ILUSTRIRANI SLOVENEC
LETO VII
10. MAJA 1931
ŠT. 19
OB ŠTIRIDESETLETNICI „RERUM NOVARUM"
Veliki papež Leon XIII., ki je izdal na binkoštno nedeljo 1. 1891. svojo znamenito socialno okrožnico »Rerum novarumc; ta pomenja rojstvo sistematičnega in organiziranega krščansko socialnega gibanja
po vsem svetu in tudi pri nas Slovencih.
ISO
Pogreb dolgoletnega vojnega ministra Hadžiča.
Dne 23. p. m. je umrl v Belgradi! armadni general Štefan Hadžić, ki je bil v 4 vladah 6 let vojni minister in ki si je pridiobil nevenljivih zaslug za organizacijo naše armade. Spodnja slika nam kaže armadne generale, ki nesejo ob priliki pogreba dne 24. t. m. njegovo krsto iz častniškega doma.
Josip Jurčič, eden izmed najpopularnejših slovenskih pisateljev, čigar 50 letnico smrti smo obhajali 3. t. m. »Ilustr. Slovenec< bo posvetil velikemu pisatelju poleti še posebno številko.
K izgraditvi gornjejadranskega pristaniškega sistema Sušak—Baker— Martinščica. Dne 16. p. m. se je vršila na Sušaku velika konferenca zastopnikov raznih ministrstev in zainteresiranih gospodarskih organizacij iz Slovenije in Hrvaške, ki je razpravljala o nujni potrebi izgraditve modernega pristanišča za ves severnozapadni del naše države, saj je postal Sušak že davno premajhen. Zgornja slika nam kaže pogled na Bakarski zaliv, slika na desni pa na Martinščico.
Novi paruik Jugoslov. plovidbe ;;Bakar~, ki je prispel 19. p. m. iz Anglije
in bo služil za obalno plovbo v zgornjem Jadranu. Na levi: Novoodkrita slika Henrike Langus (1856—1876). Slika je avtoportret slikarice iz mlajših let s svojo prijateljico. Njen lastnik je ruski slikar
M. Babic.
151
Na desni: Odlikovanja so prejeli iz slo-venjgraškega sodnega okraja prejšnji mesec naslednji ugledni možje (v prvi vrsti od leve na desno): F. Verdnik (Otiški vrh), župnik D. Roškar (Št. Ilj), okrajni podnač. Eiletz, ki je razdelil odlikovanja in dr. Bratkovič (Slov. gr.); v drugi Vrsti: Fr. Hribernik (Legen), K. Iršič (Straže), Fr. Pečolar (Legen), L. Vaupot (Slov. gr.), L Guzej (št. Janž), ing. V. Vrhnjak (Pa-meče); v zadnji vrsti so pa: L. Pgač (Pamele), P. Klančnik (Podgorje), F. Rotov-nik (Pameče), J. Havnik (Sele) in B. De-točnik (Šmiklavž).
Spodaj: Pogled na pogorišče velikega vinskega skladišča P. Ornig v Ptuju, ki ga je dne 17. p. m. uničil silen požar.
Biscruoporočcnca Franc in Ana SIkošck iz Bcžic. Sikošck je   jako  ugleden   posestnik   in   slikarski   mojster;  oba jubilanta sta pa še čila.
Spodaj: Ivan Bajde iz znane iziiaj-diteljske rodbine Bajdetov (Ljubljana), je popolnoma sam sestavil gitaro, katero smatrajo za eno najboljših pri nas. Okrašena je vsa z narodnimi motivi in ima še več drugih posebnosti. Bajde je samouk.
Zgledna rodbinn s 13 živimi otroki (4 so pa umrli') je družina posest. J. Pšenice iz Sodra-žice. Po dolgih letih so se za zadnjo vel. noč prvič zopet zbrali vsi pod rodnim krovom, kjer jih je slikal L Korbar iz Most. Otroci so navdušeni sodelavci v raznih kat. organizacijah.
Na desni: 1050 kg težak bik, ki ga je zredil posestnik J. Tisel iz Planine; bik je bil trikrat odlikovan.
152
153
Ob štiridesetletnici     
"Rerum novarum"
Krščanstvo je s svojo moralno silo odpravilo prepad med rimskim patricijem in plebej-cem in sužnjem ter s tem zadalo suženjstvu smrtni udarec. Zato so in prifialcujejo katoličani od cerkve v vseh časih, da izgovori k socialnim problemom svojo avtoritativno besedo. Tako so klicali cerkev proti brezobzirnemu kapitalizmu že zgodaj, toda papež Gregor XVI. se je kot asket zaprl pred novim časom, Pija XI. je razočaralo 1. 1848. in tako je čakala težka naloga njegovega naslednika Leona XIII., ki je pri reševanju socialnih vprašanj sodeloval z mnogimi odličnimi katoliškimi sociologi in znanstveniki, n. pr. angleškim škofom Manningom, ameriškim kardinalom Gibbonsom, friburško unijo katoliških sociologov v Švici itd. Tako moremo reči, da so indirektno sodelovali pri delu papeža Leona XIII. najširši krogi. Leonova okrožnica »Rerum novarum« je sad tega sodelovanja. Leon XIII. je izdal to slovito okrožnico, ki jo imenuje dr. Krek po vsej pravici rMagno carto« delavskih pravic, na binkoštno nedeljo 1. 1891., torej pred 40 tirni leti.
V okrožnici ugotavlja Leon XIII., »da se kopiči v rokah nekaterih ljudi bogastvo, množica pa trpi revščino«, vsled česar je potrebna smo-trena in hitra pomoč. Obsoja v prvi vrsti kapitalizem, kakor tudi revolucionarni marksizem v celoti. Za hitro in uspešno rešitev socialnih vprašanj zahteva sodelovanje med cerkvijo, državo, delavci in delodajalci. Naglasa, da po pojmovanju cerkve ne bi smelo biti med doslednimi katoličani socialnih razlik. Država mora skrbeti predvsem za delavstvo. Poudarja potrebo posvetovanja delodajalcev in delavcev v skupnih odborih. Naglasa pa, da morajo imeti delavci svoje strokovne organizacije. Krščanski delavci se morajo organizirati v krščanskih strokovnih organizacijah, da se izognejo materialističnih vplivov.
Papeževa okrožnica je po vsem svetu vzbudila speče katoličane, ki so se skušali dotlej izogniti socialnim vprašanjem z molkom. Začelo se je splošno socialno gibanje delavcev in kmetov. Močne posledice so se čutile v vsem javnem kot tudi političnem udejstvovanju katoličanov. Predvsem je naglo vzrastla delavska organizacija: konzumi, kulturna društva, najbolj pa strokovna organizacija. Že 1. 1908. se je ustanovila krščanska strokovna internationala, katere tajništvo je prevzel današnji nemški minister za delo A. Stegerwald. Po vojni se je strokovna internationala reorganizirala na kongresu v Haagu 1. 1920., kjer je določila za svoj sedež mesto Utrecht na Holandskem. Do nastopa fašizma v Italiji je štela preko 3 milijone članov, danes jih pa šteje okrog 2,800.000.
Pri nas je bil evangelist Leonovih naukov dr. Krek, ki je ustanovil 1. 1894. prvi delavski list »Glasnik«. V svojem »Socializmu« iz 1. 1901. je socialno delo Leona XIII. in njegovo okrožnico še posebej obdelal. Dr. Krek je ustanovil že 1. 1893. v Idriji prvo »Slovensko katoliško delavsko društvo«, naslednje leto pa v Ljubljani. Kmalu smo dobili strogo izobraževalna društva, ki so se začela širiti tudi med kmečkim ljudstvom in so dobila kmalu svojo centralo v Slov. kršC. soc. zvezi, kateri je bilo delavstvo steber. Že 1. 1893. je zbor — po večini delavskih zaupnikov — sprejel na Krekov predlog znameniti »Socialni načrt slovenskih delavskih stanov«. Po prevratu je iz-Sfubila SKSZ svoj prvotni značaj. To je bil vzrok, da se je ustanovila 1. 1921. v Ljubljani mladinska kulturna organizacija »Krekova mladina«, ki se je razvila iz krajevnega di-uštva kmalu v centralo s podružnicami v delavskih centrih. Organizacija ima namen pridobivati mladino za krščansko delavsko gibanje. Člane vzgaja za življenje in delo v strokovni organizaciji, prireja sestanke ter razne tečaje.
JSZ, ustanovljena 1909, je v kratkem času krepko dvignila kršč. soc. del. zastavo. V JSZ včlanjene organizacije so štele 1. 1913. na Kranjskem 36, Štajerskem 13, Primorskem 6 in na Koroškem 1 organizacijo s 4.048 člani. Od 1. 1904. do 1922. je bila nje glasilo »Naša moč«. Po vojni je JSZ združila vse delavske stroke, delo se je poglobilo. Celotna organizacija je — zlasti v povojnem času — izvoj evala mnogo mezdnih bojev in sklenila mnogo kolektivnih pogodb. Znani so njeni predlogi u. pr. za zaščito vajencev, v zadnjem času pa posebno predlog za revizijo socialnega zavarovanja iz 1.1929. Do leta 1928. je glasilo organizacije »Pravica«, od 1928 pa »Delavska Pravica«. JSZ je središče kršč. delav. gibanja.
Interese krščanskega delavstva so zastopali v avstrijskem in jugoslovanskem parlamentu njegovi poslanci. Pred vojno je bilo »Slovensko katoliško delavsko politično društvo« središče političnega dela. Poleg vodstva SLS je obstojal enakopraven »Izvršilni odbor kršč. soc. delavstva« (nač. J. Gostinčar). Po vojni se je politična organizacija preorganizirala v »Delavsko zvezo«. Pred vojno sta bila delavska poslanca dr. Krek in Gostinčar, po vojni pa Gostinčar, dr. Gosar, Kugov-nik in Kremžar. Poleg »Naše moči« in »Pravice« je izhajal 1.1920. dnevnik »Večerni list«, za njim pa 2 leti »Novi čas«, ki sta zastopala ideje JSZ. Od 1. 1922. do 1927. je izhajala socialno politična kulturna revija »Socialna misel«, ki je žela posebno prva leta pod uredništvom dr. Besednjaka, dr. Gosarja in Terseglava splošno priznanje. Delavsko zadružništvo ima namen delavstvo gospodarsko samoosvojiti in podpreti njegovo strokovno gibanje. L. 1894. se je v Ljubljani osnovalo I. delavsko konzumno društvo, 4 leta kasneje pa na .Jesenicah enako društvo. Ljubljanski kon-zura ima 35 podružnic, daje 3% popust, jeseniški ima 5 podružnic in 6% popust. Ljubljanski kon-zum je bil močna opora strokovni organizaciji. Po vojni se polaga velika važnost na kreditno, književno in stavbno zadružništvo, za gospodarsko osamosvojitev delavstva.
Jug. strok, zveza šteje danes 2 papirniški, 6 lesnih, 2 oblačilni, 7 kovinarskih, 5 rudarskih, 1 kamnarsko in 13 mešanih strokovnih skupin ter strokovne zveze tob. delavcev, upokojencev, vdov in sirot, služkinj, železničarjev, viničarjev ter nameščencev, ki imajo 36 podružnic in 20 plačilnic — tedaj skupno 71 strokovnih krajevnih organizacij in članov od 4000—.5000. V Delavski zbornici ima JSZ 17 delegatov, obratnih izvoljenih zaupnikov 90, zastopana je v upravah Pok. zavoda in Trg. boln. podp. društva.
Centrala Krekovih družin ima 28 družin z nad 600 člani. Izdaja mesečnik »Ogenj«, sekcija Borcev pa »Mladi plamen«. 6 je kreditnih zadrug: 1. del. hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Mariboru, Celju, Delavska hranilnica v Laškem, viničarska kreditna zadruga v Slamnjaku. Ljubljanska ima poslovalnici v Trbovljah in Nazarju.
Književna zadruga je »Delavska založba« 7, odsekom »Krekova knjižnica«, ki izdaja delavsko literaturo.
Gradbeni zadrugi sta »Delavski dom« in »Železniška družina« v Ljubljani.
Vse to so uspehi in posledice Leonove okrožnice. Toda če se vprašamo: Ali je papež dosegel, kar je hotel in kar bi bilo želeti, moramo reči, da ne. Zakaj ne, nam pojasnnjuje zadnja številka lista »Vera in življenje«: Krivi so delodajalci, ker so »videč težke žrtve in priznanja delavcem . .. postali hladni in niso občutili obveznosti do okrožnice«, delavci pa, »ker so popustili, ko so slišali, da si morajo svoje pravice šele priboriti potom močnih strokovnih organizacij . ..1 M. Valant.
Taborenje  »Borcev«,  odseka  Centrale Krekovih družin, na Martuljku 1. 1930. J
Načelstvo in nadzorstvo Jugoslov. strok, zveze. Na sliki je preds. Sr. Žumer (1), podp. Rutar (2) in Langus (3), tajnik Pi-tako (4), blag. Valant (5) in nač. nadz. dr. Al. Stanovnik (6), v sredini pa pionir in starosta J. Gostinčar (7).
Z obč. zbora Krekove mladine 1. 1927, ki obhaja letos 10-letnico, prireja ledno poučne te-čfijo
iN a desni: Prost Andr. Kalan, eden izmed započetni-kov kršč. socialnega gibanja na Slovenskem. Po njegovi, dr. Žitnikov! in dr. Krekovi zaslugi je izgubila nekdanja »Katol. narodna stranka« izrazito konservativni značaj in prevzela kršč. soc. program.
Ijrcdnik in pisatelj Fr. Terseglav, nač. kluba kršč. socialistov Delavske zbornice. Klub šteje 17 članov (vsa zbornica 60 članov), ki so bili izvoljeni z nad 14 tisoč glasovi (vseh oddanih glasov 32.000).
Na desni: Tabor krsč. soc. delavstva pri Sv. Mi-helu nad Laškim dne 20. julija 1950. Takih taborov se vrši vsako leto več po Sloveniji, zlasti pri Sv. Joštu.
Odbor centrale Krekovih družin, t. j. kulturne organizacije kršč. soc. ndadine; v sredini preds. Langus.
Načelstvo I. del. kons. društva v Ljubljani, naše najstarejše in največje delavske gospodarske organizacije. Naše delavstvo ima že 6 hranilnic in 2 stavbni    zadrugi.
Občni
zbor JSZ 1. 192?.
JSZ je strokovna organizacija kršč. soc. delavstva, ki bo praznovala jeseni 20 letnico.
Na levi: Dr. Janez Ev. Krek, oče slovenskega kršč. soc. gibanja ili 'prvi naš sociolog, ki je s svojimi socialnimi spisi in socialno organizatorič-nim delom prero-dil slovensko ljudstvo. Vpliv tega dela ostane neizbrisen v zgodovini našega naroda.
P. dr. .Vugelik To-minec, eden izmed ideologov našega kršč. soc. gibanja, ki je te dni izdal komentiran prevod »Rerum novarum«.
Na levi : Lanske publikacije »Delavske    založbe«,
to je založništva kršč. soc. delavstva. Razen te vzdržuje naše de-lastvo še več lastnih listov. (Glej članek.)
154
Če prisluškujemo
živalim...
živali nikakor ne spoznamo v muzejih, menažerijah, živalskih vrtovih, v običajnih slikah itd., temiveč le v naravi sami, ko res žive popolnoma neovirano^ svoje lastno življenje. Ker je pa seveda le malokomu dano, da bi mogel res opazovati in proučavati prebogato in prezanimivo življenje vsega živalstva v naravi sami, zato si skušamo pomagati tako, da dobimo živalske slike s pomočjo fotografije ali filma naravnost iz njih življenja v svobodni naravi.
Nedavno je izšla prekrasna in obsežna zbirka takih slik iz vseh vrst živalstva pod naslovom »Belauschte Tierwelt*. Izdalo jo je založništvo »Deutsche Buch-Gemein-schaftc v Berlinu, ki se je ustanovilo pred nekaj leti in ima že nad! 400.000 naročnikov po vsem svetu. Četrtletna naročnina znaša 59 Din in za to si vsak naročnik lahko izbere poljubno poučno ali leposlovno knjigo, ki jo je založba medtem izdala.
Navedeno delo, iz katerega so deloma posnete tudi naše slike, je nekaj posebnega, saj nam nudi stotine prekrasnih takih slik levov v puščavi, bivolov ob afriških veletokih, severnih jelenov na njih potovanjih, čudovitih ptic po pragozdih itd. itd. Slike spremlja besedilo izpod peresa dr. A. Bergerja, znamenitega svetovnega popotnika in raziskovalca, ki nam večkrat v kratki doživljeni anekdoti pove več nego običajna živalstva na celih stra-iioli.
Žirafa na begu. Na levi: Severni medved poleti, ko se začnejo taliti noizuiorna Icdonn pol ja Scv. led. morja.
Lmotvor pajka.
Levo: Morski levi ob obali Juž. Amerike.
Spodaj: Antilope na južnoafriški stepi.
Spodaj na levi: Družina pelikanov; mati pravkar krmi svojega mladiča iz zaloge, ki si jo je nabrala v vratu.
155
Šestdesetletnica pariške komune
Po nesrečni vojni z Nemci je izbruhnila konec meseca marca 1. 1871. v Parizu komunistična revolucija, ki je povzročila strašno krvoprelitje. Vzdržala se je do meseca junija. Naša slika nam kaže proglasitev komune pred
pariškim magistratom.
Lobanjo ogrske kraljice felizabete^ ki je bila 19. nov. 1231. fimorjenaf stara 24 let, so pred kratkim našli v Briislju.
Spodaj: Zeppelin je prejšnji mesec priredil potovanje čez Balkan, Egipet in Palestino. Slika nam kaže zračnega orjaka nad Kairo.
Moštvo ameriške križarke »Arizona« pozdravlja predsednika Hooverja,
ki je prispel na krov, da se popelje v Portorico. Zgoraj v elipsi: Romunska kraljica Helena, ločena žena kralja Karla,
ki se baje vnovič poroči z romun. polkovnikom Skelettijem. Na desni: Gandhi (1) in Nehru (2) vršita sedaj po Indiji veliko propagando za verski mir in za sporazum z Anglijo.
156
Iz studija
našega radija
Francoščino poučuje dr. L. Sušnik.
Akad. kipar Tine Kos.
(Risal H. Smrekar.)
Zgoraj na desni: P. dr. Roman Tominec.
Na desni: Sonny boy jazz band, ki ga tolikokrat slišimo iz našega zvočnika.
Športni vestnik
Danes se prično tekme za državno prvenstvo po novem načinu, to je po ligah. Najmočnejši klubi države so razdeljeni na tri teritorijalne skupine, to je zagrebško, belgrajsko in vojvodinsko. V vsaki skupini tekmuje po 6 klubov. Najmočnejša skupina je seveda zagrebška, v katero spadata tudi oba reprezentanta slovenskega nogometa, t. j. Ilirija in Primorje.
Zgoraj: Moštvo Ilirije.
Na desni: Moštvo Primorja.
Zgoraj na desni v ovalu: Prizor iz tekme Ilirija : Gradjanski, ki se je vršila 26. p. m. in se je končala z 2 : O v korist Ilirije.
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovoljen le s privoljenjem uredništva