KRATKO POVESTNICO vsih časov in narodov. Berilo mladim in starim. Spisal Peter Hlcinger, fnjmošter. Na svitlo dalo družtvo slovensko v Ljubljani. V LJubljani. Natis Jožefa Blazni k a. K a z a t ii i k« Per*i del. Obe 11 i zemljopis. I. Razdelk. Od sveta in njegove s ost a ve. Stran. Svet.......... Obrazi ali podobšine zemlje .... 5 Zemljopisne mere....... II. Razdelk. Od zemlje, nje poverhnine in stanovavcov. Suha zemlja.......8 Voda, morje ....... 9 Zrak, podnebje.......10 Pridelki zemlje.......11 Ljudje na zemlji . . . . . . .12 Dežele, deržave in vladarstva . . . .13 Zgodbe sveta.......14 Drugi del. Posebni zemljopis. I. Razdelk. Od stariga sveta. Zemljopis........15 Dežele v Azii . . . . . . .15 Dežele v Afriki . . . . . . .17 Dežele v Europi ....... 18 Zgodbe........22 II. Razdelk. Od sredočasniga sveta. Zemljopis ........ 30 Dežele v Europi ....... so Dežele v Azii ....... 34 Dežele v Afriki......... Zgodbe........36 lil. Razdelk. Sedanji svet. V novih časih znani svet.....48 Zemljopis. Europa......48 Austriansko cesarstvo..........50 Nemčia........6 7 Stran. Rusia . ........72 Turčia . • • • • • • • .74 Grecia . . . . . • . • .76 Italia ali Talianska......7 7 Špania in Portugalia......80 Francia ali Francoska.....81 Švajcarska........84 Beigia in Holandia......8 5 Velika Britariia in Iria . . . .85 Dania, Švedia in Norvegia.....88 Azia.........89 Aziatska Rusia ....... 90 Aziatska Turčia . . . . . . .91 Arabia.........9 2 Perzia.........92 Izhodna India.......93 Sprednja India.......93 Zadnja India...... . 94 Indianski otoki.......9 5 Tataria........96 Kitaj ali Kina.......9 6 Japonia . . . . . . • .97 Afrika....... . 98 Egipt, Nubia in Abisinia.....98 Berberia........9 9 Senegambia in Gvinia......100 Kapško in izhodno primorje . . . .100 Nigricia in druga notranja Afrika . . .101 Afrikanaki otoki . ......101 Amerika...... . .102 Grenlandia, ruska jn angleška Amerika . .103 Zedinjene severno-amerikanske deržave .104 Mejikanska in druge erednjo-amerikanske deržave • l°5 Zahodna India .....•• 106 Kolumbia, Peruanska, Čilezka in Gviana . . 106 Brazilia, Laplata in Patogonia .... 108 Australia........108 Zgodbe noviga časa......HO Zgodbe nar novejšiga časa . . . .122 Pervi tlel. Občni zemljopis. I, Razdelk, Od sveta in njegove sostave, Svet. se, kar vidimo: nebo s soncam, z luno in z zvezdami, in zemlja z vsim, kar je na njej, se sploh imenuje svet. Celi svet je delo vsiga-mogočniga in modriga Boga. i. Zvezde stalnice. Zvezde na nebu se razločijo na dvoje. Zvezde, ktere mesta med seboj ne spreminjajo, in lastno svetlobo imajo, so stalnice. Število teh zvezd je neznano veliko; njih daljava od nas ne-zmerjena. Zavoljo veliciga števila se razdelujejo zvezde v več podob ali znaminj; na priliko: veliki, mali voz (medved), Jakobova palica (Orio-nov pas), šmarni križ (delfin), s. Katarine kolo (krona). Zvezdoznanci štejejo 108 tacih podob. Med temi podobami je posebno pomniti dvanajstero nebeških znaminj, ktere širtk pas okoli neba narede, namreč: oven, junec, dvojčki, rak, lev, devica, tehtnica, škor-pion, strelic, divji kozel, vodnar, ribe. Rimska ali mlečna cesta ni druziga, kakor nesoštete množice zvezd. Zdi se nam, kakor de bi se celo nebo z zvezdami vred krog zemJje sukalo; samo tečajna (polarna) zvezda se kaže zmirej na enim mestu proti severju. Vonder to sukanje celiga neba je le po videzu. Zvezde pa imajo za se gotovo svoje premikanje in sukanje, ktero pa še ni skazano. 2. Sonce. Med stalnimi zvezdami nam je nar bolj znano in nar bližje sonce, od kteriga zemlja svetlobo in toploto dobiva. Tudi luna le po soncu svitlobo dobiva. Sonce je več ko 20 milionov milj od zemlje dalječ, tako de bi krogla iz topa izstreljena komaj v 26 letih tje došla. Sonce se nam ne zdi toliko veliko, ker je od nas silno silno dalječ, vonder je grozno velika krogla, ktere premernica je i94.000 milj, in krožnica 611.000 milj. Skorej poldrugi milion zemelj bi se iz sonca naredilo. Sonce se v 25 dneh in nekaj več enkrat okrog sebe zasuče; kam se v nezmerjenih nebeških prostorih naprej premika , še ni dognano. To se nam pa le po videzu zdi, de se sonce vsaki dan po nebu višje in nižje prehaja. 3. Premičnice, repatnice. Zvezde, ktere mesto na nebu spreminjajo, in se okrog sonca premikajo, so premičnice (planeti). Tacih je posebno enajstero, ker se tudi naša zemlja med nje šteje. Po versti, kakor so bolj dalječ od sonca, so te: Merkur, Venera, ktera je zdaj danica, zdaj večerni ca, zemlja, Mart, Vesta, Junona, Cerera, Palada, Jupiter, Saturn in Uran. Zvezdogledi so zdaj šenektere manjši planete znašli. Vse te zvezde se hitreje ali kasneje krog sebe sučejo , in zraven v okroglih potih okoli sonca teko. Okrog nekterih teh zvezd teko še druge manjši, sopremičnice (soplaneti, lune, mesci); osemnajstero jih je. Zemlja ima eno luno, Jupiter štiri, Saturn sedem, in Uran šest lun; Saturn ima še krog ali kolo okrog sebe. Še druge zvezde, ktere se tudi krog sonca premikajo, pa imajo svetel rep ali metlo za seboj, so repa t niče (kometi, lasatnice). Zvezdo-gledi so do zdaj več kot 400 repatnic našteli; pa le malo se ve od njih, kakošne de so. Gotovo pa je, de repatnice ne hodijo nesreč napovedovat, ampak kakor druge zvezde imajo svoje določene pota na nebu, le de so bolj ali manj podolgaste. 4. Zemlja. Zemlja ima podobo krogle, ktera je na dveh koncih bolj plošnjata. De je zemlja okrogla, se po več potih dokazuje; posebno pa že sam pogled kaže, ko človek sonce izhajati in zahajati vidi, ter se njegova svetloba ne pokaže in ne skrije v enim , hipu; in zopet, kader človek potuje na veliki ravnini ali na morji, ter ne pregleda vsiga ob enim, ampak zadej to se mu polagama skriva, in novo se mu spredej sčasama prikazuje. Čez vse drugo pa od okrogle podobe zemlje pričajo obilne potovanja okrog zemlje, in mere in računi zvezdoznancov. Premernica cele zemlje je 1719 milj, krožnina pa 5400 milj; njena poverhnica znese čez 9 milionov štirjaških, in telesnina čez 2600 mil. kubiških milj. Zdi se nam, kakor de bi zemlja zmirej mirno na svojim mestu stala, pa to je le po videzu. V resnici se zemlja v34 urah, to je, v enim dnevu enkrat kakor okoli osi krog sebe zasuče, in sicer na to stran proti sončnimu izhodu. De se zemlja tako suče, se more nar bolje iz tega spoznati, ker je vonder bolj primerjeno, de se mala zemlja verti, kakor pa, de bi se celo veliko nebo krog nje sukalo. Ravno po tem sukanji zemlje se nam zdi, kakor de bi se vse nebo z zvezdami vred krog nas vertilo, ali kakor de bi se sonce na nebu gor in dol premikovalo. Zemlja zraven v 365 dneh, to je, v enim letu, enkrat okoli sonca priteče; šestero ur, ktere so še čez 365 dni, da v štirih letih en dan, in tedaj je prestopno leto tisto, ki 366 dni šteje. Po tem potovanji zemlje okrog sonca se nam zdi, kakor de bi sonce enkrat v letu memo celiga nebesa okoli prišlo, in sicer je ta pot ravno v pasu dvanajsterih nebeških znaminj. Glede na stanje sonca skozi dan se razločijo štiri strani sveta: izhod, iztok ali jutro, kjer sonce izhaja; zahod, zapad ali večer, kjer sonce zahaja; jug ali poldne, kjer sonce o polovici dneva stoji; in sever ali polnoč je pa jugu nasprot. Ponoči pa zvezde kažejo strani sveta, posebno polarna zvezda, ktera vedno proti severju stoji. Vsaki čas in povsod von-der strani sveta nar bolj gotovo kaže magnetica (k o ni p o s), ktera ima posebno lastnost, de se z enim končam vedno proti severju obrača. Pri teku zemlje krog sonca je os, okoli ktere se zemlja suče, zmirej v eno stran proti severju nagnjena; zatorej se sonce opoldne ne vidi vselej enako visoko na nebu; noč in dan nista vsaki čas in na vsakim kraji enako dolga, in en del leta ima bolj toplo, drugi bolj merzlo vreme. Glede na te spremine se razločijo štirje letni časi: zima, spomlad, leto in jesen. Ker je zemlja okrogla, in proti soncu v eno stran nagnjena, od tod pride, de dva konca zemlje sta sploh merzla, en pas v sredi je sploh topel, in dva pasova med merzlima in toplim sta zmerno ali srednje topla. 5. Luna. Luna je krogla, ktere premernica je 469, in krožnina 1470 milj; tedaj je luna dosti manjši od zemlje, tako de bi se petdeset lun iz zemlje naredilo. Luna je od zemlje 51.000 milj dalječ. Luna se okrog sebe suče, in tudi okoli zemlje premika, kar se oboje v 27 dneh in 8 urah enkrat doverši. Zraven pa luna z zemljo vred tudi krog sonca teče, in od njega svetlobo do- buje. Po tem premikanji pride, de se svetloba lune proti zemlji spreminja; razsvetljena stran lune namreč ni vselej proti zemlji obernjena, ampak zdaj se je nič ne vidi, zdaj se je le en del kaže, zdaj se vsa gledati da. Po takim se razločijo štirje spre-mini lune: mlada luna ali mlaj, pervi kra-jic, polna luna ali šip, in zadnji krajic. Od eniga mlaja do druziga mine nekaj čez 29 dni; tedaj so mesci po luni (lunini mesci) krajši kakor mesci po soncu (sončni mesci), in treba je vsakimu en dan ali dva prišteti, de se leto po luni in po soncu soedini. Kadar luna na svojim potu med sonce in ni e d zemljo pride, takrat se nam sonce zakrije; to se pravi, de sonce mrakne. Kadar pa zemlja med luno in med sonce pride, takrat njena senca luno zakrije; to se pravi, de luna mrakne. Obrazi ali podolišine zemlje. Podobo zemlje si lože pred oči postaviti, se narejajo obrazi ali podobšine zemlje. Kadar se cela zemlja vpodobi na krogli, je to zemljo-krogla (globus); kadar se zemlja vpodobi v dveh kroglih polovicah na ravni planoti, je to planokrogla (planiglob); kadar se vpodobi del zemlje na ravni planoti, je to sploh zemljevid (karta, mapa). De se zemlja lože vpodobi in pred oči postavi , si je treba na zemlji in krog zemlje več pik in čert misliti, ktere se tudi na zemljovidih začer-tajo, in so te: 1. Konci zemeljne osi so tečaji (poli), ki se razločita v severni in južni tečaj. 2. Krog, kteri gre okoli srede zemlje enako dalječ od obeh tečajev, je ravnik (ekvator), ravnik razdeli zemljo v dv^ enaki polovici, severno in južno polkrogi o. 3. Krogi, kteri gredo okoli zemlje skozi enakomerno od tečaja, so soravniki (paraleli); soravniki so proti tečajem vedno manjši. Kraji, kteri so pod enim soravnikam, imajo dan ali noč enako dolgo. 4. Krogi, kteri gredo okoli zemlje skozi oba tečaja, so poldniki (meridiani); kraji podenini poldnikam imajo enaki čas poldne. Med poldniki se po navadi listi vzame pervi, kteri v zahodu od Afrike skozi otok Fero gre; on razdeli zemljo v dve enaki polovici, izhodno in zahodno polkroglo. 5. Krog, kteri gre okoli zemlje nekaj pod nekaj nad ravnikam, in po kterim se sonce skozi leto po videzu okoli zemlje premika, je sončni k (ekliptika). 6. Dva kroga, ktera gresta okoli zemlje na vsaki strani ravnika enakomerno od njega, in vsak na enim koncu sončnik zadevata, sta povratnika (tropika); severni teh krogov je povratnik raka, južni pa povratnik divjiga kozla. V severnim povratniku se sonce spet nižje poverne, ko pride poleti v znamnje raka; v južnim pa spet začne višje iti, ko pride pozimi v znamnje divjiga kozla. 7. Dva kroga, ktera gresta okoli zemlje bliže tečajev, pa enako-merno od ravnika, in ktera tečaje sončnika zadevata, sta tečajnika (polarnika); eden je severni, drugi južni tečajnik. St rani sveta se pa na zemljovidih tako jemljejo : ko človek zemljovid pred se vzame, mu je pri desni roki izhod, pri levi je zahod, zgo-rej je sever, in spodej je jug. Na zemljokrogli je v sredi med povratnikama topli pas zemlje, kjer sta dan in noč celo leto večidel enako dolga; med povratnikam in tečajnikain je na severni in na južni polkrogli zmernotopli pas zemlje, kjer so poleti dnevi daljši in noči krajši, pozimi pa noči daljši in dnevi krajši; med tečajni-kama pa je v severji in jugu merzli pas, kjer so poleti celo dolgi dnevi, in pozimi celo dolge noči, v zadnje še več časa neprenehama temno, in zopet neprenehama svetlo. Zcmljopisne mere. Navadna mera za daljave na zemlji je milj a, ktera ni po vsih krajih enako dolga. Navadna zemijopisna milja šteje 3917, austrianska milja pa 4000 dunajskih sežnjev. Mera za planjave je štirjaška (kvadratna) milja, pri kteri dolgost in širokost vsaka eno miljo obseže; oral zemlje pa ima 40 sežnjev dolgosti in 40 širokosti. Mera za telesa ali debeline je kubiška milja, pri kteri je dolgost in širokost in debelost (visokost in globokost) vsaka eno miljo. Vsaki krog, bodi si večji ali manjši, se sploh razdeli v 360 stopinj (gradov); in tako se tudi krogi, kteri se okoli zemlje mislijo, po stopinjah merijo. Na ravniku in na soravnikih se stopinje štejejo okoli zemlje od kraja, kjer jih pervi poldnik zadene, navadno proti izhodu; na poldni-kih pa se stopinje štejejo od ravnika proti severju ali proti jugu do tečajev. Po teh stopinjah se tudi lega kraja na zemlji določi; daljava kraja od perviga poldnika je zemijopisna dolgost, in daljava kraja od ravnika je zemijopisna širokost. Stopinje niso pri vsih krogih zemlje enako dolge; ena stopinja na ravniku meri 15 zemljopis-nih milj. Zemljovidi se napravljajo po večjim ali manjšim merilu, in tedaj na njih ena milja tudi večji ali manjši prostor obseže; zatorej se merilo pri zem-1 jo vidih po navadi zaznamova. Poldniki in sorav-liiki se na zemljovidih bolj gosto ali bolj redko na-čertajo; pri večjim merilu na vsaki stopinji, pri manjšim pa na vsaki drugi, peti, pri zemljokroglah celo na deseti stopinji. II. Razdelk. Od zemlje, nje poverhnme in stanovavcov. Suha zemlja. Zemlja nam je znotraj v svoji debelini neznana, le od vnanje strani se na njeno notranjo lastnijo nekaj soditi da; odkrita nam je pa nasprot poverhmna zemlje. Večjidel zemlje po verliu voda pokriva, tako de le en del suh ostane, in trije so mokri. Vsa suha zemlja se v pet velikih delov razloči; tiso: Europa, Azia, Afrika, Amerika inAustra-lia. V starim času ni bila še vsa zemljaznajdena; znani so bili le trije deli, in še ti ne do celiga, namreč Europa, Azia in Afrika, kteri se zato stari svet imenujejo. Amerika in Australia ste bile še le v novim času znajdene, tedaj se imenujete no vi svet. Ves suhi svet obseže 2,484.000 Dmilj, od kterih pride na Europo 168.000, na Azio 883.000, na Afriko 545.000, na Ameriko 668.000 in na Australio 160.000 □ (štirjaških) milj. Suha zemlja se nekaj v velikih kosih vkupej derži; takim se pravi ter d a zemlja ali celina. Nar večji celina leži v izhodni polkrogli zemlje, in se raztegne bolj dalječ od zahoda proti izhodu, kakor od severja proti jugu, ter obseže Europo, Azio in Afriko; druga celina leži v zahodni polkrogli, in se dalje raztegne od severja proti jugu kakor od zahoda proti izhodu, ter obseže Ameriko; tretja, nar manjši celina je na izhodni polkrogli v južni strani, ter obseže le en del Australie. Manjši kosi zemlje, kteri so krog in krog z vodo obdani, so otoki; kteri se pa na eni strani s terdo zemljo vkup derže, so polotoki. Ozek kos zemlje, kteri dva večji dela sklene, in na dveh straneh vodo ima, je zemljiška ožina; zemlja ob kraji vode ali morja je breg ali primorje. Otoki se prištevajo večjim delani zemlje, kterim blizo leže. Suha zemlja ni skozi enako ravna, ampak se višje vzdiguje in zopet nižje pada. Manjši višave zemlje so homci in griči, večji višave pa hribj e in gore, in kjer v morje spadajo, berda. Nižave zemlje so grape, doli ali doline, in zemlja brez hribov in dolin je ravnina. Nar višji gore so v Azii, potem v Ameriki. Podloga hribov in dolin je kamnje in skalovje, po verhu so razne persti. So tudi gore, ktere oginj bljujejo: ognjeniki (vulkani), in zopet gore, ktere so iz zgol leda nakopičene: le dni k i. Voda, morje. Vsa velika in široka voda, ktera suho zemljo od vsih strani obdaja, se kliče morje. Morje se v pet velikih delov razloči, namreč: severno ledeno morje na severnim, in južno ledeno morje na južnim tečaji zemlje; atlanško morje med Europo, Afriko in Ameriko; indiansko morje na južni strani Azie med Afriko in Au-stralio, in veliko ali tiho morje med Azio in Ameriko z veliko množico australskih otokov. Manjši deli morja se tudi semtertje po lastnih imenih razločijo. Kos morja, kteri se dalječ med suho zemljo stegne, in je le na eni strani z drugim morjem sklenjen, se imenuje zaliv; manjši zaliv, dostikrat po člosveški umnosti napravljen, kjer barke pri pokoji stati zamorejo, je luka ali pristan. Ozek kos morja, kteri dvoje večji morje sklene, in je po dvoji strani od suhe zemlje stisnjen, je morska ožina f kanal). Razun morja je veliko manjših vod na zemlji. Stoječa voda v sredi suhe zemlje je jezero; tekoče vode so pri iztoku iz zemlje vrelci ali studenci; dalje so manjši tekoče vode potoki, velike tekoče vode so reke. Velike reke ima Azia, v Ameriki pa so nar večji vode. Tekoče vode se v zadnje večjidel v morje izlijejo. Morje ni vselej in povsod enako pokojno. Navadno morje vsaki dan po sest ur višje prihaja in zopet šest ur nižje pada; uno je pritok, topa odtok morja; pritok in odtok morja se imenujeta skupej z eno besedo biba. Ker se zemlja suče, in ni povsod enako toplo, se v večjih morjih voda tudi semtertje preteka; tako v atlanškim morji od Afrike proti Ameriki, in od ondocl zopet proti Eu-ropi, v indianskim morji pa od Azie proti Afriki; to so toki morja. Razun tega vetrovi in viharji morje nepokojno delajo , de se tudi visoko vzdiguje, in valove dela. Morska voda je slana in zavoljo tega bolj teška kakor druge vode; zato se tudi v morji lože plava, kot v druzih vodah. Zrak, podnebje. Zemljo razun vode krog in krog še obdaja veliko bolj tanka, lahka, tekoča, previdljiva m zraven raztegljiva stvar, ktera se zrak imenuje. Zrak je pa tik zemlje nar gosteji, višje pa zmirej tanji, in se nekaj milj od zemlje stegne. Zrak služi v življenje mnogim stvarem na zemlji; v njem se zbirajo megle in oblaki, iz kterih na zemljo pada dež, sneg in toča; v njem se dela blisk in grom, se stvari zarja in druge svetle prikazni. Zrak ni nikdar prav v pokoji; nekaj ga sukanje zemlje premika, nekaj ga razna mera toplote z drugim vred semtertje žene. Zrak, bolj močno naprej tekoč, se imenuje veter, kteri je semtertje redovin, kakor med obema povratnikama, ali v primorskih straneh med morjem in suhim , večjidel pa se po nobenim redu ne ravna. Veter se razloči postrani, iz ktere vleče, kakor sever, jug, suha in mokra burja. Posebno hudi in škodljivi vetrovi so v pušavah Azie in Afrike. Podnebje ni po vsi zemlji enakih lastnost; razna je toplota ali merzlota, razna suhota ali mokrota zraka. Sploh je kak kraj toliko topleji, kolikor bližje je ravniku, in kolikor nižje leži; in zopet je toliko merzleji, kolikor je bližje tečaju, ali kolikor višje leži; primorski kraji imajo sploh bolj zmerno toploto in merzloto; blizo tečajev zemlje in na vi- šokih hribih je večin sneg in led. Sploh je kraj bolj inoker, kolikor bližje je vodam ali morju, in zopet je bolj suh, kolikor je bolj v sredi terde zemlje. V gorkih krajih sta prav za prav le dva letna časa, daljši in skozi suho poletje, in kraji pa mokra zima z dolgimi dežji; v merzlih krajih je nasprot dolga ledena in snežena zima, in kratko poletje ; v srednje toplih krajih se štirj e letni časi bolj primerno verste. Pridelki zemlje. Razne stvari so, ktere zemlja rodi in redi; nekaj jih je živih, tudi samogibnih, nekaj ne, in se razdele v tri velike plemena: vrudnine, rastline in žival i. Pod poverhnino zemlje so mnoge rudnine ali kopanine, namreč razne persti, soli, kamnja in kovine (metali). Rudnine sploh na zemlji niso enako razdeljene; dragih rudnin nar bolj bogata se je kdaj kazala Azia, zdaj pa Amerika. Zemljo po verliu pokrivajo mnoge rastline, namreč trave in zeliša, germovi in drevesa. Topli kraji zemlje so za rastline sploh bolj rodovitni kakor merzli; tudi ima vsak pas zemlje lastne zeli in drevesa; nar večji, nar lepši in žlahtneji rastline so v toplih krajih zemlje. So tudi kraji in strani, kjer je zemlja za rastline nerodovitna, taki se imenujejo pušave; velike pušave so vAzii, nar večji pušava je v Afriki. Po verliu zemlje hodijo in lazijo mnoge živali, namreč dojnice, golazni, merčesi in červi; v zraku letajo ptice, in v vodi plavajo ribe. Niso po vsih straneh zemlje enake živali, in vsak pas in vsak večji del zemlje ima nektere lastne; nar večji in nar lepši take stvari so v toplih krajih. Po takim na primero v merzlih krajih posebno raste mah, in živi los in severni jelen; v zmerno toplih straneh rastejo zlasti žita, vinska terta, navadne sadne drevesa, ter živi pri hišah vol, ovca in konj, vgojzdih pa medved in volk; v toplih straneh pa rastejo palme in dišave, in živijo kamele,, sloni, levi in risi; se obilno koplje zlata in srebra Navadne domače živali so bile iz Europe v Ameriko prepeljane; žita in sadne drevesa so bile iz Azije, druge rastline, korun, turšica in tabak iz Amerike v Europo prestavljene. Ljudje na zemlji. V gospodarja zemlje je postavil Bog človeka; zatorej je človeški rod po vsi zemlji razširjen, in povsod mu je mogoče obstati, v krajih skorej ne-prenehaniga mraza, in tudi pod silno pekočimi žarki sonca. Vonder razne lastnosti kraja in ponebja so človekovi podobi in barvi posebne znamnja vtisnile, de se po večjim zdaj petero rodov razloči, de si ravno so vsi ljudje iz eniga perviga očeta. Ti peteri rodovi so: k a ukaz ki rod v Europi, sprednji in južni Azii, zdaj po naseljencih tudi v Ameriki, z belo barvo in lepo primerno postavo; mongolski rod v srednji in izhodni Azii z rumeno barvo, potlačeno postavo in glavo; malajski rod na južnih bregovih in otokih Azie in v Auslralii z rujavo barvo, krepko postavo; zamurski rod v Afriki s černo barvo, stisnjeno glavo, izbuhrijenimi lici in ustmi; in amerikanski rod v Ameriki z baker-norudečo barvo, slabotno postavo. Ko sta bila v začetku le dva človeka na zemljo postavljena, se je število ljudi sčasama toliko pomnožilo, de se zdaj na celi zemlji krog 1000 mi-lionov stanovavcov šteje, od kterih ima Europa 250, Azia 500, Afrika 120, Amerika 50 milionov, in Australia 2 miliona in pol. Razun drugih lastnost zlasti jezik ljudi na zemlji v mnogo narodov razloči; šteje se zdaj več kot 800 raznih jezikov na zemlji z mnogimi pod-narečji. Poglavitni jeziki so bili v starim času hebrejski, g reški in latinski; v no vili časih pa so posebni v Europi romanski, iz latinskiga pridši, dalje slovanski in nemški jeziki, v Azii in Afriki arabljanski, v južni in izhodni Azii indijanski in kitajski jezik. Ljudje na zemlji niso vsi enake vere; eni spoznajo eniga praviga Boga, drugi časte mnoge in razne bogove ali malike. V starim času je bil večji del ljudi malikovavcov; le pri Izraelcih se je vera v eniga Boga obranila. Po Kristusu je prišla popolna vera na svet, keršanska, ktera sevka-toljški cerkvi ohrani; od te cerkve pa so se Greki, Evangeijci in drugi ločili. Bazun keršanske ima mobamedanska vera veliko spoznovavcov; veliko narodov na zemlji pa je še malikovavske vere. Katoljških kristjanov je vsih krog 150 mi-lionov, nar več v Europi, potem v Ameriki; greš-kih kristjanov je 60 milionov v Europi in Azii, evangeljskih 70 milionov v Europi in Ameriki. Mo-hamedanov je 120 milionov v Europi, Azii in Afriki; drugih 600 milionov so neverniki ali malikovavei razne podobe. Omikanje in izobraženje tudi ni pri vsih ljudstvih enako. Nar bolj izobraženi so bili kdaj Greki in Rimljani; današnje čase pa sonar bolj omikani in razumljeni sploh Europejci in iz Eu-rope naseljeni Amerikani, za njimi pa Arabljani, Indijani in Kitajci; v Afriki, Ameriki in Australii se znajdejo še divjaki. Omikane ljudstva se pečajo s kmetijo, obertnijo in tergovstvam; imajo za pod-učenje šolske naprave, čislajo vednosti in umetnosti. Pastirske ljudstva žive le od svojih živinskih čed; divjaki pa se ohranijo le z lovam in ribštvam, ali s sirovimi sadovi zemlje. Stanovališa omikanih ljudi so mesta, tergi in vasi, ali tudi posamske hiše; pri manj omikanih narodih koče in šotori; divjakam pa tudi berlogi streho dajo. Dežele, derzave in vladarstva. Zemlja je med ljudi mnogo in razno razdeljena, in različno se tudi vladajo ali gospodarijo. Del zemlje, v kterim en narod stanuje, ali kteriga posebne meje od drugih ločijo, se sploh imenujejo dežela. Del zemlje, kteriga stanovavci so po enakih postavah in po ravno tistim vladarstvu veno združeni, se kliče deržava. Vladarstva niso bile in tudi zdaj niso v vsih deržavah enake. So deržave, kjer ima samo eden višji oblast; to so samovlade. Vladarji imajo razne imena, namreč: cesar, kralj, vojvoda ali knez; in potem se deržava tudi imenuje cesarstvo, kraljestvo, vojvodstvo ali knezovina. Šo zopet deržave, kjer ima več iz ljudstva izvoljenih mož vkupej višji oblast: to so ljudovlade (republike). Pri nekterih samovladah je vladarju zbor ljudskih poslancov na strani: to so vstavne ali konštitucijne vlade. Več samosvojnih der-žav, ktere so se v eno združile, stori soedinjeno deržavo ali zvezo. Vlade imajo skerb za mir, red in pravico v deržavi, za potrebne naprave podučenja, za podporo kmetijstva, obertnijstva in tergovstva, in za brambo pred vnanjimi sovražniki. Zato izdajajo postave ali zakone, stavijo vradnike in imajo vojake. Zgodbe sveta. Na zemlji ni bilo vsaki čas tako, kakor je zdaj. Stanovavci zemlje so se iz maliga pomnožili; zemlje niso imeli zmirej enako razdeljene; eni narodi so prešli, in drugi so nastopili; kraljestva so se vzdignile, in so zopet padle, in nove so se vsta-novile. Tudi kdaj ni bila vsa zemlja tako znana kakor zdaj. Po takim se razun perviga časa, dokler še niso bile nobene deržave na zemlji vstavljene, razloči stari, srednji in novi čas. Časi se merijo po dnevih, mescih in letih ali od začetka sveta do zdaj, ali od ktere važne zgodbe na svetu, nar raji pa od rojstva Jezusa Kristusa nazaj in naprej. Pred Kristusovim rojstvam se šteje 4000 let; po Kristusovim rojstvu do zdaj pa 1852 let. Stari čas seže od začetka pervih kraljestev, krog 2000 pred Kristusam, do I. 476 po Kristusu; srednji čas dalje do 1. 1492, in novi čas do današnjiga dneva. Drugi tlel. Posebni zemljopis. I. Razdelk. Od stariga sveta. Zemljopis. V starih časih znani svet. Starim so bili le trije deli sveta znani, in sicer od Europe večji del razun severnih in severnoiz-hodnih strani, od Azie nar bolj zahodna in južna stran, in od Afrike samo severna stran. Od morja so nar bolj poznali s r e d nj e m o rj e z njegovimi deli, potem zahodno ali atlanško, in južno ali in-diansko morje z manjšimi deli. l>exele v Azil. a) Pri srednjim morji. Poleg srednjiga morja so bile zaporedama tele dežele (zdaj aziatska Turčia): 1. Palestina ali Kanaan, ali Judovska dežela, na izhodnim bregu srednjiga morja v južni strani. Razdeljena je bila pred med 12 Izraelovih rodov, potem v kraljestvo Juda in Izrael, vzad-nje v Jude o, Samario, Galileo, Pereo in Id ume o. Po sredi je tekla reka Jordan, in storila jezeri, galilejsko in mertvo morje. Gore: Libanon, Karmel, Tabor, Garizim, Oljska gora. Mesta: v Judei Jeruzale m, veliko, lepo mesto, kdaj središe vere v eniga Boga, potem za-četik Kristusove vere; dalje Betlehem, Jeriho, Cezarea. V Samarii: Samaria, Sihem; v Ga-lilei: Nacaret, Kana, Kafarnaum. 2.. F e niči a, na severni strani Palestine. Mesta: Sidon in Tir, kdaj sedež veliciga tergovstva. 3. Siria, na severni strani Palestine in Fenicie. Mesta: Damask, zlo staro mesto, Antiohia. 4. Mala Azia, velik polotok med srednjim morjem in njega deli, egejskim in černim morjem; po sredi se je vlekla gora Ta ver proti izhodu. Razdeljena je bila v mnogo dežel, namreč: Troa-da, Miz i a, L i d i a , Karia, Jonia, Licia, Pamfilia, C i licia, Frigia, Likaonica, Ka-padocia, Pont, Galacia, Paflagonia, Bi-tinia. Mesta: v Troadi Troja; v Jonii Smirna, Efez, Milet; v Frigii Kolose, v Cilicii Tars, v Bitinii Nikomedia, Nicea. Zraven še otoka Ciper in Rod z več malimi. Dalje. 6) druge aziatske dežele. Na rekah Eufratu in Tigru so tikama bile dežele (zdaj tudi aziatska Turčija imenovane): 1. Babilonia na stoku Eufrata in Tigra; južni del je bila K a 1 d e a. Mesta: B a b i 1 o n, nar starji mesto in veliko; Selevcia in Ktezifon. 2. Asiria, na severni strani Babilonie, un-stran Tigra. Mesto Ni ni ve, zlo veliko. 3. Mezopotamia, nad Babilonio med Eu-fratam in Tigram. Mesta: Haran, Edesa. 4. Ar m en i a, proti severju od Asirie in Mezo-potamie, na izviru Eufrata in Tigra; na severni strani je bila gora Ararat. Mesto: Tigranocerta. Dalje v jugu, izhodu in severji Azie so bile dežele * 5. Media, na izhodni strani Asirie, poleg Kaspiškiga morja. Mesta: Ekbatana, Rages. 6. Perzia s Partio in Baktrio, proti iz_ liodu od Babilonie inMedie, ob južnim morji. Mesta: Perzepol, poglavitno mesto, Suza. 7. India, velika dežela ob južnim morji, bogata, starim manj znana; reka In d jo loči od Perzie. 8. Sina in Serika (zdaj Kitaj ali Ivina), proti izhodu od Indie, še manj znana." 9. Scitia in Sarmacia, v sredi in severu Azie, stano\«liše divjih narodov. 10. Albania, Iberia in Kolhida med hva-linskim (kaspiškim) in černim morjem (zdaj Kau-kazia); ondi je gora Kaukaz. 11. Arabia. velik polotok v jugu od Palestine. Sirie in Babilonie; južno morje s svojimi deli, rudečim in perzianskim morjem, jo obdaja. Razdeljena je bila v kamnito, pusto in srečno Arabio; v kamniti je^ora S in a j. Dežele v Afriki. Poleg srednjiga morja so zaporedama bile dežele : 1. Egipt, na zahodni strani Palestine in ru-dečiga morja, rodovitna dežela: reka Nil po sredi teče. Mesta: Tebe, staro mesto, Memfis, Ale-ksandria, središe tergovstva in učenosti starih časov. 2. Libia, Marmarika in Cirenaika, proti zahodu od Egipta. Mesto Cirene. 3. 31ala Afrika ali Kartaginska zemlja (zdaj Tripol in Tunis), dalje proti zahodu. Mesto Kartagina, mogočno tergovsko mesto. 4. X u m i d i a in M a u r i t a n i a (zdaj Algeria in Alarokanska) na zahodni strani Afrike do atlan-škiga morja, proti jugu je gora A ti a nt. Mesta: Hi p on, Siga ali Čez are a (Algier). Bolj znotrej zemlje je bila: 5. Etiopia (zdaj Nubia in ZamurskaJ, južni del Afrike starim znane. Kraljestvo in mesto Me-roe med dvojim Nilam. 6. GetuJia, sedež divjih rodov, in velika pušava (Zahara), v jugu pod malo Afriko in Mauritanio. Dežele v Eiiropi. a) Greške dežele. Greške dežele so bile obdane od srednjiga morja in njegovih delov, egejskiga in jonskiga morja; v severji jih je mejila gora Olimp. Bile so te: 1." Severna Grecia, gorenji del razločen v dvoje: Tesalia pri egejskim in Epir pri jonskim morji; tukej mesto Do d o na. 2. Srednja ali prava Grecia, tudi He-lada (zdaj Livadia); gora Eta jo je od severne ločila. Posamske dežele so tukej bile: Atika, Megara, Beocia, Focida, Dorida, li6kriti a, E t o 1 i a in A kar n an i f* Mesta: Atene, poglavitno mesto v Atiki, sedež greške učenosti in umetnosti: Tebe (Tita), poglavitno mesto v Be-dcii; v Focidi Delfi s slovečim tempeljnam. 3. Južna Grecia ali Peloponez (zdaj More a), južni polotok; Korinška ožina ga je od Helade ločila. Posamske dežele: Arkadi a, La-konia, Mesen i a, Eli d a, Ahaja, Sicionia, Ivorinska in Argolika. Mesta: Sparta (Mi-zitra), poglavitno mesto v Lakonii, mogočno; v Elidi Pize, zraven Olimpia s slovečimi igrami; Iforint, veliko tergovsko mesto, bogato; Argea (Argo), poglavitno mesto v Argoliki. 4. Greš ki otoki. Nar večji Kreta (Kan-dia) in Eubea (Negroponte) v egejskim morji; dalje veliko manjših v egejskim in jonskim morji. K greškim deželam ste še štete: 5. Macedonia in Tracia (zdaj Ruinelia v Turčii); v jugu jih je mejilo egejsko morje, v severji gora H emu s. Mesta: v Macedonii T e salo niiia (Solun), veliko tergovsko mesto, Filipi; v Tracii B i z a n c i a sedaj K o n š t a n t i n o p e 1 (Carigrad) imenovana, pred tergovsko, potem drugo poglavitno mesto v rimskim cesarstvu. Dalje. b) Italianske dežele. Italia je velik polotok med srednjim «in jadranskim morjem; v severji so storile gore Alpe (snežniki) mejo, po sredi so šle apeninske gore. Razdelila se je: 1. Gorenja Italia ali taslranalpinska G ali a, severni del; reka Pad ga je v dve strani ločila. Razpadala je med več ljudstev: Liguri, Taurini (zdaj Sardin ia); Insubri, Cenom lini, Veneti, Kami, lstriani (zdaj Lombardia, Venecia, Primorje z delani Krajne); Sen oni, Lin-goni, Roji, (zdaj Parma, Modena, del Papeževe zemlje). Mesta: pri Ligurili in Taurinih Genua, A u gusta (Turin); pri Insubrih Me d i o lan (Milan); v Venecii Ver ona, Pat a vi a (Padua); pri Karnih in Istrianih Akvilea (Oglej), veliko, sloveče mesto, Tergeste (Terst), Pola (Pul), Emona (Ljubljana), staro mesto; pri Rojih M litina (Modena), R on on i a (Bolonja), Raven a. 2. Srednja f t a I i a; reka Rubikon jo od gorenje loči; posredi teče reka Ti bera. Posamske dežele: Etruria (zdaj To s kan a); Lacia, Um-bria. Pičena (zdaj Papeževa); Kampania in Sam ni a (del Neapelske): Mesta: V Lacii Roma (Rim); sedež mogočniga rimskiga cesarstva, veliko lepo mesto, kinalo tudi sredise keršanske cerkve; dalje Alba longa, Ostia, Teracina; v Etrurii Florencia, Piza, Peruzia, Veji: v Umbrii Ari m in i a (Rimini), S poleči a (Spolet); v Pičeni An ko na (Jakin); v Samnii Renevent; vKampanii Kapua, Neapel, Herkulan in Pompeji; blizo gora Vezuvi, ognjenik. 3. Dolenja Italia ali velika Grecia (zdaj \apolitanska), južni del polotoka, reki Frenton in Silar ste jo od srednje ločile. Posamske dežele: Apulia, Kalabria, Lukania in Hrutia. Me-' sta: v Apulii H ari a (Bari), Kane; v Kalabrii Tarent, kdaj bogato mesto: v Lukam"! Sibara, v Brutii Regia (Redžio), lvozencia. Krotor. 4. Italianski otoki: Sicilia, kjer je gora Etna, ognjenik; mesta Mešana (Mestna), S i-rakiifce (Širagoza"), nekdaj mogočno mcslo , Pa-norm (Palerm); Sardini a in Korzika, kteri morska ožina loči; med manjšimi otoki Melita (Malta); vsi ti otoki so v srednjim morji. Dalje. Druge europejske dežele. Na južnih bregovih Danu bja ali Istra (Donave) so bile zaporedama dežele: 1. Reci a iu Vindelicia (zdaj Tiroljska in Bavaria), na severni strani Italie do Donave. Mesta: A u gust a (Augsburg) , Kuri a (Kur), Tri-dent (Trient), Bauzan (Bočen). 2. Nori k a (zdaj Austria, Štajarska, Koroška) , na izhodni strani Vindelicie, od Donave do Save. Mesta: Lavreak (Lorh), znamenito mesto L ene i a (Line), Viiido bona (Dunaj), Ju-vavia (Solnigrad), Teurnia (Spital), Virun (Velkovec), Celeja (Celje). 3. P ano n i a-(zdaj del Krajnske, Štajarske in Ogerske, Horvaška in Slavonia), proti zahodu od Norike, med Donavo in Savo. Mesta: Sirili i a (Srem), poglavitno mesto A cink (Buda), Peto-via (Ptuj), Siscia (Sisek). 4. Ilir i a (zdaj Dalmacia in Bosna, del Hor-vaške in Albanije), na južni strani Panonie poleg jadranskiga morja. Njeni deli so bili: Liburnia, Dalmacia in greš k a Iliria; njeni stanova vci so bili dobri mornarji. Mesta: v Liburnii Al bona, Sen i a (Senj), Jader a (Zadra); vDalmacii Skar-dona (Skradin), Epidaver (Baguza) , S p al a t (Splet), znamenito mesto. 5. M e z i a (zdaj Serbia in Bulgaria) od stoka J^ave in Donave do černiga morja. Mesta: Ta-vrun (Beligrad), V i m i n i a k (Vidin), Sar-dika (Zofia). 6. Dacia (zdaj Ogerska, Sedeingraška, Vla-liia in Moldavia) na severni strani Donave. Mesta: Ceugma (Kološ), Tibisk (Temešvar). Druge dežele v zaliodu in severji Europe so bile : 7. Hispania (Špania in Portugalia), velik polotok med srednjim in atlanškim morjem. Njeni deli so bili: T ar a k on s ka, Betika in Luzitania; na severni meji so pirenejske gore. Mesta: v Taragonski: T a r a k o n (Taragona) , poglavitno mesto, Sagunt, Nova Kartagina, Tolet (Toled); v Betiki Hispal i a (Sevilja), Krfrduba (Kordova) , Gades (Kadiz), znamenito tergovsko mesto. 8. G ali a (zdaj Francia, Belgia in Švajcar-ska) , na severni strani Hispanie, od pirenejskili gor do Rajne, med atlanškim in srednjim morjem. Njeni deli so bili: Karbonska, A k v i t a n i a, Lugdunska in Belgika. Mesta: v Narbonski Narbon, poglavitno mesto , Ma s i li a (Marselj), Lugdun (Ijion) ; v Akvitanii Buriligala (BordoJ, T o loža (Tuluzj; v Lugdunski Turo n (Tur), Aurelian (Orlean); v Belgiki Lutecia (Pariz), Argentorat (Strasburg), Moguncia. 9. B r i t a n i a in H i b e r n i a (zdaj Anglia, Ško-cia in lria); dva velika otoka v atlanškim morji, v severji od Galie. Mesta: v Britanii L o n d i n i a (London), Eborak (Jork) ; v Hibernii Eblana (Dublin). 10. Germani a (zdaj Nemčia), med Rajno, Donavo, Vislo, baltiškim in severnim morjem. Razpadla je med mnogo nemških rodov; v severji so biliFrizi, Cimbri, Saksonci, Longobardi, Gotje, Burgundioni; v sredi Kerusci, Kati CHeši), Franki, Sv^vi; ob Donavi Al e man i, Marko mani, K vadi. Mesta: pri Katih M a ti a (Marburg), Kastel (Ivasel); pri Markomanih .M a r o b u »l (Budiegovice). 11. Sarmacia in Scitia (zdaj Poljska it! Rusia), vsa zemlja v izhodu Europe unstran ta- transkih hribov in Visle. Tukej so stanovali mnogi slovenski narodi: Serbi, Horvatje in Sloveni poleg tatranskih hribov; Polj ani, Se ver ja ni in drugi rodovi bolj v sredi dežele; zraven so bile še druge ljudstva bolj divje. Mesta: Olbia: blizo černiga morja, sredise tergovstva, na Tauriškim polotoku (zdaj K r i m J , Te o doz i a (Kafa). Pristavili. Obsežik rimskiga cesarstva. Rimsko cesarstvo je po razdelitvi cesarja Konstantina obseglo štiri velike poglavarstva: 1. Galiansko poglavarstvo: Hispania s 6, Galia s 17 in Britania s 4 deželami. 2. Italiansko poglavarstvo: tastranal-pinska Galia s 7, podrimske dežele (srednja in južna Italia ) z 10, Afrika s 6 deželami. 3. I Uršk o poglavarstvo: zahodna Iliria s 5, izhodna Iliria s 7, Oacia s 5 deželami. 4. Orientalsko (i z h o d n o J poglavarstvo: Tracia s (j, Azia z 11, Pontika z 11, Orient (izhod) s 15, Egipt s (» deželami. Zgodbe. Ha z p o s el j e n j e 1 j u d ste v po svetu; p e r v e kraljestva v Azii in Afriki. V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo, in tudi perviga človeka Adama (4000 pred Kristusovim rojstvam). Adamovi olroci so se sčasama množili; zavoljo njih hudobije je prišel vesoljni potop (2330 pr. Kr.), v kterim je bil Noe s svojo hišo ohranjen. Od Noetovih sinov in njih mlajsev je dobila poleni cela zemlja stanovavce, ko so se po zidanji babilonskiga mesta in turna rodovi na vse strani razkropili. Semovi mlajši so ostali v Azii, Jafetovi so zastavili drugI del AzieinEu-rope; Kamovi so šli večjidel v Afriko. Po raz-kropljenji narodov se je vera v eniga Boga sčasama v malikovanje zgubila; od slej se pa tudi začnejo posebne zgodbe sveta, ljudstev in kraljestev, in sicer je bil začetik kraljestev v Azii. Pervo kraljestvo je bilo babilonsko, ktero je X i m rod v Babilonu vstavil (krog 2000 pr. Kr.) Ta čas je tudi A s ur zidal Nini ve, in postavil asirsko kraljestvo; kralj Nin je to kraljestvo bolj povzdignil, še bolj pa kraljica Se mira mi da, de je tudi Babilonio in Medio obseglo. Pod malovrednimi kralji pa je dalje to kraljestvo pešalo, in v zadnje razpadlo (888 pr. Kr.) Zgodej vravnani deželi ste bile tudi India in Sina; pa od nju se iz pervih časov malo gotoviga ve. V Egiptu so se tudi zgodej (2000 pr. Kr.) nektere kraljestva vstanovile; Men je bilmedper-vimi kralji. S es os ter (1350 pr. Kr.) je celo deželo v eno kraljestvo združil, tudi svojo oblast čez Etiopio razširil; vonder njegovi nasledniki niso bili zmirej mogočni, in kraljestvo je prišlo v ptujo oblast (525 pr. Kr.) Zgodej (2050 pr. Kr.) je živel že Abraham, nar pred v Mezopotamii, potem v Kanaanu. Od njega je prišlo izraelsko ljudstvo, pri kte-rim se je vera v eniga Boga vedno ohranila. Izraelci so veliko let v Egiptu stanovali, so pa po Mojzesu rešeni bili, in postavo dobili (1500 pr. Kr.); vzeli so potem obljubljeno deželo v posest, in so jo med seboj razdelili. Savel je bil njih pervi kralj (1095 pr. Kr.), David in Salomon sta kraljestvo bolj povzdignila; pa pod Roboamain je bilo razdeljeno v kraljestvo Juda in Izrael '(975 pr. Kr.) Oboje je bilo zdaj slabo, in zavoljo hudobije je bilo raziljano kraljestvo Izrael nar pred (722), in potem kraljestvo Juda (588 pr. Kr.) Feničani, desiravno malo ljudstvo, so s tergovstvam dalječ segli; brodili so v Afriko, Hi-spanio, celo v Britanio in v Indio. Med njih kralji je Hiram nar pred imenovan (1000 pr. Kr.) med njih naseliši je Kartagina v Afriki nar bolj posebna bila, ki je nar pred pod kralji, potem pod sodniki veliko moč na morji dobila. Pred in potem so manjši kralji v Sirii in Mali Azii, v Mezo-potaniii in A rine ni i opomnjeni; bolj mogočin je bil Lidski kralj K rez (570 pr. Kr.), kteri si 'je skorej vso malo Azio podvergel, je pa knialo oblast zgubil. Mogočno asirsko in babilonsko, potem medianah) in perziansko kraljestvo. Novo asirsko kraljestvo se je kmalo po razpadu stariga vzdignilo (800 pr. Kr.); kralj Ful je podvergel Medio in Mezopotamio, zraven je potem še prišla Siria in Babilonia, in kralj S a 1-nianasar je zmagal in v sužnost djal kraljestvo Izrael. Pa pozneje (685 pr. Kr.) so Babilonei in Mediani vstali, Ninive razdjali, in asirsko kraljestvo končali. Zdaj je Nabopalazar novo babilonsko kraljestvo povzdignil; kralj Na buli o do no zor je svojo oblast razširil čez Annenio in Mezopotamio in Sirio, je razdjal kraljestvo Juda z Jeruzalemskim niestam, in zmagal tudi Egipt (570 pr. Kr.) Pa pozneji kralji so bili mehkužni, Perzijani in Mediani so Babilon vzeli, in babilonsko kraljestvo v nič djali (538 pr. Kr.); — kralj Baltazar je v napadu sniert našel. Med tem je tudi mediansko kraljestvo mogočno bilo, ko gaje Bejoc (710 pr. Kr.) iz asirske oblasti rešil; zraven je potem še prišla Perzia in Asiria. Pa Perziani so se zopet osvobodili, in njih kralj Cir je s kraljem Ciaksaram (Darijein) v družbi vladal, in po njegovi smerti tudi Medio v posest dobil (536 pr. Kr.J Zdaj je nastopilo perziansko kraljestvo, od vsih prejšnih bolj mogočno. Kralj Cir je (360 pr. Kr.) perzianski, popred nialovažni narod iz medianske oblasti otel, in v mogočno ljudstvo povzdignil. Osvojil si je nar pred Armenio, potem zmagal kralja Kreza, in vzel malo Azio, dalje Sirio in Arabio, posilil je Babilonio, in v del dobil Medio. Judje so zdaj (536 pr. Kr.) spet v domačijo se poverniti in Jeruzalem v novo zidati smeli. Kralj Kambiz (529 pr. Kr.) je podver-gel Egipt; 1)arij I. (522 pr. Kr.) je veliko kraljestvo v red djal, in pridobil Tracio inMacedonio v Europi, in en del Indie. Pa pod kralji Kser-k s am in A r t a k s e r k s a m je kraljestvo po vojskah z Greki slabeti jelo, dokler ni zadnjiga kraljaDari-j a Kod om a na greški kralj Aleksander zmagal, in perzianskimu kraljestvu konec storil (330 pr. Kr.) Početki kraljestev in vlad v Europi; zgodbe Grehov; veliko (/reško ali rnacedonsko kraljestvo. Med europejskimi ljudstvi so Greki pervi večji omiko in redovne vlade dobili. K pervim stanovavcam Grecie so prišli (1500 do 1300 pr. Kr.) naseljenci iz Egipta, Fenicie in male Azie, ter so jih iz divjosti vzdignili; kmalo se je več manjših kraljestev v Peloponezu in v Heladi vstanovilo. Pervi njih večji početik je bila Trojanska vojska, v kteri so Greki Trojo v mali Azii zmagali in razdjali (1184 pr. Kr.) Na to so pa dolgi prepiri med posamskimi rodovi nastopili, v kterili so množice ljudstva dežele zapustile, in se v mali Azii in južni Italii naselile. Tudi kraljeva oblast je bila skorej v vsili mestih odpravljena, in Ijudo-vlade so bile vpeljane (do 900 pr. Kr.) Med posamskimi mesti in deželami pa ste kmalo dve mesti: Atene in Sparta višji oblast na se potegnile; Sparti je dal Likurg (880 pr. Kr.) terde, Atenam pa Solon (594 pr. Kr.) modre postave. Med tem časain je Macedonia kralje dobila, pervi je bil Perdika (720 pr. Kr.) Vojske s Perziani (500 do 449 pr. Kr.) so moč Grekov visoko povzdignile. Po suhim in po morji so perzianske vojske greške dežele napadale, Macedonio in Tracio vzele, pa so bile mnogokrat zmagane, in Greki v Europi in Azii so bili oprosteni. V teh vojskah sta se atenska vojvoda Temistokel in Ar isti d posebno skazala, in s tem so Atene predstvo dobile. Peri k el (461 pr. Kr.) je to mesto s podporo vednost in umetnost šc bolj povzdignil. Pa notranji boji med Greki (431 do 404) so moč Atencov vničili, in dobila je š p a r t a predstvo. V zadnje so se vzdignile Tebe pod Epaminondam, in so za nekaj časa oblast na se potegnile (371 pr. Kr.) Med vsim tem so vednosti in umetnosti pri Grekih cvetele; pesništvo, govorništvo, modri-janstvo, podobarstvo je visoko stopinjo doseglo ; med pesniki je nar star ji Homer, med modrijani nar večji Sokrat, med govorniki O e most en. Ker so bili Greki med seboj le malo edini, je macedonski kralj Filip lahko čez nje višji oblast dobil (338 pr. far.) Njegov sin Aleksander pa je stvaril velikomacedonskokr a 1 j e s t v o (336 do 326 pr. Kr.) Nar pred je bil z Iliri in Traki zmagal nasprotne Tebane; potem se je vzdignilzo-per Perziane; po srečnih bitvah je vzel MaloAzio, Sirio in Egipt, kjer je zidal Aleksandrio; dalje si je po zmagi kralja Daria osvojil še vse druge perzianske dežele, in je prišel celo v Indio; in Z(^aj je gospodoval vsi zemlji od 1 lirle do Indie; Babilon je bil njegov sedež. Pa njegova zgodnja smert (323 pr. Kr.) je velikimu kraljestvu konec storila; njegovi vojvodi so si dežele razdelili, in več novih kraljestev vstanovili. Med novimi kraljestvi so bile mogočneji Ma-ce doni a pod Antigonam, Siri a pod Šele v-kam, in Egipt pod Ptolemejem in njih nasledniki. Grecia je razunšparte, Ahaje inEtoliepod macedonsko oblastjo ostala. Judea je po Maka-bejcih iz Sirske oblasti oprostena bila (130 pr. Kr.), in je spet lastne kralje imela. Vonder vse te dežele in kraljestva so sčasama (do 30 pr. Kr.) v rimsko oblast prišle. Sami P ar t i a ni v Perzii so svobodni ostali, in mogočno kraljestvo povzdignili pod Arsacam (238 pr. Kr.) Zgodbe Rimljanov, — veliko rimsko cesarstvo. V 11 a 1 i i v njenim srednjim delu so bili E tru-scani zgodej izobraženo ljudstvo (ISOOpr. Kr.); Alba Ion g a v Lacii je bilo pervo znamenito kraljestvo (krog 1000 pr. Kr.) V južni Italii so pozneje med greškimi naselitvami cvetele T ar en t in Sirakuze (od 735 pr. Kr.) Čez vse pa seje vzdignil Rim; to mesto je Romul z naseljenci iz Albe (754 pr. Kr.) zidal, in je tudi ondi pervi kralj bil. Z njim vred je sedem kraljev zapo-redama Rimu gospodovalo, kteri so moč noviga mesta z /notranjimi napravami in unanjimi srečnimi 'boji uterdili. Zadnji teli kraljev T ar k vi ni je bil (510 pr. Kr.) pregnan, in 1 j u d o vi ad a je bila vpeljana ; takrat je deržava rimsko okolico s 600.000 ljudmi obsegla, in verli vlade sta prišla dva konzula (župana). Med tem od zgodeb drugih europejskih dežel ni kaj posebniga znaniga; stanovali so sicer že od kdaj Cel ti ali G al i v Hispanii, Galii in Britanii, Nemci v sredi in severji Europe, v izhodnih straneh pa Slo veni s Sarmati in Sc i ti. Nar važ-neji je to, de so (600 pr. Kr.) galianski rodovi severno Italio in zemljo ob Donavi posedli, in de so se Sloveni od jadranskiga morja čez Donavo un-stran tatranskih hribov umaknili. Rimljani so po izgnanji kraljev hude boje imeli od zunej (500 do 395 pr. Kr.) z Etrusčani in Latinci, ktere so vonder zmagali, potem z Ga-liani, kteri so (390 pr. Kr.) rimsko mesto vzeli, in le z drago odkupšino odpravljeni bili. Zno-trej pa so terpeli dolgi prepiri med plemstvam in ljudstvam, dokler ni ljudstvo večjih pravic dobilo. V novih bojih z Etrusčani in Samniti je bila vsa srednja in južna Italia podveržena (do 272 pr. Kr.) Na to je nastopil boj s Kartaginčani, kteri so si hotli Sicilio inHispanio osvojiti; po treh hudih vojskah (264 do 146 pr. Kr.) so Rimljani dobili Sicilio, Sardinio in Korziko, južni del Hi- spaniein malo Afriko; Karlagina pa je bila razdjana. Med tem časam so si podvergli gorenjo Italio do snežnikov (220 pr. Kr.) Macedonio in greško Ilirio (167 pr. Kr.), in vso Grecio po razdjanji Korinta (146 pr. Kr.); potem so vzeli še vso Hispanio ra-zun severnih goratih strani', in so se v južni Galii vsesili (123 pr. Kr.) V vsili teh bojih se je zlasti rodovina Scip ionov skazala. Take pridobitve in zraven prisvojeno bogastvo so pa Rimljane sčasama vse spačile, ia notranje vojske so se začele med mogočnimi vodji strank; vonder vunanje zmage so vedno naprej šle; celo Cimbri in Teutoni, nemški narod, kije Rimljane zlo v strah pripravil, so bili potolčeni (113 do 101 pr. Kr.) Od zdaj je bila pridobljena še Numidia in Mauritania v Afriki, vsa mala Azia, Siria in Fenicia, in Judea podveržena (62 pr. Kr.); tudi Galia do Rajne je prišla v rimsko oblast (51 pr. Kr.), in Liburnia in Dalmacia (35 pr. Ivr.). Notranji prepiri strank so med tem na to peljali, de je ljudovlada s konzuli nehala, in de je oblast en i mu v roke prišla. Juli Cezar je že gospodoval sam (45 pr. Kr.), dokler ni bil umorjen; njegov sesternik Oktavian August je po novih bojih samovladar ostal (30 pr. Kr.), in s tem se je začelo rimsko cesarstvo. Egipt (30 pr. Kr.) in ostale strani Galie in Hi-spanie (25 pr. Kr.), zraven podonavske dežele Re-cia, Vindelicia, Norika, Panonia in Mezia so bile še podveržene; in tako je rimsko gospostvo seglo od Rajne in Donave do afrikanskih pušav, in od at-lanškiga morja do reke Eufrata v Azii. Verh tega so tudi vednosti in umetnosti ta čas pri Rimljanih nar bolj cvetele; med govorniki in modrijani je slovil Ciceron, med pesniki Virgili. V tem času, ko je celi svet mir imel, je bil rojen Jezus Kristus. Za Augustam je nastopil cesar Tiberi (14 po Kr.), pod kterim je Jezus Kristus umeri. Njegova vera sc je naglo po svetu razširjati začela; pa nasprotovali so ji Judje in neverniki; cesar Neron jo je pervi v Rimu začel preganjati (67). Jeruzalem pa je zato bil razdjan po božji sodbi (70). Mogočnost rimskiga cesarstva se je nekaj časa stanovitna obderžala; Britania je bila podveržena (85), Dacia unstran Donave, in Mezopotamia in Armenia v Azii pridobljena (116). Vonder zdaj so se začeli liuji napadi nemških narodov v zahodu, in Perzianov, kteri so pod Artakserksam novo kraljestvo (25d6) postavili, v izhodu; zraven so prišli še večkrat kervavi boji za cesarski prestol, in tedaj je moč deržave pešala. Le s trn d a m je bilo mogoče meje cesarstva ohraniti, in vzadnje je za ložji brambe voljo več cesarjev ob enim bilo. Cesar Konštantin je spet sam vladal, in je tedaj po čudni prikazni keršansko vero sprejel (324). On je tudi deržavo na novo vravnal, in jo v štiri velike poglavarstva: Galio, Italio, Ilirio in Orient (izhod) razdelil; imel je 120 milionov pod-ložnikov, in prestavil je cesarski sedež v Konštan-tinopel (Carigrad), ki gaje vnovo sozidal. Vonder časi so bili za rimsko cesarstvo čedalje huji; nemški narodi, Franki, Alemani, Svevi in Gotje so zmiraj z večji močjo čez meje stopali; cesar Te odo z i pa je ravno, ko se je nar huji premikanje narodov začelo, cesarstvo med dva sina Honorja in Ar kadi a za vselej na dvoje razdelil: v zahodno in izhodno rimsko cesarstvo (395). Oboje je bilo s tem oslabljeno; posebno je zahodno cesarstvo pešalo, deželo za deželo zgubljalo, dokler ni z zadnjim cesarjem Romulam Augustulam nehalo (476). Nove kraljestva so na mesto stariga rimskiga cesarstva nastopile, in začel se je drugi tako imenovani srednji čas. t II. Razdelili. Od sredočasniga sveta. 1. Zemljopis. V srednjim času znani svet. V srednjim času se je poznanje sveta razširilo, vonder se ni še več kakor čez tri dele stegnilo. E uro pa je namreč v sever ji in izhodu odkrita bila; A z i a je v sredi, v izhodu in jugu bolj znana postala; tudi izhodni bregovi Afrike so biii nekaj razjasnjeni. Vonder veliko je še temniga ostalo, kar je še le novi čas razodel. Dežele v Europi. a) Izhodno (iztočno) ali (/reško cesarstvo. Izhodno rimsko, tudi iztočno ali greško cesarstvo je v začetku seglo od Donave do afrikanskih pušav, in od jadranskiga morja do Eufrata v Azii. Štelo je te dežele: 1. V Europi: Iliria, Mezia, Grecia ali Ahaja, Macedonia in Tracia. VTracii Carigrad (Konštantinopel), mogočni, bogati in krasni sedež cesarja in patriarha izhodne cerkve. 2. V Azii:. mala Azia, Armenia, Siria, Palestina in en del Mezopotamie in Arabie. V mali Azii mesta Nicea in Trapezunt, nekaj časa sedeža posebnih cesarstev; Antiohia in Jeruzalem, sedeža patriarhov. 3. V Afriki: Egipt in Cirenaika; v Egiptu Aleksandria, sedež patriarha, tudisrediše kupčije. Ob nar večjim cvetu so prišle še zraven: 4. V Europi: Ek sarhat (poglavarstvo), večji ali manjši delltalie, južni bregovi španie, in ita-1 ianski otoki Sicilia, Sardinia in Korzika. 5. V Afriki: mala Afrika in Mauritania. V poznejili časih je greško cesarstvo obseglo le še nekaj dežel v Europi in mali Azii: v zadnje pa samo mesto Carigrad z malo okolico. Dalje. 0) Italianske dežele. Italia je bila v raznih časih razno razdeljena: 1. Cela je bila kot kraljestvo izhodnih Gotov in kot del greškiga cesarstva. 2. Potem je bila razdeljena v dvoje: severni del longobarško inza tem italiansko kraljestvo; poglavitno mesto Pavia; srednji in južni del greški Eksarhat, poglavitno mesto Raven a. Dalje posebej: papeževa dežela in poglavitno mesto Rim, in moli a me danska o kraj in a s Si-cilio, Sardinio in južnim končam Italie. 3. Pozneje je bila razdeljena v troje: 1) se ve r-na Italia, in v nji posamske dežele Šavoja, Lom-bardia ali Milanska, Furlania in Venečia; Ve nedke mogočno tergovsko mesto: 2) srednja Italia, in v nji Toškansko in Spoletansko vojvodstvo in papeževa dežela; 3) južna I tal i a , in v nj i A p u I s k o in Iv a 1 a b r e š k o vojvodstvo; iz obojiga dalje Napolitansko kraljestvo; in po združenji s Sicilio kraljestvo dvojne Sicilie. Poglavitno mesto Neapel. Dalje. Spania, Francia, Anglia. V zahodu Europe so bile dežele: 1. Špania je bila nar pred razdeljena v kraljestvo Svevov, poleg atlanškiga morja, in kraljestvo zahodnih Golov, drugi večji del Španie; poglavitno mesto Toled. Potem je bila razločena v keršansko s p a ni o, v severji, pred manjši, poleni večji, in v nji kraljestva Asturia, Leon, K a s t il i a, JV a vara, P o r tu g a 1 i a in A r a-gon; in v mohamedanskošpanio; v jugu, pred večji potem manjši; poglavitno mesto Kordciva, pozneje Granada. 2. Francia in Burgundia. Francia med atlanškim morjem, Rono in Skaldo, je bila razločena narpred v Austrazio, Neustrio in Akvi- tanio; potem v sedem večjih vojvodstev in knezo-vin: Francia, Kampania, Normandia, Britania, Akvitania, T o 1 o z a n s k a in Arver-nia; od teh se je dalje več manjših knezovin ločilo. Mesta: Pariz, pog(avifno mesto; Soazon nekaj časa sedež kraljev. — Burgundia, med Rono in snežniki, je bila nekaj časa v gorenj o in dolenjo Burgundio razločena: poglavitno mesto Are-lat (Ari). Kraljestvo Frankov v nar lepšim cvetu kakor ponovljeno rimsko cesarstvo je ob-seglo zraven Franc i e tudi N e m č i o, severno in srednjo 11 al i o, v Španii Barcelonsko stran, in Panonio. 3. Anglia, Skocia in Iria. Anglia, južni del Britanskiga otoka , je bila razdeljena med A n-glosaksonci in starimi Gali. V Anglosaksonskim je bilo sedem manjših kraljestev: Eseks, Suseks, Veseks, Kent, Ostanglia, Mer-cia, Nortumbria; v starogalskim so bile dežele Kumbria, Ve le z in Kom vele z. Pozneje so bile vse te zemlje v eno kraljestvo združene: poglavitno mesto je postalo London. Škocia, severni del Britanskiga otoka, je bila razdeljena med Pikti in .skoti, pozneje v eno združena; poglavitno mesto Edinburg. Iria ali Irski otok je obsegla štiri manjši kraljestva: O Istri a, Linstria, K o no v t in Mun-stria; poglavitno mesto Ar mag, potem Dublin. Dalj e. d) Nemške dežele. Nemčia je segla od snežnikov do severniga in baltiškiga morja, in od Odre do Moze in Skalde. Razdeljena je bila v sedem večjih vojvodstev: Ba-varia, Alemania ali Svevia(Svabska), Fran-konia, Turingia, Saksonia, Frizia in Lo-taringia; Turingia je bila potem s Saksonio, in Frizia z Lotaringio združena. Mogočne so pa postale potem nadškofije Moguncia, Kolonia in T revir; razločile so se še manjši voj vodstva in knežije, med njimi A« stri a, Brema, Hamburg, Ljubek z drugimi mesti so bile v posebni tergovski zvezi po imenu Hanza. Mesta: Cahi (Ah en), poglavitni cesarski sedež; Vormacia, Frankobrod, Erfurt, Rezen (Regensburg), Augsburg, Dunaj (Beč). Rimsko-nemško cesarstvo je v svojim cvetu zraven Nemčie tudi severno 11 al i o ia nekaj slovanskih dežel obseglo. S vaj carska je pozneje svobodna postala, ter je od začetka tri, potem osem, dalje trinajst kantonov štela. Dalje. e) Slovanske dežele. Slovanske dežele so obsegle večji del izhodno Europe; razločile so se po narodih in legi. 1. Slovenska ali Slovenia je v začetku segla od Donave do jadranskiga morja in od virov Drave do njeniga stoka z Muro; severna stran se je pozneje ponemčila, in v južni strani so se razločile dežele: štaja rs k a, Gorotan ali Ko roška, K raj na,Slovenska stran, Gor iška in Is tri a, Mesta: Gradec, Ljubljana, Celjovec, Gorica, Terst, Oglej, sedež mogočnih patriarhov. 2. Horvatia in Ser bi a, nižje pod Slove-nio, od Drave in Donave do jadranskiga morja; Slavonia, Bosna in Dalmacia so se pozneje odločile. Mesta: Zagreb, Beligrad, Zader, Do br ovni k (Raguza). 3. Bulgaria, na južnim bregu Donave do černiga morja. Mesta: Vidin, Varna. 4. Češka, na Veltavi in Labi. Mesta: Praga, poglavitno mesto; Budjejovice, Bo-leslav, Kutnagora. 5. Moravia in Slovaška, na Moravi in Vagi. Mesta: Olomuc, Berno, Nitra. 6. Poljska, poleg Visle do baltiškiga morja. Razločila se je velika in mala Poljska, inMa- zovia1 Silezia in Pomorania so bile tudi posebej. Mesta: Krakov, kraljevi sedež, Gnezno, Vratislav, Gdansko. 7. Polabske dežele, poleg Labe; razdeljene so bile med Sorbi, Lutici in Bodrici. Mesta: Arkona, Betra, Julin. Te dežele so se pozneje vse ponemčile razun Lužice. 8. Rusia, na izhodni strani Europe. Razločila se je velika in mala Rusia, dalje bela in rudeča Rusia (Galicia in Vladimiria). Mesta: Novgorod, Kiev, sedeža mogočnih knežij; Vladimir, potem Moskva sedež velicih knezov ali caro\»$ Halič. Dalje. f) Druge europejske dežele. 1. Skandinavske dežele: Dania, Švedska, Norvegia, v severnozabodni strani Europe. Mesta: Letra, Up s al a, Trondjem, potem lvodanj, Stokholm. 2. Dežele ob baltiškim morji: Finia ali Čudaka, Estia, Livonia, Kur oni a, Litva in P rusia. 3. Madžarska ali Ogerska, poleg Donave in Tise. Mesta: Požun, Buda, Pest. 4. Vlahia in Moldavia, na severnim bregu Donave do černiga morja; Albania in Janina poleg jadranskiga morja. 5. Kazaria in Krimea, na severnih bregovih černiga morja. Dežele v Azii. a) V sprednji Azii 1. Mala Azia ali Anatolia, Siria s Palestino, Armenia, Kurdistan in Džezira. Mesta: Damask in Bagdad, sedež arabljanskih kalifov; Konia in Brusa, setlež turških sultanov. 2. Arabia, v srednjim času sedež mogočniga ljudstva. Mešta: Meka,'Me din a. Kraljestvo Arabljanov ali arabljanski kalifa t je v svoji nar večji mogočnosti obseglo zraven Arabie, Sirio, Džeziro, Armenio, Kurdistan, Perzio, Egipt, severno Afriko, Španio in italian-ske otoke; Bagdad je bilo poglavitno mesto. 3. Jeruzalemsko krajestvo, med Jorda-nam in srednjim morjem, in luiežije Tripol, An-tiohia in Edesa. Jeruzalem je bil sedež kraljev, in središe božjih potov zavoljo božjiga groba. To kraljestvo je le nekaj čez sto let stalo. 4. Turčia, stanovanje silovitih Turkov, na izhodni strani hvalinskiga (kaspiškiga) morja, pozneje Turan imenovana. Kraljestvo ozmanskih Turkov ali turško cesarstvo je bilo pozneje v zahodni Azii in južno-izhodni Europi; obseglo je zdaj manj, zdaj več dežel; namreč: malo Azio, Sirio, Džeziro in Armenio, Tracio z Macedonio ali Romanio, Ahajo, in Peloponez ali Moreo, Albanio, Bosno, Serbio inBulgario, pozneje še Egipt, Vlahijo inMoldavio; poglavitno mesto je postalo Carigrad ali Stambul. Dalje. b) Druge a zičrnske dežele. 1. Perzia ali Iran med Tigram in Indam. Mesta: Širas, Kašmir. 2. India, kot bogata dežela bolj znana, poleg Inda in Ganga. Mesti: Delhi, sedež mogoč-niga vladarja (veliciga mogula), Kalkuta. 3. Kitaj ali Kina, v izhodni Azii, nekaj bolj znana. Mesto Pek in. 4. Mongoli a ali Tat ar i a, v sredi Aziej stanovališe mogočniga ljudstva, tudi Džagataj imenovana. Mongolsko kraljestvo je v svoji nar večji mogočnosti obseglo zraven Mongolie, Kitaj, Indio, Perzio, Džeziro in Armenio, Rusio v Europi, Ka-zan in Astrakan, Sibirio in Turan: poglavitno mesto je bilo Samarkand. Razdelilo se je potem med šest kanov ali kraljev: Kapčak, Džaga- taj, Kitaj, In d i a ali kraljestvo velikiga mogula, Iran in Turan. 5. Kazan in Astrakan, ludi Ivapčak, poleg Volge; in Sibiria severni del Azie. I»ciclc v Afriki. 1. E^ipt, na iztoku Nila v srednje morje. Mesto Kaira. 2. Tunizia, poleg srednjiga morja. Mesto T u n i z. 3. Mogreb, pozneje Marokanska, poleg srednjiga in atlanškiga morja. Mesta: Maroko, Fez. 4. Nubia in Abisinia, poleg Nila in ru-dečiga morja. 5. Zamorska, malo znana. Zgodbe. Veliko preselovanje narodov, nemške ljudstva in njih nove kraljestva. S končam četertiga stoletja po Kristusu se je začelo veliko preselovanje narodov skozi Europo, en del Azie in Afrike, po kterim je stari svet drugo podobo dobil, in se v sredočasniga prestvaril. Spodrinili so to preselovanje Huni, kteri so iz srede Azie na izhodno europejsko mejo priderli. Nemški narodi so se že davno željno na lepe rimske dežele ozirali, in zdaj so od vsih strani čez rimske meje vreli, in si nove stanovanja izbirali. Naj bolj naprej so derli (406) Vandali, Alani in Svevi. Vandali so skozi Galio in Španio v severno Afriko prišli, in so ondi kraljestvo vsta-novili pod kraljem G a j z e r i k a m (429); to kraljestvo je bilo čez nekaj časa razdjano in greškimu cesarstvu podverženo (534). Alani in Svevi so se v zahodni strani Spanie vsedli, in lastno kraljestvo postavili (411), ktero je potem Gotam v roke prišlo (485). Gotje so se v zahodne 111 izhodne ločili. Zahodni Gotje so šli čez Donavo v greško cesarstvo , potem (412) skozi Italio v Galio in Španio, in so .ondi novo kraljestvo postavili (419); vodila sta jih kralja Alarik in Ataulf. Njih kraljestvo je bilo nekaj časa zlo mogočno, je obseglo vso Španio in južno Galio; pa je pozneje Arabljanam padlo v last (711). Burgundioni so se naselili ob Rajni in Bonu (413), njih pervi kralj je bil Gundikar; pa njih kraljestvo je kmalo v oblast Frankov prišlo (534). Franki so bili mnogi združeni narodi v zahodni Nemčii; šli so tudi čez Rajno, in so si severno Galio (445) podvergli. Njih kralj Klodo-vik si je prisvojil še Burgundio, Alemanio in južno Galio (508), njegovi nasledniki pa Turingio in Bavario (554); fr anško kraljestvo seje tedaj dalje ohranilo. Med tem so Huni dalje proti sredi Europe derli; njih strahoviti vodja Atila, šiba božja imenovan, se je med Donavo in Tiso vsedel (445); mnogi narodi, zraven Hunov Obri, Gopidi, izhodni Gotje, liongobardje, so mu bili pokorni. S temi se je vzdignil skozi Nemčio čez Rajno v Galio (450); pa pri Katalaunu (Salonu) so ga Rimljani, Franki in zahodni Gotje združeni nazaj pobili. Potem je udaril na Italio, je veliko mest oropal, druge (kakor Oglej in Emono) razdjal; od Rima ga je papež sv. Leon nazaj zavernil. Z Atilovo smertjo (454) je grozovita moč Hunov padla. Obri (Avari) so potem v Panonii gospodovali. Po tem so si S a k sonci in Angli velik del Britanie prisvojili (455), in so ondi sedem kraljestev vstanovili; med temi kraljestvi je bilo mnogo bojev, dokler jih kralj Egbert ni v eno združil (828). V Italii je bil po padu rimskiga cesarstva (476) Odoakar, knezHerulov, kralj. Izhodni Gotje in njih kralj Teodorik so pa (493)Italio v svojo last spravili; pa njih kraljestvo je kmalo pod greško cesarstvo padio (554). Potem so prišli Longobar dj e vltalio (068), njih kralj je bil Alboin. Longobarško kraljestvo je obseglo severno in srednjo Italio, pa je pozneje prišlo v oblast Frankov (774). En del Italie je Grekani ostal. V Nemci i so po teh izselitvah ostali Ale-mani, Bavarci, Frankoni sHesi, Turingi an i, S a k sonc i in Frizi. V Skandinavii so stanovali drugi nemški narodi, sploh Normani klicani. Vse to preselovanje pa je priložnost dalo, de je keršanska vera pred med nemške narode prišla. Vandali, Svevi, zahodni in izhodni Gotje, in Longobardje so sicer pred krivo vero sprejeli, pa zahodni Gotje so se potem (589) k pravi veri spreobernili; precej h katoljški veri pa so prišli Burgundioni (420), Franki (496), Anglosaksonci (590—680), Alemani, Bavarci, Frankoni in Frizi (600—755). S. Gregor papež je za vterjenje prave vere med temi narodi veliko storil (590 — 606). Slovanski narodi in njih nove dežele. Kadar so po svojih preselitvah nemški narodi v sredi Europe prostor pustili, so se slovanske ljudstva naprej pomikati začele proti zahodu in jugu iz une strani tatranskih hribov. Nar pred so se naselili poleg Labe in baltiš-kiga morja S o r b i, L u t i c i in B o d r ici (krog 450); živeIivso razločeni pod svojimi knezi. Cehi so kmalo po tem (proti 500) prišli v sedanje stanovališe na Veltavi inLabi; neki Krok jih je vodil; P remi si je bil med njih pervimi vojvodi. Ko so Franki in Obri Čehe in Slovence pri-stikali , jih je Samo te stiske rešil. Moravani in Slovaki so se ravno takrat na Moravi in Vagi vsedli; živeli pa so pod raznimi knezi, dokler jih ni vojvoda Svatopluk so-edinil (869). ' Slovenci so nekaj pozneje (med 592 in 595) čez Donavo v sedanje selisa prišli; imeli so razne kneze ali župane; po imenu je gorotanski vojvoda Borut nar pred znan. Prišli so kmalo v oblast Bavarcov in Frankov (788). Horvatje in Ser bi so prišli nekaj pozneje (634 in 636) v sedanje sedeže med Dravo, Donavo in jadranskim morjem ; imeli so svoje župane in velike župane. Bili so nekaj greškim cesarjem služili,dokler se niso osvobodili pod junaškimi knezi (8«7). Bulgari so že nekaj pred (krog 590) čez Donavo prišli, in so se razširili do greškiga morja; ime so dobili od nekiga finskiga naroda , ki se je z njimi pomešal. Kralj Bogor (850) se nar pred imenuje. Lelii in Poljaki so že od pred (400) poleg Visle stanovali, in so se potem do bnltiškiga morja stegnili. P i as t se njih pervi vojvoda imenuje. Rusi so iz več posebnih slovanskih narodov združeno ljudstvo, ktero je od kdaj v izhodu Eu-rope stanovalo , pa to ime dobilo , ko so Normani ali Varjazi k njim prišli (864); Rurik je bil pervi veliki knez. Med novimi slovanskimi naseljenci so Horvatje in Seriji nar pred (670) keršansko vero sprejeli, za njimi pa Slovenci (700—770). Med Bulgare, Moravane in Cehe je keršan-ska vera prišla pozneje (863—876) po sv. Cirilu in Metudu. Zgodbe greškiga cesarstva;gospostvo Arabljanov ali Saracenov. Greško cesarstvo se je med tem vonder obderžalo , dasiravno je imelo mnoge boje z narodi, ki so po Europi vreli, in zopet s Perziani, ki so v Azii meje napadali. Še se je pod cesarjem J tisti ni an a m I. greška moč silno vzdignila (527— 567); znotrej so bile postave vred djane, zunej Perziani, Gotje in Vandali zmagani, in meje gospostva čez Italio do Španie in Afrike raztegnjene. Vonder notranji prepiri za cesarski prestol in za vero so moč cesarstva čedalje bolj slabili. Na to so se vzdignili Arabijani, kterim je Muham e d (610) novo vero oznanil, in serce za vojske in zmage obudil; že on sam si je vso Ara-bio podvergel (022—632). Njegov naslednik ali kalil' Omar je greškim cesarjem že vzel Sirio in Palestino (637), in Egipt (640); podvergel si je tudi Perzio (640). Oalje je prišla še severna Afrika, mnogo dežel, v srednji in južni Azii (700) potem Spania(711) in otoki v srednjim morji Ara-bljanam v oblast. Njih gospostvo , arabljanski kalifat, je bilo tedaj silno mogočno; od daljnih zmag jih je zavernil iranski vojvoda Kari Mar-tel, kteri jih je z združeno močjo Frankov in Nem-cov v sredi Francie potolkel (732); vonder greško cesarstvo je bilo po svojih zgubah za vselej oslabljeno. Nar večji mogočnost Arabljanov ali Sarace-nov, v kteri so od atlanškiga morja do Indie gospodovali, sicer ni dolgo terpela; v Španii in Afriki so kmalo lastni vladarji ali kalifi nastopili (782). Znotrej pa je deržava lepo cvetela, ker sta kalifa Harun-al-Rašid (786) inAl-Mamun (813) vednosti in umetnosti budila in podpirala; še euro-pejskim narodam je učenost Arabljanov veliko dobička prinesla. Pa pozneje je moč Arabljanov čedalje bolj pešala; tudi v Perzii in Egiptu so lastni kalifi nastopili. Ponovljenje rimskiga cesarstva; druge zgodbe europejskih kraljestev. Med europejskimi ljudstvi je kraljestvo Frankov nar bolj močno prihajalo. Njih kralj K ari veliki je Longobarde zmagal, Saksonce in Obre (Avare) podvergel (770—800); znotrej je podpiral vednosti in umetnosti, iskal je keršansko vero bolj razširiti in uterditi; rimskim papežem je tudi pustil nekaj dežel, s čemur se je cerkvena ali papeževa deržava začela (772). Tedaj je papež Leon III. (800) Karlna v rimskiga cesarja lsronal, de bi bil pervi med keršanskimi kralji in varli cerkve; to je bil začetik svetiga rimskiga cesarstva. Cesarstvo Karlna vel. je obseglo Francio , Nemčio , Italio , en del Španie in Panonio ali Avario; pa cesar Ludovik pobožni ga je (843) med tri sinove razdelil. Cesar Kari debeli je (884) zopet celo cesarstvo Karlna vel. združil, vonder kmalo je zopet razpadlo (887); Francia in Nernčia ste bile samosvojne, Italia je bila nekaj sama za se nekaj z Nemčio združena; cesarska krona je kmalo za vselej k Nemčii prišla. Neničia je imela od slej kralje iz raznih ro-dovin, kteri so bili večji del voljeni. Kralj Oton I. je nemško oblast posebno povzdignil in del Italie in cesarsko krono pridobil (962); od tega časa se je štelo rimsko-nemško cesarstvo. Nemški cesarji so imeli mnogo znotrej opraviti, ker so vojvodi in knezi preveč samovlastni biti hotli; večkrat so imeli vojske v Italii, ktcra ni bila rada pokorna, večkrat prepire s papeži, kteri so se za prostost cerkve potegovali. Mogočni cesarji so bili Henrik III., L o t ar II. in Fritlerik I. Med temi zgodbami se je Austria pričela pod mejnim knezam L e o p o 1 d a m B a b e*h b e r š k i in (984), in je dalje v vojvodstvo dorasla (1156). Francia je imela še nekaj časa kralje iz ro-dovine Karlna vel., potem pa (990) jeHugoKa-pet s svojo rodovino kraljestvo dobil. Burgun-dia je dobila tudi (869 in 888) lastne kralje, dokler je ni nekaj k Francii (1001), nekaj k Nemčii (1032) prišlo. Italia je imela razne vojvode in kneze, kot v Savoji, Furlanii, Toskani in Spoletu; Lombarške mesta so bile velik del svobodne; Venedke pa so bile mogočno kupčijsko mesto. V južni Italii so nekaj Greki, nekaj Arabljani gospodovali , dokler jim niso Normani posestva vzeli, in vojvodstev v Apulii, Kalabrii in Sicilii vstavili. Posebna pa je rastla oblast rimskih papežev, ktero so posebno Gregor VII., Aleksander III. in In o c ene i III. povzdignili, in sicer v velik prid europejskih ljudstev. špania je dolgo v oblasti Arabljanov stala; vonder truma keršanskih junakov se je bila v severne gorate strani otela, in od tod je začela Ara-bljanam dežele zaporedama jemati. Tako so sča-sama (946 —1139) mnoge keršanske kraljestva postale kot: Leon, Kastilia, Aragonia, Na-vara, Portugalia; kralj S a n k o I. jih je bil več vkupej združil. Anglia je dolgo od Normanov in Dancov napade terpela , dokler ni norman-ski vojvoda Vilhelm I. kraljeve krone na se potegnil (1066); Irska in Velez ste bile podveržene (1157—1172), in čez Škocio višji oblast dobljena. Druge nove europejske kraljestva. Tudi slovanske ljudstva so sčasama kralje in care dobile. Med Čehi je bil pervi kralj sv. Vače si a v (936); oblast čeških kraljev se je dalje čez Moravio in Silezio stegnila, vonder bili so pod nemškimi cesarji. Med Poljaki je bil pervi kralj Boleslav I., pa nekaj tudi pod nemškim gospo-stvam, in dežela je bila večkrat med več vojvodov razdeljena. Pri pol ab s ki h Slovanih je bil la-stin kralj Gode šal k (1060); vonder kmalo so prišli popolnama v nemško oblast. Med Rusi so bile mogočne knežije Novgorod in Kiev, večji ime pa je dosegel Vladimir I., veliki knez ali car ruski (981—1015); za njim pa je bila dežela večkrat razdeljena, tako oslabljena, de je Mongo-lam v last prišla (1224). Med tem je keršan-ska vera tudi prišla k Poljak a m (065), k Rušam (981) in k polabskim Slovanam (942— 1124). Horvati a in Se rb i a ste dalje tudi kralje dobile; vonder Horvaška z Dalmacio vred je prišla pod ogersko krono (1088), Serbia pa je še dalje svobodna ostala. Slovenska pa je bila skozi pod nemško oblastjo, in je imela več knezov in vojvodov, namreč v štajarji, Gorotanu, Kraj ni, Slovenski strani in v Goriškim; Teržaško mesto je bilo večji del samosvoje, in en del Istrie v vene-čanski oblasti; nekaj časa so Oglejski patriarhi mogočni bili. Med temi zgodbami so bili Madžar j i ali Ogri iz Azie v Europo prišli; nar pred so obstali pri černim morji, vojvoda Arpad pa jih je na Donavo in Tiso pripeljal, kjer so se (894) vselili, in sosedam s svojimi napadi dolgo nadležni bili. Njih pervi kralj je bil sv. Štefan (1000), kteri jih je tudi h keršanski veri pripeljal; drugi kralji potem so še pridobili Horvatio in Dalmacio, Galicio in Vladimirio (1220). V severni Europi so stopile še tri nove kraljestva na dan, namreč: Dania, kjer je bil Gorm pervi kralj (860), in sv. Kanu t posebno mogo-čin; Norvegia, kjer je bil pervi kralj Harald I. (875); in Švedska, kjer je Ifar Vidfadme večji oblast prejel (850). Keršanska vera je potem prišla k tem ljudstvam (krog 1000). Križarska vojska; turški in mongolski napadi. Grcško cesarstvo si od svoje slabosti ni moglo spet opomoči; arabljansko gospostvo in notranji nepokoji so ga zatirali; še se je greška cerkev od latinske ali rimske ločila (1051), in greško ljudstvo se je proti drugi Europi zmirej sumljivo deržalo, namesti od ondod pomoči iskati. V enajstim stoletji pa so Turki, narod iz srede Azie, arabljansko oblast podirati začeli; njih vojvoda Seldzuk jih je (990) osvobodil, Togrul-begje(1037) arabljanskimu Kalifu v Bagdadu vso oblast vzel, in Male k je vzel Malo Azio, Sirio , Arabio , Perzio , tudi Jeruzalemsko mesto (1070). Zdaj se je za kristjane v jutrovih deželah huda stiska začela. Na milo klicanje iz izhoda se je vse zahodno kristjanstvo vzdignilo svete kraje iz oblasti never-nikov rešiti; križarske vojske so bili ti boji (od 1096—1270) imenovani, ker so vojakirudeč križ na plečih imeli. Pervo križarsko vojsko je peljal iz Italie, Francie in Nemčie skozi Oger-sko in greško cesarstvo Godofrid Bulj ionski; vzela je Turkam Antiohio, Edeso in Jeruzalem (1099), in je postavila jeruzalemsko kraljestvo; Godofrid je bil pervi kralj, zraven je bilo še več keršanskiii vojvodstev. Drugo križarsko vojsko sla peljala nemški cesar Konrad III. in francoski kralj LudovikVII. (1147) zoper nove napade Turkov, pa sta malo opravila. Tretjo križarsko vojsko so peljali cesar Friderik I., kteri je pa na poti v vodi smert našel, Filip II., francoski, in Rili ar d I., angleški kralj (1189) zoper egipčanskiga sultana Saladina, kteri je bil Jeruzalem vzel; dobila je zopet Jeruzalemsko mesto nazaj. Četerto križarsko vojsko je peljal Balduin, flanderški knez, in Henrik Dandolo, Veneški vojvoda (1202); t a je Carigrad nezvestim Grekam vzela, in latinsko cesarstvo ondi vstavila, in Balduin je bil pervi cesar. Peto križarsko vojsko je peljal Andrej II., ogerski kralj (1217), in za njim cesar Friderik II. (1227); le na videz je bil Jeruzalem egipčanskimu sultanu vzet, in kmalo popolnama zgubljen. Šesto križarsko vojsko je peljal sv. Ludovik IX., francoski kralj (1248); padla je nad Egipt, pa kuga, lakota in nesrečni boji so sad te vojske vničili. Sedmo križarsko v o j-sko je peljal zopet ta kralj zoper Tunizio v Afriki (1270); pa kuga je kralja vzela, in vojska je bila brez sadu, ker so kristjani kmalo Akon, zadnje mesto v Palestini, zgubili (1291), in sveta dežela je do zdaj v rokah Turkov. Med tem so se Mongoli, divji narod v srednji Azii (1206) vzdignili; njih veliki vojvoda ali kan Te mu d ž in, je razširil svojo moč do Europe in sprednje Azie; njegovi sinovi so vzeli Rusio, Kitaj, Perzio in arabski kalifat v Bagdadu, in so dežele v pet kraljestev aH kanatov razdelili, namreč Kapčak, Turan, Džagataj, Kitaj in Iran (1327); druga Europa je bila komaj njih napadov obvarovana. Pozneje je Timur (1369) skorej vse mongolsko posestvo pod svojo oblastjo združil, in še Indio osvojil; vonder z njim je tudi mongolska mogočnost upadla, v Indii je veliki mogul gospodoval. Daljne zgodbe nemškiga cesarstva in drugih europejskih kraljestev; pa d greškiga cesarstva v oblast Turkov. V Nemci i je oblast cesarjev sčasama odjen-jevala, ker so vojvodi in knezi svoje dežele že na pol v last dobili; zraven so boji in ropi vitezov med seboj dežele nesrečne delali. Cesar Rudolf I. Habsburški (1273) je spet jel cesarsko moč vzdigovati in notranji mir podpirati; Kari IV. (1347) je postave cesarstva bolj v red djal, in Sigismund (1410) je mir krepko varoval. V severni Nemčii je v tem času tergovska zveza Hanza mogočna bila. Austriansko vojvodstvo se je bilo med tem bolj naraslo, pridobilo je zgornjo Austrio (1180) in Štajarsko (1194); potem je prišlo po cesarji Rudolfu na vojvode iz Habsburške hiše, seje povečalo s Krajnsko (1278), slovensko stranjo in delam Istrie (1365), z Go-rotanam in Tiroli (1363), z Reko in Terstam (1382). Rudolf IV. je bil pervi nadvojvoda, in z A1 b r e h t a m II. je cesarska krona za vselej k Habsburški hiši prišla. Med tem pa se ješ vaj carska osvobodila, trije kantoni: Švic, Uri, Untenvalden so (1307) zacetik storili, kterim se jih je potem več pridružilo. V I tal i i so nemški cesarji skorej vso oblast zgubili (od 1. 1183). Med lombardškimi mesti je bil mogočin Milan, Venedke so svoje ime s ter-govstvam povzdignile, posestvo v severni Italii, JJalmacii in Grecii pridobile; Genua in Piza ste po tergovstvu cvetele, Florencia po vednostih. Napolitansko in Sicilia ste prišle v oblast cesarju Henriku VI. in njegovi rodovini (1193); potem je Neapelsko dobil francoski kralj Kari I. Sicilio pa aragonski kralj Peter III. (1384), dokler ni še Napolitansko njegovim naslednikam v oblast padlo (1442). Rimski papeži so med tem skozi 70 let v Avinjonu na Francoskim stanovali; Klemen V. je (1308) tje svoj sedež prenesel, in Urban VI. se je spet v Rim preselil; iz tega je več razpertije v cerkvi prišlo, ktero je zbor v lvonštancii pod papežem Martinam V. (1414) poravnal. V Španii je kralj Rajmund V. Aragonio in Katalonio v eno združil (1137), zraven je potem prišla še Navara, Sicilia in Sardinia. Kralj Ferdinand III. pa je soedinil Leon in Kastilio, je vzel Arabljanam Kordovo, Murcio in Sevilo (1230); samo kraljestvo Granada je še v arabljanski oblasti ostalo. Ferdinand, aragonski kralj in 1 zabela, kastilska kraljica, sta (1479) vso Španio pod eno krono združila, in Arabljanam še (1492) Granado vzela. Portugalia pa je s kraljem Alfonz a m III. močneji prihajati začela. Francia je bila več kot 100 let v hudim boji z Anglio; kralj Kari VII. je že skorej celo deželo zgubil; pa serčna devica Orleanska Joana ga je (1429) rešila, in od slej je moč kraljestvarastla. Anglia je (1215) po kralji Janezu posebne prostosti dobila, je pod kraljem Edvardam I. v boji s Francio zlo mogočna postala, potem pa med notranjimi boji za kraljevo krono bolj pešala. Škocia se je le z vojsko zoper Anglio svobodna ohranila. Dania, Švedia inNorvegia so bile (1388) pod kraljico Margareto med seboj soedinjene, in so v tej zvezi več kot 100 let ostale (do 1524). Ogerska je bila posebno mogočna pod kraljem Ludovikam (134