih območij. Takšen scenarij seveda ni predviden v nobenem mednarodnem predlogu za reševanje krize v nekdanji Jugoslaviji in potemtakem odločitev Srbov iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške predstavlja dodatni zaplet že sicer zapletenega položaja. Po nekaterih informacijah naj bi Srbi iz BiH tudi sklenili zapustiti ženevsko mirovno konferenco in sicer vse dotlej, dokler mednarodne organizacije ne bodo priznale tako imenovane Srbske republike BiH kot samostojni subjekt.
Vendar pa teh informacij za zdaj v Ženevi še niso potrdili in celo izjavljajo, da predstavnik Srbov iz BiH Koljevič nadaljuje svoje aktivnosti v okviru ženevskih pogajanj. Včeraj se je hudo zapletlo tudi v Beogradu, kjer so nezadovoljni Miloševičevi pripadniki in poslanci četnika in radikala Vojislava Šešlja ponovno, že tretjič v dveh mesecih, izsilili glasovanje o nezaupnici zveznemu premiera Milanu Paniču. V zbora državljanov je znani srbski nacionalist in pisatelj Brana Crnčevič proglasil predsednika Paniča za »prvega okupatorskega vojaka«. Čedalje več srbskih kritik leti tudi na predsednika države Dobrico Čosiča. Srbska oblast čedalje bolj odkrito minira vse Čosi-čeve in Paničeve poteze, ki so usmerjene proti dosedanji Miloševičevi politiki. Položaj se je približal vrelišču in trenutku, ko bodo na eni in drugi strani odločali samo še radikalni rezi. Ponovno ogrožanje Paniča ima seveda močan psihološki in propagandni učinek, v resnici pa tudi tokrat ni realnih možnosti, da bi Panič tudi v resnici padel, ker ima zagotovljeno podporo Črnogorcev. Četudi bi Paniču v zbora državljanov, kjer imajo večino Miloševičevi socialisti in Šešlje vi radikali, izglasovali nezaupnico (v času ko to poročamo o njej še niso glasovali), bi moral o tem glasovati tudi zbor republik, kjer pa je paritetno zastopstvo Srbov in Črnogorcev in kjer glasujejo po paritetnem načelu, to pa pomeni, da bi za Paničevo nezaupnico - vsaj po dosedanjih javnih izjavah in opredeljevanjih Črnogorcev - manjkal glas Črnogorcev. Glede nadaljnjega razpleta dogodkov v ZR Jugoslaviji in Srbiji je veliko pomembnejše in usodnejše zasedanje državnega sveta, ki ga sestavljajo predsednik Jugoslavije Dobriča Čosič, zvezni premier Milan Panič, predsednika Srbije Slobodan Miloševič, predsednik Črne gore Momir Bulatovič, načelnik generalštaba jugoslovanske vojske general Panič, jugoslovanski zunanji in notranji minister. Sestanek tega telesa naj bi se začel včeraj dopoldne in naj bi poskušal razrešiti obstoječe stanje, ko vse iniciative in sprejete obveznosti s strani Čosiča in Paniča zadevajo na blokado srbske vlade in Slobodana Miloševiča. O končnem izidu tega razjasnjevanja sil bolje merjenja moči nihče od opazovalcev ne daje kakšnih preciznih in trdnih ocen, omenjajo samo možnost, da bi se na koncu tega sestanka lahko zgodilo, da bo predsednik države Dobriča Čosič po vseh radijskih postajah (televizija je za zdaj očitno še vedno močno v rokah Miloševiča) direktno nagovoril Srbe in jih prosil za pomoč.
V Srbiji so se razmere dodatno zapletle tudi z včerajšnjim sprejetjem volilne zakonodaje v skupščini, ki je v rokah Miloševičevih socialistov. Ta zakonodaja je po splošnem prepričanju opozicije naravnana v direktno korist sedanjega Miloševiče-vega režima in v škodo opozicije. Zato so vse opozicijske stranke že napovedale bojkot volitev, ki naj bi bile decembra, to pa pomeni, da bodo volitve spet samo farsa sedanjega režima, čeprav se je Zahod prav od njih obetal pozitivne spremembe v Srbiji in ZR Jugoslaviji.
Miloševičevi krogi so naj novejšo gonjo proti zveznemu premiera Paniču sprožili zaradi njegovih izjav v zvezi s Kosovom (ko je s sopredsednikoma Konference o Jugoslaviji Vancem in Ownom soglašal, da je treba Kosovu zagotoviti resnično av-
• Ni slovo
žlahtne tradicije sedanjega Primorskega dnevnika, njegovega poslanstva, ki pa ga sedanji časopis zaradi svoje majhnosti, omejenega trga in posledične skromnejše odmevnosti ni mogel vselej, kljub velikemu naporu, uresničiti.
Novi Primorski dnevnik je torej perspektiva. Kljub vsemu pa emocija ob tem na svidenje ostaja. Kot vselej, ko se nekaj konča, pa čeprav samo zato, da bi zaživelo na trdnejših temeljih, boljše in perspektivneje.
Zame osebno pa je današnja številka, zadnja na malem formatu, še večja emocija, ker se s to številko konča moje odgovorno uredništvo. V teh nekaj več kot dveh letih je bila kritična pozornost, s katero so bralci kot ves povojni čas spremljali Primorski dnevnik v pomoč in oporo pri vsakodnevnem delu. Želim si in upam, da bodo z enako kritično pozornostjo sledili novemu Primorskemu dnevniku in tudi mojemu osebnemu delu v okviru novih zadolžitev v tem časopisu. Saj so vendarle bralci prvi in glavni sogovornik vsakega novinarja.
tonomijo, Albancem na Kosovu možnost šolanja v njihovem jeziku in podobno, kar je v nasprotju z uradno srbsko politiko, ki vztrajno ponavlja, da Albanci na Kosovu že imajo avtonomijo in prav tako šole v svojem jeziku). Paniča so obtožili tudi zaradi »paktiranja« z Makedonijo in njegove izjave, da bo ZR Jugoslavija priznala samostojnost in suverenost Makedonije, kar naj bi bil po mnenju srbskega Miloševičevega kroga nož v hrbet Grčiji, edini resnični prijateljici Srbov.
Iz Sarajeva so včeraj poročali o hudih napadih, ki so se začeli že dopoldne. Boji še naprej divjajo v srednji Bosni, še posebej v Tuzli, Gra-dačcu in Maglaju. Po nekaterih informacijah naj bi tudi Novemu Travniku grozilo, da pade v srbske roke.(NIA)
• Amerika
cer pa je guvernerju priskočil posredno na pomoč tudi sam New York Times. Priobčil je novico, po kateri je washingtonska administracija dobro vedela za evropske dobave vojaške tehnologije Iraku, a je molčala kljub temu, da je Bush ravno tedaj - leta 1989 - odredil navezavo tesnejših stikov s Sadamom Huseinom. Točneje: tehnologijo, s katero bi utegnil Irak sebi v korist prevesiti vojaško ravnotežje na vsem Bližnjem vzhodu, je pošiljalo Bagdadu neko britansko podjetje s pomočjo ameriške filiale. Busheva uprava je večkrat izrecno zatrdila, da ni sploh nikdar ničesar storila za »obogatitev« iraške oborožitve.
Billa Clintona je predvčerajšnjim prvič napadel tudi Ross Perot, ki je sicer poprej redno obdeloval Busha: »Clinton nima ne zaledja ne izkušenj za to, da bi postal predsednik ZDA,« je naglasil.
Včeraj so opravili kandidati pravi tour de force. Bush je obšel New Jersey, Pennsylvanio, Ohio, Kentuc-ky in Louisiano, na volilni izid pa bo počakal v Houstonu; Clinton je v 24 urah prepotoval 6.500 kilometrov in obiskal osem zveznih držav, a glasovanju bo sledil v Little Rocku (Arkansas); Perot pa je obsipal Američane s svojimi običajnimi polurnimi televizijskimi spoti, ki so ga stali nič manj kakor 60 milijonov dolarjev.
RIM — Časopisni, radijski in televizijski novinarji so včeraj ves dan naravnost oblegali sedež fra-mazonske organizacije Grande Oriente dTtalia v rimski vili II vascello, da bi iz prve roke kaj več zvedeli o preiskavi v zvezi s podtalnimi stiki med tajnimi ložami, političnim svetom in organiziranim kriminalom, točneje z zloglasno kalabrijsko 'ndrangheto in njenimi tipalkami v raznih krajih vzdolž Apeninskega polotoka. Namestnik državnega tožilca iz Pal-mija (Reggio Calabria) Francesco Neri si je namreč ob sodelovanju velikega mojstra Giuliana Di Bernarda ogledal kompjuterski seznam framazonskega članstva (Grande Oriente dTtalia ima vsega skupaj 18.000 včlanjenih). »Seznam smo pripravljeni izročiti
• Po poplavah
jo predvsem s strugam potokov Mugnone in Trezolle, ki ju sedaj po prvih posegih temeljito čistijo in urejajo. Oba potoka sta namreč prestopila bregove, ker je voda ob sobotni povodnji s hlodi, smetmi in drugim odpadnim materialom, ki se je nahajal v strugah obeh potokov, »zamašila« potoka ob mostovih. Nič čudnega torej, da sedaj po dežju dobesedno »dežujejo« tudi polemike. Poslanec zelenih Fulco Pratesi je mnenja, da polave v teh dneh širom Italije niso »naravni pojavi«, temveč posledica »človeške nepredvidljivosti in mačehovskega odnosa do narave«. S Prate-sijevimi ocenami se strinjajo ne samo njegovi strankarski somišljeniki, temveč predvsem ljudje, ki so na lastni koži občutili posledice vodne stihije. Nesporno je namreč dejstvo, da so izseljevanje ljudi s hribovskih krajev, pretirana sečnja gozdov po eni strani in bohotenje degeneriranega gozda s prekomerno podrastjo, ki jo nobeden ne čisti, glavni razlogi za tako silovite povodnji. Če k temu dodamo pretirano in slabo načrtovano urbanizacijo, betonizacijo številnih potočnih in hudourniških strug, so ljudje lahko res besni nad svojimi upravitelji. Po vsemu sodeč pa je že začelo ukrepati tudi sodstvo. Zaradi ne-
preiskava je v določenem pogledu le nadaljevanje operacije iz lanskega decembra, ko so aretirali 66 oseb in poslali 70 jamstvenih obvestil zaradi trgovanja s heroinom in orožjem, a tudi zaradi podkupovanja ljudi za volilne glasove. Kak mesec pozneje so preiskovalci s tem povezali vidna politična imena in spet Licia Gellija ter hkrati izprosili dovoljenje za sodni postopek proti dvema parlamentarcema PSI in naslovili jamstveno obvestilo dvema socialističnima deželnima svetovalcema ter samemu Gelliju - na njegovem domu so zaplenili precej dokaznega gradiva. Od tod torej tudi sedanja preiskava, ki jo vodijo državni tožilec Agostino Cordova, Francesco Nerij in Antonio D’Amato.
sreče 17. oktobra v kraju Barberino di Mugello, ko je voda potoka Ta-viano preplavila cestišče in je v osebnem avtomobilu utonila neka 11-letna deklica, so sodniki poslali jamstveni poziv dvema pokrajinskima tehnikoma. Preiskava je namreč ugotovila, da bi z rednimi in izrednimi vzdrževalnimi deli lahko to nesrečo preprečili.
Ob vsem tem pa je treba vseeno navesti, da smo bili oktobra priča res izrednim padavinam in to ne samo v Toskani in Firencah, kjer je oktobra padlo 518 milimetrov dežja, povprečje za ta mesec pa znaša šele 101'milimeter, temveč po vsej Italiji. Izjema ni bil niti Trst, kjer so oktobra namerili 319,4 milimetra dežja, kar niso zabeležili vse od leta 1907.
Obeti za prihodnje dni niso najboljši. Danes in jutri bo na udaru predvsem južna Italija, drugje bo prevladovalo nestanovitno vreme z občasnimi padavinami, temperatura bo nekoliko padla, tako da bo pod mesečnim povprečjem. V četrtek in petek se bo na jugu nadaljevalo nestanovitno vreme, na severu se bo nekoliko izboljšalo, začel bo pihati veter s severnega in severovzhodnega kvadranta, na severnem Jadranu pa burja. Sobota in nedelja bosta končno suhi, a precej hladni.
Izredno stanje v Severni Osetiji
MOSKVA — Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj proglasil izredno stanje v Severnoosetinski avtonomni republiki, da bi napravil konec krvavim spopadom med Oseti in Inguši. Spopadi so izbruhnili prejšnji petek in so iz dneva v dan postajali bolj krvavi, tako da je življenje izgubilo več sto ljudi. Boris Jelcin je v Sever-noosetinsko avtonomno republiko poslal padalce, ki so zasedli položaje med Oseti in Inguši, saj se Moskva do skrajnosti boji tega prvega medetničnega spopada v Ruski federaciji.
Parlament v severnoosetin-skem Vladikavkazu je Jelcinovo proglasitev izrednega stanja že ocenil za »protiustavno«, ker je v nasprotju s federativnim sporazu-
mom med 20 republikami Ruske federacije. Severni Oseti se čutijo opeharjene, ker je Jelcin z odlokom do 2. decembra suspendiral vse severnoosetinske državne organe in »začasno upravo« poveril ruskemu podministru Georgiju Hiži.
Sedanjemu spopadu med Oseti in Inguši je posredno botroval sklep Čečenov, ki so lani proglasili neodvisnost v svojem delu nekadnje Čečeno-inguške avtonomne republike. Inguška manjšina v Severnoosetinski avtonomni pokrajini je ob teh spremembah zahtevala, da se popravi leta 1944 storjeno krivico, ko je Stalin del inguškega ozemlja pripojil severnoosetinskemu.
predsedniku republike ali pa predsednikoma senata in poslanske zbornice, ki lahko obvarujejo člane pred razvpitjem njihovih imen, a lahko hkrati ta imena posredujejo preiskovalcem,« je izjavil časnikarjem Di Bernardo s pripombo, da noben član _ni dobil jamstvenega obvestila. Če pa je kdo česar koli osumljen, je še dodal, potem naj kalabrijsko sodstvo pove imena in odstranili jih bomo.
Namen preiskave je ta, da se poiščejo stvarni dokazi o delovanju tajnih lož po vzoru znane Lože P2 Licia Gellija, ki niso sestavni del Di Bernardove organizacije in so seveda protizakonite. Takšno ložo naj bi v Genovi vodil kalabrijski odvetnik Pietro Maria Mus-colo, ki ga je tisk že označil kot »socialističnega politika«, a je to stranka takoj demantirala. Po skopih vesteh, ki so pronicnile skozi molk in zapetost sodstva, so osumljeni »neregularni« framazonci obdolženi sodelovanja s kriminalom pri tihotapljenju mamil in orožja, svoj delež pa so pri tem odigrali tudi nekateri politiki. Zdajšnja
Umrl je Vincenzo Balzame
MILAN — V milanski bolnišnici San Raffaele, kamor so ga prepeljali 26. oktobra zaradi infarkta, je umrl upravni tajnik PSI posl. Vincenzo Bal-zamo. Rodil se je 3. aprila 1929 v kraju Golli al Voltumo (Iser-nia), bival pa v Brescii. V stranko se je vpisal leta 1949, kot poklicni časnikar je bil urednik Avantija in direktor petnajstdnevnika mladih socialistov La conguista, v direkcijo PSI je prišel leta 1961, bil je minister za znanstvene raziskave in prevoze, nazadnje pa upravni tajnik stranke in v tem svojstvu prejel jamstveno obvestilo v okviru sodne preiskave o financiranju strank.
CITROEN ZX 16 V - CITROEN ZX 1800 i
DMOOI/11
CITROEN ZX 3 VRATA:
NOVA COUPEJA
Novo poleta Citroenov ZX je bogatejšo še zo dva nova nopodoljenša in kakovostnejšo modela.
Novi Citroen ZX 16 V z 2000 kub cm (155KM) in z močjo, ki presega ostale iz iste kategorije avtomobilov, se pojavi med športnimi avtomobili s tehnološko uspešnimi motorji, ki so poplačani z dosežki no cesti. Novi Citroen ZX Furio 1.8 i (103KM) imo karakteristike coupeja toda
s prostornostjo limuzine in z do potankostidovtšeno notranjo opremo.
Pridita, da spoznate nove športne avtomobile Citroenov ZX
CITROEN ZX.
OBČUTEK KAKOVOSTI.
DINO CONTI Strada della Rosandro, 2 - 34137 TRST, Tel. (040) 281446/7 AUTOSACS Ul. Triesre, 145 - 34170 GORICA Tel. (0481) 521588 CRAGNOLIN BRUNO Ul. Leopardi, 17 - 34074 TRŽIČ, Tel. (0481) 798038
Vidna slovenska (tudi zamejska) prisotnost na pordenonskem knjižnem sejmu
Mala knjiga manjšinske založbe hrani v sebi velike sanje
DUŠAN UDOVIČ
Pordenonski knjižni sejem Edit Expo se je vsekakor iztekel s pozitivnim obračunom, če pri tem podčrtamo dejstvo, da so na njem našle ugoden prostor, kot tudi medijski odziv manjše založniške hiše, katerih proizvodi si v druščini založniških gigantov z večjimi težavami utirajo pot na tržišče.
Da ne gre le za krhke glinaste piskre med železnimi lonci, je dokazala predvsem kakovost in raznolikost ponudbe, v okviru katere je slovenska prisotnost, matična in zamejska, zasedla pomembno mesto. Pordenonski salon se je tako opremil tudi z mednarodno dimenzijo s pogledom na mnogokrat zanemarjeni Vzhod, ki je, vključno s Slovenijo, za velike knjižne monopole še vedno nekakšen neraziskan oblak.
Sloveniji je s prisotnostjo desetih založniških hiš pripadlo častno mesto, kakor tudi ni moglo biti drugače, da je še zlasti naše Založništvo tržaškega tiska z bogatim zaledjem preko sedemsto izdaj v slovenščini , italijanščini in drugih jezikih, vstopilo v samo središče zanimanja. "
Tako je bil odziv več kot zadovoljiv tudi na slovenskem kulturnem večeru ob poeziji in glasbi, s predstavitveno besedo animatorja slovenske prisotnosti na sejmu Mirana Košute in nastopi avtorjev Marka Kravosa, Borisa A. Novaka, Žarka Petana in Cirila Zlobca, neformalnega, vendar splošno priznanega ambasadorja slovenske kulture v italijanskem svetu. Seveda tudi italijanske v
Slovenskem, s preko dvajsetimi prevodi italijanskih avtorjev od Danteja do Ouasimoda. Igralca Federica Guerra in Fabio Scara-mucci sta z recitalom v italijanskem prevodu poskrbela za to, da je bil izbrani vzorec slovenske ustvarjalnosti dostopen vsem, Stra-divari pa je bi s Tartinijevimi notami pod mojstrsko roko Črtomi-ra Šiškoviča obče razumljiv, cenjen pa toliko, da je izzval ponovitev.
Miran Košuta si je vzel za iztočnico eno izmed najbolj priljubljenih, večkrat prevedenih in ponatisnjenih izdaj v manjšinskem za-ložništvm pravljico Maxa Bolli-gerja in Stepana Zavrela »Otroški most«. Gre za nežno in s poezijo prežeto metaforo o odnosu med manjšino in večino, o nerazumevanju, ki se poraja iz občutkov izolacije in osamljenosti. Je pa hkrati vabilo k dialogu, medsebojnemu spoznavanju in komunikaciji, namenjeno ne le otrokom, za katere je nemara samoumevno, ampak predvsem staršem. Pravljica govori o tem, kako se je treba medsebojno spoznavati, spoštovati in graditi trden kamniti most med bregovoma reke, ki prepogosto ločuje ljudi.
Pozoren pogled na raznoliko manjšinsko založniško dejavnost zazkriva prav takšen cilj, ki ga kot enega pomembnejših zasledujejo izdaje malih založb, kulturnih centrov ali priložnostne manjšinske publikacije.
Košuta je iz vidika založniške panorame v Evropi orisal profil manjšinskih knjižnih izdaj, o katerih mnogo pove podatek, da v dr-
žavah Evropske skupnosti kar 42 milijonov ljudi bere knjige, natisnjene v materinem jeziku, ki je različen od uradnega jezika države, v kateri živijo. S posebnim poudarkom se je zaustavil pri založniški dejavnosti Slovencev v Italiji, kjer poleg že omenjenega Založništva tržaškega tiska delujejo še številne druge založbe, od go-riške Mohorjeve družbe, Slovenskega raziskovalnega inštituta, Narodne in študijske knjižnice, do Mladike, študijskega centra Nedi-ža, Zveze slovenskih izseljencev in založniških zadrug Lipa, Novi Matajur in Dom v videmski pokrajini.
Skupno presega slovenska založniška letina v Furlaniji Julijski krajini 50 naslovov, kljub težavam, ki si jih je za takšno dejavnost lahko predstavljati. Tako med Slovenci kot tudi pri drugih manjšinah v Italiji in Evropi je živo prisotna želja po knjigi, povprašuje se po kakovostnih založniških proizvodih. Zakaj ? Po mnenju Mirana Košute o tem govori Bolligerjeva pravljica: »Knjige so kot kamni, podporniki, na katere se je mogoče oprijeti v vse bolj kaotični družbi, so odgovori in trdni časovni oklepaji, sredstvo za obveščanje in spoznanja, ponujena roka in mostovi, ki se vzpenjajo k sinjini drugege brega...Mala knjiga majhnega manjšinskega založnika pogosto hrani v sebi velike sanje.
Ob posrečenem slovenskem večeru se je predsednik pordenon-skega salona knjige Giovanni Za-nolin zahvalil prisotnim Slovencem in jim izročil priznanje.
Razstava Marka Jakšeta v Galeriji Škuc
Pljunek v obraz dobremu okusu
JIRI BEZLAJ
Umetnik, ki ne sledi okusu in težnjam svoje dobe, zagotovo plača za svojo svobodo določeno ceno. Tudi Marka Jakšeta, mladega slikarja, ki trenutno razstavlja v galeriji študentskega kulturnega centra, večji del slovenske likovne kritike v glavnem odklanja, mu očita plehko literarnost, ceneno šokantnost, prenasičenost in pompoznost. Kajpak, vsi ti očitki so upravičeni, a vendar se zdi, da je za Jakšetove slike vse to skoraj čisto obrobnega pomena. V njegovem slikarstvu gre namreč za hoten pljunek v obraz temu, čemur rečemo dober okus, za zavesten udarec likovni ideologiji, ki jo je, često povsem nekritično, sprejela njegova generacija. Brez težav lahko zaslutimo nadaljevanje tradicije čudaških fantastov, na katere začetek bi postavili Hi-eronimusa Boscha v poznem srednjem veku, in bi ji nato v vsakem stoletju lahko našli kakšnega predstavnika - od Brueghela starejšega, Archimbolda, Salvatorja Rose, črnega Goye, Gustava Dore-ja do Boecklina in Redona. Dvajseto stoletje je do neke mere legaliziralo morbidno domišljijo -dasiravno so očitali Daliju, da le šokira gledalca z nenavadnimi kombinacijami, je vendar nesporno, da je, vsaj med široko publiko, eden najbolj poznanih slikarjev svoje dobe. Drugi slikarji surrea-lizma in magičnega realizma, kot so Max Ernst, Renne Margitte, Paul Delvaux, Giorgio de Chirico, ali pa nam še bolj domača Milič Stankovič ali Vaško Taškovski, pa se tako ali tako nikoli niso zdeli sporni. V delih teh slikarjev namreč kljub bizarnosti domislic
vendarle vladata harmonija in es-tetskost, vrednoti, ki se jima Jakše posmehuje z grobo ironijo. S hoteno nerodnostjo slikarskih prijemov doseže še večjo sugestivnost in z dejstvom, da je zavrgel celo najmanjši občutek za pravo mero, nas prepriča, da s svojim karnevalskim krohotom misli resno, Če hoče v svojem marsikdaj že satanistično obarvanem nihilizmu do konca, mora seveda zanikati tudi pomen lastnega dela. In tako sliko dechiricovsko metafizičnega neskončnega prostora uokviri z merilom, Kristusa v mandorli, ki drži falus v vsaki roki, s kičastim okraskom, grozljive surrealistične vizije z umetnimi vrtnicami. Čez velikansko glavo z obgrizenimi ušesi, ki se spreminja v lobanjo, skačejo mali gamsi, razpoznavni emblem slovenske lovsko-jodlarske sladkobnosti. Grozi in bolečini, patosu in grotesknosti, celo bogokletju in satanizmu, ki se v neredu drenjajo v njegovih, včasih velikanskih slikah, je nazadnje odvzeta teža in resnost in uvrščeni so k navadnemu cenenemu kiču.
S čisto likovnostjo se Jakše ne ukvarja in se nonšalantno odpove tudi razkazovanju metierske spretnosti, kljub temu pa ne gre le za golo literarnost. Njegove slike namreč žarčijo izredno močno, čeprav "temno" energijo in na gledalca, pa naj jih sprejme ali odkloni, napravijo močan vtis. Celo če bi mu odrekli prav vse druge kvalitete, bi mu morali priznati velikanski pogum, da se je s tolikšno silovitostjo obrnil v povsem nasprotno smer kot drugi slikarji njegove generacije in krenil po drugačnih poteh, kot jih podpira naša galerijska politika.
Ob 90-letnici openskega tramvaja z nekoliko drugačnega zornega kota
Grenki spomini sprevodnice
Železničarji openskega tramvaja med praznovanjem 1. maja kmalu po prvi svetovni vojni
Misli o samoti
(...) Samoto je talila peč preobrazbe. Brez samote ostajamo žrtve naše družbe in smo še naprej zapleteni v iluzije svojega lažnega jaza... Da bi razumeli pomen samote, moramo najprej razkriti, na kakšne načine je naš svet popačil njen smisel. Drug drugemu govorimo, da potrebujemo nekaj samote v svojem življenju. S tem pa v resnici mislimo na čas in prostor, v katerem nas ne bodo nadledovali drugi, kjer se bomo lahko predajali svojim lastnim mislim, kjer se bomo svobodno razodevali ter delali po svoje, naj bo karkoli. Za nas samota najpogosteje pomeni zasebnost. Prišli smo do dvomljivega prepričanja, da imamo vsi pravico do zasebnosti. Na ta način postaja samota duhovna lastnina, za katero se lahko potegujemo na svobodnem trgu duhovnih dobrin. Še več. Samoto pojmujemo tudi kot postajo, kjer lahko ponovno napolnimo svoje baterije, ali kakor v boksarskem ringu, kjer nam namažejo rane, zmasirajo mišice ter nam s primernimi klici povrnejo pogum. Na kratko, samoto imamo za kraj, kjer si naberemo novih moči, da lahko potem v življenju nadaljujemo z neprestanim tekmovanjem. Vendar to ni samota sv. Janeza Krstnika, sv. Antona ali sv. Benedikta ali Charlesa de Foucalda ali bratov iz Taizeja. Zanje samota ni privatno zdravilišče. Prej je kraj preobrazbe, kraj, kjer umira stari jaz in se rojeva novi jaz, kjer se pojavi novi človek... Samota je tako kraj očiščenja in preobrazbe, kraj velikega boja in velikega srečanja. Samota ni preprosto sredstvo za dosego nekega cilja; ona sama je cilj. (...)
(Izbor iz knjige Henrija J. M.
Nouwena Pot srca Izbral Slavko Gaberc)
DUŠAN KALC
Openski tramvaj je septembra praznoval 90-letnico in Trst, ki mu veliko dolguje, ga je proslavil z vsemi častmi, čeprav ga v teh zadnjih letih dejansko ni znal ovrednotiti, kot bi se spodobilo in kot bi si zaslužil. Ob tej priložnosti so mu priredili spominske razstave, izmislili so si sugestivne zgodovinske vožnje, posvetili so mu časopisne strani, obujali njegovo slavno preteklost, kot se to dela z znamenitimi osebnostmi, ki so prinesle sloves in ugled celotnemu mestu. Obravnavali so ga kot svojevrstno zanimivost, kot enega od pomembnejših simbolov mesta, kot posebno turistično atrakcijo, kot tehnološko posebnost na področju prevozov, kot predmet mnogih anekdot in ponarodelih dogodivščin, skratka kot legendo, o katerih govorijo celo ljudske pesmi. Morda pa so bili ob tem nekoliko zanemarjeni mnogi drugi aspekti, ki se prav tako neločljivo spajajo z zgodovino te prevozne inštitucije in so zato tudi del splošne zgodovine mesta in njegove bližnje okolice.
Če je openski tramvaj zaznamoval neko dobo in ostaja slej ko prej nezanemarljiv dejavnik privlačnosti našega mesta, je v njegovi preteklosti poleg vseh znanih zanimivosti, ki so z njim povezane, tudi mnogo, običajno prezrtih ali pozabljenih plati, ki pričajo o nelahkih družbenih in človeških razmerah, v katerih se je rojeval in odraščal, pridobival ugled in sloves, koristil in zabaval. To so zgodbe o ljudeh, ki so zanj delali in od njega živeli in ki so kot milijoni potnikov, kolikor jih je v devetdesetih letih prepeljal iz Trsta na Opčine in nazaj, prav tako sestavni del njegove bitnosti.
Za njegovimi vsakodnevnimi sopihanji navkreber in vrtoglavimi spuščanji proti morju je stalo trdo, večkrat nehvaležno in ne dovolj upoštevano delo mnogih, katerih imena je čas neizprosno izbrisal, a ostajajo s svojimi žuljavimi rokami,
oznojenimi obrazi , zaskrbljenimi ženami in sestradanimi otroci ne-razdružljiva spominska zapuščina današnjemu in prihodnjemu času. Njihovo delo je potekalo marsikdaj v neznosnih pogojih.
O tem ve veliko povedati Ivanka VVilhelm Hrovatinova z Opčin, ki ]e sama, kot dolgoletna sprevodni-ca openskega tramvaja, in preko svojega moža Stanislava, mehanika pri tramvaju, okusila vso grenkobo nekdanjih nečloveških delavskih razmer. Kljub letom, ki jo bremenijo in ukrivljajo, zna z neverjetno svežino, sočnostjo in očarljivostjo ter z neomajno družbeno zavestjo in človeško toplino ponazoriti čas, ko se je njen Stanislav, še svež ženin, vračal pozno v sobotno ali celo nedeljsko noč z dela, izmučen, da je komaj stal na nogah, a zadovo-
ljen s tem, da mu je uspelo popraviti pokvarjeni tramvajev vlačilec in omogočiti njegovo vožnjo. Hkrati pa poln grenkobe, da si za vloženi trud, ki ga takratna plača še zdaleč ni zadostila, ni prislužil niti bežne pohvalne besede od inženirja, ki mu je poveril popravilo. To je le eden od spominskih utrinkov nekdanje mlade neveste, ki se je radostila in trpela z možem in si je te podobe človekove nadutosti, nehvaležnosti in hudobije nosila s sabo do prerane moževe smrti, ki ga je še zelo mladega ugrabila v nesreči med zadružno sečnjo drvi, in še naprej kot v nekakšen klic k dobroti in željo po učlovečenju človeka. Zato je mlada vdova na pogrebu, ko so se delovni tovariši in zbor z ganljivimi besedami in pesmijo poslovili od njega in mu je
tudi inženir hinavsko spregovoril v spomin, zbrala v sebi ves ponos in dostojanstveno spregovorila v cerkvi ob krsti v italijanščini in slovenščini, kljub fašizmu, ki je tedaj preganjal vsako slovensko besedo. »Vsi bi morali biti tako dobri, kot je bil on, in vedno bi bilo treba biti dobri z vsemi, kajti tako je on želel«.
Vendar ni bilo tako. Ljudje pri vodstvu tramvaja niso bili dobri niti z Johanco, ki je tudi sama dobila zaposlitev pri tramvaju, potem ko so večino moških odpoklicali v posebne bataljone. Njihova mesta so začasno prevzele ženske. Tudi Ivanka je dobila mesto sprevodnice kot vdova nekdanjega uslužbenca tramvaja. Ko so se moški vrnili iz vojske in prevzeli svoja mesta, so za Ivanko preprosili, da je ostala v službi. Vendar ne za dolgo. Leta 1949 so jo pod pretvezo, da morajo glede na povojne razmere pač urediti organik, odslovili ter ji hkrati onemogočili tudi minimalno penzi-jo. V resnici pa je bil eden glavnih razlogov odpusta v tem, da je Ivanka nagovarjala potnike tramvaja po slovensko in po italijansko (in po potrebi tudi po angleško, če so se prevažali ameriški in angleški vojaki).
O brezobzirnosti upraviteljev priča tudi dogodek iz poletja 1943, ko sta pri Kolonji trčila dva tramvaja. Pri nesreči se je precej poškodovala tudi Ivanka. Odrlo ji je kožo z obraza. V nezavesti so jo prepeljali v bolnišnico. Po desetdnevnem zdravljenju so jo odslovili. Prejela je bedno odškodnino, toda ustreznega bolovanja ji niso privoščili. Zaradi posledic nesreče in preuranjenega povratka v službo, so jo večkrat obšle hude slabosti. Delovni kolegi so ji radi priskočili na pomoč in opravili včasih tudi njeno delo, direkcije pa njeno trpljenje ni ganilo.
O vsem tem so ostali le mučni spomini v Ivankini zavesti, ki pa predstavljajo dragocen drobec zgodovine toliko opevanega openskega tramvaja in je zato prav da ga iztržemo pozabi.
Tudi iz vrst PSI kritike na račun napovedanega referenduma
»Staffieri zasleduje le interes LpT« KD odklanja stališča proti Osimu
Občutene svečanosti ob dnevu mrtvih
Počastili spomin padlih za svobodo
Krščanski demokrati in socialisti odklanjajo demagoško kampanjo proti Osimskemu sporazumu, ki jo umetno napihuje Lista za Trst. Posebno KD nasprotuje tudi morebitnemu referendumu »za odpravo proste industrijske cone na Krasu«, za katerega se tako vneto ogreva župan Staffieri, medtem ko je obče znano, da ne Rim in ne Ljubljana nočeta tega projekta, ki je v bistvu že zdavnaj romal v pozabo. Melonarji očitno delajo vse za nadaljnjo zaostritev političnega vzdušja, pri čemer najbrž računajo tudi na krizo občinske uprave in na predčasne volitve z osimskim predznakom. Njihov načrt je precej jasen, vprašanje je, ali ga bodo uspeli izvesti. Iz vrst KD in tudi iz PSI prihajajo - kot rečeno - spodbudni znaki, da je v teh strankah marsikdo naveličan nad izsiljevalno politiko me-lonarskega gibanja.
Proti »čisto osebnem in enostranskem zadržanju« Staffierija je včeraj odločno nastopil podžupan Magnelli (KD), ki očita županu, da je pri vsej tej zadevi popolnoma spregledal mnenje občinskega odbora. »To kar dela v teh dneh župan je popolnoma nesprejemljivo«, pravi Magnelli, ki poziva Staffierija naj uravnovešeno izvršuje županske fukcije, »medtem ko je do sedaj v glavnem le zastopal gole strankarske interese LpT«.
V tem tonu je včeraj spet posegel tudi pokrajinski tajnik KD Tripani, ki očita Listi, da stremi po razpustitvi občinskega sveta in se torej z vso to afero že pripravlja na spomladanske predčasne volitve. Tržaška KD je od vsega začetka podpirala priznanje Slovenije in Hrvaške ter se hkrati zavzemala za nova pogajanja s tema novima državama, podčrtuje še voditelj KD, medtem ko je po njegovem načrt o industrijski coni na Krasu že »zdavnaj mrtev in pokopan«. Ljudski referendum, ki ga predlaga Staffieri, je zato popolnoma nepotreben, »zato je bolj koristno, da usmerimo naše energije za premostitev hude gospodarske krize, ki pesti naše mesto«. To je tudi mnenje načelnika KD v občinskem svetu Rinaldiju, po katerem je načrtovani referendum popolnoma nepotreben, saj je italijanska vlada že večkrat zelo jasno povedala, da noče kraške industrijske cone. Kot kaže, pa se v tržaški KD vsi ne strinjajo s kolikor toliko odločnimi stališči tajnika Tripanija in bi raje videli, da bi stranka relativne večine enos-
tavno molčala ali pa celo podprla najbolj ekstremne reakcije ezulskih združenj.
Staffierijevemu referendumu nasprotujeta tudi pokrajinski koordinator PSI Todero in načelnik občinskih svetovalcev te stranke Minin, ki je prepričan, da tudi Ljubljana noče več industrijske cone. Deželni odbornik Carbone pa načelno ne nasprotuje ljudskemu glasovanju, »ki pa bi moralo dati možnost Tržačanom, da se jasno izrečejo o pozitivnem preseganju Osima«. Carbone in Ghersi-na (Zelena lista) sta na včerajšnji tiskovni konferenci obsodila »re-vanšistično zahtevo po reviziji meje, ki je ne gre premakniti, ampak preseči v evropskem smislu.« Zato predlagata, naj bi na nekdanjem področju, ki je bilo nekoč namenjeno industrijski coni, uredili »mednarodno ekološko področje oziroma mednarodni Kraški park«. Ta naj bo torej smisel referenduma, če do njega bo že prišlo, saj je treba postaviti na glavo sedanji predlog, ki je nacionalistično usmerjen in ga Staffieri tolmači kot za ali proti Osimu. Stranke, ki se danes obotavljajo glede tega
sporazuma, se morajo po Carbone-jevem mnenju jasno izreči »ali zasledujejo demokratične, civilne in evropske predloge ali pa pustijo prosto pot desnici, kateri je treba vsaj priznati, da ima, če že ne nove, vsaj jasne ideje, s katerimi se jaz seveda ne strinjam«.
Načrtovani referendum proti Osimu bi v teh pogojih pomenil atentat proti dobrososedskim odnosom s Slovenijo, sožitju in pravicam slovenske manjšine. To je mnenje pokrajinskega tajništva SSk, ki ugotavlja, da je ta stranka že pred 17 leti nastopila proti industrijski coni na Krasu, danes pa se ta problem ne postavlja več. LpT, ki vodi Občino in ki ima edinega predstavnika iz naše dežele v rimski vladi, zasleduje neizvedljive cilje, s takim početjem pa samo skriva propad svoje dosedanje politike, ki ne zna rešiti temeljnih problemov tega mesta, kot so pristanišče, železarna in zaposlitev. Tiskovna nota pokrajinskega vodstva SSk se zaključuje z vprašanjem, do kdaj bodo volilci podpirali ta politični razred, ki na realne probleme odgovarja le z jalovimi demagoškimi kampanjami.
Tudi letos smo se ob dnevu mrtvih spomnili vseh tistih, ki so darovali svoja življenja za svobodo in pravičnost za čaša nacifašističnega nasilja. Vence k spomenikom padlih so v teh dneh polagali predstavniki borčevskih organizacij, krajevnih uprav, pa tudi političnih in kulturnih organizacij.
Kot smo že zabeležili v nedeljski številki našega dnevnika, so v soboto polagali vence k spomenikom
padlim na Tržaškem predstavniki dolinske in zgoniške občinske uprave, kakor tudi predstavniki občin Sežana, Koper, Izola in Piran. Iz Republike Slovenije sta prišla tudi ministrica Ana Osterman in podpredsednik Zveze združenj borcev Rado Pohar in položila venec najprej na vojaškem pokopališču na grobnico padlih vojakov JLA v borbi za osvoboditev Trsta, nato sta se z vencem poklonila spominu bazoviških žrtev na pokopališču pri Sv. Ani in nazadnje sta v družbi s predstavniki generalnega konzulata Republike Slovenije, SKGZ in borčevskih organizacij položili vence še k spominski plošči žrtvam Rižarne.
V nedeljo dopoldne so vence polagali predstavniki devinsko-na-brežinske občinske uprave z županom Caldijem in podžupanom Brecljem ter krajevni predstavniki DSL-SKP, SSk in PSI ter borčevskih organizacij. Na sporedu pa so bile tudi spominske svečanosti v štirih naših predmestnih središčih, in sicer na Opčinah, v Barko vij ah, pri Sv. Ivanu in pri Sv. Ani.
Posebno občutena je bila slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani, saj se domačini tu že dolgo zaman zavzemajo za to, da bi postavili dostojen spomenik padlim za osvoboditev našega mesta. Pri Sv. Ivanu so vence polagali predstavniki Odbora za ponovno vrnitev in uporabo Narodnega doma skupno z društvoma Škamperle in Union in sindikatom upokojencev CGIL. Na Opčinah je pred obeležjem padlih govoril Drago Gorup, zapel pa zbor Tabor. Že v soboto pa je v Barkov-ljah zbranim govoril domačin Stojan Pertot.
Na sliki (foto Magajna) polaganje venca ob spominski kamen pri Sv. Ani.
Odslej ga bo upravljala Stranka komunistične prenove
V	nedeljo ponovno odprtje Ljudskega doma na Pončani
V	nedeljo, 8. t.m., ob 10.30, bodo ponovno odprli Ljudski dom »Antonio Gramsci« na Pončani, ki je po razkolu v bivši KPI in razdelitvi nepremičnin po dolgotrajnih pogajanjih pripadel Stranki komunistične prenove. Na krajši slovesnosti ob odprtju Ljudskega doma v osrčju najbolj ljudskega mestnega predela z visokim odstotkom delavstva bo spregovoril posl. Antonino Cuffaro.
Predstavniki komunistične prenove -Canciani, Monfalcon, Perini in Babuder- so včeraj na tiskovni konferenci, podčrtali, da je bilo v zadnjih mesecih opravljenega veliko prostovolnjega dela za odprtje sedeža, obenem pa so spregovorili tudi o dolgotrajnih pogajanjih za razdelitev nepremičnin bivše KPI, po kateri so doslej SKP pripadli Ljudski domovi pri Sv. Sergiju, v Podlonjerju, medtem ko pa je miljski Ljudski dom v solasništvu obeh strank. Delo ni bilo lahko, predvsem pa so se pojavile hude finančne težave, ki jih je morala stranka kriti, medtem ko za celovito kritje stroškov pa računa na široko solidarnost članov in somišljenikov. Pri tem so predstavniki SKP podčrtali, da vlagajo veliko naporov za zbiranje finančnih sredstev, ki jih nato namenjajo tem strukturam, pravim zbirnim prostorom za socializacijo.
Zaradi tega so zadovoljni, da jim je ponovno uspelo odpreti Ljudski dom na Pončani, ki je krajevnemu prebivalstvu -tako so pudarli- močno manjkal. Mimo tega pa ne morejo mimo ugotovitve, da je stranka, kljub lepemu volilnemu uspehu na zadnjih volitvah -ki so bile nekakšno merilo za ugotovitev sorazmerja moči novonastalih grupacij iz bivše KPI- prejela veliko manj, kot bi bilo pričakovati. Ob tem jih nekoliko tolaži dejstvo, da je tržaška SKP edina federacija v državi, ki ji je bilo sploh kaj priznano. Novi upravitelji Ljudskega doma na Pončani pri vsem tem dodajajo, da se bodo v njegovih prostorih ponovovno obnovile razne dejavnosti kulturnega in rekreativnega značaja, kot se je sicer dogajalo v preteklosti.
V petek prva otroška urica v okviru NŠK
Če bi... in če ne bi - ta hamletovski naslov so v NŠK izbrali za prvo letošnjo otroško urico. Kot napovedujejo letošnji letaki s klepsidro, ki ima namesto peska drobne urice s kazalci, bo prvo srečanje za malčke v petek ob 17. uri seveda v čitalnici v Ul. Sv. Frančiška.
Dilemo iz prejšnjega odstavka bo reševal prvi gost letošnjih uric, pripovednik Slavko Pregl, avtor številnih satiričnih in zlasti mladinskih knjig. Omenimo naj le Opravo zelenega zmaja, po kateri je bila posneta tudi TV nadaljevanka, Priročnik za klatenje in Zgodbo o knjigi, v kateri je na preprost način prikazal, kako nastane knjiga. Poleg tega ureja tudi zbirke pravljic. Če bi... in če ne bi bo zelo verjetno naslov nove knjige. Več novic bodo radovedni malčki lahko izvedeli v petek, ko mu bodo lahko tudi povedali, kako se jim zdijo njegova dela.
Vse te knjige - in še veliko več -si lahko otroci izposodijo pri NŠK bodisi med urico bodisi katerikoli drugi dan. Kot sami poudarjajo, je knjižnica na razpolago vsem, odraslim in otrokom. Zato si želijo, da bi tudi malčki čimprej spoznali, kakšno bogastvo hranijo knjige, (bov)
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel organizira tečaj za vzgojiteljice na temo Uporaba lutke v vrtcu. Prvo srečanje bo v petek, 6. novembra ob 17. uri v občinskem otroškem vrtcu v Dijaškem domu. Lutko poznamo predvsem kot likovno mojstrovino v lutkovnih gledaliških predstavah, vendar se vedno več širi uporaba lutke tudi v vzgoji in v terapiji. Ta tečaj je namenjen vzgojiteljicam otroških vrtcev, da spoznajo lutko kot vzgojno in izobraževalno sredstvo, da bi jim bila v pomoč pri vsakdanjem delu z otroki. Taka lutka je dosegljiva vsem, sprejemljiva za vse vzgojitelje, vsak jo lahko uporablja in ni mu treba zato imeti specifičnih gledaliških ali likovnih sposobnosti. Dovolj mu je, da je vzgojitelj, ki dela vsak dan z otroki in kot uporablja druga vzgojna sredstva pri svojem delu, lahko z nekaj znanja uporablja tudi lutko.

Ekskluzivne praline
Cm tfte
OB OBLETNICI OPENSKEGA TRAMVAJA 1902 - 1992
Predstavitev in degustacija
SLAŠČIČARNA
tSaiul
K
mn
Opčine - Proseška ul. 2 - Tel. 213055
A
__________pismo uredništvu_________________|
Sporočilo Edigrafa
Spoštovano Uredništvo
V petkovi številki PD je obširen članek, v katerem je orisan projekt »novega« PD in njegovega »dvojčka« Republika. V članku je s strani predsednika SKGZ in s strani odgovornega za informiranje pri SKGZ lepo podan namen te pobude. Članek poroča tudi o željah po popolnejši in obširnejši obravnavi vseh argumentov, ki . zanimajo naše zamejsko življenje in ki so bile izražene s strani raznih osebnosti naše skupnosti.
Dovolite, da tudi mi podamo pojasnilo in izrazimo svoje mnenje o tej novi pobudi.
Pred dvema letoma je v sklopu sanacijskega načrta ZTT nastalo podjetje EDIGRAF, v katero so bili premeščeni delavci nočnega expedita, rotacije in mehaniki ZTT. Edigraf skrbi sedaj za tiskanje in distribucijo PD, za tiskanje dnevnika Trieste Oggi in še nekaj periodike kot sta Novi Matajur in Dom.
Takrat je bilo rečeno s strani direkcije ZTT-ja, da je taka poteza nujna, zato da se zmanjša stroške tiskanja PD, obenem pa se rotaciji zagotovi določena dela, kot je na primer Trieste Oggi, ki bi v sklopu ZTT-ja ne prišla nikoli v poštev. Kljub zagotovilom, ki so nam bila dana pred dvema letoma ob prestopu v novo podjetje s strani ZTT-ja, nastaja dejstvo, da bo glavna proizvodnja rotacije nadaljnje tiskanje dnevnika Trieste Oggi. Ta dnevnik krije samo 30% naše produktivnosti, kar pomeni, da so naša delovna mesta zopet pod vprašajem; danes je namreč izšla zadnja številka sedanjega PD tiskana v naši rotaciji.
Novi Primorski dnevnik in Republika bosta namreč tiskana v tiskarni Vita v Vidmu!
Vsekakor menimo, da je obstoj PD bolj važen od tveganja nekaj delovnih mest, zato želimo vso srečo novi pobudi in da bi PD redno izhajal še dolgo let.
Uslužbenci podjetja EDIGRAF
Taborišče so obiskali dijaki šole Cankar
Poklon Gonarsu
V dneh, ko so naše misli namenjene mrtvim, so se dijaki nižje srednje šole Ivan Cankar od sv. Jakoba skupno z ravnateljem in profesorji v soboto dopoldne podali v Gonars in se poklonili spominu žrtev, ki so pred skoraj petdesetimi leti umrle v znanem italijanskem koncetracijskem taborišču za internirance iz takratne takoimenovane »ljubljanske province« pod italijansko okupacijo. K spominski plošči z imeni vseh 422 umrlih so položili venec s trakom v slovenskih narodnih barvah in z napisom »slovenska nižja srednja šola Ivan Cankar iz Trsta žrtvam taborišča v Gonarsu«. Po uvodnih besedah prof. dr. Alda Štefančiča je dijakom spregovoril bivši interniranec v taborišču Jože Koren in jih seznanil s trpljenjem slovenskih ljudi v medvojnem času in seveda v gonarskem taborišču. Svojo pripoved je sklenil s priznanjem šoli za plemenito odločitev, da obiščejo ta mučeniški kraj in poudaril nujnost, da se vsi od naj mlajših do starejših, od tistih, ki imajo vplivno besedo do najbolj preprostih, prizadevajo za prijateljstvo med narodi in za mir kot najvišjo dobrino človeštva, zato, da bo bodočnost sedanje šolske gereracije lepša, kot je bila njihovih predhodnikov pred petdesetimi leti.
Dijaki so potem podali nekaj priložnostnih recitacij, šolski zbor pa je lepo in s čustvom zapel ža-lostinki »Gozdič je že zelen« in »Lipa zelenela je«. In v spominu se mi je obudil trenutek, ko so leta 1973 ob odkritju kostnice s posmrtnimi ostanki umrlih v taborišču, učenci italijanske osnovne šole iz Gonarsa v lepi slovenščini zapeli prav pesem o zelenem gozdiču. Dijaki so se po slovesnosti podali še na kratek izlet do Passariana oziroma do Ogleja.
Uk)
Zaradi nedeljskega incidenta med običajno manifestacijo Edinosti
Samo Pahor v zaporu
Občinskega svetovalca SSk bo danes dopoldne zaslišal preiskovalni sodnik
Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor je od nedelje popoldne v koronejskem zaporu, kamor so ga po zaslišanju na kvesturi odpeljali pod obtožbo nasilja, upiranja in groženj javnemu funkcionarju, kot tudi zaradi nespoštovanja odredb oblasti. Danes ob 10. uri bo Pahorja, ki ga bosta zagovarjala odvetnika Berdon in Škerk, zaslišal preiskovalni sodnik, ki bo moral odločiti, ali naj se pripor spremeni v zapor, ali - in to je bolj verjetno - naj Pahorja spustijo na prostost.
Do incidenta je prišlo preteklo nedeljo med običajno dopoldansko manifestacijo društva Edinost, ki je tokrat potekala na Trgu sv. Antona Novega. Kvestor ji je odredil »prostor, ki je neposredno nasproti vhoda v cerkev«, policija in pripadniki Edinosti pa so si to opredelitev očitno razlagali vsak po svoje. Za policijo je šlo za prostor pred cerkvenim stopniščem, za Pahorja pa za ploščad na vrhu stopnic in torej pod streho za stebri, tik pred cerkvenimi vrati. Prerekanje je vsekakor privedlo do prerivanja, med katerim je prišlo do telesnih poškodb: skupil jo je podkvestor Umberto D'Acierno, ki so mu v glavni bolnišnici napovedali 5-dnevno prognozo okrevanja, medtem ko so Pahorja po zaslišanju na kvesturi odpeljali v zapor.
Podkvestor D'Acierno o dogodku včeraj ni hotel dajati izjav, na našo izrecno prošnjo pa je pojasnil, da gre za molk iz korektnosti, saj ga mora prej zaslišati sodnik, povrhu pa bi s kakršnokoli izjavo kršil preiskovalno skrivnost.
Mnogo bolj zgovoren pa je bil Pahorjev zagovornik Bogdan Berdon, ki se. je včeraj na dolgo pogovarjal z njim. Po tehnični plati - pravi Berdon - je stvar zelo primitivna in banalna, vprašanje nasilja oziroma napada je drugotnega pomena, v ospredje pa stopa politična plat vse zadeve. Podkvestor je Pahorja vsekakor porival in ko je bil na robu stopnišča, ga je potegnil za dežni plašč, da je Pahor skoraj izgubil ravnotežje - pojasnjuje Berdon - pri čemer se je odrinil z nogo, od strani in ne s konico čevlja, od podkvestorja. Res je, da policija lahko rabi silo - priznava Berdon - da te premakne z mesta, toda ne po nepotrebnem, kot se je_ zgodilo v obravnavanem primeru. Župnik namreč ni protestiral, zadeva je motila samo skupino policajev, ki tudi preko svojega sindikata branijo italijanstvo Trsta.
Politično dejstvo je torej za Berdona to, da je kvestura nenadoma spremenila svoje dosedanje sorazmerno strpno zadržanje in da je tokrat grobo kršila pravico do rabe jezika. Ko je Pahor zahteval prevajalca za pogovor s podkvestorjem, naj bi mu namreč ta odvrnil, da zna bolje italijansko od njega samega. Kvestura, prefektura in cerkev so bile doslej kolikor toliko na naši strani - zaključuje Berdon - sedaj pa smo, v trenutku velike politične napetosti, priče zasuka v vrhu kvesture in nasprotovanja varnostnih sil.
La Costitiijiggfj
L v: -; londamoaiiue icu.
^ deve esscre tedelmemt osservrol • :	•	' • dagli organi Mo S
Prizor z nedeljske manifestacije društva Edinost pred vrati cerkve sv. Antona Novega	(Foto Magajna)
Odmevi na nedeljski dogodek se nujno uokvirjajo v širši okvir povečane politične temperature v našem mestu, ki naši manjšini ne obeta nič dobrega. Slovenska kulturno gospodarska zveza je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dogodkov, ki so se pripetili med manifestacijo društva Edinost, ko je prišlo do pripora občinskega svetovalca Pahorja. Smatramo - piše v sporočilu SKGZ - da je tudi ta dogodek jasen pokazatelj napete politične klime v Trstu. Pomanjkanje jasnega normativa o rabi slovenskega jezika v javnosti in sploh pomanjkanje zakonskega normativa o celoviti zaščiti slovenske manjšine povzročajo nenehna trenja in nepotrebne spore. Normalna dialektika je v tem mestu skoraj nemogoča; volilno-politični interesi povzročajo med političnimi silami še ostrejše konfrontacije in nasprotovanja. O tem pričajo med drugim tudi nezmožnost sestave pokrajinske uprave in reakcije zaradi sprejetja pravic in obveznosti, predvidenih v Osimskih sporazumih, s strani Republike Slovenije. Prav gotovo - ugotavlja SKGZ -nekatere politične sile potrebujejo čimbolj napeto ozračje zaradi bližajočih se volitev (pokrajinske, deželne), da bi na ta način prikrile nezmožnost reševanja konkretnih problemov Trsta. Zaradi tega SKGZ poziva vse demokratične sile, naj se čimprej zavzamejo za premostitev sedanjega trenutka in naj jasno nakažejo perspektivo Trsta, ki je po našem mnenju samo v sodelovanju s sosedi in sožitju med slovensko in italijansko komponento. Potrebno je vzpostaviti novo politično ozračje - zaključuje nota SKGZ - v katerem se taki nesprejemljivi dogodki, kot je nedeljski, ne bodo mogli več ponoviti.
Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, stranke, na listi katere je bil Samo Pahor izvoljen v občinski svet, pa v svojem tiskovnem sporočilu pravi, da se Pahor »že desetletja omikano in mirno poteguje za pravice svoje skupnosti in za jezikovne pravice, ki mu jih je ustavno sodišče priznalo z dvema razsodbama«. Do aretacije je prišlo med 35. mesečno manifestacijo združenja Edinost za uresničitev ustavnih pravic slovenske manjšine, ki jo je tržaška kvestura dovolila. Slovenska skupnost, ki pri svojem političnem boju vedno spoštuje demokratična načela - beremo v komunikeju - obžaluje neljubi incident in poudarja, da je do njega prišlo sredi hude politične in družbene napetosti, ki jo v Trstu povzroča nacionalistična in revanšistična kampanja proti Osimskim sporazumom, proti republiki Sloveniji in sami slovenski manjšini, katere pravni položaj 47 let po drugi svetovni vojni, 44 let po republiški ustavi, 38 let po Londonskem sporazumu o soglasju in 17 let po Osimskih sporazumih še vedno ni pravično urejen. Slovenska skupnost zahteva - zaključuje strankina nota - da se povsem razčistijo tako sam dogodek kot odgovornosti zanj, saj bi nekatere okoliščine lahko kazale na nepravilnosti pri ravnanju nekaterih državnih organov. Zato se bo stranka obrnila na predsedstvo italijanske vlade, da bi se v korist sožitja povsem osvetlili ta in nekateri drugi dogodki.
Društvo Edinost pa je objavilo noto (s podpisom Jagode Kjuder), v kateri napada včerajšnji komentar tržaškega dnevnika II Piccolo in zavrača »popolno kriminalizacijo« Pahorja in »valutacije, ki so na meji obrekovanja«. Za predstavnike Edinosti vsebuje komentar »teze bolj ali manj skrajne nacionalistične desnice«, ki na tak način skuša doseči, da bi Slovenci sami »emargi-nirali in zavrnili največjega borca za njihove civilne pravice«. Sam dogodek je v noti Edinosti opisan kot »prerivanje, ki ga gotovo ni sprožil Pahor« in ki ga bo moralo razčistiti sodstvo. Zato društvo poziva tisk, naj se ne pridruži »linčanju« oziroma naj ga ne spodbuja, saj mora o podobnih zadevah razsojati pravica, ne pa že vnaprej tisti, ki krojijo javno mnenje.
Prva slovenska ludoteka odpira vrata vzgojni igri
Po treh letih dela se končno uresničuje načrt o prvi slovenski ludoteki v našem mestu: z uradno otvoritvijo, ki bo v nedeljo, 8. t.m., ob 16. uri, bo v prostorih v Škedenjski ulici 124 začel delovati prvi center za vzgojno igro. Na osnovi zamisli ZSKD sta si za uresničitev načrta prizadevala še združenje Lupusinfabula in KD Ivan Grbec. Po uradnem odprtju novega vzgojnega središča bo približno teden dni na razpolago za vpisovanje otrok k raznovrstnim dejavnostim in delavnicam, ki se bodo nato redno odvijale v prostorih ludoteke. Starši lahko otroke vpišejo, tudi telefonsko, v uradu ZSKD (tel. 635626, vsak dan 9-13, 15-17.30, razen ob sobotah). Posamezne dejavnosti bodo vodile izkušene animatorke, razdeljene pa bodo po starostnih stopnjah za predšolske in šolske otroke, posebej za dijake nižjih srednjih šol.
Kaj pa pravzaprav je ludoteka? Lahko je to »knjižnica« iger in igrač, v kateri si otrok igračo ogleda, jo »presodi« in si jo nato še sposodi za določen čas. V tem smislu je ludoteka veliko več kot trgovina igrač: v njej se namreč ne postavlja ovira previsokega stroška za nakup lepe, mikavne igre. Vsi otroki-porabniki imajo torej enako pravico do vseh razpoložljivih igrač. Obenem je tudi prostor, v katerem se otrok igra z vrstniki, si pod skrbnim vodstvom animatorjev ali vzgojiteljev sam ustvarja novo življenjsko razsežnost po svoji meri. V tem prostoru bogati svojo izraznost, navezuje nova prijateljstva, vzpostavlja dodatne stike z družbenim okoljem. Ludoteka ni nujno namenjena samo otrokom, vanjo se lahko vključujejo tudi odrasli: seveda imajo starši in ostali točno določeno vlogo, ki pa ne sme »posegati« v otrokovo razsežnost ustvarjalne in vzgojne igre.	DAMIANA OTA
V	častitljivi starosti je umrl Just Colja
Prav na dan, ko bi obhajal 94-letnico rojstva, je v bolnišnici v Šempetru pri Novi Gorici umrl zaveden tržaški Slovenec Just Colja iz znane in številne Goljeve družine, brat že pred enajstimi leti umrle Eme, matere narodnega junaka Pina Tomažiča.
Iz rodne vasi Škrbine na Krasu, kjer se je rodil 31. oktobra 1898, je še kot mladenič prišel v Trst, kjer si je služil kruh v raznih trgovinah. Po mnogih peripetijah v prvi svetovni vojni se je po njej vrnil v Trst in delal v znanem svakovem-Tomažičevem bifeju v Ul. Cassa di Risparmio, čez nekaj let pa je odprl lastni bife v Ul. Milano, ki je postal shajališče slovenske inteligence, predvsem odvetnikov. To je pri fašističnih oblasteh vzbudilo sum in kmalu so bife uradno zaprli.
Pokojni Just je nato odprl še dva bifeja, nazadnje pa se je zaradi šikan odselil v Beograd in tam odprl znani bife "Trst" v samem središču mesta, kamor so spet zahajali največ tam živeči Slovenci. Vojno je preživel v Beogradu in doživel tudi njegovo strahovito bombardiranje leta 1941, po vojni leta 1949 pa se je spet vrnil v Trst v "Tomažičev" bife in ga skupno s sestro Emo in bratoma Zdenkom in Emilom upravljal do leta 1978, ko se je umaknil v pokoj.
V	mladih letih je bil Just Colja navdušen športnik, eden od pionirjev tržaškega motociklizma in zmagovalec mnogih tekmovanj v Italiji in izven nje.
Po upokojitvi se je čez poletje najraje zatekal v svoj rojstni dom v Srbini med svoje trte in livade mladostnega spomina.
Pokopali ga bodo v Trstu na pravoslavnem pokopališču v družinsko grobnico, (j .k.)
Nabrežinec umrl v strahoviti prometni nesreči pri Božjem polju
Železničar iz Nabrežine je včeraj malo po 17. uri izgubil življenje v prometni nesreči na pokrajinski cesti Opčine-Križ pri Božjem polju. 50-letni Ar-mando Radina iz Nabrežine-Pos-taja 38 je v neposredni bližini gojišča cvetja in rastlin II Giar-diniere močno treščil s svojim fiat uno v zadnji del bagerja, ki je vozil proti Križu. Trčenje je bilo tako silovito, da se je fiat uno zagozdil pod težko vozilo in ga celo zadaj privzdignil. Radina je bil pri priči mrtev. Njegovo truplo je ostalo vkleščeno v razbitinah in šele po posegu openskih gasilcev ga je bilo mogoče potegniti iz ostankov avtomobila.
Izvide o nesreči so izvedli na-brežinski in proseški karabinjerji. Do sinoči ni bilo mogoče izvedeti za vzroke nesreče. Bager, ki so ga karabinjerji zaplenili, je upravljal Nunzio Caggegi iz Catanie, uslužbenec sicilskega podjetja Microreacing, ki postavlja tačas podzemske kable za telekomunikacije na trasi Pro-sek-Križ.
t
Na dan svojega 94. rojstnega dne nas je zapustil naš dragi
Just Colja
Žalostno vest sporočajo hčerka Lili, vnuka Bojan in Ljubomir z ženo G orano, pravnukinja Irina, sestra Olga in ostali sorodniki.
Dan pogreba bomo sporočili naknadno.
Trst, Beograd, 3. novembra 1992
Ob smrti dragega
JUSTA COLJE sočustvujejo z družino upravitelji bifeja »Da Pepi« Darko, Elvio in Paolo.
Ob 10. obletnici smrti
Mirota Bonete
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Ida in otroci z družino.
Ob izgubi drage mame sočustvujeta z Vitom
Lucia in Drago
Ob izgubi mame Juštine izrekata Vitu iskreno sožalje
Serena in Suadam
Ob boleči izgubi drage mame sočustvujejo z Vitom in družino prijatelji Alma in Alberto, Ljuba in Marino ter Irma in Egon.
Ob boleči izgubi drage mame Juštine izrekata globoko sožalje Vitu Svetini in svojcem
direkcija in kolektiv Adriaimpex SPA
Z Mirello, Vitom in ostalimi svojci občuteno sočustvujeta
Andreina in Adriano Semen
Vitu Svetini in svojcem izražava iskreno sožalje ob izgubi drage mame
Franka in Fabio Bonini
Sporočamo, da bo pogreb naše drage mame in none
Justine Korda vd. Svetina
jutri, 4. novembra, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice h Korošcem (Sv. Barbara), kjer jo bomo spremili na zadnjo pot ob 10. uri.
Žalujoči svojci
Trst, Ljubljana, 3. novembra 1992
Ob težki izgubi drage mame G JUSTINE CORDA VD. SVETINA izrekajo dr. Vitu Svetini ter svojcem občuteno sožalje
Predsednik, upravitelji, nadzorniki, vodilno osebje in vsi uslužbenci Tržaške kreditne banke
Žalovanju dr. Vita Svetine ter svojcev ob bridki izgubi drage mame Giustine se pridružujeta
Karlo in Luciana Mezgec
Ob težki izgubi ljubljene mame se pridružujeta žalovanju dr. Vita Svetine ter svojcev
Mirjana in Boris Sosič
Ob izgubi drage mame izrekajo Vitu in Mireli iskreno sožalje družine
Lipovec, Kozlovič, Starec in Taha.
Vodstvo, člani in uslužbenci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja izrekajo iskreno sožalje Vitu Svetini in svojcem ob izgubi drage mame.
Ob bridki izgubi drage mame Justine izrekava Vitu Svetini in svojcem občuteno sožalje
Donatella in Milan
Ob boleči izgubi drage mame Juštine žalujejo z Vitom in Mirello ter njunimi svojci
Dragica, Ramiro in Ana
Ob izgubi drage mame izrekata iskreno sožalje Vitu in družini
Marija in Sergio Peloza
Ob smrti drage mame Juštine Svetina izrekata Vitu in družini iskreno sožalje
Slavica in Silvij
Ob izgubi drage mame izreka globoko sožalje dr. Vitu Svetini in družini
Darko Švab z družino
Vitu Svetini in Mirelii ter svojcem izražata globoko sožalje ob izgubi drage mame
Ani in Klavdij z družino
Ob smrti drage mame izreka dr. Svetini iskreno sožalje
kolektiv Agroforesta
Upravni in nadzorni odbor ter kolektiv SAFTI dd iskreno sočustvujejo z Vitom ob izgubi mame Juštine
Tamara in Dario sočustvujeta z Vitom in Mirello ob izgubi mame Juštine
Na prijetnem srečanju so se zbrali petdesetletniki dolinske občine
Že prejšnjo nedeljo, 25. oktobra so se na vse zgodaj pri občinski telovadnici v Dolini zbrali petdesetletniki dolinske občine. Najprej so odšli k občinskemu spomeniku padlim, kjer so položili venec in e enominutnim molkom počastili spomin vseh občanov, ki so darovali življenje za svobodo in mir v svetu. Nato so se odpeljali v vilo Manin v Passariano, kjer so si ogledali zanimivo razstavo dragocenih predmetov »Ori e tesori d'Europa«. Družabni del srečanja dolinskih petdesetletnikov se je odvijal v Lignanu, kjer so se slavljenci zadržali do večera.(mm) Na sliki (foto Magajna) dolinski petdesetletniki pred občinskim spomenikom.
»Človek je popoln le, ko se igra...« (Schiller)
. . . zato smo ustvarili
LUDOTEKO
Odprli jo bomo v nedeljo, 8. novembra 1992, ob 16. uri - Škedenjska ulica 124-ZSKD - Združenje LUPUSINFABULA - KD I. GRBEC
prispevki
V	počastitev spomina naše ljubljene mame in none Franke Sigulin darujejo Neva, Fabio in Tamara 200.000 lir za Dvojezično šolo v Špetru, 150.000 lir za škedeniski muzej in 150.000 lir za Ludo-teko v Skednju.
Ob 9. obletnici smrti dragega in nepozabnega moža Vojka Ferluge daruje žena Maruša 40.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	poč. spomina Polde Mržek daruje Nada Kapun 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V isti namen daruje Silvana Malalan 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Paola Menegattija darujejo Albin Malalan, Katty in Gianni
30.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Učitelji in učenci COS Fran Venturini
iz Boljunca se z ljubeznijo spominjajo drage Nike in darujejo 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 145.000 lir za šolo iz Boršta in 250.000 lir za Rdeči križ Slovenije - za otroke, ki jih je prizadela vojna.
V	spomin na drage starše daruje Vesna Tul 30.000 lir za pevski zbor Jadran iz Milj.
Namesto cvetja na grob Olge Kerše-van Valetič daruje Olga Ban 20.000 lir za licej F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Milana Puriča daruje družina Guštin (Col 12) 10.000 lir, družina Vitez (Veliki Repen 153) 10.000 lir, družina Šuc (Veliki Repen 171) 10.000 lir ter Marija Škabar (Veliki Repen 4 )
15.000	lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na prijateljico Francko Mar-tinuzzi Segulin daruje Sofija Bajec Am-broset 100.000 lir za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Guštin daruje Pepka 50.000 lir za popravilo fasade cerkve na Kontovelu.
V	spomin na svoje drage pokojne daruje družina Colja 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na bratranca Milkota Cibica darujeta Vanka in Dorka 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pokojne starše daruje družina Štoka s Proseka 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki vseh svetih daruje družina Grgič s Padrič 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Benjamin Žerjal s Hrvatinov daruje
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob pok. Emila Cibica darujejo Milka, Zofka in Miranda
100.000	lir za popravilo cerkve na Proseku.
Gospa Silva Černe darujre 20.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
Namesto cvetja na grob Ivanke Luksa vd. Guštin daruje družina Križman (Repen 128) 30.000 lir za Amaterski oder J. Stoka.
Namesto cvetja na grob Marije Mihalič vd. Ota daruje Slavko Sosič z družino
50.000	lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na malo Niko Vouk darujejo družine Ciuk-Žerjal ter Čuk in Bernardin 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk in
200.000	lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo.
Za popravilo cerkve na Kontovelu daruje družina Starz (Kontovel 134) 100.000 lir ter Anica in Bruna Ciani 100.000 lir.
V	spomin na Emila Cibica darujejo svojci 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob pok. tete Olge Kerševan Valetič darujejo Grozdana, Edi in Vera Košuta 150.000 lir za dvojezično šolo v Špetru.
V	spomin na naše drage pokojne darujeta Luciana in Vladimir Desco 100.000 lir za Združenje za raziskave o raku -AIRC.
V	spomin na pok. Fridino mamo darujejo kolegice 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Olgo Valetič daruje družina 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost in 100.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
V	spomin na Olgo Valetič daruje svakinja Ameba 100.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Olgo Valetič darujeta Marta in Marija Jankovič 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
V	spomin na Milko Terčon, ob 20. obletnici smrti, daruje Marinka z družino
100.000	lir za ŠD Sokol.
V	spomin na nepozabno Niko daruje Tjaša z družino 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk". V isti namen' darujeta Divna in Zmaga Pataros 50.000 lir za Sklad "Mitja Čuk".
N.N. daruje 15.000 lir za Dom na Brdi-ni.
V	spomin na brata Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Opčinah.
V	spomin na svoje pokojne daruje Lojzka Cijak 50.000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu.
V	spomin na Marto Malalan-Cesar daruje Vida Gerlanc-Menucci 10.000 lir za Zvezo aktivistov - Trst.
V	spomin na prijatelja Ljubota Cunjo daruje Laura 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	spomin na malo Niko darujejo družine Corbatto, Miglino in Spiniello
180.000	lir za otroško kliniko bolnišnice Burlo Garofolo.
V	spomin na padlega brata Ivana in na druge drage rajne daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za Dvojezično šolsko središče v Špetru.
HUJŠANJE BREZ LAKOTE
—	od 8 do 10 kg mesečno s pomočjo stimulacije proti apetitu
—	najmodernejše in najučinkovitejše masaže za odpravo celulita, maščobnih oblog, oblikovanje postave ter lifting kože in mišic
—	informacije in naročila: Estetski center Tina Sentočnik, Sežana, Štorje 80, tel. 0038/67 68491
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
CIKLUS OTROŠKE URICE V NŠK
ČE BI... IN ČE NE BI
Pisatelj mladinskih in otroških knjig SLAVKO PREGL bo med nami v petek, 6. novembra, ob 17. uri v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20, 1. nadstr.
Vabljeni osnovnošolski otroci!
gledališča
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče V petek, 6. novembra, ob 20.30 za
abonma red A in D bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Sama Sheparda POKOPANI OTROK v režiji Dušana Jovanoviča. Ponovitvi v soboto, 7. novembra, ob 20.30 za abonma red B, E in F ter v nedeljo, 8. novembra, ob 16. uri za abonma red C in G.
Gledališče Rossetti Stalno gledališče F-Jk Gledališka sezona 1992/93: abonmaji pri osrednji blagajni v Galeriji Protti-tel. 630063 (urnik: vsak dan 9.00-12.30,
15.30-	19; tel. 630063) in v gledališču Rossetti (Drevored XX. septembra 45 - tel. 567201 (urnik: vsak dan od 12-15.30,
16.30-	20.
Nocoj ob 20.30 (red premiera) bo Te-atro Stabile iz Bočna predstavilo delo G.B. Shavva IL MAGGIORE BARBARA z Gianricom Tedeschijem. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 2A. Jutri ponovitev ob 16. uri za red sreda popoldan.
Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
Gledališče Cristallo La Contrada
Gledališka sezona 1992/93: v gledališču Cristallo, pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti, na sedežih sindikatov lahko vpišete abonma za novo gledališko sezono.
Nocoj ob 16.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune PUTEI E PUTELE. Nastopajo A. Reggio, M. Lo Vecchio, G. Saletta, O. Bobbio. Režija F. Macedonio. Jutri zaprto.
koncerti
Glasbena matica
obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605.
Gledališče Verdi
Simfonična sezona '92
Predprodaja vstopnic za vse koncerte pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita (zaprta ob ponedeljkih).
V	cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 se bo odvijal ciklus koncertov nabožne glasbe, ki jih organizira gledališče Verdi. Prvi koncert bo na sporedu v petek, 6. novembra, ob 21. uri. Pod vodstvom dirigenta Lti Jia bosta nastopila orkester in zbor gledališča Verdi. Na programu Haydn, Brahms, Liszt.
Vabila za koncert (število mest je omejeno) lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župnjistvu v Ul. Giulia 70 od jutri dalje.
Avditorij Muzeja Revoltella
"Nedelje mlade glasbe"
V	nedeljo, 8. novembra ob 11. uri bo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz na sporedu koncert posvečen 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva.
Nastopil bo pianist MASSIMO GON. Izvajal bo Rossinija, Schuberta-Liszta ter Paganinija-Liszta.
Koncerti bodo trajali do 13. decembra. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta.
Tržaški jazzovski krožek
V	sredo, 25. novembra ob 20.45, bo na sporedu koncert, na katerem bo nastopil pianist RALPH SUTTON.
V	četrtek, 17. decembra ob 21. uri pa bo na sporedu koncert dua KENNY DREVV in NIELS O.PEDERSEN.
Tržaško koncertno društvo
Koncertna sezona 1992/93
V	ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti prvi koncert. Nastopili bodo TALLIS SCHOLARS.
šolske vesti
OŠ Karel Širok sporoča, da se bo tečaj telovadbe za odrasle pričel v sredo, 11. novembra, ob 19.30 v šolski telovadnici.
_________mali oglasi______________
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj.
OSMICO je odprl v Borštu Rafael Kosmač.
OB SV. MARTINU bo Godbeno društvo Prosek odprlo osmico od 7. do 11. novembra v Soščevi hiši na Proseku.
FIAT 131, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, vedno v garaži, s priključkom za-prikolico, prodam za 1.800.000 lir. Tel. (040) 416770 ali (040) 43843.
PRODAM domač krompir. Tel. na št. 229554 ali 231975.
PRODAM nintendo s 7 igrami za 250.000 lir. Tel. zvečer na št. 211037.
PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
V CENTRU mesta prodajamo skladišče za les, premog in kurilno olje ter motorno žago, sekalnico in poltovornjak. Tel. na št. 574395.
NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Telefon 43176.
Danes praznuje svoj 75. rojstni dan
STANKO MISLEJ
Vse najboljše in še mnogo zdravja mu želi
Godbeno društvo Nabrežina
Danes praznuje 75. letnico
STANKO MISLEJ
Še mnogo zdravja in veselja mu želijo
žena Slava, sorodniki in prijatelji
čestitke
Danes slavi rojstni dan STANKO MISLEJ. Še mnogo zdravja in veselja ter mnogo let med nami mu želijo Dragica, Franko, Slavica, Boris in Erik.
Naša dobra mamica danes svoj rojstni dan praznuje. Ker jo zelo radi imava se bova z njo tega dne veselili in s tridesetimi poljubčki vso srečo ji voščili. Njeni Anuška in Katjuša.
Še na mnoga srečna in zdrava leta želimo teti DANICI ŠTOLFA iz Trsta ob njeni 80 letnici. Sonja, Duška in Klara z družinami.
kino
ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 Arma letale 3, r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover.
EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Prosciutto, prosciutto, r. Bigas Luna, i. Stefania Sandrelli, □
EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.45,
22.00	La peste, i. William Hurt.
NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 Doppia personalita, r. Brian De Palma, i. J. Lithgow, L. Davidovich.
NAZIONALE II - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Basic instinct, r. Paul Verhoeven, i. Michael Douglas, Sharon Stone, □
NAZIONALE III - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 Inielici e contenti, i. Renato Pozzetto, Ezio Greggio.
NAZIONALE IV - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 Taxisti di notte, r. Jim Jar-musch, i. VVinona Ryder, Gena Row-lands.
GRATTACIELO - 18.00, 20.00, 22.00 Gi-ochi dl potere, i. Harrison Ford.
MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 La citta della gioia, i. Patrick Swayze.
EDEN - 15.30, 22.10 Simfonia per troie in calore, □ □
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 II tagliaerbe, r. Stephen King.
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 Indocina, i. C. Denevue.
ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 Mor-te di un matematico napoletano, r. Mario Martora, i. Carlo Cecchi.
RADIO - 15.30, 21.30 Turbamenti mor-bosi di sexy girls, pom, □ □
razna obvestila
ŠKD Cerovlje-Mavhinje priredi v nedeljo, 8. novembra, JESENSKI POHOD NA GRMADO IN OKOLICO. Odhod bo od 8. do 9.30 izpred Kohišča (100 m od OŠ v Cerovljah). Poskrbljeno bo za toplo pijačo in jedačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
Dne 8. novembra ob 9. uri bo v Domu na Brdini na Opčinah predavanje z naslovom: Kako si pomagamo sami pri migreni, išiasu in prehladnih boleznih. Sledijo praktične masaže. Vstop prost, vabljeni.
40-letniki s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo ob večernih urah na tel. št. 225510 (Nadja Čuk).
razne prireditve
Foto Trst 80 prireja 1. fotografski ex tempore v nedeljo, 8. novembra 1992, na območju tržaškega Krasa. Pravilnik je na razpolago v Tržaški knjigarni ali ob vpisovanju. Za informacije tel. v petek od
20.30	do 22. ure na št. 635626.
Veselo martinovanje v Bazovici v petek, 6. 11., v družbi kantavtorja Iztoka Mlakarja. Rezervacije v krožku ŠD Zarja ali na tel. št. 226659 v večernih urah. Vabi KD Lipa.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizet-
ti 3, vabi v soboto, 7. novembra, ob 18.30 na večer z naslovom SLOVENSKA POMLAD SKOZI GRAFITE. S pomočjo diapozitivov nam bo temo orisal znani etnograf Janez Bogataj. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
Mladinski kulturni center iz Kopra
prireja na sedežu v soboto, 7. novembra, ob 21. uri KONCERT D ARK_ GLASBE s skupino Close Distance iz Šibenika in TEHNO ART ROCK GLASBE s solistom Petrom Tomažem Dobrido iz Maribora. Vabljeni!
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 9. t. m. ob 20.30 v Peterlinovo dvorani, na večer, posvečen obnovitvi slovenskih šol na Tržaškem po drugi svetovni vojni. O tistih časih bo pričal Srečko Baraga, izseljenec iz Avstralije.
razstave
V	TK Galeriji je na ogled razstava sodobne hrvaške umetnosti. Razstavljajo Miroslav Šutej, Dubravka Babič, Ljubomir Štabov in Lidija Šeler. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od
8.30	do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
V	galeriji "Laboratorio P" - Ul. S. Ci-
lino 16 Trst, je odprta razstava grafičnih in fotografskih izdelkov slikark Martine Moroder iz Bočna in Giuliane Stefani iz Vidma.
V	galeriji Arts Room - Ul. della Guar-dia 16, je na ogled do 5. novembra razstava slikarke Grazielle CONTESSI.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 3. novembra 1992
JUST
Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob
13.30	in zatone ob 24.00.
Jutri, SREDA, 4. novembra 1992
KAREL
PLIMOVANJE DANES: ob 5.37 naj višja 25 cm, ob 13.06 najnižja -6 cm, ob 16.37 naj višja -2 cm, ob 22.37 najnižja -20 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Mario Luca Garritano, Cesare Fantuz, Andrea Cociani, Alberto Dal Maso, Risa Hosokawa.
UMRLI SO: 83-letna Luigia Sau, 65-letni Giovanni Battista Stefani, 98-letna Aliče Rovere, 79-letna Renata Bonetti, 89-letna Beatrice Cherbavaz, 84-letni Mario Baldacci, 67-letna Rosa Berce, 82-letni Romano VVitine, 90-letna Valeria Scapin, 84-letni Milano Pintar, 81-letna Stefania Svetina, 71-letni Isacco Mazzuc-ca, 52-letni Agostino Toscan, 87-letni Alfrede Pangaro, 80-letna Giustina Corda, 98-letna Cornelia Harok, 70-letna Mar-cella Venturin, 46-letna Licia Frausin, 82-letna Daria Viezzi, 29-letna Barbara Mocenigo.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka 2. do nedelje,
8. novembra
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967).
Torek, 3. novembra 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12, Opčine - Trg Monte Re 3/2.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne pei-mere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Rojan - Ul. L. Stock 9, Borzni trg 12.
OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Borzni trg 12 (tel. 367967).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica operativni tečaji pri tkb 2.11.1992
TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE / NAKUP	BANKOVCI _ TRST
Ameriški dolar 		...	1300.	Švicarski frank 		...	952.—
Nemška marka		... 860.	Avstrijski šiling 		...	119.—
Francoski frank 		248.	Norveška krona 		...	207. -
Holandski gulden		...	755.-	Švedska krona		...	225. -
Belgijski frank		40.	Portugalski eskudo		9.—
Funt šterling 		... 2030.	Španska pese ta		11,50
Irski šterling		... 2220.	Avstralski dolar 		... 880.
Danska krona		... 220.	HUF		
Grška drahma		6.	ECU		
Kanadski dolar 		... 1000.	Slovenski tolar 		
Japonski jen		10,50	Hrvaški dinar 		2.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dLIKU TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314
Na valovih radijske postaje Trst A
n*vi • v |	•	• i
Siskovic bo izvajal Tartinijeve sonate
Koncertom in drugim pobudam, ki so se v teku letošnjega leta zvrstili v počastitev 300-letnice rojstva piranskega violinista, skladatelja, teoretika in svetovnega pedagoga Giuseppa Tartinija, se pridružuje tudi niz 9 oddaj, ki bo na sporedu na Radiu Trst A od jutri dalje, vsako sredo do 30. decembra, v okviru vsakodnevne rubrike Mi in jjlasba s pričetkom ob 17.10
Ce smo na koncertih slišali Tartinijevo koncertantno glasbo, bo preko radijskih oddaj prvič zazvenelo 26 sonat za violino solo, ki so izšle pred nekaj leti v zbirkah v Padovi in v Milanu.
To je ena izmed redkih tiskanih izdaj, saj je Tartinijeva zapuščina še vedno premalo raziskana in zaradi tega Tartinijeva dela premalo izvajajo na koncertnih odrih, čeprav spadajo nekatera v sam vrh italijanske instrumentalne glasbe po Co-relliju in Vivaldiju.
Realizacija tega niza spada v širši projekt glasbenaga uredništva, ki so si ga zastavili pred poldrugim letom, ko so predlagali izvedbo teh sonat (skoraj 4 ure glasbe) tržaškemu violinistu Črtomiru Šiškoviču, koncertnemu mojstru simfoničnega orkestra Arturo Toscanini v Parmi.
Sonate za violino solo ali »male sonate« imajo v Tartinijevem opusu izredno pomemb-
no mesto in to predvsem zaradi njihove oblikovne strukture ter razvoja v violinski tehniki. Nekateri stavki so pravi biseri v glasbeni literaturi in daleč presegajo snovanje Tartinijevih sodobnikov. V Sonatah je piranski mojster hotel izrabiti vse tehnične zmožnosti glasbila, ob tem pa je iskal novo ekspresivnost v izrednih spevnih linijah; sam je želel, da bi se izvajale z violino solo, čeprav je nekaterim dodal basovski part za violončelo.
Črtomir Šiškovič je pri svojih izvedbah upošteval Tartinijevo željo in tako je nastal edinstveni zvočni zapis (na doslej izdanih velikih in laserskih ploščah najdemo le nekatere sonate). Za tržaškega violinista predstavljajo te sonate pravo odkritje in je z njim letos oblikoval svoje številne koncerte.
Radijski niz bo poleg glasbe, saj bodo v vsaki oddaji predvajali po tri sonate s podrobno analizo vsake, vseboval tudi spremno besedo, ki jo je pripravil sodelavec Radia Trst A Marko Ozbič, redni slušatelj na Visoki šoli za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju. V njej bodo prikazali Tartinijev življenjepis, njegov ustvarjalni opus, stilne elemente in značilnosti, pomen Tartinijevih teoretičnih spisov, njegovo »šolo narodov« ter njen vpliv na kasnejše generacije glasbenikov.
MIRKO BRATUŠA: »To, kar ni simbol«
Zanimiva kiparska razstava v ljubljanski Mali Galeriji
Neosebni, hladni portal Male Galerije, v kateri se zrcali najbolj kruta podoba urbane civilizacije, je vse kaj drugega kot primerna inicialka - povabilo v prostor kon-templacije in reminiscence, kjer predmeti bivajo močneje, zaprti v lastno resničnost minulih stanj.
Kipar mlajše generacije Mirko Bratuša zna izkoristiti nezmožnost arhitekture in jo prevesiti v zmožnost lika - kipa, ki takoj za vhodom podvoji našo izkušnjo in jo, ne da bi se gledalec prav zavedel, transformira iz stopiti-skozi v izkušnjo stopiti-v.
Če se spomnimo spomladanske razstave »Tišina. Protislovne resnice« v Moderni galeriji, lahko vidimo, da Bratuša nadaljuje s kiparstvom, ki razmišlja o našem dejanskem sprejemanju predmetov, o prostorih, ki se zapirajo vase, da jih ne bi motila naša prisotnost, za katero je vse prepogosto značilno le površno sprejemanje sveta.
Bratuševa postavitev »To kar ni simbol« se tako v nasprotju z njegovimi čutečimi predmeti, ki smo jih lansko leto lahko videli v galeriji Eguma, izmika našim dotikom. Prežeta z avro otožnosti (kot bi bilo to, da sodi, njena pravica) zapušča igro simbolov na tistem nivoju, ki jih je sama ustvarila s pomočjo naše brezbrižnosti.
Ne strinjam se povsem s kustosom razstave Igorjem Zabelom, da transformiranje predmetov v likovne senzacije zmanjšuje stopnjo patetičnosti in nostalgije, saj po mojem mnenju prav spoznanje pretvorbe v nas sproža boleč ob-
čutek izgubljene prvinskosti. Prečrtana beseda je še vedno berljiva, kar v katalogu na metaforičen način nakazuje opis slikarjeve uporabe lakirane glazure. Vendar je Bratuševa beseda les, z vsemi njegovimi lastnostmi in procesi in morda z dušo, ki se duši v ostrem vonju omamne glazure.
Morda je prav v napetosti med izdihom in ponovnim vdihom, na tej tenki črti negotovosti Bratuša še naj bližji stukturi medija in ta pogled na svoj način vliva zaupanje. Tudi zaradi majhnega pralnega stroja, ki ga je kipar postavil ob bok najbolj prisrčnega predmeta na razstavi: omarice z za Bratušo značilno obliko.
Dihanje lesa, vonj njegovega telesa in ciklično kroženje procesa imajo malo skupnega s časom, ki raje konservira, zato da bi ohranil formo, s tem pa naš dotik oddalji od stukture predmeta, ki ni le nekaj površinskega, marveč njegovo pravo bistvo. Lak, ki na debelo pokriva domačnost nočnih omaric je strup; pa bo kdaj postal zdravilo, da bo les lahko zopet dihal, da nočne omarice ne bodo le okrasni predmeti? Da ne bodo le spomin na neki ritual, temveč del naše resničnosti, spomini pa bodo le sanje, spravljene v njih.
VESNA KRMELJ
Kevin Kostner v Milanu
Ameriški igralec in režiser Kevin Kostner je te dni v Milanu, kjer je predstavil svoj film Robin Hood, tokrat na videokaseti (Telefoto AP)


m "ai i____________________
6.50	Aktualno: Unomattina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 10.00) dnevnik in gospodarstvo
10.15	TV film: Padri e figli, vmes (11.00)vesti
11.55	Vremenska napoved
12.00	Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1
13.30	Dnevnik 1 in Tri minute
14.00	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...?
14.30	Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto
14.45	Film: Robinson nell iso-la dei corsari (pust., ZDA 1960, r., Ken Anna-kin, i. John Mills, Do-rothy McGuire)
16.55	Mladinski variete: Big!
17.55	V Parlamentu in vesti
18.10	Aktualno: Italija, navodila za uporabo
18.45	Variete: Ci siamo? (vodi Gigi Sabani)
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Partita doppia (vodi Pippo Baudo)
22.30	Dnevnik 1
22.35	Aktualno: Uno America (oddaja no stop o volitvah v ZDA)
3.30	Nočni spored
^ RAI 2
6.50	Variete: Videocomic
7.00	Nanizanke in risanke
9.30	Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici)
9.45	Film: Accadde al com-missariato (kom., It. 1954, i. N. Taranto)
11.25	Nanizanka: Lassie
11.50	Kratke vesti
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	100 ključev za Evropo
13.50	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.25 Santa Barbara
15.20	Kronika v živo: Detto tra noi (vodita Mita Medici, Piero Vigorelli)
17.00	Vesti in iz Parlamenta
17.10	Nan.: Un caso per due
18.10	Športne vesti
18.20	Nan.: Hunter - Lo don-na di Giada
19.15	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: Teneramente in tre (dram., ZDA 1990, r. Robert Harmon, i. John Tra volta, Ellie Raab)
22.10	Posebnosti TG 2: Ameriške volitve, vmes (23.15) nočni dnevnik
2.30	Tenis
RAI 3	~~~|
7.00	Sat News, Tele video
11.45	Drobci
12.00	Kratke vesti iz Milana
12.10	Krožek ob dvanajstih
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Koncert RAI 3
15.15	Dok.: Šola se posodablja
15.45	Šport: rubriki o odbojki in ženski košarki, 16.15 hokej na ledu Italija-Kanada
17.20	Športna rubrika: Derby
17.30	Nanizanka: I mostri
18.00	Dok. oddaja Geo: Vrnitev v Kalahari
18.30	Risanke: BlobCartoon
18.50	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Telegiornale Zero (vodi Piero Chiambretti)
20.05	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Telefono giallo (vodi C. Augias)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Milano Italia
23.35	Aktualno: Amerika na
tretji mreži (posebna oddaja o volitvah v ZDA), vmes (0.30) nočni dnevnik in vremenska napoved
T	^ Slovenija 1	|
9.00	Zgodbe iz školjke
9.55	Šolska TV, Analitična mehanika, angleščina
11.00	Sedma steza (pon.)
11.30	Da ne bi bolelo
12.00	Poročila
14.45	Napovednik
14.50	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah
15.35	Film: Propad hiše Usher (ZDA, R. Corman)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Spored za otroke: Lonček kuhaj, 17.20 Prvi uspehi, 17.25 nan. Denver, poslednji dinozaver,
17.45	Po belih in črnih tipkah, 18.20 Srečanje z Jutrovim na Ptujskem gradu
18.40	Mostovi
19.10	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Žarišče in Osmi dan
21.25	Novosti založb
21.40	Nad.: Prava Charlotte
22.30	Dnevnik, vreme in šport
22.55	Poslovna borza
23.10	Po stari Ljubljani
23.40	Napovednik
23.45	Sova, vmes nanizanki Haggard 2 (2. del) in Večerna zarja (Šp. 1987)
CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
6.30	Aktualno: Na prvi strani
8.35	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show (pon.)
10.30	Nanizanka: La časa nella prateria
11.30	Variete: Ore 12 (vodi Gerry Scotti)
13.00	Dnevnik TG 5
13.25	Aktualno: Sgarbi guoti-diani (vodi V. Sgarbi)
13.35	Variete: Non e la RAI
14.45	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa)
15.15	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.45 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: risanke in kvizi
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Film: Scuola di polizia 3 -Tutto da rifare (kom., ZDA 1986, r. Jerry Pariš, i. Steve Guttenberg
22.40	Nan.: Pappa e... ciccia
23.10	Variete: Maurizio Co-
stanzo Show, vmes (24.00) nočni dnevnik
1.30	Spored non stop
6.55	Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. TG 4 vesti
10.00	Nad.: Marcellina, 10.30 Ines (i. A. Gutierrez)
11.00	Aktualno: A časa nostra (vodi Patrizia Rossetti)
11.40	TG 4 vesti
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.55	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
14.00	Nad.: Sentieri, 14.30 Maria (i. J. Martinez)
15.15	Rubrika o lepoti
15.25	Nad.: La storia di Aman-da, 16.25 Celeste, 17.00 Febbre d amore, nato TG 4 vesti
17.40	Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.00	Kviz: La cena e servita
18.30	TG 4 vesti
19.30	Nadaljevanka: Gloria
20.30	Film: Mai dire mai (krim., ZDA 1983, r. Irvin Kershner, i. Sean Conne-ry, K im Basinger)
23.00	TG 4 nočne vesti
23.15	Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ZDA 1969, r. John Schlesinger, i. Dustin Hoffman)
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: aktualnosti, variete, risanke
9.15	Nanizanke: Baby Sitter,
9.45	Segni particolari ge-nio, 10.15 Genitori in blue jeans, 10.45 Chips,
11.45	La donna bionica
12.45	Odprti studio
13.00	Nan.: Magnum P.I.
13.45	Otroški variete: Risanke in Ciao ciao Street
16.00	Variete: Unomania
16.05	Nan.: Happy Days
16.35	Varieteja: E' pericoloso
troppo šport, 16.50 Twin Clips
17.25	Nan.: Agli (.rdini papa
17.55	Varieteja: Lo dici tu,
18.00	Mitico
18.25	Nanizanka: MacGyver — II muro
19.30	Odprti studio in šport
19.45	Varieteja: Benny Hill Shovv, 19.55 Karaoke
20.30	Film: Blade Runner (fant., ZDA 1982, r. Ridley Scott, i. Harrison Ford, Rutger Hauer)
22.50	Šport: Torkov priziv 0.50 Odprti studio
1.05	Pregled tiska
1.10	Studio šport
13.00	Nad.: Colorina
14.00	Deželne vesti
14.30	Risanke
16.15	Film: Centomila dollari (kom., It. 1940, r. M. Ca-merini, i. Assia Noriš, Amedeo Nazzari)
18.00	Nadaljevanka: Mariana
19.00	Deželne vesti
19.30	Risanke: He Man
20.00	News Magazine Tele-facts
20.30	Film: Commando Invasi-on (pust., 1985, r. John Gale, i. Gordon Mitchell)
22.30	Deželne vesti
22.45	Film: II trucido e lo sbir-ro (krim., It. 1976, r. U. Lenzi, i. Tomas Milian)
TMC___________________
8.30	Tečlaj angleščine
8.45	Nadaljevanki: Doppio imbroglio, 9.30 Potere
10.00	Rubrika: ženska TV (vodi Carla Urban)
11.40	Nan.: Doris Day Shovv
12.10	Variete: Kosilo z VVilmo
13.00	TMC News - Šport News
14.00	Film: II gioco delfamore (kom., ZDA 1959, r. G. Marshall, i. Debbie Rey-nolds)
|TV Koper
15.10	Nan.: Projekt NLP
16.00	TV novice - Oresedici
16.05	Otroški program
16.50	Nan.: Chicago Story
18.00	Slovenska kronika in Studio 2
19.00	Vsedanes - TV Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Ryan
19.50	Nan.: Zdravniki s krili
20.40	Film: Proti zakonu
(dram., ZDA 1950)
22.00	Vsedanes - TV Dnevnik
22.10	Dok.: Arhitekt M. Botta
22.55	Nan.: Projekt NLP
|~tf TV Slovenija 2
14.20	Košarka (Ž)
14.55	Dok. meseca: Skrivnostna polja barv
15.35	Sova, vmes video smeš-nice, nan. Hannay ter dok. Ameriška kronika
17.20	Svet proroča
18.00	Slovenska kronika
18.10	Regionalni programi
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik ORF
20.00	TV igrica: Štiri v vrsto
20.30	Nan.: Gozdarska hiša Falkenau (28. epizoda)
20.55	Glasba, shovv in cirkus
21.55	Omizje
23.55	Svet poroča (pon.)
15.50	Risanke: Snack
16.15	Variete: Arniči mostri
17.15	Rubrika: Ženska TV
19.30	Vesti: TMC News
19.55	Otroški variete: Le favo-le di »Arniči mostri«
20.00	Nanizanka: Maguy -Uomo dolce uomo
20.40	Glasbena oddaja: La pili bella sei tu - Italia contro il Resto del mondo (vodita Luciano Rispoli, Laura Lattuada)
22.35	Variete:TamoTV
23.35	Nočne vesti in vreme
23.35	TMC News Special: neposredni prenos volitev v ZDA
2.25	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
14.00	Rubrika: Zelena dežela
16.55	Kratke vesti
17.00	Starlandia
18.00	Nan.: Mago Merlino
18.30	Nad.: Destini
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Belo in črno
20.30	Nan.: I giorni di Brian
21.30	Rubrika: Šport in šport
22.30	Nočne vesti
23.30	Ena rastlina na dan
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.30 Alpe-Jadran (pon.); 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Mladinski oder: Čarovnik na obisku (r. Mario Uršič); 10.40 Poklon tržaških izvajalcev M. Kogoju;
11.45	Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Otrok in igra; 12.20 Italijanska lahka glasba; 12.40 DPZ Vesna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: skupina Gallus Consort (koncert iz niza Repentabor);
18.00	Radijska igra: Stavba (r. M. Mahnič); 18.45 Orkestri; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.05 Klub uspešnih; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.45 Spot; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za Beethovna; 21.05 Premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov in ever-grinov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi-Prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Skupščinska kronika; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.45	Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Turistična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Remember; 16.00 Popoldne ob 4.; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Rock-slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'-Italy; 18.45 Klasika; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 17.45 Paff... boom; 19.00 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Na slovesnostih ob 1. novembru poudarili aktualnost vrednot boja za osvoboditev
Zavarovati vrednote miru in demokracije
Posebno pomembna slovesnost na glavnem pokopališču ob udeležbi številnih oblasti
Nedelja je na Goriškem minila v znamenju spomina na vse umrle. Na pokopališčih so se vrstili verski obredi in civilne slovesnosti, predvsern pa obiski svojcev k grobovom pokbjnih. Številne slovesnosti so se ob odvijale pred spomeniki in grobnicami padlih v boju za osvoboditev.
Posebno pomembna in občutena je bila letos komemoracija pred partizansko grob-nico na goriskem glavnem pokopališču, kjer je poleg predstavnika borcev "Vannija" Padovana in predsednika SKGZ Borisa Perica govoril predsednik Pokrajine Gino Saccavini. Slovesnosti so se poleg predstavnikov ANPI, ANED in AVL ter drugih organizacij udeležili tudi senator Darko Bratina, goriški župan Erminio Tuzzi, konzul
Slovenije Jože Šušmelj ter delegacija občine Nove Gorica in zveze borcev iz Slovenije. Padovan je v svojem nagorovu poudaril mir in demokracijo kot glavna cilja boja za osvoboditev, za katera si je treba prizadevati tudi danes. Peric je prav tako pomen in aktualnost slovesnosti osredotočil na zavzemanje za mir, strpnost in sožitij e. Saccavini se je zavzel za obrambo demokracije, zato da bi žrtve tolikih prijateljev in tovarišev ne bile zaman. Naš demokratični red je danes pod udarom napak in zablod, je ugotovil, vendar to še ne pomeni, da ga moramo v celoti zavreči: kaznovati je treba vse, ki so zgrešili, očistiti je treba inštitucije, toda obenem zavarovati demokracijo, sicer ne
vemo, čemu gremo naproti. Slovesnost je sklenil nastop moškega pevskega zbora Skala, nakar je sledilo še polaganje vencev k grobnici padlih jugoslovanskih borcev.
Slovesnosti so se odvijale tudi pred spomeniki v okoliških vaseh in občinah na pobudo krajevnih uprav, sekcij VZPI in društev. Petje, govori in recitacije so spremljali polaganja vencev k spomenikom v Pevmi, Podgori in štandrežu, kjer so pri komemoracijah sodelovali tudi predstavniki rajonskih svetov. Še posebno pomembna je bila slovesnost v Štandrežu, kjer je potekala 10-letnica odkritja spomenika, kot je v zavzetem govoru za mir in proti od oblastnikov vsiljenem nasilju poudarila Sara Hoban.
Slovenske občinske uprave so prav tako priredile polaganja vencev k spomenikom padlim po vseh zaselkih treh občin. Delegacije občinskih uprav, sekcij VZPI in društev so obiskale spomenike po zaselkih in v glavnih središčih ter počastile spomin padlih s polaganjem vencev, krajšimi nagovori oz. ponekod tudi s pevskimi nastopi. V So-vodnjah je venec položila tudi sekcija SSk. Večji komemoraciji sta v nedeljo bili tudi v Gonarsu z udeležbo predstavnikov borcev in oblasti Slovenije ter na Trnovem pred spomenikom več kot 2 tisoč padlim v NOB in žrtvam nacifašizma.
Na slikah (foto Marinčič) slovesna polaganja vencev v Štandrežu, Sovodnjah in Doberdobu
Novo upanje za dograditev šolskega centra
Sodišče dovolilo nadaljevanje del na gradbiščih družbe Venturini
Po skrajno neugodnih in zaskrbljujočih vesteh glede dograditve šolskega centra v Puccinijevi ulici, zaradi stečajnega postopka v katerem se je znašla družba Venturini, je ob koncu prejšnjega tedna prišlo do pozitivnega premika, ki odpira možnost, da bo objekt le dokončan v razmeroma kratkem času. Sodišče v Tolmeču je namreč sprejelo sklep, da se dejavnost na gradbiščih družbe Venturini nadaljuje. Ob tem je sodišče zelo verjetno upoštevalo dejstvo, da bi dokončna ustavitev del pomenila še poslabšanje finančnega položaja in dodatno škodo. Podjetje ima namreč gradbišča v raznih krajih v naši deželi, pa tudi v Srednji in Južni Italiji.
Na gradbišču v Puccinijevi ulici so včeraj dejansko začeli delati. To so nam potrdili na šoli, potrdil pa nam je tudi inž. Marjan Čefarin, načrtovalec in vodja del.
Če ne bo novih presenečenj, naj bi vsa dela na objektu zaključili v dobrem mesecu in s tem bi bil šolski center, kar zadeva gradbeni poseg, dokončno pod streho.
Kaj bolj določenega bo mogoče reči šele proti koncu tedna, pravi inž. Cefarin.
Precej del morajo namreč na gradbišču opraviti manjša podjetja (razne inštalacije itd), po nalogu glavnega izvajalca. Neznanka je menda prav tu, čeprav so v tem trenutku prav ta podjetja najbolj zaščitena, da bodo za svoje delo tudi dejansko plačana. Začasno poslovanje, ki ga je odobrilo sodišče namreč vodi stečajni skrbnik.
Za zadnji seji so odobrili protestno resolucijo
Občinski svet v Sovodnjah proti odpravi proste cone
Tudi občinski svet v Sovodnjah je na svoji zadnji seji, 27. oktobra, razpravljal o nevarnosti odprave goriške proste cone, ki jo kot znano vsebuje zakonski osnutek ministrstva za finance o klestenju raznih privilegiranih fiskalnih režimov na posameznih območjih državnega ozemlja. Občina So-vodnje, ki je doslej kar zadeva prosto cono, koristila enake ugodnosti kot Gorica, obločno nasprotuje tej nameri vlade.
Občinski svet je v soglasno odobreni resoluciji odločno nasprotovanje odpravi proste cone, ker bi prizadela izredno škodo tukajšnjemu gospodarstvu, ki poleg vsed-ražvnih težav že prenaša posledice krize zaradi razkroja nekdanje Jugoslavije.
Sovodenjski občinski svet še ugotavlja, da so ugodnosti proste cone še vedno aktualne in potrebne za obstoj in razvoj goriškega
gospodarstva. Prav te ugodnosti, je nadalje zapisano v resoluciji, so Gorici omogočile premostitev težav zaradi njene obrobnosti ter težav, ki so sledile zadnji vojni, saj je bilo prav na osnovi teh zakonskih instrumentov mogoče graditi nove stike in gospodarske odnose čez mejo in načrtovati gospodarsko rast v poslovanju z Vzhodom.
Zaradi tega občinski svet obvezuje sovodenjsko občinsko upravo, naj se v sodelovanju z drugimi krajevnimi ustanovami na vseh možnih ravneh in s poseganjem po vseh primernih sredstvih pritiska zavzam za to, da se opozori centralno oblast na potrebo, da se prizna specifičnost goriške pokrajine in se torej ohranijo temu prie-mrni zakonski instrumenti. V ta namen je v resoluciji napovedana tudi možnost naknadnih "odmevnih političnih korakov".
Dvojni umor-nove aretacije
Kraja v trgovini: 40 milijonov plena
Okoliščina, da je trgovina tik nasproti tržiškega policijskega komisariata, ni odrvila tatov od predrznega podviga: v noči na nedeljo so obiskali butik Gina, last 55-Gine Pava, na Trgu Republike v Tržiču. Zdi se, da so z debelim izvijačem vlomili kar skozi vhodna vrata in se nato polastili oblačil v izložbah in na obešalih v notranjosti trgovine. Pri tem niso bili posebno izbirčni, saj so spregledali nekaj krzen, pa tudi blagajne se niso dotaknili. Plen, ki vsekakor dosega 40 milijonov lir vrednosti, so najbrž naložili na furgon in se nemoteno odpeljali.
Iz Lombardije je prispela vest o nadalnjih aretacijah v zvezi z umorom Luigija Gregorata in Si-monette Pin. V Inverunu so že prijeli 30—letnega Maria Bornaghija in njegovo družico 35—letno Gab-riello Filippi. V njuni hiši, v Inverunu, naj bi prišlo do uboja in ropa, pri čemer pa naj bi sodelovale še vsaj tri osebe.
Tako se vodi preiskava proti 47—letni Lauri Colombo iz kraja Busto Arsizio in 36—letni Lorenzi Žani iz Inveruna ter proti 26—letnemu Lucu Vanzinu iz Legnana.
Po do uzdaj razpoložljivih informacijah naj bi bila Laura Colom-
bo in Luca Vanzin osumljena sodelovanja piri dvojnem umoru, Lorenza pa prikrivanja zločina.
Umor naj bi zagrešili v vrstni hiši v Inverunu, kjer sta živela Bornaghi in Filippijeva, ki sta menda že pred časom od Gregorata kupila nekaj dragocenosti. Do njiju naj bi preiskovalci prišli na podlagi beležk v rokovniku, ki so ga našli v Gregoratovem avtomobilu in kamor si je trgovec vestno beležil poslovne obiske. Z ozirom, da sta se Bornaghi in njegova družica že uvrstila med kliente, ste se Gregorat in Pinova najbrž podala na obisk z določenim zaupanjem.
Tovornjak padel z avtoceste pri Vilešu
Neobičajna prometna nesreča se je pripetila včeraj, nekaj po 11. uri na avtocesti pri Vilešu, v neposredni bližini mosta na Soči. Hude telesne poškodbe je utrpela ena oseba, nastala pa je tudi velika gmotna škoda. V goriško bolnišnico so s pridržano prognozo sprejeli 61—letnega voznika tovornjaka Giuseppa Lessona iz kraja Lainate pri Milanu. Lessone je s posebnim vozilom za prevoz avtomobilov, vozil pa je proti Trstu, zadel v železno ograjo na desni strani cestišča ter jo po kakih sto metrih prebil in padel na nekaj metrov niže ležečo poljsko pot. Med prevračanjem je nekaj avtomobilov padlo z vozila. Šoferja so, hudo ranjenega, prepeljali s helikopterjem v goriško splošno bolnišnico. Gasilci pa so se do večera trudili z odstranjevanjem razbitin.
razna obvestila
V Katoliški knjigarni bodo danes ob 17.30, predstavili knjigo "Moj brat Janko Premrl - Vojko". Knjigo bo predstavil prof. Tomaž Pavšič.
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bosta avtobusa za martinovanje 8. t.m. odpeljala po naslednjem redu: prvi avtobus ob 14. uri s Travnika^ mimo gostilne Primožič, na Oslavje, v Štever-jan in Podgoro; drugi avtobus ob 14. uri iz Sovodenj skozi Štandrež.
PŠD Naš Prapor priredi v soboto, 14. novembra, martinovanje na agriturizmu Radikon. Rezervacije sprejema Anica Primožič tel. 34623.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
(ob 40-letnici skladateljeve smrti)
Vinko Vodopivec: SRCE IBf DE^AR
Spevoigra za soliste, igralce, balet, zbor in orkester
BESEDILO Filip Terčelj in Marij Čuk, ODRSKA PREDELAVA Aleksij Pregare, ORKESTRACIJA Hilarij Lavrenčič. NASTOPAJO: Minka - Alenka Slokar, Janko - Dušan Kobal, Roza - Franka Žgavec, Jernač -Božidar Tabaj, Cene - Kazimir Černič, Šlogarca - Majda Zavadlav, Učiteljica - Snežiča Černič, Kralj - Marko Černič, Soseda - Daniela Puia. NASTOPAJO ŠE Ana Černič, Jan Leopold, Fabjan Sfiligoj. SODELUJEJO: mešani, moški in ženski zbor, operetni orkester in ritmična skupina.
Režija ALEKSIJ PREGARC, dirigent HILARIJ LAVRENČIČ
Scena Hijacint Jussa, kostumi Tatjana Kosič, ritmika Barbara Piccolo, luči Niko Klanjšček in Branko Terčič, asistent režije Anka Černič, scenski asistent Stanko Ferfolja, korepetitor Lucija Lavrenčič, realizacija scene Mario Leopoli in Alojz Maraž, tehnični asistent Mitja Čevdek, suflerka Marinka Leban.
PREMIERA V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI, V SOBOTO. 7. NOVEMBRA 1992 OB 20.00,
PONOVITVI V NEDELJO, 8. NOVEMBRA IN V ČETRTEK, 12. NOVEMBRA OB 20.30.
------------------Predprodaja vstopnic v Katoliški knjigarni v Gorici, od 5. novembra.-
Francesco Ientile kandidat za Občanovega branilca
Za mesto občanovega branilca, predvideno po lani odobrenem Statutu občine, kandidira dr. Francesco Ientile, upokojeni občinski funkcionar. Za zdaj je to edini kandidat za omenjeno mesto. Tako informacijo smo prejeli včeraj na Občini. Ientileja so za mesto občanovega branilca predlagali nekateri občinski svetovalci, zlasti iz vrst krščanske demokracije. Občanovega branilca naj bi, če bo za to politična volja in če ne bo zapletov glede postopka, imenovali na seji občinskega sveta, ki bo sklicana v drugi polovici meseca, predvidoma okrog 26., oziroma 28. novembra.
Postopek predvideva, da mora biti predlog kandidature z utemeljitvijo in referencami razgrnjen vsaj dvajset dni in na razpolago vsakomur. Teoretično je torej dovolj časa, da bi dr. Ientileja, ki je do pred nekaj meseci opravljal funkcijo namestnika glavnega tajnika na občini, še ta mesec imenovali na mesto državljanovega branilca. Šele potem bi lahko stekel, vsaj po mnenju nekaterih, postopek za izvedbo posvetovalnega referenduma o lokaciji šole za finančno stražo na letališču.
kino
Gorica
VITTORIA 21.00 Večer gorskega filma. Jutri: 19.40-22.00 »Taxisti di notte«. R. Jim Jarmush, igrajo: Roberto Benigni, G. Rowlands, B. Dalle.
CORSO 17.30-22.00 »Anni 90«.
VERDI Zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Arma letale 3«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ulica 175 -tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - ul. Prvega maja 94 - tel. 790338.
__________pogrebi_____________
Danes, 11.00, Antonio Marchioro, iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, 11.10 Silvana Frausin vdova Turco, iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič, 12.30 Vittori-na Zuliani vdova Morencic iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče, 12.45 Elvira Franco-vigh por. Piu iz bolnišnice Janeza od Boga v Červinjan.
Ob izgubi drage mame izrekajo dr. Vitu Svetini iskreno sožalje upravni svet in ravnatelj Kmečke banke v Gorici.
Nataša Bokal bo odslej trenirala ločeno od ostalih
Precej težav pred novo sezono za slovensko alpsko smučanje

LJUBLJANA — Slovensko alpsko smučanje se otepa z velikimi finančnimi težavami, ki v veliki meri ogrožajo nadaljnjo uspešno pot tega slovenskega »nacionalnega« športa. To je v tem trenutku največji problem, za katerega še niso našli prave rešitve. O tem - in tudi še o marsičem drugem - je tekla beseda na včerajšnji predstavitvi moške in ženske alpske smučarske reprezentance Slovenije, ki imata obe za seboj že nekaj mesečno vadbo, ki je vse do druge polovice oktobra kljub vsemu potekala po predvidenem programu. Nekajkrat jim jo je sicer zagodlo vreme, nekateri smučarji in smučarke so se otepali s poškodbami, kjub temu pa vodstvo (na sliki foto Živulovič) reprezentanc - direktor Jože Vogrinec in oba vodja reprezentanc Jaro Kalan (ženske) in Tomaž Cerkovnik (moški) - z zmernim optimizmom gleda na prihajajočo sezono.
Višje cilje imajo ženske, v reprezentanci so Bokalova, Horvatova, Brlečeva, Pretnarjeva, Suhadolčeva, Šehovičeva in Siterjeva, kjer največ pričakujejo od Bokalove in Horvatove, med moškimi pa so si za cilj postavili predvsem izboljšanje startnih položajev na FIS lestvicah. Glavni cilj obeh reprezentanc je svetovno prvenstvo prihodnje leto na Japonskem, kjer pri ženskah načrtujejo 2 medalji, pri moških pa 1 uvrstitev med prvih šest in eno med 10.
Povedati je še treba, da sta z aktivnim smučanjem prenehali Katjuša Pušnik in Veronika Šarec. Šarčeva zapušča reprezentanco po 9 letih in odhaja na študij v ZDA.
Toda še največjo novost predstavlja morda dejstvo, da je Nataša Bokal sicer še ostala članica ženske A reprezentance, vendar pa trenira ločeno od ostalih in s s voj im trenerjem. Gre za Jožeta Drobniča, ki je do lani vodil trenersko
ekipo ženske vrste, zdaj pa skrbi samo še za formo Nataše Bokal. Zakaj je do te spremembe prišlo pa smo se pogovorili z Bokalovo (na sliki).
»V prejšnji sezoni mi ni šlo tako, kot sem pričakovala in sem zato dosti premišljevala o tem, kaj je treba spremeniti. Že takrat sem razmišljala, da bi trenirala sama, saj tudi odnosi v sami ekipi niso bili več taki kot prej. Reprezentanca je bila precej spremenjena in do izraza je prišla predvsem velika razlika v letih. Ko sta se še Pušnikova in šarčeva odločili, da prenehata s smučanjem, je bila moja odločitev dokaj enostavna.«
Za trenerja ste si izbrali Jožeta Drobniča..
»Drobnič je bil moj trener tudi v reprezentanci, po pogovoru z Vogrincem, katerega sem seznanila s svojo odločitvijo, pa sem zvedela tudi, da ne bo več vodil ženske reprezentance. Ker sva dobro sodelovala, sva se tudi dokaj hitro dogovorila za nadaljevanje skupnega dela v naslednjih dveh letih.«
Kakšne cilje ste si postavili za letošnjo sezono?
»Cilji so zelo visoki, nastopala pa bom v vseh disciplinah, torej tudi v smuku in superveleslalomu. Na tekmah svetovnega pokala imam za cilj stalne uvrstitve med prvih pet v slalomu, v veleslalomu pa uvrstitev v prvo jakostno skupino. Na svetovnem prvenstvu na Japonskem pa je moj cilj medalja. Mislim, da sem doslej dobro trenirala, saj sem program, ki ga je pripravil trener Drobnič v celoti realizirala. Glede rezultatov pa bi rada še povedala, da je precej odvisno od samega začetka. Če gre dobro, se sezona običajno tako tudi nadaljuje, slab start pa pomeni veliko psihološko obremenitev.«	RADO GRUDEN
V nedeljo v Trstu v 6. kolu košarkarske B lige
Jadranovci spet praznih rok
JADRAN TKB - SUTOR MONTEGRANARO 69:72
(36:34)
JADRAN TKB: Crisma 5 (0:1), Oberdan 3 (1:2), Čuk 17 (3:6), Emili, Starc 9, Rebula, Pertot 1 (1:4), Merlin 13 (2:5), Rauber 16 (1:2), Smotlak 5 (1:3).
SUTOR MONTEGRANARO: Foresi, Gurtner 11 (3:8), Pagliariccio 4 (1:2), De Luca 9 (1:1), Pešci 14 (5:5), Cartuc-ci 4 (2:2), Foresi 9 (4:7), Nespolo 6 (2:49), Rinascetti, Pagli-ani 15 (3:3).
SODNIKA: Tinarelli iz Pescare in Marini iz Roseta. SON: Jadran TKB 23, Montegranaro 20; PROSTI METI: Jadran TKB 9:23; Montenegranaro 21:32; PON: Pagliani (37), Starc (38); TRI TOČKE: Crisma 1, Merlin 1, Rauber 3, Pagliariccio 1, Pešci 1, Foresi 1.
Za Jadranove košarkarje je letošnja sezona čedalje bolj podobna pravi zagonetki, izbojevanje zmage na igrišču pa postaja vse bolj podobno utopični želji, ki se razblini ravno takrat, ko se dozdeva, da je prišlo do njene izpolnitve.
Ne gre za nobeno prekletstvo ali kaj podobnega in kljub temu, da se nam tovrstno navajanje že pošteno upira, moramo že spet ugotavljati, kako je Jadran TKB klonil pred poprečnim nasprotnikom ter kako se je že spet znašel v vlogi žrtve lastnih slabosti. Šestemu zaporednemu porazu »modrih bojevnikov« za katere bomo do nadaljnjega »zamrznili« tovrstni vzdevek (vsaj do prve zmage), sta po našem mnenju botrovala predvsem dva dejavnika: pomanjkljiv skok pod košema, še zlasti v prvem delu proti moštvu, ki ni uvrščalo niti enega ekstremno visokega igralca, ter seveda že kronična netoč-
nost pri izvajanju prostih metov, kajti razmerje 9:23 bi bilo negativno že za katerokoli mladinsko ekipo nižjih starostnih kategorij, toda popolnoma nesprejemljivo za drugoligaša, ki je že v treh srečanjih potegnil krajši konec zaradi netočnosti pri izvajanju tega elementa.
Montegranaro ni vzbujal posebno razburljivih vtisov: nobene izstopajoče individualnosti, premišljena igra in dolgo, rekli bi skoraj izredno »strpno« in preudarno napadanje Jadranove cone, so košarkarjem iz Mark dovoljevali sistematično izvajanje svojega koncepta igre, ki ga gostitelji niso znali prekiniti, da bi vsilili svojega. Razen ostalega so jadranovci deficitarno delovali pod košema ravno proti ekipi, ki je bila po fizično-višinskih značilnostih zelo podobna. Razen tega so domačini v nedeljo kar prevečkrat zaključili napad iz neizdelanih pozicij, svoj negativen vpliv pa je imelo tudi dejstvo, da sta si Starc in Smotlak, že v uvodnih minutah prvega polčasa nabrala vsak po tri osebne napake, kar se je v ekonomiji celotne tekme seveda poznalo.
V zadnji minuti po našem mnenju tudi za oko slabe tekme se je odvil epilog, ki je bil za naše tudi tokrat tragičen. Rauber je kakih 25 sekund pred koncem s trojko izenačil izid pri 69:69, naši so nastavili conski presing, da bi nasprotnikom preprečili hiter in neoviran prehod v napad, žačuda pa je žoga prišla do popolnoma osamljenega De Luca, ki je seveda zadel koš in si prislužil še dodatni prosti met, Jadranovim košarkarjem pa povzročil novo travmo, za katero ni ustrezne terapije, razen zmage. Tu pa se spet začenja začarani krog, ki spremlja naše košarkarje do začetka lige. (Cancia)
V nedeljo v 1. kolu moške rokometne C lige
Merano premočan za krasovce
KRAS TRIMAC - MERANO 16:23
(4:9)
KRAS: Rossi, Klinc 1, Milič 2, Rase-ni 1, Bogateč, Kozlovič 2, Varesano 2, Pertot 4, Oberdan 1, Čebulec 3, Kralj.
Krasovi rokometaši so v prvem kolu prvenstva C lige naleteli na močnejše moštvo iz Merana in zasluženo izgubili. Krašovci so sicer začeli dobro, vsaj kar se tiče obrambe, v nadaljevanju srečanja pa jim je bila usodna netočnost v napadu. Očitno je bil to slab dan za Krasove strelce, ki so med drugim zapravili kar šest sedemmetrovk, torej skoraj toliko, kolikor znaša končna razlika v golih. Gosjte so bili zanesljivejši pri zaključevanju akcij in so zasluženo prešli v vodstvo. V kolikor krasovci niso bistveno izboljšali svoje igre, je južnoti-rolska ekipa brez večjih težav ohranila visoko prednost do konca srečanja. Kljub številnim napakam so kra-
sovci vendarle pokazali določen napredek. Seveda pa varovance trenerja Božeglava čaka še precej truda, preden si bodo zagotovili varno mesto na lestvici. (Pjotr)
OSTALI IZIDI 1. KOLA: Volksbank Meran - Caldogno 34:20; Mezzocoro-na - S.Vito 16:16; Klausen - Mori 24:15; Taufers - Eppan 14:4.
Hokejska alpska liga
GORTINA D' AMPEZZO — V 18. kolu alpske lige v hokeju na ledu so dosegli naslednje izide: Zeli Am See - jesenice 4:1; Villach - Varese 10:6; G raz - Innsbruck 8:6.
LESTVICA: Lion Milan 29; G raz 25; Villach in Zeli Am See 24; Alleg-he 23; Bolzano in Asiago 22; Feld-kirch 21; Klagenfurt 20; Jesenice 19; Innsbruck 16; Brunico 12; Varese 9; Gardena 8; Fiemme 6; Fassa 4.
Na namiznoteniškem turnirju v Švici uspel nastop FJK
SIERRE — V švicarskem Sierre je bil konec tedna mednarodni namiznoteniški turnir Transalpino. Na njem je sodelovalo sedem deželnih reprezentanc iz Italije, Švice in Avstrije. Italija je bila močno zastopana s štirimi deželnimi reprezentancami (FJK, Venelo, Zgornje Poadižje in Trentino), gostitelji z dvema in Avstrija z Voralbergom. Žensko postavo naše pokrajine sta zastopali krasovi igralki Erika Radovič in Ivana Stu-belj. V moški sta nastopala I. Sossi (Fincantieri) in C. Simonato (Libertas Latisana). Dekleti sta dosegli lep uspeh: s 5:0 sta premagali nasprotnice iz Veneta in Zgornjega Poadižja ter zasedli tretje mesto v ženski konkurenci. Fantje so bili peti, tako da je reprezentanca Furlanije Julijske krajine v skupnem seštevku zasedla končno četrto mesto. (J. J.)
nedeljski izidi
nogomet
ITALIJANSKA A LIGA
IZIDI 8. KOLA: Atalanta - Napoli 3:2, Cagliari - Fiorentina 2:1, Foggia -Parma 1:0, Juventus - Ancona 5:1, Milan - Torino 0:0, Pescara - Inter 1:4, Roma - Brescia 2:3, Sampdoria - Ge-noa 4:1, Udinese - Lazio 0:0.
LESTVICA: Milan 13, Torino in Inter 11, Juventus in Sampdoria 10; Fiorentina, Lazio in Brescia 9, Cagliari in Genoa 8, Udinese in Atalanta 7, Roma, Napoli in Parma 6, Foggia 5, Ancona 4, Pescara 3 (Milan in Sampdoria imata tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO: Ancona - Brescia, Atalanta - Foggia, Fiorentina -Roma, Geona - Cagliari, Inter -Sampdoria, Juventus - Udinese, Lazio
-	Torino, Napoli - Milan, Parma - Pescara.
B LIGA
IZIDI 9. KOLA: Cesena - Verona 1:0, Cosenza - Monza 2:1, Cremonese
-	Ascoli 3:1, Andria - Padova 0:0, Lec-ce - Modena 0:0, Piša - Bologna 0:1, Reggiana - Lucchese 2:1, Spal - Piacenza 0:0, Ternana - Taranto 2:2, Ve-nezia - Bari 5:2.
LESTVICA: Cremonese 16, Reggiana 14, Venezia 13, Ascoli, Cesena, Cosenza, Piša in Lecce 11, Verona in Bari 10, Bologna 9, Padova 8, Piacenza, Spal in Modena 7, Lucchese in Monza 6, Andria, Taranto in Ternana 4.
PRIHODNJE KOLO: Ascoli -Reggiana, Bologna - Cesena, Andria -Bari, Lucchese - Venezia, Modena -Cosenza, Monza - Spal, Padova -Piša, Piacenza - Ternana, Taranto -Cremonese, Verona - Lecce.
C1 LIGA
A2 LIGA
IZIDI 7. KOLA: Glaxo - Teorema-tour 100:92, Fernet Branca - Banco di Sardegna 101:83, Ticino - Yoga 81:82, Hyundai - Cagiva 71:67, Mangiaebe-vi - Panna 100:88, Ferrara - Telemarke! 76:73, Burghy - Auriga 84:80, Me-dinform - Sidis 77:84.
LESTVICA: Mangiaebevi Bologna 12, Fernet Branca pavia, Yoga Neapelj, Hyundai Desio, Cagiva Varese, Burghy Modena in Glaxo Verona 10, Ticino Siena, Sidis Reggio Emilia, Teorematour Milan in Banco di Sardegna Sassari 8, Auriga Trapani, Ferrara in Telemarket Forli 6, Panna Fi-renze 4, Medinform Maršala 2.
PRIHODNJE KOLO: Cagiva -Mangiaebevi, Auriga - Ticino, Telemarket - Medinform, Yoga - Teorematour, Hyundai - Ferrara, Banco di Sardegna - Burghy, Sidis - Fernet Branca, Panna - Glaxo.
B1 LIGA
IZIDI 6. KOLA: Brescia - Agrofina Battipaglia 98:78, Ciemme Gorica -Sarvin Cagliari 81:78, Imola - Serapi-de Pozzuoli 97:103, Elledi Padova -Goccia di Carnia Videm 92:90, Ilva Piombino - Sfa Montichiari 75:73, Ra-gusa - Victors Rim 88:84, P. San Gior-gio - Bergamo 96:95, Fracasso Vicen-za - Biesse Pesaro 82:71.
LESTVICA: Elledi, Fracasso in Se-rapide 10, Ragusa in P. San Giorgio 8, Bergamo, Victros, Imola in Sarvin 6, Brescia, Sfa, Agrofin, Goccia di Carnia, Ilva in Ciemme 4, Biesse 2.
PRIHODNJE KOLO: Bergamo -Fracasso, Sarvin - Imola, Sfa - Serapi-de, Elledi - Biesse, Ragusa - Ilva, Victors - Agrofina, P. San Giorgio -Brescia, Goccia di Carnia - Ciemme.
TRIESTINA - RAVENNA 1:0 (0:0)
STRELEC: Bressi v 78. minuti.
TRIESTINA: Facciolo, Tangorra, Milanese, Conca, Arrigoni, Cerone, Danelutti, Terraciano, Mezzini, Tor-racchi, Labardi (Panero od 14. min., Bressi od 25. min.).
IZIDI 9. KOLA: Alessandria - Leffe 0:0, Arezzo - Carpi 1:2, Carrarese -Siena 0:0, Chievo - Como 1:1, Empoli - Spezia 1:1, Palazzolo - Vis Pesaro 2:2, Pro Šesto - Massese 2:0, Sambenedettese - Vicenza 0:0, Triestina -Ravenna 1:0.
LESTVICA: Empoli 14, Vicenza 13, Chievo, Triestina in Sambenedettese 12, Ravenna in Pro Šesto 10, Como, Carpi in Spezia 9, Siena in Carrarese 8, Vis Pesaro, Leffe in Alessandria 7, Massese in Palazzolo 6, Arezzo 3.
PRIHODNJE KOLO: Carpi - Alessandria, Como - Palzzolo, Leffe -Triestina, Massese - Sambenedettese, Ravenna - Arezzo, Siena - Empoli, Spezia - Carrarese, Vicenza - Pro Šesto; Vis Pesaro - Chievo.
_________košarka____________
A1 LIGA
KLEENEK - STEFANEL 71:65 (38:29)
STEFANEL: English 15, Cantarello 2, Bodiroga 20, Pilutti 12, Meneghin 4, Fučka 6, De Pol, Bianchi, Alberti, Pol Bodetto.
IZIDI 8. KOLA: Benetton - Baker 88:79, Scavolini - Messaggero 74:73, Philips - Scaini 85:67, Clear - Bialetti 76:78, Phonola - Teamsystem 87:74, Robe di Kappa - Panasonic 79:92, Marr - Knorr 71:81, Kleenex - Stefa-nel 71:65.
LESTVICA: Panasonic R. Calabria, Philips Milan, Knorr Bologna in Benetton Treviso 14, Stefanel Trst, Clear Cantu in Bialetti Montecatini 10, Messaggero Rim, Scavolini Pesaro in Kleenex Pistoia 8, Phonola Caserta, Baker Livorno, Robe di Kappa Turin in Scaini Venezia 4, Marr Rimini 2, Team System Fabriano 0.
PRIHODNJE KOLO: Knorr - Benetton (v soboto), Messaggero - Baker, Philips - Scavolini, Stefanel -Phonola, Bialetti - Kleenex (v soboto), Marr - Clear, Teamsystem - Panasonic, Scaini - Robe di Kappa.
odbojka
MOŠKA A1 LIGA
IZIDI 7. KOLA: Alpitoru Cuneo -Maxicono Parma 1:3, Misura Milan -Messaggero Ravenna 0:3, Gabeca Montichiari - Charro Padova 0:3, Venturi Spoleto - Sisley Treviso 1:3, Centro Matic Firenze - Panini Modena 3:1, Sidis Baker Falconara - Aqua-ter 2:3, Lazio Rim - Jockey Schio 3:1.
LESTVICA: Maxicono 14, Sisley in Alpitour 12, Misura, Messaggero in Charro 10, Gabeca 8, Panini in Centro Matic 6, Aguater in Lazio 4, Sidis 2, Jockey in Venturi 0.
PRIHODNJE KOLO (22. novembra): Alpitour - Misura, Lazio - Sisley, Gabeca - Aguater, Charro - Centro Matic, Maxicono - Panini, Messaggero - Sidis Baker, Jockey - Venturi.
Ivaniševič
zmagovalec
Stockholma
STOCKHOLM — Hrvaški te-nisač Goran Ivaniševič je v finalu teniškega ATP turnirja v Stockholmu (nagradni sklad 1,3 milijona dolarjev) premagal Francoza Guyja Forgeta s 7:6 (7:2), 4:6, 7:6(7:5) in 6:2. Enaindvajsetletni levičar iz Splita je s tem osvojil svoj 4. letošnji turnir (6. v karieri), zaslužil 170 tisoč dolarjev in se s sedmega povzpel na 4. mesto svetovne lestvice profesionalnih teniških igralcev.
Ivaniševičev uspeh v švedski prestolnici je minil v znamenju asov. V finalu jih je dosegel kar 30, v petih tekmah v Stockholmu 80, v celotni letošnji sezoni pa že 877. Zmaga na tem turnirju je tudi potrditev tehničnega in predvsem psihičnega napredka v tem letu, s tem pa je postal tudi eden od absolutnih protagonistov na hitrih podlagah.
totocalcio
1.	— 1. Almost An A.	2	Atalanta - Napoli	1
	2. Imperfection	1	Cagliari - Fiorentina	1
2.	— 1. Oxa Om	1	Foggia - Parma	. 1
	2. Oyster Bi	2	Juventus - Ancona	1
3.	— 1. Neligno	2	Milan - Torino	X
	2. Neker Air	1	Pescara - Inter	2
4.	— 1. Mami Ks	X	Roma - Brescia	2"~
	2. Gradeful Sud	2	Sampdoria - Genoa	1
5.	— 1. Musič Wh	2	Udinese - Lazio	X
	2. Indulto	1	Cremonese - Ascoli	1
6.	— 1. Baltic Ice	X	Piša - Bologna	2
	2. Bautta	1	Avellino - Acireaie	X
	KVOTE		Monopoli - Catanzaro	1	
12 (28 dobitnikov)		23.554.000 lir	KVOTE	
11 (988 dobitnikov)		895.000 lir	13 (19 dobitnikov)	827.838.000 lir
10 (8693 dobitnikov)		99.000 lir	12 (517 dobitnikov)	30.423.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (8.11.): Ancona - Brescia; Atalanta -Foggia; Fiorentina - Roma; Genoa - Cagliari; Inter - Sampdoria; Juventus -Udinese; Lazio - TorinojNapoli - Milan; Parma - Pescara; Lucchese - Venezia; Modena - Cosenza; Vis Pesaro - Chievo Verona; Catania - Giarre.
Promocijska nogometna liga
Štandreška Juventina ostaja pri vrhu
V nedeljskem 6. kolu v 2. amaterski nogometni ligi (skupina B)
Vesna in Zarja nista ubranili vodstva
JUVENTINA - F0RTITUD02:0 (0:0)
STRELCA: Cecotti v 70', Kavs v 85'
JUVENTINA: Pascolat, Peršolja, Chizzolini (v 69' Cecotti), Trevisan, Travagin, Kavs, Bastiani, Gandin, Ta-baj (v 46' Pizzi), Kovic, Braida.
Ekipi sta v prvem polčasu pokazali dokaj medlo igro. Gostje so prišli z očitnim namenom, da iztržijo točko, zato so igrali dokaj zaprto. Štandrežci so sicer imeli dve priložnosti, ki pa nista bili posebno izraziti in s katerima nikakor niso ogrozili nasprotnikovih vrat.
V	2. polčasu je Juventina le nadaljevala nekoliko bolj živahno. Nekaj minut predno je dosegla prvi zadetek, je Fortitudo ostal brez svojega »libera«, ki je bil izključen, in je seveda enega napadalca pomaknila v obrambo. Štandrežcem je izključitev seveda olajšala delo in tako je končno le zatresla mrežo z res lepim zadetkom Ce-cottija, ki je prav na meji off-sidea žogo poslal čez vratarja. Drugi zadetek je padel v protinapadu: Kovic je odvzel žogo nasprotniku in jo podal do Kavsa, ki je z izredno natančnostjo, s pravi »evrogolom«, zatresel zgornji kot vrat.
CORMONESE - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, M. Štokat Trampuš, Savarin, Podrecca, (v 20' P. Stoka, v 42' Digovich). Micla-ucich, Palumbo, Crevatin, Antoni.
Prosečani so v Krminu osvojili dragoceno točko v zelo borbeni, a vseskozi korektni tekmi. Še najbolj razveseljivo pa je, da tokrat niso v obrambi nikoli tvegali, tako da je bil Babich v vseh 90 minutah resneje zaposlen le s prostih strelov.
Kot smo dejali, se je tekma odlikovala predvsem z agonističnega vidika, saj je bilo na zelo težkem, ponekod blatnem igrišču, že težavno stati na nogah. Igra se je torej odvijala predvsem na sredini. Rdeče-rumeni so že v prvem polčasu zaradi poškodb zamenjali Podrecco in Petra Štoko. V prvih 45 minutah lahko omenimo obrambni poseg Crevatina, ki je podajo z desnega krila za las preusmeril nad lastno vratnico.
V	drugem polčasu so domačini, še predvsem proti koncu, imeli rahlo terensko premoč, a se je boljša priložnost ponudila Primorju. V 67. minuti je Crevatin namreč natančno podal v kazenski prostor do Palumba, ki je spretno preigral branilca in z odličnega položaja streljal v vrata, a je žoga na svoji poti »naletela« na odličnega vratarja Grudna, ki jo je odbil v kot. Zaradi stalnih prekinitev je sodnik podaljšal tekmo za celih sedem minut, napadi domačinov in hitri protinapadi gostov pa kljub temu niso spremenili rezultata. (Š.M.)
SKUPINA B
VESNA - PRO ROMANS	2:2 (1:1)
STRELCI: v 39' Bosch (avtogol), v 43' Zorat, v 65' Bertoli, v 76' Zorzin (11-metrovka)
VESNA: Zemanek, Sedmak, Pichierri, Soavi, Malusa, Vlach, Nonis, Krisciak (Candotti), Kostnapfel, Bertoli, Sigur. Francioli, Košuta.
SODNIK: Vio iz Cervignana
Kot vsako leto, je tudi tokrat srečanje med Vesno in Pro Romansom nudilo gledalcem lepo igro in veliko zadetkov. Križani bi si sicer glede na prikazano igro zaslužili kaj več, vendar so netočni zaključki in slabo sojenje vplivali na končni rezultat.
Križani so že od uvodne minute začeli pritiskati v napadu, bliže zadetku pa so prvi prišli gostje, ki so s prostega strela zadeli prečko. Križani so še naprej napadali in skušali zatresti mrežo predvsem z zelo aktivnim Kostnapflom, ki je v dveh primerih streljal mimo vratnice. Minuto pred prvim zadetkom je Bertoli z lepim diagonalnim strelom resno zaposlil vratarja, ki se je rešil v kot. Pri tem se je razvila akcija, ob koncu katere je padel gol: Vlach je z desnega krila streljal v sredino kazenskega prostora, kjer je branilec Bosch nehote preusmeril žogo v lastno mrežo. Pred koncem prvega polčasa so gostje izenačili po zaslugi Zora-ta, ki je odlično izkoristil napako domače obrambe.
V	drugem delu tekme se je pritisk Vesne zelo povečal, tako da je znova prišla v vodstvo. Tokrat pa krivdo nosi sam vratar Pro Romansa, kateremu je žoga ušla iz rok, potem ko je Bertoli streljal naravnost s kota. Križani bi lahko takoj zatem zapečatili rezultat na 3:1, vendar jim sreča ni bila naklonjena. V 76. minuti pa si je sodnik dobesedno izmislil 11-metrovko v korist gostov, ki jo je Zorzin po dveh poskusih realiziral. Križani pa se niso vdali, želeli so si izboriti celotni izkupiček in par minut kasneje jim je sodnik dosodil v korist 11-metrovko zaradi prekrška nad Soa-vijem. Z bele točke je streljal Nonis, vratar je posegel in žogo kratko odbil, tako da je Nonis ponovno prišel do nje. Tedaj pa je sodnik posegel in ustavil igro v korist gostov, kajti smatral je, da je bil sam Nonis v... off-sideu. Vsi so ostali kot pribiti in se spraševali, kaj se je sodniku pripetilo. Križani so se tako morali zadovoljiti le z neodločenim izidom. Žal se je sodnik šele po koncu tekme zavedel, da je zgrešil, saj se je v slačilnicah oprostil samemu predsedniku Cattonarju. (S.K.)
ZARJA - PORTUALE	1:1 (1:0)
STRELCA: v 11' Egon Fonda, v 91' Ravalico.
ZARJA: Milani, Antonič, Žagar, Štrukelj, Speranza, Voljč, Kalc, Damjan Fonda, Egon Fonda, Ferluga, De Micheli.
Zdesetkana Zarja je na nedeljski tekmi dosegla pičlo točko, kljub temu, da je igrala proti zadnjeuvrščenemu Por-tualeju. Če k temu dodamo, da so gostje dosegli izenačujoči gol po izteku regularnega časa, je razvidno, da ni bilo razpoloženje v bazovskem taboru po tekmi preveč veselo.
Zarjani so sicer srečanje začeli izjemno dobro, saj so si ustvarili dve izredni priložnosti: najprej pa je Kalcu po lepi podaji Egona Fonde žal spodrsnilo, nato je vratar moral odločno posredovati po lepem strelu Egona Fonde. Nič pa ni mogel v 11. minuti, ko je Damjan Fonda serviral bratu Egonu, le-ta pa je na svojevrsten način povedel Zarjo v vodstvo. Po golu se je igra ustalila na sredini, tako da je prvi polčas potekel brez razburljivejših akcij, če izvzamemo lep poseg Milanija.
V	drugem delu srečanja bi lahko zarjani postavili rezul-
tat na varno, saj so se jim v protinapadih ponudile številne priložnosti. Toda vsakokrat, ko je bila potrebna še zadnja podaja, se jim je sleherni poskus zaradi slabe koncentracije in premajhne odločnosti izjalovil. Tako so gostje proti koncu silovito napadli, toda brez jasnih idej, tako da je imela bazovska obramba razmeroma lahko delo. Toda prav v zadnji minuti je Portuale po hudi napaki domače obrambe zasluženo izenačil.	rarr^i
V 2. AL Primorec nezadržen
PRIMOREC - RONCHIS	1:0 (1:0)
STRELEC: Benet v 28'
PRIMOREC: Savarin, Voltuno, Pollicardi, Srebr-nich, Pertan (v 85' Kralj), Frasson, Giuressi, Gargiuo-lo, Gulič, Appuzzo, Benet (v 65' Smilovich).
Tekma gotovo ni bila primerna za nogometne sladokusce. Ronchis, ki se z vsemi močmi otepa dna lestvice, je v Trebče prišel z jasnim namenom, da na katerikoli način odnese točko. Primorec je razumljivo imel terensko premoč, vendar proti zaprti in resnici na ljubo večkrat tudi trdi igri gostov, ni imel veliko priložnosti. Jasno je bilo, da lahko domači dosežejo vostvo le po zaslugi kake posebne poteze. Sredi prvega polčasa se je Benet odločil za strel z zelo težkega položaja in presenetil sicer ne preveč zanesljivega vratarja. Pričakovane rekacije gostov ni bilo, Tre-benci pa se niso po nepotrebnem izpostavljali, tako da je žoga praktično do konca tekme »životarila« na sredini igrišča. Gostje so sicer nekajkrat poskušali ogroziti Savarina s streli od daleč, vendar so bili vsakokrat netočni. Vsekakor si pohvalo zasluži vse bolj zanesljiva obrambna vrsta z odličnim »liberom« Srebrnichem na čelu, po začetnih težavah zaradi precejšnjih sprememb v igralskem kadru pa je tudi uigranost dosegla kolikor toliko zadovoljivo stopnjo. (Dimitrij)
KRAS - AURISINA	2:1 (1:0)
STRELCI: v 20' Lacalamita (11-metrovka), v '60' Rotta, v 88' D. Gruden
KRAS: Rebez, Castro, Cucarich, Šuc, Vitrani, Nor-bedo, Rotta, Lacalamita, Spazzapan, Lepore, Božič
Kras nadaljuje svojo uspešno pot in se povsem solidno drži na lestvici, na kateri ga od prvouvr-ščenih Zaul ter Primorca loči le točka zaostanka.
Prvi zadetek je Kras dosegel po 11-metrovki, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Božičem. Zatem bi lahko še povišal prednost s Cuca-richem, vendar je bil vratar gostov na mestu. Kras je nadaljeval s svojo prodorno igro in z Rotto tudi postavil izid na varno. Gostje so zaostanek znižali tik pred koncem, kaj več pa si tudi niso zaslužili.
FOSSALON - SOVODNJE	1:0 (1:0)
SOVODNJE: Gergolet, Černič, Hmeljak (v 70' Modula), Grillo, Devetak, Agosto, Bizaj, Zotti, M. Visintin, D. Visintin (v 46' Sambo), Luisa
Sovodenj ci so sicer v glavnem imeli pobudo v rokah, vendar so igrali dokaj neurejeno, neučinkovito, manjkalo jim je zagrizenosti. Očitno so po dosedanjih spodbudnih rezultatih podcenjevali nasprotnika, ki doslej ni blestel. Če upoštevamo še, da se je Fossalon tokrat okrepil z novima obrambnima igralcema, a naši so bili brez izključenega Fajta, tako da je trener Modula moral vnesti nekaj sprememb, in da blaten teren Sovodenjcem ne odgovarja, je slika jasna.
Domačini so povedli z 11-metrovko: Gergolet in nasprotni napadalec sta stekla proti žogi in do nje prišla istočasno, pri tem pa je domačin padel in sodnik je pokazal na belo točko. Fossalon je v tem delu tekme izvedel še en lep strel, vendar je bil Gergolet na mestu. Prvih 10 - 15 minut 2. polčasa so Sovodenjci bili v napadu, zatem pa je jim je zmanjkalo zagrizenosti, čeprav so še vedno imeli pobudo. Fossalon se je v glavnem branil
in zadel tudi prečko, zadnjih 10 minut pa je imel celo igralca več po izključitvi Devetaka.
MEDEA - BREG	2:0 (1:0)
BREG: Petronio, Kozina, Pečar, Paoletti, Dana, Diminich, Vescovo, Albertini, Paoli, Olenik, Švara (v 40’ Huez)
3. AMATERSKA LIGA
MLADOST - DON BOSCO	4:0 (1:0)
STRELCI: v 2' in 76' D. Argentin, v 58' Blason (11-metrovka), v 85' M. Argentin.
MLADOST: Diego Gergolet, Devetta, Gerin, Poropat (86' Coco), Dario Gergolet, M. Argentin, Kobal, Bidut, Blason, Feresin (59' Bressan), D. Argentin (v 88’ L. Gergolet).
Doberdobska Mladost je prišla do prve zmage na domačih tleh, vendar je odpor Don Bosca strla le v končnici 2. polčasa. Tekma se je za Kraševce začela na najboljši način, saj je D. Argentin po podaji Biduta v sredino že v prvi minuti premagal vratarja gostov. Tudi po vodstvu so domačini igrali napadalno in s požrtvovalnim Bidu-tom večkrat zgrešili gol, na drugi strani pa so gostje ogrožali Gergoleta s hitrimi akcijami in le za las jim ni uspelo izenačiti. V 2. polčasu se slika na igrišču ni spremenila, domačini so odločno napadali in ustvarjati priložnosti, podvojili pa so le po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je spretno izkoristil Blason. Tedaj so gostje povsem popustiti in domačini so še povišali vodstvo, v zaključnih minutah pa so si zapravili vrsto priložnosti, Don Bosco pa vsaj častni zadetek.
GAJA - MONTEBELLO	1:2 (0:2)
STRELEC ZA GAJO: Subelli v 80'
GAJA: Baxa, Capolino, Giursi, Gabrielli, Alex Majcen, Vengust, Biloslavo (v d.p. Zalussi), Crai-evich, Gombač (v d.p. Subelli), Andrej Majcen, Košuta.
Na domačem terenu je Gaja nepričakovano nerodno izgubila proti ekipi, ki je po treh kolih še bila brez točke. Naši nogometaši so se od vsega začetka podali v napad, da bi čimprej zatresli nasprotnikovo mrežo, gostje pa so se zanašali predvsem na protinapad in v 20. minuti po napaki Gajine obrambe z močnim strelom z 20 metrov povedli. Taka igra se je nadaljevala do konca prvega polčasa, tako da so gostje v 30. minuti celo podvojili. Upati je bilo, da bodo naši fantje vsaj v 2. polčasu igrali bolj zagrizeno in borbeno kot v prvem delu igre. A tudi tokrat so si zapravili vrsto priložnosti za gol, poleg tega jim je tudi sreča obrnila hrbet: najprej je Vengust lepo z glavo preusmeril žogo v vrata, nato je bila vrsta na Majcenu in Subelliju, a vratar Montebella je bil vedno na mestu. Ob koncu so naši po lepem Subellijevem strelu končno zmanjšali zaostanek, a ostalo je premalo časa, da bi lahko upali na neodločen izid. (Kalc)
Danes Fincantieri - Gaja
Gajo čaka že danes nov nastop, in sicer zaostala tekma 1. kola proti Fincantieriju. Srečanje bo ob 14.30 v Žavljah.
V odbojkarskem prvenstvu mladincev
Slogaši vse boljši
V deželnem nogometnem prvenstvu mladincev
Derbi Juventini
NUOVA PALLAVOLO - SLOGA 0:3
(11:15, 11:15, 12:15)
SLOGA: Germani, Glavina, Kralj, Marc, Metlika, Micalessi, Miot, Radet-ti, Spetič, Strajn, Veljak, Volčič.
Tudi po peti prvenstveni tekmi ostajajo slogaši nepremagani in postaja že jasno, da bodo v drugem delu prvenstva igrali v skupini štirih boljših ekip, ki se bodo potegovale za osvojitev pookrajinskega naslova. Naši fantje so zaigrali nekoliko nihajoče, saj so res lepim akcijam sledile pavze, nasplošno pa smo lahko z njihovim nastopom zadovoljni, saj iz tekme v tekmo rastejo kot celota. (Inka)
VOLLEV CLUB TS -
BOR FURLANI	3:0
(15:10, 15:0, 15:9)
BOR FURLANI: Furlanič, Čuk, Do-mio, Furlani, Pieri, Berto, Smotlak, Pertot, Šušteršič.
Neroden spodrsljaj mladih borovcev. Nedeljskemu porazu je botrovalo več faktorjev. Borovci so stopili na igrišče v nekompletni postavi, da je prvič zaigral začetnik Berto. Lažja poškodba standardnega podajača in nezrelost nekaterih, ki si iz nedelje v nedeljo izbirajo panogo, v kateri se udejstvovati, pa sta opravila ostalo. Ekipa je nastopala pod pritiskom, nervoza je prevladovala na igrišču, tako da nasprotniki niso imeli težkega dela, ker sta bila servis izpod norme, sprejem pa slab, brez teh dveh elementov pa v odbojki ne prideš do zmage. (M.š.)
BOR FURLANI - SANTANDREA 0:3
(9:15, 7:15, 10:15)
BOR FURLANI: Furlanič, Čuk, Do-mio, Furlani, Pieri, Berto, Smotlak, Šušteršič.
Borovci so tekmo 6. kola odigrali že sinoči. Če bi zaigrali v popolni postavi (manjkala sta Šušteršič in Talotti), bi lahko iztržili več. Vsekakor so zaigrali precej bolje kot v nedeljo, a še peša sprejem. (M.Š.)
OSTALA IZIDA 5. KOLA: SanFAn-drea - zaule 3:2, Prevenire - Pallavolo TS 0:3.
LESTVICA: SLOGA in Pallavolo Trieste 10, SanFAndrea in Volley Club 6, Prevenire, BOR, Zaule in Nuova Pallavolo 2.
MLADINKE
Ker je bil derbi med borovkami in Brežankami že v torek, je v nedeljo tekmo 5. kola od naših ekip odigral le še Koimpex.
KOIMPEX - SGT	3:1
(15:10, 15:9, 14:16, 15:1)
KOIMPEX: Brisco, Ciocchi, Ferluga, Fonda, Kosmina, Meriani, Milič, Spacal.
Koimpex je v nedeljo po nepotrebe-nem zapravil set, saj ga je nasprotnik osvojil bolj zaradi nepazljivosti naše ekipe, kot po svoji zaslugi. Gostujoča ekipa vsekakor ni bila slaba, igralke so borbene in izvedejo marsikatero dovršeno akcijo, tehnično pa kajpak zaostajajo za našimi. Tekma je bila vsekakor dokaj zaspana, tipično za nedeljsko jutro, Koimpex pa je zaigral kot zna le v zadnjem setu.(Inka)
OSTALA IZIDA 5. KOLA: Bor Friu-lexport - Breg 3:0 (15:9, 15:3, 15:1); Al-tura - Cus 3:0 (15:7, 15:1, 15:4), Virtus -Prevenire odigrana sinoči.
LESTVICA: BOR FRIULEXPORT, Altura in KOIMPEX 8, Sgt 4, Virtus, Cus, SanFAndrea in BREG 2, Prevenire 0.
JUVENTINA - PRIMORJE 3:1 (1:1)
STbELCI: Dario (2), Peter Gergolet, Brumatti (11-m).
JUVENTINA: Peric, Peteani, Todde, Zanier, Florenin (Rippa), Marco Dario, P. Gergolet (Ferfolja), D. Gergolet, Brumatti, Bais, Romano.
PRIMORJE: Valente, Gherbassi, Bracco, Guštin, Digovich, Bembich, Škabar, Zampolli, De Giosa, Vodopivec, Pahor (Ostrouška, Puntar, Husu).
Na blatnem igrišču v Ul. Baiamonti sta ekipi pokazali agonistično solidno igro, zmaga domače Juventine pa je zaslužena. Lahko bi celo še nekajkrat zatresla mrežo gostov s Proseka, ki pa so prvi povedli in tudi sami do konca tekme imeli še nekaj zrelih priložnosti za gol.
LESTVICA PO 6. KOLIH: Cormo-nese 10, Ronchi, S. Giovanni in S. Lui-gi 9, Union 91 in Costalunga 8, S. Ser-gio 7, JUVENTINA 6, Itala in Pro Go-rizia 5, Trivignano in Lucinico 4, S. Canzian in Monfalcone 2, Fortitudo in "RIMORJE 1.
NAJMLAJŠI
MONTEBELLO - PRIMORJE A 0:0
PRIMORJE A: Bergagna, Blažina (Jan Grgori), Tence (Manzin), Martini, (Zornada), Miliani, Bukavec, Lorenzi, Šušteršič, Šemec, Ota (Pertot), Čur-man, 12. Damjan Gregori.
Remi brez golov in fer igra obeh ekip, kljub težkemu, blatnemu igrišču. To je tudi prva izgubljena točka naše združene ekipe po petih zaporednih prepričljivih zmagah. Neodločen rezultat vsekakor ustreza obema, kajti
velikih priložnosti za gol ni bilo, če izvzamemo zamujene priložnosti Šušteršiča v prvih minutah in lep poseg domačega vratarja na sami gol-črti. Čeprav Tržačani si niso ustvarili priložnosti za gol, so zaigrali v obrambi solidno. Kljub temu so naši imeli več od igre. (d.gr.)
LESTVICA: PRIMORJE A 11, Mug-gesana 10, Fortitudo 8, Montebello in Costalunga 7, Portuale 5, PRIMORJE B, Triestina in San Canzian 4, Fani Olimpia in Domio 3, Cgs in Chiarbola 1, Esperia 0.
ZAČETNIKI
SAN GIOVANNI A -
ZARJA ADRIAIMPEX A 5:0 (1:0)
ZARJA ADRIAIMPEK A: Hrovatin, Černjava (Bernetti), Carli (Gabrovec), Batič, Grgič, Tolentino, Štokelj, Lon-go, Giraldi, Primosi, Umari (Jan Pahor).
Ekipa San Giovannija je bila premočan nasprotnik. Domačini so bili res v vseh elementih igre boljši, tako s tehničnega kot fizičnega vidika. Naši so se enakovredno borili le v prvem polčasu, ko so se urejeno branili, niso pa izvedli niti enega napada. Domačini, ki so predvajali dober nogomet, so povedli šele v zadnjih minutah, po napaki obrambe. Po odmoru pa smo bili priča pravemu »polomu« naših, (d.gr.)
LESTVICA: Triestina A, San Giovanni in Portuale 4, Ponziana, Chiarbola, Roianese in Altura Muggesana 2, Don Bosco, ZARJA A, Esperia, Campa-nelle 1, Fortitudo 0.
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Slavje gajem
V organizaciji balinarske komisije pri Združenju slovenskih športnih društev se je v soboto in nedeljo na pokritih baliniščih v Domu pristaniških delavcev odvijalo peto zamejsko prvenstvo za dvojice, ki se ga je udeležilo 40 postav osmih zamejskih društev. Kljub nekaterim pomanjkljivostim (dve dvojici Krasa sta bili prisiljeni nastopiti le z enim članom) se je tekmovanje regularno odvijalo brez večjih zastojev. Z največjim številom ekip se je tokrat na startu predstavila Nabrežina, a le Negriniju in Brumatu je s petim mestom uspelo osvojiti kolajne. Za največje presenečenje velja uvrstitev na drugo mesto dvojice Zarje, v postavi Franco-Lenarduzzi, ki je v polfinalu izločila enega izmed favoritov Ferlugo in V. Guliča (Primorje). Po večletnemu zasledovanju se je končno letos Calziju in Nesichu uspelo prebiti do naj višje stopničke. S tem uspehom sta gajevca na najboljši način zaključila izredno uspešno sezono. Njuno prvo mesto je povsem zasluženo, saj sta zmagovalca v polfinalu izločila prva favorita za končno zmago Katalana in Viscontija. Finalni obračun med gro-pajskimi in bazovskimi sosedi se je odločil že po prvih potezah, ko so prvi visoko povedli kar s 7:0, in že tedaj je bilo srečanje praktično odločeno. Predsednik balinarske komisije Skupek je na koncu z zlatimi kolajnami s skupno težo 40 gramov nagradil prvih šest uvrščenih dvojic.
ČETRTFINALE: Calzi, Nesich - Vrše, Sancin 11:6, Katalan, Visconti - Spetič, Širca 11:3, Franco, Lenarduzzi - Brumat, Negrini 11:6, Ferluga, Gulič - Dell Anno, Emili 11:0. POFINALE: Calzi, Nesich (Gaja) - Katalan, Visconti (Polet) 11:7; Franco, Lenarduzzi (Zarja) - Ferluga, Gulič (Primorje) 11:8. FINALE: Calzi, Nesich (Gaja) - Franco, Lenarduzzi (Zarja) 11:5.
(Z.S.)
V nedeljo v 5. kolu košarkurske D lige proti Beretichu iz Portogruara
Borovcem ni uspel podvig
BOR RADENSKA -
BERETICH PORTOG. 66:81(24:40)
BOR RADENSKA: Simonič 0 (-, -, 0:1), Perčič 4 (2:2, 1:2, -), Debeljuh 7 (3:5, 0:3, 1:4), Smotlak 9 (5:5, 2:2, 0:2), Persi 6 (2:5, 2:9, 0:2), Samec 7 (1:2, 3:3, -), Barini 2 (-, 1:2, -), Monticolo 11 (1:2, 5:9, -), Poretti 14 (2:2, 6:9, -), Carbonara 6 (-, 0:1, 2:5), trener: Sancin.
TRI TOČKE: Carbonara 2, Debeljuh 1. ON: Radenska 28, Beretich 19.
Borovcem ni uspelo zaustaviti zmagovite ekipe Portogruara, ki je tako obdržala prvo mesto na lestvici D lige.
V	začetnih minutah je kazalo, da bodo naši držali korak z gosti (po zaostanku v 8. min. s 7:13 so borovci v 12. min. stanje izenačili na 21:21). Nakar pa so gostje spet zanesljivo povedli (34:23) in ob odmoru imeli kar 16 točk prednosti. Kljub zelo agresivni obrambi naši niso zaustavili poleta nasprotnikov, ki so z odličnim veteranom Delle Vedove (26 točk) polnili koš borovcev z vseh položajev. (U.A.)
V	promocijski košarkarski ligi
Sokolovci odlični Cicibonaši izgubili
ST. AZZURRA - SOKOL VVARM 61:88
(21:36)
SOKOL VVARM: Gruden 2, Terčon 6, Klanjšček 5, Sosič 4 (1:1), Caharija 4, Stanisa 13 (1:4), Sedmak 2, Ušaj 6, Starc 27 (14:16), Škerlavaj 19 (11:14); trener Vatovec.
PM: 27:35. TRI TOČKE: Ušaj 2, Klanjšček 1, Starc 1, Sosič 1.
Kljub dejstvu da je Stella Azzurra daleč od svoje najboljše forme, ne moremo mimo spoznanja, da je Sokol tokrat zaigral enkratno, tako v napadu kot v obrambi. Vatovčevi fantje so osvojili prestižno zmago v gosteh, kjer si je doslej le redko katera ekipa privoščila tako visoko zmago in s tem se
oddolžila za neroden poraz iz prejšnjega kola.
Nabrežinci so domačine presenetili že v uvodnih potezah (8:0), zatem pa so povišali prednost na 15 točk. V drugem polčasu so igralci St. Azzurre zaman skušali zaustaviti belordeče z raznimi obrambnimi različicami, saj sta bila Starc in Škerlavaj neustavljiva, za nameček pa izredno natančna pri izvajanju prostih metov. Ob uspešni igri ostalih soigralcev v obrambi, se je razlika med ekipama postopoma večala in tudi mladi Matej Gruden je lahko prvič vpisal. (VJ)
CICIBONA PLASTEREDILIZIA -FERROVIARIO	75:87 (30:40)
CICIBONA: Kovačič 7 (1:2), Simonič 13 (5:7), Jogan 9 (3:3), I. Bajc 4, Cupin 23 (3:8), G. Bajc, Volk 2, Semen 5 (1:3), Jankovič, Furlan 12 (2:2); trener Mari.
PM: 15:25. PON: Simonič (38).
V ključni tekmi za ohranitev nepremagljivosti in prvega mesta na skupni lestvici je Cicibona položila orožje proti sicer kvalitetni ekipi, ki pa je tudi naletela na izreden dan nekaterih svojih posameznikov.
Marij e vi fantje so bili uspešni le do 10. minute, ko so vodili 19:15, zatem pa je v ospredje stopil nasprotnikov bek Kauzki, ki je sam pokopal naše igralce (31 točk 6:9 v metu za 3 točke). Gostje so tako povedli za 10 točk, v drugem polčasu pa so razliko še povečali na + 19. Ves trud in agresivna obramba plavih je privedla le do obla-žitve poraza. Med posamezniki je le Andrej Cupin zaigral kot zna (10:12 v metu), zadovoljil pa je še Riki Simonič (4:7 v metu ter 5 pridobljenih žog).
(VJ)
BARCOLANA - BREG	82:67
(35:31)
BREG: Kovačič 2, Corbatti 17 (5:6), R. Zeriali 10 (2:5), Uršič 2, B. Žerjal 8 (0:1), Schiulaz 2, Bandi, Salvi 24 (2:4), Krevatin, Savoia 2.
TRI TOČKE: Corbatti 2.
Bregovi košarkarji so v primerjavi s prvima dvema tekmama pokazali do-kašnji napredek, predvsem v smislu zagrizenosti in angažiranosti. Brežani so bili do 30. min. popolnoma enakovredni res dobrim in atletsko boljšim Tržačanom, nakar so zagrešili nekaj naivnih napak in gostiteljem omogočili, da si prigrajo dovolj visoko prednost. Končno je v velikem slogu zaigral Marko Salvi, ob njem pa solidno igrali tudi ostali »starejši« igralci, ker daje dobro upati za nadaljnji potek prvenstva. (Cancia)
DRŽAVNI KADETI
Bor - Goccia di Carnia 66:83 (43:45); Don Bosco - Kontovel 96:65 (45:38).
DEŽELNI KADETI Dinoconti - Breg 77:80 (39:40) NARAŠČAJNIKI Bor - Ferroviario B 127:60 (65:25).
TURNIR NARAŠČAJNIKOV
FINALE ZA 3. MESTO: USK Praga
-	Latte Carso 47:87; FINALE ZA 1. MESTO: Bor - USK Praga B 78:72 (37:34).
POLETOV TURNIR DEČKOV
FINALE ZA 3. MESTO: Kraški zidar
-	Polet 90:84 (51:36, 61:61, 75:75); FINALE ZA 1. MESTO: Aba Saluzzo - Ser-volana 79:78 (34:43).
Primorska liga: jutri dve tekmi
V okviru članske primorske košarkarske lige bo jutri 3. kolo.
Ob 21. uri se bosta v tržaški športni palači spoprijela Jadran TKB in Bor Radenska. Ob 20.30 pa bo v telovadnici »Ervatti« pri Briščikih srečanje med Kontove-lom in Servolano Latte Carso.
JK ČUPA
vabi svoje člane na tradicionalno KLUBSKO VEČERJO, ki bo v soboto, 7. t.m. ob 20. uri v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prijave sprejema Optika Malalan na Opčinah -tel. 213957 in trgovina Baucon v Gorici - tel. 0481/31662.
TPK SIRENA
obvešča člane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA v soboto, 21. t.m. v restavraciji Sardoč v Prečniku. Ob tej priložnosti bo nagrajevanje Arian-ne Bogateč in drugih društvenih športnikov. Rezervacije v društvenem baru - tel. 422696.
SK BRDINA
organizira SEJEM SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah 6., 7. in 8. novembra. Zbiranje opreme bo v četrtek, 5. t.m., od 18. do 20. ure.
ŠD MLADINA
v sodelovanju s specializiranimi trgovinami prireja SMUČARSKI SEJEM v Domu A. Sirk v Križu, kjer bo na razpolago velika izbira nove in rabljene smučarske opreme. Urnik sejma: 7.11. od 18. do 22. ure; 8.11. od 10. do 13. in od 16. do 22. ure; 9.11. od 16. do 20. ure. Zbiranje rabljene opreme v petek,
6.11.	od 18. do 20. ure in v soboto,
7.11.	od 16. do 18. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST
sporoča, da bo v Borovemo športnem centru tudi letos potekala telovadba za najmlajše. Prva vadbena ura bo v četrtek, 7. 11. z začetkom ob 16. uri za učence vrtcev in ob 17. uri za skupino mater in otrok. Interesenti bodo takrat dobili vse potrebne podatke. Vadeči naj prinesejo s seboj vadbeno oblačilo.
SK DEVIN
Tečajnike 2. nadaljevalnega teča na plastični stezi v Nabrežini obveščamo, da se bo tečaj pričel v petek, 6. t.m., ob 18. uri. Pomožna vaditeljica bo Sarah. Vse informacije na tel. št. 220423 - Stojan. Na sedežu kluba lahko vsak torek od
20.30	dalje na sedežu v Cerovi]ah ali pri odbornikih dvignete izkaznice FISI.
MOŠKA C-1 LIGA
IZIDI 1. KOLA: La Sedla - Montec-chio 2:3 (12:15, 15:10, 15:10, 15:17, 8:15); Petrarca PD - Mussolente VI 3:1 (13:15, 15:5, 15:7, 15:12); Riviera - Povo TN 3:1; Copat Pordenone - Mogliano TV 3:2 (15:10, 16:14, 7:15, 12:15, 15:12); Valpra-por Imsa - Maniago 3:1 (15:3, 13:15, 15:5, 15:6); S. Giustina - Vivil UD 3:0 (15:3, 16:14, 15:6); Schio - Noventa PD 0:3 (11:15, 10:15, 14:16).
LESTVICA: S. Giustina, Noventa PD, Valprapor Imsa, Petrarca PD, Riviera, Pordenone in Montecchio 2, Mogliano TV, La Sedia Videm, Mussolente, Povo, Maniago, Vivil in Schio 0.
PRIHODNJE KOLO: Montecchio -Petrarca; Mussolente - La Sedia; Maniago - Riviera; Povo - Copat Pordenone; Noventa PD - Valprapor Imsa; Mogliano TV - S. Giustina; Vivil -Schio.
ŽENSKA C-1 LIGA
IZIDI 1. KOLA: Vivil UD - Cus UD 3:1 (15:1, 15:10, 10:15, 15:12); Altura TS -Koimpex 2:3 (4:15, 15:7, 15:12, 11:15, 12:15); Mogliano TV - Pav Videm 1:3 (15:17, 9:15, 15:2, 6:15); Sipar TN - Bia-denese TV 3:0 (15:9, 17:15, 15:6); Bor Tombolini dirnks - Povo TN 2:3 (16:14, 15:5, 6:15, 12:15, 7:15); Lasalle VI - Fon-
tane TV 0:3 (5:15, 8:15, 13:15); Kenendy UD - Martignacco 3:0 (15:8, 15:10, 15:0).
LESTVICA: Kenendy, Fontane, Sipar TN, Pav Videm, Vivil, Koimpex in Povo TN 2, Bor Tombolini, Altura Omse, Mogliano, Cus Videm, Biadene-se TV, Lasalle VI in Martignacco 0.
PRIHODNJE KOLO: CUS Videm -Alttra Omse; Koimpex - Vivil; Povo -Mogliano; Pav Udine - Sipar; Martignacco - Bor Tombolini; Biadenese -Lasalle; Fonatne - Kennedy.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 1. KOLA: Porcia - Petris Tol-meč 3:0 (15:7, 15:11, 15:10); Mossa Can-dolini - Pav remanzacco 3:0 (15:9, 15:6, 15:6); 01ympia CDR - Rozzol 3:0 (15:10, 15:9, 15:3); Cremcaffe - Sacile 3:0 (15:10, 15:10, 15:9); Sloga - Prata 1:3 (8:15, 15:9, 3:15, 10:15); San Vito - Bor 3:1 (11:15, 15:10, 15:1, 15:2); Povoletot ni igral.
LESTVICA: Mossa, 01ympia CDR, Cremcaffe, Porcia, San Vito in Prata 2, Sloga, Bor, Petris, Sacile, Rozzol, Remanzacco in Povoletto 0.
PRIHODNJE KOLO: Povoletto -Porcia; Libertas Sacile - Mossa; Ipem Buia - 01ympia CDR; Bor - Cremcaffe; Rozzol - Sloga; Prata - San Vito.
ŽENSKA C-2 LIGA
IZIDI 1. KOLA: Porcia - Casarsa 3:0 (15:3, 15:8, 15:5); Tarcento - Sokol Indu-
les 3:0 (15:5, 15:8, 15:9); Otlica Tomma-sini Cordenons - Ausa Pav 0:3 (7:15, 9:15, 2:15); Torriana - Mossa 2:3 (6:15, 15:12, 4:15, 15:7, 14:16); Al Fungo Hu-min - Fellini Tržič 3:0 (15:5, 15:2, 15:2); Sangiorgina - Kmečka banka 3:0 (15:9, 15:13, 15:13); Fiume Venelo - Libertas Martignacco 1:3 (10:15, 17:15, 8:15, 12:15).
LESTVICA: Al Fungo Humin, Porcia, Ausa Pav, Sangiorgina, Tarcento, Martignacco in Mossa 2, Torriana, Fiume Venelo, Kmečka banka. Sokol Indules, Cordenons, Casarsa in Fellini Tržič.
PRIHODNJE KOLO: Casarsa - Tarcento, Sokol Indules - Porcia, Fellini Tržič - Cordenons; Ausa Pav - Torriana; Lib. Martignacco - Al Fungo; Mossa - Sangiorgina; Kmečka banka - Fiume Venelo.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 1. KOLA: Soča Sobema - -Como 3:1 (15:11, 13:15, 15:13, 15:11); Prevenire - Itely Fojda 3:1 (15:4, 12:15, 12:15, 15:8); G rado - Rojalese 1:3 (15:6, 2:15, 10:15, 5:15); Copat Pordenone -Acli Ronchi 0:3 (11:15, 3:15, 8:15); Vol-ley Bali Videm - Comet Torriana 3:0 (15:8, 15:13, 15:1); Zaule orchidea - Vol-ley Club 3:0 (15:12, 15:7, 15:4); Fiume venelo - Ipem Buia 3:1 (13:15, 15:13, 15:5, 15:8).
LESTVICA: ACLI Ronchi, Volley Bali Udine, Zaule Rabuiese, Prevenire , Soča Sobema, Rojalese in Fiume Venelo 2, Ipem, G rado, Itely, Corno, Vol-ley Club, Comet Torriana in Čopat Pordenone.
PRIHODNJE KOLO: Corno - Prevenire; Itely Fojda - Soča Sobema; Comet Torriana - Grado; Rojalese - Copat Pordenone; Ipem Buia - Volley Bali Videm; Acli Ronchi - Zaule Rabuiese; Volley Club - Fiume venelo.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 1. KOLA: Asfjr Čedad - Rivig-nano 2:3 (17:15, 3:15, 15:2, 12:15, 14:16); Virtus - Koimpex 0:3 (9:15, 14:16, 3:15); Sagrado - Bor Friulexport 3:0 (16:14, 15:3, 15:3); Celinia Maniago - Albatros System 2:3 (3:15, 15:6, 15:6, 6:15, 14:16); Codroipese - Fincantieri 3:0 (15:2, 15:1, 15:5); San Leonardo - Paluzza 1:3 (5:15, 8:15, 15:10, 5:15); Šanson Ločnik - Pav Natisoma 3:0 (15:10, 16:14, 15:8).
LESTVICA: Codroipese, Sagrado, Koimpex, Šanson, Paluzza, Albatros System Spilimbergo in Rivignano 2, Asfjr Čedad, Celinia, San Leonardo, Virtus, Pav Natisoma, Bor Friulex-port in Fincantieri Tržič.
PRIHODNJE KOLO: Danone Rivignano - Virtus; Sloga - Asfjr Čedad; Fincantieri - Sagrado; Bor Friulexport - Celinia; Pav Natisonia - Codroipese; Albatros Spilimbergo - San Leonardo, Paluzza - Šanson.
| košarkarska prvenstva
MOŠKA B LIGA
IZIDI 6. KOLA
JADRAN TKB - Montegranaro 69:72 Argenta - Ancona	76:63
Faenza - San Marino	87:67
Montecchio - Oderzo	66:65
Ravenna - Pordenone	86:78
Campli - Mestrina	88:69
Porto S. Elpidio - Cento	84:102
San Donš - Ozzano	70:98
Faenza
Cento
Campli
Ozzano
Ravenna
San DonA
Argenta
Ancona
Oderzo
LESTVICA 6 6 0 6 5 1 6 4 2 6 4 2 6 4 2 6 4 2 6 3 3 6 3 3 6 3 3 6 3 3 6 3 3 6 2 4 6 2 4 6 1 5 6 1 5 6 0 6
Mestrina Montegranaro Montecchio Pordenone Porto S. Elp. San Marino JADRAN TKB
537:457 12 553:520 10 529:469 8 499:453 8 484:462 8 442:451 8 486:477 6 465:457 6 508:483 6 410:439 6 404:425 6 437:481 4 424:452 4 420:501 2 490:528 2 439:472 0
PRIHODNJE KOLO (7. in 8. 11.92) Titano S. Marino - JADRAN TKB (v sob. ob 21.00); Ancona - San Dona; Cento - Argenta; Mestrina - Montecchio; Ozzano - Monegranaro; Campli - Faenza; Oderzo - Ravenna; Pordenone - Porto S. Elpidio.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 5. KOLA
KONTOVEL - Udin. Basket	91:84
BOR RADENSKA - Portogruaro
66:81
Porcia - Don Bosco	56:118
Inter Muggia - Staranzano	61:75
Martignacco - Sgt	75:66
Jesolo - Arte Gorica	76:79
San Daniele - Virtus Videm	86:77
Conegliano - Limena	102:64
LESTVICA
Don Bosco	5	5	0
Portogruaro	5	5	0
Martignacco	5	4	1
Inter Muggia	5	3	2
San Daniele	5	3	2
Staranzano	5	3	2
Arte Gorica	5	3	2
Limena	5	3	2
BOR RADENSKA	5	2	3
KONTOVEL	523
Sgt	5	2	3
Virtus Videm	5	14
Udinese Basket	5	14
Jesolo	505
Porcia	5	0	5
474:330 10 426:356 10 373:330 8 374:367 6 396:372 6 399:394 6 412:401 6 381:409 6 391:389 4 389:432 4 382:367 4 347:433 2 399:419 2 345:420 0 316:435 0
PRIHODNJE KOLO (7.,8.11.92) Limena Padova - BOR RADENSKA (v sob. ob 20.30); Corridoni Staranzano - KONTOVEL (v sob. ob 19.00); Don Bosco - Inter Muggia; Sgt - Virtus Friuli; Arte Gorica - Acli Digas San Daniele; Udinese Basket - Martignacco; Portogruaro Beretich - Jesolo; Vigor Conegliano - Porcia.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem
IZIDI 3. KOLA
CICIBONA PLAS - Ferroviario
75:87 St. Azzurra - SOKOL VVARM	61:88				
Barcolana - BREG Lega Nazionale - Santos				82:67 88:90
Cus Ts - Libertas Scoglietto - Inter 1904 Fiamma - Fincantieri LESTVICA Ferroviario	3 3 0				84:78 62:79 63:71 238:218 6
Santos	3	3	0	233:198 6
CICIBONA PLAS	3	2	1	270:216 4
SOKOL	3	2	1	237:192 4
Barcolana	3	2	1	227:212 4
Cus Ts	3	2	1	244:209 4
Fincantieri	3	2	1	219:219 4
Inter 1904	3	1	2	213:204 2
Scoglietto L. Nazionale	3	1	2	233:253 2
	3	1	2	233:250 2
Stella Azzurra	3	1	2	212:249 2
Libertas	3	1	2	231:261 2
BREG	3	0	3	195:267 0
Fiamma Basket	3	0	3	209:246 0
PRIHODNJE KOLO (7..8.11.92) Santos - CICIBONA PLASTEREDILIZIA (v sob. ob 18.00); Ferroviario -SOKOL VVARM (v sob. ob 20.00); BREG - St. Azzurra (v sob. ob 18.00); Lega Nazionale - Barcolana; Fincantieri - Libertas; Inter 1904 - Fiamma Basket; Scoglietto - Cus Ts.
amaterska nogometna prvenstva - amaterska nogometna prvenstva
PROMOCIJSKA LIGA Skupina B
IZIDI 6. KOLA
San Luigi - Fiumicello					2:0	
Varmo - Gonars					0:1	
JUVENTINA	- Fortitudo				2:0	
Union 91 - Valnatisone					1:1	
Cormonese -	PRIMORJE				0:0	
Agiuleia - Lucinico					4:0	
Costalunga -	Ruda				0:2	
Flumignano ■	■ Trivignano				1:1	
LESTVICA						
San Luigi JUVENITINA	6 6	3 3	3 3	0 0	12:5 10:4	9 9
Trivignano	6	2	4	0	7:4	8
Ruda	6	3	2	1	6:4	8
Fortitudo	6	2	3	1	7:7	7
Cormonese	6	2	3	1	7:3	7
Aguileia	5	3	1	1	7:2	7
Gonars	6	2	2	2	3:4	6
Fiumicello	6	0	5	1	5:7	5
Lucinico	6	1	2	3	8:14	4
Flumignano	6	1	2	3	4:6	4
Valnatisone	6	0	4	2	4:7	4
Union 91	6	0	4	2	4:7	4
PRIMORJE	5	0	4	1	5:7	4
Varmo	5	1	1	3	6:8	3
Costalunga	5	1	1	3	3:9	3
PRIHODNJE KOLO Ruda - Flumignano; Lucinico -Costalunga; PRIMORJE - Aguileia; Valnatisone - Cormonese; Fortitudo
-	Union 91; Gonars - JUVENTINA; Pro Fiumicello - varmo; Trivignano
-	San Luigi
1.	AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 6. KOLA
Zarja - Portuale	1:1
Isonzo S.P. - Ponziana	0:3
VESNA - Pro Romans	2:2
Villanova - Staranzano	1:2
Torreanese - Opicina	1:0
Edile - Mossa	2:2
Turriaco - Cividalese	1:0
Piedimonte - San Marco	1:1
LESTVICA
Ponziana	6	3	3	0	12:3	9	Zaule	6	4	1	1
ZARJA	6	2	4	0	6:3	8	PRIMOREC	6	4	1	1
Mossa	6	2	4	0	8:5	8	Santamaria	6	2	4	0
Torreanese	6	3	2	1	9:6	8	Bertiolo	6	3	2	1
Staranzano	6	2	4	0	5:3	8	Lavarianese	6	3	2	1
Turriaco	6	3	2	1	9:6	8	KRAS	6	3	2	1
VESNA	6	1	•5	0	5:4	7	Morsano	6	2	3	1
Isonzo S.P.	6	1	4	1	3:5	6	Romans	6	2	2	2
Cividalese	6	2	2	2	7:4	6	Talmassons	6	1	4	1
San Marco	6	1	4	1	7:8	6	Junior	6	1	3	2
Opicina	5	2	1	3	4:6	5	Castionese	6	2	1	3
Pro Romans	6	1	3	2	6:10	5	Camino	6	0	5	1
Edile Adria.	6	1	2	3	7:13	4	Lestizza	6	1	1	4
Piedimonte	6	0	4	2	8:10	4	Ronchis	6	0	3	3
Villanova	6	1	0	5	3:9	2	Mereto	6	0	3	3
Portuale	6	0	2	4	7:11	2	Zompicchia	6	1	1	4
PRIHODNJE KOLO Cividalese - Piedimonte; Mossa -Turriaco; Opicina - Edile; Staranzano - Torreanese; Pro Romans - Villanova; Ponziana - Vesna; Portuale -Isonzo San Pier; San Marco - Zarja
2.	AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 6. KOLA
Camino - Talmassons	0:0
Bertiolo - Morsano	1:0
Zaule - Castionese	3:0
Mereto - Santamaria	0:0
KRAS — Junior	2:1
Lavarianese - Romans	2:0
PRIMOREC - Ronchis	1:0
Lestizza - Zompicchia	0:1
LESTVICA
11:5
8:3
3:1
7:5
9:4
8:6 8
6:5
11:7
4:4
6:7
3:5
5:6
4:8
2:8
0:3
6:12
PRIHODNJE KOLO Ronchis - Lestizza; Romans - Primorec; Junior - Lavarianese; Santamaria - Kras; Castionese - Mereto; Morsano - Zaule; Talmassons - Bertiolo; Zompicchia - Camino
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 6. KOLA
Moraro - Villesse	1:1
Fogliano - Pieris	6:1
Roianese - Capriva	0:0
Domio - Poggio	3:1
Fincantieri - Audax	2:0
Muggesana - Pro Farra	1:1
Medea - BREG	2:0
Fossalon - SOVODNJE	1:0
LESTVICA
Fogliano	6	5	10	17:6	11
Muggesana	6	4	2	0	11:2	10
Fincantieri	6	5	0	1	13:6	10
SOVODNJE	6	3	2	1	11:6	8
Moraro	6	2	4	0	6:4	8
Domio	5	3	11	10:6	7
Villesse	6	14	1	5:6	6
Pro farra	6	2	2	2	7:7	6
Capriva	6	14	1	4:4	6
Roianese	6	2	2	2	7:7	6
Fossalon	6	2	13 10:11 5
Medea	6	1	3	2	8:8	5
Poggio	6	0	3	3	5:11	3
Pieris	6	0	2	4	7:17	2
Audax	6	0	1	5	2:10	1
BREG	6	0	0	6	3:15	0
PRIHODNJE KOLO Breg - Fossalon; Pro Farra - Medea; Audax - Muggesana; Poggio - Fincantieri; Capriva - Domio; Pieris -Roianese; Villesse - Fogliano; So-vodnje - Moraro
3.	AMATERSKA LIGA Skupina E
IZIDI 6. KOLA
Lelio team - San Nazario 4:1 Romana - Union	3:1
Cgs - Grado	3:0
Fincantieri - San Vito	1:1
Cus - Stock	1:2
Gaja - Montebello	1:2
Mladost - Don Bosco	4:0
LESTVICA
Romana	5	4	0 1	6:2	8
MLADOST	5	2	3 0	15:6	7
Lelio Team	4	3	1 0	8:2	7
Fincantieri	4	2	2 0	6:3	6
Stock	4	2	2 0	5:3	6
San Vito	5	13	1	6:3	5
Cus	5	2	1 2	7:6	5
Cgs	4	2	11	6:5	5
GAJA	4	2	11	4:3	5
Grado	5	113	3:7	3
San Nazario	5	0	3 2	3:7	3
Montebello	5	1	0 4	5:14	2
Union	5	0	2 3	5:14	2
Don Bosco	4	0	0 4	0:8	0
PRIHODNJE KOLO Montebello - Don Bosco; Stock -Gaja; San Vito - Cus; Grado - Fincantieri; Union - Cgs; San Nazario -Romana; Mladost - Lelio Team
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska. Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SIT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SIT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 51420 - 601 -27926 DISTRIEST Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73373; Fax 067/37202.
Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%.;.mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
torek, 3. novembra 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rislori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Lastnik ZTT Izdaja DZP-PR.A.E. Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Od 10. novembra vsak dan,
na 24 straneh, aktualnejši,
lepši,
v barvah.