^ ‘Mi
X j
m»Wmpm
lHiWA.?j .//•A^i0>Vii* •'4ul
DVOAESECNIK ZA ZNANOST IN
 ........
ra ip S&&
	W^yoSbW* 'mKSSi
«%fe	
	
	
	V W
jw V• A	BPwBI iäimmß:
IMH
;A > v m i>.	?•■	v.	W ;A
+;hj,' ’ ). V»J i.i-lv'1.*', V V>V	.
Pf.; •«väi.ä: & M»,
&*ec£&%TuMfa	'.’i,	A’/'i
»ÄÄ
■/
Pr^Ä^;
I#!#*
aSiäpBppapts
:.<r *fj (* ,i- -4	v*‘-	-•..V'S-'	•	v	.	:■,	>i	.r..
, | ftä»
• >■—• 1 ■ ■ ■ ‘'''^ yi ■-•■
r. > V	[ff IK *TW'ty*
'•■V*. * v •Tr«*.->V ,....
   	■I#j^'^.f;1^^.1,,	'	^-T'	T^'"' ' ■ ■',.. ! ”	 ,'I-V.""i;
; >*«	MMk $£■:	wM$| tä
SöÖfe ,?P?F*'iä'y■ 'Mw yIt wfcP.'•?^»>-V.;>i»'.f• ^f'4-??*^
Izdajajo in urejajo:
ALBERT KRAMER, IVAN PRIJATELJ, BOGUMIL VOŠNJAK.
S posebnim sodelovanjem":	.
; V. KNAFLIČ, K. OZVALDA in F. SEIDLA: ž.	•	'
»»nrhivi» r\ni inr nrc« ni i/c .
VSEBINA DRUGE ŠTEVILKE:
.. M'aSwJP
VLADIMIR KNAFLIČ: Pozitivna narodnost;. ...........................Str.	113
DR. FERDO pl. ŠIŠIČ : Rijeka i riječko pitanje . .....	„120
DR. IVAN ŽMAVC: O eksaktnih podlagah svetovnega miru „ 135
FERD. SEIDL: Mehanika duševnega delovanja........................,, 146. T'
DR. K. OZVALD; Prvi vseslovanski kongres za ozdravljenje
družbe. (V Peterburgu 1912.) V-v.V* •-!/.?,7	„ 156
KIDRIČ - ILEŠIČ: Recimo dve, tri o slovenskem preporodu../ „ 161 PREGLEDI IN REFERATI: Država in družba. — Pravo.
— B. V.: Kelsen: Hauptprobleme der rechtslehre. (Konec.) -• Narodno gospodarstvo. — V. K.: Naša trgovska bilanca, zaščitna carina in drugo. - Bolgarija. Italija.
— Dr. M. Brezigar: ’O diskontu. — So-	/ c j a 1 na politika. — V. K.: Erhebung über
die ■ Kinderarbeit in Österreich. Z g o d o-	'	.	^
vina. — Dr. F. Kos: Strohal, Statuti Primorskih gradova i opčina. -- V. K.: Slovenskov ■ šolstvo na Koroškem. — Ku 1 tu ra. Prirodo- I f slovje. — K. O.: Eksperimentalna psihologija
•, v službi praktičnega življenja, ^ K. O.: Letošnji kongres za eksperimentalno psihologijo. —
Kemija. — A. Baebler: Alfons Vales, Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. — Dr.
K. Hinterlechnerjeva kritika o dr. Herletovi knjigi „Mineialogija in kemija itd. — Jož.	;V»
A. Olonar; Slovensko slovstvo...................... „	174'
-1
„VEDA“
izhaja tekom vsakega drugega meseca tef stane na Jeto 8 K (v, obrokih primerno), za dijake (katerim se pa obroki ne dovoljujejo) 5 K, posatn..
zvezki 1*70 K.	:	:
^    "■ '■ ;  ... ;: ■'  •
Tiska In zala** ..Ooriška Tiskarna“ A. OabrUek v Gorici. "• r	'j'
!/	v**	•	■	fc;X;	•
t'Wn!^:.^v' ■ ' 4 *■'
*-J'■ : : V... , '. ;	.	v.»
i'f ■'!
Vladimir Knaflič.
Pozitivna narodnost.
Študija k našemu narodnemu programu.
Mladenič in mož, ki je «tar po letih, pa se ga še ni doteknilo sociološko spoznanje, sta oba pristopna neupravičenemu navdušenju. Velika gesla, ki v narodu vsled njegovega pomanjkljivega razvoja ne morejo najti rodovitnih tal, ne dosežejo mnogo več od navdušenja, in moderna demagogija tudi ne more »delati« brez one miselne pijanosti, v katero spravijo maso njenim tradicijam kongenialna gesla v ustih dobrih govornikov im spretnih agitatorjev.
V	mislih imam našo politično zgodovino, o kateri smo v zadnjih letih dobili majhno, pa precej plastično literaturo.*)
Spomnimo se le slavospevov, ki jiih je pel Koseski, spomnimo se navdušenja na taborih. Potem onih navidezno visokih, pozneje za relativna (če ne piškava) spoznanih gesel, kakor so »vse za vero, dom, cesarja«, »svoboda, napredek, omika«, »svoboda, enakost, bratstvo« in končno »z bogom za ljudstvo«. V teh geslih se zrcali ves razvoj Slovencev od 1. 1848. naprej do danes. Politika, četudi se je mnogim zamerila, je še vedno merilo onih globokih izprememib, ki so se vršile v našem narodnem organizmu, ne da bi se bili mi teh izprememib zavedeli in zavedali, kakor bi se bili morali.
Ko smo Slovenci v 19. stoletju stopili v .politično in ustavno zgodovino, smo bili izključno kmetiški narod. Kar je dotlej naših sinov šlo v vrste birokracije, se je izvečine ponemčilo ali postalo
*) Dr. J. Vošnjak, »Spomini“, dr. Lončar, .Politično življenje Slovencev“, „Slovenci*, „Bleiweis in njegova doba“, dr. Prijatelj, „Kersnik, njega delo in doba“, Apih, .Slovenci in 1. 1848* in „Naš cesar“, F. L. Tuma, „Pod cesarjem Francem Jožefom* i. t. d.
8. Veda II. 2.
113
mlačno, in peščica slovenskih odvetnikov, duhovnikov, zdravnikov in profesorjev (1. 1848.) — sikoraj vsa njihova imena najdemo tudi v slovstveni zgodovini — je bila še le prva, ki jo je naš kmetiški narod 'dal sebi samemu in ki je 'delala z a in j. Od 1.
1848.,	ko gre druga generacija slovenske na novo nastale inteligence ih koncu in se pričenja tretja, se začne tudi poleg literarnega preporoda naša ustavna doba, ki pa tudi že doživi svoje mrtvilo. Ko 1. 1861. zopet zavlada ustavnost, stojmo naenkrat nepripravljeni sredi boja. Da smo imeli za seboj »zgodovino«, t. j. ‘velikopotezen razvoj s socialno diferenciacijo, kakor n. ,pr. N črnici in Čelhi, bi bilo šlo mrtvilo preko inas, tako pa nas je ubijalo in nas ubija še danes. Maloštevilna inteligenca se je resda precej vneto ubadala v javnosti, pa Dežmani, Kluni in cele vrste drugiih uskokov so iskale boljšega krulha pri nasprotnikih. Potem' je prišlo čitainištvo, ßleiweisova doba, dualizem, mladi in stari. Na mah, kakor čez noč, zagledamo nov rod, ki si hoče osvojiti mesta. A temu še ni dolgo. Boj je šel v prvi vrsti za Ljubljano, mala mesteca po Kranjskem so šla sama po sebi ono pot, Celje, Maribor, Brežice in Beljak :pa so se za enkrat izrekla za Nemštvo, Gorica za Italijanstvo. Spoiznali smo naenkrat, da nam nedostaje meščanstva, zakaj le pomanjkanje slovenske trgovine in slovenskega obrtništva je zakrivilo ponemčenje prej navedenih mest. Teh slojev pa smo vendar imeli nekaj malega, ki so se začeli zavedati in poudarjati svoje meščanstvo: Nastopila je doba »jare gospode«, slovenska klasična liberalna doba, v kateri je slovenska inteligenca poudarjala geslo »narodnost« kot nerazumljeni miselni izraz svojega ^nasprotja na-pram močnejšemu nemškemlu in lašikemu meščanstvu, »svobodo« in »liberalnost« pa kot izraz svojega stremljenja proti konservativnemu tlačenju grude. Splošni avstrijski in splošni srednjeevropski pokret od fevdalizma in poznejšega birokratizma k industrijalizmu je našel tudi med Slovenci svoja tla. A tla niso bila ugodna:	Gospodarsko narod mi Ibil tako diferenciran, da bi 'bili
navidez visoki valovi političnega življenja segli globlje, in burni skok v liberalizem' se je izkazal kot prenagljen. Ustvaril nam je bil liberalizem lepo literaturo, časopisje, nekoliko politične zavesti, nekaj časa je tudi gospodaril, potom pa je pokazal, da mu je slabost že prirojena. 'Naslanjal se je na tisti sloj, ki je bil med nami številno in gospodarsko naj slabši, na že omenjeno »jara gospodo«.
iKmalu se je odjek iz velikih bojev širokega sveta slišal tudi do domačih dobrav, kjer je našel odprta ušesa. Socializem in njegov nasprotnik, krščansko socialstivo, sta si ubirala pol med nas; prvi bolj .polagoma in eruptivno, drugi naglo. Udajali so se mu sloji, ki so tudi pri -mas 'željno pričakovali iboljišelga življenja. V tradicijah konfesionalnosti, 'konservativni v jedru so bili rokodelci malih mest i.n trgov, še bolj pa kmetje. Prebujna vzra-st denarne premoči lokalnih magnatov, prekupcev, gostilničarjev itd. in hierarhična organizacija katolišikega duitoovenstva je dala gibanju svojo gospodarsko in politično smer, pobijanje idealov »narodnosti«, »'svobodomiselnosti« in »liberalizma«, poudarjanje ikatoličanstva in verskega dogmatizma in morale v politiki, pesništvu in šolstvu njegovo ideologijo. Mahničev »Rimski katolik« je bil programatična revija te nove struje 'konserva-tiama, ki je po kratkem boju absorbirala 'ostanke starega kon-servatizma. A konfesionalnost niti 'kot ideologija, niti dejanjski ni mogla nadomestiti praznote, ki je nastala po odpravi jen ju starih idealov. Novi ideal, socialnost, je moral stopiti na njihovo mesto, in njegovo izvrševanje, kmet iško zadružništvo, je poleg svoje izborne »kršč. soc.« politične organizacije in notranje slabosti meščanstva kmalu vtisnilo .novim časom svoj pečat. Naglo je padal stari liberalizem, dokler mu leta 1907. splošna in enaka volilna pravica v državni zbor ni zadala politične smrti.
Kmetiško ljudstvo, organizirano družno, v konservativnem duhu, je moralo po svojih vodjih in organizatorjih prevzeti zapuščino meščanstva, tki ni bilo kos svoji nalogi. Meščanstvo je bilo ostalo na polu pota. Ostalo je maloobrtno in rokodelsko poleg maloštevilnih svobodnih poklicev in uradništva, namesto da bi se bilo držalo svojega temelja, kmetije, in izkušalo sebe in kmetijo obenem iindiustrijaJfeirati. Naše meščanstvo ni uvidelo, ne samo da ne more uspešno konkurirati z nemškim in italijanskim kapitalom, dokler ne ustvari svojega, ono tudi ni uvidelo, da tega ne more ustvariti brez kmeta. Prepustilo ga je samega sebi, samo pa se zato ni moglo razvijati. Nekdanji plavži so bili med tem že zdavnaj izginili, ker niso vzdržali mednarodne konkurence, in važnosti že izgubljenega morja ni nihče spoznal.*)
*) Glej spis: Dr. K. Slane, .Avstrijski Jugoslovani in morje“, ki izide kot 2. zv. Politično - soeioloäke knjižnice v „Goriški Tiskarni“ tekom
spomladi.
8*
115
V	produkciji neracionalna 'kmetija pa je zaostajala. Vsled zadolževanja raste in raste izseljevanje.
Eno in isto bistvo se .kaže v dveh oblikah. Gospodarska slabost meščanstva in .njegova politična slabost, pa zmagovitost konservativnega socials'tva, vzporedno z dovzetnostjo kme-tiškega ljudstva za zadružno gospodarsko organiizaeijo (če jo vzamie v roke strokovnjak) in kmetova želja ,po izhodu iz gospodarske zadrege, v katero ga je spravil novodobni gospodarski razvoj, ki kmetu ne dovoli več preživljati se s staritm patriarhalnim, konservativnim in neracionalnim gospodarstvom.
Danes smo tako daleč, da spoznavamo, in to je prvi pogoj izboljšanja. Stari pojem narodnosti se je v nas definitivno preživel, je v nas ostarel, ne da bi bili to prej opazili. In tudi sedaj spoznavamo Te prisiljlemi. Nič več ne prirejamo taborov, a mnogo, mnogo je ljudi, ki le kolebajo, ki še niiso našli notranjega ravnotežja in njihove moči niso nikomur v prid. Le pesnik je, kakor Bezruč in Bartsdh, tudi pri nas vprašal: »Kaj bode z vami, vi mejniki štirje, Celovec, Maribor, Gorica, Trst?«
V	mladih je začel rasti pojem pozitivne narodnosti. Mladina, ki se ni mogla ogreti za doma vladajoči konservativem y moderni obleki, niti za nekdaj mladi, pozneje stari in končno mrtvi liberalizem, je vzela v roke knjigo in je .začela misliti, kaj je narod. Ko je hotela rešiti to vprašanje tako, da ne bo nobenega dvoma in da bo bodočnost jasno vedela, kako delati in oblikovati, je zadela ob druge, ki so se pravkar biti tudi napotili iskat »narod«. V Internacionali združeno delavstvo je začutilo potrebo po reviziji svojega naziranja na sploh in posebej onega o narodnostnem1 vprašanju. Kakor pri nas — kakor pri vseh, ki lomijo staro, ki jim je na poti, da ustvarijo novo — tako je nastal tudi pri njih proces vretja, iz katerega se polagoma kristalizira pojem pozitivne narodnosti. Ni 11 pomenljiv ta parale-lizem? Majhen narod, ki je šel, da se reši, je na svojem trnjevem potiu prišel do podobnega spoznanja, kakor vsa milijonska četa onih, ki so šli, da rešijo človeštvo, pa so se ustavili pred narodom.
Znanost je pretehtala vse sestavine, ki dajejo narodovo celoto, in je rekla: Narod je naj višja socialna enota. V eksplozivnosti, ki zmagovito podira sitare predsodke in dogme, rešuje pravkar Internacionala to vprašanje. Mi pa vidimo, da nas čakajo ravnoiste naloge, kakor veliki svet.
'Smo narod kmetov, ki tvorijo 75’4% našega skupnega števila, le 13’4% nas je obrtnikov, 3’5% trgovcev in 77% drugih poklicev.1) Naših žensk dela 49’7°/0, najvišje število v Avstriji in na sploh,2) naših otrok pa 3), izseljevanje, ki je v desetletju 1890—1900 doseglo pri nas 6’51°/o, znaša v 1. 1900—1910 celih 6’89%—7’59%.4)
V preteklem desetletju smo se pomnožili le za 3’5%, prejšnje desetletje celo le za 1’8%! V itstem času so se naši narodni nasprotniki pomnožili za 8—9%. Naš kmet je zadolžen, industrija, kakor kaže statistika, je večidel <v tujih rokah.5)
V boju za 'Koroško, v dolgi podravski fronti se umikamo. Pa tudi fiziološki smo v neugodnem položaju: iM i imamo med vsemi avstrijskimi narodi najnižje število ljudi v dobi 21—30 let, in naj višje število ljudi v dobalh od 51—60, 61—70 in nad 70 let, število do desetletnih otrok pojema.6)
Upravno, politično smo razdeljeni na 6 upravnih enot, »hi-storično-politiičnih individualitet«, s 6 postavodajnimi zbori, ter tudi tu ne moremo najti konsolidiranja.
Vsi ti podatki so med seboj v vzročni zvezi, so podatki enega samega dejstva: Povsod nedostajanje in nazadovanje, in mi ga povsodi občutimo, to se pravi, 'našemu imanentnemu stremljenju po boljši bodočnosti se stavi to nazadovanje, ki je bilo doslej močnejše od nas, zmagovito na pot.
Tako je razumljivo, da nas mine prejšnje navdušenje, kadar pogledamo znanstveno v vse to, kar nas obdaja. Zato nam ni nič več m ona vznesena geda, in niiti stari, nekdaj zmagoviti »vse za vero, dom, cesarja« nima na navadnega, neukega kmeta tistega sugestivnega vpliva, kakor ga je imel nekoč. Ob »svobodi, enakosti in bratstvu« se nasmehnemo, noivi »z bogom za ljudstvo« pa med vsemi uspehi ne doseza nobenega trajnega, ki bi se dal pokazati v gospodarstvu, v industrializaciji, v političnih uspehih proti germanizaciji, v šolstvu, v parlamentu. Univerze še sedaj
‘) Glej: Niederle, Slovanski svet, v Glonarjevem prevodu.
2) Agneletto, Narodnogospodarske črtice, Naši Zapiski, 1910, št. 11,12.
*) Glej moj referat v Pregledu te številke „Vede“.
*) Glej: Bohdč, „Slovinci a sčitanf lidu 1910,“ Slovansky Prehled, r. XIV., č. 2. in Mačkovšek, „Statistika Slovencev“, v spisu: Niederle, „Slovanski svet.“
6) Glej cit. Agnelettovo razpravo.
*) Glej Mačkovšek, .Statistika Slovencev.“
nimamo, in goreče delo mladine ne najde dovolj zaslombe v splošni des organizaciji in 'malodušnosti.
Izhod iz sedanje krize je edinole v spoznanju in v izvajanja spoznanja: Gospodarska rešitev naroda ije njegova edina rešitev, politični in kulturni napredek je brez gospodarskega nemogoč.
Res, da nam je ležeče na sostavneim razvoju vseh slojev, a nasloniti moramo svoj raizvoj .na najmočnejšega in upoštevati razredno pripadlost vsakega posameznega sloja. Upoštevati moramo imaginarne socialne razrede, t. j. smeri, ki vodijo posamezne sloje k naglemu sestavnemu razvoju. Pri rod ne odcepitve proletariata od buržoazije ne smemo zadrževati, izkušati pa moramo, da se vse tri skupine našega naroda najdejo na skupni platformi.
Sostavno se mora razvijati:
1. Meščanstvo ('trgovina, industrija, uradništvo, svobodni poklici).
2. Kmetijstvo, katero je treba napraviti agrarno, t. j. s a industrija!izi.rati za upravno in tehnično organizacijo kmetiške produkcije po danskem vzorcu.
3. Skrbeti je za trdno delavstvo fin ž njega ter z obrtniško pomočjo za
4. notranjo kolonizacijo.
Za meščanstvo so potrebne kreditne banke, prometne in aprovizacijske družbe, železnice, tovarne, pot do morja; za kmetijstvo poleg hipotečnih in parcelacij »kili bank velikopotezno komunalno obdelovanje s stroji, s pomočjo električnih central (ki bodo v korist tudi tovarnam), predpogoj za uspešno in racionalno živinorejo, sadjerejo in vinarstvo ter za racionalno proizvajanje žita, zelenjave in drugih poljskih pridelkov so v velikem stilu izvedene agrarne operacije (komasacije i:td.). Delavstvu j*e trelba trdne strokovne in politične organizacije, dobrega konsumnega zadružništva, ki nosi v sebi že Ikali produktivnega zadružništva,; občina, dežela in država imajo pri tem svoj del in je treba organiziranega (političnega in upTaivnotehničnejga) vpliva na te tri činitelje.
Glede smeri in vodilnih načel tega dela ne smemo pozabiti, da je stari liberalizem že ugasnil in da je tudi povsod drugod v presnavljanju k drugim oblikam, ki nimajo s starim liberalizmom nič skupnega razen imena. Lastnina pa je še vedno in bo za dogleden čas ostala zasebna in celo gospodarstvo vsaj nič manj
li«
zasebno kakor javno gospodarstvo. A ne smemo pozabiti, da je v velikem svetu udomačena socialna reforma, da se načelo upravičenosti razrednega boja povsod priznava, in da čutijo najbolj industrijalni okraji nič manj kakor obrtniški potrebo javnopravne ureditve svobodne konkurence v zmiislu, da je narod najvišja socialna enota in da se mora zasebnikov interes umekniti narodnemu, ki zahteva za delavstvo enak razvoj, kakor za podjetništvo. Sostavnost razvoja ravno ne sme biti — fraza.
In neglede na ta načela smo spoznali, da tvori našo ogromno večino 'kmet, t. j. pri nas mali kmet, kii ima poleg svojega individualnega gospodarstva na kmetiji še večji interes: Razpečavati svoje pridelke, bogateti1 in s tem (kulturno napredovati. To pa more on edinole zadružno. Nadalje ne smemo prezreti, da je velika večina onilh 24’6% Slovencev, kii niiso kmtetje, v malih razmerah, da, trditi morem, da je 97% Slovencev proletarcev vkljub uradu in univerzi, in da je tudi tu edino sredstvo napredka gospodarsko in politično združevanje, prežeto z demokratičnim duhom.
Namesto starega liberalizma stopa socialni realizem, ki izkuša revolucionarna stremljenja po razgnanju vsega, kar nas zadržuje, spraviti v sklad s tem, kar nas združuje, in ki talko predstavlja voljo presnavljanja, ustvarjanja in pozitivnega statistično dokazljivega napredovanja.
Obenem z rastjo mest, z diferenciacijo kmetiške produkcij J, z razvojem industrije in prometa raste tudi število industrijalnega delavstva. Kam ž njim1? Ono ima prirodno nalogo, biti avantgarda napredka. Iz nekdanjega filozofskega in dejanjski revoltirajočeiga delavca, sinu svoje dobe, je nastal delavec, ki čuti v sebi nagon zaganjati se z revolucionarno silo v obstoječe nedostatke socialnega reda, in on s svojo glasovnico, s svojo organizacijo ipo-maga kot pionir napredka evoluciji k hitrejšemu toku. Tudi on je že začutil (in bo še vedno bolj čutil) potrebo pozitivne rešitve narodnostnega vprašanja. Zato ga je treba vpreči v voz, da se njegove budeče moči združijo z ustvarjajočimi. Povrhu tega ima delavec naravne pristaše med akademičnim naraščajem, uradniištvom, uslužbenci trgovskih hiš. In tudi on ni več voljan ponavljati stare fraze, marveč pretvarja svojo latentno revolucionarnost v kinetično: Zahteva socialne reforme, proučuje njene možnosti, načine in uspehe. Tudi on ustvarja in postaja — realist.
Obe struji se najdeta na potu, ki je ob delitvi dela obema s'kupen. Obe imata rešiti različne 'dele enega problema.
Gospodarski obliki tega razvoja mora odgovarjati politična,
—	če nočemo zadrževati razvoja, kar bi se reklo, biti reakcio-narec. To vprašanje se je pa že približalo trenotku., ko postaja nujno, in na lastni koži vedno huje čutimo, da se mudi, in da naj spoznanju sledi tudi dejanje.
Dr. Ferdo pl. Šišič, sveučilištni profesor i zastopnik na zajednič-kom ugarsko-hrvatsikom saboru (Zagreb).
Rijeka i riječko pitanje.
Uvod.
U sjednici ugarsko-'hrvatskoga sabora1) od 9. decembra 1910. reče grof Albert Apponyi, (bivši min is ta r prosvjete, obzirom1 na riječko pitanje ove značajne riječi: »To 'je pitanje od velikoga značenja po cijelu državu, je,r je nepovredivost državopravnoga položaja Rijeke, kao jednoga »corpus-a separatum-a«, koji pripada Ugarskoj, opče narodni (magjarski) interes prvoga reda. Ja se slažem s mojim saborskim drugom gosp. Mayländcrom
’) Tako ae isti sabor nazivljo odmah poslije nagodbo (zak. ßl, XXX : 18G8) ved u magjarskom autonomnom zakonu o narodnostima (zak. čl. XLIV.: 18f>8), u poslednjem § 29. Radi delikatnosti pitanja citirat du svima razumljiv njomafiki prijevod od Steinbacha: Die ungar. Verfassungsgesetze, Wien 1906 pag. 65 : „Die Bestimmungen dieses Gesetzes erstrecken sich nicht auf Croaticn, Slavonien und Dalmatien, die eine besondero Nation bilden; fiir diese wird vielmehr auch in Bezug auf die Sprache jenes Übereinkommen als Norm dienen, welches zwischen dem ungarischen Reichstage einerseits (u originalu magyar orszäggyiilds) und dem croatisch-slawoni8chen Landtage (u originalu horvät-szlavon orsztiggyülös, dakle jednaki izrazi) anderseits zu Stande gekommen ist, kraft dossen die Abgeordneten dieser Länder (sc. Kroatien und Slavonien) im gemeinsamen ungarisoh-croatischen Reichstage auch in ihrer Muttersprache sprechen dürfen“. (O originalu ovo prevažne posljedne rijeüi glase : . . . . s melynöl fogva azok kdpviselöi a közös magyar-horviit orszdggüldsen sajdt anyanyelvükön is szölhatnak.) Takovih primjera ima više sve do pod kraj sedamdesetih godina XIX vijeka, to jest samo u prvom deceniju opstanka ugarsko-hrvatsko nagode.
(rtječkim zastupnikom), da se pohrvačenije Rijeke ne smije do-zvaliti, te izja vlij njem, da sam pripravni ji u svakom drugom p i>t a-iiju paktirati s našom hrvaitskom bračom, nego li u tom.« A onda: »Rijeka je jddina morska luka Magjara, 'koja omogučuje vezu s cijelim svijetom i omogučuje izvoz maigjarske robe. Ova se luka dakle mora Ugarskoj bezuvjetno osigurati. Zato Ugarska mora Sto više može čuvati separatistiöki karakter Rijeke, i što če više čuvati nepovriijedjenom autonom|iju grada, sve če to jače spriiječavati hrvatsku propalgandu, koja je na Rijeci več preo-t e 1 a maha. Što više bdije Ugarska nad aatoinomiijom Rijeke, to manje imadu snage oni, k o j i ‘je žele pohrvatiti i pridružiti Hrvatsikoj.«
Iz ovih se ijaisnih riječi čuvenoga magjarskoga državnika bielodano vidi, da on smatra »rijeöko pitanje« riješ enim po Ma-gjare, a da to rješenje Ibude što trajinije, svjetuje otvoren boj protiv svega što je hrvatsko unutar igranica rijeokoga teritorija. To pitanje medjutim nije riiješeno zakonskimi člankom I (XXX):
1868,	'ili obično rečeno hrvatsko-uganslkom državopravnom nagodlbom ,ne samo za Hrvate, nego, per cansequens, ni za ostale faktore, kao što su svjetla 'kruna, Magjari i sami Riječani. Prema tome dakle pitanje je riječko problem, u kojem je zapravo anga-žovana cijela Habsburška monarhija, a rješenje njegovo stvar je vremena, rnožda udaljenijega, a moižda i bližega.
Nernla sumnje, riječko je pitanje upravo najosjetljivija točka u modemom lirvatsko-magjarskom političkom snošaju, a to samo s tim večma, što je i jednoj i drugoj Stranci i suviše dobro poznalo, da popuštanja u njenim nema. Niti češ nači Magjara, koji bi pri-znao, da je Rijeka dio hrvatskaga teritorija, niti Hrvata, koji bi pristao na to, da je ona sastavni dio Ugarske. Važnost dakle pitanja sama nužno iziskuje, da sva naša javnost, ne samo ihrvatska, več r slovenska i srpsika, bude u nj valjano upučena. No tre*ba odmali naglasiti, da malo ima modernih polit ičkih pitanja, koja bi bila tako bitno u najtješnjoj vezi s his tori jam, kao što je rijeöko. Šta više «usudjujem se smjelo »zreči, da se bez historfje uopče i ne može govoriti o njemu. iPoradi toga dakle, odiučio sam se, da podam u najmarkantnijim i ponajglavnijim črtama slika
o	riječkom pitanju, dašto, poglavito s historičkoga gledišta.
O	riječkom pitanju kao takovu, itnali su Hrvati prvi puta Prigode da progovore još u tridesetim godinama prošloga vijeka.
lil
Protiv stanovišta Magijara naime, 'koji su na požunskom saboru od godine 1832. do 1836. svojatali čitavo primorje hrvatsko, a naročito Rij eku, ustao je inače anonimnom .broširom, bez oznake godine i mjesta kad i gdje je izišla, a pod naslovom: »De iu-re Croatiae ad urbem portumque Fluminensem«, tadanji hrvatski zemlalijski arkivar Valentin Ki rinič.2) On je u toj broširi po gl a vi to uzeo tumačiti, kako diplomam Marije Terezije od 23. aprila 1779. i zakonskim člankom IV: 1807. uigarskoga sabora, nije Rijeka nipošto prestala da ibude sastavnim dijelom Hrvatske. No riječko pitanje ušlo je u akutni stadij tek gcdinom I860., a naročito bješe predmetom rasprava hrvatskih i ugarskih sabora godine 1861., 1865.—1867., a poglavito 1868. do 1870. U ona prva dva saborska perioda, vodio je glavnu riječ 'za Rijeku kod Hrvata dr. Franjo Rački i to u saboru i izvan njega u novinstvu. Rad svoj skupio je potom u poznatoj knjiži: »Rijeka prama Hrvatskoj«, k oj a je izišla godine 1867.:i) Rački temeljito razpravlja prošlost Rijeke do godine 1848., a naročito se on ipoglavito« zabavio obirn onim kraljevskim rješenjima, na kaj ima Magjari osni vaju svoje pravo na Rijeku, naime na diplom u od 23. aprila 1779. i na zak. čl. IV: 1807. Medjutim djelo ovo ima trajna vrijednost naročito još i stoga, što su mn dcdani svi izvori što se odnose na riiječko pitanje od 9. marta 1776. do 13. decembra 1808. Razumi j e se, anii če i meni p osi užiti kao glavni izvor 'za to doba. Iz ovoga Račkovog djela sastavio je krači izvadak Dr. Rudolf Horvat pod natpisom: »Politička povijest grada Rijeke«, a otštampana je u1 »Hrvatskomi Kolu« »Matice Hrvatske« za godinu 1906.4) Dr. Rudolf Horvat nije se zadovoljio krajem Račkovim, pa je n as ta vi o samostalno njegov posao do ihrvatsko-ugarske državopravne nago'dbe od godine 1868.
Dašto, i Magjari su posvetili mnogo pažnje riječkom pitanju, no tek od godine 1861.., kad je prvi o njemu progovorio vrlo površno u jednoj broširi novinar Ladislav Szalay, koji se i histo-rijom mnogo bavio, s naslovom':	»Fiume a magyar orszäg-
’) Iz spisa župani j skoga arkiva zagrobatkoga jasno so saznaje, da je brošira štampana u Zagreba 1837.
') Istodobno izišao je i njemaCki prijevod „Fiume Kroatien gegenüber“ od Petra Preradoviöa.
4) Ovaj je Clanak Horvatov potom preštampan, ali podjeduo i s talijanskim prevodom žtompanom na Rijoči 1907.
gyiildsen, Pest 1861.«r>) Poslije njega napisao je mnogo važniji tlržavopravni članak Teodor Botka, član ugarske regnikolarne deputacije za siklapanje brvatsko-ugarske nagodbe. Taj je članak »A Fiume i kčrdčs utolsö stadiumban«, ot št am p an u uglednoj ma-gjarskoj revue-i »Budapest! isizemle« vol. XIII. nove serije (Pest
1869,	205—249), a popratio ga je još s nekoliko riječi drugi član i iizvjestitelj iste ugarske regnikolarne deputacije, Aintun Cson-gery. PasHje Botke i Csengeryja osvrnuo se na rijeöko pitanje malo vrijednom broširam Aleksije Jakafb:	»A ma-
gyar Fiume« (Biudapeist 1881.), doik je od veče važnosti, a naročite za novije doba (1861—1870), radnja Riječanina Aika-cija Radidha: Fiume közjogi helyzete (Budapest 1883).°) Sve ove rad n je zastupaju magjarsko stanovište, te se ipoglavito vrte oko tumačemja več pome nute diplome od 23. aprila 1779., zak. čl. IV:
1807., odnosno § 66. točka 1. hrvatsko-ugarske državopravne nagodbe.
Koncem prošloga viijeka izdao je troskom riječke opčine drugi Riječanin Ivan Kobler djelo: »Memorie per la storia de’Ila libur-nica citta di F i urne« (Fiume 1896) u tri sveske; prva ide do godime
1300., druga od 1300. do 1776., a treča od 1776. do 1849. No to ni'je iskljuičivo riječka povij es t, več zbirka Ibrojnilh diletantski ofora-djenilli članaka o čiitavom hrvatskoim iprimorjiu do Senja, paik čita-voga istarskoga primorja do Pule, kao i čitavoga kvarnerskoga otočja. Vrijednosti naučne ipak ima, naročilo kad iznosi neke inače nepoznate arkivalne podatke o nivtarnjimi prilikama riječ-kim. S državopravnoga gtedišta ono je saisvim slabo i tendenciozno.
Ja ču u ovoj radnji pokazati čitav raizvitak riječkoga pitanja sve do godine 1870.. dakle do onoga časa, kad je stvoren današnji tako zvani provizorij. Time ču podati ne samo potpunu sliku is toga pitanja, čega ne uradiše ni Rački ni Horvat, več dje-lomice i novu na osnovu još neupotrebljene gradije.
6) I talijanski: Fiume a la dieta hungarica, Fiume 1861. ®) „Državnopravni položaj Rijeke.“
12B
I.
Najstarije vijesti. — Rijeka u posjedu Divinskih knezova, a privromono Krökih knezova (1139,—1399.). — Rijeka u posjedu porodice Walsee (1399,—1467), a onda porodice Habsburg (1467, —1776.).— Karlo VI. i Marija Terezija; „Austrijsko Primorje“. — Marija Terezija sjedinjuje Rijeku s Hrvatskom (9. avgusta 1776). — Prvi administrativni poslovi. — Marija Terezija odrodjuje Rijeci poseban položaj (23. apr. 1779.). — Dokinuče hrvatskoga kraljevskoga viječa (30. jula 1779.) i njegove posljedice.
U rimsko se doba spominje Rijeka kao Tarsatiea, koje se ime učuvalo u današnjem Trsatu, dok se Rječina naprosto zvala Flamen, od čega -talijanski oblik Fiurne, odnosno hrvatski e'kvi-valenat Rijeka. Docnije ipripao je sav okoliš, na kojem; se u kasnija vremena spominje Rijeka, kneževini Hrvafcskoj, buduči da se ona u IX. vijeku sterala (kako se pouzdano ,znade) sve do rijeke Raše u Istri nedaleko Lalbina.7) Prvi 'se puta poimence spominje Rijeka (Flumen) godine 1281, dne 20. decembra, kad mlctačka republika stvori izaključak, da se izaišalju posebnii provizori, da razvide štetu, koju su nekim članovima kuče Q radon igo nedaleko Rijeke počrnili tadanji mletački podanici Zadrani i Rabljani.8) Iz tiih riječi ,nekako bi se iz daleka dalo kao naigadjati, da je Rijeka tada bila mletaeka, što mi se čini, da je posve nevjerojatno, jer več 1304. tražio je Divinski 'knez Hugo od dužda mletaökoga u zajam 8000 livara, u koju je svrhu naurnio da založi sve carinske prihode svoga mjesta Rijeke.0) Medjutimi tek sin njegov Rudolf založi godine 1312. Miečaninu iNikoli Albertiju na šest igodina rijeöke mitnice, carine i mesnice.10) Iz ovoga se sigurnoga po-
’) ,,’Aico 8ž rij; Zmtva5 tou nora|j.ou ap^zai r| yt!>p* zrj; Xpoßazl«;, za! rcapEm(vstai r.pbi [iiv tr,v racpstftaXaajiav p-o/pi Tföv auvöptuv ’Iarpia; ijyouv toü xoiarpou ’AXßoivou (Albona, Labin). Constantinus Porphir. edit. Bonnen, pag. 145—146. To je napisano god. 949. Dokler je teritorij današnje Rijeke ostao dijelom države hrvatske, ne može se sigurnošču kazati. Možda je prije godino 1102. potpao pod Istru, odnosno, pod vojvodinu Korušku, kako jedni hoče, a možda je ostao i daljo dio Hrvatske) Svakako je od god. 1139. u rukama knezova Divinskih (Kobler o. o. I, 47, 51. II, 18.)
*) Ljubič Listino Vol. I (Zgrb. 1868), 131. — „ . , . illi qui erant electi provisores in facto ilbrum de domo Gradonico et aliorum, qui damnificati fuerunt per Arbenses et Jadretinos in partibus Fluminis.* U originalu Stamparska pogrjeäka .portibus“. (Original u Veneciji.)
*) Ljubič 1. c. III., 437—438. (Original u Veneciji.)
I0) Ljubič 1. c. IH. 438—439. (Original u Beču.)
datka vidi, da su prvi poznati nam gospodari riječki bili Divin-ski knezovi.11)
Ali več godine 1337., nalazila se Rijeika u vlasti susjednih krčkili knezova (Frankapana). Nema sumnje, da je med ju Krčkim i Divinskim knezovima več odavna bilo svadje i k avg e, dok konačno pomenute godine ne dodje do krvava suikoba. Taida se naime pridružio Di Vinski knez Qjuro za rata izmed ju patrijara oglejskoga i igrofova goričkih k Stranci oglejsko ga patrijara pot-pomogavši ga i vojskam. Poradi toga is'klapi grof Gorički s K rok im knezom Bartolom savez, te oni zajjednički napadoše najprije posjede knezova Divinskih i prisile kneza Gjuru na mir, a onda provališe u zemlju oglejskoga patrijara. Tom je prilikom dos-pjela Rije'ka u vlast knezova Krokili, pod kojom je i ostala sve do godine 1365., kad su Stjepan r Ivan sinovi pokojnoga Bartola povratili 1. aprila grad s okolišem Gijurinom sinu, Divinskomu knezu Hugonu i njegovoj farači, u svrihu izmirenja.12)
Godine 1399. izumre porodica knezova Divinskih s knezom Ugolinom, čija se kči Katarina udala za Rambeta von Walsee, potomka jedne au s t r i jsk o -n jem ačk e porodice. Sada pred j e Rijeka b aš t i n ski m pravom na poro 'd r c u Walsee. 'No Ramberta II. Walsee inaslijediše (1450.) dva sina, Rambert III. i Wolfgang, koji podijele baštinu i to tako, da je mla-djemu Wolfgangu pripala Rijeka s čitavim krajem pod Učko m do Moščanica. Kako su olbojica bili be,z djece, ostaviše još za života posjed svoj vrhovnomi svom gospodaru, Habsburgovcu caru Frideriku 111.; več se 1467. izna u Veneciji, da je Rijeka u .zemlji vojvode austrij's'koga. I tako dospje Rijeka u vlast familije Halbs-
'*) Iz stanjih isprava KrCkih knezova (Frankapana) od god. 1193. (Siniči-klas Codex dipl. II. 262 original (?) u Zagrebu), te 1225. (SmiCiklas 1. o. III. 244, prijepi8 od godine 1323. u Budimpešti), za posjed Vinodola i Modruške župe, ni pošto se ne da (ni za slučaj da su obje isprave originali i vjerodostojne) zakljufiiti, da je tada još i Rijeka bila u njihovoj vlasti, odnosno da je Rijeka bila tada dio hrvatskoga teritorija. Isprava pako od 1260. (SmiCiklas 1. c. V, 179—180) u kojoj se navodi „fluvius locus Rika“ poznat je falzifiknt iz XVI. vijeka. Prema tome dakle nema prije 1281, odnosno 1304, o Rijeci samoj izrijekom govora u danas nam poznatim historičkim vjerodostojnim spomenicima.
ls) Dokaze za to gl. ap. Kobler Fiume II, 18- 20. Listina od 1. aprila 1365, koje je original u hrvat. zemalj. arkivu, štampana je apud Klaič Povijest Hrvata II, 1, pg. VIR—IX. (na kraju knjige, dok je na str. 166	167. donesen njen
fotografski snimak. Gl. joS Klai6: KrČki knezovi Frankopani. Vol. I, Zgrb. 1901, 168-170.
burske, koja je o sl obodi od kmetskoga položaja, uredivši u njoj neku samouprava pod nadzorom od cara imenovanih kapetana. Medju tim godine 1508. osvoji je mletaeka vlada, te je zadnža 11 svojoj vlasti do godine 1512. Odsada dalje uživali su Habsbur-govci Rijeku u miru sve do godine 1776. Za ovo se doba ona redovito spominje pod imenom »Farnim Sti. Viti ad flumen«, Hi njemački: »St. Veit am Flaumi«, ipo crkvi ili svetištu (fanum) sv. Vida, a politi,čki nije bila utjelovljena ni Istri ni Kranjsko j, koje su izemllje takodjer bile u Habsburško] vlasti, več je stvaraia pcsebnu političku oblast zvanu »Communitas terrae Fluminis Sti. Vi'ti«. U ime vladarevo upravljao je Rijekom (kako več rekosmo) ikaipetan, podvrgnut nutamjo - austrijskoj vladi u Gracu, k oj oj je bila podčinjena i h r va t sko-s lav on sk a Vojna Krajina. Godine 1712. dne 2. juna, proglasi Karlo VI. Rijeku slobodnom lukom (poput Trsta). To je učinjeno isključivo u svrhu podupiranja pomorske trgovine, za koju je Karlo VI. imao vrb mnogo smisla i interesa. Godine 1754. opet uredi 'njegova kči Marija Terezija u Beču posebnu oblast zvanu Hof^Comerzienrath, te joj podvrgne cijelo primorje s Trstom, Rij ekran, Bakrom, Senjem i Bagom, a s nazivom »Austrijsko primorje«. Hrvatsko primorje naime, od Rjeeine i Trsata do Senja do šlo je nakon konfiskacije Zrinsko-Frankopanskih imanja (1670.) u ruke bečkoj dvorskoj komori. No več 1692. kupila je za 500.000 for. nutarnjo-austrijska dvorska komora od bečke dvorske isti posjed, to-bože kao ugarski magnat, pa ju je u posjed uveo zagrebački kaptol u augustu još i'ste godine 1692. Godine 1749. prekupila je hrvatsko primorje od iste komore bečka banka, naš to ga onda 1754. sjedini, kako1 vidjesmo, Marija Terezija s ostalim u »Austrijsko primorje«. Za ovu oblast uredjena bi potom u Trstu vlada zvana »Trgovačka intendenza«, podvrgnuta onom bee-kom trgovačkom dvorskem viječu. Predisjednik mtendenze bijaše podjedno i rijecki kapetan, koga je na Riijcci samoj zamjenjivao namjesnik (locumtenens capitanealis).
Protiv ovili administrativnimi promjena protestovali su br-vatski staleži na požuinskom saboru godine 1764/5 istaknuvši da ne mogu da prizna du što je kraljica u »Austrijsko primorje« strpala i čitavo hrvatsko primorje. Hrvatski su poslanici stoga zatražili na salboru, neka se hrvat. primorje otkine od toiga »Au-strijskoga primorja«, i od njega neka se sastavi »Vinodolska županija«, dakako sjedinjena s Hrvatskom te predana banu u uprava.
0 vaj su protest svoj Hrvati obnovili još i na saboru Ihrvatskomu u Varaždinu dne 25. februara 1770; niedjutim on osta'de i sada neuvažen.13)
Teik kad je car Josip H. godine 1775. proputovao hrvats'kim primorjem, predloži kao suvladar svojoj materi, da Hrvatskoj vrati primorje osim krajiškoga Senja \< Baiga. No Marija
1 e režija poslušala je sina svoga taj puta samio djelomično. Tine 9. augusta 1776. vrati ona Rijeku s okolišem Hrvatskoj ovim rijočima: »Odlučismo neka se grad i luka riječka, kano i' ona bakarska imanja, koja iduči iz Karlovca put Rijeke leže na desnoj strani »Karlove ceste« — (dok se Bakar, Bakarac i Kraljeviča ležeči na lijevoj strani rečene »Karlove ceste« imadu .zadržati za Vojnu Krajinu) —o p e t neposredno s j e d i n e kraljevini Hrvatskoj,« te od toga teritorija, kojemu kraljica pridruži još i grad Karlovac kao kr. sl ob. grad, neka se uredi županija severinska, koja se ima podčiniti kraljevskom forvat-skom viječu, to jest tadanjoj hrvatskoj zemaljsikoj vladi s banom na čelu. Podjed.no imenova kraljica Josipa Maji d tiha velikimi županom severinskim i riječkim gubernatorom, jer je naumila u svrlru procvata riječke trgovine, podati gradu tRijeci po uzoru Trsta neki posebni iznimni položaj, ali dašto u granieama kraljevine Hrvatske, a onda .bi koncem oktobra Rijoka s ostalim teritorijem s desne strane »Karlove ceste« iduči na Rijeku, pred posebnim povjerenstvom faktično utjelovljena Hrvatskoj.14) iNa-
13j Za sve ovo gl. Rački, Rijeka p g. 4—1'. i ostala djela.
i*) „Maria Theresia etc. Pro materna nostra in publica regni TIungariae et partinm eidem adnexarum commoda et incrementum, hactenus etiam praehabiti in »is commercii sollicitudine, ac peculiari huins documento, ex dementia nostra caesareo-regia benigne resolvimus. ut urbs et portus Fluminensis. ncc non bona Buccariensia. in quantum ilia Carlostadio Flumcn versus proficiscendo ad doxteram viao Oarolinae sita sunt, Buccari, liuccariza et Porto Ro. tanquam ad levam dictae viae Carolinae sitis pro statu militari relictis, ipsa praeterea civitas ■Carlostadiensis in liberam regiamque civitatem evehenda immediate regno Ooatiae Teincorporentur. Ex taliter porro nooreincorporandis partibus novus comitatus Ligatur idemque in omnibus ad normam aliornm comitatuum (iis quae mox declarandae directioni guberniali in puncto commerciali immediate reservarentur. ^xceptis) consilio regio croatico snbordinetur, eiusque iurisdictioni subsit. Pro eadem porro pracdeclarata materna nostra solicitudine atque providentia volentes nirnirum, nt res commercii in districtu et portu hoc Fluminensi. ex ipsa ordinata itquo systematica manipulatione ad statum florentiorem evehatur, benigne visum Cst nobis urbi et portui huic Fluminensi egregium fidelem nostrum Josephum 5lttjUth de Sz6khely, ante hac cameralem consiliorum aulicum nostrum et
redne godim e pak, dne 5. septembra 1777. sjedini kraljica sa severinskom župan ijom još i Dakar, Bakarac i Kraljeviču i to u zamjenu za kotar Sjeničak (nekoč Stjeničnjak) s posjedom Pavlina u Kamenskom, nadalje za posjede biskupa zagrebačkoga u banskoj krajini (Topusko) i kaptola, naročito za Sisak, onda za Sunju grofova Kegleviča, zatimi za Zumberak i napokon za tvrdj'avu Karlovačku s primjerenim zemijištem, koje če se odi je -liti od kr. slob. grada Karlovca. Sve je ovo .zemljište imalo pripasti ost aloj Vognoj Krajini (gl inska i ipetrinjska regimenta), tako da je sada prestala vlast banska u upravnim poslovilna u toj bivšoji Banskoj Krajini.16) Iz toga se jasno vidi,	da je Marija
referendarinm, in qualitate gubernatoris et cum pari ac comes Zinzemlorff Tergesti optinet, activitate iisdemque praerogativis praoficere, simulquo eum pro comitatus ex reincorporando hoc districtu efformandi et nomine comitatus Severinensis insigniendi snpremo comite dementer denominare.“ (Kukuljevid, Jura regni I, 453—455. Original u kr. hrv. zem. arkivn u Zagrebu). — Ova je reinkorporacija Rijeke Hrvatskoj več prije odlučena; iz Trsta javila je 2. marta kapetanskom uredu rijeCkom trgovačka intendenza ovo:	„Ihre k. k.
apost. Majestät haben vermöge eingelangten Hofreskripts de dato 14. praes. 29. Hornung (~ Februar) abhin allergnädigst zu entschliessen geruhot, dass .. . der Seeplatz Fiume mit seinem Territorio zum Königreich Kroatien einverloibt, mithin künftig mittels des kroatischon consilii rogii von der hungarischen Hofkanzlei allein darüber die Aufsicht und Leitung geführet werden solle.“ (Rački: Rijeka pg IV. (dodatak) (original nekoč u rijeßkom gradskom arkivu sada u Budimpešti). Gledaj o torne dalje isprave o provedenju reinkorporaeije (V XXIII). Sam Magjar Josip Majläth pisao je 23. aug. 1776. banu Franji NAdasdyju ovako : ,,Premda je inkorporaeija grada i luke Rijeöke . . . , u vlast ugarskih nasljednjih kraljevina, a izrijekom slavne kraljevino Ilrvatske (signantur autem incliti regni Groati: e) več prije vige mjeseci po Nj. Veličanstvu dobrostivo odluCeno . . . nišam mogao . .. prije pismom zasvjedočiti VaSoj Preuzvišenosti onaj smjerni poklon, koga sam joj dužan kano prvoj glavi i predsjednikn ovih kraljevina“ (Rački 1. c. 25. i XVII). Taj je muž kao Clan ugarske dvorsko kancelarije zacijelo dobro znao, dali je Rijeka inkorporirana Ugarskoj ili Hrvatskoj.
,s) Kukuljovič : Jura regni I, 460—463:	. . . clementer visum ost Maiostati
nostrae, illam, quae praevie iam boniquae nostrae reBolutionis virtute statui, atquo iorisdiclioni provinciali obtigit, acquisitionem ea ratione locupletaro, ut omnino perinde portus Bnccari, Buccaricza et Porto Re, quao iurisdictioni militari reservabantur, immediate regno Croatiae cum omni inxta viam Carolinam posita colonia et praehabito ibi commerciali districtu reincorporentur .... Vicissim autem, siquidem per hoc iurisdictioni militari hand modicum decessum sit; hinc turn pro recompensatione secundum id, ac iustum ot aequum esse succepte intelligitur, cum vero ex subversanto altissimi servitii nostri ratione, ob systema-ticum nompe militaris iurisdictionis atque manipulationis noxum ac opportunam commanicatiouem et denique, ut difficultatibus ot molostiis, quas status militaris in inclavationibu8 hactenus habuisse exponitur. Certum ac stabile infallibileque
1 erezija, zacijelo po savjetu sina icara Josipa ,11., Hrvatskoj rein-korporira'Ia primorje od Rij ek e do blilzu krajišikoga Senja, zato da od' nje u zamjenu za ono Sto je dala, ekskorporira bansku krajinu. To je dakle bio čin učinjen u korist osnova dvorskih glede Vojne Krajine, kad kojega je samo Hrvatska mogla imati udjela, a nipošto Uigarska. Utjedovljenje primorja Hrvatskoj, kao i banske krajine ostalo} Krajini brzo. je prevedeno, naš to je onda dne 10. novembra iste godine održana u Mrkoplju, kao u sijelu novouredjene županije prva županijska skupština, na kojoj su sudjelova la i dva zastupmika riječka,18) a več 16. marta 1778. održana 'je proljetna skupština iste županije na samioj Rijeci.17)
Malo potom izgodi se važna, ali' več naviještena promjena.
Kazivao sam, da je kraljica Marija Terezija naumila podati Rijeci, onako kao što je Trst imao, neki iznimni položaj, poradi što snažnijega procvata njene trgovine. U tu je s vrhu ona več godine 1776. zaželila, da Rijeka sama kaže što hoče i što drži, da je najbolje da joj se učimi. Us lij e d toga odabra gradsko riječko viječe još dne 15. januara 1777. posebni odbor sedmorice, koji onda iznese dne 17. juna svoj izvještaj u trideset točaka s kul-minacijom u želji »neka bude Rijeka sa svojim kotarom pridružena i utjelovljena svetoj kruni 'kraljevine Ugarske onako, kako su to i ostale pridružene cesti i pokrajine.« Ovu želju motiviralo je gradsko viječe time, što j e R i j e k a o d u v i j e k bila za sebe, i iniikad nije ni pod koju provinciju pripadala. Nadalje izražena je u tom izvještaju želja (točka 25), da se kotar riječki i n crkvenom obiziru odcijepi od biskupije u Pluli, pa da
remedium ponatur, in forma cambii districtus Sztonichnyak una cnm possessoriis claustri Paulinorum Kamenszkoinensis, ita etiam ox respectu subversantis inclavationis projectata per consilium nostrum anlae bellicnm in confiniis banalibus bona episcopatus Zagrabiensis atqno oiusdem oapituli, et huius quidem nominantur Sziszekiense, nec non praepositi atque possessio Sznnya ad comitem Keglievics »pectans, praote ea vero districtus Szihelburgensis, nec non futura libera regiaque civitate Carlostadiensi, ipsa arx sen fortalitium cum exscindendo pro usibus militaribus secundum rationem localis situs, ndeoque rei possibilitatem, habitaque ad nocessitatcm militarem reflexione proportionate pomaerio, eidem inrisdictioni ac statui militari cedant ac proinde ilia ex iurisdictione, in qua aota sunt provinciali, ad militarem iurisdictionem applicentur“. Svi su ti krajovi, koji su pripali Vojnoj Krajini, na jugu Kupe, a od Siska na desnoj obali Save.
“i Sigismund do Zanchi i Ludovik de Orlando.
1T) O 8vemu tomu na osnovu originalnih isprava ltaöki 1. c. pg. 42—47. i ^Vl—. LXVIII (Spisi severinske županije).
9
129
se na Rijeci osnuje posebna bi skupi j a, i to tako, da se budi riječki arcidjakonat uzvisi na tu čast, budi da se biskupija prenese iz Pazina na Rijeku, Sto bi se dalo ti*m lakše .p os tiči, ako se Pazinska igrofov'ija kupi i utjelovi županiji severinskoj.18)
Gubernator i veliki župan Josiip iMajlätih primi izvještaj grad-skoga viječa do znanja, te predloži dne 13. augusta 1777. kraljici, kako da se uredi riječka uprava: viječe gradsko neka ima isti djeiokrug u nu tam joj upravi kao št o ga imadjaše dosada, to jest prije 9. augusta 1776.; u političkim pak poslovima neka bude Rijeka podčinjena hrvatskoj vladi u Zagrebu, koja če odobriti zapisnike i predstavke gradskoga viječa. Nadalje neka se sud-stvo tako udesi, da se sud prve instanci]’e u nekim poslovima nalazi na Rijeci, a viši sud- da je za nju banski stol u Zagrebu. Školstvo na Rijeci pak, Ibješe još previsnim rješenjem od 20. decembra 1776., neposredno podredjeno ihrvatskoj zemaljskoj vladi u Zagrebu, gdje je tada u tam poslu uredovao vrhovni školski nadzornik za sve škole u Hrvatskoj.19)
Predloge Majlathove potvrdila je potom Marija Terezija več 29. augusta, o čem 'je lično gubernator i veliki župan izvijestio gradsko viječe riiječko. Potom otpremi riječko viječe 'dne 4. nov. 1777. kraljeviskom 'hrvatskomi viječu u Zatgrebu dopis, u kojem mu izrazi svoju radost, jer je čvrsto uvjeremo, da je u hrvatskom kraljevskom .viječu »našlo pravo'ga aca i najbrižnijaga zaštitniika«, pa se stoga preporuča milosti i zaštiti njegovoj.20) Ubrzo poslije
1S) RaCki 1. c. pg. XXVIII—XXXIX. Tu pored ostaloga kažu RijeCani : Quemadmodum haec fidelissima urbs a saoculis nulli provinciae aubdita aut adnexa .... ita quoque in futurnm eadem ratione. qua omnes aliao inclyto regno Hungariae adnexae partes, provinciaequo et haec urbs cum suo districtu sacrae regni Hungariae coronao adnexa et incorporate habeatur et possideatur.“ Dakle su IlijeCani tražili, da budu po primjeru Hrvatske medju zomljama ugarske krune nešto posebno, dakako s obzirom na njenu nutarnju upravu. 0 tom dalje viSe i jasnije o ovim velevažnim rijeßima.
:9) Majläthov izvještaj ap. RaCki 1. c. pg. XXXIX (nr. 20). Tude so kaže s pozivom na rješenje od 9. augusta 1776. : „ut commercialia directioni guberna oris localis et immediatae corrcspondentiao aulicao reservontur, politica e contra sou urbana cursum suum por consilium roginm in regnis Dalmatiae, Croatiae et Slavoniae constitutum accipiant“.
,0) Rafki 1 c. XL—XL1. Marija Terezija banskom stolu n Zagrebu: „ . . . . postquam urbs Fluminensis per sui rcgno Croatiae immediatam incorpo-rationem . . . .“ pg. LV1I LVI1I. Rijcßko viječe hrvatskoj vladi: „ . . . . ao una sincerum illud univorsi publici gaudium in demissione tostari, quo do eiusmodi suprema directione excelso consilio regio (— hrvatska vlada) quoad politica et oeconomica clementissime delata tanto sincerius gratulantur, quo firmissimo šibi persuasum habet, se in eodem excelso lonsilio regio vorum patrom et sludiosissimum proiectorem nactum esse“.
toga sastade se i hrvatski sabor u Zagrebu (27. okt.), koji tako-djer izrazi kraljici »neumlnhi i iz inasiih srdaca neiizbrisivu zalival-iiost, što se neposredno kraljevini Hrvatskoj utjelovljuje grad Rijeka s kotarom.«21)
No naskoro se našao Rijeci drug :na hrvatskom primorju. To bješe ßakar, koji je Marija Terezija dne 13. maja 1778. po-'digla na slobodnu primorsku iukai dodijeiivši mu podjedno i kotar od 1 rsata do na domak iKralijeviee, u kojem 6e gradski sudci voditi parnice na osnovu gradskoga statuta, «pravo onako, kao i na Rij©ci. Time bje dakle .Bakar sa svojim kotarom usporedjen s Rijekom i njezinim kotarom, to (jest Bakar i' Rieka slobodne su luke i gradovi s gradskim kotarima, te au tonam i j om u smislu njihova gradskoga statuta. I odista kraljevska komisija, k oj a se sastala u augustu äste godi ne 1778., a sačinjavahu je Nikola Skrlec u iime hrvatske vlade, te Josip Majläth kao veliki župan i gubernator, izradi o obim gradovima zajednioki zapisnik, u kojem razpravi ipiitanije »o uredjenju nutarnjega stanja gradova i trgovačkih opčina Rijeke i Bakra«, te predloži kraljici u s vrhu »bolje Tiutarnje uprave ovih gradova«, a s pozivom na ono po-znatih nam trideset točaka riječkoga gradskoga viječa od 17. jula 1777, »neka se grad Rijeka s kotarom i nadalje smatra kano odiijeljeno sveto} 'kruni 'kraljevine Ugarske pridruženo ti jelo, pa da se mi na koji mačim ne miješa s drugim (ikotarom) Ibakarskim, koji je oduvijek spadao na Hrvatsiku«. iMedjiutim statut rijeöki neka se protegne i na nutarnjiu upravu grada Bakra s kotarom, ali tek onda, kad se ta statuta ;preudese »prema sadanjemu sistemu i običaju«. Inače neka Rijeka saimostalno raispolaže svojim gradskim prihodima, no ipak, »neka uredjene račune o prihodu
i	rashodu putem kraljevskoga hrvatskoga viječa svake godine Podastire Njeg. Veličanstvu na odobrenje«, a isto tako neka u plačuje u poreznu blagaijnu županije severinske, kojoj pripada ‘^78 for. 19V2 kraj cere »u ime kontribueije«. Nalične je predloge komisija predložila i za Bakar.22)
:1) Rački 1. c. pg. XLVII1—LIV. (original u Zagrebu).
'*’) Originalno isprave ap. Rački 1. c. pg. LX1X—LXXV. „Itaque iustum demisse videtur ctiam regiae hinc commissioni, ut nrbs Fluminensis cum districtu Suo tanquam separatum, sacrae regni Hungariae coronae adnexum corpus ultra tractotur, nequo cum alio Bucarensi velut ad regnum Croatiae ab ipsis incunabulis P®rtinente districtu ulla ration« confundatnr“.
Iz toga se jasno vidi, da 'je ta komisija potpuno identifikovala Rijeku s Bakrom s obzirom na nutarnju upravu, a razliku ‘pravila je 'tnedjli njima samo u toliko, u koliko su oba grada sa svojim kotarima sadi n ja val a dvije odijeljene slobodne trigovaöke opčine, svaka sa svojim zemljištem i svojom upravom. Taj predlog poslala je komisija i brvatskoij vladi, a ova ga je onda poslala kraljici Mariji Teretziji s dodatkom, d a o v o kraljevsko vij e č e p ris ta j e uiz mn i jen'j e p o v j e r etn« it v a«, saimo glede korftribucjje rijeoke u iznosu od 978 for. i I9V2 k'rajcare, opaža, neka tako bude samo z a s a d a pa stoiga »kad se koritrlbucija po sastavu domačega ustava u kraljevini Ugarskoij i pridruženih joj strana .povisi, neka i taj grad od svoje Strane doprinosi i neka bude obvezan, da nosi i onu veču tkontribuoiju, koja če mu se po saboru nametnuti, kano pridruženom svetoj kruni kraljevine.«28)
Iz svega se ovoga potpuno objektivnega razlaganja, kod kojega nijesmo upučeni na komibimovanje, jer smo obilno oskrbljeni izvorima prve ruke upravo od časa do časa, — bjelodano vidi, da «e onilm izrazom! »odijeljenim a svetoj 'kruni kraljevine Uiga’rSke pridruženim1 ttfelom«, kako ga preložiše kom is ari Hrvat Nikola Škrlec i Magjar Josip iM.aj'1'öth, a potvrdi i priihvati i hrvat-ska vlada, nipošto nije mislilo dir ati u državopravni položaj Ri-jek-e, to jest m-WW je nije na m j er a v a o o tki n ut i od kraljevine 'Hrvatske i županije severin-s k' e, t:e i z r a v n o p o d r e d i t i i d1 o d i j' e 1 i t i t e r i t ori ju 'kraljev in e Ug ar ske, več joj samo podati neki posebni, iznimni, počasni položaj s obzirom na njözimu nutarnju autonom iju i' to zato, što je tek 1776. sijedinjienja sa izemljama krune sv. Stjepana,'dok 'je to B)akar '( kako takodjer izrijekom nagi asu ju) odvajikada ]bio.
U torn dakle smislu potvrdi kraljica Marija Terezija predlog komisara iNikole Škrlca i Josipa Majlatha, te hrvatske vlade, dne 23. aprila 17*79. Rješenje upravila je na brvätsku vladu, pak je u njemu potvrdjujuči predloge komisara, opetovala naprosto njihove riječi upravo doslovce ovako: »Neka se grad Rijeka s kotarom
i	nadalje smatra kano odijelijeno u svetoj kruni kralijevine Ugarske pridruženo tijelo, pa da se ni na koji način ne miješa s drugim ba-karskim, koji je oduvijek spadao na Hrvatsku.« Iza toga potvr-djuje kraljica i ostale predloge komisara, a omaj glede plačanja
2*) Rafki 1. c. pg. LXXV-LXXVI.
PO reza, što ga -je predložila hrvatska vlada uiz dodataik, da za islMr ča<j poreznoga ‘zaiostatka ne če Ib iti županija odgovorna, nego gradovi Rijeka i Bakar sami, ;pa stoga neka bade provincijalni (porezni) povjerenik kraljevstva Hrvatskoga s njima u neposred-nom dapisivanju.24) Ovo je rješenije pototn1 saopčila ihrvatska vlada gradskom viječu riječlkom s ovim značajnim uvodnim riječima: »Buduči da fe grad i luka Rijeöka po milosti iNjegovoga posvečenoga carsko- ikraljevskoga veličanstva pridružena 'kraljevini Hrvatskoj, 'dosljedno svetoj kruni kraljevine Ugarske __________________
izvoljelo je Njezino Veličanstvo ipodijeliti -ovo milostivo rješenje.«*B)
Iz toga se dakle vidi, da rješenije .Marije Terezije od 23. aprila 1779. laije nikakva diploma, niti darovnica, kojom bi kraljica grad Rijeku s. kotarom darovala neposredno Ugarskoj, ili jasnije narodu magjarskomu, kako on to dan as uporno tvrdi pozivajuči se (bez obzira na sav ostali tekst i tečaj stvari) samo na golu frazu: »Neka se grad Rijeka s kotarom i nadalje smatra kan©, odijeljeno a sv. kruni kraljevine Uigarske pridruženo tijelo.« Tim nesenjem kraljica je, dopuinj>uj;uči ono rani'je svoje rješenje od 9i auigusta 1776, zapravo samo dovršila mutamje uredjenjje grada RijeSke, jer jc ono sada konačno ustanovljeno, kao što i područje njegova autonomnoga djelovanja. Raizumiije se, velika je šteta, što se u tom rješenju još i ne opetuju riječi Marije Terezije od 9. august a
1776.,	k oj im se jasno kaže, da se Rijeika s kotarom isjedinjuje neposredno s kraljevinom Hrvatskom.
Medju tim se zigodi vrlo važna politička promjena. Još 7. jula 1767. uredila je kraljica Marija Terezija radi »utjefre« i »vrhunca sreče« naroda hrvatsikoga, a zapravo protiv volje hrvatskih S'ta-teža, a poradi .centralizacije i mitmolaženja sabora, koje nije oso-bito voljela, več nam poznato 'hrvatsko kraljevsko viječe (consilium regium croaticum), i to za poslove političko-ekonomske i vojiničke sa sjedištem najprije u Varaždinu, a onda (od 1776. kad 3e Varaždin pogorio) u Zagrebu, dakle ona'ko, kako je i za Ugarsku još od godine 1723. postojalo nalično ugarsko namjesničko vije-
**) ItaCki 1. o. pg. LXXVI —LXXXVI.
!*> Rački 1. o. pg. LXXXVIII—XCin: „Adnexa de dementia snao saorae «aesareo-regiae et apostolioae Majestatis regno Croatiae, per consequens sacrae regni Hungariae corooae urbe portuque hoc FUmiuensi .... digoata eat eadem
*ua maiestas apostolica desupcr sequentcm benignissimam impertiri rcsolutionem’.
če (consilium locumtenentiale hungaricum).28) Ovo su hrvatsko kraljevsko viječe sastavljali' ban i petorica savjetnika:	jedan
crkveni dostojanstvenik, jedan velikaš, trii plemiča, a iizdavalo je naloge i zapovjedi (primajuči iih iz. Beča) direktno pojedin im županijama i kr. slob. gradovima. Tako je ono čini! o sabore s a s v i m i z '1 i š n i im' a. Poradi toga Hrvati su vazda nekim nepovjerenjem gledali u nj, premda ih je kraljica posebnim dopisom: uvjeravala, da je ovo ravn op ravno s ugarskim, pa da se njime nipoišto ne kaini okrnjiti prava sabora
i	naroda ihrvatskoga. Uporedo s nepovjerenjem Hrvata, teče i potajna akcija Magjara, koji su iišli- ,za tim, da se hrvatsko kraljevsko viječe dokine, a onda Hrvatsika i Slavonija podvrgna nji-hovom namjesniökom viječu. I tako se od ista zgodi, da Je kraljica na zelju Hrvata dne 30. j ul a 1779. dokinula kraljevsko viječe, ali ne tako, da bi opet svu upravnu vlast prenjela na forvat-ski sabor, kako su Hrvati žel jeli, več ije ona poslove bivšega vije-ča predala luigarskom namjesniökom viječu, to jest ugarskoj vladi, u koje bijaše slobodno dači banu, da dade ©las i mnijenje u tirvat-skim poslovim^.27) Time bi Hrvatsika za prav o prvi p uta podvrgnuta Uigarskoj i n-J ©iz j m of vladi. Posljediee toga kobnog čina naj jasni j e se odraziše kod Rijeke, jer je dosljedno i ona torn prilikom podredjena ugarskom namjesniökom viječu, a te posljedice bile su samo s tim tragičnije, sto ije upravo u taj čas Marija Terezija dala i tRijeci i Bakru potrebne im diplome. U njima se dodiuše sve ono opetuje što je rje-šeno več 23. aprila iste godine 1779., samo se kaže, da Rijeka ima svoje račune slati na potvrdu Njeg. Veličanstvu »putem kralj, ugarskoga namjesniökoga viječa«, pošto je nedavno »dokimuto kraljevsko brvatsko vi|eče«.28) I tako se uze sada stvarati mi-šljemfie, 'kao da je Rijeka iitfi'elovliena diplomömi od 23. aprila 1779. neposredno Ugarskoj1 {bolje, dana majgjarslkom naroda), a ne Hrvatskoj.	(Slijedi.)
J<1) Kukuljevič, Jara regni I, 450—451. Gl. Šišič : Povjcst hrvatska II., 14“2 (Zgrb. 1908).
Šišič 1. c. pg. 142—143.
!*) Dobro opaža Dr. Rudolf Horvat („Kolo“ Mat. Hrv. II. 190(>. pg. 240) kod ove stavke: „No upravo ovaj stavak u kraljevskim poveljama ponovno dokazuje, da je Rijeka utjelovljena neposredno Hrvatskoj. Taj bi dokaz vrijedio
i onda, kad za ovo no bi imali toliko drugih izvornih dokaza. Da naime Rijeka nije bila utjelovljena neposredno Hrvatskoj, pa uslijod toga podredjena kr. hrvatskom viječu, ne bi se u riječkoj povelji ni jednom riječi spominjalo k. hrvatsko viječe, a joS manje razlog, zaSto se gradski računi imaju dati kr. ugarskomu mjesta hrvatskomu viječu“.
Dr. Ivan Žmavc:
O eksaktnih podlagah svetovnega miru.
Sodobni- mirovni pokret stremi v prvi vrsti za tem, da se doseže tak narodnopravmi položaj, v katerem ne bi države oziroma vlade poravnavale več svojih prepirov z nasilnimi vojnami, ampak s pomočjo znanstvenih zaključkov mednarodnega razsodišča. V teoriji je za tak položaj vsak preudaren človek navdušen; toda sklicujoč se na praktično neizvedljivost te ideje so m ostanejo mnogi plemeniti in modri možje prijatelji vojne, in okorna resničnost jim daje prav.
O Božiču in tudi sicer se razlegajo po krščanskih cerkvah besede sv. pisma:	Mir na zemlji ljudem, ki so blage volje!
Čeprav ostajajo te besede resnično samo besede, vendar odkrivajo najgloblje 'razloge mirovnega hrepenenja in so obenem najizdatnejši dokaz za svetovni mir. Te besede v svoji zvezi ne poveličujejo v prvi vrsti dosti onega miru, ki je v nasprotju z vojno grobega orožija, ampak oni mir, ki je v nasprotju iz družabno vojno, ki jo vodijo ljudje v vsakdanjem življenju med seboj' v svojo nesrečo in svoje gorje. Tega miru morejo postati ljudje šele takrat deležni, ako vso svojo voljo obrnejo k boljšemu.
Pravzaprav je narodopravna vojna samo funkcija družabne vojne, in narodopravni mir bi se mogel doseči šele talkrat, kadar bo zasiguran socialni mir.
Izkušnja je dokazala, da sluiži za podlago družabne kulture delovno gospodarstvo, ki se po navadi deli v gospodarstvo Posameznika, družine, občine, skupine, naroda in sveta. Eksaktno proučevanje vzrokov kulturnega raizvoja sega precej daleč nazaj v preteklost in bilo bi jalko zanimivo, .zasledovati zgodovino empiričnega kulturoznanstva; tu se mi naj dovoli samo splošna Pripomba, da zlasti oni, ki bi bili kot narodni gospodarji ali sociologi v to poklicani, skoro docela puščajo iz vida one preiskovavce, ki so gledali najgloblje in si kavzalno stavili —čeprav v skromni obliki — tozadevna osnovna vprašanja. Zatorej naj opozorim za sedaj, dokler se ne pojavijo zgodovinarji znanstvenega pre-
iskovanja kulture, na socialno energetiko, h kateri je prispeval tudi pisec tdi vrst, da se 'bodo razumela naslednja izvajanja. Sicer se more navesti samo še iRus N o v i k o v, ki je na dobrem glasu tako pri nacionalnih ekonomih kakor pri sociologih. Posebej naj opozorim na njegovo knjigo »Das Problem des Elends« (nemško 1909), v kateri je sestavil avtor tudi dober pregled načinov družabnega boja. —
■Socialna energetika je’ prirodoznamsko ugotovila, da ustvarja edmo in samo človeško delo dobrine in vrednote v svrlho zadovoljevanja öiavestkih življenjskih ,potrelb, kritična pravna filozofija je od svoje strani dbgnala, da si v obstoječem družabnem sistemu nasprotujeta razdelitev dobrin in pa njih proizvajanje, da razpolaga s proizvodi, ki jih i Zdeluje gospodarska tefinika in pošilja na trg, po barbarskih načelih pravo sile, s katerim viada ozek krog oblagodarjene človeške družbe vse ostale sloje. Vrhu tega pa ti priveligiranei ne nosijo nič, ali skoraj nič težav, ki je ž njiimi produkcija zvezana, dä, pogosto jih1 pomagajo celo množiti. To gospodarsko pravo nasilja, prilaščenja, izkoriščanja in pesti je po svojem /bistvu rimsko; a izivir tega rimskega prava sega daleč v .preteklost tudi v staroazijske iin staroafriške civilizacije.
Ker ni vojna po svojem splošnem- bistvu nič drugega nego uveljavljenje lastnih žalitev življenja in gospodovanja brez ozira na življenje nasprotnikovo, potemtakem lahko rečemo, da vodi. očitno že stoletja manjšina gospodujočih lastnikov in privilegirancev igospodarslko in družabno pravo pravcato vojno z večino vsakokratno služečih ljudskih slojev, in dosedanja zgodovina narodov je pravzaprav bojna zgodovina. Ta po svoji ustanovi suženjstva globoko v devetnajsto stoletje segajoča, v ostalem povsem očitna družabna vojna med gospodi in hlapci se sicer v najnovejšem času teoretično in sramežljivo olepšuje s pravicami osebe in svobode, dovoljevanimi delujočim slojem, v bistvu pa se je izpremenilo samo ime. Življenje dandanašnjega »svobodnega« delavca je pogosto manj varno in odvisnejše kakor je bilo življenje grškega ali rimskega sužnja, germanskega ali slovanskega blapca ob svojem času.
Eksaktna znanost, ki je obvladala že talko obširna polja prirode in človeškega življenja, se pripravlja; da nadalje razvije enostavne 'velike osnovne zakone družabnega sožitja, ki so že odkriti, in jih uporabi za Oblikovanje življenja. To, kar se je že
t
doseglo doslej, osvetljuje na nov način tudi dosedanje družabne . 'boje. In ker imamo v drugem glavnem stavku, energetike zanesljivega voditelja po celokupni prirodi in kulturi, vstaja inaim, ki tičimo še globoko v pragozdu iz davnine podedovanega barbarstva, tudi že zarja znanstveno in miroljubno oblikovane človeške občine.
Kakšen pa je bojni način in kakšna je taktika zgodovinskega in sedaj vladajočega družabnega bojevanja?
Ker stojimo na stališču izkušnje, smatramo 'Zlasti gospodarstvo za empirično podlago družbe in civilizacije. In ker hočemo dognati najobčnejše zakone, se lotimo taikoj glavnega dejstva družbe, civilizacije in kulture:	vrednote.
Občno merilo in občni posredovavec vrednot po času in prostoru v sedaj vladajoči družbi je kovinski, v današnji praksi zlati denar.. 'Čeprav ima nacionalna ekonomija celo ropotarnico denarskih teorij, vendar prevladuje pri poštenih iskat el j ih te discipline čuvstvo nezadovoljstva; v resnici ne vsebujejo te teorije nič bistvenega, česar bi že ne bili uvideli starogrški miselci. Naj se mi dovoli, da; v tem glavnem vprašanju poudarim ono, (kar je najvažnejše, a najmanj upoštevano.
Kakor je zlato kot tako imenovana draga kovina redkostno blago in tudi blago družabnega razikošja, tako so 'tudi funkcije zlatega denarja v svoji glavni smeri talkšne, da izročajo in trajno zasigurajo maloštevilnim izbranim, z denarjem in zlatom oblago-darjenim članom družbe absolutno gospodstvo nad življenjem — v glavnem oziru gospodarskim — ne samo ljudstva, ampak narodov sploh. Ta funkcija prilaščevauja vrednot in kopičenja družabne moči v korist luksusne vrhne plasti je glavna funkcija zlatega denarja, ki jo spremljajo vsekakor tudi nekatere splošno-korrstne stranske funkcije, katere pa se v običnilh razlagah poudarjajo visoko čez mero.
Oni maloštevilni, ki so med »vsemi« poklicanimi izvoljeni, da vodijo te denarne funkcije po času in prostoru, so glavni poveljniki velike, svetovno-zgodovinske civilizacijske vojne. Oni, ki zavestno vrše te funkcije človešlke druižbe, sestavljajo relativno majhno, a neizmerno silno in z vsemi sredstvi civilizacije oboroženo armadico, ki zadaja skozi stoletja brez enotnega vodstva, brezciljno in brezsuiotreno raztresenim ljudskim masam strašne Poraize. Zlobnodemonske vplive denarnih funkcij na življenje narodov občutijo množice že od nekdaj. 2e samo čuvstveno pou-
darjanje novozavezne aratn'ejsko-hebrejske ‘besede »mamon« odkriva preprosti ljudski zavesti skrivnostno, t. j. ljudstvu neznano • in pred njim skrbno zakrivamo oblast zaklade zbirajočega denarnega bogataštva. Vrhu tega pa so se vedno trudili maloštevilni najplemenitejši in najmodrejiši voditelji delujočih in izkoriščanih množic, da razkrijejo in pobijajo početja tega narode zastrupljajočega in vničujočega malika in moloha. V glavnih družabnih resnicah gospodarskih vrednotnih funkcij in kopičenj moči imajo
—	mimogrede rečeno — svoje empirične korenine tudi religije.
■Da imajo posestniki kovinskega denarja v rokah ključe k vsem zakladom gospodarske vesoljnosti in ne samo z ozirom na prostor po celem zemelj-skem prostranstvu, ampak s pomočjo absolutističnega zapuščinskega in dedinskega prava tudi z ozirom na čas preko vseh nam pobliže znanih stoletij, nam dokazuje tudi naprava obresti in o b r e s t n i ih obrest i, ki je s temi denarnimi funkcijami narazdruižno zvezana. Ta naprava razliva neizrečeno gorje na vse, ki imajo nesrečo biti vnuki; zakaj tri-nošika volja že davno mrtvih barbarov gospoduje nad njimi, jih peha in biča do onemoglosti, goni v smrt, v pravi pravcati pekel.
Ker prehajajo nacionalni ekonomi preko gospodarskih glavnih funkcij obrestnih obresti po navadi iz blaženo lehkovernostjo na dnevni red, si hočemo pradočiti njih formulo, za katero ni treba imeti nikakih vednosti iz višje matematike.
Ako je naložena denarna glavnica v znesku a vrednotnih enot po p %, torej po obrestni meri e = 1 + um skozi n let na obrestne obresti, naraste do konične vsote a„ Tedaj je an = a. e". Ako število n ni veliko, izračuna formulo za gotove slučaje lehko vsak JjudSikoišoTski: učenec. (Za dobo 20—25 let so izračunane končne vsote sicer tudi v vsaki hranilnični knjižici.) Ako je n. pr. (n = 5, in se že po služimo logaritmov, tedaj tje: log a — log a +,n . log e.
Potemtakem naraste 1 vrednotna enota, naložena na 4% obrestnih oresti
v 10 letih na 1,4802 vrednostnih enot
n ->0	n	n	7 1067	„	„
» 100	,	,	50-5049
torej za več nego je petdesetkratna prejšnja višina. Tako naraste
1	fenig, ki je bil naložen ob rojstvu Kristovem na 4% obrestnih
obresti, v 1. 1898. na neverjetno vsoto dvaintridesetih številk, ki si je preprosto- ljudstvo niti predstavljati me more:
81,129.638,414.606,681.695,989.005,144.064 fenigov, to se pravi na 81 ikvimlkvilijonov fenigov. Več .nego 200 srebrnih krogel, ta!ko velikih kakor je naša zemlja, 'bi se dalo vliti iz te kovinske mase.
Zraven pa je treba pomisliti, da se je posojevalo do najno-vejšega časa na večje nego na 4% obresti. 2e pri 6% zraste Prvotna glavnica v 100 letih na več nego 339kratno prvotno vsoto itd.
Aristotel, 'čigar čuvstvo za resničnost in detianjsko življenje se je znalo pomiriti z marsikatero, njegovemu tuhtajočemu razumu kot blazno se katžočo družaibno napravo, kakor n. pr. z osebnim suženjstvom, se je na vso moč zgražal nad magično silo obresti skupljajočega posojilnega denarja in ni mogel najti dovolj krepkih besed graje zanjo. Da bo človeštvo to izrabljajočo coper-nijo, to gospodarsko suženjstvo mirno trpelo še čez 2000 let, tega gotovo ni slutil; saj je bil celo o taki družabni napravi, kakor je bilo osebno suženjstvo, brez katere se takrat večina ljudi, posebno mogočnežev, niti misliti m mogla, trdno uverjen, da jo bo napredek tehnike kot nepotrebno odpravil.
Take pravne naprave, ki gospodarsko krivico vedno bolj gomilijo in nasilno rnnože, določatjo še vedno vrednostni .cilj človeške družbe, držeč človeštvo pod svojo kruto roko. In vkljub ■temu ne pride nikomur v glavo, da bi pojasnil strašna socialna dejstva, pod katerimi bridko zdihujejo narodi. Premlevajo se fraze, kakor zviševanje cen, draginja, oderuštvo, borzni manevri, spekulacija itd., iztika po vseh mogočih vzrokih teh pojavov, pozornost množice se obrača na postranske stvari, medtem ko ostajajo najenostavnejši, najosnovnejši in najgrozovitejši glavni efekti družabnega življenja ljudstvu skriti in — lepo ohranjeni.
Treba je pomisliti, da že stoletja in stoletja ne samo ena vrednotna enota, ampak neizmerne denarne vsote vrše to obrestno oderuštvo in ljudsko krvoseštvo. Tako je postal ta opravek Poglavitna funkcija denarja, ki bi moral biti v zmisJu ljudskega blagra samo gospodarsko menjalno sredstvo in merilo vrednot. Tako je ta denarni izposojevalni kapital — ne pa kapital, ki se uporablja za podjetja, kakor si dajo množice še vedno dopovedovati — postal najstrašnejši in najnevarnejši sovrag v poštenem delu se trudečega človeštva.
Dalje se mora pomisliti, da ni morebiti san» izla-ti denar oni tat, ki se tako brez truda masti ob gospodarstvu narodov. Zlato je vendar le majhna, tenka, od maloštevilnih mogotcev kontrolirana podlaga, na kateri temelji neizmerno razčlenjeni kreditni sistem.
Od celokupne sedanje množine zlata na zemlji, znašajoče približno 50 milijard mark, se more nekako samo polovica uporabiti za kovanje denarja. Sevada je v zadnjem času narastlo vsakoletno pridobivanje zlata na tako visoko vsoto, kakor nikdar poprej, namreč na več nego IV2 milijarde mark. Vkljub temu je ta tako razširjena zlata podlaga, znašajoča sedaj v denarju 25 milijard mark ali — ker tehtata 2’27 marke 1 g čistega zlata — približno 9 milijonov kg ali 9000 ton .zlata (srednjevelik parnik bi ga mogel naložiti vsega!) še vedno jako tenka, ako se premisli, kako narašča kulturno prebivavstvo lin kako se množi vsled sve-tovno-gospodarsike delitve dieila potreba po primernem menjalnem in pobotovalnem sredstvu. Saj znašajo dandanes že v vsakoletnem mednarodnem trgovskem' in plačilnem obračunu samo uvozne in izvozne vrednote posameznih držav vse skupaj gotovo štirikrat večjo svoto, nego je vsega zlatega denarja na svetu. Zato se je treba posluževati papirnatega denarnega nadomestila, .menic in bankovcev, katerih podjlaiga v 'znesku cele polovice svetovnogospodarskega zlatega denarja (približno 12 milijard) leži v kleteh velikih svetovnih bank, skrbno zastražena z orožjem, varna pred tatovi in ognjem, rjo in molji, spravljena za vso dolgo, okamenelo večnost. Vsled takozvane clearimg- in gi.ro-kup-čije se gotovina v civiliziranih deželah na vsakem količkaj večjem trgu vedno laiže .pogreša, pri majhnem trženju' pa zadostuje kovinski drobiž. iNa tak mlačin se dandanes dejanjisko poravnavajo največje vsote v svetovnem obratu, ne da Ibi se bilo treba neposredno posluževati zlatega denarja. Vendar pa se glase vse take nakaznice in pobotnice v bistvu na zlato. Ves kulturni svet ceni pravzaprav tako-le: to blago je vredno> x, to dölo y gramov zlata; ta znanstvenik ali iznajditelj ima, ako' mu je isreča mila, 5 kg zlata, ta srednji milijonar nekaj me terskih stotov zlata letnih dohodkov; izvoz in urvoz v inozemski trgovini te ali one države znaša toliko m toliko ton zlata.
Kar to zlato zmoto posebno jasno razkriva, je ta okoliščina, da se glase pravzaprav na zlato tudi najrazličnejše zadolžnice, ki jih izdajajo vkljub javnim bilancam delniških družeb v resnici
brez javne vednosti velike ibanke s pomočjo svojih po navadi skritih pomagačev. Sedaj 'pa naj se pomisli, da znašajo samo državni dolgovi sveta več sto milijard, kakor kaže nižje navedena razpredelnica. Iz tega se razvidi, da predstavljajo najrazličnejše zadolžnice v znesku tisočerih’ mlilijard nekaj strašno nemogočega1, ako se -glase ,na vsote, ki ,se imiafio plačati v zlatu. Saj bi spravili vendar vsi narodi sveta, atko bi znesli vse denarno, luk-susno, Jepotično in industrijsko zlato na kup, komaj za 60 milijard mark zlata skupaj. To seveda nikakor ni neznano velikim upnikom; pri državniih posojilih so zato tudi tako 'previdni, da se odrekajo pravice, odpovedati posojilo. Ako bi hoteli in mogli upniki' istočasno zahtevati, da se jim izplačajo n. pr. samo vsi v zlatu tirljivi državni dolgovi, bi se jasno pokazal ves nezmiisel vladajočih zlatih vrednot: .zlato bi se namreč sploh ne moglo spraviti skupaj. Tako pa imajo upniki dolžnike čisto v oblasti; že samo s tem, da bolj ali manj hitro odtezajo prometu in javnosti zlato. Idiliko spravljajo dolžnike v najobupnejši položaj grozovito podvrženih sužnjev. Na ta'k način se ne more do živega skrivni denarni aristokraciji, tako so vojskovodje strašne denarne svetovne vojne nepremagljivi; tako so državne Vlade v prvi vrsti ■organi teh denarnodinastnih svetovnih pokroviteljev.
Pa tudi papirni in kreditni sistem, ki sloni na' teh 9000 tonah zlatega denarja, je prav tako strašan in nezaslišan.
Da se o tem uverimo, nam je treba samo površno prelistati današnji ali včerajšnji kivrzni list naše borze. Tu se predstavljajo skoraj vse dobrine in vrednote naše domovine, kako so priklenjene potom rent, zastavnih' pisem, obligacij, prioritet, delnic, sreček itid'. na mednarodno zlato podlago. V Ikurzrnih številkah in d ob ičk an osnih procentih se zrcali zadolženo suženjstvo h ‘kreditu se zatekajočih držav, dežel, občin, podjetij in društev kakor tudi Posameznih denarnih vazalov. Celo (nepremična zemljedelska tla se «spreminjajo v papirnata hipoteška pisma, da se kakor s kramarskim blagom baranta ž njimi, kratkomalo vse, kar sestavlja -celotno narodnogospodarsko in splosnočloveško blago in zlo, se nahaja v rokah onih maloštevilnih odstotkov, ki s svojimi pomagači vladajo na borzi kot veliki milijonarji in voditelji velikih bank, kot pravi pravcati nadljudje, cezarji, po-lbogovi in božji sinovi, kot Prave usodne sile tega sveta.
Ako si predočimo izmed javnih posojil samo državne dolgove, uvidimo, da so znašale le za te dolgove plačane obrestne
vsote v 1. 1907. oz. 1908., da navedemo samo nekatere evropske države: v Rusiji 1.052’3, v Franciji 973’5, v (Nemčiji 825, v Veliki Britaniji 528’1, v Avstriji 425’6 in v Ogrski 199’3 milijonov frankov. Iz teh obrestnih vsot se more sklepati, 'kako velika mora biti glavnica, «ki »deluje« v obliki državnih dolgov. Avstrija sama nosi v '1. 1911. državni dolg, ki presega .12 imilijardMkron. 28 milijonov Avstrijcev mora vsak dan samo za svoji državni dolg spraviti 1 milijon K obresti. .Kako ogromna pa so šele obrestna brem'e.na za velike dolgove dežel, okrajev, občin, podjetij, zemljeldelstva in posameznikov, ki jih morajo nosi'ti- navsezadnje vendar le delavci v najširšem zmiislu! Kako velikanski morajo biti šele dolgovi sami! Saj ,znaša že nominalna vrednost sarmo na 'berlinski iborzi sedaj (1911/12) notiranih efektov nad 100 milijard mark. S tem se naj primerja dejstvo, da cenijo statistiki vse nemško nacionalno premoženje na kakih 300 milijard mark.
Tako je dolgovno suženjstvo — z lepo besedo kreditno gospodarstvo 'imenovano — v celem kulturnem svetu v resnici gorostasno. Zares: »der Übel grösstes ist die Schuld«, iin najgrozovitejša vojna, ki je kedaj divjala in tki kedaj divjati morQ, je svetovnozgodovinska vojna, ki jo vodi z največjo pretkanostjo že izza stoletij kasta upnikov proti sužnjem dolgov. Ta vojna je postala v naših časih posebno ostra zato, ker se je dal takorekoč ves velikanski prirodoslovni napredek novodobnega kulturnega človeštva podjarmiti oni tiranski upniški volji-, stopivši v njeno službo, s čimer se do najvišje mere stopnjujejo protirečja zoper pravo, resnico in nravnost.
Šele v poslednjem času se je delavski duh pošteno trudečega se človeštva počasi v toliko ojunačil, da je začel upniško kasto izdatno premagovati s tem, da ji izbija iz rok najnevarnejše in najstrupenejše orožje, ali bolje rečeno, da to ljudomorno orožje spravi sploh s sveta, namreč: zlati denar.
Šele na ta način, aiko se materijalistične, brezosebne kovinske vrednote, ustvarjajoče bogastvo maloštevilnih in revščino ljudstev, izpremenč v pravične energetične, osebne delovne vrednote, bo nastala iz stoletja stare živalskobojevne družbe zadružna kulturna občina.
Kulturno .človeštvo stoji pravtkar pred veliko nalogo, da premeni bojevni tip civilizacije — po H. Spencerjevih besedah
—	v delovni tip kulfruire. A imora se Obžalovati, da je doslej bojevni tip tudi onemu delu pošteno se trudečega človeštva, ki je v družabnih zadevah sicer izveden, v svojih velikih poteizah še vedno neznan. 'Seveda si ne morejo tudi' pričujoče vrstice lastiti zasluge, ida so odkrile in označite vse bojne forme zgodovinske svetovne vojne in gospodarske bojne 'umetnosti. Zadovoljni moramo že biti, ako smo pravilno 'postavili glavno vprašanje in očrtali metodo, kako bi se dalo nanje odgovoriti. V to, da 'bi' Se do vseh podrobnosti popisale lastnosti napadajočih 'plemenitašev in njihovih hlapcev na '©ni strani, napadenih trpinov :n& drugi1, da Ibi 'se označile vse vrste orožja, zagate, pasti', zahrbtnosti, skrivalnice, bojne pozicije, samtetske, lazaretne im sploh zdravniške naprave v tej veliki vojni, v to ne zadostujejo site enega samega človeka. Prihaja se na tem potu preiskovanja 'k družboslovnim zaključkom, ki morejo ■vsakdanjega člove)ka presenetiti, pa tudi 'poštenega znanstvenika navdati iz osupnenjem. Cisto nova luč obsine, kakor smo že omenili, tudi glavne verske 'probleme, vendar si pisec sedaj še ne upa v tem oziru tudi od daleč namigniti na kakšno parolo.
Pač pa utegne že iz dosedaj rečenega slediti, da ima vprašanje o vojni in miru, 'ki človeštvoIbaš sedaj talko vznemirja, glloblje korenine, nego se po navadi splošno meni. Vsekakor je periodično se ponavljajoči pojav nar odopravne vojne kot sredstva za poravnavanje državnih nasprotstev samo simptom zgodovinske člove-komorne svetovne bolezni1. Ako sv tudi edino pravilno predočimo to vnanjo vojno im navedemo še 'toliko pravilnih ugovorov zoper njene ostudnosti, vojna kot taka ostane im mora ostati. Vse take reformacijske odkritosrčne modrosti zaključek je: alko hočeš imeti mir, Oborožuj se za vojno! V podobni smeri se gibljejo vendar vse deloma reiorminujoče struje, ki pobijajo samo vnanje znake velike bolezni, a se ne upajo lotiti korenin zla ali se jih celo nalašč ogibljejo. Taka stremljenja v resnici samo škodijo, 'ker obračajo pozornost duhov od glavnih stvari na vnamjosti im delajo sanio zmešnjavo s tem; da — zavestno ali nezavestno — zaganjajo in prikrivajo odločilna glavna vprašanja. Noben takšen duh seveda ne pride stvari do dna.
Mi se ne obotavljamo, po svojih močeh razgaliti glavno zl°- Običaj narodopravme vojme je posledica družabne svetovne ^°ine, vladajočega gospodarskega nasilnega im .goljufivega prava. Sele takrat, ko uresniči človeštvo po sedanjem' stanju zmamja in
možnosti socialno pravičnost s tam., da ustvari delovno kulturno pravo, šele talkrat bo premagana 'tudi ona vnanja vojna.
Aiko hočemo napravita konec strašnemu zapravljanju človeških energij, iki ga povzroča voljna, tedaj moramo uriediti ljudsko in narodov življenje prav tako eksaktno ekonomično, kakor moremo znanstveno urejevati 'življenje posameznika in delna polja ■kutore in podobno, kakor so si znali’ in si še znajo gospodje tega sveta v dosedanji zgodovini zasigurjati svoje življenjske zahteve. Socialna energetika nudi družboslovju sredstva, 'ki zagotavljajo življenje vsakemu delavnemu človekiu, torej vsem normalnim ljudem in s tem vsej človeški občini.
Človeško življenje je, če ga vzamemo v iizikalično-kemičnem zmislu, izgorevanje; fizik a lično kemično; glavne potrebe, ki jiih zahteva nemotena vršite v tega procesa, zadovoljuje človeško smotreno delo. Te n e obhodne, upravičene absolutne življenjske potrebe se de 16 v dva velika odd'eilka:	1).
ohranitev posamezne generacije in 2). ploditev človeškega rodu. Zdrave potrebe prvega ohranjujočega oddelka vsebujejo zahteve po hrani, obleki, stanovanju, delavski vzgoji in odpočitku, zadovoljuje jih v narodnem An svetovnem1 gospodarstvu zlasti delo moških. Ploditvene ipotrebe drugega oddelka se osre-dotočujejo v družini in ureja jih v prvi vrsti ne manj oldgovorno delo žensk. Družinska gospodarstva tvorijo Občino, občine sestavljajo dežele in države in narodna gospodarstva: vse zemlje, predstavljajoč tako svetovno gospodarstvo. iV deljenem delu pridobljenih produktov postanejo s posredovanjem trga in po dovolj eksaktno izračunljivem ključu socialnega ekvivalenta deležne družine m posamezne osebe. S tem, da se uvede in .izvede ta ekvivalent, se eksaktno uresniči prastara človekoljubna zapoved ljubezni do bližnjega; znanstvena, dosedanje dragihjske boje odstranjujoča določitev cen na podlagi eksaktne delovne ocenitve tvori dandanes glavno tačko mirnega družabnega pre-osnovanja. Ko se tako uresniči socialna pravičnost v njeni enostavni velikosti, potem šele bo mogel človek zadovoljno živeti ob človeku. Kot nepotrebne odpadejo same od sebe vse gospodarske, družabne in torej tudi narodopravne vojne za uveljavljanje dozdevnega gospodovalnega in oplenjevalnega prava in potem tudi od njih 'zaivisne defenzivne vojne, zapravljanje človeških šil se umakne energični ekonomiji — svetovnemu miru.	v
Tako j.e zasidran svetovni mir taikorekoč fizikalično-ke-mično, splošno rečeno, energetično in eksaktno v glavnih funkcijah človeškega življenja, v njega potrebah in dejstvovanjilh. Svetovni mir je Ijl. glavni stavek sociadno en e rgetionega sveto-znanstva.
Četudi smo spravili svetovni mir na še talko enostavno formulo, si vendar ne smerno prikrivati, da njega uresničenje niti v golem preudarjanju ni tako preprosto. Na vsak način pa je so-cialnoenergetičen nauk koristen in potreben, ker v nasprotjiu z mnogimi motečimi, zastarelimi m slabimi socialnimi teorijami bistri glave. Do okrevanja bolnega družabnega organizma je seveda še velik koralk; mnoge bolezni so namreč povzročile rnno^ gobrojne zapletke, ki se bodo dali le z ogromnimi napori razmetati, da končno zavladajo veliki, enostavni zalkoni socialnega zdravja. Z zdravilnimi sredstvi in možnostmi pa razpolaga izključno človek, ki je z uporabljanjem prirodnih zakonov edini stvarnik socialnega sveta.
Na koncu lelrko še enkrat poudarimo vzvišeni cilji in glavno sredstvo, s katerim vzgaja energetika človeštvo za znanstveno kulturo in svetovni mir.
Veliki končni smoter je brezpogojno zasiiguranje zdravega, delazmožnega človeštva.
Da se ta smoter doseže, se uporabljajo negativna in pozitivna sredstva.
Pri presnavljanju stare, nepopolne civilizacije v znanstveno kulturo ima človeštvo najprej z dano 'prvo opraviti. Negativna glavna naloga zapoveduje torej najprej zavestno, sistematično osvobojo iz suženjstva, t. j. gospodarsko in empirično povedano, razdolževanje človeštva; nasillna in goljufna lastnina se ‘zruši z odpravo kovinskih vrednot. Na ta način se odstranijo gnjusobe starega bojnega prava, in vladajoči denarni in kreditni sistem je Premagan.
To pa se izvrši trajno in z lučinkom edino na ta način, ako se istočasno v pozitivnem zmislu lotimo energetičnih delovnih vrednot in produkcionističnega poravnavanja vrednot po prostoru in času. Delovna lastnina ustvarja in ustanavlja s socialnim, že odkritim vrednotnim 'pobotilom pravičnost na zemlji So-cialnodelovni ekvivalent stopa na mesto občne samovoljnosti v
t
cenah in tiranstva v trgovini. Prva podlaga vsega proizvajanja pa je zermljedelstvo. /Kakor tvori potreba po hrani najprvotnejšo potre'bo, tako je po sedanjenn stanj« organske tehnike neposredno zajemanje solnčnih zatikov z zemiljedelskim delom' v svrho človeškega življenjskega izgorevanja prvotno d e 1 o v a n j e, iki tvori' podstavo ogromnega sistema človeškega kulturnega dela. To je ono delo, čigar mere določajo elksaktne glavne mere ikiul-turnih vrednot.
Na ta način se bodo človeške življenjske potrebe, ne morebiti podržavile, pač ipa poznanstvile, t. j. po prwodniti zakonih zasigurale. In znanstveno 'podlago bo dobila in več ne bo utopija vsakdanja molitev kristijanov:
»Daj nam vsak dan naš ipotreben kruh in odpusti' nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo vsem, iki so nam dolžni... in reši nas zla.«
Ferd. Seidl.
Mehanika duševnega delovanja.
Poljudno-znanstvena študija. II.
Ni je čudovitejše snovi na svetu, kaikor so človeški možgani, in znanstvo niima znamenitejšega predmeta, 'kakor iz sledov ati poslovanje organa, ki je napravil iiz človelca misleče bitje.
Možgani so naj plemenitejši del vsega našega živčevja in niih notranja uredba kaže dosti več raznoličnosti, nego je ima hrbtni mozeg.
Možgani v lobanji so spojeni s hrbtnim mozgom, ki je v hrbtenjači, s posredovanjem podaljšanega mozga, ki je že v lobanji, pa je še prav podoben hrbtnemu moizgu. Iz podaljšanega mozga izvira polovica vseh dvanajsterih parov možganskih živcev. 2e v teim se kaže njegova odlična važnost. V sredi ima sivo jedro, zgrajeno iz živčnih celic, okoli njega pa se gnetejo močne skupine živčnih niti, ki vežejo oddellke podaljšanega mozga
med seboj, s hrbtnim mozgom in z velikimi in z malimi možgani ali z dragimi besedami: v podaljšanem mozgu se srečavajo vse živčne poti, ikii vodijo iz možganov v truplo im iz 'trupla v možgane, poleg tega pa še poti polovice obraznih iživcev.
Sicer je sivo jedro v podaljšanem mozgu tudi' 'samostojno središče, ki vlaida in ureja tisto za .življenje silno važno gibanje, ki ga imenujemo sopenje iiin pa utripanje srca.
Vsled tega je podaljšani mozeg velike važnosti. To dokazujejo dej an j siko tudi poizkusi. Ako vešča k, ki. se bavi 'S takimi poizkusi, le p o d r a ž i podaljšani mozeg,''v hipu viharno zdrgetajo mišice vsega trupla. Ako ga pa rani alli celo razruši — takoj neba dihanje, prsi upadejo in žival se zgrudi^ kakor da bi jo bila strela zadela. V španski bikoborbi' sune matador razdivjanega bika z bodalom v tilnik med lobanjo in prvim vretenom v vratu, tako da ostrina razruši podaljšani mozeg, in izmučena orjaška žival nemudoma pogine. Tudi naši lovci sunejo žival za tilnik, kadar jo hočejo v hipu usmrtiti.
Podaljšani mozeg vodi sopenje, ker je občutljiv za kemijske izpremembe; brž ko nastopi v krvi pomanjkanje kisika, to vpliva na podaljšani mozeg, da v obliki refleksa (odsevnega giba) požene sopni mehanizem, Tudi je sposdben, da občuti, če potnanjkuje krvi (torej tudi telesu) hrane ali vode, in posreduje, da se zavemo lakote in žeje. Potreba hrane in pijače se povrača zelo redno, in znameniti psiholog W u n d t je izrekel slutnjo, da morebiti tu tiči prvi povod, da je človek prišel do pojima o tem, kaj je čas.
Nad podaljšanim mozgom čepijo mali možgani. Na svojem tesno nagubanem površju imajo sivo snov; za belo snov, ki je v njih notrini, je celo malo prostora. Ako razpolovimo male možgane navpično od spredaj navzad, se pokaže na prorczu bela snov v obliki drevesa z vejami in vejicami; zatorej imenujejo to podobo na malih možganih »življenjsko drevesce«. Pa to je •e nazivalo brez globljega pomena.
Mali možgani imajo prav važno nalogo. Urejajo namreč sodelovanje mišic, kadar stojimo in hodimo, in skrbijo, da truplo ne omahne, nego ostane v ravnotežju. Koščeno ogrodje našega telesa je sicer trdno, ali sklepi (zgibi) so jako gibki, in težišče pokonci stoječega trupla je precej visoko nad tlemi; zatorej se mrtvo truplo ne more pokonci držati s amo. V živem telesu morajo nategniti mišice v gtležn!j<ih, v kolenih, v 'kolku in višje gori
do tilnika v vseh zgibih. Kadar pa hodimo, ali celo skočimo, je treba premikati ves mehanizem, ga nagniti na desno in levo, naprej in nazaj iin paziti, da ostane celota v ravnovesju, ko noga stopi na tla. Še kadar zapremo oči, smo si v s vesti o tem, sedimo li, ali stojimo aili gramio, in celo, kadar nam: kdo drugi premakne roke ali noge, se izavedamo, dasi pasivni, njih položaja. Vso pažnjo o te'm izvršujejo mali moižgani. Kadar Obolijo, je bolniku hoja in stoja bolj ali manj otažkočena. Da pa morejo mali možgani svojo nalogo izvrševati, se istelkajo v njih živčne niti iz mišic in iiz sklepov ali zgibov vsega telesa in pa tudi od /ušes, ki niso le slušno čutilo, ampalk tudi ravnovesno {statično). V notranjem sluhovnem origanu (v sluihovniem laJbdirintu) je namreč poseben oddelek, ki ima ravnovesne kamenčke. To so mičkeni kristali iz apnenca, O’OOl—0’015 mm debeli. Dotikajo se v tekočini plavaje občutnih celic, in od teh gre živčna zveza do malih možganov. Brž ko se premakne glava, se premaknejo vsled svoje teže tudi ravnovesni kamenčki in pritisnejo sedaj na to, sedaj na drugo skupino občutnih celic, če se je namreč glava, zgenila tako ali drugače. Občutne celice sporočiijo' dražljaj malim' možganom' in ti nas 'poučijo o paložalju glave. Nenavadna gibanja (gaganje, vrtenje) nenavaldno dražijo občutne celice in utegnejo povzročiti omotico. Ako se kdo naglo vrti stoje ali pfesaje, požene kamenčke v slično vrtenje; kadar se pa brž ustavi, se sučejo kamenčki vsled' vztrajnosti še nadalje, in sporočajo možganom, da se truplo še vedno siuče, čeprav se je že ustavilo. ■Človek liima zatorej; še nekaj časa občutek, da se vrti.
Živali, ki znajo mojstrsko vršiti težavna gibanja, — hitri, spretni in vztrajni plavavci in letavoi — imajo nenavadno obilna male možgane. (To dejstvo je našel Ed ing er 1. 1'896.)
Še važnejše posle nego mali, 'izvršujejo v našem telesu v e 1 i k i m o ž g a n i. Tudi v njih je siva tvarina na površju, bela pa v not rini. Vendar imajo tudi v notriini na več krajih jedra sive tvarine, ki so pravizaprav nadaljevanje sive tvarine1 hrbtnega mozga. To so možganski gangliji. Glavna zaloga živčnih celic možganskih ipa je vendarle na površju. Kakor ima oreh belo jedro, ki je odeto z rjavo kožico, talko je belo jedro možganov prevlečeno s sivo kožico,zloženo zgolj iz živčnih celic. Vse novejše skrbno pridobljene izkušnje veščakov kažejo na to, da je iz živčnih stamdic zgrajena površna skorja velikih možganov sedež najplemenitejšega živčnega poslovanja, namreč mišljenja in pa
zavestnega čutenja in gibanja, je torej torišče ali sedež človeške razumnosti. Večje ko je to površje, bolje je. Povprečno meri površje naših velikih možganov 1600 onr. Toliko površje pa ima Prostora v lobanji samo tedaj, ako ni gladko razpeto, nego je nagubano. Število živčnih stanio v sivi površni koiži velikih ni o žgano v človeških je ogromno. 2e pred 30 leti, ko so bili mikroskopi, pa tudi načini izsledovanja, še nepopolni, so smatrali, da jiih je 900 milijonov. Po najnovejših izisledbah ,z dosti popolnejšimi sredstvi pa jih je več nego lOkrat toliko, namreč 9.200 milijonov (9 milijard 200 milijonov). To je 60krat toliko, kolikor je vseh ljudi na zemlji. In vendar je siva skorja velikih možganov le 3 mm' 'debela!
Živčne Staniče v skorji velikih možganov so med seboj spojene s svojimi odrastki. Navznoter pa jih vežejo živčne niti, ki tvorijo obilno množino bele snovi, z notranjimi možganskimi gangliji in od tod1 gredo niti (vlakna) v podaljšani mozeg, kjer se jim še pridružijo živčne niti iz malih možganov. Od možganov gredo združene niti nekoliko v možganske živce, drugi' pa v hrbtni mozeg in od tod se razdelijo po vsem telesu. Tako se kaže v notranji) zgradbi vsega živčnega sestava enotnost in pa Podrejenost celote p o d vrhovno vodstvo m ožgano v.
S/pričo tolike važnosti živčevja so bili možgani' in živci v zadnjih desetletjih predmet mnogovrstnim' primerjalnim študijam. Iž njih je vzniknilo marsikatero 'zanimivo spoznanje. Piedočiimo si vsaj nelkatera izmed njih!
Zlasti omenimo tale: če primerjamo živčevje enostavnejše ustrojenih živih bitij, (popolnejše (ustrojenih in pa človeško, zapazimo, da je tem več živčevja, čim popolnejši je organizem. Osrednje živčevje žabe in domačega zajca (kunca) 'je v bistvu enako urejeno Ikakor človeško, ampak žabje teh a komaj 72% teže vsega -telesa, zajčje 1%, človeško pa 3%. še bolj Pomembno je dejstvo, da se v živčevju samem tembolj dvigne važnost možganov, čim popolnejši je organizem. Žalbji možgani tehtajo siko r o toliko kalkor hrbtni mozeg, kunčevi tehtajo dvakrat toliko, človeški pa 4 0k rat toliko ikakor h rbtni mozeg. Obenem napredujejo poedimi oddelki možganov, toda ne enakomerno. Žaba ima prav malo obsežne velike možgane, golob nekoliiko večje, toda gladke in brez zavojev; kunec ima še skoro čisto gladke, vendar že nekoliko večje, navzad že toliko
razprostrte, da segajo čez srednji del možganov in ga zakrivajo; inteligentni domači ipes ima že precej oibsežne vette možgane, ki se prostirajo naivzad do malih možganov in jih celo neikolilko prerastejo, obenem pa ikažejo stremljenje, povekšati površje s pomočjo zavojev. V vseh teh cdnošajiih pa prvačijo človeški možgani iter se odlikujejo z ogroimno obsežnostjo in z bogato nagubanim ip o vrš jem.
Zelo očitno se kaže poirnen teti gub aili zavojev, ako primerjamo možgane 'ljudi, ki' so različnih duševnih zmožnosti.
Slavni učenjak G a u s s je v vrsti najodličnejših matematikov in astronomov med prvimi; proizvajali je najtežavnejša duševna opravila. Po njegovi smrti se je pokazalo, da je imel možgane z nenavadno obilnimi in na gosto nagnetenimi zavoji. Preprost rokodelec ima vobče preproste možgane, kakor je njegovo mišljenje in življenje preprosto. Ubožec na duhu ipa je označen s siromašno razvitimi' možgani1, ki imajo le redke zavoje.
Vendar ima to pravilo nemalo in umrljivih izjem. Spomnimo se namreč, da možganom prinašajo hrano krvne žile, ki so porazdeljene v notranji možganski opni. Ta pokriva površje možganov, pa sega ‘tudi v vse brazde, ki so zarezane med1 zavoje. Več ko je zavojev in brazd med njimi; bolj so možgani preskrbljeni s krvjo; čim bolje pa so branjeni, telm bolje utegnejo opravljati svoje delo. Tako je višina razumnosti de posredno v zvezi s številom1 zavojev.
Aiko primerjamo narode, ki so na nizki, in ipa take, ki so na visoki stopnji iizomilke, se ta razlika značilno zrcali v množini možganov. Narodi kavkaškega plemena imajo možgane, ki tehtajo povprečno 1370 g; pri avstralskih črncih pa, ki stojijo na najnižji stopnji izobrazbe, je teiža možganov le 1214 g.
Slov an siki in germanski narodi iim'ajo, kolikor kažejo dosedanje preiskave, nekoliko težje možgane nego romanski. Možgani Cehov so celo težji (27 g) nego možgani Angležev.
Pose'bno težlke možgane ilmajo Kitajci, ki so star kulturni narod.
Zanimivo je, da se je obsežnost možganov istega naroda z vek šala ali pa zmanjšala, prav kakor je njegova prosveta zrastla ali pa .upadla. Tako je marastlla prostornina lobanje prebivavcev Pariza od 12. stoletja do sedanjosti povprečno za 35 'cnr'. Nasprotno so im'eli stari Egipčani obsežnejše lobanje nego sedanji, ki kulturno zelo zaostajajo za svojimi predniki.
Značilna razlika se kaže tudi med obema spoloma. V srednji Evropi je povprečna teža moških možganov 1372 g, žen s kili pa 1231 g; razlika torej znaša 140 g. Sicer je na videz lobanja mestne dame večja od moške, pa to gre na račun našopirjenih las (frizure) in pa obširnega modernega klobuka.
Med neciviliziranimi črnci' jie sipolna razlika možganov dosti manjša; znaša le 82 g. Razlika torej raste s civilizacijo in opozarja na dejstvo, da je prosvetno imetje človeštva večinoma pridobitev m oš tki1 ih možganov.
Slavni možje, bodisi znanstveniki, državniki ali umetniki in vojskovodje imajo vobče nadnormalno težke možgane. Možgani angleškega pesnika Byron a so tehtali 1807 g, pesnika Danteja 1420 g, enako skladatelja S c h u ib e r t a, Napo 1 e o n a
111.	1500 'g, pesnika T u r 'g e n j e v a 2021 g (bili so nekoliko patološki!), matematika in astronoma O a u s s a 1492 g, fizika H e 1 im h o 11 z a 1420, dräavni'ka B i s m a r c k a 1807 g 'še v 83. letu življenja, filozofa Kanita 1650 g. Znameniti francoski rodoljub in 'govornik Gambetta je imel pa le 1314 g tehtajoče možgane.
Istina je, da je velika teža možganov vobče znamenje velikih duševnih sposobnosti. Vendar so imeli' nekateri znameniti možje nenavadno majhne možgane, včasih pa imajo prav preprosti ljudje izredno velike možgane. Saj je tudi umljivo, da ne more odločevati visokosti inteligence zgolj tako sirovo merilo, kakor je teža možganov ali pa število izavojev na njih površju; nego nemalo odločuje kakovost možganske snovi in njena podrobna notranja uredba.
Medtem ko so nekateri veščakii preiskovali vmanjosti in težo možganov, so drugi izsledovah njih notranjo uredbo.
Leta 1861. je framcosiki zdravnik Broca zaisiledil tisti kraj v naših možganih, kjer je delavnica aili torišče 'govorjenja. Imel je nekaj bohrilkov, 'ki niso mogli govoriti, čeprav so imeli zdrava govoriila, zdravo uho- in zdrav razum1. Po njih smrti se je pokazalo, da so bili njih možgani vsi na istem kraju pokvarjeni. Ta kraj je sredina tretjega čelnega zavoja v levi poiuti velikih možganov med čelom in senci. Te rim poznejše izkušnje so izkazale, da ie ondi g ib n o torišče ‘ govorjenja. Z iznenadno najdbo je proslavil Broca svoje ime, da se bo vsekdar s spoštovanjem imenovalo poleg imen Kopernika in Newton a.
Pomislimo lie, kako odlično svojstvo človeškega ustroja je govorjenje! Izključno le človeku je priroda 'podarila govorico! Kako čudovito je iz ;mtaleiga števila iglasov zloženo bogato število besed! In kako lehiko ijiiih izgovarjamo! Jin vendar moramo za vsak glas reicimo a, b, c, d, e vselej na poseben način nastaviti jezik, ustnice, :zobe, nefbo in golt ter primerno napeti glasilke v jabolku. Vse to izvršuje kar 'krdelo mišic v ustnicah, nebu, goltu in v jabolku. Ce ipa .izrečemo celo besedo, imoramio (hitro zapored zaposliti vse te mehanizme, 'tako nekako, ikakor vešča roka zaigra na klavirju en itakt. Gel stavek, 'ki: ga Izrečemo, je že podoben celi harmomjski vrsti taktov ipo predpisanih notah ali sekiricah.
Človek lebko giblje jeziik za se, ustnice same za se, itd. — ali da se vsi ti gibljäjii primerno Strinjajo in da vsa ta klaviatura tako igra, da prizveni beseda iz ust, kakor akord1 iz klavirja — to nalogo ima omenjeni -oddelek v mložgamih. Alko ta oddelelk ni pravilno urejen in zdrav, to se pravi, ako živčne stanice v njem niso zdrave in pravilno spojene med seboj in mišicami ustnic, jezika, golta itd., ne moremo govoriti.
Ko je bilo spoznano torišče (govorjenja v možganih, iso kmalu zasledili tudi torišča drugih sposobnosti možganov — občutnih' lin duševnih (Munk, Hiitzig, Ferrier, Ohanoot i. dr.). Razmerje med možgani in duševnimi pojavi se je začelo razodevati človeku na jasni podlagi 'dejstev, in problem o zvezi med snovjo in duševnostjo, med telesom in duhom, se je začel bližati pravilnemu, uspeh obetajočemu reševanju, ne da bi se bilo treba opirati na kakršnokoli metafiziko.
Kakor imajo govorila svoje vodstvo v možganih, talko imajo tudi vsa čutila v možganih ona torišča, ki nami tolmačijo, kaj podmenija to, kar sporoča oko, uho, vonjalo, vkušalo in tipalo.
Zdrave oči ne zadostujejo, da vidimo. Olko sprejme podobe predmetov, ki so pred njim, oddaje njih vtiske vidneimu živcu, ki vodi od očesa v možgane; vidni živec pa odvede vtiseikpo skoro premi poti1 v zadnji oddelelk 'vellilkiih možganov, ,kii se prosti ra nad tilnikom. Tu, v možganih šele nastane občutek o predmetu, iki stoji pred očesom. Ondi je pravo izvorišče, pravi sedež našega vida (Munk v Berlinu 1877)! Ako je oko zdravo in je vidovm živec zdrav, ono okrožje v možganih pa bolno in pokvarjeno, ne vidimo; to se pravi, ne spoznamo stvari, ki so nam pred zdravimi, odprtimi očmi —niti svojega očeta .in matere ne! Ko so v znanstvenem poizkusu odvzeli živali vidovno torišče v možganih, je
bila žival slepa navzlic zdravim očem. Znameniti -Zdravnik iNot-nagel, profesor dunajskega vseučilišča, je sporoči! o možu, ki je bil slep, iker se mu je .biil zmehčal tisti oddelek možganov, ki tvori vidovno okrožje v zatilju. iNelki jalponslki zdravnik poroča o več ‘Podobnih slučajih, ki so s>e pripetili vojakom' v zadnji rusko japonski vojni. Novodobna bojna telbnilka zahteva, da vojaki streljajo ležeč. Zato se veökrat zgodi, da ji<h sovražna krogla zadene v zatillni oddelek glave in presitreli vprav vidovno okrožje možganov. Rana se je dostikrat prav dobro zacelila, toda dctičnikom je navzlic zdravim očesom oslepel tisti oddelek mrežnice v očesu, ki je imel živčno zvezo s prestreljenim oddelkom vidovnega okrožja .možganov.
Slično je s sluhom. Ako (je razrušen senčni, oddelek v sivi skorji velikih možganov, ne slišimo; v senicilh in sicer v sivi skorji tamošnjega oddelka velikilh možganov je namreč torišče s 1 iu ‘h a (Munk, 1877). Vonj in v k u s (Munk, 1877) imata svoj sedež v dnu velikih možganov, 'zavedno g i b a-n j e in zave d n o č n t e n 'j; e pa zgoraj okoli temena v zavojih, ki so pred osrednjo (centralno) ibrazdo in za njo (Fritsch ;n Hitzig, 1870). V gibovnem okrožju so izhodišča gibovniti živcev, v tipalnočutnam pa se skonoujejo poita tiipovniilh živčnih drag.
Torišče zavednega gibanja je precej' razsežno. Njegovi posli so podrobno razdeljeni. Gorenji oddelek sprednjega centrailnega zavoja je sedež živčnih stanite, ki so cid njilh napeljane živčne niti do -mišic, ki gibljejo bedra, srednji oddelek vodi istotaiko gibanje mišic na laktih, spodnjih pa vlada mišice, ki delujejo na obrazu, ° koli ust, na grgavcu in goltu. Tik pred tem oddelkom je že omenjeno besedotvorno torišče (Broca1). V sosednjem čelnem zavoju ie kiraj, od (koder vodi živčna sila možganov gibanje hrbta in t&lesa sploh.
■Posli so celo tako na drobno razdeljeni, da imamo ne le posebno torišče za ig o v o ir j e n j e, ampak tudi posebno gibno torišče za p i s an j e, posebno za e i t an j e in iposebno za slišan j e besed. Ker so ti posli zelo važni in značilni za duševni razvoj človeka, se me čudimo, da so v možganih posebna torišča za ruje.
Razdelitev omenjenih poslov je iznenadno točna. To izpričuje taisti zdravnišika praksa. Neredkokrat se zgodi, da zdravnik ima Pred seboj bolnika, ki mu je bolezen vzela možnost govorjenja, Pisanja ali kakega drugega takega možganskega opravila. Iz zna-
menj (simptomov) sklepa zdravnik, 'da je tvor (absces) na dotič-nem kraju možganskega površja ipoivod bolezni. V teh slučajih zdravnik navrta lobanjo na onem kraju, odstrani tvor in Ibolnilk more zopet ozdraviti Govorjenja ali 'pisanja se potem nauči i'Z-nova, ako tvor ni že preveč poškodoval dotičnega možganskega okrožja.
Zdravnilh Thomson pripoveduje o gosipč, Iki ga je poklicala, ker je od včeraj do 'danes izgubila zmožnost čitauja. Vsa raizlburjena mu je 'pravila, da je prejšnji dan dala v časniku prijaviti inserait, ida ž njim dobi novo postrežnioo. Orugi dam so ponudnice prihajate, a gospa ni mogla črtati njih priporočil, ni ti ne svojega ins er ata v časniku. Iz početka je mislila, da je oslepela, toda brž se je prepričala, da vidi vse predmete v sotbi. Ko pa je posegla po knjigi, ni mogla črtati niti besede ne v nljej. Tako je ostalo db njene smrti. Slišala je vsako besedo, tudi govoriti je mogla, toda nobena pisana ali tiskana beseda ni mogla potom oči doseči njene zavesti. Po njeni smrti se je pokazalo, da se je bila zamašila v njenih možganih drobna žilica v vidovnem okrožju možganov in spričo tega se je razrušilo čitalno okrožje, ki se v njem zaznamujejo besede, prihajajoče skozi oko v zavest.
Vsi peteri čuti, ki so podlaga našemu duševnemu življenju in pa zavestno gibanje imajo torej svoja središča v določenih oddelkih sive skorje velikih možganov, vsalki na svoj/em kraju drug poleg drugega. Možganske celice izvršujejo v teh oddelkih različne posle in se primerno ralzlliikuijejo po oMki in velikosti. Novejše preiskalve (Bincdimann 1909) so razpoznale celo 52 različnih skupin možganskih celic. To je odličen zgled dosledno izvršenega delodelja. V ta središča se stekajo živčne nitii čutil z vsega telesa in od njih izhajajo gi'bne živčne niti do mišic vsega telesa. Potemtakem je siva skorja velikih možganov v istin-i končni' smoter oziroma glavno izhodišče vselh žiivčnilh drag. Vsalki najmanjši del telesa ima v možganih svoje vodstvo, in vse telo :je — ldiko bi se to reklo — v možgane proijioiirano. V rujih poslujejo ta čudovita središča, kakor uradi, ki sprejemajo sporočila od vseh strani po čutnih živcih, im dajejo povelja po gibnili živcih, kamor treba. Možganske 'Staniče so središča in izhodišča živčne energije, ki se pretaka po živčnih dragah talko, (kakor so galvanski elementi središča in sedež električne e-nengije, ki odbit eva od njih v elektro-vodne žice. Hrana, ki jo človek užije, pa je vir, ki nadomešča ono živčno energiijo, .ki jo je izrabilo delo.
Od vseh čut nii središč iimla naj večji obseg središče tipa, ki ima poleg sebe središče gibanja. Vanje se stakaj-o in iž njega izvirajo vse živčne niti, ki združujejo vse posle tako, da je 'gibanje prikladno in da je tip v s tožbi koristim človekovim. Ruski veščafc O n a n o v je štel ži včne niti, ki gredo iz možganov v go-rnje lakte in bedra. Naštel je v latkitih po 48.600 niteik, iza vsalko bedro pa le 30.600 niteik. Ocrnji lalkti, ki končajo z roko, opravljajo naj-raznovrstnejše giblljaje, in zlasti raka je čudovito gibko orodje. Umljivo je torej, da nanjo vplivajo možgani s .posredovanjem skoro 50.000 živčnih nitek, imed tern <pa vodijo dosti bolj enakomerno gibanje beder in nog z dosti manjšim številom (30.000) živčnih nitek.
Čudna je taie uredba. Iz možganov gredo živčne niti navzdol. V podaljšanem (mozgu ipa soglasno krenejo tako, da gredo živčne niti iz desne pollute možganov v veliki večini' na levo stran in iz leve pohite na desno stran. Potemtakem se v podaljšanem. mozgu ikrižajO'. Desna stran telesa, desna rolka in desna noga dobijo svoje ži vce večinoma 'iz leve polute možganov, leva stran telesa, leva roka in leva noga pa iz desne. Posledica temu je ta: ako oboli desna poli uta velikih možganov, oihiromi leva stran telesa in nasprotno. To se zgodi n. pr., ako poči v možganih kakšna močnejša žila. Nato ipreplavi kri tisto stran možganov !n jo stori nezmožno za delo. Seveda se ta nezmožnost pojavi na n a s ip r o t n i strani telesa. Tedaij pravimo, da je dotičnika zadel mr t v o ud (kap). — Povod uredbi, da se križajo živčne poti, je bržkone ta, da je spričo ulje bolje zagotovljeno soglasje v delovanju mišic desne iin leve polovice telesa.
Ker je desna rolka že od mladosti bolje vežbana in nekatera Opravila opravlja celo sama, n. pr. pisanje, je ‘temu primerno leva Polovica velikih možganov bolje vežbana in sprejemljivejša za nove pridobitve. Zatorej ni le živčno središče za pisanje nameščeno v njej, nego tudi središče za govorico. Iznenadem smo nemalo, ko zvemo, da je neprecenljivi dar govorice v tesni zvezi s tem, da že od otroških let mnogo več rabimo desno roko, nego levo.
(Konec prih.)
Dr. K. Ozvaid.
Prvi vseslovanski kongres za ozdravljenje družbe. (V Peterburgu 1912.)
Napredek in prosveta, to naša bo osveta !
A. Aškerc.
Menda ga ni pod solnceim naroda brez tradicije, iki ve v tej ali oni obliki poročati, da so prednamici videli lepše čase od današnjih in da je v pradavnimi vladal ikra.lj Matjaž; takrat ni bilo «e davkov in ne pomanjkanja, ljudje so živeli v miru in izobilju. ‘Bila je to zlata id oba brez socialnega vprašanja. In tipu’s visoke pesfmii v čast in slavo tistim zlatim časom je zapel že duhoviti rimski lirik Ovi-dij v čudokrasnilh verzih »Aurea prima sata est aetas ...«
Danes pa civilizirani človek stoji sredi žele'zne dobe, ki mu je dala moderno tehniko, otroka, ki je sicer sposoben ne-doglednega razvoja, ki pa je prinesel s seboj 'dispozicijo za 'hude krize — kapitalizem in socialno vprašanje. In tudi železno dobo je registriralo »srce poeta«; le beri »D u m o« ali '»D e 1 a v č e v o pesem o pr e m o 'g u«!
A kaj naj stori moderni človek spričo socialne sfinge, tega vprašanja vseh vprašanj, ki tudi od peščičice Slovencev danes z neizprosno krutostjo zahteva odgovora?
Kulturni geniji kličejo človeštvu: »Na pot, življenju nasproti«, prekipevajoč uverjelnja, da sile razvoja vsebujejo čudotvorni ključ tudi za rešitev socialnega vprašanja. Toda kaj ima človeštvu posebnega prinesti daljna bodočnost, bo nosljaj e vprašal blazi-ranec naših dni, češ, kje so znamenja, ki bi porekel o njih: »to dneva je novega žar«! Neverni: Tomaž, vzami in čitaj »Pesem mladine«:
O, solnce je! .Te, ker ga slutimo,
ker ga v globini duše čutimo!	(O. Župančič.)
Veliki in žal skoraj nepoznani naš iizsledovatelj in o v ih vrednot ga je gledal v intuiciji poeta ter ves zamaknjen od njegovega čara napil s kipečo novino, ki jo je trta rodila 1. 1844., vsem 'tistim, ki se žele tega solnca 'kedaj radovati iz olbličja v obličje:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da, koder solnce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan;
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
(F. Prešeren.)
In človeštvo se tudi vedno bolj toliža velikemu dnevu; kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, mora celo priznati, da vedno krepkeje zastavljamo 'korak proti njemu: »Vsepovsod se dviga ideal v srcu človeka in se ‘poraja vest. Vsepovsod se euvstvo za sočloveka 'loteva vedno širjilh krogov: od družine prehaja na Pleme in narod in človeštvo — in celo na sovražnika.« (Weinei).1)
Ali kateri izmed narodov ima zagotovilo v žepu, da ga zares doživi, ta »vseh živilh dan«? Odgovor:
Doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
(O. Župančič.)
A kaj čaka nepripravljenega v medsebojnem tekmovanju, to — osobito na naslov majhnih narodov — s proroškiim glasom pove »Podom«.2) Kako neki, da je v titanski borbi med dvema vele-^ul turnima narodoma tako sramotno podlegla Francija, ki vendar koraka na čelu civilizacije? Cujte razlog: »Nemčija pripravljena, z 'boljšim poveljstvom in bolje oborožena, vznesena v velikem žaru r o d o 1 j u ib j a, Francija pa preplašena, izročena ‘neredu, zaostala in pokvarjena, brez vodstva, brez vojakov, brez Potrebnega orožja.« (Str. 172.) —
V velikih narodih izačenjajo baš -njih največji' -in najboljši sinovi zlasti mlade vrste vabiti na »nova pota«,a) ki edino vodijo v nedogledno bodočnost. A kakšna so ta nova pota? 2di se mi, da je njih bistvo označeno z 'Goethejevim izrekom: »Stirb und werde!«, t. j. prerodi se — po telesu in duhu, postani drugi; v bodočnost pojde edinole izdrav duh v zdravem telesu. Klasično v tem oiziru pa je in ostane navodilo, ki Ka doraščajoči mladini daje veliki preocenjevatelj vrednot
0 „Ibsen. Björnson. Nietzsche (Individualismus und Christentum).“ Tübingen 1908. Založil J. C. B. Mohr. — Str. 242-
2) Zola, Le debacle; poslovenil V. Levstik. („Polom. Roman iz vojske 1. 1870/71.“) V Ljubljani 1911. Založil L. Schwentner.
*) V dneh od 22.-27. avg. 1.1. se vrši v Haagu drugi medna-r°dni kongres za moralno vzgojo!
Nietzsche v poglavju »Von Kind und Ehe«1). »Bodočnost in ikar je najoddaljenejšeiga, <ti bodi vzrok tvojega danes!» Tako zna pač govoriti le velik vzgoje vatel j človeštva.
Tudi v nas Slovencih se je razlegel velik glas:
O, bratje, bratje — prišel je čas !
O, bratje, bratje — kako je v vas!
So li vaše njive zorane?
Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo —
so li vaše njive zorane ?	(O.	Župančič.)
Želel ibi samo, iz srca ibi želel, da to za našo -mladino ni foil
—	glas vpijočega v puščavi!
#
Izsledo vatel jem novih poti, ki naj človeštvo vodijo v bodočnost, se letos v kar najširšem slogu pridruži Rusija po svojih pionirjih prosvete, pravkar pripravljajoč prvi v s e s 1 o v a n-s k i kongres z a o z d r a v '1 j e m ij e d r už ib e, ki se ima vršiti od 28.—31. maja v Peterburgu.2)
Tudi snovatelj velikega kongresa bi ob svojem početju lehko vzkliknil: »Al bo kal pognalo seme, kdor ga Seje, sami me ve.« Ker so namreč duša kongresov 'd is k u sl-'j e, ki' se razvijajo na podlagi posameznih referatov, in iker, dokler se ne otvorijo vrata takega znanstvenega parlamenta, moraš, iz mafhmo preobrnitvijo pravnega aksioma, reči: refarens semper leertus, discutens imcer-tus, — zato je še tako splošna prognoza možna edinole do te mere, kakor jo dovoljuje upoštevanje naznanjenih referatov, oziroma po nočeva v cev, ki so jim ti referati poverjeni. Glede gradiva, ki pride na tem kogiresu v pretresovanje, in glede 'poročevavcev pa va'bljiencem poslani načrt nudi tole obličje:
1.	oddelek: Splošna me d i c ima.
Predsednik: prof. P. O. O 11.
Tajini'k: dr. J. A. Soboljev.
1. Splošna medicina im zdravniški shodi. (Poroča dr. A. I. Š i n g a r e v.)
2. Teorija in zdravniška praktika v -boju s kugo in kolero. (Poroča: prof. P. K. Zabolotny j.)
‘) Iz knjige: „Also sprach Zarathustra“.
-) Pravkar slišimo, da so ta kongres bojda preloži na prihodnje leto. (Op. ur.)
3. Zdravstveno nadzorovanje šol. (Poroča: iprof. G. V. H lop i n.)
4. Vprašanje o znanstvenem izpopolnjevanju 'zdravnikov. (Poroča: prof. D. O. O 1t.)
• JI. oddelek:	Telesna v z g o j a.
Predsednik: prof. I. F. Z e mački j.
Tajnik: dr. A. P. P e t r o v.
1.	Prepotrebna uvedba telesne	vzgoje	v
Šolski in predšolski d o ib i.
a) Poče tki (borenja kot element telesne vzgoje. (Poroča: polkovnik V. A. P o 11 o r a e k i j.
ib) S pomočjo znanstvenega eksperimenta izvedeno nadziranje telesne vzgoje. (Poroča: dr. V. V. 'G r .i n j e v s k i j.)
c) O zdravstvenem uradu za proučevanje telesnega stanja inlatieiži. (Poroča: dr. G r in j e v sik i j.)
d)	O pomenu mladinskih iiger. (Poroča: prot. P. N. B	ok in.)
e)	K vprašanju o vplivu raizniih telesnih vaj na	ta ali	oni	du-
ševni proces. (Poroča: dr. A. P. Petrov.)
f) O vplivu telesnih vaj na razvoj otroka v predšolski dobi. (Poroča: dr. E. P. Zal e so va.)
g) Telesna vizgoja v srednji šoli. Nje uvedba, cilj in naloge. (Poroča: prof. P. I. Todt.)
2. Telesna v z ig o j a slovanske žen e. Načrt učiteljskih seminarjev iza telesno vzgojo. (Poroča: dr. E. P. Z a 1C s o v a.)
3. Kulturna vzajemnost Slovanov na p o d-^ a g i tu ris tike in 'potovanja.
a) Organizacija (šolskih potovanj na Švedsko. (Poroča: polkovnik V. A. P o 11 o r a c k i j.
b) Veslanje kadetov po zapadni Dvini i.z Polocka v Riški zaliv ,!a čolnu lastnega izdelka. (Poroča: polkovnik V. A. Polto-rack i j.)
c) o potovanjih po .morju. (Poroča: V. 1. Rummel)
d) Turistika v Cehih. (Poroča: Vratisilav Černy.)
4. Z n a n s t v e n a podlaga sokolske t e 1 o v a d ib e. Zgodovinski pregleid sokolstva pa vpliv sokolske ideje na telesni 'n nravni razvoj slovanskih narodnosti. (Poroča: M. O. Fišer.)
IM. oddelek: D r u ža b n a nravnost.
Predsednik: prof. M. M. Kovalevs k i j.
Tajnik: D. I. S e m iz.
1. Boi zoper brezdelje. (Poroča: prof. M. M. K ov a le v -s k i j.)
2. Boj zoper draginjo živil. (Poroča: iprof. M. I. Tugan-B a r a n o v s k i j.)
3. Boj zoper zločinstvo otrok. (Poroča: prof. S. K. G ogel.
4. Boj zoper samomor. 'Poroča: prof. M. N. H e r in e t.)
5. O zavarovanju delavcev proti nezigodam, boleznim in onemoglosti. (Poroča: prof. A. N. Bykov.)
6. Boj zoper prostitucijo. (Poroča: .prof. A. I. J e ,1 -i s t r a t o v.)
IV.	oddelek: Proučevan j e o t r o k a (vrašanje glede umskega in nravnega razvoja otrok.)
Predsednik: prof. A. V. Vasi 1 j e v.
Tajnik: dr. M. I. K ono rov.
1. >0 enotnem načrtu pedološkega izsledovanja. (Poroča: prof. A. P. N e'čaj e v.)
2. Pomožne šole za neuspevajoče in zaostale otroke. (Poroča: prof. A. F. Laz ur siki j.)
3. O zbliževanju Slovanov na pollju prosvete in šole. (Poroča: prof. V. I. K o v a 1 e v s k i j.)
*
Takšen je načrt za prvi vseslovanski kongres za ozdravljenje družbe. Kakor je iž njega razvideti, ima izobilje buijnopestreiga gradiva služiti diskusijami tega vseslovanskega shoda. Pripravljalni odbor, ki mu načeluje sloviti psihiater Vladimir Mihajilovič B elh-t j e r e v, nujno prosi vabljence, naj pospešujejo stremljenje kongresa, »ki je tolike važnosti v prizadevanju za kulturno vzajemnost Slovanov«, s svoijo udeležbo in s tem, da še druge izkušajo vneti za stvar.
Naj bi tudi Benjamin med .slovanskimi narodi ne dremal, ko bratje stopajo na kulturni mejdan; naj bi marveč na kongresu vrste slovanskih kul turnih delavcev imele pokazati vsaj eno — slovensko iglavo!1)
i) Glasom 14. točke navodil, ki se tičejo organizacijo kongresa, se referati pa njih diskusije pripuščajo v vseh slovanskih jezikili in narečjih. — Kdor bi, v svrlio udeležitve, želel natančnejših pojasnil, se obrni na OpraiiH3anioHin.ift komhtott., C. PeTepßyprt. CiiMeoHOBCicaH yji., flOMt Jfi 1. (Z ^navodilom“ pa rad postreže tudi pisec teh vrst.)
Recimo dve, tri o slovenskem preporodu...
Adresat g. dr. Ilešič je hotel prihraniti pričujoče pismo radi „stvarnosti [številnosti pozit. podatkov] •* „obsega“ in „paralelizma z njegovimi izvajanji v Letopisu (1912)“ za prihodnjeletni »Zbornik“ Slovenske Matice ; ker sem pa iz raznih vzrokov želel, da izide pismo prej in v reviji, sem z veseljem pozdravil migljaj lite-rarno-zgodovinskega urednika „Vedinega“, da se naj priobči v „Vedi“ pismo in even*, replika. — Repliko si je p. dr. Ilešič sicer kaj lepo olajšal, jaz sem ocenjeval njegovo pojmo vanje zgodovinskega našega preporoda, on brani „naš drugi, t. j. sedanji preporod“ ; dregal sem hominem docentem, ki je praznoval že desetletnico, kar so krega nad slovenskimi preporoditelji, ker niso tega ali onega ukrenili, odzval pa se je samo homo agens, ki proglaša diskusijo o posameznih postopkih istih naših preporoditeljev sedaj naenkrat za neumestno. Na vprašanja, o katerih bi moral govoriti, Če bi se mi ljubilo pisati dupliko, si odgovori tisti „Vedini“ čitatelji, ki prečitajo oba Članka, brezdvomno sami.
Dr. Fr. Kidrič.
I.
Cenjeni gospod profesor!
Poizkusil sem ustreči želji, ki ste jo izrazili, ko ste mi poslali °dtisek Svojih zanimivih »Prispevkov«1): da Vam napišem o njih kaj za »Slovana«.
Ne bodite hudi, pa v enem oziru dajete nam naraščaju sedaj
2	vsemi tremi 'prispevki slab rzg-led še Vir, ki iste nas sicer že tudi s Svojimi dolgimi opombami pohujševali: V 162. knjigi »Rada« ste poiročali, da imate rokopisno »ABC kmzhieo za Slovčnoe rtied hrovadhko ino krajnsko Dezheio« iz ostaline Murščeve, v ^Prispevkih« poveste samo, da jo je + prof. 2itek izročil kanoniku dr. Jož. Pajku, rešitev uganke mi pa prina&a šele zadnje
’) Prispevki k zgodovini našega preporoda. Priobčil dr. Fr. Ilešič. Zbornik Slovenske Matico XIII (1911), 49—60.
Vaše piismo: „»ABC Icnizhiica« liima na čelu napisano, da jo je (kanonik Pajek prejel od + Žitka, a knjižico sem |jaz dobil iz ostaline Murščeve, ikoiikor se spominjam)”; seanamek 75tih imen iz IKošar-jeve ostaline ste spravili v verjetno zvezo z Dianjfcovo furtimaSko akcijo proti nasprotnflkami njegovega pravopisa, a iker se tudi ob tej priliki niso objavila po iDamijkovi vlogi v arhivu graškega ordinariata imena tistih, ki so dalli Danjku podpis, še vedno manjka odgovor na vprašanje, koga je Danjiko iizikuišal pridobiti in ikoga je res pridobil; nateičaj za istolico slovenskega jezika v Gradcu 1834. leta osvetljujete 'iz (korespondenc, v Qradcu: pa mora ležati k tej stvari gotovo še tudi Ikak avtentičen akt. Menda se nam res ne dela (krivica, iko se nam očita, da je naša slovenska metoda podobna metoidi ljudi, ‘ki mislijo, da isvet njihovih objav komaj pričakuje: da predmet preredko izčrpalmio, da puščamo vrzeli, iki bi se dale zamašiti, če se nam ne bi tako mudilo. S sodelovanjem Ljubljane, Gradca in Dunaja bi se dalo morebiti marsikatero talko vprašanje 'končno rešiti. Sevdda opravičuje Vas v precejšnji meri mnogostranska zaposlenost in težnja, da se priobči vsaj nekaj in da s tem druigim .pobuda.
Preče} 'temen kotiček slovenskega preporoda osvetljuje nekoliko Danjkavo pismo Antonu Lahu z dne 2. decembra 1834. Pismo izpričuje, da bi bil Oanjko na stolici slovenskega jezika v Gradcu rajši videl Laba nego Kvasa, ker je bil Lah klerik, Kvas posvetnjak. Dobil je mesto Kvas, iker so deželni stanovi mislili, da je bogoslovSkih slovenistov že dovolj', dočim se Slovencem juridični, medicinski in gospodarski pisatelji še niso na'rodili ... Polagoma se svetli ozadje ik pojavu, ki na prvi mah osupne: antiklerikalizmu mladega Vraza, Saj veste, kalko, je pisal Vraz 26. novembra istega 1834. leta Gaju: »Caf se je zapopil, natš narod se zategavoljo nič plemenitega od njega nadati nesme« (Gradja VI, 308). Antiklierikalna.striUina zabrenči parikrat tudi v njegovih slovenskih prvencih. Duhovnike meče v en koš z najhuiiišimi pijavkami na telesu slovenskega narolda:
Vi vsi ljudje prekleto vzraije hvale, vi, n#äi kermlenci, žolniri, popi, jedina ki sramota ste Kvropi, ribrajt^ji, pisarji in,tak dale . . .
Apostoli krščanstva med Slovenci so miji. grolhokopi, slovenskega blagostanja:
Sirota vboga polk je naš kak vdove
Pa kdo je kriv, de kruh s solznmi s6 mesi, zvun njih, ki lok izvili so lladgasti, v spodobi angeljskoj ah nni besi!
Zvinili stare naše vere roko
in v lastnosti kristjanstva v našo j vlasti
nam navalili križevo lo m6ko.
Brez pomisleka me (bi kazalo podpisati vseh zaključkov v Vaših »Prispevkih«.
Ali je res tako gotovo, da jie Vaša »ABC knizhica«, čije čnko-pis se razlikuje od Gajevega le v poznamenovanju šumevcev s h mesto s strešico, iz predVrazovske oziroma iz dolbe pred 1835. letam? Ker se omenja v Vralzovi slovenski ostalini .nepričakovano število slovenskih črkopisov, nastaja vprašanje, ali je menil Vraiz na doti čn ih mestih tudi Vaišo iknjiižiioo.
V	konceptu nemškega za|go vor a gajice, pisanem po vsej priliki 1836. do 1837. leta, trdi Vraz, da »kurzira (meid milijonom Slovencev že četvero alfabetov«, dvoje »čisto novih« se pa obeta (ČZN VII, 315). Da mu četrti črkopis ne more biti galjica, kakor misli ŠtrekeTj (ČZN VII, 318), sledi iž njegovega izatnjevanja, da se je odločil iza nevtralno gajico radi tega, ker dobro vč, da bi ga »nasprotna stranka« (=. pristaši ostalih trek črkopisov) grajala, če bi se odločil za katerega »dotičnih« (= kurzirujočih ■Četvero).
Ore torej za bohoričico, danjčico, metelčioo in iše en črkopisi, ki ni gajica. In res nastopa taka Četvorica v dvelh še ne priobčenih Vrazovih epigramih, ki sta nastala.brezdvomno pred 1837. letom, ker sta pisana'še v bohoričici, najbrže v letih 1834—35, ker nosi na isti poli ena pesem datum 12./1. 34:
') V rkp. brrz nadpisa; omenil je epigram že dr. Drechsler, St. Vraz 37.
Ak hoCeš znat, kak pisala bo naša
AktidATniiA. zdainn. slnvn IrnSn“
c ,*/	/:U! i JVfJ*. ■ 'L 1X
Epigram na pisavo »kaše«.1)
i
Kaj oo povsod öiovencom razumeti „kaša“, prav pazi. — Ne veö krivoverno „kafha“ ne po vogerskem dolgem. gnusnem „kasha' po Štajorskem ne,,novem kratkem „kana“, in ne Cmlloki po krapjskem ^kama“ ; kaj od Gorice do Šoprona kaša,
i* p ■ •* » r
in od Bildka do Lotmerga kaša.
I. i» r	4	VAJ »i! 'J l*>'< ViU
ne bo pisala „kafha“ neti „kasha“, net bo pisala „kawau neti „kama“, ampak pisat bo mogla zdajna naša akademija, vsim Slovencom kaša, de razumet bo, kaj nekdanja kaCha, / fh \ na mesto štireh kaš le kratko ka ( sh | a.
\ ® /
\ in /
Bogastvo slovenskiga jezika.
Naj ArabCAn z’ obilnostjöj i Grek so košati jezika Mojga ponaša mi Neme naj i sromaštvo Rimljan,
Kolko pa mata besčd za „Kreutz“ ino „crux“ vaj vprašam ?
Jaz Slovenc mam krish, kriz ino k ris ino križ.
Da iimia v vseh trdh slučajih ,Vraz na misli iste štiri črkopise, je pač brezdvomno, a da se je ohranil samo prvi njegov abecedni epigram, kjer je sit = š kakor v Vaši »ABC Kiniizihiioi«, bi lehko marsikdo sklepal: četrti slovenski črkopis je Vrazu albeoedla, ki je bila namenjena »Slovencem med hrovaöko im» kranjsko deželo.« Toda ker se drugi epigram', ki ima j? = i , takemu sklepu protivi, je mogel meriti Vraz s četrtim slovenskim črkopisom' le na kajikavsko grafiko, ki je rafbiia sh = š in obenem' tudi’ s = i; vejico nad s je napravil pač le z namenom1, da loči kajk. s = ž od bohoričičnega s = z.
Vpraiša se, kjte je trelba iskati Vrazov »milijon Slovencev«. Da je prišteval sčrn notranjeavstrijske in ogrske Slovence; je iz prvega črkarsikega soneta jasno, ne da se pa precej določiti, ali tudi Kajkavce. Verjetno je, da je čiital Vraiz Šafarikovo »Geschichte der slawischen Spraahe und Literatur« iiz 1826. leta, kjer je kajkavščina označena kot »nijatnsa« oziroma »varieteta slovenščine« (235—36, 265), oenijeno pa število »vimdijsikifh plemen [Slovencev] na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Ogrskem na približno 800.000« (25—26) a število prebivavcev zagrebške, kri-ževske in varaždinske županije na blizu 303.000 iduš. Čeravno se številke ne vjettnajo do pičice, jte vendar skoraj gotovo, da je prišteval Vraz v svoji slovenski} dobi med svoj1 »mililjon Slovencev« tudi Kajkavce, ker bi sicer ne mogel trdilti, 'da kurzirajo med »milijonom Slovencev« — štirje alfabeti.
Bilo temu kakorkoli, toliko sem menda dokazal, da Vraz vsaj do koncepcije obeh črkarsklh sonetov im izagovora igajiioe Vaše abecede še ni bil videl, čeravno se je iza slovenske črkopise živo zaniimal in četudi so bili »Slovenci med hrvaÜko in kranjsko de-
želo« — njegov zavičaj. Ni /pa! izključeno, da ponuja Vaša »ABC knizhiea« enega iz črkopisov, o katerih (je bil Vraz slišal, da se pripravljajo ...
Določneje odgovoriti se da. na drugo vprašanje, ki se rodi Ob čitanju Vaših prispevkov: ali se sme generalizirati, da »v dobi Vrazove mladosti še ni bila prodrila zavest o enotnosti naroda Štaj. slovenskega in kranjskega« in da se je »iztočni Štajer takrat smatral za ... posebno narodnost, iki s Kranjsko ni v bližji' zvezi nego s Hrvatsko« (49)?
Škoda, da niisite opozorili pri te(j priliki na zveze, v katerih ste ta moment že poudarjali. Zametek je treba iskati menda že v »Prešernu in slovanstvu« na 31. strani, zabeležene pa imam še: Časopis za zgodovino in narodopisje 1904, str. 153. in 1906, str. 28.; Rad 162 (1905), str. 22. Sl.; Ljub. Zvon 1910, str. 416.; Slovan 1910, str. 328. Iiz .zadnjih dveh zvez je tudi razvidno^ .zakaj polagate na ta mioment tako važnost:| »iNočem reči: Bil je (Vraz) Slovenec, kakor smo Slovenci dandanes mi, a je postal Hrvat. Zakaj s tem bi zakrivil elementarno neiistino,' ki jo ije izrekel marsikdo, ker je razmere sedanjosti prenesel v preteklost. Zavesti o enem slovenskem narodu namreč še ni bilo v dobi Vrazove mladosti« (Zvon) ... »Vraz se je iz Gradca ... preselil v Zagreb ter odšle pesnil in pisateljeval v brvatsko-srbskam jeziku. S tam svojim korakom je ostal le zvest tradicijam svoje ožje domovine, iki je bila v prejšnjih časih s sosedno Hrvatsko eno kulturno področje« (Slovan). Torej: historična motivacija Vrazovega prestopa.
Avtor Vaše »ABC knizhice« primerja svoje nove znake pač s »kranjskimi«, ne pa tudi s »hrovačkiimi«, kar se nikakor ne more smatrati za dokaz, da bi se s Kranjsko ne bil čutil »v bližji .zvezi nego s Hrvatsko«. šerfu »slovenščina« (=,govorica Slov. Goric) in hrvaščina nista enota, ki jo stavi poleg »kranjščine«, kakor sklepate Vi, ampak dve, enoti ... Posameznim faktom, na katera opirate svojo trditev, se dd toraj malo 'Ugovarjati. In vendar ali se Vam me zdi, da ste drugodi že nekaj naglašali, s čimer ibi bili morali tudi v tej zvezli računati?
Glejte, Kopitarjeva »Grammatik der Slavisdhen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark« je vendar knjiga, ki slovenske celokupnosti ne naglaša samo v naslovu! Kakor veste, se je čitala ta knjiga tudi na Štajerskem (Šmigoc, predgovor), kjer jo je rabrl Primic celo za učno knjigo (Kres III, 608; Istočniki II, 298). Pač po Primčevi iniciativi si jo je omislil n. pr. Kvas kot fizik-
Kidrič-tešič: Slovenski preporod.
~KJ C?! *TTX1 ................ ;	-<--th-
osmošolec 1811. leta, kakor kaže podpis na mojem primerku: i»Go-lomami Quas, -Phys. anmO 1811«. Ugovarjali bodete morda s pozivom na upor ‘»Ljritoimeričanov« prbti Primičevim težnjam, o katerem je pisal Primic Zupanu 26. julija 1812:	»Ljutomerčani'	se
hočejo od' nas Kranjcev [kamOr prištevajo tudi Celjane] popolnoma ločiti ... Strašno zmerjajo nad pokvarjenostjo našega na-rččja« (Istoč. II, 287). Skoro gotovo je vodil opozicijo »Ljutomer-čan'Ov« že 1812. leta Danjko, ki je študiral' v Gradcu takrat bogoslovje. Toda, ali je res tako lehko pozalbiti migljajev, ki opozarjajo, da se je krepila poleg separatistične Danjkove1 tudi vseslovenska struja? Že Šmiigočeva siovnifca izpričuje, da njenemu avtorju zavest slovenske celokupnosti ni tbiiila čisto tuja. A 'Murkio je u-rbi et orbi proglasil, da je treba razumeti pod' imenom »Slovenec« slovanski narod »na Štajerskem-, Koroškem, Kranjskem in v ,zapadn,ih distriktilh Ogrske«,1 da tvorijo' Slo venci »od Plača ;in južnega brega Mure 'tja dol -do (jadranskega zaliva, iti od meje hrvaške' tja gor do visokih pokrajin koroških« svojo posebno slovensko enoto. Pa kaj /bi o Murku govoril, saj ste v Časopisu za zgodovino in narodopisje 1905, str. 59. podčrtali Vi sami, da je Murkovo deilo «družilo po sVoji vsebini in imenu Slovence v posebino enoto«! Tiste prisluškovavce najinemu razgovoru, ki so jim dati morebiti Že izpadli, bi bilo menda dobro' še opozoriti, da so nastopila Murkova dela romarsko pot med Slovence istega 1831. leta, lko:'še je začel Vraz Vbadati na pofljtt Slovenske literature.
Da je tore vsaj 'v tistih »petih letih«, ko je Vraz »z vso jjut-ibezmjo Obdeloval... nehvaležno pö'lje« slovenske literature, za-Vešt o enem 'slovenskeni naročilu, torej tudi' zavest o enotnosti n&rOda Stal. slovenskega in kranljsk-ega, že Oibstojala, je fr^ba pač priznati! Vplivu 48. Tefca fee pripisuje“ v naši kuttui/hi' in' literarni žgodovini splöh precej več, h'ögo pride v 'resnici 'Samo na njegov rovaš. Iz nič kaj ustvarjati1 s^’tüdi takrat ni moglo.'Treba je ločiti med‘momenti, ki jiim'ljie to leto le razvezalo krila, ih mied momenti, ki-imajo ^ tem leto s^of pravi ilzv6fTiNte'gr£ za to, kolžkd .Slovencev Se je pred 48. let'cMn 'zavedMo sW'eais'ke cefökupriost'i, ampak za to, ali je ta ideja sploh že živeljr tor V tfaafethi' Islüiöajii za od-govOr na vpfaSamje/käk'o stališče' je'zäVzemiäl pi'oti'njej v'letih 183l'—3& Staftiko' Vrazi*'	A* 'l "	'	’ ' '' " V'
Vräz dalbfV svöji slovenski -dolbi ne bil nosil v srcu »zavesti
o	enem1 slovenskem- Märöfäiil«?!'lM'üiä'.nrö d'vbttiVaM setti Vas sploh
prav'raižuniel, 'žžto hoččm -opoz^iti le na tolikb trnomeritov; -da
. . j; v n ji,.,, jt n/ (WM	1	<'	‘	M	h	tfMt	!	'■•"••.▼'.'Hvi	«rt
166
M
iehko odgovori najini prisilutškovavci sami na gornje vprašani«. Terminologija je delala tudi-Vraču preglavice, zanj so «vsi sini južne Slavie Slovenci«, zanj je »to ime (=Slovenci) samo južnih Slavov, severnih ime:je = Slovani ali'Sloveni« (ostalina). Toda naj tse prečitajo še enkrat njegovi- črkarski epigrami s posebnim ozirom na obseg njegovega »milijona Slovencev«, s tem pa spravijo v sklad sledeča dejstva: Vraiz ise obrača že v slovenskih prvencih do sinov »Slovenije« ‘ob »bregovih cvetnih Drave, Mure, Save« ; Vraz se trudi do 1837J 'leta za enoten knjižni jezik notranjeavstrijskih Slovanov; Vraz izjavlja Ob prestopu, da-je »s Slo -venrtjo 'Obračunal«. ^Razmere sedanjosti v preteklost« je potemtakem prenašal že davno pred'48. letom Prešeren — glejte pisma in znani epigram ...
• Ker Vam1 hočem biti čisto odkritosrčen, se Vam moram tudi izpovedati, da mi Vaše operacije z »'zvestobo tradicijam« ne im-ponirajo. Ce bi bil hotel nadaljevati Vraiz tiste tradicije, bi: bil moral pisateljevati vendar v — kajkavskemnarečju! V privatnem pismu mi pišete: »Da; ali ker so Kajkavci začeli pisati š to k a v-s k i, (je šel naravno on iz njimi.«Toda — v pismih Prešernu in v ^slovenskem predgovoru »»Narodnih pesni ilirskih«, kjer zagovarja Vraz svoj kor*ak, boste iskali spomena tistih tradicij zaman, dokaz, da 'bi računal napačno, kdor bi' jih štel med neposredne motive Vrazovega prestopaj 'Izhodišče za presojo Vrazovega razvoja ostane še vedno njegovo podčrtavanje nehvaležnosti ■ slovenskega literarnega polja in pa njegova izjava, da »se ni priključil našim1 južnim sosedom toliko iz gramatičnega prepričanja kakor iz uVidene-potrebe«,'ali, kakor pravi na drugem imestu, ker ‘je bil »previžan, da je vse pisanje v slovenskim», kar nije za prosti Polk, ampak iza izobražene odločeno, ničemerno dčlo.«| Kdor bo momente’ Vrazove agitacije sine ira et Studio podrobno analiziral, bo moral vzeti sicer na «nanje stavek na 30. str. Vašega »Prešerna in slovanstva«:	»Prešeren je ilirizem s la .bo
P obi ja l«, 1-pribiti bo moral pa tudi nekaj Drugega: V raz j e vs-aj proti- Prešernu sl-ovenski iliri-zem slabo branil.
| Pri! presoji zgodovinskega slovenskega preporoda’«e naše ■ceste križajo,-ker si nismo edini v odgovoru na‘ vprašanje, kaj 'bodi-za dogleden čas Slovencem prva in glavna skrb. V b initiate, da marajo Slovenci predvsem misliti na pomnože vanj e »lužnih Slovanov'z enim' knjižnim jezikom«, kakor sklecam iz
»Prešerna in slovanstva« str. 33—34: »če bi se vsi Kranjski pisatelji za izobražene kroige (Cft>ediöarji) že v tridesetih letilh poprijeli srbohrvaščine, Ibi bilo Slovanov po Koroškem! in Štajerskem sicer nekaj manj, a južnih Slovanov ,z enim (knjižnim jezikom bi bilo več«jph i želimo, naj se iščejo in krepijo pnadvsem sredstva, da se zamesi v najširje plasti kulturni kvas im da se ohrani vsaka ped slovenske zemlje. Kako bi slovenski preporod itel ji po Vaših mislih bili morali v konkretnih sluöajiihi ralvmati, da ibi1 bil uspeh njihovega dela vsaj približno tak, kakršen je sedaj, še pravzaprav natanko ne vernoI Na 34. str. »iPrešenna in slovanstva« trdite, da »do 1. 1848. [do preosnove 'šol] bi se , (ilirski) jezik toliko udomačil, da bii ga vlada kot knjižni jezik vpeljala v Sole«, na prejšnji strani pa zopet pišete, da »stoječ na odgojnem stališču, se 'j, e Slomšek moral o gibati ilirizma«! Ali literarni dualizem? In šoli’ bi ž nijim ne bilo treba računati? K pravični oceni slovenskih preporoditeljev bi mnogo pripomogli, ako bi o priliki obširneje razbrali, kaj bi bili preporoditeljii v posameznih fazah one dolbe (morali istoriti. Seveda Ni moral upoštevati talk razibar tudi moment, ki se ga je doteknil v piismu yt)ajui 1835. leta že Vraz: '»radi mi u Vaše kolo stopimo (kot Slovenci), al vonder prosimo, nehajte nas iza Horvate imeti, to imč nam zmirom sedajno mejo Horvatskega na pamet nosi, itn na našo zibelj opominja, ki je le ovikraj, 'ti maš snce, fehko »čutiš, kak težko je njene mi,le glase pozabiti. Bolelo bH Te, de bi kdo rekel, Ti si Polak, al Rus al Ceh al Kranjic, pusti ,z misli ime Honvat. Tak je tudi naj rOdstva kraj mili, ako je iravno imali im bezsUavni in ne tak prostoren^ (ostalima). Ko me je prijatelj opozoril, tda imajo v Zagrebu »dunajske Prešernovce« iza 'najemnike dunajlsike vlade, sem . se moral na iglais zasmejati: saj vem, da bi storil našim igermani-
I	zatorjm največjo uslugo, 'kdor bi pregovoril slovenske liste, da bi ' začeli izhajati v srbo-hr vaškem jeziku in dopovedavati našim kmetom na Štajerskem in Koroškem, da so Hrvatjie.
Četudi »dunajski Prešernovcii« proti enostranskemu in zato krivičnemu prikazovanju naše preteklosti skoziii iliirska očala protestiramo, vendar ne Ibo .škodovalo, ako mi verjamete, da se po slovenski navadi s svojo hrvaščino tudii mi radi postavljamo, da gledamo na srbohrvaištvo brez predsodkov in da nikakor nočemo metati »kamena smutnje« na pot tistim, ki delajo s priimemimi in ne izzivajočimi sredstvi za ono formo hrvaškoslovenske zajed-nice, ki je ,za dogleden čas edino mogoča in ki koristi tudi sloven-
ski celokupnosti.' Pozdrav slovenskemu inteligentu, !ki ne dela razločka med hrvaško, srbsko ,iin slovensko knjigo, ampak iima nakup .to čtivo vseh treh za svoij'o dolžnost !l 'Pozdrav slovenskemu uredniku, v čigar listu nas informirajo o svojih težnjah Hrvatje in Srbi samli to v svojem jeziku! Pozdrav vsem, kii se trudijo, da se medsebojno spoznamo ter dolbimo tudi zunaj literarnega življenja čimveč skupnih torišč! Pojavi, kakor informacije, ki jffli je dobil med hrvaško-srbskimi koaliciona-ši Scotus Viator, ali kakor namera kakega srbohrvaškega »angleškega kluba« ,na Dunaju, kjer se ni mislilo vzprejemati slovenskih členov, nas ne smejo motiti! Tudi -če bi zmagala pri Srbobrvatih na celi črti misel, da mi nismo enakovreden faktor in da se nam zaljedniice ne izplača vračati, ostane naše pojmovanje ihrvaško-slovenske zajednice za nas ' kulturna vrednota.
Lepo Vas pozdravljam
vdani dr. Fr. Kidrič.
Dunaj, 18./1. 1912.
II. Naš preporod.	,
Rajiši nego o zg o d o v i n ,i maSega p r v e ig a preporoda pišem danes, o našem drugem, t. j., o sedanjem preporodu.
Kot »bomo a ig e n s« uvažaj e m sicer oni stari preporod »haminis d ocen tis«, a oni stari preporod jie le en faktor, ki ga jemlje v ,poštev, kdor gradi bodočnost.
Poleg tega faktorja mn je uvaževati veliko število drugih, ki jih diktira sila časa in pestrost življenja to ki niso zgolj literarni ali filološki.
Vsi prepiri o preteklosti so za bodočnost končno mafnj važna stvar. Hrvatje in Srbi so v svoji preteklosti močneje diferencirani nego mi in Hrvatje in vendar so sedaj celo politični »pravaši« za skupno kulturno delo — hvala pameti in modrosti človeški!
Posebe se da seveda mnogo govoriti o tem, kaj naj bi bili naredili naši preporoditelji, kako naj bi bili postopali, da bi se bil takrat uresničil ali znatno pospešil ilirski ideal. Bdien bi pri tem rekel: »To bi se bilo moralo zgoditi«, drugi- -bi pa takoj pripomnil: »To ni bilo mogoče« itd. itd. In talko bi se prepirali sem pa tja o tem, kaj bi bilo mogoče ali ni bilo mogoče, to bi zašli morda celo v Problem o » svobodi- človeške volje« itd.
Važnejši, neigo talka zgodovinska teorija, je kategorični imperativ: »Bodite diolbre volje m storite odslej, kar le more vsak!«
Ali je v V razov i-Prešernovi' dobi mogoče .govoriti o »vse-slovenistvu« v današnjem' pomenu besede, o »vseslovenski zavesti« in o »vseslovenski volji«, je teoretično' vprašanje. Rezultat bo ta-le: Eni so pristajali1 na (Ljubljano, t. j., njih misli so se kretale v področju današnjega slovenskega 'sveta (iMunko), drugi te zavesti niso imeli, tretji ;pa se ne samo tega niso zavedalli, ampak so ‘Kranijistvu kot središču bili proti vni ter ostali v svoji1 ožji domovini ali pa naravnost gledali v Zagreb (Jakün, Banjko, Kočevar, Vraz itd). Gre sedaj morda in le za to, katerih je bilo več; o enotnosti) omodobne 'zavesti se ne more govoriti in ker se o tej; ne more govoriti, se v o ib če ne more trditi: Vseslovenska zavest je bila!
Dandanašnji se je slovenska zavest utrdila in precej daleč razširila. To je d e (j s t v o in s tem dejstvom' je računati.
Poleg tega dejstva pa stoji drugo, istotako nedvomno dejstvo: južnoslovanski pokret v kulturi im politiki.
In to dvoje se , zdi temu ali onemu Slovencu absolutno nasprotje.
(“Tudi g. dr. Kidrič omisli, »da si nismo edini v odgovoru na vprašanje, kaj bodi Slovencem glavna skrlb«, ali pomnoževanje južnih Slovanov iz enim' knjižnim1 jezikom ali iskanje sredstev, da se zamesi v najširše plasti kulturni kvas in da se ohrani vsaka ped' slovenske zemlje.
Meni je dandanes odgovor jasen; oboje je važno in obtoj'e se more sedaj na svoj način izvrševati: takozvano podrobno in demokratsko-kiultuimo delo na eni strani, gojitev zavesti južnoslovanske in srbohrvatskega jezika na druigi strani. To oboje se papOlnjuje, kakor se popotujeta notranji in vnanji minister^
O	tem sem razpravljal že pred 5 leti v »Analtei in sintezi našega narodnega življenja«, pišoč:
»Bito je ipred 100 letii, ko smo se prvi vglotbili v potankosli svojega bistva, takrat ko je v Vodnikovem krogu zavladalo geslo: »Iz naroda!« Istodobno pa se je izvršila tudi sinteza; izvršil jo je Napoleon, ko je združil v 'Iliriji slovenske im Ihrvatske dežele, in to sintezo je poizdravil Val. Vodnik, družeč tako v sebi analizo in sintezo. V Prešernovi dlobi sta se ločili struji, struja pogio-b i t v e (analiza) in struja razširitve (sinteza), struja (Kr. čbeliice in struja ilirizma, struja Prešernova in struja Vrazova.
Trvenje med njima je trajalo do Stritarjeviih časov. Nadvladala je analiza in to je imelo isvoij globoki pomena izkopali so se domači zakladi, zakladi čuvstev, ,pesmi in 'jezika; organiziral se je narod, ki ima' svojo zavest, zavest individualitete; nastala je naša posebna književnost in naša politika, naša domača notranja politika. Pri tem smo. se pa zarili v vse črvičje življenje na cestah naših sel' ... ai »majhne razmere, matfhni ljudje, zadehel zrak — povsoid vse samo filistri!« to je baje slika 'domovine naše, kakor jo vidi iz tujine slovenski umetnik./To je gotovo, da se na sd'u ne razvije Velik umetnik in da se na selu ne rodi velika politika; tam se čuje vsaka kokoš iin tam se smatra pretep dečarije za uvaževanja vredne dogodke. Na širših ravninah zaveje zdrava burja ter požene kužni zrak, ki leži nad malim, v globeli ležečim selom ... Treba je včasih pogled obrniti od vseh »sitnih« vsakdanjosti, pa upreti oči' v daljavo; treba je poleg notranje tijjdS vnanje politike, vnanje politike odpora na eno stran in bratstva na drugo stran. Za izolacijo pride družitev, za razvojem individualitete socialni razvoj, za analizo sinteza .. .«*)
V borbi za čast in 'pravice slovpnskega jezika, v’n a-roän ih in mate r [Jalnih žrtvah za ta jezik nočem s t a 11’} n q e s t o j i m n a P r. j a z, s k r a j-n j i 11 i r e c, z a n i k o m e r. 2al da nekateri moji ljubi j a n-ski' samo slovenski antipodi nočetjo z menoj konkurirati.
A io pa pravim: Delam rad za ta slovenski narod (le, kplikor je in želi biti v veliki južnoslovanski skupini. Tu ima Slovenstvo svoj pomen ... Slovenski narod je in bo .po svpjih kyalitetah izvrsten kulturen k v a § j u ž n o s 1 o v a n s t v a, sam za sebe ne pomeiija nič!
Pa prosim mir! Mirno premislimo stvar! Spoznavajmo samih sebe! Iz tega spoznanja se nam bo rodilo spoznanje naše svrhe, kolikor se da govoriti o s v r h i živih bitij.
Podobneje hočem' iO tem drugje govoriti. Za danes le to:
f „	, ,!*•,*	• . v. . •	* » r „ . » x. *	-
V veliki ali i n t e r n a o i o n a 1 n i p^ti^i pomeni|i<> Srbi za sebe mnogo, pa tudi Hrvatje raldi svojega državnopravmega razmerja “do 'Ogrske Si'radi svojca’vpliva v Bosni; Hrvatje in Srbi' ‘skiipaj pÖmehijo silno mnogo, a mf Slovenci nič; tp je Čisto jasno;*ini pomenimo nekaj le v avstrijskin^tra^nji in nemško-
,Popotnik“ 1907.
nacionalni politiki. Državniki se zb rigajo za nas šele, kadar se začuje o nas «glas v okvirjiu: Hrvatstva; ibrez tega smo za njih prav zares quantity nčgligeable. Za diplomate je »južnoslovansko vprašanje« edino Ihrvatsko-srbsko vprašanje in se pomnoži s slovenskim šele, >6e kdo Slovence spravlja v okvir ihrvatsko-srbski.
Ce hočemo 'biti iskreni, moramo priznati, Ida nam manjka mnogo atributov popolnega naroda; manjkaljo nami ne le najvišje znanstvene in umetniške institucije, ampak tudi veljava najjasnejšega znaka narodnosti, 'jezilka; nimamo n a p r. nikjer notranjega urad n e Iga je z ink a (nimamo torej tako rekoč domovinske pravice niti doma) im ga v dogledni dobi ne bomo imeli; nimamo nikakega samostalmega državnega in vojaškega znaka. In zdaj naj pričakujemo, da nas svetovni politiki in motritelji velikih svetovnih pokretov, kakor Scotus Viator, jemljejo v račun? iN e smemo is e prečen ji e v a ti! Megalomanija bi nam i stot oliko škodovala kakor podcenjevanje samih seibe.
Faktično (je naša eksistenca za Hrvate-Snbe prav majhne važnosti; sigurno pa ta važnost ni v nikakršnem razmerju z važnostjo, ki jo iima njih eksistenca ,za nas. Le Istra je v zvezi z našo eksistenco, ves ostali hirvatsko-srbski narod ima politične in vnanje jezikovne meje, ki ostanejo, tudi če nas ni. To neoborivo dejstvo moramo imeti pred očmi, kadar se pritožujemo, da nam Hrvatje ali Sribi ,zajedlniioe ne vračajo enako. Dr. Kidrič priznava to sam, ko zatrjuje, da ostane »pojmovanje hrvaško-srbske z a j e id ni c e za1 nas ik u i t u r n a vrednota«, tudi 5 e ne bi bi 1 i p r ii p o z n a n i k o t e n a Ik o vre d n a e n o t a.
Obratno pa z zadovoljstvom konstatiram, da nam umni Hrvatje in S.rt>i priiznavajo tisto važnost, ki jo zares imamo
—	hvalijo našo vztrajnost, dobro organizacijo, maše drobno delo. Stare trditve, da se Hnvatje in Srbi za to stran našega bitja ne brigajo, ne smemo več ponavljati v tej. splošni obliki. Na obe strani gledam in trdim:
»Preziramo se, 'ker smo majhni, a majhni ostanemo, dokler se bomo prezirali«; tako sem 1. 1907. ob močnem odobravanju govoril na zborovanju hrvaških profesorjev, tako sem pisal v »Letopisu Matiice Slov.« 1910 in tako govorim danes. —
Kaj torej sedaj?
Na to nihče ne misli, da bi slovenskim kmetom dopovedal, da so Hrvatje. Saj tudi Hrvat še sedajj ne dopoveduje svojemu kmetu, da je Srb, pač pa mu pravi, da sta si brata, da sta si P r a' v z a p r a v eno itd., t. j. stvarno eno. Ime že pride in če bi tudi1 ne prišlo tako hitro, ali sploh ne, stvar, zavest je važna in stori svoje.
Še pred 60 leti smo govorili na Štajerskem o »Slovencih« in »Kranjcih«; maši preporoditelji so 1. 1848. (klicali, da smo eno, a ninogi kmetje o tej identičnosti niso hoteli nič slišati, češ, kaj pa imamo mi s Kranjci opraviti! Še pred kakimi 8 leti mi je star kmet v Slov. Goricah rekel: »Kaj bomo mi s Kranjci vkup! S Kranjci ni nič!« In neki 1. 1911. istotam umrli trgovec se je izražal močno slično. In vklljulb temu smo postali eno! Sličen razvoj se lehko vrši d&lje v smer hrvatsko-srbsko, če bomo le mi, inteligenca, pravega duha in izkušali, doseči zavest enote naše v čim najširših krogih in če borno popularizirali brvatsko- srbski jezik.
No in v tej zadnji točki se čudovito ujjemava, jaiz in dr. Kidrič: »Pozdrav Slovencu, ki se podvrže malemu trudu ter se nauči srbohrvaščine! Pozdrav slovenskemu i n te 1 i ge n tu, ki ne Idela razločka med hrvaško, srlbsko in slovensko knjigo«.
»Razna imena imamo, a v stvari smo eno. Nemci so se nekdaj imenovali Sakse, Švabe, Franke, Pruse; zidaj se imenujejo vsi Nemce. Kaj (bi Mo danes iz njih, ako bi ostali razcepljeni v več narodičev? Kaj Ibi pomenili na svetu Tržačani, ako bi dandanes Pisali svoj tržaški domači govor in bi se ne bili' oprijeli italijanskega knjižnega jezika, ki (je vsem Italijanom isti, najsi tudii z doma raizlično govore. Skriti bi bili in slabi. Nihče pa ne zahteva, da bd sedaj takoj morali Hrvatje in Slovenci dobiti en jezik. Le ljubimo se in občujmo in delajmo skupaj in enota pride sama od sebe!«1)
Zavest edinstva bo ostala čisto teoretična, bo ostala zgolli na Papirju, ako ne bo združena1 z vso moralo bratske Hube zn i.
Kjer je greh, tam je treba poučevanja. Kdor je pravi prijatelj, too svojega prijatelja opozarjal na njegove napake in na škodo, ki mu lehko nastane iz njih. Toda pouk sprejme člo-
*) V tržaškem „Velikem Jadranu“ 1912.
vok rad le, ako ve, .da prihaja iz dobrohotnega srca, iz prijateljsike zabrinjenosti, t. j. če z a u p a učitdju; zaupanje pa si najprej pridobiš, če dejanjtski pomagaiš, če se s čini izkažeš dobrotnika. Najslabše sredstvo pa1 je golo zabavljanje, najsi so tudi1 napalke istinite; zlasti ne iizda nič, ako oni dotiičniik lehlko pove, da nimam pravice, ž nijim šolmeištrovati in da lehko — Ibrez mene živi. Zato je ireči: Ne zabavljajmo, ne smešimo, ampak svetujmo .in popravljajmo, kjer je treiba!« Tako sem pisal v Letopisu »Matice Slov.« 1910 in ta'ko govorim danes.
Kadar imam jaz Hrvatom kaj povedati, pišem v njih 'listih, grem kot prijatelj na n j ib skupščine, seje in posvetovanja v Zagreb ali Požego, v Samobor ali Karlovec in zdi se mi ,da sem vkljub včasi ostrim svojim besedam še vedno dobro došel, saj nisem tujec — razen kakemu madižaronskemu velikemu županu. Kaj je pa ihotel doseči in ikaj je dosegel ig. dr. Glonar, ko je v madtžaronskih uradnih »Narodnih Novinah« priobčil listek proti mojemu »staremu« ilirizmu, tega ne vem.
Dr. Fr. Ilešič.
Pregledi in referati.
Država in družba.
Urejuje dr. Bogumil Vošnjak.
Pravo.
Hans Kelsen: Hauptpro-	tira tako-le: Ako izraža pravni red
blemederSfaaatsrechts-	voljo države in ako meri dfžaVria
lehre (XXV11+709 str. Möhr,	volja k lastnemu vedenju (Verhalten),
Tübingen 1911.)	ne k vedenjy M podanikov,	potegi
/'KV.npr'»	m0‘a izražati pravni rek voljo	dr?ave
‘	k lastnemu veden[u. Pravni	rek je
Avtor razlikuje dvojni pravni	pogojna volja države h kazni, ali
rek (Rečhtssatz) in sicer v ožjem	eksekuciji, ki jo določuje pravni red.
zniislu, katerega -’imeriuj'e’potiänike"	Na ta način se spöznayajo	po.dä-
zavezujoč pravni rek, in drugega v	niške pravne obveznosti. Pod iz-
širšem pomenu pa nazivlje državo	vestnimi pogoji, , to je, kadar predpis
zavezujoč pravni rek. Država mora	pravnega ,reda, kLjnu jp izvir dr-
hotetl'šatho svdjd' lastne ' činb, nik-	zavna volja,"to. določuie, se reali-
dar tujih, zakaj' nemogoče je v	zitä präVni rek, bddisi da kaznuje
etično-pravniškem zmislu hoteti tuje	prestopnika,, bodisi da mu nalaga
vedenje. Kelsen (str. 206) argumen-	kako dolžnost ali zahteva izvršbo
l7in
kakega državnega čina. Samo v slučaju, kadar pravni red določuje, •da se naj prišteva kak čin državi, je smatrati, da je država hotela ta cin, da se nji prišteva. Država je torej vir vsega hotenja pravnega reda. Nikdar ne more storiti kaj protipravnega, kaj krivičnega, saj je volja pravo. Proti pravu, proti svoji lastni volji pa nikakor ne more dejstvovati. Ako se v kaki državi sankcionira zakon, ki izpremeni ustavo, ne da bi se to vršilo po zakonitih določbah, je to pravno povsem nepojmljivo. Taka izpre-■memba je dejstvo, ki ga ni mogoče umevati s pravnega stališča in ki ga nikakor ne gre presojati pod ravnimi vidiki. To je velika težko-a javnega prava, da je pravni red neredko podvržen katastrofam, ki povsem izpremene stara pravna razmerja. Te izpremembe so samo važne za sociologa, ustavnega zgodovinarja in proučevavca pravnega nauka o državi, nikakor pa ne za pravnika, ki edinole proučuje pravni red statično, ne pa dinamično.
Država pa ne zavezuje samo državljanov, ampak tudi samo sebe. Pravni rek more izražati tudi voljo države, da se ravna po pravnem pravilu, ki ga je sama ustvarila. Pravni rek v širšem pomenu besede izraža voljo države, da se ravna po izvestnem načelu. To je samoob-veznost države. Pravni reki v širšem pomenu besede so vsi oni izrazi državne volje, ki jih realizira uprava. V teh pravnih rekih izraža država svojo voljo do izpolnjevanja obveznosti, ki si jih je sama naložila.
Kelsen je.mnenja, da polagajo teoretiki premalo važnosti na pojem dolžnosti, ki je pravi pendant k pojmu subjektivnega prava. Pravni reki ne. statuirajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Bistvo pravnega reka je, da zavezuje pravne subjekte. Doslej se je teorija malo bavila s pravno dolžnostjo. Pravna dolžnost se še ni razlikovala pod dvojnim,
subjektivnim in objektivnim vidikom. Obširno preiskuje avtor filozofski pojem dolžnosti, posebno pojem moralne dolžnosti (str. 313). Vladajoča teorija je naziranja, da se krije moralni pojem dolžnosti s pravnim. Tudi Jellinek identificira moralno obveznost s pravno in izkuša dokazati, da je vsaka zavez-nost tudi moralna samoobveznost. Iz vseh dosedanjih izvajanj Kelse-novih je že razvidno, kakšen bo način njegovega argumentiranja. Ločitev med moralo in pravom je izhodišče njegovih izvajanj. Sploh je vsako uvazevanje moralnega značaja prav nevarno, ker tako lehko zavaja nazaj k staremu priro-dnopravnemu pojmovanju. Z vso upravičenostjo naglaša avtor, da je pri vprašanju pravne dolžnosti pač nezmiselno sklicevanje na moralo, dočim se proučuje objektivno pravo brez ozira na moralo, samo z ozirom na konkretno pozitivno pravo. Treba je zavračati mnenje, da je izvir pravne dolžnosti moralen ali kakšen drugi socialen faktor in ne državni zakon. Na kakšnih nesigur-nih podlagah bi slonela taka pravna dolžnost, zakaj morala in podobni socialni faktorji pogrešajo nekega stalnega kriterija! Kako bi sodil sodnik, kako bi upravljal uradnik, če bi se moral ozirati na tako subjektivno navdahnjen pojem, kakršen je pojem morale ali pa morebiti kulture. Taki široki, megleni pojmi bi jemali pravnemu življenju vso potrebno stabilnost. Vladajoča teorija konstruira pravno dolžnost povsem na psiholoških podlagah. Obveznost je proces psihične sile, ki je isti na polju prava kakor na polju morale. TO psihično in sociološko razlaganje pravne dolžnosti odklanja Kelsen, zvest svoji razdelitvi tega, kar je, od tega, kar ima biti. Kakor pri pravu, tako je treba tudi pri dolžnosti podčrtati moment tega, kar ima biti, in se ni dopustno spuščati v razlaganje eks-plikatoričnega značaja.
Sedaj nastane vprašanje, kako je mogoče smatrati pravni rek za pravno dolžnost. V to svrho je treba pravni rek subjektivirati, to je, treba ga je uporabiti z ozirom na konkretni subjekt. Objektivni, za vse veljavni pravni rek se na ta način vsled subjektiviranja izpre-meni v posameznikovo pravno dolžnost. Temelj temu naziranju je, da vsak pravni rek statuira neko pravno dolžnost in da je treba smatrati dolžnost in pravno pravilo za enoto.
Posebno srečna je Kelsenova polemika proti teoriji priznanja. Ravno z ozirom na ta problem je imel avtor mnogo gradiva, ki ga je mogel uporabiti v polemične svrhe. Ravno to poglavje je dokaz, kakšni pojmi strašijo v pravnem nauku, ki jim nedostaja vsaka znanstvenost. Teorija izkuša razlagati pravno obveznost na ta način, da si predstavlja, češ, da državljani priznavajo pravna pravila. Državna volja postane subjektova volja šele tedaj, ko se mu subjekt podvrže, s tem da ga prizna. V priznanju se mora iskati glavni moment pravne obveznosti, zakaj brez nje ne more imperativ veljati kot zavezujoče pravno pravilo (str. 350). Kelsen imenuje teorijo priznanja največjo metodološko zmoto pravnega nauka te discipline, ki je itak polna zmot. Tudi tu ono usodepolno zamenjavanje dveh ločenih poprišč; morala in pravo nista ločena, ampak se nahajata v nedopustni zvezi. Za pravnika nikakor ne prihaja v poštev, ali nasprotuje kak pravni rek nravnim zakonom. Ako je država izdala kakšno pravno pravilo, je to obvezno za državljane in za tako ga mora smatrati tudi pravni teoretik. Vprašanje, ali odgovarja pravni rek tudi morali, je za pravnega pozitivista irelevantno. Predpogoj priznanja pravnega reka je poznanje tega, kar je treba priznati-Kdo naj priznava pravni rek? Vsi pravni subjekti brez razlike starosti in spola ? Ali je treba priznati
pravni red v celoti, ali pa zadostuje priznanje posameznih pravnih pravil? Kakšno je razmerje med priznanjem in poznanjem prava ? Na ta vprašanja nam ostajajo teoretiki priznanja odgovor dolžni. Posebno se je eksponiral za teorijo priznanja Bierling v svojem spisu: „Zur Kritik der juristischen Grundbegriffe“. Bierling izjavlja, da zadostuje, ako je priznano občno pravilo, da so državni zakoni obvezni. Pa tako priznanje in bianco vseh državnih zakonov ni nikako priznanje, ampak ima samo formalni pomen. Ves nauk o priznanju sloni na juristični presumpciji, da so vsi zakoni državljanom znani. To je gotovo precej smela fikcija. Teorija o priznanju, kakor tudi o pravni dolžnosti je povsem nasičena prirodno-pravne-ga naziranja in obe sta v ozkem stiku s prirodno-pravno pogodbeno teorijo. Pri teoriji priznanja je izražena glavna misel pogodbene teorije: subjekt ima sodelovati, kadar ga zavezuje državna avtoriteta. Prav zanimivo je zasledovati, kako Kelsen po Bierlingovih stopah odkriva stare prirodno-pravne misli, ki so se zdele že zdavnaj mrtve in ki se vtihotapljajo s tako lehkoto v najnovejše pravne sisteme. Teorija priznanja dokazuje prav posebno, kako omajana so marsikatera načela pravnega nauka, kako se je treba v tej disciplini bolj ko v vsaki drugi varovati vseh nesolidnih fikcij, ki so v škodo zdravemu razvoju discipline. Treba je priznati Kelse-nu, da je v pričujočem spisu storil to prepotrebno delo z velikim pogumom, ne boječ se starih avtoritet.
Samoobveznost državne osebnosti je pojmljiva samo, ako se smatra za povsem enako vsem dru-im pravnim osebam. Med državo ot pravno osebo in drugimi pravnimi osebami, ki smo jih doslej smatrali za podrejene državi in njej neenakopravne, ne sme biti nikake razlike. Pojmovanje države kot samoobvezne osebnosti one-
mogoča realno psihično naziranje. Individualne psihe nima država, in radi tega je tudi nemogoča pravna dolžnost države pri tem poizkusu konstrukcije,
Jako globoko sega Kelsen v vso dosedanjo teorijo, ko izkuša revidirati pravniške pojme o zakonodaji. Ako bi obveljalo njegovo načelo, potem se morajo izključiti iz pravnega nauka o državi vsa ona poglavja, ki se tičejo zakonodaje, volitev v zakonodajne zastope, parlamentov in vladarjev, ki skupno s parlamentom določujejo vsebino zakonov. Argumentacija je sledeča: Državne volje, izražene v zakonu, ni dotlej, dokler ni zakon sankcioniran in proglašen. Prej državna volja ni dovršena. Niti parlament niti vladar ne moreta biti državna organa, ker samo sodelujeta pri državni volji. Kelsen (str. 417) trdi še celo, da je monarhično načelo politično, nepravno, istotako politična mu je razlika med konstitu-cionalno in parlamentarično monarhijo. Vendar je treba pomisliti, da marsikateri oddelki vladarskega in parlamentarnega prava ne morejo biti proučevani edino pod vidikom ustvaritve državnega zakona. Parlament izvršuje na primer velevažno kontrolno delo, ki mu je temelj državni zakon. Zakaj ne bi v tem oziru imenovali parlament državni organ, ker vendar odgovarja to delo državnemu zakonu. Tudi vladar izvršuje svojo oblast v obsegu, kakor to določa zakon, izraz državne volje. Povsem upravičena je pa trditev, da ni mogoče pravno spoznavati dejanjsko razmerje, ki vlada med vladarjem in zakonodajnim zastopstvom. Razlike, ki jih ustvarja državno življenje in ki se potem kažejo v raznih tipih monarhične ali republikanske vladavine, so po Kelsenovem mnenju strogemu juristu povsem nerazumljive. Ustavni in politični zgodovinar ter proučevatelj socialnega in političnega življenja
ima v tem oziru mnogo hvaležnejše delo nego pravnik.
5.
Nauk o organih je gotovo eden najzamotanejših in najmanj eksaktnih poglavij državnega nauka. Vgnezdila se je navada, da se na-zivlje organ država in poslednji volivec, vladar in poslednji uradniški sluga. Bolj ko vsako drugo je to poglavje potrebno korenitega pre-ustrojstva. Staremu Gerberju so bili samo vladar in staleži državni organi. Zdi se, da se sedaj zopet vračamo k prejšnjemu enostavnemu pojmovanju, ker so zmote nauka, ki je videl povsodi organe in ki je bil vsled svoje netftčnosti povsem nezanesljiv, vendar nekoliko preveč očitne. Ako imenuje Jellinek organ „oni individuum, čigar voKa je volja celega združenja“ (Allg. Staatslehre S. 494), ni smatrati to za vzorno definicijo. Napačno je tudi dajati pojmu organa teleološki značaj. Ako se vključuje v ta pojem organov smoter, postane ta definicija ne pravna, ampak v prvi vrsti socialna. Kelsen se izkuša bližati bolj pravniškemu pojmu organa, naslanjajoč se na pravni rek, ki je kriterij, ali se naj smatra kakšno dejanje za državno dejanje (str. 463). Specifično organska delavnost so
0 njegovem mnenju ona dejanja,
1 so realizacija v pravnem redu izražene državne volje.
Razpravljali smo že o naziranju, da se parlament ne sme smatrati za državni organ, ker njegovi sklepi niso državna volja. Ako bi smatrali vsako ljudsko zastopstvo za državen organ, njega funkcije za ustvaritev državne volje, potem bi morali govoriti o mnogoteri državni volji, zakaj v tem slučaju bi bilo treba pripisati prvi zbornici eno voljo, drugi zbornici drugo, vladarju, ki sankcionira zakonski načrt, tretjo.
Kvaliteta državnega organa ne manjka po Kelsenovem naziranju samo parlamentu, ampak tudi po-
slancu in zlasti še volivcu. Vsak državni organ izraža državno voljo. Nemogoče je torej, da bi vsak poslanec pri glasovanju dal izraza drugi državni volji in da bi vsled tega stala nasproti ena volja drugi. Ravno tako je nemogoče, da bi hotela država, da glasuje eden volivec za tega kandidata, drugi za drugega. Avtor tudi zanika, da bi se smelo imenovati državno ljudstvo državni organ. Že ta pojem državnega ljudstva je skrajno netočen. Kdo spada k ljudstvu ? Skupino volivcev ni mogoče identificirati s celotnim ljudstvom. Nikakor pa tudi ne gre prištevati državnemu ljudstvu brez razlike vse ljudi, ki prebivajo v državi. Po Kelsenovem mnenju je prisiljena in nepravniška Jellinekova konstrukcija parlamenta kot sekundarnega organa. Ljudstvo je namreč Jellineku organ države, parlament pa organ ljudstvu. Teorija o organu organa bi se pač mogla imenovati nepotrebna, saj je mogoče umevati dva organa, kakršna sta parlament in ljudstvo, stoječa drugi poleg drugega. Važno je vprašanje, ali je smatrati državni organ za samostojno osebnost poleg državne osebnosti in kakšno je razmerje med državo in njenimi organi. Kelsen je mnenja, da so državni organi samostojne pravne osebnosti. Državna osebnost je povsem enaka vsem drugim osebnostim v državi. Osebnost organo-va je povsem umetna ali „juristična“. Z ozirom na pravni rek ni državni organ v pravnem zmislu nikaka osebnost, pač pa kot subjekt organskih dolžnosti. To razlikovanje je velike važnosti, zakaj le ako ločimo organovo razmerje do pravnega reka od razmerja do disciplinarno-pravnega reka, ki zavezuje k specifični organski delavnosti, potem je šele mogoče razumeti, da državna osebnost ne more nikdar storiti nič nepravilnega, kar bi bilo proti njeni dolžnosti. Organska osebnost more storiti kaj krivičnega, kaj protiza-
konitega, državna osebnost nikoli. Krivični čin, ki ga je storil organ, se ne sme prištevati državi.
Ako Kelsen trdi, da parlament ne zastopa nikakega splošnega interesa, ampak edinole interese posameznih skupin, je to naziranje nekoliko preveč razredno navdahnjeno. Svrha parlamenta je na vsak način, ustvariti ono enotno državno voljo, ki je srednja komponenta raznih skupinskih interesov in ki pomenja neki povprečen interes, nekako odgovarjajoč zmagujočemu silnejšemu" interesu. Volja parlamenta izraža na vsak način neki splošen smoter in splošen interes, ki ga ne moremo imenovati, kakor to dela Kelsen (str. 480)v odvečno in nedopustno fikcijo. Že volitev posameznega poslanca pomenja mnogokrat nekak kompromis nasprotnih si gmotnih interesov, zakaj ti interesi si v praktičnem življenju ne stojijo nikjer tako ostro nasproti, kakor v socialistični teoriji razredne borbe. Kelsenova argumentacija glede razrednega značaja parlamenta je preveč zasnovana na vulgarnem naziranju razrednega boja. Vsak parlamentaričen sklep pomenja v večini slučajev nekak kompromis nasprotujočih si interesov, v njem je izražena končna harmonična enotnost vsakega državnega pokreta.
6.
Težko je še danes presojevati, v koliko bodo Kelsenova metodološka razmotrovanja vplivala na nadaljnji razvoj teorije. Menda se ne motimo, ako trdimo, da teoriji ne bo lehko hoditi svoja pota brez ozira na to delo. Priznati moramo, da ravna Kelsen povsem dosledno, ako se izkuša znebiti vseh onih političnih priteklin, ki so se vtihotapile v pravni nauk o državi, pač zlasti radi tega, ker prirodno-pravne sirene še vedno vabijo tudi izkušene mornarje k nevarnim skalam. Ves ta povsem nepotrebni škodljivi
balast naziranj, ki jim je izvir nekaka osladna limonada „moralka“ in pa starikavo in vendar vedno se pomlajujoče prirod no pravo, ne najde po pravici nikake milosti pred Kelsenovimi očmi. Tem ne-pravniškim pojmom je napovedal boj na nož. Proč z moralko na pravnem polju. V jurisprudent naj odločuje to, kar zaukazuje država, vse drugo nikakor ne spada v področje prava. Mejniki med tem, kar je pravo, in pa med socialno oblastjo so potrebni in važni. Ako Kelsen izključuje iz področja strogo pravnega raziskovanja pojem vladanja, mu je le pritrditi. Opozarjam na tem mestu na to, kar sem razpravljajoč o metodah v državnih vedah pisal o Duguitu1), ki mu je podlaga vsega pravnega sistema ovsem nejurističen pojem vladajo-ih in vladanih. Tudi Kelsen imenuje „vsako nad- in podrejenost, vsako vladarsko oblastno in nasilno razmerje strogo taktične narave, ki ga ni mogoče izraziti s sredstvi juristične formalistike“.
Podlaga ločitve med obliko in vsebino, med tem, kar je, in tem, kar ima biti, je filozofsko. Treba je, da se dokaže popolna upravičenost obeh teh filozofskih predstav. Ves Kelsenov sistem bi seveda bil hudo oškodovan, ako bi se izkazalo, da ti stebri, na katerih je vse sezidano, niso dovolj krepki. Treba je hvaliti Kelsena radi neizprosne konsekvence, ki je lastna njegovim izvajanjem. Ločitev pravniškega od socialnega stališča ne dovaja do puste formalistike, kakor bi se dozdevalo. Onemu, ki se peča z javnim pravom, bo tudi odslej, da, pravzaprav v mnogo večji meri ko doslej, onemogočeno se zanimati za socialno plat pravnih problemov. To mu bo tem laže, ker mu marsikatere šablonske konstrukcije ne bodo več zaslanjale pogleda na socialno polje. Kelsen nikakor ne zahteva,
') Glej Veda I. str. 239-243.
da bi se z manjšo pažnjo zasledovali socialni problemi pravnih in državnih institucij. Njegov klic je: Ne konstruirajte tega, kar se ne dä konstruirati, ^e pačite pravnih pojmov s socialnimi paberki, socialnih s pravnimi. Manj pravne konstrukcije na celi črti! Kar se tiče tega, je pač potrebno priznati, da je takemu stremljenju pritrditi koristno in nujno. Nastaja seveda vprašanje, ali je to tudi izvedljivo. Kar se tiče uporabnosti Kelsenovih metodoloških načel, bo pač avtor sam s po-zitivno-pravnimi spisi skoro dokazal, da se jih je mogoče posluževati.
Zdi se, da je Kelsenova knjiga izrednega, rekel bi, za javno pravo skoraj usodepolnega pomena. Njegov nauk ni javnopraven, ampak pravzaprav praven v širšem pomenu besede. Zametuje starorimsko razliko med javnim in zasebnim pravom. Za vse stroke prava naj veljajo isti nauki. Ni razlike med javno- in zasebnopravnimi subjektivnimi pravicami. Kelsen nekako krči pot naziranju, ki vlada v angleškem pravu, ki je ostalo svobodno vpliva rimskega prava. V Angliji ni razlike med zakoni javno- in zasebnopravne vsebine, oba kompleksa pravnih predpisov tvorita pravo. Vse to, kar imenujemo državne vede, imenujejo Angleži „politics“, kar tvori res precej pestro zmes. Razliko med javnim in zasebnim pravom je odklonil z vso odločnostjo tudi Du-guit. Ako bi to načelo zmagalo, potem bi nastala povsem nova pravna in državnoslovna sistematika. Na vsak način pa pri taki razdelitvi nikakor ne bi trpela družboslovna in politična stran državnega nauka. Mnogo bolj nemoteno se bo mogla razvijati, ker se bo osvobodila raznih formalističnih priteklin. Vse družabne stroke državnega nauka, prepotrebne za zdrav napredek javnih institucij, javno mnenje in državo, se bodo še bolj skrbno negovale in preiskovale, ko jih ne bo več prepletala pravna konstrukcija
kakor gost bršljan, ki ovira pristop solnčnim žarkom. Dvomljivo je pa, ali bo Kelsenovo geslo omejitve pravne konstrukcije današnji strogo pozitivni državnopravni jurisprudenci, pravnemu proučevanju in formalnemu konstruiranju posebno v prospeh.
Odločno zatrjevanje strogo državnega značaja prava in zakona je posebno v naši dobi silno hvalevreden čin, ko se zopet kaj radi igrajo s pojmom prirodnega prava, tem velikim škodljivcem in nekdaj silnim nasprotnikom moderne države. Kelsenove umne in tako izredno globoko zamišljene konstrukcije so
E osebno radi tega tako dragocene, er dokazujejo, kako so pravni problemi mnogo laže rešljivi, ako je centralna točka vsemu proučevanju država, njena volja, njen zakon. Zanimivo je, da se nadeja avtor, ki se s tako železno voljo povsodi zavzema za krepko državno in ne smešno, z „nioralinom“ nasičeno prirodno-pravno koncepcijo, da pomeni njegov sistem revindi-kacijo vpliva družbe in ne širjenje državne vsevlade. Kelsen trdi o sebi, da je novoliberalec, da se vrača k starim častitljivim in poštenim penatom starokonstitucio-nalne dobe. Izrazil sem že dvom, da bi mogla metodološka teorija vplivati na politični in družabni pokret. Država bo gotovo ostala silna, tudi kadar bodo znanstveniki manj pravno konstruirali. Pa to podčrtavanje družabnega momenta
?e mi zdi važno z drugega stališča. )im bolj se bomo navadili ločiti državo od družbe, tem bolj bomo odstavljali tisto uprav tiransko predstavo narodne države, ki ubija vsako zdravo pojmovanje velikih kulturnih smotrov, za katerimi naj stremijo zajednice iste krvi in rase. To naglašanje potrebe, da se goji in obenem razumeva važnost dru-žabnokulturnega elementa, je radi tega posebno važno, ker prihaja izpod peresa avstrijskega Nemca. Taka smer pomenja konec starega centralističnega liberalizma. Izpovedi
te vrste, ki so glasen odmev znanstvenega prepričanja, so stokrat več vredne ko politični programi.
„Problemi“ so izšli tik pred Jellinekovo smrtjo. Pomenjajo dosledno nadaljevanje njegovega delovanja, dasi so naperjeni na mnogih mestih prav očitno proti naukom učiteljevim. Vsa relativnost znanstvenih rezultatov in dela se kaže jasno' tudi tu. Komaj je Jellinek zatisnil oči, že se je pojavila revizija premnogih njegovih naukov, revizija,, ki je v marsičem upravičena. Znanost nima absolutnih vrednot, tudi ona je sredi večnega toka in izpre-minjanja. Hoja k resnici je, pa to ni hoja po ravni cesti, ampak po poti, ki potnika mnogokrat zavaja. Vendar se ne godi v nobeni stroki,, da nauki in sistemi tako hitro zastarijo, da izgubijo svojo vrednost, kakor je to v javnem pravu. Vzrok temu je pač posebno ta, da je javno pravo tako silno blizu socialnemu žitju, da nosi v preizdatni meri beleg svoje dobe. Kako težkor skoraj nemogoče je danes čitati. spise očakov javnopravne literature. Živeli so svoji dobi, ne oni, ki pride, morebiti v večji meri ko pa možje in organizatorji politike in gospodarstva. Ali bo pravna veda, kakršne si želi Kelsen, ustvarila bolj trajne znanstvene vrednote ? Na vsak način je pa pri današnjem' stanju discipline želeti, da se smatra ono malenkostno pikolovstvo brez širokih horizontov, ki bujno klije ravno pri naših severnozapadnih bratih, za dokaz precejšnje omejenosti. Treba je Kelsenu priznati, da vkljub negovanju formalnih vidikov nikdar ne izgublja izpred oči onih velikih horizontov, ki so ravno v disciplini, kakršen je državni nauk, neobhodni predpogoj, da se dobi umen in bister vpogled v ona dejstva in one znanstvene koncepcije, ki nam tolmačijo, kakšno je bistvo države in kakšno njeno razmerje k vsem tako raznolikim pojavom in činom ljudskih skupin.
Bogumil Vošnjak.
Narodno gospodarstvo.
I.	Gospodarska politika.
Naša trgovska bilanca, zaščitna carina in drugo.
Conradov „Jahrbuch für Nationalökonomie und Statistik“ prinaša (v 1.12. zvezku 1912) po bruseljskem „Moniteur des intčrfits matčriels“ statistiko emisij v 1. 1910. Ta statistika se razlikuje od drugih
podobnih v tem, da ne izkazuje vrednosti, ki jih posamezne države dajo, marveč kredite, ki jih posamezne države dobe (n. pr. Rusija si izposodi vsoto v Parizu in Londonu ; ti dve vsoti nista izkazani v francoski in angleški, marveč v ruski statistiki, i. t. d.). Med drugimi navedenimi nas morajo zanimati naslednje številke (v tisočih mark):
Države, ki dobe posojilo	’«> S TJ CO	za kredit, zavode	za železnice in industrij, družbe		Skupne emisije		
	^ s N O. E3			1910	1909	1908	1907
Nemčija (s kolonijami)	1,021.564	699.081	705.763	2,426.408	3,035.475	3^048.686	1,806.189
Anglija (s kolonijami, a brez južne Afrike)	954.990	130.610	1,928.592	3,014.192	2,319.094	2,832.844	1,798.375
Francija (s kolonijami)	316.305	156.330	946.890	1,419.’>25	1,398.708	1,150.954	908.903
Avstro-Ogrska	613.575	141.142	18.630	773.347	361.590	349.584	45.914
Iz te tabele razvidimo, da smo zaostali daleč odzad za tremi svetovnimi velesilami, in to ne le absolutno, ampak zlasti po vsebini posojil: Francija in Anglija potrebujeta največ za industrijalne investicije, v Nemčiji pa te investicije niso mnogo manjše od onih za mesta, — in Nemčija ima celo vrsto obljudenih mest, mi pa samo Dunaj, Prago in Pešto; Trst bi v Nemčiji veljal za srednje mesto — pri nas industrijalne investicije emitiranih posojil ne znašajo ene sed-
minke posojil kreditnim zavodom in ene tridesetinke posojil deželam. To se sklada z naravnost katastrofalnim stanjem deželnih financ v Avstriji in z našo razmeroma zelo slabo razvito industrijo. (Pri nas je še vedno nad 50% agrarstva, v Nemčiji ob mnogo večji obljudenosti pičlih 34%). Se žalostnejša je rast zadolžitve. V letu 1907. smo emitirali zadolžnic za 45.914 (v tisočih mark!), v letu 1910 pa za 773.347!
Temu stanju odgovarja stanje diskonta, pa katerem notirajo
borze v sledečih mestih		povprečno, v %	največ, v %	najmanj, v %
Pariz bančni diskont		3'/,	3 V,	8'/,
tržni	11	3,33	3l/,	S1/«
London bančni		4	4	4
tržni	11	8,46	38/a	ß3/a
Peterburg bančni	11	4V.-5	4 V,-’.	41/»—5
tržni	11	5—6	5—ß	5 G
Dunaj bančni	11	5	5	5
tržni	11	4,93	A 10/ * Im	*"lm
Avstrija ima torej tako neugodno visok diskont, da ga dosega (in presega, le ruski. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Rusija še manj industrijalna, zato pa ena izmed najbolj reakcionarnih držav, ki jo še vedno razriva tleča revolucionarna „pasivna resistenca“ in ki si še vedno ni opomogla od gospodarskih udarcev japonske vojne.
Naša pred kratkim objavljena trgovska bilanca podaja enako statistiko pasiv, kakor zgoraj citirana: Pasiva so se od 45 tisoč v 1. 1907. zvišala na 777 v 1. 1910. (v tisočih K!). Komentarji k tej bilanci so bili različni. Liberalni in demokratični elementi so prorokovali Sodomo, veleagrarci, konservativci in krščanski socialci pa so videli v tem dejstvu lep napredek avstrijskega agrarstva in s tem narodnega gospodarstva; prvi smatrajo za vzrok vsega hudega naše visoke zaščitne carine, drugi vidijo v teh carinah najboljši gnoj za svoja polja.
V	tolažbo svojih nasprotnikov so se veleagrarci sklicevali na (gori cit.) bilanco francoskih in dr. emisij, kjer tudi pasiva presegajo aktiva. Vsa ta vprašanja so se končno
obravnavala v dnevni politiki, kjer je po nezaslužnem argentinsko meso postalo nekak simbol nasprotja med svobodno trgovino in visoko zaščitno carino. Vsekakor je to vprašanje za slovenski, do 75°/0 kmetiški narod važno, kakor je tudi objektivna presoja tega vprašanja važna za premalo upoštevane točke gospodarskega programa raznih naših političnih strank. Zato se hočemo v naslednjem še nekoliko pečati s tem vprašanjem.
Trgovska bilanca države, t. j. račun razlike med uvozom in izvozom, pravi, da smo za t r i č e t r t m i 1 i j a r d e K več uvažali, nego 1 izvažali, da smo torej iz našega narodnega premoženja plačali to vsoto inozemstvu. Veleagrarnemu sklicevanju na pasivnost angleške,, francoske in nemške trgovske bilance prigovarjamo, da imajo te države fonde, katerih ne izkazuje nobena statistika, ki pa popolnoma odtehtajo pasivnost. Tako ima n. pr. Francija svoj denarni trg, ter jej je dolžan skoraj ves svet (poleg Avstrije Rusija s 15 milijardami, Turčija,. Srbija, Italija, Španska, Grška, Kina» južna Amerika in Mehika), Francija
uvaža drago kamenje, ga obdeluje in izvaža večinoma v Ameriko, Anglija ima malone monopol na gigantski pomorski transport izven-angleškega blaga, in je angleška trg. bilanca pasivna sploh le radi uvoza žita. Mi pa takih in podobnih rezerv nimamo, kakortudi nimamo kolonij, in če bi jih imeli, ne bi jih mogli rabiti kot ozemlje, ki nam mora dajati sirovine in kupovati naše industrijalne izdelke.
Z denarno politiko (papirnata, zlata, srebrna, kombinirana vrednost) je v zvezi državni kredit. Za bogastvo narodov in držav res da ni merodajna trgovska bilanca, marveč njihova plačilna bilanca, toda na plačilno bilanco vpliva trgovska bilanca in plačilni promet, ki ga ima država z inozemstvom (zadolževanje, plačevanje dolžnih obresti, dividend, provizij, voznin i. t. d.). Carina naj bi vzdržala produkcijo onega blaga, na katero je naložena, na višini, ki daje narodom ugodne dohodke, državi pa ugodno trgovinsko in ugodno plačilno bilanco. A naš mali kmet nima prilike okoristiti se z visokimi zaščitnimi carinami ; saj ne proizvaja niti toliko, da krije domačo potrebo in mu torej zaščitna carina celo škoduje, ista carina pa obenem ne pusti industriji do razmaha. Vrhutega nas tišči silno izseljevanje, ki je posledica slabega zaslužka in nizke industrijalnosti. Industrijalizacija je sploh pogoj avstrijskega in slovenskega blagostanja. Kakor že navedeno, je Slovenec do 75°/0 mali kmet, in vendar je njegova najmočnejša stranka veleagrarna in visokocarinarska, druga pa mestno-trgovska.
Za 1911 je izkazano, da smo v tem letu uvažali samo živil za 217 milijonov. To in ogromna rast pasivnosti naše trgovske bilance dokazuje, da rigorozno zapiranje mej in visoke cene živil niso sredstvo za obogačenje naroda, izvzemši maloštevilni veleposestniški sloj.
Brez druzega moremo dosedanjo avstrijsko konservativno gospodarsko politiko imenovati nesrečno in kratkovidno. Dasi smo do 52% agrarna država, nismo država vcle-agrarcev, marveč država malega kmeta, ki ima kakor obrtnik svoj interes na industrializaciji. Ne le „wo die Schlote rauchen und die Massen verdienen“ (Fried. Naumann), mogoča je tudi agrarna industrija: Racionalnost v obdelovanju, organizacija nakupovanja, proizvajanja in prometa blaga in razprodaje, nizka carina („narodna carina“, „nationaler Schutzzoll po Fried. Listu) z maksimalnimi in minimalnimi tarifi, visoko razvita tehnična sredstva za obdelovanje polja (v upravi „občinski socializem“, občina kot zadruga ecc., podeželne tehnične centrale, avtomobilski promet, dograjenje železniškega omrežja) in kar je glavno : Ne p r o-dukcijamalo blaga za visoke cene, ampak množine blaga za nizke cene, tako, da se ob blagostanju kmeta more nasititi ves narod.
Ni treba, da se identificiramo z raznimi demagoškimi gesli, a vsekakor moramo objektivno presoditi, se je li agrarna visoka zaščilna carina obnesla. Kakor nas uči navedena trgovska in naša plačilna bilanca (visoki diskont), se ni. Zato pa tudi bremena, ki jih visoka zaščitna carina nalaga 487o prebi-vavstva, meščanom, malemu trgovcu, obrtniku in industr. delavcu, niso upravičena. Če hoče avstr, poljedelstvo upravičeno uživati dobrote carinske zaščite, mora samo znati zadovoljivo kriti potrebe domačega trga. Avstrijsko poljedelstvo tega ni zmoglo, odtod visoki uvoz živil k nam. Druga neugodnost: Ker je dosedanja carinska politika ščitila največ le veleposestvo, malemu kmetu pa ni koristila (izvzemši n. pr. odpravo zloglasne vinske klavzule z Italijo) skoraj nič, in ker se za racionalno gospodarstvo na mali kmetiji ni
nihče brigal, nihče tehnično organiziral produktivnosti male kmetije, konstatiramo poleg visoke zadolženosti malega kmeta uničujoč vpliv slabe letine, — mogočnejši vpliv, nego bi ga slaba letina mogla imeti pri udomačenem racionalnem gospodarjenju. Suša preteklega poletja je jako slabo vplivala na rast krme, vsled česar živo čutimo draginjo živine. Že sedaj je jasno, da je 1.
1910.	skupaj z ljudskim štetjem provedeno štetje goveje živine izkazalo upadek živine za 3’7°/0; najbolj je pri tem prizadeta stroka pitane živine, ki se ob neracionalnem travništvu ne rentira. Iz slabe organizacije travništva in poljedelstva izvira draginja krme, zato se je vse odvrnilo od reje pitane živine k mlekarstvu, kjer se je pa tudi že udomačilo roparsko gospodarstvo, zlasti v bližini mest. To dokazujejo med drugim razprave iz zadnjega državnozborskega zasedanja. Mali kmet se mora na ta način uničiti ; izkuša si pomagati s prodajo živine, pozneje pa jo mora za drag denar in z izgubo zopet kupovati. Tako si moremo razlagati, da pri navedenem upadku živine edino visoko-industrijalni deželi Češka in Morava nista udeleženi, kjer je živina celo prirastla za 1-4% oz. 1-5%. Pa tudi tu je prirastek dalčč zaostal za onim v desetletju 1890—1900, ko je znašal za Češko 11 '7 % in za Moravo 22.4”/0.
Državne podpore za nakupovanje sena, 50% znižanje normalnih tarifov ze prevažanje krme, to vse so prepozna in premalenkostna sredstva, le kaplje vode na razbeljeno železo. Istotako lani obljubljena vladna akcija (zavodi za govedo- in prašičerejo, premije i. t. a.) ne presega mej dosedanje malenkostne preskrbe in ne odpomore latentni krizi, v kateri se nahaja avstrijsko agrarstvo in vsled nesrečno izbranih sanacijskih sredstev tudi avstr, industrija, trgovska in plačilna bilanca, t. j. celokupno zasebno in
narodno gospodarstvo. To latentno krizo prav živo občutimo na lastnem telesu. Slovenski kmet sam ne more spoznati vzrokov te mizerije
in se udaja demagogiji.----------
Povzemimo:
1. Avstrijska trgovska bilanca kaže tričetrt milijarde pasiv z rapidno rastočo tendenco, plačilna bilanca pa nizek kredit, visok diskont.
2. V letu 1911. je bilo uvoženih živil za 217 milijonov K.
3. Mali kmet je gospodarsko-teh-nično neorganiziran, proizvaja malo in drago, je prezadolžen, nima vsled desorganizacije in slabih letin ne krme, ne sredstev, da si jo kupi, ne živine, čije število pada. Kmetu ne preostane drugo, nego — izseljenje, ki se tudi vrši;
4. visoka zaščitna carina torej malemu kmetu škoduje, obenem pa uničujoče vpliva na našo industrijo, ki se ne more razvijati; od tričetrt milijarde dobljenih državnih posojil gre najmanjši del v industrijalne investicne;
5. edino korist od visokih zaščitnih carin ima maloštevilni sloj vele-agrarcev.
Iz tega sledi nujnost:
1. organizacije kmetijske produkcije v zmislu: Mnogo producirati za nizke cene, organizirati promet in razprodajo;
2. racionalno obdelovanje naj se izvrši s stroji : k njih nakupu so poleg zasebnikov in zadrug poklicane občine; dežela naj skrbi za električne centrale, država pa je poklicana (poleg podpor) pomagati sanirati deželne finance;
3. uvesti se mora razumna nizka carina, ki obenem ščiti malega kmeta, ne da bi Škodovala industriji, — na sloj veleposestnikov se pa ni treba ozirati, dokler je zanj oškodovan 98 % ni del avstr, prebivavstva.
Mutatis mutandis nam bodi vzgled Danska, ki se je v 50 letih razvila iz države revežev v državo
bogatega malega kmeta. Izobrazba, avtonomija, politična zavednost, visoka kultura i. t. d. so posledice smotrenega gospodarskega dela, in končno mi po svojih zmožnostih tudi nismo slabši od drugih narodov.
Bolgarija. Finančni minister Todorov je predložil sobranju budget za 1912: Dohodki 188,578.440 fr., izdatki 186,560.855 fr., prebitek 2,017.585 fr. Prebitki zadnjih dveh finančnih let znašajo 18 mil. fr., finančni položaj je dober, posojilo ni neobhodno potrebno, a da bi se v znesku 180 milijonov fr. pri ugodnih odplačilnih pogojih (tipa 47*7o) obneslo. Potrebovalo bi se za zgradbo cest, luk in železnic ter v konverzijo 6°/0nega 84 milijonskega posojila iz 1. 1892. Državni dolg znaša 606 milijonov fr. konsolidiranih in 47l!i milijonov visečih dolgov.
Italija rabi (po poročilu državnega blagajničarja Tedesca zbornici poslancev) 65 milijonov lir izrednega kredita za tripoliško ekspedicijo, a je krit z blagajničnimi prebitki. Računsko leto 1910/11 izkazuje prebitka 35 milijonov lir, ki se porabijo za vojno, popravljeni budget za 1911/12 proračunja 21 milijonov za armado in mornarico, 24 milijonov za šolo, prebitek 1. 11/12. je zelo previdno preračunan na 59 milijonov lir. Kurz znaša 100 63, povsod je vse polno prebitkov in kredita. Finančni položaj Italije že 15 let ni bil tako naravnost izvrsten kakor sedaj. Tudi trgovina se je izboljšala, davščine so v sorazmerju z dohodki, Italija ne potrebuje posojil....
Tako oficiozno poročilo, ki pa ne pove, v kakem mizernem položaju se nahaja ves jug Italije z otoki vred. O tem podaja prav lepe slike spis Giaconia Barone Russe, L’ Emigration et ses effets dans le midi de 1’ Italie, Paris, M. Rivičre, 1912, 225. str., fr. A’—. V. K.
O diskontu.
Cena denarja — to so obresti
—	je le malo odvisna od večje ali manjše množine denarja, ki se nahaja vsakokrat v prometu ene in iste gospodarske enote. Le v prav ozkem pomenu velja tukaj splošni narodnogospodarski rek, ki pravi, da je cena kakršnega si bodi blaga ravno v nasprotnem razmerju z vsakokratno na trgu se nahajajočo množino tega blaga. Po tem reku bi morala večja na trgu se nahajajoča množina denarja prov-zročiti nižje cene in obratno. Cena denarja ni podvržena temu reku. Na tem mestu poglejmo le na nekatere vzroke, ki vplivajo na ceno denarja, to je na diskont. V večji ali manjši meri so nastopili v vsen gospodarsko razvitih državah mesto denarja denarni surogati v ožjem in širšem pomenu besede, k^kor bankovci, v kolikor niso kriti z zlatom ali srebrom , čeki, izravnanje dolgov in kreditov potom bančnega kontokorenta itd. Neprecenljive vrednosti v tem Izravnanju, ki nadonie-stuje ogromne vsote denarja, je Clearing-promet, kakor ga najdemo v veliki meri na Angleškem in v Združenih državah. Milijarde denarja se tam dan na dan plačujejo in posojujejo ter vračajo, ne da bi se efektivno izmenjal en sam vinar. Pri takih uvedbah je razumljivo, da stopi denar v prometu v ozadje in da se rabi le pri plačevanju malih, neznatnih vsot. Veliki zneski se nikdar ne zmenjajo efektivno. Vendar ima efektiven denar jako mnogo vpliva na denarno ceno, ako se nahaja v taki množini, da more takoj in izdatno nadomestiti denarne surogate, ako odpovedo ti svojo službo gospodarstvu. To se dogaja navadno ob času gospodarske Mize. V teh slučajih izraža ta nakopičena množina svojo moč na ta način, da prepreči nenavadno visoko obrestovanje in nivelira obresti. To bomo opazili na Francoskem.
Denar — namreč efektivni denar — je izgubil svojo veljavo pri večjem delu denarnih transakcij. Radi tega je razumljivo, zakaj je njegova cena tako malo odvisna, izvzemši nekatere slučaje, od množine plačevanj. Če bi ne imeli teh surogatov, bi morali uporabljati vedno efektivni denar, in v tem slučaju bi veljal tudi za denar splošno priznani gospodarski rek, da je odvisna cena denarja od njegove množine in sicer v nasprotnem razmerju. Zatorej bomo videli, da je vselej, ko vsaj deloma izgube denarni surogati svojo veljavo, od-
visna cena denarja od množine v prometu se nahajajočega denarja.
V	naslednjem navajam statistiko, iz katere je posebno razvidno, da je denar razmeroma dražji tedajv ko je največ bankovcev v prometu; nadalje se iz te razpredelnice posname, da vpliva efektivni denar v onih državah, v katerih se nahaja v veliki množini, kakor n. pr. na Francoskem, izravnajoče na diskont, tako, da se poslednji le malo iz-preminja.
Izkazi centralnih bank v posameznih državah so bili dne 28./12. 1907, 29./12. 1908 in 23./10. 1911 :
		zlato in srebro	bankovci v prometu	memiöni portfelj	privatni diskont	bančni diskont,
na Avstrijskem	1907	14401)	2028	748	5'/.	0
	1908	1535	2113	686		4
	1911	1641	2338	1024	5	5
na Angleškem	1907	30’)	30	40	«‘/m	7
	1908	31	30	45	28/ia	. 2l/.
	1911	37	29	28	3"/.	4
	1907	36153)	4860	1216	4	i i
Francoskem	1908	4371	5225	1023	2%	3
	1911	3932	5331	1480	81/,	3 V.
na Nemškem	1907	787“)	1884	1493	9	V1/, i
	1908	9S0	1975	1159	27*	4
	1911	1097	1806	1214	4‘/,	5
	') milijonov kron ; s) milijonov funtov storlinov (funt sterlin 24 K); 3)	milijonov frankov (1 frank = 0'95 K); 4)	milijonov mark (1 marka = li75 X).					
Če pregledamo diskonte v	po-	ima posamezna	država	v	predalih
samezni državi, bomo videli,	da	centralne banke,	niti od	bankovcev,
hodi diskont svojo pot in da	ni	ki se nahajajo v	prometu.	Obstoja
direktno in neobhodno odvisen niti sicer neka vez med njimi, ampak od množine zlata in srebra, ki	ga	samo indirektna,	a še	ta	je bolj
tehniškega značaja nego gospodarskega. Edino množina eskomptira-nih menic ima neposreden vpliv na diskont, in sicer tudi ta le iz tehniških vzrokov, ne pa iz gospodarskih. Centralne banke imajo namreč pravico izdati z eskomptiranjem menic le gotovo število bankovcev ali bolje rečeno imajo pravico izdati bodisi z eskomptiranjem, bodisi na drugi način le gotovo število bankovcev, ki mora ostati v gotovem razmerju z zlatom ali srebrom, nahajajočim se v zalogi centralne banke. Tako je imela avstro-ogrska banka do lanskega leta pravico izdati 400 milijonov bankovcev več, nego je bilo pokritih bodisi z zlatom ali s srebrom; od tedaj naprej pa 600 milijonov, Ta nova naredba je omogočila banki izdati večjo množino bankovcev po nižjem diskontu nego prej.
Večje važnosti pa je za nas primerjanje bankovcev v prometu med posameznimi državami z vsakokratnim diskontom. Neoporečno ima Anglija najmanj bankovcev v
Leto
prometu med vsemi državami in ravno tako tudi najmanj v svojih zalogah. V Angliji je krožilo leta
1911.	(dne 23./10.) le 29 milijonov funtov sterlinov ali pa 1218 milijonov kron, medtem ko je imela Francija istega dne celih 5331 milijonov frankov v prometu, to je približno štirikrat več. Diskonta pa sta bila povsod skoro enaka. Gotovo pa je imela Francija istega dne tudi mnogo več zlatega in srebrnega denarja v prometu, nego Anglija, zakaj Francoska je znana kot najbolj bogata država na svetu, seveda kar se tiče efektivnega denarja. Mogoče pa bi se mislilo, da je na Angleškem denar tako po ceni, ker je morda tudi promet manjši. Znano pa je ravno nasprotno, da je Anglija industrijsko najbolj razvita država na svetu in da je tam promet tako razvit kakor nikjer drugje. V ilustracijo naj navedem le nekatere številke, iz katerih se da s približno gotovostjo sklepati na obsežnost splošnega prometa cele države.
1900.
	v m i	1 i 1 o n i h mark		v tc	nah
	uvoz	izvoz	skupaj	sir. železo	jeklo
Anglija z Irskim	10086	5949	16635	9,052.107	4,904.232
Francija	3805	3328	7183	2,699.494	1,660.1)8
Nemčija	5765	4611	10376	8,520.390	6,645.869
Avstrija	1441	1650	3091 |	1,475.000	945.200
Iz prve statistike smo videli, da [e imela leta 1907. Francija približno 4krat več denarja v prometu nego Anglija; poslednja pa, ki je morala leta 1910. skoro 2V2krat več dobiti in plačati samo v pro-fnetu z inozemstvom, je producirala in prodala 3krat več sirovega železa in ravno tolikokrat več jekla. Tudi v drugih industrijskih panogah gotovo Anglija ne zaostaja za Francijo. Iz tega se vidi, da mora Anglija na leto premagati veliko
več plačil in izplačevanj. Kakor smo videli, ima Anglija mnogo manj denarja nego Francija, a vkljub temu vlada le majhna razlika med diskontoma obeh držav.
Iz vsega tega Iehko sklepamo, kar smo ze začetkoma trdili, d a diskont ni direktno in n e-obhodno odvisen od množine denarja, ki se nahaja vsakokrat v prometu in od obsežnosti prometa.
Dr. Milko Brezigar.
Socialna
Erhebung über die Kinderarbeit in Österreich im Jahre 1908. (II. Teil, Textliche Darstellung, I. Heft, Wien, 1911, Alfred Hölder, str. XLI+75, cena 2 — K.)
Ko je pred letom izšel prvi del te publikacije (I. Teil: Tabellen), je o njem poročal dr. D. v „Naših Zapiskih“ (1911, str. 57). Zato onih podatkov, ki so zelo poučni, ne bom ponavljal.
Iz pričujočega 1. zv. II. dela povzamemo med drugim: Vprašalnih pol je dobil Urad za statistiko dela skupaj 289.473, med njimi nemških (t, j. v nemškem jeziku) 122.354, čeških 65.477, poljskih 46.762, ru-sinskih 17.055, slovenskih 28.746, italijanskih 5.572 in srbohrvaških 3.507. Pozvedbe so se vršile po Šolah s trojnimi formularji, s sodelovanjem učiteljstva, zdravnikov, trgovsko-obrtnih zbornic, kmetijskih društev, narodnih in kulturnih svetov. Preiskana ozemlja se dele na velemesta, industrijalna mesta z raznimi industrijami, male industrijske kraje z enotno industrijo, rudo-kopna ozemlja, ozemlja s hišno (domačo) industrijo (Heimindustrie), ozemlja z izvažajočim rokodelstvom, mala mesta in trge brez posebne industrije, brez hišne industrije in z lokalnim rokodelstvom. V zgoraj navedenem številu za slovenske otroke je vštetih individualnih vprašalnih pol za 10.230 učencev ljudske šole in 1.170 učencev nadaljevalne šole (skupaj je obdelanih 159.181 individualnih vprašalnih pol za zgoraj navedene narodnosti), vsega skupaj je preiskanih približno 10% vseh avstrijskih ljudskih in njim sorodnih šol, najmanj, namreč 107%, v Galiciji, največ, namreč 33%, na Kranjskem. „Diese
politika.
VeFschiedenheit des Umfanges der Erhebung war hauptsächlich eine Folge der verschieden grossen Mannigfaltigkeit der Kinderarbeit in den einzelnen Ländern“. . . Ta stavek govori knjige. Kranjska je torej dežela, kjer rabijo otroke za vsa dela, in kjer dela največ otrok. V relaciji s tem se spominjamo drpge statistike: Kranjska in južna Štajerska dajeta največji avstrijski odstotek izseljencev (7%) in slovenski desetletni prirastek znaša samo 3%, pri drugih narodih Avstrije pa povprečno 8% !
Otroci delajo v industriji, gostilniški obrti, na kmetiji, doma (gospodinjska dela), v trgovini, kot donašavci in sli (Laufbursche), v kombiniranem delu (hišna industrija in kmetiško delo) i. t. d. Iz te statistike tudi razvidimo šolsko mi-zerijo. Kranjska: Izmed 100 šol jih ima celodneven pouk 22%, poldneven pouk 647%, deloma celodneven in deloma poldneven pouk 13-3%. Otroci se torej malo učijo, a mnogo delajo. To se seveda bridko maščuje nad narodom, kadar otroci dorastejo; nizka izobrazba, nizek zaslužek, nič podjetnosti in ne pretrdno zdravje. Tožbe vojaških nabornih komisij se množe. (Seveda je tudi dovolj drugih vzrokov.) Izseljevanje ostane ultima ratio, in tako se gibljemo v tem brezupnem krogu. Izmed 100 šolskih otrok jih dela na Kranjskem 48% ; to število je med vsemi kronovinami malodane najvišje, presega ga samo še Koroška z 52 9 % in Slezija z 521%, dosega ga pa Bukovina s 477% ; poslednjih dveh pa ne smemo primerjati, ker je ondot zelo razyito tkalstvo, ki ga mi nimamo. Za Štajersko so iste štev. 45°/0, druge kronovine 26—33°/„. Od 100 v tabelah navedenih otrok dela
o
<v
>co
o
w
*C
«3
v ptujski okolici . .	96-37«
„ Ormožu . . .	86-1,,
„ Šmarju pri Jelšah	78-4 „
„ Ljutomeru . .	727 „
„ Rogatcu . . .	71-6,,
„ celjski okolici .	567 „
„ Gornjemgradu , .	53.6,,
„ Mariboru . . . .	52-2 „
„ Beljaku . . . .	68-6 „
„ Zg. Beli . . . .	56-6 „
„ Metliki		86-3,,
„ Krškem		820,,
„ Cerknici . . . .	77 797,,
» Kranju		735 „
„ Škofji Loki . , .	72-0,,
„ Radovljici. . . .	70.9 „
„ 11. Bistrici. . . ,	67-4,,
„ Kamniku . . . .	577,,
„ Trstu		627,,
„ Bovcu		83'6„
„ Komnu . . . .	532,,
fl •it
a. '
Če pomislimo, da to niso industrijski kraji, potem so te Številke grozne, posebno če si v zvezi ž njimi predočimo številke izseljevanja in analfabetstva.
Izmed 4922 otrok na Kranjskem (katerih individualne vprašalne pole je urad obdelal) jih dela doma 16-l0/o (t. j. v hišni industriji), na kmetiji 247°/„, v industriji 12*3°/0, v gostilniški obrti 0-47«, v trgovini in prometu 0'47o, kot raznašavci, sli itd. 0-27„, drugače 0-270, v kombinacijah pa 447°/o, in sicer doma in na kmetiji 22-87„, v domači industriji in v industriji 617«, v kmetiji «n industriji &8%, doma, na kmetiji •n v 3-0%. industriji Na Štajerskem je odstotek v kmetiji zaposlenih otrok 28-47o, v industriji pa 1-0%, ostale številke sicer niso enake kranjskim, so pa podobne. Na Goriškem jih dela doma 24-8%, na kmetijstvu 32 6%, v industriji 13‘4%.
Vladi moramo biti hvaležni za ‘O statistično delo (dregal jo je venomer poslanec dr. O f n e r, Cehi *n dunajski nemški učitelji pa so
že poprej v manjšem obsegu sestavljali isto statistiko, ker so spoznali njeno vrednost). Vlada jo je pro-vedla, ker se je pokazalo, da je obrtna novela iz 1. 1885. pustila še mnogo neobdelanega polja in da otroško delo po socialnopolitični zakonodaji še ni zadovoljivo urejeno. „So kam es, dass das Problem der Kinderarbeit in den letzten Jahren neuerdings zum Gegenstände besonderen öffentlichen Interesses wurde und dass im Gefolge der grossen Bewegung zugunsten des Kinderschutzes (jaz bi rekel, da je bolj potrebno govoriti o delavskem in narodovem obvarovanju) auch die weitere Einschränkung und Regelung der Kinderarbeit zu den dringendsten sozialpolitischen Aufgaben zählt.“
In sedaj si še enkrat oglejmo naše stanje:
Vkljub rodovitosti slovenske rase se množimo zelo počasi (v 1. 1890,—1900. za 1-8%, v 1. 1900. do
1910.	za 3-3%) in smo glede moči izseljevanja med avstrijskimi narodi na prvem, t. j. najslabšem mestu,*) naš gospodarski standard je nizek**) in mi imamo največji odstotek otrok, ki morajo v mladosti, ko rabi telo poleg šole tudi počitka, da raste in se krepi, trdo delati, a se malo učiti.
Predočite si (morda ob roki gorenjega kakor tudi citiranih spisov), kako globoko segajo tu navedena dejstva v obstoj našega gospodarstva, kulture in rase. Ali ne izginejo vsa dnevna politična vprašanja kakor jesenske megle spričo moreče skrbi, ki jo vzbujajo — številke ? In ni li vzbujena mučna radovednost, ali so dani v naši geografski
*) Olej: Dr. A. liohač, Slovinci n vy-sledky sčltani lidu 1910, v Slov. Pfeliledu, r. XIV., č. \V. 2., v slov. prevodu v soriški „Soöi“.
**) Glej drja. Agneletta referat „Slovenske naroctno-gospodarsko črtice“, „Naši Zapiski», 1910, št. 11. in 12.
Dr. J. Kos: Strohal, Statuti Primorskih gradiva i opčina.
legi, v eksploatacijskili možnostih naše zemlje, naših voda, našega morja, naših kapitalov (na denarju, blagu in ljudeh) pomočki, kako paralizirati vse te zastanke, kako od pomoči ? S tem se vračamo k nekaterim izvajanjem prejšnjega referata o naši trgovinski bilanci in zaščitni carini.
Predlog socialnega zavarovanja je avstr, zbornica po kratki debati odkazala odseku za socialno zavarovanje.
Predlog zavarovanja proti boleznim in brezposelnosti je angleška zbornica poslancev v posameznostih zelo izpremenila. V tej obliki bo najbrže sprejet, a dolga leta ga bodo morali popravljati in piliti, kakor to
ni nič čudnega pri tako velikih in nenavadnih socialnoreformnih zakonih. Lloyd George se je moral udati večini.
Francosko socialno zavarovanje je zadobilo pravno moč, ni pa kaj priljubljeno zaradi zahtevane visoke starosti zavarovanca in nizke začetne zavarovalnine. Tudi ruje proti njemu skrajna desnica, podjetništvo in skrajna levica, sindikalisti. Nad 2 milijona zavezancev je prostovoljno pristopilo, 4 milijone je bilo uradoma zavarovanih, najmanj 3 milijoni zavarovancev pa niso še nikjer — vpisani.
V	Švici se je referendum z 285.000 glasovi proti 236.000 izrekel za delavsko zavarovanje zoper bolezni in nezgode.
V. K.
Zgodovina.
Statuti Primorskih gradova i opčina. Bibliografički načrt. Na-pisao dr. Ivan Strohal, član dopisnik Jugoslavenske akademije. Izdala Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Zagreb, 1911. (121 str.) Cena 2 K.
Dr. Strohal opisuje v tej knjigi razne statute, ki so bili v rabi po Dalmaciji, hrvaškem Primorju, v Istri, Trstu in na Goriškem. Taki statuti so najprej nastali po mnogih mestih v Italiji. Vslcd italijanskega vpliva so jih začeli sestavljati po nekaterih mestih in občinah na vzhodni strani Jadranskega morja, tedaj po Dalmaciji, po hrvaškem Primorju, po Istri, v Trstu in na Goriškem. Ti statuti so tedaj nekak plod romanske kulture. Večinoma so bili spisani v latinskem jeziku, nekateri iz poznejše dobe v italijanščini, nekateri pa v hrvaščini.
Čeprav so ti statuti nastali vsled tujega vpliva in nekateri po
tujih vzorcih, je vendar v njih marsikaj, kar ima svoj izvir v domačem hrvaškem ali pa slovenskem prebivavstvu. Nekatera mesta s takimi statuti so bila in so slovanska, nekatera druga pa so imela in imajo še v svoji okolici slovansko prebivavstvo, ki je dan na dan prihajalo v mesto. Sestavljavci statutov so se tedaj morali ozirati na posebnosti slovanskega mestnega ali pa okoliškega prebivavstva. Slovenski in hrvaški vpliv pri sestavljanju takih statutov se vidi med drugim v tem, da so v latinski tekst sprejeli precejšnje število slovanskih izrazov.
Knjiga, katero je spisal dr. Strohal, ima namen, seznaniti čita-telje z raznimi statuti, ki so bili v rabi med Kotorom in Gorico. Pisatelj govori pri vsakem statutu o ohranjenih rokopisih in o tiskanih izdajah. Za slovanske filologe so važni nekateri statuti, ki so pisani
v cirilici. Nam najbližji so statuti, ki so nastali po tistih mestih in ■občinah, po katerih vsaj deloma prebivajo Slovenci. Taka mesta, oziroma občine so: Piran, Izola, Koper, Milje, Trst, Tržič, Gradišče in Gorica. Pisani so v latinskem jeziku.
Želeti bi bilo, da bi slovenski juristi in zgodovinarji pridno uporabljali Strohalovo knjigo ter z večjim zanimanjem proučevali pravno življenje naših prednikov, kakor se je to do sedaj godilo.
Dr. Fr. Kos.
Slovensko šolstvo na Koroškem v preteklem stoletju. Po raznih virih sestavil Ante Beg. (Ponatis iz „Popotnika“, cena s poštnino 50 vin., založil pisatelj, tisk „Učiteljske tiskarne“ v Ljubljani 1912.)
Znani strokovnjak v statistiki našega nazadovanja ob meji, g. Ante Beg, je pridružil svojim ostalim spisom („Slovensko - nemška meja na Štajerskem“, — „na Koroškem“, — „na Kočevskem“ in „Narodni kataster Koroške“) navedeno razpravo, ki nam daje dober pregled našega nazadovanja glede šole, zlasti glede ljudske šole. Iz zanimive in živahno pisane razprave posnamemo, da je po 1. 1848. slov. preporod pognal svoje korenine tudi na Koroškem, pa tudi, kako je po absolutizmu v takozv. „liberalni“ dobi avstrijske zakonodaje sloven-
sko šolstvo v isti meri izginjalo pred nemškim, kakor je napredovalo nemčenje na sploh. Spis je zanimiv zlasti za onega, ki vč, da je bil ta boj tudi socialen: Nemški obrtnik, odvetnik, uradnik, učitelj, graščinski oskrbnik in veleposestnik so gospodarsko in politično izpodrivali slovenskega kmeta, ki se ni imel nikogar druzega okleniti, ko duhovna, in naše nazadovanje v šolstvu, kakor nam ga kaže pisatelj, je le paralela nazadovanja v gospodarstvu, pri volitvah, pri ljudskem štetju, — je le del splošnega nazadovanja na celi črti. V tem tiči lobiji pomen te razprave. Tisti ratki stavki zadnjega odstavka so tako trpki in dramatično jasni, — „drčimo brez jeka nizdolu, v žrelo narodne pogube“ — da je ob njih res težko ostati pri prirojenem optimizmu, ki sploh polagoma izginja, če gledamo na našo statistiko.
Takih spisov nam je treba mnogo več. Med Begovinii spisi o Koroški pa je še ena vrzel: Manjka natančen kataster naše akadem. inteligence, našega trgovstva in obrtništva, učiteljstva in uradništva na Koroškem. S to, menda najžalost-nejšo statistiko bi bila končana Begova enciklopedija koroške mi-zerije, in na podlagi teh podatkov bi se morala namesto sedanje pričeti organizirana obramba, da se reši, kar se še rešiti da.
V. K.
Kultura.
Urejuje dr. Ivan Prijatelj. Prirodoslovje.
Eksperimentalna psihologija v službi praktičnega življenja.
Tudio eksperimentalni psihologiji bi se dalo reči: komur se prerokuje rana smrt, ta čestokrat doseže visoko starost. Koliko je bilo nevernih Tomažev, ko so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja to in onkraj oceana porajali prvi laboratoriji, ki jim je bil cilj: „določiti zakonite zveze med duševnimi pojavi ter izslediti rezultate splošne vsebine.“
In danes? No, danes n. pr. lehko trdimo, da bi praktična pedagogika morala imeti docela drugačno lice, nego ga kažejo naše m-učilnice, in to na podlagi izsledkov, ki jih izkazuje repertoar eksperimentalne psihologije, zlasti v kolikor prihaja v poštev: pozornost, utrudljivost, pomnež, zaznavanje i. t. d. In prezanimiva dejstva, ki jih je s pomočjo eksperimenta izsledila forenzična psihologija
—	zanesljivost izpovedujočih prič, ugotovitev dejanjskega stanu („Tatbestandsdiagnostik“) ... — vedno bolj utirajo pot naziranju, da bodi zločinec in ne zločin predmet kazenskemu postopanju.
Da eksperimentalna metoda tudi v psihologiji izkazuje toliko uspehov, temu se pravzaprav ni čuditi, če uvažujemo bistvo eksperimentalnega izsledovanja. „Eksperiment je vprašanje, ki ga staviš prirodi in ki ta nanj točno odgovori.“ Kajpada je v prvi vrsti treba, vprašanje prav staviti! —
Izza najnovejše preteklosti je bilo človeški prirodi stavljeno sila nediskretno vprašanje; in uva-
žujoč kočljivost vprašanja pa prve odgovore, ki jih je dala intervie-wana priroda, moram reči, da eksperimentalna psihologija še kedaj postane nad vse važen kulturno-socialen činitelj. Zopet pa je bila mlada Amerika za eno idejo pred starikavo Evropo! Onkraj oceana so izkušali psihološkemu eksperimentu poveriti odločilen posvetovalni glas pri izbiranju poklica; prvo „posvetovalnico“ te vrste je ustanovil nedavno tega umrli prof. Parsons v Bostonu, teh ame-rikanskih Atenah. In kakor poroča Mlinsterberg), znani profesor filozofije na Harvardskem vseučilišču v Cambridgu, je bila prav srečna domneva, da bi znanstvena psihologija s pomočjo eksperimenta utegnila dajati zanesljivih odgovorov na tako kočljiv socialni problem, kakor je vprašanje: sem li sposoben za ta in ta stan ? In tako danes najdemo širom Zedinjenih držav celo vrsto-posvetovalnic, kjer v različnih variacijah vedno iznova odmeva refren :
Kam drži na d o s n o cesta, kam drži na levo pot ?
Mož, povejte mi po izkušnji: kje se laže ognem zmot?
Da je to gibanje pristen otrok amerikanizma, kdo bi si upal dvomiti! „Time is money — čas je denar!“ je amerikansko geslo; a sleherna pomota pri izbiranju poklica pomeni izgubo moči, časa in denarja.
i) Zeitschrift für paedagogische Psychologie und experimentelle Paeda-gogik. XIII. (1912). St. 1, str. 1—7.
Vsak poklic zahteva svoje vrste psihofizično sposobnost. „Ta in ta nedostatek v duševni funkciji bi te recimo v tem poklicu lehko upro-pastil, a v drugem bo docela brezpomemben; izredna nadarjenost ti v enem stanu pripomore do nenavadnih uspehov, v drugem pa ti bo težko kaj koristila. Tako so n. pr. tovarne, kjer je vse od tega zavisno, da delavec istočasno pregleda veliko število gibajočih se delov ter brž poseže vmes, ako se je kje pojavila nepravilnost. Niti najpridnejši delavec bi tukaj ne bil na svojem mestu, ako se njegov tipus pozornosti ne dä enakomerno porazdeliti čez širno torišče. Ta isti človek pa bi morda dosegel čisto posebnih uspehov v bližnji tovarni, kjer vse zavisi od tega, da se pozornost kar najostreje združi na eni točki. Tamkaj bi z osredotočeno pozornostjo mnogo več dosegel nego tisti, ki ima obsežnejšo pozornost. Mladenič, ki išče dela, ne ve ničesar o teh raznolikih zahtevkih strojev po tovarnah in še manj utegne vedeti o raznovrstnih oblikah človeške pozornosti. Tak človek instinktivno misli, da dobra volja zadostuje za sleherni zahtevek pozornosti. S pomočjo eksperimenta pa se dä preizkusiti, kaj zmore ta ali drugi posameznik.“
Človek bi pač mislil, da treba kdo ve kako zapletenih eksperimentov, 'da se ugotovi, ali je A sposoben za ta ali oni poklic, ki ga lehko vsak trenotek postavi pred najopasnejši položaj. Toda vzgled, ki ga navaja Münsterberg, je pravi vzor enostavnosti!
Večina industrijskih in obrtnih podjetij, ki se obračajo do Münster-bergove posvetovalnice, nujno želi, naj bi se dognalo, ah je mladič, ki prosi za mesto, zmožen, v nepričakovani situaciji ostati docela miren ter brž in prav presoditi relativno važnost raznih se javljajočih činiteljev. In na toli kočljivo vprašanje M. zanesljivo odgovarja s
pomočjo najpreprostejšega eksperimenta, skoraj bi rekel, da igraje: Za pripomoček mu služi 24 tiskanih kart. Na vsaki izmed teh kart je po 48 črk velike abecede, in sicer le samoglasniki A, E, O, U, vse križem razvrščenih. Na osmih kartah je en samoglasnik po 21 krat zastopan, a ostali po 9krat; v drugi osmerici eden po 18krat, ostali po lOkrat; v ostalih osmih eden po 15krat, vsi drugi po 11 krat. In preizkuševanec dobi nalogo, da teh 24 kart kar najhitreje porazdeli na štiri skupke in sicer tako, da bodo v prvem skupku vse tiste karte, na katerih črka A nastopa največkrat. Eksperimentator natančno ugotovi čas, ki ga preizkuševanec porabi za reševanje svoje naloge (redkokdaj pod eno minuto, včasi 5—10 min.), ter nato določi število in način zagrešenih napak.
Münsterberg poroča, da marsikateri preizkuševanec pri tej nalogi docela izgubi glavo, onemu zopet da je naloga mučna ter da njegov izdelek očituje precej napak. Drugi pa, ki so z mirnostjo kos nepričakovanemu in zapletenemu položaju, ne le da nalogo izvrše primeroma hitro in z neznatnimi napakami, temveč še ob reševanju doživljajo čuvstvo ugodja, ki se rado druži z uspešnim duševnim delom. Kajpada preizkuševanec ne sme morda črk preštevati, ampak mora slediti celotnemu vtisku in prav vsled tega se kvalitativna raznolikost praktičnih položajev v življenju dä primerjati tej medsebojnosti obilice črk, ki jo je mogoče kvantitativno določiti. —
Na psihološkem eksperimentu sloneče socialno prizadevanje, ki nam o njem iz Amerike poroča Münsterberg, je, le priznajmo to, nekaj še v povojih se nahajajočega. Toda kdor je nekoliko podrobneje proučil psihofizični organizem človeka pa metodološko moč eksperimenta, bo takoj priznal, da je temu prizadevanju odprt nedogle-
den razvoj. In kar treba posebej podčrtati, znanstvenik nasto-pazopetkot pionir na torišču kulturnosocialnega stremljenja. Zopet se uresničuje Comteova trditev:	Science
d’ ou prčvoyance, prčvoyance d’ ou action.
K. O.
Letošnji kongres za eksperimentalno psihologijo.
V	Berlinu se od 16.—19. aprila t. 1. vrši 5. kongres za eksperimentalno psihologijo, ki bo v prvi vrsti posvečen pedagoškim, oziroma didaktičnim vprašanjem. Kakor poroča „Društvo za eksperimentalno psihologijo“, vsebuje dnevni red
sledeče referate: 1. Psihologija
t'ezikovnega pouka. (G. (euchler.) — 2. Pomen psihologije za druge vede in za prakso. (K. Marbe.) — 3. Psihološke metode za pre-izkuševanje inteligentnosti. (W. Stern.)
S kongresom bosta spojeni dve razstavi; na eni se izlo-žijo psihološki aparati, na drugi pa nekaj vrst jako zanimivega gradiva (pripomočki za psihografično izsledovanje, psihološko zanimivi izdelki, gradivo za študij izraže-vanja), ki je last zavoda za uporabljeno psihologijo.
K. O.
Kemija.
Kemični poizkusi s preprostimi sredstvi. Spisal prof. Alfons Vales. V Ljubljani, 1910. Izdala „Slovenska Šolska Matica“.
Neprecenljivega pomena za kemični pouk je eksperiment. Naj bo učiteljeva beseda še tako živa, poizkusa ne more nikdar in nikoli nadomestiti. Seveda je treba izvesti poizkus tako, da se, kakor pravimo, posreči, zakaj bolje nič kakor pa ponesrečen poizkus. Učitelj-kemik ve, da je treba pri vsakem, še tako neznatnem poizkusu upoštevati to in ono, če hoče, da se mu res posreči ; vsaka malenkost lehko efekt eksperimenta deloma ali pa popolnoma pokvari. Tem težje stališče imajo v tem oziru učitelji-nestro-kovnjaki, ki se morajo boriti v začetku eksperimentalnega kemičnega pouka z najraznovrstnejšimi težko-čami. In tem učiteljem je po mojem mnenju v prvi vrsti namenjeno Va-lesovo delo.
Knjižica je razdeljena v občni in posebni del. V občnem delu našteva in opisuje pisatelj najprej kemikalije, ki so potrebne za po-
zneje opisane poizkuse. Jako umestne se mi zde opombe k nekaterim kemikalijam, posebno k onim, ki so nevarne. Nato so navedene razne priprave in opisana na lehko umljiv način ona opravila, ki jih mora poznati vsak eksperimentator. Bolj priporočljiv nego steklen gorilnik (str. 8) je gorilnik iz medi, ki ni dražji, a je trdnejši od steklenega.
V	posebnem delu Valesovih „Kemičnih poizkusov“ je najprej opisanih 140 eksperimentov iz anorganske, nato pa 93 eksperimentov iz organske kemije. Priznati je treba, da so poizkusi povečini srečno izbrani in metodično razvrščeni. Kar pa se tiče spisa poizkusov samih, si dovoljujem pripomniti nekaj besedi.
Pisatelj priporoča na strani 26. za dobivanje kisika sam kalijev klorat, češ, da je „rjavi mangano-vec večkrat pomešan s tvarinami, ki provzročajo s kalijevim kloratom nevarne eksplozije“, in pa zato, „ker ima rjavi manganovec pri pridobivanju kisika le ta pomen, da se vrši razvijanje m i r-
A.	Baebler: Alfons Valas, Kemični poizkusi s priprostimi sredstvi.
n e j e“. Res je to, kar trdi prof. Vales glede primesi rjavega man-ganovca; zato bi bilo umestno priporočiti to, kar priporoča n. pr. A r e n d t*), ne pa odsvetovati način pridobivanja, ki je splošno v rabi. Splošno pa je v rabi zaradi tega, ker vpliva rjavi manganovec katalitično na reakcijo, ali z drugimi besedami, reakcija se vrši pri razmeroma nizki temperaturi mnogo hitreje, nego če bi uporabljali sam kalijev klorat. O tem se g. avtor lehko prepriča, če v epruveti zmerno segreva najprej sam kalijev klorat, ki mu naj nato ridene nekaj rjavega manganovca. tlečo trsko naj preišče in primerja razvijanje kisika v prvem in drugem slučaju. Netočno je torej trditi, da ima rjavi manganovec le ta pomen, da se vrši razvijanje mirneje.
Pri 52. poizkusu na strani 44. bi bilo umestno pripomniti, da je treba nepravo zlato oziroma antimonov in bizmutov prah nekoliko segreti, preden se vsuje v klor, ker se le v tem slučaju pojavi gorenje, ki poveča učinek poizkusa.
Pripravneje je vosek raztopiti v kakem topilu (terpentinovo olje, gorak bencin), nego strgati ga iz steklene plošče (str. 46. in 61. poizkus).
Pri 64. poizkusu na str. 48. bi bilo bolje uporabljati zdrobljeno žveplo nego žvepleni cvet; železna piljevina in žvepleni cvet se namreč tako s p r i m e t a, da se dasta zmesnini z magnetom le težko ločiti.
Glede na 71. poskus c) na str. 51. bi pripomnil, da se cinkov sulfid le deloma izloči, ker je topljiv v nastali kislini. Umestno bi bilo torej poudariti, da se na opisan način izločijo le oni sulfidi, ki niso topljivi v razredčenih kislinah, n. pr. bakrov, kadmijev, antimonov sulfid itd.
*) Arendt Technik der Experimen talchemie, 1900, pag. 339.
Akoravno je Valesovo delo izključno praktičnega pomena, bi bilo vendar pričakovati, da je tudi v takih in enakih razpravah teoretično tolmačenje pojavov jasno in pravilno. Netočna je n. pr. trditev na str. 4., da se kalij na vodi vžge in gori z vijoličastim plamenom. Gori vendar vodik, ki se je izločil iz vode in ne kalij; ker pa je reakcija eksotermična, se nekaj kalija izpremeni v par, ki daje vodikovemu plamenu vijoličasto barvo.
Na strani 29. razlaga pisatelj sintezo vode iz zračnega kisika in vodika takole: „Vodik se je združil z zračnim kisikom v razpokljivo zmes — praskavca (pokalni plin).“ To vendar ni več p ra s kave c, temveč voda.
Nejasno tolmači avtor 30. poizkus na str. 33., kjer najprej trdi, da se natrijev oksid v vodi topi, tvoreč ž njo natrijev hidroksid, takoj nato pa pravi, da je postala voda od te spojine motna.
Na strani 82. v 43. poizkusu trdi pisatelj, da je oksalna kislina sestavljena iz ogljikovega oksida, ogljikovega dioksida in vode. To je poniotno. Oksalna kislina ni sestavljena iz omenjenih spojin, temveč ima le svojstvo, da ji hi-groskopna žveplena kislina odvzame elemente vode, pri tem pa se stvorita ogljikov oksid in dioksid. Nekaj podobnega opažamo, če polijemo sladkor s koncentrirano žvepleno kislino, ki mu odvzame elemente vode, ogljik pa se izloči. In vendar bi bilo prenagljeno trditi, da je sladkor sestavljen iz ogljika in vode.
Nezadostno točen je avtor „Kemičnih poizkusov“ glede barve plinastih snovi. Na str. 36. in 37. piše n. pr. o prozornem namesto brezbarvnem dušikovem oksidu, zakaj prozoren je tudi rjavi dušikov dioksid. Na str. 42. in 44. pravi pisatelj, da je klo-rovodik belkast plin. V resnici
je klorovodik brezbarven plin, ki pa tvori na zraku z vodenimi hlapi megle. Tudi o žveplenem dioksidu trdi pisatelj na str. 48., da je belkast namesto brezbarven.
Jezik knjižice je gladek. Tudi nekaj novih, dobrih kemičnih izrazov sem našel v nji, kar je upoštevanja vredno. In ker nam nedostaja enotnosti v uporabi kemičnih imen in izrazov, zato prof. Valesu ni šteti v zlo, ako konsekventno rabi namesto pravilnejšega izraza „ena-č b a“, izraz „obrazec“ (formula). Omenil bi še, da se je v naši fizikalni in kemični literaturi že popolnoma udomačil razloček med topiti (lösen) in taliti (schmelzen). (Primerjaj str. 11., 47.)
B.	Baebler.
Dr. K. Hinterlechnerjeva kritika o dr. Kerletovi knjigi „Mineralogija in kemija itd.*)
V	1. štev. letošnje „Vede“ je priobčil dr. K. Hinterlechner, adjunkt državnega geološkega zavoda, o imenovani knjigi strokovno oceno,' ki je po vsebini in obliki marsikoga osupnila in zahteva, da se zasliši „altera pars“.
G. ocenjevatelj si je olajšal svoj posel na nenavaden način. Šolsko knjigo, ki jo je napisal aktiven šolnik v zmislu veljavnih predpisov, imenuje g. ocenjevatelj na kratko „tiskovino“, o kateri naj „se ne pričakuje“, da bi se on „pečal ž njo“. To nalogo prepušča on „popolnoma onim krogom, ki si prisvajajo v poslednjem času privilegij izdajanja učnih knjig za naše srednje šole, oziroma, ki si prilastujejo „pravico“
Od odbora „DruStva slovenskih profesorjev“ v Ljubljani nam jo došla gorenja protikritika, ki jo priobčujemo rade volje. Krivico nočemo delati nikomur in nam je do tega, da se vsaka neumestna pikrost opusti.
Uredništvo „Vede".
določevati pisatelje za take tis-kovin e“.
Smelost takega nastopa g. ocenjevatelja stopi v pravo luc, ako se pomisli, da je Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani, upoštevaje umljive razmere slovenskega šolstva, naredilo konec dosedanjemu neplodnemu običaju, ko je bilo prepuščeno slučaju, kedaj kdo spiše kakšno slovensko srednješolsko knjigo, in 'kedaj potem rokopis najde požrtvovalnega založnika. Imenovano društvo je temu nasproti s krepko voljo vzelo obojno skrb v svoj delokrog. Znalo je pridobivati pisatelje, in ako ni bilo založnika, je pripomoglo na svoj riziko, da je knjiga izšla. Ume se samo po sebi, da je društvo v prvi vrsti iskalo in pridobivalo avtorje šolskim knjigam med slovenskimi šolniki in ne med nešol-niki. Poudariti se sme tudi, da je dobri namen in pravilni postopek Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani dosegel slednjič naklonjenost visoke vlade, ki je avtorjem omogočila delo v več slučajih s tem, da jim je podelila večinoma po posredovanju kranjskega dež. odbora popoln ali delen dopust. Istotako prijazno postopa naučno ministrstvo nasproti avtorjem nemških šolskih knjig.
Plodovi stremljenja Društva slovenskih profesorjev so tudi že pred nami. V kratki dobi nekolikih let se je lepo izpopolnila slovenska srednješolska literatura — ne s prevodi, nego s samostojno zasnovanimi knjigami, ki ne zaostajajo za šolskimi knjigami drugih narodov.
Prvi in doslej edini, ki tega postopanja Društva slovenskih profesorjev ne odobrava, je g. dr. Karl Hinterlechner, ki imenuje slovenske šolske knjige, iniciirane po imenovanem društvu na kratko „take tiskovine“ in društvu očita, da si „prisvaja“ „privilegij izdajanja slov. š. knjig“. Pri tem pa
strogi gospod ne navaja nobenega povoda, ki bi upravičeval njegovo preziranje, in nobenega, ki bi bil podlaga njegovemu očitanju!
G. prof. H er le je žrtvoval počitnice in dovolj prostih ur šolskega leta, da je napisal knjigo, ki odgovarja po obliki in snovi sedaj veljavnim predpisom; knjiga je dobila odobritev naučnega ministrstva, ki se naslanja (kakor običajno) na podrobne, uradno predložene strokovne ocene — težko si je spričo tega misliti, da bi bila vredna edinole, da jo kedo (in bodisi strokovni uradnik Državnega geološkega zavoda) prezirljivo odrine izpred sebe, opiraje se menda zgolj le na svoj „jaz“ ! Splošno se smatra za dolžnost in znak izobraženca, da spoštuje kulturno delo drugih. Le tak sme pričakovati, da spoštujejo tudi drugi njega. Nikakor ne izključujemo možnosti, da ima Herletova knjiga poleg prednosti tudi slabosti — od resne kritike pa pričakujemo, da odkrito prizna prednosti in z resno ter dobro voljo, čeprav z vso strogostjo, opozori na slabosti. Še celo, ako bi bil avtor delal za denarni dobiček in ne le za idealno plačilo, bi dostojna kritika ne smela zapustiti tega načelnega stališča. Ako kritika g. Hinterlechnerja ne pripoznava tega stališča, se obenem odpoveduje znaku, da je dostojna in resna.
G. ocenjevatelj si je stavil na-lögo, da prezrši kn igo le podrobno oceni „Zemljevid važnejših rudninskih najdišč na Kranjskem in v sosednjih pokrajinah“, ki je dodan Herletovi knjigi in je izšel tudi posebej, da ga morejo rabiti učenci zavodov, kjer ne služi Herletova knjiga, n. pr. realci v Idriji, učite-ljiščniki itd.
Veščak v domovinskem mineraloškem slovstvu spozna na prvi pogled, da sta g. Herletu služila zlasti dva vira: Voss, Übersichtskarte der Mineralfundorte in Krain in pa Toula, Karte der Verbrei-
tung nutzbarer Mineralien in Österreich-Ungarn. Pripoznati se mora, da boljših kartografskih virov sploh ni na razpolago in da ta dva glavna vira tudi povsem zadostujeta namenu, ki si ga je stavil prof. Herle. Poglavitna pomota njegovega zemljevida je menda ta, da je shematične znake Toulovega zemljevida prenesel v svoj zemljevid povckšane v merilu svoje topografske podlage.
Oglejmo si pa sodbo g. oce-nievatelja, ki pričenja z besedami: „Difficile est satiram non scribere. Pri pregledovanju zemljevida se mi vsiljuje nehote vprašanje: iz kakšnih virov je pa zajemal g. pisatelj svoje grafične podatke? Ali je prespal preiskave dunajskega c. kr, geološkega zavoda itd?“ Zdi se, da g. Hinterlechner ni veščak v gori omenjenem zmislu.
Za popolnoma nepremišljen in neupravičen smatramo izrek g. oce-njevatelja: „Ker bi bilo skoro laže in krajše našteti pravilne označbe, nego zgrešene, se hočemo omejiti le na par opazek.“ — Oglejmo si te opazke! Prva je: „Pri Rovtah in na O r 1 e m (sic!) so našli črni premog; v mapi teh rudninskih nahajališč ni označenih“. Gospodu drju. Hinterlechnerju si dovoljamo sporočiti, da na Kranjskem ne poznamo premoga pri Rovtah (Gereut), in ako je dr. Hinterlechner „prespal preiskave dunajskega geološkega zavoda“, kjer je on sam uradnik, ga poprosimo, da pogleda v Erläuterungen zur geologischen Karte, Blatt Haidenschaft, herausgegeben von der Geologischen Reichsanstalt, Wien 1905. kjer stoji na str. 14: „Gereut. Hier wurde in anthraciti-schen Schiefereinlagerungen e r-folglos auf Kohle geschürft“. Odkrito pa priznamo, da premog pri Orlah res ni označen v Herle-tovem zemljevidu. Avtor je pač imel dober namen in je označil kraj Orle, izostalo je pa očitno pomotoma le znamenje premoga po-
leg geografskega znamenja in imena kraja. V drugi izdaji bo g. Herle to polovično pomoto lehko popravil.
G. dr. Hinterlechner nadaljuje: „Pri Šoštanju je znana debela pre-moška plast...; gospodu pisatelju je pa menda tudi vsa ta snov — neznana“. Temu nasproti pripomnimo, da pri Šoštanju n i „premoške“ plasti, nego je pri Velenju, ondi pa je v zemljevidu označena! Ta očitek je torej zopet popolnoma brez podlage. Nadaljnji očitek tvorijo „premoška nahajališča pri Podsredi“, o njih zopet „Herletova karta ne ovaja prav nikakršnih podatkov“. V istini pa so v karti zaznamovani, le pomotoma nebistveno južneje! Tudi ta očitek ni utemeljen v ostrem zmislu ocenjevavčevih besed! G. ocenje-vatelj nadaljuje: „In kaj naj porečem o Herletovem premoškem ozemlju med Celjem...; nedopustno je, če se Slovenci in njih že itak majhna in splošno zaničevana znanstvena literatura na tak način pred vsem svetom smeši.“ — Tudi tu smo v prijetnem položaju, da moremo vznemirjenega gospoda potolažiti. Ako je namreč zaznamek v zemljevidu netočen, more g. Herle to pomoto popolnoma zvaliti na rovaš dvornega svetnika Toule, profesorja mineralogije in geologije na dunajski tehniki, ker je pre-n a ta n ko prerisal s Toulovega originala. Od dr. Hinterlechnerjeve-ga očitka ostane torej le pristavljeni navidezno bolestni vzklik žaljenega rodoljubja; le žal, da moramo smatrati njega samega za tistega, ki našo literaturo pomaga smešiti pred svetom s svojo nepremišljeno kritiko.
Ko je g. ocenjevavec slovensko literaturo ponižal, opozarja na-se: „Izpod mojega peresa je prinašal Trgovski Vestnik v svojem Vlil. letniku 1911 ..Tudi ta opozoritev izvira iz zmote gosp. ocenjevavca; Herletova knjiga je namreč bila do-tiskana ob koncu 1. 1910. in se
torej ni mogla že ozirati na to, kar je napisal on pozneje.
Kolikor se tiče „iluzij“, ki jih je „ovekovečil“ g. Herle „zadevno (sie!) železa“, ko je v svoj zemljevid narisal „železna polja“, zavračamo g. ocenjevatelja zopet na Toulov zemljevid ; ondi so narisana enako! Istina je, da n. pr. leži na Dolenjskem na shematično označenem prostoru na mnogih krajih precej obilna plast ilovice, obarvane od železovega hidroksida. Tu in tam je železna snov osredotočena v gomoljasto in slojevito rudo, ki je bila še pred polstoletjem predmet produkcije železa. Ta produkcija je morala ponehati, ko ni mogla odo-levati naglo in ogromno vzrastli konkurenci na svetovnem trgu. Na „najdiščnem zemljevidu“ se je zdelo gosp. Herletu vendar še primerno označiti „železna polja“, da ima šola priliko opozoriti nanja, ker jih je priroda ustvarila, in ker so imela še nedavno gospodarski pomen (Kropa, Bohinj itd.). Primerneje bi morda pač bilo, ko bi bil g. Herle izbral skromnejšo signaturo za „železna polja“ ; sedanja je za živce zlovoljnega ocenjevatelja nekam res prerazburljivo rdeča I
G. kritiku se nadaljnje modrovanje (o Trstu itd.) samemu zdi odveč; zatorej pravi: „da se ne bomo lovili tozadevno za besede, naj le še pripomnim oziroma opozorim g. pisatelja, da je v naših teritorijih dopustno govoriti o železnih rudah splošno le v mineraloškem zmislu “ Tudi ta
pripomnja je odveč, ker ima zemljevid itako nadpis „Najdišča rudnin“, to je mineralov!
Sicer meni g. ocenjevavec, da sploh ni bilo treba, dodati knjigi „tako mapo, če se je ne more ali celo ne sme popolnejše reete pravilnejše narisati“. S tem je le pokazal, da ne ve, kako uspešno podpira vsak zlasti pa prirodopisni pouk vsako nazorno sredstvo, četudi je le preprosto izdelan zemljevid;
saj g. kritik sam še nikoli ni poučeval v šoli!
G. ocenjevavec se nazadnje še izpotika nad malimi pomotami topografske zemljevidove podlage. Če opozarja npr., da leži v pre-
Erostem zemljevidu Herletovem aški Trg cele tri kilometre strani od pravega kraja — mu je avtor le hvaležen za tako opozoritev. Slične hibe se nahajajo celo v znamenitih geografskih atlantih v rvi in tudi še v sledeči izdaji (Kozenn, tieler). Če pa g. kritik zavzame ob tej priliki resno pozo in s slovesno vzdignjenim prstom preti: „z neresničnimi grafičnimi trditvami se ne sme pitati učeče se mladine“ — se vendar edinole osmeši, zakaj od vzvišenega do smešnega je le en korak.
Potrudili smo se in smo korak za korakom sledili Hinterlechnerjevi kritiki. Reči smemo, da je v svoji ostri obliki vseskozi neupravičena. Kritika ni toliko pokazala slabosti
stremljenja Društva slovenskih profesorjev v Ljubljani, Herletove knjige in dodanega ji zemljevida, tudi ni pokazala, da se more g. kritik ponašati s posebno strokovnjaško nezmotljivostjo, s poznavanjem strokovne literature, s pedagoškim umevanjem in s taktnim nastopanjem nasproti Društvu slovenskih profesorjev, nasproti dr. Herletu in nasproti slovenski književnosti. Pokazala pa je temveč slabosti oce-njevateljevega temperamenta, ki prenagljeno obvladuje razum in potrebno resnost.
Ko se je g. ocenjevatelj ob sklepu svoje kritike čutil zmagovitega spričo dozdevnega uspeha izstreljenih pšic, je nastavil v sklepnem stavku še eno posebno strupeno strelico. V razmotravanje tega stavka se nam ni treba spustiti. Strelec je razorožen, njegova pšica ne sledi strelčevi volji, nego, kakor vse druge, mu pade tudi ta brez učinka pred noge.
Slovensko slovstvo.
Kot izreden dar so dobili udje Mohorjeve družbe letos Cankarjevih „Troje povesti“. Te tri povesti1) so sledeče: „Zgodba o dveh mladih ljudeh“, „Krčmar Elija“, „Zgodba o Simnu Sirotniku“. Prva je nekaka epopeja čiste in verne vdanosti dveh mladih ljudi, Pavleta in Mane, povest o čisti zaupljivosti, ki trpi in vara samo sebe, samo da bi ne užalila svojega druga. Ta čista misel, ki je za ta dva mlada človeka skoro nevarna, je simbol mladosti, ki se ubija molče in vdano trpi, saj je trdno prepričana, da ji bo plačilo za vse prišlo in da se ne more varati. Res se ta dva mlada
‘) Troje povesti. Spisal Ivan Cankar. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Z dovoljenjem prečastitega krškega knezoškofijstva. — 1911. 8°. 192 str.
človeka ne varata, in ob koncu povesti ju vidimo na pragu boljše bodočnosti. Kako se je ta preobrat v resnici izvršil, kakšno je bilo plačilo za vse verno trpljenje, tega Čankar sicer ni povedal, toda posrečilo se mu je pokazati to nedolžno mladost tako, da mu na koncu povesti res verujemo. Iskala sta paradiž, pa nista vedela, da je v njunih srcih. — Prva povest je epopeja vdanosti, ki je skoro že podobna resignaciji, druga, krčmar Elija, pa je slika slovenske „široke duše“, ki se v svojem topoglavem fatalizmu tolaži z globoko zamišljenimi, toda sofističnimi reki in ki se ji „le v spanju in v pijanosti prikažejo sveti trije kralji: moštvo, pravica in Matjaž“ (str. 105). Stari župnik, simbol prejšnjih, boljših časov (njegovi farani spominjajo na farane, ki jih
je imel „Sv. Janez v Biljkah“), neizmerno simpatična oseba, umre, za njim, ki je bil faranom vsaj še nekak simbol, pa pride in zavlada Elija Nahmijas. Žid, tujec, ki vidi vsem faranom v srce, ki nad vsemi zavlada, dokler ga ne pokoplje njegova vražja pohlepnost. Ko se je fara ubila sama s svojo nemočjo in Žid sam s svojo premočjo, ko se je dopolnilo vse, kar je bilo sojeno, ko se je povodenj odtekla (str. 89), se povrne mladina, in ž njo se začne novo življenje. Kako pravzaprav, tega Cankar ne pove, a dosledno razvije, kako se je moralo samo po sebi razbiti staro in trhlo, da je bilo prostora za dome, ki si jih postavijo Cankarjevi ljubljenci, mladina. In značilno za kon-fesijo Cankarja umetnika in verujočega preroka je, da pozdravi mlade Potnikove, ki se povrnejo, edini spomin na pretekle žalostne dni: njihova mati. Čakala je in trpela, prepričanje, da se bodo povrnili, ji je dalo moči, da je doživela novo dobo. To prepričanje je ni varalo, in tako vidimo na koncu povesti, kako prihajajo novi, lepši časi — materam in njihovim sinom. Gospodarji kvarljivci so izginili, doletela jih je usoda, ki so je bili vredni, očetov ni nikjer, bodočnost gradijo matere in otroci. — „Zgodba o Simnu Sirotniku“ je varijanta problema. ki ga je Cankar obdelal že v „Hlapcu Jerneju in njegovi pravici“. Tukaj je tragika deloma kompenzirana s satiro, obe pa sta dovolj prozorni, včasih še preveč. Kakor hlapec Jernej, tako kaže tudi kovač Simen vso tragiko, ki izhaja iz neskladnosti med pisano in nepa-ragrafirano pravico; tukaj pa je ovest dvignjena više, problem bolj ompliciran, ker kaže okorelost pisane pravice sploh, posebno pa še tedaj, če jo imajo v zakupu taki ljudje, kakršni so v prisojniškem in osojniškem uradu. Kaj zato, če krščanski človek lačen in žejen na kamenju, razpaljenem od solnca,
umre, samo da lehko reko župan, svetovavci in birič: „Pravica se je izkazala — namreč naša!“ Ne-krščanstvo v imenu postave, a ko se ga zavedö (vsled župnikovega opomina), je kajpada že prepozno.
Knjiga je izšla v publikacijah družbe, ki ima med svojimi člani ogromno večino neliterarnih ljudi. Ali je na ljudstvo vplivala in kako, tega ne morem povedati, ker mi manjka poročil, izkušenj in opazovanja. Da bi v vsem mogla vplivati, se mi ne zdi verjetno. Saj ima vse tipične znake, po katerih spoznamo pri nas, ne da bi pogledali na firmo (ki je ni mogoče kopirati), „ex ungue leonem“; nikjer ni sledov, da je Cankar ob misli na svoj publikum dal kakšne koncesije. Najbolj se to opaža v prvi povesti, ki operira z artistično umljivo, za neliterarnega bravca pa moteče prozorno in neverjetno paralelno mehaniko. Opazovanje sveta in reakcija nanj, kakor jo čujemo iz ust Pavleta, kajžarjevega sina, in M a n e, sedemnajstletne kmelske hčere, je pristno Cankarjeva; večkrat nas šele narekovaji spomnijo, kje je konec Cankarjevih refleksij in začetek Pavletovih ali Maninih besed. Realnost in simbol prehajata drug, v drugega, tako da neuki bravec večkrat ne bo prav vedel, kje neha direktno pripovedovanje in kje se začne primera. Da bodo ljudje drugo in tretjo povest brali z več-im užitkom, ko prvo (ki je po concepciji najgloblja), to je precej ehko umljivo, konec tretje, ki je dasičen primer lapidarno a vendar organsko zaokrožene povesti, bere tudi literaren človek s pritajeno sapo. — Ta ali oni bo zaradi konca prve in druge povesti mogoče očital Cankarju pomanjkanje pozitivnih idej, toda po krivici. Kdor se krega, da je juha neslana, ta vendar dovolj pozitivno želi juhi soli. Cankarju bi se kvečjemu, da ostanem pri tem — vodenem in neslanem primeru, lehko prej očitalo, da
ima več veselja s tem, da rentači in zabavlja na neslano juho, namesto da bi mobiliziral vsega Ple-teršnika in opisoval na dolgo in široko prijetnosti in dobrote pravilno osoljene in primerno tempe-rirane juhe. Cankar pa neslanost takorekoč analizira in secira, ker želi, da jo publika sama spozna in uvidi. Cankar pokaže, da 'ima publika tako zamašen nos, da ji je vse eno, ali zavživa mleko ali juho, da ima od jeruša in paprike že tako izžgana usta, da soli niti več ne čuti. Pozitivna zahteva se torej glasi: „draga moja publika, usekni se in pusti jeruš in papriko, potem boš sama spoznala, kaka je pravilno osoljena in primerno temperirana juha. Opisoval ti je ne bom; kako hočeš spoznati juho z ušesom, če je ne moreš z jezikom! ?“
Lepo, v resnici umetniško knjigo grdo kazijo „originalne“ vinjete, v katerih jeclja nekdo, ki misli, da je slovenski Van Gogh. Takšnih eksperimentov res ne potrebujemo, čudno se mi zdi samo, kako so ušli odborovemu cenzorskemu očesu. Ali pa je odbor v umetniških rečeh tako strašno primitiven, kakor je ta njegov „S“ ? Tega skoraj ne morem verjeti.
*
*	*
Milan Pugelj, ki je že dalje časa precej znana oseba mlajše pisateljske generacije, je izdal svojo prvo knjigo). V nji je devet stvari različne vrednosti. Najslabši sta menda prva in zadnja. Obe imata v naši tesni literaturi že preveč obrabljen motiv, ki je poleg tega še brez vsake nove ideje; „Pismouk“ je satira brez duhovitosti, ki je zgrešila cilj. Zanimiva je samo kot prispevek k naši „profesorski“ literaturi. „Hlapec“ in „Osat“ bolehata na pomanjkanju notranje motivacije, kar se čuti posebno pri
J) Milan Pugelj. Mali ljudje. V Ljubljani 1911. 23ö str. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. Cena ?
drugem. Mirtič je tako nesrečen, tako žalosten junak, da se človeku v srce smili. Če pa se bravec praša: Kako, zakaj, odkod, pa ne dobi od avtorja odgovora, zato ni mogoče usmiljenje s takim človekom in zato tudi za žalostni konec ni primernega razloga. „Vrane“ so čudna stvar, ob kateri so kumovali najrazličnejši botri; VI. Levstik, Kipling, Bierbaum, Twain — dovolj zanimiva stvar, da izreče o nji kak prirodoslovec svoje mnenje (kakor o prvi fotograf)- Brez posebnih pretenzij nastopata „Sestanek“ in „Na gradu“, nekoliko više je segel pisec v „Krstu“ (ki se mi zai najboljši v celi knjigi) in „Zimski poti“ (po kateri je posneta Gasparijeva naslovna risba). „Krst“ je preprosta in prikupna črtica, „Zimska pot“ pa jasno kaže, da se je pisatelj lotil snovi, ki je ni docela obladal.
Pisec je dal knjigi naslov „Mali ljudje“ in je s tem menda hotel reči, da ne opisuje kakih velikih osebnosti, da opisuje ljudi, za katere zadostuje tudi skromnejši pisateljski aparat, na katere ni vredno trositi posebnega	truda, zaradi
katerih je lehko pisatelj že vnaprej opravičen za to ali ono nedostat-nost. Tako morda pisatelj misli in ž njim marsikdo, ki mu ugaja lahko branje, kakršno je baš v tej knjigi. Toda stvar je vendar malo drugačna ! Ali se izplača, da se pri nas toliko popirja in črnila trati za opisovanje „malih ljudi“, ali je dobro za naš publikum,	da dobiva v
tisku toliko „malih ljudi“, da nazadnje že sam uravna svoje duševne obzorje po njih — končno, ali je med našimi pisatelji res toliko „malih ljudi“, ki so tako kratkovidni, da ne	vidijo nikakih
drugih problemov,	ko samo tiste,
v katerih se tako dobro počutijo ?
Pugljevi „Mali ljudje“ so izve-čine hudo začetniško delo — danes imamo za našo literaturo po pravici že strožje merilo — pisec pa nima več onih pravic, ki jih blagohotna
kritika včasih daje začetnikom. O Puglju treba reči, da je v tej knjigi poda! premalo, na vsak način pa manj, ko bi mogel. Več poglobitve, resnobe ustvarjanja in spoštovanja do lastnega dela!
Se besedo na naslov založnikov. V zadnjem času se vidi, da sta Kleinmayer in Bamberg s posebno ljubeznijo vzela pod svoje okrilje pisatelje mlajše generacije, kar je lepo in vsega priznanja vredno delo. Pravo ceno pa bo imelo šele tedaj, ko bo pri tem več izbiranja, nego nesmotrenega zbiranja.
*
*	*
V	poročilo o slovenskem slovstvu spada tudi beseda o treh pomenljivih publikacijah o našem jeziku, ki so izšle v zadnjem času. St rekel j je izdal — za 10 let prepozno, a še ne popolnoma prepozno — v debeli knjigi svoje članke, ki jih je napisal v obrambo Levčevega pravopisa.3) Tominšek je napisal v „Ljubljanskem Zvonu“ 1. 1909. in 1910. serijo člankov jezikovnega značaja, ki so izšli pozneje tudi v ponatisku4). Vrednosti ta „Barbarus“ nima skoro nobene, niti po svoji znanstveni podlagi (ki je skoraj ni), niti po svoji praktični porabnosti. Tominšek je v njem poizkusil s svojim znanjem „znanstveno“ podpreti izvečine razne žurnalistovske in žurnalistične po-sebnice, ki so se v zadnjem desetletju prav šoperno razbohotile po našem jeziku. Pomen je dobil njegov _„Antibarbarus“ šele tedaj, ko je Strekelj odgovoril v „Zvonu“ 1911 na posamezne trditve in zahte-
’) O Lovčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah. Opomnjo o slovenskem glasoslovju in rabi nekaterih oblik in besed. Spisal dr. Karel Strekelj.
V Ljubljani, 1011, Založil pisatelj. Prodaja L. Schwentner. 137 str. Cena 3 K.
*) Dr. Jos. Tominšek: Antibar-barus. Študije o napakah in pravilih slovenskega pisanja. 1. Ljubljana 1910. Založil L. Schwentner. 68 str. Ta pona-tisek je avtentičen, zato so tukaj oziramo nanj in ne Da prvotno obliko člankov.
ve ter jim dal pravo znanstvena lice, pri čemer seveda ni ostal po Tominškovi zgradbi skoro ne „kamen na kamenu“. Tudi ti članki, žal, doslej še ne završeni, so izšli v ponatisku6). Poleg Pleteršnika in Levčevega pravopisa tvorijo danes Štrekljevi in Škrabčevi spisi knjižnico, ki bi jo moral, če ne že imeti, vsaj rabiti in poznati vsakdo, ki pri nas dela (ali celo deluje) s peresom.
Ko je Levec leta 1899. izdal svoj pravopis, s katerim bi naj postala za širše sloje dostopna pravila, po katerih se je uravnal Pleteršni-kov slovar, se je vzdignila pri nas „abecedna“ vojska, nič manj huda ko ona za časov Kopitarja in Čopa. Imela je ž njo tudi precej sorodnosti. Danes, ko ne stojimo več v sredi burnega boja in ko iehko s pomočjo literature, ki je nastala tedaj, in nove Štrekljeve knjige trezno presodimo ves boj, moramo, če smo popolnoma nepristranski, priznati, da je bila naša tedanja znanstvena in kulturna višina na eni strani zelo nizka. Kdor tega ne ve ali ne veruje, ta dobi v Štrekljevi knjigi, posebno na str. 1—66 dovolj gradiva za našo kulturno zgodovino. Tako sega ves ta boj globlje v naše duševno življenje in ni samo kratkočasna filološka praska, preko katere bi naša javnost lehko prešla na dnevni red. To se je doslej že dovolj jasno pokazalo, pokazalo pa se bo počasi še v večji meri.
Pleteršnikov slovar in Levčev pravopis sta danes prva temelja, na katera lehko začnemo staviti zgradbo našega modernega jezika. Temeljne črte so trdne in zanesljive, v posameznostih bo seveda še treba korekture, ki jo bo zahteval na-
Eredek znanja našega jezika. Ne-atere korekture so že danes po-
°) 0 nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave. Spisal dr. Karel Strekelj. foaebni natisek iz „Ljubljanskega Zvona“, letnik XXXL V Ljubljani, 1911. 44 str.
trebne, pri drugih slučajih, kjer še danes ni popolne jasnosti, smo vsaj spoznali, v kateri smeri mora iti naše raziskovanje, da pridemo počasi do trdnih in zanesljivih temeljev. V tej stvari sta baš navedeni Štrekljevi publikaciji marsikaj utrdili, kar je bilo doslej nestalno in dobrodošel objekt raznim diletantskim eksperimentatorjem. V naslednjem hočem za ravnalo vsem ljudem, ki jim je v resnici za napredek našega jezika in v izpod-budo našim filologom (tudi onim, ki so že profesorji) podati nekatere rezultate naše znanosti, ki so baš sad publikacij, o katerih poročam.
Glagoli s tujo podstavo, ki so k nam prišli v obliki nemških glagolov na „—ieren“, se morajo vseskozi — v besedi in pismu“) — glasiti na —irati. Torej moramo pisati in govoriti: „angažirati, apelirati, deklamirati, študirati, urgirati, votirati, rafinirati, škalpirati“ i. t. d. Te oblike so — vkljub Pleteršniku in Tominšku (str. 63—64) — edino pravilne. Levec je v tem prašanju zavzel kompromisno stališče s § 445, kjer pripušča nekatere oblike na - ovati (oziroma — evati), ki pa je napačen. Od zgoraj navedenih oblik, ki smo jih v celoti prevzeli kot tujke, moramo namreč strogo ločiti že po pomenu različne d u b 1 e t e nekaterih glagolov, ki smo jih naredili iz tuje, toda pri nas že udomačene podstave z domačo pripono. Tako imamo poleg glagola „politizirati“ še „politiko-vati“, poleg „kritizirati“ še „kriti-kovati“. Ti glagoli so po zgledu domačih (moževati, kraljevati, caro-vati) stvorjeni iz znane in običajne podstave, imena: politik, kritik. Te oblike imajo poleg oblik na
—	irati, ki bi jih naj, kakor nekateri zahtevajo, nadomeščale (namesto kritizovati, politizovati) pravico in so dobrodošle, pravilne dublete, ki v določeni smeri diferencirajo p o-
aj Razlikovanji) pisanega (knjižnega in govorjenega jezika (narečja) je zelo nevarno in naravnost škodljivo.
men glagola. Zmešnjavo je povzročilo in najbolj zabranjevalo jasnost dejstvo, da se je pri teh glagolih premalo pazilo na razmerje med podstavo in pripono, da se je sploh vse vprašanje izkušalo rešiti zase in ne z ozirom na druge naše glagole.
Enako zmešnjavo, kakor pri tujih glagolih, je pri tujih adjektivih (ki se v nemščini končavajo na —isch) povzročilo zanemarjanje podstave in pripone in njunega pomena. Tudi tukaj so se ljudje trudili dobiti to ali ono dovolj veliko šablono, v katero bi leliko spravili vse te adjektive. Tominšek je mislil, da bo rešil ves spor s tem, da mu je dal „znanstveno“ podlago z zahtevo, da je „pred vsem merodajno dvoje zakonov: 1) blago g 1 a s j e, 2) u m 1 j i v o s t, t. j. poslovenčena beseda se ne sme preveč oddaliti (!) od izvirne ali speljati v dvounije“ (str. 27—28). Če pomislimo, da imamo Slovenci različna ušesa, da je torej Kajetanu (recimo!) blagoglasno to, kar Ci-prijanu ušesa trga, in če vemo, da izhaja umljivost pridevnika iz um-ljivosti podstave in pripone (da je torej komponenta dveh sil, ki jih Tominšek ne upošteva), potem si lehko takoj preračunamo, kam bomo prišli s tema Tominškovima „z a k o n o m a“. Za znanstvenost Tominškove argumentacije so posebno značilne nekatere trditve. Enkrat mu je beseda predolga (30), drugič se hoče ravnati po svojem vkusu (31), ne ugaja mu „iškova-vanje“ (str. 27, pod črto). Ce lehko vsakdo dela po svojem vkusu in rabi le to, kar nje m u ugaja, potem sploh ne potrebujemo nobenih „Antibarbarjev“, potem bo v našem jeziku zavladala „uzakonjena“ anarhija. Na str. 27. je — preskromno
—	pod črto skrita še posebna filološka pikantnost. Tam razlaga Tominšek, da mu —iškovanje niti pri domačih pridevnikih ne ugaja, da mu je torej „kmetski“ ljubši, ko „kmetiški“. Oba pridevnika pa imata samo to razliko, da je prvi
tvorjen na podstavi „kmet“, drugi na podstavi „kmetič“. Obe besedi sta domači slovenski, obe pristni, obe pravilni, čemu naj torej eno opustimo in postanemo revnejši za eno besedo in en pojem. Razloga za to ne navede Tominšek nobenega — njemu se „kmetiški“ pač ne dopade — pa je „Roma locuta, causa finita“. Toda nismo še pri kraju! V tisti opazki je Tominšek izdal še eno intimnost svojega filološkega srca : ljubši nego „kmetiški“ mu je „kmečki“. Tominšek ima res čudne simpatije: „kmetiški“ je rodil sina, ki se po Slovenskem klati z imenom „kmečki“, Tominšek pa ne ve za ta rod in sovraži v sinu očeta. In po slovenski slovnici, ki jo — jaz vsaj mislim — predava na gimnaziji (če med tem še ni napisal kake nove), je oblika „kmečki“ kriva, oblika „kmetiški“ edino pravilna. Moj Bog, kaj si čem o! —
Breznikove pomiselke zaradi imaginarne podstave, na katero bi se naj pri teh adjektivih pripel —ičen (Dom in Svet, 1904, str. 428) je sicer pregnal Štrekelj s tem, da je po Brugmannu opozoril na produktivna ali živa obrazila (str. 39); tudi je opozoril na paralele v drugih slovanskih jezikih in na nujno potrebne dublete. Prašanie pa še davno ni popolnoma rešeno. Vzemimo samo adjektiv „kemičen“ in se vprašajmo, ali lehko ž njim spojimo besede: „aparat, preparat, institut, spojina, preiskava, sestavina, izpit, element, preizkušališče i. t. d.“ Ali se nam ne bo tu in tam upirala nezmiselnost ali neumljivost zveze? S šablonami nam ni poma-gano nič in najsi so še tako številne ; ž njimi se samo onemogoči preciznost izražanja, ki izhaja (ali vsaj naj bi izhajala) iz preciznosti misli. Poleg adjektiva „estetičen“ nam je potreben tudi „estetski“ — oba sta pravilna, samo njun pomen je različen. Teh adjektivov ne smemo obravnavati brez vseh ozirov na pravila, ki veljajo za tvorbo
naših adjektivov sploh. Če je mogoče, moramo najprej poiskati primerno podstavo in zidati šele na nji; poleg tega še treba upoštevati pomen podstave in pomen pripone. Prašanje po podstavi je zelo važno, saj ne smemo v vseh slučajih izhajati kar od tujega adjektiva, ki je ravno v nemščini tako mnogo-obrazen; misliti moramo v naših besedah in graditi, kolikor se le dä, z našim materijalom. Razen tega ne smemo pozabiti, da se vsak sufiks ne dä spojiti z vsako podstavo, ker se temu upirajo kon-sonantske skupine, ki bi nastale in ki so za naša govorila fizično ne-možne ali se jim vsaj upirajo. Tako imamo mnogo slučajev, v katerih je ta fizijološki razlog (poleg podstave in preko sufiksa) tretji, zunanji moment, ki določa obliko zaželjene zloženke, ne meneč se za pomen, ki bi ga imela določena podstava v zvezi z določenim sufiksom. (Sčm spadajo tudi adjektivi, kakor jurist-ovski, protestantovski.) Vse to pa bo treba šele podrobno raziskati, saj so v naši slovnici baš izpeljanke in zloženke takorekoč še popolnoma neobdelane. Kako potrebno pa je to poglavje za zdrav nadaljnji razvoj našega jezika, to kaže baš zgodovina „kemičnih“ adjektivov, to nam dokazujejo tudi one spa-kedranke, ki jih kujejo, varijo in verižijo naši „tintomazi“, ki bi drage volje dali divotno pregnanco našega glagola za to, da bi imela slovenščina, kakor ima nemščina, tako strašno praktične zloženke. Za njimi pa vzdihujejo zaradi tega, ker ne poznajo nobenega drugega jezika ko nemški in slovenski, a še med tema dvema nobenega pošteno. Da še vedno tako tičimo v glasoslovju in oblikoslovju, tega je krivo za nas malo veselo dejstvo, da morajo naši znanstveniki vedno in vedno zopet razlagati raznim bolj ali manj diplomiranim šušmarjem, ki telovadijo in voltižirajo po slovenski slovnici, preprosti „a, bč, cč“ slovenske gramatike, da nam jezika
popolnoma ne porušijo. Koliko časa in truda sta morala potratiti za to Škrabec in Štrekelj, moža, ki sta znana in slavna v znanstvenem svetu, doma pa naganjajo prvega s „patrom“ in mu oponašajo „Cvetje iz včččrtov sv. Frančiška“, o drugem pa ne vedo drugega, ko da je baje — klerikalec. —
A še druge težave delajo tuje besede našim filologom reformatorjem. Predvsem je preporno pra-sanje pisava tujih, posebno grških in latinskih lastnih imen, ki ga je Tominšek izkušal rešiti na str. 47—59. Za uvod je temu odstavku napisal učeno modrovanje, v katerem meni, da je jezik tem bolj razvit, mogočen in da je tem ži-vejša njegova tvorna7) moč, čim vec tujk lehko prenese in čim bolj jim pušča prvotno obliko. Da je na tako znanstveno podlago težavno zgraditi kaj veljavnega, to se je pokazalo pri Tominšku. Prezrl je, da moramo imena sklanjati in da so pravila, po katerih prikrajamo grška in rimska imena, posneta po zakonih, ki se kažejo na enakih imenih, ki smo jih prevzeli davno prej nego smo imeli književnost in njen poseben „jezik“. Pametna je v tem sestavku edino obsodba po-slovenčenih imen živih jezikov, ki je pri nas naravnost smešna. Edino prav je, da pišemo Friedrich Schiller, München, Dresden, Leipzig i. t. d. Grška in latinska imena pa si — kakor že pred stoletji — prikrajajmo po svoje. In ne bojmo se po nepotrebnem zmešnjav: kdor ne ve, kaj je „Qchos“, ta tudi ne ve, kaj je Oh. Cim bližja nam bo stvar, tem bližje nam bo ime, ime samo pa je se marsikateremu „klasičnemu“ filologu le „eitel Schall und Rauch“.
Preglavice delajo Tominšku (in tudi Brezniku — gl. Dom in Svet, 1911, 3. štev.) tujke, v katerih imamo po dvoje samoglasnikov na kupu. (Naj se mi oprosti ta nestrokovnjaški izraz, pokazalo se bo, zakaj govorim tako.) Proti To-
7) Podčrtal jaz.
minšku in večini naših škribentov je nastopil Štrekelj in zahteva (str. 31—2) po pravici, da moramo pisati : oficijal, ideja, materija, socija-lizem, stojik — toda: februar, senzualen, teolog, aktualen, individualističen i. t. d. Do jasnosti bomo prišli prav lehko, če poiščemo in pregledamo vzroke, ki so zakrivili to veliko zmešnjavo. Glavni krivec je napačno mnenje, da slovenščina ne pozna diftongov; kdo ga je pri nas iztresel, tega ne vem, vidim pa, da se je Škrabec že pred leti boril zoper njega. Kakor vse kaže, brez uspeha — saj najde pri nas vsaka filološka herezija sto poslušnih peres. Poleg tega— kakor omenjeno — napačnega mnenja in nestalne pisave in izreke našega „v“ pa je to veliko zmešnjavo povzročilo tudi kurijozno (gospod urednik, vsaj zdaj mi tega ne popravite v „kuri—ozno“) dejstvo, da naši pisci diftongov ne poznajo in da jih vidijo tam, kjer jih ni. In povrhu se jim še mešata nauk o diftongu in hijatu. Velika večina pogreškov izhaja baš iz te zmote, zato bomo govorili predvsem o teh. „Par trop de zčle“ odpravljajo naši pisci „diftonge“ s tem, da pišejo: aktuvalen, jezuvit, februvar i. t. d. Od teh besed, ki jim moramo ohraniti prvotno obliko, moramo ločiti besede s samoglas-niško skupino, ki se pri nas lehko jotira. Isto se ji godi sicer tudi pri tujih jezikih, iz katerih smo jih posneli, toda če pišemo po tujem vzoru: špion, materialen, posnemamo samo nedosledni tuji pravopis. Besede, ki so se udomačile pri nas že prej in ki imajo iste samo-glasniške skupine : kristijan, milijon, nam kažejo, kako se pri nas te besede izgovarjajo in kako jih je treba pisati. In kakor lehko pišemo že danes: Šentflorjanski, kristjanski, Damjan, tako bomo kedaj še pisali socjalist i. t. d. Fizijološko je ta pojav razložil Olaf Broch, v poljščini pa se, posebno v novi orto-grafiji, jasno vidi, kam nas bodo privedli počasi isti jezikovni zakoni.
Nefilološka in nepotrebna je dolga razprava Tominškova, kedaj in katera lastna imena naj pišemo z veliko začetnico. Ta dekoracijska humanistovska kaprica je primerno torišče za filološko duhovitost, ki je takoj pri kraju, če jo vprašamo, kako te velike začetnice markira v govoru. Toda šalo v stran, ker je stvar resna. Usodno dejstvo, da se pri nas že tako ostro razlikujeta isani jezik in govor, da sc v lovencih več piše ko govori, je zakrivilo, da se pri nas resno prepiramo o takih stvareh. Jezik vendar živi na jeziku in je v knjigi mrtev, zato je od pravopisja mnogo bolj važno pravorečje. Razlogi, ki jih navaja Tominšek za velike začetnice, veljajo samo za pisavo in so slepo ustvarjeni po nemškem vzoru. Velike začetnice so v resnici samo tipografski (ali rokopisni) element dekoracije in lokalne markacije, v filologiji so čist nezmisel in nepotrebno igračkanje. Resno se moramo obrniti proti njim zato, ker kvarijo jezik s tem, da ga vedno bolj prikrajajo za oči, vsled česar se zanemarjajo drugi elementi izrazitosti in preciznosti, ki tičč v jeziku samem. Danes pišemo preveč velikih začetnic, preveč silimo v oči bravca z razprtim tiskom, preveč mežikamo in namigujemo z raznimi ušesci in narekovaji, pri tem pa zanemarjamo premišljeno in organsko arhitektoniko stavkove perijode, ki je edina potrebna, da dobe naše besede jasnost izraza in silo prepričevalnosti.
Hvalo pa zasluži Tominšek za to, da je opozoril na grdo napako naše kurijalne slovenščine, ki je zelo razširjena tudi v naši žurna-listiki. Torej, uradniki in žurnalisti, ne pišite več, kakor ste doslej: išče se Uršo Plut; najme se hlapca; spretno šiviljo se priporoča; upošteva se le delavce in obrtnike, ko-rumpira se značaje, oropalo se jih je najsvetejšega i. t. d. Napako je Tominšek sicer dobro spoznal, tudi način, kako se ji naj ognemo, toda
njegova razlaga, od kod je k nam prišla, je nezadostna, deloma celo pogrešena. Ali o tem, kakor še o marsičem drugem, če bo nanesla prilika (potrebe je še preveč), drugokrat.
Na koncu še nekaj za marsikoga potrebnih besed. Zakaj in čemu razlagamo na dolgo in široko stvari, ki so za širše sloje le malenkosti brez interesa in pomena.
—	Razlagamo jih zato, ker niso malenkosti, ampak važne stvari, za katere bi se tudi širša javnost morala zanimati. Saj tako radi in s ponosom zatrjujemo, da smo narod filologov — in zato ni ravno brez pomena, če se pomenimo, kakšne filologe imamo. Da je širša masa tudi filološka, to nam dokazuje dovolj značilno dejstvo, da je esperantska slovnica pri nas v razmeroma kratki dobi doživela kar dve izdaji. —• (Izšel je tudi že slovenski „Ido“).
Vse zlo našega knjižnega jezika izhaja iz usodnega dejstva, da so naši poklicani filologi pozabili staro pravilo, ki velja v slovenski filologiji že nad 100 let, da se jezik ravna sam in da ga ne sme ravnati oseben vkus ali kapricijozna individualnost kakega tudifilologa. Iz jezika samega se naj posnamejo zakoni, ki mu ravnajo njegov razvoj, individualne želje posameznikov ne smejo prihajati v slovnico.
V	gramatiki nima besede niti cesar, so trdili stari rimski retorji, te zavesti pa pri naših filologih ni ravno mnogo, saj razvijajo včasih misli, za katere bi jih lehko bilo sram pred Popovičem (1. 17501). Zakone, ki ravnajo jezik (po katerih se jezik sam ravna), pa ve seveda samo tisti, ki jezik v resnici pozna. In teh je pri nas neizmerno malo. Saj dokazuje Tominšek, torej pač poklican filolog, svoje zahteve z zgledi in primeri, ki govore naravnost proti njegovim pravilom. A ne samo, da je znanja malo, tudi znanstvenosti ni. To posebno jasno dokazuje predlog, ki se je predložil
pred leti, da se naj filološka praša-nja rešujejo z glasovanjem. In pri takem glasovanju bi po Ibsenovih besedah seveda imeli večino — nepoučeni. Zgodovina domačega boja za naš književni jezik od leta 1899. naprej in naš jezik, kakor se danes tiska, nam kažeta, da je ta večina dobila vpliv in veljavo, ki ji ne gre in ki je ne sme imeti.
Danes smo v resnici prišli že tako daleč, da imamo v lastno in veliko škodo dva „jezika“, enega govorjenega, drugega pisanega. Ravno ti nepoučeni filologi so nam ustvarili jezik, ki se vedno bolj oddaljuje od žive narodove govorice, edinega naravnega vrelca za vsak živ knjižni jezik. In že danes se kaže, kam nas to vodi. Razlika med živim, govorjenim jezikom in tiskanim postaja vedno večja, knjižni jezik izgublja vez z živo govorico, korenine, ki bi mu naj dovajale moči za vedno regeneracijo, se vedno bolj suše in odmirajo, knjižni jezik se bliža polagoma obliki mrtvega jezika. Neoporečno dejstvo je, da imamo danes dovolj znakov, ki kažejo, da se pri nas govorita dva jezika, ki gresta divergentno vedno bolj narazen. Ne prikrivajmo si dejstva, ki je za nas danes žalostno, ki pa nam bo kedaj postalo usodno: oni „Hochslovenisch“, ki nam ga očitajo Nemci, se pri nas v resnici govori. To očitanje sicer zavračamo, toda vsi naši argumenti niso veljavni. Narod ga sicer razume, toda antipatičen mu je in vedno bolj poglablja prepad, ki nas deli na dva nasprotujoča si dela: narod (vulgus) in — inteligenco. Kdor pomni, koliko se je pred desetimi leti, ko je divjal prepir zaradi Lev-čevega pravopisa, na Levcu nasprotni strani operiralo z argumenti, kakor so: „gorjanstvo, kmetavzar-stvo, lajanje“, ta ve, da se je ta razlika takrat jasno izrazila, ve pa tudi, da je dobršen del teh novih jezikovnih posebnosti potekel iz domišljave vzvišenosti inteligence nad narodom. In kdor je opazil, da so
najvnetejši pijonirji te visoke slovenščine naši ljudskošolski učitelji (tudi v kikljah — in ti še prav posebno), ta si bo vsaj deloma lehko razložil, zakaj ponekod naše ljudstvo učiteljstva ne mara, če ga ze naravnost ne mrzi. Obenem pa bo tudi uvidel, zakaj tega nelepega in nasilnega cepljenja našega naroda v dva sloja ne smemo dalje mirno gledati in zakaj moramo zatreti njega vzroke, kakorhitro se da.
Če nam narodnost ni fraza, ampak štejemo med slovenski narod vse one ljudi, ki govore naš, slovenski jezik, potem naroda ne smemo umetno deliti v dva sloja, ampak moramo ohraniti ono enotnost, ki je za vsako narodnost prvi in glavni znak, enotnost jezika. To ni samo naravna posledica umevanja termina narod, narodnost, ampak je za ohranitev naroda tudi prava potreba. Brez te enotnosti je vsaka politika nemogoča : kulturna zato, ker vedno bolj izgublja moč in uspešnost onega sredstva, s katerim se v prvi vrsti širi: govorjene in pisane besede, državna pa zato, ker omogoča vpliv višje vrste na nižjo le z najostudnejšim dema-goštvom. Socijalna razdelba se ne da utajiti, prava, res narodna politika pa zahteva sodelovanje vseh slojev in to je mogoče le z enotnostjo jezika. Zato je tudi predlog, da naj sprejmemo hrvaščino kot višji, knjižni jezik, slovenščino pa ohranimo za „ta folk“, prava nepolitična absurdnost. Iz vsega tega pa sledi, da spada tudi naš jezik (v filološkem zmislu) med politična prašanja, če se res pravi politizirati gledati naprej, v bodočnost. Pri nas imamo mnogo ljudi, ki politikujejo, še več pa nam je treba takih, ki bi v resnici politizirali.
Inteligenca potrebuje jezikovne rekreacije iz živega narodovega jezika, šola pa naj v svojem jezikovnem pouku skrbi, da se bo naš narod jezikovno izenačil, ne pa diferenciral. Izginiti mora ono raz-
položenje, iz katerega izhaja vse to, kar nam kvari naš jezik. N2j navedem samo dva tipična zgleda iz najnovejše dobe. -Eden inteli-gentnik govori o filoloških stvareh, pa prihaja z motivacijo, da ta ali ona oblika ni lepa, prijetna, drugi pa vidi strahove ob belem dnevu in z ogorčenjem zavrača filološko zahtevo, da naj govori kakor kak pohorski drvar ali vipavski pastir. Iz besed prvega zveni nedolžna nepoučenost (mož je pisal o stvareh, o katerih prav nič ne razume), iz drugega pa jasno doni ono kvarno in tako malo narodno prepričanje o prevzvišenosti inteligence nad narodom. Toda nobeden teh dveh ne sme govoriti o teh rečeh in če že govori, bi ne smel najti poslušnih ušes.
Kdo pa je kriv vsega tega? Glavne krivce bomo lehko in kmalu našli: to so tisti naši pedagogi, ki so ob prašanju, kako se naj na ljudskih in srednjih šolah poučuje naš jezik, pozabili, kaj se naj uči, kak bodi jezik, ki se naj uči. Posredno so tega krive tudi visoke šole (ž njihovim, slovenščini malo ugodnim, dasi danes boljšim učnim redom), s katerih so ti možje prišli. Dr. Bezjak je mož, ki mu ne zadoščata več dva slovenska stila (da govorimo ž njegovimi besedami — kam to razlikovanje pelje, to sem pokazal zgoraj), ne, on je ob poročilu o Ilešičevi metodiki jezikovnega pouka (Dom in Svet,
1911,	str. 322) izrečno statuiral za slovenščino celo tri stile. Tako smo srečno prijadrali nazaj na stališče, na katerem je stala pred več ko sto leti ruska akademija s svojim slovitim Šiškovim (o, koliko se mu je narogal narodni Puškin!) in s svojimi tremi stili. Tako naj imamo tudi mi Slovenci tri stile: visokega — za slavnostne prilike in nagovore izbranim filologom (Bezjak ga imenuje „čisti knjižni jezik“), srednjega („konverzacijski govor“) za medsebojno občevanje inteligence in tretjega, ki so ga Rusi imeno-
vali „prostöj“, za — ubogo gmajno. Glavni delavec pa je Ilešič, ki ga človek v zadnjem času čim dalje manj razume. Na eni strani (Slovan* X, str. 61) napravi malo ^takten ilirski medklic, ko aplaudira Zupančiču, da je v prevod Oliverja Twista sprejel toliko belokranjskih besed, na sledeči pa nič manj vneto ploska Vošnjaku, ki v „Vedi“ (I, 297) zatrjuje, da ima „drugačen slog in jezik ko kak viničar z Dolenjskega ali pa drvar z Gorenjskega“. Dr. Ilešič pač ne vidi (alj slučajno ni uvidel), da govori v Župančičevem prevodu tudi „viničar z Dolenjskega“. —
Veseli in tolaži nas, da naši mladi pisatelji s tako skrbjo negujejo naš jezik in ga kultivirajo. Vendar pa je besedni zaklad našega slovstva precej omejen in ne more zadoščati za vse potrebe. Da je res razvit, a zelo enostransko, to se je posebno jasno pokazalo na prevodu Fausta. Potrebe, ki jih imamo kot narod, pa gredo dalje. Za vsakega pisca, prav posebe pa še za znanstvenika, je temeljito znanje jezika, v katerem piše, potrebno ze zato, ker mora vendar vsak delavec poznati materijal in tehniko svoje stroke. Poleg tega pa je vendar jezik namenjen za to, da se razumemo, in zato je glavna naloga vsakega pisca, da ° se v kolikor mogoče veliki meri približa adekvatnosti misli in izraza v besedi. To iskanje adekvatnosti pa je iskanje pojmov in zato koristi posredno tudi piscu samemu s tem, da disciplinira njegovo mišljenje in izražanje, ki sta v ozki medsebojni zvezi. Vse to pa je najlaže v materinskem jeziku, ki je že po svoji naravi najprimernejše, vrojeno sredstvo za izražanje. V materinščini živi človek z jezikom vred, ona mu je neizčrpen zaklad pobude, ob njej oživi pisec kakor Antej, sin zemlje, vsakokrat, kadar pade na njo.
Jož. A. Glonar.
Došle publikacije In knjige.
Novi akordi. X. štev. 6. Lj. 1912.
Öasopls musea k&L .fcfckfiho. LXXXVI. sv. 1-2. V Praze 1912. Casopii pro moderni filolomi. II. sdS. 1—2. V Praze 1912.
;vo. m. štev. 1-2. Lj. 1912.
-	Pregled- Oasopie /.a nauku i socijalni život l.II. .1—2.	Saraj. 1912.
Ulgareka Sbirka. XIX. 1—3. Sofija lfl!&:.
Slovan. X. Stov. 3-i. Lj. 1912.
Yienac. Nova aorija, br. i—2. J5agr. 1912.	.	\
‘	LijocSnifiki VJesnik. XXXIV. br. 1—,2, Zagr. •1912.
Naši Zapiski. IX. Stov. 2—3. Dorica 1912.
Ljubljanski Zvon. XXXII. štev. 2*-3. Lj. 1912.	"v’V:--r'
__	'•	'('■'■	*'	' v'	’	i	,	'K,'» t- 'V ' ‘‘ h *-
flrvatsko-srpski Almanah za god. 1911. ZJagreb-Beograd. i ; V	;; ;>
V,';r	^y:H:	Arcibalev, Sliko iz revoluoije; Posl Ant. Melik. Lj.	1912.
•	Cankar, Lopa Vida. Lj. 1912.
■! ■■ \v., '9dal,rana dela za škoIu- P’reaiW'? T- Ootojitf. Knji 4. (Mažuranič: Smrt Smajl-ag« , • Čengitfa. Spreipio i protiunaCio Dragutin Prohaska.) Boogr. 1911.
Gangl, Boli rojaki. 1. Lj. 1919.
1'/« .1.1.v.v« o,.1.' T)...r:/. r>—i n_/ i i .\-r 'i	^	~
•<£••’M i &&	‘-m»:
—  _____________
• .v.-yto* *•.V V'A' X
i'>;;M»' IV--.
„GORIŠKA TISKARNA“ A. GABRŠČEK PRIPOROČA:
;•'<. '••■". '"<•/■: ■; v'1' i y ' 'iv. ■	■ ,‘y V :
,i f-V/a	-Vi
' • /
r*> •
'|i|
,».iwL/VI .',■?
M
m; S3
P^-sba
IkM
M
-rr-r1
=«a=ss5r=:
Politično-sociološka knjižnica, zv. l/:(; ,/
Vladimir Knaftič :
SOCIALIZEM
 .*>#?/! /	.',	>	-•••■•• -sa.. ;' 1 • t •	'.1a;::	.;tfK’	/v,,,-'	i	.<•>	,	vj-mK-,
ORIS TEORIJE. §$0i$M
Osmerka* ::«tr- :X(i 371, cena broš. 4 — K, vez. 5 20 K. Delo so pohvalno bodisi omenili, bodisi ocenili ali 6 njem
referirali:
„Omladina“ (1911,' št. 5-6), „Čas:I (l9ll, št. 7-8), „Naši - Zapiski“ .(Ifiiai,.'Sl. 9), „Veda“ (19M, St. 4. in 5). -
•ir ■• 1 . ■—7---—----------------------:•....- -- ■■■■...........?—■■--■■
-..-■-i__.-.-;........
,y,-:	v>*'v■??il%,	*	Y:'	••	‘., y ••
>lr>Ška kniižnira. 7v 2.1
SfBS
oft j f
Politično - sociološka knjižnica, zy. 2.: ,
Dr. Karl Slane :	j
AVSTRIJSKI JUGOSLOVANI
pliilli 'In; mqrje||Mß),
.Velikost; 1912. ‘ ' ' ■	1	^
■■'yr/»i»'^TT^w&i» 1	4'f|kJ»'i,W»««rir^.l,1.1	-V.	SČČ*Itfshfe,'HJttiVnŽfc.ll1	$	t*.
.1
ft&l*
■; ■ y-.';	V'.gfTT
Aim
av*’.
f' ,A
«.fy*/1;-
if»
K
rat*©$
•I"
,y v-
H
»f tVf
‘ W
Opozarjamo slov. občinstvo na 100 zvezkov broječo
„PROSVETNO KNJIŽNICO“
N.	-	V-’'r^	''-m?	;	:	:??•«	<	v v 'j
*' v • H	•	aÄf	•
r.
in na tozadevni pröspekt, priložen tej številki „VEDE“.
,
r.=—-r.: ■ V.
«jv» *" «l 'A P f‘./ "• -(^ j ^ ^ ;'/’i, ’ ,‘ *f‘/ V ’ 'f,;.', ri : I. J/-V' »Ji
Mu