Leto XLVI - št.50 - CENA 60 SIT
Kranj , petek, 2.julija 1993
Končno poračun nadomestil
Brezposelnim se bo prilegel "regres"
Kranj, 2. julija - Brezposelni, ki so lani in letos dobivali premalo valorizirana nadomestila za brezposelnost in jim je bila država dolžna poračun za nazaj, so zdaj vendarle lahko potolaže-ni. Tistim, ki so do roka vložili zahtevke, so 30. junija začeli izplačevati dolg. Na Gorenjskem je poračuna upravičeno deležnih 3629 ljudi.
Sklep o tem, da se nadomestila za brezposelnost poračunajo za nazaj, je na podlagi odločitve ustavnega sodišča že pred dobrega pol leta sprejel upravni odbor Republiškega zavoda za zaposlovanje. Brezposelni so morali dolgo čakati na materialno uresničitev svojih pravic, tik pred začetkom letnih dopustov (če za brezposelne pojem dopusta sploh še obstaja) pa so jo vendarle dočakali.
Poračuna denarnih nadomestil za nazaj, torej od februarja 1991 do novembra 1992 (prvo fazo valorizacije nadomestil in tekočo uskladitev so opravili že marca), so deležni tisti upravičenci, ki so do junijskega roka vložili individualne zahtevke. Na gorenjski območni enoti Zavoda za zaposlovanje so jih prejeli 4982, pozitivno rešenih pa je bilo nnaposled 3629. Toliko brezposelnim z vse Gorenjske so'30. junija tudi nakazali dolžne zneske, med njimi 434 na Jesenicah, 2385 v Kranju, 319 v Radovljici, 117 v Škofji Loki in 374 v Tržiču. Kot poročajo z Zavoda za zaposlovanje v Kranju, so za omenjeni poračun porabili okoli 102 mili-jiona tolarjev neto, torej bez prispevkov. Višina izplačil se med posamezniki zelo razlikuje, saj je valorizacija odvisna od dvojega: dolžine (dni) upravičenosti in višine nadomestila. Kratko obdobje prejemanja in nizka osnova za valorizacijo je mnogim brezposelnim prinesla precej nizek poračun. Če so pričakovali Preveč, bodo ob nakazilu morda razočarani.
Za skupno 1055 zahtevkov, ki so ustrezali formalnim pogojem in so bili tudi računsko obdelani, poračuna ni bilo. To pa zato, ker so ljudje z že izplačanimi zneski presegli (ali dosegli) valorizacijo, ki bi jim pripadala po odločbi ustavnega sodišča. Gre predvsem za primere, ko je bila višina denarnega nadomestila na ravni zajamčene plače.
Brezposelnim se bo z izplačanim poračunom torej prileglo nekaj "regresa" k večinoma nizkim nadomestilom. Tistemu, ki jih je jezilo dolgovezno zavlačevanje izplačil, na kranjski enoti Zavoda za zaposlovanje pojasnjujejo, da so čakali na poseben računalniški program z republiškega zavoda, nato pa konec minulega tedna končali tudi zapleteno računalniško operacijo, ko so za vsakega upravičenca posebej računali, koliko poračuna mu pripada. Česar zaradi obsežnosti v rednem delovniku niso zmogli, so postorili v popoldanskem času, v sobotah, nedeljah in celo ponoči. • D.Z.Zlebir
PADALCI IZ 15 DRŽAV V KRANJU - Slovenija je od lani članica Mednarodnega športnega vojaškega združenja CISM, ki je naši deželi zaupalo organizacijo 2. evropskega vojaškega padalskega prvenstva. Le-to poteka med 26. junijem in 4. julijem v Kranju, kjer so zbrani tekmovalci iz 14 tujih držav in Slovenije. Naša moška ekipa in obe padalki so zaenkrat zelo uspešni v skokih na cilj, v teh dneh pa se vrstijo tudi tekmovanja v figurativnih skokih posameznikov in skupinskih likovnih skokih z doskokom na cilj. Slednjo disciplino predstavljajo tudi naši padalci Pogačar, Salkič, Mirt, Karun in Intihar na posnetku med trenažnim skokom nad Kranjem. • S. S - Foto: Bogdan Jug
Sklad Alplesa ne želi likvidirati
Prisilna poravnava za Telekom
Ljubljana, L julija - Uroš Korže, predsednik sklada za razvoj je na novinarski konferenci predstavil problematiko sanacije in prestrukturiranja podjetij ter nadaljnjo poslovno politiko sklada. Najbolj nas je seveda zanimalo, kaj se dogaja v posameznih podjetjih, še posebej v Alplesu v Železnikih in Telekomu v Kranju.
Za kranjski Telekom sklad predlaga prisilno poravnavo na sodišču, po Korže-tovih besedah vsaj za 30 milijonov mark, kar naj bi zagotovilo nadaljnje poslovanje podjetja. Upniki naj bi bili torej poplačani 60 odstotno v dveh letih. Največji upnik je Agencija za sanacijo bank, vendar ni večinski, zato bodo na ponedeljkovem sestanku še preverili, če so upniki za takšno rešitev. Uroš Korže je dejal, da ima sklad pripravljen tudi alternativni vzporedni načrt in obstaja torej še možnost, da umaknejo predlog o prisilni poravnavi. Sindikalnih zahtev po odstopu vodstva Telekoma ni želel komentirati, dejal je, da so pač legitimne, da upravni odbor proučuje tudi vprašanje odgovornosti poslovodstva, pri prisilni poravnavi pa tako ali tako pride do zamenjave vodstva. Ne želi se spuščati v posamezne trditve sindikata, ker po njegovem niso stvar sklada, temveč upravnega odbora, v kolikor gre za kriminalna dejanja pa so stvar preiskovalnih organov, misli pa, da so trditve lahko problematične.
V posameznih sredinah se pogosto srečujemo tudi s problemi, ki niso neposredno povezani s problematiko podjetja, dostikrat gre za osebno obarvane spore, ne bom rekel, da je povsem tako tudi v Alplesu, gre pa za čustveno noto, v precejšni meri gre za osebne nesporazume med generalnim direktorjem Tilijem in direktorjem Pohištva Bogatajem, ki jih bomo skušali zgladiti in z razumnimi pogovori razrešiti. Ponavadi se je pač treba odločiti za eno ali drugo stran, nikakor pa to ne vpliva na sanacijo celotnega podjetje, je dejal Uroš Korže. V Pohištvu so bili doseženi določeni premiki, kompleksna sanacija Alplesa pa zahteva druge prijeme, celovitejše rešitve. Izjave, da sklad želi likvidarati Al-ples, pa je Korže označil kot neresnične, sklad o tem nikoli ni razmišljal, zato takšne izjave za javnost povzročajo le škodo in porajajo dodatno nezaupanje pri dobaviteljih, ki se za dobave Alplesu zaradi finančne blokade in drugih problemov že tako zelo težko odločajo, (nadaljevanje na 7. strani) • M. Volčjak
Praznik cvetja v Cerkljah
Cerklje, 1. julija - Sinoči so v Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah odprli tradicionalno 26. razstavo cvetja in 23. razstavo lovstva ter ribištva. Na prireditvi, ki bo odprta do vključno pojutrišnjem, 4. julija, zvečer, je okrog 50 znanih vrtnarjev iz cele Slovenije, sicer pa tokrat sodeluje prek 500 razstavljalcev, ki poleg cvetja predstavljajo tudi različne obrtne dejavnosti. V okviru razstave vsak večer nastopa drug ansambel, v nedeljo popoldne bo tudi tekmovanje harmonikarjev, zvečer pa žrebanje vstopnic za nagrado renault 5. • A. Z., foto: G. Šinik
Tržič, tel. 50-232 *
IZJEMEN AMBIENT
IN PONUDBA
ZA POROKE, OBLETNICE.
Plačilna kartica ACTTVA DENAR ZA AKTIVNE
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Daleč največja Ljubljanska banka d.d.
Največ dobička imela Gorenjska banka
Kranj, 30. junija - Dobički slovenkih bank so lani znašali približno 2 milijardi tolarjev, največ ga je ustvarila Gorenjska banka iz Kranja, s 552 milijoni tolarjev, kar četrtino vseh lanskih dobičkov. Izgube je imelo sedem slovenskih bank, dosegle pa so 17 milijard tolarjev.
Gorenjska banka iz Kranja je na samem vrhu lanske uspešnosti slovenskih bank, saj je imela dobro četrtinodobička vseh tridesetih slovenskih bank, ki so oddale zaključne račune. Tišina na torkovem zboru delničarjev in zgolj ena pohvala (več o tem na 7. strani) je bila torej resnično izraz zadovoljstva "po gorenjsko". Gorenjska banka je celotni dobiček usmerila v rezerve, podobno so ravnale tudi druge slovenske banke, ki so lani poslovale z dobičkom, saj so skupaj v rezerve usmerile 1,7 milijarde tolarjev dobička, delničarjem so ga razdelile 152 milijonov tolarjev in za plače porabile 54 milijonov tolarjev.
Med tridesetimi slovenskimi bankami jih je lani sedem poslovalo z izgubo, pet bank jo je pokrilo z rezervami, izjemi sta le Ljubljanska banka d.d. Ljubljana in Štajerska banka obrti in podjetništva iz Celja, ki se je med letom preimenovala v Ljudsko banko. Skupaj sta imeli 11,6 milijarde tolarjev oziroma 222 milijonov mark nepokritih izgub. Za primerjavo velja dodati, da so izgube slovenskih bank leta 1991 znašale 41,6 milijona tolarjev, pokrite pa so bile z rezervami.
Daleč največja poslovna banka je še vedno Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, ki je imela v skupni bilančni vsoti 46,53 odstotni delež, s 6,87 odstotnim je na drugem mestu SKB banka Ljubljana, na tretjem mestu je s 6,14 odstotnim deležem LB Splošna banka Koper in četrtem s 5,35 odstotnim deležem Kreditna banka Maribor in na petem mestu je s 4,89 odstotnim deležem Gorenjska banka iz Kranja.
Zanimivi so podatki, da so imele banke od koncu leta 1991 97,3 odstotka slovenskega finančnega trga, ob koncu lanskega leta pa le še 88,7 odstotka . Njihova največja konkurenca so skladi in javni zavodi, ki so se lani s skromnih 0,8 povzpeli na 9,3 odstotni tržni delež. • M.V.
Plače odmrznjene?
Kranj, 1. julija - Danes je nehal veljati zakon o zamrznitvi plač, seveda pa še velja za junijske plače, ki jih bomo dobili julija. Kolektivna pogodba za gospodarstvo naj bi bila vendarle kmalu podpisana.
Kolektivna pogodba za negospodarstvo je podpisana, pri pogodbi za gospodarstvo pa se je zataknilo. Pogajanja še tečejo, saj sta gospodarska zbornica in sindikati nepopustljivi. Po nekaterih informacijah so vendarle blizu sporazuma in tudi za gospodarstvo naj bi bile julijske plače izplačane po kolektivni pogodbi, če bo podpisana do 25. julija. Če bo temu res tako, vladi ne bo potrebno reagirati, saj v nasprotnem primeru lahko pričakujemo podaljšanje zamrznitve plač. • M.V.
1,5 odstotne junijske podražitve
Kranj, 1. julija - Statistiki so izračunali, da so se junija drobnopro-dajne cene povečale za 1,5 odstotka, življenjski stroški pa za 0,6 odstotka.
Junijske podražitve so torej le za desetinsko odstotne točke večje od majskih, še manj pa so se povečali življenjski stroški, samo za 0,6 odstotka, kar je najmanjše mesečno povečanje v letošnjem letu. Statistiki nam torej dokazujejo, da zaradi dražjega mleka in kruha naše življenje ni bistveno dražje.
V letošnjem prvem polletju so se drobnoprodajne cene povečale za 11 odstotkov, življenjski stroški pa za 11,1 od-
Obiščite dom na Slajki
Oskrbnika France in Sonja iz Doma Turističnega društva Hotavlje na Slajki sporočata, da je Dom na nadmorski višini 800 metrov, od koder je lep razgled na Blegoš, Zirovski vrh, Krim, Krvavec in škofjeloško hribovje, odprt od četrtka do nedelje vsak dan od 9. do 20. ure. Svoj prihod in bivanje v Domu lahko tudi rezervirate po telefonu na številko 064/682-241.
stotka. V primerjavi z lanskim junijem pa je inflacija 26,2 odstotna, življenjski stroški pa so večji za 25,1 odstotka . • M.V.
Q 0
M
§
<
3 o o
I
on
5,
C/)c/5co
SLOVENCI PO SVETU
Poziv italijanskim parlamentarcem
Podpredsednik slovenskega državnega zbora dr. Lev Kreft je v imenu slovenskega parlamenta pozval italijanske parlamentarce k zakonski zaščiti Slovencev.
• V pismu je zaprosilo italijanskim zakonodajalcem, naj ob sprejemanju nove volilne zakonodaje namenijo posebno pozornost položaju slovenske manjšine v Italiji. Pismo je v imenu našega parlamenta poslal podpredsednik državnega zbora dr. Lev Kreft, prejela pa sta ga predsednik senata Giovanni Spadoli-ni in predsednik poslanske zbornice Giorgi Napolitano. V njem je zapisano, da bo nova italijanska zakonodaja slovenski manjšini v Italiji povsem onemogočila doslej tradicionalno zastopstvo v predstavniških organih oblasti na lokalni ravni. Slovenija se zavzema za neposredno zastopstvo predstavnikov narodnih manjšin v predstavniških organih na lokalni in državni ravni, kar prispeva k celovitem in popolnem razvoju teh skupnosti. Dokaz za koristnost takega modela so tudi določila ustave Slovenije, ki pripadnikom avtohtonih narodnih manjšin take pravice zagotavljajo in s katerimi ima Slovenija zelo dobre in dragocene izkušnje, je zapisano v pismu. Takšne manjšinske pravice so skladne z evropsko manjšinsko politiko, obenem pa prispevek k dobrososedskim in prijateljskim odnosom med državama. Dr. Lev Kreft je italijanske parlamentarce tudi spomnil, da slovenska skupnost v Italiji že dolgo pričakuje, da bo njen položaj urejen z zakonom o globalni zaščiti, ki bi manjšini zagotovil večje možnosti za razvoj.
Korošci v Sloveniji
Pretekli teden so delegacije obeh osrednjih organizacij Slovencev na Koroškem obiskale vodstava nekaterih slovenskih političnih strank. Zveza slovenskih organizacij je obiskala Združeno listo socialnih demokratov, delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev, Enotne liste in Krščanskokulturne zveze pa je s svojimi pogledi na položaj in delovanje Slovencev na Koroškem sezananila tako Združeno listo kot Slovenske krščanske demokrate.
Še naprej sodelovati s Francozi
Kranj, 1. julija - V duhu gornjega naslova se je prejšnji teden na ustanovnem zboru kranjskega Društva prijateljev mesta La Ciotat zbralo okrog 40 novopečenih članov. Njihov osnovni namen je obuditi sodelovanje in ponovno navezati stike s pobratenim francoskim mestom La Ciotat. Gorenjsko - francosko prijateljstvo, ki traja že 35 let, in poletno izmenjavo počitniških skupin je pred leti gojila predvsem bivša ZSMS ob pomoči kranjske občine. Poleg letovanja naj bi z mestom La Ciotat kot razvijajočim se turističnim krajem na Ažurni obali vzpostavili tudi poslovne in kulturne stike. V svojih akcijah pa se društvo namerava povezovati tudi s Komisijo za mednarodno sodelovanje pri občini Kranj. Prisotni so za predsednika izbrali Andreja Košiča, njihov začasni sedež pa je na Poštni ulici 3 v Kranju. • Igor Kavčič
Jutri "Srečanje v moji deželi"
Jutri, 3. julija se bo v Dolenjskih Toplicah začelo tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev pod naslovom Srečanje v moji deželi. Organizator srečanja je Slovenska izseljenska matica. Srečanje se bo začelo ob pol enajstih z mašo slovenskega metropolita in nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Opoldne bodo goste nagovorili novomeški župan Franc Koncilja, državni sekretar za Slovenece po svetu dr. Peter Vencelj in predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Mirko Jurak. V bogatem kulturnem in družabnem programu bodo sodelovale številne izseljenske in domače kulturne in zabavne skupine.
Vzporedno s srečanjem bo še več prireditev. Včeraj se je v Ljubljani začela okrogla miza Mladi in izseljenstvo, 5. julija pa bo otvoritev Poletne šole slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta v Ljubljani. Septembra bo simpozij Kulturna zgodovina Slovencev v Južni Ameriki, v Novem mestu pa bo odprta razstava Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu. • J. Košnjek
Zbor gorenjskih socialdemokratov
KEMIČNA TOVARNA PODNART - d.d., Podnart
K sodelovanju vabimo strokovnjake z večletnimi izkušnjami na delovnem področju:
1. RAZVOJA
2. SERVISA
3. IN KOMERCIALE
(pod tč. 1. in 2. izkušnje s področja površinske zaščite) Za delo na področju razvoja ali servisa morajo imeti kandidati VI. ali VII. stopnjo strokovne izobrazbe kemijske smeri, za delo na področju komerciale pa izobrazbo VII. stopnje kemijske ali ekonomske smeri.
Za delo na vseh treh delovnih področjih je pogoj tudi znanje enega tujega jezika.
Ustrezni kandidati bodo lahko razporejeni tudi na vodstvena delovna mesta.
Vloge odpošljite najkasneje v osmih dneh od dneva objave tega oglasa na naslov: KEMIČNA TOVARNA PODNART, d.d., Podnart 43, 64244 Podnart, s kratkim opisom dosedanjega dela, dokazi o izpolnjevanju pogojev in pripisom, katero od zgoraj navedenih delovnih področij vas zanima. Informacije dobite po telefonu 064770-111.
Slovencem primerna socialdemokracija
Socialdemokratska stranka Slovenije je pred volitvami grešila, ker se je sklicevala na evropsko socialdemo-kracijo, ki ni enotna in je v krizi, ni se pa opredeljevala do slovenskih problemov, je v sredo zvečer v Radovljici gorenjskim socialdemokratom dejal predsednik stranke Janez Janša. Poslanec Ivo Hvalica pa je govoril o aferi HIT.
Radovljica, 29. junija - Socialdemokracija se je znašla v vzhodnoevropskih državah v nehvaležni vlogi. Upanje, da bodo te države naravni rezervat socialdemokracije, je bilo utopija. Slovenska socialdemokracija je med temi državami dosegla na volitvah še najboljši rezultat, čeprav je bil tudi naš skromen. V Franciji in Španiji, pred tem pa na Švedskem, je socialdemokracija na volitvah zgubila. Socialdemokracija ni imela strategije za čas po padcu berlinskega zidu, kar drži tudi za slovensko stranko, razen tega pa je bila evropska socialdemokracija večinsko nenaklonjena slovenskemu osamosvajanju, kar je vplivalo tudi na zaupanje Slovencev do socialdemokratske stranke. Predvsem pa se morajo pri nas pojmi in vrednote postaviti na isto stran, je dejal v Radovljici predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša.
Ko je analiziral slovensko soci-aldemokracijo in slovenske razmere, je ugotovil, da smo se sicer osamosvojili, nismo se pa zavedali problema lastninjenja. Novega zakona nismo sprejeli, privatizacija pa je že potekala po beograjskem Markovičevem
zakonu. Posamezniki so si prilaščali kapital, ki smo ga skupaj ustvarjali 50 let. Izenačili smo sicer politične pravice, ne pa ekonomskih, ki temeljijo na lastnini. Če pri lastninjenju in lastnini popolna enakost ni mogoča, je treba zagotoviti vsaj temeljno pravičnost, to je enako začetno pozicijo. Socialdemokrati so za 29. člen privatizacijskega zakona, ki izničuje neodplačne prenose, vendar pa bi morali sankcionirati tiste primere, kjer je šel denar v zasebne žepe. Ob lastninjenju, je dejal Janša, je druga glavna naloga socialdemokratov boj za pravno državo. Ključni segment je pravosodje, kjer ni bila opravljena reelekcija (Nemci so to naredili), saj je ta veja oblasti ključna za zavarovanje pravne države, ki se ji morajo podrejati vsi, tudi predsednik države. Janez Janša je ocenil, da poteka sanacija bank pod zadovoljivim družbenim nadzorom, da vladna koalicija ni vedno enotna in predčasne volitve ne bi bile presenečenje, da novim politikom manjka znanja in spretnosti, kar pa stari imajo in so v tem oziru v veliki prednosti, ki bo, če bodo imeli tudi prednost pri lastništvu,
neulovljiva. Vodstvo stranke bo strožje do nedelavnih občinskih odborov, kjer ne bodo povečali članstva vsaj za 15 odstotkov, vsaj polovica odborov pa ni pokazala nobene aktivnosti. Afere se morajo razčistiti sedaj, da bomo šli lahko čisti naprej. To je dobro za stabilnost države. Janša je tudi povedal, da še vedno čaka na jasen odgovor predsednika republike, zakaj in na osnovi katerega zakona sta dobila odlikovanje dr. Ljubo Bavcon in dr. Janko Pleterski.
Na zboru je poslanec Ivo Hvalica govoril o ozadju afere
Je slovenstvo z evropskimi integracijami ogroženo
Peršinova Zaveza slovenstvu
Ljubljansko Znanstveno in publicistično središče je izdalo knjigo Petra Kovačiča - Peršina Zaveza slovenstvu. Na ponedeljkovi predstavitvi je bila zanimiva razprava o slovenstvu, nevarnosti, da bi z integracijo Slovenije v Evropo naš narod izginil in zgodovinski vezanosti ali nevezanosti na Jugoslavije.
Ljubljana, 28. junija - Slovenska samostojnost in državnost je na nov način zastavila eno ključnih vprašanj našega časa: kako ohraniti identiteto naroda in duhovno domovino slovenstva, hkrati pa se vključevati v sodobne svetovne procese. Na to vprašanje skuša v knjigi Zaveza slovenstvu odgovoriti Peter Kovačič - Peršin, urednik revije 2000, soustanovitelj Slovenskega krščanskega in socialnega gibanja, po prepričanju krščanski socialist, publicist, za katerega je ta knjiga knjižni prvenec. Izdalo jo je Znanstveno in publicistično središče iz Ljubljane.
"Narod ima v postindustrij-ski družbi vso prihodnost. Ta pa ni odvisna le od lastne države, če jo narod ima, ampak
predvsem od plebiscitarne volje naroda in njegove zavesti. Dušan Pirjevec je pri nas prvi odprl moderne dileme slovenstva. Takrat je šlo za akademsko raven, danes pa za realnost. Civilizacijski razvoj Evrope je šel v integracijo, s tem pa so bile nacionalne države potisnjene na rob. Zaradi tega razloga so se začeli pojavljati nacionalizmi in sedaj smo priča prepletanju integracij in nacionalnih emancipacij. Zato se mora fenomen naroda definirati na nek nov način," je dejal na predstavitvi svoje knjige Peter Kovačič - Peršin. "Obstoj in razvoj naroda je kulturno in politično vprašanje. Judovski narod se je obdržal skozi tisočletja, čeprav ni imel vedno svoje države. Kljub holokavstu se
Peter Kovačič G. Sinik
Peršin. - Slika
Združena lista socialnih demokratov
Od obljube ne odstopamo
Kranj, 1. julija - Najprej so se v sredo popoldne z republiškim vodstvom in predstavniki Združene liste socialnih demokratov sestali predstavniki vodstev Združene liste iz vseh gorenjskih občin, po tem pa je bila v dvorani občinske skupščine v Kranju še javna tribuna s člani in vodstvi Združene liste. Beseda je bila o vladni koaliciji, lastninjenju, soupravljanju, socialnih in borčevskih pravicah. Kljub poletnemu popoldnevu so udeleženci tribune skoraj napolnili veliko dvorano kranjske občinske skupščine.
Osnovna ugotovitev vseh razlagalcev iz republiškega vodstva je temljila na poudarku, da Združena lista socialnih demokratov ne bo odstopala od obljub in programa pred volitvami, kar je v zvezi s 100.000 novimi delovnimi mesti še posebej poudaril predsednik mag. Janez Kocijančj£. Ob tem pa je
predsednik sveta Združene liste in minister za znanost dr. Rado Bohinc pojasnil, da smo uspeli ohraniti inflacijo in da prav v državah na vzhodu z našimi načeli socialdemokracije in s tako imenovanim mehkim prehodom v nove družbene odnose vzbujamo nemajhno pozornost in simpatije. Res je, da
je judovstvo utrdilo. Moč slovenskega naroda bo odvisna, kakšno državo bo uspel oblikovati in kako bo država znala slediti volji naroda. Predvsem
smo letos zaradi protinflacij-skih ukrepov lahko malo naredili na odpiranju novih delovnih mest, vendar pa naj bi že prihodnje leto beležili boljšo sliko. Pomembno je tudi, da je vlada uspela s sistemskim zakonom o javnih službah in o lastninskem preoblikovanju, Združena listi pa gre zasluga, da je zakon namenjen tistim, ki so v preteklosti ustvarjali.
Čeprav so udeleženci z odobravanjem podprli ugotovitve in stališča vodstva, so ob ugotovitvi namestnika predsednika poslanskega kluba Miloša Pavlice, da je v končni fazi pred sprejemom zakon o soupravljanju, ki bo kot kaže sprejet in bo z amandmaji pomenil najbolj moderen tovrstni zakon v Evropi (v parlamentarno proceduro pa že priahaja tudi zakon
HIT in delu preiskovalne komisije, Ilija Marin kovic in Helmut Kindlhofer pa o pobudi, da bi se neizplačni del osebnih dohodkov do višine, določene v kolektivnih pogodbah, upošteval pri internem odkupu podjetij, in uveljavljanju socialdemokracije med ljudmi. Ti morajo spoznati, da je to stranka, vredna županja in odprta za širok krog ljudi. S preteklostjo je treba razčistiti. Ne z rezanjem glav in maščevanjem, ampak z analizo, česa ne smemo več ponoviti.
• J. Košnjek, slika G.
Šinik
pa je kultura obdržala identiteto narodov in tudi v prihodnje bo vir njihove samobitnosti ter glavni branik zoper utopitve v integracijah."
Po Peršinovem mnenju je bila Slovenija vedno na neki način vezana na Jugoslavije. Po 1. svetovni vojni je prišla Slovenija v novo država in imela občutek, da ni v neki tuji državi. Kralj Aleksander je hotel že takrat "nagnati" Slovence iz Jugoslavije, vendar so slovenski politiki preprosili, da se to ni zgodilo. Tudi dr. Korošec je bil za bivanje v skupni državi, če pa to ne bi bilo mogoče, naj vso Slovenijo okupira Italija, da ne bi bila razdeljena med več držav, je povedal Peter Kovačič in dodal, da pa je bila Jugoslavija vedno napoti slovenskemu osamosvajanju. Zato je tudi Edvard Kocbek v imenu Slovenije po vojni terjal, da se v ustavo napiše pravica do samoodločbe in odcepitve.
Knjigo so s spodbudnimi besedami pospremili na pot dr. Janko Prunk, dr. Lev Kreft in dr. Boštjan M. Zupančič. • J. Košnjek
o inšpekcijah dela, tudi je tudi zakon o delovnih socialnih sodiščih, postavlja se drugačna vloga sindikatov) še najbolj prisluhnili razlagi članince predsedstva Sonje Lokar. Ob napovedih in stališčih, da se ob stabilizacijskih ukrepih pričakujejo različne socialne omejitve na področju nadomestil, brezposelnosti, pokojnin, skrčenju zdravstvenih pravic in zagotovilu, da Združena lista ne bo prej podprla krčenja, dokler ne bo dogovora o socialnem pragu in dokler ne bo prišla vlada na dan skupaj z vsemi predlogi, so v razpravi udeleženci tribune poudarili, da se je stvari najprej treba lotiti pri črni ekonomiji, učinkovitejšem pobiranju davkov in na primer ukinjanju nadur, kar zadeva brezposelnost. • A. Ž.
g:
DESGLAS
Ustanovitelj la izdajatelj:
Časopisno podjclje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valiavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedcj, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak. Cveto Zalotnik, Danica Zavrl - Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tis* ?od)^ D,- TCR, Tisk časopisov in rtvij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj.
evno
ik: Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RM1 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT.___p_
Petek, 2.julija 1993
PO GORENJSKEM
3.STRAN • GORENJSKI GLAS
Stavka kovinarjev na Gorenjskem
Na Gorenjskem stavkalo 3.500 delavcev
Največ kovinarjev je na Gorenjskem stavkalo v firmah nekdanje jeseniške železarne. V večini firm osemurna stavka, ponekod pa so se na zborih delavcev zbrali le za dve uri. Posebna pogajalska skupina bo spremljala uresničevanje delavskih stavkovnih zahtev.
V osemurni stavki delavcev kovinske in elektroindustrije je po oceni organizatorjev stavke, sindikata kovinske in elektroindustrije, ki se jim je ponekod pridružil tudi sindikat Neodvisnosti, na Gorenjskem stavkalo 3.500 delavcev. V radovljiški občini so stavkali v Verigi, v Iskri Otoče in Elmontu Bled, medtem ko so v Plamenu Kropa delali. Na Jesenicah je stavkalo okoli 1.500 zaposlenih v firmah Acroni, Seiko, energetiki, Fiprom, v KOOP Mojstrana niso delali dve uri, v škofjeloški občini pa so se stavki pridružili delavci v Domelu in Niku Železniki, v Kladivarju Žiri, Limosu Škofja Loka, Coroni Reteče in Gidorju Gorenja vas. V Tržiču so v Tokosu stavkali štiri ure, osemurni stavki pa so se pridružili v Trifixu, Tiku, Rogu Cevarni, v Kranju pa so se zbrali na zboru delavcev za dve uri.
Na Jesenicah, kjer je stavkalo največ gorenjskih kovinarjev, so se delavci opoldne zbrali pred valjamo Bela. Na zboru je bil tudi generalni direktor koncema slovenskih železarn, dr. Andro Ocvirk, ki se je zve-
čer sestal s posebno pogajalsko skupino. Zvedeli smo, da je dr. Andro Ocvirk kot generalni direktor na Jesenicah ukinil nekaj vodstvenih mest in zamenjal nekaj vodilnih delavcev v firmah.
V jeseniški železarni so že napravili spisek 213 presežnih delavcev, ki bodo trajni presežki. Na upravnem odboru, kjer so potrdili delitveno bilanco nekdanje železarne, so sklenili, da se od 383 presežnih delavcev za 213 zaposlenih začne postopek za določitev trajnih presežnih delavcev.
Delavci so zahtevali sprejem takojšnjih ukrepov za zaščito delovnih mest, zagotovitev socialne in materialne varnosti delavcev, sprejem zakona o kolektivnih pogodbah, odpravo administrativnega urejanja plač, umik predloga vlade za spremembo in dopolnitve Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in ukinitev plačila dohodnine za najnižje osebne dohodke. Plače naj bi se izplačevale do 18. v mesecu po kolektivni pogodbi, jeseni naj bi se izplačal manjkajoči del regresa, sprejeli
Delavci jeseniških firm nekdanje železarne so se opoldne zbrali pred valjamo Bela in zahtevali, da se izpolnijo vse njihove zahteve. Med stavko na Jesenicah je bilo največ dogovorajanj in pregovarjanj zaradi prevoznikov, ki o stavki niso bili obveščeni, in so zaman vozili na Jesenice, kjer so čakali pred zapornicami..- Foto: D.Sedej
naj bi statut podjetja in druge manjkajoče pravne akte in izpeljala mikroorganizacija in sistematizacija delovnih mest.
Sindikati, ki so vodili oseu-mrno opozorilno stavko, ocenjujejo, da je bil dosežen osnovni namen: vsaj vlada jih je zdaj začela obravnavati kot res-
nega partnerja. Med samo stavko ni nikjer prišlo do neredov -delavci so stavkovno dopoldne izkoristili za pogovore o problemih, s katerimi se srečujejo.
Po stavki bo posebna pogajalska skupina sproti ocenjevala uresničevanje delavskih zahtev. • D. Sedej
S seje radovljiške vlade
Z bankami se bodo še usklajevali
Radovljica, 1. julija - Na ponedeljkovi seji izvršnega sveta je bil na dnevnem redu tudi predlog pravilnika o pogojih za subvencioniranje dela obrestnih mer za posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, ki pa je bil zaradi želje po enotnem urejanju tovrstne pomoči kandidatom pri različnih bankah sprejet le kot usmeritev in osnova za nadaljne usklajevanje. Za tabor vzgojno in osebnostno motenih otrok pa ni bilo razumevanja.
V proračunu občine Radovljica je v letu 1993 za subvencioniranje posojil za razvoj malega gospodarstva namenjenih 3 milijone tolarjev. Ker v dosedanjem pravilniku za dodeljevanje posojil za ohranjanje delovnih mest v malem gospodarstvu ni bilo določenih meril in pogojev za dodeljevanje dolgoročnih posojil za malo gospodarstvo, je komisija za dodelitev posojil podjetnikom in obrtnikom pripravila predlog pravilnika o teh pogojih. Nekoliko se je zapletlo že pri naslovu pravilnika: ker so se odločili, da v bodoče ne bodo dodeljevali posojil, pač pa razpoložljiva sredstva namenili za subvencioniranje obresti za tovrstna posojila v bankah, je bilo temu potrebno "prikrojiti" tudi
naslov pravilnika, ki je še vedno govoril o dodeljevanju posojil. V obrazložitvi je bilo povedano, da so v predlogu pravilnika predlagani pogoji, ki jih vsebujejo pravilniki pri podobnih republiških skladih za pospeševanje, da pa je potrebno najti skupni jezik z zainteresiranimi bankami, ki bodo pri tem   kreditiranju sodelovale.
Menili so, da nikakor ni mogoče, da bi subvencioniranje posojil omogočali le pri eni izbrani banki, saj so se s postopnim urejanjem razmer na finaČnem trgu obrestne mere sicer med bankami zelo zbližale (pri tem se nadaljuje trend padanja obrestnih stopenj), vendar je kandidatom potrebno omogočiti, da si izberejo banko po svoji meri. Nenavsezadnje ban-
ke kreditiranje pogojujejo s tudi drugimi vrstami sodelovanja s svojimi strankami. Izvršni svet je bil zato mnenja, da je
predlog obravnavanega pravilnika lahko na tej stopnji le osnova za dogovor z bankami, ki bi pravilnik, po katerem naj bi subvencionirali približno polovico obresti (7 odstotkov od sedaj v povprečju 15 odstotne obrestne mere), morale sprejeti kot del svojih pravil, ter pooblastil svoje predstavnike, da se o tem z bankami dogovore.
Potuha delikventom?
Lokalna akcijska skupina za problematiko odvisnosti je izvršni svet obvestila o projektu 'Tabor 93", ki naj bi bil strokovno vzgojni tabor za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti. Za otroke, ki so v večini vzgojno zanemarjeni in prikrajšani ter imajo zato vedenjsko čustvene motnje, teževe s socialno integracijo in učenjem, so namesto "vzgoje na ulici" nameravali pod vodstvom strokovnjakov iz Vzgojnega zavoda Smlednik za dve skupini na Brezovi rebri pri Dvoru nad Žužemberkom organizirati v gozdarski koči tritedensko skupno bivanje, na katerem bi jim z raznimi aktivnostmi (bivanjem v naravi, športom, delom na kmetijah, itd.) omogočili pridobivanje vsakodnevnih življenskih izkušenj, odgovornosti in prilagajanja za delo v skupini, kar vse naj bi olajšalo boljše vključevanje v domače okolje. Poleg sredstev, kijih ima skupina že v občinskem proračunu, prispevka strašev in morebitnega financiranja pri ministrstvih za šolstvo in šport ter za delo in družino, so prosili izvršni svet za odobritev dodatnih sredstev, ki bi omogočala nakup nekaterih potrebnih rekvizitov in kritje stroškov prevozov. Izvršni svet prošnji ni ugodil in zahteval, da upoštevajo s proračunom predvidena sredstva. Tudi za sam projekt ni bilo razumevanja, saj smo slišali, da bi bilo lahko mogoče tako "letovanje" razumeti kot nagrado delikventom in da za tovrstne oblike počitnikovanja obstajajo taborniška, skavtska in planinska društva.• Š. Žargi
S seje izvršnega sveta Škofje Loke
Sporni Kamnitnik
Po obsežnih usklajevanjih in ponovnem strokovnem vrednotenju kmetijskih zemljišč (izdelal ga je Inštitut za hmeljarstvo iz Žalca) se je pretežni del prve faze pozidave na Kamnitniku izključil iz plana, izvršni svet pa je za pozidavo kot prioriteto določil območje Pšenega vrha. Po nekaterih podatkih pa gradnja tudi tam ne bo možna vsaj še dve leti.
Škofja Loka, 29.junija - To je le
ena od sprememb prostorskega dela dolgoročnega (1986 -2000) in srednjeročnega plana (1986 - 90) škofjeloške občine.
Te sicer ne predstavljajo bistvenih sprememb izhodišč, ki so si jih zadali v letu 1986, ko so bili plani izdelani. So pa nujni, ker še vedno temeljijo na stari zakonodaji -nova je žal še v pripravi- na Zakonu o planiranju in urejanju prostora iz leta 1990 in Zakonu o urejanju naselij in dragih posegih v prostor (1984, 1985, 1986, 1990).
Popravljanje in usklajevanje obeh planov poteka že daljši čas. Dopolnitve obeh so bile po sklepu izvršnega sveta že javno razgrnjene med 3.majem in 3.junijem. Razgrnjeno gradivo je sprožilo spet številne pripombe, tako posameznikov, podjetij in različnih organizacij, zadnje dopolnitve in popravke pa so usklajevali na torkovi seji izvršnega sveta Škofje Loke. Velikokrat slišana pripomba je bila predvsem, zakaj je potrebno popravljati plane za nazaj, ali ni možno samo poročilo o tem, kaj je bilo storje-
nega. Žal je zakonodaja trenutno taka, da to zahteva.
Glavne razvojne usmeritve iz leta 1986 tako ostajajo nespremenjene. Tako v planu npr. ostaja predvidena stanovanjska gradnja v Železnikih, Žireh in Gorenji vasi, v Škofji Loki so za potrebe stanovanjske gradnje namenjene površine na Pšenem hribu in delu Kamni-tnika. Največ dopolnitev je na področju posameznih gradenj, saj so še v času pred javno razgrnitvijo v dokument vnesli 44 usklajenih predlogov od 120 obravnavanih vlog posameznih investitorjev, vključno z nekaterimi nedovoljenimi posegi. Za poslovno proizvodno dejavnost v Škofji Loki površine prav tako ostajajo nespremenjene, v Retečah pa naj bi se del določenih površin namenil za potrebe obrti in podjetništva. Še vedno je nedorečeno področje rudnika Žirovski vrh, sprememba plana na tem območju se bo oblikovala šele na
podlagi novega sanacijskega programa.
Najobsežnejši prostorski razvoj je predviden za občinsko središče Škofja Loka. Za stanovanjsko gradnjo so opredeljene nove površine na področju Pšenega hriba (okoli 10 hektarov), Kamnitnika (okoli 17 hektarov) in v Retečah (približno 4 hektari). Za proizvodno - poslovno dejavnost je predvidenih 56 hektarov površine. Znotraj obstoječe cone na Trati (15 hektarov), na Produ pod Gode-šičem (36 hektarov) in v Retečah (5 hektarov).
Za staro pokopališče ob Partizanski cesti naj bi določili posebnega upravljalca in ga v najkrajšem času spet odprli. Kot že nekajkrat v preteklosti pa so tudi tokrat na izvršnem svetu ugotavljali, da bi moralo prostorsko planiranje postati kontinuiran proces, zlasti ob upoštevanju tržnih razmer. • M.Polajnar Peternclj
Pobuda za izgradnjo centralne čistilne naprave v Radovljici
Okolje zahteva čiščenje odpadnih voda
Radovljica, 1. julija - Osem let že tečejo v občini Radovljica priprave na izgradnjo čistilnih naprav in strokovna spoznanja kažejo, da bi bila najbolj smotrna ena centralna čistilna naprava za pretežni del sedanje občine. Polovico potrebnega denarja naj bi zbrali s podvojenim prispevkom za vodo, drugo polovico pa naj bi zagotovila država.
Priprave na izgradnjo čistilnih naprav v občini Radovljica datirajo že v leto 1985, pri čemer so bile strokovno obdelane različne možne rešitve čiščenja odpadnih voda. Kot je zagotovila direktorica Komunale Radovljica inž. Bernarda Podlipnik, je strokovno ugotovljeno, da je najbolj smotrna rešitev centralna čistilna naprava za pretežni del občine, na katero naj bi bila s kanali vezana naselja od Gorij, Bleda in vsa naselja v smeri proti Radovljici na eni strani, ter tudi severno vzhodni del občine od Poljč, Begunj ter Hraš in Lesc (v končni fazi celo iz KS Žirovnica v občini Jesenice) na drugi strani. Za uresničitev te zamisli bi bilo potrebno zgraditi zlasti zahteven povezovalni kanal med Bledom in Radovljico z enim črpališčem, seveda pa bi imela izgradnja svoj smisel le, če bi se tudi v posameznih naseljih izgradila fekalna kanalizacija. Po ocenah študij in projektov (izdelana je bila primerjalna študija kanalizacijskih sistemov, strokovne osnove za lokacijsko dokumentacijo in lokacijska dokumentacija za centralno čistilno napravo) na obravnavanem področju dosega poraba vode 3,5 milijona pro-storninskih metrov, od katerih se približno 2 milijona že odvaja po izgrajenem kanalizacijskem omrežju (neočiščeno) v vodotoke, razlika 1,5 milijona kubičnih metrov pa se izpušča v podtalnico. Obremenitev okolja je ob takem stanju velika in vodotoki že kažejo bolezenske znake. Da utegne biti to za radovljiško okolje, ki je ena največjih vrednot razvijajočega se turizma, usodno, skoraj ni potrebno poudarjati.
Centalna čistilna naprava s skupno končno zmogljivostjo 40.000 ekvivalentnih enot (to je enota, ki upošteva porabo enega prebivalca) naj bi bila locirana stran od naselij, južno od vasi Predtrg in bi se gradila v treh fazah: v dveh letih naj bi izgradili polovico zmogljivosti, v naslednjih štirih letih pa naj bi na vsaki dve leti povečali zmogljivost še za četrtino. Skupna vrednost je ocenjena v višini 16 milijonov nemških mark, pri čemer v to niso všteti stroški izgradnje kanalizacije. Sredstva naj bi zbirali z dodatnim prispevkom porabnikov vode (po današnjih ocenah naj bi gospodinjstva prispevala dodatno po 30 tolarjev na kubični meter vode, ostali uporabniki pa 50 tolarjev), s čimer bi v 5 letih zbrali polovico potrebnih sredstev, drago polovico pa naj bi za to veliko investicijo prispevala država. • Š. Ž.
Hruška, 2. julija - Predvčerajšnjim so na mejnem prehodu Karavanke slovesno odkrili spominsko obeležje v spomin na dogodke od 27. junija do 1. julija leta 1991. Spominske slovesnosti ob obeležju, ki nosi napis 1. julij SPET SVOBODNI, se je udeležil tudi minister za obrambo Janez Janša, policisti in pripadniki teritorialne obrambe, ki so sodelovali v bojih za Slovenijo na tem območju. Za krajši kulturni program Je poskrbela režiserka in igralka Alenka Bole - Vrabec ter oktet iz Žirovnice, o pomenu bojev na tem območju pa so spregovorili: predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar, poveljnik 33. Območnega štaba Teritorialne obrambe Janez Smole in predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar. Spomnili so se velike hrabrosti teritorialcev in poudarili, da spominska plošča ni le obeležje zmage, ampak tudi simbol odpora. • D. S.
Republika Slovenija OBČINA RADOVLJICA Zavod za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo
NATEČAJ
za izbor podjetja, ki bo prevzelo inženiring rekonstrukcije in dogradnje stanovanjskega objekta na lokaciji Ribenska cesta, "STARA BOLNICA" BLED.
Občina Radovljica namerava v jeseni 1993 pristopiti k rekonstrukciji in dogradnji stanovanjskega objekta "STARA BOLNICA" NA BLEDU z namenom, da s takim posegom pridobi nove stanovanjske in poslovne prostore. Z razpisom tega natečaja želi izbrati najugodnejšega ponudnika za izvajanje celotne investicije po sistemu "funkcionalni ključ v roke".
Natečaj ne pogoje dobijo interesenti na Občini Radovljica, Zavod za prostorsko planiranje in gospodarsko infrastrukturo, Cankarjeva št. 1, Radovljica.
Natečajni rok se začne z objavo v Gorenjskem glasu, rok za oddajo ponudb pa je 26. julij 1993 do 12. ure na naslovu razpisovalca.
OBČINA RADOVLJICA NATEČAJNA KOMISIJA
Stroka ali politika
Komu gre pravzaprav verjeti, ko gre za različne strokovne ocene o isti stvari. Ko je na primer državni sekretar za ceste minuli teden med obiskom v kranjski občini, recimo z ne preveč prepričljivim pomislekom oporekal razlagi in ugotovitvi direktorja Cestnega podjetja Kranj, da je stanje na obstoječih magistralkah in regionalkah na Gorenjskem slabše, kot se sliši iz republike, bi lahko razumeli sekretarjevo mnjenje kot (še) premajhno poznavanje Gorenjske. Drugače pa je, ko na primer minister za promet in zveze ob takšni gorenjski ugotovitvi skupaj s svetovalcem v vladi oceni, da se je Gorenjska letos na cestah kar dobro odrezala in da stanje na obstoječih regionalkah in magistralkah sploh ni takšno, kot je na primer na nekem drugem koncu Slovenije; ali drugače povedano, da ima Gorenjska v primerjavi s Slovenijo na tem področju še najbolj ugodno sliko.
Kolikor vem, so že včasih različna strokovna mnenja, sploh pa, če so si bila v laseh, tako kot je v tem primeru oziroma razlagi, imela v ozadju vse kaj drugega kot strokovno podkrepljene trditve. Največkrat je za stroko stala pač določena politika. Danes recimo glede tega po strokovni plati ne bi smelo biti tako. Nenazadnje naj bi stroka oblikovala politiko in ne obratno. Vprašanje pa je, kako je resnično v praksi. Če je na primer direktor, ki utemelji strokovno stališče, ker ni samo direktor, ampak je hkrati tudi strokovnjak na svojem področju, pravi strokovnjak, potem je najbrž sogovornik z vrha z odgovornim naslovom recimo tudi strokovnjak, ali pa naj bi vsaj bil podkovan s strokovnimi ocenami in podatki. In če je temu tako, potem se vsiljuje ocena, da je v stroki vendarle pomembna (še vedno) primerjava (podatek), s kakšnega vrha prihaja ocena. To pa je potem že druga (poznana) zgodba. # A. Ža-lar
Obnovljena kapela sv. Petra
Stražišče, I. julija - V torek, na praznik sv. Petra in Pavla, so v Stražišču proslavili obnovitev starodavne kapele sv. Petra. Obnova je bila ob reševanju različnih komunalnih problemov v krajevni skupnosti v preteklosti še posebej želja v zadnjem obdobju. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj so jo zdaj obnovili in na slovesni otvoritvi so se zbrali v torek pozno popoldne številni domačini. Po nagovoru predsednika sveta krajevne skupnosti Roka Žiberta in predsednika izvršnega sveta občinske skupščine Petra Oreharja je predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj zgodovinsko orisala kapelo, ki je starejša, kot so ji pripisovali, saj njeno postsavitev datirajo vil. stoletje. Udeležencem otvoritvene svečanosti pa je ob navzočnosti cerkvenih dostojanstvenikov iz sosednjih župnij spregovoril tudi škof Alojz Uran, ki je kapelo najprej blagoslovil, potem pa imel na prostem tudi praznično in slovesno sveto mašo. • A. Z.
Sto let G D Kropa
Nekdo mora biti gasilec
Kropa, 2. julija - Danes (v petek) in jutri, 3. julija, bodo člani gasilskega društva Kropa v radovljiški občini proslavljali 100-letni-co obstoja in delovanja. Slovesnosti se bodo začele danes, ob 17. uri, z gasilsko vajo, otvoritvijo priložnostne razstave s kulturnim programom v Kovaškem muzeju v Kropi ob 19. uri in slavnostno sejo društva, ki bo ob 20. uri v sindikalnem domu. Jutri pa bodo osrednje slovesnosti ob 15. uri na glavnem trgu v Kropi, ob 17. uri pa bodo praznovanje nadaljevali z veselim srečanjem in bogatim s reče lovom, i graf pa bo ansambel Jevšek.
V društvu, ki ima okrog 80 članov in je hkrati tudi občinski gasilski podcenter za desni breg Save v občini, so, kot ugotavlja predsednik Damjan Kobentar, dobro opremljeni. "Imamo dva avtomobila, kombi, cisterno s topom in smo usposobljeni za gašenje požarov tudi tam, kjer na primer ni vode. Poleg rednih dejavnosti med letom in preventivnih pregledov hidrantov ter poslopij v kraju, smo krajanom omogočili tudi nabavo gasilnih apratov. Cilj je, da bi lete dobila vsa gospodinjstva. V prihodnje pa nameravamo še posebno skrb nameniti izobraževanju in vzgoji ter povečanju članstva z mladimi."
"Na proslavo 100-letnice smo se skrbno pripravili," je pred dnevi povedal podpredsednik organizacijskega odbora praznovanja Stanko Habjan. "Izdali bomo štiri vrste značk, poseben bilten ob 100-letnici društva, ki ga je pripravila kustosinja muzeja v Kropi Verena VI-dic, še posebej pa vabimo tudi na razstavo v Kovaški muzej."
Ena od značilnosti društva v Kropi je tudi, da je že od nekdaj tu veljalo pravilo, da mora biti vsaj en član v vsaki družini gasilec. In čeprav, kot ugotavljajo, so bili v stoletnem obdobju gasilci večkrat, kar zadeva družbo, materialno zapostavljeni (in tudi zdaj so odvisni predvsem od prispevkov in dohodkov od prireditev), velja in bo veljalo, da so bili in bodo vedno potrebni kraju. # A. Zalar
Damjan Kobentar
Stanko Habjan
Gorenjske magistralke in regionalke (po večini) čakajo
Malo od potrebnega in pričakovanega
Čeprav se zadnje čase slišijo ocene, da se v prihodnje tudi magistralkam in regionalkam obetajo boljši časi, Gorenjska tu beleži zgolj zaostajanje.
Kranj, 1. julija - Ob tem, da se bo letos na gorenjskih magistalnih in regionalnih cestah dogajalo precej manj, kot je bilo pričakovati pred sprejetjem republiškega proračuna, se bo večinoma zgodilo, da se bodo dela začela šele jeseni. To pa pomeni, da letos ne bodo dokončana in se bodo potegnila v prihodnje leto. Ob takšnem časovnem zamiku pa bo potem spet treba ujeti tudi finančnega v prihodnjem proračunu, saj je letos denarja za dokončanje začetih del v proračunu po večini premalo.
dovoljenja. Tudi za ta odsek pa je v letošnjem proračunu denarja premalo, saj z njim ne bodo pokrili del že po lani sklenjeni pogodbi. Po lanskem planu je letos v programu obnova regionalne ceste Britof -Hotemaže, kjer so se dela začela sredi tega tedna.
Če ne upoštevamo načrtovane pospešene gradnje odseka avtoceste Hrušica - Vrba, je na Gorenjskem letos med magistralnimi cestami v načrtu samo križišče v Lescah, vendar je zagotovljenih le 15 milijonov, denar pa bo na voljo šele od septembra dalje. Sedem milijonov je predvidenih tudi ža prepla-stitev cestišča od križišča Podvio proti skakalnici. Gre za tako imenovani porezkani odsek, ki je prvo zimo povzročal precej težav zaradi nepravilne obdelave. Denarja za celotno pre-plasitev bo najbrž premalo, na voljo pa bo šele od oktobra naprej.
Na regionalnih cestah je v programu dokončanje rekonstrukcije ceste Sovodenj - Cerkno. Dela naj bi se začela takoj, izvajalec pa je Primorje Ajdovščina. Na cesti Kamna Gorica - Lipnica pa so že lani začeta dela ustavljena, ker investitor ni pridobil gradbenega
Na novo pa je v letošnjem programu sanacija brezin na odseku Petrovo Brdo - Podrošt v prorčasunu je 30 milijonov. Za dela na tem odseku trenutno poteka izbor najugodnejšega izvajalca. Drugi odsek je Selca - Praprotno s 40 milijoni, denar (čeprav ga bo premalo) pa bo na voljo od septembra naprej.
Na Gorenjskem so tudi predlagali, da se v proračunu dodajo novi odseki, kot so Križe - Pristava pri Tržiču. Sprejet je bil le polovičen znesek (40 milijonov) od oktobra naprej in ta odsek letos ne bo dokončan. Že v prvotnem predlogu je
Svet krajevne skupnosti Smlednik je na zadnji seji sklenil, da bodo danes, 2. julija, zaradi počasnega reševanja obnove ceste Hraše-Val-burga- Smlednik zaprli cesto, zapora pa naj bi potem veljala do začetka obnovitvenih del Včeraj, (četrtek) dopoldne pa so dobili obvestilo, da je investitor - Republiška uprava za ceste sklenil pod-godbo z izvajalcem - Cestno podjetje Ljubljana, kar pomeni, da se bodo obnovitvena dela začela takoj. Zato napovedane zapore ceste v Smledniku ne bo.
bil odsek Oldhamske ceste in Staneta Žagarja v Kranju. Z 90 milijoni se bo letos začel graditi most. Z amandmajem pa je bilo predlagano povečanje denarja za Kamno Gorico - Lip-nico, vendar le-ta ni bil sprejet. Enako velja tudi za odsek za Bled - Bohinjska Bela. Bil pa je sprejet odsek Todraž - Brebov-nica proti Lučinam v višini 20 milijonov. Ta denar bo na voljo od oktobra naprej.
Ob takšni cestni sliki letos na Gorenjskem v Cestnem podjetju Kranj poudarjajo, da so po trenutno veljavni zakonodaji sicer še zadolženi za do-
bro gospodarjenje s cestami, vendar pa podlage za plan in tudi razpored razpoložljivih proračunskih sredstev dela Republiška uprava za ceste.
Brez denarja za avtoceste tako po podatkih CP Kranj letos ne prihaja na Gorenjsko za rekonstrukcijo in modernizacijo toliko denarja, kot znaša na primer delež cest v slovenskem cestnem omrežju, čeprav kažejo zadnji uradni podatki Republiške uprave za ceste iz leta 1991, da je na Gorenjskem med magi-stralkami in regionalkami približno polovica cest, ki nimajo ustreznih tehničnih elementov in so potrebne obnove. (Povprečje za Slovenijo pa znaša približno ena tretjina).
V proračunu je bilo planiranih tudi še nekaj obnovitvenih del na cestnih objektih, ki pa se že izvajajo. Kar pa zadeva usade na regionalnih cestah, je za celo Slovenijo predvidenih 80 milijonov tolarjev. Več kot na regionalkah pa je na Gorenjskem usadov na lokalnih cestah, za katere pa je v republiškem proračunu (elementar) letos le 20 milijonov in s tem denarjem ne bi mogli sanirati niti vseh na Gorenjskem. Na regionalni cesti pa bo vendarle saniran usad v Potočah proti Jezerskemu. # A. Žalar
Vaška lipa v Vogljah komaj preživela
Pod lipo v Vogljah jih je kar preveč zeblo
Kranj, Voglje, 1. julija - Vaško lipo pred cerkvijo v Vogljah, ki si zaradi svoje velikosti, obsega in starosti zasluži status naravne znamenitosti, je pretiravanje s sicer tradicionalnim kurjenjem pod njo resno ogrozilo, zato so se na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine trdno odločili, da jo zavarujejo. Vaški fantje in možje pa so se odločili, da običaj kurjenja nadaljujejo, le nekoliko stran, tako da drevesa ne bodo ogrožali.
Kot nam je povedala kon-zervatorka za naravno dediščino Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj Tea Lukan, ki nas je na problem lipe v Vogljah tudi opozorila, si vaška lipa v Vogljah po vseh občinskih planskih dokumentih zasluži status naravnega spomenika in kot taka tudi posebno varstvo. Mogočno drevo ima obseg debla v prsni višini 592 centimetrov in dosega višino preko 15 metrov, po starosti bljižne cerkve, ob katere gradnji je bila posajena, pa sklepajo, da je stara okoli 250 let. Mogočno deblo se razcepi
na več vej in vrhov in že pred leti so ugotavljali, da nt najbolj zdravo, zato so se lotili njegove sanacije. Dela na drevesu so se začela v letu 1990 in zaključila letos. Pri tem so odstranili šesti suh in trhel vrh, ostale skrajšali, jih z jekleno vrvjo povezali (da bi preprečili morebiten razkol drevesa), odstranili pa so tudi trhnobo in drevo obdelali z zaščitnimi sredstvi. Dela je izvajalo za to specializirano podjetje Tisa, sredstva pa so poleg občine prispevali tudi iz krajevne skupnosti Voglje in ministrstva za kulturo.
Poseben problem pa za drevo predstavlja kurjenje pod
PRITOŽNO KNJIGO PROSIM
"Sužnji" grobov na kranjskem pokopališču
"Ne morem več. To ni normalno. In verjemite mi, da nisem edina, ki ji je dovolj nenehnega zalivanja, košenja trave, preganjanja voluharjev...," je pred dnevi razlagala ena od imetnic grobov na tako imenovanem zelenem delu kranjskega pokopališča. Res ni bila edina, saj smo potem izvedeli še za ose-manjst podobnih nezadovoljnih lastnikov oziroma najemnikov grobov. Večina, ki na tem delu pokopališča skrbi za grobove, se s takšno ureditvijo ne strinja. Pravijo, da je bilo podobno v Ljubljani, dokler se niso odločili, da urejenost s travo opustijo. "Če hočeš, da je grob urejen, potem si pravi suženj. Vsak dan v suši je travo treba zalivati, sicer, ker gre največkrat za posebne sorte trav, odmre. Jaz sem že štirikrat morala zamenjati travo in zemljo. Travo je treba tudi redno, vsak teden na primer kositi, da grob ni zanemarjen. Zato nas je velika večina za to, da nam dovolijo, da se tudi v tem delu grobovi uredijo z robniki in peskom."
Ogorčeni lastniki oziroma najemniki so zdaj zato odločeni, da dosežejo spremembo urejenosti. "Šli bomo na obči-
tem drevesom, ki je, kot vse kaže, del krajevnih običajev, zlasti ob porokah v vasi. To kurjenje je povzročilo, da se del drevesa kljub sanaciji, ki naj bi podaljšala njegovo življenje, suši. Ker so iz krajavne skupnosti sporočili, da so ob tem nemočni, so se na zavodu odločili, da ukrepajo z zahtevo, da ustrezni organi tako ravnanje preprečijo. K sreči je bil sprejet odlok o kurjenju v naravi, ki omogoča sankcioniranje takega početja, saj določa, daje potrebna varnostna razdalja med drevesom in ognjem najmanj 10 metrov. Po pooblastilih, ki jih imajo, policija na tej osnovi učinkovito ukrepa, če pa bi se
poškodovanje nadaljevalo, so tako početje odločeni preprečiti še s posebnim odlokom o zaščiti te naravne znamenitosti. Prav bi bilo, so poudarili, da bi tudi v vasi spoznali, da je tako drevo znamenitost, del naravnega bogastva, ki zasluži pozornost in drugačen odnos.
Ko smo o tem povprašali v vasi Voglje, smo izvedeli, da je kurjenje pod lipo običaj, ki ga goje, od kar pomnijo. Kuri se ob nekaterih praznikih (1. maj, ob kresu, ob božiču) ter kadar se poroči kakšno dekle iz vasi, včasih pa je ogenj preprosto "grel" le pevce in pivce. Lipa sredi vasi, pravijo, da bi lahko povedala resnično veliko, saj so pod njo doživeli marsikaj, res pa je, da so mladi zadnja leta z velikostjo ognja pretiravali, čemur gre tudi pripisati poškodbe drevesa. Rešitev je v večjem odmiku od stare lipe, in to se je že uveljavilo, saj so ob slovenski osamosvojitvi leta 1991 posadili nekaj deset metrov stran novo lipo in kurjenje se je "preselilo" v njeno bližino. Dodali pa so, da ni prav, da se ob vsakem kurjenju (po njihovem prepričanju na poziv nekaterih sosedov) pojavi policija, in žal jim je za časi, ko so znali sosedi poskrbeti za suho grla tistih, ki so pod lipo zapeli. Naravna dediščina in običaji so torej našli novo (bolj sodobno?) ravnotežje. • Š. Žargi
no, v skupščino... Nenazadnje je nerazumljivo, da ob poudar-janem varčevanju z vodo v Kranju, vsi, ki nam ni vseeno, kakšen je grob, zvečer ali zjutraj na pokopališču v vrsti stojimo pred pipo in potem po večini težko nosimo škropilnice z vodo do grobov. In marsikdo se sprašuje, kdo bo skrbel za grob, ko sam ne bo več mogel, oziroma, kdo bo skrbel za njegov grob, ko njega ne bo več...?« A. Ž.
Svet
OSNOVNE ŠOLE ANTONA TOMAŽA LINHARTA RADOVLJICA Kranjska cesta 27, Radovljica
razpisuje v skladu s 25. členom statusa šole delovno mesto
POMOČNIKA RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- imeti morajo veljavno pedagoško izobrazbo
- imeti morajo najmanj pet let delovnih izkušenj in
- opravljen morajo imeti strokovni izpit
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek mandata je 1. 9. 1993.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naš naslov.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Petek, 2.julija 1993
PO GORENJSKEM
5.STR AN • GORENJSKI GLAS
Sejem rabljenih učbenikov
Pol cenejši nakupi za šolo
Odkar težko materialno stanje sili družine v cenejše nakupe, cvetijo tudi sejmi rabljenih šolskih potrebščin.
Kranj, 29. junija - Rabljene šolske knjige so od tretjine do polovice cenejše kot nove, pravijo starši, obiskovalci letošnjega sejma, ki sta ga že tretje leto priredila Zveza prijateljev mladine iz Kranja in Center za socialno delo. S knjigami pa nakupi za solo Se niso pri kraju. Treba je kupiti Je delovne zvezke, ki so za "enkratno uporabo" in jih otroci ne morejo dedovati drog za drugim, pa zvezke, barvice, zemljevide, da o torbi, oblačilih m obutvi niti ne govorimo.
Koliko bo starše letos veljala šola, jih večina še ni izračunala. Nakupe za šolo bodo večidel razporedili po mesecih, da bo jesenski stroškovni šok manjši. Priložnost za nakup se ponuja v nekaterih šolah, kjer ob koncu šolskega leta že več let zapored prirejajo "razprodaje" knjig, še veliko širša ponudba pa je na sejmih, kakršen je tudi kranjski.
"Otroci sami prodajajo svoje učbenike, mi pa smo njim in kupcem v pomoč pri izbiri knjig in oblikovanju cene," je povedala Draga Renko s Centra za socialno delo Kranj. "Opremljeni smo s katalogi učbenikov za osnovno in srednje šole in cenikom Modrega Janeza. Po slednjem se ravnamo pri postavljanju cene za posamezno rabljeno knjigo, ki naj bi bila
praviloma od tretjine do polovice cenejša, kot je nova, odvisno pač od ohranjenosti. Učbenik slovenskega jezika za 7. razred je v Modrem Janezu denimo 1029 tolarjev, učenec pa ga je prodal za 300 tolarjev. Knjigo za zemljepis v 7. razre-
Glasova anketa
Kako živeti z invalidnostjo
Kranj, junija - Invalide videvamo na invalidskih vozičkih, z berglami v rokah, vse polno pa je med nami ljudi, ki navzven ne kažejo očitne invalidnosti, so pa težki invalidi, ki za invalidnost vedo le sami in njihovi zdravniki ter domači, ki jim pomagajo premagovati vsakdanje tegobe. Kako živeti z invalidnostjo, smo jih nekaj povprašali na sobotnem srečanju kranjskih invalidov na Laborah. Težko, včasih zelo težko, a vsak se nekako sprijazni z usodo, si pomaga kakorkoli si že more. Trenutki, ko lahko pozabijo na bolezen, na telesno prizadetost, so tako redki.
Angela Lavrič, Kranj: "Hudo astmo imam, že deset let se borim z njo. 30 let dela v predilnici je terjalo svoj davek. Menjava vremena je najhujša zame. Morala bi hoditi veliko na morje, v klimatska zdravilišča, pa ne morem. Pokojnina je premajhna, da bi si lahko privoščila, noben zdravnik me še nikoli ni nikamor poslal na brezplačno zdravljenje. Še celo vseh zdravil, kjub dodatnemu zavarovanju, nimam zastonj. Težko je danes živeti z invalidnostjo, vsak dan težje."
Jože Dvoršak, Kranj: "Za navadne ljudi je smeh pol zdravja, za invalida pa 90 odstotkov. Društvo invalidov Kranj vsaj enkrat na leto poskrbi za veselo srečanje invalidov, večkrat jih popelje tudi na izlete. Vsak tak dan je za invalida "en dan življenja". Pa naj bo še tako običajen dan, lahko tudi deževen, je drugačen dan. Čim več takšnih dni naj bi imeli. Ne le društvo, tudi svojci naj poskrbe zanje."
Francka Pajk, Strahinj: "Sem 70-odstotna invalidka. Ne morem na izlet, ne prenašam vožnje, ne morem hoditi. Levo nogo sem imela zlomljeno v gležnju, od tedaj me boli, v obeh nogah pa imam bolečine tudi zaradi bolne hrbtenice. Pred kratkim sem bila še operirana na žolčnih kamnih. Vrat me boli, že tri leta se zdravim za žrelnico. Edina moja želja je, da bi lahko še hodila. Vse mogoče poskušam, pijem čaje in se mažem z vsemi mogočimi mazili: kostanj imam namočen v žganje za masaže, mažem se s Končevo "žavbo", z ono s Škofljice, z dupljansko, z Mickino, z gabezovo in ognjiČevo, ki ju sama kuham. Po 35 sort rož imam v eni "žavbi", z vsemi žavbami sem namazana", pa še ni dobro. Le dobre volje mi ne zmanjka. Vesel dan, kot je srečanje invalidov, je kot obliž za vse bolezni."
Regina Florjančič, Kranj: "Sem 60-odstotna invalidka s hudo okvaro hrbtenice in leve noge. Ne morem sedeti, še najlažje stojim. Nobenega športa ne morem več gojiti. Moje največje veselje je bilo plavanje: zaradi hrbtenice sem dolga leta hodila na plavanje v zimski bazen, ki je bilo organizirano za invalide. Nobene fizioterapije ne prenesem več. Veliko časa preživim po bolnicah, v Ljubljani in Valdoltri. Doma sem odvisna od hčerke. Veliko mi pomaga, pa tudi drugi ljudje. Trgovke Živil na Planini moram pohvaliti: velikokrat mi željeno prinesejo domov. Na izlete ne morem več. Kaže, da se bergel ne bom znebila. Da bi le ne bilo treba prehitro na invalidski voziček..." O. Dolenc
du, ki nova stane 1500 tolarjev, smo ocenili na 500 tolarjev."
ohranjeni, smo bili z nakupom zadovoljni," je povedal oče. Hči je dodala, da je ne moti, če se uči iz rabljenih knjig, sicer pa ima take večina njenih sošolcev. Redki so tisti, ki imajo vse knjige nove. "Nabrala sva kar nekaj učbenikov in treba je priznati, da so za polovico ali še več cenejši od tistih v knjigarni. Tudi dobro ohranjeni so, sicer pa tudi Ana zna lepo varovati knjige. Vsega za šolo zdaj še ne nameravamo kupiti, saj šele v začetku novega šolskega leta učencem dajo dokončna navodila o tem, kaj potrebujejo. Drži pa, da so počitnice za vse brezskrbnejše, če je že poleti vse kupljeno za šolo."
"Tržnico" učbenikov so letos zaradi nestalnega vremena postavili pod streho, v kranjsko občinsko avlo. Ponudba je bila bogata, kupčija je dobro potekala. Med kupci je bil tudi Franc Čeh v družbi hčerke, bodoče    sedmošolke Ane.
"Lani smo prvič kupili rabljene učbenike in ker so bili dobro
Lili Anakijeva, bodoča šesto-šolka iz Osnovne šole Franceta Prešerna, je najprej nakupila učbenike, ki jih potrebuje za novo šolsko leto, potem pa je na sejmu ponudila stare. "Prodajam šolske knjige za 3. razred osnovne in 1. letnik srednje šole. Zaenkrat še nisem nič prodala, ker sem prej kupovala zase. Prvič sem kupila za šolo rabljene knjige, lani jih nisem, ker smo imen že pred koncem šolskega leta naročeno vse novo. Nekaj knjig za 6. razred mi še manjka, te bodo morale biti verjetno nove."D.Z.ŽIebir Foto: Lea Jeras
Končan četrti razpis Stanovanjskega sklada
Odobrili so 827 posojil za stanovanja
Ljubljana, 29. junija - V četrtem razpisu Stanovanjskega sklada so dobili 1421 prošenj za stanovanjska posojila v vrednosti 33 milijarde tolarjev. 1200 vlog je bilo popolnih, vrednost upravičeno zaprošenih stanovanjskih posojil pa 1,9 milijarde tolarjev. To je še enkrat več kot sklad premore, zato je za začetek odobril 936 milijonov tolarjev posojila 827 prosilcem po prioritetni lestvici.
Prosilce so razvrstili v prioritetne razrede po merilih, med katerimi prednjačijo mlade družine, invalidi, tisti, ki živijo pri starših in prosilci s povprečnim dohodkom na družinskega člana med 20 in 40 tisoč tolarji. Sledijo prosilci z nadpovprečnimi osebnimi dohodki, v peti razred so uvrstili družine s podpovprečnimi dohodki. Izločilni kriterij pri dodelitvi kredita je bila tokrat tudi cena kvadratnega metra novega stanovanja, omejena na 1600 DEM. Poudariti velja, da je prispelo le šest vlog nad to limitno ceno. Druga novost četrtega razpisa pa je bilo sodelovanje z občinami, pri tamkajšnjih pooblaščencih, ko so lahko prosilci tokrat oddajali vloge za stanovanjske kredite.
Stanovanjki sklad ima zdaj le pet tisoč kreditojemalcev. Natančno so se lotili tudi preverjanja namenske porabe podeljenih stanovanjskih posojil. V kratkem bodo računalniško izbranih 400 prejemnikov teh posojil obiskali pooblaščenci sklada in preverili, ali so stanovanjski kredit uporabili v skladu Z nameni.
Odobrena posojila bodo lahko začeli črpati v avgustu. Največ posojil so tudi tokrat razdelili za gradnje, kar 76 odstotkov, za nakup stanovanj bo šlo 17 odstotkov posojil, ostalo pa za rekonstrukcijo in podstrešna stanovanja. Zanimiva je tudi razporeditev stanovanjskih posojil po občinah: največ jih gre tokrat v Koper, kar 9,2 odstotka, sledijo Ptuj, Maribor, Novo mesto, Murska Sobota, v Škofji Loki so zaprosili za 3,9 odstotka vseh posojil. Da so stanovanjska posojila zdaj drugače porazdeljena, pripisujejo omejitvi 1600 nemških mark pri ceni kvadratnega metra. V drugih gorenjskih občinah pa se delež zaprošenih stanovanjskih posojil giblje med odstotkom in dvema.
Kakšno je sodelovanje republiškega stanovanjskega sklada z občinskimi, kjer so ti le osnovani? Direktor Edvard Oven odgovarja, da so stiki zaenkrat bolj naključni (omenja stanovanjski sklad v občini Radovljica), jeseni pa se bodo na srečanju z direktorji občinskih skladov dogovorili o konkretnejših oblikah sodelovanja (in sofinanciranja) pri skupno dogovorjenih projektih.
Direktor Stanovanjskega sklada Edvard Oven je na novinarski konferenci predstavil tudi projekt evidence o prodanih družbenih stanovanjih (doslej je bilo sklenjenih 80 tisoč pogodb) in v zvezi s tem tudi evidenco neplačanih terjatev. Slednje so marca znašale milijardo tolarjev. Od njihove izterjave je odvisna tudi dinamika podeljevanja stanovanjskih posojil m prihodnji razpis Stanovanjskega sklada. Tega je pričakovati oktobra, tedaj pa se tudi konča stimulirana prodaja družbenih stanovanj in s tem formiranje sklada. Sicer pa Stanovanjski sklad dela še na dveh novih projektih, ustanovitvi lastne hranilnice in osnovanju vrednostnih
Eapirjev, izdelali pa bodo tudi strokovne podlage za zakon o ipotekarnem kreditiranju. D.Z.Žlebir
Irena Oman o zapletih v BGP Kranj
Najemna pogodba je moralno, finančno in strokovno škodljiva
Ljubljana, 30. junija - Na novinarski konferenci samostojne poslanske skupine SNS je poslanka Irena Oman seznanila novinarje z dogajanji v zvezi s kranjsko Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo, še vedno se namreč ni razpletla zgodba o (sporni) najemni pogodbi porodnišnice z zasebnim kirurgom plastikom, o čemer je poslanka Omanova na različne organe naslovila poslansko vprašanje.
Bralci našega časopisa zgodbo že poznajo. Gre za najemno pogodbo, ki naj bi jo direktor BGP prof. dr. Marko Lavrič sklenil z zasebnikom brez soglasja strokovnega kolegija porodnišnice, sveta zavoda in ministrstva za zdravstvo. Mesec dni zatem pa je svet zavoda naknadno potrdil direktorjevo odločitev s pripombo, da prisotnost plastičnega kirurga v porodnišnici ne sme škoditi ustanovi in pacientkam. Kot je na novinarski konferenci povedala poslanka, je omenjena pogodba škodljiva v moralnem, finančnem in tudi strokovnem smislu. Dokaz o materialni škodljivosti je najemnina 1120 nemških mark mesečno, ki jo zasebnik plačuje za najem ambulantnih prostorov, sanitarij, čakalnice m operacijske dvorane z vso pripadajočo opremo. Ambulanto sme zasedati najmanj tri dni, operacijsko dvorano pa en dan v tednu, medtem ko omejitve navzgor ni.
Poslanka Omanova je že pred meseci naslovila poslansko vprašanje na ministrstvo za zdravstvo in 31. maja prejela odgovor, da gre v primeru BGP Kranj za premoženje Slovenije, zato se brez soglasja vlade ne sme prodatati ali dajati v najem. Iz tega razloga je ministrstvo odredilo revizijo omenjene pogodbe, vendar pa je do sedaj še ni izpeljalo.
Poslanka je na novinarski konferenci omenila tudi dogodek, ki naj bi spodbil trditev, da pacientke v porodnišnici zaradi prisotnosti zasebnega zdravnika niso ogrožene. Prejšnjo sredo, 23. junija, se je mladoletni pacientki po plastični operaciji nosu močno znižal hemoglobin, na 69 gramov na liter. Ležala je v nadstandardni sobi s telefonom in televizorjem, vendar brez zdravniškega nadzora, o njenem zdravstvenem stanju pa je ena od sester opozorila zdravnike v porodnišnici. Zasebni kirurg se je z vodstvom BGP v pogodbi očitno dogovoril tudi za koriščenje bolniških sob. Zdravniki so na dogodek opozorili Kliniko za plastično kirurgijo in Ministrstvo za zdravstvo in zahtevah, da se ugotovi odgovornost za ogroženo zdravje mladoletne klientke.
Dogodki, ki so se v kranjski porodnišnici zapletli pred več kot pol leta, naj bi se razčistili z revizijo najemne pogodbe, vendar je to očitno prepuščeno časti. Čimprejšnja razrešitev bi morala biti v interesu vsega zdravstva in ustanove, kjer so zaradi omenjenih zapletov ne le skaljeni odnosi med zdravniki in vodstvom, pač pa tudi omajano zaupanje med pacienti. D.Z.Žlebir
Krvodajalska akcija na Bledu
Radovljica, 2. julija - Občinska organizacija Rdečega križa v Radovljici vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek in petek, 15. in 16. julija, od 7. do 13. ure, v Zdravstvenem domu na Bledu. Poskrbeli bodo tudi za prevoz. V četrtek, 15. julija, bo ob 8. uri odpeljal kombi z avtobusne postaje Krnica, nato pa pobral krvodajalce v Zg. in Sp. Gorjah inzasipu. Avtobus pa bo ob 8. uri odpeljal iz Krope in ustavljal na postajah Kamna Gorica, Lancovo, Radovljica in Lesce. V petek, 16. junija, pa bo kombi krenil ob 8. uri iz Begunj in pobral krvodajalce iz Zapuž, Radovljice in Lesc, iz Bohinjske Bistrice pa jih bo ob 8. uri odpeljal avtobus, ki ima ob 8.25 še postanek na Bohinjski Beli.
KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI ŠKOFJA LOKA
RDEČI KRIŽ IN ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI VABITA OBČANE NA ODVZEM KRVI. KI BO:
DANES.2.        JULIJA, V ŽIREH
PONEDELJEK.5.    JULIJA, V GORENJI VASI
6.,7.,8.,9. JULIJA, V ŠKOFJI LOKI
VSEM, KI SE BODO ALI SO SE ŽE ODZVALI
VABILU, SE RDEČI KRIŽ IN ZAVOD ISKRENO
ZAHVALJUJETA.
Svet Doma oskrbovancev Preddvor, Potoče 2
razpisuje delovno mesto
Albina Drolca
DIREKTORJA DOMA
za dobo štirih let Pogoji:
- višja ali visoka šola za socialno delo
- strokovni izpit na področju socialnega varstva
- pet let delovnih izkušenj
- šola za poslovodne kadre
- tečaj iz varstva pri delu
- dopolnilna znanja iz gerontologije
- sposobnost vodenja in komuniciranja
- da je državljan Slovenije
- da predloži program razvoja doma
Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, ter kratkim življenjepisom, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po poteku razpisa.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlo.vec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pičman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica.
BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Zvest Apollonio. V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akd. slikar Zmaogo Puhar. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razsta-
RADOVLJICA
vlja fotografije Benjamin Vrankar, član Foto kluba Radovljica V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik Dušanke Kajfež. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih izdelkov šolarjev iz Macomba (ZDA) in Škofje Loke. V galeriji Fara je še do pojutrišnjem na ogled šesto klubska razstava fotografij Foto kino kluba Anton Aibe Škofja Loka.
TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja slikar Stane Perko. V Kurnikovi hiši je na odgled drugi del študijske razstave čevljarskega orodja.
KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava del članov Likovnega društva Kamnik.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: PREDSTAVITEV KNJIGE - Predstavitev knjige o ljudskem izročilu v Bohinju, ki je bila predvidena drevi, 2. julija, ob 19. uri v modri dvorani gradu Kieselstein, odpade zaradi bolezni avtorice.
KRANJ: KIESELSTEIN - Danes, 2. julija bo v gradu Kieselstein ob 21. uri nastop ročk skupine iz Reke Let 3. RADOVLJICA: KONCERT - Danes, 2. julija ob 20. uri bo v graščinski avli letni koncert moškega komornega zbora Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča.
BLED: LUTKOVNI FESTIVAL - Danes, 2. julija bo v Modni hiši Pristava ob 20. uri otvoritev lutkovnega festivala in ogled dveh lutkovnih predstav. V soboto, 3. julija bosta na Pristavi ob 20. uri na sporedu predsavi Afriške zgodbe in Slonček Leopold.
BLED: KONCERT - V ponedeljek, 5. julija bo v blejski farni cerkvi koncert Okteta Lip Bled. Vstopnine ni. LESCE: GLEDALIŠČE - V atriju OŠ F.S. Finžgar Lesce bo danes, 2. julija ob 20. uri predstava Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni v izvedbi DPD Svoboda Bohinjska Bela.
JESENICE: FOTOGRAFIJE - Danes ob 18. uri bo v razstavnem salonu Dolik otvoritev razstave fotografij članov Foto kino kluba Nova Gorica.
ŠK. LOKA: KONCERTA - V petek, 2. julija ob 19.30 uri bo v novo urejenem parku v Šolski ulici koncert orkestra Simona Turineka, v soboto pa se bo prav tako ob pol osmih z zabavnim programom predstavil Škofjeloški orkester. Program bo povezoval igralec Jože Logar.
TRŽIČ: ČEVLJARSKA RAZSTAVA - V Kurnikovi hiši bo danes, 2.julija ob 18. uri otvoritev drugega dela razstave čevljarskega orodja Dobro orodje je pol dela.
TRŽIČ: PREVODI - Danes, 2. julija bo ob 20. uri v knjižnici v Tržiču predstavitev knjige Tiho ti govorim. Zadnje prevode dr. Toneta Pretnarja iz poljske poezije bosta brala Marina Bohinc in Janko Ropret, pesmi bo z glasbo povezoval dr. Silvester Novak. ,
Za otroke in odrasle
Osnovna šola ZALI ROVT Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
za določen čas - 1 šolsko leto Začetek dela 1. septembra 1993.
Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 15 dneh na naslov OŠ Zali Rovt, Pot na Zali Rovt 15, 64290 Tržič.
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
KRANJ
objavlja delovno mesto
VZDRŽEVALCA PROSTOROV - KURJAČA
Od kandidata pričakujemo:
- IV. stopnjo strokovne izobrazbe kovinarske ali lesarske smeti
- usposobljenost za delo kurjača
- delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih
- vozniški izpit B kategorije
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Prešernova 11. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
LUTKOVNI FESTIVAL NA BLEDU
Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice organizira v sodelovanju s Turističnim društvom Bled in Lutkovnim gledališčem iz Maribora Lutkovni festival Bled 1993. V petek, 2. julija, in soboto, 3. julija, se bo tako na Bledu predstavilo pet odraslih
lutkovnih gledališč iz Slovenije in Madžarske.
"Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice, ki je organizirano začelo delovati letos, ugotavlja, da za popularizacijo lutkarstva potrebujemo več kot le prostor, repertoar in voljo," pravi Rado Mužan, član jeseniškega lutkovnega gledališča." Skušamo se odpirati navzven, zato smo se v sodelovanju z lutkovnim gledališčem iz Maribora, kjer lutkarski festival teče že četrto leto, odločili, da prireditev delno prenesemo tudi na Gorenjsko."
Tako se bo v dveh dneh na Bledu predstavilo pet odraslih lutkovnih skupin; tri profesionalne in dve dobro organizirani z rednim programom. Lutkovno gledlišče Maribor se bo na festivalu predstavilo kot prvo, in sicer z igro Ludvika Stre-da Ko pride zvezda, v režiji Pavla Polaka. Lutkar Cveto Sever iz Kranja bo pripovedoval o Janku in Metki, lutkovna skupina Fru fru iz Ljubljane pa bo gorenjskemu občinstvu po-
		L/:
		
K razvoju gorenjskega lutkarstva je s svojimi zanimivimi predstavami pripomoglo tudi Lutkovno gledališče MG Jesenice.
nudila lutkovno igro Zdenka Floriana Tobija. Iz sosednje Madžarske prihaja lutkovno gledališče z Afriškimi zgodbami. Domačini, Jeseničani bodo sodelovali s tremi predstavami: Butalci Frana Milčinskega v režiji Matije Milčinskega, s po-
znanim in uspešnim Slončkom Leopoldom Mihe Mazzinija in z lutkovno igro Poldi in Leo-poldina Matije Milčinskega in Rada Mužana.
Prireditev se bo začela z otvoritvijo in dvema predstavama (Ko pride zvezda, Lutko-
vno gledališče Maribor in Butalci, Lutkovno gledališče GM Jesenice) v malem atriju Pristave na Bledu, v petek zvečer. V soboto zvečer bosta tam nastopila Lutkovno gledališče z Madžarskega z Afriškimi zgodbami in jeseniško lutkovno gledališče s Stričkom Leopoldom. Popoldne pa bodo na zgornji terasi Turistično trgovskega centra na Bledu še tri predstave: Poldi in Leopoldina Janko in Metka ter Tobija. D"Zelimo, da bi se festival na Bledu tudi obdržal, se v prihodnjih letih celo razširil in bi s tem Bled pridobil kulturno prireditev, ki bi zadovoljevala potrebe otrok in odraslih," je še dejal Rado Mužan.
Cena vstopnic dveh večernih predstav je 300 tolarjev, na voljo so v prostorih Turističnega društva na Bledu in v Koala šport na Pristavi. Sobotne popoldanske predstave pa si bodo obiskovalci v centru Bleda lahko ogledali brezplačno. • M. Ahačič
Festival Radovljica 93
VRHUNSKI KONCERTI KLASIČNE GLASBE
Že enajsti festival stare glasbe v organizaciji koncertne agencije Klemen Ramovš Management bo potekal od 6. do 20. avgusta.
Vstopnice so že na voljo, v Radovljici pod posebno ugodnimi pogoji.
Festival Radovljica je vsakoletna tradicionalna prireditev, na kateri so bo kot vsako leto v dveh tednih meseca avgusta zvrstilo šest koncertov klasične glasbe. Koncerti ob svečah v radovljiški graščini bodo ne samo zaradi vrhunskih izvajalcev prav gotovo v užitek ljubiteljem tovrstne umetnosti. Močan poudarek festivala bo tudi letos na stari glasbi. To je klasična glasba, tisti del, ki je bil zapisan do konca osemnajstega
stoletja. Izvajana je seveda z avtentičnimi starimi inštrumenti.
Osnovna karakteristika Festivala Radovljica je torej stara glasba z izvajalci visokega razreda. Prireditev se bo v soboto, 7. avgusta, začela s koncertom Buccina Ensemble iz Bonna, s programom Puredlla, Banchieria, Couperina, Diabel-lia, Speera in drugih. Sledil bo koncert klarinetista Oriola Romanja z deli Bacha, Stockhau-
Tržič
ORGELSKI VEČERI
Tržič - V Tržiču bo julija in avgusta v okviru prireditve 1. Orgelski večeri v farni cerkvi devet koncertov.
V soboto, 3. julija, se bo kot prvi predstavil Andrej - Andi Zupan iz Kovorja, z Bachom, Schumannom in Buxtehudom. Teden za njim bo nastopil Nemec Štefan Kordes, zatem pa v juliju še Matjaž Meglic iz Loma pri Tržiču, Ljubljančanka Angela To-mažič in Polona Gantar iz Rovt. 7. avgusta bo v tržiški farni cerkvi gostoval Primož Ramovš, za njim Dalibor Primož Miklavčič z Dunaja, v drugi polovici avgusta pa bodo Tržičani in okoličani lahko obiskali še dva orgelska koncerta: kot predzadnja bosta nastopila Matjaž Meglic in Marjan Bone iz Tržiča, 28. avgusta pa bo nastopil Tomaž Močnik iz Cerkelj. • M.A.
Škofjeloška vlada o prostorih za galerijo na Mestnem trgu
NAJEMNINA PO ODLOKU _ALI ODKUP_
Škofja Loka, 28. junija - Združenje umetnikov Škofja Loka je občinsko vlado opozorilo, da o denacionalizacijskem postoku Galerije na Mestnem trgu, ki je bil izveden mimo 19. člena zakona o denacionalizaciji, ni bilo niti obveščeno, da pa je Galerija Ivana Groharja pridobila takšen ugled, da bi bilo njeno zaprtje v popolnem nasprotju z vsemi gesli in težnjami, ki jih škofjeloški prostor razglaša. V sedanjih gospodarskih razmerah ne vidijo nobene možnosti pridobitve dodatnih sponzorjev, prav tako pa je zanašanje na dohodek od prodaje slik povsem brez osnove. Edino možnost nadaljevanja galerijske dejavnosti vidijo v ureditvi najemnega razmerja neposredno med občino in lastnikom.
Če zanemarimo nesprejemljivo dejstvo, da se je problematika obravnavala brez neposrednega pogovora z lastnikom, na kar so člani vlade v razpravi tudi opozorili, je bil izvršni svet pred dilemo, kje vzeti denar, ki ga novi položaj galerije zahteva. Večina je bila mnenja, da je najemnina po odloku edina sprejemljiva, da pa je potrebno preveriti tudi neuradne in posredne prenesene glasove, daje lastnik galerijske prostore pripravljen tudi prodati. V tem primeru, so soglašali vsi, bi občina te prostore morala odkupiti. Ko bodo preverili ugotovljene možnosti in pridobili tudi ponudbo lastnika, bo izvršni svet o možnih rešitvah ponovno razpravljal. • Š.Ž.
sena, Vivaldija, pa violončeli-sta Eduarda Valenzuela iz Pariza z Bachovimi suitami ter amsterdamskega Tria Uccelini. Na predzadnjem koncertu Festivala se bo s pesmimi in plesi srednjega veka predstavil Cle-mencic Consort z Dunaja, prireditev pa bo zaključil I Villani z villanelami, moreskami, canzo-nami in madrigali italijanske renesanse v kostumih in z maskami Commedie dell'arte.
Cena vstopnic uro pred koncertom v Graščini bo 3.000 tolarjev. V predprodaji bodo na voljo po 2.000 tolarjev in v času festivala po 2.500 tolarjev. Prodajni mesti sta Turistično društvo Radovljica in Galerija Le-rota v Ljubljani, pri tem pa velja za Radovljičane posebna ponudba. Le v Turističnem društvu Radovljica so do 10. julija na
voljo vstopnice po 950 tolarjev, od 11. do 26. julija pa po 1.500 tolarjev.
Kljub temu da je za ta mednarodni festival stare glasbe veliko zanimanje tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih, želi Klemen Ramovš tradicionalni festival obdržati v Radovljici. In kot je prepričan: "Tudi če umetnike, ko prvič pridejo v radovljiško graščino, morda zmoti praznina prostora, ob drugem ali tretjem koncertu v njenem foverju doživljajo svoj koncert kot čisto posebno premiere Zaradi cvetja, ki začenja izvajalski podij, zaradi svetlobe sveč, zaradi svečanosti prostora, izjemne akustike, avtentične arhitekture in nenazadnje zaradi vzdušja, ki ga v tem hramu umetnosti izvajalcu podarjajo obiskovalci koncerta. • M.A.
TIHE FOTOGRAFIJE
Letošnji dobitnik štipendije Ivana Groharja je Janez Bogataj. Leta 1981 je prejel nagrado Zlata ptica za fotografijo. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, s samostojnimi razstavami pa se je predstavljal po Sloveniji, v Trstu, Vidmu... Mnogi pa ga prav gotovo poznajo kot fotoreporterja tednika Mladine.
Polje Bogatajevega "kulturnega" zanimanja je krajina. Nepričakovana črta, ki prečka to polje, je drevo. Neizpuščen detajl Bogatajevih slik Drevo je mit, funkcija, ki predstavlja celotno željo, hotenje. "Funkcija je informirati, prikazati, presenetiti, ustvariti pomen, zbujati željo, razpoznavati. V Bogatajevih krajinah si želi človek prebivati, ne samo jih obiskovati. Prepoznavanje fotografij je odvisno od gledalčeve vednosti, njegove osebne kulture in zrelosti. Krajina postane stilizirano polje. Fotografska podoba krajine je polna, nabita. V njej ni več prostora. Ničesar ni moč dodati. Čas je zatrpan. Bogatajeve krajine so tihe, spokojne, zamišljene. Sanjsko videnje, iluzija. Vzbudijo prebujanje nepopustljive realnosti. Absolutna subjektivnost nastopi v stanju tišine. Drevo je sterilno telo, izraz, sijoča senca. Fotografija je podoba, ki je delovanje svetlobe, ki razodene, vzpostavi, iztisne. Fotograf tekmuje z umetnikom, se podreja retoriki slike in sublimira načine ekspozicije. • Polona Hafner
KONCERT KOMORNEGA ZBORA PEKO
Tržič - Ob izidu glasbene kasete "Krajne, toja zemla je zdrava" je Komorni zbor Peko pripravil minuli četrtek koncert v osnovni šoli Bistrica. Kot je pred nastopom pohvalil sodelovanje zbora direktor tovarne Peko Franc Grašič, je z njegovo pomočjo slovesnejše tudi praznovanje 90-letnice tovarne. Pevci, za katerimi je že veliko kulturnih nastopov in uspehov, potrjujejo radoživost Tržičanov. Njihov zadnji dosežek v 16 letih delovanja je glasbena kaseta, na kateri se predstavljajo s 16 izbranimi pesmimi iz bogatega repertoarja. • S. S.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Zbor delničarjev Gorenjske banke tiho sprejel poročilo o poslovanju v lanskem letu
Previdnost pri sestavljanju nove banke
Gorenjska banka namerava letos povečati obseg poslovanja in se vključiti v poslovanje s tujino.
Kranj, 29. junija - V pičli uri je bil končan zbor ***^9«*± ske banke, ki so brez pripomb sprejeli poročilo o lanskem poslov« nju in z enim nasvetom potrdili usmeritve letošnje Doslovne politi-ke. Tišino si lahko razlagamo kot zadovoljstvo »tfggS*^g zaupanje upravnemu odboru in vodstvu ^l^f^SB pa ni bilo pripomb na razporeditev lanskega dobička v rezerve, saj je bila prav o tem v zadnjih letih razprava najbolj živahna.
Kljub največji gospodarski recesiji smo z lanskimi rezultati zadovoljni, saj smo po večletnem obdobju upadanja lani dosegli realne poraste in sicer 9-odstotno realno rast bilančne vsote in 12,5-odstotno realno rast kapitala, 12-odstotno realno rast sredstev prebivalstva in 21- odstotno realno rast kreditov in depozitov, ustvarili 552 milijonov tolarjev dobička, zmanjšali rizičnost plasmajev ter povrnili zaupanje varčevalcev, je uvodoma dejal Zlatko Kavčič, direktor LB Gorenjske banke d.d. Kranj.
11f
Samosanacija s pomočjo železarske obveznice
Gorenjska banka se je lani slabih posojil znebila brez sanacijskih oziroma predsanacij-skih ukrepov, seveda pa je pri tem pomembno vlogo odigrala železarska obveznica za 94 milijonov mark. Z njeno pomočjo so slaba posojila lahko zamenjali za dolgoročno obveznico z državno garancijo. Na podoben način pa je država lani pokrila tudi 71 milijonov mark neizplačanih deviznih hranilnih vlog, ostaja pa vprašanje državnega priznanja že izpla-čnih. Marsikaj pa so v banki sami postorili za očiščenje slabih posojil.
Po treh letih samosanacije lahko zdaj večji del poslovne energije usmerimo v sedanje in bodoče naloge, saj banka izpolnjuje vsa merila monetarne regulative, s 77 odstotki lastnih sredstev v bilančni vsoti pa imamo veliko možnosti za povečanje obsega poslovanja, je dejal Kavčič.
Na drugem mestu med starimi bankami po jamstvenem kapitalu
Bilančna vsota Gorenjske banke je ob koncu lanskega leta znašala 513 milijonov mark, leto poprej 406 milijonov mark. V letošnjih petih mesecih pa se je že povzpela na 549 milijonov mark, računajo, da bo ob koncu letošnjega leta znašala 560 milijonov mark.
Bruto jamstveni kapital se je lani s 101 povečal na 134 milijonov mark in predstavljal 26 odstotkov vseh virov sredstev oziroma že več kot tretjino izvirnih sredstev. Po deležu bruto jamstvenega kapitala v bilančni vsoti je med slovenskimi bankami na šestem mestu, med "starimi" bankami pa na drugem mestu.
K stabilnosti bodočega poslovanja pa bo seveda prispe-
Gorenjska banka ima 286 delničarjev, največji delničar je njena mati - Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, ki ima 20-odstotni detet Kar 12-odstotni lastnik je bankino podjetje lmobilia, ki se ukvarja z nepremičninami in hipotekarnimi poslu Kranjska Sava je 9,2-odstotni delničar, triiški Peko 2,1-odstotni, kranjska Planika 2,1-odstotni, kranjski Merkur 2-odstotni, kranjska Iskra Tel I. S-odstotni, kranjski Gradbinec 1,8-od-stotni, kranjski I BI 1,5-odstotni, blejski LIP 1,5- odstotni itd.
valo tudi razporeditev lanskega dobička ter celotne revalorizacije v rezerve banke, s čimer so se delničarji odpovedali dividend. Na zboru delničarjev proti pričakovanjem pripomb na to ni bilo.
Zaupanje varčevalcev se počasi vrača
Počasi se vrača v letu 1991 izgubljeno zaupanje varčevalcev zaradi zamrznitve "starih" deviznih vlog, saj so ljudje lani položili več deviz, kot so jih dvignili in ob koncu lanskega leta je stanje na novih deviznih računih varčevalcev doseglo le 72 odstotkov višine starih. Devizna sredstva prebivalstva so lani s 101,3 narasla na 119,3 milijone mark oziroma za 18 odstotkov.
Sredstva prebivalstva so lani s 143 narasla na 172 milijonov mark in predstavljala 44 odstotkov izvirnih sredstev banke. Ljudje še vedno bolj zaupajo marki kot tolarju, saj so imeli v devizah naloženih 69 odstotkov prihrankov, porasli pa so predvsem enoletni depoziti, saj je zanje banka ponudila privlačne obresti.
Banka je lani svojo ponudbo izboljšala z novimi oblikami storitev, uvedli so poslovanje s hranilnimi knjižicami v treh tujih bankah v Avstriji in v Italiji, omogočili poslovanje s čeki Ljubljanske banke na Hrvaškem, se vključili v sistem kartice Activa in v sistem poslovanja z euročeki v Sloveniji.
Pičla investicijska dejavnost
Gorenjska banka je lani odobrila le pet manjših dolgoročnih kreditov, kar kaže, kako pičla je investicijska dejavnost na Gorenjskem. Letos je očitno vendarle nekoliko živahnejša, saj so v petih mesecih v banki odobrili 16 investicijskih kreditov v skupni vrednosti 784 milijonov tolarjev.
/Vet zboru delničarjev se je oglasil le Janez Langus iz kranjske Planike, kije dejal, da je lanski poslovni rezultat Gorenjske banke res dober, da je banka trdna, kar je velika zasluga vodstva banke, seveda pa tudi podjetij, ki z njo sodelujejo. Letos bi morali še večjo pozornost posvetiti   zmanjšanju obrestne marže, saj je glavni vihar (železarna) mimo, še večje pa bi morale biti razlike pri spodbujanju  komitentov z dobro boniteto, saj jim več let v banki niso revalorizirali delniškega kapitala. Svetoval je previdnost pri sestavljanju nove banke, saj je Gorenjska banka med vsemi temi bankami najbolj trdna in zdrava, zato ne bi smeli pristati na morebitne politične pritiske. Sicer pa je po njegovem združevanje možno, tudi kapitalsko, vendar izključno na ekonomski osnovi
Banka je zato kreditirala predvsem tekoče poslovanje podjetij, z razširitvijo kreditne ponudbe za prebivalstvo na kreditiranje praktično vseh namenov pa se je lani zelo razmahnilo tovrstno kreditiranje.
Sestavljanje nove banke
Ker še niso izpolnjeni vsi pogoji za odločanje o reorganizaciji slovenskega bančnega sistema, so za Gorenjsko banko še vse možnosti, pričakujemo pa lahko, da bo izbirala med samostojnostjo in osnovanjem nove banke, ki bi jo sestavljale še nekatere druge regijske banke iz sistema Ljubljanske banke, pridružila pa naj bi se jim Abanka. Delničarje so zato le seznanili z dosedanjim dogovarjanjem, možnosti pa ostajajo odprte. • M. Volčjak
(nadaljevanje s 1. strani)
Sklad Alplesa ne želi likvidirati
Projekt sanacije v Alplesu teče, v Pohištvu je doslej temeljil le na povečevanju prodaje, pri tem so bili dovolj uspešni, dogovora z največjimi upniki pa še ni. Sklad je nekaj dolgov že odkupil, v teku pa so pogajanja z Gorenj-
sko banko kot največjim upnikom, problem pa je tudi v tem, ker ima Gorenjska banka hipoteko na celotno Alpleso-vo premoženje. Brez dogovora z banko torej projekt ni uresničljiv, saj ne morejo začeti z odprodajo posameznih nepre-
30 let Elektro Gorenjske
Žirovnica, junija - Elektro je nastala pred tridesetimi leti z /družitvi« distribucijskih podjetij Kranj in Žirovnica ter proizvodnega P°.dJetja Elektro Sava Kranj, obletnico so obeležili 18. junija v Završnici pri Žirovnici.
. Elektro Gorenjske je v treh desetletjih doživelo kar 22 reorga-mzacij, vendar je v bistvu ostalo enako, z električno energijo oskrbuje potrošnike na območju vseh petih gorenjskih občin ter Medvode na območju občine Ljubljana - Šiška.
V tem času je bil dosežen soliden in enakomeren razvoj elektroenergetike na Gorenjskem, je dejal Drago Štefe direktor Elektro Gorenjske. Tedaj je bila najvišja napetost 10 kilovoltov, s samo nekaj kilometri 35 kilovoltnih daljnovodov, danes pa je zgrajenih že 45 kilometrov 110 kilovoltnih daljnovodov, več kot 20 razdelilnih transformatorskih postaj in več kot 1.100 napajalnih transformatorskih postaj. V tridesetih letih so prodali 14,5 giga-atnih ur električne energije, kar bi zadoščalo za poldrugo leto 'ovenske porabe. Zanimiva je tudi primerjava, da so leta 1963 prodali 140 milijonov kilovatnih ur elektrike, največ pa leta 1988, *° je prodaja znašala 706 milijonov kilovatnih ur.
Posebnost Elektro Gorenjske je njenih 16 vodnih elektrarn, ki so v treh desetletjih pridobile 1.069 milijonov kilovatnih ur elek-
r,ke, s čimer je bilo prihranjenih 233 tisoč ton trboveljskega premoga. Za lažjo predstavo, to je 11.200 vagonov po 20 ton, kar Predstavlja 170 kilometrsko vlakovno kompozicijo. Seveda pa je
U to tudi prispevek k čistejšemu okolju. • Drago Papler
mičnin, ki jih trenutno ne potrebujejo, zato s pomočjo de-zinvestiranja ne morejo pridobiti ustreznega obratnega kapitala. Sicer pa je sklad banki v pogajanjih ponudil odkup terjatev z diskontom, je še povedal Korže.
Korže je tudi zanikal govorice o ponovnem združevanju Alplesa v veliko podjetje, saj se takšna težko prilagajajo trgu. Osredotočili so se na manjša, vitalna podjetja, ki se lažje prilagajajo trgu, zato bo tudi privatizacija potekala po posameznih družbah, tako privatizacija zaposlenih kot zunanjih kupcev.
Pred podpisom so pogodbe za mariborsko Metalno, ki naj
Dokaj optimistična je bila Korietova napoved, da bodo ob koncu letošnjega leta v skladovih podjetij izgube manjše za 90 odstotkov, kar kaže na to, da računa na pospešeno reševanje podjetij v letošnjem drugem polletju. Stvari so se namreč doslej vlekle tudi zaradi tega, ker sanacija podjetij časnovno ni bila usklajena s sanacijo bank in šele zdaj bodo podpisali prve pogodbe z bankami, ki so v sanaciji
Delavci v skladovih podjetij so slabo plačani, skladu pri tem pomaga ministerstvo za delo z dvema milijonoma mark. Pri skladu kot merilo vse bolj upoštevajo povprečne plače v gospodarstvu, saj je 80 odstotno izpolnjevanje kolektivne pogodbe nemalokrat sporno, Korže pa je seveda priznal, da tega marsikje ne dosegajo. Zato jih toži več kot sto posameznikov in sindikalnih organizacij, ni pa povedal katere.
Vključevanje Slovenije v evropski patentni sistem
Pri patentih zelo hitri
Kranj, 1. julija - Na uradnem obisku v Sloveniji se mudi predsednik Evropskega patentnega urada dr. Paul Braeodli, ki bo v petek, 2. julija, podpisal z našim ministrom za znanost in tehnologijo dr. Radom Bohincem dva sporazuma, s katerima se Slovenija vključuje v evropski patentni sistem.
Prvi je okvirni sporazum o sodelovanju, ki določa načela medsebojnega tehničnega, pravnega in administrativnega sodelovanja med evropskim patentnim uradom in Uradom RS za varstvo industrijske lastnine.
Drugi in vsebinsko pomembnejši sporazum pa pomeni posebno obliko vključitve Slovenije v evropski patentni sistem, ki temelji na Evropski patentni konvenciji iz leta 1973. Sporazum bo začel veljati na začetku prihodnjega leta, ko bodo urejene vse potrebne tehnične, organizacijske in pravne podlage, omogočil pa bo, da bo namesto nacionalne patentne prijave mogoče zahtevati patentno varstvo v Sloveniji tudi na podlagi evropske patentne prijave oziroma evropskega patenta, ki ga podeljuje Evropski patentni urad s sedežem v Miinchnu.
Z evropskim patentom je bilo doslej možno pridobiti patentno varstvo le v državah članicah Evropske patentne organizacije. Zanimanje zanj pa je vse večje med državami srednje in vzhodne Evrope, saj v državah EGS in EFTA dajejo patentnemu varstvu in drugih kategorijam intelektualne lastnine velik gospodarski pomen. Številne države bi se zato rade vključile v evropski patent, vendar je Evropska patentna konvencija zaprtega tipa in enostranski pristop ni možen, pred ratifikacijo je potrebno skleniti dvostranski sporazum.
Slovenija je mlada država, vendar ji je med vsemi zainteresiranimi prvi uspelo skleniti takšen sporazum, nedvomno tudi zaradi sodobne zakonodaje na področju varstva industrijske lastnine. Sporazum je pomemben za vsestransko gospodarsko sodelovanje z Evropo, pozitivno bo vplival tudi na druga prizadevanja naše države, denimo pri včlanjevanju v GATT.
Evropski patentni urad je eden največjih na svetu, saj zaposluje 4 tisoč ljudi, letno pa prejmejo približno 60 tisoč patentnih prijav. Vključitev Slovenije pa bo predstavljala tudi zaslužek za državni proračun, del sredstev iz prijavnih pristojbin naj bi bil posebej namenjen kot finančna pomoč slovenskim podjetjem in izumiteljem za varstvo njihovih izumov v Evropi prek Evropskega patentnega urada, saj so stroški razmeroma visoki.
Dnevi PAP-Telematike
Ljubljana, 23. junija - Na sedežu profitnega centra Avtomatika so predstavili dejavnosti podjetja PAP-Telematika, to priložnost pa so izkoristili tudi za srečanje s poslovnimi partnerji.
Avtomatika deluje na področju avtomatizacije železniškega prometa, inženiringa, projektiranja in montaže različnih naprav in sistemov. Predstavila je delovanje sistema KS 2000, montažo zaščitne kupole za radarske sisteme in skupaj z železniškim muzejem pripravila razstavo o zgodovinskem razvoju telefonije.
Profitni center Telekomunikacije, ki se ukvarja z načrtovanjem in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij za PTT, železniško in elektrogospodarstvo, je prikazal postopek obešanja samonosilnega optičnega kabla na trakciji in način spajanja takega kabla.E
Satelitski sistemi kot tretji del PAP-Telematike so celovito in funkcionalno predstavili programe firme Tehnisat, ki jih posredujejo slovenskim kupcem, priložnost za predstavitev elektronskih telefonskih ključavnic pa je izkoristilo tudi sestrsko podjetje, proizvajalec telekomunikacijske opreme PAP-Intel. • T. A.
bi bila razdeljena na Elektro-kovino, Metalno in Talum, samo na ravni holdinga pa gre za 100 milijonov dolarjev dolgov, ki naj bi jih v Elektroko-vini z lastniškimi preknjižba-mi in v Metalni s prisilno poravnavo zmanjšali na znosnih 10 do 12 milijonov dolarjev. Šele to bo omogočilo začetek dejanske sanacije mariborskega velikana.
Krški Videm, zdaj v stečaju, posluje bolje, vendar tekoče poslovanje še ni brez izgub, "točko preloma" naj bi dosegli v prihodnjih mesecih in na koncu leta dosegli načrtovano izgubo. Novo vodstvo pa se je po Koržetovih besedah dobro znašlo. • M. Volčjak
INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ
Firma DUN & BRADSTREET pripravlja poslovni register DUNS CENTRAL EVROPA, ki bo poleg ostalih držav pokrival tudi Slovenijo.
Izšel bo letos jeseni in bo v tujini distribuiran preko DUN BRADSTREET mreže. V njem bo zajetih tudi približno 1.500 slovenskih podjetij, izbranih glede na velikost, poslovanje s tujino in branžo.
Deset strani je v registru rezerviranih tudi za oglaševanje. Oglasi bodo črno-beli, filme za tisk preskrbijo oglaševalci sami, cena pa je 1.500 DEM za pol strani in 3.000 DEM za celo stran oglasa.
Zainteresirani za oglaševanje lahko dobijo podrobnejše informacije pri GZS ga. Mojci Osojni, tel.: 061/150-122, int. 208.
Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti objavlja JAVNI RAZPIS
I. Za Izbiro izvajalca za izvajanje programa usposabljanja osnov računalništva osnovnošolcev (7. In 8. razred) v potujoči računalniški učilnici za šolsko leto 1993/94
1. Program se izvaja na 8 (osmih) prenosnih računalnikih z oznako NB CH 386 SX/40 Mb HDD/20 MHz/2 Mb RAM po osnovnih šolah občine Kranj v 20 skupinah po 15 učencev in traja 70 ur.
2. Sofinancer do 65 % vrednosti cene izobraževanja je občina Kranj, ki priznava vrednost ure v višini bruto vrednosti ure interesne dejavnosti
v osnovni šoli, ki jo za tekoči mesec prizna Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
3. Ponudba mora vsebovati: - podatke iz registrskega sodišča o registraciji podjetja - program poučevanja, ki mora biti potrjen z zakonom določenega pooblaščenega organa - dokazila o strokovni usposobljenosti izvajalcev programa - ceno programa - opis dosedanjega dela in morebitne reference ponudnika. Ponudbo z vso potrebno dokumentacijo z oznako Ne odpiraj - javni razpis za potujočo učilnico, je potrebno predložiti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Občina Kranj, Sekretariat za družbene dejavnosti. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa pisno, najkasneje v 15 dneh po odpiranju ponudb.
4. Vse druge informacije lahko dobite na Sekretariatu za družbene dejavnosti Občine Kranj.
OBČINA KRANJ
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Na cesti
Citroen Xantia
Citroen xantia, naslednik ostarelega modela, prvič predstavljen na letošnjem ženevskem salonu, je konceptualno sodobno vozilo višjega srednjega razreda z zunanjo privlačno obliko in sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kakršne so pri Citroenu že uporabili pri modelih ZX in XM.
Vozili smo v Kranju: gorenjsko predstavitev je pripravil kranjski Merkur
Ime xantia izhaja iz povezave med označevanjem citroenove tehnologije in človeške topline. Kombilimuzinska oblika karoserije je podoba čvrstega in skladnega avtomobila. Ob sodobni in citroenovsko udobni notranjosti in pregledni armaturni plošči se xantia ponaša z bogato opremo, še posebej v izvedbi 16 V. Med dodatne varnostne elemente sodijo zakrite bočne ojačitve, tehnološka novost pa je hidroaktivno vzmetenje hidroaktiva II, ki je izpopolnjena verzija hidroaktivnega vzmetenja iz modela XM, za boljšo lego na cesti pa skrbi tudi zadnja pasivna prema.
Xantie bodo na slovenskem avtomobilskem trgu opremljene s tremi različnimi motorji. Najšibkejši ima 1761 kubičnih centimetrov in zmore največjo moč 74 kW, kar zadošča za najvišjo hitrost 187 kilometrov na uro. V motorni paleti sta tudi dva dvolitr-ska štirivaljnika, eden z močjo 89 kW, močnejši, vgrajen v model 16 V, pa ima kar 112 kVV, z njim pa vozilo doseže 213 kilometrov na uro. Cimos ponuja tri modele: 1.8 SX za tovarniško ceno 2.050.000 tolarjev, 2.0 VSX za 2.550.000 in 16 V za 2.850.000 tolarjev. • M. G.
Petrolova akcija Plus 5
Bencin z dodatkom
Slovenska naftna družba Petrol se zadnja tri leta s svojo ponudbo in modernizacijo svojih objektov in kvaliteto storitev vse bolj prilagaja potrebam kupcev. V zadnjem času veliko pozornosti posvečajo tudi novim tehnološkim dosežkom pri motornih gorivih.
Odločitev za izboljšanje motornih goriv so pri Petrolu sprejeli že pred dobrimi tremi leti, včeraj pa se je začela akcija, ki so jo poimenovali Plus 5. Gre za bencin, ki vsebuje dodatke, ki omogočajo boljše izgorevanje ter s tem čistejši sesalni prostor v avtomobilskem motorju, manjše onesnaževanje in tudi manjšo porabo goriva. Obsežne raziskave so pokazale, da uporaba teh aditivov zmanjša usedline v vplinjaču ali napravi za elektronsko vbrizgavanje za 60 do 70 odstotkov, porabo pa za okoli 4 odstotke, pripomorejo pa tudi k antikorozijski zaščiti motorja. Dodatek se dodaja v vse vrste bencina, ki ga imajo na Petrolovih bencinskih servisih, kar pomeni, da bodo kupci za isto ceno dobili kvalitetnejše gorivo. Aditivi so kompatibilni z ostalimi vrstami bencinskih dodatkov. Kljub temu da so cene goriva za zdaj nespremenjene se Petrol z vlado dogovarja o korekciji, saj je predvsem zaradi spremembe tečaja ameriškega dolarja po njihovem mnenju cene potrebno v kratkem spremeniti. • M. G.
R 4, Zastava 101sL tip, novi tip, Renault 5 st. tip idi še olja Castrol, Penasol, Ina Delta 5, BP olja.
am p< 1-4, z nu<
i
AVTO MARKOVIČ d.o.o.
trgovina Spodnji trg 40, škofja Loka
telefon: 064/620-647, fax: 622-031 oleg karoserijskih delov za osebna vozila Golf 1.2
✓ ✓
sončne strehe 17.040.00 SIT (v ceni všteta montaža) maska Golf JX 4 žarometi 14.041.00 SIT avtoprevleke za srednja vozila po 3.600.00 SIT
za vozila z deljivim naslonom po 3.800.00 SIT
za vozila Škoda Favorit delj. nasl. po 3.800.00
za vozila R-19 po 3.900.00 SIT
za vozila R-Clio po 3.900.00 SIT ROG - kolesa 18 prestav prodaja s 5% popustom na 4 čeke, ali brez popusta na pet čekov, dodatna oprema
Teden odnosov z javnostmi
POTREBA PO DVOSTRANSKI KOMUNIKACIJI
Ljubljana, 29. junija - V odnosih z različnimi javnostmi, predvsem potencialnimi kupci, imajo slovenska podjetja podobne težave kot podjetja razvitega zahoda - to je temeljna ugotovitev prvega dne Tedna odnosov z javnostmi, ki ga pripravlja PR Center Ljubljana od 29. junija do 2. julija. V torek sta ameriška profesorja James E. in Larissa A. Grunig predstavila rezultate raziskave "Odličnost v odnosih z javnostmi in komunikacijskem mana-gementu", ki sta jo naredila v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji med 300 najuspešnejšimi podjetji. Raziskavo z istimi vprašalniki so med 31 podjetji, toliko jih ima oddelke za stike z javnostjo, izvedli tudi v Sloveniji. Ugotovili so, da ni bistvene razlike v pojmovanju pomena stikov z javnostmi med slovenskimi in zahodnimi strokovnjaki s tega področja. Res pa je, da imajo takšni oddelki pri nas mnogo manj dejanskega vpliva na strategijo podjetja, kot je to v povprečju na zahodu. Pri tem so poudarili vpliv okolja, ki postavlja meje tistim, ki komunicirajo z javnostmi in predvsem prevelik in izključujoč vpliv tehnične stroke na poslovanje podjetja. Slednje se, predvsem v Sloveniji kot majhni državi, v pogojih ostre mednarodne konkurence mora znajti v okolju; ne le tako, da mu posreduje informacije o sebi, temveč mora znati sprejemati in prepoznavati tudi potrebe in smernice, ki jih sporoča okolje samo. • M. A.
Redna oprtna linija z Budimpešto
Tovornjaki na vlaku
Kranj, junija - Minuli teden je iz koprskega pristanišča na promocijsko vožnjo do Miinchna odpeljal oprtni vlak, naložen s tovornjaki. Maja pa so Slovenske železnice uvedle redno oprtno linijo Lju-bljana-Budimpešta.
Slovenske železnice so z oprtnim vlakom, naloženim s kamioni, dokazale, da je takšen prevoz možen tudi pri nas, če zmanjšajo hitrosti v predorih in podvozih na soškem koridorju. Vlak je 24. junija ob 17.45 odpeljal iz Kopra in v Munchen prispel naslednje jutro od 5.40, za šoferje je bila vožnja'seveda prijetnejša kot za volanom, v Munchnu pa so lahko takoj odpeljali naprej.
V koprsko luko vsak teden z ladjami prispe približno 480 tovornjakov in Slovenske železnice jih skušajo prepeljati vsaj tretji-I no.
1 Prvi oprtni vlak je odpeljal iz Ljubljane do Kčlna leta 1974, dve leti kasneje je začel enkrat tedensko voziti do Munchna, deset let kasneje pa celo dvakrat na dan, pred leti celo trikrat na dan. Zadnji dve leti vozi dvakrat na dan, zaseden pa je približno polovično.
Konec maja pa so uvedli redno oprtno linijo med Ljubljano in Budimpešto, s čimer se Slovenske železnice prilagajajo vse večjemu prometu v tej smeri.
MEŠETAR
AGROIZBIRA Kranj			
Ima v svoji trgovini na Smledniški cesti 17 na zalogi:			
Akumulatorji:			
12 V 40 Ah	3500,00	Kosa BCS 127 IT	2190,00
12 V 45 Ah	4000,00	Prst BCS IT	1100,00
12 V 50 Ah	4836,00	Olje Super3,101	1900,00
12 V 75 Ah	6100,00	Destilirana voda, 101	322,00
12 V 97 Ah	8100,00	Glava motorja Zetor	7900,00
12 V 135 Ah	16850,00	Guma 14.9.13.28	28700,00
12 V 140 Ah	17250,00	Guma 750 x 20	11300,00
12 V 180 Ah	20500,00	Guma 600 x 16	5700,00
Inverzija TV	19900,00	Zaganjač Universal	39800,00
Možnost nakupa akumulatorjev		s čekom, z odlogom do 30	
dni. Trgovina je odprta od 7. do 14. ure, ob sbotah od 7. do			
12. ure. Tel.:	324-802.		
Agromehanika,
Hrastje 52a, Kranj
KOSILNICA ALPINA 46 LS 58.073,00 KOSILNICA BATUJE BSK 3 89.000,00 KOSILNICA VRTNA PAN AGRA
24.000,00 OBRAČALNIK SENA UTO 1650 ZA TV NOVI TIP 88.000,00
VISOKOTLAČNI AGREGAT ZA PRANJE BRAVO 100 bar 30.829,00 VISOKOTLAČNI AGREGAT ZA PRANJE BRAAVO 110 bar 35.402,00
PRALEC SIBI JET 15 1/150 bar 89.424,00 Kmetovalce obveščamo, da odkupujemo rabljeno kmetijsko mehanizacijo po sistemu staro za novo. Razliko plačate tudi z ugodnimi krediti do 2 leti z obrestno mero 1,3 %.
INFORMACIJE TEL: (064) 331-030.
Avtosalon Mark Mobil & Daš dobiš
CENE AVTOMOBILOV
Daewoo Racer base 4 ali 5 vrat, cena do reg. 11.949 USD
Daevvoo Racer GSi 4 ali 5 vrat, cena do reg. 13.224 USD
Količine so omejene. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila. Šuceva 17, Kranj, tel.: 242-300, 242-600, 325-981.
GLAS
i
"AVT0S0LA" ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 5. JUUJ1993, ob 18. url. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZIUH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA.
^311-035
p o.KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, Tel. 223-276, 221-201, 221-031
IHHMMMP §
SUPER PONUDBA V JULIJU
dobava takoj
velika izbira barv
ugodni krediti brez pologa
odkup rabljenega vozila katerekoli znamke
dodatna oprema na 3 čeke
BH Preskrba TRŽIČ
PONUDBA ZA POPOLNO OPREMO VAŠEGA BIVALNEGA OKOLJA
NA VEČ KOT 800 m2 RAZSTAVNEGA PROSTORA V OBEH SALONIH POHIŠTVA TRŽIČ IN DETELJICA
• SEDEŽNE GARNITURE
• DNEVNE SOBE
• SPALNICE
• KUHINJE
• OTROŠKE SOBE
• KOPALNIŠKO POHIŠTVO
• MASIVNO POHIŠTVO •PREDSOBE
• VZMETNICE JOGI
• LESTENCI
OBNOVLJEN ODDELEK TALNIH OBLOG PA VAM V AKCIJSKI PRODAJI NUDI:
•ITISONE • TAPISONE •TEKAČE
• PLUTO - stensko in talno
• TOPLE PODE
• UMETNO TRAVO ITD.
UGODNI KREDITNI POGOJI • GOTOVINSKI POPUST DO 35% • BREZPLAČNA DOSTAVA
DELOVNI
ČAS
SALON POH. TRŽIČ
JULIJ AVGUST od 7. -11. ure in od 15. -19. ure
13T 50-898
SALON POH. DETELJICA
NON- STOP od 8. -19. ure
IX 53-017
NOVO NOVO NOVO NA DETELJICI
TRGOVINA S TEHNIČNIM BLAGOM
V KLETI POD SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO
Čaka vas bogata izbira bele tehnike CANDY,SIEMENS, GORENJE, akustike, gospodinjskih aparatov, izdelkov iz stekla, porcelana in plastike, elektromateriala, barv, okovja, vijakov in še in še...
Ugodni plačilni pogoji
3 % popust na takojšnje plačilo nad 10.000 SIT
5 % popust na takojšnje plačilo nad 50.000 SIT
PRODAJA NA ČEKE, POTROŠNIŠKI KREDIT I
*KC<,
^Jr od 21. 6* do 15. 7.
BELA TEHNIKA
GORENJE prodaja na S čekov brez obresti
DELOVNI ČAS: pon. - pet. 7 -19, sobota 7 -12
JOŽE KOŠNJEK
IVO HVALICA, državni poslanec in član preiskovalne komisije o zadevah HIT in VIS
Igralništvo ni vaška tombola
V novogoriški igralnici, ki je prevzela tehnologijo portoroškega Casinoja in je začela obratovati leta 1987, se je na večer zvrstilo od 1500 do 3000 gostov, obrnilo pa se je od 250 do 300.000 mark. Nova Gorica ima namreč na italijanski strani zaledje z izjemno visoko kupno močjo. Po svoj davek je hodila Udba, znašal pa je 10 odstotkov izkupička. Zato igralništva ne moremo enačiti z navadno tombolo ali loterijo, kot predlaga v zakonu o igrah na srečo vlada, je v torek v Radovljici dejal poslanec državnega zbora in podpredsednik preiskovalne komisije parlamenta Ivo Hvalica iz Nove Gorice.
"Ko je prišla informacija Službe družbenega knjigovodstva o Hitu in smo jo dobili na mizo člani Rejčeve komisije za raziskavo primerov oškodovanja družbene lastnine, smo bili šokirani. Brzdal sem se, da ne bi informacije spravil v javnost. Marjan Podobnik me je prehitel in sem ga sprva obsojal, ker je le šlo za strogo zaupni dokument. Ko pa sem vso stvar prespal, sem spoznal, da bi z molčanjem dajali potuho enemu največjih finančnih in političnih škandalov v Sloveniji," je v torek gorenjskim socialdemokratom razlagal aferi Hit in Vis Ivo Hvalica. Med Elanom, železnicami, bankami in domnevnimi zlorabami javnih pooblastil pri uvozu sladkorja se je komisija prednostno odločila za raziskavo primera Hit. Sprva se je vsa zadeva sukala okrog lastninjenja. V poldrugem letu so po Hvaličevih besedah polastninili za poldrugo milijardo tolarjev vredno družbeno premoženje, potem pa je z afero Vis dobila zadeva Hit še druge razsežnosti.
"Na srečo izredno dobro obvladam italijanščino in sem zato zelo dobro razumel nekatere dokumente, posebej tistega, najbolj obtožujočega, izjavo človeka, ki je v igralnici vodil posojilno službo in ki hud» bremeni vodstvo Hita. Igralništvo je treba poznati. Od na primer 1000 obiskovalcev jih 950 igra za manjše vsote, 50 pa jih je hazarderjev, pravih bolnikov. Ponavadi pridejo brez denarja in rečejo, da tokrat ne bodo igrali. Vendar jih igra premami, začno igrati in si sposodijo denar. Pri tem igra pravilo 9 : 10. Če si je na primer nekdo sposodil zvečer 9000 mark, jih je moral naslednji dan vrniti 1000. Za nediscplinirane so skrbele legalne in tudi ilegalne agencije za izterjavo. Problem je torej posojilna služba oziroma tistih 50 hazarderjev, ki so ustvarjali tri četrtine dohodka igralnice. Potem pa se je zgodil primer, da je nek beneški trgovec v treh ali štirih nočeh zaigral 1,4 ali 1,5 milijona mark in zastavil sliko, vredno najmanj 2 milijona mark, čeprav v Hitu pravijo, da ne gre za tako dragoceno umetnino. In prav dokument o tem primeru govori o začetku kriminala in je za Hit najbolj obremenjujoč," je povedal Hvalica.
Pranje "udbovskega" davka
"Ko je prišla slovenska politična pomlad in je bilo z Udbo
konec, tudi ni bilo več organizacije, ki bi davek pobirala. Pred tem se za prejeti denar niso izdajala nobena potrdila, ampak samo listič z napisano vsoto. Udbovski davek je zato začel romati v zasebne žepe. To so bile velike vsote denarja, da se ti zavrti v glavi. Izginjale so neznano kam, vendar domnevam, da je romal najprej v firmo v Dublinu na Irskem, od tam pa nazaj v neko beneško banko. Trdim, da bi s tem denarjem lahko zgradili cesto od Razdrtega do Nove Gorice, pa še kakšen prijeten potoček bi lahko tekel ob cesti. Tako pa je država dobivala le 20 odstotni prometni davek, vse ostalo pa je ušlo. V svetu dosega prometni davek v igralništvu 80 ali celo  85  odstotkov, večinski lastniki igralnic pa so občine ali pokrajine, vloga zasebnega kapitala pa je zelo omejena. Predlagal sem dodatno obdavčitev igralništva. Davek naj bi porabili za usposobitev slovenske protizračne obrambe, za preprečevanje narkomanije in za urejanje cest na novogori-škem območju, vendar je odbor za kreditnomonetarno politiko moj predlog zavrnil. Predlagal  sem  izdajo zakona o igralništvu. Čakam na odgovor vlade. Zakon, ki ga je pripravila vlada, pa govori o igrah na srečo, v njem pa ni niti besedice o posojilni službi igralnic, čeprav je to vir zla. Kot da bi to še naprej nekomu koristilo," je povedal Ivo Hvalica.
HIT toži Hvalico, ta pa Golobica
Novogoriški poslanec je v Radovljici povedal, da toži generalnega sekretarja Liberalnode-mokratske stranke Gregorja Golobica za 10 milijonov tolarjev, ker ga je le-ta obdolžil sodelovanja z Udbo. Hvalica bo vsoto v primeru dobljene tožbe namenil za dobrodelne namene. Šel je tudi na VIS in ugotovil, da njegovega dosjeja ni bilo.
"Mene pa toži HIT. Vendar se ne bojim, čeprav imajo slavne odvetnike in jim plačajo toliko kolikor zahtevajo. Včeraj sem ujel, da so celo najeli neko firmo, ki piše članke zoper člane preiskovalne komisije. Bojim se fizičnega nasilja. Policija mi je ponudila varstvo, vendar sem odklonil. Pravijo, da me varujejo bolj od daleč, vendar jaz tega še nisem opazil," je povedal Ivo Hvalica.
Ivo Hvalica posebej za Gorenjski glas
Odločilna ovadba kranjske policije
Pravite, da bi lahko, če bi bilo po vašem, dosedanje delo opravili v treh tednih, ne pa v treh mesecih. Kako daleč je pravzaprav komisija v primeru Hit?
"Predsednica komisije Polonca Dobrajc zelo spretno ovira hitrejše delo komisije. Vendar mislim, da smo prišli čez polovico. Odločilna je ovadba, ki jo je pristojnemu tožilcu v Novi Gorici predala kranjska uprava za notranje zadeve."
Lahko poveste, kdo je ovadeni
"Tega ne morem povedati. Lahko pa povem, da gre za dokument, ki je v našem tajnem arhivu evidentiran pod številko 3533 in ima datum 16. junij letos. Torej je star šele 14 dni."
V kolikšni meri pomanjkanje poslovnika in zakona o delu preiskovalnih komisij ovira vaše delo?
"Vpliv pomanjkanja zakona o parlamentarni preiskavi in poslovnika o delu parlamentarnih preiskovalnih komisij je največ 30 odstoten, vse drugo pa je sprenevedanje."
V nagovoru gorenjskim socialdemokratom ste omenili, da so se podobne stvari kot v Hitu, vendar v manjši meri, dogajale tudi v nekaterih drugih podjetjih ob meji ali za mejo. Imate v mislih morda tudi razna mešana podjetja onstran meja?
"Absolutno. Glejte, mešana podjetja so bila ustanovljena za izvažanje kapitala. Podjetje, ki je imelo svoje sestrsko ali mešano podjetje na drugi strani meje, je nekaj izvozilo, dobilo domov samo fakturo, denar pa je ostat firmi za mejo. V obmejnem prostoru se je to na veliko počelo. In na nek način tudi kradlo zato, da bi se denar vrnil domov za nakup bankrotiranih domaČih podjetij. Med takimi je tudi velika novo-goriška firma. Imena ne bom povedal, vendar vsak lahko ugane, za katero gre. Ta primer bo kmalu prišel na dan."
Od kod vam informacije in razni tajni dokumenti? Kdo vas obvešča, saj gre v takih primerih za vaše tveganje in za tveganje vira? Dejali ste, da se ne bojite sodišča, ampak fizičnih groženj. "Pojavil sem se v italijanskem tisku, ko sem postal član preiskovalne komisije. Za naslednje gre. Italijani so več let neuspešno skušali spraviti to zadevo prek meje, vendar naša Udba tega ni sprejela, ker bi s tem sosedje odkrili njeno delovanje. Nemočno so opazovali svoje ljudi, kako so odnašali k nam velike vsote denarja. Vedeli so, da se na naši strani pere denar. Ko so zvedeli za mojo funkcijo in za moje dobro znanje italijanščine, je bil pri meni novinar tržaškega Piccola in tudi nekateri drugi so ocenili, da lahko marsikaj naredim. Pojavilo se je več ljudi. Še danes zjutraj me je klical neki gospod in obljubil pomoč in informacije. Občutek imam, da mi želijo ljudje pomagati. Mogoče se mi skuša tudi kaj podtakniti. Vendar sem navezal stike s kronsko pričo, kot ji jaz pravim, z gospodom Brunom Saccom, ki je vodil posojilno službo v novogoriški igralnici in se je spri s Hitom, z njegovo ženo, z nekaterimi italijanskimi novinarji. Večkrat smo bili skupaj. Nobena skrivnost ni, da sem se zasebno pogovarjal z visokim predstavnikom italijanske policije."
Gospod Sacco je bil torej ključ do razkritja afere.
"Gospod Sacco je posodil tistemu beneškemu trgovcu toliko denarja, ta pa mu je zastavil sliko. Tu je prišlo do spora. Sacco me večkrat pokliče, ponoči. Mislim pa, da sem si sestavil dosti jasno sliko o vsej zadevi in jo v celoti obvladam. Ne zaradi nekih mojih izjemnih sposobnosti, ampak predvsem zaradi dobrega znanja italijanščine. Skoraj polovica gradiva je v italijanščini, italijansko časopisje veliko piše o tem. Sedaj res kaže, da podatke dobivam dokaj lahko. Bilo pa je tudi dramatično. Kaseto, ki sem jo pridobil, sem poslušal v avtu. Skupaj z novinarjem smo krožili in nisem vedel, kam gremo. Nekam čudne občutke sem imel. Sedaj, ko je vse mimo, je boljše."
Je težko biti Novogoričan in razkrivati novogoriško afero?
"Živeti tam pomeni nekaj drugega kot v Ljubljani prebirati zaupna gradiva. Jaz za vsakim imenom vidim konkretne ljudi, obraze, ki jih poznam. Po eni strani je to lažje za oblikovanje celovite predstave o vsej zadevi, po drugi strani pa je to dodatna obremenitev." • J. Košnjek
Nevarne iluzije
Iluzija je slepilo, samoprevara, varljivo upanje, da se bo težava (ali težave) same po sebi rešila - v našo korist seveda. Človek je k takim sanjarjenjem nagnjen. K temu sodi tudi idealiziranje lastne preteklosti in slepo sprejemanje tuje izkušnje. Velja: čimveč je brezizhodnih situacij, razmer torej, ko ljudje ne vedo, kako se izviti iz primeža stisk, ki jih pestijo, temveč je zatekanja k iluzijam.
Mi smo se-to sem že večkrat zapisal - v še ne povsem znanih okoliščinah relativno ceneno izvlekli iz bivše Jugovine. Kaj vse je temu botrovali, verjetno nikoli ne bomo prav natančno izvedeli. Recimo, da je v našem primeru obveljala tista, malce hvalisava: bili smo pogumni in imeli smo srečo. Vse pa kaže, da je bilo odločilno mnenje Zahoda, da smo mi vendarle tista mejna pokrajina, kjer se začenja "prava" Evropa. Pri tem ima nekaj zaslug tudi gospod Turjaški, ki je pred natanko 400 leti potolkel Turke pri Sisku in s tem upajmo za zmeraj potegnil mejo med krščanstvom in islamom na tem prostoru. Upajmo torej, da to ni iluzija! Imamo pa dandanes opraviti vsaj z dvema iluzijama, ki znata v zadnjih letih doseženo ogroziti.
Ko nam je formiranje samostojne dražve tako elegantno uspelo, so bili (in so še) mnogi med nami prepričani, da bo neboleč tudi prehod od pretežno centralno-planskega k modernemu tržnemu gospodarstvu z vsem, kar zraven sodi (lastninjenje, institucionalne spremembe, reforma javnega sektorja). Sprva je res kazalo tako. Gospodarstvo je tedaj presenetljivo dobro prebolevalo izgubo jugotrgov in razpadanje vzhodno-evropskih tržišč. Sicer rastoča brezposelnost je ves ta čas v obvladljivih mejah, javni sektor se postopoma adaptira na noverazmere, itd. Trda kreditno-monetarna politika ob strogem nadzorovanju (obvladovanju) ključnih cen (energetika, hrana, promet) ves ta čas ohranja inflacijo na zavidljivo nizki ravni. Vse več pa je znamenj, da prehod iz enega v drug družbenogospodarski sistem le ne bo tekel še naprej zvezno, brez večjih pretresov, neboleče torej. Želenega in tudi napovedovanega novega skorajšnjega gospodarskega zagona ni in ni, prav nasprotno: družbeni proizvod še vedno pada, letos tudi izvoz, tudi drugi kazalci niso spodbudni; obenem pa dobrešen del potrošnje nima realnega kritja, kar vse kaže na to, da našo državo čakajo v naslednjih mesecih (letih) težki notranji pretresi. Ne dovolj pretehtan učiteljski štrajk ter Zagožen-Frelih-Omanova "jo-gurtna revolucija" sta le prva znamenja prihajajočih napetosti. To so dejstva. In reakcija ljudi?
Eno reagiranje bi lahko pogojno imenovali idealiziranje preteklih razmer. Na kaj mislim?
Stiska takšna in drugačna, ki že domuje pri številnih naših družinah, navaja namreč nekatere med nami k naslednjemu premisleku:
V času realnega socializma smo imeli tako rekoč vse. Nezaposlenosti nismo poznali, socialna varnost je bila na visoki ravni, afer ni bilo, težav s sosedi tudi nismo imeli, itd. S prehodom v strankarsko demokracijo in s prvimi začetki nastajajočih kapitalističnih družbenoekonomskih odnosov smo vse to izgubili, dobili pa smo stiske in težave ter nekaj dobro plačanih "demokratov". Sklep, kise tako razmišljajočimponuja, je skrajno preprost. Vrniti se je treba v stare dobre čase - to je pravi recept za rešitev vseh sedanjih težav.
Vprašati se moramo: ali je to res rešitev? Seveda ne! To je pač ena tistih iluzij, ki nas odvrača od soočanja z nujnostjo gospodarskega in družbenega prestrukturiranja. Zagovorniki vračanja v preteklost namreč pozabljajo, da se je prejšnji družbenogospodarski sistem notranje izčrpal. Navzven se je to zgovorno potrdilo v tem, da le-ta ni od nekega trenutka dalje mogel več konkurirati v produkciji blaga, storitev in novih znanj s tržnimi gospodarstvi in se je zato moral zrušiti. Enako bi vračanje k prejšnjim družbenoekonomskim odnosom pomenilo pristajanje na trajno podrejen položaj v mednarodni delitvi dela, drugače rečeno: to bi bila zavestna odločitev za manj ekonomsko učinkovit sistem. Vse drugo je drugotnega pomena, oz- je le posledica povedanega.
Druga reakcija, ki je tudi iluzija: Mnogi novopečeni politiki širijo zmotno upanje, da je lahko prehodno obdobje, torej prehod iz prejšnjega v novi družbenoekonomski sistem, neboleča operacija. Najbolj preprosti mislijo, da nam novi čas že sam po sebi zagotavlja vse tisto, kar smo že imeli v prejšnjem sistemu (vse od visoke socialne varnosti, do pravice do malo ali neogovomega dela) in še več. Ta več pa večini pomeni višje plače, neselektivno visoko zaščito drage domače proizvodnje (npr. kmetijske), toleranten odnos do rastoče sive ekonomije, nizke obdavčitve, neomejeno javno porabo, itd. Ti ponujali i čudeža seveda nimajo operativnih alternativnih predlogov, so pa brezskrupolozni demagogi ter pripravljeni vsakega, ki jim skuša oporekati, razglastiti za nevedneia; nesposobneža ali ozmerjati z boljševikom, s to konjukturno psovko sedanjega novoreka.
Toda, težavno prehodno obdobje je dejstvo in poti nazaj ni - tudi zato ne, ker je dejansko ni. Treba bo, kot se rado pravi zategniti pas, pa če nam je prav ali ne, združiti moči, ki jih imamo, utišati demagoge, se odpovedati tem in drugim iluzijam. Brez tega ne bomo postali del razvite Evrope, ostali bomo Balkan. Zmaga nad Turki pri Sisku bo v tem primeru dokončno zaman in kmalu razglašena za napako.
Viktor Žakelj
MARIJA VOLČJAK
ANDREJ ŽALAR
Gospodarska gibanja v letošnjem letu
Luksuzni avtomobili krepko povečali uvoz
Poznavalci ocenjujejo, da je bilo v letošnjem prvem polletju uvoženih 30 tisoč luksuznih avtomobilov.
Kranj, 30. junija - Vse kaže, da smo na Slovenskem postali nori na avtomobile višje kubature, saj je bilo po izjavah vladnih predstavnikov v štirih mesecih letošnjega leta kupljenih 23 tisoč avtomobilov, od tega je bilo vsaj 16 tisoč pravega uvoza. Ce vzamemo povprečno ceno 20 tisoč mark za vozilo, je bil zaradi lufc suznih avtomobilov uvoz večji za 320 milijonov mark. Nedvomno so k temu prispevale govorice o uvedbi dodatne takse na uvožene avtomobile, vendar pa poznavalci pravijo, da je bil tudi od aprila naprej uvoz avtomobilov velik, govore o 30 tisoč uvoženih avtomobilov.
Slovenski Cestni kriz ostaja
Zamenjana je samo strategija njegovega uresničevanja
Uvoz avtomobilov je tako zelo vplival na uvozno izvozna gibanja v letošnjem letu, da so mu posebno pozornsot posvetili tudi v majski številki Gospodarskih gibanj, v katerih svoje ugotovitve objavlja Ekonomski inštitut Pravne fakultete, bolj znan kot Bajtov inštitut.
Uvoz za četrtino večji
Aprila je bil zaostanek izvoza za uvozom manjši, saj so dopolnitve nekoliko izboljšale rezultate tudi za prvo četrtletje. Tako ob prepolovitvi menjave s ex-Jugoslavijo ostali del izvoza stagnira, uvoz pa je večji kot lani zaradi potrošniškega uvoza, predvsem osebnih avtomobilov.
Aprila je bil po začasnih podatkih skupni izvoz za 16,3 odstotke, v štirih mesecih pa za 15,9 odstotkov manjši kot v primerjalnem obdobju lani, vendar bo v dokončnih podatkih zaostanek verjetno manjši. Pri tem je bil v menjavi z ex-Jugo-slavijo aprila padec 52,4 odstoten in v štirih mesecih 53,6 odstoten, z "pravo" tujino pa 2,5 odstoten oziroma 0,5 odstoten.
Tečaj se je umiril pri 70 tolarjih za marko, kakor je napovedal finančni minister Mitja Gaspari. V petih mesecih je bila inflacija v primerjavi z lanskim decembrom 9,4 odstotna, urađeni tečaj BS pa je za marko porasel za 12,5 odstotkov, za dolar pa za 11 odstotkov. Junija je dolar pridobil na račun marke, kar so v svetu ie nekaj časa pričakovali. Tolar torej letos drsi hitreje od rasti domačih cen (kar je bilo napovedano), vendar se ta trend ne ohranja. Zato ni gotovo, če bo do konca leta razlika med padcem tolarja in rastjo cen na drobno dosegla predvidenih 6 do 10 odstotnih točk.
Če upoštevamo pričakovane popravke, pa izvoz v tujino praktično ni padel, le padca prodaje na trgu ex-Jugoslavije nismo uspeli nadomestiti.
Skupni uvoz je bil aprila manjši za 3,5 odstotkov kot aprila lani, v štirih mesecih pa večji za 7 odstotkov. Pri tem je uvoz iz ex-Jugoslavije padel za 54,8 oziroma za 52,7 odstotkov, iz ostale tujine pa je bil aprila večji za 12,1 odstotku, v štirih mesecih pa za 28,1 odstotku.
Ob stagnaciji izvoza v "pravo" tujino je tako kar za četrtino večji uvoz iz tujine poglavitna značilnost zunanjetrgovinskih gibanj v začetku letošnjega leta.
Brez izjemnega uvoza avtomobilov bi bila trgovinska bilanca pozitivna
Medtem ko je aprila lani presežek v blagovni menjavi s tujino znašal 27 milijonov dolarjev, v štirih mesecih pa 379 milijonov dolarjev, pa je letos po začasnih podatkih nastal primanjkljaj, ki je aprila znašal 44 milijonov dolarjev, v štirih mesecih pa 125 milijonov dolarjev. Pri je je v menjavi z ex-Jugoslavijo v letošnjih štirih mesecih presežek znašal 72 milijonov dolarjev, v menjavi z ostalo tujino pa primanjkljaj 197 milijonov dolarjev, medtem ko je bilo lani presežka za 214 milijonov dolarjev.
Do poslabšanja trgovinske bilance je prišlo zaradi veliko večjega uvoza potrošnega blaga, ki se je v letošnjih štirih mesecih v primerjavi z enakim lanskim lanskim razdobjem povečal za 53,4 odstotke ali za 280 milijonov dolarjev!
Po izjavah vladnih predstavnikov je bilo kupljenih več kot 23 tisoč avtomobilov, od tega je bilo vsaj 16 tisoč pravega uvoza. Če vzamemo povprečno ceno 20 tisoč mark za vozilo, to pomeni 320 milijonov mark ali
približno 200 milijonov dolarjev uvoza. Brez ekspanzije uvoza avtomobilov bi bil torej letošnji uvoz manjši od lanskega, trgovinska bilanca pa pozitivna in ne negativna za 125 milijonov dolarjev.
Obdavčenje avtomobilov?
Takšna ekspanzija luksuznega uvoza ni spodbudna za oživljanje gospodarske rasti, je pa razumljiva posledica spreminjanja potrošnih navad v razmerah ekonomske liberalizacije in z njo povezanega razslo-jevnaja v družbi. V gospodarstvu z normalnim zaupanjem bi ljudje prihranke vlagali v proizvodno dejavnost (motiv bi bil profit) ali pa bi z njimi čakali na zmanjšanje tveganja in ugodnejšo klimo. Pri nas pa je dejavnik tveganja še prvelik, ljudje prihranke še vedno nalagajo v devize, kjer so pričakovani donosi (pre)veliki, ali v (pretežno uvožene) trajne potrošne dobrine, kar onemogoča oživljanje domače aktivnosti, pravijo v Bajtovem inštitutu.
Uvoz avtomobilov so deloma spodbudile govorice o dodatni uvozni taksi, vendar se tudi po aprilu ni zmanjšal; poznavalci pravijo, da je bilo v šestih mesecih uvoženih že 30 tisoč avtomobilov. Za slovensko gospodarstvo bi bilo seveda veliko bolje, če bi ljudje v tujini kupovali opremo in reprodukcijski material.
Zaradi zaščite domače avtomobilske industrije, bi bilo smiselno ob višjih carinah luksuzne avtomobile (prevsem višje kubature) tudi sicer nasploh mnogo močneje obdavčiti, pravijo v Bajtovem inštitutu. Tako pa je vlada izgubila pomemben del prihodkov, s katerimi bi lažje uravnotežila proračun. Večje obremenitve pri nabavi luksuznih avtomobilov pa bi hkrati pomenile posreden način obdavčitve "sive ekonomije", dokler ne bo ustreznega načina pobiranja davkov.
Kranj, 1. julija - V sredo sta bila na Gorenjskem gosta Radia Kranj in Radia Triglav Jesenice minister za promet in zveze Igor Umek in svetovalec v vladi R Slovenije Ladislav Prah. Ob njunem obisku smo se skupaj z radijskimi kolegi v Kranju namenili tudi v Gorenjskem glasu razgrniti vrsto aktualnih vprašanj s področja prometa in zvez in dobiti odgovore nanje; še posebej tiste, aktualne za Gorenjsko. Pa nam žal zaradi izredno omejenega časa obeh gostov ni uspelo več, kot le dogovor, da to ostane obveza za prihodnje skupno srečanje. Tako je beseda tekla le o cestah in še to predvsem o avtocestah."
Družba za izgradnjo avtocest
Minister Umek je v zvezi z avtocestami v Sloveniji povedal, da so vse analize pokazale, da v zvezi z avtocestami na obstoječi način reševanja in izgradnje ne gre vreč. "Se posebno se je to pokazalo pri sklenitvi finančnega protokola, ki smo ga sklenili z Evropsko investicijsko banko, ki omogoča uporabljanje 150 milijonov ekujev v treh letih. Že leta 1996 se namreč preverja, kako so ta sredstva uporabljena in je potem mogoče nadaljnje izkoriščenje ob ustrezni uporabi v prvem obdobju. Ravno tako tečejo pogajanja z Evropsko banko za obnovo in razvoj, dosegljivi pa so tudi nekateri drugi viri.
Ko smo analizirali, kako lahko ta denar izkoristimo in z njim pospešimo gradnjo cest, se je obstoječi način pokazal kot popolnoma nemogoč. Izkoristili bi lahko le 7 do 8 odstotkov možnih kreditov. Ob tem pa smo imeli v parlamentu zakon o koncesijski gradnji cest, ki je slonel na tem, da se naredi koncesijko družbo in da se gre vanjo preko mednarodnega razpisa in natečaja. Ta Družba pa temelji na tem, da Slovenija vanjo vloži obstoječo vrednost avtocest. Analize so pokazale, da klasične koncesijske družbe po svetu obstajajo dolgo časa, in čas, ko
je kredit na voljo, bi porabili predvsem za pogajanja. Zato smo ugotovili, da je edini možni način Družba, v kateri ima večinsko vlogo država, ki dobi v koncesijsko upravljanjanje ob-stočječe avtoceste, ni pa v tej družbi treba ugotavljati premoženja. V tem načinu smo torej videli edino možnost, da se pospeši gradnja avtocest v Sloveniji ; ne toliko o strategiji in katere avtoceste, temveč o čimhitrej-šem začetku gradnje."
Slovenski Cestni križ ostaja
Ob ugotovitvi, da je kot prioriteta vendarle posebej omenjena cesta Koper - Lendava z
Vsaka regija v Sloveniji danes govori, da ima najslabše cestno omrežje. Dejstvo pa je, da je po vsej Sloveniji obstoječe cestno omrežje zanemarjeno. Z nastopom Družbe naj bi šlo na bolje, ker bi se avtoceste umaknile iz potrebnih sredstev, ki bodo tako lahko namenjena za obnovo.
Na Gorenjskem so problem Kranj, potem blejska obvoznica, cesta v Bohinj... Res pa je tudi, da je drugje po Sloveniji na regionalnih cestah več problemov kot na Gorenjskem. In v primerjavi z drugimi regijami se Gorenjska sploh ne odreže tako slabo, sta ocenila Lado Prah in Igor Umek. "Gre pa tudi za vprašanje, kdaj se sprejema proračun. Prihaja do zamud pri gradnji, ker se proračun sprejema šele spomladi. Zato bi morali težiti k temu, da se proračun sprejema ob koncu leta, kar bi premaknilo dinamiko gradnje v začetek leta oziroma gradbene sezone."
Glede A testov telefonskih apratov je mister Umek rekel, da je stališče ministrstva, da se prizna A teste svetovnih firm tovrstnih aparatov. Zato takšnih apratov ne bi bilo treba nositi na kontrolo. Upravičeno pa je opozorilo, da je potrebno ukrepanje tam in v primerih, ko PTT ugotovi, da zaradi aparata prihaja do motenj.
manjkajočimi deli, je minister poudaril, da je takšen namreč sklep slovenskega parlamenta in so ta odsek zato tudi takoj posebej obdelali. Seveda pa ne gre le za lastno opredelitev, ampak so pri tem odločujoči tudi interesi Evropske skupnosti in Evropske banke za obnovo in razvoj. Zato bodo šele pogajanja s tema institucijama odločila dokončno izgradnjo (odseke in prioritete) avtocest v Sloveniji. Pri tem ne bo šlo brez spoštovanja obojestranske volje, o čemer pa bosta vlada in parlament sproti obveščana. Pri ustanavljanju Družbe ni bilo posebnih razmišljanj o tako imenovanem bencinskem tolarju. Glede na to, da so pri nas cene bencina v primerjavi s sosedi za 30 do 40 odstotkov nižje, pa ni zanemarljiv premislek o predlogu tistih, ki so predlagali zakon o bencinskem tolarju. Ob morebitni podražitvi bencina je to lahko pokazatelj, kam usmeriti denar, pridobljen s podražitvijo.
O avtocesti Hruška - Vrba je minister rekel, da ves denar ni zagotovljen. "Osebno pa bi si zelo želel, da bi bila le-ta zgrajena in iščemo zato možnosti, da bi pri tem uspeli "
"V Slovenski koncepciji je tako imenovani Slovenski cestni križ. Glede na dane razmere in obremenitev s prometom se strategija glede izgradnje tega križa menja. Na jugu je vojna, odprle pa so se vzhodnoevropske države, kjer beležimo porast prometa (posebno v smeri proti Celju). Jasno je, da moramo te probleme reševati prednostno. Slovenija torej vsekakor ima v programu Cestni križ.
Svetovalec v vladi Lado Prah pa je na vprašanje o projektu Old-hamske ceste, ceste Staneta Žagarja in predvsem izgradnje mostu čez Kokro v Kranju poudaril, da je projekt zastavljen načrtno. Tesno je sodelovanje že nekaj časa ministrstva in Repui-bliške uprave za ceste z občino Kranj. Program se je, kar zadeva sredstva, sicer delno skrčil, vendar je denar za začetek del na mostu. Ta naj bi se začela jeseni. "Seveda bodo med gradnjo, ko bo most zaprt, ta cesta pa je najbolj prometna, prometne zagate in bodo potrebni obvozi. Temu se ne bo dalo izogniti, zato pa bo treba to gradnjo maksimalno pospešiti; posebno prihodnje leto. Če se bo gradnja začela jeseni in bo spomladi spet zagotovljen denar v proračunu, potem bi moral biti most zgrajen do jeseni prihodnjega leta.
Kaj pa drugi pas AC Naklo - Podtabor
Na posebno naše vprašanje, kakšni so izgledi prihodnje leto za gradnjo drugega pasu avtoceste od Nakla proti Podtaboru, je minister Umek rekel, da je ta trenutek vse odvisno od pogovorov z mednarodnimi partnerji. Glede poznega začetka del na posameznih regionalnih in magistralnih odsekih na Gorenjskem (jeseni) in nevarnosti, da zaradi zime denar, ki ga je tudi premalo, ne bo letos porabljen, pa je poudaril, da velja usmeriti vse napore, da se za letos odobrena sredstva tudi porabijo in dela opravijo na Gorenjskem, da pa za naprej velja resno vztrajati, da se republiški proračun sprejema ob koncu tega ali v začetku prihodnjega leta.
Petek, 2.julija 1993
4f
ll.STRAN • GORENJSKI GLAS
MR€M€
Strokovnjaki nam za prihodnje dni napovedujejo sončno in še nekoliko topleje.
LUMIM€ SPR€M€MB€
4. julija bo ob 1.45 nastopila polna luna.
Po Herschlovem vremenskem ključu naj bi bilo vreme lepo.
c
GREMO PRIMADONO
Prejšnjo soboto, 26. junija, smo v DISKOTEKI PRIMADONA na Trebiji gostili zmagovalce junijske lestvice RADIA KRANJ in GORENJSKEGA GLASA. To so bili simpatični primorski fantje Faraoni. Poleg svojih pesm so odigrali še nekaj znanih tujih uspešnic in ponovno dokazali, da so pravi glasbeni mački. Sicer opa se Faraoni ponovno pripravljajo na festival Melodije morja in sonca, kjer so lani zmagali.
Obiskovalci (tako mladina kot malo starejši) so bili tudi v sobotni noči v Primadoni zadovoljni, tako z glasbo kot s s hitro in prijazno postrežbo. Poleg hladne pijače je ves večer dišala tudi okusna pizza.
Tudi tokrat je Primadona poskrbela za svoje obiskovalce z zlatim prstanom, za katerega so se potegovala tri dekleta. Konkurenca je bila močna, saj sta Vanja in Pegi prepevali tako dobro, da sta presenetili celo izkušene Faraone, ki so ju spremljali.
Sicer pa lastnika Primadone, Vili in Miran, obljubljata še nekaj novih presenečenj (tudi v obliki avtomobila!). V poletnih mesecih pa bosta uredila tudi teraso, tako da se bodo njihovi žuri odvijali tudi na prostem.
Dobimo se v Primadoni.
Nataša Bešter
Zakonska para MOJCA in ROBERT POLAJNAR ter MARJETA in JANKO KEMPERLE, ki sva po izboru časopisa Gorenjski glas sodelovala na letošnji KMEČKI OHCETl POD STORŽIČEM, se iskreno zahvaljujeva prizadevnim članom Turističnih društev Bela Bašelj in Preddvor za imenitno in nepozabno prireditev. Prisrčna zahvala gre tudi vsem pokroviteljem, gostiteljem in drugim, ki so pripomogli, da je KMEČKA OHCET POD STORŽIČEM imenitno potekala; še posebej pa sva hvaleina Zlatarstvu Levičnik Kranj in Zlatarni Žad z Deteljice pri Triiču.
Vsi tisti, ki enoumja niso ravno prespali, ampak vsaj z enim kotičkom levega očesa in prisluhom desnega ušesa spremljali njegovo pošastno gonjo za razrednimi sovražniki vseh vrst in pasem, dobro vedo, da so se sovragi sistema najbolje dali razkrinkavati v dneh okoli državnih praznikov. Tedaj se je konkretno in na simbolni ravni dalo zaslutiti, kdo je » naš « in kdo prikrita kapitalistična rihta, v službi svetovnih žandarjev.
Ko se je pojavila demokracija, je navadni človek pričakoval, da bo vsaj v tej sferi en blažen mir in nič špetiranja. Kakopak! Mi ne moremo iz Svpje kože pa če stokrat izbruhne demokracija!
Vzemimo dva primerčka. Eden vam je znan, z drugim vam pa velikodušno svojeročno postrežem!
Prvi je slovito pismo šesterice podpisanih predsedniku republike! Kdaj? Tik pred državnim praznikom so vrnili odlikovanja! Pa kaj? Čemu tak vik in krik, da se je to zgodilo nekaj dni pred praznovanjem državnosti, kar naj bi pismu dalo fc večjo težo? Zaradi samega statusa podpisnikov naj bi se zdaj zamajali temelji državnosti? Najbrž! Nič se ne bo zamajalo, ker bo zdaj zdaj to ple-bejsko in tihotno ljudstvo nekaj na glas reklo. Recimo: go-
spodje dragi, majajte vi sami sebe in vaše politične opozio-nalce, nam, ki smo na trdnih tleh, se majejo čisto konkretne reči. Eksistenca, denimo.
Kar mi je bilo pa silno všečno v tem pismu, naslovljenem na predsednika republike, mi je bil pa očitek, da je Kučan sorodstveno vezan na Jugoslavijo. To je pa bomba, ki jo je
C
TRGOVINA IN STORITVE Tržič v novih prostorih v TRGOVSKEM CENTRU BPT
Predilnlška 16 5E POSEBEJ UGODNO vodovodne armature ARMAL Ornega N od 10.300 SIT dalje -10 % GOTOVINSKI POPUST J
f~ keramične ploščice od 870 SIT/m2 dalje, \ Vtu§ kabine po 17.524 SIT - 5 % GOTOVINSKI POPUST/
VELIKA IZBIRA VOPOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA IN MATERIALA ZA CENTRALNO OGREVANJE NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH.
DOSTAVIMO IN MONTIRAMO!
KRATEK I
STRMININ OHCET BLUES
V slovensko diskografijo je segla po daljšem času zopet gorenjska pop skupina. Prihaja s strmih bregov Starega vrha, oziroma natančneje s Četere ravni 2. Poljane nad Škof jo Loko In se Imenuje zelo opisno - Strmina. Po desetletju snovanj je Izdala kasetni prvenec z naslovom Ohcet blues pri založbi Ar/a re-cords Iz Ljubljane. O tem smo se pogovarjali z vodjo skupine Janezom Dolencem.
Zasedba Strmina je bila najprej narodnozabavni ansambel, sedaj pa je vaša opredelitev obogaten pop ročk?
"Na začetku smo imeli zanimivo zasedbo z navadno diatoni-čno harmoniko, klavirsko harmoniko in kvaliaturami. To je bila redkost na naši sceni, le za loklane zabave, potem pa smo se za veselico širšega formata razširili..."
Kdo sestavlja skupino?
"Strmino sestavljamo: Janez Dolenc - klaviature, moj brat Pavel Dolenc - kitara, najin bratranec Marjan Dolenc - vokal, Igor Franko - bas, Beno Oblak - bobni in najpomembnejša: pevka Mojca Pavlic iz Kranja."
A INFOTRADE
iNŽtNIBIMO IN RAZVOJ INFORMACIJSKIM SISTfMCV
d.o.o. KOPER
Vojkovo nabrežje 30a, 66000 Koper Tel.: 066/37-221,37-223 Fax: 066/37-632
PE KRANJ
Jaka Platiše 13,64000 Kranj Tel.: 064/329-523,331-683 Fax: 064/331-684
ROČK MASTER KRANJ '93
nocoj (petek, 2. julija) ob 19. uri na kranjskem letnem kopališču.
VRPLET
FLERE JOŽICA
61230 DOMŽALE, Studljanska 87 Tel. fax: 061/721-464
TOPLICE DOBRNA
kraj doživetij, kjer vas čakajo mir, sprostitev, rekreacija, družabnost, predvsem pa zdravje.
SEDEMDNEVNE POČITNICE
že za 13.300 tolarjev na osebo v Zdraviliškem domu (polpenzion). Cenena in bogata ponudba za vaše družinske počitnice tudi v drugih hotelskih objektih. Omogočeno je obročno odplačevanje in popusti za otroke.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE:
063/778-110 ali 778-023 Naš naslov: TOPLICE DOBRNA, 63204 DOBRNA
ti Kučan, s to jugo - žlahto ti kontaktiraš! In ker pri tebi žlahta ni strgana plahta, si vi-ja - vaja ven oplel! Imaš sorodstvene vezi z Jugoslavijo in amen!«
In volilčki bi ob taki razloži-tvi padli dol, šli na volitve, izvolili šest podpisnikov, Kučan pa s kakšnimi 3 do 5 procenti
TEMA TEDNA
z
NA TLA
V mejah normale bomo, ko bodo naši mali bogeci padli iz svojih političnih višav m simbolnih nebes na trdna Ha. Zaželeno je, da čmoknejo kar med grmičke ribeza v Gorjah pri Bledu in za začetek tuzemskega življenja ugotovijo, da se na poljih suši na tone ribeza, ker ga zadruge nočejo odkupili.
mirno pobral in vrgel podpisnikom nazaj, rekoč: »Rad bi vedel, kako more biti en človek sorodstveno vezan na Jugoslavijo? « To so podpisniki zares Jako malomarno definirali! Ce v Srbiji živi kakšna Kučanova sestra ali druga žlahta, se tovrstno jugo - sorodstvo stolče konkretno: » Viš, ti Kučan, ti maš pa v Srbiji žlahto! In viš,
volilnih glasov v jok in na luster!
Vse te simbolne zadeve se ti počasi že pošteno frčkajo! Ne gledam nobene proslave več in ne poslušam nobenih čestitk za državni praznik več, dokler ob državnem prazniku ne bodo javno objavili tistih žrtev slovenske vojne, ki so za Slovenijo dali svoja življenja. Kdo je bil
to? Kako danes žive njegovi otroci, njihove mame? Se je kakšen župan potrudil in jih povabil na kavo in kakšen keks? Pardon, če je kdo intimno to storil! In če je, zakaj tega ni tudi javno objavil?
Pri nas bomo v mejah nor-male, ko bodo mali bogeci padli iz svojih politišnih višav in simbolnih nebes na trda tla. Zaradi mene lahko čmoknejo tudi med grmičke ribeza v Gorjah pri Bledu in za začetek tuzemskega življenja zgroženo uvidijo, da se bo letos samo v Gorjah - da ne pomislim na vso Slovenijo • posušilo na tone ribeza, ker ga zadruge nočejo odkupiti! Ko bodo z nebes popadam barali kakšnega gor-janskega kmeta, » zakaj pa vi, gospod kmetijski pridelovalec, te lepe ribe zove sadeže puščate kar na njivi «, srčno svetujem togotnim kmetom, da jih ošvrknejo kot sršeni in jim konkretno zagrozijo:
» Če mi pri priči ne boš tih', bom šu u čevdr, čer pr' četn šči ra leži!«% D. Sedej
V mejah normale bomo, ko bodo naši mali bogeci padli iz svojih političnih višav in simbolnih nebes na trda tla. Zaželeno je, da čmoknejo kar med grmičke ribeza v Gorjah pri Bledu in za začetek tuzemskega življenja ugotovijo, da se na poljih suši na tone ribeza, ker ga zadruge nočejo odkupiti.
Skupina Strmina prodira na slovensko sceno.
Predstavite nama prvo kaseto z naslovom Ohcet blues?
"Deset skladb je posnetih v prijetnem pop-rock stilu, za mladino, nekaj pa je tudi melodij za srednjo generacijo... Med skladbami prednjači naslovna poučna tema Ohcet blues, ki nakazuje usodo fantov in deklet, ki se jim je ljubezen zaskočila... in potem gredo v zakonsko pot. Strminina prva skladba Vina si bom nalil je nastala pred dvema letoma v studiu Metro. Skladba v mediteranskem, dalmatinskem melosu z nostalgijo za srednjo generacijo nosi naslov Nikar ne prosi, reagie štikelc pa je Le en dan. Pop delavnici smo namenili skladbo Deklica z reklame, vendar ni bila uvrščena v izbor, moderen štikelc za mladino je Dolge noči z udranim refrenom. Ljubezenska balda napoveduje ljubezensko srečanje Nekoč nekje, v hitrejšem tempu je melodija Pokliči me zdaj. Pravšnje za ta letni čas pa so živahna Poletni ples, nežni morski temi pa sta Sonca smeh in Sončni otok v duetu, ki je bila predstavljena v Zvezdnem prahu televizijske oddaje Poaglej in zadenmi."
Kakšna so sporočila vaših pesmi, o čem pravzaprava pojete?
"Sporočila so poučna, kot je pesem Ohcet blues, ljubezenski motivi in teme iz vsakdana. Pojemo o vsem lepem, o doživetjih, o lepih in slabih življensjkih izkišnjah."
So mogoče na vas vplivali kakšni vzorniki?
"Vzorniki so nam Smokje.Scorpions, Europe, Queen, Bon Jo-vl, poseben vtis pa je na nas naredil narodnjak Henček Burkat s svojim inovativnim zvokom."
Na čem sloni vaša glasba?
"Glasba Strmine sloni na podlagi dobre izvedbe, aranžmaja ter več vokalih. Gradimo na lastni glasbi, dobri produkciji in udarnem zvenu, Glasbo moraš predvsem čutiti, doživeti, vendar se z njo tudi zastrupiš. Želimo razvedriti mlade in starejše ter prenesti svoja čustva na publiko."
Na katerih večjih prireditvanj ste že nastopili?
"Nastopili smo v Sloveniku v Rimu, na Poletni noči v Pliberku, na dnevu oglarjev na Starem vrhu, na Prazniku košnje na Banjšici na Primorskem, kjer je bil obisk 6.000 gledalcev. Igrali smo tudi v tujini: Italiji, Avstriji in Nemčiji."
Imeli ste tudi promocijo in to na zelo zanimivem, kar malo pozabljenem prizorišču - Loškem gradu?
"Promocijsko turnejo smo začeli na Loškem gradu ob izidu kasete, koncerta se je udeležilo 2.000 obiskovalcev in smo na tem edinstvenem prizorišču nastop čez čas ponovili."
Načrti, cilji?
"Mislim, da bo Strmina delala naprej, upamo, da ta, prva kaseta, ni tudi zadnja. Siacer pa si želimo čimboljšo prodajo kasete, pripravo nove kasetete in CD plošče ter čimveč pošte, predvsem od bralk."
Tekst in foto: Drago Papler
NAGRADE NA 2. FESTIVALU V
VURBERKU '93
Na drugem festivalu slovenske domače glasbe z dlatonl-čno harmoniko in večglasnim petjem Vurberk '93 je ponovil uspeh lanskoletni zmagovalec Jože Skublc In ansambel Slapovi s skladbo Na dopustu ter priigral zlatega zmaja in prvo nagrado občinstva. Drugo nagrado občinstva In srebrnega zmaja so dobili Bratje Iz Oplotnlce za skladbo Ko se zmrači, za izvedbo pa so si prilužili tudi prvo nagrado strokovne komisije. Tretjo nagrado občinstva In bronastega zmaja pa so prejeli Fantje izpod Rogle za skladbo Pesem moji mami, svojili pa so tudi drugo nagrado strokovne komisije za Izvedbo. Tretjo nagrado strokovna komisije za izvedbo so prejeli Primorski fante, posebno nagrado strokovne komisije za izvedbo med ansambli z dvoglasnlm petjem pa je prejel ansambel Simona Legnarja in besedilopisca Ivana Malavašiča in v izvedbi ansambla Simona Legnarja. Nagrado za najboljše besedilo pa je prejela Brlglta Koba za pesem Ob krušni peči.
Drago Papler
SOBOTA, 3. julija 1993
9 35 9.50 10.00
11.20
11.46 12.05 13.00 13.05 13.46 16.16 17.00 17.10
18.00
18.46 19.00 19.12 19.30 19.56 20.06 22.30 21.36 22.36 23.20
Radovedni Taček: Med Oscar junior, tuja nanizanka Guliverjeva potovanja, ameriški risani film
Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka
Kevinov svet, igrani film Zgodbe iz školjke Poročila
Tednik, ponovitev Intervju
Divja zabava, ameriški film TV Dnevnik
Svet morskih psov in bara kud, ameriška poljudnoznanstvena oddaja
Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme šport Utrip Ona + on Poglej in zadeni TV dnevnik 3, Vreme Sova; Obala Kona, ameriški film
SLOVENIJA 2 ZABAVA
finska drama; V Benijevem stanovanju nekje v središču Helsinkov se na zabavi sreča druščina mladih iz višjih krogov. Glavni cilji srečanja so pijančevanje, žrtje in objestno razgrajanje. Gostje se nalivajo z vinom in likerjem in veseljaci jo, dokler ne omagajo. Na koncu ostane le pianist, ki igra samemu sebi. Kljub vsemu pa noč prinese tudi nekaj presenečenj, ki jih gostje niti v sanjah niso pričakovali...
čas v sliki 18.06 Alpe - Donava -Jadran 18.30 Dr. Trapper John 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Oj, ti moja Avstrija 22.00 Zlata dekleta 22.30 Francoska zveza II, ameriška kriminalka 0.15 čas v sliki 0.20 Kako ubiješ svojo ženo?, ameriška komedija 2.15 Navzdol, ponovitev nemške psihološke srhljivke/ Poročila/Ex libris/ 1000 mojstrovin
9.30 SP v kajaku in kanuju, prenos 12.30 Trio Orlando, 1. del 13.15 Sova, ponovitev 14.36 Športna sobota 14.35 Ročk master, reportaža s Kranja 14.56 VVimbledon: Finale (ž), prenos 17.15 Inšpektor Lavardin, francoski film 18.46 Divji svet živali, anagleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Studio Ciry 21.10 Zabava, finska drama 22.20 Sobotna noč: Ljudski pevci z Notranjske, 2. del; Trinajsto prase z gosti 22.30 Nočni videomeh
8.00 Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 36. glasbeni festival Varaždin 10.00 Poročila 10.06 Smisel življenja, ponovitev dokumentarne serije 10.36 Moja Hrvaška 11.10 Cro pop ročk 12.00 Batman, ponovitev ameriškega barvnega filma 14.00 Poročila
14.05 Busove zgodbe, risana nanizanka 14.25 Želite, milord?, anagleška humoristična nadaljevanka 15.15 Prizma 16.00 Poročila 16.05 Koncert v studiu 16.36 Risanka 16.46  Malavizija  18.00 Poročila
18.06 TV razstava 1820 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.06 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV tednik 20.06 Nightstick, ameriški barvni film 21.36 Festival zabavne glasbe Split 93 23.26 TV dnevnik 23.46 Slika na sliko 0.30 Poročila v angleščini 0.35 Festival zabavne glasbe Split '93 1.00 Poročila 1.05 Serijski maraton; Speča vohuna, štirje deli britanske nadaljevanke 4.35 Sanje brez meja
8.00 Vremenska panorama 13.50 1000 mojstrovin 14.06 Cecilija Bar toli 16.00 Šport; VVimbledon '93 17.10 Vedeževalka, 1/7 del avstrijske nanizanke 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Frank 81-natra - Pot k vrhu, ameriška mini serija 21.56 čas v sliki/šport 22.36 Gozdarjevi fantje, avstrijsko nemški TV film 0.00 Manekenka in voh Ijač, serija 0.46 Poročila/Ex libris 0.55 1000 mojstrovin
GAULOISES BLONDES
8.45 9.36
10.10
10.60
11.30 12.00
13.46 13.05 15.06
16.05
17.00 17.10
18.40 19.05 19.17 19.30 19.55 20.05 20.30 21.30
22.06 22.35
Živ, žav, ponovitev Huckleberrv Finn in prijatelji, ponovitev nadaljevanke Nonni in Manni, nemška nadaljevanka
Slovenska ljudska glasbila in godci: Akordične citre Obzorja duha
Slovenska pesem iz zamejstva Poročila
Bustrov svet, danski film Stalin, angleška dokumentarna serija
Splošna praksa, avstralska
nanizanka
TV Dnevnik
Dejanje ljubezni, ameriški film
Emmv, igrani film
Risanka
Slovenski loto
TV Dnevnik, Vreme
Šport
Zrcalo tedna Nedeljskih 60
Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija TV dnevnik. Vreme, Šport Sova;
Ljubezen do Lidije, aangle-ška nadaljevanka, 1/13; Gospodična Marple, angleška nanizanka
SLOVENIJA 1
LJUBEZEN DO LIDIJE
1/13 del angleške nadaljevanke; Leto 1929. Evensford, sicer malomeščansko mestece, se hitro razvija. Mlademu novinarju Edvvardu Richardsonu urednik Bretherton naroči, naj obišče sestri predkratkim umrlega bogataša Aspena, da bo napisal članek. Seveda nista pomembni stari gospe, temveč njuna nečakinja, ki naj bi postala bogata dedinja. Edvvardu, ki sanja o tem, da bo nekoč velik pisatelj, se zdi ponižujoče pisati o vaških čenčah, zato se mirne vesti odpravi na drsanje. "Aspenovi so v graščini že nekaj stoletij in bodo tudi še jutri...*.
TV
7.46 Poglej in zadeni 9.00 SP v kajaku in kanuju, prenos 12.00 Velika pričakovanja, anagleška nadaljevanka 12.50 Ona + on 13.50 športna nedelja 13.50 Magny Cours: F-1, prenos 15.40 VVimbledon: Finale (m), prenos 18.00 Vojaško EP v padalstvu, reportaža iz Kranja 18.15 VVimbledon: Tenis, dvojice, prenos 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.00 Alpe - Donava - Jadran 20.30 Srečanje z živalmi v naših Alpah 20.55 Munchen;: EP v košarki (m), finale, prenos 22.30 Legenda o Lvlah Cla re, ameriški film 0.35 Športni pregled
Vzgojni zavod Preddvor
razpisuje prosta delovna mesta
1. TREH VZGOJITELJEV
za določen čas, za delo v vzgojnih skupinah
2. DVEH VZGOJITELJEV
za določen čas, za nočno vzgojno delo
Pogoji pod 1. in 2.: VI. ali VII. stopnja pedagoške izobrazbe smer MVO in opravljen strokovni izpit. Začetek dela 1. 9. 1993.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi, na naslov: Vzgojni zavod Preddvor, 64205 Preddvor. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi.
14.50 TV koledar 15.00 Tenis: finale
iž), prenos iz VVimbledona 19.30 )ncvnik 20.05 Črno na belem v barvah: Buster Keaton; Na avtobusu, angleška nanizanka; Flashdance, ameriški barvni film 23.00 Prvenstvo Hrvaške v atletiki, posnetek 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
9.00 A shop 9.15 MCM 10.00 Live & Kickin, ponovitev 11.00 Fine dame iz New Yorka, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.35 Teden na borzi 12.45 A shop 18.00 Matlock 19.00 5 x 5 19.25 MCM 20.00 Avtoti-mes 20.30 Matlock, ameriška nanizanka 21.30 Dokaz nedolžnosti, ameriški barvni film; Donald Shu-terland 23.00 Videogrom 0.15 Poročila v angleščini 0.40 Erotična uspavanka
9.00 Cas v sliki 9.05 Ora et labora, ponovitev 9.30 Moja najljubša pesem 10.15 Levkole, skeči 10.30 Vrnitev v prihodnost III, ponovitev ameriškega filma 12.25 Prisrčno Heinz Ruhmann 12.30 Hallo Au-stria, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Aangel na zemlji, nemška komedija 15.00 Pustolovščine v rastlinskem svetu 15.10 Jaz in ti Blunderjevi 15.34 Duck Tales 16.00 Otroški vvurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset 18.00
Želite poceni letovati ob morju? Dijaški dom Koper vas vabi! Cena penziona samo 24 DEM. Tel./fax: 066/21-346, 24-172
Francije, posnetek 19.30 TV dnevnik 20.10 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 20.56 Košarka, finale, prenos 22.36 Angela, kanadski barvni film 0.00 Prvenstvo Hrvaške v atletiki, posnetek iz Splita 1.00 šport 1.16 Horoskop
8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.16 RIS 8.40 Male živali 9.00 Kapetan Mikula mali 10.30 Dokaz nedolžnosti, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.16 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 18.15 Rally Acapulco 20.06 Live & Kickin 20.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.30 Marlboro mu sic shovv 22.00 James Dean, ameriški barvni film 23.40 MCM
9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Evropski studio 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Z zobmi in kremplji, 4. del 13.10 Ali imate radi Brahmsa, ameriški film 15.35 Molitve iz božjega vrta 15.40 Jaz in ti 16.10 Cirkus Humberto 17.10 Klub za seniorje 18.00 Čas v sliki 18.05 Ora et labora 18.30 Doktor Trapper John 19.30 Čas v sliki 20.15 Levja jama, 10. del 21.10 Karajan, 3. del 22.10 Vizije 22.15 Ljubimkanje, igra Arthurja Schnitzlerja 23.45 Claude Debussv, La mer
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 čebelica Maja 9.30 Simpsonovi 10.00 Pan optikum 10.15 Skozi divjino Kurdistana, nemško španski film 12.05 Klip 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Šport: F 1 za NV Francije; VVimbledon, prenos finala (m) 18.30 Slike iz Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporni primeri 20.15 Columbo; Obrekovanje je lahko smrtonosno, ameriški TV film 21.20 Pogledi od strani 21.40 Rojen 4. julija, ameriški film; Tom Cruise 22.40 Čas v sliki/šport 22.50 Očka je kos nam vsem 23.15 Domači prijatelji so tudi ljudje, ameriška komedija 0.46 Čas v sliki
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1684 KHz. Poleg obvestil in nekaterih zanimivosti, bomo nekaj več povedali o preimenovanju Tržiške knjižnjice v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja, pa še kaj zanimivega se bo našlo.
12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.40 - Vaš borzni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športni utrinki - novice - obvestila - 17.30 - Razvedrilno popoldne - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
3- Ju'ija
CENTER amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 17. in 19. uri, predprem. ital. erot. kom MESO ob 21. uri STORŽIĆ ital. trda erot SUPERSEKS -TRANSSEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. znan. fant. grozlj. KRVAVA MARIE ob 17. uri, amer. melodr. ODDALJENA OBZORJA ob 19. in 21. uri DUPLICA amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film VSTOP PREPOVEDAN ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BEETHOVEN ob 18. in 20. uri
9.10 Poročila 9.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenčki 10.30 Mednarodni festival otroka Šibenik '92 11.30 Narodna glasba 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Duševni klic 13.35 Loveyoj, ponovitev 14.25 Na avtobusu, ponovitev 14.60 Pustolovščine gozdne družbe, risana serija 15.15 Dolgo potovanje, nadaljevanka 16.06 Kronika evrokaza 16.35 Poročila 16.40 Operabox 17.10 Prijatelja, ameriški barvni film 18.60 Zajčje zgodbe, ameriška risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.10 Veliki skok, francoska nadaljevanka 21.45 Sedma noč 23.15 Dnevnik II 23.40 Slika na sliko 0.30 Poročila v angleščini 0.40 Sanje brez meja
Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 883 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne najmlajši lahko prisluhnejo pravljici izpod peresa Zlate Vola rič, predstavili bomo ponudbo potovalne agencije Alpetour, govorili tudi o zavarovanju živine in pridelkov. Ob 12.20 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku. Drago Papler pa pripravlja sprehod od Haidi do Štajerskih 7 v zabavnih zvokih.
11.20 TV koledar 11.30 Proti toku 12.00 športna nedelja; SP v motociklizmu, prenos 15.00 Tenis, finale (m), prenos 18.00 Formula 1, VN
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - Kmetijska oddaja - 11.00 - Novice in dogodki .- osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - kulturni kažipot - Loka v časopisju - glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 15.30 - Odpoved programa -
KINO
4. julija
CENTER amer. kom. thrill. ŠPICUI ob 17. uri, prem. amer. znan. fant. grozlj. KRVAVA MARIE ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 18. uri. ital. trda erot. SUPERSEKS - TRANSSEKS ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij. pust. filma PUŠČAVSKI VIHAR ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. melodr. ODDALJENA OBZORJA ob 18. in 20.15 uri RADOVJICA amer. akcij, fil VSTOP PREPOVEDAN ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. BEETHOVEN ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI ital satira MESO ob 19. uri
1
10.45 11.15
11.40 12.10
13.00 13.06 13.35 14.06
15.46 17.16 17.25
18.00 18.10 18.40 19.15 19.30 19.55 20.10 20.56 22.15 22.38 22.45
Batman, ameriška nanizanka Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija Znanje za znanje - učite se z nami
Svet morskih psov in bara kud, ameriška poljudnoznanstvena oddaja Poročila
Alpe - Donava - Jadran
športni pregled
F-1, posnetek iz Magny Co-
ursa
Homo turisticus, ponovitev Radovedni Taček: Par Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna serija TV dnevnik Dober dan, Koroška Univerzitetni razgledi Risanka
TV Dnevnik, Vreme Šport
Gospodarska oddaja Omizje
TV Dnevnik, Vreme šport
Sova: So leta minila, angleška nadaljevanka Gospodična Marple, angleška nanizanka
15.00 Forum 15.15 TV mernik, ponovitev 15.36 Utrip 15.50 Zrcalo tedna 16.06 Nedeljskih 6017.00 Obzorja duha 17.30 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.06 Sedma steza 20.30 V tujem perju, norveška drama 21.30 Marikultura - pridobivanje hrane iz morja 22.00 Michael Le grand v Zagrebu
7.56 Pregled sporeda 8.00 TV Koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Jaz, lutkar 9.15 Srečni ljudje, 2. del 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.00 Doseči nebo, 1. del 11.56 Risanka 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 1. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.00 Monofon 14.00 Poročila 14.06 Poletni program; Dobri fantje, slabi fantje, ameriški barvni film 16.00 Poročila 16.10 Ebba in Didrik, norveška nanizanka 16.36 Afternoon report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.65 Nepodkupljivi, ameriški čb film
SLOVENIJA 2 V TUJEM PERJU
norveška drama; Gospodična Granun je šivilja, ki si je pridobila velik ugled. Pri njej naročajo najboljše gospe v mestu, zato ima veliko dela in vse življenje posveča le svojemu poklicu. Nekega dne pa dobi nepričakovan obisk - pride študent, ki se hoče pozabavati na njen račun. Gospodična Gra-numova se ne da. Še več, zaradi nje začne študent kmalu spreminjati svoj pogled na svet...
va pesem, angleški barvni film 22.00 Upravljanje 22.30 5 minut za kulturo 22.35 Poročila 22.56 Drugačen svet 23.40 A Shop
9.00 Dopoldanski program 9.06 Ora et labora 9.30 Nočni studio 10.30 Angel na zemlji, ponovitev 12.00 Ekološka livada 12.15 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Doogie Hovvser 13.36 VValtonovi 1420 Frankie in Johnnv, ameriški glasbeni film 15.46 Comedy Capers 16.00 Jaz in ti 1625 Summertime 16.36 Ramo na, 1. del nadaljevanke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi od strani 21.25 Triinosemdeset ur strahu, ameriški TV film; Peter Strauss 22.56 Gorila, 2/7 del francoske serije 0.25 Poročila 0.30 Film, ponovitev 2.50 Poročila
8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Zakladnica zemlja 17.30 Lipova ulica 18.00 Ora et labora 18.30 Ljubimkanje 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.00 Novo v kinu 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 Čas v sliki 22,30 Mojstrovine; Montv Pvton 23.06 Obrazi življenja 23.50 Človeški obraz 0.50 Freaks, ameriški film 1.50 Poročila/1000 mojstrovin
Osnovna šola Bistrica Begunjska c. 2, 64290 Tržič
razpisuje za šolsko leto 1993/94 delovno mesto
UČITELJA MATEMATIKE
za določen čas, od 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za učitelja v osnovni šoli pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po objavi razpisa.
18.50 TV koledar 19.00 Prvenstvo Hrvaške v cestnem motociklizmu, reportaža 19.30 Dnevnik 20.05 Alo, alo, angleška nanizanka 20.45 Smrtonosni strel, angleška nadaljevanka 21.40 Stop Watch 22.15 Vrtinec, južnoafriška nadaljevanka
9.00 A shop 10.00 MacNeil in Le hrer komentirata 11.00 James Dean, ponovtev ameriškega barvnega filma 12.66 A Shop 17.45 Drugačen svet 18.30 A shop 18.46 Upravljanje, ponovitev 19.15 A shop 19.30 MCM 20.15 Poročila 20.30 Buddvje
12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 -13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Spoznajmo gobe - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Napoved programa - 16.15 - Otroški program -17.00 - Športne novice - obvestita - 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa -
NOVO V KINU
KRVAVA MARIE (Innocent Blood)
ameriška humoristična grozljivka. Film je izzivalna, dražljiva in hkrati srhljiva ljubezenska zgodba s pošteno merico črnega hmorja. Govori o Marie (Anne Parillaud), lepi vampirki, ki se hrani izključno s hudobnimi fanti; o Joeju Gennaru (Anthony LaPaglia), preoblečenem policaju, ki se je infiltriral v sprijeno mafijsko družino ter o Salu Ma-celliju (Robert Loggia), mafijskem šefu, ki hlepi po oblasti. Zgodba seveda govori o ljubezni, pohlepu po moči, nasilju, osamljenosti, maščevanju in italijanski hrani - vse to z obilico črnega humorja.
KINO
5. julija
CENTER amer. znan. fant. film KRVAVA MARIE ob 18. in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer. ljub. melodr. VEČNO MLAD ob 22. uri ŽELEZAR Danest zaprto! Predstave samo ob petkih, sobotah in nede-Ijahl TRŽIČ prem. amer. thrill. PREPOVEDAN PREHOD ob 20. uri
PG
PG
3Z
Pa kej lep'ga napis'...
... je rekla Svetlana. No, sem že nekaj lepega napisal (kva sem osladen). Ja, poletje je vse bližje, dopusti pa to, mene že mal lenoba gon', kaj pa vas dragi moji. Predstavljajte si otoček, peščeno plažo, kakšno ljubko bitje v bližini, prijetno glasbo, vroče sonce, lepa modrozelena vodica, zalavfaš v cist' tarnale valove, zaplavaš... notri pa morski pes, ki že en teden ni nič pametnega pognal v želodec. In smo se zbudili. Aneeeee... Torej, zadnje vprašanje je staro že dva tedna (ja, a mislite, da sem se jaz izmislil praznike na petek). Vprašalo se je, kdo je v tistem cajtu koncertiral v Ljubljani. Vsi ste jasno vedeli, d' so bili to Faith No More, bolj zagreti ste vedeli tudi za Dublinerse, ta najzagreti pa ste celo predvideli Li-ving Colour. Vsi, ki ste full fani od Faithov, ja res so bili dobri. Mati, žrebal bi... Ne zdaj, pozneje... Čakajte no, kaj pa je to... Jodlgator... MmmrruniriuznarTone.c.naLedini-co4,64226Žin. Hja, Cankar je mater zatajil, jaz pa presledke. Luži, saj veš kva, ulet', a ne, saj veš kam. TOP 3
1. Vse živo s slovenske zabavne scene - Tarnali Bu
2. Gold - Boney M
3. Tutte Storie - Eros Ramazzoti
Novosti
Torej, kasete so najmanj tri in sicer ena od Royal Flesh - ov, druga od Korada Buzeti-ja (Who' s that Man) in tretja od Du: blinersov, ki so pred kratkim rolali v Ljubljani. No slednji
?onujajo tudi CD, s cedejko pa so razveselili tudi Miladojka ouneed. Tko.
IN ŠE NAGRADNO VŠPRAŠANJE ŠT. 100:
Jeeeeee, no Mojca, kot vidiš smo tu, pri sto, a ne. To je pa že cifra, ja. Vprašanje je tokrat mega težko. Katero po vrsti bo vprašanje, ki ga bomo zastavili naslednji teden? Dopisnice se pričakujejo na naslovu Gorenjskega Glasa v Kranju (napišite kerokol ulico, vse pride), do srede, 7. julija, pripis Jodlgator. Še par besed, Mojca s Kokrice, željeni CD od Qu-een-ov imamo, The Pogues-e tudi (koncert v živo), sicer pa to so tudi moji ljubljenčki, kot tvoji Matjaž. Nataša, vem da si maturo naredila (OZNA sve dozna) in glej, da boš dobro študirala. Tko. In pika. Aja, pa še čav...
RADIO KRANJ 97,3 GREMO V PRIMADONO
sreda, 7. julija, od 17. do 18. ure
Oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER
LESTVICA:
1. Big ben in Miša Molk - Poljub
2. 1 x band  Tih deževen dan
3. Patrick Fiori - Mama Corsica
4. Janet Jackson - That's the way lova goas
5. Malibu - Slovenija grand mix
6. Brian Adams - Ali I want is you
7. Mirabela - The crving game
8. Bov George - The crving game
9. Captain Hollywood project - 0nly vvith you
10. Riko - Kakšen dan nova predloga: Chateau - Lola
George Michael - (Killer) Papa was a rollin' stone
NAGRAJENCI: '
- BON za 3.000 tolarjev dobi JURE GRAJ KAR v Šenčurju
- 2 PZZ v pizzeriji OLIVA v Sv. Duhu pri Škofji Loki dobi Anadreja Kepic iz Šenčurja
- VVEEKEND vstopnica za PRIMADONO pa dobita Rafko Sturm iz Železnikov m Darja Porenta iz Kranja.
ČESTITAM! Sodelujte z nami, nagrade vas čakajo!
GLASBA JE ŽIVLJENJE
NAŠA GOST - ZADETEK V POLNO - RAJMOND DEBEVEC
Sredozemske igre so mimo, za naše tekmovalce v glavnem uspešno, seveda pa je kot vedno zopet blestel naš najboljši strelec Rajmond Debevec, ki bo tudi gost sobotne oddaje Glasba je življenje.
Rajmond pravi, da v življenju še ni pomeril na najmanjšega ptiča, kar pomeni, daje popoln pacifist. Zelo rad ima glasbo in na orglice zna zaigrati nekaj melodij. Pred nastopi Rajmond zelo rad posluša glasbo, trenutno ga navdušuje filmska, z italijanskim melosom.
Rajmaond je zelo veliko v tujini, kjer organizatorji tekmovanj večkrat poskrbijo za glasbena doživetja. Na olimpijskih igrah v Los Anagelesu so bili znani glasbeniki gostje v olimpijski vasi; najbolj mu je ostal v spominu ansambel VVeather re-port. Izjemno pa je tudi v Mehiki, v Mexico citvju, kjer na trgu Garibaldi igrajo mehiški glasbeniki po željah.
V tokratni nagradni igri sodeluje Pivovarna Union s svojim novim proizvodom, to je ŠOLA, nova brezalkoholna pijača. Sodelujte z nami!
O super zvezdništvu v Sloveniji ne moremo govoriti, in ko zasledimo podatke, ki prihajajo iz tujine, se nam včasih kar zvrti v glavi. Eden najavečjih uspehov v zgododvini pop glasbe: kar 15 milijonkrat je šla Betlesova velika plšča z naslovom Ab-bey Road čez prodajni pult, skupina Fleetvvood Mac pa je prodala kar 25 milijonov plošč z naslovom Rumours.
Beatlesi so torej najuspešnejša skupina vseh časov. Upajmo, da bo tudi naša oddaja najuspešnejša oddaja vseh časov... Ker je geslo naše oddaje Smeh dela dobro kri, bomo poskrbeli tudi za to in vam zavrteli skeč iz Mopped shovv naftalina. Važno je, da skečev ne bodo načeli molji. Na slišanje jutri, v soboto, točno ob 12. uri na Radiu Triglav Jesenice.
Simona H20
VASOVANJE S PODOKNIČARJEM NA RADIUKRANJ97,3 FM
1. Bele breze - Irena Vrčkovnik
2. Lepa Marica - Slak
3. Slavček - Ans. bratov Poljanšek
4. Ohcet blues - Strmina
5. Lecvtovo srce - Mihalič
6. Slovenija te kliče - Nova legija
7. Gorenjski nagelj - Gašperji
8. Biseri sreče - čuki
9. 0b-la-di ob-la-da - Vesna
10. Žena zmeraj prav ima - Slovenski kvintet 11 30 let - Oto Pestner
12. Pastir je kralj planin - Nagelj
13. Sredi noči zvezda žari - Boris Razpotnik
14. Edelvveiss - Tanja Zaje - Zupan
15. Jaz imam pa hišico - Ivan Hu Nagrade dobijo:
1. Franc Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj - večerja za dve osebi - Gostilna Mlakar, Duplica pri Kamniku
2. Milica Kalan, Podlubnik 297, škofja Loka - ženski kopalni kostim - Trgovina Mery. Kamnik
3. Jože Klemene, Godič 69, Strahovica • kosilo za dve osebi - Gostilna Bevc. Kamnik
4. Nina Janša, Stagne 7, Bled - pizza za 4 osebe - Bonita bar, šmarca pri Kamniku
Kupon pošljite do 20. julija na naslov Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 -Vasovanje s Podokničarjem. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 30. julija, ob 19.30 uri.
GLASUJEM ZA:
MOJ NASLOV:
KUPONE POŠUITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ.
VELIKA IZBIRA TV APARATOV SELEČO
- TTX, OSD ekran, 40 nastavljivih programov
AKCIJSKE CENE Z20%
POPUSTOM
ZELO UGODNO ekran 40 cm   43.920 SIT ekran 55 cm   63.840 SIT ekran 63 cm   95.900 SIT ekran 70 cm 10.3.100 SIT
UGODNA PONUDBA VERIŽNIH ŽAG -18.051 SIT
Možnost nakupa na čeke (30 % polog + 5)
Akcija velja do razprodaje zalog!
Zelo ugodne cene in Širok i^bor proizvodov iz lastnega programa in drugih kooperantov (AEG, BRArafEFH, IKRA, FERRARI).
KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM
Glasujem za skladbo št.
Moj naslov:...............
hnitt
POSTELJNINA * PPTI
Industrijska in diskontna prodajalna BPT vam v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in proizvodno prodajnem centru BPT nudita širok izbor kvalitetne, modno obarvane posteljnine in prtov ter metrskega blaga iz 100% bombažnega platna, satena in damasta. Nekaj primerov posebno ugodnih cen:
1.
POSTELJNINA V PAKETIH :
- 3 jogi rjuhe 190 x 90 cm že za 2.590 SIT
- 3 jogi rjuhe 160 x 200 cm že za 3.990 SIT
- 3 jogi rjuhe 180 x 200 cm že za 4.290 SIT
- mali družinski paket: prevleka za odejo 130 x 190 cm prevleka za blazino 60 x 80 cm
jogi rjuha 90 x 190 cm že od 2.990 SIT dalje
Lara 140 x HO cm že od 699 SIT dalje Janez 50 x 70 cm -149 SIT dalje
GOSTINSKI PRT
KUHINJSKE KRPE
METRSKO BLAGO
- bombažno platno, širine 140 cm že od 375 SIT dalje
- bombažno platno, beljeno, širine 240 cm že od 575 SIT dalje
- bombažno platno, barvano, širine 240 cm že od 661 SIT dalje
- beljen damast, širine 140 cm že od 619 SIT dalje
- barvan damast, širine 140 cm že od 712 SIT dalje
- barvan damast, širine 180 cm že od 873 SIT dalje
različnih dolžin že od 199 SIT naprej.
KILOGRAMSKI OSTANKI
VSE IZDELKE LAHKO DOBITE TUDI NA 2 ALI 3 CEKE.
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, O 53-097
delovni čas od 8.30 - 19.00 ure
DISKONTNA PRODAJALNA, © 53-571, int. 373
delovni čas 9.00 - 11.00,12.00 - 17.00 ure
TOREK, 6. julija 1993
TV5L0VENIJA1
10.10 Pamet je boljša kot žamet 10.25 Pod to goro zeleno, lutkovna igrica
11.00 Unirezitetni razgledi
11.30 Mankultura   - pridobivanje
hrane iz morja 12.00 V tujem perju, norveške drema
13.00 Poročila
15.15 Sobotna noč, ponovitev 15.30 Trinajsto prase z gosti 15.40 Nočni videomeh
17.00 Sedma steza
17.20 Huckleberrv Finn in njegovi
prijatelji, nadaljevanka 17.46 Oscar Junior 18.00 TV dnevnik
18.10 Porabski    utrinki, oddaja
madžarske TV 18.36 Iz življenja za življenje: Da ne
bi bolelo
19.16 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.56 šport
20.10 ŽariSče
20.40 Magija in moda
21.30 Hčeri morja, dokumentarna
oddaja 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.39 šport
22.46 Sova: Alo, alo, angleške nanizanka;
Tisto, ameriika nadaljevan ka,1/4
SLOVENIJA 1 TISTO
1/4 del ameriške nadaljevanke; Mestece Derry v državi Maine. V skrivnostnih okoliščinah izgine šest otrok, ki jih najdejo okrutno umorjene. Policija je nemočna. Samo temnopoiti knjižnčar Mike Hanton sluti, kaj se je v resnici zgodilo. Natančno pred tridesetimi leti se je zgodilo več podobnih umorov. Tedaj je pod mestom Der ry bivelo ebsolutno zlo: njegov "odposlanec" je bil navidez neškodljiv pisan klovn z imenom Pannywise. Mike in njegovi prijatelji so tedaj lahko "tisto", nevaren stvor, premagali Zdaj pa je brezimno zlo učitno spet tu.
TV
1
TV
16.40 Smučarski skoki na palstiki, reportaža iz Velenja 17.10 Gospodarska oddaja 17.60 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik, Vreme, šport 20.00 Poslovne borza 20.10 Miche-langelova pomlad, koprodukcijska nadaljevanka 21.00 Osmi dan 21.50 Videošpon 22.30 Svet poroča
9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Ora et labora 9.30 Klub za se niorje 10.16 Pan - optikum 10.30 Frank Sinatra - Pot k vrhu, ponovitev 12.10 športna arena 13.00 Čas v sliki 13.36 VValtonovi 14.20 Škandal v Veroni, italijanska nadaljevanka 16.56 Stan in Olio 16.00 Jaz in ti 16.25 Summertime 16.35 Ramone 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.16 Univerzum 21.00 Pogledi od štreni 21.15 Juhnke & Co -gozdarski zdravnik 21.45 Drugi dom, 13. del 23.46 Čas v sliki 0.00 Skrivnost, francoska psihološka srhljivka 1.40 Triinosemdeset ur strahu, ponovitev ameriškega TV filma/ Poročila/1000 mojstrovin
SREDNJA GOSTINSKO TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED Bled, Prešernova 32
V razpisu SGTEŠ BLED objavljenem v Gorenjskem glasu dne 29. 6. 1993 smo napačno razpisali:
- za vsa delovna mesta razpisana za določen čas ne do 31 8.1993, pač pa je do 31. 8.1994.
TV
1 TV
7.46 Pregled sporeda 7.50 TV kole der 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 9.30 1001. Amerika 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.00 Doseči nebo, 2012 del nadaljevanke 12.00 Poročila 12.06 Luč svetlobe, 2. del ameriške nanizanke 12.50 Risanka 13.36 Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.36 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 15.06 Smrtonosni strel, ponovitev 16.00 Poročila 16.10 Lov na Doombolt, nadaljevanka 16.36 Afternoon Report 16.46 Pod senčnikom 18.00 Poročila 18.06 Umcef 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ameriški priseljenci, nemška dokumentarna oddaja 21.00 TV prlament 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja
8.30 Vremenska panorama 16.35 1000 mojstrovin 16.46 človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Gozdna kmetija 18.30 Povej resnico 19.00 Regionalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kastelruther spatzen, uspešnice priljubljenega narodnozabav-nega ansambla 21.07 Naredi si sam 21.15 Teleskop; Tango argentino 22.00 čas v sliki 22.30 Klub 2: Črna devica, francoska serija/Poročila
CELOVEC ,
iHcmdl
Bahnhofstr. 20 [Tel 9943-463-511566.
TV
PISARNIŠKA TCHNIKA TELEKOMUNIKACIJE VAŠA STROKOVNA TRGOVINA
Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN        S   E   B   V   I   S   O M
19.30 Dnevnik 20.06 Buntz z Bever-ly Hillsa, humoristična nanizanka 20.36 Peta hitrost 21.25 Smrtonosni strel, angleška nadaljevanka 22.20 Nikdar ni tak blo, da ni nekak bilo, ob 100-letnici rojstva Miroslava Krleže; Pot v raj, hrvaški barvni film 23.50 Jazz 0.20 Horoskop
9.00 A shop 9.15 MCM 10.00 Ma-cneil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Buddvjeva pesem, ponovitev ameriškega filma 12.30 A shop 12.46 MCM 17.45 Drugačen svet 18.45 Jazzbina 19.30 MCM 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Ciklus slovenskega filma - Ne joči, Peter, slovenski film 22.10 Jazzbina 22.40 5 minut za kulturo 22.25 Poročila 23.06 Drugačen svet 23.60 Marlboro music shovv 0.20 A shop 0.35 MCM
MIMMILK
Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.25 lahko prisluhnete zanimivostim, nato Športnemu obzorniku, ob 17.30 bo na sporedu oddaja Novo na 92, nato pa še nekaj podrobnosti o tem, kako se zavarovati pred tistimi, ki imajo višek delovne sezone med dopusti. Ob 18.10 lahko prisluhnete glasbeni lestvici Slo venca.
12.00 - Napoved programa -12.15 • EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 - Naš zgodovinski spomin -14.00 - Loka v časopisku - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Sindikat - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje R Slov neija -16.00 - Napoved programa -16.30 - EPP - 17.00 - Novice špor tni utrinki - obvestila - 17.30 - Za ljubitelje narodno zabavne glasbe - 18.00 - Aktualna teme -
KINO
6. julija
CENTER amer. znan. fant grozlj. KRVAVA MARIE ob 18 in 20. uri LETNI KINO STARI MAYR amer znan. fant. grozlj KRVAVA MARIE ob
22. uri
d.o.o., Škofja Loka, Reteče 4 Industrijska prodajalna: tel.:064/632-573
tff
SMOKIE IN OSTALI
Pokrita avtobusna postajališča, cestni nadvozi, drevesa in zidovi so (tudi) na Gorenjskem priljubljena mesta za divje plakatiranje. S plakati pa je že od nekdaj tako: pri lepljenju je strašna prizadevnost, za odstranjevanje plakatov pa ni nihče pristojen. Zato so na divjih plakatiščih še vedno izobešeni in ustrezno obledeli raztrgani plakati za koncert ansambla Smo-kie, za že pozabljene veselice, cirkuška gostovanja in podobno. Seveda imajo vse občine ustrezne občinske odloke in komunalne redarje, ki bi proti divjemu plakatiranju lahko ukrepali.
Kako je z učinkovitostjo teh "BI UKREPOV, pa kažejo že-lostne podobe gorenjskih avuobusnih postajališč, cestarskih lop, dreves ob cestah, nadvozov...
CENE, E...
E, CE
Gorenjski glas seveda berejo tudi gospodinje (in go-spodnjci), ki nam predlagajo, naj čimvečkrat napišemo kaj o cenah - zlasti živil. Hrana je vsak dan dražja in še dobro, da imamo časopis, kjer piše, kje imajo kakšno stvar ceneje, nam je zaupala naša bralka.
In naštela nekaj osnovnih primerjav: liter kisa za solato ali za vlaganje je že dražji od litra olja - pri tem pa na trgovinskih polich najdete kis od 88.- tolarjev (najcenejši "Solatko") pa tja do 150.- tolarjev in več. Za kilogram sladkorja boste odšteli največ 70.- tolarjev, dobite pa ga tudi nekaj tolarjev ceneje - hkrati boste za kilogram črnega kruha odšteli več, za belega in druge posebne vrste pa še več.
In zdaj ugibanka: ali se bosta pocenila kruh in kis ali se bosta podražila olje in sladkor? Optimisti in slovenska vlada so za cenejši kruh, naša bralka je pa kupila "žakelj cukra"...
STARI LEPOTCI NA STAREM LJUBELJU
Današnji dan, prvi petek v juliju, je Tržič v znamenju oldti-merjev - starih avtomobilov. Stari lepotci, med katerimi ima najmlajši 60 let in najstarejši častitljivo letnico okrog 1900, pihajo in kihajo pa stari cesti na stari mejni prehod Ljubelj (1370 metrov). Ko so firbčni Tržičani sinoči "na pvacu" sprejeli karavano oldtimerjev in gledali zloščeno pločevino starih lepotcev, je v krogu lastnikov starih stoenk padla naslednja pripomba: "V primerjavi s temi starimi avtomobili so naše stoenke oldti-merjif"
Med tistimi registrskimi tablicami, ki ju lahko zadnje dni najbolj pogosto videvate na vozilih, ki delajo gnečo na cesti od Ljubljane proti Jesnicam (in obratno), piše "LJ - TAK". To je oznaka na težkih kamionih podjetja Slovenijaceste (SCT) -TAK, ki bodo na traso avtoceste Hrušica Vrba zvozili 30.000 ton asfalta iz asfaltne baze SCT v Črnučah pri Ljubljani. Asfalt bo potoval iz Ljubljane na Gorenjsko tudi ob sobotah in nedeljah, ampak za dograditev avtoceste se splača potrpeti.
Seveda Gorenjci ob potujočih tonah asfalta razmišljajo, če ne bi bilo ceneje isti gradbeni material voziti iz asfaltne baze v Naklem. Krajani Zvirč in Podbrezij pa se ob tem spominjajo megalomanskoga načrta izpred 10, 15 let, ko naj bi sredi podbreške gmajne prav zaradi avtoceste skorajda postavili ogromno asfaltno bazo... Je pa že bolje malo več TAK gneče ob cestah, pravijo Zvirčani in Podbrežani, ki so tedaj komajda preprečili sekanje gozda zaradi omenjene asfaltne baze, o kateri bi dandanes pisali kot "zgrešeni investiciji", "ekološki rani", "onesnaževalcu okolja", itn.
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
KRANJ
Po sklepu izvršnega odbora sveta Fakultete za organizacijske vede v Kranju z dne 31. 5. 1993 objavljamo zbiranje
PONUDB ZA ODDAJO TISKARSKE DEJAVNOSTI
pod naslednjimi pogoji:
1. Prevzem dveh delavcev (tiskarja in knjigoveza) z izhodiščnimi plačami, kot jih imata na FOV in drugimi obveznostmi v skladu z zakonom, ki bodo urejene s pogodbo.
2. Izhodiščna cena za odkup opreme je ocenjena v vrednosti 10.000 DEM v protivrednosti SIT, po srednjem tečaju Banke Slovenije, in zaloga materiala po dejanski ceni.
3. Izpraznitev prostorov v dogovorjenem roku, najkasneje pa do 31. 12. 1993.
Prevzemnik tiskarne bo imel prednost pri tiskanju edicij Fakultete za organizacijske vede ob enakih pogojih (kvaliteta, cena, rok), kar se bo uredilo z medsebojno pogodbo. Pisne ponudbe z navedbo pogojev oddajte do 10. 7. 1993 v zaprti kuverti z oznako "Ponudba za tiskarno" - na naslov: FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ, Prešernova 11, Kranj - tajništvo.
MATURATSKA NAGRADNA IGRA
Do predvčerajšnjim (30. junija) smo sprejemali Vaše odgovore na našo "maturantsko nagradno igro", ki smo jo pripravili ob izidu knjige "Maturirali smo na kranjski gimnaziji".
Na 19 let stari fotografiji je kar 68 naših bralk in bralcev spoznalo znanega Gorenjca Jelka Kacina, ki je tudi med maturanti kranjske gimnazije. Poleg kar lepega kupčka dopisnic s pravilnimi odgovori smo prejeli tudi dopisnico g. Uroša Droleta iz Ljubljane, ki je prepričan, da na skrivnostni fotografiji niso maturantje kranjske gimnazije, temveč njihovi vrstniki Ekonomske srednje šole, prvi na desni pa Mitja Klavora (ob njem je g. Drole spoznal še ostale tri). Minka Zupane iz Kranja meni, da je na fotografiji Slavko Gaber, Ivanka Gartner iz Selc pa misli, da je to Borut Petrič.
Generacija maturantov, od katerih so štirje na naši skrivnostni fotografiji, bo prihodnje leto obeležila dvajsetletnico zrelostnega izpita - ki v teh dneh povzroča hudo potenje novi generaciji na srednješolski maturi. Izmed prispelih pravilnih odgovorov smo jih 19 izžrebali in izžrebancem poslali po en izvod knjige "Maturirali smo na kranjski gimnaziji" (v sodelovanju z Gimnazijo Kranj je knjigo izdalo Čaospi-sno podjetje Gorenjski glas). En izvod knjige pa smo poslali kot našo posebno nagrado g. Urošu Droletu, ki je edini naštel imena vseh štirih maturantov na sliki (četudi napak).
Ker "zgodovinski spomin" naših bralk in bralcev "odlično deluje", bomo še brskali po našem arhivu in Vam zastavljali podobne uganke (kot je npr. naša akcija "Zbiramo stare razglednice".
Knjigo (prodajna cena je 1.500 SIT) bo pismonoša danes prinesel: Stani Novak v Mojstrano; Romani Gašpirc v Cerklje; Matiju Cesarju v Radovljico; Jerneju Renerju v Kranj; Cilki Potočnik v Selca; Mariji Papler v Kranj; Speli Ahačič v Tržič; Katarini Ambrožič na Bled; Petru Šalamonu v Kranj; Marku Miliču v Kranj; Meri čadež v Gorenjo vas; Minki Gačnik v Selca; Sveti Zerovnik v Kranj; Filipu Demšarju ml. v Železnike; Francu Čehu; Angeli Volčič ; Mariji Velušček (Kranj).
ZAGOTOVIL (ZA SKUPNO POT) KOLIKOR HOČETE - Zagotovilo za srečno pot po običajih nekdanje kmečke ohceti, sprehod skozi Grajski drevored za 50- letno zvestobo in nenazadnje tudi minister za notranje zadeve za "varno' počutje pred in po kmečki ohceti pod Storžičem minuli konec tedna v Predvoru.
FihEPaiifl
Kranj, Skalica 1, tel./fax: 064/324-734 Prodaja vozil
po izjemno ugodnih cenah.
Možnost kredita in leasinga. Zagotovljen servis in garancija v Sloveniji.
Direktor Cestnega podjetja Kranj Bogdan Orinovec: "Kaže, da grem letos lahko brez skrbi na dopust. Srečanje predsednika Izvršnega sveta Kranj Petra Oreharja in državnega sekretarja za ceste Marjana Dvornika pred dnevi je bilo "uspešno"..."
rpizANirA
RAZPIS NAGRADNE KRIŽANKE
Sponzor današnje križanke je podjetje Viktorija iz Kranja, ki prispeva 3 lepe nagra-
1. nagrada: avtoradio
2. nagrada: komplet opreme za avto (preproge, varnostni trikotnik, komplet žarnic)
3. nagrada: zvočniki za avtoradio
Gorenjski glas pa prispeva tri nagrade v vrednosti 1000 tolarjev. Iz črk na oštevilčenih poljih boste sestavili nagradno geslo podjetja Viktorija Kranj. Kupon z vpisanim geslom pošljite na dopisnici skupaj z vašim naslovom na naslov: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, najkasneje do četrtka. 8. julija, do 8. ure, ko bo javno žrebanje. Rešitve lahko oddate tudi v našem nabiralniku na Zoisovi 1 v Kranju ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa in v pisarnah TD na Jesenicah, v Škofji Loki in v Cerkljah.
SESTAVIL F KALAN
MIREN
RAVNODUŠEN ČLOVEK
DEST0VNIK KAJUH
NORV PISATELJICA SIGRID (NOBELOVA NAGRADAI
BERNIE TAUPIN
PREBIVALKA EVROPSKE OTOČNE DRŽAVE
RUSKI VLADAR
SL JEZIKOSLOVEC MITJA
ENAKI ČRKI
INDUSKI RELIGIOZNI SPISI
33
26
	iS.	CM		
Mu	<£>	m CM	C	r >
	m *~	in ,„	C <r	> .....
8ft.....		E? Cm	CM O	
#		en CM	C*	"i
CM	CM	o CM	o co en CM	
	O	Of>	ep SM......»	
	7i	DO	r>.	
12
14
AVT OZN KRANJ
1
KAT DUHOVŠČINA
17
VEDA 0 PISAVI IN ROKOPISU
URADNI SPIS
AMER
IGRALEC PAUL
ČAROVNIK
NEKD RIM OBLAČILO
29"
NIKO MIHEUĆ
DEL SKELETA
POŽIREK
GR MIT SODNIK
23"
NORV PIS JONAS
ARABSKI ŽREBEC
BODEČ PLEVEL
OLEG VIDOV
19
VRTNA LOPA
POMLADNI MESEC
20
11
VRSTA MAMILA
POLJSKI FILOZOF ŽIVEL V ZDA ALFRED
PRIPADNIK AMONITOV
KRAJ V DALMACIJI
GRIČ V JERUZALEMU
LOČINA, STRANKA
24
STRUPEN PAJEK
T3"
18
NAJVIŠJI
VRH BELUHA (4506 M)
32
28
SPOJINE AMONIAKA
ČRNOGORSKI PESNIK IN VLADIKA
OTOK V INDONEZIJI
DRŽAVNA BLAGAJNA
KRATICA ZA OPUS
ŠTEFAN MIRT
GL POJEM
KIT RELIGIJE
15
ANGL NEKD POVRŠINSKA MERA
OTOK PRI IRSKI
ROČAJ DRŽALO
TOVARNA V MARIBORU
34
GR BOG JUTRANJE ZARJE
ČUSTVENA REAKCIJA
ŽITNA PLESEN
POOROČJE MATEMATIKE
ROKOPISNI UST LJUBLJANSKIH )SM0Š0LCE\ 1854-1855
22
10
21
PLANOTA V ČRNI GORI
25
PRAV TAKO SKRATKA
27
RIŽEVO ŽGANJE
30
DESNIPR MOZELE V NEMČIJI
3T
ŠTEFAN ŽARGI
O hrupu letal v Radovljici še vedno nesporazumi
Krajevne skupnosti in letalstvo
Lesce,30, junija - Krajevna skupnost Radovljica in Društvo za varstvo okolja radovljiškega območja sta nam nedavno poslala predlog dogovora o izvajanju ukrepov za varstvo pred hrupom v naseljih v okolici letališča ALC Lesce s prošnjo, da ga objavimo, in obvestilom, da ga ALC noče podpisati. Objavljamo povzetek dogovora, hkrati pa mnenje direktorja ALC inž. Pavla Burje o tem, zakaj je _zanje nesprejemljiv.
Predlog dogovora za varstvo pred hrupom v okolici letališča Lesce:
Športno letenje je dovoljeno med 8. in 19. uro, razen ob nedeljah in ob praznikih, ko so možni le turistični leti, vleka jadralnih letal z motornimi letali pa v teh dneh med 10. in 17. uro. Za prirejanje javnih letalskih prireditev in tekmovanj si mora ALC poleg dovoljenja občinskega upravnega organa k programu in poslovniku pridobiti tudi mnenje okoliških KS. Pooblaščeni vodja letenja mora stalno kontrolirati višino in smer letenja, zlasti nad naselji, ALC se obveže, da bo v dveh letih kupilo vitlo za vleko jadralnih letal in v istem roku opremilo vsa preostala letala z glušniki. Prepove naj se letenje s preglasnimi akrobatskimi letali, enako velja za hrupna letala in helikopterje, ki služijo za padalski dejavnosti. Omeji naj se višina leta nad naselji, vsa letala pa morajo imeti certifikat o nivoju hrupa, ki ga povzročajo. Lahka letala in motorni zmaji lahko uporabljajo letališče le ob predhodnem dovoljenju, tudi zanje morajo veljati minimalne višine leta nad naselji. Direktor ALC naj določi posebnega koordinatorja, ki bo skrbel za stalno izvajanje ukrepov za varstvo pred hrupom, o vseh hujših kršitvah pa poročal pristojnim upravnim organom in ukrepal na podlagi pritožb okoliških KS.
O poteku dogovarjanja med Alpskim letalskim centrom Lesce, Društvom za varstvo okolja radovljiškega območja in bližnjimi šestimi KS je direktor ALC povedal:
»Dogovarjanje med Alpskim letalskim centrom in bližnjimi naselji oz. krajevnimi skupnostmi ima vsaj dveletno zgodovino. Začetne zahteve so bile za nas popolnoma nesprejemljive, saj so v bistvu pomenile skoraj popolno prepoved Športnega letenja, ki je seveda osrednja dejavnost našega centra, dovoljeno naj bi bilo v omejenem obsegu le panoramsko letenje. S pogovori so se zahteve nekoliko) omilile, vendar še vedno za nas, ki sicer Imamo voljo in obzir do ljudi v
soseščini, niso sprejemljive. Ker gre za športno organizacijo amaterjev, je na primer jasno, da imajo naši člani največ časa in možnosti letiti ob vikendih in praznikih, to pa v predlogih dogovora še vedno skušajo omejiti.
Razumemo zahteve po časovnih omejitvah, vendar ne tako z urami, kot je to predlagano, saj je za nas ves pomemben dan oz. vzhod in zahod sonca, ne pa ure, ki se povrh vsega še premikajo. Zahtevi, da se ne leti zgodaj zjutraj, lahko ugodimo praktično celo leto, razen tedna, ko se šolajo mladi piloti začetniki, ki potrebujejo mirno ozračje, kakršno je le zjutraj. Vendar to traja le en teden v letu. Glede hrupa lahko povem, da smo z nakupom glušnikov tega že močno omejili in z meritvami lahko dokažemo, da nobeno od naših letal ne presega ravni 68 decibe-lov. Pri tem je zlasti zanimivo, da meritve kažejo, da je hrup prometa po bližnji gorenjski magistrali višji in pogostejši, saj je bilo pri sindikalnem domu izmerjeno povprečje 83 decibelov.
Mi se z dogovorom za vlaganja v nadaljnje zmanjševanje hrupa v sedanjih materialnih pogojih delovanja našega centra (brez pomoči občin in gospodarstva) preprosto ne moremo zavezati, čeprav bi si tudi mi želeli še kakšen korak v tej smeri. Lep primer je nakup vitle za vleko jadralnih letal, ki bi ga vsekakor kupili, če bi nam denarne možnosti to dopuščale.
Za omejevanje hrupa - to je ob teh sporih treba zelo jasno povedati - veljajo mednarodne norme (ICAO), katerih izpolnjevanje zagotavljajo že proizvajalci letal, podobno pa bi lahko ugotovili tudi za nekatere druge zahteve, ki so kljub našim opozorilom zapisane v dogovoru. Če so pogoji delovanja letališča že opredeljeni s splošnimi predpisi - ti zakoni, verjemite, da so zelo strogi in lahko bi rekli pisani s krvjo - potem neka krajevna skupnost nima osnove, da bi posegala v režim letenja in urejala našo dejavnost po svoje. Končno pa moram opozoriti, da te nesprejemljive zahteve izvirajo le iz novozgrajenega naselja Vrbnje, kjer bi morali graditelji (ki v večini sploh ne izvirajo iz tega okolja) že ob gradnji vedeti, v kaj se podajajo, na občini pa, ob izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj pridobiti soglasje za gradnjo v bližini letališča, kot to zahteva zakon. Še več: lahko bi rekli, da je celotno naselje črna gradnja, saj se je zakon o gradnjah v bližini letališč tedaj zaobšel. Nesmiselno je, da se v predlogu dogovora govori o zavarovanih naseljih, saj je res ravno nasprotno: zakonodaja o zračni plovbi ščiti širše območje letališča pred gradnjami oz. dovolj natančno opredeljuje pogoje za to. Tudi ni res, da bi bil predlog dogovora zahteva šestin sosednjih krajevnih skupnosti, saj nas je ena od v dogovoru naštetih KS pisno obvestila, da dogovora niso potrdili, podobno pa imamo ustno zagotovilo še iz ene. Objave in trditve Mihe Zalokarja so zato v marsičem nekorektne, kot je čista manipulacija sklicevanje novinarskih konferenc, ne da bi nas vabili, ter nam omogočili povedati svoje mnenje. Tudi pogovori, katerih zaključkov se nato ne upošteva, ne vodijo nikamor in postajajo povsem brez-vredna izguba časa. Prepričani smo, da imamo med bližnjim prebivalstvom za svojo dejavnost razumevanje, mnogi nam priznajo, da smo za omejitev hrupa že marsikaj napravili. Nenavse-zadnje mnogi spoznavajo, kako pomembna je naša dejavnost za tukajšnjo turistično ponudbo, turizem, vezan na letalstvo, pa že, v prihodnosti pa bo še bolj, prinaša tudi zaslužek. Čas je, da se vprašamo, kako daleč lahko segajo ozki interesi posameznikov, ki so se tu nedavno naselili, sedaj pa poskušajo razmere krojiti po svoje!«
4m#
Prijava padlih in invalidov mobili-zirancev nemške vojske 41 - 45
Odbor invalidov, mobiliziranih Slovencev v redno nemško vojsko se prizadeva pomagati preživelim invalidom, svojcem padlih mobilizirancev in umrlih invalidov. V ta namen je vzpostavil stike z našimi in nemškimi oblastmi in posebnimi organizacijami. Odbor se zaveda, da čas neusmiljeno teče in preživeli stojijo ie z eno nogo
na grobu, saj so najmlajši stari 64 in najstarejši 85 let. Problem pa je, ker svojci mnogih padlih še niso prijavili, prav tako niso prijavljeni vsi, ki so bili med vojno ranjeni.
Odgovorni priznajo, da med najbolj prizadete žrtve vojne gotovo spadajo prav invalidi in ožji svojci padlih. Po predpisih SFRJ - SRS in tudi RS jim kot invalidom in svojcem ne gredo nobene pravice in so obravnavani kot drugorazredni državljani. Prejšnja oblast jih je zavračala, da so sami krivi, da so invalidi, ker se niso izognili prisilni mobilizaciji, po skoraj treh letih nove države in drugačne državne ureditve po ugotavljajo, da se za njih še ni nič spremenilo, saj jim tudi nova oblast ne prizna statusa in jih ne vključuje v invalidski sistem RS.
Kot nekdanji prisilni mobilizi-ranci imajo pa te žrtve po predpisih ZRN določene pravice na osnovi svoje invalidnosti. Te pravice so mnogi deloma izkoristili celo zoper voljo in na prepoved SFRJ - SRS, vendar ne v celoti, saj se jih mnogo še ni prijavilo, za vse pa velja omejitev glede na dogovor SFRJ -ZRN. Prejemajo namreč le 33 odstotkov pripadajoče invalidnine, t. i. "Teiiversorgung".
Preteklo je 48 let od konca druge svetovne vojne, pa še vedno nekateri vlagajo prijave in zahtevke po invalidnini. Odbor in invalidske komisije mobilizirancev obveščajo, da je mogoče pravilno izpolnjene vloge (Antrag) za zahtevano okazilno doku
svoji hrambi. Ob dežurnih uran lahko dobite pri komisiji in pododborih oz. združenju vse potrebne informacije, navodila, nasvete ter drugo pomoč.
Skrajni čas je že urediti stvari, ki so bile zamolčane skoraj pol stoletja. Celotna medvojna in vse povojne evidence števila mobilizirancev so izgubljene, zato je nujno vzpostaviti pregled mobiliziranih, padlih, pogrešanih, umrlih, bivajoČih v tujini, izgubljenih itd. Le tako bodo člani Odbora, Združenj, Komisij lahko vodili pogovore z merodajnimi in postavljali zahtevke. Zaprošeni ste vsi živeči, pa tudi sorodniki mobilizirancev ali znanci, da primere prijavite pri komsiiiah in pododborih v vašem kraju. Tako bo mogoče dopolniti tudi ta del dosej zamegljene in zamolčane slovenske zgodovine.
ZZB NOV je tudi zadnji čas posredovala svoje pozitivno mnenje in predlog Medresorski vladni komisiji, da se pri obravnavi vprašanj vojne škode obravnava tudi druge žrtve vojne, kot intemirance, vojne ujetnike, izgnance, ukradene otroke in prisilno mobilizirane v nemško vojsko. Vse mobilizir-ance in njihove svojce prosimo, naj v korist narodove zgodovine ne uničujejo raznih spominskih zapiskov, pesmi, fotografij in drugih listin, ki se nanašajo na mobilizacijo, čas služenja v vojski, ujetništvu, zaporu itd. Dokumentacijo izročite (osebno ali v zapečateni kuverti) posebni komisiji, ki bo ta arhiv skrbno hranila in ga posredovala zgodovinopiscem.
Alojzij Žibert
Zapiranje vrtca Ciciban
kako je v občini Domžale za isto število otrok zaposlenih 100 manj delavcev v VVZ.
Nato pa sledi rešitev (citiram): "Podpiramo, da se ekonomsko nerentabilni vrtci zaprejo in otroci iz teh vrtcev skoncentri-rajo na drugih lokacijah. Seveda pa je potrebno pri tem upoštevati demografske probleme, ki jih je potrebno rešiti s političnimi odločitvami. Za konec bi radi povedali še tole. Vrtec ne more nadomestiti družine, še posebej matere. Zaradi tega je potrebno vso energijo usmeriti v reševanje statusa matere, ki naj bi ji država omogočila, da je večino časa pri svojem odraščajočem otroku. Na ta način bo ta država prešla od besed k dejanjem. "
Način racionalizacije WZ je po mojem razumevanju stališča občinskega Sekretariata za družbene dejavnosti zelo preprost postopek po znanih preizkušenih vzorcih: je kriza, ni denarja, zvišajmo normative, odpustimo delavce in zaprimo vrtce, energija pa se naj usmeri v "reševanje statusa matere". Jaz se nad svojim "statusom matere" nič ne pritožujem: vzgoja otrok naše družine je skupen najpomembnejši in najbolj prijeten projekt, ki ga s kakovostnim vzgojnim in varstvenim delom dopolnjuje Ciciban, moja zaposlitev pa mije v zadovoljstvo. Pritožujem pa se zaradi načina zapiranja Cicibana in načina pristopa k racionalizaciji VVZ, ker menim, da je prevladala površna miselnost "moramo racionalizirati" namesto "racionalizirajmo in ohranimo dobro". Če pa bi kdaj država prešla od besed k dejanjem (v smislu gornjega citata), si bom prizadevala, da bo na voljo svobodna izbira "statusov".
dollazilno dokumentacijo vla-
fati na Preskrbovalni urad ulda (novi naslov je: Versor-
fungsamt tulda, 36013 Fulda, 'ostfach 1320 Deutschland) le še do 31. 7. 1993 (kopijo pa na invalidsko komisijo pri odboru). Od avg. dalje pa bodo sprejemali le še: vloge ob poslabšanju zdravstvenega stanja oz. povečanju invalidnosti, vloge vdov ob smrti invalida itd.
Delno invalidsko rento odobravajo v Fuldi samo za invalidnost, ki je nastala v vojnih dogodkih in če je invalidnost večja od 25 odstotkov. Oboje je treba dokazati z verodostojno dokumentacijo in zdravniškimi izvidi ob upoštevanju predpisanih nem-ških normativov. Pre-verbo opravlja oskrbovalni urad v Fuldi Povečanje že priznane invalidnosti je možno uveljavljati na istih osnovah. Smrt priznanega invalida morajo svojci javiti v Fuldo (in komisiji) najkasneje en mesec po smrti. Kadar je ta nastopila zaradi posledic poškodb iz vojne, preskrbovalni urad povrne del pogrebnih stroškov, posmrtnino in v določenih primerih odobri tudi delno rento vdovi
D. Z. Žlebir je v svojem prispevku (GG, torek, 1. 6. 1993) povzela zgodbo o zapiranju vrtca Ciciban. Na kratko: spodnje nadstropje hiše in vrt vrtca se denacionalizira, o čemer je bil podpisan dogovor med lastniki in VVZ, nato smo bili starši obveščeni o izgubi prostorov in o nujnosti preselitve otrok v druge vrtce in v končni varianti, na naše vztrajanje o ohranitvi bistva vrtca -osebja in otrok, sta nam bili ponujeni dve možnosti: vrtec Jokl, kamor bi se lahko preselilo jedro vrtca ali delitev dela osebja in otrok v vrtca Kekec in Janina; z grenkim priokusom smo pristali na drugo možnost in v pritožbi WZ opisali naše poglede na celotno zgodbo vključno z določenimi zahtevami, za katere imamo obljube o uresničitvi. Pri tem želim povedati, da smo bili od začetka dogajanja skromno informirani in le prizadevanje predsednice sveta staršev nam je omogočilo širši vpogled v zgodbo. V prispevku GG je tudi mnenje g. Matevža Kleca, pomočnika sekretarja za družbene dejavnosti v občini, o nujnosti racionalizacije VVZa zaradi pomanjkanja denarja^ in izgube WZ. Postopek racionalizacije je predviden s povečanjem normativov za število otrok v skupini, zapiranjem vrtcev in z odpuščanjem osebja. K temu mnenju bi želela dodati še mnenje Sekretariata za družbene dejavnosti v občini izraženo v odgovoru svetu staršev vrtca Ciciban na našo pritožbo glede zapiranja vrtca.
Osnovne stroške dobivanja dokumentacije iz arhivov, zdravniških pregledov, prevode in administracije nosi kandidat sam. Le v izjemnih primerih pomaga odbor, komisija ipd.
Vse potrebne tiskovine za vloge pri preskrbovalnem uradu dobijo kandidati na sedežu komisije, ali pri pododborih. Svetujemo, da vedno odpošiljate le fotografije, originalne pa zadržite v
V odgovoru so najprej navedeni razlogi za potrebo po racionalizaciji VVZ zaradi (povzetek): gospodarska kriza narekuje zmanjševanje stroškov na področju družbenih dejavnosti; Kranj je dolgo časa veljalo za mesto, ki je gradilo šolstvo, otroško varstvo v nadstandard-ni izvedbi; zmanjšuje se rojstvo otrok zato manjši vpis; velika izguba WZ v lanskem letu; tehnološki presežek ok. 30 zaposlenih v vrtcih; primerjava,
Branka Javomik
Pse ubijajo, mar ne?
V 10. št. Kamniškega občana smo brali obvestilo veterinskega inšpektorja, ki opozarja lastnike psov, da živali ne spuščajo brez nadzorstva. Citiram: "Psa, ki bo odšel na sprehod, ne da bi vzel s seboj tudi lastnika, lahko odpelje veterinarski higienik. Lastniki dobijo psa na Veterinarskem zavodu v Kamniku v roku treh dni. Po poteku tega roka bo Žival evtanizirana."
Do besede "evtanizirana", ki je, mimogrede, tudi slovnično sporna, vse lepo in prav. Pri zadnji besedi, ki je pravzaprav le v "celofan zavit" izraz za "neboleče pokončana", torej ubita, umorjena, pa se človek zamisli. Torej držijo vrli veterinarji / konjederci, šintarji?/ od lastnika zavrženo, izgubljeno, pomotoma zablodelo ali trenutno brezdomno žival v "azilu" natanko tri dni do "eksekucije" in to ne glede na stanje, izgled in poreklo živali.
Rok tri dni, v katerem naj lastnik /ki je lahko v tem času odsoten!/ najde svojega izgubljenega ljubljenca, je odločno prekratek! Predvsem pa je žalostno, da v Sloveniji ne premoremo niti enega azila za izgubljene ali zavržene domače Živali, v Kamniku pa nimamo niti društva proti mučenju živali. Tudi to je pokazatelj, koliko je neka družba civilizirana, humana in strpna. Nasilje nad Živalmi, v takšni in drugačni obliki, v tej deželi, žal ni izjema! Tudi human odnos do živali je odraz civiliziranosti na naši poti v Evropo. Videti je, da bo potrebno na tej poti "evta-nizirati" še mnogo miselnosti v prenekateri birokratski glavi.
Dušan Lipovec
živinorejsko-veterinarski tehnik, akademski slikar in likovni kritik
KOMENTAR
Vendejski sindrom
Leta 1989, ob 200-letnici francoske revolucije, je zgodovinar Francois Furet samozavestno zapisal, da je velika prekucija naposled končana. Mislil je seveda predvsem na Francijo, ki je potrebovala dvesto let, da so se v revoluciji in po njej razvneti duhovi pomirili. Kar pa še ne pomeni, da so se tudi "spravili"!
Naneslo je namreč, da so se do konca onega istega leta sesuli ali pa vsaj otemneli (na Trgu nebeškega miru v Pekingu, denimo) tako rekoč vsi režimi, ki so bili posredni, duhovni dediči francoske revolucije oz-njene "oktobrske" reprize. Sklenilo se je zgodovinsko razdobje, v katerem je prevladovala revolucionarna, prevratniška, radikalna družbena drla in na politični sceni so povsod po svetu prevladali konservativno, k spoštovanju in ohranitvi (in le nujnemu spreminjanju) starega nagnjeni ljudje. Revolucionarje so zamenjali konservativci in zmerni reformisti. Ki pa se dostikrat sami vedejo kot jako-binci.
Z navedenim se sklada tudi rezultat letošnjih skupščinskih volitev v Franciji: desnica je visoko premagala levico. To ne čudi. Vznemirja pa evforija, s katero ta ista desnica letos proslavlja 200-letnico proti revoluciji naperjene vstaje v Ven-deji (1793), pokrajini na zahodu Francije. (Več o njej v vsakem boljšem leksikonu.) Tako je prav desnica tista, ki oživlja duha (kontrarevolucije, pogreva stare in zakuhava nove zamere. Za kar ima, resnici na ljubo, tudi tehtne razloge.
Vendejska vstaja je v revoluciji naklonjenemu zgodovinopisju vseskozi veljala za upor starega proti novemu; veljalo je, da so se zaostali, od aristokratov in klera zapeljani ter z angleškim
Miha Naglic
denarjem in orožjem založeni nazadnjaki uprli "nujnemu" napredku zgodovine. Vendar se v luči tistega, kar se je zgodilo leta 1989, takšna razlaga izkaže za sumljivo. Dolgo veljavna formula o aristokratski in klerikalni kontrarevoluciji je zbledela in namesto nje se uveljavlja bolj trezno spoznanje, da je šlo "zgolj" za upor tradicionalno naravnane podeželske Francije zoper modernistično meščanstvo, za upor province proti Parizu. Poskusimo se vživeti v ' politično čustvovanje takratnega kmeta oz. podeželana: če na očeh nekoga, ki spoštuje duhovnike, le-te že leta preganjajo in če nato taistemu, ki spoštuje tudi kralja, le-temu v Parizu sname-jo glavo in če ga (ne nazadnje) razglasijo za vpoklicanega v revolucionarno vojsko... - je po vsem sploh čudno, če se dotični upre?!
Raziskave pristojnih zgodovinarjev (Michelet, Furet) so pokazale, da so se podeželani uprli spontano, plemstvo jim je
sledilo šele naknadno; angleški denar in orožje sta bila morda na poti, vendar do upornikov nista prispela. Odločilni moment upora je bilo globoko spoštovanje vere in tradicije. Simbol upornikov je bilo rdeče srce, iz katerega zgoraj štrli rdeči križ, spodaj pa piše: Bog
(in) Kralj ("Dieu Le Roi"). Ni čudno, aa se taisti simbol zdaj spet pojavlja na desničarskih manifestacijah v Franciji.
Zdaj lahko definiramo tisto, kar obetamo v naslovu: vendejski sindrom. Sindrom je skupek simptomov, ki se pojavljajo skupaj in kot taki označujejo določeno stanje (bolezen). Vendejski sindrom bi zato opredelili kot skupek določenih tradicionalnih in konservativnih vrednot, ki se vzajemno dopolnjujejo in kot take obvladujejo določen sloj ljudi, zavezan tradiciji ter nasprotujoč modernizmu in libertinizmu.
Sindrom kontrarevolucije, spočet v Vendeji, se je v obdobju od 1789 (1793) do 1989 (1993) pojavil in "razbolel" tudi drugod po svetu. "Vendejsko zvest" je hotel biti Bismarck svojemuk-ralju. Boljševiki so vstajo v Ukrajini (1917) poimenovali kar "ukrajinsko Vendejo"; njihovi nasledniki pa so se še 1980 zgražali nad "afgansko Vendejo". Vendejski sindrom je okužil kulake, ki jih je dušil Stalin, in Žide, ki jih je kuril Hitler.
Poražen je bil v ameriški državljanski vojni, zmagal je v španski. Po svoje je oživel v slabi polovici volivcev v državah Evropske skupnosti, ki so se na referendumih o sporazumu iz Maastrichta izrekli proti njemu (Danska, Francija)...
In ne nazadnje: mar ni prav vendejski sindrom tisti, ki je vse do 1941 obvladoval slovensko podeželje, še zlasti pa slovenski belogardizem in slovensko domobranstvo? In ki danes navdihuje sodobne različice kmečkih puntov in nekatere desne stranke? - Zdi se, da revolucije, takšne in drugačne, še niso končane in samo upamo lahko, da se iz glav ne bodo spet razširile na ulico.
PREJELI SMO
Giro in kranjski turizem
Ob zaključku italijanskega Gira in nedavne kolesarske dirke v Kranju se je ponudila zamisel, da bi del Gira drugo leto potekal tudi po Sloveniji, obvezno pa skozi Kranj. Ob tej priložnosti bi člani Turističnega društva opozorili na nekaj motečih dejavnikov, ki bi kazili to veliko prireditev.
Na prvem mestu naj omenimo neurejene cestne vpadnice v mesto, zlasti Brniško, Oldham-sko in Jezersko cesto. Seveda bi bilo potrebno urediti tudi okolico glavnih vpadnic. To pa po našem mnenju že ni toliko stvar mestnih oblasti kot pa kulture kranjskih prebivalcev. Seveda je naloga mestnih oblasti, še pose-
bej pa krajevnih skupnosti, da organizirajo očiščevalne akcije. V te naj bi se vključevali tako hišni sveti, podjetja, trgovci in obrtniki. Le vsak bi moral počediti pred svojim pragom, pa bi bil Kranj čisto mesto. V Turističnem društvu menimo, da dandanes manjka le spodbude za takšne akcije. V vseh povojnih letih sta to spodbudo dajala mestu Kranj pokojna župana Rudi Hlepš in Vladimir Moho-rič.
Turistično društvo se močno trudi za estetsko podobo gorenjske prestolnice, toda pri mestnih možeh naleti na gluha ušesa. Zako naj bo to pismo apel občanom, naj vendarle ljubijo svoj okoliš in naj ne Živijo na smetiščih, ki jim postaja Kranj zelo podoben. Z očiščevalnimi akcijami in urejanjem prostora bomo naredili
dobro in veselje sebi in drugim. Naj malo hudomušno, malo pa zares dodamo: najprej naj se skozi Kranj in okolico "popeljejo" komunalne službe in šele nato kolesarji italijansko-slo-venskega Gira.
Turistično društvo Kranj, zanj: Leon Pintar
Je bilo posojilo porabljeno nenamensko?
Želim vas spomniti le na to, da je bila dne 9. 6. 1993 na 2. strani Dela objavljeno sporočilo pod naslovom: V jeseni posojila tudi za neprofitna družbena stanovanja. V istem zapisu je navedeno, da takih stanovanj za zdaj v Sloveniji še ni..
Rečem samo, da takšna stanovanja na območju Bleda in Radovljice so, le takšnih posojil ni bilo! Sicer pa povprašajte ALPDOM v Radovljici, ki je razpolagalo s stanovanji in posojili, ter pobiralo stanovanjske najemnine, kar še vedno počne, kako pa upravlja v imenu SO Radovljica in kdo upravlja - Alpdom, ali občina?
Upam, da se nameravani stanovanjski dinar ne bo delil samo za interesente, ki bi gradili "neprofitna" stanovanja, ampak tudi tistim, ki iz razumljivih razlogov takšna stanovanja zgolj zasedajo, niso pa jih mogli
fraditi. Kako je kdo iz Vezenine Med ali iz Verige Lesce zasedel neprofitno stanovanje, bodo pa vedeli porabniki posojila v SO Radovljica, tistega (55 milijonov), ki so ga delili ali prejeli nenamensko!
Verjetno čakajo tudi vsi prejšnji interesenti, ki so samo "dobili" stanovanja - neprofitna, ustavila pa so se jim leta starosti itd...
S spoštovanjem
Vovk Alojzij - Julijana, Bled
Zakaj se razburjamo v Gorjah
Aprila letos smo v Gorjah proslavljali praznik našega kraja. Prav letos so se prireditelji potrudili, prikazali so nam zgodovino Gorij od starejših do novejših časov, le od l. 1941 do 1.1945. verjetno iz previdnosti ni bilo prav nič prikazanega.
Če je bila naša partizanska vojska priznana od vseh zavezniških sil, Gorjanci pa smo v partizanih udeleženi več kot devetdesetodstotno, potem se nam teh let ni treba sramovati.
Nekdo je celo izjavil, da so to zgodovino delali negativni ljudje. Bila je pač vojna in v vojni se res lahko dogajajo negativne stvari, ampak to na obeh straneh. Po mnenju prirediteljev tisti niso bili negativni ki so svoje sovaščane izdajali Nemcem za denar, saj smo takrat vsi vedeli, da Nemci vsako ovadbo dobro plačajo. Takih ovaduhov pa je bilo v Gorjah najmanj sedem. Morda našim prirediteljem tega ni še nihče povedal, saj jih takrat še ni bilo na svetu.
Jože Koželj Gorje
KOKRA MINI - METRO, d.o.o. Kranj, Koroška
MINI METRO"]
Smo podjetje, ki si je že pridobilo krog kupcev bele tehnike in akustičnih aparatov. Ker pa želimo ta krog razširiti, vabimo k sodelovanju
POTNIKA
- za delo po pogodbi, na območju Gorenjske in Ljubljane Od uspešnega kandidata pričakujemo:
- da ima izkušnje pri prodaji bele tehnike in akustike
- da je urejen, komunikativen, star do 40 let
- ima vozniški izpit B Ktg. in lasten avto
Pisne prijave kandidatov pričakujemo v roku 8 dni po objavi na naslov Kokra Mini - Metro, d.o.o. Koroška 35, Kranj.
PLAVA LAGUNA POREČ NUDI: POČITNICE V OBJEMU SONČNIH POREŠKIH LAGUN PO POSEBNO UGODNIH CENAH PAKET ARANŽMANOV TERMIN: 10.7. DO 17.7
* HOTELI: DELFIN, ALBATROS, GALEB
- 3ol penzion: 14.700 SIT po osebi
- jolni penzion: 16.800 SIT po osebi
* HOTEL MATERADA
-pol penzion: 16.100 SIT po osebi
- polni penzion: 18.200 SIT po osebi
* V CENO JE VKLJUČENO:
7 pol - oziroma polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija, gala večerja v okviru penziona, šola tenisa za otroke in šola tenisa za otroke in odrasle.
* VELIKI POPUSTI ZA OTROKE!
EN OTROK V SOBI S STARŠI ZASTONJ! Cena zajamčena za vplačila do 8.7.93 pri vseh poslovalnicah "A banke".
* INFORMACIJE: Vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: 0531/351-122, 351-822, fax: 0531/351-044
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR  IŠČE,  TA  NAJDE ___ V NAMI
PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p. o.
objavlja
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1. Hotela JELEN v Kranju, Ljubljanska c. 1, skupaj z gospodarskim poslopjem (poslovnim objektom) na dvorišču in vrtom ter pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Izklicna cena je 60.000.000,00 SIT.
2. Gostinskih prostorov v I. nadstropju gostilne STARI MAYR v Kranju, Titov trg 16, v skupni izmeri 436 m2. Izklicna cena znaša 14.500.000,00 SIT.
3. Gostinskega lokala ČRNI BARON v Kranju, Titov trg 16 (z ločenim vhodom iz Tomšičeve ulice) v izmeri 256 m2 z izklicno ceno 8.500.000,00 SIT.
4. Trgovski lokal v Luši št. 16, p. Selca nad Škofjo Loko v izmeri 51,69 m2 po izklicni ceni 1.520.000,00 SIT.
Javna dražba bo 20. 7. 1993 ob 8. uri v mali sejni sobi podjetja na Kidričevi c. 54 v Škofji Loki. Dražbe se lahko udeležijo pravne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije. Udeleženci morajo pred dražbo plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 51510-601-15400 ali na blagajni podjetja.
Davek od prometa nepremičnin plača prodajalec. Vse informacije dobijo interesenti po telefonu št. 632-609. Ogled prostorov je možen po predhodnem dogovoru.
Gorenjska Danka d. d., Kranj
J U LIJ
TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V JULIJU ZNAŠA 1,5%
OBRESTNA MERA
PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA       O. MERA
HRANILNE VLOGE 55% Rm
VARČEVALNA KNJIŽICA Rm
ŽIRO RAČUNI 50%Rm TEKOČI RAČUNI
pozitivno stanje 50% Rm
dovoljeno negativno stanje Rm+16%
nedovoljeno negativno stanje Rm+36% VEZAVE - od 10.000,- do 50.000,- SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+6 %
nad 3mes. do 6 mes. Rm+6,5%
nad 6 mes. do 12 mes. Rm+7 %
nad 12 mes. do 24 mes. Rm+ 8 %
nad 24 mesecev Rm+ 8,5%
VEZAVE - od 50.001,- SIT do 100.000,- SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+6,5%
nad 3 mes. do 6 mes. Rm+ 7 %
nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 7,5%
nad 12 mes. do 24 mes. Rm+ 8,5%
nad 24 mesecev Rm+ 9 % VEZAVE - nad 100.001,- SIT
nad 31 dni do 90 dni Rm+7 %
nad 3 mes. do 6 mes. Rm+7,5%
nad 6 mes. do 12 mes. Rm+ 8 %
nad 12 mes. do 24 mes. Rm+9 %
nad 24 mesecev Rm+10 % VEZAVE - nad 10.000,- SIT
od 10 do vključno 19 dni 70%Rm
od 20 do vključno 29 dni 75%Rm
0,83% 1,50% 0,75%
0,75% 2,79% 4,19%
2,00% 2,04% 2,08% 2,17% 2,21%
2,04% 2,08% 2,13% 2,21% 2,25%
2,08% 2,13% 2,17% 2,25% 2,32%
1,05% 1,13%
10,16% 19,16% 9,20%
9,20% 38,23% 62,06%
26,31% 26,91% 27,50% 28,69% 29,29%
26,91% 27,50% 28,10% 29,29% 29,88%
27,50% 28,10% 28,69% 29,88% 31,08%
13,09% 14,08%
V kolikor boste vezana sredstva potrebovali pred potekom vezave, pa bomc v LB-Gorenjski banki d.d., Kranj upoštevali vašo željo in vam depozit razvezali.
#0 ljubljanska banka
4234
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Druga hranilnica v stečaju
Kranj, 30. junija - Pred nekaj meseci je šla v stečaj Štajerska hranilnica iz Ljubljane, minuli teden je Banka Slovenije sprejela sklep o stečaju Kranjske hranilnice iz Ljubljane. Vendar se pri tem ne bo ponovila zgodba banke Les, s katero imajo mnogi Gorenjci zelo grenko izkušnjo.
Varčevalcem obeh hranilnic se namreč ni treba bati za svoje prihranke, saj so namreč svojo vlogo odigrali varovalni mehanizmi, ki jih je postavila Banka Slovenije. Najpomembnejši, ki varuje varčevalce, je jamstvo zavarovalnice ali poslovne banke, ki v primeru stečaja prevzame vlogo poroka in varčevalcem izplača hranilne vloge. Tako se je že zgodilo v primeru Štajerske hranilnice, v primeru Kranjske hranilnice pa bo nekoliko drugače, saj jih bo izplačala centralna banka, ki je sklenila komisijsko pogodbo s Komercialno banko Triglav. Kranjska hranilnica namreč ni imela dovoljenja Banke Slovenije, kakor je znano, pa znesek hranilnih vlog ni velik, saj so v t.i. Jelinčičevi banki imela denar predvsem podjetja.
NOVI ZNESEK: 753,8 MILIJONA ECU
Od včeraj velja spremenjen sklep Sveta Banke Slovenije o odločitvi najmanjših zneskov deviz, ki jih morajo imeti pooblaščene banke. Skupni znesek, ki ga Banka Slovenije predpisuje 28 pooblaščenim slovenskim bankam, je bil do predvčerajšnjim določen na 706 milijonov ecujev. Novi znesek znaša 753,8 milijona ecujev, v tem znesku pa je Banka Slovenije (enako kot doslej) vsaki pooblaščeni banki določila natančen najmanjši znesek deviz, ki jih mora banka imeti.
Nova celotna podoba Gorenjske banke
Kranjska čebela
Kranj, 29. junija - V Gorenjski banki so se odločili za novo celostno podobo, ki je sicer še niso promovirali, čebelo kot simbol identitete pa so prvič objavili v sveže natisnjenem poslovnem poročilu za lansko leto.
Nosilni simbol nove celotne podobe Gorenjske banke je čebela, ki je oblikovalci seveda niso izbrali naključno. Kranjska čebela je namreč že v Valvasorjevih časih slovela po svoji rojivosti in miroljubnosti ter marljivosti in medonosnosti. Zato ne preseneča, da se je čebelica kot simbol pojavila že na vložni knjižici leta 1896 ustanovljene Mestne hranilnice Ra-I dovljica. Kasneje se je pojavila še enkrat I in sicer na hranilni knjižici Komunalne banke okraja Kranj.
Gorenjski bankirji so torej že zelo zgodaj povezovali tradicijo gorenjskega čebelarstva in bankirstva, seveda predvsem zaradi simbolnega pomena čebele, ki vzbuja veliko dobrih misli.
Gorenjska banka torej s kranjsko čebelo želi na eni strani poudariti svojo pripadnost Gorenjski in njenemu razvoju in gospodarski rasti, na drugi strani z marljivostjo in medonosnostjo te drobne žuželke varnost in zanesljivost banke.
Tako pravijo oblikovalci, čas pa bo seveda najbolje pokazal, kako se bo znak "prijel". • M. V.
Podiplomski študij managementa
V prostorih novega poslovnega centra WTC v Ljubljani (poleg Smelta) se bo jeseni začel dveletni izredni podiplomski poslovni študij - - Master in Businsess Administration (MBA). Ljubljana, 23. junija - študij bo potekal v Sloveniji, Italiji in v ZDA, skupno pa ga organizirata zasebno podjetje (holding) Acti-va Group iz Ljubljane in Konzorcij ameriških poslovnih univerz. Program omogoča pridobitev diplome znane ameriške univerze, Clemson Universitv.
V podjetju Activa Group zadnja tri leta intenzivno vlagajo v izobraževanje svojih kadrov. Pri iskanju ustreznih MBA študijev, so ugotovili, da vsi tisti, ki v tem času že potekajo v Sloveniji, niso ustrezni, ne zadovoljijo njihovih potreb v podjetju. Zato so ves ta čas svoje ljudi pošiljali na izobraževanje v tujino. Dva študenta, eden od njiju je trenutno pomočnik direktorja v njihovem podjetju, sta podiplomski študij že uspešno končala in si pridobila mednarodno priznano diplomo MBA, ki se pri nas priznava kot magisterij.
Aleš Lisac, ki je ta študij že uspešno končal in bo vodil nov inštitut za mednarodne študije (IIBS) je opisal študij. MBA študij je mednaroden, poteka v Sloveniji, Italiji in ZDA. Ta študij nudi enako znanje, kot ga lahko študentje pridobijo v ZDA, mogoče še več, saj nudi tudi mednarodne izkušnje. Študija se udeležujejo študentje iz več kot tridesetih držav sveta, mednarodni kontakti, ki si jih ustvarijo med študijem, so lahko koristni tudi kasneje, v poslu. Diploma je mednarodno priznana. Vpisni pogoji pa so zelo strogi. Izmed prijavljenih bodo jeseni sprejeli med 15 in 25 kandidatov. Potrebno je tekoče znanje angleščine, saj celoten študij poteka v angleščini. Študentje morajo med študijem dosegati povprečno oceno B, na lestvici od A do F. Poleg aktivnega znanja angleščine morajo imeti kandidati diplomo kateregakoli visokošolskega študija, delovne izkušnje in uspešno opravljen sprejemni test. Zelo uspešni študentje se lahko vpišejo tudi brez delovnih izkušenj.
Cena dveletnega izrednega študija MBA je 13.500 dolarjev, vsi ostali stroški - potovanja, učbeniki pa veljajo še dodatnih 4.000 dolarjev. Na tiskovni konferenci je podrobneje program študija MBA predstavil Al H. Ringleb akademski direktor programa MBA in direktor Konzorcija ameriških poslovnih univerz. Za program, ki so ga pripravili pravi, da je najboljši mednarodni program, kar jih je možno pripraviti. Študentje namreč med študijem ne samo osvajajo nova znanja, ampak spoznavajo tudi dve različni celini, življenje v Evropi in v Ameriki, lažje razumejo tudi vse ostalo, kar je povezano z načinom življenja v določeni deželi. O svojih dosedanjih izkušnjah pri izvajanju mednarodnega MBA programa, profesor Al H. Ringleb pravi, da je izredno impresioniran nad znanjem in motivacijo študentov, ki prihajajo iz Evrope, in vesel, da bo tudi v Sloveniji v jeseni stekel del študija MBA. • M.Poljanar Peternelj
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
XAiurwrtoo/UNi
1 DEM
MENJALNICA
AbtntaKrtnKTritt, J««*«) 69,00 70,30
AVAL Bled, Kranjska gora 69,90 70,50
COPIA Kranj 70.20 70.90
CREDITANSTALT N. banka Lj. 69,70 70.20
EROS (Stari Mayr),Kranj 70.20
GEOSS Medvode 70,10 70.60
HRANILNICA ION, d. d. Kranj 70.10 70.59
HIDA-trlntca Ljubljana 70,10 70,40
HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 69.80 70.90
INVEST škofja Loka, Tržič 69,90 70,80
LB-Gorenjska banka Kranj 69.30 71,15
MERKUR-Partner Kranj 70,30 70,35
MERKURŽelezraika poslaja Kranj 70.30 70.35
MIKEL Stražiice 70,25 70,59
OTOK Bed 69.85 70.55
POŠTNA BANKA,d. d. (na poštah) 69,50 70,80
SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 70.10 70.80
SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,30 70,35
SLOGA Kranj 70,15 70,90
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,30
SLOVENUATURISTJmnlca 69,50 70.30
VVILFAN Kranj 70,30 70.50
WILFAN Radovljtea, Grajski dvor 70.20 70.60
F-AIR d. 0.0. Tržič 70,20 70,40
POVPREČNI TiCAJ 69.94 70.57
SAHTfl/TtOOAJN!	NUUMVTtODAJNl	
1 ATS	100 HRD	
9,70 9,99	3.80	4,80
9.85 10.08		4,50
9,90 10,10		
9,90 10,00		
9,90 10.00	3,50	4.50
9,90 10.10	3,50	4,20
9.80 10.05		
9.90 10,00	3,73	4,20
9,85 10,10	2,00	4,00
9,88 10,05	3,00	4,80
9,86 10,11		i *
9.99 9,99		
9.99 9,99	3.00	4.50
9,85 10,00	3,50	4,10
9,89 10,00	3,00	4,80
9.65 9.96		
9,85 10,00		
9,99   9,99        ■ *		
9,85 10,05        - »		
9,66		
9,80 9.95	3.60	4,50
9,90 10,02	3,80	4,00
9.90 10.05	3,80	4,00
9,90 10,00		
9.85 10.02	3,34	4,38
Pri nakupu In prodaji SKB in MERKUR zaračunavata proviiijo.
Pri Sporovcu v Avstriji ja ATS ob nakupu blaga po 9,50 tolar j« v.
B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d.
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & K INVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO
AKTUALNI PODATKI
Indeksi cen na drobno In cen ilvtjenjskih potrebščin, Republika Slovenija, junij 1993
t&l.: 1)04/211 jo/
Vaš najboljši partner * p.e. radovuica,
nri mpniavi fipvi7     HotelJ Gr*vski dvor
pn menjavi ueviz      tel. 714 013
VEDNO NA ZALOGI HRD In ITL
Indeksi cen na drobno skupaj
Indeksi cen žrvljeniskih potrebščin skupaj
VI 93	VI 93	VI 93	1 - VI 93
V 93	VI 92	XII 92	J - VI 92
101,5	126,2	111.0	142,2
100.6	125.1	111.1	141,7
Popravek
V torkovem uvodniku smo napačno zapisali, da je prvi kupon republiške obveznice 1 (zapadlost 30. junija) možno vnovčiti pri SDK. Temu ni tako - SDK bo vnovčevala enomesečne državne zakladnice (zapadlost 8. julija), obveznice RSL I vnovčuje Gorenjska banka. Pri številkah v torkovem borznem komentarju je pri številki o valutnem razmerju USD/DEM pravilno: 1,77 - 1,80 DEM za en USD.
0^ W
umni v * •*.
I
MLADI VOZNIK --
Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko
mi;<;\iyiiijv
KANDIDATI ZA I B - C - E KATEGORIJE
-vpisujemo v tečaj CCP za B-C in E kategorije I        -vožnja na vozilu MERCEDES 12-13 -opravljanje izpita za C-kateg., dobite tudi B kateg. j
B  Informacije osebno na Koroški 5 (Hotel CREINA) . ali po telefonu 064/213-160
GEOSS
Menjalnica Medrode Ugodni tečaji HRD. Tel.: 061/611-276
SALON POHIŠTVA
ASA
ARK MAJA
Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031, del č. od 12. do 19. ure, sobota od 9. dO 13. ure
ves julij in avgust razširjen razstavni prostor
VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR
POPUST   Y^ŠE pOSEbNO*
DO 40% IcREdiii, doSTAVA, V MONTAŽA
uqodNO VRTNE ^GARNITURE/
BLAGOVNICA
i
[""s P O R T N A
ICELOVEC-CENTER, ALTER PLATZ 25, tel. 9943-463-512176 IZVLEČEK IZ NAŠE PONUDBE : I SPALNA VREČA "EDELVVEISS"
■   samo..........................neto ATS 492
LTENIŠKI LOPAR "PRINCE" CTS SYNERGY 28 namesto ATS 3.333 sedaj samo neto ATS 2.000 \-
1ACOSTE
(SALEVMA)
ENA
JE PRI NAS MNOŽINA
V naši banki vam ni potrebno hoditi od vrat do vrat.
Na ra/lična vprašanja dobite odgovore na enem mestu.
En sam bančni uslužbenec zadostuje, da opravite vse, kar potrebujete za svoje podjetje, obrt ali /ase osebno.
Ena je zato množina. Kajti z vsakim izmed nas smo povezani vsi.
1
BANKA
UBK 1)NIV>R/AINA BANKA d.d. jc /daj tudi na (iorenjskcm. Poslovne prostore imamo v sredinu Škofje Loke na Šolski 2, nasproti avtobusne postaje. Tel. 064 / 623 290, tax: 064 / 623 390
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Ribez gre vendarle v prodajo
V letošnjem letu bodo kmetje na približno 200 ha pridelali okoli 600 ton ribeza, od tega na Bledu 25 ton. Ker se naš ribez prideluje v hribovitih predelih in se obira ročno (po izračunih NIS-a znaša strošek obiranja 41 SIT 1 kg), je postal za izvoz nekonkurenčen. Ribez iz bivših držav vzhoda (predvsem poljski) prodira na zahod za vsako ceno (0,5 DEM/kg), zahod pa je pridelovanje ribeza preusmeril v ravnino in ga začel strojno obirati.
Naša predelava, ki ima na zalogi iz prejšnjega leta še 260 ton zamrznjenega ribeza in 140 ton ribeza v obliki koncentrata, na kar je vplival tudi zelo liberalen uvoz sokov in koncentratov zanje, ne kaže večjega interesa za odkup, oz. ga je v večini primerov pripravljena le skladiščiti na račun pridelovalcev, oz. ga sprejeti po ceni nič.
Glede na take razmere nam je edino Etol pripravljen odkupiti ribez po ceni 20 SIT na kg., od te cene je potrebno odšteti še strošek za transport do Celja in zbiranje (znaša okoli 5 SIT/kg, z ozirom na to, da se je KGZ Bled odopovedala vsakršnemu zaslužku ali proviziji).
Pogoj je pa enakomerno dozorel in pravilno obran ribez, brez primesi, kar je ob tej ceni izredno težko zahtevati od pridelovalcev, v nasprotnem primeru pa pride do zavrnitve transporta.
Imam pa zagotovila ministrstva za kmetijstvo oz. države za subvencijo v znesku 20 SIT za kilogram za ves obran in prodan ribez, zato apeliram na pridelovalce, da tudi ob privatni prodaji sindikatom in posameznikom, kljub temu, da tam dosegajo višje cene, izdajo dobavnice s točnim naslovom in podpisom prodajalca ter kupca, ker bo zadevo svetovalna služba preverila in potrdila, kolikor bo možno uveljavljati subvencijo tudi za te količine.
Tako naj bi bila končna cena za pridelovalca v primeru Etola 35 SIT; to je izredno malo, s tem, da naši modelni izračuni kažejo, da je polna lastna cena kg ribeza približno 2 DEM, vendar je v danem trenutku to največ, kar je možno, zato upam, da bo vsaj večina ribeza obranega.
Za naprej - o tem sva se že dogovarjala s svetovalcem vlade g. Senegačnikom - bo potrebno pogoje odkupa določiti že jeseni, za kar pa menim, da bi bila ob tako ugodnih naravnih pogojih, kjer se prideluje ribez brez vsakih herbicidov in umetnih gnojil, in vseh prizadevanjih za bio-hrano, storjena nepopravljiva škoda.
Emil Peternel, ing. agr. kmetijski svetovalec
Kmetijski sejem v Gornji Radgoni
Letošnji kmetijski sejem v Gornji radgoni, ki je eden največjih tovrstnih prireditev pri nas, bo letos od 21. do 28. avgusta. Poleg številnih domačih in tujih razstavljalcev, ki bodo razstavili najnovejšo kmetijsko mehanizacijo in opremo, bodo razstavljala pripravili tudi ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter sadnih in zelenjavnih izdelkov. • M. G.
Pašna skupnost vasi Poljšice pri Gorjah
Prikolica za prevoz živine
Gorje, junija - V Poljšici pri Gorjah ima pašna skupnost lepe pašnike tik pod vasjo, poleti pa živino ženejo na Pokljuko. Za varen prevoz krav z mladiči so napravili posebno traktorsko prikolico.
Pašna skupnost vasi Poljšice pri Gorjah ima tik pod vasjo, na jugovzhodni strani, lepe in velike pašnike. Pašne površine je kar za 60 hektarov, od tega je zaradi slabega terena in skal nepašnih približno 15 hektarov. Rejci vsako leto sem priženejo na pašo 60 do 70 goved, v največji vročini pa jih julija in avgusta poženejo višje, na Kranjsko dolino v osrčju Pokljuke. Konec avgusta se trop vrne na pašno gmajno, kjer ostane do konca oktobra.
Selitve živine so včasih težavne in nevšečne, posebej za breje krave. Zanje so v odboru pašne skupnosti našli zanimivo rešitev. Ključavničarski mojster Milan Pokljukar je izdelal enoosno prikolico za traktorsko vleko, ki zadošča za prevoz dveh odraslih živali z mladiči. Z lesom jo je obložil in ustrezno ograjo naredil tesar Marjan Vidic. Tako je odpadlo težavno in nevarno nakladanje in prevoz živine z običajnimi traktorskimi prikolicami.
Tako so zagotovili varen in udoben prevoz pašne živine, denar za izdelavo prikolice pa je pašna skupnost dobila od prodanega lesa, ki izhaja iz skupne vaške gmajne. • Jože Ambro-žič
TP T? C* TT M C% Ljubljanska 1, KRANJ JL JCjV^JLJLrN V/ tel.-fax.: 064/221-112
FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jeien/
ef
KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SI
SV. BARBARA 23, 64220 TEL/FAX: 064/622-311
IKOFJA LOKA
KMETOVALCI POZOR * AKCIJSKA PRODAJA * POPUST DO 5 %tll
- KOSILNIC BCS 622, SIP ROTO 135, FRONT 220 IN GORSKA TVVIST 170D.
- NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17,19/9,20 m3, TROSILCEV ORION 25 IN 40 TER PAJKOV 350 IN 460, CISTERN CREINA 1200, 1700, 2200 IN 3200 I.
- MOTORNIH ŽAG JONSERED IN VITLOV TAJFUN 3,4,5 IN 6 t. NAJNIŽJE CENE: SPREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BARUM, vrtnih kosilnic ALKO ter avtoprikolic.
NOVO: TRAKTORJI * MASSEY FERGUSON od 53 do 90 KM, NAKLADALKE DURANTE 12,16 m3, POGONSKE PRIKOLICE BERNARDI 1,5 DO 6 t, ŠKROPILNICE EUROPLAVE, NAMAKALNI ROLOMATI PIOGIO CARNEVALI IN FREZE MASCHIO.
IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUP!
Pridelovalci ribeza bodo izruvali vse ribezove grme
Odkupna cena uničila ribezove nasade v Gorjah
Gorje, 1. julija - Pridelovalci ribeza bodo letos dobili za kilogram oddanega ribeza 35 tolarjev. Samo še letos bo ministrstvo za kmetijstvo subvencioniralo oddajo in za kilogram namenilo 20 tolarjev. Večina pridelovalcev bo izruvala ribezove grme.
Filipina Poklukar
V šestdesetih letih so v Gorjah pri Bledu kmetje zasadili na tisoče grmov črnega ribeza. Mladi ribezovi nasadi so v najboljših letinah dali tudi do 350 ton ribeza, pridelovalci ribeza pa so bili izjemno zadovoljni zaradi dobre odkupne cene. Z ribezom se je dalo kar dobro zaslužiti.
Zadnja leta so zaradi nizke odkupne cene kmetje že opuščali pridelovanje. Že lani pa se ribeza sploh ni splačalo več obirati, saj je bila odkupna cena komaj 26 tolarjev za kilogram. Če upoštevamo, da je ribez treba vsako leto pomlajevati, ga gnojiti, pleti in obiralcem plačati vsaj tretjino odkupne cene, potem je jasno, zakaj so pridelovalci oddali zadrugi ali prodali zasebnikom komaj polovico nekdanje količine ribeza.
Letos pa je prava katastrofa! Zadruga najprej ribeza sploh ni hotela odkupovati, danes pa ga sicer jemlje, vendar je dokončna cena še uganka. Kmetje so se zato sami organizirali in z ministrstvom za kmetijstvo dosegli sporazum, da bo vsaj še letos ministrstvo prispevalo 20 tolarjev za kilogram oddanega ribeza in bodo tako kmetje za ribez, ki ga bodo oddali bodisi zadrugi bodisi zasebnim kupcem dobili okoli 35 tolarjev za kilogram.
Dr. Jože Osterc, kmetijski minister, je pridelovalce ribeza takole obvestil:
»Lani in letos je cena ribeza na svetovnem trgu izrazito padla. Padla je zaradi izjemno velikih količin poceni ribeza iz Poljske in zaradi tega, ker so v tako imenovanih zahodnih državah spremenili tehnologijo: nove sorte, nasadi v ravnini in strojno obiranje. Na izvoz je nemogoče računati, naša predelava pa ima še vedno v zalogi lanskoletni slovenski ribez. Edina možnost prodaje je ta, da animiramo Slovence, da si sami pripravijo iz ribeza sok. In za tako akcijo smo
se odločili. Skupaj z našo svetovalno službo, podjetjem TRON iz Krškega in Domusom gremo v akcijo tako imenovane sindikalne prodaje ribeza in ponudbo, da si ribez lahko zainteresirani naberejo sami. Količina ribeza, ki ga bomo lahko prodali skozi akcijo, je po naši oceni okoli 150 ton, vendar je to le ocena. V prihodnje se boste morali sami organizirati in tržiti svoje pridelke. Letošnja akcija je izjemna, saj ne more in ne sme biti ministrstvo tisto, ki trži kmetijske pridelke...«
Obiskali smo nekaj največjih pridelovalcev ribeza v Gorjah in pridelovalca v Zapužah.
Filipina Poklukar iz Gorij pravi: «Letos bomo zaradi zelo dobre letine na naših ribezovih nasadih obrali od šest do sedem ton ribeza, do jeseni pa presneto razmislili, ali se nam pridelovanje ribeza sploh še splača. Nizka odkupna cena nikakor ne pokrije vseh stroškov, najbolj pa smo razočarani zato, ker smo šele dva dni pred obiranjem izvedeli, da je vprašljiv celo odkup. Neki zasebnik je obljubljal, da bo kupil ves gorjanski ribez, nato pa ni bilo nič. Tudi na ministrstvu za kmetijstvo smo mukoma dosegli, da so nam priznali 20 tolarjev subvencije za kilogram
in bomo zdaj za ribez dobili okoli 35 tolarjev. Sprašujemo se, zakaj država ne zaščiti kmetov? Sprašujemo se, kdo se pravzaprav norčuje iz pridelovalcev ribeza, saj smo samo na naših njivah lani po nasvetu svetovalne službe zasadili novih 250 grmov ribeza! Čemu, če se je že tedaj vedelo, da z oddajo in prodajo ne bo nič?«
Marija Ambrožič iz Gorij: »Pridelamo okoli 3 tone ribeza, a v jeseni bomo izruvali vse grme, saj se pridelovanje ribeza že nekaj let na splača. Ribez, ki ga bomo obrali kar sami, bomo oddali zadrugi, težko pa prodali zainteresiranim zasebnikom. Včasih so ljudje ribez radi kupovali, danes pa se tudi pri zasebnem odkupu pozna, da je hudo padla kupna moč.«
Jure Kokalj iz Zapuž: »Zasadil sem tisoč grmov ribeza, ki v dobri letini dajo okoli šest ton pridelka. Lani so nam kmetom ponudili, da zasadimo novo pozno sorto ribeza, Daniel september in sorto Titania, ki pa še ni preizkušena. Vsaj pri nas se je nova sorta Titania posušila in se zatorej na Gorenjskem ne obnese. Žalostno je, da morajo kmetje ob vseh strokovnih inštitutih sami preizkušati nove sorte. Cena ribeza? Lani je bila
Marija Ambrožič
lastna cena od 80 do 100 tolarjev ali dve nemški marki, letos pa je odkupna cena komaj pol marke! Za ribez, ki ima po nemški strokovni tabeli med sedmimi sortami jagodičja največ vitaminov. Pridelava pri nas je biološko neoporečna, saj se ribez gnoji s hlevskim gnojem in ne škropi!«
Letos bodo torej kmetje še obrali ribez: nekaterim so prišli na pomoč obiralci, drugi dopuščajo, da zainteresirani zasebniki pridejo in ribez sami oberejo. Vsem se zdi škoda, da bi se ribez posušil. A pri nadaljnji pridelavi bo vztrajal le še malokdo, saj sta nizka odkupna cena in nezanesljivo tržišče dokončno »pokopala« ribezove nasade. • D. Sedej
Suša bo zmanjšala pridelek
Predvsem bo letos manj krompirja
Zgodnji krompir bo zaradi suše droben, pridelek, pa ocenjujejo, bo nasploh lahko manjši tudi do 30 odstotkov - Primanjkovalo pa bo tudi krme, zato bodo kmetje najbrž morali razmisliti o zmanjšanju staleža živine.
Kranj, L julija - Posledicam zimskega pomanjkanja padavin in spomladanske suše se ne bo mogla izogniti tudi Gorenjska. Ob tem, ko so pred nedavnim v posameznih delih že imeli težave in obvezne zapore oziroma prepovedi zalivanja vrtov in pranja avtomobilov, se bodo prave posledice nenormalne suše pokazale tudi v kmetijstvu. Posebna ocenjevalna komisija pri komisiji Izvršnega sveta za kmetijstvo je sredi junija obiskala celotno kmetijsko območje v kranjski občini. V poročilu, ki ga je potem na zadnji seji obravnal Izvršni svet, pa je ocena, da škoda ne bo majhna.
Za Sorsko in Kranjsko polje, ki je v Sloveniji poznano kot največje za pridelavo krompirja, je tako že znana ocena, da bo suša precej (lahko tudi do 30 odstotkov) zmanjšala pridelek te pomembne poljščine. Tako imenovani zgodnji krompir, kot ocenjujejo strokovnjaki, ima sicer kar precej gomoljev, vendar pa je rast zaradi suše zastala in bo zato krompir droban. Nasploh pa bo vsega krompirja letos na tem območju oziroma na Go-renjkskem manj.
Posledice suše so že vidne
tudi na drugih poljščinah, predvsem v ravninskem delu, kjer je pridelava že nekaj časa veliko intentzivnejša kot nekdaj. Kar zadeva na primer tra-vinje, je bila prva košnja opravljena dovolj zgodaj, ocenjena pa je za 10 odstotkov nižje. Zaradi suše pa bo kasnila za tri tedne ali več druga košnja. Čeprav količinskega izpada še ni moč oceniti, pa velja, da ob zaporednih nakupih krme v zadnjih letih letos to najbrž ne bo več tako enostavno oziroma predvsem nerentabilno. Zato, sploh pa, če se bo suša nadalje-
vala, velja po nasvetu strokovne službe začeti razmišljati o zmanjševanju staleža živine.
Izvršni svet je podprl oceno in mnjene, da kmetje skupaj s strokovno ozirorna svetovalno
službo ocenijo realne možnosti za ublažitev posledic suše. Tako velja oceniti čredo živine in predvideti živali, ki bi jih ob čimmanjši škodi lahko izločili. Merila za izločanje pa naj bodo zdravstveno stanje, plodnost, prireja mleka, starost, pri telicah iztržek, pri pitancih do-pitanost in predviden podmladek.
Izvršni svet je tudi ocenil, da bo treba zagotoviti denar za pomoč kmetijstvu, če se bo sušno obdobje nadaljevalo. Zato bo o morebitni potrebni pomoči to upošteval pri razporeditvi sredstev in porabi proračuna. Sicer pa so zadnja sušna obdobja tudi na Gorenjskem, oziroma v kranjski občini, razlog za to, da se tudi kranjska občina enakovredno vključi v izdelavo državnega projekta za namakanje. Treba bo poiskati oziroma opredeliti površine v občini, ki bi bile primerne in rentabilne za ureditev namakalnih naprav. Gre namreč za to, da vsa območja ne sodijo v ta program, saj velja upoštevati intenzivnost pridelovanja in rentabilnost, količino vode in vire le-te, vpliv odvzema vode na podtalnico ipd. # A. Zalar
Petek, 2.julija 1993
Stotink
A.
19.STRAN • GORENJSKI GLAS
UREJA; Vilm* Sunovnik
NOGOMETNI TRENERJI V ŠKOFJI LOKI
Več o stroki in manj o denarju
Škofjeloški nogometni klub Jelovica LTH se je potrudil, da imajo tečajniki v Škofji Loki najboljše pogoje za delo.
Škofja Loka, 2. julija - Zadovoljni so tako z bivanjem v hotelu Transturist kot s pogoji dela na igrišču v Puštalu. Predsednik nogometnega kluba Jelovica LTH Janez Krajnik je imel za pridobitev organizacije tečaja v Škofji Loki še poseben motiv. Na primeru "svojega" kluba je spoznal, da je najbolje graditi na domačih trenerjih oziroma na strokovnjakih, ki jim je prvo delo, šele nato pa denar, ne pa obratno, kar so sami skusili na svoji koži, ko jih je tri kola pred koncem tekmovanja v 111. nogometni ligi dotedanji trener zapustil, na trenersko klop pa je sedel domačin Darko Brdnik in v zadnjih treh kolih trikrat zmagal ter tako zagotovil Ločanom obstanek v lil. nogometni ligi. Brdnik je med udeleženci tokratnega tečaja v Loki, razen njega, pa sta iz Jelovice LTH tudi Dare Sodnikar in Bogdan Stanovnik.
Tečaja nogometnih trenerjev za pridobitev B licence, ki omo-
goča vodenje mladinskih ekip v vseh kategorijah in članskih ekip do III. lige (za vodenje ekip v I. in II. ligi je potrebna A licenca) se udeležuje 43 trenerjev. Med njimi so tudi nekateri znani nogometaši: Zvone Terčič, Tone Hrovatič, Šebjan, Jeršin, Mandič itd. Tečaj vodi docent dr. Zdenko Verdenik iz Fakultete za šport v Ljubljani, pomagata pa mu Branko Elsner mlajši in Marko Pocr-nič, asistent na Fakulteti za šport. Tečajniki so že opravili 30-urni teoretični tečaj spoznavanja tako imenovanih mejnih znanosti (medicina, psihologija, teorija telesne kulture), v škofji Loki pa utrjujejo prakso vodenja treninga, ki obsega skupno 80 ur.
"Avgusta čakajo tečajnike teoretični izpiti. Preverjanje praktičnega znanja pa bo v škofji Loki. Vsak od tečajnikov bo vodil enega od treningov," je povedal dr. Zdenko Verdenik. "Fantje so zelo pridni in prizadevni. Vsak dan smo na igrišču 8 ur in to terja
S tečaja v Škofji Loki. Od leve proti desni: Robert Oblak, dr. Zdenko Verdenik, Brane oblak, Janez Krajnik in Branko Elsner.
SLOVESNO V ŽIROVNICI
Otvoritev skakalnic in tekma
Žirovnica, 2. julija - Konec tedna bo v Žirovnici slovesno. V petek (danes) ob 16. uri bodo na 12 - metrski skakalnici tekmovali fantje do 9 let, nato pa na 25 - metrski skakalnici fantje do 11 let. Jutri (sobota) se bodo začele prireditve ob 13,30. Najprej bo otvoritev dveh prenovljenih skakalnic, pokritih s plastiko, nato pa bo tekmovanje fantov do 13 in 15 let na 35 - metrski skakalnici. Po tekmi bo ob skakalnicah družabno srečanje ljubiteljev smučarskih skokov. • J. K.
Balinanje in kolesarjenje v bistrici
Tržič, 2. julija - Balinarski klub Bistrica vabi krajevne skupnosti, da s svojimi ekipami trojk sodelujejo na velikem balinarskem turnirju, ki bo v nedeljo, 4. julija ob 9. uri na balinišču v Bistrici. Prijave sprejemajo jutri na balinišču. BMX sekcija športnega društva Bistrica prireja v počastitev krajevnega praznika na progi Plana v Ročevnici tekmovanje z BMX kolesi. Vabljeni kolesarji do 15 let, tekmovanje pa se bo začelo ob 14. uri. Pokrovitelj tekmovanja je Trgovina in servis dvokoles Prestige Stane Jankovec Bistrica. • J. Kikel
PIONIRSKI BALINARSKI TURNIR V ŠKOFJI LOKI
Gorenjska zmagala
Škofja Loka, 2. julija - V Škofji Loki je bil I. turnir pionirskih reprezentanc območnih balinarskih zvez. Sodelovale so ekipe Gorenjske, Ljubljane, Nove Gorice, Sežane in Šaleške doline. Zmaga se je točkovala z dvema točkama, neodločena igra z eno, poraz pa je prinesel ničlo. V dvoboju je bilo mogoče zbrati največ 10 točk, na samem turnirju pa skupno 40 točk, seveda V primeru samih zmag Za moštvo Gorenjske so nastopili pionirji Dejan Mlinar, Damjan Sofronievski, Boris Bence in Jasmin Čauševič (vsi čl* ni Trate) in Boštjan Mravlja (Sport fit).
i rate) in Boštjan Mravlja (Sport fit).
Gorenjska je igrala zelo dobro. Ljubljano je premagala z Sežano s 7 : 3, Novo Gorico s 6 : 4 in šaleško s 7 : 3. Štiri i brez poraza so ji prinesle 28 točk in zmago. Nova Gorica j
.__.:__io , ...i I ,,,hl. .
8 : 2, zmage bila
brez poraza so ji prinesle 28 točk in zmago. Nova Gorica je bila druga s 26 točkami, Sežana tretja z 18 točkami, Ljubljana četrta s 16 točkami in Šaleška zadnja z 12 točkami. V posameznih igrah je v dvojicah dosegla Gorenjska dve zmagi in en neodločen izid, dvakrat pa je bila poražena, posamezno je bil Sofronievski boljši z eno zmago in dvema neodločenima izidoma, v pos zno, igra v krog, sta za Gorenjsko najbolje igrala Mravlja i fronievski, v pozicijskem zbijanju je bil Sofronievski drugi, feti hitrostnega zbiiania na sta bila najboljša Gorenjca Mrav
i naj-
feti hitrostnega zbijanja pa si; Mlinar. Turnir bo poslej tradicionalen
n So-v šta-
• J. K.
precejšnje napore. V škofji Loki imamo dobre pogoje za delo."
Priznanega nogometnega strokovnjaka dr. Zdenka Verdenika smo vprašali tudi za mnenje o slovenskem nogometu.
"Slovenski nogomet in njegovo kakovost je treba ocenjevati realno. Še vedno smo v III. kakovostnem evropskem razredu. Tega bi se morali zavedati in za dvig ka-
kovosti nogometa najprej bolje organizirati klube. Več bi se morali pogovarjati o strokovnem delu in manj o nagradah in premijah. Glede na kakovost se na eni strani govori o previsokih premijah, na drugi strani pa v večini klubov niso urejene najosnovnejše stvari in neizpolnjene osnovne obveznosti do igralcev." • J. Košnjek, foto G. šinik
^©KTNO PLEZANJE —llfirjf 1
Prenovljena umetna stena
Letošnji, že 6.Ročk Master v Kranju bo spet gostil domače in tuje plezalce z vrha lestvice svetovnega pokala v športnem plezanju. Letošnja novost: tekmovali bodo na prenovljeni steni.
Bled, 30. junija - Na konferenci, ki sta jo skupaj pripravila Športna zveza Kranj in Tomo Česen, so predstavili skoraj vse tuje tekmovalce (Italjani bodo še prispeli). Na letošnji tekmi bodo nastopili: Lynn Hill (ZDA), Luisa Jo-vane (Italija), Nathalie Richer (Francija), Marietta Uhden (Nemčija) in dve domači tekmovalki Metka Lukančič ter Nevenka Osredkar. Med moškimi tekmovalci pa Vuji Hira vama (Japonska), Luca Zardini (Italija), Eli Chevieux (Švica), Francois Lom-bard (Francija), Nicola Sartori (Italija), Stan Richard (Francija), Pierre-Francois Grange (Francija) in domači -Tadej Slabe, Vili Gu-ček, Matej Mejovšek, Aljoša Grom in Luka Zaplotnik.
Kot je povedal predsednik športne zveze Kranj Borut Far-čnik, so se morali od želje po tekmah svetovnega pokala v Kranju za nekaj let posloviti, še lani so to dokaj smelo napovedovali, toda trenutno gospodarsko stanje in pomanjkanje denarnih sred-
stev, pa tudi športno plezanje kot panoga, ki se še ni uspela prebiti med najbolj favorizirane slovenske špornte panoge- vse to kaže, da čas za gostitev tekem svetovnega pokala še ni prišel. Kljub vsemu pa so letos uspeli pridobiti več kot 50 sponzorjev, ki so pomagali pri organizaciji tekme. Glavni sponzor je Iskra Com-merc, sledijo pa Zavarovalnica Triglav območna enota Kranj, Emona iz Ljubljane in Info Tra-de iz Kranja. Stroški prireditve so ocenjeni med 25 in 30.000 nemških mark, nagradni sklad pa znaša 8500 nemških mark.
Letošnji smeri pripravlja Francoz, stari znanec kranjske publike Jean Baptiste Tribout, tekma pa bo danes, ob 19.uri, na letnem kopališču v Kranju. • M.P.P.
MED SLOVENSKIMI TEKMOVALCI V PADALSTVU
Za napoved končnega izida je prezgodaj
Salkič je zadovoljen zaradi uvrstitve v ekipo, Avbljeva pa pogreša sotekmovalke.
Kranj, 30. junija - Tretji tekmovalni dan na 2. Evropskem vojaškem prvenstvu smo obiskali slovenski tabor. Našim bralcem se predstavljata Senad Salkič in Irena Avbelj, oba zaposlena v slovenski vojski, rena je posebno vesela novega padala, ki so ga kupili v teritorialni obrambi.
Senad SALKIČ, 27-letni podčastnik TO iz Radovljice, je član ALC Lesce - Bled od leta 1983, član državne reprezentance pa je tretje leto. Doslej je opravil okrog 3200 skokov. Njegov največji uspeh je 2. mesto na lanskem svetovnem prvenstvu CISM v Španiji. O sodelovanju na letošnjem evropskem prvenstvu je povedal: »Veliko mi pomeni že uvrstitev v ekipo, v kateri so drugi tekmovalci bolj izkušeni od mene. Pri prvih skokih sem imel nekaj začetne treme, zaradi katere sem si v cilju nabral nekaj centimetrov. Zanimivo je, da sem med treningom skočil tudi 14-krat zapored v ničlo. Zato upam, da bo nadaljevanje boljše. Mislim na skoke v cilj, kjer je naša ekipa dokaj močna. Drugi dve disciplini skokov smo precej manj trenirali, ker to zahteva veliko časa in denarja. Žal so ovira pri figurativnih in likovnih skokih tudi naša velika in težka padala ter navadni kombinezoni. Zase lahko ocenim, da imam dovolj energije za zahtevne nastope do konca prvenstva. Med njim bom pridobil dragocene izkušnje za nadaljnja tekmovanja. Prek poletja bom sodeloval na vrsti mednarodnih tekmovanj, septembra na svetovnem vojaškem prvenstvu v Turčiji. Ker imajo v vojašnici Bohinjska Bela - tam delam kot poveljnik oddelka - veliko razumevanja za moje treninge, upam tudi na nadaljnje nastopanje v državni reprezentanci.
Irena AVBELJ, 27-letna diplomirana inženirka informatike, je članica ALC Lesce - Bled, doma pa je v Ljubljani. Za seboj ima 2300 skokov in štiri naslove državne prvakinje od leta 1988. O svojih padalskih uspehih pa je ocenila: »Najbolj nepričakovano je bilo 1. mesto na SP v PA-RA-SKI letos, zato mi je ta uspeh najljubši. Meni je v padalstvu najbolj všeč prosti pad; z večje višine skačemo, bolj uživam, čeprav sem uspešna v skokih na cilj, so mi ljubši figurativni skoki, predvsem pa bi rada sodelovala v sku-- pinskih likovnih skokih. Žal ni v vsej Sloveniji dovolj deklet za tekmovalno ekipo. Tudi na tem prvenstvu pogrešam več sotekmovalk. Če padalec vidi pod seboj znane tekmovalce, namreč veliko lažje predvideva, kaj ga čaka v zraku. Teren nad kranjsko vojašnico je posebno težaven zaradi turbulenc. V lepem vremenu so mi vseeno uspeli imenitni skoki na cilj. Ker ne vemo končnega števila teh skokov, je za napoved uvrstitve prezgodaj; spremeni se lahko celo v zadnjem skoku. S prvim figurativnim skokom nisem preveč zadovoljna. Navajam se še na novo padalo, ki so ga na mojo prošnjo kupili pri TO Slovenije. Tam delam kot pripravnica v informativni službi. Povedati moram, da mi omogočajo tako treniranje kot nastope, kar je za tekmovalca zelo pomembno. S poletjem prihaja sezona mednarodnih tekmovanj, potlej nas čaka svetovno vojaško prvenstvo, največji motiv pa je nastop na svetovnem prvenstvu v padalstvu prihodnjo pomlad na Kitajskem« • Stojan Saje
REZULTATI DO VKLJUČNO 30. JUNIJA - CILJ - Moški, ekipno - po 10 skokih : 1. Slovenija (32 cm), 2. Italija (48), 3. Belgija (57); posamično : 1. Bogdan Jug (SLO), C. Lubbe (FRA), oba 2 cm, 3. G. Squadrone (ITA), Roman Pogačar (SLO), C. Thiel (GER), vsi 5 cm. - Ženske, posamično - po 10 skokih: 1. Irena Avbelj (SLO), 2 cm, 2. C. Rakovich (BLR). 7 cm, 3. S. Klenina (RUS), 12 cm, 4. Mira Grčič (SLO), 17 cm. FIGURE - Ženske - po 2 skokih: 1. S. Klenina (RUS), 14.59 sec, 2. I. Ostapenko (RUS), 14,66, 3. Irena Avbelj (SLO), 14,82, 12. Mira Grčič (SLO), 30,56. - Moški - po 2 skokih: 1. F. Bernachot (FRA), 12,19, 16. B. Jug, 14,20, 24. R. Pogačar 15.16. 35. B. Mirt, 25,42. 37. S. Salkič, 25,63. LIKOVNI SKOKI - Moški - po 2 skokih: I. Poljska, 32, 2. Litva. 31,3. Belgija. 30, 13. Slovenija. 5. • S. S.
Odprava s k 2 se vraCa
Ljubljana, 30. junija - Kot je razvidno iz nedavnega sporočila Komisiji za odprave v tuja gorstva pri PZS, na današnji dan, 30. junija 1993, zapuščajo bazni tabor še zadnji člani odprave K 2 '93. Iz baze so že 20. junija poleteli s helikopterjem zdravnik Meško in člana Sedej ter Požgaj, ki sta na gori lažje ozebla. Tri dni zatem je proti dolini odšel tudi vodja Tomaž Jamnik zaradi organizacije transporta. Odprava bo predvidoma 7. julija v lslamabadu, doma pa jo bomo pričakali sredi julija.
S* T Ji'Ca' 30Jun'J« - Marko Milenkovič (Triglav), Alenka Kejžar IVI« l * Gregor Kavčič (Ljubljana), Ivan Govše (Ljubljana), Igor nik mJ (Liub,Jan')' DeJan Madjarič (Ilirija), Metka Sparavec (Bra-plav i aribor) in Goran Jurak (Neptun Celje). To je mladinska ekipa °d 8* H**' *" v r*d°VDUici pripravljajo na evropsko prvenstvo, ki bo prior 11-julija v Carigradu. Po besedah trenerja Cirila Globočnika, razm ^ ')ote'u,J0 P° načrtih, plavalci sami pa so izredno zadovoljni z Prav ***** " 'maJ° za trening- Trenirajo dvakrat dnevno, na pri-,r . 1 njimi so tudi trenerji, v Carigrad pa bosta z njimi odpotovala kaU J* Ciril Globočnik iz Radovljice in Sandi Savnik iz Kranja. In prav "«P*ZU,<,,le Pr'fakuJei° na evropskem prvenstvu? Ciril Globočnik sknl'* f>r'^a*tuJ*rn, da bodo vsi popravili svoje osebne rekorde; po lun GSinikh rezu,tatih 80 to uvrslitve * A in B finale." • M.P.P., foto:
JUTRI V BOHINJU OLIMPIK TRIATLON
Bohinj, 2. julija - Jutri ob 16. uri se bo na kopališču ob Bohinjskem jezeru začelo državno prvenstvo v olimpik triatlonu, ki obsega plavanje na 1,5 kilometra, kolesarjenje na 40 kilometrov in tek na 10 kilometrov, si.nimii.i bo 1.200 tolarjev, plača pa se ob prijavi, ki jih bodo sprejemali od 13. ure dalje na kopališču. Vse informacije daje Jaka Rozman po telefonu 723-471 med 7. in 18. uro. # J. K.
RadsportFABJAN
VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroške*
ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO.
BELJAK
TREFFNERSTRASSE2 Te4 9943-4242-28413
(NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE)
2IVILA
ŽIVILA Kranj Hotel BOR Preddvor
R0LETNA ŠOLA TENISA
za otroke od 7. do 12. leta starosti
V času šolskih počitnic od 28. 6. (Iaije,
V dopoldANsIcEM ČASU URA TENiSA
samo 150 SIT.
InFormaciJe po teL 45-080!
GORENJSKI GLAS ŽE V PONEDELJEK IN ČETRTEK  OB 21. URI V
JAZZ KLUBU RAGTIMI< PRI MOHORJEVIMI KLANCU V K RAN JI
Gasilsko društvo PODBREZ JE
prireja
v nedeljo. 4. julija 1993
ob prevzemu gasilskega avtomobila IVEKO TURBO DELY
S SACCCLOVO
Nastopa Helena Blagne z ansamblom Don Juan. Začetek ob 15. uri na gasilskem vrtu v Podbrezjah. Vabljeni!
jTuSPEŠEN\
■■   posel propagandna g|
1 OBJAVA f
tlt v Gorenjskem glasu
MALI OGLASI ® 217-960
R & U d.o.o. Cankarjev trg 6,64220 Škofja Loka Tel.: 0641633-192
UGODNO: ELEKTRIČNI 80JURJI VSEH VELIKOSTI, KUHINJSKE NAPE - NADGRADNE, UGRADNE, VRTNI KOMPLETI ZA TUŠIRANJE S SONCEM OGREVANO TOPLO VODO; 10% POPUST NA TOVARNIŠKE CENE, PLAČILO NA VEČ ČEKOV, MONTAŽA KUPLJENIH IZDELKOV
Motorno koso STIHL prodam, fit 681-287, popoldan iseog
Prodam štiri KALORIFERJE centralne kurjave z tri-stopenjskimi (tri brzine) motorji, fit 242-397 1M20
Kmetovalci, AGROIZBIRA PROSEN Slavko, Čirče, nudi ugodno vse rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Zetor, Univerzal, IMT, Ur-sus, Deutz, traktorske gume Barum. Pirreli, vzmetne krake za obračalnike in pajke, nože za kosilnice in vse rezervne dele za kosilnico BCS. Cene so ugodne! Prepričajte se sami, zato nas pokličite! fit 064/324-802 14942
OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam, fit 215-
650 15085
Prodam zamrzovalno SKRINJO in KUPERBUSCH. fif 721-476
Nahrbtno MOTORNO KOSILNICO Alpina 32 Flex, novo, prodam, fit 064/633-852 15514
PEČ za medetažno kurjavo Kupper-busch ter RADIATORJE TRIKA 600, komplet z ventili, prodam. Cena 62.000 SIT. Pavlic, e 064/211-431
15515 _
Polak
15574
STROJ za oranje krompirja prodam, fit 43-262
PI77 A
mL  jI Mj Mj r%.
KALAMARI * OCVRT SIR S0LATE*ZREZKI
DELOV MI CAS: VSAK DAH   OD    8'° - 22"' ri RDEL J A     OD   II00 . 22"
APARATI STROJI
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. fit632-595 14511
SLAMOREZNICO Mengele in MLIN na kamne prodam, fit 891-246 iseoe
KOMPRESOR za zrak, velikost posode 60 I, prodam, fit 682-076
15625__
ŠTEDILNIK Gorenje (plin-elektrika) prodam, fit 622-895 15250
Mizarsko tračno BRUSILKO, dolžine 2,5 m, z odsesavanjem, prodam, fit
43-081 15039
Termoakumulacijsko PEČ prodam. Cena po dogovoru, fit 064/713-184
15640
Gospodinjski ŠIVALNI STROJ Pfaff, nov, ugodno prodam, fit 215-650
15576_
ŽAGO za rezanje raznih profilov in KADETT, letnik 1971, lahko tudi po delih, prodam, fit 52-200 15501
' PO UGODNIH CENAH VAM IZDELAMO SEDEŽNE GARNITURE RAZLIČNIH SESTAVOV IZ KVALITETNEGA BLAGA ALi USNJA
' OBNAVLJAMO DOTRAJANE GARNITURE
informacije od 7 do 10 in 16 do19 ure
^061/621-669
Zlati teden
v prodajalni PARTNER,
Koroška c. 2, Kranj
od 3. do 10. julija
10 % POPUST za poročne prstane,
za druge izdelke iz zlata, ročne in stenske ure -5% POPUST.
ZMerkurjevo kartico zaupanja dodatnih 5 % popusta.
Za vse kupce v Zlatem tednu še kupon za enkratno brezplačno čiščenje izdelka iz zlata!
Ne prezrite!
Posebna ponudba fotoaparatov YASHICA, NOAL, SENTOSA, HALINA
in filmov
AFGA, FUJI, KODAK, KONICA.
TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime prodam. Kozina, fit 328-238 15655
Mizarsko KOMBINIRKO 250 mm in SEKULAR s koritom za drva prodam, fit 46-032 15661
VIDEORECORDER Sharp, še v garanciji, prodam, fit 217-562 1S690
Rabljen LEDOMAT Gadža prodam. fit 218-571_15721
Pomivalno KORITO in bencinski AGREGAT, 22o v, 1.5 kw, brezhiben, ugodno prodam, fit 421-699 15730
COMMODORE 64 in novo čelado prodam. Arh, Žirovnica 57 15743
Nov PRALNI STROJ Gorenje ugodno prodam, fit 241-851, zvečer 15747
Dve črno-beli TELEVIZIJI prodam. Cena ene TV 50 DEM. fit 57-921
15754_
BCS kosilnico v pogonu prodam. Slovenska cesta 19, Cerklje 15779
HLADILNIK, 80 litrski, prodam, fit 325-073 15777
Brezhibno barvno TV prodam za 300 DEM, fit 328-480_15797
SKOBEUNI STROJ, 4-vretenski, prodamo ali menjamo za smrekovo hlodovino, fit 66-937 is864
Uvoženo ZAMRZOVALNO OMARO s 5. predali ugodno prodam, fit 212-
263 15873
RAČUNALNIK PC 286, z barvnim monitorjem in tiskalnikom, prodam, fit 064/242-148 15882
COMMODORE 64, zelo dobro ohranjen, z vso dodatno opremo, prodam. Zravem dam še 4 kasete z igricami, modul, 9 programov, literaturo. Vse skupaj za 300 DEM. fit 064/801-589_isms
ČB TELEVIZOR, zelo dobro ohranjen, prodam za 150 DEM. fit 064/
801-589 15886
TRAKTORJI Zetor
od 2511 (9.8 #DEM| do 77-45 (končna cem 22.500 DEM). Možnost kredita indostavanadom« Smo najcenejši! TR0OHITD.0.O., teli* 0609/611-123
GR. MATERIAL
Belo kamniško MIVKO, 1.5 kub.m., prodam, fit 41-532 15552
Prodam rabljen ŠPIČAK. fit 725-563
15580
Suhe LEGE za ostrešje 14/16 in 16/ 18 od 4 - 8.5 m prodam, fit 70-211
15600
Dva kub. m macesnovih PLOHOV prodam, fit 422-569 15604
Aluminij PLOČEVINO , 0.5 in 0.8 mm, prodam. Cena za kg 250 SIT. fit 061 781-269 15624
SUHI IZDELANI smrekov, borov In macesnov OPAŽ za stene in strope prodam, fit 422-649 15636
OBŽAGAN LES grede, dolžine 8 m x 20 x 24 cm, in dolžine 4 m x 16 x 16 cm,^prodam. Žabnica 43, fit 311-766
Smrekove PLOHE ali HLODE prodam, fit 681-215 15643
Smrekove OBLOGE, 12 in 16 mm, ter žagan LES prodam, fit 64-207
15659
Betonske CEGLE 30x40 cm, 1300 kom, in 20x40 cm, 400 kom, prodam po ugodni ceni.fit 324-661 ali 70-
417 15751
Gips PLOŠČE, 1.25 x 2.60 cm, 18 kom, prodam, fit 59-093, popoldan
15752 _
Dvižna garažna VRATA prodam, fit 311-623 15818
Rabljeno cementno strešno OPEKO in rabljena VRATNA KRILA poceni prodam, fit 312-073 15831
Novo strešno cementno OPEKO (Folc), 400 kom, prodam, fit 66-546
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUIRAM angleščino In kemijo, fit 064/328-488 12731
INSTRUIRAM matematiko, fit 311-923, Aleš__15087
Uspešno INSTRUIRAM angleščino za popravne izpite, fit 328-480, Boži
Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge, fit 53-401 15285
Kupim rabljeno SALONITKO za kozolec, fit 325-578, zvečer 15522
TELIČKA, starega 14 dni, in KOLO BMX kupim, fit 70-227_15578
Kupim ELEKTROMOTOR za čoln. fit 736-629_15589
Kupim solarni KOLEKTOR, 165 x 95, Jugoterm. Božič, Hraše 23/a, 61216 Smlednik 15571
Kupim suhe smrekove COLARICE. Breg 8, fit 58-484_15713
TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim, fit 681-071_15741
Kupim leseno OBLOGO ali FABJON, sušen borov les. fit 66-870, Na Kresu 22 i5684
KUPIM
GLASBILA
FRA1TONARICI, odlično ohranjeni, CE-EF-BE-ES in BE-ES-AS, Melodl-ja-Planinka. fit 70-015_15543
KLAVIR Mignon Hoffman in STATVE za tkanje preprog prodam, fit 064/ 65-551, od 10. do 12. ure 15687
Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, fit 064/221-037 11799
RAČUNALNIKI Z DVOLETNO GARANCIJO BREZPLAČNI TEČAJ NA INŠT. j. ŠTEFAN r^   SLOVENSKA NAVODILA DOSTAVA NA DOM UGODNE CENE
Jokacom
Računalniški inženiring Škofja Loka, Mestni trg 22 Tel. 064/621-617
Vsak delovni dan od 8 do 16 ure!
Tržiška industrija obutve
in konfekcije p.o. Tržič, Mlaka 10
objavlja
JAVNO LICITACIJO za prodajo opreme
Št. kosov Naziv opreme izklicna cena v SIT
23 šivalni stroji PFAFF od 17.147 do 195.829.00
1 šivalni stroj ALBOOXSUCES-60 15.921.00
1 šivalni stroj za entlanje MAUZER 24.700.00
2 mostni sekalni stroj SANDT 200.000.00 1 likalni stroj 96.837.00 1 likalna preša LUDBREG 59.695.00 1 decimalna tehtnica 100 kg 2.000.00
Podroben seznam opreme je izobešen na oglasni deski v vhodu podjetja.
Javna licitacija bo v sredo, 7. julija 1993, ob 13. uri na
tovarniškem dvorišču TRIO Tržič.
Ogled opreme je možen istega dne od 10. ure dalje.
Kupci plačajo pred začetkom licitacije pri blagajni podjetja varščino v višini 10 % izklicne cene opreme, ki jo kupujejo. Uspelemu kupcu bo varščina vračunana v ceno, drugim pa vrnjena takoj po zaključeni licitaciji.
Davek plača kupec. Kupec mora celotno kupnino plačati v roku 7 dni, sicer varščina zapade. Kupcu bo kupljena oprema izročena, ko bo v celoti plačana.
Interesenti dobijo informacije v tajništvu podjetja.
LOKALI
GOSTILNO oddam v najem, fit 53-
535_15565
V okolici Tržiča oddam v najem PROSTORE, primerne za obrt. fit
212-610_16693
Opremljen KAVA-BAR v okolici Kranja oddam, fit 216-683 v petek od 19. do 20. ure 15753
Nujno prodam belo OPREMO ZA BUTIK za 2.500 DEM
225,zvečer
064/621-
15810
Najamem gostinski OBJEKT ali PROSTOR, primeren za to dejavnost, fit 331-233 15891
KOLESA
AVTOMATIK COLIBRI, Izvozni model, vožen leto dni, ugodno prodam. fit 241-038_15319
APN 6, letnik 1985, obnovljen, s čelado, prodam za 450 DEM. fit 064/ 216-102, od 14.30 do 17. ure 15430
AVTOMATIK A3 KLSG, L 88, ugodno prodam, fit 620-460 15538
PONY express Puch, lepo ohranjen, prodam, fit 738-941 15571
Otroško PONY KOLO prodam, o 064/691-617, popoldan 15577
CTX 80, letnik 1991, lepo ohranjen, z dodatno opremo, prodam, fit 064/ 633-881 15582
Nov MOPED Tori prodam. Cena 45.000 SIT, lahko tudi na 3 čeke. fit 736-629 15587
Ohranjeno PONY KOLO prodam. Cena 4.500 SIT. fit 736-629 issbb
Moško dirkalno KOLO na 10 prestav in otroški kombinirani VOZIČEK Rockv ugodno prodam, fit 84-589
15648_
Moško dirkalno KOLO na 10 prestav poceni prodam, fit 064/323-/96
15676_
AVTOMATIK, star 5 let, prodam, fit 631-538, popoldan 15697
GORSKO KOLO, oprema Shlmano, popolnoma novo, prodam za 260 DEM, fit 216-419_isjee
Žensko KOLO in skoraj nov otroški TRICIKEL ugodno prodam, fit 802-
263 15806
OBVESTILA
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17/ 7/1993. Prijave na fit 49-442 iww
IZLET v zabaviščni park Gardaland v Italiji. Odhod 17.7 in 24.7., sprejemamo tudi prijave za enodnevne izlete na MORJE ali v TOPLICE. Prijave in inf. na fit 691-624 15807
OBLAČILA
NOSEČNICE - v Butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del Kranja. fit327-144_12538
OTR. OPREMA
Kombiniran VOZIČEK Chicco, dobro ohranjen, prodam, fit 41-390 15570
KOMBINIRAN otroški voziček PEG-PEREGO, prodam, fit 217-057 igPB
Kombiniran otroški VOZIČEK Chicco Atlanlc prodam, fit 0609 612-420
15621_
Kombiniran otroški VOZIČEK in HOJICO prodam, fit 216-707 15630
Kombiniran otroški VOZIČEK prodam, fit 633-080 15903
OSTALO
DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. fit325-488 104*5
Petek, 2.julija 1993
* * *
EURORIZZA
DOSTAVA PIZZ
del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure
MALI OGLASI, OBVESTILA
21.STRAN • GORENJSKI GLAS
NOVO*NOVO
DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE
IT 064/215-797
BRAZDA
Poljšica pri Podnartu 6 Telefon: 064/70-225
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO
Se priporočamo I
DRVA bukova In mešana, prodam ter dostavim. fit 696-042 15535
HLADILEC MLEKA LTH. prodam. fit 633-822_15640
VIBRACIJSKO MIZO za Izdelavo betonskega tlaka, prodam. fit 801-
089 15642
PRIKOLICO za TOMO VINKOVIČ klper, prodam, t 061/715-147 isseo
Meterska suha bukova DRVA pro-dam. fit 66-397_iwn
Dve ženski TORBI, malo nošeni, '631-480 skoraj novi, prodam. O 064 633-720
15622__
Lepo vrtno PRST prodam. Prebače-vo 32/a, popoldan 15657
POSESTI
Novejšo enonadstropno HIŠO v Kranju menjam za manjšo ali stanovanje, šifra: KRANJ 15623
GROB oddam na pokopališču Sora.
fit 41-904 15612
Prodamo HIŠO s 4-sobnim stanovanjem, pred Ankaranom, asfalt do hiše, telefon, centralno ogrevanje, lep vrt, garaža, zamenjamo tudi za stanovanje - Ljubljana, fit 061/268-
611 15647
Starejšo vseljivo HIŠO z vrtom v Zireh prodam. Lenče, Kočenska 7, Ljubljana, fit 061/341-060 15650
GARAŽO v Kranju - šorlijevo naselje - prodam, fit 323-083 15703
Zazidljivo PARCELO v Krizah pri Tržiču prodam. Cena po dogovoru. Novak, Levstikova 3, Kranj 157»
V Zmincu pri Šk. Loki, ob asfaltni cesti prodam ZAZIDUIVO PARCELO 1.065 kvad. m (voda, elektrika). Možna gradnja stanovanjskega objekta z delavniškimi prostori, fit 064/
TELEFON
TRGOVINA - SERVIS
telefaksi - žični in brezžični teleloni -tajnice - centrale • zaščite - telefonske ključavnice - kretnice • kabli - vtikači • vtičnice
*"  I takra - Canon • P«na»onk:|
B65-
14106
5 a, Orehek, Kranj,
14341
pr od,i|.i na drobno in debelo • rabati
montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene
LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150
IMV PRIKOLICO 305 z baldahinom prodam, fit 51-841, zvečer iseas
Bukova in mešana DRVA prodam, fit 421-345 _15718
COSMODISK prodam. Cena 5000 SIT, fit 620-701_ 15748
Večjo avtomobilsko PRIKOLICO brez Instalacij prodam, fit 78-348
15756
BRUNARICO, velikost 5 x 3 m, prodam. Cena 700 DEM. fit 331-748
15762_
ZAPRAVLJIVČKA in kombiniran ŠTEDILNIK prodam. Mali, Srednja nas 56, Šenčur_ 15773
GAJBICE, okovane, prodam. Cena ugodna. Tupaliče 59_imh
Novo AVTOPRIKOLICO ugodno prodam, fit 47-692_mm
Suha bukova In mešana DRVA prodam, fit 622-875 15864
Bukova DRVA 12 m, prodam. 81 66-295_15855
Dvoosnl GUMIVOZ z ojnicami In priključkom za traktor prodam, fit 725-537 i—
Zazidljivo PARCELO, 1.000 kvad. m, v Poljanski dolini, prodam, fit 691-
624 15843
Prodamo starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina je 202 kvad. m in 680 kvad. m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje. Potrebna je adaptacije, fit 063/721-052, od 8. do 16. ure_15877
PRIREDITVE
V soboto, 3.7, ob 20. uri prireja Gasilsko društvo Zalog KRESNO NOČ s pevko HELENO BLAGNE ter v nedeljo, 4.7, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO z ansamblom POP DESIGN. Obe gasilski prireditvi bodo zaloški gasilci popestrili z bogatim srečelovom in kegljanjem. Cisti izkupiček bodo gasilci namenili za nabavo novega avtomobila. 1546S
PRIDELKI
Domačo METLIŠKO ČRNINO In SUVOVKO poceni prodam, fit 068
50-326 _15339
RIBEZ In MALINE prodam. Kranj, C. 1. maja 4, fit 324-979 15486
VINO Refošk prodam. Analiza opravljena, fit 066/62-917 ali 066/ 68-883 15521
Domači CVIČEK prodam, fit 068 25-
831 _ 15647
SENO iz kozolca prodam, fit 733-
841 15586
Cele OREHE prodam Sp. otok 2, Radovljica_w«
Zgodni KROMPIR - beli in TEUCO slmentalko v 9. mesecu brejosti prodam. Strahlnj 65, Naklo isaso
MERLOT, 400 do 450 I, ODLIČEN, prodam po konkurenčnih cenah. 065/48-868
GASILSKO DRUŠTVO BITNJE pri Kranju praznuje
jutri, v soboto, 3. julija, in v nedeljo, 4. julija 1993, 65-letnico obstoja društva V soboto z začetkom ob 19. uri bo "KRESNA NOČ" z ansamblom MONROE. V nedeljo, z začetkom ob 15. uri, bo svečana proslava in blagoslov sv. Morijami, nato sledi velika vrtna veselica z ansamblom "GAŠPERJI" in bogatim srečelovom.
Ženska želi spoznati prijetno DEKLE za občasno prodajo, šifra: SREČE-
LOV 15668
RAZNO PRODAM
Mešan GOZD, 1.600 kvad.m. prodam po 1 DEM na kvad. m. Hudolin Marija, Partizanska 47, Škofja Loka, ■t 620-895 1521»
VRATA, primerna za vikende, in 2 KOŽI, prodam, fit 70-784 15393
DRVA, PLOHE, strojeno kožo prodam. Trstenik 10. 15533
Risalno tablo ROBOTRON REISS, 95 x 150 cm, in zmrzovalnik Gorenje 120 I prodam, fit 328-429 15545
Vrtno MIZO in KLOPI prodam, fit 403-131_15610
Bukova DRVA - 15 m, 1-osno traktorsko PRIKOLICO in PODVOZJE za Mercedes 508 prodam, fit 736-203 15645
Mešana DRVA in dvojno rosfrei večje POMIVALNO KORITO prodam, fit 064/633-215_15664
PŠENICO in mešana DRVA prodam, fit 064/633-215 15665
Motorno KOLO NSU, letnik 1963, v voznem stanju, in 3-fazno kotno BRUSILKO prodam, fit 66-486 15701
V najem oddam PRIKOLICO Adria v avtokampu Izola, od 5/7/1993 do 16/ 7/1993. t 064/58-203_isero
Ugodno prodam kvalitetno izdelane SMETNJAKE za smeti. K veder, Pre-doslje 132 15879
Stensko URO, TEHTNICO - 20 kg, HARMONIKO - 120 basno, poceni prodam, fit 312-101 issm
STAN. OPREMA
TRIO ali DUO vam igra na porokah In v lokalih. Veliko petja, fit 70-015
15575__________
Narodno-zabavnl TRIO igra na porokah In v lokalih, fit 58-353 15757
15878
POJUTRIŠNJEM, V NEDELJO, 4. julija 1993, ob 14. uri bo SUPER veselica pri Planinskem domu na Ermanovcu nad Sovodnjem v Poljanski dolini. Nastopajo: Jaka Šraufciger, Dudo k in skupina Vinoteka iz Maribora. Vabljeni!
Kotno SEDEŽNO GARNITURO z dvojnim ležiščem zelo ugodno prodam. Gubčeva 7, stanovanje 18, Kranj 15517
Usnjeno SEDEŽNO GARNITURO Lahti, staro eno leto, Meblo, ugodno prodam, fit 632-206, do 9. ure 15572
Ugodno prodam 2 POČIVALNIKA (GUGALNIKA) v črnem usnju, fit 325-855 po 15.uri 15772
NAJNIŽJE CENE NOVEGA POHIŠTVA; (J0CI0RT0PEDIC0 190x90'10.000 SIT). VELIKA IZBIRA, DOBAVA TAKOJ! Tel.; 217*167
Raztegljiv KAVČ, dobro ohranjen, prodam, fit 421-545 15798
Štiri moderne FOTELJE, klubsko MIZO, stekleno In bambus MIZO, vse nerabljeno, prodam, fit 212-404
Nudim prevoze do 17. oseb. 461_
ŽIČNE MREŽE za ogradrtev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frlic, Zevnikova «217-937
ROLETE, ŽALUZUE vseh vrst lahko naročite na fit 216-919 14S03
MONTAŽA satelitskih anten. Cena z montažo 520 DEM. fit 217-759, od 12. do 16. ure isi48
RTV - servis GORENJE in SAM-SUNG aparatov, Kranj - Oprešnikova 82; Radovljica - Cankarjeva 27. Prodaja novih TV APARATOV po ugodnih cenah, fit 217-759, od 12. do 16. ure 15149
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE In ŽEBLJE različnih dolžin, fit 326-426 - popoldan, Prebačevo 32/a 15349
POPRAVILA - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. fit 325-815 15390
VODIM POSLOVNE KNJIGE obrtnikom, fit 064/76-875_15503
RAZPISUJEMO GRADBENA DELA ZA IZGRADNJO LOPE ZA GASILSKO ORODJE. PONUDBE NA NASLOV KS Sanica. Sp. Sanica 23, 61215 MEDVODE, Inf po fit 061/ 612-919, Bernard - popoldan issie
Nudim prevoze z kombijem, fit 70-728 popoldan 15528
SATELITSKE ANTENE, vrhunske nemške, 120 kanalov za 470 DEM. Z garancijo, fit 310-223 15531
Vzamemo vsa zidarska DELA. Hitro in poceni, fit 43-369 od 15. do 22. ure. 15532
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžagovanje drevja vas čaka. fit 733-120 15590
Krovsko - kleparska dela; ugodne cene kritin In gotovih kleparskih izdelkov, fit 738-184, po 20. uri 15594
VODOVODNO INSTALACIJO V HIŠI (kompletno s "štemanjem"), kot tudi manjša popravila, vam naredimo strokovno in za solidno ceno. fit 218-427, od 5. do 8. in od 18. do 22. ure 15602
POMAGAMO vam do hitrejših uresničitev vaših življenjskih ciljev, fit 064/311-131, dobili boste vse informacije. iseos
SERVIS elektromotorjev in hladilnih naprav, fit 682-076 15529
CANARY - vaša kozmetična nega - v Kanarčku, Nazorieva 2/111. fit 214-
341_15662
SMETNJAKE Iz pocinkane pločevine IZDELUJEM In ugodno PRODAJAM. 1 324-457_im«
KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora in VLEKA camp prikolic, fit 215-211
331-339
nosu v/\ mm vsak wam
OWZ> 00> URE
CASABLANCA čistilni servis, ki očisti vse. Casablanca d.o.o., Planina 3, PC Kranj, fit 323-174, Int. 69
15898
Pri nas PRODAJAMO vašo nepremičnino na podlagi videoposnetkov. Casablanca d.o.o., fit 331-233 15899
VARUJEM otroke na vašem ali mojem domu. fit 212-263 isa74
VOZILA DELI
Komplet PRAGOVE za zastavo 750 ugodno prodam, fit 217-596 15530
ZASTAVO 101, po delih, prodam, fit 622-251_16545
VW za rezervne dele prodam, fit 733-456 15556
REZERVNE DELE, dodatno OPRE-MO za škode; rabljene DELE za Zastavo, 126 P, prodam, fit 715-601 - Bojan 15667
ALU PLATIŠČA z gumami 175-70 prodam. Oprešnikova 41, Kranj isaas
ZASTAVO 750 v celoti prodam za dele. Grilc, Golniška 15, Kokrica
15801
Veliko REZERVNIH DELOV za Zastavo 101 in 750 prodam, fit 53-176
15821
Novo SKLOPKO za Zastavo 101, lamela in potisni ležaj, prodam. Slivo, fit 064/51-514 15838
PREKLIC
Gasilsko društvo Besnica organizira riaY^
..---1—11—    Jr7/4AA«    —L.  4 0 ___t___lil__ 15880
Dva enaka raztegljiva DVOSEDA Turist 120, stara 1 leto, prodam. Cena 15.000 SIT/kom. Prodam tudi dva lesena barska STOLA, temno ive barve, fit 66-870, Na Kresu 22
6'zJavljam, da nisem obžagal kostan-JffJO* drevoreda v bolnici Begunje, ocenko Sašo, Zgoša 50 15768
*8 SAMSUNG
Ek»dronfc» _—
POSEBNA POLETNA PONUDBA
{Jajčni 33.520 SIT |
K5,cmTTX 43.100 SIT _Y_^mTTX        64.980 SIT
TV37cmTTX 36.940 SIT
TV55cmTTX 49.930 SIT
TV 72 cm TTX stereo 96.590 SIT VIDEOREKORDERJIod 40.190 SIT HIFI STOLPI od 43.000 SIT
C.Talcev3Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure
J tem kuponom vam °b nakupu poklonimo _2 VIDEO KASETI
v nedeljo, 4/7/1993, ob 16. uri veliko vrtno VESELICO z bogatim srečelovom in kegljanjem, za zabavo bo poskrbel ansambel OBZORJE. 1584S
POSLOVNI STIKI
Registrirajte PODJETJE pred začetkom veljave novega zakona. Ustanovitev možna tudi brez pologa ustanovnega kapitala v višini 100.000 SIT Ne oklevajte, čas je samo še do 10/7/19931 fit 061/125-
070_15421
Sprejemamo VLOGE POSOJILODAJALCEV. Garancija zagotovljena, obresti 3 % mesečno, fit 331-233
15890_
POZNANSTVA
Upokojenka želi PRIJATELJICO iz Kranja ali Škofje Loke. Šifra: DO 70.
LET 15866
Osamljen MOŠKI želi spoznati po tej poti DEKLE ali ŽENSKO. Še zlasti bi rad spoznal katero od tistih, ki hodi v Upokojensko Društvo Kranj, vendar ne vem kako naj ji to povem. Sem dobrega srca, z avtom In dobrimi dohodki. Zato naj mi napiše pisemce, šifra: SPOZNAJvA ŠE 15680
ŠPORT
Večji gumijasti ČOLN, novi ŠOTOR za 3-4 osebe poceni prodam. Sene-gačnik, Cankarjeva 17, Radovljica
Profesionalno ROLKO prodam, fit 323-337_15544
SURF Tiga 295, v kompletu, In SURF za začetnike prodam, fit 217-976
15805_
Jadralno PADALO Grafit - 24 kvad. m prodam, fit 48-065 isaaa
STORITVE
J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: od 9. do 17. ure, fit 329-686 10121
IZOLIRAM cevi centralne kurjave In vodovoda z stekleno volno za zasebni in družbeni sektor. fit061/781-269
11654
Smo poceni, kvalitetni, vestni) ČISTIMO in POSPRAVLJAMO poslovne in stanovanjske prostore. HRIBAR - BLESK D.O.O., fit 064/ 331-709, dopoldan 12119
POPRAVILO in MONTAŽA rolet in žaluzlj. fit 061/376-783_15700
PREVOZI tovora, SELITVE, VLEKA kamp prikolic do 3 t. fit 218-454
15711_
OBLAM les za ostrešje na vašem domu. fit 46-189 15725
Hitro In poceni ČISTIM stopnišča ali druge prostore, fit 331-858 15731
POPRAVILA, OBNOVA in PRODAJA obnovljenih pralnih strojev, fit 329-
102 15732
POPRAVILO pralnih strojev, gospodinjskih aparatov, sesalcev In mik-sarjev. PREVIJANJE vseh vrst elektromotorjev, altenatorjev, dinam, avtoventilatorjev, rotorje za ročna orodja Iskra, Bosch, Makita, B and D in drugo. Elektromehanika Bremec, Gubčeva 1, fit 323-118 15790
PLESKANJE stanovanj hitro In poceni, fit 217-625 15778
Potrebujete NAČRT za gradbeno dovoljenje hitro in po ugodni ceni. ■t 218-937_15789
Nudimo kvalitetne KNJIGOVODSKE STORITVE, fit 78-483_isar/
PROTI VLOMU izdelujemo kovinske mreže za kletna okna. fit 064/82-104
15824
Dovolite, da poskrbimo za vašo
nepremičnino. Casablanca d.o.o., fit 331-233 15894
Počistite svoje stanovanje predno odidete na dopust, da se vrnete v
ČlStO. fit 331-233 15895
Očistite svojega jeklenega konjička tudi iz znotraj. Casablanca d.o.o., fit 331-233 15896
Ugodno ČISTIMO vse vrste talnih oblog, sedežnih garnitur, stekel. Casablanca d.o.o., fit 331-233 15597
STANOVANJA
Sobo in kuhinjo oddam v Kranju . «217-853, od 16. do 18. ure, po 10.
jUlijU 14354
V Škofji Loki - Frankovo naselje prodamo 3-sobno opremljeno STANOVANJE (79 kvad. m), fit 620-607
15221_
Mlad umirjen zakonski par išče manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici za dobo do 5 let. Nudi lahko tudi pomoč starejši osebi, fit 325-
253 15245
STANOVANJE, 83 kvad. m, Planina II, prodam ali zamenjam za manjše, fit 325-301, delavniki od 19. do 21. ure 15259
STANOVANJE na Planini, 3-sobno, prodam. Cena po dogovoru, fit 51-416 16519 m^mmmmmmmmm—
Iščemo STANOVANJE v Kranju, fit VOZTT.A
331-441_15595
STANOVANJE v Kranju, 2-sobnp, 60 kvad.m, menjam za 2-sobno v škofji Loki, fit 631-022_iseii
STAREJŠO HIŠO v Bertoki z parcelo v Markovi 50, 1300 kvad. metrov, 3 km od morja, fit 066/32-714 15533
STANOVANJE v Lescah, 1.5-sobno, s posebnim vhodom, primemo za starejše Hudi ali invalide, prodam. Cena 1.100 DEM/kvad.m. Dežmano-va 4, Lesce i564e
V Bistrici pri Tržiču prodamo 3-sobno STANOVANJE, 82 kvad. m, s centralnim ogrevanjem, telefonom. Cena 1.100 DEM/kvad. m. fit 57-602
15706
STANOVANJE, 2-sobno, 58 kvad. m. v Bistrici pri Tržiču, prodam, fit 217-911 ali 51-647_15720
STANOVANJE na Jesenicah, 2-sobno (70 kvad.m), z vrtom (200 kvad.m), prodam za 750 DEM/ kvad.m. vseljivo takoj; cena po dogovoru, fit 064 82-120, po 20. uri
STANOVANJE v hiši v Žireh, 2-sobno, prodam za 23000 DEM. fit 222-241 lnt.237 ali 81-494 15750
STANOVANJE, 1-sobno( 48 kvad.m.) v prvem nadstropju, prodam. Jojtč, Maistrov trg 12, Kranj 15757
V Šk.Lokl - Frankovo naselje prodamo 3-sobno STANOVANJE (79 kvad. m), fit 620-607 15779
Zamenjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, Planina II, za enako ali večje, v Radovljici ali Lescah. Nujno telefon in centralno ogrevanje, šifra: RESNO_15800
Lastniško STANOVANJE, 3.5-sobno, centralna in telefon, prodam. Možnost lokala, fit 632-122, ogled vsak dan issie
STANOVANJE, 65 kvad. m, prodam ali zamenjam za garsonjero z vašim doplačilom, fit 329-153 15828
Iščem neopremljeno SOBO, smer Trata - Zbilje; gotovina. Zelenik, Trata 12, škofja Loka 15835
Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE, 42 kvad. m, za večje, fit 328-269 15842
STANOVANJE, 2-sobno, konfortno, prodam ali zamenjam za manjše z vašim doplačilom, fit 323-585 15S58
GARSONJERO v šorlljevem naselju, s centralno, telefonom, oddam v najem, fit 215-468, od 19. do 21. ure
15876_
STANOVANJE v Kranju na Planini I, 3-sobno, 84 kvad. m, prodamo. Cena 1.100 DEM/kvad. m. fit 331-
233 15892
Najamem STANOVANJE v Kranju ali okolici, fit 331-233 15S93
Oddam GARSONJERO na Planini, opremljeno ali neopremljeno, fit 061/
210-610 15902
MENJALNICA VILFAN v Delavskem domu. fit 211-387 10245
FIAT 126 P, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 213-703
KUPIM avto-motor v okvari. Tel. 325-211_
ODKUPUJEM In POPRAVLJAM karambolirana VOZILA, fit 241-168
14547
AKUMULATORJE vseh vrst Vesna In Topla z 2-letno garancijo od 3.250 SIT naprej, plačilo s čekom 30 dni, najceneje na Gorenjskem nudi Agroizbira čirče. fit 064/324-802
14943
GOLF, letnik 1989, prodam, fit 45-
070 15212
VISO, letnik 1982, registrirano celo leto, prodam, fit 324-164 15412
ZASTAVO 101, letnik 1987, registrirano celo leto, prodam, fit 326-891, popoldan 15431
OPEL KADETT, dobro ohranjen, letnik 1973, prodam, fit 064/715-593
15472
Odkupim karambolirano VOZILO, od letnika 1987 dalje, tudi totalkol fit 061/218-941_15506
ALEKO, staro 3 leta, registrirano do 5/1994, prevoženih 23.000 km, ugodno prodam, fit 85-036 15518
R-18, bele barve, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru, fit 216-335 15524
ŠKODO, letnik 1981, poceni prodam. Trstenik 10. 15534
OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1983, prodam, fit 311-198 15537
JUGO 45A, letnik 1987. Cena 2900 DEM, fit 58-055 po 20. uri. 15539
YUGO 45, letnik 1985, prevoženih 69000 km, prodam, fit 632-29115549
Za 1.000 DEM prodam R-4, letnik 1978, registriran do 5/1994. Inf. po fit 733-525_15556
ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano do 2/1994, prodam za 1.100 DEM. fit 064/48-025 15559
BULDOŽER TG 50 C, v dobrem stanju, prodam, fit 66-711 15554
YUGO 45 KORAL, letnik 1989, 38000 km, registriran do 19.5.1994, prodam. _f 403- 232 15557
GOLF, letnik 1978, registriran do 28.12.1993. prodam, fit 331-417
15569
VARSTVO
Na območju Bistrice pri Tržiču vzamem v varstvo nekaj OTROK, fit 064/50-553, Breda 1M13
NAJNOVEJŠIH
SATELITSKIH
ISTEMOV "AMSTRAD"
SUPER SEIKE 9 RADIJSKIH PROGRAMOV RAFIKA NA EKRANU(ANGL7NEM)
GARANCIJA, OBROKI r- r\f\ HTU
ZMONTAiOSAMOOOV^
* SISTEMI ZA VEČ STRANK*
S AT-VRHOVNIK
SK.LOKA. OODESTČ: 12*
TEE: 064 633-425
mm
»t     1 ►
TRGOVINA   KRATKE HLAČE 99 k^ S ŠPORTNIMI MAJICA BARVNA 265 OBLAČILI    MAJICA SIVA TISKANA
BOGATA PONUDBA WElWm$SEll
REMOG
velenjski po ugodnih cen*
MOŽNOST pLČ'lA
na 7 obitokc NUDIMO PREVOZE
sprekucnikomdo6toni Inf. In naročila: KUPREP d.o.o. Kranj, tel. 43-244
R-5 D, letnik 1991, registriran do 11/
1993, rdeče barve, 5 vrat, dodatno opremljen, prodam. O 064/312-494
Enkraten, atraktiven JEEP WILLYS, original, letnik 45, obnovljen, nova cerada, široki kolesni obroči in gume (+ original), amortizerji na volanskem mehanizmu, dodatne luči, jekleni ščitniki luči in pragovi, volbar, kabine in še marsikaj, prodam. Cena po dogovoru izključno pri ogledu vozila. Prezelj Rudi, Bača 26, 65243 Podbr-do ali na O 065/81-711, int. 89 tasti
R-4 GTL, letnik 1984, registriran do 1/1994, prodam, fi 064/83-05415585
PEUGEOT 104 GR, letnik 1980, registriran do 9/1993, ugodno prodam. 0 78-801 15598
SUZUKI SVVIFT 1.3, letnik 1990, 32.000 km, prodam. 0 064/214-032
15599
YUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 7/1994, in ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, registrirano do 2/1994, prodam. 0 70-284 iseoi
KOMBI Zastavo 850, tovorni, registriran do 5/1994, prodam. 0 061/ 376-651 15603
ZASTAVO 128, letnik 1985, registrirana do 20.1.1994, prodam. Godešič 90, Škofja Loka iseo/
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, registrirano do 5/1994, prodam. 0
324- 671 15613
Odkup in prodaja VOZIL. Plačilo v DEM. 0 331-061 ali 0609 612-030 (mobitel) 15615
PASSAT 1.8 GL, letnik 1991, prodam. V račun vzamem cenejši avto. 0 331-061 ali 0609 612-030 16818
GOLF diesel, letnik 1988. in ZASTAVO 101, letnik 1983. prodam. 0
325- 981_15617
GOLF bencinar, letnik 6/1989, 33000 km, metalik zelen, prva lastnica, prodam. Rakovec Jožica, Zg.Bitnje
124 15618
ZASTAVO 101 MEDITERAN 1300, letnik 1979, dobro ohranjena, prodam. Cena po dogovoru. 0 403-309
15626
AX 11 TGE prodam. 0 52-13915627
MITSUBISHI LANCER GLXI HB, kat., letnik 6/1991, registriran do 6/
1994, prodam. 0 064/620-906, po
20.Uri 15628
REGATA 70, letnik 1986, prodam. 0 422-449 16632
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. 0 422-498 15634
JUGO 45, letnik 1990, prodam. 0
85-416 15637
YUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 5/1994, lepo ohranjen, prodam. 0 725-541 15638
ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, registrirano do 16/4/1994, prodam. Cena 1.350 DEM. 0 213-666 15649
126 P. letnik 1987, prodam. 0 48-
081 15652
Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 17. julija 1993. Prijave na 0 49-442
SUBARU JUSTY 1.0 S, letnik 1990, prodam. 0 421-717_15656
CITROEN GA, letnik 1981, prodam.
O 421-103_15658
YUGO 45 KORAL, registriran celo leto, ugodno prodam. 0 327-324
15660
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 10/ 1986, dodatno opremljen, prodam. 0 421-438 15678
GOLF, letnik 1980, registriran do 21 1994, prodam. 0 59-115 15679
R-4, letnik 1987, dobro ohranjen, in R-4, letnik 1985, ugodno prodam. 0 733-951 15681
BMW 316, letnik 1987, prodam. Sitar Miha, Velesovska c. 20, Šenčur, isess
LADO SAM ARO, letnik 1988, pravkar registrirano, prva lastnica, prodam. 0 77-095 15688
ŠKODO FAVORIT, letnik 3/1991, prodam. 0 217-562 15691
TOVORNO vozilo - ZASTAVA 35/8, vozna z B, prodam. 0 217-82015992
ZASTAVO 750 SE, letnik 1981, prodam. Lužnik, Breg 43, Žirovnica
15694
YUGO 45, letnik 1989, registriran do 3/1994, prodam. O 064/710-124 (Pogačnik) 15695
ASCONO 1.6 D, letnik 1984, registrirano do 2/7/1994, prodam. Stanič, Jezerska 94, Kranj 15696
ZASTAVO 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 15702
DIANO, letnik 1979, registracija potekla, ugodno prodam. 0 241-
848 15704
YUGO 45, letnik 1989, registriran do 31/1/1994, ugodno prodam. 0 714-013, 58-444_15706
GOLF JXD, letnik 1985, prodam. 0
50-511 15709
CITROEN AX Diesel, dobro ohranjen, letnik 11/1989, prodam. 0 212-
907 15710
R-4, letnik 1983, prodam. 0 311-
066 15715
GOLF JL, letnik 1980, rdeče barve, registriran do 6/1994, prodam. 0 41-253 15716
R-5 CAMPUS, letnik 1989, registriran do 4/1994, prodam. 0 65-533
15719_
ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano do 1/1994, prodam. Cena 1.750 DEM. 0 064/41-675 15724
R-9, letnik 1989, I. lastnik, prodam. Šolar Darko, Brezje 55 15727
LADO SAMARO 1500, registrirano do4/1994, 31000 km, prodam. Majer, Hrušica 118 15734
YUGO 45, letnik 1984, prodam. 0 064 633-685_15736
FIAT 750, vozen, neregistriran, prodam, lahko po delih. 0 64-286
15739
PASSAT CL 1.8, letnik 1991, prevoženih 70000 km, prodam. Cena po dogovoru. 0 215-701_15745
ASCONO 1.3, letnik 1988, skoraj nova, 31000 km .registrirana do 28.5.1994, prodam. Janičijevič, Sorska 1, Drulovka-Kranj 15749
R 4 , letnik 1984, zelo ohranjen, prodam. Kališka 23, Drulovka (stanovanje 1) 15748
ZASTAVO 750, letnik 1979, registriran do 3/1994, prodam. Kos, Groharjevo nas. 7 15758
ZASTAVO 101, letnik 1972, prodam. 0 736-502 15759
VW HROŠČ 1200, letnik 1976, ugodno prodam. 0 064 311-416
YUGO KORAL 45, letnik 5/1989, 40000 km, prodam za 3800 DEM. 0 064 59-018, popoldan 15763
VW GOLF diesel, letnik 11/1987. z dodatno opremo, 4 vrata, dobro ohranjen, 84000 km, prodam. 0 721-585_15764
GOLF JGL, letnik 1981, prodam za 4200 DEM. 0 331-858, petek 15765
ZASTAVO 101 GTL 35, letnik 1984, registracija do 4/1994, prodam. 0 327-129_15771
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. 0
801-376 15775
R-4 GTL, letnik 1988; YUGO 45, letnik 1989 in 126 P, letnik 1986, prodam. 0 58-389 15781
GOLF Diesel, letnik 1985, ugodno prodam. 0 212-310 15782
Kupim YUGO KORAL 55 ali 45, letnik 1990 ali 1991, temno rdeč, od I. lastnika, dobro ohranjen. 0 213-218
15784
ZASTAVO 101. letnik 1985, registrirano do 6/1994, prodam. Predoslie 26
15785
FORD ESCORT 1.3, kot nov, letnik 1987, prevoženih 45.000 km, prodam. 0 211-668 15786
SAMARO 1.300 S, letnik 1989, prevoženih 27.000 km, I. lastnik, prodam. Cena 6.800 DEM. 0 713-103, Lesce 15791
ZASTAVO 101 confort in ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. 0 325-862 15794
ZASTAVO 101 confort, letnik 1982, registrirano do 4/1994, prodam. Repič, Savska c. 3, Kranj 15799
MERCEDES 190 E 2.3, letnik 1988, ABS, šibedah, servo volan, registriran do 3/1994, prodam. Možna menjava. 0 58-197, vsak dan od 15. do 19. ure issos
R-4, letnik 1976, registriran do 3/ 1994, prodam. 0 311-623 15812
UmkZENTRUM
ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM
• PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA 0RPEMA • ŠPORTNA OPREMA • SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO • 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO
WURM
NADOMESTNI DELI SERVIS IN POPRAVILA DODATNA OPREMA-RADIJI, SONČNE STREHE, ■ SPOJLERJI. PREPROGE... RAZPRODAJA GUM
CELOVEC, tel.: 9943-463-544000 St.Veiter Ring 25-27
(Audi
Auto - Krainer
CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:9943-463-21415
VOZILA*NAD.DELI*SERVIS
GOVORIMO SLOVENSKO
126 P, letnik 6/1988, registriran celo leto, 22.000 km, pozimi nevozen, ugodno prodam. 0 215-434 15815
MAZDO 626, letnik 1986, prodam. 0 57-304 15819
ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano dp 6/12/1993. Šučur, Groharjevo n. 5, Škofja Loka 15820
SAMARO 1.300 S, 5 v, registrirano do 12/1993, prodam. 0 422-312
15823_
R-18, letnik 11/1983, prodam. 0 326-142 15825
ZASTAVO 101, letnik 1982, 1.300 ccm, registrirano do 5/1994, prodam. 0 221-524_15827
ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, ugodno prodam. Gajič, Delavska 19, Stražišče 15829
ZASTAVO 101 confort, letnik 1981, registrirano do 4/1994, prodam. Dobroš, Delavska 19, Stražišče 15830
FIAT 750, letnik 1976, poceni prodam. 0 312-535, Berce, Hafnar-jeva pot 20, Stražišče 15532
R-4, letnik 1983, registriran do 3/ 1994, prodam. 0 52-038 15933
126 P, letnik 1987, zelene barve, registriran do 8/1993, prodam. Cena 2.300 DEM. 0 43-097_isbm
R-4 GTL, letnik 1986, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam za 2.850 DEM. 0 45-170_15837
Z 126 P, letnik 1981/1982, registriran do 2/1994, prodam za 800 DEM. 0
44-072 15839
R-5 CAMPUS, letnik 1989, registriran do 4/1994, prodam. 0 65-533
15840_
ŠKODO KUPE in 126 P prodam. 0 631-877, po 20. uri 15844
GOLF, letnik 1986, prodam ali zamenjam za mlajšega z doplačilom. Milje 26, 0 43-296 15849
GOLF. letnik 1978, kleparsko In ličarsko obnovljen, prodam. 0 327-
232 15»52
126 P, letnik 1980, registriran celo leto, prodam. 0 733-888, po 14. url
15856_
FIAT 126 P, letnik 1986, prodam. 0
43-103_15657
YUGO 45 AX, letnik 3/1988, prodam. 0 329-145_15859
ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. 0 66-295 15861
GOLF JX Diesel, letnik 1986, prodam. 0 064/712-134_15867
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, registrirano do 8/5/1994, ugodno prodam. 0 50-953_15672
ALFO SUD, letnik 1979, registrirano do 11/6/1994, ugodno prodam. 0 064/242-148_156b1
BX 16 TRS, bele barve, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. 0 064/ 43-455 15900
126 P, letnik 1988, 25.000 km, zenf barve, prodam za 2.000 DEM. 0 241-831 15901
RENAULT \m 1 c
ZAPOSLITVE
Brezposelni- želite priti do dobrega zaslužka?! 0328-265 in 84-66212940
REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. 0733-349, zvečer 13339
Nudimo honorarno DELO pri DZS. Dobro plačilo, tedenska provizija. Šifra: NE ZAMUDITE 15293
Iščem PRIPRAVNIKA in samostoj-nega MIZARJA. 0 401-326 15322
Delo dobi sposobna in pridna ŠIVILJA na dom. Nudimo tudi svoje stroje. Plačilo po dogovoru. Resne ponudbe na 0 061/267-285 15349
Zaposlimo KV ŠIVILJO, vajeno samostojnega dela, s prakso. 0 064/715-077, popoldan 15401
Redno zaposlim ŠOFERJA z kategorijo C za dostavo sadja in zelenjave po trgovinah. Šifra: SADJE 15448
NATAKARICO za strežbo v restavraciji pogodbeno zaposlim. 0 45-316
Rabim samostojnega vodovodnega INSTALATERJA in samostojnega instalaterja centralne kurjave. 0 725-364, od 7. do 12. 15529
Kvalificiranega MIZARJA zaposlimo. Mizarstvo Sitar, 0 41-532 15553
Simpatično NATAKARICO honorarno zaposlim. 0 41-345 15553
NATAKARICO zaposlim.
15568
217-720
Iščemo PRODAJALKO v trgovini z otroškimi čevlji. Tel. 713-278_
Plzzerija - špagetarija zaposli KUHARJA z izkušnjami. Pogoj znanje slovenščine. 0 632-206, 632-403
15573_
DELO DOBI Izkušeni prodajalec strojev za obdelavo lesa, za področje Gorenjske in ostalo. Pokličite na 0 067/51-304 - BOLE, Pivka
15583
Iščemo mlajšo UPOKOJENKO za celodnevno pomoč dvema ostarelima osebama v Kranju. Nudimo stanovanje, hrano in plačilo. 0 064 216-426 15623
PRIPRAVNICO z gostinsko šolo takoj sprejmem. Zaželjena okolica Škofje Loke. 0 631-249, razen
SObOte 15644
MlftAMILK
V mesecu avgustu zaposlimo več DEKLET za prodajo sladoleda, v mesecu juliju pa dve DEKLETI za delo v strežbi. Inf. osebno v Gostilni Sejem 15551
Upokojenka išče nekajurno dnevno zaposlitev v trgovinski ali podobni stroki na Bledu, Lescah ali Radovljici. Cenjene ponudbe pod šifra: VESTNA IN NATANČNA 15672
Iščemo pisarniško pomoč. Potrebno je pasivno znanje nemščine in poznavanje računalništva. Zaželjena je praksa. Delo je lahko začasno ali stalno, šifra: PISARNA_15683
Honorarno zaposlimo simpatično DEKLE v kava baru. Inf. po 0 064/ 45-360, vsak dan od 10. do 24. ure
15714_
Honorarno aH redno zaposlim AV-TOKLEPARJA z najmanj 2 leti delov-nih Izkušenj. 0 064/422-280 15729
Honorarno popoldansko DELO sprejmem na dom. Mali, Srednja vas 56, Šenčur 15774
Študentka išče ZAPOSLITEV za strežbo. 0 328-480 15795
Iščemo pošteno ŽENSKO za občasno pomoč v gospodinjstvu. V zameno nudimo opremljeno sobo z manjšo kuhinjo. 0 212-404 15b03
Redno zaposlim KV KUHARJA. Vse inf. dobite po 0 50-450 ali v Gostilni PR" SLUG, Tržič_imot
Prijazno TRGOVKO honorarno zaposlimo v živilski trgovini v škofji Loki. 0 631-364_IBM
Zaposlim FANTA za peko pizz. Možna tudi priučKev. 0 242-100
15845
Po 5. juliju bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE. Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, 0 621-475
15237
Ljubitelju živali podarim PSIČKO, prijazno mešanko, staro 10 tednov. 0 064/212-462 15513
Dva KOZLA, stara 2 meseca, prodam. Zbilje 8/b, Medvode 15520
TELETA, starega 10 dni, prodam. 0
45-207 15525
Nemške OVČARJE, stare 7 tednov, ugodno prodam. 0 57-814 15527
BIKCA simentalca, starega 10 tednov, prodam. Košir, 0 681-033
15536
BIKCA simentalca starega 8 tednov, prodam. Stiska vas 18, Cerklje. 15541
2 beli KOZICI, stari 9 tednov, težki 25 kg, prodam. 0 84-365 15549
Mlado KOZO prodam za 5000 SIT. 0 064 66-500 15550
BIKCA simentalca, starega 7 tednov, prodam. 0 66-308 15551
BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. 0 310-130 15554
Prodam mlade KOKOŠI NESNICE za rejo ali za zakol. Sprejemam naročila za očiščene kokoši in težke bele piščance, vzrejene z domačo krmo. Drinovec, Strahinj 38, Naklo, 0 064/48-048 15557
KOZO, KOZLIČKA IN KOZICO ter mešana drva, prodam. 0 620-582
15561
TELETA simentalca prodam. Britof 34, 0 241-472_15562
PAPAGAJA sivi ŽAKO, BERGA in dirkalno moško KOLO za 8.000 SIT. 0 76-342 15584
ŽIVALI
CITROEN i
CELOVEC I VVIESNER !
* KOMPLETEN ZASTOPNIK ! CITR0ENA .
* UGODNE EKSPORTNE CENE' „ NOVIH IN RABLJENIH V0_ZIL_!
JARKICE različnih velikosti, sorte Prelux, prodam. Urh, Zasip Reber 3, Bled___1558«
Brezplačno oddam črno MUCKO, staro 1 mesec, dobremu skrbniku. Naslov v oglasnem oddelku. 155«
BIKCA simentalca, težkega 120 kg. za rejo ali zakol, in KROMPIR Desir-ee, 300 kg, prodam. Olševek 48, Preddvor 15597
ISTRSKE GONIČE, mladiče, stare 9 tednov, odličnih staršev (oba odlična goniča), prodam. Lipovšek Slavko, Veliki Ratitovec 4, 61223 Blagovica
15614_M 4
Enoletne KOKOŠI prodam. Cena 150 SfT. 0 70-503_15631
Prodam dve ČISTOKRVNI DOBER-MANKI brez rodovnika, stari deset tednov. Tel. 310-842
SIMENTALKO, težko 100 kg, za rejo ali zakol, prodam. 0 421-676 1563*
PRODAJA PURANOV, GOSI, JARKIC in enodnevne PERUTNINE. DOMAČUA Globoko, 0 738-037
15642
črno-belega BIKCA starega 10 dni, prodam. Žabnica 53 15670
KOZICO za pleme, srnaste pasme, prodam. Novak, štrukljeva 2, Radovljica, 0 712-311 15673
ZAHVALA
Ob izgubi najinega očet
JANEZA ŠAVSA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospođu duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi
Žalujoči: hčeri Tatjana in Nataša z družinama
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tete in tašč
ANE MIKLAVČI
roj. Oblak
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalia, darovano cvetje m spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ter Minki Pivk za lepo izrečene besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala
Žalujoči vsi njeni iz Podgore, Žirov, Gorenje vasi in Mojstrane
PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0 733-232 14378
Granaste JARKICE prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, 0 214-
855 15146
ZAHVALA
Ne slišimo, ko boiji spev zveni, se zdrznemo, ko onemi. Kaj kdo je in kaj kdo je bil, spoznavamo šele, ko je odšel...
Ob nenadni boleči in prerani smrti nas je v 40. letu zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, bratranec in stric
ANDREJ KRNIČAR
iz Babnega vrta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, svečke in sočustvovali z nami. Posebna zahvala sosedom iz Babnega vrta in Povelj, g. župniku za lep pogreb, pevcem iz Trstenika, Gašperju za zaigrano Tišino, učencem in učiteljem 2. b, 6. f, in 7. d razreda, govorniku za poslovilne besede, GD Trstenik za častno stražo, GD za sprevod, praporščakom in g. Jeriču za skrbno opravljene pogrebne storitve. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Majda, hčerke Andreja, Urška, Mojca, sin Jure, mama, sestre z družinami in ostalo sorodstvo
Babni vrt, Kranj, Sp. Brnik, 25. junija 1993
MALI OGLASI, OBVESTILA
23.STRAN • GORENJSKI GLAS
"POD ŠIFRO"
Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo!
Kupim brejo TEUCO simentalko. Sp. Bela 11, » 45-810_iseeo
PAPIGE skobčevke ter kombiniran otroški VOZIČEK Peg prodam. 0 736-711_1mc2
PRAŠIČKE, stare 7 tednov, prodam. Pivka 7, Naklo 15863
KRAVO, ki bo 3. teletila, in 8 tednov stare PRAŠIČKE prodam. Apno 11, Cerklje isses
Srebrno-sivega KODRA z rodovnikom, starega 2 meseca, prodam. 0 242-684 _im«
BIKCA starega 6 tednov, in bukova DRVA prodam. 0 66-234 158»
Ugodno prodam mladega LOVSKEGA TERIERJA, živahen, temperamenten, prijazen otrokom. Kapuš, Posavec 139, Podnart 15575
KOZO z mladiči prodam. 0 631 -070
1h877
Mladega KOZLIČKA za zakol prodam po ugodni ceni. 0 49-452 iseM
KRAVO po teletu in bukova DRVA, prodam. Rogelj, Apno 9. iseae
Čistokrvne NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom prodam. Miklavčič, Puš-tal 18, 0 620-619 156»
BIKCA simentalca, starega 6 tednov, prodam. 0 403-191 15706
PAPIGE, ROZELE, ALEKSANDRE. NIMFE prodamo. 0 422-169, po 17.
Uri 15707
KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol prodam. Sr. vas 36, Šenčur
15712 __
TELETA, starega 7-10 dni, kupim. Urbane, 0 46-160_15717
KOBILO, staro 5 let, prodam. 0
421-008 15722
TEUCO, brejo 6 mesecev, prodam.
0 401-350 16723
Prodam MUCKE (perzijske činčile), črno - srebrno -osenčene, z rodovnikom, stare 9 tednov. 0 82-126 15726
Čistokrvne KOKERŠPANJELE, zla-torjave barve, ugodno prodam. 0
47-281_15733
BIKCA za pleme ali zakol, starega 6 tednov, prodam. Roblek, Zg.Bela 27, Preddvor 15737
BIKCA, črno-belega, prodam. 0 217-791___ 15740
PSIČKA moftanca,  5 mesecev
starega, srednje velikosti, oddam. 0 738-840_15742
KOZO molznico, staro 2 leti, in kozje mleko prodam. 0 323-303 1s744
TELIČKO, težko 120 kg, prodam. 0
77-168_ _15755
Grahaste JARKICE prodam. Grilc. Partizanska 15, Kokrica 0 214-855
15766
KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo prodam. 0 064/58-203 15875
KRAVO po izbiri prodam. Pogačnik, Otoče 21, Podnart__
Žive in očiščene KOKOŠI prodam. Globočnik, Letališka 7, 0 49-085
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, sestre, tete, babice in prababice
MARIJE GORJANC
roj. Šink
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za cvetje, maše in namesto venca za dobrodelne namene ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Ivanki Stenšak, Mateju Dolencu za lajšanje bolečin. Hvala dekanu Slabetu, g. Šink za lepo opravljen obred, pevcem in Kožuhovi mami. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Vsi ujeni!
Voklo, Voglje, Zg. Bitnje, 17. junija 1993
Bele piščance za dopitanje in mlade kokoši pred nesnostjo prodamo PERUTNINARSTVO Moste 99 pri Komendi
IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE
Mladi KROMPIR za pečenje ugod-no prodam. Prebačevo 27, Kranj. PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg. prodam. 0 714-376 ali 733-508 Prodajamo TOČILNI PULT - nov, dolžine 2,5 m. Hladilni del, 2 x vrata, botiljere in kompresor. Ostalo nevtralni del in pomivalno korito. Cena: 4.000 DEM v SIT. Informacije po tel.: 0 064/81-333_
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, brata in strica
MILANA VERTNIKA
tesarskega mojstra iz Sp. Brnika
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gasilcem, gospodu župniku, OŠ Davorin Jenko Cerklje, Zavodu za usposabljanje slušno prizadetih Ljubljana, govorniku g. Staretu in pogrebniku g. Jeriču. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena Vida, sin Primož, hčerka Sabina Sp. Brnik, 23. junija 1993
	ZAHVALA
Ob smrti drage mame	
IVANE GUZELJ Hotavlje 14	
V                gospodu župniku za lep obred.	
Žalujoča: hčerka Ivanka z družino	
	
	V SPOMIN
	
	SIMONU
	7 julija minevata dve leti, odkar nisi več med nami. Najlepša hvala vsem, ki se ga še spominjate.
	i Mami in sestra
	
KUŽKA, starega 3 mesece, oddam. Aj^nič, Zg.Bitnje 194 (pri Puškami)
ZAHVALA
Ob smrti moža in očeta
ANDREJA KRNIČAR
se iskreno zahvaljujemo vaščanom Babnega vrta, Povelj, vikendašem iz Povelj, celotni KS Trstenik, vaščanom Bašlja in Aktivu Kmečkih žena - Naklo, za denarno in materialno pomoč. Iskrena hvala.
Žena in otroci
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
JOŽETA JEREBA
v, iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in r„™fSree'eno us.no soialje, ^ftt^tS* ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena nvaiaig. žuoniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi, župniku^iepo ujn, ^ ^ nesebično pomoč.
Žalujoči: Vsi njegovi
PSIČKO pasme LABRADOR RETRI-VER, staro 9 tednov, brez rodovnika, cepljeno, prodam. 0 59-042 15783
LABRADORKE, rumene barve, z rodovnikom, prodam. 0 064/66-473
BIKCA, starega 6 tednov, za rejo ali zakol, prodam. 0 064/66-321 is7eo
KOZO z mladiči prodam.
15792
312-036
BIKCA simentalca, težkega 100 kg, Prodam. 0 64-298_15796
TEUCO, ki bo v kratkem teletila, Prodam. 0 064/633-569 15804
Dolgodlake himalajske MUCKE z rodovnikom prodam. 0 061/841-
012 15822
BIKCA in TELICO, težka okoli 130 {^.prodam. 0 65-365 i&826
KOZO mlekarico, staro 1.5 leta s kozličkom, prodam. Zg. Bitnje 136, Ph Puškami 15841
D*« OVCI prodam. 0 422-82515847
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, stare mame, sestre in tete
ANTONIJE ZATLER
rojene Uršič
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnici za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Skorja Loka, 15. junija 1993
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(S. Kosovel)
Sredi dela je nenadoma prenehalo biti srce naSi dragi sodelavki in učiteljici
ANITI VETERNIK
Na zadnjo pot jo bomo pospremili v petek, 2. julija 1993, ob 16. uri na pokopališču v Bitnjah.
Kolektiv in učenci OŠ Lucijana Seljaka
S SODIŠČA
Sojenje v zadevi Elan
Sodba danes opoldne
Po treh letih javnega razkrinkavanja "afere Elan" bo prišlo do prve sodbe. Petčlanski senat, ki ga vodi sodnik Mitja Kozamernik, je pred odločitvijo: zapor ali oprostitev?
Radovljica, 30. junija - Pa mesecu dni se je zaključim glavna obravnava, na kateri obtožba bremeni nekdanjega Elanovega finančnika - direktorja gospodarskega sektorja - Pavla Kodra storitve petih kaznivih dejanj. "Nezaslišano je, da se ob moji veliki skrbi za Elan sedaj očita takšna kazniva dejanja," je ob koncu sojenja dejal Koder in dodal: "Zanimivo je, da se moji nekdanji najožji sodelavci nič ne spomnijo in sem jaz glavni krivec Elanovega propada."
Glavna obravnava je predvčerajšnjim po osmih urah končala prvo Elanovo kazensko zadevo. Na prostoru za priče se je najprej zvrstila osmerica, od nekdanjega Elanovega direktorja Uroša Aijančiča do nekdanje Kodrove tajnice. Vsak zase so pojasnjevali podrobnosti z zvezi s spornimi 12 jahtami, čolnom, kreditom in Audijem. Rdečo nit njihovih pričanj je možno strniti v dvoje izhodišč - konkretnih reči se praviloma niso spomnili hkrati pa so potrjevali vlogo Kodra v Elanu, prevsem njegovo delavnost in poštenost.
Po pričanju je Kodorv odvetnik Andrej Škrk dvakrat predlagal nove dokaze, ki pa jih je senat le delno upošteval, sledila je sprememba obtožbe ob nespremenjeni pravni oznaki očitanih kaznivih dejanj, enourni odmor in potem zaključni govori.
"Sodišču predlagam, da obtoženega Kodra spozna krivega vseh petih očitanih kaznivih dejanj," je poudaril javni tožilec Anton Ribnikar. Ocenil je, da so skozi obravnavo vsa kazniva dejanja dokazana in dodal, da je ob odmeri kazni Še posebej potrebno upoštevati visoko vrednost jaht za Mladena Sirota. Menil je, da aktualna očitana kazniva dejanja odslika-vajo način poslovanja takratnega Elana. "Do propada Elana je prišlo veliko pred Markovičevimi ukrepi, kot trdi Koder, osnova stečaja je Elanovo prekomerno zadolževanje in nove investicije, za kar pa Elan ni imel denarja," je poudaril Ribnikar.
"V zadevi Elan gre za velik pritisk javnosti, vmešava se celo državni parlament, kar vpliva na delo sodišča," je svoj zaključni govor začel odvetnik Škrk. Povedal je, da zameri sodišču, da ne obravnava najprej Elanovega stečaja. "Zgodil se je nepopisen škandal, da se je dovolil stečaj Elana. Ce bi se mu takrat samo malo pomagalo, bi bil še vedno vodilno slovensko podjetje," je rekel škrk in ovrgel vseh pet očitanih kaznivih dejanj ter sodišču predlagal oprostilno sodbo.
"Kakšna je za usodo Elana odgovornost takratnega predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja," se je vprašal Koder in dodal, da mu je Šinigoj februarja 1990 rekel, naj Elanu iz težav pomagajo krščanski demokrati. "In to samo zato," je dodal Koder, "ker sem se enkrat srečal z Lojzetom Peterletom v Podvinu."
Sodbo bodo razglasili danes ob 12. uri v radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj.
■ ■ ■ ■ ....... .......
Vine Bešter
Se je otrok grel prostovoljno?
Kranj, 30. junija - Na kranjskem temeljnem sodišču sta se pred sodnim senatom, ki mu predseduje sodnik Marjan Pogačnik, zagovarjala Miro V. in Simona J., obtožena kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. Prvoobtoženega bremeni tudi kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja. Nasprotujoča si mnenja nekaterih prič drugega dne sodne obravnave je morebitno razsodbo oddaljilo.
Obtožnica bremeni Mira V. in Simono J. (oba iz Kranja), da sta 14. marca letos štiriletnemu sinu obtožene prizadejala hude telesne poškodbe. Otrok je namreč utrpel opekline na zadnjici, ki so bile tako hude, da je bil potreben operativen poseg. Miro V., lani sicer že obsojen na 10 mesecev zapora pogojno na 4 leta, je pred tem v zadnji novoletni noči večkrat udaril omenjeno Simono J. in pretepel njenega soseda Dušana Č.
Zagovora obeh obtoženih sta temeljila na izjavah, da omenjenih poškodb otroku nista prizadejala namenoma, ampak sta otroka kakih 10 minut pustila sedeti na zaščitnem pokrovu oziroma rešetki trajnožareče peči (nanjo ga je s privolitvijo Mira V., sicer obtoženkinega intimnega prijatelja, posedla otrokova mati Simona) zato, ker ga je zeblo. Kljub sinovi želji, češ, da ima dovolj, ga Simona po petih minutah ni vzela s peči, saj naj bi Miro menil, da naj se greje še nekaj časa, da ga ne bo spet zeblo. Otrok naj v tem času ne bi kazal nobenih znakov, ki bi izražali bolečino. Obtožena je dopustila možnost, da otrok ni sam zlezel s peči tudi zaradi strahu pred Mirom.
Medčloveškim odnosom obtoženega do Simone in njenega sina je precej časa namenil javni tožilec, ki je tudi zahteval, da se kot dokazni material pokažejo oblačila, ki naj bi jih otrok takrat imel oblečena. Omenjena oblačila (žabe in trenirka) oziroma njihova nepoškodovanost pa so bila bila tudi ena izmed spornih točk drugega dne obravnave. Namreč, sodni izvedenec iz medicinske stroke dr. Udir je menil, da kljub relativno visoki stopnji opeklin, ni nujno, da se oblačila poškodujejo, posebno, če so iz volne, bombaža ali naravnih vlaken. Nasprotno je menila dr. Zavrnikova, ki je drugi dan po nesrečnem dogodku otroka sprejela na zdravljenje. Omenjena sta bila različnih mnenj tudi glede tega, ali je otrok sedel na litoželeznem delu peči ali na zaščitni rešetki. Medtem, koje sodni izvedenec, kije ponesrečen del otrokovega telesa videl po plastični operaciji, predpostavil, da metuljčasta oblika obeh brazgotin kaže na to, da je otrok sedel na rešetki, je dr. Zavrnikova dejala, da so bile rane pravilnih ovalnih oblik, iz cesarje sklepala, daje otrok sedel na ravni površini.
Zaradi razlik v pričevanjih je javni tožilec Samo Mirt Kavšek predlagal, da se pred sodni senat pokliče tudi izvedenca za pe-dopsihiatrijo in da se določi novega sodnomedicinskega izvedenca, specialista s področja plastične kirurgije, s čimer se je strinjal tudi Rado Kuhar kot zagovornik Mira V. K zaslišanju pa naj bi poklicali tudi nove priče, ki naj bi pomagale razjasniti okoliščine. • Igor K.
Rally Alpine '93
Po stari cesti od ljubeljskega predora do starega mejnega prehpda na 1370 metrih bo danes potekal gorenjski del mednarodnega rallvja oldtimerjev Alpina 93. Na skupaj 2650 kilometrov dolgem veteranskem rallvju je več kot 50 vozil, večidel Rolls Rovcev tipa Silver Ghost. "Srebrni duhovi" bodo na Gorenjskem še danes in jutri, večina voznikov s svojimi muzejskimi primerki avtov biva v turističnem objektu TGT Tržič v Podljubelju (pri Lajbu).
Veselo v Zalogu
Člani gasilskega društva Zalog so lani praznovali 40-letnico delovanja društva. Ob jubileju so obnovili zunanjost doma in odkrili sliko sv. Florjana, ki jo je naslikal Albin Skrjanc iz Most pri Komendi. Tako bodo jutri, 3. julija, ob 20. uri pripravili Kresno noč s Heleno Bla-gne, v nedeljo, 4. julija, pa veselico z ansamblom Pop design. Pripravili bodo bogat sre-čelov in tekmovanje v kegljanju. Jutri, 3. julija, ob 8. uri se bo na igrišču za šolo začel tudi 2. turnir gasilskih društev v malem nogometu za pokal društva. Prijave za turnir sprejemajo danes, do 20. ure.
Obletnica boja pod Lipanco
Krajevni odbori ZZBNU NOB Bled, Bohinjska Bela in Gorje bodo v sodelovanju s pokroviteljem spominskega obeležja -Združenjem šoferjev in avto-mehanikov Bled ter preživelimi borci 2. čete 2. bataljona in udarnega voda Gorenjskega odreda organizirali spominsko slovesnost v počastitev 50. obletnice boja pod planino Lipanco. Prireditev bo jutri (sobota), 3. julija, ob 11. uri pri spominskem obeležju pod Lipanco.
Prevzem gasilskega vozila
Pojutrišnjem, 4. julija, ob 15. uri se bodo zbrali pred gasilskim domom v Podbrezjah domačini, člani iz kranjske, radovljiške in tržiške gasilske zveze ter gostje. Po paradi bo svečanost ob prevzemu in blagoslovu novega gasilskega avta. Prireditev bo popestril Pihalni orkester iz Tržiča, na veselici z bogatim srečelovom pa bosta obiskovalce zabavala ansambel Don Juan in pevka Helena Bla-gne.
[stolpec za upokojence
NESREČE
Povzročitelj nezgode pobegnil
Kranj, 1. julija - V sredo, 30. junija, ob 15.40 je neznani voznik osebnega avta BMVV, serija 3, domnevna reg. št. KL VVILI 11 (A), temnejše barve, peljal po magistralni cesti od Kranja-Za-hod proti Jaslicam, kjer je prehiteval vozila pred seboj. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avta peugeot 405 KR-C5-774, Dušanka Gogala s Poljšice pri Gorjah, ki je najprej sunkovito zavila desno in nato levo na svoj vozni pas. Njeno vozilo je po zanašanju bočno drselo po nasprotnem voznem pasu, po katerem je iz kranjske smeri pripeljal Matko Hu-dovernik z Bleda z vozilom Ril, reg. št. KR-188-140. Kljub zaviranju in umikanju v desno je s prednjim delom svojega vozila trčil v zadnji del avta Gogalove, ki jo je po trčenju odbilo na travnik ob cesti. V nesreči sta se huje ranila voznica Gogalova in sopotnik v Hudovernikovem avtu Albin Novšek iz Pristave pri Tržiču, sopotnik v vozilu Gogalove Štefan Zebec iz Poljšice pri Gorjah pa se je lažje ranil; vsi se zdravijo v jeseniški bolnici. Kdor bi karkoli vedel o nesreči in vozniku, ki je pobegnil z avtom brez poškodb v smeri Podtabora, naj to sporoči na št. telefona 92!# S. S.
ORJAŠKI KUKMAK V VO-POVLJAH - Tole orjaško gobo je v začetku tedna na travniku za vasjo Vopovlje našla Mojca Zavrl, ko se je odpravila na go-barjenje. Potem, ko je našla več manjših gob, se ji je prikazal orjaški kukmak, ki tehta kar dober kilogram. Mojca, ki je sicer navdušena gobarka, še ne ve kaj bo z njim, zaupala pa nam je, da utegnete gobo videti danes, jutri ali v nedeljo na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah. • M. G., foto :L. Jeras
Komemoracija na Ledinah
Planinsko društvo Kranj in tamkajšnja postaja Gorske reševalne službe pripravljata skupaj z letalsko enoto policije z Brnika komemoracijo ob obletnici helikoptrske nesreče na Ledinah. Svečanost bo pojutrišnjem, 4. julija, ob 11. uri pri spominski plošči na Ledinah. Koča na Ledinah je stalno odprta.
Smrt na tirih
Kranj, 30. junija - Skupina delavcev lesnega obrata LIP v Podnartu je v ponedeljek ob 13.50 stekla čez tire pri železniški postaji Podnart. Zaradi nevihte ni slišal sodelavkinega opozorila o približevanju vlaka še ne 18-letni Boris Rozman z Lancovega, ki ga je pod kolesa potegnila lokomotiva mednarodnega potniškega vlaka. Zadnji hip se je pred tiri uspel ustaviti Janez T., ki je pred prihodom vlaka iz kranjske smeri prav tako nameraval steči prek tirov na postajališče proti avtobusu. • S. S.
S katrco v drevo
Kranj, 30. junija - Voznik R 4, 26-letni Jurij Oblak iz Radovljice, je v ponedeljek ob 12.20 vozil po lokalni cesti do kampa Šobec. V slabo preglednem ovinku je na mokrem cestišču vozilo zaneslo bočno, po 35 metrih drsenja pa se je avto ustavil med drevesi. Hudo poškodovani voznik je že med prevozom v jeseniško bolnico podlegel ranam. • S. S.
Upokojenci odslej tudi sindikalno organizirani
Ljubljana, 30. junija - Da bi lahko vplivali na izboljšanje svojega položaja in zavarovali pravice, so upokojenci osnovali Sindikat upokojencev Slovenije, ki je vključen v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Sindikat postaja partner države pri urejanju socialnih vprašanj in zato so sklenili upokojenci primakniti svoj lonček. Prepričani so, da bodo s sindikalno organiziranostjo najbolj učinkovito zagotovili uresničitev ciljev na področju ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja, ki so skupni upokojencem in zaposlenim.
Med programskimi cilji nova sindikalna organizacija navaja zavzemanje za višjo raven pokojnin in izboljšanje razmerja med povprečno plačo zaposlenega in povprečno pokojnino. Upokojenski sindikat bo terjal od države, da pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poravna obveznosti, ki izhajajo iz dodatnih pravic upokojencev, da te ne bi zajedale sredastev za normalna izplačila upokojencem. Država naj osnuje tudi kapitalski sklad, ki bo zagotovil dodatna sredstva za povečanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavrovanja. Zavzemali se bodo tudi za aktivno sodelovanje pri oblikovanju stanovanje politike. Od pokojninskega zavoda tudi pričakujejo uresničitev zakonskih možnosti za prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic. Od ministrstva za zdravstvo bodo zahtevali, da spremeni status negativne liste zdravil, zavzemali pa se bodo tudi za popolno zdravstveno zavarovanje brez doplačil za upokojence, katerih pokojnine ne dosegajo višine zajamčenih plač. Zahtevali bodo spremembo davčnega sistema z uvedbo oprostitve davkov za socialno najbolj ogrožene upokojence. Zdaj ko so sindikalno organizirani, bodo lažje prodrli v upravna odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prek svojih predstavnikov vplivali na njune odločitve. Upokojencem bodo tudi pomagali, da se seznanijo z oblikami lastninjenja podjetij, da vložijo svoj delež in sodelujejo pri interni razdelitvi delnic in notranjem odkupu. Še zlasti to velja za upokojence, ki imajo do podjetij, kjer so delali, terjatve iz naslova obračunanih, a neizplačanih osebnih dohodkov v skladu s kolektivnimi pogodbami. • D. Z. Žlebir
S kolesi na Sv. Andreja
Sekcija za kolesarjenje DU Kranj prihodnji torek, 6. julija, vabi ljubitelje kolesarskih izletov na potepanje na Poljanski dolini. Tokat bo cilj izletnikov Sv. Andrej nad Zmincem. Odhod: ob 8. uri izpred klubskih prostorov na Tomšičevi 4 v Kranju.
Izlet upokojencev v GARDALAND
Društvo upokojencev Kranj vabi člane društva in druge upokojence na izlet k Gardske-mu jezeru oziroma v čudoviti Gardaland, ki bo v četrtek, 15. julija 1993, z odhodom ob 5. uri izpred kina Center Kranj.
Pod Jenkovo lipo
Društvo upokojencev Cerklje pripravlja za svoj praznik piknik pod Jenkovo lipo v Dvor-jah. Srečanje članov, njihovih svojcev in prijateljev društva bo v soboto, 10. julija, ob 10. uri dopoldne. Pripravili bodo tudi bogat srečelov. Da bo srečanje čimlepše, vodstvo prosi člane in vse, ki se nameravajo udeležiti piknika, da udeležbo prijavijo do 6. julija pri poverjenikih društva. • (až)
BI.3 F/7
Izlet na Konjščico
Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira planinski izlet na planino Konjščico nad Lomom pri Tržiču. Izlet bo v četrtek, 8. julija, odhod pa bo ob 7. uri izpred Kina Center Kranj.
Srečanje in razstava
Društvo upokojencev Žiri vabi na družabno srečanje in razstavo ročnih del društev upokojencev Idrije, Cerkna, Sovodnja in Žirov, ki bo v nedeljo, 11. julija 1993, z začetkom ob 15. uri v mali dvorani TVD Partizan. Zbiranje izdelkov za razstavo ročnih del bo od 6. do 8. julija, zbiranje prostovoljnih prispevkov za srečelov pa od 5. do 8. julija, oboje od 16. do 20. ure v Domu društva upokojencev Žiri.
DOPUST PO JAPONSKO
Japonski delavec ima v povprečju 6,3 dneva letnega dopusta. V celem letu, da ne bo pomote. V manjših podjetjih je dolžina dopusta celo vsega 5,3 dneva. Vendar pa zelo malo japonskih delavcev sploh izkoristi svoj (tako dolg) letni dopust, kajti bojazen delavcev pred izgubo delovnega mesta je prevelika.
Večina veljavnih kolektivnih pogodb v Sloveniji pa omogoča, da skoraj celoletno "japonsko dozo" dopusta delavcu odobri direktor samostojno glede na uspešnost, socialne in zdravstvene razmere...
300071 2ENA, TAfcO? Op<bVC3
Mrt fA Ti It 1 SH) KAM» PoC£wi   SVA 6A Poen-M
r* -n ver, da *>.kwti z*tepu ptćeriKo fii/ovA*»Jo
rVtf. /AisuJ, DAROM  »*A Ho-