Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64"—. ¡Poštno-čekovni račun fitev. 10.603. Uredniši V P pravništvo: Telefon 2113. Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000"—, četrt strani Din 600"—, '/» strani Din 250—, »/it strani Din 125—j Mali oglasi vsaka beeeda Din 1"—t Pripravimo se občinske volitve I Javili smo že svojim čitateljem, da se bodo letos vršile občinske volitve v podeželskih občinah po vsej državi, in sicer meseca septembra, oktobra in novembra. V Sloveniji bodo občinske volitve meseca novembra. O pomenu občine in veliki važnosti občinskih volitev je notranji minister dr. Korošec na seji širšega glavnega odbora JRZ v Beogradu 7. julija povedal te-le poučne in spodbudne besede: »Te volitve so zelo važne za naše kmet-sko ljudstvo, za vse druge ustanove in za državno oblast. Občina upravlja tudi v mnogih stvareh sama s svojo usodo, a za državno oblast so občine one edinice, preko katerih izvršuje nujne posle splošne državne uprave. Dobro urejene samoupravne občine so važne za narod, ker zadovoljujejo najpotrebnejše skupne interese, za državo pa veljajo kot jamstvo za zadovoljstvo med ljudstvom, za jamstvo reda in miru v državi. Kakor je družina najvažnejša celica družabnega reda, tako je občina najvažnejša celica državnega reda. In kakor je cilj politike naše stranke, da obvarujemo narodu zdravo, moralno in srečno družino, tako se moramo tudi truditi, da bomo dali narodu občine, ki se bodo brigale za skupne potrebe njenih članov bodisi na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju. Predsednik občinske uprave mora biti s svojimi odborniki oče in mati občinske družine, poln skrbi za člane občine, mora pa biti kot mati poln ljubezni za svoje otroke, župani in občinski odborniki morajo biti nesebični, polni požrtvovalnosti in morajo skrbeti za vse ljudi, in predvsem za siromašne, katerim je v največji meri potrebna pomoč in podpora. Čista uprava, čiste roke in široko socialno mišljenje ter delo, to je naš ideal. Naši sovražniki toliko govore o kolektivizmu: vse in vsi za zajednico, vse in vsi za splošno dobro in za družbo. Nikjer se ne more lepše pokazati skupnost, kakor ravno v občinah, samo s to razliko, da pojmujemo to bistveno drugače kakor naši nasprotniki. Po našem voditeljev občinskega občestva ne postavlja komisar, temveč jih voli ljudstvo samo, a program dela in delo samo se ne odreja s puškinim kopitom in bičem, temveč z demokratičnim razgo-varjanjem in odločevanjem. Skrbeti za občine, to mora biti najglav-nejša želja vsakega člana občine. Biti predsednik in član občinske uprave mora biti tudi ponos. Povrnimo z nesebičnim in vestnim delom ugled in avtoriteto občinskim samoupravam. Občinske samoupra- ve matramo za temeljne edinice demokratično urejene države. Pri njej se narod nauči, da sam vlada nad seboj in da sam odločuje o svojih stvareh. S tem bo tudi začeto delo za splošno državno upravo. Občina je najboljša šola za državno vzgojo. Zato polagamo največjo važnost na to, da mora biti ravno občina v svojih temeljih zdraha. Zdrava je in more vršiti svojo nalogo, če je tudi v finančnem oziru na trdni podlagi. Radi tega ne odobravamo prakse, ki je bila pod prejšnjimi režimi, da so se namreč vedno znova prevaljeva-la bremena na občine. Treba je vse večje požrtovalnosti za takoimenovani prenos delokroga državnih poslov, istočasno pa prejšnji režimi niso poskrbeli, da bi občine dobiv za to žrtve sredstva. Mi smo kmetski narod, zato mora naša pozornost biti usmerjena v to, da dvignemo naše kmetske občine. Treba je dvigniti občine v vsakem pogledu na tako višino, da se bo narod čutil zadovoljnega, in da ne bo imel želje in potrebe, da bi zapuščal vas in se selil v mesta. Tu je široko polje za delo in za napredek občine: šole, društva, vodovodi, ceste, melioracija itd. itd. Za posebno važno in dalekosežno bo smatrala vsaka občina tudi industrijsko politiko, ki bo šla za tem, da dvigne industrijo na vasi. Mnogo industrije je namreč, ki ni vezana na mesto, nasprotno, je vezana na vasi, ker ima tu boljše pogoje za razvoj kakor v mestu. Na ta način bo zaposlila občina ljudi, ker bo s tem dala možnost zaslužka, hkrati pa bodo ti ljudje ostali na lastni zemlji. Tu je široko polje, kjer moreta državna oblast in občina skupno delati za celotni napredek. S takim požrtvovalnim delom bodemo najboljše premagali komuniste in druge nezadovoljneže ter jih odvrnili od njihovih zablod in zaščitili drug*>, da ne pade> v take zablode. Pri pobijanju komunizma ne sme in ne more nastopati samo policija, temveč je potrebno, da sodeluje pri tem delu ves narod, če hočemo doseči resničen uspeh. Na podlagi takih načel in takega gledanja na delo hočemo biti pri letošnji volilni borbi za občinske volitve. Po teh načelih bomo izvolili kandidate in vodili borbo. Vsi smo prepričani, da bomo tudi zmagali Radi tega predlagam: 1. Da v vseh banovinah začnemg borbe za občinske uprave, da v vseh občinah, v katerih živi JRZ, postavimo svoje kandidate in da poskrbimo za njihov uspeh. 2. Da se pobrigamo, da bo v vsaki ob čini enotna lista, drugače pa pustimo svobodno izvolitev kandidatov našim pristašem JRZ. 3. Da bodo kandidati pošteni, pametni ljudje, med ljudstvom priljubljeni in zvesti pristaši JRZ. 4. Da damo v vsaki banovini navodila za volilno tehniko (volilni imeniki, reklamacije, kandidatne liste, sestava volilnega odbora, volilni akt sam).« DltŽAV V NAŠI DRŽAVI. Ukinitev sankcij in predlog za pomilostitev. S 15. julijem je ukinila naša država sankcije napram Italiji. V času kazenskih odredb se je znatno povečalo tihotapstvo na obeh straneh jugoslovansko-italijanske meje. Naši ljudje so tihotapili kmečke pridelke in drugo blago v Italijo, iz Italije pa so protizakonito uvažali v našo državo južno sadje, zelenjavo ter razne industrijske izdelke. Carinske oblasti na obeh straneh meje so z vso strogostjo zakona postopale proti tihotapcem in veliko ljudi ob meji je bilo hudo kaznovanih. Naša država bo izdala amnestijo ali pomilostitev za vse kazni radi carinskih prestopkov, kar bo zelo dobrodošlo obmejnim kmečkim ljudem. V DRUGIH DRŽAVAH. Spravo med Avstrijo in Nemčijo so slavili avstrijski hitlerjanci z zažiganjem kresov. Nemški poslanik Papen je odpo toval 15. julija iz Dunaja v Berlin, kjer je poročal Hitlerju o podrobni izvedbi av-strijsko-nemškega sporazuma. Avstrijska vlada pripravlja pomiloščenje za one narodne socijaliste, ki imajo na vesti politične zločine. Pomilostitev bo izdana 25. julija, na dan obletnice smrti rajnega kanclerja dr. Dollfussa. Češki ministrski predsednik dr. Hodža je že bil na Dunaju, kjer ga je kancler dr. šušnik poučil o ciljih in vsebini nemško-avstrijskega sporazuma. Dr. Hodža je prebil s svojo soprogo nekaj dni na oddihu. Zahteve Habsburžanov po zasedbi avstrijskega prestola so s pobotanjem med Avstrijo ter Nemčijo pokopane. Kako hudo je razočarana radi nenadnih sprememb razmer med Avstrijo in Nemčijo habsburška hiša, dokazuje dejstvo, da so se začeli Hfbsburžani seliti iz Avstrije. Bivši poslanec ustreljen. V Bukarešti je udrlo 16. julija osem oboroženih dijakov v stanovanje bivšega poslanca Mihajla Stelescu. Oddali so nanj 30 strelov in je bil Stelescu takoj mrtev. Po atentatu so se javili napadalci policiji. Gre za člane fašistične »železne garde«. Stelescu je bil sam vodilen član te organizacije, a je pozneje radi spora ustanovil novo desničarsko stranko. Železni gardi je grozil z raznimi odkritji in radi tega ga je smrtno zadela maščevalna roka. Po Italiji so proslavili ukinitev sankcij, ki so trajale 241 dni, z razobešenjem za-st. v. Fašistične organizacije so prejele nalog, da so priredile v proslavo tega dogodka predavanja o zmagah Italije na vojnem in političnem polju. Mussolini je prejel od vodstva fašistične stranke posebno zahvalo za njegovo neustrašeno borbo proti vsem sovražnikom Italije. Na fašistične organizacije je bila izdana poslanica v zahvalnem smislu za požrtvovalno borbo fašizma proti gospodarskemu preganjanju Italije. Pametna socija'.na uredba na čehoslo-vaškem. Čehoslovaška je izdala uredbo, ki določa, da mora vsako podjetje tekom 24 ur javiti vsako prosto mesto. Za oddajo prostih mest bo posredoval poseben urad. Z novo uredbo so odpravljene vse zasebne posredovalnice za službena mesta; vendar pa podjetja niso dolžna, nastaviti oseb, ki jih pošlje novi posredovalni urad. Zopet gospodarska konferenca na vidiku. V Berlinu pripravljajo za septem-bei' sklicanje gospodarske konference, katere bi se udeležile: Nemčija, Avstrija, Italija, Jugoslavija, Madžarska, Bolgariia n Grčija. Nemčija dobi v najkrajšem času policijskega ministra v osebi vodje hitlerjevskih napadalnih oddelkov Himmlerja. Himm-ler je star 35 let, je doma iz Monakovega in je igral leta 1934 važno vlogo pri pre-čiščevanju hitlerjanskih vrst, ki so nameravale prevrat. Bodoči minister za javno varnost spada danes med najožje sodelavce ter zaupnike Hitlerja. Sporazum glede vprašanja Dardanel. V Montreauxu v Švici je zborovala dalje časa konferenca onih držav, izvzemši Italijo, ki so podpisale pogodbo, da morajo ostati Dardanelske morske ožine od strani Turčije neutrjene ter neoborožene. Turčija je tozadevno pogodbo odpovedala. V Montreauxu so se pogajali za pogoje, pc-d katerimi bi smele voziti skozi Dardanele bojne ladje raznih držav. Darda-aelska pogajanja bi se bila skoro razbila, ker se nista mogli glede tega vprašanja pobotati Anglija in Rusija. V zadnjem trenutku je bil dosežen na posredovanje francoskega zastopnika Boncourja med Angleži in Rusi sporazum. Po tem pobotanju bo dovoljen prevoz skozi Dardanele bojnim ladjam onih držav, ki bi bile zapletene v vojno, ali pa bi se udeleževale akcije Društva narodov. Prost prevoz pa imajo bojne ladje onih držav, ki imajo obveznosti po pogodbah s Turčijo iz prejšnjih let. Slednje velja za sovjetsko Rusijo, koje bojne ladje smejo iz Črnega morja skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Važna je tudi ona določba sporazuma, ki pravi, da lahko Turčija zapre Dardanele bojnim ladjam, ako bi se čutila sama Ogroženo. Angleški mornariški krogi so proti omenjenemu pobotanju, ker je v korist Rusiji znatno poslabšan položaj Angleške v Sredozemskem morju. Vprašanje je sedaj, če bosta povabljeni k podpisu nove dardanelske pogodbe tudi Italija in Nemčija. Vsekako Italijanom ne bo po godu, da se bodo Rusi s svojim brodovjem iz Črnega morja slobodno kretali po Sredozemskem morju in bi znali ob priliki škodovati italijanskim koristim in težnjam na področju Sredozemskega morja. Turčija je pripravljena na zasedbo Dardanel. Koj po podpisu nove pogodbe v Montrcauxu bodo turške čete vkorakale v razoroženo ozemlje ob Dardanelskih morskih ožinah. Dardanele bodo dobile nove utrdbe. Stavkovno gibanje na Francoskem kljub vsemu prizadevanju socijalistične Biumo-ve vlade ni prenehalo. Poleg stavke delavcev po tekstilnih tovarnah se pripravlja štrajk poljskih delavcev. Stavkovne grožnje poljskih delavcev gredo vladajočim socijalistom najbolj na živce, ker jih je strah, da bi ne mogli pravočasno pospraviti žetve. Za slučaj stavke delavcev poljedelske stroke bi bil znaten del žetve uničen. Homatije v Gdansku. V Gdansku se uvaja nemška tajna policija (takozvana Gestapo), na katero je uprta moč hitler-janske Nemčije. Organizacija • tajne policije ima namen, da se zatre vsaka proti-hitlerjanska opozicija. Dne 18. julija je prodrla iz Gdanska vest, da je tamošnji senat, v katerem so imeli hitlerjevci večino, ukinil ustavo svobodnega mesta z namenom, da izsili nove senatne volitve, katerih se opozicija ne bo smela udeležiti. Z ukinitvijo ustav prenehajo vse politične svobodščine, svoboda tiska in združevanja po društvih. — Istočasno, ko so pripravili hitlerjanci v Gdansku vse, da zavladajo oni neomejeno v svobodnem mestu in ga priklučijo Nemčiji, so se vršile 18. julija po celi Poljski velike manifestacije z zahtevo, da je Gdansk poljsko pristanišče in del poljske države. Nove homatije na Španskem radi strahovlade levičarjev. Pod strahovlado levice na Španskem so že tako daleč, da je organizirala policija umor poslanca Calve Sotella, voditelja monarhistov. Policijski oddelek pod vodstvom poročnika Morena je Sotela pred smrtjo še mučil. Umoriti so nameravali tudi voditelja katoliške ljudske stranke Gila Roblesa, ki pa ga niso našli na stanovanju, kjer so ga iskali. Ob pogrebu umorjenega poslanca C. Sotella je prišlo do hudih spopadov. Levičarji so ubili tri desničarje, šest oseb pa hudo ranili. Radi omenjenih nezaslišanih dogodkov je zavladalo v parlamentarnih krogih toliko razburjenje, da je predsednik na zahtevo vlade odgodil zasedanje parlamenta za teden dni. Ker se je bati novih spopadov med levičarji in desničarji, so po naročilu notranjega ministra začasno zaprli 175 desničarskih voditeljev, da jih tako obranijo pred morebitnimi napadi. Kot protest proti nasilnostim vladnih levičarjev je sklenila opozicija, da bo zapustila parlament, ker življenje voditeljev opozicijonalnih strank ni zaščiteno. Pred nedavnim je javno v zbornici izjavil socijalistični poslanec, da so atentati na politične nasprotnike ne samo razumljivi, temveč elo zakoniti! Vojaški upor na španskem. Močni vojaški oddelki v španskem Maroku so se uprli. Vojaški upor se je razširil iz Afrike tudi na Španijo, s katero so bile 18. t. m. pretrgane vse telefonske in brzojavne zveze. Po radiju je prodrla 18. julija vest v javnost, da je vlada izdala proglas, v katerem naglasa, da je vstaja udušena in da je vlada gospodar položaja. Dve novi vladi na španskem. Položaj vojaškega upora, ki se je razširil na mornarico, je tako nejasen, da je levičarska vlada odstopila. Bivši ministrski predsednik Lerroux je z nekaterimi člani svoje vlade v noči 19. t. m. pobegnil preko meje v Francijo. Novo vlado je v noči sestavil predsednik parlamenta Martinez Bario. V novi vladi je bilo 6 članov republikanske zveze, 4 ministri iz vrst republikanske levice, 3 pripadniki narodne republikanske stranke, 1 je bil član katalonske levice in vojni minister general Majhas pa izven strank. Nova vlada je bila enotna fronta republikanskih levičarjev. Kakor hitro je prijela BarijeVS. vlada za krmilo, so prispele vesti, da prodirajo uporniki iz Se-vile proti Madridu. Barijeva vlada je nato odstopila in .je sestavil zopet novo Hoste Girala, ki je napravil za ministre po večini člane prejšnje vlade. Notrajni minister je general Bozara. Proglašeno je obsedno stanje za celo državo. Čuden način vzbuditve pozornosti. Angleški kralj Edvard VIII. je prisostvoval 16. julija predpoldne razvitju prapora, katerega je sam podaril gardnemu polku. Po zaključeni slovesnosti in vojaški paradi se je vračal proti poldne na čelu čet na konju v kraljevi dvorec. Neki moški je predrl policijski kordon in se je hotel približati kralju. V rokah je imel samokres, katerega mu je stražnik izbil. Na policiji je omenjeni moški izpovedal, da se piše George Andrew Mahon in je po rodu Anglež. Ni imel namena, da bi izvršil atentat na kralja, ampak je hotel oddati le strel v zrak, da bi obrnil nase pozornost kralja, kateremu je hotel izročiti svojo prošnjo, ker mu je drugače ni mogel. Po zaslišanju na policiji je bil Mahon predan sodišču, ki ga bode najbrž obtožilo radi poskusa atentata na kralja. Nekaj pojasnila k poskusnemu atentatu na angleškega kralja. Londonska policija je dognala, da osebni podatki, katere je navedel napadalec, niso resnični. On se ne piše George Andrew Mahon, kakor je to sam navedel, ampak Gerry Benningan. Mož dalje ni Anglež, ampak Irec. Ni časnikar, pač pa pisatelj, ki je izdal tako delo, da ga je prepovedal notrajni minister. Atentatorja na angleškega kralja so 18. julija oddali za 14 dni v opazovanje za duševno bolne. Strokovnjaki bodo podali svoje mnenje glede odgovornosti za nameravan napad na kralja. Anglija napoveduje ogromno oborožitev na morju in v zraku. Angleški mornariški minister je napovedal, da bo zgradila Angleška čisto novo bojno brodovje, ki bo odgovarjalo njenim potrebam in zaščiti angleških koristi po celem svetu. Poleg mornarice bodo Angleži znatno povečali zračne sile. Angleški proračun za vojne namene bo znašal letos toliko, kolikor potroši naša država v desetih letih za vse svoje potrebe. S sladkorjem nad policijo in vojaštvo. V Havandiji pri egiptovski prestolici Ka- iro je velika sladkorna tvornica. Tvornica je last belgijske družbe in ima v Egiptu sladkorni monopol. Ta cukrarna ni izplačala mezd delavcem in radi tega jo je 3 tisoč delavcev zasedlo. Ker ni prišlo do sporazuma, je odposlala vlada poleg policije še 1000 mož vojaštva v Havandijo. Prišlo je do spopadov. Oborožena oblast je streljala na delavce, ki so metali na policijo in vojaštvo 10 kg težke kose sladkorja. Ko so se čete po noči umaknile, so delavci, ki so imeli več mrtvih in ranjenih, razbili vse moderne naprave sladkorne tvornice. Strahovit« posledice suše v Združenih ameriških državah in v Kanadi. Dva cela tedna je tlačila Združene ameriške države vročina, ki je zahtevala 4000 smrtnih žrtev in je povzročila 1 milijardo dolarjev škode. 300.000 farmerjev je v največji sili ter v obupu in prosi za državno podporo. — Letošnja suša v Kanadi spominja na divjanje kake hude nalezljive bolezni. Samo v kanadski pokrajini Ontario je pomrlo vsled solnčarice 500 ljudi. V Toron-to ne utegnejo, da bi pokopali vse one, ki se zgrudijo in umrjejo kar na ulicah vsled vročine. V Hamiltonu je kazal toplomer v senci 43 stopinj C. Vročina je povzročila v Kanadi 50 gozdnih požarov, ki so napravili ogromno škodo. Slovenski faDor v Mariboru. V nedeljo dne 9. avgusta, dopoldne ob 10. uri, se vrši v Mariboru v Ljudskem vrtu, na prostoru, kjer se je vršila igra »Naša apostola«, velik tabor JRZ. Na taboru govorijo naši ministri in drugi govorniki iz Belgrada, zastopniki kmetov, delavcev, obrtnikov in drugi odlični govorniki. Zbirališče za udeležence v bližini glavnega kolodvora v Kolodvorski, Razlagovi ulici, Zrinjskem trgu in sosednjih ulicah. Ob 9ih prihod ministrov in nato obhod z godbami na čelu po mariborskih ulicah na zborovališče. Tabor je predvsem namenjen v proslavo 301etnice političnega udjestvovanja našega velikega voditelja g. dr. Antona Korošca. Vabimo vse organizacije JRZ okrajev Maribor levi in desni breg ter sosednjih okrajev in osobito Mariborčane, da se v velikem številu udeležijo tega vele-pomembnega tabora. Posamezne organizacije bodo dobile navodila glede vrstnega reda. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Udeleženci bodo dobili posebne taborske znake, poslane na krajevne organizacije. Slovenske gorica na velikem taboru JRZ v Mariboru. Vse župnije v Slovenskih goricah se pripravljajo za veliko udeležbo na slovenski tabor, ki se vrši v nedeljo dne 9. avgusta dopoldne v Mariboru. Posamezne župnije bodo poslale skoro vse moške ta dan v Maribor. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Sv. Benediktu, Sv. Antonu, Sv. Trojici, Sv. Rupertu in po drugih župnijah so organizirali udeležbo na ta način, da bodo vozili udeležence na okinčanih vozovih v Maribor. Iz župnij, ki so bolj oddaljene, se svetuje, da pridejo udeleženci zgodaj v Maribor, da lahko prisostvujejo sv. maši ob 8. ali pol 9. uri v baziliki Matere Milosti. Na vsak način prosi odbor tabora, da iz vseh župnij javijo število udeležencev in tudi š';evilo vozov, da moremo pripraviti vse potrebno. Krajevne organizacije naj tudi javijo mestni organizaciji JRZ v Mariboru, Loška ulica 10, koliko znakov za tabor naj pošljemo na posamezne župnije. Znak stane 1 Din. Krajevne organizacije nadalje prosimo, da vsako nedeljo pred taborom skličejo sejo odbora in zaupnikov ter rediteljev, da se izvrši smo-trena agitacija za veliko udeležbo. Odbor za slov. tabor v Mariboru. Skrunilci križa. Poganski duh se vedno bolj širi med mladino v Nemčiji, odkar je ta država prišla pod oblast narodnih socialistov. Mladih duš se loteva verska mlačnost in brezbrižnost, v dnevno rastočem številu mladine celo versko sovraštvo in popolno brezboštvo. To razpoloženje, ki obvladuje danes nemško mladino, se javlja v številnih skrunitvah božjih hiš in svetih podob. Že pol leta potem, ko je v Nemčiji zagospodoval narodni socializem, jeseni 1933, so štiri fantje podrli križ, ki je stal na polju. Na Kristusovem telesu so polomili noge, telo samo pa od-in raztrgali z vilami, nato pa križ podrli. Čez poldrugo leto so bili vsi ti skrunitelji križa mrtvi. Eden izmed njih, 24 let star mehanik, se je ponesrečil v livarni: 14. marca 1934 mu je težak zamašnjak padel na nogo, zastrupila se mu je kri in 19. aprila je umrl v bolnišnici, še prej se je ponesrečil neki 37!etni delavec v kamnolomu, ki je bil ;udi udeležen pri skru-njenju križa. Nad njim se je odtrgala zemlja, ga podsula in popolnoma zmečkala. Tretji je bil gozdni delavec, nanj je padlo drevo 30. januarja 1935 ter mu zdrobilo obe nogi: padel je v nezavest, i" katere se ni več prebudil. Četrti je bil vrtnarski vajenec, ki je utonil pri kopanju 31. maja 1935. Njegovo telo so z vilami potegnili iz vode. Bil je tisti, ki je hotel z vilami razdejati podobo Kristusovo na križu. To so zgodovinska dejstva. In ta dejstva dokazujejo, da božja kazen včasih že na tem svetu zadene brezbožnike in bogokletnike. Holandski misijonarji. Ko so bili ho-landski skavti — 500 jih je bilo — nedavno v Rimu, jih je sv. Oče sprejel v posebni avdijenci. V nagovoru je poudaril velike zasluge katoliške Holandije na področju misijonov. L. 1935 je število holandskih misijonarjev znašalo 5169, potemtakem pride na Holandskem 1 misi- hm ___ Ofl.i je registr. pod S. Št. 1753 od 17. XIL 1935.' jonar na 580 katoličanov. V raznih misi-jonih deluje 1723 duhovnikov, 139 shola-stikov, 917 bratov in 2386 redovnic iz Ho-landske. Za pomoč misijonom skrbi Misijonska zveza duhovnikov, ki vzdržuje posebno učno stolico za misijonstvo na katoliškem vseučilišču v Nymwegenu ter je tudi ustanovila poseben misijonski muzej. Misijonska ideja se je, kakor, vidimo, na Holandskem zelo razmahnila, število katoličanov v Holandiji znaša samo tri milijone, Verska vnema pa nadomestuje majhnost števila ter dosega i"— ' k jih veliki narodi nimajo. 24 let stara — 18krat poroča«.. .. prvi pogled je to nemogoče, pa je vendar dejstvo, in sicer v boljševiški Rusiji. Ta junakinja se imenuje Maruša Larkova ter je po poklicu študentinja v Moskvi. Svoje »može« spreminja kakor nogavice. Komaj 24 pomladi je doživela, pa je bila 18krat »poročena« in se zopet ločila, in to v teku petih let. Torej vsake kvatre drugega. Sedaj bi se rada 19.krat poročila, toda sovjetske oblasti ji tega nočejo več dovoliti. Obrnila se je s prošnjo za dovoljenje na samega rdečega papeža, g Stalina. V prošnji navaja kot razlog, da še ni našla »pravega« moža, da torej mora iskati in poskušati naprej. Stalin pa je prošnjo odbil, češ, da zakon, odnosno možitev ni šport. Razlog, ki ga je navedel Stalin, ne drži. S tem, da je Maruša Larkova spreminjala svoje može, ni delala športa, marveč izvrševala boljševiški nauk o svobodni ljubezni. Ako Stalin ni dovolil nove — 19. — poroke, je razlog v tem, ker se je sam zdrznil nad strahovitimi posledicami komunističnega nauka. Boljševiki so odpravili zakrament sv. zakona, razbili so družino, napolnili so državo z nevzgojeno, podivjano mladino. Sedaj bi radi blatno reko nemoralnosti. ki teče po Rusiji, zajezili. To blato pa se bo tako dolgo valilo po Rusiji, dokler ne bo konec boljševikov in boljševizma. Mi si le oboovii naročnino? T Tri smrtne žrtve ljubljanske letalske nesreče. Stana Kante, 351etna učiteljica. Rojena je bila v Šmarju na Goriškem. Uslužbena je bila na Barju pri Ljubljani. Ljubljanska okolica je doživela 15. julija ob pol 6. uri zjutraj letalsko nesrečo, ki je hudo zadela celo državo in je ena največjih pri nas. Pred nesrečo. Letalska družba »Aeroput« oskrbuje po zraku potniški in poštni promet med Su-šakom — Zagrebom — Belgradom in Ljubljano. Za prevoz je bilo na Angleškem kupljeno za 10 potnikov dobro tri-motorno letalo, katerega je vodil povsem zanesljivi pilot Mihael Jarošenko, ki je preletel zgoraj omenjeno razdaljo bog-znaj kolikokrat ob vsakem vremenu. Dne 15. julija je nastopilo letalo pot iz Ljubljane na Sušak ob 5.45 mesto ob 5.30. Točno ob določenem času so bili na letališču že vsi potniki, manjkala sta le dva nemška, ki sta prenočila v ljubljanskem hotelu »Union« in sta zamudila avtobus, ki bi ju naj popeljal do letala, Z letališča so poslali še enkrat avtobus po oba zamudnika in tako se je dvignilo letalo v zrak z zamudo 15 minut. Poleg pilota in mehanika je bilo v letalu še pet potnikov: učiteljica na Barju Dr. Adolf Korče, 331etni odvetnik v Ljubljani, ki je bil kot odvetniški pripravnik pri dr. Ogrizeku v Celju. Stana Kante, učiteljica Tilka Pivk iz Ljubljane, ljubljanski odvetnik dr. A. Korče, Berlinčana dr. V. Horn in Ana Bruckler. Kaj pripovedujejo očividci? Komaj tri minute po odletu se je zgodila nesreča. Očividci, kmetje iz Hrušice in iz drugih vasi ljubljanske okolice, ki so šli zjutraj v mesto, pripovedujejo, da letala niso videli radi pregoste megle, pač pa so čuli enakomerni ropot motorjev. '-o je bilo letalo 4 km od Ljubljane tik griča ter gozda pri vasi Hrušica, je švignil plamen iz megle in iz gozda je odmevalo pokanje ter ropotanje. Radi megle je letel aeroplan prenizko, je zadel ob vr-Love dreves, zgubil ravnotežje, strmoglavil z vso silo ter težo na tla in se «isto razbil. V trenutku je bilo letalo v objemu plamenov. Na mestu nesreče so ležali deli aeroplana in popolnoma razmesarjena trupla potnikov. Odtrgani tank za bencin, iz katerega je izteklo 1000 1 bencina, je ležal 6 m proč od preostankov letala med drevjem. Po tleh razmetana je bila napol ob-žgana prtljaga potnikov, pošta in radijo-naprava. Tilka Pivk, 301etna učiteljica v Čadcžu pri Veliki Loki in doma iz Idrije. Po strašni nesreči. Par minut po grozni nesreči se je zbralo vse polno ljudi, ki so se zamanj trudili, da bi kateremu potniku še rešili življenje. Samo enemu truplu je prilet na zemljo toliko prizanesel, da ni bilo raztrgano na kose. Drugim potnikom je udar odtrgal glave. Po nesreči se je nabralo toliko ljudi krog prežalostnih preostankov, da je morala četa žandarmerije zaustaviti naval radovednežev. Sodna komisija je ugotovila trupla smrtno ponesrečenih, katera so prepeljali -mrtvašnico. Na mesto nesreče je priletela v aeropla-nu iz Zemuna komisija, ki je potrdila, da se j- zgo "ila nesreča radi tega, ker je letalo brzelo par metrcv prenizko. Slično letalsko nesrečo, kakor je opisana, beleži kronika ljubljanskih nezgod 12. septembra 1933. Tedaj se je v neposredni bližini mesta razbilo potniško letalo in je bilo 8 mrtvih. osebne vesti. Dravograjski g. prošt f. Po daljšem bolehanju je umrl 16. t. m. V Dravogradu tamošnji infulirani prošt in dekan dravograjske dekanije, g. Volb. Serajnik, star 68 let. Rajni se je rodil leta 1864 v Porečah ob Vrbskem jezeru. Posvečen je bil v Celovcu leta 1892. Kot sin prave krščanske slovenske hiše je bil tudi v dušeskrbju neustrašeno na braniku verskih in narodnih svetinj med koroškimi Slovenci, med katerimi je deloval tolikanj plodonosno in požrtovalno. Že kot župnik v šent Lipšu je bil steber slovenstva. Ob izbruhu svetovne vojne se je preselil v Dravograd, kjer je bil branitelj slovenskih ovčic napram nemškemu in nemškutarskemu nasilju, ki sta kazala svojo nekulturnost in ovaduštvo najbolj med vojno. Rajni prošt je s svojim nastopom v Celovcu in na Dunaju rešil marsikaterega Slovenca ječe. Po prevratu ga je imenovala cerkvena oblast za generalnega vikarja Mežiške doline. Kot cerkveni voditelj tega dela Koroške je svetni oblasti največ pripomogel s svojim ugledom, katerega je užival med prebi, valstvom, da je prišla Mežiška dolina po-miriena in urejena pod Jugoslavijo. Blagopokojni je storil veliko za povzdi-go božje poti pri Sv. Križu nad Dravogradom, kamor se je bila zatekla pred laškimi topovi med vojno Višarska Mati božja. Blagemu proštu, ki je bil goreč duhovnik, iskan spovednik in je stal med prvo-boritelji za slovensko stvar na Koroškem, bo ohranil slovenski narod trajno hvaležen spomin! Novi častni kanonik. Ob priliki zlato-mašnega jubileja zadnjo nedeljo je škof g. dr. Ivan Tomažič imenoval za častnega kanonika g. Jerneja Frangeža, župnika, zlatomašnika in konzistorijalnega svetnika v šmarjeti ob Pesnici. Naše iskrene častitke! Duhovniške vesti. Imenovan je bil za upravitelja dekanije Murska Sobota g. Jožef Krantz, župnik v Tišini. — Umeščena sta bila gg.: Matija Medvešek, provizor v Dolu pri Hrastniku, kot župnik istotam, in Stanislav Weingerl, I. kaplan v Rajhen-burgu, kot župnik pri Sv. Florjanu v Do-liču. — Postavljena sta bila gg.: Vinko Pivec, kaplan v Selnici ob Dravi, za provi-zorja v Št. Janžu pri Dravogradu, in Jože Vojkovič, kaplan v Murski Soboti, za pro-vizorja istotam. — Nastavljeni so bili gg. semeniški duhovniki: Ivan Gregor za II. kaplana v Rajhenburgu; Ivan Kolenc za kaplana v Gornji Lendavi; Ivan škafar za kaplana v Guštanju z delokrogom v Pre-valjah, in Ivan Zelko za kaplana v Do-brovniku. P. Dionizij Pristovnik, duhovnik kapucinskega reda, je bil nastavljen za kaplana pri Sv. Rupertu nad Laškim. G. Franc Križan, II. kaplan v Rajhenburgu, je postal I. kaplan istotam. — Prestavljen je bil g. kaplan Anton Rataj iz Gornje Lendave v Selnico ob Dravi. Nesreče. Škoda vsled vremenskih nezgod znaša v krajih krog Mute 2 milijona Din. Kolesar zavozil v mestni avtobus. Zadnjo nedeljo zvečer po končanih plavalnih tekmah na Mariborskem otoku je prišlo do prometne nesreče. Na enem kolesu sta se peljala 221etni Luka Čaba iz šibenika in 121etni Ante Zorič, sin lastnika Jadranske kleti v Mariboru. Ko sta zavila v strm ovinek otoka proti Mariboru, sta se zaletela v mestni avtobus, ki je vozil po pravi strani in se skušal izogniti trčenju na ta način, da je zavozil z vso silo v hrib. Oba kolesarja so odpeljali s hudimi poškodbami v mariborsko bolnico. Sploh so pa mariborski mlajši kolesarji vse graje vredni, ker nepremišljeno divjajo s svojimi kolesi. Usodepoln padec. S poškodovano hrbtenico in s polomljenimi rebrami je bil oddan v mariborsko bolnico Franc Gomil-šek, 411etni tesar iz Bistrice pri Mariboru, ki se je tako hudo poškodoval pri padcu s škednja. Težka nesreča delavca. V železarni na Muti je zadela huda nesreča 201etnega kovača I. Gabrovca. Od nakovala je odsko-čil kos razbeljenega železa in je zadel Gabrovca v vrat tako, da je začel na znotraj krvaveti. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v bolnico v Slovenjgradec, kjer je bil takoj operiran. Usodepolna poskušnja vožnja. Splavar Mihael Pungeršek iz Fale se je podal na novem motornem kolesu na poskušnjo vožnjo, ki je bila zanj usodepolna. Komaj je prevozil nekaj sto metrov, pa se je prelomila prednja os kolesa. Pungeršek je priletel z glavo na cesto in se je hudo poškodoval. Smrtna žrtev lastne neprevidnosti. Dne 17. julija popoldne se je odpeljal Franc Smode, mesar v Novi vasi pri Mariboru, v Rače k prevzemanju kupljenih telet. Ob tej priliki se je podal v lovišče župana Kirbiša na lov na divje race in je imel seboj svojo lovsko puško. Po končanem lovu je Smode prevzel teleta od nakupoval-ca Fingušta in se je odpravil proti domu krog polnoči. Smode je sam vodil konje. Poleg njega je sedel njegov nekdanji vajenec. Zadaj za vozom se je peljal na kolesu in je svetil lovski paznik Anton Ma-jerič. Tik pred Slivnico je Smode nabasal puško, da bi bil pripravljen za slučaj kakega nočnega napada. Mesarju je pa zdrknila puška naprej in že je odjeknil strel. Naboj je zadel žrtev lastne neprevidnosti v vrat in prsa. Še pri zavesti so prepeljali smrtno nevarno poškodovanega v mariborsko bolnico, kjer je podlegel prehudi poškodbi 18. t. m. ob 8. uri zjutraj. Smrtna nesreča otroka. Pri Vidovičevih na Ravnem polju pri št. Janžu na Dravskem polju je bila mati in gospodinja zaposlena s pripravljanjem kruha. Mali sinko Stanko je plezal okrog po dvorišču in se je potegnil tudi na ograjo okrog vodnjaka. Zmanjkalo mu je na vrhu ravnotežja, na glavo se je opičil v poldrugi meter globoko cisterno in utonil. Smrt pod vozom. Anton Januš, posestnik v Polanah pri Hočah, je vozil iz gozda štore. Po gozdni poti je voz podpiral, ki se je kljub temu prevrnil in je pokopal pod seboj voznika. Januš je dobil tako hude poškodbe, da je umrl. 30.000 Din vredno gospodarsko poslopje je upepelil ogenj v Morju pri Framti posestniku Jakobu Pernat. Nenadna smrt profesorja. V Celju se» je mudil na počitnicah Ante Anzulovič, profesor na učiteljišču v Cakovcu. Pri kopanju v mestnem kopališču mu je postalo slabo in se je pričel potapljati. Priskočili so mu na pomoč, ga potegnili iz reke in odpremili v bolnico, kjer je kmalu izdahnil. Nesreča z motociklom. Dne 19. julija se je peljal Viktor Vovk, livarski delavec iz Pobrežja pri Mariboru, z motornim kolesom iz Laškega proti Teharju. Za njim je sedel tkalec Avguštin žohar iz Maribora, v prikolici Žoharjeva žena Elza. Na cesti v Zavodni je zgubil Vovk oblast nad motociklom. Zadel je ob betonski steber pri Detičekovi vili v Zavodni pri Celju. Vovk si je zlomil desnico in desno nogo in se poškodoval po obrazu. Žohar in njegova žena sta ostala nepoškodovana. Motociklist in kolesar trčila. Pri Šmar-jeti v Rimskih Toplicah sta trčila 19. julija motociklist Avguštin čenek iz Prage in kolesar Andrej Blatnik, kmečki sin iz Šmarjete. Ceneku je počila lobanja in ima pretres možganov. Blatnik je ostal nepoškodovan. Nezavestnega 201etnega Čene-ka so prepeljali v celjsko bolnico. Zopet požar po preteku enega leta. V vasi Vojnik okolica je upepelil ogenj posestniku Pavlu Dobrotinšeku gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Požarna škoda je le delno krita z zavarovalnino. Dobrotinšeku je pogorelo ravno pred dobrim letom isto poslopje vsled udara strele. Dveletni otrok utonil. V Nevljici pri Kamniku je utonil dveletni Ivan Petek, sinček trgovca Ivana Peteka. Žrtev prometne nesreče. Na cesti proti Petrovčam je na ovinku pri Levcu privo-zil za delavcem J. Nadž, doma iz okolice Osijeka, avtomobil. Nadž je preslišal avtomobilov signal. Vozilo je podrlo Nadža na Italijanske težkočc v zasedini Abesinijl. Italijani imajo z zasedbo abesinskih pokrajin vedno več prav resnih težkoč. Abesinski rasi zbirajo na vseh koncih četnike, ki napadajo ter pobijajo večje in manjše italijanske oddelke. Huda za Italijane je sedaj, ko je v Abesiniji deževna doba in italijanski letalci ne morejo nad upornike z bombami, ker so letališča postala jezera blata. V zadnjem času prihajajo iz vzhodne Afrike vznemirljive vesti o napadih abesinskih čet-nikov, kojih resničnost potrjujejo v Londonu in Parizu, le Rim zatrjuje, da nima iz zasedenega ozemlja nobenih posebnih novic. CI^OHIcol. 9 Povest iz domačih hribov. »Ti, počakaj! Nekaj te moram še vprašati. To menda drži, da boš molčal in da te storije o ciganici ne boš obešal na veliki zvon?« »He, ali te je strah? Pravzaprav bi te bil moral še za kak stotak,« se je Lisjak porogljivo smejal; »toda za tako norega me ne smeš spoznati, da bom šel samega sebe v luknjo tlačit. Ne bom tiho zaradi tebe, ampak zaradi sebe, da sebe ne spravim v kašo, ti tepec!« Tako sta se ločila. Dve noči in dva dni je trajalo;. da se je begunec pritepel v Zarazber. Ker je moral po ovinkih in po samotnih kozjih stezah, je mogel le počasi naprej; že se je mračila tretja noč, ko je na neki hribovski koči potrkal in prosil za prenočišče. Ves onemogel je tožil, da prihaja iz Jazbine, da mu je ušlo tele na paši in ga že dva dni išče in da je nazadnje z neke peči padel in si pri tem roko zlomil. Hribovec ga je nekaj časa ostro motril, potem pa je navidezno prijazno dejal: »Seveda lahko ostaneš čez noč. Nesrečnega človeka še nobenega nismo s praga spodili. V hlev še pojdem na živino gledat. Počakaj; koj pridem!« Čez nekaj časa je zunaj nekje rezko zapiskalo. Lisjak je zaslutil nevarnost in jo ubral za kočo. Priletel pa je dvema orožnikoma v pest, ki sta ga zgrabila in oklenila. VI. Na kraju Bistrice, kakih dvajset minut od cerkve, je stala lesena koča, ki je bila že vsa črna od starosti. Z okenc in izpred vrat je bil prelep pogled po hribih in dolinah, zato pa je bil pogled v hišo in kamro tem grši. Tu je bilo vse narobe: čevljarski stol je molel svoji edini dve nogi v viš, ura na steni je migala z enim samim kazalcem, po mizi so bili nepomiti krožniki in sklede in muhe so se pasle po ostankih repice in po strjeni zabeli, na stenah so viseli jopiči in hlače, zraven pa godčeva trobenta, po klopeh okoli in po tleh je bilo polno čevljarskega orodja, papirja, mohorskih knjig ter raztrganih, pošvedranih in napol popravljenih čevljev. Iz kamre pa se je režala razodeta in razvaljena postelja, poleg nje odprta skrinja, s sten pa razbito ogledalo in trije pereli okviri brez slik. *■ Lastnik te koče in edini prebivalec v njej je bil »mojster Smola«, krepek samski mož blizu štiridesetih let. Prav ime mu je bilo Cencij — Vincencij Mrkač — in čevljarskega je bil stanu. Kadar ga je bila volja, je dobro delal, ampak voljen je bil bolj redko. Rajši, ko da bi doma čepel in po kopitih tla in blatnik mu je zlomil desno nogo nad kolenom. Iz šale prebridka resnica. 341etni čevljar Anton Lešnik se je v Podvrhu pri Braslovčah nekaj nacukaval z nekim moškim. Oba sta padla, Lešnik pa žalibog tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je kmalu po prepeljavl v celjsko bolnico iz-dahnil. Požari v območju naših rudokopov. V gozdu Jablanček v šentlambertski občini pri Zagorju ob Savi je zlobna roka požgala lovsko kočico bratov Palčič, ki sta navdušena lovca in sta si gozdno streho sama postavila. — Na Polaju pri Trbovljah je zgorela rudarju Kalšeku baraka, v kateri je redil svinje in perutnino. Živali so se pravočasno rešili. Od brezvestnega avtomobilist» povožena. V Kranju je povozil neznan avto-mobilist Marijo Hribar, 341etno delavčevo ženo iz Srakovelj pri Kranju. Sunek ji je prebil lobanjo, pretresel možgane in jo je na zntraj tako poškodoval, da so jo oddali v ljubljansko bolnico v brezupnem stanju. Letalo se vnelo in treščilo v morje. — Predsednik poljske lige za morje in kolonije, armijski inšpektor general Oriics: Drescher se je vozil 16. julija v letalu z letalskim polkovnikom Lothom in pilotom. Pri morskem kopališču Orlovo se je letalo vnelo in treščilo v morje. Oba potnika in pilot so bili takoj mrtvi. Hazne novice. Navodila in pojasnila za obiskovalce jubilejnega V, Mariborskega tedna. Kakor smo že poročali, je generalna direkcija državnih železnic odobriia polovično vožnjo za poset jubilejnega V. Mariborskega tedna, ki se vrši od 1. do 9. avgusta t. 1. Ta popust velja za dopotcvanje od 30. julija do 9. avgusta, za povratek pa od 1. do 11. avgusta. Posetniki V. Mariborskega tedna, ki hočejo uživati ugodnost polovične vožnje, morajo kupiti na odhodni postaji ali pri »Putniku« direktno celo vozno karto do Maribora (6. Din 2.— in železniško legitimacijo K-13). železniška karta se pri prihodu v Maribor ne sme oddati, ker velja ista, obenem z železniško legitimacijo, na kateri se potrdi obisk V. Mariborskega tedna, za brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na V. Mariborski teden se kupijo v Mariboru. — Legitimacije za zunanje posetnike: Za obiskovalce, ki plačajo vozno karto do Din 15.—, se žigosa železniška legitimacija na podlagi običajne dnevne vstopnice za 5 Din; za vozne karte od 15 do 25 Din na podlagi legitimacije za 10 Din, ki velja za dva dnevna in za dva večerna obiska; za vozne karte od 25 do 60 Din na podlagi legitimacije za 15 Din, ki velja za tri dnevne in tri večerne obiske, ter končno za vozne karte nad 60 Din na podlagi legitimacije za 25 Din, ki velja za 6 dnevnih in 6 večernih obiskov. Legitimacija se glasi na ime in je neprenosljiva. ■— Vstopnice za Mariborčane in vse one, ki se ne poslužujejo polovične vožnje: enkratna dnevna vstopnica stane _5 D, enkratna večerna vstopnica pa 3 Din; za otroke, dijake s šolsko legitimacijo in vojake do narednika stane dnevna ali večerna vstopnica 2 Din. Stalne legitimacije, ki veljajo za 10 dnevnih in 10 večernih posetov, stanejo 25 Din. Gasilska četa v Spiihlji priredi v nedeljo dne 9. avgusta v gostilni Kravina Franc v Ptuju pri sejmu veliko tombolo. Pridite vsi! Že tretja mesarska pomočnica v istem kraju. Izpit za mesarsko pomočnico je z dobrim uspehom prestala v Celju Fanika Forte, uslužbena pri svojem bratu, mesarju Jožefu Forte v Trbovljah. Fanika je že tretja mesarska pomočnica v Trbovljah. Dva turista pogrešajo. Pred več nego 10 dnevi sta se odpravila na Grintovec in na Skuto v Kamniških planinah jurist Vid Janša in Mladen Mikšič. Obstoja bojazen, da sta ponesrečila. Letošnjo žetev pšenice v naši državi Ceni novosadska družba mlinarjev na 25 milijonov meterskih stotov. Od te količine bo določenih 30.000—40.000 vagonov za izvoz. Dr. Marinič Franc se je preselil s 1. julijem v Koroščevo ulico 26 in ordinira od 9. do JI. in od 14. do 16. ure. 831 Zahtevajte povsod »Slovenskega gospodarja«! Obžalovanja vredni slučaji. Mož ustrelil ženo. Dne 17. julija ob pol 11. uri predpoldne je prišlo v Mariboru na Aleksandrovi cesti 51 v stanovanju na dvorišču do žalostne družinske žaloigre. V omenjeni hiši stanuje 431etni ključavničar v železniških delavnicah Ivan Fer-linc, ki je bil v ločitvenem postopanju s svojo 361etno ženo Elizabeto. Radi prepirov je moža žena zapustila pred šestimi tedni in se je oglasila v stanovanju 17. julija, kjer je prišlo do krega med zakoncema. Mož, ki je bil vinjen, je pograbil samokres ter oddal na ženo strel. Krogla je pogodila žrtev v vrat in je bila radi notrajne izkrvavitve takoj mrtva. Fer-linc se je po oddanem strelu podal k hišnici in ji naročil, naj pokliče zdravnika in policijo. Policijska komisija je ugotovila smrt. Nesrečna zakonca imata 131etnega sina in 141etno hčerko. Goljufija pod krinko gasilstva. Tri mariborske trgovce je osleparil neznanec, ki se je izdajal za pooblaščenca gasilske čete iz Kamnice. Najprej je dobil od trgovcev vzorce od blaga za gasilske uniforme. Za tem se je pojavil z naročilnico, ki je bila overovljena s štampiljko gasilske te in s podpisoma predsednika ter tajnika. Naročilnica se je glasila na 30 metrov blaga proti naknadnemu plačilu. S pomočjo blaga za uniforme je izvabil goljuf od treh trgovcev od vsakega po eno moško obleko z obljubo, da jo bo plačal s poravnavo blaga za uniforme. Ko so trgovci dobili blago, so obvestili kamniške gasilce, ki so bili debelo začudeni, ker niso nikogar poslali naročat. Slepar je ponaredil štampiljko in oba podpisa. Žeparji imajo dober nos. Franc Derne-kovič, posestnik iz Pobrežja pri Mariboru, je prišel v mesto. Pri sebi je imel dva jur-ja, katera je hranil v škatljici za biks. Na Koroški cesti mu je žepar izmaknil škatlo z denarjem. Posestnico ogoljufal za vino. V Jakob-skem dolu pri Jarenini se je oglasil pri posestnici Ivani Kacjan neznanec kot razbijal, je lazil za vevericami in ptiči, ki jih je lovil in prodajal, ali pa je hodil v les delat. Tisti pa, ki so se k njegovi čevljarski umetnosti zatekali, so se jezili in kramentirali. Poleti je trajalo vsaj šest tednov, da je napravil nove Čevlje; da je pa stare popravil, za to je bilo treba pet ali šest mesecev. Dejal je, da so kože tako suhe, da kar pokajo, in če nima denarja za vino ali za mošt, jim ni in ni kos. Denarja pa je v tej krizi tako malo kakor snega v juliju. Toda Cencij ga je vedno še toliko ugnal, da ni trpel žeje. Po navadi je govoril prav po hribovsko domače; kadar pa ga je imel nekoliko pod kapo, je zavijal in se pačil kakor kak mestni pismar in je govoril tako gizdavo in nabrano, da je vse silil smeh. Bistričani so zmerom vedeli, kodi ga je s Cen-cijem. Že od vojakov sem je znal trobentati in še zdaj je bil svoji trobenti zvest. Ce je bil doma, je zjutraj z jutrnico vred že budil dolince s svojim piskanjem, opoldne si je trobil kake četrt ure in zvečer, ko je zvonilo večno luč, je po stari vojaški nayadi klical na počitek. To pa je bilo takole: Kadar mu je trobenta brumno vriskala, tedaj je bil trezen; kadar mu je trobljala venomer: tre-re, tre-re, tedaj je bil okajen; kadar je le zdaj in zdaj zamolklo zahripala, tedaj je bil pošteno nadevan. Kadar pa je bilo vse tiho, no, tedaj ga ni bilo doma — in navadno i« H'n t?Vn. Saj mu nihče ni mogel zameriti, da se je tako nerad držal svoje bajte, ko v njej ni imel nobene druge tovarišice kakor trobento. Cencij pa si je želel družbe in razgovora. Deset let že si je iskal kako družico; toda gledal je malo previsoko. Kot pravi izprašani čevljarski mojster je menil, da ni kar vsaka zanj; le kaka gruntarska bi po njegovem smela biti za gospo mojstrinjo. Pred leti je snubil Ravnjakovo, ki je bila zdaj Pristovnica na Breznici, potem Osojnikovo Franco, potem Kamnikovo Re-ziko, potem Burjakovo Julko — in vse so mu pokazale figo. Zato jim je na sejmišču vpričo ljudi povedal na svoj slovesni način vse grehe in slabosti, ki jih kazijo. Ko pri gruntarskih ni imel sreče, se je ponižal k bajtarskim, pa mu je tudi pri teh spodletelo, tako da je bil zdaj pri štiridesetih še zmerom tako sam kakor pri dvajsetih. Zdaj pa je bil že zadnji čas; zato se je jel ozirati po deklah. Bogastva pri teh ni bilo najti, pač pa pridne roke — in tudi te so bile mojstru Smoli potrebne. Saj je imel poleg koče še kos zemlje, sicer res da le tolik, da je bil za kako kozo. Za Cencija pa je bilo tudi te zemlje obilo. Pustil je travo, da je zrastla in se posušila, nikoli je ni kosil, počasi je izginila tudi lesa okoli, ker jo je pobral in znetil. Vendar bi mu bil krivico delal, kdor bi bil dejal, da je lenuh ali da Bogu dan krade. Če mu ie voda Abesinski četniški oddelki so osredotočili svoje napade na železnico Dži-buti-Addis Abeba in na avtomobilsko cesto, ki veže Addis Abebo z italijansko predvojno kolonijo Eritreja. Italijani so v skrbeh za varnost svoje posadke v abesin-ski prestolici. Po najnovejših vesteh je Addis Abeba odrezana od ostalega sveta že od 6. julija. Deluje samo še radio postaja. Telefonske in brzojavne zveze so čisto odpovedale. Avtomobilska cesta, ki tvori zvezo med pre-stolico in Eritrejo, je popolnoma uničena od abesinskih četašev in deloma vsled nalivov v sedajnem deževnem ča- vinski kupec. Kupčija je bila naglo sklenjena. Kmetica je ko j opoldne oskrbela prevoz vina v Maribor. Neznani kupec je peljal Kacjanovo v Jan Kolarjevo ulico. Tamkaj je 300 1 vina prevzel. Pretočil ga Je v majhne sodčeke, katere so odnesli In odpeljali drugi moški. Slednjič je čudni kupec, ki je rekel kmetici, da se piše Kraut, sedel na kolo in je neznano kam zginil, ženska je nekaj časa zastonj čakala, nato pa je spoznala, da je nasedla navadnemu sleparju, katerega išče .sedaj policija. Umorjena in izropana. V Zgor. Voličini pri Št. Lenartu v Slov. goricah je na samotnem gospodarila Otilija Kocbek. Dolga leta sta živeli skupaj s sestro Ivano, ki je letos na spomlad umrla in je zapustila Otiliji svoj delež. Dne 16. julija zjutraj je opozorilo mukanje živine, da se je moralo Kocbekovi nekaj pripetiti. Sosedi so pogledali skozi okno in so videli, da leži na tleh pri postelji v krvi gospodinia. Poklicana sodna komisija je ugotovila, da so ljudje zadnjič videli Otilijo 11. julija. Krvavo dejanje je bilo izvršeno najbrž v soboto ali na nedeljo 12. julija. Lačna živina je opozorila sosesko, da je odkrila umor. Kolik denarni plen je padel neznanemu roparskemu morilcu v roke, ni ugotovljeno. Iz strahu pred sodni jo v smrt. Na sodišče v Marenberg je bil pozvan Avguštin Lorenci, 221etni poljski delavec. Iz strahu, da bi bil kaznovan, se je obesil v šupi pri št. Vidu v Vuzenici. Tri žrtve fantovskega pretepa. Do hudo krvavega pretepa je došlo v Polički vasi v Slov. goricah m~d pijanimi fanti, ki so popivali v vinotoču posestnika Fr. Kun-ster v Polički vasi. 201etni Franc Šantl se je oborožil z vilami, s katerimi je sunil v tr buh 201etnega Alojzija Trotiča in je tudi 221etnega Jožefa Debelaka težje poškodoval po obrazu in prsih. Iz istega vrveža je hotel Tletni Štefan Bobek spraviti na varno svojega brata. V splošni zmedi je bil vržen na tla in si je zlomil desno roko. Tri omenjene poškodovance so spravili v mariborsko bolnico, več lažje ranjenih je ostalo v domači oskrbi. Prijet kurji tat. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so prijeli Martina Sed-lačeka, pri katerem so našli več ukradenih kur. Sedlaček je priznal, da je pokradel perjad v Rogoznici. Trije požari v eni noči. V noči na 15. t. m. je doživela mariborska daljna okolica kar tri požare. V Ješenci pri Framu je izbruhnil ogenj v delavnici čevljarja Mat. Skaza. Hitro na pomoč pribrzeli gasilci so oteli del hiše. — Ne daleč od Pragerskega je bilo od podtaknjenega ognja uničeno gospodarsko poslopje posestnika Štefana Potočnika v Trnovcih in znaša škoda 35 tisoč Din. — V Klopcah pri Slov. Bistrici je postala žrtev nočnega požara domačija posestnika Leopolda Brumeca. Tat v stanovanju. V Ptuju v ulici Vseh svetnikov je delala na svojem vrtu Ivana Kraeber, hišna posestnica. Med zaposlenostjo in v odsotnosti je vdrl v njeno stanovanje neznani klatež, ki ji je odnesel 4300 Din. Obstreljen radi par marelic. V mariborsko bolnico so pripeljali s šibrami obstre-ljenega Leopolda Šaska iz Poljčan. Izpovedal je, da je na potu iz gorce proti domu utrgal na vrtu nekega posestnika par marelic. Nenadoma je počil strel in šibre so ga zadele v roko in rebra. Zabodljaj v vrat. Na cesti v Škofji vasi pri Celju je na večer mlad hlapec zabodel zelo nevarno v vrat 371etnega posestnika Antona Bincla iz škofje vasi. Težko ranjenega so spravili v celjsko bolnico. Tatvina vina. Na Vinjem vrhu pri Novem mestu ima posestnik Frkoij iz Gradišča svojo zidanico. Neznanec mu je vdrl v klet in mu je odnesel vino, katerega je skrbno hranil za mlatiče. Vlomilec v pastirske koče po planinah prijet. Na Mali in Veliki planini po Kamniških planinah so bili vlomi v pastirske koče pogosti. Zlasti so se dogajali v jeseni in zimi, ko pastirjev ni več na planinah. Zadnji vlom je bil izvršen 24. junija v Starovašnikovo kočo na Mali planini. Orožniki iz Kamnika so vlomilca prijeli na nekem skednju. Gre za 341etnega Lovrenca Starovašnika iz Podstudenca. Z osumljenim vlomilcem so dobili orožniki tudi zalogo vitrihov. Izpred sodišča. Obsodba radi dveh ponarejenih novcev. Janez Kobiljšek, 241etni samski rudar v Lokah pri Zagorju ob Savi, je ponaredi! 5. junija dva kovanca po 20 Din. Potvor-bi so spravili v promet in sicer eno v trgovini Amalije Kopačeve v Izlakah, drugo pri trgovcu Jurju Kolčanu v Orehovici. Ponarejevalca so kmalu imeli in so ga izročili v ljubljanske zapore. Kobiljšek je bil 14. julija za dva ponarejena novca obsojen na 1 leto in 4 dni strogega zapora. Sobota. Cerkvena oblast je imenovala za ue-kanijskega upravitelja namesto pokojnega g. kanonika in dekana soboške dekanije g. Jožefa Krantz, tišinskega plebanoša. Za oskrbnika te velike fare pa domačega g. kaplana Vojkovič Jožefa. Obema čestitamo in prosimo Boga, naj ju blagoslovi, da bosta lažje opravljala svoje dolžnosti! Beltinci. Naš preč. g. plebanoš Vadovič Rud. je obhajal 401etnico mašniškega delovanja. Posvečen je bil v Sombotheli od škofa. Glidasy Koruda. želimo mu za redki jubilej tisto, kar si sam najbolj želi! Najbolj pa molitve tistih ovčic, katere so bile izročene njemu v oskrbo v Soboti, pri Sv. Benediktu in na Tišini. Turnišce. V nedeljo dne 12. t. m. je prikaza! prvo sv. mašo brat g. dekana Jerič MihaeL Velika množica duhovnikov in bogosiovcev je pospremila g. novomašnika pred oltar. Brat g. novomašnika je z veliko gorečnostjo stopil na prižnico in mu je povedal mnogo ganljivih besed, katere so vsakemu verniku segle globoko v srce; posebno staršem, ki so ob tej priliki obhajali SOletnico zakonskega življenja, katero je blagoslovil g. novomašnik. Jubilanta sta bila tako srečna v zakonu, da sta vzgojila dva duhovnika. G. novomašniku iz dna srca čestitamo in mu želimo obilo božjega blagoslova v bodočem delovanju! železniško progo iz Addis Abebe do Džibutija Abesinci stalno kvarijo, da je promet po njej nemogoč. Mine po več dni, ko sploh ni nobenega vlaka iz Džibutija v prestolno mesto, ki ima najnujnejših življenskih potrebščin samo za 3 tedne. Abesinski ras Imru |e zbral preostanke biv-Se neguševe vojske In sedaj napreduje s celo armado proti Addis Abe-bi. Italijani so poslali močnejše oddelke iz Addis Abebe vzdolž ob železniški progi, da jo ščitijo pred razdiranjem in v prestolici sami je ostalo le malo italijanskih vojakov. Ras Imru je obveščen o pičlosti italijanske posadke v Addis A.bebi, kateri se bliža z vso naglico. že v grlo tekla, to se pravi, če so mu bili žepi prazni in je zadnje drobtine pometel, tedaj je delal ko črna živina: pozimi s šilom in kopitom, poleti pri kmetih na polju in travniku. Tako suh je bil prav sedaj, ko je moral Lisjak z Raven. Zato se je oglasil Ravnjaku, češ, da bi rad prišel kosit. Pri tem je imel še drug namen; seznaniti se je hotel z Urško in izvedeti, kaj bi dejala, če bi jo hotel vzeti. Res se mu je posrečilo: Ravnjak ga je sprejel, Urška pa, ki je bila sicer že precej zarjavela devica, vendar še polna upov in pričakovanja, mu tudi ni skrivala, da bi ji bil zakonski stan vse ljubši od deviškega. Ko je mojster Smola dva tedna pridno delal in si nekaj kovačev prislužil, je prišlo z Urško do besede. Bilo je v nedeljo še zgodaj zvečer. Precej v rožicah jo je mahal čevljar z vasi na Ravne. Pičel streljaj od doma je sedela v robu Urška v svoji pisani noši in šivala. Možakar je krenil proti nji, se ji oglato priklonil in cifrasto poprašal: »Ali mi dovoliš, da prisedem?« »Zakaj ne, hihihi,« se je zarežala »tička«; »saj je prostora dovolj.« Čevljar je prisedel, zavihal si je brke in slovesno dejal: »Častita dekla Uršika, ali smem nekaj prositi?« »Seveda,« se je dekla na glas zasmejala; »prej pa moram jaz tebe nekaj prositi. Popravi mi vendar čevlje; že od velike noči jih imaš!« »Kaj?! Njenih starih čevljev ne bom popravljal, ampak ji bom napravil par čisto novih za poroko.« Urškine oči so se zasvetile, rdečica jo je oblila, napol plaho, napol hudomušno je vprašala: »Kaj naj počnem s takimi čevlji? Saj nisem nevesta.« »Še danes more biti. Treba ji je le ziniti.« »Ziniti je težko, ko ne vem, ne kod ne kam.« »Tedaj ji hočem pomagati. Naj me pogleda! Moja prosta, neprisiljena in dobro premišljena volja je, prej ko mogoče stopiti v stan svetega zakona. Ker sam tega ne morem, vprašam njo, častito deklo Uršulo, ali mi hoče dati roko in srce.« »Torej praviš, da bi me vzel. Ali ti je resnica ali imaš norce?« »Takih norcev mi naj nikar ne podtika! Trdno in zares mislim, kar govorim.« »Ljudje pa pravijo, da se ne boš več ženil.« »Ljudje vejo dosti povedati, kadar jim je dolg čas. Zakaj se ne bi več ženil? Še vedno se. štejem med mladeniče, imam hišo in grunt in rokodelstvo, torej podlage dovolj, da si ustvarim družino.« »Jaz pa prinesem sedem tisoč dinarjev pošteno prisluženega denarja k hiši. Nekaj malega dobim še od tete in boter mi je obljubil kravo.« Illlllllli Za občinshe volitve; potrebne tishovine! Predvsem priporočamo, da vsak, ki se zanima za občinske volitve, posebno pa člani volilnih odborov, naj imajo knjižico, v kateri je zakon o volilnih imenikih, zakon o občinah in uredba o sestavi kandidatnih list. Ta knjižica stane 5 Din. Za izpisek volilnih imenikov vzemite iste tiskovine, na katere je imenik v občinah sestavljen, ker s tem najlažje iščete ob priliki volitev. Za vsako volišče pripravite poseben imenik za zaupnika in poseben imenik za volilno pisarno. Tiskovine za kandidatne liste, kakor tudi tiskane izjave, ki jih morajo podpisati kandidati, smo pripravili. Naročite vse pravočasno, ne šele zadnje dni, posebno važno je glede imenikov in reklamacij. Naročite pa vse tiskovine obenem, da ne bo treba prevečkrat plačevati poštnih stroškov. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Turnišče. Te dni je obiskal svoj rojstni kraj • g. Bakan Jožef, plebanoš na Hrvaškem, v Seli Zagorski. Smrtna žrtev tihotapstva. Pri vasi Dolina, ne daleč od Dolnje Lendave ob jugoslovansko-mad-žarski meji, je zapazila obmejna straža kletnega slikarja Štefana Kosa pri tihotapskem prekoračenju meje. Ker švercar na poziv graničarja ni obstal, ga je slednji ustrelil.Kos je bil že leta udan pijači in je zanemarjal svojo stroko. Pred tremi leti se je zatekel preko meje na Madžarsko, kjer se je ukvarjal s tihotapstvom in se je bal, da bi ga prijeli, že eno leto je služil za hlapca na madžarskem posestvu ob meji in je ob raznih prilikah tihotapil, dokler ga ni zadela žalostna usoda tihotapstva — graničarska svinčena krogla. jjggg «m«»»!««« 1 ipopisi rimJnL Šmartno pri Slovenjgradcu. Naši sosedje Rib-nicani so se oglasili prt nas. Kamnoseška zadruga iz Ribnice na Pohorju je kupila takozvanl Golobov kamnolom. Tukaj je dosti granita, do-čim ga drugod v našem okraju ni. Po daljšem pogajanju so prišli do sporazuma za odkup tega kamnoloma. Pred kratkim časom so bili pri nas voditelji te zadruge, da ugotovijo, ali bo kamen sposoben za izdelavo. Prvo poizkušnjo je napravil kamnosek g. Franjo Pungartnik iz Ribnice in nam izjavil, da kamen odgovarja njihovim zahtevam. Ta kamnolom bo v najkrajšem času začel obratovati ter bo precej delavnih sil potreboval. Mi smo tega veseli, kajti ta zadruga je ena izmed tistih, ki nudi svojim članom in tudi delavcem najbolj ugodne plače. Treba bo dosti zboljšati ceste od postaje do kamnoloma, kajti poharski granit je težak. Razbor pri Slovenjgradcu. Kakor drugod, tako je tudi pri nas v tem letu bilo veliko nalivov. Eden najmočnejših je bil dne 30. junija. Takoj popoldan so se pričeli zbirati temni oblaki med Smerkovcem in Urško goro, utrgal se je oblak in je deževalo dve uri, kakor da bi lilo iz škafa. Padala je tudi toča, katera pa hvalabogu ni napravila velike škode; pač pa so narastli hudourniki in potoki, da so kmalu prestopili bregove in odnesli s seboj jeze in žlebe in veliko zemlje. Po hribih so razdrli vse ceste, tako da je sedaj vsaka vožnja nemogoča. Letina nam ne kaže nič kaj posebno. Koruza ni pri nas nikdar obrodila, sedaj pa se je tega semena precej zasadilo v naši župniji, ko zopet postanemo samosvoji. Pameče pri Slovenjgradcu. Približujeta se lepa praznika sv. Jakoba in sv. Ane. Vsa fara se že delj časa pripravlja, da letos kar najsveča-nejše proslavi ta dva praznika. Kdo ne pozna prijazne izletne in romarske poti pri Sv. Ani nad Pamečami? Vsako leto se te dni zbere velika množica vernega ljudstva, da opravi svojo romarsko pobožnost ter tako svojo versko dolžnost združi z užitkapolnim izletom. Na Jakobovo se pri Sv. Ani daruje nad osem svetih maš, počenši zjutraj ob pol sedmi uri. Ob 10. uri bo slavnostna procesija, nato pridiga g. misijonarja s slovesno sv. mašo. Prav tako tudi dne 26. julija, ko se obhaja god sv. Ane in hkrati lepa nedelja. Za okrepčila pa bosta v polni meri poskrbela naša vrla cerkvena ključarja gg. Dular in Ošlovnik, ki sta letos prevzela gostilno, da tako sama kar najboljše zadovoljita romarje. Pridite v obilnem številu počastit sv. Ano in se obenem nasrkat svežega planinskega zraka, k' ga nudi ta lepa razgledna točka. Sv. Marija v Puščavi. Kakor vsako leto, tako praznujemo tudi letos v nedeljo dne 26. julija v Puščavi velik romarski shod. častilci sv. Ane, posebno matere, ste vabljeni, da od blizu in daleč prihitite v Puščavo počastit sv. Ano, posebno ker je ugodna zveza z vlaki. Dnevni red je sledeči: Spovedovalo bo več spovednikov od zgodnje jutranje ure do opoldne. Ob 7. uri bo pridiga in nato peta sv. maša. Ob pol 9. uri bo druga sv. maša na gričku pri kapeli sv. Ane. Ob 10. uri bo procesija z Najsvetejšim, potem pridiga in peta sv. maša. Pri rani in pozni sv. maši bo darovanje okoli oltarja za cerkev, da se krijejo stroški za popravilo farne cerkve, ki so narastli letos na 25.000 Din. Prosimo drage romarje za obilen prispevek, da krijemo letos ta dolg. Saj ni nobeden dinar proč vržen, ki ga darujete ce-kvi, ampak bogato naložen pri Bogu! št. Peter pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo bo imel pri nas rano službo božjo g. žalar Alojzij, delavski duhovnik iz Hrastnika. Bo ob tej priliki potrkal na dobra srca šentpeterčanov in jih poprosil, da po svojih močeh prispevajo za cerkev Kristusa Kralja, ki se gradi v hrastniški dolini, kjer žive rudarske družine težavno življenje, ker jim primanjkuje dela in s tem jela, tako da si iz lastnih sredstev ne morejo sami postaviti hiše božje. Zato pa ne ostanimo gluhi njihovim prošnjam ter odprimo svoja srca in pomagajmo jim graditi hram božji sebi in njim v srečo in zveličanje. Slovenske Konjice. V nedeljo dne 2. avgusta se vrši po prvi sv. maši v dvorani Katoliškega društvenega doma v Konjicah ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze za nadžupnijo Konjice. Vsi, ki se bavite s kmečkim delom, vam bodi v častno dolžnost, sodelovati v svoji stanovski kmečki organizaciji, katere namen je podpirati kmečki stan k gospodarskem napredku ter ga zastopati pred zakonodajno oblastjo. Ob tej priliki nam bo govoril g. minister Vesenjak iz »Živio! Sedem tisoč dinarjev in krava in še teta,« je vzkliknil čevljar in oči so mu zasijale. »To velja! V Maribor lahko greva župana vprašat, počem nama Maribor da. Častita nevesta Uršula, naj mi da roko in srce!« »Cencij, zdaj pa nehaj s tem cifrastim marnjem pa govori kakor pameten človek, če imaš resnico,« ga je opomnila »tička«. »Saj res. Zdaj, ko sva ženin pa nevesta, se ne bova več vikala, ampak po domače tikala ... Torej, moja predraga Urška, kdaj pojdeva pred oltar?« »Ljubi Cencij, prej ko mogoče, tako si rekel. Če greva ta teden h gospodu župniku, naju v nedeljo že lahko okličejo, o Šentjakopljem pa je poroka. Tedaj je lepo.« »Hoho, ljuba, tako hitro jaz ne znam kuhati. Poleti se le še nauživa samske prostosti! O Šmihe-Ijem ali Lukeževem je tudi še lepo.« »Ne, moj ljubi Cencij! Kdor dolgo odlaga, nazadnje odloži. Če se šele jeseni vzameva, nama bo hiša prazna, gumno prazno, kravo bova imela pa sena nič, tudi posušilo se ne bo, ko bova hišo pobelila. Tako bova na zimo brez vsega. Jaz mislim, da je za poroko o Šentjakopljem prej pozno ko zgodaj, škoda časa.« Čevljar je nekaj časa premišljal, potem je dejal: »Imaš prav ... kajne: Kdor se mlad ženi, se mu staremu ni treba! Razumem, da, in če se tebi mudi, se meni ne sme nič manj. Torej velja sveti Jakob.« »Da, Cencij, kakor ti želiš: naj velja sveti Jakob! Kakor je tebi prav, tako je meni... Najbolje je, moj ljubi, še danes pojdi h gospodu župniku pa po-zvej, kdaj naj prideva na izpraševanje!« Te besede so bile mojstru Smoli po godu; kajti zdelo se mu je danes še prezgodaj, da bi slekel svojo nedelno obleko. »Zgodi se tvoja volja, moja bodoča ljuba žena! Pohitel bom, da še gospoda pokonci dobim,« je rekel in jo mahnil proti fari. »Ali čuj, Cencij, na veliki zvon te reči še nikar ne obešaj,« mu je zaklicala nevesta. »Tiho bom kakor prazen možnar. živa duša skrivnosti ne izve ko samo gospod župnik.« Z mogočnimi koraki jo je drl proti cerkvi in se niti enkrat ni ozrl; »tička« pa je vsa srečna šla proti domu na Ravne. Ko je ženin prišel na faro, se mu je bolj ko v župnišče mudilo v gostilno. Dejal je, da mora svetilki v svoji glavi priliti žlahtnega olja, da bo pred gospodom župnikom jasno in svetlo gorela. Zal, da je toliko prilil, da mu je ušlo čez in da poti v župnišče ni več našel. Ne da bi kaj opravil, se je opolnoči vrnil na Ravne. Toda zdaj ni bil več prazen možnar, ampak tako nabit, da ni mogel biti tiho in je pokal in lomastil, da je spravil vse Ravne pokonci. (Dalje sledi.) Po poročilih iz Džibutija je prišlo do napada Abe-sincev na Addis Abebo. Med abesinskimi četaši in italijansko posadko se je razvila ljuta borba, v kateri je bil ranjen abesinski podkralj in maršal Graziani. Italijansko vojaško sodišče je pridno na delu v Addis Abebi, kjer po kratkem postopanju sodijo one Abesince, ki se ukvarjajo s tihotapstvom orožja. Razprave proti tem tihotapcem so javne na glavnem trgu v prestolici. Predsednik tega sodišča italijanski general je rekel ob proglasitvi smrtne kazni nad tremi Abesinci: »Doslej smo z vami lepo postopali, toda odslej naprej ne bomo poznali nobene milosti več!« 020101000201532390010000010001010002010101010000020100010200010002010100020223 Maribora ter domačina Napotnik Matija in želih Janez. Pridite v velikem številu! Šoštanj. Dne 24. t. m. gre procesija namesto na Sv. Višarje na Urško goro pri Slovenjgradcu in k Sv. Križu nad Belimi vodami. Romarji se zberejo v petek v Zavodni ob 7. uri, gredo do 6t. Vida, kjer bo ob desetih sv. maša. Zvečer so na gori večernice, v soboto zjutraj pa sv. maša s pridigo. Nato shod in procesija k Sv. Križu, kjer bo v nedeljo dne 26. t. m. zaključna sveta maša. Priporočamo se za lepo udeležbo! Vodja romarjev. Rajhenburg. V soboto dne 11. julija zvečer so mariborski romarji, ki so prihiteli v Slovenski Lurd s svojim Nadpastirjem, po večerni cerkveni pobožnosti napolnili Slomšekovo dvorano do zadnjega kotička. Dekleta so igrala svetopisemsko igro »Jeftejeva hči«. Romarji so govorili, da tako lepe igre še niso videli. Ko se je Jeftejeva hči poslavljala od svojih tovarišic in šla v smrt radi nepremišljene očetove prisege, so bili ljudje globoko ganjeni. Vsa čast dekletom, da so tako lepo in prepričevalno igrale. Peter Pešefar rešetari. Koga se drži smola? Nekateri so me vprašali, kdo ima večjo smolo, ali JNS, ker je dobila generala Petra Zivkoviča za predsednika, ali pa gospod moj kolega Peter živkovič, ki je postal pfedsednik gkrahirane JNS. Meni se zdi, da se obeh smoia drži in žatO tudi ne HiQrem dognati, katerega se je več drži. Vesel sem le, olnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv ln hIS nad 5000 članov-posestnikov t. vsem svojim premoženjem. mmmmmmmmmmmmmmmmmmmummmmam NALA OZNANILA Poselite jubilejni SLUŽBE: Dva samska mlada mlinarja sprejme takoj Hetzl, . umetni mlin, Košaki, p. Pesnica. 879 V. MARIBORSKI TEDEN lllllllllllliniinill!!llll!!l!lllllllinillllllll!llllllin!lllllini!llll!!llll!lll{ °d ** do 9- avg. 1936. ^MsS^F Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja. 50% popusta na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Velika gospodarska in kulturna revija. Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Pokušnja vin — Velika gasilska razstava in gasilski kongres — Jadralno in motorno letalstvo — Protiplinska obramba —- Filatelistična razstava in borza znamk — Zgodovina — Umetnost — Socijalno skrbstvo— Tujski promet — žena v obrti — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Go-lobarska razstava — Kongresi — Koncerti — Šport — Veselični park na razstavišču. Viničarja s 5 delavnimi močmi sprejmem z 1. novembrom 1936. Josip šusterič, Maribor, Glavni trg 17. 878 Kravarja, ki zna dobro molzti, prednost neože-njeni, sprejme Prosekdvor, Bresternica. 877 Kartuzijanski samostan Pleterje v Sloveniji — pod Gorjanci — sprejema dva ali tri kandidate za duhovniški stan med 20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi, zdravi prirodi. Zahteva se najmanj šest razredov gimnazije. Sprejema tudi brate la-jike med 18. in 35. letom. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. Podrobnejše navodilo daje Kartuzija Pleterje, pošta št. Jernej v Dravski banovini. 836 POSESTVA: Prodam lepo malo posestvo, cena 19.000 Din. Caf-nik, Zimica, Sv. Barbara pri Mariboru. 880 Marlb. otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji . . . Zeleno, romantično Pohorje . . . RAZNO: Gostoljubni, lepi Maribor . . . Vas vabijo! Rolete samonavijalce, ležalne stole vseh vrst dobite najceneje pri Franju Novak, Maribor, Koroška 8, Vetrinjska 7. 865 Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo. Dobijo jo na: Enoletnem trgovskem tečaju »Hermes«, Maribor, Zrinskega trg št. 1. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajte prospekt. 812 Poceni blago za kopalne plašče dobite v TRPINOVEM BAZARJU V MARIBORU, Vetrinjska 15. 868 Apno, cement lepenko za strehe, karbolinej, okovi za stavbe in vso železnino kupite najceneje pri staroznani domači firmi 750 I. Andrašič, Maribor Vodnikovtrg 4. Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sv. Jurij ob južni železnici. 686 Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-Wolfram, Maribor, Gosposka 33. 525 Moštna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11. 703 ■ -/, /.',j:;:, : .: ;:..,;;: !..,! -.:, i ! !:!:'.;'-.:!;:::!'! i Presno odidcf e na dopust Plačujem odpadke železa, baker, medenino, svinec, litino, stroje, cevi, vse uporabljivo železo, po najvišji ceni. Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 788 si oskrbite nalivno pero! Illllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!ll!l!llllllllll!l^ Pozor, gostilničar ii? Vaše potrebe pri steklenicah, v kozarcih in v posodi iz porcelana, kakor krožniki, sklede, cele garniture itd., si krijete najugodneje v oddelku veletrgovine I. Andraiič, Maribor Vodnikov trg 4. 753 Tudi s pisemskim papirjemse dobro založite! Največja izbira in najnižje cene v prodajalni TIskarne sv. Cirila Ptuj, Slovenski trg 7 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI o ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE Z1VLJEJNJJK KARITAS ♦ Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 0>€> nar n alozfft i p najbolje in najvarneje pri Spodnlcstotcrski ipisM posolllnlcl Gosposka ulico 23 ¥ flilllliOl Ulica 10. ohfobn registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 i 1 Tiakar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.