SL 39 UUZEJoKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG03LAVIJ mm (C. Cm Mi la piih) * V Trsta« Y torek, 11 hbn vla 1927. številka 90 ctai Letnik Lil (ist mk da« zfvtrM ) muec* L 22—, pol leU L , c-L tW rcC. — Ponseto« lUrik« » tiroko«b I kolo®« (58 mmj •ic«, zahvale, podan«. va Omeltteo pomorskega oboroitrnila Predsednik Združenih držav g. Coolidge le te dni postavil na. dnevni red političnih razprav vprašanje omejitve oboroževanj. To vprašanje, iti ga je načela takoj po svetovni vojni Družba narodov, se je že večkrat obravnavalo v Ženevi in drugod Praktičnih rezultatov na polju splošne omejitve obo-^ roževanja pa do sedaj še ni mogoče zaznamovati. In prav malo upanja je, da bo imela kaj več uspeha razorožitvena konferenca, ki jo že toliko časa pripravlja Družba narodov. Predsednik Združenih držav je te dni poslal ameriškemu kongresu dolgo poslanico, v ka-tui naglaša, da tvori oborože-vall/ držav veliko nevarnost za svetovni mir; ker se mu dozdeva da dosedanje pripravljalno delo za razorožitveno konferenco ne nudi zadostnih garancij za to, da bi bila v doglednem času mogoča sklenitev kakega sporazuma za omejitev oboroževanj. se je Coolidge odločil, da sam prevzame inicijativo ter da predlaga prizadetim drža-vam vsaj izpopolnitev ^ashing-tonskpga sporazuma iz 1. D omejitvi pomorskih oboroževanj V memorandumu, ki ga je poslal angleški, italijanski, francoski in japonski vladi, je predlagal, naj bi zainteresirane vlade pooblastil svoje zastopnike pri ženevski pripravljalni komisiji, da pričnejo pogajanja za sklenitev sporazuma glede omejitve števila manjših ladij (križark, torpedolovcev, torpedov k in podmorskih Čol-nov), glede katerih ne vsebuje \vash ing tonski dogovor nikakih omejevalnih določb. Na washingtonski konferenci je bil namreč sklenjen dogovor samo glede velikih vojnih ladij od več kot 10 tisoč ton in določeno je bilo posebno razmerje (5 za Združene države m Anglijo, 3 za Japonsko, 1.75 za Italijo in Francijo), ki ga nobena izmed prizadetih držav ne sme prekoračiti z izgraditvijo večjega števila velikih oklop-nic. Vendar pa se je kmalu pokazalo, da je imela ta omejitev oboroževanja prav malo zmisla. Japonci, Angleži, Amerikanci itd., ki niso mogli več graditi velikih oklopnic, so se vrgli s tem večjo vnemo na gradnjo križark, torpedovk in podmorskih čolnov. In tekmovanje v pomorskem oboroževanju se je spet pričelo; tudi washington-ski dogovor ni torej obrodil ni-kakega praktičnega uspeha, kakor smo že zgoraj omenili. Pomankljivost washington-skih določb naj bi se sedaj odpravila z novi m dogovorom; to predlaga Coolidge v svojem memorandumu. Po dosedanjih vesteh iz rajnih krajev je prav malo verjetno, da bodo vse prizadete države sprejele ameriški predlog, tudi če bi stvar privedla morebiti do kake nove konference. Slaba stran Coolidgeor vega predloga je namreč, da bi aov dogovor o omejitvi pomorskega oboroževanja bil preveč v sklati u z interesi Združenih držav in preveč v navzkrižju z interesi drugih vlasti, predvsem takih, ki ne razpolagajo s prevelikim številom velikih oklopnic. Radi njihove zemljepisne lege ne preti Združenim državam na kopnem nobena nevarnost, kajti zaenkrat si še ni mogoče predstavljati, da bi na pr. An-glij a ali Japonska izkrcala svoje okupacijske čete na ozemlju Združenih držav, kakor je tudi prav mala verjetno, da bi se Amerikanci v bližnji bodočnosti lahko bali kakega večjega zračnega napada. Edino, kar lahko povzroča Združenim državam skrbi, je pomorsko oboroževanje Anglije in Japonske. Izpopolnitev washingtonskega dogovora bi bila torej prav lepo v skladu z ameriškimi interesi. I speli Coolidgeove akcije bi, vsaj deloma, koristil tudi Angliji, ki se žo dolgo poteguje za omejitev števila podmorskih čolnov. Docela drugačen pa je n. pr. položaj Japonske, ki nujno potrebuje manjše vojne ladje in podmornike v svrha obrambe svojih pomorskih interesov v azijskih morjih. Tudi ostale države, ki ne spadajo med največje pomorske Vlasti, ne bodo najbrž preveč EDINOST Uredništvo te upravniftvo: Trst (3), ulica S. Francesco đ'Aaaiai 20. Ta-leloo 11-57. Dopisi a«) se poSilja)« ukljačno uredniitv«, oglasi, rekla« nacije in denar pa upravnifttvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« pume se ne sprejemalo. — Lasi, založbe in tisk Tiskarne «Ediao«t* Podaredmftvo ▼ G o r 1 c i » ulice Giomi Cerducci »L 7, L n. — TcUi it. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Psfic. Katastrofalen potres v Jugoslaviji p°$,an"a predsednika Coolidgea I1UIUI#HVIMIMI rWt,VI# 3 J lUUHUrf. <<.liife Fr»rl. _ Knmantarii rimcklh Iktatf Močni potresni sunki v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji — Več stotin človčSkih žrtev 1 — Skoro vse hiše v Bosni in Hercegovini poškodovane Ha v M in BirapiEi SARAJEVO, 14. (Izv.) Danes zjutraj okrog 4-30 so čutili v Sarajevu in v vsej okolici izredno močne potresne sunke, ki so trajali nad pol minute. V mestu je nastala prava panika. Ljudje so bežali iz hiš na prosto. Mnogo hiš je bilo močno poškodovanih. Skoro po vsem mestu pa so porušeni dimniki. Glasom vesti iz Metkovića in Gabele je bilo tam porušenih mnogo hiš ter je več družin ostalo brez strehe. Potres je čutila vsa Bosna, Hercegovina in južna Dalmacija, MOSTAR, 14. (Izv.) Danes zju-traj je zadel mesto in okolico strahovit potres, kakršnega se ne spominjajo niti najstarejši ljudje. Posledice so naravnost katastrofalne. Skoro nobena hiša ni ostala nepoškodavana. Ljudje so v zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo občutiti prve sunke, za^ pustili stanovanja ter zbežali na prosto. Po ulicah so se dogajali pretresljivi prizori. Kljub hudemu mrazu so ljudje skoraj v samih srajcah begali po mestu ter iskali svojce. Vojaštvo, policija in ognjegasci so vršili varnostno službo ter odpravljali begunce na vama mesta. Več oseb je bilo mrtvih. Telefonske in brzojavne zveze z Mostar jem in okolico so večinoma pretrgane. Center potresa je bil v Ljubiniju, kjer je povzročil potres nepregledno škodo. Nad 30 hiš je skoraj popolnoma porušenih. Poštno poslopje in tvornica tobaka sta v razvalinah. Število človeških žrtev še ni znanno. Že po dosedanjih podatkih se ceni škodo na več milijonov dinarjev. V vseh okoliških vaseh je potres povzročil veliko razdejanje. Več 1000 oseb je brez strehe. Potres o Dalmaciji Središče potresa ▼ Ljubinju SPLIT, 14. (Izv.) Iz fužne Dalmacije poročajo o uničujočem potresu, ki je danes zjutraj v vseh krajih povzročil veliko škodo. Prizadeta sta tudi Šibenik in Makarska, kjer je porušenih mnogo hiš in ubitih več ljudi. Mnogo stotin družin je brez strehe. Število človeških žrtev ni znano. Točen pregled katastrofe je zaenkrat nemogoč. Pretrgane so vse telefonske in brzojavne zveze. V Perkoviću v Dalmaciji se je odkrušil velik kos brega ter zasul več hiš. Dva otroka sta mrtva, 12 oseb | pogrešajo. BEOGRAD, 14. (Izv.) Večerne vesti poročajo iz Dubrovnika, da je potres trajal 8 sekund ter povzročil veliko paniko. Veliko liudi je bežalo iz mesta v razna predmestja. V Dubrovniku je poškodovanih več hiš, ki so jim popokale p"» 'd vso m stene. V hotelu della Vlite se je udri strop. | Ob 9.15 se je ponovil sunek. ' Tretjič pa se je zazibalo ob 10.15. Tretji sunek je trajal 30 sekund. Iz istih krajev prihajajo vesti o veliki škodi. Posebno v kraju Slan je porušenih mnogo hiš. Zelo poškodovani so bili kraji Ljubin, Erceg-Novi in Cavtat. Število žrtev, ranjenih in mrtvih, se ni znano, ker so med mestom in drugimi manjšimi kraji pretrgane brzojavne in telefonske zveze. Ueč hIS popolnoma Izginilo 19 sunkov tekom dvajsetih sekund — Vojaška pomoč odposlana v prizadete kraje BEOGRAD, 14. (Izv.) Iz Sarajeva poročajo o velikem potresu, ki so ga zabeležili tudi beograjski seizmografi. Epicenter potresa leži med Ljubinijem in Dubrovnikom. Na Kosovem polju se je pogreznil kompleks zemlje ter je popolnoma izginilo več hiš. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, še ni mogoče dognati, ker so prekinjene vse zveze. Mnogo žrtev je zahtevala tudi nesreča v Dalmaciji. Železniška postaja in več drugih poslopij v Metkoviću je 'popolnoma porušenih. Zelo hudo sta prizadeta šibeniški in makarski okraj. Beograjska potresna postaja je izdala danes komunike, ki pravi, da je bil zabeležen prvi potresni sunek ob 4. uri 22 min. 2 sek. Potresni sunki so se v malih presledkih ponavljali. Tekom 20 minut je bilo zal>ele-ženih 19 sunkov. Na potresni postaji v Zagrebu, Sarajevu in Mostarju je bil sunek tako močan, da so bile igle aparatov odbite. Iz južnih krajev prihajajo vesti, da je ljudstvo popolnoma obupano. Zlasti hudo prizadete so Bosna in Hercegovina, kjer je lansko leto poplava upropaščala deželo, uničila vse pridelke in so razsajali v zadnjem času tako silni snežni zameti, da je bil vsak promet onemogočen ter se je ponekod pojavila že lakota. Potres je uničil mnogo hiš. Mnogo družin je brez strehe in brez živeža. V najhujše prizadete kraje je odposlana vojaška pomoč. Obseg katastrofe Potres Je bilo občutiti po vsej državi ZAGREB, 14. [Izv.) Vesti, ki so dospele tekom dopoldneva iz bližnjih pokrajin, dokazujejo, da je katastrofa, ki jo je povzročil jutranji potres, rrmogo večja kakor se je prvotno domnevalo. V vsej Bož-ni in Hercegovini ni skoraj hiše, ki l>i o-stala nepoškodovana, število Človeških žrtev je znašalo Več sto. Zlasti hudo je z^adela nesreča Mostar in njegovo okolico ter Šibenik. Potres pa je bilo občutiti po vsej ostali državi, vendar pa posledice drugod niso bile tako velike. V Beogradu so Čutili le neznatne potresne sunke. LJUBLJANA, 14. (Izv.) Potresni sunek je bil danes zjutraj zabeležen tudi v Ljubljani ter ga je občutilo mnogo ljudi. Po poročilih iz okolice potres v Sloveniji ni povzročil nikake škode. Ostal je večinoma neo-pažen. _ Razpravo o držamm proračunu ▼ tugoeiovenskft narodni skupščini BEOGRAD, 14. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je začela generalna d ob a ta o državnem proračunu. Na današnii seji je predsednik uvodoma sporočil, da je umrl racLikalski poslanec Ante Bešisović. Na njegovo mesto pride Aladai Astanović. Po preči-tanju zapisnika in običajnih formalnostih preide skupščina na ' dnevni red. Prvi je govoril davido-vićevec Veljković, ki je ostro kritiziral vladno politiko ter ugotovil, da je državni proračun fiktiven. Posamezne postavke da niso realne. Nato je povzel besedo bivši trgovinski minister radić e ve c Kra-jač, ki je v skoraj enournem govoru razpravljal o jugoslovenski gospodarski politiki. Naglašal je, da znaša proračun v resnici 14 milijonov dinarjev, ker niso všteti državni dolgovi in reparacijske dobave. Govornik se je obširno ba-vil z davčnim vprašanjem, nagla-sujoč, da davčna moč prebivalstva radi mizernega gospodarskega stanja pada. li adi tega so izključene tudi vse proračunske postavke, ki bazirajo na davčnih dohodkih. Zatem je bila seja zaključena ter prihodnja napovedana za jutri dopoldne z dnevnim redom: nadaljevanje razprave o državnem proračunu. OdMmiaioCe sliMšče Francje — Komentarji rimskih listov Polaradno poročilo žrtie Malta mM\i Tristo mrtvih In ieststo ranjenih LONDON, 13. Angleškim listom poročajo iz Lisbone, da znaša število človeških žrtev, ki jih je zahtevala zadnja revev-lucija na Portugalskem, tristo mrtvih in 600 ranjenih.. Materijalna škoda je ogromna. Kronika beleži tudi več tragičnih dogodkov. Tako je n. pr. žena bivšega vojnega ministra Clara, ki je bil radi sodelovanja pri vstaji obsojen na smrt, na kolenih prosila vojake, ki so imeli izvršiti smrtno obsodbo, naj priza^ nesejo njenemu možu. Ker niso njene prošnje nič izdale in so navdušene za omejitev števila križark, torpedovk in podmorskih čolnov, s katerimi se v slučaju potrebe postavijo po robu tudi največji vojni mornarici. Verjetno je, da bodo odgovori, ki jih prizadete vlade pošljejo v \Vashmgton, zelo previdni; sklicevali se bodo na dejstvo, da je oboroževanje na kopnem in v zraku v tesni zvezi s pomorskim oboroževanjem in naglašali, da se je treba lotiti vsega problema na enkrat, ker samo delna rešitev ni mogoča. Verjetno je tudi, da se bodo vlade sklicevale na Družbo narodov, ki pripravlja splošno razorožitveno konferenco, in da bodo tako skušale odložiti razpravo o tej kočljivi in sitni zadevi na poznejši čas, kakor pač človek rad odlaga take stvari, ki mu niso po godu. vojaki izvršili eksekucijo, se je vdova vrgla na truplo svojega moža, potegnila revolver in se usmrtila. _ Incident na meji med Poljsko in Litvaasko VARŠAVA, 14. Poljski obmejni stražniki so pričeli streljati proti nekemu Litvancu, ki je prekoračil mejo in stopil na poljska tla, ker so mislili, da imajo opravka, s tihotapcem. Radi nesporazumljenja so lit-vanske obmejne Čete odgovorile na ogenj. Streljanje na obeh straneh#je trajalo precej časa, dokler se ni Poljakom posrečilo pojasniti zadevo. Ni še znano, ali je bilo kaj vojakov ranjenih. Francoska vinska kriza Dogovor z Jugoslavijo za žanje vin RIM, 14. (Izv.) Kakor poroča «11 Lavoro d'ltalia», je imela francoska vinska kriza dalekosežne posledice. Radi nje je bilo uničenih skoraj 100.000 hektarjev vinogradov. Površina vinogradov v letu 1927. ne bo presegala 1,350.000 hektarjev. Razširjajo pa se vesti, da si je Francija zagotovila za svoj vinski izvoz velike olajšave v Jugoslaviji. Jugoslovenska vlada ima baje namen dovoliti za uvoz francoskih vin najnižji tarif: 5.50 dinarjev na liter. Po tej tarifi bi stal liter dobrega bur-gimdca franko jugoslovenska meja 9—10 dinarjev. V tem slučaju bodo našla tudi italijanska vina v Jugoslaviji dober trg, ker bi bila na podlagi italijansko - jugoslovenske pogodbe istih o-lajšav deležna tudi Italija. Velika železniška nesreča ▼ Združenih državah LONDON, 14. (Izv.) Brzo vlak na progi Washington-Ithern-Hull, ki je vozil nekoliko stotin otrok, ki so se vračali z izleta, je trčil pri Acadenu z enim drugim brzo vlakom. Trčenje med obema vlakoma, ki sta se pomikala z veliko brzino, je povzročilo, da je bilo pet vozov onega vlaka, ki je vozil šolske otroke, popolnoma uničenih. Dosedaj so bila potegnjena izpod vozov razmesarjena trupla osmih žrtev, prevladuje pa strah, da je Še mnogo drugih otrok pod razvalinami. 15 ranjencev se nahaja v zelo težkem stanju. Kltolska meščanska volna Kantonske čete poražene? — Sporazum med Anglijo in Kantone! PARIZ, 14. (Izv.) «Matinu» poročajo iz Šanghaja, da so severne čete porazile južne čete ter jih potisnile v gorovje. Bitka, ki je zahtevala na tisoče mrtvecev in ranjencev, traja še vedno. PARIZ, 14. (Izv.) Iz Šanghaja poročajo, da sta angleški poverjenik Malley in zunanji minister kantonske vlade dosegla na podlagi angleške spomenice sporazum na celi črti. 8eaator Bi a nebi umrl. NAPOLI, 14. Včeraj "ob 17. uri je nenadoma umrl sen. Leonardo Bianchi, profesor na tukajdnji univerzi. RIM, 14. Agencija Štefani je objavila naslednji komunike: V odgovornih krogih se doznava, da je bil memorandum predsednika Coolidgea, ki predlaga ponovno omejitev pomorskih oboroževanj med petorico največjih vlasti na svetu, že predmet poeebnega proučevanja s strani načelnika vlade on. Mussolinija, ki se je že enkrat razgovarjal z načelnikom mornariškega glavnega štaba admiralom baronom Ac tonom. Že sedaj je mogoče naglasiti, da bi Italija, z ozirom na njen skromni pomorski program, ne mogla pristati na določbe, ki bi, četudi posredno, ogrožale njene življenjske interese. Potrebno je tudi dostaviti, da so od leta 1922. do danes nastopili nekateri novi dogodki, kakor neuspeh rimske konference manjših pomorskih vlasti in. pospeševanje pomorskega oboroževanja nekaterih velikih in manjših držav, ki gledajo na Sredozemsko morje oz. imajo dostop na to morje. Francoski odgovor PARIZ, 14. V francoskem odgovoru na memorandum predsednika Coolidgea je rečeno, da je Francija pripravljena pridružiti se vsem inicijativam za razorožitev in za ohranitev miru, vendar pa smatra, da bi bilo nelogično, če bi se jemala avtoriteta ženevski pripravljalni komisiji baš sedaj, ko ima priti do praktičnih zaključkov. Coolidgeova inicijativa, pravi francoski odgovor, ima dva nedostatka: predvsem bi se ustanovili samovoljno dve kategoriji držav, izmed katerih bi ena bila podvržena pomorski razorožitvi, kakor n. pr. Francija in Italija, dočim bi za drugo kategorijo te omejitvene določbe nikakor ne prišle v poštev, kakor n. pr. za Špansko, Rusijo, Turčijo, Nemčijo in Grško; na drugi strani pa je Coolidgeova inicijativa v navzkrižju s temeljnim načelom, ki je prišlo do veljave v ženevski pripravljalni komisiji, namreč načelo o medzavisđosti kopnih, pomor- skih, zračnih, industrijskih in demografskih sil. Francija smatra, da treba nadzorovati oborožene sile držav na vseh pol jih in da bi bilo nemogoče uspešno in trajno delo na potu do razorožitve, če se postavljajo omejitve samo glede predmeta in glede števila. RIM, 15. (Izv.) Francoski odgovor na spomenico predsednika Združenih držav in uradno poročilo agencije Štefani o istem vprašanju dajejo rimskemu časopisju ponovno povod za obširno razpravo o predlagani omejitvi pomorske razorožitve. Francesco Coppola pravi v u-vodnem članku «Tribune», da so tehnične razprave o poslanici zgrešene. Poslanico je treba vzeti z njene politične strani. Ako se jo vzame kot tako, tedaj je treba predvsem zavrniti proporc, katerega ona predlaga v pomorski oborožitvi. Na podlagi sedanjega stanja se hoče določiti za bodočnost razmerje v oborožitvi med posameznimi državami in njihovimi obramb, potrebami. To pa je krivično in protinaravno, ker se hoče na ta način zavarovati posestno stanje bogatih držav in zvezati roke mladim državam. Večkrat so potrebe razvoja in ekspanzije ravno življenske in zakonite kakor je življenska in zakonita obramba. Omejitev oborožitve je nezmisel, ako ji niso podvržene vse države. Razmerje v o-borožitvi se hoče določiti na podlagi dosedanjega dejanskega stanja, ki pa je prehodno in podvrženo spremembam. Iz sedanjega dejanskega stanja bi se hotelo ustvariti nekako pravno stanje, kar pa je protinaravno in krivično- Vsi ti razorožitveni in omejitveni poskusi zasledujejo samo en namen: zavarovati bogatim in močnim narodom njihovo posestno stanje ter zaustaviti razvoj mladih in čilih narodov. Več ali manj istega mn^njnt je tudi «L'Impero». V komentiranju francoskega odgovora poudarjajo vsi listi, da se no sme pozabiti tudi Jugoslavije, ki se isto t a ko oborožu je na morju, saj je še pred kratkim naročila v'Franciji tri velike podmorske čolne. Smrt poslanca PALERMO, 14. (Izv.) Tukaj je umrl poslanec Lanza di Trabbia. Brezposelnost v Italiji RIM, 14. (Izv.) Kakor sledi iz kratkega članka lista «11 Lavoro dTtalia», je znašalo število brezposelnih dne 31. decembra 1926. 180.000. K tej ugotovitvi pripominja list, da ni zavzela brezposelnost v Italiji one višine kakor v Franciji in v drugih drŽavah. Tudi v primeri s prejšnjimi leti ni zavzela brezposelnost bogve kake ekspanzije. Pretresljiva družinska drama v Bologni BOLOGNA, 14. (Izv.) Včeraj popoldne se je pripetila v . našem mestu velika nesreča, ki je globoko pretresla vse prebivalstvo. Notar grof Tubertini je včeraj popoldne po obedu v napadu hipne blaznosti ustrelil z lovsko puško svojo ženo in svojega 18-letnega sina, nato pa si je še sam pognal kroglo v gla-. vo. _ Notranji pravilnik ministrstva za korporacije RIM, 14. (Izv.) Ministrstvo za korporacije j.e v poslednjih dneh dovršilo proučevanje in sestavljanje svojega notranjega pravilnika. Novi pravilnik ministrstva bo predložen v odobritev prihodnji seji ministrskega sveta, nato pa bo vložen pri predsedstvu poslanske zbornice. Drobne vesti Zapuščena deca v Rusiji Zapuščeni otroci, ki bežijo iz vzgojevalnic in se klatijo po vseh večjih mestih in krajih, delajo sovjetski vladi velike preglavice. Radi hude zime, ki vlada letos tudi v južni Rusiji, je vprašanje preskrbe teh malih potepuhov in brezstrešni-kov postalo zelo aktualno. Če-stofcrat se namreč dogaia, da ti zapuščeni otroci stradajo in zmrzujejo na ulicah. Sovjetski listi, ki so se v zadnjem času začeli obširno baviti s tem predmetom, pišejo, da so ukrepi in odpomočki za pobijanje tega zla zelo površni. Iz vzgojevalnic so |K>gostoma odpuščajo otroci, ne da bi se pri tem pomislilo, kako se bodo te sirote preživljale. V času od januarja do septembra leta 1926. je bilo v 36 gubernijah odpuščenih iz vzgojevalnic okoli 25.000 otrok, a sprejetih je bilo samo 9800 novih. Pobijanje po-tepuštva se ne vodi sistematično in ta pomanjkljivost je kriva, da se dober del zapuščenih otrok posveti potepuštvu. Zato predlagajo ruski listi, da bi vlada z vsemi sredstvi poostrila 1 orbo proti potepuštvu. Vprašanje pravopisa v Bolgariji Med sofijskimi listi se je te dni vnela živahna polemika o vprašanju bolgarskega pravopisa. Leta 1921. je bivši ministrski predsednik Stambolijskij predelal bolgarski pravopis tako, da je izključil iz njega zi.a-ka jatj, trdi in mehki jer. Po prevratu leta 1923. je bil zojvet uveden stari pravopis, toda nekateri so se še dalje držali pravopisa Stambolijskega. Radi tega je sedaj nastala v vprašanju pravopisa velika zmešnjava. Pristaši poljedelske stranke in komunisti pišejo po Stambolijskega pravopisu, pristaši itra rabijo nekak kompromisni pravopis, a «reakcijonarci» pišejo popolnoma po zgodovinskem bolgarskem pravopisu. Ker se književniki in filologi sedaj prerekajo v listih, kateri izmed treh pravopisov bi bil najbolj primeren, so nekateri zahtevali, naj se končno reši vprašanje jezika ter naj se unifikacija pravopisa uvede avtoritativnim potom. HaroCalte In širite „EDINOST" KL «£DHHOSt» V Trstu, dne 15. februarja 1S27. Evropi io Amerika Vprašanje <*ođe4ovanja Amerike na obnovitvi gospod aj-*tva Fvrope zavzema s slehernim dnem večjo važnost. Ako preci otrimo položaj obeh kontinentov, zapaaimo veliko razliko. Na eni strani ogromno bogastvo z najrafinjranejšo organizacijo kapitala in dela. a na drugi strani Evropa; obubožana in propadla v lastni krvi. Produkcija in konsum sta radi "\ojne p*^x>lnoma iz ravnotežja. Prod akcija je na eni strani ter v gotovih deželah narast la, a na drugi strani padla v nekaterih krajih do katastrofe. Ameriška industrija se je ined vojno mnogo razvila, ogromne komplekse zemlje, ki s: Agrarna posojila za nakup umetnih gnojil m naše zadruge; Zadružni tečaj v Trstu; Važno za naše posojilnice (Zadružna zveza v Trstu); Živinoreja: Kdaj govedo kašlja? (Živinozdrav-nik Josip Gerbic); O pod k ladanju in valitvi kokoši (M. K.); Krma domačih zajcev (— r— n); Ravnanje z mladimi goskami (V. D). Mlekarstvo: Vzorec opravilnika za zadružne mlekarne. Konec. Inž. Anton Podgornik. Čebelarstvo: Nov način krmljenja čebel (Janko Vodo-pivec); Vesti. Sadjarstvo: Sadje-rejske nagrade; Škropite br^tatvine nasade! Vinogradništvo: DivjaJk za cepljenje trt «B B 5» s tremi slikami (dr. Peter Vallig).- Kletarstvo: «Jullien» (Just Ušaj). Svilo gejstvo: Murva — predpogoj svilogojstva. Poljedelstvo: Granajte pšenico (V. I.). Lucema ali večna detelja (V. D.). Vrtnarstvo In evetiHorstro: Vrtnica (Anton Nardin v Rimu). Gtosoodarski koledar: Marc. Vpra-Sonfa 1b odgovori: 5) Ali vpliva krma na tolščobo v mleku? f>) Ali morajo tudi mlekarne prositi za obratovalno dovoljenje? 7) Zakaj govedo kašlja? 8) Zakaj izgubi krava mleko po odstavitvi? 9) Kako odpomoči težki molži? 10) Kje bodo letos mednarodni velesejmi? 11) Kako naj ravnam s česnom in čebulo? Praktične droMinioe: Kako naj se gnojijo šparglji? Kako naj se ravna z mladimi purami? Kako naj se gnojijo travniki? Kateri prašiči so najboljši za pleme? Razlika mrzle in tople grede. Kako pripravimo toplo gredo? Kako odpravimo škodo od zmrzali? Ge-spsdarski drobiž. Kakor se je lahko vsak že po naslovih raznim člankom prepričal, je tudi ta številka pestra in bogata. Vsak najde v raznih panogah potrebne nauke in navodila Tudi praktične drobtinice bodo privlekle bravce nase. Vkljub temu se ni naročnina prav nič izpre-menila, ostala je ista kakor lansko leto t. j. deset lir za celo leto. Kdor hoče sebi dobro, kdor hoče napredka v svojem gospodarstvu, bo rad žrtvoval malenkostno svoto desetih lir, ki mu donašajo stoter en sad. Kdor se sedaj naroči, dobi tudi prvo številk&. Ne zamujajte ugodne prilik e! ____ Nalezljivo bolezni v našem mestu. V času od 5. do 12. t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 7, škrla-tiea 7, legarjeva mrzlica 4, parati-fus 1; umrle so tri osebe na da-vici i*n dve na legarju. Najstarejši človek na Ruskem Pri zadnjem ljudskem štetju v sovjetski Rusiji se je ugotovilo, da je najstarejši mož sovjetske Rusije neki kmet Čat-kovski, ki je sedaj v stopetin šestdesetem letu. Spominja se še Napoleonovega pohoda na Rusko. Druga najstarejša oseba je neka kmetica, ki šteje sto-edenintrideset let. Skn^ian* zdravljenje pri steklini Iz Novega Sada prihaja Test, da se je ravnatelju novosadske-ga epidemološkega zavoda, doktorju Rudolfu Hamptu posrečilo, uvesti novo postopanje pri Pasterjevem cepljenju. Doslej je trajalo zdravljenje dvajset dni. Sedaj se doseže gotov uspeb že po petih dneh. Dr. Hampt je v Novem Sadu v zadnjih štirih letih zdravil 10.400 bolnikov in prihranil državi s skrajšanjem zdravljenja v bolnišnici 23.000 dinarjev. Iz tržaškega življenja Huda fri del*. V ladjedelnici S. Marco se je včeraj zjutraj dogodila huda nesreča, ki bi bila skoro zahtevala človeško žrtev. Okoli 7. ure je 15-letni kovaški vajenec Josip Ljubič, stanujofi pri Sv. Mar. Magdaleni zg. M. 103, pri delu na novem par-niku, ki ga tam grade, nenadoma izgubil ravnotežje in padel z odra na katerem je stal, kakih pet metrov globoko v podpalubje pami-ka. Navzočni delavci, ki so zapazili, kaj se je zgodilo, so prihiteli k nesrečnemu vajencu In da prenesli v obvezovalnico ladjedelnice. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da je Ljubič zadobil hude poškodbe po glavi in si močno pretresel možgane. Siromak je bil po prvi pomoči prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgi čni oddelek. Njegovo stanje je nevarno. voiaje 15-letni kovaški vajenec Brano Marsicb, stanujoč pri Sv. M. Magd. Zg. št. 621, se je včeraj popoldne vozil xa zabavo s kolesom v bližini svojega doma Nekaj časa je Slo vse lepo, toda hkratu je fant tako nerodno obrnil svojega jeklenega konja, da se je prevrnil; pri tem je padel tako nesrečno, da se je hudo pobil na več mestih po glavi in obrazu. Nesrečni kolesar je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral 2—3 tedne. Nesreča nikoli ne počiva. Včeraj zjutraj se je premikal po ulici Manzoni z lesom natovor-jen dvovprežen voz, ob katerem je poleg voznika korakal tudi 24-let-ni težak Ferruccio Bernbicb, stanujoč v ulici Croeiferi št. 2. Crez nekaj časa je Berubich na proSnjo voznika hotel zavoriti voz, toda nesreča je hotela, da se mu je baš tedaj spodrsnilo in je padel tako nerodno, da je prišel z levo nogo pod kolo, ki mu je zlomilo kost v členku Nesrečni mladenič je dobil na licu prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Posknšen samomor. Radi družinskih neprilik se je 28-letnega uradnika Pasqualrja Kamoli, stanujotega v ulici Tor S. Lorenzo št. 7, polastila taka maloduSnost, da je predsinočnjim okoli 22. ure izpil s samomorilnim namenom v ulici XX Settembre nekoliko jodove tinkture. Mimoidoči, ki so zapazili njegovo obupno dejanje, so poskrbeli, da je prihitel na lice mesta zdravnik rešilne postaje,- ki je Ramoliju iz-pral Želodec in ga s tem rešil iz vsake nevarnosti. Kljub temu je bil samomorilni kandidat iz previdnosti prepeljan v mestno bolnišnico. Tržaško sodišče Nenavaden dvoboj ali kaj? Včeraj je tržaško sodišče obravnavala zanimiv slučaj iz tržaškega starome^tnega življenja. Peter Cavalieri in Girola-mo Nasca, oba iz Barle^te, »ta obtožena, da sta brez namena umoriti, ranila eden drugega z nožem. To se je dogodilo v noči 8. novembra 1926. Cavalieri pravi, da je neka ženska vnela prepir med njima dvema, tako da je prišlo do pravilnega dvoboja na no«. Tekom istega sta bila oba junaka rar-njena. Nasca pa trdi, da je bil napaden od neznanca v tisti noči. On ni ranil nikogar. V bolnici so pridržali Nasco 10, Cavalieri j a pa 20 dni. Priča Feliks Gioia ve le, da je prinesel Cavalieri zjutraj nož ženi Nasce. Isto zamole povedati tudi tašča tega obtoženca. Državni pravdnik se je spustil v zanimivo razpravo o sta-loveških običajih in zahteval za Nasco 1 leto in 6 mesecev ječe, za Cavalierija pa 7 mesecev ječe. Branila sta odvetnika Feliks Bologna Nasco, Dina Berton pa Cavalierija. Sodišče je obsodilo Nasco na 1 leto, 3 mesece in 20 dni ječe :n 1 leto strogega policijskega nadzorstva, Cavalieriia pa na 7 mesecev in 5 dni ječe. Rop Ivan Podreka iz Krnice je obdolžen ropa na škodo nekega Antona Sissul, kateremu je v noči 11. januarja 1927. odnesel s silo listnico z 10 lirami. Podreka se zagovarja, da je bil pijan Ustavil je imenovanega v ulici Molin a vento. Prosil ga je ognja. Ko mu je ta usrtre-gel, ga je prosil Podreka, naj mu da še dve liri, da bo mogel iti spat. Sissul mu jih je hotel dati, toda Podreka še ni odnehal, prosil ga pet lir, češ da je lačen. Ko je Sissul potegnil listnico iz žepa, jo je Podreka zgrabil in zbežal. Agenta, kot priči, pravita, da Podreka ni mogel biti pijan, ker je dobro «bežal». Tudi odgovarjal je čisto normalno. Branil ga je odvetnik Prestit. Sodišče je obsodilo Podreko na 10 mesecev ječe. TREŠNJI VZGOJA SPORT S. U. - Z. M. D. 3:3 Ob nenavadni udeležbi se je v nedeljo odigrala naznanjena športna burka, ki je končala neodločeno. Spremljale so jo, posebno v prvem polčasu, cele salve smeha. K temu so razen igralcev v veliki meri pripomogle razne druge priprave na igrišču, med temi po-snemovalne filmske družbe «Kolo-stop», «troupe» Rdečega križa z moderno «karijolo» in *kjantar-&mo, da nam bo Ladja v takem napredovanju prav kmalu nudila še mnogo športnega u/itka. R. Sodnik interue gledišče v Gorici, da tudi v bodoče ne zamre na pozornici gledališčna svetla naša beseda o težkih in veselih prilikah tega vedno se prelivajočega veletoka — človeškega življenja. Žtedii« lesu pri zgradbah Goriški prefekt Cassini je razposlal vsem občinam okrožnico, v kateri pr'poroča štednjo lesu pri zgradbah. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je zaskrbel preveliki uvoz lesa iz inoeemstva, ki ima pot'-m tako velik vpliv na trgovinsko bilanco. Zato je imenoval posebno komisijo, da bi proučila najboljšo uporabo lesa pri gradbaJi. Komisija je izdala sledeča navodila; 1. Prepoved rabe lesa za graditev začasnih barak potrebnih pri grajenju. Svetuje napravo take vrste barak, kjer se materijal po-pet lahko porabi. 2. Prepoved rabe lesa za plotove pri grajenju. Komisija je tudi predlagala, da se dajo občinam odredbe, da udarijo z visokimi užitninskrmi iwi-stojbiiiomi deščice za lesene pode. Zaio predlaga goriški prefekt, naj občine čim prej uporabijo temu primerne ukrepe. KOBDILJ Mladinsko društvo «Kobdilj» priredi v nedeljo 20. t m. v grajski dvorani v Štanjelu veselico o sledečim sporedom: 1) Deklamacija «11 possero soli-tario»; 2) «11 Canto»; 3) Deklamacija «Za sinom»; 5) «Trije snubci«, trodejanka; 6) «Spet ptice pojo», Ml. dr. «Kobdilj»; 7} Prijatelj, ti si mi rešil življenje«, šaljiv prizor. (društvo «Štanjel*); 8) «Oj planine«, Ml, društvo «Kobdilj». Med odmori sv*ra godba na pihala iz Trstenika. Po veselici prosta zabava — Začetek ob 3. urf popoldne. Kobilni udeležbi vljudno vabi Odbor. SOLKAN ' V soboto, 12. t. m. ob 4. uri popoldne je v Gospodu zaspala našo mladenka Krista Lestan v 19. leiu svoje starosti. Večni Oče je hotel, da jo smrt poljubi baš na dan ko je njena sestra Gizela obljubils, večno zvestobo pred altarjem sv Štefana mlademu možu. Vrli od bomiei čitalnice in članici Mlad društva Z.P.D. večni mir! KOSTANJEVICA Požar. V petek opoldne je izbruhnil * baraki mizarja Spacala Blaža po V Trst«, da« 15. fobrvarj« 1*27. vCĐUf08T> in. čar iii m u uničil vso imovino. Ne-erečm mizar ima številno nedo-rasta družino in se seda j nahaja na ces*U brez imovine in bre* strehe. Zato ga priporočamo vsem usmiljenim srcem, da se ga spomnijo s kakim darom v denarju aH pa v naturi. Posebno dovoljenje za nabiranje mu je izdal tudi g. poteptat R ogrel ja in ga vsem toplo priporoča za poklonitev darov. lz~ kažimo se kljub splošni gospodarski krizi usmiljen*4 napram najne-s?ernejšim in najrevnejšim izmed nas. _______ Znanost injimetnost „Hlepeč Jernej" v Gorici V* >ol>oto. dne It. februarja zve-je bila v dvorani »Trgovskega desna« v Gorici na zelo lep način on oi jena sezija aDraiiialičnega dmštva> 7. dramatizacijo Otnliar-jeve novele «Rliti*ec Jernej in njegova pravica«. Sezija je bila otvor-jena malo pozno sicer, ae po lastni krivdi, a je bil zau> uspeh otvoritve tem lepši, će je bila v soboto nočer dvorana nabita zadnjega k».ri-"ka od mestnega in bližnjega občiiistva iz okolice, je bila v nedeljo popoldne, ko se je diaina ponavljala, naiTjiana do vrat. — Ljudstvo je prihitelo od daJjnifa krajev k te j prireditvi, smelo trdimo, da je bila zastopala pri nji vsa goi-iška dežela, posebej pa goriška okoli'a. Poudariti je trebi. da se je predstava izvršila v liajlejjšem redu, brez vsakega motenja, priznati moramo tukajšnji kvesluri, da .je za red in popolno varnost starima vse, kar je bilo potrebno. »Hlapec Ternejn je eno najzrelejših Cankarjevih del; napisal je je, ko je bila sila njegovega ustvarjanja no. viški;. Da je delo unietn- res pomembno, laliko skirpamo iz tega, da je niio izmed vseh slovenskih knjig prevedeno v največ tujih jezikov in se nahajala saiao v italijanščini dva pi^voda. Lahko trdimo tedaj, da ima delo kot tako svetoven sloves in smo lahko ponosni nanj in na prezgodaj umrlega pisatelja. Vsebina, ki marsikomu izmed nas ni znana, je v kratkem sledeča: Hlapec Jernej je delaJ štirideset let pri hiši. ki jo je pomagal dvigniti, postaral je v tem delu in onemogel: i o je gospodar, ki je bil njegovih let, umrl, si j« de jak «Zdaj sem jaz gospodar pri hiši in ne njegov sin, čakaj, čigava je hruška, ali lega, ki jo je v.sadil, aJi tistega, ki jo je otresel?» Ta pravica se zdi hlapcu Jerneju tako enostavna in tistim, ki jo razodene, tako smešna in ne u ud j iva, da zadeva povsod samo lia norčevanje in na odpor. Mladi gospodar, mu je pripravljen dati kot in Klico, a on ne j>rosi usmiljenja. amjutk zahteva pravico. Gre jo iskat. J*o-tuje dolgo pot od mlade-ga gospodarja do božjega služabnika, do Boga. Povsod najde gUdia u&esa, za znorelega človeka ga imajo, on pa ne obupa. Preko župana in sodnika, prepotuje pot vijanju in v mnogih -prizorih postane igra dolgočasna v gledališkem pomenu besede. Ne trdim, da je Skrbmše-k slabo dramatiziral. Trdim, ri so bili radi tega -v*časa3a mučni, njih mimika nam je govorila. premalo. Spominjam se Hudo-žes4vren«ik.ov, ki sena jih videl evoj čas. Pri teh prvovrstnih igralcih se mi je zdel ravno tako zaman i v tisti igralec, ki skozi celo dejanje ni iLič govoril, kot tisti, ki je imel polna usta besecL Hooei i povedati, tla bi morala biti mimičaia igra naših igralcev, če tudi d Metan to v, boljša. Zato pa ni potrebno samo učenje, ampak v prvi vrsti opazovanje življenja. Med najboljšimi sta bila Leban v u logi potepuha. in Živec v vlogi župnika, maaaj-preprirevalen je bil Živec kot župan. Ne >mem pa prezreti tudi Grcgoriča kot štodenta in Malnar-šiča v u logi Sitarja. Gostač ni bil slab. Ostale uloge so manj&e in «© bile mmj vredne. Opozoriti moram, da je moje mnenje, da ni namen kritike ta, da -bi navajal vse igstalce, ki so stopili na oder in jim podeljeval ne d ove, kod Šoh&i profesor. MisSdin, da je prav, da se umenij© le najboljši, da vedo igralci, kmorejo stremeti, in naj- slabee ie aa splošno, da spoznajo Česa se morajo ogibati. Kar se inscenacije tiče, je bila tretja slika vsaj za Gorico podana zelo originalno. Na nekatere stvari b» treba v bodoče pazita. Na križu bi moral viseti Kristus; to je motilo. Okno na zastor ju ječe je bilo slabo in vsaj na prvi pogled ni vzbujalo iluzije okna. Potem pa: Ce je potepuh res potepuh in hlapec res hlapec tudi po svoji v nanj os ti, bi morali celo uprizoritev spraviti v sklad s tem. Gosposki kmetje poderejo vso iluzijo, pastirček ima celo gosposke hlačice do kolen. Tudi to je važno. Vendar pa je bi! uspeh kljub vsera nedostatkom lep; opozoril sem nanje radi tega, da bo drugič še lepši. Želimo lepili, po skromnih močeh dovršeno igranih in kar se tiče umetniške vrednosti, neoporečenih, a vendar ljudstvu lahko umljivih iger. France Bevk. Dogodek France Bevk. Učeni poznavalci ljudi trdijo, da se velikomestni ljudje radovedni kakor otroci. Ce pofeine mačka na cesti, se nabere množica, ki se ne utrudi do večera, vprašuje in dela razlage. Kar se tega tiče, je naše mestece več kot velemesto, pravi Pariz če ne London. Če omedli ženska iai jo prenesejo v vežo bližnje hiše, deset minut za tem ni mogoče več iti po ulici. Veriga ljudi je brez pretiravanja tako polna, da podajajo besedo od ust -do ust kot zidarji opeko, od enega konca mesta do drugega. Lep dan je bil, solnce je sijalo skozi oblake, ki so pokrivali polovico neba. Dopoldan se je vlekel leno dalje, nad mestom je ležala omotica brezdelja in brezbrižnosti; ljudje, ki so šli drug mimo drugega, so se jedva spogledali in le redko pozdravljali. Pred barom se je ustavil avtomobil. Cisto nov je, dvajset konjskih sil; lastnik je plačal na račun par tisoč lir, drugo plačuje na obroke. Ima pa usnjat jopič, usnjato kapico in očala pomaknjena na čelo. Vse skupaj novo, kakor da je pravkar kupljeno. Stopil je v bar, da izpije črno kavo. V tem je prišel po ulici -kmet e upreženim parom volov. Voz z k>j-termeami se je počasi zibal in potresa!, kakor da se meter za metrom roga modernemu napredka-Med lojtrnicama na sprednjem koncu voza je sedel kmet, noge je ime? visoko pod brade, telo je bile sključeno, da h» se prsa skoraj dotikala kolen. V eni roki je držal -dolgo Šibo, ki je visela preko živali; pra tem je me-žikaje zrj pred se. Po niici je pri vozil tramvaj. Ulica je bila zadosti široka, ali tramvaj ima določeno pot in vozi po sredi. Vela sta dosegla meMo, m katerem je staj na desni strasti avtomobil pred barom na levi pa ie grozil tramvaj s svojim zva&eem- <'Desno, sivec!» je mahnil kmet enega voia in boječe škilil v ogromni voz. Iti je ropotal nasproti. Sivec je krenil na desno, hitreje se ni premaknil. Ko Je vozil tramvaj mimo, je kmet videl, da je še za ped prostora med njima- In vendar se je voz za hip ustavil, nato je videl, da sta vola krepkeje potegnila, nekaj je xafikrtak>. Med tem je privodi tramvaj že mimo. Kmet se ni več oziral, pot pred njim je bila prosta, zopet je jseži-kaje zrl pred se, dolga šiba je visela nad živaljo. «32ej, gospod, gospod!...» Kmet se ni ozrl. Ko ga je nafcde od zadaj prijel za ramo, m je kreniL Bil je človek z usnjatim jopičem in usnjato kapo, rdeč v -efcraz; govoril je na način, da je slednjo besedo stavka trikrat ponovil, a je bil zanisel čisto enostaven: -Slišite, kako pa vozite? Avtomobil ste mi pe5kodovalL..» Ali je ponavljanje besed naredile stavek nerazumljiv, ali pa njegov smisel kmetu ni šel v glavo. Zavpfl je nad voloma, da sta se ustavita, nato je nagnil glavo do njega. PODtlSTE (54) V. I. KKLŽANOVSK.4: EMEZA flOMAN Prevzeta od pet ja velike umetnice ni kneginja oj*iZJia vstopivših sosedov, toda pri ifcek Antu a- 11 »etinih besedarh ji je srce rasarlo. Toda pcavala je na jx>moč ves froj ponos In vso svop* odločnost nt j>asj*(4čila se1 ji j^ za^lržaAi žarko rdečam, ki ji je silila v obraz; z aičemer ni izdala. Lwjfiyii notranjega razburjenja in ko je dvignila kukalo, »e je zdelo, da z največjim zanimanjem za£torta§e i igro znamenite umetnice. Antuaneta, ki ni bila tako zadeta^ se ni mogla ustavljati radovednosti in skrivaj pogledovala v ltankirjevo ložo. Njen kritični popiod «e najprej ustavil na Ttuti m ti jero obleki, toda mžada Jndi-nja je bila odeta z brezhibnim ckusorm: atlasna obleka zlale barve, pokrita s črnimi čipkami in okrašena z dolgimi vejicami /akcije se je zelo podajala njeni zagoreli polti a zvezde iz brilantor in rubinov, ki so se lesketali v njenih črnih so še povečali njeno orientalsko lepoto. Šarane! ki je bil kakor vedno odlično in prepros&o e&teCesL, je bil silno bled, toda pogledi sosede niso mogfi odkriti najmanjšega nemira na njegovem brezčutnem obličju. Bil je naetkmjen na rob Wte in zdelo se je, da ga zanima samo predstava. Ne s pogledom ne z besedo se ni obrnil k svoji ženi, ki je jedva zatajevala smdačno razburjenje. Odpirala in zapirala je svojo čipkasto pahljačo, ustnice so ji nemirno podrbtevale in plameneČi po^rf-ed njenik velikik črniti «či se je uprl v brez-čut»o obličje, ki je taLorekoč poaabil na njeno navzočnost. Aetaaneta je tudi ugotovila, e^elnaste kodre fn eCamjoCi pnoIJl Valerije^ pri čeraor se Je njegovo efcfiije -vsakikmt stemnilo. Tudi za knegmjn je jsnsđBtaKa i^gulnla T^nvtoSnoeBt, mui^a jo je *«no ielja ftats, tođa tsala. se je n zarito ni okreiillagkne. Hobčdo pase nisngtaiseč premagovati. Izrabila je trenotek, ko je Saznnct s "knkaiom promatral arirr, m fMUqn» uprla svoj pogled t- mineta in srce se ji je krčaio od. nevolje In Ijsl—w>ja te sčamjete bUj^ poteo spjft in stiwti m je h^o z lirMmtn ritk maštom sroe tuđi v otočana, da se si pfitCH s njo m ijakeai. ILm^npno srce je kipelo od pri VDBii, da -si je Snsnd idrati in kj-asotico. GUMt« vđaijtam. me je Aimčlm. m po-gied se ji je ustavil aa. flrilil^ S |nkwljiilin je začela «Kaj pravite, da sem storil ?» «Avtomobii ste mi pokvrili. Ob-drgnili ste ga..^» «AvtoBiobiIV» je zijal stari kmet in poškilil preko razjarjenega gospoda na mesto, kjer je etal avtomobil. vPlačajte mi pet sto lir škode!» Prvo je bilo neumljivo in ni še obsedek> v kmetovih možganih, ko je že prišlo drugo, strašnejše in nerazumljiv ejše . «Pet sto lir?*> «Da!» je pritrdil gospod, čigar obraz je bil za hip manj srdit. «Net» je dejal kmet, ki je zdajci razumel eno in drugo. Ta beseda je pri gospodu zopet zvišala razdraženost v tolikšni meri, da je skoraj vpil ponavljaje besede, ki jih je bil že enkrat izrekeL To vpitje je privabilo ljudi. Prvo le par mimoidočih, ki so se ustavili, da bi spoznali položaj. Na>to je stopilo par trgovcev na prag, par uslužbencev je prihitelo na cesto. Tam se je pridružilo še nekaj no-vodožsleeev in se giietk* krog okrog voza in obeh prepirajočih; v besede se je mešal smeh in so padale opazke tako glasno, da sta kmet in gospod jedva slišala drug drugega. Mesto, da bi se sporazumela, sta se vsak hip JN>lj oddaljevala od lega. izven tega tesnega kroga ni vedel nihče ničesar. Kdor se je pridružil, je moral le ue&ati ali pa se zadovoljiti z nezadostno razlago soseda, ki je vedel toliko kot on. «Kaj se je zgodilo?« je vprašal masten gospod, ki mu je bila tisti hip cigara ugasneta,, a jo je pozabil prižgati. «Ne vem,» je dejala sabljala in dolga gospodična, ki je svoja dolžino povečala s tem., da je stopila na prste in je bila tako za eno glavo viSja nego vsi drugi. «Za koliko ga je okradel?» je vprašal majhen kosmat človek, ki je mislil, da ve zadosti, soseda, o katerem je mislil, da vć več. «Za pet sto lir», je dejal ta, ki je slišal imenovati to vsoto, a ni vedel, zakaj gre. Zdaj je vedel na- tančno in je lahko dal potrebno pojasnilo. «Moj Bog!» je vzkliknila žena, ki je bila v deset ena krogu, «pa čemu ne pošljejo po voz zelenega križa?« «Saj so že poslali...« se je oglasil gospod, ki je l>risal očala. «Pa čemu ne pride Še, če so poslali?« ^Telefonirali so...« «No. potem bi moral priti še preje.* Gospod je skomizgnil z rameni, kot bi hotel reči, da on ni kriv, če zeleni križ ne vrši dovolj naglo svoje dolžnosti. V tem je prišel mestni stražnik. Nekje se je bil ustavil čez potrebo in je pozno opazil, da se je naletela na ulici množica ljudi. Ko jo je zagledal, je bil njegov korak nenavadno hiter; ko bi trenil jo je odrival s komolci, se prikazal ob vozu ter pričel zasliševati rObe stranki. Zadeva je bila težka. Kmet se ni spominjal, da bi bil zadel ob avto. Tudi avtomobilist. ni videl z lastnimi očmi, da bi bil kmet zadel ob avto, ker je ta čas pil kavo. Vendar drugi ni mogel biti, ker drugega vtfza ni bilo takrat na cesti. Stražnik je gledal m ni vedel, kaj naj stori. Kmet je dejal, da nima denarja, gospod mu je grozil z aretacijo. Stražnik je bil že potegnil zapisnik iz žepa, a ga je spravil nazaj v žep, (Dalje na IV: strani) HALI 8&LASI n o □ £ BERUTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio FiJzJ 23. pouk in pre-194 T! ftTflPNA N- Borutu & Fig ti o, Trst, UHlHRIlA Cono 47 (lekarna Rovis) ropravlja, prodaja in kupuje zlate, *rc-ro po poštenih cennh. Govori se slovenski. 158 PO VIŠJIH cenah kot vsaka druga kupuje srebro, zlato in briljante zlatarna P orlici Pontc Fabra. 203 KVAS najboljše vrste Soc. Lifl ure I.om-barda po L 5.30 kg. pri S. Ravberju v Ajd ovscmi. 209 GOSTILNA, dobro obiskana, v sredini mesta, se proda po nizki ceni. Pojasnila pri goriški upravi. ______216 SAMO polom energičnega zdravljenja z Glvkolom se ozdravi glavobol, Šibkost, uio'i'krvnost. diiionnfJml. Izdelek lekarne CasieHr.novicJt, 'I rvt, Via dei Giu-liani 42. 157 ELIZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečno.st in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalesccn-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. _ _ 93 BABICA avlorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 163 BABICA, avtoriziraaa, diplomirana, sprejema noseče, Ade le Emerscliit/-Sbaizero, Farneto 10 (podalj£ana Giiuii -stica), lastna vila, tel. 20-64 7 ^ Je^ i J^ je danes, po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu preminula. "Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, 16. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti Corso Garibaldi št. 34. TR3T, 14. iebruarja 1927. Žalujoči ostali. Pogrebno podjetje Nuova Impresa, Tist, Coiso V. E. 111 47. S A L£ TESSILE reRIL0: Madapalan . . od L 2.- do 3.70 r%i Bil SME WatB® ^»n«3 čebelo .... po t 3.60 .. PfatM 28 nuhe, visoko 150, 160, 200, 240, ¥ L!IC¥KD«€UI 270 .... od l s.so do l 16.25 TRST - PUk22M CA VAN A 6 PeHe d'uovo ... „ „ 3- „ „ 5.S0 m Da postane vedno bolj znano naše izvrstno 99 Vino di Cfiirm e ferro" priprav^eno iz pristnega španskega belega vina In zaradi večje vsebine pretvarjajočega se iefeza, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini L 1925, prodajamo steklenice-VZ£kTCe po L 2'—. Originalna steklenica litrska L 12*—. Elisire di Cfiitia zelo pranega okusa, ieborne ssedstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. . Originalna tiekkaica ... L 6*—. Steklenica-vzorec .... L 2-50. Želodčne kaplje sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebavo, Id istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. • L 4 *50. Glykol Prsni sirup Smilajod LEKARNA CASTELLANOVICH ALL'ALABAR0A, TRST Via cM OfttfiMi itev. 42, Sv, Jakob LMtnik P. BOLAFFIO . _ oMHIje. — — fe tudi B»ul Je lep, kMeiAi udor poseduje in je vaor mr#i poštenjaka; toGto ¥afee rfcrrji ot tpga Juda, da čeae&m*. večje Jijubend. Vsa zalijevana jen ............m me je zbudila v njej. Govorila si jo, da je Samuel ni rrnEi 1 pozabiti, da ni &e izgubila moči nad njim in da gm bdr de vedaao otoVladata in «e na ta načm inalfri vu\ I za n^egonso neememo žesnitev. Vsa prevzeta po tem novem čuvstvu se je Vaierija — faosnaj mm spnsdd nrrnn — dotaknila .« svojo malo ročico kneaumt roke in ga porvai& z giasosn, ki je nepopiimo nežnost: «RauI!»u — Kaj je, dn«a? — jo je vprašal mladi — AM tn se ne iagarehodfl z menoj po bođni-ln? Tu je tako upamo. — Seveda, kar izvoli, — je odgovoril Bani -in naglo vstal. Nežnost, M je zvenela v njerom glasu in ki se Je jarefeda. v njenih očeli, sta vzrttdostila nje-gor&irce, in "koji Je v ozadju lote nadeval atiasni pitštta me je do^aVnTl z imIiiim njeoib ^tavib Saa. T trsntftku so se Samuelove oči srečale z Valerijiniml; ona ni trenila^ tuđi om je ogovoril z lato hladnostjo; samo Jtogajjf mmn pobledelost obličja in komaj opazno samrtense obrvi so dokaaaH mlaffi leni, da je lnl udarec dobro merjen. Docela zadovoljna se je oprla ob Rairkrvo laket in sla iz lože. Mod naslednjim odmorom je knez prinesel krasno beeiboeiem. Valerija je bila tako dobre vrije, da se je nepreOtano smejala kefcetinala je z R aulo m, se dra-haia ter si pustila dvoriti od moikih, ki so prišli v njih ložo; skratka, bala je tako Živahna, da Antuaneta ni mogla doumeti prijateljice. Raul, ki ni vedel, da se žena pona&a z njim kakor z dragocenim okrajskom in da ji sliiži kot ured-stvo za vzbujanje ljubosumnosti, se je nrirno naslajal ob svoji sreči; s sijajoehn obrazom in hvaležno je gđ-edaJ Valerijo in ji izkazoval nežno pozoriM»st. Ka ta način je jarešel čas do tretjega dejan ja, ko fidgar odbija nevesto, ki ^a je prevarila, ju ji izta^ra prsta« s pasta. Kneginjinosroe se je i>olest-»o skrčilo; ležečim jo Čuvstvom se je spomnila dneva, ki ga je preživela v Biade«Wu; zdHo so ji je, da ne sliši igralčevega glasu, ampak Samuela, ki ji je z jeznim in obupozuni glasom očital izdajstvo. Neliote se je ozrla v bankirja, ki je je tudi gledal, toda izrasz hladnega prezira, -podsmeva in očitanja v njegove«! fnra&iem, iarečem pogiedu je tako nanjo vplival, tla se je zdrznila m f*ovepUa glavo; nezavedno je njena rokf iskala H&n3ovo roko; t njegovi bližini je obču ila nekakšno lOr% lažljivo posnirjenje, a taxa — je ^ekH in trpljenje. Po končam predfrtjuri se je Valerija ob moževi roki podala k izbmdmj; naval občinstva je bil tako velik, da sta se -oddelila od Rudolfa in Ain-tuanete. JLo je mlaidi par ps-i&el do veže, je čakal na vaz; leda v treratku ko se je Raul obrnil izi se razgovarjal z nekim starim plemen i tafeem, je Valerija stifiada, kako je dobro ji gia^ jr,- pregovoril: — Pristna ravnodusoost prezira strateske pasti, kakor pristna ljubezen ne potrebuje demonstracij, ki morejo prevariti samo neizku&e-nemi Človeka!» lt. V Trstu, dne 15. februarja 1127. * Sli so na lice mesta in ogledovali prasko na avtomobilu. Črni lak je bil obdrgnjen dve pedi na dolgo in za palec na široko. «In koliko odškodnine zahtevate za to?» je vprašal stražnik. ccPet sto lir. Avtomobil je pokvarjen. Bil je Cisto nov. Ce bi ga hotel zdaj prodati...» «Poglejmo toz,» je dejal stražnik. Množica se je znova premaknila... Ta Čas se je nabralo še nekaj krogov ljudi. Vsi trgovci so bili na vratih. Na koncu ulice so stali ljudje in stogali vratove, iz sosednih ulic so se stekali. «Joj,» je dejala žena iz desete vrste. «še zdaj ruso pripeljali voza zelenega križa.* «Čemu bo voz zelenega križa?» jo jo pogledal zanimljivo človek, ki se je prerinil od petnajstega do desetega kroga. «Kadar ga uklene-jo, ga peljejo peš.» «Ivoga pa?» je skoprnela ženska. «AJi niste brala v časopisih... Sinoči s<» okradli gostilno pod gradom. Zdaj ga že imajo.» «Jezus, Marija! Kje so pa orožniki?" < Sa j je stražnik! Le, kaj se gnjavi!» c Meni pa so dejali, da je nekoga prijelo slabo. I, seve, da voz zelenega križa tu nima ničesar opraviti...* Mejtr rn se je srednjevelik človek /. rdi Cimi brkami, ki je bil od pr-veg:» ■ -očetka zraven, naveličal gle-lafi. rinil se je v ozadje in prišel do ženske, < Ali ga lx>do kmalu gnali?» je vprašala tu. Človek z rdečimi brkami pa je debelo pogledal in slutil nespo-razumljenje; zato je dejal: «Avtomobil mu je pokvaril.» Nato je Šel dalje. Žena pa je dejala, obrnjena proti svojemu sosedu: «Avtomobil je nekoga i)ovo7.il.>» «I*otem takem .ie zadeva resna.» «Ali nisem dejala, da pride voz zelenega križa?» je vprašala žena zmagoslavno. c.Pii kje je ostal?» K>io si je izmislil vest o aretaciji?« «Jaz že je dejal gospod in se je iK>m&kniI dalje. Par ljudi je slišalo razgovor in dejalo: je še pri življenju, ali je že umrl?* 2ena je stresla z ramami. Pristavila pa je novim znancem, kar se ji je stari izmuznil izpred oči: «Cemu ne pokličejo zdravnika? Saj stanuje tu blizu.» «Morda ga ni doma...« Mejtem so v sredini kopice ljudi »dkriii na ročici, ki je zakrivila 'aezgodo, znamenje črnega laka; gospod z usnjato kapo se je 7jnago-slavno smejal, kmet pa je povesil glavo. Stražnik je vzel v roko svinčnik in meril, da bi zapisal. Koliko zahtevate?« «Pet sto lir... Ali je preveč?« je vprašal lastnik avtomobila blizu siojerega gc*spoda. Ta 11 ii je pritrdil, da so se vsi za.-mojali. To je avtomobilista razburilo, da je žali! kmeta in malone tudi stražnika. Radi tega se ta o-čito ni hotel zavzeti zanj. Kako se pišete?« je vprašal kmeta. Ta mu je povedal. «Ca ne plača, aretirajte ga; zahtevam, da ga aretirate!« Stražnik je delal resen obraz, pisal v zapisnik in se ni zmenil za go>podove besede. Ko ie zapisal, je spravil zapisnik v žop, na svinčnik je pokril rumeno kapico in ga zataknil v naprsni žep. Kmet je spoznal, da se je položaj zanj zelo ugodno razvil, sedel je na voz, otresel se avtomobilistove roke, ki ga je prijela za jopič in ga hotela potegniti na tla, ter zavihtel šibo nad živaljo. Vola sta po^ tegnila med množico, ki se je zagrnila, stražnik je odšel umirjenih korakov gospod v usnjati kapi je bil rdeč kot kuhan rak in je razlagal zadnjim poslušalcem svojo škodo. Ljudje iz vnanjih krogov te skupine so bili vsi zmedeni, ko so videli, da se je središče nenatMfna razletelo in izpraznilo. «Ali so ga odpeljali v ječo?« «V ječo? Kam v ječo? V bolnišnico?« «Ne — v mrtvašnico!« «Saj ni bilo kaj pobrati... Cisto ga je zmečkalo...« čudno se je zdelo vsem, da naslednji dan ni stalo o aretaciji ali nesreči na eni erlavnih ulic mesta niti besedice v časopisih... Gospodarstvo Kriza denarja V&e govori danes o krizi. Kamor se človek obrne, sama, kriza. Ali je res tako in kje so vzroki?! Res je in vzrokov je mnogo. Predvsem danes vlada na d produkcija., oziroma bc.lje označeno podkonsum. Trg, oziroma ljudstvo ni zmožno konsumirati, Kar se producira, radi uboštva. Padla je denarna vrednost in - z niim kupna moč. Da pa industrija in trgovina more živeti, padajo plače in to na račun glavnega konsumenta, široke ljudske mase. Da je padla denarna vrednost, moramo pač iskati temu glavni vzrok v vojni; vojna je ona, ki je vse zlato spravila v tujino, in tisk denarja se je pomnožil. Na trgru je bilo vedno več denarja brez zlatega kritja. Nastala je nekaka svode-nitev zlatega zaklada. Trg je bil in je Se poplavljen s papirnatim denarjem. Denarna veljava sloni na zlatih rezervah v kleteh emisijske banke. Ta podlaga je velevažna za vrednost denarja. Krožeči denar ni popolnoma krit v zlatu, ampak le deloma, to je 33 do Danes tega ni več, ampak vse zlato je odšlo med vojno preko morja v Ameriko. Amerika je toliko časa zalagala Evropo in vojskujoče se sile z blagom, dokler ni vsega pobrala, a ko se ji je zdelo, da to bogastvo zna sami škoditi, je vstopila v vojno, da se pač ta prej konča. Končala se li ne tako kot so oni mislili. Ako hočemo, pa razumeti denarno krizo, ki je pač glavna in naj izdatnejša, moramo stvar pogledati z druge strani, t. vi- s strani denarne dinamike. Življenje denarja in njega vpliv na trg. na ceno ter na tempo gospodarskega življenja. Inflacija. Ta proces se vrši že od začetka vojne sem. Vojna je potrebovala denar. Dežele niso imele dovolj zlata, da bi zamo-c-le financirati vojno z zlatom, ampak so se morale zateči k drugi stvari, .takoimenovani tiskarni bankovcev. Finansiranjc se je vršilo s papirnatim de-p trjem, ki v resnici vsebinsko nima nikake veljave. Njegova veljava zavisi marveč le od zlatega kritja. S čim večjo brzino deluje tiskarna bankovcev, tem več jih je na trgu ter tem manjša je njih kupna moč.- Inozemstvu je tiik pojav dobrodošel, po-sebno onim. kojih denar je več vreden, oziroma kojih denar ima večjo kupno moč. Le te se 1 a liko na cen način zalagajo z blagom pri državi z inflacijo, a to gre le toliko časa, dokler ne nastopi zastoj na trgu. Inflacija je indirektno obdačenje malih hranilcev, med tem ko kapitalisti, oziroma posestniki blaga, zemlje in objektov sploh dobe tu svojo premijo. Inflacija je usodepolna za vsako država, ne pušča nobene kalkulacije v trgovini in industriji. V nasprotnem imamo defla« cijo, to je ravno nasprotno od inflacije. A tudi ta ni dobra, ima mnogo sence a le mala luči. Slaba stran deflacije se opaža pri trgovini, industriji ter v gospodarstvu sploh. Kriza, ki jo povzroča deflacija, je tudi izražena v socialni politiki; oziroma socialnih bojih, za znižanje nominalne plače. Dobra stran te jHjlitike je v olajšanju državnih financ, kar se posebno zrcali v javnih obratih in tudi v tem, da v medčasu do postavitve ravno težja država lahko ceneje krije svoje dobave na blagu v tujini. Nadalje se tudi zboljša položaj kapitala ter omogoČuje financiranje trgovine, industrije in poljedelstva. Država pa, ki resno zasleduje dobrobit svojih državljanov, noče ne na prvo niti drugo pot ampak tretjo srednjo, ki se imenuje stabilizacija vrednosti do narja. To pot zasledujejo vse države. Stabilizacija omogočuje natančno kalkulacijo ter dopušča trgovin:* na dolgi termin Stabilizacija denarja je v današnji dobi velevažna in najgoto-vejše sredstvo do uspeha. Vrednost denarja ter pota krize valovijo tudi z valovanjem plačilne bilance ter političnega položaja države. Natančno raziskovanje denarnega problema nas dovede do zaključka, da je t u problem krize. Tu je problem razvoja gospodarstva. Notranji in zunanji položaj države vpliva na vrednost denarja še bolj mogoče kot zlato kritje. Kajti dobro vemo, da ni samo od kritja odvisnp. denarna vrednost, ampak tudi od prestiža države in njenih gospodarskih sil. Kriza je jasno spojena z denarnim problemom. Le tega ozdravitev je predpogoj rešitve* iz krize. _ Emmya Janko Furlan: ZGLED Onkraj Nemčije moli v morje proti Švediji in Norvegiji majhen polotok, Danska. Pred dobrimi 100 leti je ta država štela okrog 1 milijon prebivalcev, danes pa jih ima okrog 3 milijone. Pred 00 leti je bilo to prebivalstvo v obče Še ne omikano, revno, udano uživanju alkoholnih pijač; zemlja je bila v splošnem, osobito pa za živinorejo slabo pripravljena. Razen tega pa je tam obnebje trdo, poletje kratko, vrh tega je imel tedaj Danec dolgo časa slabe vlade, ki so ga uničevale. To malo državico jemljem za zgled, kaj zmore vzajemnost kmetskih gospodarjev. Danski kmet priča, kaj doseže pridna roka. Po- nosen in energičen stopa po svoji zemlji, ki jo ljubi in ceni, ker vidi ▼ njej odtis svojega razuma. Preobliči! jo je do najvišje stopnje rodovitnosti. Danski zemljedelec predstavlja razmeroma največje bogatstvo na svetu. Dobri ljudski učitelji so začeli seznanjati kmetovalca z naravnimi zakladi, uvajali so ga v razmišljanje in ga polagoma vzgojili do one stopnje, kjer se mu je zar svetila sila samopomoči. Postal je samostojen in zrel za samoupravo. Tako je stopil na krepka tla — zadružnega gospodarstva. Leta 1882. se je prvič združilo v Kjedinu nekaj kmetov, da osnujejo manjše maj arije. Nastavili so so potujočega majarja, da jih je poučeval. Zrastla je prva mlekarna, vsejano je bilo prvo seme, katero je v 20 letih pognalo čez 1000 novih mlekaren. Tudi mlekarne veleposestev so šle v zadruge, ki so danes vse v medsebojni zvezi. Z razvojem .mlekarstva se je živina naglo boljšala. Povprečno daja danes danska krava okrog 4000 do 5000, v posameznih slučajih celo 5000 do 6000 kg mleka na leto. V mlekarskih zadrugah so najboljši veščaki kmetijstva in živi-nozdravništva. Kontrolorji, ki hodijo od mlekarne do mlekarne in imajo veliko teoretično (po Studiranju) in praktično (po vsakdaniih izkušnjah) izobrazbo, morajo dovršiti visoko poljedelsko šolo in praktično šolo v mlekarni. Zadruge skrbijo tudi za dobre živino-zdravniške kontrolorje. Ti pregledujejo krave, skrbijo za najboljšo pasmo in odstranjujejo slabe krave iz hleva. Tako se molze po vsej dež si i mleko^ ki je po množini in kakovosti enako. Nekatere zadruge so so le za izboljšanje živinske pasme. Za najboljšo živino je «zlata knjiga»J kjer zabeležijo polnokrvnosi, to je vrhunec kakovosti (dobroto) teh živali. Krave s 30 litri mleka so tam že navadne prikazni. Vse mleko gre v zadruge, od koder dobi kmet nazaj posneto mleko, ki je daja teletom, prašičem kuretini. Sporedno z govedorejo je šla prasičjereja in perotninarstvo. Prašiče prevzamejo mesarske zadruge, ki so last kmetov. Vse delo opravljajo stroji. Prašičjereja daja Danski ogromnih dohodkov, saj je leta 1£98. prišlo 0.511 prašiča (čez eno polovico odrastlega prašiča) na glavo. Pred 50 leti danski kmet še ni mislil na rejo kuretine. Danes i-majo posamezne kmetije do 1000 kokoši, katerih hrana je koruza, krompir, pesa in mleko. Jajca nosijo otroci v šolo, kjer se nahajajo zaboji, katere odpelje zadružni voz. Vse je tako urejeno, da se nič ne izgubi. Koliko milijonov mark daja zraven jajc kuretina! Vse se ugodno in stalno vnovčuje. A ko?iko surovega masla, jajc, kuretine, svinjine in masti porabijo doma! Ali ni to v prilog javnega zdravstva?! Kmet redi živino doma, jo molze, odaja svoie pridelke v zadruge in dobi denar domov, ne da bi moral poprej skrbeti za prodajo, ne da bi n. pr. iskal posredovalcev, preganjal živino s tega na trg in s tem nižal vrednost živali, zapravljal čas in denar itd. Zadruge so zvezane v centrale ir« je s konsumnimi zadrugami. — Kar danski kmet potrebuje, mu priskrbijo njegove zadruge. Kmet ne more biti ogoljufan. Zadruge najo svoje železniške voeove, svoje ladje i. dr. Državne železifi-ce so po večjem v službi kmetije. Zadruge proizvajalcev in odjemalcev so zvezane s hranilnicami, ki- imajo velikanske svote denarja v prometu: zalagajo mlekarne, mesnice in druge gospodareke u-stanove. Tudi otroci imajo posebne hranilnice. Povsod se kmet kaže prav razumen gospodar. — In mi? Napram danskemu kmetu smo — otroci. Kot taki pa se ne znano kretati času primerno, sporedno % njegovimi novimi zahtevami, ki so nas prerastle. Pozno je sicer, a Še je čas, da se po treznem preudarkom odl-očimo in zedinimo za skupno delo, ki bo lajšalo in krepčalo. («Gosp. vestnfk*). S. A. L A TESSILE500.000 porov svilenih In Menih nogavic Dl FIUME za intfke.... od L 1.10 do L 6.50 V LIKVIDACIJI " *.....I- „ „ 8.50 thst.piazza cavana 6 v prodaji samo za 4 dni RAZNE ZANIMIVOSTI Dete zaplenjeno kot ccorpns delieti* Pred budimpeštanskim sodiščem se je vršila te dni zanimiva razprava. Delavec Manfred Weiss je živel s svojo ženo v srečnem zakonu. Toda njima sreča ni bila popolna, ker nista imela otrok; zlasti moža je to bolelo. Zgodi se pa nekega dne, da ga žena iznenadi s sinčkom in od tedaj se je mož čutil popolnoma srečnega. Toda kmalu se pripeti nekaj nepričakovanega. P o raznih ovinkih so oblasti dognale, da mati deteta ni Weissc.va žena, temveč neka druga siromašna Ženska, s katero se je Weissova domenila, da ji je odstopala otroka, ker ga sama radi bede ni mogla rediti. Radi te ugotovitve je sodišče obtožilo Weissovo, otrokovo mater in babico radi potvorbe rojstnih listin, Weissovo pa poleg tega tudi radi varanja moža. Pri razpravi je bila delavčeva žena obsojena na 10 dni za- pora, babici pa so sodniki odmerili 14 dni zapora. Tej razsodbi so se uprli vsi prizadeti Mož je izjavil, da se sicer ni zavedal, da je bil prevaran, pa vendar da prevare ne zameri ženi, ki bi jo naj zato sodišče oprostilo. Dalje je izrazil željo, da bi mu pustili otroka, ker ga je že zelo vzljubil in bi ga rad posinovil. Toda sodišče ni upoštevalo njegovih ugovorov. Dete, ki je v pravdi tvorilo «cor-pus delicti», je bilo oddano v neki otroški zavod in obsojenki bosta morali odsedeti odmerjeno kazen. Poneverbe v Rusiji Moskovski dnevnik «Izvestja» je objavil statistiko poneverb, ki so bile izvršene tekom minulega leta v Rusiji. Zanimiva statistika se nanaša le na dobo do konca meseca oo tvorile mesto Petro. Nič manjših težav ni imel, ko je stopal črez čeri in končno srečno dospel do svojih tovarišev, ki so ga bili že pogrešali. Vest o zakladu se jc hitro razširila med tamošnjim ljudstvom, dospela končno do ušes angleških oblasti, ki si obetajo uspehov, kakršnih Še niso imeli tnko kmalu pri izkopinah. Že iz starih časov je razširjena med tauiošnji-mi Arabci pravljica, da se nahaja v razvalinah mesta Petre znklad faraonov. Toliko ie ugotovljeno iz zgodovine, da so bili ustanovitelji tega mesta, Nabatejci, znameniti trgovci in morski razbojniki, ki so si bili nakopičili dragocenosti z vsega tedaj znanega ozemlja. SEMENA, KMET. POTRESENE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena: zajamčena, zadnjega pridelka, dospela iz Nemčije, kakor krmsko peso. solatno peso, redkvico, petršilj, grah nixki in visoki, korenje za juho. mirne ali krmsko korenje, katero nam je dospelo iz Ljubljane, dalje špina-če več vrst nemškega izvora, solate «Augustano» zajamčene, ter vse vrste ostalega vrtnega in poljskega semena. Detelje in trave: domačo ali triletno deteljo, večno deteljo ali lu-cerno, inkarnatno deteljo, vse zajamčene brez predenice. T rptve, laško 1 jul ko, angleško ljulko, francosko pahovko in mačji rep. Umetna gnojila: Mešanico za krompir po T, 100 kg; superfosfat, kalijevo so? 40%, amonijev sulfat in čilski so-liter. SHMENS3I OVES IZ ČZŠTfE. Sprejemamo naročila le do 15. t. m. DAROVI Ker se ni mogel udeležiti predstave v Trgovskem domu, je poslal g. Jurca dramskemu dr uši v u L 50. Darovalcu najlepša hvala! LISTNICA UREDNIŠTVA Franc Breška - Staroselo: Naslov Društva državnih upokojencev je: Trieste, via Zonta 7. Tvrdkn H. PETRIČ v Posojal priporoča svojo bogato zalogo ur, zlatih in srebrnih predmelov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih šivalnih strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Pouk v vezenju brezplačno. Pradno prod*»e KRONI, GOLDINARJE ZLATO In SRKBRO obtičite zlatarno 111 STERMIN Via Maziial it. 43 kjer dobite najvišje cene. - Kupa-Jem listke tiestiie zastavljalnice, i TržnšHa posojilnica in Hranilnico registr. imdruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1, n. Sprejema navadne hranilne v!o^e na knjižice, vloge na tekoči ra^un in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje sv po *4°o večje fn stalne vloge po dogovoru Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ha razpolago varnosti teliti (ris) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 in od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Ste v. telef. iiS-67. 179 flalsfarejši slav. H zavod