Uredništvo
iniipravništvo:
Kolodvorske ulioe štov. 16.
Z urednikom a« moro govoriti vsak dan od 11. do 13. ure.
Rokopisi s« n« vračajo.
Inserati:
Heatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem po-navijanji daj« popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol» £». uri zvečer.
Velja
za X*jublJano
v upravniStvu:
za celo leto Ogld., za pol lota 3 gld., za četrt lota 1 gld DO kr., na moaeo 50 kr., pošiljatov na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrtlota 3 gld. 60 kr. in za jedcu mesoc 85 kr.
Štev. 16.
V Ljubljani v sredo, 21. januvarija 1885.
Tečaj II.
Odlok vis. c. kr. dež. vlade z dnč 15. januvarija 1.1., št. 12038, v zadevi ukrepov kranjske hranilnice zaradi ustanovitve nemške ljudske šole v Ljubljani in naprave stanovanj za delavce.
Reševaje vlogo čestitega društva kranjske hranilnice z dne 30. maja 1884, št. 4343, s_ kojo sta se v zmislu hranilničnega regula-tiva z dnč 2. septembra 1844 predložila od tega društva pri glavnem zborovanji dnč 29. maja 1884 storjena sklepa, tikajoča se
1.) ustanovitve in vzdrževanja štirirazredne ljudske šole za dečke v Ljubljani z nemškim učnim jezikom; 2.) zagotovitve svote 50 000 goldinarjev iz rezervnega fonda hranilničnega društva za napravo cenih in zdravih stanovanj za delavce, vzvidelo se je c. kr. deželni vladi, teh sklepov n e odobriti, in sicer iz razlogov, kakor sledč.
Kar se tiče prvega navedenih sklepov, opomni se pred vsem, da se je gledč na to, da je c. kr. kranjski deželni šolski svet na predlog ljubljanskega mestnega zbora z razpisom z dn6 9. junija 1883, št. 447, vpeljavo slovenščine kot učni jezik na javnih ljudskih šolah v Ljubljani — vender z določbo, da se imš ob jednem za pouk otr6k nemške narodnosti v njih maternem jeziku, bodi-si v posebni nemški šoli, bodi-si v nemških paralelkah, po potrebi skrbeti — dovolil, in da je razen tega v seji z dnč 10. januvarija 1884 ukrenil, da se ima na mestnih slovenskih ljudskih šolah s poukom nemškega jezika kot °bligatnim predmetom še le v tretjem raz-tedu prigeti, na jedni strani videlo 114 meščanom ljubljanskim potrebno, obrniti se do deželnega šolskega sveta s peticijo z dne ?• februvarija 1884, da naj mestni občini zaukaže ustanovitev ljudske šole z nemškim uč-j11® jezikom z začetkom prihodnjega šolskega eta, a da je na drugi strani kranjska hranilnica v glavnem zborovanji dnč 29. maja 1884
Listek.
Sporni
lini na Črno Goro.
(Dalje.)
Notranji samostan priklada se po polnem Unajnosti njegovi. Primerno visoke in prodne sobe z le skromno opravo so stano-vladikino. V kuhinjskem prostoru moljevem stanoval je in umrl od ljudstva . svetnika proglašen Petar I. jeden najpo Ožnejših in pravičnejših vladarjev črnogor-kih. z Francozi in Turki bojeval je vladika Precej hude boje, vsled tega se ga Črnogorci branitelja črnogorske samostalnosti kaj in pogosto spominajo. Doma vladal je stfogo in pravično, pošteno in vztrajno. Na odu vdan in ves zavzet za samostalnost črno gorsko živi še danes v srcu ljudstva, ki prisega ^ njegovem imenu: „Tako mi svedoča Petar/' = .Pomaga sveti Petar!“ Te besede so naj stom	^anes	romajo	Črnogorci	pogo
an„g.a k njegovemu grobu, izkazovat mu svoje tovanje. Vladika Petar izvolil si je na-
sklenila ustanoviti ter vzdrževati v Ljubljani štirirazredno privatno ljudsko šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, ki naj bi even-tuelno nadomestovala jednako občinsko šolo.
Mimogredč se dalje opomni, da je gosp. naučni minister z visokim razpisom z dn4
2.	marcija 1884, št. 238, naročil, da se ima ob jednem z ustanovitvijo mestnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom napraviti najmanj po jedna nemška ljudska šola za dečke in deklice, in da je razen tega gosp. naučni minister z razpisom z dne 12. junija 1884, št. 4452, izjavil, da se, ako se napravijo nemške privatne ljudske šole, mestna občina ljubljanska s tem nikakor ne znebi dolžnosti, za nemški šolski pouk v zmislu prejšnjega razpisa z dnč 2. marcija 1884 skrbeti.
Dolžnost mestne občjne, ustanovljati isto-tako za slovenske otroke slovenske ljudske šole, kot za nemške otroke nemške ljudske šole, utemeljena je v § 3. nove deželne postave za Kranjsko z dnč 28. decembra 1884, št. 1 (kakor prej v členu VII. deželne postave z dnč 19. decembra 1874, št. 37), in v členu 19 temeljnih postav z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, o splošnih pravicah državljanov.
To svojo dolžnost je mestni zastop ljubljanski v seji dne 20. junija 1884 tudi pri-poznal, ker je izrečno izjavil, da je vedno pripravljen — ustanoviti nemško ljudsko šolo, akoravno le pod pogojem, da se nje postavna potreba dokaže. Iz ravno te dolžnosti mestnega zastopa, ustanoviti za nemške otroke nemške šole, pa sledi tudi njegova pravica, da to sam stori, tedaj tudi pravica, zavrniti ponudbo vsacega, ki bi hotel to dolžnost namesto njega spolniti.
To je mestni zastop tudi storil, ko je v isti seji zoper ukrep kranjske hranilnice, vsled kojega bi se imela v Ljubljani iz hranilničnega fonda ustanoviti privatna ljudska šola z nemškim učnim jezikom, enoglasno protestiral, in sicer med drugim uvaževaje, da se narodni zastop glavnega mesta ljubljanskega v postavi utemeljenim zahtevam
slednika sam. Bil je njegov netjak Rade Tomov Petrovič, poznejši vladika Petar II,, ali kakor ga zove srbsko slovstvo „ Vladika Nje-guš“. Sloveči srbski pesnik Sima Milutinovič, navdušeni opevatelj srbske vojske za samostalnost, bil je učitelj mlademu Radeju. Le ta je vnel in vzplamtil poetiški duh Radejev Rade pokazal se je brzo nadarjenega pesnika in učenec prekosil je kmalu svojega učitelja Da si tudi Milutinovičeva ,Srbjanka“ nima para, ter je proizvod od Boga poslanega pesnika, vender ga je prekosil Petrov „Gorski vjenac" uže zaradi bogatejših misli in novejšega jezika. Cel6 lepo opisuje Ljubomir Ne-nadovič v svojih pismih: „0 Črnogorcih" življenje teh dveh mož in razmere med učencem in učiteljem. Le ta spis je ob enem neprecenljiv donesek k srbski slovstveni zgodovini, ki prišteva Milutinoviča in Njeguša najveljav-nejšim srbskim klasikom. Toda o tem v jednem naslednjih oddelkov.
Tu v samostanski kuhinji umrl je 18ega oktobra 1830 stari vladika Petar Sveti, obdan od dostojanstvenikov črnogorskih. Opominjal jih je malo poprej, sovražnikom nikakor
svojih nemških someščanov nikdar zoperstavljal ni.
Sicer je ljubljanski mestni zbor navzlic tej izjavi v seji dnč 2. decembra 1884 sklenil resolucijo, v katerej izreka, da ne bode za sedaj ne ustanovil samostojne mestne ljudske šole z nemškim učnim jezikom, ne napravil nemških paralelk na uže obstoječih mestnih ljudskih šolah, vender to le iz tega vzroka, ker je bil prepričanja, da povprečno število nemških otrok, ki so v zadnjih petih letih obiskavali mestne ljudske šole, določeno ni in da se zaradi tega potreba nemške ljudske šole ne more kot dokazano smatrati, a dolžnosti občine, ustanoviti tako šolo, ako bi treba bilo, občinski zastop tudi pri tej priložnosti ni ugovarjal.
Pri teh okoliščinah vzvidelo se je deželnemu svetu kranjskemu, ker je potrebo nemške ljudske šole v Ljubljani uže gledč na to, da se je pri zadnji ljudski štetvi v Ljubljani vpisalo 5658 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom, za dokazano smatral, z razpisom z dne 14. decembra 1884, št. 2630, spoznati: Mestna občina ljubljanska ima do pričetka šolskega leta 1885/86 po eno mestno javno ljudsko šolo za dečke in deklice z nemškim učnim jezikom ustanoviti, koje šole se imajo v zmisiu § 11 drž. post. z dnč 2. maja 1883, št. 53, razširjevati.
Praša se sedaj, je li razen tega, da ustanovi občina potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom tudi še potrebna ustanovitev štirirazredne nemške privatne šole za dečke v ravno tem mestu po društvu kranjske hranilnice, in sicer ne samo z ozirom na potrebe mesta Ljubljane, temveč tudi z ozirom na potrebe dežele sploh.
Na Kranjskem živi, odračunši 5658 nemških prebivalcev mesta Ljubljane, po zadnji ljudski štetvi še 23 734 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom, od kojih pripadajo do malega vsi občinam kočevskega okraja in nemški občini Bela Peč na Gorenjskem. V vseh teh občinah pa uže obstojč ljudske šole z nemškim učnim jezikom. Razen tega pa obstoji na
ne verjeti. Blagoslavljajoč še poslednjič in priporočajoč mladega Radeja vsim vojvodam izdihnil je Petar I. svojo dušo. Njegove poslednje besede so bile: „Bodite jedinijinlmočni boste!“
Dn6 19. oktobra 1851. leta, torej čez 21 let, isti dan umrl je na istem kraju Rade Tomov, vladika Petar II., obžalovan od vsega srbskega naroda, ki je zgubil z njim jednega uajveljavnejših in glasovitejših pesnikov.
Naslednik Petra II., pogumni in z refor-matoričnim duhom navdihnjeni Danilo I., ločil je, kakor znano, posvetno čast od duhovske. Pridčl si je posveten kneževsk naslov ter vredil nasledovanje po pravu prvorojenstva. A samostan ni bila dostojna stolica za posvetnega kneza, zato je prepustil samostan nadbiskupu, ki ga je imenoval sam ter sozidal zase novo stolico, ki jo ljudstvo v obče zove „Biljardo“, ker se je postavil v jedno pritličnih soban prvi in v Cetinjah takrat jedini biljard. Biljarda ali stara stolica je jedno nadstropje visoko, zelo prostorno poslopje, obdano s ozidjem, na katerem stojč na štirih voglih majhni stolpi.
Kranjskem naprava, da se na vseh štiri- in večrazrednih ljudskih šolah, dalje na 6 triraz-rednicah in 2 dvorazrednicah s slovenskim učnim jezikom nemški jezik obligatno, na 5 trirazrednih in 17 dvorazrednih javnih slovenskih ljudskih šolah pa kot neobligaten predmet poučuje; slednje se pa ima vsled oblastnijske naredbe zgoditi tudi na vseh drugih, ne natančneje določenih dvo- in tri-razrednicah slovenskih občin s slovenskim učnim jezikom, kakor hitro se za pouk v nemškem jeziku vsaj 10 učencev oglasi. Ker je potem takem tudi v vseh slovenskih občinah z dvo- in trirazrednimi ljudskimi šolami, ne samo nemškim otrokom, ki morda ondi stanujejo, ampak tudi slovenskim priložnost dana, udeležiti se pouka v nemškem jeziku, moralo bi se pač še dokazati, da je v deželi še nemških ali slovenskih šolskih otrok, kojih starišem bi se videlo potrebno, da oni obiskujejo šolo z izključljivo nemškim učnim jezikom, in da bi jih vsled tega hoteli in mogli pošiljati v Ljubljano.
Pa če se tudi vzame, da se posamezni taki otroci nahajajo, je tem na voljo dano, obiska vati mestno nemško ljudsko šolo, ki se ima ustanoviti, ker mestna občina vsled določil §§ 9, 10, 11 in 18 kranjske deželne postave z dn<5 29. aprila 1873, št. 21, ne sme zunanjim, a v Ljubljani bivajočim šolskim otrokom za-braniti vsprejema v svoje šole, kar se dosedaj, kolikor znano, tudi nikoli zgodilo ni.
Pri tacih okoliščinah ne bi bilo nemogoče, da bi ostala od hranilnice v Ljubljani ustanovljena šola brez učencev.
Potreba ustanovitve te šole tedaj ni dokazana. Če pa se kaka naprava ne more kot potrebna zaznamovati, se konečno tudi o nje dobrodelnosti ali občni koristi ne more govoriti in je poraba rezervnega fonda hranilnice za njo po določilih § 12 gori navedenega hranil-ničnega regulativa in § 20 pravil kranjske hranilnice nedopustljiva.
Razen tega pa ni gotovo, da ostanejo denarne razmere hranilnice vedno tak6 ugodne, kakor so sedaj, da bi njen rezervni fond, ki je v zmislu hranilničnega regulativa, kakor tudi društvenih pravil, pred vsem odločen tirjatvam ulagateljev kolikor mogoče osiguriti, zgube zavoda, ako se prigodi, nadomestiti, eventuelno troške upravništva pokriti ter dotične penzije in milodare dopolnjevati — če bi tudi mogoče bilo, štirirazredno deško šolo, o koji se govori, primerno spraviti v poslopje, kojega je hranilnica leta 1869 učnim zavodom, in sicer pred vsem gorenji realki v Ljubljani, namenila — trajno zadostoval za troške v letnem znesku 5000 gld., kojega bi zahtevalo, kakor priznano, vzdrževanje omenjene deške šole, ne gledč na izdatke za učna sredstva, za pokojnine in oskrbnine dotičnih učiteljev, oziroma njih rodbin i. t. d., ki se v preudarek niti jemale niso, ne da bi nastala pri tem kaka nevarnost ali
V	tem poslopju se nahajajo sedaj pisarne skoro vseh višjih uradov, posvetovalna dvorana najvišjega sodišča, pisarna sodnijskega predsednika in pisarne raznih ministrov. Oprava vseh teh pisaren je sicer zelo skromna, vender pak so sobe prostorne in svitle. V tem istem poslopju nahajajo se tudi šole in državna tiskarna, v katerem se tiska vladno glasilo „Glas Črnogorca". V postranski ulici, ki drži k samostanu, dviga se na levi nova kneževa palača in nji nasproti hiša senato-vega predsednika Boža Petroviča.
Kneževa stolica je jedno nadstropje visoko poslopje z balkonom. V pritličji nahaja se adjutantura, biljardna soba in sobe za posle in sluge. V zgornjem nadstropji stanuje kneževa družina. Sobe so prostorne. Oprava je v vsacem oziru popolna. Na stenah visč podobe raznih evropskih vladarjev, zlasti mnogo podob ruske carske rodovine. Manjše in večje oljnate slike in bakrorezi pričajo o umetniškem razumu kneževem. Med podobami v kneževi zasliševalnici (sobi za avdijence) bodejo zlasti v oči nekteri zelo dobro izdelani portreti, med drugimi portret vladike Petra II., kneza Danila in njegove soproge,
škoda za ulagatelje — vsled česar se tedaj tudi obstanek šolejne morejza osigurjenega, smatrati.
Konečno se ne sme prezreti, da se društvo hranilnice v zmislu v hranilničnem regulativu in v društvenih pravilih izrečenih določil, kakor tudi vsled notranje naprave hranilnice sploh zamore s samostojnim upravništvom učnega zavoda ravno tako malo pečati, kakor z vodstvom drugih enakih zavodov, obrtnijskih naprav i. t. d. Tega nazora je, kakor se vidi, tudi društvo kranjske hranilnice samo, ker je svoj sklep, s kojim je za napravo cenih in zdravih stanovanj za delavce odločilo 50 000 gld. društvu, ki naj bi se v to svrho še le ustanovilo, utemeljevalo s tem, da se ne more ne društvo hranilnice, ne njega direkcija pečati z zidanjem in administracijo tacih delavskih hiš.
Prosto je tedaj hranilničnemu društvu tudi gledd na nameravano ustanovitev nemške šole v Ljubljani, mestni občini, ki ima sedaj sama napraviti potrebno nemško šolo in koja ima, kakor društvo sama priznava, pri ljudskih šolah veliko izdatkov, da laglje prenaša dotične troške, pripomoči s primerno podporo po močeh rezervnega fonda hranilnice, s čemer bi se namera društva, ustanoviti nemško šolo, le pospešila.
Kar se tiče druzega, deželni vladi v odobrenje predloženega ukrepa hranilničnega društva, tikajočega se odločene svote 50 000 goldinarjev za napravo stanovanj za delavce, ne more deželna vlada, dasi dobrodelnost na-merovanega podjetja pripozna, za sedaj tudi temu sklepu pritrditi, ker društvo, kojemu je svota 50000 gld. za omenjeni smoter odločena, še ne obstoji in tudi dotična pravila deželni vladi dosedaj še niso bila predložena in sploh tudi garancije za to ni, da se bode odločena svota v to tudi res izročila.
Zoper ta odlok prosta je čestitemu hranilničnemu društvu pritožba na visoko c. kr. ministerstvo za notranje zadeve v štirih tednih od dneva vročitve počenši.
To se daje ob jednem tudi občinskemu zastopu glavnega mesta Ljubljane in deželnemu šolskemu svetu v vednost.
Ljubljana, 15. januvarija 1885.
C. kr. deželni predsednik : baron W i n k 1 e r.
Politični pregled.
Avslrijsko-ogerska država.
Državni zbor sešel se je zopet; včeraj dopoludnč ob V* 12- uri pričela se je prva seja. Zbornici predložila je vlada mnogo predlog, velevažnih predlog. Med temi je zakon proti anarhistom in ko zadobi moč ta zakon, odpravilo se bode izimno stanje za Dunaj in okolico; dalnja predloga je zakon o
kneginje Darinke, vojvode Mirka, očeta kneza Nikole in mnogo drugih. Komaj je treba omeniti, da priča tudi vse drugo v kneževi palači o njegovem dobrem okusu.
Knez Nikola, ki strada na bojnem polji s svojimi vojaki vred, ni skop nikakor, kadar se je mu treba pokazati kneza. Obed knežev je izborno fin. Kuha se pri njem po francosko, vender pak ljubi knez tudi domače narodne jedi, ki mu ne gredo dosti manj v slast, kakor najfinejše francoske. Bordo in šampanjca ne manjka nikoli na mizi, vender zavzema domači Crmničar vselej prvo in naj-častnejše mesto.
Kar se tiče življenja kneževskega para, ostrmel bo pač vsakdo, ko bo čul, da jima ni nikoli dolg čas. In vender niso Cetinje Dunaj ali Pariz in tudi kneževska palača v Cetinjah bi se ne mogla primerjati s cesarskimi palačami po Evropi. To je ravno dobro znamenje. Kneginja si da vedno z otroci opraviti. Pri vsprijemih in galadinejih izgledna salonska dama je sicer čez dan ravno tako izgledno skrbna mati. Hišo vodi deloma kneginja sama, deloma pa kneževa mati, gospa Stane. Knez vsprejema po končanem zajutrku poročila svo-
uvrstitvi dunajskih predmestij v mestno skupino in nova pogodba s severno železnico. Postavni načrt proti anarhistom deli se v dva dela: Jeden postavni načrt omejuje svobodo združevanj, zborovanj in svobodo tiska, drugi pa je namerjen proti zlorabi streliva. Izmed drugih predlog je važen prena-rejeni ribiški zakon in zakon o disciplinarnem postopanji proti beležnikom.
Minoli ponedeljek govoril je baron Robert Walterskirchen na Dunaji pred 400 poslušalci daljši govor o političnih, narodnih in socijalnih strankah v Avstriji. Govornik je dejal, da današnji liberalizem ni niti senca od prejšnjega. Njegova volilna pravica je napačna, njegovo časopistvo je popačeno. V narodnostnih zadevah naj Nemec ostane Nemec, Slovan pa Slovan. Govornik želi gospodar-stven program, kateri naj bi obsezal one točke, katere so vsem omikancem, ne gledč na narodnost, vkupne.
Tuje dežele.
V berolinski poslaniški zbornici vršilo se je v ponedeljek prvo Čitanje državnega proračuna. Finančni minister je dejal, da je proračun za 1883/84 leto gojena pričakovanja za tri milijone presegel. Vkupni prebitek, kateri dohaja od uprave državnih železnic, znaša dvajset milijonov, kateri se bodo uporabili za to, da se pokrijejo železniški dolgovi. Za prihodnje leto je pričakovati v proračunu prebitka okolo deset milijonov.
Socijaldemokratska frakcija nemškega državnega zbora izrekla se je v slednji svoji seji proti naselbinski politiki kneza Bismarcka. Glasovala bode torej proti dovolitvi kake svote, katera naj bi se uporabila za naselbinsko politiko. Glasovala pa bode ta frakcija za dovolitev 150 000 mark, katere so določene za znanstveno preiskavanje Afrike. Na dalje se je sklenilo, naj se vprašanje o subvenciji parobrodov po polnem ločeno razpravlja od naselbinskega vprašanja. Večina članov je za to, da se dovoli subvencija.
Iz Stockholma se poroča, da se je v prestolnem govoru, katerega je čital kralj pri otvorenji državnega zbora, naznanjalo, da se predložijo postavni načrti o ustanovitvi novega državnega oddelka za trgovino, obrtnijo in poljedelstvo ter o razširjenji dolžnosti, udeleževati se vojaških vaj ter o definitivni uravnavi učiteljskih plač. Nov davek ali povišanje davka se ne bode zahtevalo.
V italijanski zbornici prav počasi napreduje obravnavanje o železniških pogodbah. Opozicija je preslaba, da bi mogla vreči kabinet, a poslužuje se vseh sredstev, da bi vzprejem predlogov zavlekla. Ministerstvo ima zelo težaven položaj. Z veliko nestrpnostjo se pričakuje prihodnja sabota, ko bode Depretis odgovoril na interpelacije o naselbinski politiki. Italijani pa imajo tudi čudne želje!
jih tajnikov in ministrov ter rešuje prošnje in druga pisma. Proti jednajsti uri sprejema v avdijenci, v katerem času more lehko vsakdo do njega. Svoje vojvode, serdare in kapitane sprejema navadno v biljardni ali v svoji delavni sobi, med tem ko se vršč slovesne avdijence po vsih navadnih običajih.
Knez obeduje navadno o poludne. Po-poludne se shajajo v biljardni sobi, Simo Popovič, knezu najljubši, ne sme manjkati pri nobenem razgovoru. Kadar se naveliča knez s svojimi vojvodami pogovorov o državnih zadevah in politiki, prične navadno pogovor o vedi in poeziji, kogar se udeležč le Simo Popovič ali kdo mlajših adjutantov, med tem ko drugi vojvode le pridno molče.
O petih se pelje kneginja z otroci na sprehod. Poprej knez ni imel vdz, toda sedaj, odkar je dodelana cesta iz Bajič in drži vozna cesta na jedno stran iz Krstaca v Cetinje, na drugo stran od tod v Rjeko in Danilov grad, ima knez nekoliko ekvipaž, mej njimi tudi ono, ki mu jo je podaril naš cesar Fran Josip povodom njegovega prihoda na Dunaj 1. 1879. Navadno jezdi knez zraven voza. Sicer pak jezdi navadno tudi sam, in sicer o grdem i»
List „Bersagliere“ aahteva v nekem članku, naj italijanske čete zasedejo Massanaho in Zeilo. Da takim zahtevam Mancini in Depretis ugoditi ne moreta, je jasno, a opozicijonalni listi stavijo navlašč taka zahtevanja, katera se izpolniti ne morejo, da morejo potem metati ljudstvu pesek v oči ter mu kazati na slabost ministerstva.
Francoski budget za 1885 ni še po polnem prestal posvetovanje v senatu, a uže je ministerski sv6t sklenil, da se koncem tega ali začetkom onega meseca predloži poslanski zbornici budget za 1886. 1. Finančni minister Tirard je izjavil pri tej priliki, da se bode potrebščina tudi v bodočem letu lahko pokrila brez novih davkov.
Iz Londona se poroča, da je po vsej deželi zdaj mnogo delavcev brez posla, mraz je hud, nikjer nič zaslužka, zaradi tega je nastalo med delavci neko nevarno gibanje, in v marsikaterih krajih pojavilo se je uže v izgredih, osebito v večjih provincijalnih mestih.
V	Birminghamu zbralo se je v petek več tisoč brezposelskih, lačnih delavcev, kateri so se posvetovali, kako bi bilo možno, temu žalostnemu stanu konec storiti. Potem so šli vsi proti mestni hiši, da vprašajo župana za svšt. Med potom pa so poskusili ulomiti v nekatere pekarije ter poiskati lačnemu želodcu hrane, a^ policiji se je posrečilo, zabraniti ulom. Ko so došli pre mestno hišo, podala se je deputacija k županu ter ga prosila nujne pomoči. Obljubil je, da jim hoče pomagati, skušal bode ustanoviti pomožni zaklad. To jih je potolažilo in odšli so veseli. V saboto so se demonstracije ponavljale. Več tisoč oseb hodilo je po ulicah in kričali so:	„Dela ho-
čemo !u — Take demonstracije nameravajo prirediti tudi londonski delavci.
Kitajsko ladijevje dobilo je, kakor poroča „Standard“ iz Shanghaja, povelje, da v ponedeljek ali torek odpluje v Formozo na pomoč pred Ke-Lungom stoječim cesarskim četam. Temu ladijevju, katero ima napasti eskadro admirala Courbeta, zapoveduje admiral Sebelin, bivši korvetni kapitan nemške •nornarice; to ladijevje je sestavljeno iz dvanajsterih ladij. Nemški admiral vender ni v svojem poveljništvu po polnem nezavisen, kajti vrhovno poveljništvo ima mandarin Woh. Vsaka kitajska ladija ima nemškega poveljnika, nemškega mašinista in 24 nemških mornarjev na krovu; tako namreč pripovedujejo v Pekingu ^bajajoči angleško-kitajski listi. Če je ta vžst istinita, da se toliko Nemcev bori proti Francozom, proti evropski državi v službi barbar-s*ega naroda, pričakovati je pač reanih posledic tudi za Evropo; če se mornarici v istini spoprimeta in bila francoska tepena, gotovo 10 ,razrušilo evropski mir; ponosna Fran-vniai?6 e m°gla trpeti, da bi se nemški PnU*' V • S0Vražnih vrstah borili proti njej. g^ožaj je torej ze]6 resen.
lepem vremenu. Da, o deževnem vremenu celč rinm 1Dj “os^krat se prigodi, da se povrne kn”i°V “° kože premočen. Knez ljubi dobre a^x e'. taboru v Bruku hvalili so kneza v obče kot dobrega jezdeca.
_ dostikrat potuje knez s svojimi ministri m« * .9 m>rnih časih vrš6 se tudi veliki lmin •n’ najyečkrat na Lovčenu, ki je za to NikoPraVnejši Prostor. Kterikrat obišče knez Bar f ^er ™a švicarsko pristavo; drugikrat jevisk ~oc*gorico. A največkrat obišče Črno-naibli-”- • ^°’ ^i je vsled svoje lege odločno iemn in najlepši kraj za izlete, časi spre-nilo r6Za tuc^ ml;a^i prestolonaslednik Da-u ’.. Čvrst in zelo bister fant, in povsod ga
]m . dobrega strelca.
Sta • najstarejše hčere kneževe: Zorka, na in Milica, izgojujejo se v nečem car-lrH6* ,zavo^u v Petrogradu; za to so le malo-aJ doma. Mlajšo hčer, Marijo, lepo in jako IUPatično dekle, vzgoja mati sama doma.
Višji dostojanstveniki ravnajo se večjidel PO knezu. Božo Petrovič in Mašo Vrbica ure-"lta sta se vsak po svoji veljavi. Ministri so °Poludne v svojih pisarnah, popoludne doma, ai1 pri knezu. Tu pa tam prepotuje kateri
„Times" razpravljale so te dni protipred-loge francoske gledč uravnave egiptovskih financ ter jih pobijale iz tega razloga, ker se je Italija v tem slučaji izključila, torej se ne more govoriti o vkupnem jamčenji. — Odgovor Rusije na angleške predloge se nekoliko razlikuje od drugih; petrograjski kabinet je namreč mnenja, da bi bila koristna mednarodna komisija, katera bi imela nalogo, preiskati v Egiptu denarstvene pripomočke; gotovega predloga o tej zadevi pa ne stavi, in to najbrže zaradi tega, ker se je uže v francoskem odgovoru omenjala taka enketa.
Dopisi.
Iz Ribnice, 18. januvarija. (Izv. dopis.) Z velikim veseljem pozdravljali smo shod slovenskih rodoljubov iz Kranjske, Štajerske in Koroške v Ljubljani, da se posvetujejo, kje ustanoviti po raznih pokrajinah posojilnice, da bi se tako pomagalo ne le onemu kmetu, kateri išče kredita, marveč tudi onemu, kateri ima denar, katerega bi rad vložil — varno vložil. Tedaj uže prepričani smo bili o živi potrebi posojilnic, a to prepričanje naše je danes še trduejše, danes uvidevamo še posebno potrebo takega zavoda. Zakaj? Slednji žalostni dogodek v Ljubljani, izneverjenje po eskomptne družbe ravnatelji Zenariji, pokazalo je posebno potrebo, da se tu pri nas ustanovi zavod, kjer bi se mogel varno shraniti denar. Iz kočevskega okraja imelo je namreč več imovitih m6ž precejšnje svote pri eskomptni družbi v Ljubljani shranjene, katere se morda ne bodo po polnem dobile več nazaj. Da bi bili mi imeli domačo posojilnico, vložili bi bili ti možje denar v domačo posojilnico, denar bi bil varno naložen in zraven bi bil vsak vlagatelj še neposredno podpiral ubožnejšega svojega soseda.
Ne bodem nadalje navajal raznih razlogov, iz katerih bi bila ustanovitev posojilnice važna in potrebna; tudi ne bodem svetoval, ali naj se ustanovi v Ribnici ali v Velikih La-šičah — ustanovi naj se, kmetovalcu bode mnogo pomagano in hvaležen bode.
Torej rojaki, katerim v istini bije srce za blagor, povzdigo in prospeh kmetijstva, zjedi-nite se, požurite se, dokler je še čas, delajte na ustanovitev posojilnice!
Razne vesti.
—	(Potres.) Kralj Alfonz, ki je obiskal, kakor smo užo poročali, vsled potresa ponesrečene kraje, imel je sam priložnost, občutiti potres. Ko je namreč pretečeni ponedeljek v Albami v nekem kopališči prenočeval ter so zjutraj s postelje vzdignil, se je zemlja močno stresla, vender ni bil ni-kdo poškodovan. Alhama je skoro po polnem razdejana. Od 1700 hiš razrušenih jo 1247, a 415 je tako poškodovanih, da bodo zdaj pa zdaj razpale.
izmed njih ta ali oni kraj, zlasti minister notranjih zadev. Mašo Vrbica je ob enem minister za stavbe ter nadzoruje zgradbo novih cesta.
Za kneževo palačo stoji tradicijonalni brst, pod katerim opravljajo črnogorski knezi vrhovne sodnijske posle. Knez Nikola spolnuje to dolžnost obilokrat, ker se zadovolijo Črnogorci le redko kdaj s sodbami senatovimi.
K poslopjem v Cetinjah, ki so še vredna, da se omenijo, spada jetnišnica; jetuiki hodijo prosto okolo ter se uporabljajo po dnevi pri raznih zgradbah. Nobenemu jetniku ne pride na mar ubežati. Po obsodbi oglašajo se navadno sodniji sami. Razen nadzornika ni v tej hiši niti čuvajev niti druzih uradnikov.
Solidno zgrajena vojaška bolnica, magazin za smodnik, poštni in telegrafski urad so razen gori omenjenih jedino državna poslopja.
Od večjih zasebnih poslopij — prosi se pa pod izrazom v večjih, omejiti pojem v najskrajnejšo mejo — bi bile omeniti še hiše vojvod Matanoviča in Vrbice.
(Dalje prihodnjič.)
Izkopali so dosedaj 315 mrtvih, 156 oseb je teško, a 324 lahko poškodovanih. Dnč 12. t. m. je še 176 ljudi ležalo pokopanih pod razvalinami. V ponedeljek ob 8. uri zjutraj odjahal je kralj navzlic slabemu in mrzlemu vremenu v Arenas del Rey, kjer so ga z velikim navdušenjem sprejeli. Tam obiskal je župnika, kateri, dasi sam ranjen, je izkopaval ljudi izpod razvalin. Kralj delil je tukaj osebno darila med nesrečneže, in ravno tako tudi v Agron, Gojeni, Padulu in Dorcalu. Vrnil se je v torek zvečer v Granado. V razrušeni Al-banuelas ni mogel, ker je nek potok tako narasel, da ni bilo mogoče čezenj. V gorovji, ki se vleče ob meji med provincijami Malaga in Granada, čutijo se v jedno mer potresi. Pastirji, ki so tam prebivali, pobegnili so preplašeni. Dne 13. t. m. se je hudo zemlja tresla tudi v mestu Canillas de Aceituno. Poškodovanih je bilo več oseb.
— (Napad v železniškem vozu.) Nek rusk časnik pripoveduje sledeči dogodek: I. Kra-kowski, agent necega žitnega trgovca iz KSnigs-berga, stopil je na postaji Vodjanaja na železnico, hoteč podati se v Petrograd. Čisto nepričakovano približa se mu nek gospod, se mu prijazno pokloni ter ga povabi, da naj stopi z njim v voz druge vrste. Ko se Krakowski res tja poda, vgleda v vozu šest oseb, ki so ležalo po klopeh ter spale. Tudi on se vleže, a ne da bi spal; cela stvar se mu je temveč jela sumna zdeti in sklenil je, da ne bode stisnil očesa. Imel je precejšnjo svoto denarja seboj. Naenkrat vstopi kondukter ter zbudi speče, kateri na noge planejo ter se čez Krakow-skega vržejo. Krakowski, ki je zelo močan človek, branil se je prav dobro in uže se mu je bilo posrečilo stopiti iz voza na desko, a tedaj napnejo roparji vznova svoje moči, ga potegnejo nazaj, vržejo na tla ter mu z ruto zamašo usta. Edeii roparjev vsede se nanj in uže se je bilo bati, da bode omagal. Vender se mu posreči izmuzniti eno nogo, s kojo je sunil v okno, da se je razbilo. Ker se je vlak ravno ta trenutek na neki staciji vstavil, začula je žandarmerija hrup ter hitela gledat, kaj da se v vozu godi. A roparji bili so premedeni. Trdili so namreč, da je Krakovvski žepni tat, kojega so ravno pri poskusu izvršiti zločinsko dejanje, zalotili ter ga vsled tega prijeli, na kar je žandarmerija tega pridržala, a roparje pustila, da so so dalje odpeljali. Vendor se je stvar kmalu zjasnila, kajti ni bilo težko dokazati, da je Krakovvski pošten mož. Drugi dan pripeljali so ga v Charkow, kjer se je o celem dogodku zapisnik napravil.
— (S strupom) hotela se je maščevati neka še mlada deklica, ki jo služila pri nekem železniškem uradniku v Berolinu. Domača hči jo je namreč zaradi nerednostij večkrat oštevala, na kar je ta sklenila znebiti se mlade in stroge za-povedovalke. Namešala je zategadelji nekolikrati phosphorja v jedi, ki so bile za njo pripravljene. Ker je hčeri vsled tega vselej, kader je jela, postalo slabo, začeli so vender nekaj sumiti in dali so po zdravniku jedi preiskati, kateri je tudi brez težave phosphor konstatiral. Hudodelko so prijeli in ona je brez ovinkov in hladnokrvno obstala dejanjo. Sklepa se, da je tudi uže prej delala enake poskuse.
— (Otroška morilka.) Dnč 13. t. m. zaprli so v Edinburghu mlado, lepo in bogato vdovo. Prej ta večer še bila je pri njej plesna veselica, pri kateri je bilo zbrano najodličneje prebivalstvo tega mesta. Nekaj dnij poprej porodila jo bila lepa vdova otroka in ga z lastno roko zadavila. Našli so ubogo žrtev v posteljici z zelonim atlasom prekrito. Pri policiji delala se je krasna a brezsrčna vdova blazno, kar je pa ne bo odtegnilo zasluženi kazni.
— (Velikansko drevo.) Korespondent nekega v San Frančišku izhajajočega lista opisuje hlod, ki so ga ondi razpostavili na ogled, in sicer pravi o njem: Hlod je 14 črevljev dolg in mori v obsegu 80 črevljev. Odrezali so ga od nekega 243 črevljev visokega drevosa, ki je raslo v pro-vinciji Tulase, kakih 75 milj proč od Vizalije. Hlod ni odrezan precej pri korenini, ampak kakih 12 črevljev višje. Izdolbli so ga tako, da je lesti še za 3 črevlje na debelo ob straneh. Za preva-ženje posameznih delov orjaškega drevosa potrebovalo se je 63 konj. Omenjeni hlod reprezentujo primeroma kakih 800 sežnjev drv. Ko so ga po-
tavili, šlo je v izdolblono votlino lahko 200 ljudi. Na jedno stran postavili so v votlino oder in na oder klavir, in sedaj se vsak dan notri za' bavajo. Starost drevesa se ceni na 4840 let.
— (Število slušateljev na avstrijskih univerzah.) Letos ima dunajsko vseučilišče toliko slušateljev, kakor do sedaj še nikdar, od kar je bilo ustanovljeno. Dosedaj je vpisanih 5421 slušateljev, a to število bo vsled poznejših inskripcij gotovo naraslo na 5700. V lanskem zimskem semestru znašalo je število slušateljev 5221. Da se je število teh za toliko pomnožilo, pripisuje se zlasti temu, kor se je novo vseuči-liščino poslopje odprlo. Na posamezne fakultete razdele se slušatelji tako-le: juridična fakulteta šteje 1703 rednih, 278 izvanrednih slušateljev, za nekoliko manj nego lani. Temu nasproti pa se je število medicincev pomnožilo, kajti vpisanih jih jo 2455, in sicer 2291 rednih in 164 izvanrednih, med tem, ko jih je bilo lani vse skup le 2013. Na filozofični fakulteti je 509 rednih, 245 izvanrednih in na theologični 196 rednih in 35 izvanrednih slušateljev. Tudi na zadnjih dveh fakultetah se je njih število od lani pomnožilo. Vseučilišče v Gradci šteje 1110, v Inomostu 740, nemško v Pragi 1447, a češko 1757, v Krakovom 918, v Levovu 986 in včernovicah 267 slušateljev. Skupaj obiskuje tedaj navedene univerze 12 648 slušateljev.
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji,) katera bode v četrtek 22.januvarija 1.1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1.) Naznanila prvosedstva. 2.) Poročilo združenega finančnega in personalnega odseka o uredbi poslovanja in plačil mestnih zdravnikov. 3.) Finančnega odseka poročilo o proračunu mestne glavno klavnice in mestnega posojila ljubljanskega za leto 1885. 4.) Šolskega odseka poročilo a) o proši Leopolda Belarja, ravnatelja druge mestne ljudske šole, zaradi funkcijske doklade; b) o dopisu c. kr. deželne vlade glede nemške šolo v Ljubljani; c) o letnem poročilu o ljubljanskih mestnih šolah. 5.) Samostalni predlogi odbornika gospoda Ivana Hribarja, a) da se prosi skupno ministerstvo in obe zbornici državnega zbora za izdanje zakona o zgradbi novega poslopja za poštne in brzojavne urade; b) da se ustanovi mestno otročje zabavišče. Potem bode tajna seja.
— (Državnih uradnikov uniforma) se bode koncem tega leta nekoliko spremenila, tako na pr. državni uradniki ne bodo več pri gala-uniformi nosili belih hlač, marveč hlačo jednako barve, kakor telovnik.
— („Literarno-zabavni klub") ima danes zvečer ob 8. uri izreden „jour-fixe“ v hotelu „pri Maliči".
— („Kmetska posojilnica ljubljan ske okolice") v Ljubljani imela bode dne 25. januvarija 1885 ob .10. uri zjutraj v društveni pisarni na Marije Terezije cesti v Ljubljani tretji redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1.) Nagovor ravnatelja; 2.) poročilo blagajnika ; 3.) poročilo nadzorstvenega odbora; 4.) volitev ravnateljskega odbora, in sicer: a) ravnatelja ; b) blagajnika; c) kontrolorja in d) dveh namestnikov; e) volitev treh članov v nadzorstveni odbor; 5.) predlogi društvenikov.
— (Umrl) jo dne 18. t. m. gospod Blaž Ulčar, zlatomašnik in župnik v Velesovom. Hoteč iti na prižnico oznanjat vernikom nauke božje, zgrudil se je v zakristiji, in predno so ga mogli prenesti v njegovo stanovanje, izdihnil jo dušo.
— (Občinsko volitve.) Pri novi volitvi občinskega predstojništva v Kompoljih v kočevskem okraji bili so izvoljeni: Anton Hočevar iz Kompolj županom; Janez Adamič in Anton Mostar, tudi iz Kompolj, pa občinskima svetovalcema. •— Pri volitvi občinskega predstojništva v Gradacu v čr-nomoljskem okraji pa so bili izvoljeni: županom Anton Novak iz Gradaca, a občinskima svetovalcema Janez Stipanič iz Gradaca in Martin Plut iz Vrano vič.
— (Sneg) podrl je vsled svoje teže, kakor se nam poroča iz kamniškega okraja, v Špitaliču hlev barona Apfaltrorna in v Motniku kočo Martina Skrbica, ne da bi se bila zraven tega še kaka druga nesreča prigodila.
— (Huda burja) razsajala je včeraj po Trstu.
— (S Trebiža) se z dnč 17. t. m. poroča: Pred osmimi dnevi imeli smo nenavadno mrzlo — 22° C.; na ta mraz je pal sneg. Snega leži tukaj 123 centimetrov debelo, na Predilu pa ga je celo 2 metra debelo. Vse moštvo tukaj garni-zujočoga lovskega polka št. 27 moralo jo odkida-vati sneg s kolodvora; vlaki od vseh stranij imeli so zamudo.
r
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/1
Trst, 21. januvarija. Cesarica došla je srečno v Miramare.
Berolin, 21. januvarija. Cesar Viljem, kateri je predvčeranjim vsled prehlajenja obolel, imel je dobro noč. Nevarnosti ni nobene.
Valparaiso, 21. januvarija. (Reuterjevo poročilo.) V soboto hoteli so predsednika usmrtiti s peklenskim strojem. Poskus se je ponesrečil.
Rim, 20. januvarija. Vsled plazov se je v občinah Chiomonte in Exilles ponesrečilo več ljudij, zasutih je več hiš; v Sfaronu se je ponesrečilo 15 ljudij.
Port-Sald, 20. januvarija. Vsled huje burje se je vožnja po sueškem prekopu ustavila Vse ladije so na varnem.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 21. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.................82 85
*	»	»	»	srebru.........................83-70
Zlata renta........................................106 • —
5°/„ avstr, renta......................................98-25
Delnice ndrodne bank«.............................. 863-____
Kreditne delnice................................... 298-90
London 10 lir sterling. . .  ..........................123-75
20 frankovec....................................... 9-78
Cekini c. kr....................................... 5 • 78
100 drž. mark..........................................60-35
Uradni glasnik:
z dnč 20. januvarija.
Eks. javne dražbe: V Kostanjevici zemljišče Mice Frankovičeve iz Prekop (45 gld.) dne 4. febr. —
V Metliki premično blago Jur. Humljana iz Bojanje Vasi (20 gld.) dnč 7. febr. — V Idriji zemljišče Fr. Tončičevo iz Črnega Vrha (1130 gld.) dne 3. febr. —
V Zatičini zemljišče Ant. Hauptmanna iz Št. Vida (2130 gld.) dnč 12. febr. — V Ložu zemljišče Jan. Keržiča iz Iške Vasi (50 gld.) dnč 7. febr. — V Ko-čevji zemljišče Jan. Handlerja iz Slovenske Vasi (48 gld.) dnč 4. febr.; — zemljišče Mat. Prabuse iz Gorice (350 gld.) dnč 4. febr.; — posestvo Mat. in Marije Žurl iz Vasi (857 gld.) dne 4. febr.; — pol. zemljišča Neže Mihelčič iz Banjaloke (400 gld.) dnč 11. febr.
Tuj ei.
Dnč 19. januvarija.
Pri Maliči: Kellermann in Schlesinger, trgovca, z Dunaja. — Berta, trgovec, iz Gradca.
Pri Slonu: pl. Sokol, c. kr. polkovnik; Kunzler, fabri-kant, in Lebouritsch, usnjar, z Dunaja. — Brlekovič, učitelj, iz Peščenice. — Cukjati, trgovec, iz Št! Gottharda.
Umrli so:
V civilni bčlnici:
Dnč 19. januvarija. Marija Mohar, gostinja, 79 1., občna vodenica.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
d! 7. zjutraj •2,1 2. pop. o I 9. zvečer
(M I
Stanju barometra v ram
741-16
737-72
737-38
Tempe-
ratura
Vetrovi
—17-4 Iszpd. sl. 6 • 6 svzh. sl. 4-2 vzh. sr.
Nebo
JS-
obl.
Mo-krina v mm
000
Salicilna ustna voda
in	(108)	15—7
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. JPiccolija, lekarja »pri angel ji'Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr.
V našem založništvu je izšlo: . SI JI 11
Predelal H. Majar.
Trije deli — 436 strani, 8*. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld, 60 kr., po pošti 10 kr. več; po-samičm zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list .Ljubljanski Zvon.:	J
‘Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj nase mladine m književnosti naše bode za tegadel hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladim. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu m ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.. Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o I. Kolumbu, II. Itortesu, III. Plsaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezam knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve »Sreče v nesreči, ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor’Majarjevo »Odkritje Amerike.. Preverjeni smo, »da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr Fed. Bambergu
v Ljubljani.
V založništvu našem je ravnokar
lzišla na svitlo knjiga:
h
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov.
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8*. Mehko vezana stane 60 kr., pij	franko	po pošti 65 kr.
1 Ig. v. Kleimnayr & Fei Bamlierg
IrjlJ	knjigotržnica v Ljubljani.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
la. v. Eleinma;r & Fed. BamterK-ova
knjigarna v Ljubljani.
-rJK
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Klo>*mayr & F«d. Bamberg v Ljubljani.