^d kratkim so začeli na Laborah z zemeljskimi deli za razširitev sedanje Iskrine tovarne telekomunikacij. Razširjena Iskrina tovarna naj bi bila vseljiva čez eno leto - Foto: F. Perdan ^to XXVII. Številka »lanovitelji: obč. konference SZDL esenice, Kranj, Radovljica, Šk. Loka £ iržič — Izdaja CP Gorenjski tisk — urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar gL A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sobota, 18. 5. 1974 Cena: 1 dinar List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah za gorenjsko Odlikovanja Predsednika Praznovanja in prireditve v počastitev meseca mladosti tečejo v kranjski občini že ves mesec. V tem času so se zvrstila številna športna tekmovanja, proslave, razstave in druge prireditve, ki so jih pripravili mladi in na njih prikazali, kaj zmorejo in znajo. Prihodnji teden pa bo posvečen mladim kulturnikom. Nastopili bodo mladi literati, recita-torji, pesniki, kinoamaterji, igralci, slikarji in drugi. Prireditve bodo, razen zadnje, zvečer ob 19. uri, in sicer bo prva v nedeljo in sklepna v petek. Od danes naprej pa do^,25. maja bo v delavskem domu v Kranju razstava pionirske" in mladinske dejavnosti. Z najrazličnejšimi ročnimi izdelki se bodo predstavili učenci kranjskih osnovnih šol. V stebriščni dvorani Mestne hiše.pa bo v tem času razstava umetniške fotografije, ki so jo pripravili člani foto-kino kluba Janez Puhar iz Kranja. Kulturhi teden bodo začeli člani KUD Naklo z recitalom Vojna v mladih očeh. Recital je pripravil in ga režiral Miha Štefe. Pozdravni govor ob otvoritvi kulturnega tedna bo imel predsednik komisije za kulturo pri OK ZMS Kranj Neven Soič. V ponedeljek bo v kadilnici Prešernovega gledališča literarni večer mladih kranjskih piscev. V torek bodo nastopile mladinske folklorne skupine iz Save, Predoselj in Preddvora. V sredo bo na sporedu dramska predstava, ki jo bodo pripravili mladinci z Visokega. Zaigrali bodo komedijo Mali oglasi. Delo je zrežiralLado Krmec. V četrtek bo na sporedu Večer amaterskega filma. Predstavili se bodo gorenjski kinoajnaterji. Vse te prireditve bodo v Prešernovem gledališču. Sklepna predstava pa bo v petek, 24. maja, ob 16. uri na kranjski gimnaziji. Poimenovali so jo Kulturni maraton. Gimnazijci bodo brali literarna dela, sledila bo ura kratkih risanih filmov in veseloigra Trije mušketirji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo likovnih stvaritev in umetniške fotografije. L. B. Naročnik: II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6, Tito predsednik SFRJ brez omejitve mandata novega ^ četrtek so v skupščini SFRJ v Beogradu izvolili 0vo vodstvo naše republike. Za predsednika so z skupščini soglasno izvolili Josipa Broza-Tita, °>tem pa so razglasili tudi sestavo predsedstva Jugoslavije. ftik^T-110 11* ur* se Je predsed-pr. lto 2 ženo Jovanko pripeljal p Poslopje zvezne skupščine. »zdravilo ga je več deset tisoč . °grajčanov, ki so z ovacijami 8lo nav<*u^ei"mi pozdravi v tem milY®8nem trenutku izrazili voljo lak v Jugoslovanov, ki so ahtevali, naj bo Tito ponovno i vj>ljen za predsednika republi- .J^ez omejitve mandata. J^upščini, seja se je začela sipa t>Uri' so najprej izvolili Jo-brez 02a"Tita za predsednika 0|nejitve mandata. Nato pa g0 n -^iive manuuiH. iiaiu jia ter , 8^upni seji zveznega zbora rePyblik. in pokrajin staf izvolitev in objavili se-Predsedstva SFRJ. Predelan JosiP Broz-Tito* za Bos 80 kil* izvoljeni: iz Mii n*G Hercegovine Cvijetin Knul0vič' iz Makedonije Lazar »uševski, iz Slovenije Edvard Kardelj, iz Srbije Petar Stam-bolič, iz Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, iz Črne gore Vidoje Žarkovič, iz Vojvodine Stevan Doronjski in s Kosova Fadil Hoxha. Po štetju glasov so ugotovili, da je za predsednika Tita glasovalo vseh 300 delegatov. Nato je v veliko, dvorano skupščine SFRJ vstopil predsednik Tito in Kiro Gligorov, ki je vodil sejo skupščine, ga je razglasil za predsednika republike z neomejenim mandatom. Delegati so ta slovesni trenutek pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem, od zunaj pa so se oglasile častne salve. Pred stavbo zvezne skupščine na Bulvarju revolucije in v Pionirskem parku so številni zbrani državljani s ploskanjem in transparenti pozdravili izvolitev Josipa BrozaTita, nato pa so zaplesali kozaračko kolo. Spominska svečanost na Ljubelju trapf- ,Pr°storu nekdanjega koncen-bil0 Jsk

n umirali v taboriščih Rižana Sredn--Stu in Fraschette- Alatri v PodoKJl ItaliJL Taborišči sta bili, Man Ju kot ljubeljsko, podružnici Svečan*"?- • ' odbor ? st popravljata republiški SWen--?e združenj borcev NOV tržj$K 1Je in borčevska organizacij^ skih nI °vv ne- 0b otvoritvi spomin-Piosč bo imel slavnostni govor predstavnik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Lojze Bukovac. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci petih osnovnih šol iz Ljubljane, učenci osnovne šole heroja Grajzerja iz Tržiča ter tržiška godba na pihala. Prevoz udeležencev proslave na Ljubelju je zagotovljen. Iz Tržiča bodo vozili od 8. ure dalje proti Ljubelju izredni avtobusi. -jk V skupščinski dvorani je Tito takoj po izvolitvi prebral slovesno izjavo in jo podpisal. Zatem so slovesne izjave podpisali tudi vsi člani predsedstva. Seja se je zaključila z govorom predsednika Tita, kije med drugim dejal: »Rad bi vam zagotovil, da bom zmeraj ne samo želel, temveč tudi čutil dolžnost in si prizadeval, da bi upravičil zaupanje, ki mi je bilo izraženo, tako da bom izpolnjeval obveznosti, ki so zapisane v naši ustavi in v naših zakonih. Naša prihodnja naloga, naloga predsedstva in moja osebna naloga bo predvsem varovati bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije in ne samo varovati, temveč jo še krepiti, delovati za vse trdnejšo povezanost od vrha pia vse do spodaj, od voditelja pa vse do slehernega občana ...« # Slovesna izjava predsednika Tita »Izjavljam, da se bom bojeval za varovanje suverenosti, neodvisnosti in nedotakljivosti države ter za uveljavljanje oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, da se bom zavzemal za uresničevanje bratstva in enotnosti, za enakopravnost narodov in narodnosti, za razvoj socialistične samoupravne družbe ter za uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov Socialistične federativne republike Jugoslavije in da bom spoštoval ustavo SFRJ in zvezne zakone ter vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.« Republike je hj] obletnici državne varnosti Sl0 kot Povsod po državi tudi v na Gorenjskem več prihaja Vnr Počastitev praznika — 13. Hikj ' A;'? tej priložnosti so predsed-^elav skupščin priredili za sPrejem or^anov za notranje zadeve Radovp®' Tako so bili sprejemi že v Ki mj' na Jesenicah in v Škofji Krah;m®dtem ko bosta sprejema v H sDU ln v Tržiču v teh dneh. Na fortla »re|®rnih so bila podeljena ozi-Je dej„e "odo odlikovanja, s katerimi 2a h^u or8anov za notranje zadelo , 0V0 požrtvovalno in dolgo-toibUu odlikoval predsednik re-*e Josip Broz-Tito. Kulturni mladinski teden Dva odlična švedska smučarska tekača 26-letni olimpijski zmagovalec teka na 15 km iz Sappora Lundbeck ter 24-letni svetovni prvak na 30 km z letošnjega svetovnega prvenstva iz Faluna Magnuson sta pred dnevi na smučiščih Dachnsteina v Avstriji testirala Elanove tekaške smuči. Na tiskovni konferenci sta ob predstavnikih naše tovarne smuči izjavila, da so odlično prestale svoj krst. V Elanu bodo do letošnje sezone izdelali 40.000 parov, cena jpa bo od 600 do 800 dinarjev. Na posnetku sta' še strokovni sodelavec Šmitek in direktor inštituta Petriček. (-dh) — Foto: F. Perdan V sredo opoldne se je predsednik republike Josip Broz-Tito na brniškem letališču poslovil od najvišjih predstavnikov republike Slovenije in z ženo Jovanko odpotoval s posebno caravelo Jugoslovanskega vojnega letalstva na zasedanje zvezne skupščine v Beograd. Od predsednika in njegove soproge so se v poslovili predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Sentjurc, predsednik C K ZKS Franc Popit, kije odpotoval s tovarišem Titom in ženo Jovanko v Beograd, predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, predsednik slovenskega izvršnega sveta inž. Andrej Marine, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc, podpredsednica* republiške konference SZDL Slovenije Vida Tomlje, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič in sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj inž. Stane Mihalič. Rekordna rast Po dalj časa trajajočem obdobju umirjene rasti se je aprila industrijska proizvodnja povzpela čez vsa pričakovanja. Če jo primerjamo z lanskim aprilom, je bila kar za 13,5 odstotka večja, v primerjavi z marcem pa je bila za po Idrug odstotek višja. Razmerje med uvozom in izvozom pa se je spet prevesilo v korist prvega. * Libijski premier pri Bijediću Predsednik vlade in član revolucionarnega sveta Libije A bdel Salam Džalud se je na poti v Moskvo v torek ustavil v Beogradu. Na surčinskeni letališču je libijskega premiera pozdravil predsednik zveznega izvršnega, sveta Džemal Bijedić. Predsednika sta se pogovarjala eno uro. Medtem pa sta se član ZIS Stojan Andov in zvezni sekretar za finance Janko Smole pogovarjala z libijskim ministrom za industrijo Telhijom Azusom. Tovarna pogorela Nekaj pred 16. uro v torek je ogenj zajel tovarno pisarniške opreme Ledava v Murski Soboti. Tovarna je-4> poldrugi uri zgorela do tal. Po prvih ocenah znaša škoda vsaj 25 milijonov dinarjev, saj je ogenj uničil tudi novo tovarniško opremo — drage stroje in tudi veliko izdelkov ter lesa. Ogenj je po prvih ugotovitvah izbruhnil v lakirnici in se je bliskovito razširil na vso tovarno. Tito pokrovitelj Na zagrebškem velesejmu bo v okviru VI. mednarodnega sejma varjenja tudi mednarodno posvetovanje pod naslovom Varjenje kovin povečane in visoke jakosti. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Francije, ČSSR, ZRN, Velike Britanije, Poljske, Švedske, ZSSR, Romunije, Italije in Jugoslavije. Posvetovanje bo 22. in 23. maja, pokrovitelj pa bo predsednik republike Tito. VII. festival dela V četrtek se je v Čačku začel 711. mladinski festival dela, tekmovanje učencev šol za kvalificirane delavce iz vse Jugoslavije. Mladi strojni ključavničarji, livarji, varilci, mizarjiin mladi iz še 50 drugih strok in poklicev, iz 93 šolskih centrov iz vseh republik in pokrajin so se v teh dneh pomerili za prehodni srebrni pokal predsednika Tita, ki je tudi pokrovitelj festivala. Tekmujejo v teoretičnih in praktičnih znanjih. Štafeta na poti po BIH Štafeta mladosti te dni potuje po BIH. Pri Ivanjici med Trebinjem in Dubrovnikom jo je v četrtek zjutraj prevzel iz rok hrvatskih mladincev kovinarski delhvec iz Trebinja Nedeljko Pantič. Potem je štafeta krenila proti Bileči. Delegacija sovjetskih * sindikatov v Sloveniji Ta teden se mudi na obisku v Sloveniji delegacija sindikata državriih uslužbencev Sovjetske zveze. Vodi jo član C K VKPB in predsednik sindikata državnih uslužbencev Geor-gij Makajev. Delegacija je gost zveznega odbora sindikata delavcev Jugoslavije. Gorenje in Iskra pred združitvijo Komisija pri gospodarski zbornici Slovenije je ugotovila, da osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev Gorenja in Iskre ustreza gospodarskim in političnim izhodiščem, hkrati pa zagotavlja hitrejšo rast združenih delovnih organizacij ter hitrejše uresničevanje skupnih in širših družbenih interesov. Zato ni ovir za podpis samoupravnega sporazuma o združitvi. Na podlagi 169. in 170. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74), v zvezi z določbami odlokov o davkih občanov občin Jesenice, Kranj, Škofja Loka in Tržič, davčne uprave navedenih občin Pozivajo k vložitvi napovedi za odmero davka od premoženja na posest stavb za leto 1974 NAPOVED JE TREBA VLOŽITI DO VKLJUČNO 31. MAJA 1974. Napoved za odmero davka na posest stavb morajo vložiti: 1. vsi lastniki oziroma uživalci stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garažp, ne glede na to ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem; 2. vsi lastniki počitniških hiš; 3. vsi lastniki poslovnih stavb; 4. vsi solastniki do idealnega ali fizičnega dela stavbe svojo ločeno napoved za njim pripadajoči solastninski del stavbe. Napoved mora vložiti vsak davčni zavezanec iz točke 1., 2., 3. in 4., in sicer ločeno za vsak gradbeni objekt posebej, ne glede na to, ali je stavbi priznana začasna davčna oprostitev ali davčna olajšava po občinskem odloku. Napoved je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine in na krajevnih uradih. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 10 %. DAVČNE UPRAVE: Številka: 42-014/72-03 Skupščine občine Jesenice Datum: 7/5-1974 Skupščine občine Kranj Skupščine občine Škofja Loka Skupščine občine Tržič Jesenice Sklepi aktiva komunistov — kulturnih delavcev občine Radovljica j 2%% W ijg^ Sobota — 18. maja 1974 V sklopu priprav za 10. kongres ZKJ in akcijskega programa občinske konference ZK se je v četrtek, 9. maja, sestal v Radovljici aktiv komunistov — kulturnih delavcev. Aktiv je vsestransko podprl sklepe 7. kongresa ZKS, ki se nanašajo na idejnopolitično usmeritev kulture in samoupravne odnose na tem interesnem področju. Komunisti, ki se poklicno in ljubiteljsko vključujejo v kulturno dejavnost v delovnih organizacijah -in KS, bodo morali v prihodnje vložiti vse svoje napore za pospešeni razvoj amaterske množične kulture, za kar bo v prihodnje potrebno nameniti znatno več denarnih sredstev. Sprejeto je bilo stališče, da je potrebno v prihodnje oceniti vsebinsko idejnopolitično usmeritev vseh programov kulturnih zavodov, organizacij in društev in se odločno spoprijeti z vsemi negativnimi pojavi v kulturnem življenju občine. V sklepih je posebno poudarjena zahteva, da se mora ZK v kulturi še bolj odločno boriti za svobodno kulturno ustvarjanje v duhu socialističnih načel, zlasti pa' za krepitev nacionalne in razredne zavesti delovnih ljudi. V tem cilju je izrečena popolna soglasnost s programom sodelovanja z zamejskimi Slovenci, zdomci in s prijateljskimi občinami Varaždin, Svilajnac in Brus. Pri nadaljnji usmeritvi kulturne politike v občini — je zapisano v sklepih aktiva — se bodo komunisti zavzemali, da se bodo dosledno držali materialnih možnosti gospodarstva v porabi sredstev. Pri tem bodo osnova samoupravni sporazumi, ki določajo stopnjo financiranja, izključno samo sprejetih programov. Sindikatom je predloženo, da v vseh TOZD in delovnih kolektivih imenujejo poverjenike za kulturo, ki bodo organizatorji in. nosilci kulturne dejavnosti V podjetjih in ustanovah, hkrati pa bi skrbeli za povezavo s kulturno skupnostjo. Glede na naloge SLO in obrambne Koroški kmetje v Poljčah V soboto je prišla na povabilo Zadružne zveze Slovenije na obisk v našo republiko skujiina koroških kmetov. Med ogledom obratov Kmetijsko živilskega kombinata Kranj so se Korošci ustavili tudi v Poljčah in se seznanili z enim najboljših živinorejskih in mlekarskih obratov v državi. Kmetje iz sosednje dežele so izrekli priznanje prizadevnemu kolektivu v Poljčah, ki je z uporabo najsodobnejše tehnologije uspel zvišati mlečnost krav na 5624 litrov povprečno na žival. To je blizu evropskega rekorda. . Posestvo v Poljčah obiskujejo vsak dan razne domače in tuje delegacije. Zal okolica ni najbolje urejena. Kolektiv si prizadeva odpraviti to pomanjkljivost. Najprej namerava asfaltirati dovozno cesto in pot okrog objektov, vendar kolektiv potrebnega denarja nima in brez večjega uspeha prosi za pomoč skupnost. Gradnja novega hleva z mehaniziranimi napravami za odstranjevanje gnoja bo stala 6,8 milijona dinarjev. Za ureditev ceste in potov pa bi potrebovali še 2,8 milijona dinarjev. JR vzgoje prebivalstva ter usposabljanje rezerynega starešinskega kadra bo morala knjižnica oblikovati ustrezen oddelek. Aktiv je soglasno sprejel predlog, da pri kulturni skupnosti čimprej ustanovi klub kulturnih delavcev, ki bo vključeval vse kulturne ustvarjalce in umetnike, ki žive in delajo na območju občine. Zvezi kulturno prosvetnih organizacij je aktiv predložil, da rasširi likovno dejavnost v delovnih kolektivih in da organizira več- občinskih revij vseh amaterskih kulturnih zvrsti in s tem omogoči uveljavitev nadarjenih po§ameznikov in skupin. S tem v zvezi je potrebno nameniti tudi finančna sredstva za štipendiranje izrazitih talentov, ki jih v občini prav gotovo ne manjka. Med sklepi aktiva velja posebno omeniti zahtevo, da festivalna dvorana na Bledu postahe spet kultur-no-likovni center spričo velikih tehničnih možnosti in afirmacije, ki jo ima ta objekt. Radovljica, kot rojstno mesto prvega slovenskega dramatika, naj bi na predlog aktiva postala v bodoče mesto slovenske dramatike, kjer se bodo prirejale ob Linhartovih dnevih dramske prireditve tekmovalnega značaja in s posebnimi priznanji v slovenskem merilu. JR Italijani so si naposled lahko oddahnili po eni najbolj žolčnih predvolilnih kampanj v zadnjih letih: sile, ki so se zavzemale za povratek na staro, so pri glasovanju o zakonu o razvezi doživele prepričljiv poraz. Uradni rezultati referenduma so: 59,1 odstotka za in 40,9 proti, pri čemer ni odveč podatek, da je na volišča prišlo več kot 88 -odstotkov volivcev. Poraz na-zadnjakov je popoln. Takoj po razglasitvi rezultatov so ulice italijanskih mest preplavile skupine demonstrantov z rdečimi zastavami in pesmimi. Vodja socialistov je izjavil: »Zahtevali so preštevanje in izgubili so.« Toda kaj so nazadnjaki izgubili in kaj je referendum sploh pomenil? Italijani so glasovali za razvezo Naj'prej je treba za razumevanje reči tole: vse do pred tremi leti se v Italiji ni bilo mogoče razvezati, nato pa so izglasovali tako imenovani Fortunov zakon, ki je to dovoljeval. A samo nekaj ur po sprejetju tega zakona se je že začela divja kampanja za njegovo ukinitev, ki so jo podpirali predvsem cerkev in desnica s trditvijo, da bo doživela morala v Italiji hud udarec. Potem, ko so v skladu s predpisi zbrali zadostno število podpisov tistih, ki so terjali ponovno preverjanje, so začeli neposredno kampanjo proti zakonu, o čemer naj bi se volivci izjasnili na referendumu. Na zadnji seji predsedstva občinske konference mladih delavcev so naj* mmmmmmmtmmmm^ več govorili o akcijah jeseniške delavske mladine v mesecu mladosti. Največja bo nedvomno delovna ak sklenili, da bodo komuniste, ki se iz neupravičenih vzrokov niso udeležuj glasovanja, izključili iz ZK! Za dosledno izvrševanje tega sklepa bo skrbel komite. Konferenca je nato sprejela enoletni program nalog organizacije ZK& v jeseniški občini. Komunisti so s ploskanjem pozdravili izvolitev tovariš* Tita za predsednika republike brez omejitve mandata. Ob tej priložnosti bodo Titu poslali pozdravno brzojavko. -jk Radovljica V torek se je pri komiteju občinske konference ZKS Radovljica sestal ______ _ ___________________________ _____ aktiv komunistov neposrednih pr0' izvajalcev. Sklenili so, da bodo v času 10. kongresa ZKJ sprejeli na skup"' proslavi v zvezo komunistov nove člane, saj imajo osnovne organizacije številne predloge. Sprejem novih članov je predviden za 28. maj na Bledu, sprem* Ijal pa naj bi ga krajši kulturni program. M. Hudovernik Škofja Loka Včeraj popoldne je bila v Škofji seja predsedstva občinske konferen- --------—--- ce ZMS. Člani predsedstva s° najprej spregovorili o programu prireditev v počastitev praznovanja mesec8 mladosti, nato pa so pripravili sprejem za domače brigadirje in brigadirje Jz Smederevske Palanke, ki danes odhajajo na mladinsko delovno akcij0 Kozjansko 74. V torek popoldne bo v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka. Za dnevni red je predlagana obravnava predloga osnutka družbenega dogovora o enotnih načelih kadrovske politike v občini, politična ocena negativnih dejanj nekaterih delegatov zborov občinske skupščine, potrditev finančnega načrta za lani in sprejem načrta za letos ter imenovanje koordinacijskega odbora, ki bo skrbel za načrtno delo P11 usmerjanju mladine v vojaške šole. -jg / rzic V torek, 21. maja, bo v Tržiču sej« predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo razpravljali 0 pripravah na redni občni zbor občinskega sveta Zveze, sindikatov, ki bo v četrtek, 23. maja, in na katerem bodo pregledali delo občinske sindikalne organizacije v zadnjih štirih letih. Na občnem zboru bodo potrdili tudi dele* gate osnovnih sindikalnih organizacij za občinski svet Zveze sindikatov, nje* gove organe ter nadzorni odbor. Občinski sindikalni svet je začel zbirati prijave za udeležbo na proslavi ob 50. obletnici zloma fašistične Orjune. Proslava bo 1. junija v Trbovljah. P1"0' slave v Trbovljah se bo udeležilo okrog 250 Tržičanov. V sredo je bila seja sekretariata občipske konference Zveze mladine Sl°' venije Tržič. Na seji so razpravljali o organizaciji tekmovanja v znanju 0 Ivanu Cankarju. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris in sekretar komiteja ZK Janez Piškur. V četrtek pa st# predsednik in sekretar občinske mladinske konference Jože Klofutar in Lud' vik Perko sprejela Tržičane, ki bodo odšli danes zjutraj na mladinsko delovn0 akcijo Kozjansko 74. Gorenjski brigadirji bodo- odšli na Kozjansko dane8 zjutraj ob sedmih izpred kina Center. V torek bo na tržiški Delavski univerzi seminar za občane, ki so ji*1 osnovne organizacije ZK predlagale za sprejem v ZK. Udeleženci, med kate; rimi prevladujejo mlajši, se bodo seznanili z vlogo in delom ZK. Predavatelj bo sekretar komiteja občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur. -jk Aktivne vojaške starešine Krajevna organizacija Zveze re- hoda in izpite, na katerih bo vsj^ zervnih vojaških starešin Bohinjska Bistrica je organizirala aprila na igrišču v Danici spomladanski kros za svpje člane. Udeležilo se ga je 35 rezervnih vojaških starešin. Junija ima organizacija v programu pripravo orientacijsko-taktičnega po- IlUUa 111 lipi^c, li a nai« član odgovarjal na 6 vprašanj. lažjo in boljšo pripravo in uspe' planiranega pohoda so člani kup1 70 topografskih kart, busole in mandirska ravnila. Organizacija j za člane naročila tudi daljnoglede plašče. ' C. R- Referendum je razdelil politične sile Italije kot še nikoli doslej, škodo pa je utrpela pri tem predvsem politična sila sosednje dežele, krščansko demokratska stranka, ki se je postavila na stališče, da je treba zakon o razvezi po vsej sili ukiniti. Pri tem je imela podporo monarhistov in neofašistov ter cerkve — proti sebi pa vse ostale napredne sile Italije. Rezultati pomenijo hud udarec vsem tistim, ki so hoteli kolo. časa zavrteti nazaj — pomeni pa tudi, da se bodo krščanski demokrati tudi pri odločanju o drugih zadevah morali še dolgo opotekati od šoka nedeljskega poraza. Referendum namreč nikakor ni bil samo izjasnjevanje o zakonu o razvezi za ali proti, marveč je bil tudi opredelitev za napredek ali nazadnjaštvo v širšem smislu. Izid je nedvosmi-selno pokazal, da večina Italijanov kljub vsemu ohranja razsodno stališče do dogodkov, ki pretresajo njihovo domovino. NOVA VLADA NA PORTUGALSKEM General Antonio Spinola je napovedal proglasitev nove portugalske vlade, ki naj bi začela voditi deželo namesto vojaške junte. V tem trenutku sicer še vedno ni jasno, kdo vse bo dobil ministrski položaj, vsekakor pa je znano, da bodo v njej zastopane vse stranke, torej tudi socialisti in komunisti. Vodja junte, general Spinola, bo postal skoraj zanesljivo predsednik republike, za ostale položaje pa je še prezgodaj napovedovati, katere osebnosti jih bodo zasedle. Toda kdorkoli bo sedel v vla^ ne bo imel lahkega položaj* zakaj Portugalska, čisto na dn. lestvice razvitih evropskih deže ' ponuja več problemov kot pa r.-je mogoče rešiti. Ena najb°j usodnih dilem ostaja slejkop1*^ položaj portugalskih kolonij ^ Afriki. Gvineja—-Bisao, Moža** bik in Angola terjajo neodvi'j nost in čeprav je bil geneza Spinola znan kot nasproti*1 nadaljevanja kolonialne to nikakor ne pomeni, da pripravljen takoj in brez ganja sprijazniti s tem, da dobU kolonije samostojnost. Še vedno je namreč prifjfj »počasne rešitve«, ki jo viol nekakšni federaciji Mozambik ^ Angole in Gvineje—Bisao Portugalsko. Temu seveda os^. bodilna gibanja (eno med nji^J v Gvineji—Bisao, je že progla?'^ neodvisno državo) nasprotuj^ ker terjajo jasne, odločne g dokončne, ne pa zgolj polovifi rešitve. Ob tem bo treba najti izjemno neprijetnega stanja P e tugalske ekonomike, ki je. samo obremenjena s hudimi datki kolonialnega vojskovanja marveč tudi z dediščino za°s .:e. in neustrezno razvite indust^^J KISSINGER ŠE VEDNO POSKUŠA ni1 Medtem pa si ameriški zuna ^ minister Henry Kissinger ^ vedno prizadeva doseči raZ tf' čet na Golanu. Sodeč po P°r?cet lih z Bližnjega vzhoda so $ tam dosegli napredek, ne pa še končne rešitve, ki bi zado ljevala obe strani. Razpisna komisija delovne organizacije Sukno industrija volnenih izdelkov Zapuže Begunje na Gorenjskem razpisuje naslednja vodilna delovna mesta: 1. V delovni skupnosti skupnih služb: a) vodje priprave dela b) vodje energetike, vzdrževanja in varstva pri delu Pogoji: pod a): kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti visoko šolo tekstilne smeri in 3 leta prakse v tekstilni stroki oziroma višjo šolo tekstilne sr®eri in 6 let prakse -v tekstilni stroki od tega 2 leti na vodstvenih delovnih mestih; pod b): kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti višjo strojno ali drugo ustrezno šolo in 2 leti prakse oziroma srednjo strojno ali drugo ustrezno šolo tehnične smeri z 10 let prakse od tega 2 leti na vodstvenih delovnih mestih. Poleg tega mora imeti pogoje (izpit) za opravljanje nalog iz varstva pri delu. 2. V temeljnih organizacijah a) vodje TOZD v — tekstilne tovarne Zapuže b) vodje TOZD — tekstilne tovarne Jurjevica c) vodje TOZD — industrijske prodajalne Zapuže Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti naslednjo strokovno izobrazbo in prakso: pod a): visoko strokovno izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 3 leta prakse v volnarski stroki od tega 1 leto na vodstvenih delovnih mestih, — višjo strokovno izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 5 let prakse v volnarski stroki od tega 4 leta na vodstvenih delovnih mestih; pod b): visoko strokovno izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 3 leta prakse v volnarski stroki od tega 1 leto na vodstvenih delovnih mestih, — višjo strokovno izobrazbo tekstilne ali druge ustrezne smeri in 5 let prakse v volnarski stroki od tega 4 leta na vodstvenih delovnih mestih, — srednjo strokovno, izobrazbo tekstilne smeri in 15 let prakse v tekstilni stroki od tega 8 let na vodstvenih delovnih mestih; pod c): srednjo strokovno izobrazbo komercialne smeri in 5 let prakse v prodaji tekstila ali poslovodsko izobrazbo in 8 let prakse v prodaji tekstila. Vsi kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še ustrezne izkušnje v vodenju temeljne organizacije oziroma sektorja, biti Morajo moralno-politično neoporečni in imeti aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Za zasedbo vodilnih delovnih mest se odrejajo tudi naloge in smotri, ki jih mora delavec doseči v času do nove izbire. Stanovanj nimamo na voljo. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah na splošno kadrovski sektor delovne organizacije 15 dni po dnevu razpisa. Malo Kranjčanov v vojaških šolah »Slab odziv mladine za vpis v vojaške šole in akademije zbuja skrb«, je na ponedeljkovi razširjeni seji sveta za ljudsko obrambo občine Kranj dejal predsednik sveta Tone Volčič. V nadaljevanju je orisal nekatera zapažanja sveta za ljudsko obrambo SR Slovenije ter nakazal ukrepe, ki so že bili sprejeti, da bi se stanje vendarle izboljšalo. Menil je, da je primere, ko na nekaterih šolah in akademijah sploh ni gojencev iz Slovenije, treba čimprej odpraviti. »Tudi kranjska občina ne izstopa iz slovenskega povprečja,« je v nadaljevanju dejal Tone Volčič. »Predlanskim so bili vpisani v vojaške šole trije kandidati: po eden na vojaško gimnazijo, letalsko gimnazijo ter mornariško akademijo, in lani prav tako -trije: dva v letalsko gimnazijo in eden v letalsko-tehnično gimnazijo. Po sedanjih podatkih se letos dva dijaka želita vpisati v vojaško gimnazijo, štirje v vojaške akademije, eden v letalsko-tehniško gimnazijo in eden v gimnazijo v Ljubljani. Seveda število za zdaj še ni dokončno.« »Mi sami moramo spremeniti mišljenje o vojaškem poklicu,« je nato dejal polkovnik Vinko Krmelj. »O vsem moramo spregovoriti čimbolj odkrito, povedati, da je to poklic, ki zahteva sposobne ljudi, ljudi trdne volje, da je poklic, ki prav tako kot drugi zahteva spoštovanje. Odnos do vojaškega poklica bi se moral izoblikovati že v osnovni šoli. Vprašanja bi se morali lotiti bolj načrtno.« In kakšni ukrepi za izboljšanje sedanjega stanja so predvideni v kranjski občini? Prisotni na seji so se dogovorili, da bodo že v teh dneh sklicali na sestanek razrednike zadnjih letnikov osnovnih, poklicnih in srednjih šol ter jih seznanili s problematiko. Zavod za zaposlovanje je v zvezi s tem izdal celo posebno brošuro s potrebnimi informacijami. V najkrajšem času bodo po posameznih šolah roditeljski sestanki, na katerih bodo tudi starši seznanjeni z možnostmi vpisa v vojaške šole ter ugodnostmi, ki jih v času šolanja uživajo gojenci. Prav tako so udeleženci posveta menili, da bi v akcijo morali pritegniti vse družbenopolitične organizacije ter organizacije, v katere je vključeno večje' število mladih. Dogovorili so se še, da bodo za vse tiste, ki so kandidati za vpis v vojaško šolo, pripravili posebno ekskurzijo v vojaško gimnazijo, da se bodo le-ti že zdaj lahko seznanili z možnostmi šolanja. Vse delo bo vodilo posebno telo, odbor, ki je bil izvoljen na seji. J. Govekar Ce zaupate svoje denarne zadeve Ljubljanski banki, si zagotovite bančni servis najširše mreže poslovnih enot v državi in poslovnih korespondentov po vsem svetu. Sodobna tehnična oprema, združena z 80-ietnimi izkušnjami v denarnih zadevah, se kaže v naslednjih odlikah našega servisa: natančnost, hitrost, učinkovitost, zaupnost Če gre za kako posebno storitev, ki zanima samo vas, zahtevajte pismeno pojasnilo ali pa se oglasite pri nas. Zaupno poslovanje je ena od tradicionalnih odlik naše banke. Z veseljem" vam bomo ustregli! /O ljubljanska banka Priprave za referendum V torek, 14. maja, je bil v Radovljici sestanek predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze. Na sestanku so govorili o politični oceni volitev, statutih krajevnih skupnosti, pripravah na volilne konference krajevnih organizacij SZDL in o pripravah za referendum. Ugotovili so, da so volitve v radovljiški občini želo dobro uspele. Da bo tudi delo delegatskega sistema uspešno, bo junija za vseh 731 delegatov v Radovljici enodnevni seminar. Statutarne komisije pri krajevnih skupnostih so osnutke statutov KS v glavnem že dale v javno razpravo in v korekturo občinski statutarni komisiji. Prisotni so. izrazili željo, naj občinska statutarna komisija osnutke statutov čimprej pregleda in s priporočili za dopolnitev vrne krajevnim skupnostim v nadaljnji postopek. Za dograditev vseh osnovnih šol v radovljiški občini bo zmanjkalo finančnih sredstev, ki se zbirajo po zadnjem referendumu. Glede na to bodo v letošnjem letu imeli še en referendum, da bi zbrali manjkajoča sredstva za dograditev šol in dodatna sredstva za gradnjo otfoško-var-stvenih ustanov in morda še nekaterih drugih družbenih objektov. Na zaključku seje je predsednik seznanil navzoče, da bo letos, 4. julija, na Poljanah VI. zbor aktivistov Gorenjske. Po programu naj bi bil v letu 1975 zbor aktivistov v Škofji Loki in 1976. leta v Radovljici. Navzoči so predlagali, naj se vrstni red spremeni, da bi bil 1975. leta zbor aktivistov Gorenjske v radovljiški občini. C. Rozman Stališča in sklepi sedmega kongresa ZKS Napotila za akcijo ^ist sodita sedmi kongres slovenskih komu- po|G°V ter deseti kongres jugoslovanskih komunistov obl*sti delavcev na vseh področjih odločanja še je v^tisednik zveze komunistov Slovenije France Popit da j Vodnem poročilu na kongresu zelo jasno poudaril, dela Povsem prodrlo in zmagalo spoznanje, da je oblast ter uCey. *n vseh delovnih ljudi potrebno odločno uvajati 8tainV^avliati povsod. Samoupravljanje pa mora po-bo7uj1 tEMELJNI DRUŽBENI odnos. Posebej se moramo °bfaiLfa neuvrščenost naše zunanje politike ter krepiti u8*ne?-*°.ter splošni ljudski odpor. Prav na tej temeljni ^PravP moramo voditi boj za .socialistično samo-»nora JanJe ter dosledno izvajati določila ustave. Delaveo-Uvej-P^stati nosilec odločanja, zato pa moramo v praksi *>rga a.Vlt> vse oblike neposredne samouprave v temeljni ac*ji združenega dela, v krajevni skupnosti, v °bfcin^Pravni interesni skupnosti ter v zborih delegatov t TV»' VlSp 80 velike naloge, ki smo si jih zastavili komunisti e napredne sile in delovni, ljudje Slovenije in Jugo- slavije. Da te naloge danes tako jasno lahko postavimo, je to zasluga zmage nad silami, ki so nasprotovale samoupravnemu konceptu socializma ter uveljavljanju vodilne vloge delavskega razreda. Graditev socializma je razredni boj. Vodi ga lahko le organiziran delavski razred, ki v tem boju povezuje vse napredne sile. V tem boju se zveza komunistov uveljavlja kot vodilna idejnopolitična sila delavskega razreda, katerega usmerja k zgodovinskemu cilju proletarske revolucije. Ta cilj nam postavlja najbolj napredna družboslovna veda MARKSIZEM, ki je temeljni nauk in teoretična podlaga tudi naši jugoslovanski praksi. - , Seveda pa je bilo potrebno najprej izbojevati bitko proti vsem tistim silam, ki so se upirale taki usmeritvi boja za samoupravni socializem, v katerem imata vodilno vlogo delavski razred in zveza komunistov. Te, samoupravljanju nasprotne sile, so podcenjevale zvezo komunistov in delavce, upirale so se organizirani bitki za samoupravljanje pod zastavo partiie, obenem pa zagovarjale zgrešeno stališče, češ da je obdobje revolucionarnega delovanja komunistov končano, da ni več potreben boj, ker bomo socializem dosegli brez komunistov in podobno. Zmaga nad takimi škodljivimi pojmovanji je bila izbojevana na pomembnih partijskih posvetin, kot so 21. seja predsedstva ZKJ, 29. seja centralnega komiteja ZKS, najbolj odločen prelom z nasprotnimi silami pa pomeni Titovo pismo in sprejetje nove ustave. Na sedmem kongresu so delavci nekaterih večjih industrijskih središč Slovenije na plenarni razpravi povedali nekaj zelo zanimivih ugotovitev iz prakse. Kaj se je dogajalo pred pismom, so povedali, da so si preveč besede pri odločanju lastili vodilni delavci. Premalo so skrbeli za informiranje delavcev o pomembnih zadevah v tovarni, nobene posebne pozornosti niso posvečali izobraževanju in usposabljanju delavcev, pomembne odločitve so padle v ozkem krogu strokovnih ter vodilnih ljudi, ne da bi delavci kaj zvedeli o terti. Nadalje: premalo so vrednotili delo, odnosi med delavci in vodilnimi ljudmi niso bili dovolj tovariški, in podobno. Po pismu pa se je marsikaj spremenilo in se postopoma zboljšalo, so povedali. Predvsem se je okrepila vloga zveze komunistov. Delavci so poslej dobivaji več besede pri odločanju. Informiranje se je zboljšalo. Več sredstev so namenjali za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo. Precej več delavcev je dobilo nova stanovanja, medtem ko je bil prej redek primer. Zboljšalo se je nagrajevanje ter vrednotenje dela. Delavci «0 se postopoma lažje uveljavljali pri odločanju, ker so bili bolje informirani. Pogosteje so se obračali za nasvete in pomoč na zvezo komunistov, ker je pridobila na ugledu in so ji več zaupali. Tudi splošno vzdušje in razpoloženje v tovarni se je zboljšalo, odnosi pa so se popravili. Poslej ni bilo težko doseči enotna stališča in sklepe, če so ubrali pravo pot obveščanja, dogovarjanja ter informiranja. Ob takem vzdušju in enakopravnejšem vrednotenju slehernega delavca in vsakega dela so se brez težav na zborih delavcev in po samoupravnih delovnih skupinah odločili za več dela, za delo tudi na prosto soboto, če je bilo potrebno. Nasprotno pa so bili vselej ogorčeni in nezadovoljni, če so jih odrivali od odločanja in sprejemali odločitve v ozkem krogu vodilnih in s tem uveljavljali podjetniško oblast in miselnost. V takih odnosih, ko si skupina ljudi lasti pravice odločanja namesto delavcev, razumljivo ustvarja nezadovoljstvo in spodbuja odpor. V novih delegatskih razmerjih je to sicer onemogočeno. Vendarle pa bo potrebno veliko naporov in dobre volje ter vztrajnosti, da ob postopku informiranja na zborih delavcev, usklajevanja in sporazumevanja v samoupravnih delovnih skupinah, v delegacijah in kasneje na konferenci delegacij ali v zboru združenega dela, ne bomo odnehali ter se zadovoljili s polovičnimi rešitvami. S tem bi kršili osnovno samoupravno načelo in otežili ali pa celo onemogočili besedo delavcev pri končnih odločitvah. Delavci so na kongresu govorili iz lastnih izkušenj in prakse. Zato so bile njihove besede tako konkretne, jasne in nedvoumne. Opozorile pa so na nekatere bistvene probleme, na katere moramo biti najbolj pozorni. Zanimivo pa je tudi, da so ljudje iz prakse potrdili ugotovitve, postavljene v kongresnih dokumentih. Zato lahko ugotavljamo, da so stališča in sklepi, sprejeti na sedmem kongresu najbolj celovita ocena dosedanjega razvoja :n dosežene stopnje samoupravljanja, obenem pa tudi spodbuda za lastno oceno, ki jo morarfio izdelati v vsaki sredini ob posebnih razmerah, ki so značilni zanjo, tako v sleherni delovni organizaciji, krajevni skupnosti, interesni skupnosti ter v občini. Seveda pa ne bomo ostajali zgolj pri ocenah stanja in razmer: iz njih naj izhaja temeljito pretehtan akcijski program nalog, ki jih moramo uresničevati nemudoma ali v bližnjem prihodnjem obdobju. Pred nami je deseti kongres jugoslovanskih komunistov. To bo nedvomno najpomembnejši politični dogodek leta in obenem krona vse razgibane politične aktivnosti komunistov in vseh delovnih ljudi v minulem obdobju po Titovem pisknu. Zato se moramo nanj prav tako temeljito pripraviti kot na sedmi kongres ali pa še bolj. Sicer pa tečejo priprave že od junija lanskega leta, ko smo dobili Izhodišča za 10. kongres in vodili razpravo o njih že lani, t. Največ pa Jofe Bohinc najbolje pa letos pred sedmim kongresom, bomo morali storiti še v tem mesecu. ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES Stari most čez Javorniški potok v Trebežu je dotrajal. Razen tega pa je bil zelo ozek glede na- vedno večji promet proti Javorniškemu Rovtu in v dnevni kop dolomita v Trebežu. Skupščina občine in železarna Jesenice sta namenili denar za obnovo, delavci podjetja Kovinar Jesenice pa so pred dvema mesecema začeli graditi novega. Kot kaže, bodo v kratkem nov dovolj širok betonski most dogradili, nato pa bodo čezenj delavci Cestnega podjetja iz Kranja položili še plast asfalta. — B. B. v Koliko so cn ULJ < CO LU < (/> LU < cn LU < c/) LU < cs) LU Opremljate novo stanovanje? Obnavljate staro stanovanje? Želimo vas seznaniti z našim proizvodnim programom, s katerim boste lahko opremili predsobe, dnevne sobe, otroške sobe, delovne kabinete in spalnice: Sestavljivo predsobno pohištvo ALFA FL (6 posameznih elementov) je namenjeno za opremo večjih predsob, DELTA (4 elementi) pa za oprerno manjših predsob. Prav tako je tudi pohištvo ARTUR sestavljivo. S kombinacijo, ki jo boste izbrali iz sedmih elementov, boste lahko opremili dnevno sobo, dekliško sobo, spalnico ali delovni kabinet. lani zaslužili Ločani? <2 zaupajte izbiro pohištva soprogi in alplesui Davčnih zavezancev je tokrat nekaj manj kot leto dni poprej — Najvišji prijavljeni znesek znaša 13 starih milijonov .Podobno kot lani je davčna uprava skupščine občine Škofja Loka tudi letos sestavila seznam občanov, ki so v preteklih dvajsetih mesecih in naslova dohodkov zaslužili nad 35.000 dinarjev in ki bodo morali družbi v obliki dajatev vrniti določen odstotek izkazanega zneska. Uredništvu Glasa je ljubeznivo posredovala nekatere najbolj zanimive podatke, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Ugotovitve iz ostalih gorenjskih komun nameravamo objaviti v prihodnjih številkah našega lista. V Škofji Loki so tokrat zabeležili okrog 3400 davčnih zavezancev, torej nekaj manj kot lani, ko jih je bilo 3771. Seveda je treba reči, da točnega seštevka še ne poznajo ker manjkajo napovedi približno dvestotih »petičnežev«. Vendar so, upoštevajoč stopnjo inflacije ter hkrati dvig republiške osnove od 25.000 na 35.000 din, realne plače domala enake onim v prejšnjih letih. Preseneča dejstvo, da najvišji prijavljeni prejemki (strojni ključavni-čar-izumitelj) ne dosegajo prejemkov »rekorderja '72«, zasebnega obrtnika-livarja, ki je spravil v žep reci in piši 24.000 din več kot sedanji prvak. No, po novem najdemo omenjenega livarja šele na 14. mestu: neuradno smo zvedeli, da je del proizvodnje preselil drugam. Če že vlečemo vzporednice, ne smemo mimo informacije, da so preteklo pomlad v Loki in okolici registrirali 35 državljanov, katerih dohodek je presegal 7 starih milijonov, letos pa 65! »Najbogatejšo« predstavnico šibkejšega spola, sicer računo- vodkinjo, smo odkrili pod zaporedno številko 31 (kje si, emancipacija?), medtem ko župan in profesionalni krajevni družbenopolitični delavci sploh niso prišli v »elito petinšestdesetih«. Najmočnejša v njej je skupina diplomiranih inženirjev in ekonomistov (16). Sledijo direktorji (13), tehniki in VKV mojstri različnih strok (9), zdravniki (5), obrtniki (4), upokojenci z dodatnimi zaposlitvami (4), profesorji (3), trgovski potniki (3), kulturniki oziroma umetniki (2) itd. Toda poglejmo dvajset mož naj-debelejših listnic. Cisto na vrhu je, kot rečeno, visoko kvalificirani strojni klju-čavničar-izumitelj s 131.094,70 din (samo patenti so mu navrgli 83.465 din), da bi se nato zvrstili upokojenec (103,699,40 din), zdravnik 99 tisoč 761,65 din), akademski slikar (96.496,10 din), strojni tehnik (96 tisoč 85,59 din), ekonomist (94.559,40 din), strojni inženir (93.449,10 din), livarski mojster (92.638,00 din), diplomirani inženir (89.682,27 din), zasebni ključavničar (89.001,00 din), ekonomist II. (87.406,30 din), zdravnik (86.899,60 din), direktor (86 tisoč 308,07 din), livarski mojster II (85.692,40 din), kulturni delavec (84.702,70 din), gradbeni inženir (83.736,80 din), profesor (83.603,73 din), direktor II (82.888,19 din), profesor II (82,721,00 din) in diplomirani inženir II (82.314,15 din). Gornja lista utegne doživeti manjše spremembe in popravke, saj vanjo niso vključeni posamezni privatniki, ki bodo napovedi vložili potem, ko jim bo odmerjen davek od obrtnih storitev. I. G. GIP Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju: 1. mizarje za izdelavo in montažo gradbenega pohištva 2. NK delavce v primarni predelavi lesa 3. NK delavce za tesarsko delavnico 4. učence za mizarsko in tesarsko stroko Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa naj se zglasijo v kadrovskem oddelku Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva ul. 56. < co LU Podatke o dimenzijah in površinski obdelavi si boste lahko ogledali na prospektih, ki vam jih bomo na vašo zahtevo poslali na vaš naslov. Pohištvo prodajamo v vseh trgovinah s pohištvom, v Železnikih pa imamo v upravni zgradbi (poleg bencinske črpalke) lastno prodajalno, kjer boste vedno naš dobrodošel gost. S s % S c/) i g § rn c/) 5 s; CP i g s s 0> s C/5 5 i \ % ? k c/J Odreži in nalepi na dopisnico ALPLES ALPLES ALPLES ALPLES prenosni fl transformator za varjenje TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tafl pločevine ali za njeno obde' vo je najidealnejše orodje BA TAM transformator: ker tehta 20 kg, je zelo primeren za delo v d«' C.VJ l\y, JG tCIU \JI IIIIOI en ta Ulov lavnici aH na potovanju. Z njim lahko rite navadno mehko jeklo, nerjaveča )e/.e in jekla, ki so odporna proti kislinam. variti lito železo ali obnoviti izrabljene povrs' ( z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno P ključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v rancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat /', pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTA zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih str * ' it ' i* t ■ + * « ■ • » ' » m t « 'i' ' t » 1 > v » m Gostinsko podjetje Jelen Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. ŠEFA STREŽBE v gostilni Stari Mayr 2. VEČ NATAKARIC OZ. NATAKARJEV 3. VEĆ KUHARIC IN KUHINJSKIH POMOČNIC 4. VEČ UČENCEV za poklic natakar, kuhar in slaščičar * Pogoji: pod 1.: KV natakar pod 2.: KV natakar ali PK natakar pod 3.: K V kuhar ali PK „kuhar pod 4.: končana osemletka in starost največ 18 let. Za samce je zagotovljeno stanovanje v podjetju. Ponudbe pošljite v 14 dneh odboru za medsebojna delovna razmerja Gostinskega podjetja Jelen Kranj. OZD Splošno gradbeno podjetje Projekt Kranj, Nazorjeva 1 proda na javni dražbi naslednja odpisana osnovna sredstva in material: 1. GRADBENI DELOVNI STROJ — ESKAVATOR 2. 2 OSEBNA AVTA ZASTAVA 1300 3. STROJ ZA IZDELAVO BETONSKIH CEVI ROSACO-META (SAMO ZA DRUŽBENI SEKTOR) 4. STRUŽNICO 5. VEC BRUSILNIH, VRTALNIH IN DV. STROJEV * 6. MOTORNO ŽAGO PARTNER 7. VEC ELEKTROMOTORJEV OD 0,6 DO 7 KW 8. 6 MEŠALCEV ZA MALTO 9. 7 KONZOLNIH DVIGAL . 10. 2 ŠKRIPCA VERIŽNA, 3 t 11. RAČUNSKI, FAKTURNI, RAZMNOŽEVALNI IN PISALNI STROJI 12. RAZNA (ŽE UPORABLJENA) KUHINJSKA IN DRUGA OPREMA Dražba bo v četrtek, 30. maja, v centralnem skladišču na Kokrici ob 15. uri za družbeni sektor in ob 16. uri za druge interesente. Ogledi predmetov in informacije o izklicnih cenah so možni od 27. do 29. maja na kraju, določenem za dražbo, razen stroja rosa-cometa, katerega se lahko ogleda na obratu gramoznica na Polici pri Naklem. Udeležba na dražbi je možna po predhodnem vplačilu 10 % zneska izklicne cene. SGP Projekt Kranj Komisija za medsebojna razmerja proizvodno trgovskega podjetja PEKS Škofja Loka, objavlja naslednja prosta delovna mesta v poslovalnici št. 1 »Homan«, Mestni trg 2: a) kuharja b) več natakarjev Pogoji za sprejem so naslednji: pod a): KV kuhar s prakso ali brez nje ali PKV kuhar s šestmesečno prakso. Poskusno delo 30 dni; pod b): več KV natakarjev ali PKV natakarjev z enoletno prakso več NKV delavcev za priučitev poklica natakarja. Poskusno delo 30 dni. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidati pridobijo lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na gornji naslov do vključno 10. junija 1974. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh od dneva izbire. Razpisna komisija v organizaciji združenega dela Komunalno podjetje Tržič Pristava 80 razpisuje po 19. in 50. čl. statuta podjetja naslednja vodilna delovna mesta za: 1. direktorja OZD (reelekcija) 2. tehničnega vodje 3. računovodje 4. vodje komunalne dejavnosti 5. vodje gradbene dejavnosti Kandidati za delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in statutom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — da ima višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, — da ima 5 let prakse od tega 4 leta na vodilnem delovnem mestu, — da ima srednjo strokovno izobrazbo istih smeri in 8 let delovnih izkušenj od tega4 leta na vodilnem delovnem mestu; pod 2.: — da ipia višjo ali srednjo izobrazbo gradbene ali organizacijske stroke, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših mestih v sorodni dejavnosti; pod 3.: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta samostojnega računovodskega dela v gospodrski dejavnosti; pod 4.: — da inia višjo ali srednjo šolo strojne, gradbene, organizacijske smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših mestih v sorodni dejavnosti; pod 5.: — da ima višjo ali sredno izobrazbo gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejših delovnih mestih v gradbeni operativi. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za zaposlitev izpolnjevati še pogoj, da so moralno in politično neoporečni. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Komunalno Podjetje Tržič do vključno 31. maja 1974. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja naslednji prosti delovni mesti: pravnika za interne akte in samoupravne sporazume Pogoj: — dokončana I. stopnja pravne fakultete ali višja pravna šola s 4-letno prakso; pravnega referenta Pogpj: — dokončana pravna fakulteta z 2-letno prakso v stroki Prijave z dokazili pošljite na naslov Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — Kadrovsko družbeni sektor do vključno 23. maja 1974. Srečanje onstran in tostran meje Kranjski pevci v Kropi Večkrat je bilo že zapisano, da ima moški zbor KUD Stane Žagar iz Krope stike z mnogimi društvi, s katerimi tesno sodeluje. Številnim zborom, ki so v zadnjih desetih letih gostovali v Kropi, se je zadnjo soboto pridružil moški zbor »TUGO VIDMAR« iz Kranja. Zbor je bil ustanovljen pred letom in pol na pobudo pevskega in kulturnega udejstvovanja željnih pevcev. Kljub kratki dobi obstoja pa se zbor že lahko pohvali s številnimi uspešnimi nastopi. To ni nič čudnega, saj 'so pod vodstvom izkušenega dirigenta Eda Ošabnika hitro napredovali, čeprav je med pevci večina takih, ki pred tem še niso peli v nobenem zboru. Zadnji hip pred koncertom so se domačini premislili in prenesli nastop iz velike dvorane v malo. Obisk je bil namreč skromen, saj je prišlo le okrog 50 poslušalcev, ki pa so bili z nastopom zadovoljni. Razveseljivo je bilo to, da je bilo med njimi precej mladih. Res je bolj udobno doma v naslonjaču ob televizorju, toda več in bolj popolno lahko uživa, kdor neposredno prisostvuje nastopu. V vsakem kraju so organizacije in posamezniki, ki jim je družbena dolžnost skrbeti za organiziranje in oblikovanje javnih prireditev, pa tudi za dober obisk le-teh. Vendar, dolžnost je dolžnost in kot taka neprijetna, zato jo zanemarjamo; pa čeprav s tem sebe postavimo v slabo luč, nastopajočim — v tem primeru prizadevnim in delovnim ljudem pevcem iz Kranja — pa spet pokažemoj da še ne znamo in ne zmoremo ceniti njihovega truda in znanja. Zato bi bilo prav, da bi bila dvorana bolj polna, saj bi potem gostje iz Krope odhajali še bolj zadovoljni. Kljub temu, da jim je nekaj pevcev manjkalo, so svoj. spored slovenskih umetnih, borbenih in narodnih pesmi izvedli s pretehtano interpretacijo, zanesljivo intonacijo in prijetno zvočno ubranostjo, pri čemer so bili nekoliko šibki srednji glasovi. GE Škofjeloško Muzejsko društvo stopa v korak s časom Širok obseg dejavnosti terja korenite spremembe v dosedanjem izrazito volonterskem poslovanju ustanove Opredeliti položaj nekega društva v širši družbeni skupnosti ni lahka zadeva. Opredeliti pomen Muzejskega društva Škofja Loka pa je sploh težko. Že sam naziv bi namreč utegnil nepoučenega bralca zavesti in ga speljati do napačnega zaključka, da gre za »zaprašeno« inštitucijo, ki brska po davni preteklosti kraja, zbira stare listine in predmete, medtem ko s sedanjostjo, s konkretnim življenjskim utripom svoje okolice nima dosti zveze. Ampak ime naj nikakor ne zavaja. Čez dva dni, v ponedeljek, 20. maja, zvečer bodo loški muzejalci po 19 mesecih premora v grajski galeriji sklicali redni občni zbor. Kdor ne verjame v uvodu nanizanim trditvam, se lahko osebno prepriča, da smo govorili resnico; v društvo ter v njegova pododbora v Železnikih in Žireh je trenutno včlanjenih okrog 850 občanov. Poleg sivolasih mož, ki so zraven že od vsega začetka, od ustanovitve, leta 1936, je vmes nenavadno veliko mladih. To priča, da so dejavnosti MD izredno pestre, razgibane in zanimive ter da posegajo v najrazličnejša bazična področja (tudi sodobnih) družbenih dogajanj. In če kaj, potem je prav ugodna starostna struktura kadrov najboljši odgovor posameznikom, ki mladini očitajo površnost, nezainte- IV. planinska slikarska kolonija na Vršiču Planinsko društvo Jesenice bo od 20. do 26. maja organiziralo že četrto planinsko slikarsko kolonijo na Vršiču. Povabili so 15 znanih in priznanih slikarjev krajinarjev, ki so se že doslej udeležili teh slikarskih kolonij. Upodabljali bodo gorski svet Vršiča in dolin Pišence ter Trente. Dela, ki jih bodo slikarji odstopili organizatorju, so namenjena galeriji planinskega slikarstva pri PD Jesenice. Kot že doslej bodo na koloniji ustvarjena dela razstavili na Jesenicah in v Kranjski gori. Zaželeno pa je, da bi razstave teh slik pripravila tudi druga planinska društva Slovenije. Ob tem je treba povedati, da je Planinsko društvo Jesenice prvo in za zdaj še edino, ki je s tovrstnimi prireditvami pričelo zelo uspešno propagirati zdravo planinstvo v naših prelepih gorah. B. B. Sobota — 18. maja 1974 Zaključek drugega slovenskega kulturnega festivala v Globasnici — Gostovanje mladinske gledališke skupine Oder 73 iz Pliberka v Bohinjski Češnjici, Podnartu in Ribnem. resiranost ter omalovažujoč odnos do zgodovine ozemlja, kjer prebiva. Bežen pregled zapisnikov zadnjih 18 sej društvenega vodstva opazovalcu razkrije, da so v minulem obdobju rekordno mero pozornosti posvečali zlasti sodelovanju v pripravah in izvedbi programa tisočletnice občine, Loškim razgledom, razvoju Muzeja in zbirk v Železnikih in Žireh, znanstveni publicistiki ter problemom spomeniškega varstva in urbanizma. Ako najprej določimo prispevek MD kot soorganizatorja slavja ob jubileju škofjeloške komune, mu moramo priznati vlogo enega ključnih nosilcev zahtevnih nalog. Pred-vem izstopa intenzivna založniška aktivnost, saj je društvo v lastni režiji izdalo Blaznikovo Zgodovino loškega gospostva, dva letnika Loških razgledov in Zbornik o Selški dolini, nič dosti manj pa se ni angažiralo pri vsebinskem oblikovanju in urejanju ostalih knjig in publikacij, ki so svet vzdolž obeh Sor spremenile v najbolj celovito in sistematično raziskan košček slovenske zemlje. Žal je zmanjkalo sredstev za tiskanje priročnih vodnikov po bližnji okolici, namenjenih zmeraj številnejšim domačim in tujim turistom. Ko smo nato spraševali o načrtih MD, so nam odgovori povedali, da ;jim idej ne manjka, vendar je glav-'na ovira financiranje. Če bo denar, nameravajo najprej popestriti še vedno premalo razvejane stike s članstvom. Najboljši način nedvomno predstavljajo popularni izleti in ekskurzije ter poučna predavanja, ki so bila doslej vselej dobro obiskana. Nadalje bi želeli odločilneje poseči v kreiranje? urbanistične politike znotraj občinskih meja ter. v spomeniško-varstvene plane, kajti na kulturnozgodovinsko in etnografsko nenavadno bogatem škofjeloškem teritoriju sta ohranjanje oziroma spreminjanje pokrajine dve tesno medsebojno prepleteni stvari in terjata maksimalno usklajeno ukrepanje. Jasno je tudi, da se ne bo mogoče več dolgo izogibati spremembam v notranjem ustroju ustanove in da čistemu volonterstvu bije zadnja ura. Navzlic finančni stiski je proračun zaradi obsežnega poslovanja krepko narastel; samo zadnji Loški razgledi, denimo, so društvo veljali rekordnih 12.000 din. Zategadelj utegne biti ponedeljkov občni zbor, čigar dnevni red poleg drugega obsega spremembe internih pravil in volitve r\o.vega odbora, prelomni dogodek, ki prinaša bistvene kvalitetne premike — v pozitivnem smislu, seveda. I. Guzelj Minulo nedeljo se je v Globasnici na Koroškem končal drugi slovenski kulturni festival, ki ga je z vso skrbjo, prizadevnostjo, požrtvovalnostjo in premagovanjem neštetih težav priredilo globasniško slovensko kulturno društvo. Na zaključni popoldanski slav-nosti, kjer so domačini v polni dvorani prisrčno pozdarvili vse gledalce, predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem, tiska, Kulturne skupnosti iz Ptuja, Kulturne skupnosti in Zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Radovljice, se je z ubranim programom predstavilo troje zborov. Mešani pevski zbor iz Globas-nice je predstavil mimo drugih tudi nekaj uglasbenih pesmi koroške pesnice Milke Hartmanove, ki jih je zložil zborovodja Janez Petjak in ki izžarevajo tesno povezanost s koroško zemljo. Mešani zbor iz Pliberka pod vodstvom Otta Wutte-ja, poln svežih, mladih glasov, je pel pesmi slovenskih in jugoslovanskih skladateljev, moški pevski zbor iz Zasipa pri Bledu, ki mu je dirigiral zborovodja Marjan Eržen, pa je prinesel v prijateljsko Globasnico slovensko narodno in domoljubno pesem. Program sta dopolnjevali še reci-tatorki iz Globasnice in Radovljice: prva z odlomki iz revolucionarnih pesmi slovenskih pesnikov, druga pa s Prešernovim »Povodnim možem« in »Zdravljico«. Prisrčno vzdušje se je še stopnjevalo v drugem delu programa, ko je s solistom Francom Korenom, ki ga zelo dobro poznajo tudi na Koroškem, nastopil Blejski instrumentalni kvintet. Fantje, sami 50. ponovitev Ukane Prešernovo gledališče praznuje v torek, 21. maja, ob 19.30 pomemben jubilej, in sicer 50. ponovitev predstave Svetina-Povše: UKANA. Dogodek, ki je vezan tak6 na avtorjevo pripravljenost zaupati Prešernovemu gledališču adaptacijo in prvo izvedbo, ki je vezan na odzivnost domačega območja (18 ponovitev) in širšega območja (32 ponovitev), pomeni nedvomno velik dosežek gledališča in vseh tistih, ki njegovo dejavnost neposredno ali posredno soustvarjajo: od Kulturne skupnosti do vseh občinskih družbenopolitičnih organov in ne nazadnje do neposrednih proizvajalcev in pa vseh tistih, ki so si predstavo želeli ogledati. — Jubilejna predstava je deloma zaključena, zato velja opozoriti vse tiste, ki bi radi prisostvovali slavnostni ponovitvi, da si vstopnice pravočasno zagotovijo. Revija amaterskih dramskih skupin mladi in nadarjeni glasbeniki, so navdušili občinstvo s slovensko narodno pesmijo. Na prireditvi je slovensko kulturno društvo razdelilo tudi priznanja najzvestejšim sodelavcem in zavednim Slovencem, ki so toliko in toliko let »zvesto služili slovenski .misli in besedi«. Ob slovesu so gostitelji podarili mlademu zasipskemu zboru tudi sliko — olje mladega globasniškega slikarja samouka Kraigerja in zaželeli, da bi se med Globasnico in radovljiško občino še bolj utrdile že zdaj prijateljske in kulturne vezi. Na povabilo Zveze kulturno prosvetnih organizacij iz Radovljice pa je že naslednjo soboto in nedeljo gostovala v Bohinjski Češnjici, Podnartu in Ribnem zares mlada gledališka skupina Oder 73 iz Pliberka, ki je začela delovati pred dvema letdma. V satiričnem kabaretu »Šel je popotnik skozi Koroški vek« so se predstavili navdušeni gle-dališčniki Tilka Marketz in Štefka Vauti, dijakinji, Franc Kržišnik, kmet, Lojz Messner, mizar, Jože Nachbar, študent filozofije, Joško Hudi, učitelj, Robert Grm, dijak, ob spremljavi zabavnega ansambla že- lezniškega uslužbenca Stanka Sad-jaka, v katerem igrajo še AlbeH Kraiger, študent pedagogike, Emil Krištof, dijak in Rudi Kos, strojni ključavničar. Ta pisana druščina je na ironično — zabavni način nanizala dogodke, ki so se zvrstili \ zadnjih dveh letih in so tako ali drugače prizadeli slovenski živelj na Koroškem. Videli in slišali smo tožbo zadnje izruvane slovenske table s krajevnim napisom, značilno koroško žegnanje, kjer so' skupaj molili, peli in pili in se nazadnje stepli s Slovenci in Nemci ob veseli spremljavi pesmi mi se imarpo radi, radi, radi, radi... zborovanje žab, ki je nedvomno v sorodu z napihnjenimi nastopi heimatdincev, duhovito razmišljanje o členu sedem za -katerega bi bilo bolje če bi bil (v fonetični besedni igri) člen »seks«, saj imajo tudi politiki radi seks, z alkoholom utrjeni pogum ob napadanju na slovenske spomenike in Še in še. Vso to z domislicami »gvircano koroško župo«, kakor je rekel povezovalec besedila Joško Hudi, je tekstovno in režijsko skuhala slavistka Anita Hudlova in pri tem izpričala dobro mero talenta in poguma. Gledališka skupina je požela aplavz v polni dvorani v vseh treh krajih, kjer je gostovala in obljubila, da se bo spet oglasila z novim satiričnim programom, kajti ob vsem, kar se v zvezi s Slovenci dogaja na Koroškem, gre mladim gledališčni-kom le še na (bridek) smeh. ABV Zasipski pevski zbor sestavljajo: Franc Koren, Anton Izlakar, Ciril Kreicher, Metod Kreicher, Berto Jesenšek, Anton Pogačar, Lado Firbos, Anton Burja ml., Ivan Simnic, Anton Jerkovič, Anton Čeferin, Marjan Kreicher, Niko Kreicher, Jakob Fajfar in Andrej Burja. — J. Ambrožič Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice je od 12. do 15. maja pripravila v gledališču Tone Čufar občinsko dramsko revijo amaterskih gledaliških-skupin. Na reviji so sodelovale štiri gledališke skupine, in sicer z Jesenic, Javornika in iz Žirovnice. V nedeljo so si ljubitelji gledališke umetnosti najprej ogledali predstavo amaterskega gledališča Tone Čufar, in sicer Partljičevo delo Ščuke pa ni v režiji Vere Smukav-čeve. V ponedeljek je bilo na sporedu delo Janeza Žmavca Obisk, ki so ga pod režijskim Vodstvom Ota Gerdeja izvedli člani na novo ustanovljene gledališke skupine Izvir. V torek je bila na vrsti predstava dramske skupine DPD Svoboda France Mencinger Javornik — Koroška Bela. Skupina je pod vodstvom Janeza Kejžarja izvedla socialno dramo Toneta Čufarja Ljubezen v kleti. Občinsko dramsko revijo je v syedo sklenila dramska skupina DPD Svoboda Žirovnica — Breznica s Finžgarjevim delom Veriga v režiji Julke Dovžanove. J. Rabič Večer afriške folklore Škofja Loka — Občinska konferenca ZMS Škofja Loka in terenski mladinski aktiv Železniki vabita na večer afriške folklore, ki bo jutri, 19. maja, ob 20. uri v kulturnem domu v Železnikih. Program bo izvajala folklorna skupina zveze afriških študentov v SRS. Prireditev je v okviru praznovanj meseca mladosti. -lb Koncert godbe iz Železne Kaple Kranj — V okviru sodelovanja med občino Kranj in občino Železna Kapla na Koroškem bo danes gost kranjskega pihalnega orkestra godba iz Železne Kaple. Goste bomo Kranjčani pozdravili ob 17. uri na Trgu revolucije. Uro kasneje pa bodo gostje, iz Koroške pripravili v dvorani delavskega doma koncert godbe na pihala. Gostitelji vabijo občane, da koncertu prisostvujejo v čim večjem številu. ' ' -lb Revija pevskih zborov Cerklje — Jutri, v nedeljo, 19. maja, ob 15. uri bo v avli osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah revija pevskih zborov. Sodelovali bodo enoglasni pevski zbor iz Šenčurja, dvoglasni pevski zbor iz CerkelJ, troglasna zbora iz Cerkelj in Šenčurja, gimnazijski mladinski zbor in orkester osnovne šole Cerklje. Prireditev je v okviru praznovanj meseca mladosti. Zanimive zbirke Goričane — Grad Goričane je postal prijetno shajališče prijateljev umetnosti. Ugodne prometne zveze omogočajo številnim obiskovalcem ogled zanimivih stalnih muzejskih zbirk iz vzhodne Azije in Afrike. Te dni obiskujejo muzej številne skupine učencev, zabeležili pa so tudi že več skupinskih obiskov delovnih kolektivov. -fr Gorenjski muzej Krani — V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in umetnostnozgbdovinska zbirka. V galerij1 v isti stavbi je na ogled razstava MLINI NA GORENJSKEM. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna pokrajinsK* zbirka NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA GORENJSKEM & republiška zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI ter tretja razstava £ serije retrospektiv slovenskih umetnic. — dela umetnice KARLf BULOVČEVE. , , . V galeriji v Prešernovi hiši pa je od 24. aprila dalje na ogled raz stava kiparskih del SONJE TAVCAR-SKABERNETOVE. Razstavne zbirke so odprte vsak dan od 10.—12. in 17.—19. ur razen ponedeljka. Loški muzej v Škofji Loki je odprt vsak dan od 9. do 12. in od 15. 17. ure, ob nedeljah neprekinjeno od 8. do 17. ure; zbirka v Železni*"1 pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Opozarjamo predvsem šolske skupine, da jim bomo vodstvo zbirkah lahko zagotovili le, če bodo svoj obisk prijavile vsaj en dan prej. fogled z vrha Dmvha na severna smučišča Lajnarja in severovzhodna smučišča Slatnika in Možica s spremljajočimi ^nicatjii. »Projekt Soriška planina« ttied utopijo in resničnostjo Okvirni programi so izdelani, treba je le še ustanoviti konzorcij za financiranje gradnje Minulo zimo je tudi širši javnost1 postalo jasno tisto, kar so strokovnjaki že dolgo vedeli: da n*mreč Soriška planina sodi najbolj obetavne potencial-turistično-športno-rekreativ-ne centre v Sloveniji. Po konfi- Na uredništvo je pred dnevi Priromalo obvestilo, s katerim nas uprava Gorenjskega sej-Ja Kranj vabi, naj se udele-tiskovne konference, po-ob ne seJmu sredstev za 27ribo in zaščito, ki bo od • maja do 1. junija v hali sej-ia Nedvomno zelo koristen Pnkaz raznih naprav, namenjenih enotam civilne zaščite, "fegne pritegniti veliko obi-snovalcev. Lepo in prav. Ni pa am prav, ker so program in spremno besedilo v priloženem Prospektu (razen zadnje strani) natisnili v srbohrvatskem Jeziku. In, kakor smo zvedeli, J* ertako tudi z vsem strokov-V)lni materialom. Če upošteva-}°> daje razstava v Kranju in j,.8} J° bodo ogledali skoraj, zključno le občani slovenske Jorodnosti, bi na DSNO v jfeogradu lahko našli kakega Prevajalca in posredovano J-s kovno gradivo pretopili v ^ovenščino. Je'1 tako, drugo- Seveda, ako res ne premo-, ustreznega človeka, je . bolje pustiti besedila v lginalu, kajti videli smo že . e preveč tekstov, napisanih v J'lgo-spa kedra vš čin i, ob kateri ° 'Se nam ježili lasje. 0 . n Kokrici,so nedavno tega tor,.1 novo šolo. Kajpak jo je vet /alstvo zela vesvlo. Ni pa stare bolezni naših ob u enikov> ki imajo navado soh r rP^a za usponu j In v uporabo, niai ko številne »obrobne {„„kosti« pustijo nedokon- dob °Snj še leto ali dve- Po' Šql n° z okolico kokriške veri Po kateri so raztreseni Vorn kiUpi ilovice- Za dva to- leži a lepljivega materiala 1 , tU(h na parkirišču bližnje jeURnerjeve gostilne. Lastnik dovoli1 v.eliko napako, ko je odi X-, a so tja »začasno« »zafi na(lležni tovor. Tisti Vod-no<< 12 ust tehničnega ie !/ delovišča namreč traja nim Pleseca in navzlic števil-Jo t l,ntervencijam gostilničar-i)idftr nadzornih organov ni deni^h ^ izvajalec del, jelu, hr Podružnica Gradisa 4otyjana> mislil kaj kmalu Pred j V akcijo. Prizadetim p0 ra&anio naslednji ukrep: naj n°kem izdatnem deževju h a J<)L'ariša direktorja Gradi-Kamenice povabijo na obisk. JiQ* ( ez blatno »mano« naj ga ^ Morda bojaleglo. __ guraciji tal, po meteoroloških značilnostih in po »obstojnosti« snega v Sloveniji dejansko nima veliko upoštevanja vrednih konkurentov, saj je v normalnih okoliščinah smuka gori mogoča še meseca maja. Torej ni čudno^ če so Ločani (planina je znotraj meja občine Škofja Loka) leta 1968 z urbanističnim planom celotno ozemlje zaščitili pred samovoljnimi posegi, ki ne bi sodili v okvir zaključenega projekta ureditve smučišč ter postavitve žičnic in pripadajočih stavb. Skratka, postalo je območje * posebnega družbenega pomena, kamor so zadnje čase uprte oči kopice zainteresiranih organizacij, podjetij in ustanov, vključno s krajevnimi organi, s TTKS in občinskim sindikalnim svetom. Prav slednji je sprožil idejo, naj bi pobočja v okolici Sorice spremenili v jedro delavskega turizma, namenjeno zdravemu športnemu udejstvovanju najširših plasti občanov. PETIČNI BOTRI, KJE STE? Seveda ni nihče pričakoval, da bo katerakoli domača »firma« voljna (in sposobna) samostojno financirati uresničitev zamisli, ki ne dopušča polovičnih ali zasilnih rešitev, temveč zahteva intenzivna etapna vlaganja. Rodila se je zamisel o formiranju konzorcija za izgradnjo TC Soriška planina. Škof-jeločani so februarja letos pri Urbanističnem inštitutu SRS naročili izdelavo začrtane, vendar razmeroma natančne študije ali, če hočete, osnutka bodoče smučarske Meke nad Selško dolino, katere vsebina bi po naknadnih dopolnitvah in ^po-pravkih lahko rabila kot osnova predračunu izdatkov in kot dokument, namenjen možnim članom konzorcija. Študija v obliki zajetne brošure je pred dnevi doživela prvi kritični pretres. Pobudniki ideje so sklicali sestanek predstavnikov občinske skupščine, političnih organizacij, Litostroja, Ljubljanske banke, Temeljne telesnokulturne skupnosti, Iskre, Alplesa, Transturista, Lokainvesta, urbanističnega sveta, selških športnih društev in KS Sorica. Glavni cilj seje je bila ustanovitev pripravljalnega odbora, razdeljenega v več komisij. Slednje bodo skušale čim hitreje rešiti probleme okrog realizacije posamičnih faz ^programa, izdaje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, iskanja investitorjev, izvajalcev in nadzornikov del, sestave finančnega elaborata ipd. Predsednik je Marjan Masterl, priznani strokovnjak in poznavalec gorskih terenov v Sloveniji. Ker so stvari očitno stekle in ker smemo pričakovati skorajšnje rezultate, seveda ne kaže spregledati prej omenjenega osnutka inž. arh. Marjana Debelaka. Navzlic razmeroma kratkemu roku je avtor naročnikom ponudil dovolj izčrpne in z analizami podkrepljene predloge, da so mogli nanje opreti predhodno izražene bazične zahteve. Kakor poudarjajo, bo Soriška planina zimsko turistično središče množičnega tipa, kar pa nikakor ne izključuje tekmovalnega športa in organizacije vrhunskih FIS prireditev. Nadalje je treba gledati naprej in upoštevati najnovejše tendence v rekreativnih dejavnostih, ki napovedujejo renesanso klasičnih nordijskih panog, hoje, teka in turnega »potepanja«, in ki so ponekod v tujini zadnji dvTfe sezoni malone zasenčile atraktivno, a lagodno vijuganje vzdolž žičnic. Obenem odgovorni ne pozabljajo, da mora biti ob tako temeljito "zifstavljcmerhr načrtu če naj bodo stroški ekonomsko upravičeni — »paket« ponujenih uslug primerno bogat in pester. Ustrezati mora sposobnostim, okusu in željam različnih starostnih skupin prebivalstva ter narediti soriški konec privlačefti tudi čez leto (plavalni bazen, savna, minigolf, teniško igrišče, kegljišče, trim orodje itd.). »TOVARNA NA SNEGU« Ampak vrnimo se k Debelakovi študiji. Poleg ostalega najdemo notri podatek, ki pravi, da znaša skupna površina prog zelo različnih težavnostih stopenj približno 120. hektarov. Če za orientacijo vzamemo optimalno obremenjenost 25 oseb/ha, obremenjenost, kakršna odpravlja nadležno čakanje v »repih« (prikrojena je kapacitetam osmerice vrisanih vlečnic in sedež-nic), dobimo številko 3000. Tri tisoč ljudi bo potemtakem hkrati vozarilo sem ter tja, ne da bi drug drugega ovirali. Podobno stanje poznajo danes samo v mondenih francoskih in švicarskih zimskih Eldoradih, medtem ko so na najbolj obleganih slovenskih smučiščih, recimo v Kranjski gori, lani zabeležili srednjo gostoto 70 do 80 oseb/ha (!). V praksi je kajpak — brez opaznih posledic — dopustno občutno odstopanje od idealnih pogojev navzgor. Masterl navaja kot skrajno mejo 40 oseb/ha, in sicer v izjemnih dneh, ob februarskih in marčevskih konicah, kadar spričo sončnega vremena močno naraste pritok priložnostnih izletnikov. In če ni gneče, so nezgode znatno redkejše. Redkejše so tudi, ako je smučarju omogočeno predhodno ogrevanje in razgibavanje, ki sta edino zdravilo zoper otrplost udov. Pozimi 1973, denimo, so bili obiskovalci Soriške planine prisiljeni precej pešačiti, kajti spodnji postaji obeh obstoječih vlečnic ležita razmeroma daleč proč od parkirnih prostorov. In glej čudo: odstotek poškodb ni dosegel niti polovice republiškega* poprečja. Ločani obljubljajo, da bodo temu poglavju »bele opojnosti« posvetili rekordno mero pozornosti. Nekdo je prpjekt z zaporedno šifro UI-409 posrečeno imenoval »tovarna na snegu, ki ne dovoljuje nobenih ozkih grl.« Težko bi našli primernejšo oznako zanj, saj terja vzporedno gradnjo niza raznovrstnih objektov, od smučišč, vlečnih naprav in hotelsko-gostinskih infrastruktur, do vodovoda, kanalizacije in ceste. No, ravno cesta povzroča pripravljalnemu odboru najhujše skrbi. Makadamski trak je preozek in dotrajan ter navzlic rednemu posipavanju ne zmore več kljubovati gostemu prometu iz preteklih mesecev. Ker soriška žila dovodnica ni upoštevana v srednjeročni razdelitvi proračunskih sredstev republiškega cestnega sklada, jo bodo bržkone rekonstruirali in asfaltirali šele proti koncu desetletja. Previd-neži opozarjajo, da utegne znatno zavreti uresničevanje v tri faze razporejenega razvojnega načrta, ki naj bi razen ožje primarne zajel tv|di sekundarno cono. K zadnji prištevajo bližnje vasice Zgornje in Spodnje Danje, Trojar, Zabrdo, Torka in Sorica ter sosednjo Jelovico, kjer vladajo odlični naravni in etnografski pogoji za nastanek kmečkega, planinskega in gozdnega turizma. Bodi kakorkoli, meglena futurolo-ška ugibanja o perspektivah soriškega zimskega raja so pozabljena. Napočilo je obdobje konkretnih raziskav in snovanj, pri čemer neljube vmesne zamude ne sodijo več v sfero usodnih nevšečnosti. Vzpetinam, vgnezdenim med* selško grapo, in bohinjski, kot, se torej obetajo hrupni, živahnejši časi. I. Guzelj V največji proizvodni hali podjetja Parola je bilo živahno kot že dolgo ne. Delavci so tekali sem ter tja in medtem ko so se eni ubadali s čiščenjem, so drugi vneto pritrjevali zastavice, gesla in cvetje. Na najbolj izpostavljenem mestu je že stala lepo okrašena govorniška tribuna, pred njo so razvrstili stole in klopi. Pripravljali so se na veliko zborovanje podjetja s slavnostnim govorom samega generalnega. Njihov trud je bil kmalu poplačan, saj so v rekordnem času pripravili vse potrebno. Ze so prihajali prvi delavci. Hiteli so iskati najboljša mesta, kajti zamudnikom so se obetala le stojišča v oddaljenih kotih. Najbolj iznajdljivi pa so zlezli kar na stroje ali zidne opornike. V nekaj minutah je bila hala nabito polna. Vsi so že nestrpno pogledovali proti vhodnim vratom, kjer naj bi se vsak trenutek pojavil Jožef Mali, generalni direktor Parole. Marsikdo je prišel na zborovanje prav zaradi njega, saj je znal tako lepo govoriti. No, res je, da ga niso vedno razumeli, toda zaupali so njegovim besedam, ki so odražale moč njegove osebnosti. »Uh, kako učenje naš generalni,« so vzdihovale ženske. Potem je pri vratih završalo. Pri srednjem podboju se je prikazala pleša tovariša generalnega. Tisti najmanjši so se opirali na sodelavce ali plezali na kupe polizdelkov, najbolj oddaljeni so stopali na prste, da bi ne bili prikrajšani pri pogledu na prihod generalnega. Jožef Mali se je s slavnostnim korakom, zavedajoč se lastne veljave, podal proti govorniški tribuni. Preden so ga najavili, je na hitro še enkrat preletel napisani govor. .. »Dragi sodelavci, besedo ima naš tovariš generalni.« Jožef je zajel sapo, napel prsi, popravil koder las in se poštami pred mikrofon: »Tovarišice in tovariši,« je začel, »naše podjetje se je znašlo na razpotju funkcionalne diferenciacije in institucionalne integracije. Potem ko smo degradirali enklave ideologizacije in doktri-nacije produkcijskih odnosov, smo postali kohezivna in progresivno usmerjena skupnost znotraj kavzalno intervenirajočih procesov intra-socialne interakcije. Alienacija v produkcijskem procesu se je transformirala v institucionalno determinirane postulate neposrednega odločanja. Ze davno smo opravili z razmerjem med racionalnim in iracionalnim pri aplikaciji epistemološko opredeljene znanosti v raznih variantah produkcije. Ostali smo na pozicijah dinamičnega ekvilibrija socializacijskega procesa akterjev proizvodnje in opravili z vsemi primeri rutinizirane karizme. Danes že lahko negiramo pozitivno korelacijo med asketskimi verovanji in podjetništvom. Organizacistično pojmovanje progresa in funkcionalizem sta se umaknila cikličnemu evo-lucionizmu.« Velike besede malega človeka Jožef je bil na višku govorniškega zanosa, ko se je oglasil nekdo pod tribuno. Videti je bilo, da ni zadovoljen z govornikom. Potem je začel nekaj razlagati sosedu in kmalu so vsi okrog njega zmajevali z glavami. Jožefa je stisnilo pri srcu. Nadaljeval je z govorom, čeprav je bil med poslušalci vsevečji nemir. Ni si znal razložiti nenadne spremembe. Končno se je oglasil Tone: »Dovolj, tovariš generalni, dovolj. Mi vas sploh ne razumemo. Govorite in govorite, a nam so besede tuje in nerazumljive.« Na obrazih ostalih se je videlo, da soglašajo. »Ze spet ta Tone,« je pomislil Jožef, »vedno mora stegovati jezik.« Bil je v zadregi. Ni vedel, ali naj nadaljuje z govorom ali naj najprej pomiri nemirno poslušalstvo. Toda glej, nekateri so kar na lepem začeli odhajati. »Ampak, kaj vam je? Zakaj vam je naenkrat vse tako nerazumljivo, saj ste do sedaj vedno vse razumeli?« »Nič nismo razumeli in sedaj nam je dovolj teh tujk in fraz.« »Pa kaj bi sploh radi ? Sem mar jaz kriv, če ste intelektualno omejeni in ne razumete niti najosnovnejših pojmov vsakdanjega govorništva.« Nastala je kratka tišina, ki jo je pretrgal nekdo v ozadju : »Mi smo navadni delavci, ne intelektualci, kot ti temu praviš, tovariš generalni. Zato pa želimo takšnega generalnega, ki bo vsaj razumljivo govoril.« Tedaj se je v Jožefu nekaj prelomilo. Stopil je korak naprej, pokleknil na rob tribune in z jokavim glasom dejal: »Oprostite mi, prosim. Priznam, tudi jaz razumem največkrat samo veznike in dve ali tri besede. Ampak tovariši, tako je treba, tako govorijo vsi.« »Naj kar govorijo,« je bilo slišati v hali, »mi tega ne bomo poslušali.« Jožef je videl, da resno mislijo. Skušal jih je pomiriti: »Verjemite, da se kesam..Ne bom več prepisoval govorov.« »Prepozno, tovariš generalni, prepozno,« so dejali vsi v en glas. Jožef je bil na koncu s svojimi močmi. Skoraj vsi so se že razšli, ko sta ga dva odnesla s tribune... Stresel je glavo. Še nikoli se ni zgodilo, da bi pomislil na to, ali ga razumejo ali ne. Ravno je z očmi sledil besedam v zadnjem delu fovora, ko so ga najavili. Bučen aplavz je v hipu pregnal črne misli, e v naslednjem trenutku so v hali odmevale velike besede o degradaciji enklav ideologizacije itd.... Marjan Gabrijelčič Posredujemo prodajo karamboliranih osebnih avtomobilov 1. RENAULT R-16, _ leto izdelave 1972, prevoženih 68.500 km. Začetna cena 13.500 din. 2. ZASTAVA 101, leto izdelave 1972, prevoženih 37.000 km. Začetna cena 22.250 din. 3. ZASTAVA 1300, leto izdelave 1969, prevoženih 100.000 km. Začetna cena 4500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejema Zavarovalnica Sava, PE Kranj do srede, 22. maja 1974 do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Predsobe, dnevne sobe in sedežne garniture po konkurenčnih cenah nudi: SI RAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 15.000 din brez porokov odobrimo takoj. Dostava brezplačna. izbrali smo nama Škofji Loki Ljubiteljev dopusta pod platneno streho je vsako leto več in nama je v svojih prodajnih enotah v Ljubljani,. Kočevju, Škofji Loki in Velenju poskrbela, da bodo tudi potrošniki, ki se šele odločajo o dopustih, lahko kupili vse, kar je potrebno za taborjenje. pomla poletje '7 za vas --- — Kadar čistimo okenske okvire, ne uporabljaj-mo grobih praškov, da ne poškodujemo barve. Upo-rabljajmo le vodo, v kateri je čistilno sredstvo, kot je na primer navadni pralni prašek. — Enkrat na leto je treba tla, ki jih loščimo, temeljito očistiti vseh starih plasti lošča, posebno ostankov po kotih. Ce ni pri roki posebnega odstranjevalca loščil-nih sredstev, lahko tla pomijemo le z grobo krpo in vročo milnico. — Zavese je treba oprati vsake dva ali tri mesece. Pri velikem čiščenju pa obrišemo tudi karnise, palice itd. Da bodo zavese lepo tekle po tirnicah, le-te namažimo s krpo namočeno v strojnem olju. c-^ Zrelost za vstop v šolo V zadnjih desetletjih so v mnogih evropskih. državah izvedli več ukrepov, da bi zmanjšali število ponavljavcev v prvem razredu osnovnih šol in tudi v naslednjih razredih. Število ponavljavcev se je zmanjšalo zlasti na šolah, kjer preverjajo zrelost otrok pred vstopom v šolo. Vprašanje zrelosti za šolo je pereče v tistih šolskih sistemih, ki imajo za vsak razred točno predpisan učni načrt in program. To pa velja tudi za naš šolski sistem. Ce zrelost otrok ni usklajena z zahtevami šole, nujno pride do težav pri šolskem delu. Otrokom, ki pri svojih sposobnostih niso kos zahtevam šole, ne preosta-pe nič drugega, kakor da razred ponavljajo. Če že ne v prvem razredu, pa gotovo kdaj pozneje. To pa seveda ni zaželeno in povzroča mnogo neprijetnih posledic. Fri otroku se prej ali kasneje razvije negativen odnos do šole in do učenja, kar ga občutno ovira pri delu. Ker se ne more uveljaviti v šoli pri konstruktivnem delu, išče oblike neprimernega uveljavljanja. Tak otrok škodljivo vpliva na druge. Mnogi izmed njih pridejo kasneje navzkriž s principi družbe in njene zakonodaje. Za sprejem v šolo je bil pri nas do nedavnega odločilen starostni kriterij. Kriterij je temeljil na domnevi, da vsi otroci ob predpisani starosti 7 let dosežejo tako stopnjo v duševnem in telesnem razvoju, da zmorejo zadostiti zahtevam šole. Izkušnje in strokovne analize pa so pokazale drugače. Ce primerjamo enako stare vrstnike po duševnem razvoju, kaj hitro ugotovimo, da se nekateri duševno hitreje razvijajo, drugi pa počasneje. Vzrokov za individualne razlike je veliko. Kriterij za sprejem v šolo naj bi bila zrelost otroka. Sprejemanje otrok v šolo takrat, ko dosežejo ustrezno . stopnjo zrelosti, da bodo lahko sledili zahtevam šole, je eden . od ukrepov, da bi čimveč otrok v osmih letih uspešno zaključilo osemletko. Zrelost otroka preverjamo na osnovi zdravniškega pregleda, psihometričnih izkušenj in anamnestičnih podatkov, ki jih dajo starši. Na osnovi tako zbranih podatkov lahko za otroke, ki niso dosegli ustrezne stopnje zrelosti, odložimo šolanje za eno leto, nekatere pa napotimo v posebno šolanje, dipl. psiholog Mira Sluga Preberite med drugim še to: 22. maja 1974 bo zaključena razstava opreme za taborjenje in rekreacijo pred veleblagovnico Sobota i§ il# 18. maja 1974 Marta — Jakna za vas je daljša, zapenja se dvoredno ter ima večjo fazono in dva žepa. Rokavi so ožji. Cez lahko nosite pas v usnju ali iz blaga. Kako zalivamo Lončnice včasih zalivamo preveč, včasih pa premalo. Precej moramo zalivati rastlinam, ki so v polni rasti, ki tvorijo nove liste in vršičke. Rastline, ki mirujejo, pa smemo zalivati le toliko, da listi ne ovenejo. Večina rastlin miruje pozimi, zato takrat z vodo skoparimo. Kadar zalivamo, vedno poglejmo tudi podstavek, če v njem ne stoji voda, ki je rastlina ni posrkala. Velikokrat pa rastline ne morejo izkoristiti vode, ker so bolne ali okužene. Lončnice tudi ne smemo postavljati v pretesne okrasne lončke. Morda j< rastlina samo v takem loncu, kar je popolnoma zgrešeno. Voda iz takega lonca ne more odtekati, tudi ne izhlapeva, rastlina ne presnavlja pravilno in ne porabi vode; s katero jo zalivamo. Kmalu začno odmirati korenine in rastlina propade. - • Fikus smo zdaj spomladi spet začeli po zimskem postu bolj zalivati. Ce pa je imel fikus tudi pozimi izredno ugodne pogoje za rast, ni počival, zato smo ga tudi izdatneje zalivali. Zdaj rastlina že krepko poganja, rastni vršiček se je odebelil in obarval svetlo rdeče. Zalivamo ga vsak dan ali vsak drugi dan močneje. V dobi rasti dodajamo vodi za zalivanje vsaka dva tedna gnojilo. Filodendron je rastlina za večje prostore. Raste počasi vse leto, zato ji dodajamo vedno hranila in enakomerno prilivamo. Podobno ravnamo tudi z aralijo, ki prav tako raste enakomerno skozi vse leto. Kaktusi so skromni in zahtevajo malo nege. Preveč vode ne marajo, radi pa imajo zelo peščeno zemljo, ki so ji primešani bolj grobi delci peska in opečni drobir. Ob presajanju ne pretiravajmo z zalivanjem. Uzambarska vijolica Uzambarsko vijolico pri nas dobro poznamo, saj njeni beli, rožnati modri ali vijoličasti cvetovi krasijo marsikatero okensko polico. Cvetica je doma iz tropskih gozdov vzhodne Afrike, zato potrebuje veliko vlage ter enakomerno precej visoko temperaturo, ki ne srpe pasti pod 15 stopinj Celzija. Prostor naj bo svetal, vendar pa rastlina ne sme biti direktno na soncu, sicer dobijo listi grde madeže. Zalivamo z vodo sobne temperature. Pazimo, da ne zmočimo listov in cvetov, sicer listi porjavijo, cvetje pa zgnije. Ce vijolico prav negujemo in od spomladi do jeseni vsak teden enkrat pognojimo s tekočim gnojilom," bo cvetela vso sezono, nekaterim pa se posreči, da cveti celo vse leto. Uzambarsko vijolico ne presajamo pogosto. Rada ima rahlo in humozno zemljo. To pomlad se nosijo debele, dolge jope s kitami in z drugimi grobimi vzorci. Zelo lepe unikate iz različnih mešanic in iz čiste runske volne imajo v radovljiški ALMIRI. Cena: od 290 do 600 din Ribolov je spet odprt in morda Se kaj potrebujete za dopolnitev svoje opreme. Na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU so dobili veliko novega za ribiče, največ uvoženega iz Anglije, med drugim tudi otroške ribiške palice. Osem,ur sedenja v službi, pa še nekaj ur vsak dan pred televizijskim zaslonom se mora sčasoma poznati na vsaki postavi. Na bokih in na sedala se začne nabirati odvečna maščoba in nas zaobli prav tam, kjer si to najmanj želimo. Maščoba na teh delih bo izgorela, če bomo primerno zaposlili mišice sedalq in nog. To opravimo s telovadbo. Postavimo se v pokončno držo, odročimo, da imamo boljše ravnotežje, nato pa skušamo kar najbolj odnožiti zdaj v eno zdaj v drugo smer. Vajo ponavljajmo desetkrat z vsako nogo zjutraj in zvečer. Bojana z Bleda — Imam blago, iz katerega bi rada imela daljšo jakno. Prosim, svetujte mi kroj. Stara sem 19 let, visoka 166 cm in tehtam 59 kg. Poletje prihaja in z njim vroči dnevi, kp se bo prilegla hladna oranžada. Veselo poslikane steklene vrče s kozarci dobite v le-ščanskem ELGU. Cena: 65,90 din Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehanike Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaradi povečevanja proizvodnje zaposliti nove sodelavce, in sicer: 40 delavk za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 15 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 5 čistilk Pismene prijave pošljite do 15. aprila 1974 na naslov: Iskr? Elektromehanika Kranj, kadrovsko področje, 64000 Kr*™' Sav ka loka 4. - , I Spet bomo šli na piknike v naravo. Če še nimate ražnja, si ga lahko izberete v škofjeloški NAMI. Pripravni so takile na visokih nogah, da se nam pri pečenju ni treba sklanjati. Naj omenimo samo mimogrede, da v NAMI dobitetudi oglje. Cena: 298,50 din 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 ■ 16 ■ 18 19 ■ 20 ■ 22 23 ■ ■ 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 ■ 36 37 38 39 40 41 42 ■ 1 % f 46 ■ 48 ■ 49 bO 51 52 53 54 55 Vod .oravno: 1. pisec, pisatelj kakega dela, izumitelj, 6. žensko ime; resa, 11. opravljanje poklica; uf •lCn° uP°rabljanje znanja, 12. Spinači podobna rastlina, 14. brezdušno, mehanično urjenje, , enje, 15. biblijski kraj pri Jeruzalemu v stari Judeji, 17. smešnica, 19. paradiž, 20. Stiristraničen, , .jjMto zaključen steber iz enega kosa, 22. ljudski izraz za harmoniko, 23. Edvard Kardelj, 24. pri-2g°^nar^a članstvo, 26. avtomobilska oznaka za Karlovac, 27. slovenski pisatelj in zgodovinar, Josip, V X ----. / "^unjt 'Miin , pbiauiia, -wv. iu uviva ta i.aiuuiiu uuiaiui/v/, itianvcn no glavi, -¥-¥. ugiaa časopisu, 45. kratica za Službo družbenega knjigovodstva, 46. Aškerčeva socialna pesem, 48. ovarna iz Radgone, znana tudi po antenah, 49. ime opernega tenorista Brainika, 50. vrvi, s katerimi napenja loke, 52.. slovenski pisatelj, Fran (roman »Trojka« X 54. sovjetski astronavt, German S., • "ne znamenitega japonskega režiserja Kurosave (»Rašomon«). 1. aleksandrijski višji duhovnik, začetnik arijanstva, 2. del valovanja, 3. Tone Kuntner, 4. »m°»na' z8omji del trupa, (množ.), 6. ime dramske igralke Kraljeve, 7. doktor iz dolge TV serije o j V1 egtecu Peytonu«, 8. Ivan Bratko, 9. cilj pri košarki, 10. ime slovenskega slovničarja Bohoriča, v-začetnik v delu, kdor prakticira, 13. žensko ime, 14. oblačilo za vadbo ali tekmovanje, 16. prelaz n đ 18. poldrag kamen za okrasne predmete, 20. soli ali estri oljnih kislin, 21. izraelska ljudska upsčina, 24. strešna opeka bobrovec, tudi lončena posoda, 25. ime znamenitega armenskega skladatelja Hačaturjana, 28. Anton Dermota, 31. Nogometni klub, 33. kraj v ZSSR, vzhodno od poljske 0 .ejp' 34- kar je v ozadju, 35. bolezensko ali strastno poželenje, 37. danski kraj na Jyllandu, severho no jer?a» mednarodne avtomobilske oznake za Luxemburg, Španijo in Romunijo, 39. sulta-~ v uradni razglas, 41. organ vida, 43. pisatelj »Miklove Zale«, 45. moč, jakost, 47. ime glasbenika S8a, 49. župan na Slovenskem pod francosko okupacijo v Napoleonovem času, 51. Ivan Tavčar, • znak za kemično prvino titan. fte&itve pošljite do srede, 22. maja, na naslov: Glas, Kranj, Moše fijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 30 din ' . rešitev nagradne križanke iz sobotne številke ^•Pozaba, 7. oktava, 13. Izidora, 15. skalpel, 16. LE, 17. zgodovina, 19. DI, 20. bba, 22. anemona, 23. 24. Tacit, 26. Nara, 27. IATA, 28. iris, 30. Savinja, 32. vdanost, 34. Anka, 35. vnuk, 36. Drim, 38. ~Idim, 41. Rem, 42. praliki, 44. age, 45. EM, 46. vragolija, 48. NS, 49. zadruga, 51. atentat, 53. Aretta, a conto izžrebani reševalci Odjeli smo 119 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) bo dobila Albina Gabrič, 64000 Kranj, (30 ) Pa Ivan Štrukelj, 64290 Tržič, Retnje 30. Nagrade bomo poslali po pošti. nagraao Recepti izpred dvajsetih stoletij Kitajski arheologi so v provinci Kansu odkrili nekaj desetin podolgovatih in tankih ploščic iz borovega in topolovega lesa. Nadvse so bili presenečeni, ko so ugotovili, da so stare skoraj 20 stoletij. Ohranile so se v grobnici v neki skalni votlini. Ploščice so bile opremljene z napisi. Ko so raziskali njihovo vsebino, so ugotovili, da gre za recepte za zdravila, ki jih je uporabljala dinastija Han Ko, kije vladala na Kitajskem med 25 in 225 leti pred našim štetjem- Leni mož Britanska princesa Anna je še vedno poročena z navadnim državljanom. Njen mož Mark Philips naj ltoek-50' tovarišica!« se> tovariš miličnik. Samo °buk je tisti; ki me tako staro na-PraviU bi bil ob nedavnem rojstnem dnevu njene matere kraljice Elizabete povišan v viteza in naj bi dobil naslov »vojvoda wiltshirsky«. Toda preden ga bodo povišali, mora opraviti nekakšen izpit. Mark pa se k izpitu ni prijavil in tako po njegovih žilah še vedno teče navadna in ne plemiška kri. Debeli otroci — debeli odrasli Zdravniki po vsem svetu so prišli do spoznanja, da lahko že v otroških letih ugotovimo, kdo bo imel težave z debelostjo, ko bo odrastel. To so predvsem tisti otroci, ki so že v zgodnjih letih debeli. Pri takih otrocih se razvije prekomerno število maščobnih celic, ki jih s hujšanjem lahko samo »izpraznimo«, ni pa jih mogoče več odpraviti. Poleg tega imajo te celice tudi lastnost, da se množijo. Brž ko začne takšen človek normalno jesti, se takoj spet zredi. Električna oblačila Ukrajinski znanstveniki so izdelali oblačila, kijifr bo moč ogrevati z električno energijo. Namenjena so delavcem, ki delajo v polarnih predelih in so se morali doslej oblačiti v debele bunde in težke čevlje, če so hoteli kljubovati mrazu. Težka obleka jih je ovirala pri delu. Sedaj bodo lahko na delovišče odhajali v. lahkih vetrovkah in lahkih škornjih. Električne žice, ki jih bodo napajale baterije, bodo neodvisno od mraza obdržale primerno toploto. Nova oblačila so že uspešno preizkusili. Premalo škod za doma Avtomobili škoda so znani po ekonomičnosti in nizki porabnosti goriva. To so spoznali v večini evropskih držav, zato so Čehi veliko »škod« izvažali, čeprav je bilo povpraševanje tudi na domačem trgu veliko. Sklenili, so da bodo skušali ustreči tudi domačim kupcem. Letos predvidevajo, da bodo prodali doma 73.000 vozil te znamke, kar je za tretjino več kot lani. • Rešila ga je domiselnost Delavec Steve Seely iz ameriškega mesta Denver je popravljal stroj za kopanje peska. Pri tem je zdrsnil v plast živega peska, ki ga je potegnil tri metre globoko. Reševalci so prišli do njega šele čez eno uro, vendar je bil živ in nepoškodovan. Rešila ga je domiselnost. Ko je začel lesti v pesek, sije glavo pokril s srajco in tako ustvaril sicer skromno zračno blazino, ki mu je omogočila, da je dihal vse do prihoda reševalcev. Italijani za razvezo V nedeljo in v ponedeljek so se Italijani odločali, ali naj zakon o razvezi ostane v veljavi ali naj se ukine. Za razvezo je glasovalo kar 59,1 odstotka volivcev. Referendum je zahtevala krščanska demokracija. Ko so bili znani volilni rezultati, je vodja socialistov Nenni izjavil: »Izgubili so. To je skupna usoda klerikalnih državljanskih komitejev, fašistov in cerkve, politično pa tudi usoda krščansko demokratske stranke. Zmaga je velik zgodovinski dogodek za italijanski narod.« Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (19. zapis) IZ SERAJNIKOVEGA RODU Le bežno sem v enem od prejšnjih zapisov omenil pesnika Frana Ellerja, ki je bil po rodu Rožan, doma pri Mariji na Zilji (rojen 1873, umrl 1956). Po poklicu pa je bil pravnik, po letu 1920 je predaval finančno pravo kot redni profesor ljubljanske univerze. — Stroga oblika, mračno čustvovanje in misel na smrt — to so bile značilnosti Ellerjevih zrelih pesmi. Njegovi verzi so dostikrat polni trpkega srda, posebno kadar obtožuje tudi svoje rojake krivde za vsakodnevne poraze koroškega slovenstva. Očita jim pasivno ponižnost, tudi sramotno hlapčevanje in odpadništvo. — Še najbolj spominja ton Ellerjevih pesmi na češkega pesnika Petra Bezru-ča. Kar prečitajmo nekaj fragmentov iz Ellerjeve Koroške poti in Pogreba: Tuj grem skozi mesto in prezrt sem v gradu; doma brat rodni seje mi poraz, davnino sveto sramoti na ukaz od zgoraj. Trepetam v morečem jadu, a ne omahnem, še korak držim. Ne bodo rame vqljno se mi- udale v tem raju hlapcev in izdajnikov. Kali mi sila iz prezdravih cin: kljubuje v srcu kri Miklove Zale in uporni duh dedov Serajnikov. (Povedati je treba, da je Ellerjeva mati izhajala iz stare koroške rodo-vine Serajnikov iz Svaten, kjer je bila*doma tudi Miklova Zala.) Kdor mije dober bil, saj ni mu treba, da šel z menoj bi mračno pot pogreba : v planine gre, na sončne naj višave, naj nese ljube moje jim pozdrave, a če bi dež kropil, pa sedi k vinu in dvigni čašo mojemu spominu! v rožanskibesedi )a še nekaj šegavih v rožan-skem narečju — za »pokuši-no«: O, ti preburna ženska stvar, s' zapeliva b'l k' d'nar. Svadče besede govoriš, na stran'pa 'maš drujega. Bo prišla vigred, bo stajal se led, bom dečvo dobil s ta drujimi vred. Te lepe daklete, po kamrah laž o, maja duri podprte z rže no slamo. Pred durmi je vahta, za šišo voda: pa vse nič ne ubrani, si skrivši moja! Ne hodi čez Dravo, so velče vode, bi se mogel vtopiti zavolje mene. Ne bodem se vtopil, mam velče naje, dve barti poskočim, sem že per tabe. 406 PADLIH Grobovi padlih borcev za svobodo so posejani po vsej slovenski Koroški, zlasti v Rožu in Podjuni. Tako je tudi v Maloščah (Mallestig), eni od zadnjih rožanskih vasi na zahodu, kjer je na vaškem pokopališču lepo urejeno grobišče, v katerem počiva devet hrabrih slovenskih mož: Oto Vinček (padel 1. 1945), Ljubo Grabnar-Vrhan (1944), Feliks Ho-bel-Janko (1944), Janko Jaber-Kazi-mir (1944), Jože Hodišek (1945), Jože (neznanega priimka, padel 1944), Tone Hobel (1944), Stanko (nezn. priimka, padel 1944), Franc Gregori (1945). Priložnost je, da povem: v urejenih in redno oskrbovanih grobiščih na koroških pokopališčih počivajo zemski ostanki 406 partizanov, ki so padli v bojih z nacisti in .njihovimi hlapci. Ker pa je znano, da so esesovci, gestapovci, in nemški policisti pokopali pobite partizane tudi v neznanih krajih, največkrat v gozdovih; ali pa so trupla pometali v jezera ali reke, je število na Koroškem padlih borcev za svobodo gotovo dosti višje. Pri Brnci (Furnitz) se poslovimo od Roža in zakoračimo v Ziljsko dolino, v kraje, kjer žive najzahod-nejši koroški Slovenci. Pa tudi v kraje, kjer so še žive starosvetne šege in običaji — štehvanje in rej pod vaško lipo. , TAM, ClERTECE BISTRAZILA Kar brž se moramo domeniti: Zilja ali Žila? Po Slovenskem pravopisu, ki je vsekakor naš veljaven jezikovni zakonik, pišemo: Zilja, ziljski, Ziljan, Ziljanka, Ziljska dolina. V pesmi, posebno ljudski, pa je marsikaj dovoljeno. Zato tudi pojemo: »Rož, Podjuna, Žila...« ali pa: »Tam, čier teče bistra Žila...« Izvira pa reka Zilja tam daleč na zahodu, na Tirolskem blizu Lienza. Potem teče bistra gorska voda po ozki dolini med Karnijskimi in Zilj-skimi Alpami — ves čas pa usmerjena skoro natanko proti vzhodu. Šele pri Šmohorju (Hermagor) prične Zilja oblivati slovenske kraje in se tako, po slovensko tudi imenovat*. Kajti prej je bilo rečici ime le Gail (v rimski dobi so Ziljo imenovali Gila). (Se bo nadaljevalo) neugnani ljubimec pr j® njihovem verovanju so bogovi vis na skoraj tri tisoč metrov Vo*-en? zasneženem Olimpu. Njiho-n: žlvljenje je bilo podobno življe-j:Juu smrtnikov. Gostili so se in se nis • se šalili in* se PrePirali- Ker fien drugih opravil, so se g^^stano vmešavali v zadeve ^mijanov. Najhujši pa je bil menda ko f: kar se 1iubezni tiCe- To,i-'jubic je imel poleg svoje žene Ji se umetnostni zgodovinar- VSe^ njegovih ljubezenskih Vzr l*1 sPra^uJej°> kaj je bilo |e 7 za to. Ali je bilo res toliko bil t *ena ta^rat na svetu ali pa je izbi /f P°glavar Olimpa tako malo Nešt n' 'n mu Je vsaka dobra, imel 0 nJeg°vih otrok, ki jih je Uuh' Z in nesmrtnimi gjj ,lcarni- In kako premeteno se je dob! Približati še tako varovanim Ml »t?m ^enam: Alkmeni se je Atnrf ■ ^ar v °bliki njenega moža 2Ut ona> lePi Danai se je v obliki ljub6?8 spustil v naročje (to eVrrf2^1? So'kaj radi prikazovali tudi ^an .slikarji. Poznani sta sliki pe* k' ji pada zlati dež v naročje Him .eg8ia v 8aleriji Borghese y star'U G°ssaerta v miinchenski Peli1] l>inakoteki.), Europo je od-^aiC v °bliki bika (jo vodil po kontinentu in od tu Evropa!), Ledi se je približal kot labod, Antiopo je zapeljal kot satir, lepo Io je spremenil v belo kravo, da jo je skril pred jezno in ljubosumno ženo Hero, ki ga je zasačila pri grehu, Kalisto je pa spremenil v medvedko. Pa tudi kot meteor in kot kača se jim je približal. Ljubimec in pol. V svojih ljubeznih je bil vztrajen in ni znano, da bi mu kakšna, ki si jo je zaželel, ušla. Svojo ženo Hero, boginjo neba, zavetnico materinstva in rojstva je oblegal, tako pripoveduje mitologija, celih 30Q let! KARIATIDE V spomin na pravljičnega kralja Erehteja, začetnika poljedelstva in bogoslužja, so Grki postavili na Akropoli svetišče Erehteion. Ogredje jugozahodnega preddverja nosi šest iz kamna izklesanih ženskih postav, kariatid. Tako so se imenovale deklice iz špartanskega mesta Karie, ki so se na svečanostih odlikovale s plesi. Teža telesa sloni na eni nogi, koleno druge noge pa je pod mehkimi gubami tunike lahno izbočene in dajejo vtis, kot da vso težo nosijo z največjo lahkoto. Gube tunike spominjajo na rebra na stebrih. Na glavi nosijo bogate kapitele, podobne košaram, kakršne nosijo kmetice. Prav v dneh vojaškega prevrata so na račun novega vojaškega režima v Grčiji časopisi prinesli domiselno karikaturo: kariatide so zamenjali z vojaki s puškami, namesto kodrastih glav s košaro, so bile tu čelade. sveto drevo Še posebno živa znamenitost! Tu pod Erehteionom raste, kot bi poganjala iz žive skale, oljka. Spet je tu mit. Kot pokroviteljica mest se je Atena nekoč sprla s Poseidonom, bogom podzemlja, čigava naj bi bila Ne zob časa, ne vremenske neprilike ji ne pridejo do živega: tisočletna oljka, vsa drobna in žilava, kljubuje še naprej. Atika. Tedaj je Zeus odločil, naj bo dežela tistega, ki bo njenim prebivalcem dal najdragocenejše darilo. Poseidon je na tem mestu udaril s trizobom in iz skale je pritekla voda. Potem je udarila še Atena in iz skale je zrastla oljka. Zmagala je Atena. Oljčni nasadi, ki so se po tem dogodku razrasli po Atiki, so prinesli deželi blaginjo. Olje je bilo v starem veku velikega pomena ne le kot hranilo, ampak je rabilo tudi za raz-sveljavo in telesno nego. Imenujejo jo tudi drevo življenja. Na Akropoli so gojili oljko z modrim deblom, ki je bila po izročilu neuničljiva. Ko so se Akropole polastili Perzijci, so drevo požgali, vendar je znova oze-lenelo. Še danes raste, kljubuje vetru in suši in južnenm soncu in dežju. Od tega drevesa odtrgajo tisto oljčno vejico, ki jo prinesejo vsake štiri leta na olimpijske igre in le najbolj uglednim državnikom jo odtrgajo ob obisku Akropole. Naš predsednik Tito jo je dobil kot veliki poslanec miru. ZANIMIVA NIKE Na desni strani Propilej stoji sicer že zelo razrahljan manjši jonski tempeljček, posvečen Ateni Niki — boginji zmage. Prostor okrog Niki-nega templja je obdajala ograja, ki je bila na vnanji strani okrašena z reliefi. Že v starem veku je bil daleč poznan s te ograje relief Nike, ki si zavezuje sandalo. Original hranijo v muzeju na Akropoli in se mi zdi najlepše delo, kar sem jih na tej poti po Grčiji videla. Nike je upodobljena tako sproščeno in gube obleke valove tako- mehko in veselo. Tako živo je videti vse skupaj, kot da bo zdaj zdaj izgubila ravnotežje, kajti stoji na eni nogi-in se nikamor ne opira. Ob našem obisku si jo je neki poklicni fotograf izbral za objekt; pred njo je imel postavljen tisti veliki fotoaparat na harmoniko in obvezno črno cunjo zraven. KROGLE ZA NJIH SAME Muzej ima skoraj vse frize s Partenona, nekaj jih seveda manjka, ker so bili uničeni ali od zoba časa ali pa od številnih grških vojn, nekaj pa jih je raztresenih po vseh večjih muzejih sveta. Spominjam se, kako je v tisti oddaji na TV pripovedovala Melina, kako zelo Grki ljubijo sv.oje Atene in njene spomenike. Ko so bili s Turki hud boj okrog leta 1740, so ti zavzeli Akropolo in se tam zabarikadirali. Od tu so streljali na Atene. Toda pričelo jim je zmanjkovati krogel in so si pomagali s tem, da so slačili stebre, ki so bili preoblečeni z mehko kovino. Ko so Atenci videli, da Turki s tem uničujejo njihove spomenike, so jim poslali krogel, da so ti streljali na njih same, le da so pustili njihove vrednote. Akropola sama, predvsem pa Partenon je še vedno mogočen. Meščan starih Aten pa ga je lahko videl v vsem siju in žaru; v soncu so morale biti čudovite izklesane in z živimi barvami poslikane postave v čelnem zidu. Takrat Partenona tudi gotovo ni obdajalo le golo skalovje kot danes, ampak bujno zelenje. D. Dolenc (Se bo nadaljevalo) m 17 Sobota — 18. maja 1974 Se že znam peljati! Nisem se mogel premagati... Mama je hranila v shrambi škatlo 1 medenjaka v. Bili so lepi, majhni kolači, ki so dišali prav v kuhinjo. Sedel sem za mizo in mislil samo na medenjake. Kar sline so se mi cedile po njih. Premišljeval sem: Če vzamem samo enega, se mami ne bo nič poznalo. Vstal sem kakor kaznjenec pri zasliševanju izza mize. S težkimi koraki sem neslišno in počasi kot polž odšel shrambi naproti. Svojo tatinsko roko sem počasi približal kljuki. Trdo sem jo prijel in jo naglo pritisnil. Vrata so se odprla in na polici se je prikazala škatla z me-denjaki. Približal sem se ji previdno kakor nasprotniku, ki me bo zdaj zdaj zgrabil. , Stal sem že čisto ob njej, kri mi je udarila v glavo in ponavljal sem: »Tega ne smem.« Prijel sem škatlo, kakor bi zgrabil težko pričakovani denar. Previdno sem jo začel odvijati in nazadnje privzdignil pokrov. Prikazali so se dišeči rumeni medenjaki. S pestjo sem jih nekaj zgrabil, potem pa škatlo zaprl in jo postavil nazaj. Smuknil sem iz shrambe v kuhinjo, od tod pa na dvorišče. Vsakega sem , posebej vzel iz roke in ga hitro vtaknil v usta, da ne bi kdo videl, kaj imam. Vse sem po-hrustal. Potem sem odšel za hišo in sedel na kup peska. Že mi je bilo žal, da sem kradel. v. Trdno sem sklenil, da ne bom nikoli več. Zvečer je mama vprašala, kdo je vzel nekaj piškotov. Vsi so bili tiho, le jaz sem jecljaje priznal in se počutil, kakor bi jetnik skozi zamreženo okno dejal: »Tam je polje, tam je zlata svoboda.« Mati me je pokarala, jaz pa sem ji odločno pritrdil: »Nikoli več ne bom kradel.« Rajko Globočnik, 6. b r. osn. Šole Komenda-Moste S šolskih klopi Srečni utrinki iz mojega športnega življenja JEŽEK IZ JUGOBANKE Oče pri delu Oče je mirno stal ob namazanem stroju, ki je kot pobesneli vulkan jezno bruhal škodljiv in nevaren prah in se neprestano močno tresel od velike energije. Pazljivo in z ostrim dletom je skrbno obdeloval nogo mize. Ni me opazil, zakaj klet je bila zakajena. Težko in počasi je dihal in debele kaplje znoja so mu stopile na zgubano čelo, vendar je vztrajno delal. Droben prah mu je silil v nos, oči, pljuča, zato je pogosto dolgo kašljal, ker gaje davil. Kako more vzdržati v gostem prahu, zatohli vročini, sem se spraševal. Morda zato, ker ve, da dela za nas, za družino, ker je delaven, skrben. Izdelal je nogo, pridno pograbil drugo, jo hitro vpel in zavrtil, a se mu je zlomila; zato se je neutrudno zagrizel s koničastim dletom v mehak les v tretje in stroj je hreščaje metal oblance očetu v sivo haljo in obraz.* V hipu se mi je zazdelo, da je podoben zagrizenemu iskalcu zlata, ki je kopal, ril kot krt po bogati zemlji in nenadoma se mu je pod zarjavelo lopato nekaj zasvetlikalo in v roki mu je obležalo zrnce zlatega prahu. Hrapavo nogo je nato z gibčnimi rokami brusil s trdim, grobim brusilnim papirjem, nato s tanjšim, finim, nazadnje pa jo je natančno pregledal in jo skrbno položil v skrinjo k ostalim. Brane Maren, 8. d r. osn. šole Komenda— Moste Železna kača Vso noč je deževalo. Proti jutru pa so se težki oblaki pretrgali in umaknili soncu. Sonce je svoje prve žarke usmerilo nad gozd. V gozdu 'je bilo še vse tiho. Drevesa in divje živali so še spali. Stopal sem po rosnem mahu. Naenkrat zagledam nedaleč stran veliko kačo. Zelo velika kača je bila. V dolgih zavojih se je vila med drevesi. Prvi hip še nisem opazil njene glave, z nosom štrlečim v zrak. Gotovo je bežala, kajti zelo močno je pihala. Skoro bi pomislil, da kadi, kajti iz nosu ji je uhajal dim. Zavila je na ravne travnike. Pomel sem si oči. Kača brez glave in ošiljenega repa?! No, saj glavo je imela. Ampak kakšno! Ni se zvijala in ne plazila. Imela je-kolesa. Povrhu je bila na nekaterih delih povezana z eno samo žilo. Zavila je v predor in pomežiknila s svetlimi očmi. Šele sedaj sem opazil, da se pelje po železni cesti. Nedaleč stran sem opazil še druge svetlikajoče se oči. Gotovo ima tam brlog. Ob vhodu si je nastanila kresnice. Ampak kresnice ne svetijo podnevi! Kača se je bližala brlogu. Zmanjšala je hitrost in se ustavila. Videl sem živozeleno pločevino. Iz ospredja sta stopila vlakovodja in črn kurjač, iz zadka pa ljudje, ki so se pripeljali s kačo. Sedel sem na peron iz razmišljal. Tej pošasti, kakor so jo nekateri vražjeverci imenovali, ko se je rodila, danes pravimo — vlak. Jože Zupane, 7. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Delo na kmetiji Pri nas imamo veliko kmetijo. Imamo tudi veliko strojev. Ko zjutraj vstanemo, gremo krmit živino. Jaz krmim in napajam teličke. Najlepše je spomladi, ko ob jutranji zori odženem živino na pašo. Zraven prepevam in žvižgam ter poslušam ptičje petje. Živina me veseli. Daje nam mleko in meso. Ko se zvečer vrnem iz šole, grem zopet po živino na pašo. Odženem jo domov, kjer jo mama pripravi za molžo. Mleko oddajamo v mlekarno. Treba ga je hitro ohladiti, da se ne pokvari. Mene veseli kmetija. Franci Jarc, 4. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Bil je deževen pomladni dan. Atleti naše šole smo se udeležili tekmovanja v Cerkljah. Ko smo prispeli na osnovno šolo Davorina Jenka, tam še ni bilo vseh tekmovalcev. Zato smo morali nekaj časa počakati. Mene so že na treningu določili, da bom plezala, čeprav mi ta panoga ni najbolj všeč. Tisti, ki smo nameravali plezati, smo preizkušali vrvi. Ugotavljali smo tudi, na kateri šoli so vrvi daljše in debelejše. Nazadnje smo ugotovili, da so povsod enake. Začelo se je tekmovanje. Ko sem prišla na vrsto, sem si hitro sezula copate in plezala bosa, čeprav tega nisem še nikoli poskusila. Hitro sem se oprijemala vrvi, ki se je zibala na vse strani. Bala sem se, da mi bodo pošle moči. Nikamor drugam nisem gledala kakor v strop, kjer je bila pritrjena vrv. Še zadnji zamah z roko — dosegla sem cilj. Ko sem se spustila, mi je merilec časa povedal rezultat. Bila sem presenečena, saj tako dobro še nikoli nisem plezala. Dosegla sem tretje mesto. Tudi drugi atleti preddvorske šole so zasedli lepa mesta. Čeprav je bil ta dan pust in deževen, smo bili vsi tekmovale} dobre volje. Našega smeha so se nalezli tudi slabše uvrščeni tekmovalci. Eden med njimi pa je venomer ponavljal: »Važno je sodelovati, ne zmagati.« Jožica Križnar, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Po poteh partizanske Ljubljane V soboto, 11. maja, je bil zadnji dan pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Ta dan je obiskal Ljubljano tudi tovariš Tito. Ko smo se pripeljali v Ljubljano, smo se odpravili v Gramozno jamo. Tu smo bili učenci 7. razreda sprejeti v mladince. Zbor je zapel nekaj pesmi in dva učenca 8. razreda sta položila vence ob spomenik. Nato smo se vrnili pred halo Tivoli, na start pohoda. Tu je bilo že na stotine učencev in učenk ter učiteljev. Tovariši so nam razdelili kartone s skupinsko številko. Na startu smo dobili listke za spominske značke, ki jih podeljujejo na cilju. Nato smo nadaljevali pot na Rožnik, po Rožni dolini in na Trg Moj papagaj Pred nekaj meseci je oče kupil papagajčka. Dala sem mu ime Piki. Je v različnih odtenkih zelene barve, le pod prsmi je rumen, pod perutmi pa rdeč. Svoj dolgi rep ima skoraj zmerom v vodi, to pa zato, ker ima premajhno kletko. Ko ga je oče prinesel domov, je bil še zelo plah. Nič ni pel. Tudi solatnega lista, ki sem mu ga prinesla, ni hotel jesti. Plašno se je stiskal v kot. Drugi dan je postal že bolj živahen. Začel je peti, tudi jedel je rad. Sedaj ga imam iz dneva v dan rajši. Kadar odprem radio, tudi on začne peti. Zelo smešno obrača svojo glavico, zato se mu vsi smejemo. Če pa zagugam kletko", me pošteno okrega. Želim, da mi ne bi poginil ali ušel, kajti imeli smo že dva papagajčka, a je eden ušel, drugi pa je poginil. Ker mi je za zadnjim hudo, sem temu dala ime Piki. Tako je bilo ime tudi mojemu prejšnjemu ljubljenčku. • Zdenka Podobnik, 5. a r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor revolucije. Na vsej 5 km dolgi poti so nas spremljali ljudje in nas toplo pozdravljali. Nato smo prišli na Trg revolucije in šli po značke. Potem pa je že prišel tovariš Tito. Zaigrali so jugoslovansko himno. Tita smo ( prvič videli tako od blizu in zato smo ga še bolj. občudovali. Lahko bi ga dosegli z rokami, toda zdelo se narn je, da se nam približuje, toda doseči ga ne moremo. Tovariš Tito je odšel z odra in vse navzoče lepo pozdravljal. Ko smo se vračali pred halo Tivoli, smo videli več borcev, ki so v oblekah in z odličji šli po ulicah Ljubljane. Nato smo šli na avtobus in se odpeljali domov. Tega dogodka bi se še udeležila, če bi bila le možnost. "Brigita Bizjak, 7. r. osn. šole F. S. Finžgarja, Lesce Moj bratec Darij an Bratec moj sedem let že šteje, ko zjutraj iz postelje se skobaca, v šolo počasi koraca. Vse črke že pozna, zato že piše stavke. In če kdaj postal bo učenjak ? Tega pa res ne ve še vsak! Riše bolj slabo, a kaj zato, saj risar tako ne bo. Telovadi še najraje, saj ta predmet vsem najljubši je. Tam ni učenja, še manj graje, le med dvema se gredo in pa še polomil se ne bo. Zoran Trojar, 4. a r. osn. šole Železniki Pozdravili smo Titovo štafeto V maju, mesecu mladosti, ko štafeta širom po naši domovini, iz kraja v kraj, iz republike v republiko gradi trdne mostove prijateljstva, se svojih dolžnosti še bolj zavedamo! V soboto, 11. maja, smo prisrčno sprejeli medse zvezno Titovo štafeto pionirji, mladinci in delovni ljudje. Pred tovarno Alples smo njen prihod pozdravili z burnim ploskanjem. Štafeta je prihajala iz Davče in skozi Železnike. V lahnem teku je bila s svojim spremstvom deležna velike pozornosti delavcev Nika in Iskre, saj so se zbrali v velikem številu. Nosili so jo mladi delovni ljudje, zavedni v svoji pomembni nalogi, izbrani osnovnošolci pa smo tekli nasmejani in vedri, saj smo Titova mladina. Z majhno slovesnostjo smo izrazili, da nas zvezna štafeta, ki nosi na svoji dolgi poti Titov pozdrav cvetočega maja in seje med našimi narodi njegov vedno nasmejani obraz in topel očetovski pogled, poln vztrajnosti, ponosa in poguma, s svojim poslanstvom še utrjuje v naši življenjski nalogi. Pionirji pevci, recitatorji in plesalci so živo, razigrano in iskreno zapeli, zaklicali in zaplesali Titu še na mnoga srečna in zdrava leta. Starejši mladinec je v imenu vseh delovnih ljudi Selške doline izrekel dobrodošlico in znamenita štafetna palica je' nadaljevala pot proti Škofji Loki. Ko smo s§ razhajali, smo čutili, da smo ši tako blizu kot bratje in sestre, ki nas združuje naša Titova štafeta prijateljstva, enotnosti in bratstva. Sonja Plešec, 8. c r. osn. šole Železniki O F E N Z I V A NA B L E O O S NAPISAL: PETERNEL ANTON - IGOR, NARISAL: PETERNELJ JELKO Predhodnica se je nenadoma ustavila. Nekaj metrov pod nami so v grmovju ležali Nemci, ki pa so bili obrnjeni v nasprotno smer. Zgoraj na vzpetini pa so tudi čepeli Nemci s težkim mitraljezom. Tiho in počasi smo se umaknili nazaj. Na drugem koncu naše kolone pa so borci tudi že-trčili ob Nemce, ki so odprli na nas ogenj. Začeli smo juriš in čez nekaj trenutkov smo se znašli v žičnih ovirah ob stari jugoslovansko-ita-lijanski meji. V tem jurišu so padli Luka Karamazov in še štirje borci. Drveli smo že v drugi obroč. Tu t je padlo še šest partizanov. ' V močnem naskoku smo se prebili iz obroča. Zaseda na vzpe. tini se je umaknila in prišli smo na vojaško cesto. Kolona se j ustavila, vendar je bilo spodaj v kotanji pod cesto vse poln Nemcev. V nekaj sekundah smo se dogovorili, da se bomo pre' ■ bili z novim jurišem. 1 4 -------------- -- — ~ - » » * radio 7 o°olIa PosluSajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 ;Q8- 10- (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. odm"' 17 50 s pevcem Ladom Leskovar- jueo i 00 Vrotih 8to kilovatov- 18 40 RevUa 8°slovanskih pevcev zabavne glasbe ftjgi Program b fnanost in družba, 19.20 Gioacchino 22 ln'o11 Seviljski brivec, opera v treh dejanjih, Poezije botni n0fni koncert> 22 55 Iz slovenske O NEDELJA, 19. MAJA DeH^0 ro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: 9.05 £a in frnikola, 8.35 Skladbe za mladino, taai P°mnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših zdrai' P°shišalci Čestitajo in po- l4 0r vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, Vei:?. ".»moreska tega tedna, 14.25 Melodije z repo t"' zabavnimi orkestri, 15.10 Nedeljska 16 On d a' 1&-30 Popularne operne melodije, Gl'fl u adi-iska i«1-8 — Moliere: Amfitrion, 16.50 Don ij"1 'ntermezzo, 17.05 Nedeljsko športno ben ' 1900 Lahko noC'- otroci, 19.15 Glas-Zanl j?zSlednice, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 23 ii, e z nami, 23.05 Literarni nokturno, Jazz za vse 8l0RlProgram m ^voki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni Cif\k' 9"35 Nedeljski sprehodi, 10.35 Naši Listi b 12 00 Opoldanski cocktail, /13.20 »•ali it /v! v!01 a lahke glasbe, 14.00 Pop inte-'10 00 Nedelja na valu 202 m0 k«r a nedeljska reportaža, 19.15 Igra-' Rar 8te izbrali, 22.55 Iz slovenske poezije Q PONEDELJEK, 20. MAJA Pisan« jutro- 810 Glasbena matineja, 9.05 lahke oi |Prav'j'c in z8odb 9 20 Pisana paleta Vsakoir 8 ' 9'40 Izberite pesmico, 10.15 Za 12.10 Sf "ekaj, 1120 Z nami doma in na poti, jinii nikV ' ansambli v studiu 14, 12.40 S tu-14 10 a imi godbami, 13.30 Priporočajo vam, Salcj nJ?terski zbori pojo, 14.30 Naši poslu-Baranoest'taj» in pozdravljajo, 15.40 Krešimir I6.oo vV'»-i:. ta-iska pripovedka, baletna suita, salCevvrt»ljak, 17.10 Koncert po željah poslu-' [8.45 f » ° Lahka glasba sloVenskih avtorjev, Min,,, 'Uerna 469, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 'lamo v m Vitala Ahačiča, 20.00 Predstav-zettija °Pero Maria Stuart Gaetana Doni-n°ku,rn.>o Za ljubitelje jazza, 23.05 Literarni no, ^3.15 Popevke se vrstijo l.'ijf Program '^emi, a,iorama zvokov, 14.00 Ponedeljkov varjetg až. 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni rev'3. lfifvi'1 Melodije iz filmov in glasbenih £°Pevke 1C knJižne Police, 16.05 Slovenske b0ta n»i 0 Rezervirano za mlade, 17.40 ^Utn r ga. gospodarstva, 17.50 Z ansamblom Plesnirn .Jaka- 1800 Izložba hitov, 18.40 S m orkestrom RTV Ljubljana k?30 FVZ, rovske zakladnice: Emil Cossetto, elco!Il'.j' Sergeja Rahmaninova, 19.50 f}°ii8sel: E?r,mentalni studio, 20.35 Albert .V'eri ' .mfonija št. 2 v B-duru, op. 23, 21.15 ^erkf, 2F' slovenskih skladateljih: Pavle ,t>6 Iz slovenske poezije TOREK, 20. MAJA jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 &ola za srednjo stopnjo^ 9.35 Snu"*, zborovske skladbe DuŠana Radiča, ,V.PU*! Zsvkovića in Miloje Milojevića, 10.15 i doma in na poti, }2.I0 gm ritmu, 11.20 Z nami 2'3Q u? 1 in barve orkestra Ronnie Aldrich, ^ainVr ^ijaM nasveti, 12.40 Z domačimi Ntiat«,', »3.30 Priporočajo vam, 14.10 Ali jih Sdoi! '.!440 Na poti s kitaro, 15.40 Dva Vrtiljak, 16.40 Naft podlistek, °ncertni oder za domačina in gosta, Si Ulini »Gorenjski tisk«, Kranj, »_ odgovorni urednik in "ovinV21"19®, uredništvo 21-835, 21.860, malooglasni in NWWUkl oddelek 21-194. — Na-15 d « : ,etna 90 din* polletna ObJ Jena za 1 številko 1 dinar. "Prolčeno prometnega davka po s'^atojnem mnenju 421-1/72. 17.45 Svet tehnike, 18.15 Z orkestrom Ron Goodvvin, 18.30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Nočni koncert Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Milan Stibilj, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Stuttgarski glasbeni večeri, 22.55 Iz slovenske poezije ^REDA, 22. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Giuseppe Verdi: odlomek iz 2. dej. opere Traviata, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Majhen re- . cital klavirskega dua Alenka in Igor Dekleva, 16.00 Ix)to vrtiljak, 17.10 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Komorno-glasbeni studio, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S pevcem Otom Pestnerjem, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Beseda o Marjanu Kozini, 19.50 Ludwig van Beethovven: Dvanajst variacij na Menuet v Viganojevi maniri iz Haiblovega baleta, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Jurij Flajmšan in Hrabroslav Volarič, 20.35 Deseta muza, 20.45 Radijski komorni orkester iz Leipziga, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK, 23. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z. nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.40 Poje sopranistka Regine Crespin, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 Naši znanstveniki preti mikrofonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Petnajst minut za EP, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritmi, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Samospevi Marija Kogoja Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Me-hurčkL 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu m pri nas Tretji program 19.05 Christoph Willibald Gluck: Orfej in Evri-dika, odlomki iz opere, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri: Palestrina, di Lasso, 21.00 pubrovniške poletne igre, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 24. MAJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.10 Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Igra kvartet saksofonov Daniela Deffayeta, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Kozmetfčno ogledalo, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča, 20.00 Stop-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15. Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete/ 15.00 S solisti in ansambli JRT, 15.35 •Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Radijska igra — G. Strniša: Steklenica vode, 20.00 Serenadica, 20.15 Z jugoslovanskih 'koncertnih odrov — prenos iz Slovenske filharmonije, 22.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 18. maja amer.-ital. barv. film COSA NO-STRA - RESNICA O MAFIJI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SLAUGH-TERJEVA VELIKA BITKA ob 22. uri 19. maja amer. barv. risani film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, amer. barv. film COSA NOSTRA — RESNICA O MAFIJI ob 15., 17. in 19., uri, premiera amer. barv. filma ZDAJ GA VIDIŠ — ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 21. uri 20. maja amer. barv. film SLAUGHTERJE-VA VELIKA BITKA ob 16., 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. film SLAUGHTERJE-VA VKLIKA BITKA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 18. maja amer. barv. risani film VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 16. uri, angl -ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 18. in 20. uri 19. maja franc. barv. film MARIJANINA TAJNA BLAGAJNA ob- 14. in 18. uri, angl,-ital. barv. film SKRIVNOST CRNE ROKAVICE ob 16. uri, premiera amer. barv. filma PET DIVJIH ob 20. uri 20. maja amer. barv. film PET DIVJIH ob 16., 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. film PET DIVJIH oh 16., 18. in 20. uri Tržič 18. maja špan. barv. film VIVA PANCHO VILLA ob 16., 18. in 20. uri 19. maja špan. barv. film VIVA PANCHO VILLA ob 17. in 19. uri 20. maja franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM ob 18. uri Kamnik DOM 18. maja amer. barv. film CROMWELL ob 17 in 19.30 19. maja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 15., 17. in 19. uri 20. maja amer. barv. film JEREMIAH JOHNSON ob 18. in 20. uri 21. maja franc. barv. film NEVESTA JE BILA V ČRNEM ob 18. in 20. uri Krvavec 18. maja angl. barv. film SVETNIK PROTI MAFIJI ob 20. uri Škoija Loka SORA 18. maja amer. barv. film JOE KIDD ob 18. in 20. uri 19. maja amer. barv. film JOE KIDD ob 18. in 20. uri 21. maja amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 20. uri Železniki OBZORJE 18. maja ital. barv. film HOMO EROTICUS ob 20. uri 19. maja franc. barv. film BULEVAR RUMA ob 18. in 20. uri Radovljica 18. maja franc. barv. film NASLEDNIK ob 18. uri, amer. barv. film VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO ob 20. uri 19. maja amer. barv. film VZLJUBIL BOŠ MOJO MAMO ob 16. uri, amer. barv. film JEKLENA PTICA ob 18. uri, franc. barv. film NASLEDNIK ob 20. uri 20. maja ital. barv. film ZANKA ob 20. uri 21. maja ital. barv. film GUSARJI ZELENEGA MORJA ob 20. uri Jesenice RADIO 18. in 19. maja franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU 20. in 21. maja angl. barv. film HOLAND-SKA ZVEZA Jesenice PLAVŽ 18. in 19. maja angl. barv. film HOLAND-SKA ZVEZA 20. in 21. maja franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU Kranjska gora 18. maja franc. barv. film AMERIŠKA NOC 19. maja amer. barv. film TISTI, KI ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ObN tržni pregled * JESENICE Solata 10 din, špinača 7 din, korenček 11 din, slive 23 din, jabolka 5 din, pomaranče 6,50 din, limone 13,50, din, česen 25 do 40 din, čebula 4 din, fižol 12,80 din, pesa 3,70 din, kaša 9,80 din paradižnik 25 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 2,70 do 3,20 din, jajčka 0,95 do 1,15 din, surovo maslo 38,30 do 46,30 din, smetana 21,24 din, orehi 50 din, klobase 41 din, skuta 12 din, sladko zelje 8,50 din, kislo zelje 5,20 din, kisla repa 3,20 din, paprik« 40 din, krompir 2,20 din, novi 10 din KRANJ Solata 10 do 12 din, špinača 12 din, korenček 10 din, slive 17 din, jabolka 5 din, pomaranče 6 din, limone 9 din, česen 30 din, čebula 5 do 7 din, fižol 12 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 12 din, žganje 35 din, paradižnik 20' din, hruške 10 din, banane 7 din, ajdova,moka 12 din, koruzna moka 3,50 din, jajčka 1- do 1,20 din, surovo maslo 38 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 12 din, krompir 2 do 2,50 din TRŽIČ Solata 10 din, špinača 10 din, korenček 10 do 12 din, slive 18 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 7 din, limone 12 din, česen 40 din, čebula 6 din, fižoi 12 do 15 din, pesa 5 din, kaša 10 din, čebulček 20 din, ajdova moka 12 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1 do 1,40 din, surovo maslo 14 din, smetana 20 din, orehi 48 din, klobase 20 din, skuta 12 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, paprika 25 din, krompir 2 do 2,50 din poročili so se V KRANJU Žepič Janko In Roblek Marija, Hafner Valentin in Hartman Majda, Faganeli Boštjan in Štrasnćr Antonija, Zorman Peter in Tomaiin Nevenka, Šemrov Ivan in Šubic Danijela, Valjavec Janez in Berčič Marija, Markun Stanislav in Bizjak Frančiška V TRŽIČU ' Mrak Andrej in Fartek Amalija, Golmajer Janez m Dobre Adela, Etemaj Idriz in Zakelj Danica, Primožič Florijan in Markun Katarina umrli so V KRANJU Prelovšek Karol, roj. 1909, Ipavec Ernest, roj. 1928 V TRŽIČU Markič Janez, roj. 188&, Bukovic Helena, roj. 1889 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 16.45 Rokomet Dinamo : Borac — prenos (Bg), 18.00 Obzornik, 18.15 Kje izvira Nil? — serijski barvni film (Lj), 19. 15 Mladi za mlade (Bg), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.20 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.30 TV festival JRT 74, izbor iz sporeda TV Beograd — Gledališče v hiši, 21.00 Mladinski festival v Subotici (Bg), 22.05 Can-non — serijski barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Otroški zbor iz Budimpešte, 19.15 Mladi za mlade (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg ), 20.30 TV drama, 21.30 10 tisoč dni, 22.00 Zabava vas Dick Cavett, 22.50 24 ur (Bg II) NEDELJA, 19. MAJA 9.15 L N. Tolstoj: Vojna in mir — konec barvne TV nadaljevanke (Lj), 10.05 Kmetijska oddaja, 10.50 Proslava na novem mostu v Bački Palanki — prenos (Zg), 12.00 Otroška matineja: Na daljnem severu, 12.20 Poročila, 14.35 Pisani svet, 15.20 Prvi aplavz (Lj), 16.20 Motokros v Karlovcu — prenos (Zg), 17.10 Postoj, kdor mimo greš, 17.45 Podpeški oktet'in ansambel Franca Flereta, 18.00 Poročila, 18.05 Sedem nevest za sedem bratov — ameriški barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV drievnik, 20.55 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 21.05 TV festival JRT 74 — reportaža in nagrajena oddaja (JRT), ... Dokumentarna oddaja (Bg), ... Športni pregled (Sa), ... T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 20.00 TV dnevnik (Bg), 20.30 Sobaričin dnevnik — film, 22.30 Pred 10. kongresom ZKJ (Bg) II) PONEDELJEK, 20. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.50 Koko, Moko in vrabček Skoko, 18.05 Obzornik, Večer norveSke T V: 18.20 Velika pot severnjakov, 18.55 Pijte, prijatelji, 19.25 Od stene do stene, barvne oddaje, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 2().'4() Pepel — TV drama, 21.55 Creatura Ignis — baletna barvna oddaja, 22.30 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Lutke (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Knjižni krog (Sa), 19.00 Pred 10. kongresom ZKJ, 19.30 Risanke (Bg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Francoski šanson (Zg II), 21.00 Ljudje proti — film, 22.30 24 ur (Bg II) TOREK, 21. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 15.35 (Sa), 10.05 TV v šoli, nonovitev ob 16.05 (Bg), 17.00 Šolska TV, 17.50 Peli so jih mati moja: I^pa Vida — barvna oddaja, 18.00 Risanka, 18.05 Obzornik, 18.20 L Zerdin: Ostri ritmi, 19.00 Marksizem v teoriji in praksi, 19.20 Mozaik kratkega filma, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Pogovor o... — mladina v SLO, 21.25. W. S. Reymont: Krhetje — barvna TV nadaljevanka, 22.15 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Zgodba o Margareti, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Pesmi in plesi iz NOB, 19.00 Znanstveni studio (Bg), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Argumenti 74 (Zg), 21.15 17 trenutkov pomladi— serijski film (Bg), 22.25 Pesmi J. Brahmsa (Sk), 23.00 TVdnevnik (Zg) loterija s ® u S'S S o « S h o V>X a J v Z ■a s a.z N Xt o o 91 "O w m J! C it G V "S ^ •g-S NJO » "O 80 30 205 60 10 40 395 60 60 50 38155 600 294120 5.000 79715 800 098815 5.000 91 20 290175 5.000 31 40 142575 150.000 681 80 3481 500 46 20 82571 600 75631 600 16 30 79831 600 87636 800 26251 1.000 075316 5.000 250381 5.000 62 20 857 100 1697 300 - 42 20 88327 600 82 30 47727 800 47992 800 92417 1.000 089102 5.000 451662 10.000 7913 62333 67903 76803 200 600 600 800 8 78668 50208 37748 95148 10 600 1.000 1.000 1.000 64483 42103 800 1.000 445058 5.000 53103 1.000 - 287513 10.000 9 10 386843 10.000 30049 47999 600 600 54 20 04369 800 004 80 20869 800 06884 800 90019 800 027154 5.000 55999 1.000 356074 10.000 070839 10.000 SREDA, 22. MAJA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.45 Beli kamen — serijski barvni film, 18.10 Obzornik, 18.25 Napadi in obramba — reportaža (Lj), 19.(X) Glasbena oddaja (Sk), 19.20 Stari mojstri: Gregor Maček — barvna oddaja, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Pešec — nemški barvni film, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila, 17.45 Mali svet, 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Reportaža (Bg), 19.00 Glasbena oddaja (Sk), 19.20 Aktualna oddaja (Zg), 20.00 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.30 Odprta univerza, 21.15 F. Schubert: Nedokončana, 21.45 Moja žena, prva soseda, 22.15 24 ur (Bg II) ČETRTEK, 23. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35 (Bg), 16.50 Šolska TV — ponovitev, 17.10 Junak mojega otroštva, 17.55 Obzornik, 18.10 Otroci in mi — serijska oddaja, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 H. Krvavac: Valter brani Sarajevo — barvna TV nadaljevanka, 21.25 Četrtkovi razgledi: Udar v Lisboni, 21.55 Glasbeni nokturno: Dick Powell in Finn Ziegler, 22.15 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Eva in Eva (Sa), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Pred 10. kongresom ZKJ (Bg), 19.00 Srečanje s pesnikom, 20.00 TVdnevnik (Zg), 20.30 Krog, 21.15 Feljton, 21.45-24 ur, 22.00 Neznani leteči predmeti — serijski film (Bg II) PETEK, 24. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.45, 16.45 Madžarski TV dnevnik (Bg), 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Zanimiva Evropa, 18.00 Obzornik, 18.15 Preprosto in veselo, 18.50 Atletika: teki na srednje proge, 19.15 Pet minut za boljši jezik, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Tedenski gospodarski komentar, 20.45 Lilika — jugoslovanski barvni film, 22.10 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.40 Poročila (Zg), 17.45 Otroški spored (Bg), 18.15 Kronika (Zg), 18.30 Narodna glasba (Sk) 19.00 Kultura danes (Bg), 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vse ali nič — kviz, 21.30 Serijski film, 22.00 Tito med ljudstvom, 23.05 TV dnevnik (Zg) ta teden na TV Nedelja, 19. maja, ob 18.05: SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV — ameriški barvni film; režiser Stanley Donen, 1954, v gl. vlogah: Howard Keel, Jane Powel, Jeff Richards; Režiser Stanley Donen, ki je veliko sodeloval z Genom Kellyjem (pred kratkim smo videli njun film Pojmo v dežju) je mojster zvrsti glasbeno-ples-nega filma, kakršnih pa sedaj ne ustvarjajo več. Tudi Sedem nevest za sedem bratov je tak, pa čeprav se zgodba odvija na divjem zahodu. Je zabavna glasbena komedija s številnimi plesnimi vložki. Pripoveduje pa o ugrabitvi deklet, ki so navsezadnje s tem kar zadovoljne. Sreda 22. maja, ob 20.40: PEŠEC — nemSki barvni film; režiser Maximillian Schell, 1973, v gl. vlogah: Gustav Rudolf Sellner, Peter Hali, Maximillian Schell; V medli, kot celota izrazito komercialno usmerjeni nemški kinematografiji, predstavlja Pešec pomembno delo — po mnenju večine kritikov najboljši nemški film lanskega leta. Maximillian Schell, sicer bolj znan kot igralec, je tudi kot režiser že dokaj znan. Tema, ki jo dbdeluje v tem filmu, ga je zasledovala že dolga leta. Njena realizacija predstavlja posebno za pogoje, v katerih životari nemška kinematografija, pogumno dejanje. Takšni izpovedni, avtorski filmi so v njej redki, vendar posebno ntjadi avtorji poskušajo priti do besede. Film bo pri nas premiera. Govori o mogočnem tovarnarju in poslancu, ki povozi lastnega sina. Sinova smrt je porušila njegov notranji mir, javnost pa počasi razkrinkava njegovo preteklost. Petek, 24. maja, ob 20.45: LILIKA — jugoslovanski barvni film; režiser Branko PleSa, v gl. vlogah: Dragana Kalaba, Branko PleSa, Ljerka Draženovlč; Lilika je sirota kljub temu, da ima mamo. I-e-ta se namreč ne zmeni dosti za hčerko, rada hi jo spravila v varstve-novzgojni zavod. Toda lilika tega noče. Upira se krivicam okoli sebe, vendar z majhnim uspehom. Lilika ie prvi film sicer znahega igralca Branka Pleše, ki je na festivalu v Pulju osvojil nagrado publike. Primeren je za zrelega gledalca, ki se bo lahko poglobil v tragičen lik otroka. PONEDELJEK, 20. maja, ob 19.30 - Sve-tina-Povše: UKANA; gostovanje v Vodicah; TOREK, 21. maja, ob 19.30 — Svetina-Povše: UKANA; slavnostna 50. ponovitev. iS JL# ■ Sobota — 18. maja 1974 MOVO IOVO ovo i aktivni program pranja (bio) popolnejše pranje superavtomatsko enostavno z garancijo gorenje cooldown - postopno ohlajevanje perila podaljšano predpranje in pranje maksimalni učinek encimov tri tehnike pranja povečano število obratov - boljše ožemanje stop pranje avtomatsko doziranje ustrezne količine praška in vode novi pralni stroji z mednarodnim znakom volne > Avtomobili Z4ir4V4 430 K 430 F do 1. VI. PO STARI CENI! Slovenija Mn Trn avto Brez dvoma pomeni steber kulturne dejavnosti v Lescah pihalr*1 godba. Doslej je nastopila že na vrsti prireditev in se v kulturne, prostoru radovljiške občine pa tudi v širšem čedalje bolj uveljavlja Največ dela so imeli leški godbeniki ravno v zadnjem obdobju. so 1. maja po nekaterih krajih v občini igrali budnice, igrali s tudi na prvomajskem delavskem slavju pri Sobčevem bajerju. soboto pa so igrali ob sprejemu zvezne štafete v Radovljici in na Blea (na sliki). —Foto: M. Hudovernik * »< mM * v» mjmmrjm**JMV*39t*9r«uHMMMK ^flJ?)«^*! \ff)mm fflK mi : >*3 »m .Tm&Sn* vtfsfc Narcise v Planini pod Golico že cveto. Najbolj belo je na travnikih nad Plavškim Rovtom. V Planini pod Golico se z vso vnemo pripravljajo na številne prireditve. Poleg osrednje, ki bo v nedeljo, 19. maja, na kateri bodo med kulturnim programom volili lepotico narcis, bo danes, 18. maja, v Planini pod Golico srečanje godb na pihala z Jesenic, iz Raven in Stor. Pihalni orkestri bodo pripravili promenadni koncert. — B. B. Tekmovanje ekip prve pomoči Križe — Od pol sedme ure zjutraj dalje bo danes na osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah, tekmovanje ekip prve pomoči, ki jih sestavljajo mladi člani Rdečega križa, predvsem učenci iz 7. razredov osnovnih šol iz tržiške občine. Po tekmovanju bodo ekipe pokazale znanje v primeru napada na osnovno šolo v Križah. Pri improviziranem napadu na šolo bodo sodelovale tudi enote civilne zaščite iz krajevnih skupnosti Križe, Sebenje, Pristava in Senično ter obrata Roga iz Retenj. Prvouvrščena ekipa prve pomoči s tekmovanja v Križah se bo udeležila republiškega tekmovanja, ki bo 15. junija v Gradacu v Beli Krajini. Na prireditvi v Križah bodo dobile vse sodelujoče ekipe diplome, najboljše tri pa razen tega še praktične nagrade. Tekmovanje so organizirali občinski odbor Rdečega križa, Društvo prijateljev mladine in občinska konferenca ZMS Tržič. -jk Seminar za sanitarne in laboratorijske tehnike Kr. gora — Danes se v hotelu Larix končuje tridnevni seminar* ki ga je v sodelovanju z republiškim sanitarnim inšpektoratom in zavodom za zdravstveno varstvo Kranj organizirala kranjska podružnica društva sanitarnih in laboratorijskih tehnikov. Okoli 170 zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije, ki delajo v sanitarni inšpekciji, higiensko-epidemiološki službi, laboratorijski službi v zdravstvenih zavodih je v teh dneh poslušalo 16 predavanj o problematiki dela v tej službi. Lovci bodo očistili gozdove Šenčur — Člani lovske družine Šenčur že nekaj let ugotavljajo, da so postali gozdovi, ki so jim odrejeni za lovišče, pravo smetišče. Smeti in najrazličnejših odpadkov ne odlagajo le ljudje iz bližnjih vasi, temveč puščajo v gozdovih nesnago tudi občani, največkrat motorizirani, iz drugih, oddaljenejših krajev. O tem so lovci že večkrat razpravljali in med drugim ugotavljali, da je vzrok za tako početje tudi neurejeno in milo kaznovanje krivcev. Lovci lovske družine Šenčur so že lani organizirali enodnevno očiščevalno akcijo. Obvestili so skupščino občine Kranj in pristojne organe ter povabili k sodelovanju komunalno podjetje in osnovne šole s področja, kjer je njihovo lovišče. Vendar odziva ni bilo. Očiščevalno akcijo bodo letos ponovili. Upajo, da bo odziv in pomoč večja. Hkrati so se odločili, da bodo vsakega, ki ga bodo v lovišču zalotili pri odlaganju odpadkov, prijavili sodnikij za prekrške. -jk Očiščevalna akcija Medvode — Za urejanje in čiščenje okolja so se odločili tudi Med-vodčani. Krajevna skupnost je dostavila poziv vsem občanom, naj uredijo okolico stanovanjskih hiš ter redno vzdržujejo zelenice. Okolica Zbiljskega jezera je že očiščena, prav tako so člani ribiške družine Medvode že očistili bregove obeh rek. Težave so nastale zaradi slabega vremena in ker v Medvodah ni centralnega odlagališča. -fr Planinci čistijo gore Kranj — Številnim očiščevalnim akcijam v maju, mesecu čistoče, se pridružujejo tudi člani Planinskega društva Kranj. Jutri, 19. maja. bodo namreč odstranili vsaj del nesnage in odpadkov na področju Jošta nad Kranjem, Storžiča, Kališča, Zaplate, Poljane itd. Organizatorja očiščevalne akcije sta pionirsko-mladinski odsek Planinskega društva Kranj in planinska sekcija Iskre-Elektromehanike, ki je bila pobudnik akcije. Kranjski planinci želijo, da bi se jim v nedeljo pri nehvaležnem opravilu pridružilo čim več obiskovalcev gora-Hkrati jih prosijo, naj v gorah na določenih mestih ali v postojankah puščajo le odpadke, ki strohne ali jih kako drugače uniči narava-Embalažo, ki sicer ni težka, pa ji naravne sile ne morejo do živega, pa naj prineso v dolino! Planinsko društvo Kranj je ob tej akciji zavrnilo predloge, naj le mladi čistijo planinsko pokrajino! Planinci menijo, da mora vsak skrbeti za urejeno okolje, predvsem pa starejši, ki ob tem dajejo zgled mlajšim! -jk KREDITI za gospodarske organizacije in obrtnike 75 % od osnovne tovarniške cene za dobo 24 mesecev PRODAJNA MREŽA: LJUBLJANA KRANJ KOPER MARIBOR KRŠKO CELJE — AVTOMOTOR Z AS TAVA 430 F FURGON 34.942,00 din do 1. VI. 40.183,00 din ZASTAVA 430 K KOMBI 38.089,00 din do 1. VI. 43.802,00 din ZASTAVA 430 K LUXE 40.609,00 din do 1. VI. 46.322,00 din ZASTAVA 620 B KAMIONET 48.645,00 din do 1. VII. 55.942,00 din ZASTAVA 620 pod. KABINA 55.656,00 din do 1. VII. 65.394,00 din ZASTAVA 620 na cesto 56.864,00 din do 1. VII. 64.004,00 din NOVA CENA DOBAVA TAKOJ Slovenija avto STARA CENA Mali oglasi: do 10 besed 15 din, v»aka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam večje število 3 mesece sta-r»h JARCK. Urh Franc, Zasip, Se-benje 109, Bled 2948 , Poceni prodam dobro ohranjen fe ŠTEDILNIK, tri visoke glinaste popolnoma nov GRAMOFON s ploščami in električni KU-gALNIK na tri plogče< Brolih Jože, ^Seva 7, Kranj, Primskovo 3083 * Prodamo več BETONSKIH METALCEV — 100 litrov, enofaznih, po Jjredno ugodni ceni. ELEKTRO-1 ^HNA Kranj, Prešernova 9 3086 rr, Prodam nov kmetijski stroj MO-1 * UNI VERZAL s priključkom plu-in drobilca. Na stroj je možno Jontirati 20 priključkov. Novak ^nton, Stražišarjeva 19, Jesenice 3088 . Prodam 8 mesecev brejo TELICO 8lr*entalko. Sp. Senica 14 3094 ^Prodam VPREŽNI OBRAČAL-.[K, dobro ohranjen, prenos z zob-Rak Ivan, Zg. Pirniče 64, Med-v°de 3147 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK T 4 plin, 2 elektrika. Delavska 11, ^nčur 3149 ^ Prodam enoosno PRIKOLICO, ^nčur, Pipanova 40 3150 .Prodam skoraj novo SLAMO-u^ZNlCO TEMPO. Voglje 72 3151 . podam SLAMOREZNICO s putnikom. Kranj, Kurirska pot 29 3152 Pol Prodam tri PRAŠIČKE po tri in mesece stare. Jagodic Franc, ». ••reacte »mre. o ^ožjanca 4, Preddvor 3153 , Prodam POMIVALNO MIZO in svinjske elemente MARLES. Oprešnikova 52 3154 Prodam 9 let starega KONJA, pPJežno KOSILNICO z motorjem in 1 £ stare 3 mesece. Ručigajeva ' Kranj 3155 a Prodam malo rabljen električni jedilnik s pečico in štedilnik {•a trdo gorivo. Kotlovšek, Kebetova ' Kranj 3156 . Prodam KRAVO, dobro mleka-nco. poljšica 9, Zg, Gorje 3157 . Vodarn KRAVO simentalko s te-et0». Mežan, Prešernova 64, Bled _ 3158 Prodam mlado KRAVO, 8 mese-brejo. Tušek Franc, Stirpnik 14, selca 3159 Ra Aodarn PSA VOLCJAKA, stare-pj ^secev. Gorenja vas 156 3160 prodam krožne BRANE. Praprot-na Polica 8, Cerklje 3161 J/odam več ražličnih PALM v za-balkc ,3rez Primerne za 49 ne tu(li vrtove. Hotemaže ^•Preddvor 3162 Vodarn vprežne GRABLJE in ^nUTAR za žito. Tenetiše 29, Gol- 3163 Prodam KONJA PONIJA, 200 kg, Sajasti ČOLN brez motorja, PO-2 1 kLJO in štedilnik TOBI. Zapuže S OP~ jegunje 3164 prodam mlado KRAVO, dobro lekarico s teletom ali brez. Hudo 6, 3165 r®dam kombiniran, bel, avstrij-hii ?TRošKI VOZIČEK. Zaplot-Mandeljčeva 7, Kranj 3166 8ili?0dam KRAVO s teličkom in ko-f 'nico STOKELSMITH za traktor v23»8on in jedilni KROMPIR igor. °^Je63 3167 /Odam BRESTOVE HLODE. 3168 K°pkra3 SKl°oam nov električni RACUN-, troj s tremi operacijami — »v Oena zelo ugodna. Križan, Jf^iška 28, Kranj vodam ORHA.l St 7 a t MnSdo 9 let, kratko - čipke. Blažič pSa Pijade 48, tel. 23-585 3170 r°dam SONCE, OBRAČALNIK KQ°Tranje in električni MOTOR, 3 potence 11 3171 §Kt ,am globok italijanski OTRO-Krn .VOZlCEK. Zupančičeva 5, ' 3172 z [erodam dve vprežni KOSILNICI °8tre«xn° naPravo i" tesan LES za esJe. Naslov v oglasnem oddelku. P* 3173 n/Jodam PONY EXPRES. Cesta p°rdo 23, Kokrica 3174 W«am GRADBENO BARAKO 8l0vx"'50, primerno za garažo. Napi v oglasnem oddelku. 3175 r^leL -m mlado KRAVO, dobro ^arico s teletom. Ljubno 12, >aft 3176 Ho®?,*® rabljen kombiniran OT-Kafiii L VOZIČEK »TRIBUNA«. I01' Podlubnik 42, Škofja Loka 3177 am novo PEC za centralno ? STADLER, 50.000 cal. po PrevrS1 ceni in AMI 8- letnik 1973, Mosu®nih 10000 km. Slapar Stane, pr ® 2 Komenda 3178 tri leta starega VOLA za p ^asip 54, Bled. 3179 motorno ŽAGO STIHL tEZn PPEd T 12 in betonsko ŽE-F>rr;bP-Gorje 112 3180 ^ globok OTROŠKI VOZI-^eševa 7, Primskovo 3181 3169 am OBHAJILNO OBLEKO, din in 15 OKEN 90 x 140 cm. Pre-doslje 58, Kranj (nasproti gostilne) 3182 Prodam PUNTE in BANKINE ter šivalni stroj SINGER. Kokrica, C. na Brdo 66 3183 Prodam dve OKNI 120 x 140 + 30 z roletami in Č)PEKO »modelare« 30x20x 15 — 250 kosov. Nova vas 15 a, Preddvor 3184 Prodam STROJ za izdelovanje betonskih kvadrov — štirih dimenzij s 150 podstavki. Informacije Pivka 22, Naklo 3185 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO in globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke. Stara c. 15, Kranj 3186 Prodam vprežne VILE. Lahovče 47, Cerklje 3187 Prodam TELEVIZIJO schaublo-renz. Luže 4 3188 Prodam PUJSKE. Zupan Pavel, Smokuč 5, Žirovnica 3189 Ugodno prodam kvalitetne DOMAČE SALAME. Naslov poslati na oglasni oddelek. * 3190 Prodam stoječo TRAVO. Zeni, Sp. Besnica 46 3191 Prodam TV GORENJE, star 1 leto in pol. Kajuhova 10, Kranj 3192 Prodam pomivalno MIZO — ,rost-frei', dolžina 1,20 m, desni odcejal-nik. Kličite do 15. ure na tel. 44-500 3193 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Stare, Stošičeva 4, telefon 22-213 3194 Prodam dve KRAVI, eno pred te-litvijo, eno z mlekom. Frelih Milan, Brezje 55 3195 Prodam mlade SIAMSKE MUCE. Naslov v oglasnem oddelku 3196 VIKEND hišica, montažna, 10 kv. m in vrtna GUGALNICA naprodaj. Informacije: Kranj, Ul. 31. divizije 6 3197 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo, ter KRAVO po teletu. Sp. Lan-coVo 21, Radovljica 3198 Rejci perutnine Kmetijska zadruga Naklo prodaja enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024. KZ Naklo — valilnica Prodam nova macesnova GARAŽNA VRATA in vhodna HRASTOVA VRATA. Poženik 36, Cerklje 3254 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČ--K E. Cešn jevek 31, Cerklje 3255 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Šenturska gora 1, Cerklje 3256 Prodam brejo KRAVO, ki bo te-letila konec maja. Zg. Brnik 56, Cerklje 3257 Prodam dobro ohranjeno motorno vprežno KOSILNICO. Cerklje 121 3258 Prodam KOSILNICO RAPID, vprežne vile, slamoreznico s puhal-nikom in verigo. Pšenična polica 9| Cerklje 3259 Prodam 40 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 39, Cerklje 3260 Prodam prvo košnjo SENA. Dvor-je 37, Cerklje 3261 Prodam stoječo TRAVO za košnjo. Cerklje 127 3262 Prodam GUMI VOZ. Lahovče 21, Cerklje . 3263 Prodam dva mlada BIKA za pleme. Trboje 74 3264 Prodam globok OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Stružnikova 4, Šenčur 3265 hupi m Prodam ali posodim 10.000 kg CEMENTA »anhovo«, Godešič 43, Škofja Loka 3239 Prodam kuhinjsko KREDENCO. Alič, Kidričeva 19, Škofja Loka 3240 Prodam ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Cena 500 din. Kro-povšek, Šorlijeva 23, tel. 23-081 3241 Prodam JARCKE, priznane nes-nice »preluks«. Urh Jože, Zasip 23, Bled 3242 Prodam BIKA, težkega okrog 300 kg. Mlaka 21 * 3243 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI — nesnice, Strahinj 38, Naklo 3244 Prodam SPALNICO. Informacije popoldan. Molan, Staneta Rozmana 4, tel. 23-209 3245 Prodam KRAVO križanko po teletu. Srednja vas 4, Golnik 3246 . Prodam GRADBENO BARAKO 4,2x3 metre, gradbeno DVIGALO, PLOHE in PUNTE. Gole Franc, Zasip 65, Bled 3247 Prodam stoječo TRAVO za košnjo. Šenčur, Štefetova 18 3248 Poceni prodam nerabljeni OBRAČALNIK HEUBLITZ za kosilnico BCS ali BERTOLINI. Cvenkelj Marija, Ljubno 16, Podnart 3249 Prodam SPALNICO, komplet JEDILNI KOT, kovinsko SAMOKOL-NICO in PEC na olje. Naslov v oglasnem oddelku 3250 Ugodno prodam jedilni KROMPIR igor. Sr. Bela 6, Preddvor 3251 Prodam 15 kub. m suhih BUKOVIH DRV. Babni vrt 9, Golnik 3252 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom, konjsko kosilnico in črpalko za gnojnico. Dvorje 41, Cerklje 3253 v t°t%.................. ^idli?8*0 POSTELJICO, KAVČ ^tEDLLNLK-pcodam.za. 35C asa . t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1. blagovnega knjigovodje 2. čistilke prostorov Pogoji: pod 1.: končana ESŠ ter najmanj 1 leto prakse; pod 2.: NK delavka, delo samo v dopoldanski izmeni. Pismene prijave sprejema splošna služba do zasedbe delovnih mest. _ __. . _ . _, _ * A »• * * * * * • jr * i ti & fcfcH * Kupim ELEKTRIČNO DVIGALO, jekleno vrv do 100 kg, do 10 m višine. Jože Pestotnik, Sitarska pot 2, Kranj 3279 vozila Prodam ZASTAVO 1300, dobro ohranjeno. Cena ugodna. Ogled vsak dan med 17. in 20. uro. Previšič, Fraukovo naselje 66, Škofja Loka 3266 Prodam avto VW 1200, dobro ohranjen, tudi za ček. Frankovo naselje 11, Škofja Loka 3267 Ugodno prodam SIMCO 1000 GL. Kuraltova 2, Šenčur 3268 Prodam avto RENAULT 8, letnik 1971, s prevoženimi 42.000 km. Jezerska 47, Kranj 3269 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1961 v voznem stanju. Ogled na Stražiški 15 b, Kranj 3270 Prodam NSU 1200 SC, letnik 1967, prevoženih 31.000 km. Klinar Janez, Zabreznica 39, Žirovnica 3271 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 42.800 km in vrtne KLOPI. Pa-gon, Bistrica 43 a, Tržič 3272 Prodam SIMCO 1100, letnik 1969. Koroška c. 65, Kranj 3273 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 za ceno 5.300 din. J. P. Dvorje 5, Cerklje 3274 Prodam R 4, letnik 1966, generalno popravljen. Rakovec Miloš, Zupančičeva 35, Kranj 3275 Prodam RENAULT 4 po delih. Lahovče 52, Cerklje 3276 Prodam ZASTAVO 750 delux, registriran do maja 1975. Poženik 36, Cerklje 3277 Prodam karambolirano ŠKOLJKO 750, letnik 1973. Sp. Brnik 36, Cerklje 3278 Prodam dobro ohranjen avto VW 1200, registriran do 24. 4. 1975, tudi na ček. Franc Triler, Puštal 103, Škofja Loka ' 3103 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, 34.000 km. Svetina Bogomir, Svetinova 15, Koroška Bela. Ogled od 17.f do 19. ure 3106 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964, dobro ohranjen. Rajgelj Ivan, Kutinova 16, Kranj, Orehek. 3108 OPEL KAPITEN, dobro ohranjen, prodam za 6500 din. Rajhard Karel, Kamna Gorica. Ogled pri Jenko, Smledniška 36, Kranj 3109 SIMCO 1000 GLS ugodno prodam. Polak, Šorlijeva 4, Kranj, telefon 24-762 3117 FIAT 1300, odlično ohranjen, prodam. Pševska 2 a, tel. 22-109, vsak dan od 16. ure dalje 3121 PEUGEOT 204, letnik 1970, lepo ohranjen, ugodno prodam. Ogled vsak dan v Radovljici, Staneta Za-garjal8 ,3125 Novo ZASTAVO 101, oranžne barve, za 1500 din ceneje in AMI 8, letnik 1970, zelo ugodno prodam. Kovačič, Šorlijeva 24, Kranj, telefon 22-943 3127 Prodam FORD CAPRI 1500 XL — 70 letnik, delno na kredit. Prusnik, Britof 21, Kranj Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Selca 24 3128 Prodam dobro ohranjen SPAČEK, letnik 1967. Sv. Duh 49, Škofja Loka 3130 Prodam v ZASTAVO 750, letnik 1969. Šenčur, Kranjska 14 3199 Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik december 1971, s prevoženimi 25.000 km. Luže 4 3200 AMI 8, letnik 1970, ugodno prodam. Ušeničnik, Moša Pijade 9, Kranj 3201 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 K. Ogled, Kokrica, Betonova št. 32 3202 Prodam FIAT LUXE, letnik 1971, cena 16.000, dobro ohranjen in skoraj nov KOMPRESOR. Lahovče 29 3204 Ugodno prodam VW KOMBI — kesonar, letnik 1962. Telefon 68-258 3205 Prodam OPEL REKORD, letnik 1965, tudi na ček. Pavkovič Ludvik, Bistrica 163, Tržič 3206 Poceni prodam SPAČKA, letnik 1967, registriran. Ogled popoldan. Kumelj Lea, Planina 5, tel. 24-346, Kranj 3207 Prodam ZASTAVO 750 za 8000 din, lahko tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku 3208 Prodam KAMION FIAT, original DIESEL 615. Babič Danijel, Šempas 156 3209 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Sv. Duh 91, Škofja Loka 3210 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1963. Cena 3500 din. Gasilska 29, Šenčur 3211 Prodam RENAULT 10, letnik 1971. V račun vzamem tudi ček za gradbeni material. Šenčur, Štefetova 24 3212 Prodam SIMCO 1000, letnik 1966 po generalni. Križe 68 pri Tržiču 3213 AMI 8, 1971, garažiran, 70.000 km, zelo dobro ohranjen, registriran do maja 1975, prodam za 22.000 din. Kranj, Planina 22 (blok), stanovanje 22 ' 3214 Prodam MOTOR za zastavo 750 ter vsa STEKLA za 1500 din. Kavčič, Grahovše 7, Tržič 3215 Prodam ZASTAVO 750 in ELEKTROMOTOR 12 KW. Strahinj 64, Naklo 3216 Prodam ŠKODO, letnik 1970, prevoženih 37.000 km. Smledniška 126, Kranj 3217 Prodam dobro ohranjen VW KOMBI — kesonar. Šebjanič Branko, C. revolucije 8, Jesenice 3218 Prodam VW, letnik 1971, in gradbeni les - HLODOVINO. Cvenkelj Franc, Zgoša^41, Begunje 3219 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Kleindinst Ciril, Brezje 27, Radovljica , 3220 Prodam dobro ohranjen MOPED T 12. Roblek, Mlaka 55 b, Kranj 3221 Ugodno prodam nov tomosov MOTOR 4 KM za čoln. Dolenc, Kranj, Kidričeva 10, tel. 22-432 3222 Prodam OPEL REKORD, letnik 1957. Cena po dogovoru. Serajnik Srečo, Partizanska 11, Kranj 3223 zaposlitve 51-letni, ločen, išče SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Plača dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 3281 Oddam SOBO mirni upokojenki. Naslov v oglasnem oddelku. 3226 Zamenjam lastniško dvosobno STANOVANJE v Ljubljani, 60 kv. m, centralna, telefon in garaža, za enako ali večje z doplačilom na področju Gorenjske. Naslov v oglasnem oddelku. 3132 Mlad par išče kakršnokoli STANOVANJE ali SOBO na Gorenjskem, lahko na kmetih. Rojina, Moša Pijade 8, Ljubljana . 3224 Oddam lepo, opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 3225 posesti Kupim enostanovanjsko HIŠO v okolici Kranja. Plačam v gotovini, lahko v devizah. Naslov ,v oglasnem oddelku. 3137 Prodam enostanovanjsko HIŠO. Sp. Duplje 66 3228 Prodam zazidljivo PARCELO z vso dokumentacijo v okolici Škofje Loke. Zaželeni kupci z devizami. Naslov v oglasnem oddelku. 3229 izgubljeno Poštenega najditelja zelene AKTOVKE na zadrgo, izgubljene dne 15. maja od Lesc do Hraš, prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov Markelj, Lesce, Alpska c. 48 > 3285 prireditve Zaposlitev dobi natakar ali fant, ki ima veselje do tega poklica. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. V poštev pridejo pridni in pošteni interesenti. Naslov v oglasnem oddelku. 3282 Sprejmem vestnega in spretnega Čevljarja v stalno zaposlitev. Ekspres popravljalnica čevljev za trgovino globus v Kranju 2921 Iščem pastirja za 70 glav živine — planina pod Stolom. Ponudbe: Kodras, Selo 33, Žirovnica 3230 Upokojenec z 2000 din pokojnine ter lastnim domom išče gospodinjo. Poizve se pri Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje 3231 Iščem žensko ali dekle, ki dela na dve izmeni, za varstvo otroka. Nudim opremljeno sobo, ostalo po dogovoru. Zavec Ludvik, Hrastje 39, Kranj 3232 stanovanja Kupim rabljeno trosobno STANOVANJE v Kranju. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 3227 Mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO. Pomagata tudi v gospodinjstvu ali na vrtu. Šorlijeva 33 1 *K*aiij,4.iteu*Btežič : Bohinj (mladinci); Kranj stadion Stanka Mlakarja °1> 14.45 Triglav : Bled (mladinci), ob 16.30 Triglav : Tolmin (člani); »tražiftče ob 10. uri Sava : Korotan (niladinci); Kranj igriftče na Primskovem ob 1®. uri Primskovo : Britof (mladinci); Skofja Loka ob 10. uri LTH : Šenčur (mladinci);« »led ob 10. uri Bled B : Trboje (člani); ROKOMET Križe ob 8.30 Križe B : Kranjska gora; Kranj stadion Stanka Mlakarja °b 10. uri Veterani : Gorenjski sejem; Stražiftče ob 10. uri Sava B : Storžič; Zabnica ob 8.30 Žabnica : Alples B, °b 10. uri Zabnica A : Preddvor B, -dh Olimpija : Duplje 17:24 V 18. kolu je presenetila ekipa Dupelj, ki je v Ljubljani osvojila pomembni točki v boju za obstanek v ligi, vsi ostali rezultati pa so bili več ali manj pričakovani. Šešir in Mokerc sta visoko premagala svoja nasprotnika in nadaljujeta mrtvi tek na čelni poziciji. Križe v Novem mestu več kot častnega poraza niso mogle doseči, Alples pa je z zmago proti Savi najavil, da borba za izpad še ni končana. Rezultati: Šešir : Slovan B 32:16 (17:8), Alples : Sava 20:14 (9:7), Mokerc : Preddvor 38:21 (17:11), Novo mesto : Križe 21:17 (10:7), Brežice : Krško 27:22 (8:11), Olimpija : Duplje 17:24 (8:8). Lcstvics * Šešir ' 18 16 0 2 415:275 32 Mokerc 1816 0 2 324:248 32 Brežice 1812 1 5 424:361 25 Krško 18 10 1 7 346:314 21 Novo mesto L8 10 1 7 358:332 21 Olimpija 18 8 2 8 342:347 18 Slovan B 18 7 2 9 322:345 16 Križe 18 8 0 10 267:293 16 Duplje 18 8 0 10307:334 16 Alples 18 7 1 10 297:299 15 Sava 18 2 0 16 276:381 4 Preddvor 18 0 0 18 284:433 0 Rezultati 15. kola v LCRL za žensk«!: Olimpija B : Alples B 22:16 (13:6), Lisca : Storžič 31:3 (16:0), Še-15:14 (7:7), Ribnica : (4:3), Sava : Zagorje šir : Kamnik Radeče 9:10 17:11 (6:4). Lestvica: Sava Lisca Radeče Olimpija B Alples B Storžič (—1) Kamnik Zagorje Šešir Ribnica 15 132 15112 15 92 15 15 15 15 15 15 15 70 61 70 52 0 244:162 28 2 261:149 24 4 239:180 20 8182:18614 8 233:246 13 8 158:194 13 8 142:15912 4 1 10 164:227 4 0 11 154:202 4 0 11 159:231 I. Novosel Jeseničani v vodstvu V vodstvu Beksel , Za nami je tretje kolo gorenjske Košarkarske lige. Kot glavno zna-c,lnost začetka prvenstva velja peniti izenačenost sodelujočih saj smo v vsakem kolu priča 1Zredno ' razburjenim in borbenim Panjem. Izidi 2. kola. Beksel : Šenčur 45:43 Krvavec : Tržič 56:36 p :*8), Naklo : Gotik 62:63 (31:39), gorenja vas B : Triglav 49:46 15:20), Kladivar : Radovljica 95:59 (40:26). Izidi 3. kola: Beksel : Radovljica 7oj° b- b., Triglav : Kladivar 45:65 £4:36), Tržič : Naklo 78:39 (31:15), pntur : Krvavec 78:50 (35:13), u°tik : Gorenja vas neodigrano. Lestvica: oeksel 3 3 0 JSJadivar 3 2 1 ^nčur Gotik Tržit Krvavec Naklo RadowVaS Tr»glav I BI Tudi petnajsto kolo v prvi gorenjski rokometni ligi nam je postreglo s prijetnimi presenečenji. Jesenski prvak Gorenjski sejem je bil poražen na domačem igrišču. Premagala ga je namreč ekipa Jesenic, ki si je s to zmago zagotovila prvi položaj na lestvici. Krvavec je premagal Savo B, Kranjska gora pa golniški Storžič. Izidi: Gorenjski sejem : Jesenice 23:24 (12:12), Kranjska gora : Storžič 28:21 (14:10), Krvavec : Sava B 25:15 (14:7), Radovljica : Tržič B 19:13 (9:6), Križe B : Veterani 26:13 (8:7). Lestvic& j Jesenice ' 15 13 0 2 313:233 26 Gor. sejem Kranjska gora Križe B Krvavec Radovljica Veterani (—1) Sava B Tržič B Storžič 15 12 1 15 9 1 15 15 15 15 15 15 15 2 376:264 25 5 282:272 19 7 255:211 16 8 305:337 12 9 284:295 11 8 263:298 11 9 306:358 11 4 1 10 244:277 9 3 3 9 224:277 9 80 5 2 5 1 5 2 5 1 V drugi ligi pa je komisija za rokomet iz lige izključila Dijaški dom, kjer je že tretjič predal tekmo brez borbe. Izidi: Šešir B (5:13), Alples B : bb, Radovljica B (8:11), Besnica (8:12). Žabnica A 11:27 Dijaški dom 10:0 : Žabnica B 21:23 : Duplje B 14:20 -dh Uspeh učenk OŠ Lucijana Seljaka 120: 97 214:159 187:155 112 104 174:161 148:163 2 152:191 2 99:101 2 114:165 2 101:165 0 -bb- Cetrtega republiškega tekmovanja osnovnih šol v namiznem tenisu v Lendavi, kjer je sodelovalo 76 učencev in 35 učenk iz 24 slovenskih osnovnih šol, so se udeležili tudi učenci kranjskih osnovnih šol Lucijana Seljaka, Franceta Prešerna in Simona Jenka. Učenci OŠ Franceta Prešerna so v ekipnem tekmovanju izpadli že v predtekmovanju, učenci OŠ Lucijana Seljaka v prvem kolu, ko so jih premagali kasnejši zmagovalci OŠ Murska Sobota, ekipa Simona Jenka pa v drugem kolu, kjer so jih prav tako izločili učenci iz Murske Sobote. Pri učenkah OŠ Simona Jenka ni imela ekipe, ekipa OŠ Franceta Pre- Kranjski strelci v Berlinu . Lani so se v Kranju prvič srečali ■Van^ • in berlinski strelci. Tekmo-Hel e le- bil° na Pobudo Vinka Peter-BerT zaf88,10 v zahodnem beri- V in Je aktivni c,an Prve ekipe I90'i ega društva Charlottenburg Vr Kranjčani so prejšnji, teden Honil> obisk berlinskim strelcem. Bili v'^dno lepo sprejeti, tako da so se toS'.. domov z najlepšimi vtisi. Le-in J1. dvoboj je bil izredno izenačen 6 končal neodločeno. Berlin je Pa z zraCno puško, Kranjčani cev f Puško- 0(1 kranjskih $trel-in se najbolje uvrstila Lombar Rezultati, zračna puška: Charlottenburg : Kranj 1771:1752, MK puška: Kranj : Charlottenburg 2575: :2561; posamezno — zračna puška: 1. Gierczak (Berlin) 362 krogov, 2. Lombar 362, 3. Rozman (oba Kranj) 357, 4. Krause 355, 5. W. Sauer 355, 6. V. Peternel (vsi Berlin) 354, 7. Na-glič (Kranj) 350, 8. T. Sauer (Berlin) 345, 9. F. Peternel (Kranj) 344, 10. Bohme (Berlin) 3449. MK puška: Gierczak 548, 2. W. Sauer 528, 3. Kern 522, 4. F. Peternel 519, 5. Na-glič 518, 6. Lombar 513, 7. Rohde 503, 8. Malovrh 503, 9. V. Peternel 502, 10. Žagar 502 itd. B. Malovrh Kt(ln ? ln nedeljo so se v Berlinu pomerili v prijateljskem srečanju strelci strpl/\* in Belina- Na sliki tekmovanje na avtomatiziranem malokalibrskem "SCU V Berlinu. — Foto: R Malovrh šerna v drugi skupini ni imela sreče in so ni uvrstila v nadaljnje tekmovanje, medtem ko je ekipa OŠ Lucijana Seljaka (Štucin, Štrukelj) zmagala v 3. skupini in si s tem med 12 ekipami zagotovila 3. mesto, potem ko je v finalu izgubila z ekipama osnovnih šol R. Jakopiča iz Ljubljane in F. Kranjca iz Celja. Med posamezniki se je od Kranjčanov najbolje uvrstila Potočnikova (OŠ F. Prešeren), ki je bila šesta. Zmagovalci ekipno: učenke: OŠ R. Jakopiča Ljubljana, učenci: OŠ M. Sobota; posamezno: učenke: Cadež (OŠ Prule), učenci: Šercer (OŠ Z. Runka Lj.). F. Jelovčan LTH: Bled 7:1 Po nekaj zaporednih slabih igrah je končno uspelo škofjeloškerrju LTH zmagati. Na domačem igrišču je izdatno premagal ekipo Bleda. V ostalih srečanjih so se tekme končale s pričakovanimi rezultati. Rezultati, člani: LTH : Bled 7:1, Bohinj : Jesenice 1:4, Alples : Šenčur 2:1, Britof : Korotan 2:1, Naklo : Lesce 1:1. Lestvica: LTH Alples Jesenice Lesce Bled Naklo Bohinj Šenčur Britof Korotan Člani, B: Preddvor : Reteče 6:0, Primskovo : Bled B 3:2, Kondor : Podbrezje 1:0. V vodstvu je Preddvor s 13 točkami. Mladinci, A liga: Bled : Naklo 4:2, Lesce : Triglav 1:2, Tržič : Jesenice 3:7. V vodstvu so Jesenice z 20 točkami. Mladinci, B liga: Korotan : LTH 0:8, Alples : Primskovo 8:1, Britof : Sava 3:0. V vodstvu je Britof s 16 točkami. Pionirji, A skupina: Britof : Lesce 2:1, Alples : Šenčur 2:2, Bohinj : Bled 6:0, LTH : Jesenice 3:0. Vodijo Jesenice s 24 točkami. Pionirji, B skupina: Naklo : Tržič 4:0, Korotan : Primskovo 0:10, Podbrezje : Preddvor 0:5, Sava : Triglav 4:1. Na lestvici vodi Sava, ki ima 21 točk. P.Novak 15 11 2 2 49:18 24 15 9 4 2 39:20 22 15 5 6 4 27:30 16 15 4 6 5 28:28 14 15 5 7 24:28 13 15 4 4 7 24:33 12 15 5 2 8 21:41 12 15 4 3 8 24:27 11 15 4 3 8 20:26 11 15 3 3 9 26:34 9 Triglav B Trboje 1:0, pogovor tedna Filip Gartner: dober start rokometašic Alplesa Rokomet je v Selški dolini že od nekdaj eden najbolj priljubljenih športov. Za to ima nedvomno veliko zaslug domača šola, kjer se šolarji že od mladih nog seznanjajo z veščinami te igre. Za še večjo popularizacijo omenjenega športa v tem predelu škofjeloške občine pa je zagotovo poskrbela ženska ekipa, ki se je pred približno desetimi leti uvrstila v republiško ligo. Prvo leto so bila dekleta na razpredelnici sedme, nato pa so vedno zasedala mpsto ali-dve pod vrhom tabele, osvajala najboljša mesta v tekmovanju za ppkal SR Slovenije ter enkrat sodelovala celo v četrtfinalu tekmovanja za jugoslovanski rokometni pokal. Pred tremi leti je klub močno občutil menjavo generacij. Alples se je preselil v consko ligo, vendar ne za dolgo. Po enem letu so bile selške rokometašice ponovno član republiške lige, in to sezono so že član II. zvezne lige — zahod. Trener kluba Filip Gartner žensko ekipo trenira s prekinitvami že od leta 1967, pripoveduje o pripravah na spomladanski del prvenstva: »Prav nobenih posebnih priprav nismo imeli. Trikrat tedensko smo trenirali v telovadnici ter sodelovali v zimski ligi v ljubljanski dvorani Tivoli. Šele tik pred začetkom nadaljevanja prvenstva smo uspeli oditi na štiridnevne priprave v Umag. Brez skupnih priprav, seveda bi morale biti ustrezno daljše, se v tej ligi ni več mogoče uspešno kosati z ostalimi klubi. Trenirali smo po šest ur dnevno ter skupno odigrali pet tekem, tudi po dve dnevno. Sprememb v ekipi v primeri z jesensko sestavo ni!« Rezultati trdega dela niso izostali. Dekleta iz Železnikov zmagujejo pa tujih in domačih igriščih ter trenutno zavzemajo četrto mesto na lestvici. Priznati je treba, da je to za prvo leto tekmovanja v višji ligi velik uspeh, da pa bi z malo sreče lahko bila ekipa še za mesto ali celo dve višje. »Igralk nam ne primanjkuje,« pravi Filip Gartner. »Tudi podmladka je dovolj. Kar petnajst deklet, ki želijo igrati v ekipi, se nam je prijavilo. Seveda pa so poglavitne težave v tem, to velja za ves ženski šport, da le malokatera igralka ostane v klubu dlje kot do dvaindvajsetega leta starosti. Šele to pa so leta, ko bi lahko dekleta pokazala pravo kvaliteto, moč, ostrino v igri. Alples je pVavzaprav mala izjema, saj tri igralke igrajo v klubu že od vsega začetka.« Nazadnje je beseda stekla še o razporedu tekem v spomladanskem delu prvenstva. Ta je v primeri z jesenskim vse prej kot ugoden. Igralke potujejo v same oddaljene kraje: do Tuzle, Splita, Bosanske Gradiške. Seveda treningi in potovanja na tekme vzamejo precej časa. Zato morajo dekleta, tri igralke so zaposlene, ostale pa obiskujejo šole, presneto ekonomično razdeliti prosti čas. »Problemi obstajajo, vendar so se doslej kar v redu reševali,« je še pristavil trener kluba Filip Gartner. J. Govekar Prva OŠ Lucijana Seljaka Šest ekip osnovnih šol kranjske občine se je v torek pomerilo na stadionu Save v Stražišču za naslov občinskega prvaka v malem nogometu. Tekmovanje je bilo v okviru nogometnega šolskega pokala za osnovne šole. Vse ekipe so prikazale lepe igre. Rezultati, finale: za 5. mesto Pre-doslje : Cerklje 1:2, za 3. mesto Simon Jenko : Šenčur 2:1, za 1. mesto Lucijan Seljak : France Prešeren 2:0. Vrstni red: 1. OŠ Lucijan Seljak Kranj, 2. OŠ France Prešeren Kranj, KAMP OPREMA že v prodaji po ugodnih cenah v poslovalnici ELGO Lesce murka 3. OS Simon Jenko Kranj, 4. OŠ Šenčur, 5. OŠ Cerklje, 6. OŠ Pre-doslje. P- Mohorčič ^ 1 1 ■ ' ' I ■■! ^ Po gorenjskih krajih RADOVLJICA — Danes ob 9. uri bo v prostorih poklicne kovinarske Sole v Radovljici odprto ekipno sindikalno prvenstvo Gorenjske v Sahu. Vsaka ekipa bo Štela 6 članov. MEDVODE <-fr) — Na osnovni Soli Franca Bukovca v Preski je bilo strelsko tekmovanje, na katerem je nastopilo 123 učencev. 1. mesto je osvojil Zaubi s 46 krogi od 50 možnih pred Bočkom in Bernardom 45 ter Cegnar-jem in TrampuSem 44 itd. Pokrovitelj tekmovanja Color je desetim najboljšim izročil lepe praktične nagrade. Na prvenstvu strelske družine Color v streljanju z zračno puSko je nastopilo 17 tekmovalcev. 1. mesto je osvojil Se-tina s 161 krogi pred Hribernikom 150 in Kreljem 147. . KRANJ (A. P.) - TeniSki klub Triglav bo organiziral teniSko Solo za odrasle. Začetek bo v ponedeljek, 20. maja. ob 16.30 na teniSkih igriSčih na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. CGP Delo podružnica Kranj V kiosku za prodajo časopisov, tobačnih izdelkov in grafične galanterije v Kranju zaposlimo: prodajalko ki ima trgovsko kvalifikacijo ali primerno prakso. Obenem zaposlimo za dve uri dnevno žensko za čiščenje poslovnih prostorov podružnice ĆGP Delo Kranj. Ugodni pogoji. Ponudbe sprejema (.jdružnica CGP Delo Koroška 16, Kranj, telefon 21-290. TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR CELJE i>čisieuiiji mesec praznuje naša najbolj množična humanitarna organizacija Rdeči križ Slovenije pomembno obletnico — tridesetletnico svoje obnovitve. Ob takšnem jubileju je navada, da še pregleda delo v preteklem času. To bo vsekakor opravljeno na številnih prireditvah, ki se bodo zvrstile tja do konca leta; ob takih priložnostih je tudi prav, če spoznamo tudi številne požrtvovalne delavce v tej organizaciji, ki dolga leta prostovoljno in skoraj anonimno delajo pri rdečem križu in brez katerih verjetno ta organizacija v treh desetletjih ne bi toliko napredovala, ne bilo bi takšnih uspehov. Poiskali smo tri sodelavce rdečega križa, ki so v tej organizaciji začeli delati pred skoraj tridesetimi leti in so na ta ali oni način bolj ali manj aktivno povezani še sedaj. Anton Gerkman iz Cer-kelj: »V organizacijo rdečega križa sem se vključil takoj, že 1945. leta. Začeli smo s krvodajalstvom. Tu v Cerkljah nas je bilo že takrat sedem prostovoljnih krvodajalcev, ki smo pogosto darovali kri za partizane, ki so se zdravili na Golniku. No, s krvodajalstvom sem bil tesno povezan vsa leta prav do danes. Zdaj sem predsednik krvodajalske komisije, pa tudi krvodajalec sem še; pred kratkim sem 69-krat dal kri. Vesel sem, da je na tem' področju tako veliko krvodajalcev, ki si ne obotavljajo, kad^ir je treba darovati kri ne samo ob vsakoletnih akcijah, pač pa tudi med letom, kadar je pač potreba. Dosedaj smo imeli v Cerkljah kar 85 akcij in primerno temu je bilo podeljenih tudi zelo veliko — okoli 500 krvodajalskih odlikovanj." Pri rdečem križu pa je seveda še drugačno delo. Takoj po vojni je bilo zelo veliko ljudi potrebnih živeža, obleke. Po zapiskih, ki jih še imam, smo v tistih letih razdelili okoli 10 vagonov živeža najbolj ogroženim na našem področju, mislim, da jih je bilo okoli 300. Danes prav tako pomagamo socialno šibkim, morda v manjšem obsegu, pomoč pa je predvsem v denarju. Skratka, dela se pri rdečem križu ne zmanjka.« .Davorin Blažon iz Kranja: »Že zelo dolgo sem v pokoju, skoraj 25 let in vsa ta leta sem posvetil organizaciji rdečega križa. Leta 1951 so me povabili k organizaciji, pa sem ostal pri tem vse do predlani, ko sem resno zbolel. Sprva sem-bil član občinskega odbora rdečega križa v Kranju, pozneje pa tudi tajnik. Takrat smo začeli bolj na široko z zdravstveno prosvetnimi tečaji. Veste, ljudje so bili v tistih časih prav lačni takega znanja in so trumoma, vsaj na našem gore-njesavskem področju je bilo tako, hodili na zdravstvena predavanja. Takrat 1963. leta smo tudi začeli drugače organizirati krvodajalske akcije in sicer ^po osnovnih organizacijah, ne več po delovnih organizacijah. To nam je popolnoma uspelo, saj smo že v prvi taki krvodajalski akciji plan presegli. To se je potem vsa leta nadaljevalo in uspehi krvodajalstva so znani. Kot član izvršnega odbora občinskega odbora rdečega križa sem vsa leta sodeloval tako pri krvodajalskih akcijah kot tudi pri vseh drugih akcijah rdečega križa. Nisem pa sodeloval v organizaciji le v občinskem merilu, pač pa tudi na* svojem terenu na Gorenji Savi. Res, dolgo sem bil zelo tesno povezan s to organizacijo, in še sedaj pri osemdesetih letih in bolezni, skoraj ne mine dan, da ne bi šel pogledat, kako kaj delajo na rdečem križu.« Marta Ankele iz Podlju-belja: »Pri Rdečem križu sem sodelovala že pred vojno, ko sem bila učiteljica v Predo-sljah in sem bila odgovorna za vzgojo podmladka. Z aktivnostjo pri Rdečem križu sem po vojni nadaljevala. Več let sem predsednica krajevne organizacije v Podljubelju ter sodelavka občinske organizacije. Za aktivnost pri Rdečem križu sem dobila pred štirimi leti odlikovanje predsednika republike, in sicer medaljo zasluge za narod s srebrnimi žarki. Zakaj sodelujem pri humanitarni organizaciji? Želim pomagati ljudem, ki so v stiski! Predvsem pa ostarelim in bolnikom. Ljudje so se že navadili in vsak, ki ga kaj takega doleti, se oglasi pri meni in išče utehe ter pomoči. Pri nas je tudi postaja prve pomoči. V Podljubelju dobro delamo predvsem zaradi naklonjenosti ljudi. Skupno z gasilci bomo organizirali teden čistoče in temeljito pospravili okolico. Krajevna skupnost pa bo sprejela odlok, na osnovi katerega bo lahko slehernega, ki bo namerno onesnaževal okolje, kaznovala! Mislim, da je aktivnost organizacij Rdečega križa v večjih naseljih in mestih manjša. Naša organizacija se zavzema predvsem za pomoč težkim bolnikom in ostarelim. Vsako leto jih obiščemo. To je naloga, ki jo vsako leto najraje uresničujem in mi nudi največje zadoščenje.« Na startu najboljši Tržičani povabili na dirko tekmovalce 23 držav, prijavili pa so se že Avstrijci, Danci, Finci, Francozi, Italijani, Zahodni Nemci, Nizozemci, Švicarji, Švedi, Britanci in Belgijci — Možnosti za nastop Američanov, Špancev, Japoncev in Poljakov Le še dobrih dvajset dni nas loči od ene največjih motociklistič-nih prireditev letos v Jugoslaviji — dirke za svetovno prvenstvo v moto-krosu za kategorijo motorjev 125 kubičnih centimetrov, ki bo v nedeljo, 9. junija s pričetkom ob pol treh popoldne. Spopad mojstrov jeklenih konjičkov s prostornino 125 kubičnih centimetrov, ki iz leta v leto privablja ob strme in nevarne moto- / kros proge sveta vedno več ljudi, bo na proslavljeni in mednarodno priznani progi v Podljubelju. Službe prireditelja, Avto-moto društva Tržič in moto kros komiteja, ki ga vodi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič inž. Vili Logar, že od začetka letošnjega leta neumorno delajo. Dela pri pripravi letošnje prireditve je več zaradi tega, ker je motokros tekmovanje za motorje s prostornino 125 kubičnih centimetrov novo in se kategorija v svetu, posebno pa še pri nas šele uveljavlja. 2000 metrov dolga tekmovalna proga za motokros v Podljubelju bo zaživela, že v soboto, 8. junija. Ta dan bo namreč III. dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 125 kubičnih centimetrov ter ogled proge ter uradni trening za nedeljsko dirko za svetovno prvenstvo, pokal FIM in veliko nagrado Jugoslavije. Nedeljsko tekmovanje pa bodo popestrili dirkači na mopedih, ki se v tem času že potegujejo na dirkališčih Jugoslavije za najvišji naslov. Tržič in z njimi Gorenjska bosta torej dva dni živela v znamenju motokrosa! Letošnje svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo 125 kubičnih centimetrov bo odločeno na 15 dirkah. Podljubeljska dirka bo deveta in sodi med tiste preizkušnje, kjer bodo skušali tekmovalci že odločati o zmagovalcu oziroma nabrati odločilne točke. Štiri dirke so že za nami, in sicer dirke v Franciji, Italiji, Švici in Zvezni republiki Nemčiji. Iz rezultatov, ki so jih uspeli zbrati pri tržiškem Avto-moto društvu, je na drugi dirki v Franciji v obeh vožnjah zmagal Belgijec Andre Malherbe na stroju ziindapp pred rojakom Gilbertom de Roover, ki premaguje strmine z motorjem husquarna. Na dirki v Zvezni republiki Nemčiji, ki je bila 1. maja, pa je bil najboljši domačin Fritz Schneider na ziindappu drugi pa Matie Ghielen (Nizozemska) na stroju yamaha. Tržičani so na podljubeljsko dirko povabili tekmovalce 23 držav, članic mednarodne motociklistične organizacije FIM. Te dni so prejeli zagotovila, da se bodo v nedeljo, 9. junija, »spopadli« v Podljubelju moto-krosisti Avstrije, Danske, Finske, Francije, Italije, Zvezne republike Nemčije, Nizozemske, Švice, Švedske, Velike Britanije in Belgije. Pričakujejo pa še prijave Američanov, Špancev, Japoncev in Poljakov. Seveda bodo na dirki sodelovali najboljši Jugoslovani. Po zagotovilu organizatorja bodo najmanj trije ali največ pet. Skupaj bo v Podljubelju startalo 35 tekmovalcev. Med prvimi so se prijavili zmagovalec dirke v ZRN Nemec Fritz Schneider, Belgijec Gilbert de Roover, Švicar Wer-ner in Francoz Michel Combes. Skratka, že dosedanje prijave kažejo, da bo dirka na najvišji kvalitetni ravni. O novostih pri pripravah na dirko vas bomo sproti obveščali! J. Košnjek Konferenca za socialno delo v Kranju je potrdila imenovanje gradbenega odbora za pripravo sanacije Doma ostarelih v Preddvoru. Zdaj se je končno ta zadeva, o kateri se v kranjski občini pogovarjajo že nekaj let, da je zelo nujna, premaknila z mrtve točke. Dom je namreč zares potreben popravila. V zadnjih letih so ga sicer že precej popravili in posodobili, kolikor se staro graščino sploh da, za večja popravila pa ni bilo denarja. Zdaj je "glavni načrt po- pravila že gotov, treba je le še zagotoviti denar. Popravilo bi stalo okoli 300, milijonov starih din, zbrali" pa bi ga s krediti iz republiških stanovanjskih sredstev, solidarnostnega sklada v občini, s soudeležbo občin, iz katerih oskrbovanci so, iz višjih oskrbnin in podobno. Na ta način naj bi letos zbrali okoli 150 milijonov din, ostalo pa drugo leto. Investitor je sam dom oskrbovancev, delo pa bi opravilo gradbeno podjetje Projekt. L. M. Teden vrtca V okviru meseca mladosti so se tudi pri vzgojno-varstvenem zavodu v Kranju odločili, da bodo praznik mladih počastili po svoje — s prire; ditvami, na katerih bodo sodeloval1 cicibani iz vseh kranjskih vrtcev. Tako bo naslednji teden v petek, 24. maja, prireditev v kinu Center. Nj* prireditvi bodo cicibani iz desetin kranjskih vrtcev pokazali, kaj so se med letom naučili. Dneve od 20. maja do 25. maja pa so pri zavodu imenovali teden vrtca. V teh dneh si bo vsak, kogar delo in varstvo otrok zanima, lahko to ogledal. Vrtci bodo za obiskovalce odprti od 5.30 pa do 15. ure, starši in Pa ostali pa bodo lahko kot že rečeno prisostvovali pri urah zaposlitve najmlajših, pri hranjenju. Skratka dobrodošli bodo katerokoli uro V' vrtcu. Otroci so se na ta obisk tud1 pripravili, saj so po vseh vrtcih pri" pravili razstave izdelkov najmlajših- Mesec mladosti bodo kranjski cicibani zaključili v torek, 28. maja, s povorko po mestnih ulicah in pa s tradicionalnim tekmovanjem na ski" rojih na Titovem trgu. Prireditev J® zavod pripravil skupaj z- A MU Kranj in s svetom za vzgojo in varnost v cestnem prometu občine Kranj. L. M- Slovensko prvenstvo v šahu Danes in jutri bo v Kranju 24. pionirsko ekipno šahovsko prvenstvo Slovenije. Slovesna otvoritev bo danes ob 10.30 v osnovni šoli Simona Jenka, kjer bo tudi tekmovanje. V preteklih dneh so delavci Cestnega podjetja Kranj obnavljali cesto na odseku Trebija—Sovodenj v Poljanski dolini. Makadamsko cestišče, kije bilo spričo zime in raznih vremenskih neprilik na nekaterih mestih močno načeto in luknjasto, so izravnali. Obnavljanje sodi v vrsto rednih vzdrževalnih del. (■jg) — Foto: F. Perdan Imenovan gradbeni odbor Srečanje mladih slovenskih železarjev Danes, 18. maja, bo na Jesenic^}' četrto tradicionalno srečanje mlad1" delavcev združenih v podjetju S'0' venske železarne. Ta majska srečanja postajajo iz leta v leto bolj rnn/>' žična. Letošnjega srečanja se " udeležilo prek tristo mladih delavcev iz železarn Štore, Ravne in J®8®' niče, Plamena Kropa, Tovila Lju. ljana, Verige Lesce, Žičarne Celj.®' Metalurškega inštituta Ljubljana lfl organizacije skupnih služb Slovenske železarne. Udeleženci srečanja se bodo zbra v Begunjah, kjer jih bo pozdrav? Vasilij Koman, predsednik tovarniške konference ZM Železarne, ki organizator letošnjega srečanja. • Begunjah si bodo ogledali muleJ NOB, nato pa bodo odšli v Doslov^ kjer si bodo ogledali Finžgarjev rojstno hišo. Tukaj se bodo s kn turnim programom spomnili tU 125-letnice smrti Franceta Prešern* Popoldan bodo mladi sloven železarji preživeli v Završnici, kjer -bodo pomerili v različnih športn^ panogah. Srečanje bodo sklenili veselo pesmijo in plesom v Grajsk® , dvoru v Radovljici. J. Rabic Zbiranje rabljenih oblačil — 30. maja Letošnja akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in postelj bo v četrtek, 30. maja, med 17. in 19. uro. V tej že tradicionalni akciji, ki jo vsako leto v maju organizira Rdeči križ, bodo lahko občani oddali za druge potreb-nejše občane stvari, ki jih sami ne potrebujejo več, a so še vedno uporabne, torej take, da bi jih tudi darovalci v malo drugačnih okoliščinah še uporabljali. V občini, pa tudi v drugih slovenskih občinah je še vedno kar dosti ljudi, ki nimajo najnujnej- ših oblačil, obutve, ki nimajo niti postelj. Sain° lani je bilo v teh akcijah po vsej Slovenij* zbranih več kot sto ton oblačil, razdeljenih pa je bilo 120 ton. Ce boste torej v teh dneh pobrskali P° omarah, izberite le take predmete, ki jih ne p°" trebujete več, a so res še uporabni. Zakrpani oprana in zlikana oblačila zavijte v papir i*1 prevežite, da se pri prevozu ne bi raztresla-Čevlji naj bodo prav tako zavezani po parih ^ vidno označeno številko. Ce imate v hrambi postelje, ki jih ne uporabljate več, pa jih mislit® podariti rdečemu križu, sporočite to nekaj d*11 prej občinskemu odboru rdečega križa, da bo pripravljen primeren prevoz. Vse, kar nameravate podariti rdečemu križu, torej pripravit« v četrtek, 30. maja, ko se bodo pri vas med 17-itl 19. uro oglasili aktivisti rdečega križa. V Podljubelju bo 9. junija dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu