Izhaja vsaki četrtek ob 8. ui ■ popoldne Rokopisi se ne vra-Sijo. Nelrankovana pisma se ne spre-|emajo.
Cena listu znaSa za celo leto 4 krone, za pol leta I kroni. Za man premožne za celo leto 3 krone, ra pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena Uitu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-tnrini štev. 9.
Naročnino in naznanila sprejema npravništvo v Gorici Semeniška ul. št. 18.
XXI. letnik.
■
vsradotTitJojd
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni >Kat. tiskov, društva« ul. Carilucci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. pogodbi.
Večkrat po s
V Gorici, 9. oktobra 1913.
Gospodinjska., vzgoja kmečka dekleta.
Gospodinja podpira tri ogle liiše. gospodar pa le enega, tako pravi že star pregovor in reči moramo, da ni slepa ta trditev, ampak da ima res jedro v sebi. Gospodinja je nravno in vzgojevalno središče cele liiše. Od nje je odvisna cela družina, od nje je odvisno življenje gospodarja, od nje je odvisno življenje in vzgoja otrok. Naloga prave in skrbne gospodinje je, da vodi celo hišo s svojo umno in previdno roko, da vpliva blažilno na morebitne hišne spore in daja vedno pravi krščanski vzgled s svojim življenjem .V tem oziru je pomen skrbne gospodinje na deželi naravnost neprecenljiv. Iz takih družiti dobimo potem zdrav, krepak naraščaj, ki je na korist narodu bodisi na tem ali na onem mestu. Verska in nravna vzgoja ima svoj temelj v pravi krščanski gospodinji, ki z umno roko vodi svojo hišo in se ne sramuje nikoli prositi božjega blagoslova za svojo družino in za svoja polja.
Tudi kar se tiče navadnih dnevnih opravil, je v hiši največ odvisno od gospodinje. Ako ima dekle, jih mora tudi nadzorovati, jim pokazati, kako se dela to in ono; ako se mlada gospodinja tega ni naučila, potem seveda tega ne bo znala nikoli. Zato so neprecenljive ured-nosti razni gospodinjski tečaji, ki podajajo mladim kmečkim dekletom potrebne gospodinjske nauke. Tudi za ukazovanje' ni vsak človek rojen, tudi tega se je treba učiti.
Marsikaj je dandanes že izginilo iz kmečkih hiš, kar je pa še vedno velikega pomena. Dandanes se je po kmetih n.
pr. že skoro čisto poizgubilo domače platno. Od prejšnjih let ga več ni, za pridelovanje novega se pa nikdo več ne briga. In vendar je bila platnena o-bleka za poljsko delo kot nalašč in je tudi trajala nekaj časa. Dandanes nosi kmet fabriški »cajli« v petek in svetek. Res dobi to reč po ceni, a traja par mesecev in povsod se že poznajo luknje. To ni za kmeta, naj reče kdo, kar hoče. Skrb pametne gospodinje bo na vsak način, da poskrbi za družino dobre in trpežne obleke in v tem oziru je domače blago še vedno najboljše. Tudi domače zdrave in trpežne rjuhe so že skoro povsod izginile iz kmečkih hiš in dobi se namesto njih tenko tabriško blago podobno pajčevini. V tem oziru se med našim ljudstvom prav mnogo greši, a razumna gospodinja marsikaj lahko popravi in koristi s tem kmetiji jako dosti.
V	delokrog dobre kmečke gospodinje spada tudi, da zna prijeti za iglo in sukanec. Stokrat je potreba kaj malega pošiti in ako gospodinja tega sama ne zna, je prava reva. Ni treba, da bi bila izučena šivilja, to je odveč za kmečko dekle, a vsakdanje oblačilo in perilo mora gospodinja vendar znati popraviti sama. Velike koristi je za vsako dekle, da zna tudi šivati na stroj, ker si s tem prihrani mnogo časa in truda.
Dno najvažnejših gospodarskih vprašanj pa je po naših kmečkih hišah vprašanje o kuhanju. Tu nimamo kakih mestnih kuharic v mislih, ampak trdimo le, da je za vsako kmečko gospodinjo skrajno važno, da zna pripraviti dobre domače jedi. Pri tem ni treba misliti na kake posebne gosposke »dobrote«. ampak na zdravo hrano, kakor je primerna za našega, kmeta. Tu je treba seveda nekoliko vaje. Ena gospodinja
porabi prav isto količino moke in masti kot druga, ti vendar so jedi različne, ker ena zna jed prirediti, druga pa le zmeče ličkaj v lonec, samo da zavre skupaj, pa je dobro. Po deželi se v nekaterih krajih je res jako slabo, a čisto brez potrebe. Hrane imajo povsod navadno dovolj, samo pripraviti jo je treba pravilno. V tem oziru ni mogoče svetovati našim gospodinjam dovolj skrbnosti in pozornosti. Dobro mast in dobro zelje imajo po deželi, dobro moko daje naše žito, zakaj bi potem ne bila tudi jed za družino pripravljena dobro.
Želeli bi, da bi teh par vrstic prečkala ta in ona naša mladenka ali gospodinja. Pisane so le /. namenom, da bi kaj koristile našemu kmečkemu ljudstvu. Ako bodo naše gospodinje skrbne krščanske svetovalke svojih mož in družin in skrbne gojiteljice zdravega in krepkega družinskega življenja, potem bo med našim ljudstvom po deželi v nravnem in gospodarskem oziru mar--ik d drugače in boljše. V poštenem napredku je pa naša ljudska rešitev!
Deželni zbor.
III. seja dne 6. X. 1913.
se je pričela ob 4..3h uri pop. Po prečkanju zapisnika je predsednik naznanil, da je došlo pismo Nj. Prevzvišenosti kne-zonadškofa, v katerem naznanja predsedstvu, da je dobil vabilo na otvoritev dež. zbora prepozno, ker se je nahajal na kanonični vizitaeiji. Nadalje naznanja. da se ne bode mogel udeleževati redno deželnozborskih sej zaradi mno-gostranskih svojih poslov.
Po prečkanju peticij so bili naznanjeni sledeči došli spisi:
predlog posl. Fona, da bi se povra-čala brezobrestna posojila, dovoljena
41. Številka.
vinogradnikom, še-le po preteku petih*; let;
nujni predlog posl. Fona glede poprave kolovoza oziroma zgradbe ceste Gor. Trebuša — Dol. Trebuša; predsednik naznani, da lahko utemeljuje predlagatelj nujnost pri razpravi o točki .3. dnevnega reda, ki se peča z istim vprašanjem.
(Ta zadeva je bila itak postavljena na dnevni red včerajšnje seje in se je moralo o nji razpravljati brez nujnega predloga.)
nujni predlog posl. Fona glede zvišanja deželne naklade na pivo od 4 na 8 K;
nujni predlog posl. Kovača glede dovoljenja za točenje novega vina pred 2(1 oktobrom;
interpelacija posl. Rutarja glede regulacije 13irse;
interpelacija posl. Kovača glede poštnih razmer na progi Oorica-Postojna;
interpelacija posl. dr. Gregorčiča glede ciinentiratija vinskih posod.
Nato se je prešlo na dnevni red. Poročilo o zakonskem načrtu, ki se tiče uvrstitve med skladovne ceste cestnega kosa, ki veže skladovno cesto Komen-Rihenberk z dovozno cesto na postajo Rilienberk, se je odstopilo pravnemu odseku.
Predlog za primerno zvišanje že dovoljenega deželnega prispevka v znesku 2625 K za zgradbo ceste Lokvi-ca - skladovim cesta Miren - Opatjeselo se je odstopil tehničnemu odseku.
Poročilo, ki se tiče obnovitve podpore za zgradbo ceste Cepovan - Gorenja Trebuša - Dolenja Trebuša, se je potem, ko je bila odklonjena od posl. Fona predlagana nujnost odkazalo tehničnemu odseku. Vsprejel pa se je posl.
Zavržljivosl socialne demokracije.
c.) Socialnodemokrati pretiravajo,
0 pišejo o sedanjih napakah in eno-transko poudarjajo gospodarsko življe-je. Pretirajo in povečujejo. Vsi kapita-sti (torej tudi socialnodemokraški?), si udi vladajočih razredov so po njih esedah sleparji, zatiralci, ki žive od otu delavcev. Na sedanji družbi ne uste nič dobrega, ničesar ne potrdijo;
svojih govorih jim je le za to, da Ijud-tvo našuntajo in širijo nezadovoljnost
1 sovraštvo. Ce naši poslanci kaj ko-istnega sprožijo, glasujejo v č a s i a s p r o t i! Torej zakaj jim gre?
Enako zavržljivo je njih enostran-ko poudarjanje gospodarskega življe-ja. kakor da bi ne bilo treba za člove-tvo drugega, kot produkcijo materija-, — blaga. — Seveda potem so višji tanovi nemogoči, n. pr. božji službi osvečeno duhovstvo, verski redovi itd.
d) Napačna je njih trditev, da je le elo edini studenec vrednosti in lastnine.
(Mar\). Ne, vrednost in lastnina zastane tudi brez dela. Lastnina nastane lahko po srečni naključbi, in vendar pravično n. pr. vsled kake koristne iznajdbe (ali akademiki ne priznavajo tega?) ali po najdbi rudokopa, ali po dedščini. Vrednost lahko pride iz vzrokov, ki še le pristopijo k delu, pa so od dela neodvisni, n. pr. pri poljskih pridelkih deluje poleg dela tudi zemeljska kakovost, dež in solnce! Dri dobrem ugodnem vremenu rodi zemlja vendar več; torej ni samo delo, ki da kako vrednost! Seveda: mari mu je le zato da n a š u n t a delavca krivično zoper posestnika, in zabije misli — nevajenemu v bučo: da je vsako posestvo krivično, ki ni prišlo naravnost od dela.
To so nazori!
IV. Njihovi načrti in nasveti. Toda poglejmo še njih nasvete in n a-č r t e, kako bi se dalo zboljšati gospodarsko stanje.
a) Vpeljati hočejo nered gospodarski; vse obstoječe naj se prekucne. Vse naj bo skupna last, vsaka privatna lastnina, zemljišča, rudokopi, vse
blago, orodje, stroji, ceste itd. In potein naj se vsakega na delo prisili in dobiček dela razdeli.
Torej v novi državi bo n. pr. le eden fabrikant in delodajalec, t. j. društvo ali država. Vse tiče vsem; nihče ne bo mogel reči: to je moja inašina, moja stružnica, klop, moja kovačija. Država pravijo — da bo razdelila de-
lo	ki je potrebno, da se zemljišče obdela in se napravi razno orodje in se ugodi raznim potrebam družbenosti; in (o treba razdeliti po nagnenju in zmožnosti vsakega. 'Ta bo za kmetijo, tu za ključavničarstvo, za mizarstvo, ta za učiteljstvo itd. Ali za ta posamična dela morajo biti nadzorniki. (Pa pravijo, da so vsi enaki! Ali kaka prostost pa je ta: če bo stal za hrbtom nadzornik?) Če je država jedini delodajalec, pa jc tudi naravno edini lastnik vsega tega, kar se pridela in naredi. Nobeden ne bo delal več zase. ali da bi ohranil dobiček svojega dela. vsi delajo za skupnost in potem se naloži to v velikih magazinih zalogah. Plače ne bo več; vsak dobi potem za svoje delo nakazilo, torej
blek popi rja ali plehu, in potem pojde s tem v magazin po kruh, suknjo itd.
Delati bodo morali vsi, pa ne več kot tri ure povprečno; vse drugo, bo za veselje. Inn! In teh veselic bo vse polno. S tem n. pr. pravi: Vsak, ki mi ne veruje je tepec! Potem govori: Vsak ki je opravil svoje delo, ima neomejeno pravico, da prejme kar hoče in k o 1 i-k o r h o č e. Iz javnih zalog dobi obleko v gostilni bo jedel, kar si izbere, ali pa lahko doma v prav ličnem stanovanju, ki boimelozvezos hotelom (telefon, telegraf) ali si da jedi doma napraviti, ali jih napravi sam. Ali ni to krasno! Pa da človeku ne pritečejo sline! Bebel pravi: da bodo povsod muzeji, gledališča, koncertne dvorane, igralnice, jedilnice, bralnice, izobraževalna društva, umetni vrti. Učenjakov in umetnikov bo dosti, pa muzikantarjev in komedijantov; vsak pojde lahko na počitnice. Paradiž na zemlji! In na te sanjarije, ki jih ni mogoče nikdar izvršiti, verujejo taki, ki sploh ne verujejo v čudeže!
(Dalje prih.)
Fona predlog, naj sc naloži odseku, da poroča o stvari tekom 8 dni.
Poročilo o odpisu zneska 620 K, ki bi ga bil moral vrniti deželnemu zalogu pokojni deželni kaneelar Albert Plani-scig se je odstopilo finančnemu odseku.
Poročilo o prošnji za primerno dodatno podporo županstva Gorjansko za popravljanje ceste Ivanjigrad - Križišče - Sveto se je odstopilo tehničnemu odseku.
poročilo o zvišanju deželnega prispevka v znesku 5600. K na 8000 K za popravo ceste Renski vrli - Temnica -Zagr.ijc sc je odkazalo tehničnemu odseku.
Poročilo o prošnji za nadaljno podporo županstvu Grahovo v kritje škode, povzročene po požaru prebivalcem v {valu ter o že izplačani podpori 500 K se je odkazalo petieijskemu odseku.
Poročilo o prošnji županstva Gorjansko. da bi sc sprejeli na breme deželnega zaloga stroški, ki jih je prov-zročila Marija Adamič iz Zagrajca v bolnišnici v Trstu ter predlog naj sc iste sprejme na račun deželnega zaloga, se je odstopilo pravnemu odseku.
Poročilo o prošnji županstva Kož-bana za 25'''< podporo občanom iz Senika k stroškom za zgradbo kapnice se je odkazalo tehn. odseku.
Poročilo o prošnji županstva Brc-ginj, da bi se smela uporabiti vže dovoljena podpora 1200 K za most čez Nadižo, za napravo ure v Logjeli in za zgradob pokopališča v Robedišču se ic odstopilo tehničnemu odseku.
Poročilo, ki se tiče zgradbe železnice Sv. Lucija - Kobarid do Trbiža ali kakšne druge postaje državne železnice se je odkazalo tehničnemu odseku.
Nato so se razna poročila o računskih sklepih proračunih itd. raznih za-logov, ustanov itd., ki jih upravlja deželni odbor odstopila »en bloc« finančnemu odseku.
Poročilo glede izplačila nagrade finančnim organom, ki so pobirali užitni-no v letu 1911, se je odstopilo finančnemu odseku.
Poročilo glede izplačila prispevka, določenega za obrtno nadaljevalno šolo v Tapoljanu v znesku 700 K kuratoriju šole v Tercu ter predlog glede podelitve rednega prispevka v znesku letnih 518.75 K. ki je določen za šolo v Tapoljanu, šoli v Tercu, se je odstopil šol. ods.
Poročilo glede izplačila deželne podpore 1436 K za popravljenje zvonika oglejske bazilike in predlog glede podelitve nadaljnega primernega prispevka za popravljanje iste bazilike se je odka-zal finančnemu odseku.	' .
Poročilo glede delnega izplačila dovoljene, a ne še proračunjene deželne podpore v znesku 1687 K 50 v za vodovod v Ajbi se je odkazalo iinančnemu odseku.
Nato so se predložili volivni spisi vseh volivnih razredov, ki so sc vsi od-kazali verifikacijskemu odseku.
Pri razpravi o volivnih spisih glede volitve v kuriji italijanskega veleposestva je prišlo vsled predloga posl. Bombig-a, naj se naloži verifikacijskemu odseku, naj poroča o teh volitvah še tekom tega zasedanja, do debate v katero so posegli razni poslanci.
Posl. Rutar je omenil, da stvar ni nujna in se torej lahko počaka na tozadevno razsodbo upravnega sodišča. kj..-r se ima določiti, ali imajo cerkve pravico voliti ali ne.
Posl. dr. Podgornik je rekel, da je stvar praktične vrednosti ter da tvori pravno vprašanje. Zato ie bolj umestil). da se da verifikacijskemu odjeku prostost. da poroča še le. ko se zadeva glede volivne pravice cerkva reši pri upravnem sodišču.
Posl. dr. Pettarin je za to, da se razpravlja o stvari in merito takrat, ko bo verifikacijski odsek poročal o teh volitvah.
Deželni glavar se je nato zavzet ?a avtonomijo deželnega zbora, ki ne sme trpeti nikake ingerence ne od vlade, ne od sodišč itd.
Koucčno se je vsprejel s 15 (ital.) proti 14 (slov.) glasovi Bombigev dodatek.
Po izčrpanem dnevnem redu jc posl. Fon utemeljeval svoj nujni predlog glede zvišanja deželne doklade na davek za pivo. Posl. Fon je izjavil, da je zagotovil finančni minister, da sc bo ta zakonski načrt predložil v Najvišjo sankcijo in da je torej nujnost opravičena, ako se pomisli, da se lahko kmalu spremeni oseba finančnega ministra.
K temu predlogu se je oglasilo več poslancev. Vsi govorniki so priznali potrebo, ali važnost zakonskega načrta zahteva, da Se ga prej prouči, da se s sankcijo tega zakona ne bi oškodovala dežela eventuelno pri razdelitvi podpor deželam, ki sc imajo dovoliti pri asana-ciji deželnih financ.
Posl. dr. Franko je očital posl. Fonu, da je stavil ta predlog iz opozicije.
Posl. Fon je ta očitek odvrnil s pripombo, da bi se znai v svrho opozicije posluževati drugih sredstev. Naklada na davek za pivo pa da ni v nobeni zvezi z prispevki za asanacijo deželnih financ, kateri prispevki so odvisni od sklepov parlamenta.
Nujnost predloga je bila odklonjena, a vsprejel se je enoglasno Fonov dodatni predlog, s katerim se nalaga finančnemu odseku, ki se bo pečal s tem vprašanjem, da poroča zbornici še tekom tega zasedanja.
(S to zadevo se je bavil že stari deželni odbor. Odposlal je peticije v istem zinislu na razne kompetentne činitelje. Bav il pa sc je s to zadevo včeraj tudi novi deželni odbor in kakor je opomnil posl. Bugatto je bil včeraj predpoludne razgovor o tem vprašanju tudi med poslanci raznih strank in rešila bi se ta zadeva gotovo najbrže še v tem zasedanju tudi brez nujnega predloga.)
Po dolgi debati se je vsprejel nujni predlog posl. Kovač, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da stori potrebno, da politične sanitarne oblasti dovolijo točenje novega vina ali mošta pred 20. oktobrom in sicer na ta način, da se ustvarijo pc; posameznih občinah ko misije, ki naj se prepričajo, ali je vino ugodno za točenje.
Nato je posl. Rutar prečital svojo interpelacijo tičočo sc uravnave Birse.
V	interpelaciji vpraša ministra za javna dela:
1.) Kateri so bili pravi vzroki, da je c. kr. vlada ustavila uravnavo hudournika Birse (Versa), ki je bila zajamčena glasom zakona z dne 16. marca 1903, dež. zak. št. 20?
2.) Ali je c. kr. vlada voljna storiti potrebne korake, da se uravnava hudournika Birse izvrši tudi v gorenjem delu v zmislu navedenega zakona, ter da se izsušenje Prevala in korminsketfa močvirja v najkrajšem času začne in nepretrgoma nadaljuje do konečnega izsušen ja?
V	Gorici. 6. oktobra 191.3.
M. R u t a;r.
Nato prečita posl. dr. Gregorčii sledečo
interpelacijo
poslancev dr. A. Gregorčiča in tovarišev radi cimentiranja vinskih posod.
Tekoče leto je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici kaznovalo mnogo vi-norejcev. ker so prodali vino iz sodov, ki niso bili uradno premerjeni, »cimen-tirani" zadnja tri leta.
Res zakon ukazuje, da prodajalec in kupec, oba morata imeti sode ei-mentirane vsaka tri leta, toda do tekočega leta radi tacega pregreška. da je kedo vino predal iz necimentiranega so da. ni bil nihče kaznovan. Kupec je poslal cimentirane sode. ali pa se je pri polnenju sodov vino merilo. Nihče pa ni
zahteval, da bi tudi prodajalec moral vino pri prodaji točiti ia cimentiranega soda. Letos pa jc c. k. okrajno glavarstvo v Gorici take pregreške občutno kaznovalo.
Te določbe o citncntiranju so morda prestoge, morda nepotrebne, ali v veljavi so.
Dejansko pa letos ni mogoče, da bi. vsi vinogradniki, ki vino prodajajo, svoje sode dali eimentirati, prvič žc radi tega ne. ker nicrosodni urad ne more zmagati dela; drugič radi tega ne, ker nedostajc časa in je vino že v sodili. Zapadla naj bi tedaj brez prave krivde velika večina naših vinorejcev občutni kazni. Cena vinu je zdajci prav nizka, zdaj naj vinorejci pa še kazen plačujejo od necimentiranih sodov. Za bodočnost je uvedena žc akcija za potovalne so-domeriie urade, ali dokler niso ti uvedeni, sc mora izvanrednim potom poravnati ta kalamiteta. V ta nameii vprašamo podpisani:
Ali je visoka c. kr. vlada voljna, da vsaj tekoče in prihodnje leto pri prodaji letošnjega vinskega pridelka v Goriški in Gradiščanski grofovim izvoli spregledati zakonsko določbo, da mora vinorejec pri prodaji vina točiti le iz cimentirane posode, to jc da se prodaja vina iz necimentirane posode ne kaznuje.
V	Gorici, f>. oktobra 191.3. (Podpisani vsi poslanci Slov. kluba.)
Za tem prečita posl. Kovač interpelacijo v zadevi poštnih razmer na progi Gorica - Vipava, odkar vozi na tej progi pošto avtomobil.
Nato jc bila seja zaključena. — Prihodnja seja v pondeljek ob 4. uri pop.
Staršem šolske mladine ob novem šolskem lefu.
Ta spis je delo H. T r u n k a, ravnatelja meščanske šole v Gradcu, in ga je z dovoljenjem pisateljevim slovenski priredil za »Domače ognjišče« nadučitelj I. Dimnik. Spis daje tako lepa navodila staršem šolske mladine, da v resnici želimo, da bi ga z vso pazljivostjo čitali tudi starši naše šolske mladine in sc tudi ravnali po njem. Spis se glasi:
Svoje otroke zaupata šoli z nado, da jih vzgoji v dobre ljudi in koristne člane človeške družbe. Šola ima pa tudi najboljši namen in stori vse, kar more; a šola more to težko nalogo zmagati 'e tedaj, če tudi vi svoje otroke dobro vzgajate in šolo v njenih težnjah zadostno podpirate. Y ta namen je pa potrebno, da uvažujete in si vzamete k srcu to-le:
1. Vzgajajte svoje otroke vedno resno, a tudi z milobo. Prevelika, tako-zvana opičja ljubezen, je škodljiva; še bolj pa škoduje otroku, če ne uživa nič ljubezni svoiili staršev. Otrok, ki ne sliši nikdar prijazne besede, se pogubi. Kaznujte vedno pravično, a nikdar strogo; ne bodite pa tudi odjenljivi in popustljivi. ampak pomislite, da postanejo majhni pogreški sčasoma veliki, ki lahko življensko srečo vašega otroka uničijo in postavijo v nevarnost njegovo bodočnost. Potrudite se pred vsem, da zbudite v otroku čut časti: potem boste z besedo več opravili kakor bi sicer s težkimi kaznimi. Velike važnosti za vzgojo je tudi. da sta oče in mati pri vzgoji (■trak enih misli.
2. Pečajte in ukvarjajte se s svojim otrokom, kolikor vam le dopušča čas. pustite mu. da vam pripoveduje ali čita, odgovarjajte mu na njegova vprašanja resno in potrpežljivo in izpodbujajte ga, da pazi na vse. kar mu je treba znati. Uničujte v njem. posebno že zgodaj, ne vljudnost, neotesanost, ki se poloti otroka. da niti ne ve. kdaj. Ne pustite otroku. da bi pokončaval in uničeval stvarstva božja v prirodi, da bi n. pr. brez koristnega namena trgal cvetice, pokončaval škodljive živali itd., ampak zbujajte v njem ljubezen do vsega stvai-
jenja, da bo znal porem stvarstva božja varovati.
3. Skrbite posebno za vzgojo src svojih otrok; zakaj le na takih tleli vz-raste prava srečiL. Vzgajajte jih posebno k bogaboječnosti, hvaležnosti in resnicoljubju. Ne dajte se nikdar za kako neresnico za.vest.ii in ne dovoljujte, da bi otrok kakršnakoli sporočila za šolo podpisoval, ampak storite to vselej sami. Vcepite .svojemu otroku tudi ljubezen do domačega kraja in do domovine. Dri blagih, plemenitih činih ’ ažite svoje veselje ii;i. dopadajenje, pri slabih pa gnjev in stud: bodite svojim otrokom vedno sami najboljši zgled, ker potem bodo znali ljubili, kar je dobrega in plemenitega zaničevati pa, kar je slabega in hudobnega.
4. Navadite svoje otroke žc v zgodnji mladosti na točno pokorščino, zakaj ta je temelj vsaki vzgoji in brez nje je vaš in tudi drugih trud zaman. Prizadevajte si, da zbudite in podkrepite v svojem otroku že zgodaj čut dolžnosti. Skrbite, da stori vaš otrok vestno in točno vse, kar mu ukažete, četudi je Še tako malovažna stvar, in nikakor ne trpite, da bi zanemarjal svoje dolžnosti zaradi lahkomiselnosti ni priročnosti ali pa zavoljo istinite ali domišljene težave.. Pomagajte svojemu otroku pri delu le tedaj, če je pomoč res neobhodno potrebna; ako otroku prehitro pomagate, se zanaša na to in ne pride na tak način nikdar do potrebne samostojnosti.
5. Navadite svojega otroka tudi na red in točnost, kakor tudi na skrbno izkoriščanje časa. zakaj te lastnosti so neobhodno potrebne .če hočete, da otrok napreduje in pride do kruha. Potrudite se pa tudi, da postane vaš otrok skromen in z malini zadovoljen; na ta način položite v otroku temelj zadovoljnosti in sreče, ker je n. pr. poželjivost čestokrat vir nesreče. Razvajeni otroci imajo vedno večje zahteve, prihajajo potem z velikim pričakovanjem in nastopajo z velikimi zahtevami pot življenja ter poznajo le pravice, pa nič dolžnosti. Predvsem pazite, da ne bo otrok sladkosneden; zakaj sladkosnednost ne škoduje samo zdravju in ne pokvari le slasti do jedi. ampak zavede otroka navadno k laži in nepoštenosti.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Komisarijat za Goriško, Istro in Tirolsko na obzorju?
Kor. agencija »Nachrichten« poroča sledeče vesti iz Gorice: Politične oblasti na Gor.-Gradiščanskem in v Istri so dobile nalog, naj odredijo vse potrebno, da bi se zabranilo kolikoje vznemirjajoče gibanje med ljudstvom, ako bi se za te dežele imenovale vladne u-pravne komisije. Zraven tega imajo sestaviti imenik vseh regnikolov, ki bi e-ventuelno bili v občinskih službah. Enake naloge so dobila vsa okrajna glavarstva z isto utemeljitvijo na Tirolskem. Prav posebno pa so bila opozorjena c,krajna glavarstva na južnem Tirolskem. naj v slučaju resnih demonstracij zahtevajo obilno vojaško asistenco.
hotzendori se odlikuje.
»Zeit« poroča, da bo cesar pisal šefu generalnega štaba Conradu Hotzen-dorf lastnoročno pismo in mu obenem podelil veliki križ Štefanovega reda.
Hrvaški ban.
V Budimpešti se govori, da se kraljev poverjenik Skerlecz vrne v Zagreb kot ustavni ban. Baje se nato izvrše nove volitve v sabor.
Kranjski deželni proračun.
V sobotni seji deželnega zbora 'e bil sprejet deželni proračun za leto 1914, ki izkazuje 6.821.622. K potrebščin, 2.573.658 kron pokritja in potemtakem 4.2-17.%-! K primanjkljaja.
Priloga »Primorskega Lista" šl. 41 z dne 9. oktobra 1913.
Solnograške deželne finance.
Deželni odbor solnograški je predložil deželnemu zboru proračun za leto IU14.. ki izkazuje 2,131.714 kron primanjkljaja. Deželni odbor predlaga OS' deželno doklado in W/o naklado na vino in meso.
Nemško slovenski kompromis na Štajerskem.
V	pond. se je v skupni seji nemškega in slovenskega deželnozborskega kluba dosegel popoln kompromis štajerskega deželnega zbora, ki se snide dne 1 (>. t. m. Kompromis obsega razna gospodarska vprašanja.
Pasič na Dunaju. Politični odnošaji med Avstrijo in Srbijo.
Srbski ministerski predsednik Pasic je dospel na Dunaj in je včeraj po-setil v ministerstvu našega zunanjega ministra Berchtolda, s katerim je imel daljši pogovor. Pašič je izjavil, da ga ]e * ta konferenca zelo zadovoljilaa. Smatra, da j erazpoloženje tako v Avstriji, kakor v Srbiji za zbližanjc obeli držav tako ugodno, da se mora smatrati kakor za gotovo, da v kratkem nastanejo med obema državama prijateljski odnošaji. V političnih vprašanjih ne obstoje med obema državama skoraj nikaka nasprotstva. Najvažnejše, to je, albansko vprašanje, je urejeno, a če obstoje še kake manjše diference, ni niti misliti na to, da bi mogle kršiti sporazum med Avstrijo in Srbijo.
Pašič poudarja, da je današnji pogovor veljal zlasti gospodarskim vprašanjem, glede na katera se je načelno dosegel sporazum. Nadaljnja pogajanja v tej smeri bo vodil za srbsko vlado dunajski srbski poslanik Iovanovič.
Avstro-ogrski poslanik v Belgradu
Ugron prestavljen v Bukarešt.
Avstro-ogrski poslanik v Bukare-štu, grof Fiirstenberg, je prestavljen v Madrid. V Bukarešt je prestavljen dosedanji avstrijski poslanik v Belgradu pl. Ugron.
Izpremembe v avstro-ogrski diplomaciji.
Cesar je avstro-ogrskega poslanika v Peterburgu grofa Thurn-Valsassina z najvišjim priznanjem za njegove zasluge postavil v stanje dispenibilitete in za njegovega naslednika imenoval Friderika grofa Szaparyja. Sekcijski šef v zunanjem ministerstvu baron Marechio sc uvrsti v II. činovni razred. Poslanik v Mehiki baron Riedl von Riedenau se postavi v stanje disponibilitete.
Viljemovo hujskanje proti Slovanom v Avstriji.
Poljski listi reproducirajo potrjene vesti, da je cesar Viljem povodom svojega zadnjega poseta v Šleziji, kar vinskemu županu na njegovo izpoved, da je v karvinskem okraju le 1980 Nemcev proti 86(1 Cehov in 13.5UU Poljakov, odgovoril z besedami: No, potem pa morate dobro udariti nanje! Poljski listi zahtevajo radi tega od Poljskega kluba, naj stavi takoj v prvi seji poslanske zbornice vprašanje, če ie dopustno, da tuji vladarji mr avstrijskem ozemlju hujskajo Nemce na politična nasilstva proti Poljakom.
Volitve v Italiji in katoličani.
Kakor poroča rimski list »Osser-vatore romano«, je sklenil volilni odbor i imskih katoličanov, da se katoličani v Rimu ne v d c 1 e ž i j o prihodnjih volitev v laški državni zbor. To se izrecno povdarja, ker so nekateri listi bili raznesli vest, da se tudi katoličani v Rimu vdeležijo letošnjih državnozborskih volitev.
Balkanske zadeve.
Srbsko uradno poročilo o ustaji Albancev pravi, da so istaši popolnoma poraženi na vseh krajih. V bitoljskem o-kraju vlada zopet mir in uradi so zopet pričeli svoje delovanje. Potem ko so bi-
li	ustaši pri Prizrenu poraženi, se je njih
glavna moč razšla. V Belgradu pričakujejo, dr bo v trcli dneh mir popoln.
Mobilizacija vseli balkanskih držav.
Po poročilih bclgrajskili časnikov se vrši tako v Turčiji kakor tudi v Bolgariji mobilizacija z vso naglostjo. Vsled tega ste prisiljeni tudi Grčija in Srbija mobilizirati, da se vspostavi ravnotežje.
Proklamacija vojnega stanja v anektiranem srbskem ozemlju.
•Kralj Peter je s posebnim ukazom proklamiral za vse novopridobljene srbske teritorije, v svrho vzpostavitve reda in miru, vojno stanje in uvedbo vojaške uprave.
Darovi.
.1 u b i I c j n i d a r o v i za »Slove n-s k o s i r o t i š č c«:
P. ti. gg. Josip Lipicer, srebrar 4 K; Štefan Ferfolja 70 vin.; Vekoslav Prem-rou, vodja 3 K; Adoli Urbančič, mesar I K; v nabiralnikih: v gostilni g. Antona Fon 80 vin.; v gosfilni g. Josipa Gorjanc 90 vin.; Karol Cigon, vikar, 10 K; Jera Troha 2 K (za kapelo); Iv. Gorjup, pekovski mojster 2 K.
Od razprodaj kartel še 3 K.
S k I a d »S I o v. s i r o t i š č a«:
P. n. gg. v Lomu: I. Lev pušče k 20 v, A. Šorli 40 v, I. Marcina 40 v, Neža Štrukelj 30 v, Kat. Ermol 50 v, P. Golja 20 v, Kat. Pavšič 10 v, N. N. 60 v;t v Prvačini: A. Cotič 1 K, M. Sulič 10 v, Fr. Koc 10 v, Alojzija Sulič 40 v, Mar. Vodopivec 40 v, Jak. Furlani 60 v, I. Gregorič 4() v, L. Vodopivec 40 v, Než. Zorn 20 v, Al. Zorn 40 v, Al. Sulič 40 v, Mar. Janžič 4n v, V. Zorn 16'v, Mart. Sulič 10 v, Jožefa Gregorič 20 v, 1. Peršič 30 v, I. Koc 20 v, Ig. Gregorič 60 v, Jožefa Sulič 40 v, Karolina Zorn 1 K, Jak. Furlani 10'v, Sulič 50 v. Fr. Furlani 1 K, I. Krpan 50 v, I. Gregorič 50 v, Karolina Zorn 20 v, Antonija Furlani 10 v, Perina Furlani 40 v, I. Furlani 30 v, Ana Zorn 20 v, Anton Gregorič 20 v. Jožef Zorn 20 v, Terezija Zorn 20 v. Fr. Zorn 40 v, I. Sulič 60 v, Ig. Vodopi vec 30 v, Roz. Knapič 50 v, V. Vodopivec 2>S v, Bernarda Krpan 60 v. Al. Furlani 20 v, Alojzija Furlani 30 v, Mar. Vodopivec 40 v. I. Zorn 1 K, skupina dolenjskih fantov 40 v, Mar. Trevižan 20 v ..Jožefa Zorn 00 v.
(Dalje prih.)
V	Dobravljah in Malih Žahljah se je nabralo 42 K4 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožeia I.!
Domače in razne vesli.
Prihodnja seja deželnega zbora,
ki je bila določena na današnji dan ob
4.	uri pop., je prenešena na prihodnji pondeljek in se bode vršila ob isti uri.
Prememba med učiteljstvom. Alojzij Črnigoj, učitelj na šolskih zavodih društva »Šolski Dom« v Gorici, in A-doli Klavora ,na novoimenovani učitelj na javni ljudski šoli v Bovcu, sta se dogovorila, da menjata svoji mesti. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu in dru-vtvo »Šolski Doin« sta odobrila to zameno, in tako je prišel Al. Črnigoj na javno ljudsko šolo v Bovec, Ad. Klavora pa na zasebno deško šolo v Gorico.
Iz sodne službe. Višji sodni svetnik pri tržaškem višjem deželnem sodišču, Henrik Pederzolli, je imenovan za dvornega svetnika.
Iz politične službe. Za namestništ-vene tajnike so imenovani okrajni komisarji: dr. Fran Hanuscli, dr. Fran Wi-ček in dr. Jurij Sclilogl pl. Flirciikreu/.
Nova brca Slovencem. Letos ie bila naša stara goriška gimnazija razdeljena v tri zavode, v slov. gimnazijo,
v	it. realno gimnazijo in v real. gim.
z nemškim učnim jezikom, pri kateri bi bili vsi dosedanji višji razredi. Razume se, da je večina učencev na »nemški« gimnaziji slov. narodnosti. Nemcev ni niti 40 vseli skupaj. Na tej gimnaziji je bil do zdal ravnatelj znani pedagog vladni svetnik dr. Janko Bezjak. Ali kaj se je zgodilo te dni? Nepričakovano pride odlok, s katerim se odstavlja vladni svetnik dr. Bezjak od ravnateljstva nemške gimnazije in sc imenuje za začasnega vodjo slov. gimnazije. Možu, ki je celo ž 'Ijenjc delal za šolstvo, za okrepitev avstr, misli, se da na ta način brco, ker ima ta ali drugi nemški lačenbergar kakšnega vplivnega strica. Tako se današnje dni dela za nemški most do Adrije.
Casi se spreminjajo, celo »novi« časi ne ostajajo vedno isti. Tudi goriški »Novi čas« se počasi unaša in marsikatero načelo je že romalo na polico. Svoj čas so bili grozno hudi ti gospodje glede abstinence in celo vojsko so bili zagnali na nekega ubogega kmetiča, ki je izrazil v svojem dopisu misel, da popolna abstinenca bi ne bila za vinogradnike koristna, ker ti nimajo drugih dohodkov kot ravno od vina. Tista vojska je pa vtilmila prej kot balkanska in v zadnjem »Novem času« beremo poročilo o trgat-
vi	v Šteferjanu, ki abstinenco naravnost v n i č d e v a. Zadnji stavek te notice se namreč glasi z ozirom, da imajo nekateri letos manj vina kot navadno :»Š k r o-P i t i in ž v e p I j a t i, altrocche abstinenca!« Tega ni pisala »Nova Seča« I. 1S9I, ampak »Novi čas« dne 3. oktobra 1913. To se pravi vendar se norca delati i/. abstinenčnega gibanja, ki je baje novost rujarjem »sveto«. To je vendar očitni poziv na vinopitje in zasmehovanje abstinence! Radovedni smo. po katerem »načelu« se je izvršila ta velcvažna sprememba pri »N. času«, ali je pa morda le mimogrede radi trgatve.
Odborniki »Zveze slov. kolonov bodo imeli sejo dne 19. t. m. v društvenih prostorih »Slov. kat. del. društva« v Gorici.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Gorki
se pričuo prihodnji usposobitveni izpiti v ponedeljek, dne 10. novembra t. I. — Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potom pravočasno, tako da bodo vsaj do dne 31. oktobra t. I.
v	rokah ravnateljstva.
Posvečenje novega poreško-pul-skega škoia. V nedeljo dopoldne se je vršilo v katedrali sv. Justa slovesno posvečenje novega noreško-pulskega škoia mons. dr. Tritona Pederzollija. Posvečevalec je bil goriški knezonad-škof dr. Sedej, navzoči pa so bili tudi ljubljanski škof dr. Jeglič, krški škof dr. Mahnič in tržaški namestnik princ Ho-henlohe, mestni župan dr. Valerio in drugi zastopniki oblasti. Ob I popoldne ?e bil pri Dreherju slavnostni banket.
Spominski prstan za škoia Pederzollija. Župniki vseh tržaških far so poklonili novemu škofu poreško-pulj-skemu dr. Tritonu Pederzolliju krasen dragocen prstan v znak spoštovanja in udanosti. Gospod škof, ki so mu poklonili prstan v sredo, je bil vidno gajen od odkaza prijateljstva svojih bivših tovarišev.
Poroka. Gina Luzzatto, o kateri smo poročali, da je prestopila v katoliško vero, se je poročila v Trstu dne 29. sept. s poročnikom domobranskega polka v Tešil u Ottonom Albrecht.
Zveza avstrijskih psihijatrov (zdravnikov' za umobolne) bo zborovala v Gorici. Dnevni red zborovanja je sledeči:	Danes	v	četrtek	ob	9.	uri	zvečer
zbirališče v hotelu »Siidbahn«. V petek 10. okt. in v soboto 11. okt. bodo zborovali v deželni dvorani iu razpravljali v raznih vprašanjih zdravljenja imioboluih. Govorili bodo psihijatri z Dunaja, iz Vbbsa, iz Solnograda, iz Kul-parkova. in Halla, iz Klosterneuburga,
iz Gorice, iz Gradca in iz Cernovic.
V	soboto popoludne si ogledajo deželno umobolnico na šempeterski cesti. V soboto zvečer sc bo vršil slavnostni banket v hotelu »Siidbahn«, katerega priredi gostom na čast deželni odbor Banketa se udeleži okoli 80 oseb. — V nedeljo se gostje s posebnim vlakom znamenite izkopine. V Gradežu si ogledajo oglejsko baziliko, muzej in znauenite izkopnine. V Gradežu si ogledajo kopališče, nakar sc zvečer vrnejo v Gorico. V Gradežu preskrbi kosilo gostom tamošnja zdraviliška komisija, enako tudi parnik iz Belvedcrja v Gradež in nazaj. Posebni vlak iz Gorice v Belvedere in nazaj preskrbi gostom pa deželni odbor.
»Trgovski list«. J ako se bo imenoval tednik, ki začne izhajati v Trstu dne 18. t. m. »Trgovski list«, ki ga. bo izdajalo »Trgovsko društvo« v Trstu, bo prinašal točen tedenski pregled tržnih cen in članke iz trgovine, obrti in narodnega gospodarstva. Cena listu bo
12	K na leto, do novega leta 3 K. Naročila naj se naslovljajo na »Trgovsko-izobraževalno društvo« v Trstu, ulica
S.	Francesco št. 2.
Orožnik smrtnonevarno zabodel o-rožnika. V Št. Petru na Krasu je orožniški postajevodja Šter dobil v pondeljek v gostilni orožnika Ciligoja, ki jc imel službo, in ga pozval, naj zapusti gostilno. Ciligoj se mu je uprl, nakar sta se orožnika na cesti skregala in spopadla. Razvil se jc boj za življenje in smrt. Končno jc Šter upornega orožnika parkrat zabodel. Ciligoja, ki je smrtnonevarno ranjen, so prepeljali v garnizijsko bolnišnico.
Čudeži narave. Na posestvu g. Cevna v Kolonji v 'Trstu ie pred 4dne-
vi	odcvetel že drugi cvet vinske trte. Grozdič se lepo razvija in če ne bo zgodnje zime, bo g. Cevna jedel letos že drugi pridelek. Redek slučaj.
Atentat na Reki, aretacije v Pulju. \ zvezi z atentatom na vladno palačo na Reki so aretirali v Pulju 14 mladeničev. pri katerih so izvršili tudi hišno preiskavo.
Knez Karl Schwarzenberg t. V soboto zjutraj ob 11*/., je umrl na svojem gradu na Češkem znani češki aristokrat, ki je igral v avstrijski politiki precej veliko vlogo. Bil je član gosposke zbornice, tajni svetnik cesarjev in vitez naj-višjega avstrijskega reda. zlatega runa. Rojen je bil I. 1859, od leta 1886 pa je zastopal češko plemsvo v deželnem i.i državnem zboru. Pred nekaj tedni se ie na lovu prehladil in dobil lahko influenco. Tej se je pridružila počasi zapljuč-iiica, ki jc spravila še krepkega moža pod zemljo. I3il je sicer plemenitaš, a se je vedno zavedal svoje češke narodnosti v političnem in v privatnem življenju. Med zavednim češkim plemstvom bode stalo ime Schvvarzenberg vedno na odličnem mestu. Njegova posestva so obsegala 27.802 hektara, zemljiškega davka je plačeval 72.44*) kron. Po mišljenju je bil pokojni knez skozi in skozi katoličan iii pri nemških in čeških liberalcih hudo nepriljubljen.
Pozor pred izseljevanjem na Vestfalsko. Kakor poročajo listi iz Nemčije so rudniki na Nemškem, posebno na \ estfalskem, vsled slabe kupčije in velike zaloge odpustili zelo veliko delavcev. Glasom poročil ne bodo sprejemali sedaj priseljencev še tako kmalu, ker ie že tamošnjih delavcev na tisoče brez dela. Svarimo torej nujno naše ljudi, da se sedaj ne izseljujejo na Vestfalsko in sploh v rudnike na Nemškem, ker ne bodo dobili dela!
Razglas. Pri desetem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron. katero se je vršilo dne 1. okt. t. i. v deželni hiši. so se sre-čkale: obveznica št. 230 v znesku 2000 K. obveznica št. 243 v znesku 2oimi K.
I	obveznica št. 20 v znesku UMHt K. ob-
veznica št. 8 v znesku 101)0 K. Te obveznice izplača deželna blagajna od I. januvarja 1914 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnili obveznic in do I. januvarja 1918 še ne zapadlih odrezkov.
Odpustitev rezervistov. Vojna uprava je odredila, da se trajno odpuste nadomestni rezervniki de 10. t. ni. Rezer-vnikom letnika 1910. se všteje dosedanja vojaška služba za dve, onim letnika 1911. pa za eno orožno vajo. Rezervniki poljske artiljerije se odpuste dne .M. t. Ul.
Jadransko razstavo ne Dunaju so
v poiid. zatvorili, Hilanca izkazuje velik deficit. Obiskovalo jo je komaj 2 miljena ljudi.
Za pošiljanje denarja v inozeustvo.
Od 1. oktobra naprej se je spremenil denarni kurz. po katerem se pošilja denar v inozemstvo sledeče (za Avstrijo neugodno); Za KM) frankov moramo odposlan 95.80 K (prej 95.50 K) za 100 mark I18.il) K (prej 117..80), za pttmd stcrling 24.12 K (prej 24.06).
Legsr .ned vojaki v Trenčinu. \ trcnčinski garniziji se je pojavil legar. Med 00(1 vojaki jih je obolelo dosedaj 90, od teh jih je umrlo že 10.
Nemci na Hrvaškem. Glasom ljudskega štetja leta 1910 je na Hrvaškem 184.078 Nemcev, to je 5.1'. celokupnega prebivalstva; imajo pa že sedaj 52 ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, a zahtevajo jih še več, kakor tudi nemško uradovanje z njimi in druge take lepe reči. Mažarov je na Hrvatskem 110.001) pa imajo 90 šol. Ako bo šlo tako naprej, bodo imeli tujci na Hrvat-škcin kmalu več šol nego domače ljudstvo.
Pijanca umorile pijavke. Marko Bre-zovič iz Balegovca pri Rerventu v Bosni se je ponoči preko polja vračal domov. Ves dan je prepil v šnopsariji in bil seveda popolnoma pijan. Na poti je zabredel v globok jarek, a se je vendar izkopal iz njega. Nato je na vrhu obležal in zaspal. Zjutraj so ga našli mrtvega, vsega ogrizenega od pijavk in drugega mrčesa, ki se ga je bil oprijel v jarku in mu čez noč izsesal toliko krvi, da je v itak hladni noči umrl.
Razkošje amerikanskih milijonarjev. Neki amerikanski list prinaša zanimive podatke o razkošju amerikanskih milijonarjev. Človeku se kar vrti v glavi, ko bere o velikanskih svotah, katere razmečejo za prazen nič. Nevjorške palače, v katerih stanujejo milijonarji, so vredne 480(1 milijonov kron. Palača Kornelija Vanderbilta je stala 24 milijonov kron, sama oprava plesne dvorane je vredna 1,41 H MK II) kron. Da si je napravil poleg palače mali vrtič, je moral podreti neko hiše, za katero je plačal en milijon kron.
Milijonar Marchand je dal napraviti svoji soprogi spalnico, ki je pač najlepša in tudi najdragocenejša na svetu: stala je 5 milijonov kron. Postelja je iz ebanovine, njeni okraski iz slonove kosti in čistega zlata. Baldahin nad posteljo je stal 80.0(1(1 kron, veliko ogledalo je bilo naročeno v Benetkah in velja 40,1)00 kron. Kopalna soba je prekrasna, oh zidu stoje neštevilne posodice, ki vsebujejo razne dišave, vse posode so iz čistega zlata.
Milijonar Alfred Vandrebilt izdaja za svoje konje letno 24 milijonov kron.
Nadvse razkošne so pojedine, ki jih pripravljajo svojim gostom. Pred kratkim je povabil eden 75 oseb na kosilo ki je stalo 60.000 kron, na osebo torej mio kron.
Mrs Hillier ji. dala pokopati svojega umrlega soproga v krsti, ki je stala sto-tisoč kron in grobnica milijonarja Mn-kaja stane skoraj dva milijona.
In vse te ogromne svote se razitie-tujejo v mestu, kjer vtnrje dan za dnevom povprečno pet ljudi za lakoto.
Koliko stanejo bankovci. Bankovci so sicer iz i opirja, a izdelava in popir
vendar stanete neko majhno svoto. Bankovce za tisoč kron stane celih 9.42 h, t. j. skoro H) vinarjev. Bankovec za sto kron stane 9.H.5 h; bankovec za 2n kron stane 6.8 h in bankovec za K) K stane 4.7 h, tedaj skoro celih 5 vinarjev.
Železniški pragovi za državno železnico. Te dni so bile sklenjene pogodbe za železniške pragove (»švelerje«), ki jih rabi državna železnica v I. 1914. Število potrebnih pragov znaša 2 milj. 50().00() kosov v prednosti skoro K) milijonov kron. Cene so precej poskočile; pri nekaterih vrstah celo do 4T. Dobavnih podjetij je tekmovalo 1.57, 26 več kot lani. Podjetja so deloma iz alpskih, sudetskih in tudi iz karpatskih dežel. Posamezna podjetja potem delo oddajajo na drobno.
Avstrijski zrakoplovec na Španskem. Znani avstrijski zrakoplovec Miner, ki je znan posebno kot izboren učitelj zrakoplovstva, se mudi sedaj ca Španskem, kamor so ga povabili, da preskuša nekaj letalnih strojev in da vzgoji nekaj mlajših zrakoploveev.
Še 1000 orožnikov sprejmejo v Srbiji za službo v novih krajih.
Velikanske povodnji v Carigradu.
V	Carigradu so divjali veliki viharji, ki so napravili velikanske povodnji. V morju so dobili že 100 mrličev, porušenih je ob Bosporu 150 hiš. Poškodovana je tudi palača nemškega poslaništva. Orientske železnice je .50 kilometrov poškodovane. V električni centrali pogrešajo .500 delavcev.
Poroka dveh gluhonemih. V Gradcu se je poročil te dni baron Wolker-sperg, posestnik graščine Purgstall pri Škofji Loki z gospodično Marijo pl. Scheibenhof. Oba poročena sta gluhonema, tako da se je tudi duhovnik pri poročevanju moral poslužiti znamenj, kakoi jih rabi »jezik« gluhonemih.
Moža polila s špiritom in ga zažgala. V Linzhausnu je žena rudarja Sime svojega moža, ker se je opil, polila s špiritom in ga zažgala. Mož je čez nekaj ur v strašnih bolečinah umrl.
Vinska letina je letos ugodna tudi na Tirolskem in na Ogrskem, kar vpliva na kupčijo z vinom tudi pri nas.
»Tukaj se inolče brije.« l ake in enake napise je sedaj videti v londonskih brivnicah. Tamošnji brivci so namreč sklenili, da naj odslej v brivnicah vlada samo ročnost in umetnost, ne pa je-zikavost. Naročniki bodo gotovo zadovoljni!
Povzročitelj revmatizma odkrit. V
nekem izvestju pariške biološke družbe so objavljeni poizkusi, potom katerih so odkrili povzročitelja revmatizma. Dognali so, da se nahajajo v krvi in udih revmatičnih oseb mala, svetlikajoča telesca, ki pa niso mikrobi, temveč male živalice, imenovane protozoeni, ki igrajo enako vlogo, kakor trypano-somi pri bolezni, ki povzroča zaspanost.
Pri ženitovanju ranjenih nad petdeset oseb. V Bonarki pri Podgoricah je bilo ženitovanje nekega delavca. Med ženitovanjem so se gostje stepli s cigani. Med pretepom je bilo ranjenih nad 51) oseb, ki se bore s smrtjo. En gost je bil z nožem dvajsetkrat zahoden.
Po 23 letih najdena ladija. Let i
1890 je odplula neka angleška jadernica z avstralskih otokov in od takrat ni bilo več slišati o njej nikakega glasu. Te dni so v nekem zalivu našli to pogrešano ladijo in v notranjih prostorih 20 okostnjakov bivših mornarjev. Vseh mornarjev je bilo sicer .5.5, a kakor kaže se jih je 1.5 drugje poizgubilo.
Ustnica uprave:	Gosp. Polanc
Anton Pornap (Nemčija); Denar prejeli! Hvala!
Mestne novice.
Cesarjev god. V soboto se je po celi državi slovesno praznoval god našega
presv. cesarja. V našem mestu so plapolale cesarske zastave na poslopjih različnih uradov, zavodov kakor tudi privatnikov. V petek je priredila vojaška godba po mestu mirozov. Mestne godbe ni bilo, ker se nahajajo godala te godbe že mesec dni v popravi v Trstu, v soboto predpoludne je bila v cerkvi sv.Ignacija vojaška maša, katere so se udeležili vsi častniki garnizije z generalom na čelu. Ob II). uri pa je bila v Stolni cerkvi pontifikalna sv. maša, katero je daroval ob mnogoštevilni asistenci prevzvišeni knezonadškof dr. Sedej in katere so se udeležili zastopniki različnih uradov.
Gremij goriških lekarničarjev. Nekdo nas prosi, da bi vprašali gremij goriških lekarničarjev, ali misli postaviti tudi slovenske napise na vrata onih lekarn, ki imajo tedensko ponočno službo, ker sedanji napisi so samo laški in ker mnogi Slovenci, ki ne čitajo časopisov iu ki italijanščine ne uinejo, ne vedo, katere lekarne imajo ponočno službo.
Zgodilo se je že večkrat, da so nekateri Slovenci zvonili po noči pri onih lekarnah, ki niso imele ponočne službe. — Le v korist občinstva je, da gremij goriških lekarničarjev upošteva to željo.
m Nagle smrti je umrl sinoči v Gorici c. kr. carinski nadzornik g. Ivan Trošt. Zadela ga je kap. N. p. v m.!
Umrl je dne 5. t. m. v goriški bolnici usmiljenih bratov g. Potočnik, ki je popravljal orgije, klavirje in harmonije in je bil dobro znan po mestu in po deželi. Svetila mu večna luč! -- Prav želeti bi bilo, da bi se v Gorico naselil nov slovenski mojster te stroke, ker je zaslužek dober.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1914 so došle za goriško mesto. Vsi p. n. društveniki so uljudno naprošeni, da pridejo čim prej ponje in ob tej priliki plačajo udnino za tekoče leto, da s tem poverjeniku prihranijo dosti truda.
Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila podpornega zaloga »Simon Gregorčič« za uboge učence slovenske gimnazije. Proponenti društva so profesorji gg.; Ipavec, Mastnak, Pirjevec, Prijatelj in Tabaj.
■ Velika nesreča, bi se bila lahko pripetila v nedeljo ob K), uri prepoludne v Šolski ulici. Pred uhodom v zakristijo cerkve sv. Ignacija se je strlo kolo voza, ki je bil preobložen s hlodi za Bras-sovo zalogo lesa. Voz se je prevrnil in drva so zdrčala na trotoar, kjer se je ravno nahajal nadučitelj v pok. in bivši šolski voditelj v »Malem Domu« g. Hrovatin. I )rva so ga stisnila k zidu ter ga poškodovala na glavi in na nogah. Poškodbe niso sicer nevarne, a g. Hrovatin je moral prestati par hudih trenutkov v strahu. Rešili so ga iz nevarnega položaja vojaki, ki so ravno prihajali od maše. Nato so ga prepeljali v bolnišnico. Začetkom so se razširili glede te nesreče najrazličnejši glasovi. Reklo se je celo, da že g. Hrovatin vsled nesreče umrl. Kaka nesreča pa bi se bila lahko pripetita, če bi se bil voz prevrnil nekoliko kasneje? Kajti tik za g. Hrovatinom so se podajali šolski o-troci vadnice v vrstah k maši. — K ti neseči je treba pripomniti, da se vidi večkrat v Gorici nevarno preobložene vozove. Ali ni oblasti, ki bi to lahko odpravila?
Maša zadušnica. V petek zjutraj ob Ul. je bila v stolnici slovesna sv. maša zadušnica po rajnkem prevz. nadškofu Andreju Jordanu. Sv. mašo ie daroval msgr. Sion, molitve ob katufal-ku pa je opravil knez in nadškof.
Služba lekarn. Od 12. do 19. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: C r i s t o f o I v* 11 i - K ii r n e r.
Iz goriške okolice.
g Poroka. Včeraj dne 8. t. m. sc je poročila v Št. Andrežu g.čna Ivanka
Blažiča, hčerka g. M. Blažiče, nadzornika Moserjevc tovarne na Rojcah z g. Jankom Brajnik, c. kr. postajnim mojstrom v Šibeniku v Dalmaciji. Novemu paru čestitamo!
Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila dne 29. p. m. g. Mihaelu Mariniču bivšemu deželnemu poslancu. Šel je namreč kot član okr. šol, sveta nadzorovat gradbo novega šolskega poslopja v Kojsko in mu je ob tej priliki padel na glavo kos opeke, ki mu je lobanjo nekoliko poškodoval. Dobro, da ni bila opeka cela, ker bi bila sicer poškodba mnogo večja, če ne smrtna. G. Mariniču so takoj rano izprali potem sc je pa peljal.v Gorico do zdravnika. Nadejati se je, da ne bo imela nesreča nikakili posledic.
Števerjan. »Novi Čas« piše, da so Števerjanci lenuhi. V zadnjem »N. Č.» prooča nek Števerjanec o tukajšnji vinski letini in vabi kupce v občino. Mi bi se tega dopisa iz srca veselili, če bi ne bil začutil dopisnik potrebe zbasti tukajšnje ljudstvo s svojim zlobnim želom. V poročilu piše novostrujar dobesedno: »Tisti, ki so bili leni in imajo manj vina in slabega, pravijo, da ie kriv dr. Brecelj, ker je proti vinu.«
Po domače se to pravi, delati se z ljudstvom norca in nesramno lagati! f) lenobi pri števerjanskem ljudstvu naj »N. Č.« lepo molči! Nočemo sicer tajiti, da bi marsikdo lahko nekoliko bolj smotreno in marljivo obdeloval svoje vinograde, a odločno smo proti temu, da bi sedal kak tukajšnjih modrijanov na sodni stol in v »N. Č.« splošno blatil Števerjance, ki so imeli slabo letino ter jih zmerjal z lenuhi. Kdor je tako srečen, da mu ni toča potolkla, naj lepo spravi svoj pridelek in Boga zahvali, da mu ga je dal. To je krščansko, ne pa zmerjati in bahati se po časopisih.
Kar se pa tiče g. dr. Breceljna, bi bilo čas, da ga puste števerjanski no-vostrujarji že enkrat pri miru in ga ne vlačijo v vsako godljo. To ni lepo! Mi g. dr. Breceljna poznamo in cenimo, kolikor je treba, a nikakor ga nimamo za vsegamogočnega, zato mu tudi ne pripisujemo krivde radi toče in slabe letine.
Žalostno je, da nas hoče uovostru-jarski števerjanski dopisnik slikati v javnosti za lene, neumne, zato njegove laži iz dna duše z ogorčenjem zavračamo. Če dopisnik »N. Č.« jezi naše nazi-ranje glede politike v naši deželi, nas to nič ne briga. Mi pojdemo po svoji poti naprej, tudi če bo novočasar še tako upil, da so Števerjanci lenuhi in še tako dokazoval, da zna g. dr. Brecelj delati tudi točo.
Števerjan. Deželni odbor je zavrnil pritožbo g. A. Cotiča in tovarišev glede imenovanja častnih občanov, ker je ista neutemeljena. S tem je torej zadeva častnih občanov števerjanskega županstva, o katerih smo svoječasno že poročali, konečno rešena.
Ogenj. Zgorela je v četrtek ponoči v Šempasu žaga g. Josipa Hvala. Škoda je velika, ker je bila žaga jako moderno urejena in ker je zgorela tudi precejšna množina lesa. Žaga je bila zavarovana, ne pa les. Kako je nastal o-genj ni znano, a najbrže s cigareto.
Iz ajdovskega okraja.
a Lokve pri Trnovem. Od nas je
šlo polno moških v svet, na Hrvaško in na Dolenjsko s trebuhom za kruhom. Torej ostane le malo moških doma. Na tujem delajo pragove za železnico. Letos smo navzlic slabemu vremenu pridelali prav lep krompir. Repa pomladanska je tudi prav lepa. Ena tehta 4 kg. —
Na Lokvah bomo imeli češčenje sv. Rešnega Telesa na 12. t. m. s tridev-nico.
k cerkljanskega okraja.
c Drežnica. Novo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo v I »režnju je sprejelo v zadnjem času od tvrdke Jcrgitsch v Celovcu naro-ceno novo brizgalno ter drugo gasilno opravo. Pri vajah se je brizgalna preskusila. Ker popolnoma odgovarja svojemu namenu, smo prav zadovoljni ž njo, posebno ker je jako pripravna za naše kraje.
k komenskega okraja.
Iz Komna. Kakor smo poročali v zadnji številki, je pogorela v Preserjah hiša, v kateri je imel knjigovez svojo delavnico. Sedaj se nam o tem še poroča: Zaradi požara,v Preserjah so sedaj aretirali Drejčka od Baševih in pa knjigoveza, ker sta na sumu, da bi bila zažgala hišo, ki je bila zavarovana za 3.500 K, oprava in pa knjigovezovo orodje pa je bilo zavarovano za 0.501) K. Knjigovez ima ženo iz Rihenberka. Sosedom je povedal, da gre na trgatev k njenim sorodnikom. Orožnik pa je vprašal pri sorodnikih v Rihenberku, ako se knjigovez nahaja tam. Povedali so mu, da ga sploh ni bilo in da je najbržc pri Bašovjh. Orožnik ga je poiskal pri Bašovih ter ga vprašal, kje je bil za časa požara. Knjigovez odgovori, dal v Rihenberk i. Ta laž je orožniku zadostovala, da je bil sum utemeljen in je odvedel knjigoveza v zapor. Drejček pa je bil oskrbnik pogorele hiše in pa zastopnik raznih tvrdk. Na sumu je, da je knjigovezu pomagal pri zažiganju.
ku Komen. Na dan tombole dne 3. avgusta sc je nesla sv. Popotnica v Preserje. Duhovnika je srečal voz, na katerem so bila dekleta in mladeniči iz Kostanjevice, ki so se pa tako grdo vedeli, da je bil duhovnik primoran jih <>• pomniti. Ker pa opomini niso pomagali, je naznanil vero moteče vedenje. Poličniki so imeli minoli teden tozadevno opraviti pri sodniji v Komnu, a zdi se. da bodo morali v ti zadevi odgovarjati tudi v Trstu. Na dan obravnave so se v Komnu zopet nedostojno vedli. Po-tičnitn nekultiviraneem bi priporočali, naj čitajo v čitalnici, kako se vedejo vladarji, ki so pač nekaj več in bolj u-čerii kot Kostanjci, kadar srečajo sv. Popotnico. Ali ne vedo, da je Rudolf Habsburški, prvi avstrijski cesar iz Habsburške rodovine v XIII. stoletju stopil raz konja ter ga ponudil duhovniku, ko ie videl, da se hoče ta sezuti da bi prevrede! narasii potok? Ali ne vedo, da je naš cesar dal ustaviti na Praterju svojo kočijo, stopil iz nje ter gologlav pokleknil ko je zagleda! duhovnika s sv. Popotnico?
Kmetijsko društvo v Vipolžah
bode imelo dne 12. oktobra izvanrednt občni zbor v društvenih prostorih ob 3‘/o uri popoldne. Dnevni red po pravilih.
km Sveto, Grozdje iz vipavskih vinogradov je doma. - Naš cerkovnik se je odpovedal službi zaradi starosti. Ako kdo misli prevzeti ta posel, naj se nauči streči pri sv. maši do novega leta.
km Škrbina. Posestnik Čotar (Si-jnec) si je napravil novo žago z motor-
jem na bencin, ki dobro vspeva. Naprava je za nas jako koristna. Cotar je tudi kolar in sodar in vse samouk. Misli napraviti tudi mlin.
km Sveto. (Poroka.) Pne 8. t. m. sta se poročila v Svetem I tominik Jazbec in Karlina Kovačič, hči cerkovnika. Obilo sreče!
kmS Krasa smo dobili vse polno dopisov glede trgatve, tako da nam nedo-staje prostora za objavo. Na splošno so vsi zadovoljni s trgatvijo, mi pa jim svetujemo, naj izkažejo za to Bogu svojo hvaležnost.
km Saje v dimniku so se imele v Temnici dne 4. t. m. A. Durcikn. Ogenj so kmalu pogasili.
km Kraški teran bo letos izvrsten, km Prosimo pojasnila. Iz Temnice nam pišejo: Neki rezervist iz boljše družine je bil pri vojakih na vajah. Pobil je mesečno podporo, kar je prav. Ni pa prav, da drugi bolj potrebni rezervisti niso dobili te podpore. Prosimo, da bi se mu to pojasnilo od pristojne strani.
km Mnogo nepotrebnih stroškov so imeli nekateri Temničani zaradi nespametnega govorjenja. Prišla je cela zadeva pred sodišče, kjer pa so sc po dolgih posvetovanj stranke poravnale. Advokati so si mencali roke, toženci in obtoženci pa bodo šteli velike svote denarja. Ljudje pamet je pamet! Jezik za zobmi je najbolje!
Iz sežanskega okraja.
s Kreplje. Vsled vednega deževja je tudi pri nas začelo belo grozdje gniti, zato smo je že potrgali. Grozdja 'je mnogo. Tudi črnina je lepa. Teran bo letos boljši od onega v minolem letu. (G. dopisniku. Ostali del dopisa priobčimo o priliki! Pozdrav!
s Tomaj. V nedeljo ponoči je ustrelil gostilničar Škerlj na 30 letnega mizarja Franca Jogan ter ga težko ranil. Kro-glja je obtičala v životu. Jogana so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer se nahaja v težkem stanju. O tem dogodku se poroča, da je Jogan hotel iti v vas k eni Škerljevih hčera; Škerlj, ki baje ni zadovoljen, da ljubimkuje Jogan z njegovo hčerko, pa je nanj ustrelil. Škerlj pa izjavlja, da hiti vedel ni. kdo je pri hiši, ko je ustrelil. Mislil je, da je kak tat ter ga je hotel s strelom preplašiti. Škerlja so vzeli na zapisnik in se nahaja doma.
Iz komunskega okraja.
V Medani priredi v nedeljo 12. okt. 1913. domače izobraževalno društvo jako lepo veselico. Pravimo samo to: »Kdor želi iz srca se nasmejati, naj pride!« Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, prosi se za obilen obisk.
kr Korminski Lahi in en slovenski napis. G. Franc Toroš je del nad svojo trgovino slovenski napis, kar je vse hvale vredno. To pa laškim nestrpnežem ni prav in pošiljajo tozadevni izraz nevolje v tržaški »Piceolo«, ki na. jim pomaga. Čut enakopravnosti pač ni doma ne pri naših laških ne pri nemških sosedih. Zato moramo naše narodne pravice tembolj izvajati. Pozabiti pa tudi ne smemo na dolžnosti, ki nam jih nalaga skrb za procvit našega naroda.
kr I/. zapadnih Brd. 5. okt. 1913. J udi pri nas je sv. Mihael začel trgatev. Izven srede zaradi dežja (1 ./10.) smo trgali vsaki dan in srečno spravili v su hem vremenu pod streho. Sladčine ima mošt od 17 21) stopinj gotovo veliko za letošnjo letino. Kupci se niso še oglasili. Da so kleti pri veletržcih z vinom prepolne lanskega vina. je — neresnica; to je samo govorjenje, da potisnejo ceno letos kolikor mogoče nizko, judovski manever! Naj bi vlada teni judovskim in drugim takim pijavkam pošteno okrcale nosove. Sicer se pa temu ni čuditi, ker v Avstriji ima glavno besedo jud.ako ni Italija spredaj. — Po trebujemo solnca da nam dozori sirk za polento, da se repa odebeli in fižol sterdi. S točo nam je Bog letos prizanesel, pokažimo mu svojo hvaležnost, da živimo krščansko!
Sante Busolini
trgovec z jedilnim blagom o. Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Komu ši. 13
v ulico sv. Antona štev. Z
(tik trgovine g. Ig. Saunlg.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici v Solkanu st. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona štev. 2 in se izvršujejo točno.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. Geli), razprodaja črevljev, Movo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
Najboljše in najmodernejše sukno M moške in volneno aa benske obleke ram-pošilja najceneje 'Jn fr oslov, raapošiljalnm
R. STERMECKI v Celju št. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
JOSIP TERPIN
naslednik Antona Potatzkyi»
v Gorlol na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kra-|| marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev
Zdravnik
dr. J. Bačer
ordinira
v ulici Tre Rč št. 9
v GORICI.
Usnje podplati. Vrvarsko
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n
blago. I. Drufovka, Gorica
m 111111111111111111111111111111111111111111111 • 111111 ■ 11111
nasproti „Monta“, odli-
111111111111111111111 n 111111 n 111111111111111111111111111111!
kovana delavnica nadpla-
1111111111 m 11111111111111111111 n 1111111111111111 m 1111 n
tov. — Velika izbera obuvala.
11111111111111111111111111111111111111II11111111 IMII11111II
PCXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX|
x Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travnku. 8
Trs kino (ItokfUevo Jetrao olje. ^ Posebno sredstvo proti prsnim bo* lesnim in splofcal telesni slabosti.
Izvmn steklenica teira olja na ravnomene barve po K 1 40, bele barv« k 2.
Trsklao lelecnato Jetrno olje.	|
Raba tega olja je sosebno pri- a poročljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkiuo jetrno olje se železnim Jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem iasu i gotovostjo »m kostne boleini, ilezni otroki, folie, malokrvnost itd.
ir-... ——— (Vu* ••• r »i»Menice j*1 1 krono 40 vinarjev =========
Opomba. Olje, katerega naročam direktno Iz Norvepije, prelite ee vedno v mojem kem. laboratorja predno ae napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim tl. odjemalcem glede čistote la stalne •poaobnoatl za zdravljenje.
Crintofolettijeva pijača iv, kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju i trakinim aljoai.
=— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
I
I
I
Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško pod|etje
Alojzij Tavčar
v Dutovljah okraj Sežana " • zapriseženi sodni Izvedenec
izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela
Gene zmerne.
Pinter-Leoarfl	t	Gorica, Raštelj 7-9
Velika zaloga na-		peči. /. .’.
grobnih križev in	H	štedilnikov
	svetilk		• Inn.	in sesalni stroji.
Cenjeni čitatelji!
Svetuje se Vam. da si ogledate izložbo, kakovost iu zalogo raznovrstnega manufakturnega blaga poznane tvrdke:
HEDŽET & KORITNIK GORICA
vogal Corso Giuseppe Verdi in Via Scuole št. 3—5.
Vedno:	Od novega najnovejši, od dobrega najboljši.
Princip: IVlajhen dobiček a velik skupiček.
Cene najnižje, stalne.
Priporoča se, pod novim vodsivom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«.
Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah.
Trgovina z usnjem
v Kapnolnskl ulici št. 2 (»Pri Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP fflARDŠld, trgovec.
Trvdka 0. ZA1EC
trgovina z žele/jeni v Gorici v hiSi ,,G(ori5ke ljudske posojilnice11
(prej krojaška zadruga.)
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči.kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača m cene konkurenčne.
Viktor Toffoli - Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Tia Mo 16. - Tia Senim 10.
Olj kino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncoa, Nizza, OneglJa.---------------,
Cene so sledeče:
Jedino olje ....	liter	Kron	1.04
Namizno olje . . .	„	„	1.12
Istrsko-oljkino olje .	„	„	1.28
Valona....................... „	1.40
Bari...................„	„	1.40
Oneglia................„	„	1.60
Lucca..................„	„	2.—
Nizza..................„	„	2.40
Sprejema naročila ter pošiljn franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države.
OilBBOica ciptivenib posod in cirkvinegi orodja
Fr. Leban Gorico,
lagistratna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovičim tvojo delav-■leo cerkvenega orodja Ir cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsake* slogu po najnlžjlh cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO
V GORICI
im
obrestuje hranilne vloge po 5°|o. Daje članom posojila na vknjižbo po 6°j0, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
JOSIP CULOT
v Raštelju št. 2—25[v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnega) igrač,[okraskov za božično drevesce in punčk’za igračo.
Razpela iz kovine in lesa, rožni venci, podobice, rokovice iz volne in sukna, moške in ženske no-govice, črevlje in kape za zimsko sezono; zaloga drobnarije za kramarje na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, kovčki, pipe, ustnik, cevi itd. itd itd.
Oinil motno’ zavret0 se popravi kakor ■ IIIU| tudi odvzame se prevelika inno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povž upravništvo »Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje.
Hiša na prodaj. prošd1J e&“ E
cerkve št. 198 z lupini razgledom. Široka je 5'/, m, 1C m dolga. Hiša je dvonadstropna. Spredaj ima dvorišče, za hišo je 200 sežnjev vrta. Ponudbe je poslati na naše upravništvo.
Alojzij Gril, mizarski mojster
v Št. Andrežu pri Gorici št. 81
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, na] se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke.
>■
Naznanilo preselitve.
Naznanjam da sem svojo trgovino z urami preselil iz hiše št. 25-
v hišo st. 19 v ravno ■ isto ulico. =
JAKOB ŠULIGOJ,
urar c. kr. državnih železnic v Gorici Gosposka ulica št. 19.
Zaloga zlatnine in srebrnine, šivalnih stro-- - - jev vseh vrst po nizki ceni. - - -
ODLIKOVANA riSJSAJRNA
Sorica, vi« Formloa
n priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejiega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cen], odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem	E. Jakin
♦
♦
♦
♦
S
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčlčarna	+
K. Draščik f
v Gorici na Kornu ^
(v lastni bllt)	^
Izvrtaj« naročila vsakovrstnega peciva, tort«, kolače sa birmano« ▼ ln porok«, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri-poroča s« sl. občinstvu. Cen«
Jako nizke.
Ugodna prilika!
V trgovini pri soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi » vsakovrstno sveže oblačilno blago « kakor: srajce, spodnje hlače, razni oks-forti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Blago za možke in ženske obleke pa po tovarniški ceni.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Obenem priporočam sl. občinstvu svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem vsa naročila z največjo skrbnostjo. Za obilen obisk, se priporoča
Anton Jug.
Prva slovenska trgovina i Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
V SORICI
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
KDOR H0(E KUPITI
S®#®®®#®#®#®#®#®#®®®®#® ®®®«®®®###t ®##®#®®* ®«®#®*###®®###®##®®#®®®®®*##®®##®i dobro in trpežno zimsko blago,naj se obrne zaupno do tvrdke
K*****##**®®*#®®®##®®®**®®®®###®®#®®®#®®®##®®®®*®#®®#®#®*®®®®®*«#®#®®«
V	v
iilVANCIC & KURINČIČ
j Sarin Gosposka ulica št. II. ?!'“
» #*®#®#®®###®®®®#®®®®®®®®®*#®®®»#»»#®®*®®®®®®®#»®®®®#®®#®*#®®«®®®#®#®*®®®®®®®i®®®®®®®«®®®®#®®®®®®®®®®®#®®®*®®®®*#*®®*®®®IM
Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vlmpolšek v Gorki
Tiska.Narodna Tiskarna* v Oorici (odgov. L. Lakežif.