Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. • 11 Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena : Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto VIII. - Štev. 10 Gorica - 8. marca 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek BRSLJANSKI: iMamestmku ^Kristusovemu belemu ^Vikarju (ZA OSEMDESETO LETO) Slovenski pesniki opevali so Belega Vikarja,*) Očeta narodov, miru in sprave; ko mandeljni cveto, v perunikah pristave, na Krasu bliža se velikonočna zarja . . . »Daj harfo mi, krilatec, da zabrenka Služabniku služabnikov Gospoda pesni, najlepši zvoki v večni vesni, za nje ve angel, ki neznana bol mu grenka.« Srce je pesnikovo angelsko prejasno, ne vila, angel varuh naj me navdihuje, d tej temni dobi čas srebrn velikonočni snuje. Suhoto, v pilju oznanjuje, večnost krasno. Očetu narodov najlepše speve poklan jam — so od Gospe Svete, od Aleluje moje pesmi pete, zapreden sem v angelske odmeve . . . IS a harfo angeli so betlehemski oznanjali prihod Gospoda; vonjav velikonočnih polna angelska posoda, na njej v zlatih črkah verzi so slovenski. Pastirju angelskemu črke zlate: »Mladost v Bogu večna na višavah!a iz Aleluje mir in up v nižavah krilatcev bisernate pesmi, milosti bogate . . . Gronchi govori v Washingtonu *) Pesmi sv. očetu v Rimu so spevali: Silvin Sardenlto, M. Opek; Radoslav Silvester. Aleš Ušeničnik, Mali Elizabeta in drugi. Pij XII. dobri in skrbni pastir Četudi je mir v svetu osrednja težnja najvišjega cerkvenega poglavarja, je njegova zaskrbljenost objemala vsa področja človeškega udejstvovanja. Zdi se, da prebiva njegova duša. ki je sicer tako nežno čuteča do vseli, v nadnaravnem ozračju božjega objema. Zato pa je prv; njegova skrb. da bi bili duhovniki sveti, saj njim pritiče nadaljevat Kristusovo odrešilno delo. Zato opozarja ponovno na svetost duhovni kov: v nagovorih redovnikom in svetnim duhovnikom, v pozivih nr škofe in župnike. Zlasti okrožnica »Menti nostrae« je veličasten spo menik gorečega papeževega prizadevanja, da bi bili duhovniki, po sve tosti rta višini svojega zvanja. Očetovska skrb Pija XII. pa ne velja zgolj duhovnikom, temve' vsem izvoljenim dušam ,ki so se oklenile evangeljskih svetov. Saj sr redovniki in redovnice poklicani, da sodelujejo v popolni edinosti težen' in delovanja s cerkveno hierahijo za obnovo božjega kraljestva. Navodila sv. očeta so tu točna in jasna: z modrimi ukrepi je najvišja cerkvena oblast vlila novega življenjskega soka v te zaslužne ustanove, ki so bile v zgodovini krščanstva v prvih vrstah graditeljev Kristusovega kraljestva na zemlji: odredila je, naj se posamezne hiše ženskih redov stroge klavzure združijo v zveze; z drznim genialnim duhom obnove je podprla svetne družbe, katerih udje sicer žive v družini in v svetu, sledijo pa idealu evangeljske popolnosti in se udejstvujejo v različnih oblikah apostolata, kot pač to zahtevajo časovne in krajevne potrebe. Najvisji Pastir pa posveča svojo skrb tudi organizacijam katoliške akcije, ki težijo za tem, da vzgojijo v svoji sredi versko prepričane katoličane, in ki nudijo dušnim pastirjem dragoceno sodelovanje na vseh poljih apostolata za obnovo sveta v Kristusu. Pij XII. je tudi velik prijatelj misijonov. Njegovo oko se ozira zaskrbljeno preko vseli celin in zlasti na misijonske dežele. Kristusov vzklik: »Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva: tudi tiste moram sem pripeljati!« ga sili, da skuša okrepiti misijonsko delovanje svojih prednikov, zlasti s tem, da pošilja v misijone skupine novih misijonarjev, ki naj bi skupno z utrditvijo krščanstva ustvarili pogoje socialnega napredka in gmotnega blagostanja. Pij XII. pa je tudi papež liturgične obnove, ki naj bi v duše duhovnikov in vernikov točila vrelce milosti in svetosti. V to svrlio je sv. oče objavil nekaj važnih okrožnic: o Skrivnostnem Telesu Kristusovem, o liturgiji, o cerkveni glasbi. Z ozirom na izredne sodobne prilike je v svoji trezni modrosti dovolil razne olajšave pri molitvi brevirja, pri daritvi sv. maše, pri evharističnem postu: to pa je storil v želji, da bi verniki vse pogosteje prisostvovali svetim skrivnostim in pristopali k sv. zakramentom. Kot najvišji varuh in tolmač razodetih resnic je papež Pij XII. odločno nastopil ob nastanku nevarnih gibanj in zmotnih tokov, ki so grozili skaliti čistost sv. vere. V prepričanju, da je odpad od Boga vir vsega sodobnega zla, je ponovno naslovil pozive na človeštvo, naj se vrne h Kristusu. Čudoviti razvoj tehnike in znanosti, ki je neštetim postal pravi malik, nudi sv. očetu osnovo za vse globlja spoznavanja božjih skrivnosti in za stvarni dokaz, kako sta si znanost in vera skladna. V svoji vsestranski učenosti obvlada razna področja človeške znanosti in lahko mirno razpravlja z znanstveniki, zvezdoslovci, filozofi, zgodovinarji, zdravniki o najtežjih vprašanjih, ki jim v luči razodetja izoblikuje krščanski obraz, tako da strmijo tudi najresnejši znanstveniki. 1 f HIJACINT. nadškof Predsednik republike Gronchi je imel med svojim obiskom v Wa-shingtonu važen govor v ameriškem kongresu. Gronchi je rekel med drugim: Po vsem svetu si stojita nasproti dva nazora modernih narodov: ali naj služi država človeku ali človek državi? Ali je prava zahodna, svobodna demokracija, sloneča na krščanskih načelih, ali »ljudska« marksistična demokracija, ki nasprotuje našim moralnim in socialnim načelom, a ima nekaj privlačnosti za manj razvite narode? Predsednik vidi rešitev v življenjski združitvi med oblastjo države in svobodo posameznika ter v vzajemnosti med tistimi narodi, katerim so ti ideali skupni. Po ženevski konferenci ni več nevarnosti za novo vojno v doglednem času, pač pa se je poostrila vojna idej! In proti temu ne zadošča več taka Atlantska zveza, ki bi se omejevala samo na vojaško obrambo. Vojaško obrambno zavezništvo v okviru Atlantske zveze sicer mora ostati, toda treba mu je dodati še druge oblike sodelovanja. Zahodne države morajo v okviru atlantskega zavezništva tesneje sodelovati predvsem na gospodarskem in socialnem področju. Zahodni svet mora pokazati zlasti azijskim in afriškim narodom, da je naš na svobodi temelječ red boljši od komunističnega. Le tako bomo lahko zmagali v tekmi s komunizmom, ki jo je Moskva z vojaškega področja razširila na gospodarsko in socialno področje. To je tudi e-dina pot, ki lahko po sodbi predsednika Gronchija ohrani na oblasti ter v večini italijanske svobodne demokratične sile, ki črpajo svoje ideale iz zakladnice krščanskih načel. Tiste države, ki so bogate, morajo pomagati na noge manj boga- Nova francoska politika Francija misli hoditi v zunanji politiki precej svoja pota. Predsednik vlade Mollet in zunanji minister Pineau bosta 14. aprila obiskala Moskvo, če bosta seveda še na vladi. Te dni se je mudil v Moskvi bivši predsednik republike Auriol. ki je obujal spomine na nekdanje prijateljstvo med Francijo in Rusijo. Najbolj odkrito pa je o francoski politiki govoril v krožku anglo-ameriških časnikarjev zunanji minister Pineau, ki je rekel, da se ne strinja z dosedanjo zahodno zunanjo politiko, ki je preveč usmerjena na obrambo, medtem ko Sovjeti v propagandne namene vsemu svetu neprestano ponujajo mir. Res je, da ne mislijo iskreno, toda mnogi ljudje in narodi jim verjamejo. Zato bi Mollet hotel, da bi Zahod zunanjo politiko preusmeril i?i kulturno sodeloval z Vzhodom. V ozadju se seveda skriva nekaj drugega: strah pred Nemčijo. V Nemčiji se precej krepko oglašajo nacionalna čustva in zavest nove moči. Francozi se tega boje in skušajo pridobiti Sovjete za nekake zaveznike proti morebitni novi močni Nemčiji. Tako vidimo, da evropska misel, tako lepa in koristna za mir in zlasti za prijateljstvo med evropskimi narodi, le težko prodira. Oprijeli so se je krščansko misleči ljudje, ki jim je pri srcu predvsem mir. Proti njej pa spletkarijo potomci starega pogubnega nacionalizma bodisi v Nemčiji, bodisi v Franciji. In ker so v Franciji v vodstvu zunanje politike ljudje, ki niso trdno zasidrani v jasnih demokratičnih protikomunističnih načelih, prihaja zahodna in evropska skupnost v novo težko preizkušnjo. tim narodom. Gronchi je rekel, da gospodarska pomoč danes ni več breme ali plemenito dejanje, temveč politika, ki je koristna za vse. Noben narod, naj bo še tako bogat, ne more danes živeti v stalni blaginji, če je na svetu še mnogo narodov, ki so nemirni zaradi revščine in gladu, zaradi krivic in negotovosti za bodočnost. Iz življenja v Rimu V Rimu poslanska zbornica in parlament naglo obravnavata zakona o občinskih in poslanskih volitvah. Upati je, da bosta oba zakona v kratkem sprejeta. Druga zanimivost je, da so zastopniki Industrijske zveze, trgovcev in obrtnikov u-stanovili tako imenovano »Gospodarsko fronto«, ki naj bi v bodoče na vseh, torej tudi na političnem področju zagovarjala koristi teli slojev. Stranke z ustanovitvijo ti* fronte niso zadovoljne, ker še ni jasno, ali bo ostala zgolj nekako gibanje, odnosno ali bo nastopila tudi pri volitvah. Nekateri celo menijo, da so jo ustanovili, ker so s tem hoteli preprečiti nastanek pužadizmu podobnega gibanja v Italiji. Bodočnost bo kmalu pokazala, kaj je na stvari. Francija in Maroko V Parizu so 2. marca podpisali franeosko-maroški sporazum, s katerim francoska vlada slovesno priznava neodvisnost Maroka. Maroko bo imel lastno diplomacijo in lastno narodno vojsko, ki jo bo pomagala postaviti na noge Francija. Pogodba govori dalje o medsebojni notranji odvisnosti med obema državama. Vsebino te odvisnosti bodo uredili z novimi sporazumi. Ti bodo taki, da bo Maroko prost sleherne varuške vezi v odnosu s Francijo. Glubb odstavljen Jordanski kralj je 2. marca nenadoma odstavil britanskega generala Glubba, znanega pod imenom Glubb paša, z mesta poveljnika Arabske legije. Jordanske oblasti so dalje odredile, da je moral z nekaterimi britanskimi sodelavci takoj zapustiti deželo. Tako se je končala kariera človeka, ki je leta 1939 ustanovil Arabsko legijo iz oboroženih pastirjev .katere je izvežbal v prvovrstne vojake, edine, ki so kaj zalegli v nedavni vojni z Izraelom. Toda ta udarec je bil namenjen bolj Angliji in pomeni zmago Egipta nad Veliko Britanijo v Jordaniji. Udar je izvedla skupina skrajno nacionalističnih častnikov, ki je sklenila, da morajo Britanci iti, ko so zahtevali, naj bi Jordanija pristopila k bagdadski pogodbi. Ta korak je zelo hud za britanski ugled med Arabci in za splošno zahodno politiko na Srednjem Vzhodu. Za kulisami pa se zadovoljno smehljata Hruščev in Molotov. Ce bodo odšli še ostali britanski častniki, se bo povečala nevarnost spopada med Izraelci in Arabci. Obračun šestih let V zadnjih šestih letih, kar so na Kitajskem dejansko na oblasti komunisti, so se strahotno znesli nad političnimi nasprotniki. Ameriška revija »Time« piše, da so Maoeetun-govi komunisti po prihodu na o-blast načrtno pomorili okrog 20 milijonov ljudi, 23 milijonov trpinov pa so natrpali v suženjska taborišča za prisilno delo. Te številke je dobil »Time« od strokovnjakov, ki so jih zračunali na osnovi izjav begun- cev in drugih podatkov. Največji rabelj, torej nekak kitajski Beria je minister za javno varnost general Lojuičing. Čistka, ki jo je izvedel leta 1949, je bila največji načrtni pokol j v svetovni zgodovini. Doslej ni bilo v tako kratkem času pobitih toliko ljudi v nobeni vojni in nobeni revoluciji. Svet seveda spričo teh žrtev molči in se niti ne zgraža, če mu komunistični propagandisti govorijo, kako so kitajski komunisti »napredni« in kako so »osvobodili« »zasužnjeno ter zaostalo« kitajsko ljudstvo. Razgovor Lloyd - Nasser Britanski zunanji minister Selwyn LIoyd se je sešel z egiptovskim ministrskim predsednikom Nasser jem. Časnikarska poročila pravijo, da je Nasser Lloydu zagotovil, kako se zaveda nevarnosti komunističnega pronicanja v zvezi s prejemanjem češkoslovaškega orožja. Pripomnil je baje, da bi rad našel primerno osnovo za sodelovanje z Zahodom, a ta bi morala bili v skladu z arabsko neodvisnostjo. Take osnove ne vidi v bagdadskem vojaškem zavezništvu. Pripravljen je baje tudi razpravljati o ureditvi arabsko-izraelskega spora na podlagi meja, kakršne so bile 1. 1947. Če to drži, je morda še kaj upanja, da bi pravočasno zaprli komunizmu vrata v arabski svet ter preprečili vojno med Arabci in Izraelom. Položaj se je v obeh pogledih žal že tako zaostril, da pomirljive besede ne zadoščajo več. Zato bomo bodoči razvoj lahko presojali edino po dejanjih, ki jih nihče ne more prikriti. Revolucionarni izum Stojan Bjelanovič, ki študira na beograjski 'tehniki, je izdelal ladijski vijak cikloidne oblike, ki se razlikuje od sedanjih in ki omogoča gibanje in manevriranje ladje brez krmila. T)a bi svoj izum podprl tudi teoretično, je mladi izumitelj vztrajno delal 10 let. Nekateri jugoslovanski listi trdijo, da bo ta izum verjetno izzval revolucionarne spremembe v ladje-delstvu, ki ne bodo nič manjše kakor tiste, ki jih je pred 75 leti povzročil Anglež Troninkraft. kateri je dal končno obliko sedanjemu ladijskemu vijaku. Atlantske sile v Nemčiji Ameriške, angleške in francoske sile, ki so v Zahodni Nemčiji, niso več zasedbene sile, temveč spadajo v okvir atlantskih obrambnih sil. Doslej jih je morala vzdrževati Nemčija. Zdaj tega ni več dolžna, vendar pa tri zahodne velesile želijo, naj še prispeva za le čete, dokler ne bo imela sama lastne vojske. To naj bo njen prispevek za skupno obrambo. Nemška javnost tej želji nasprotuje, vlada pa se je začela pogajati z ostalimi zahodnimi zastopniki. da bi vprašanje uredili. Pogajanja še trajajo. Volitve v Avstriji Med avstrijsko krščanskosocialno in socialistično stranko je nastalo precejšnje nasprolstvo glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev, bivše nemške imovine in trgovinskega letalstva. Socialisti se zavzemajo za ureditev teh zadev po socialističnih načelih, tako da bi vse postalo državna last, ljudska stranka pa je za zasebno pobudo. Ker se niso mogli sporazumeti, so sklenili, naj se o teh vprašanjih izreče ljudstvo na volitvah, ki bodo 13. marca. Zdaj inia krščanskosocialna ljudska stranka 74 poslancev, socialisti pa 73. Pričakujejo, da bosta ti stranki po volitvah spet stopili v vladno koalicijo. NAŠ TEDEN V CERKVI SLOVANI ZA SV. OČETA Apostolstvo sv. Cirila in Metoda Proslava bo v dveh obredih: la-bo proslavilo v Rimu osemdesetlet- tinskem in vzhodnem. Sv. mašo v nico sv. očeta dne 15. marca ob 9. latinskem obredu bo daroval polj- uri v cerkvi Marije Pomočnice. A- ski škof Gaivlina, nato pa bo vzhod- postolstvo sv. Cirila in Metoda po- ni škof Bučko opravil ostali del pospešuje vrnitev slovanskih narodov božnosti v vzhodnem obredu. Litur- v katoliško Cerkev. Na to proslavo gično petje bodo izvajali bogoslovci so povabljeni vsi Slovani, ki žive v iz ruskega, češkega, poljskega, hr- Rimu, da bodo tako zastopali vse vaškega in ukrajinskega papeškega razne slovanske narode od Rusov do zavoda. Tako bo tudi slovanski svet Slovencev. Pri tej proslavi bodo mo- izpričal svojo zvestobo namestniku lili za sv. očeta, za kardinala Wy- Kristusovemu na zemlji v imenu szinskega in Stepinca, za vse škofe, vseh rojakov onstran železne zavese, duhovnike in vernike, ki trpijo pod ki tega javno ne morejo in ne sme- komunizmom. jo storiti. Tržaški Slovenci svetemu očetu Duhovska zveza v Trstu prireja za nedeljo 11. marca skupno proslavo v čast svetemu očetu papežu Piju XII., osemdesetletniku, ki že sedemnajst let srečno vodi našo sveto Cerkev. Sveti oče je dopolnil osemdeseto leto 2. marca, v ponedeljek 12. marca pa poteče sedemnajst let njegovega vladanja katoliške Cerkve. Tržaški katoliški Slovenci se pridružujemo vsem zvestim katoličanom po širnem svetu in v velikem veselju in hvaležnosti prirejamo svetemu očetu za njegov in naš praznik sledeče: NEDELJA — 11. MARCA — PAPEŠKI DAN Ob 3,45 v cerkvi na Montuzzi sveti rožni venec, nato skupna ura molitve pred Najsvetejšim za svetega očeta. Uro bo vodil kapucinski pater Fidelis iz Gorice; sledi blagoslov. Ob 5. uri v Marijinem domu (ul. Risorta) svečana akademija. Ob tej priliki bomo videli izreden film o sedanjem svetem očetu; film ima naslov: Pastor Angelicus. Duhovska zveza vabi vse zveste tržaške vernike k tej skupni proslavi. Dovolimo si predlagati, da bi vsaj v Trstu popoldansko službo v posameznih cerkvah opustili in se vsi skupno udeležili molitvene ure za svetega očeta na Montuzzi. Žal nam je, da nimamo na razpolago večje dvorane za izvencerkveno proslavo. Naredimo pač, kar v danih razmerah moremo. To nase vabilo velja vsem katoliškim organizacijam in splošno vsem vernikom dobre volje! UMRL JE APOSTOL TRPEČE NEDOLŽNOSTI 11. 3. nedelja, 4. post.: sv. Sofronij, šk. 12. 3. ponedeljek: sv. Gregorij, papež 13. 3. torek: sv. Rozina 14. 3. sreda: sv. Matilda, kraljica 15. 3. četrtek: sv. Klemen Dvoržak 16. 3. petek: sv. H Harij in Taci jan, m. 17. 3. soboto: sv. Patricij, š.; sv. Jedert, d. * SV. GREGORIJ, (t 604) je bil sin odličnih staršev. Po dokončanih višjih študijah, je dobil važno državno službo pretorja. Po očetovi smrti se je umaknil v samoto ter ustanovil sedem samostanov, v enem izmed njih je bil opat. Nekaj časa je bil papežev poslanec v Carigradu. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je odšel Jezus na ono strun Galilejskega, to je Tiberijskega morja. Šla pa je z njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu Velika noč, judovski praznik. Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?k — To pa je rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, ca bi vsak le kaj malega dobil.a — Fjden izmed njegovih u-čencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« — Jezus pravi: »Velite ljudem sesti.u — Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se Očetu zahvalil in jih razdelil med sedeče: prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: »Poberite kosce, ki so ostali, da se ne končajo.a —- Pobrali so torej in napolniti dvanajst košev s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli. Ko so torej ljudje vid'Ir čudež, ki ga je storil, so govorili: »7i bil Veliki petek polpraznik. tako da bi popoldne bil dela prost dan. Na ta način bi bilo omogočeno tudi delavcem, da se udeležijo verskih obredov Velikega petka, ki se začnejo ta dan bolj zgodaj popoldne. Nekateri •podjetniki so na predlog že pristali. Bog daj, da bi jih bilo veliko iakih. VERSKI POUK »UTRUJA« V vzhodnem delu Berlina so v različnih šolah prepovedali poučevanje verouka v popoldanskih urah. Zupan vzhodnega Berlina Herbert je dejal, da otroci ne smejo priti utrujeni k pouku važnih predmetov, kot je na primer matematika. Uživati morajo tudi nekaj prostega časa. Za vsemi temi izgovori pa se skriva bridka resnica, da hočejo otrokom odvzeti, verski pouk in jih tako napraviti za brezverce in kasneje za orodje partije. KOMUNISTIČNA KULTURA Finci so dobili nazaj pomorsko oporišče Poirkula. Tudi tu se je pokazalo, kakšna je sovjetska kultura. Cerkev sv. Mihaela iz 1. 1400 so .spremenili v zabavišče. Na poti jim je bilo tudi pokopališče. Z grobov so odstranili vse mramornate križe in jih uporabili kot gradbeni material. Sovjetski poslanik v Helsinkih se je na pritožbo izgovarjal, da so križe odnesli vojaki brez vednosti svojih predstojnikov. Kako srečni so sovjetski vojaki, ki uživajo tako veliko svobodo! Z BOGOM ZAČNI VSAKO DELO . . . V teh dneh je predsednik Kubitschek prevzel vodstvo Brazilije, ki je številčno največja katoliška država. Pred prevzemom oblasti je Kubitschek z vso družino prisostvoval sveti maši, ki jo je daroval nadškof mesta Rio de Janeira. ABESINSKI CESAR OBISKUJE MISIJONARJE 15. januarja je abesinski cesar obiskal katoliški misijon v Asinari. Sprejelo ga je veliko število gojeneev raznih misijonskih zavodov: šol, sirotišč, delavnic, itd. Cesar se je zahvalil za lep sprejem, nakar je pohvalil delo katoliških misijonarjev. Zlasti ga veseli lojalnost katoličanov in njihova poklicna usposobljenost. 01) slovesu je daroval misijonu 10.000 dolarjev. KATOLIŠKI SOCIALNI NAUK V PRAKSI Sveti oče je podelil viteški križ svetega Gregorija Velikega angleškemu tovarnarju Alanu Turnerju. Ta je z velikim uspehom v svojih tovarnah praktično izvedel socialni nauk Cerkve. Je oče številne družine, saj ima devet sinov in je tudi napisal več del o socialnem vprašanju. V tovarni je dal zgraditi kapelico, da sc morejo delavci vsak dan udeležiti svete maše, če želijo. trpijo, ker si hrano ukradejo, če so lačne. Med ljudmi jih pa ni malo, ki so lačni in zapuščeni in često ne po svoji krivdi. Torej nasilno ponižani pod nivo živali! Kakšna hudobija in socialna krivica! Še več: taka brezbrižnost je neodpustljiv zločin! Preveč je na svetu samoljubja in premalo srca za bližnjega. Skrb za kruh je Bog poveril ljudem, čeprav je kruh v bistvu božji dar. Bodimo hvaležni Bogu, če ga imamo! 2. Prva in glavna je pa duša. Najvišji čl. Učenik nikakor ne posveča prvenstvene skrbi umrljivemu telesu in njegovim potrebam, marveč jo podredi prvi in glavni stvari: to je duša, ki je ustvarjena za večnost. Ljudje po navadi ne zanemarjajo telesa, a kar na splošno vse premalo mislijo na neumrjočo dušo. Telo včasih pretirano krmijo, dušo pa pustijo lačno, brez posebne hrane, brez pogostega sv. obhajila. Zavedajmo se: veliko več velja naša duša kot pa telo! Zasluži vsestransko prednost. Potemtakem skrbimo za prehrano duše! Glejte: To, kar je ( s potrebno razliko) vsakdanji kruh za naše telo, to je sv. Evharistija za našo dušo. Razumemo tedaj potrebo in veliko korist pogostega sv. obhajila. To je jed, katere učinek ne mine, in nadvse sladka gostija brez vsake primere. Prejemajte radi in pogosto sveto obhajilo, če hočete, da bo vaša duša zdrava, krepka in večno srečna! Cerkve IMENOVANJE ŠKOFA V BOCNU Sveti oče je imenoval dosedanjega dekana v Cortini d’Ampezzo monsignorja For-rer-ja za pomožnega škofa, ki bo uradno zastopal nadškofa iz Trenta v tistih delih trentinske škofije, ki spadajo pod provinco Bočen. Svojo rezidenco ho lahko imel v Bocnu. Novi škof je nemške narodnosti. Tako imajo sedaj južni Tirolci dva svoja škofa in sicer v Brixnu in v Bocnu in imajo v cerkvenem oziru skoraj popolno samoupravo. S CELEGA SVETA PIŠEJO SV. OČETU Že v deset tisoče gredo telegrami in pisma, ki v teh dneh vsak dan prihajajo v Vatikan z vseh strani sveta. V njih je kakor vklenjeno srce vesoljne Cerkve, ki trepeče v ljubezni do svojega visokega poglavarja, Pija XII. Telefonska in postna postaja v Vatikanu delata te dni ponoči in podnevi s pomnoženim osebjem in še ne moreta sproti sprejemati ogromnih kupov pošte in telegramov, kot jih v Vatikanu še niso videli. Koliko je dela te dni na vatikanski po<šji, nam povedo številke: samo dne 2. marca je dospelo 14 tisoč telegramov, dva tisoč radiogramov, 90 kg pisem in 150 kg vizitk in razglednic, med temi je bilo 500 priporočenih .pisem in 600 ekspresnih. In od kod prihaja ta pošta? Od vsepovsod, prav iz celega sveta. In kdo piše? Ljudje vseh vrst: škofje in nadškof-je, poglavarji držav in njih ministri, učenjaki in delovni ljudje, organizacije in posamezniki, delavei, dijaki, otroci, bolniki. Vse druži ena in ista ljubezen do svetega očeta. SKAVTI ZA SVETEGA OČETA Vse skupine italijanskih skavtov bodo imele za 80-letnico svetega očeta sveto mašo po namenih sv. očeta. SVETI OČE GOVORI OTROKOM Na pepelnično sredo je govoril sv. oče po radiu otrokom v Ameriki, ki obiskujejo katoliške šole. To se je zgodilo že desetič, da jih je povabil, naj zbirajo darove za revne otroke. Spojnnil jih je, naj se ubož-nih spomnijo zlasti pri sv. obhajilu. ŠTIRINAJST TISOČ ZVONOV Te dni so v Cremi v Lombardiji preizkusili pet novih zvonov, ki so jih v tamkajšnji zvonarni vlili za stolnico v Potenci. Ti zvonovi nosijo štev. 14 tiso«, kajti toliko so jih po vojni na novo vlili na račun vojne škode. — Niso pa še vlili zvonov za cerkve v slovenskih vaseh onkraj meje, čeprav je italijanska vlada izjavila, da je pripravljena na novo vliti in vrniti tudi slovenskim eerkvaan vse med vojno zaplenjene zvonove. Toda jugoslovanske oblasti nočejo zvonov. Celo tisti, ki so že vliti, čakajo v Gorici, da bodo »Kranjcem vremena se zjasnila«. Zakaj jih nočejo? Morda zato, ker ne marajo, da bi jim zbujali vest. Pred časom smo v »Katoliškem glasu « že poročali o tem čudovitem apostolu, ki mu je bilo ime don Carlo Gnoechi in ki je zadnje desetletje svojega življenja posvetil trpeči mladini. Ko je začel udejstvovati svojo zamisel, ni imel drugega kakor samo svojo neizmerno ljubezen do trpečih otrok in neomajno vero v božjo previdnost. Danes je našlo toplo zavetje v njegovih zavodih v Milanu, Turinu, Inverigu, Cas-sanu, Pessanu in Ariosiu, nad tri tisoč malih vojnih pohabljencev. Poleg zdravniške eskrbe dobe otroci v teh zavodih tudi vso potrebno umsko in strokovno izobrazbo, tako da jim spričo te gotovosti in pripravljenosti za življenje popolnoma izgine občutek manjvrednosti. Pred tremi tedni je apostol malih pohabljencev zaslutil, da se mu bliža njegova zadnja ura. Njegovo zdravje, ki je za-dohilo prve, nepopravljive udarce v tisti strašni zimi na ruskih stepah, ko je knt vojni kurat s preostankom italijanske armade ARMIR bežal proti zahodu, se je v zadnjem desetletju silno poslabšalo. Zaman je bilo vse prigovarjanje njegovih prijateljev, naj si privošči tnalo več počitka. »Poskrbel sem za male pohabljence, sedaj pa so še paralitični otroci, ki čakajo moje pomoči.« Tako jim je odgovarjal in bil neprestano na delu, da bi tudi tem nesrečnim otrokom poskrbel varno zavetje. A njegovi zvesti so vedeli, da so njegove moči pri kraju. S silo so ga odpeljali na milansko kliniko, kjer so zdravniki izrekli nad njim smrtno obsodbo: rak na hrbtenici s težkimi posledicami za pljuča in vse ostale organe. Milanski škof, ki je prvi zvedel za zdravniško diagnozo, je prihitel k bolniku in niu s solzami v očeh povedal strašno resnico. Don Gnoechi pa je ostal miren in smehljaj je spreletel njegovo obličje, ko je dejal: »Blagoslovljena naj bo božja volja! Sem duhovnik in prosim Boga, da bi umrl v milosti njegovega duhovništva! Pomagajte mi, da bom prav umrl.« Od takrat se je njegovo telo, kakor daritvena žrtev, vedno bolj pouzivalo v trpljenju. Z izrednim junaštvom je prenašal silne muke in bil vesel, da je končno tudi on deležen tistega trpljenja, ki je v toliki meri trgalo nedolžna telesca njegovih varovancev in o katerem je tako*. lepo napisal v svoji knjigi: Pedagogija trpljenja nedolžnih : »Naše kunanje zadržanje do trpečega o-troka mora prevladovati globoki čut spoštovanja in občudovanja, skoro bi rekel ceščenja. Kajti v trpečem otroku ne smemo gledati samo otroka, predčasno poklicanega, da sodeluje v veliki armadi človeškega trpljenja, ampak nedolžno jagnje, ki očiščuje in rešuje po velikih be- sedah Kristusovih: živa žrtev trpeče nedolžnosti za grešno človeštvo.« In še dalje razlaga veliki apostol, kako je »rešil« toliko trpečih in jih pridobil v dobrobit vseh: »V letu 1950 so moji mali pohabljenci obiskali sv. očeta. Prinesli so mu v dar izredno darilo, Kristusov monogram, sestavljen iz dveh bergel, obsutih z malimi biseri. A to niso bili navadni biseri. Ko sem sv. očetu povedal, da vsak biser predstavlja težko operacijo, ali pa drugo boleče zdravljenje, ki so ga junaško prestali mali pohabljenci po urah in urah težkega boja, samo da bi lahko tudi njihov biserček krasil Kristusov monogram, se je sveti oČe zamislil in v njegovih očeh so zatrepetale solze.« Sedaj je ta veliki mož, ki je dal tudi trpljenju svoj naj višji in najlepši smoter, ležal na smrt bolan. Zaman so otroci po vseh zavodih zanj molili, zaman so se štirje izmed njih podali v Lurd, da tam izprosijo zdravja ljubljenemu očetu. Dne 28. februarja zvečer je prenehalo biti njegovo očetovsko srce. Vse je daroval za svoje najmlajše trpine, vse svoje zmožnosti in moči in sedaj še svoje veliko trpljenje. Nič ni bilo več zdravega nai njem, nič, kar bi ne dosegla razkrajalna moč bolezni. O-stale so mu samo še oči, itiste svetle in dobre oči, ki so vlile poguma tisočerim in tisočerim. In tudi te je daroval. Štiri dni pred smrtjo je izrazil svojo zadnjo željo. Njegove oči naj služijo dvema slepima pohabljencema, da bosta spet spregledala. Izbrali so enega v 'rimskem zavodu don Carla Gnooehija in drugega v zavodu v Inverigu. Eno uro po njegovi smrti so zdravniki izvršili njegovo oporoko! Odvzeli so mu roženici iz oči in jih prenesli v mrtve očesne dupline dveh slepih pohabljencev, Silvia Colagrande in Roberta Rocca. Žrtev don Gnoechija je bila tako popolna. Novi svetnik je odšel v nebo, zemlja pa je postala zopet za enega svetnika ubožnejša. POVEČANJE SONČNEGA IZŽAREVANJA V zadnjih dneh so meteorološke postaje zabeležile izredno povečanje sončnega izžarevanja, kakor tudi ogromne skupine peg na soncu. Tako poročajo opazovalnice na Greenvvichu, Kolumbijska univerza v Nevv Yorku, opazovalnica v Herstmoneeuxu, kakor tudi astronomske opazovalnice Musa-šino na Japonskem in raziskovalni center v Tokiu. Ti slednji poročajo, da jo ob času, ko je bilo sončno izžarevanje na višku, znašala toplota fotosfere 5000 stopinj, toplota sončnega venca pa milijon stopinj. življenja Leto VIII - 1956 - Štev. 10 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 ORKAN ZA ORKANOM PRI NAS NA TRŽAŠKEM Pri nas na Tržaškem je vse po starem, to je vse narobe! Vsi tožimo, da ni denarja, a nobeno drugo mesto v državi si toliko ne privošči za pust in vsako nedeljo kakor prav Trst. Dežela seveda ni izvzeta. Glejte samo na vespe. Tam proti Benetkam. vidite na sto koles eno vespo, na Tržaškem pa na sto vesp enega kolesarja! In vendar tožimo kakor razvajeni otroci. Naša nesreča je pač jj tem, da so zavezniki odsh, oziroma da so sploh kdaj k nam prišli! Ce bi vsaj tisti londonski papir prav skupaj zlimali in se za svoje veledelo vsaj od daleč enkrat na leto brigali! Tako pa so odšli v nirvano in se nam tiho posmehujejo, češ, saj smo vam napisali naš testament, zakaj pa se ga ne držite! Pa poglejmo zadevščino malo bliže: Vihar zaradi krivičnega osnutka o zakonu za slovensko šolo je ze skoraj mimo. Ostali so samo dvojezični napisi na naših šolah, vse drugo pa teče po starih tirnicah. Komaj je torej za nekaj časa u-tihnil orkan proti naši šoli, ze nas je na lepem zajela druga burja, ki je tudi prišumela iz znane londonske tovarne nerazumnih sporazumov in raznih tajnih dokumentov in instrumentov, ki jim sploh imena ne vemo. Titovski komUnisti so prejeli od demokrščanske vlade veliko milijonov za zgradbo skupnega slovenskega kulturnega doma v Trstu. Mi smo sicer to burjo že nekdaj napovedovali — in sedaj je tu. Najmanj, kar moremo o tem dejanju demokratične vlade v svobodnem svetu reči, je to: izročitev nakazila za skupni kulturni dom komunistom je izdajstvo velikih in lepih načel, za katere v tem primeru po zraku maha sedanja deniokrščanska vlada. Izdajstvo, pribijamo, in sicer veliko izdajstvo! Komunisti so lastniki nove velike palače, namenjene vsem Slovencem! Komunisti so obenem upravniki iste zgradbe, kakor se nam sami predstavljajo! Ni treba imeti več kakor pet osnovnošolskih razredov, da vsak spozna resnico: iz te moke ne bo kruha za vse, ampak samo za komuniste! Ti se nam sedaj smejejo, da je veselje, hkrati pa se že hudujejo, ker da jim naše nasprotovanje nič ne ugaja in že celo škodi. Danes ponovno povemo komunistom in sedanji italijanski vladi, da so nam več načela kakor milijoni! Čeprav je denar izročen za zgradbo skupnega kulturnega doma, mi tržaški katoličani s lem načinom nismo zadovoljni, ker je s tem v celoti pogaženo temeljno protikomunistično papeško načelo: komur je mar krščanske kulture ne bo v nobenem primeru sodeloval s komunisti! Komunisti se sicer radi našega zadržanja norčujejo in že pravijo v nedeljskem dnevniku, da bojo začeli hodili po. drugih ulicah kakor katoličani. Razumemo, da naše jasno stališče komunistom ne ugaja, zlasti ne ugaja tako imenovanim zmernim komunistom, ki si dajejo ime »katoliki«, toda druge poti ni in je za pravega katoličana na more biti! Kdor je zdrav, ima vso pravico, da se varuje okuženega bolni- ka! Če pa bi se le dokončno zgodilo, da bomo morali iti slovenski tržaški katoličani skupno z duhovniki pod isto streho skupnega doma s komunisti, tedaj povemo že danes ob 80. obletnici svetega očeta Pija XII., da je tržaške slovenske katoličane spravila v nezaželeno družbo s komunisti sedanja demokrščanska vlada in prejšnja Scelbova, ki je odgovorna za londonski sporazum! Kakor se vidi iz slovenskih časopisov na Primorskem, je položaj danes sledeč: »Demokracija« in »Katoliški glasu pozdravljala začetek izvrševanja londonskega sporazuma, le se ne strinjata z načinom. »Demokracija« prav pove, ko pribija, da sedanja italijanska vlada izroča milijone idejnim in faktičnim nasprotnikom, lojalne državljane in protikomunistične Slovence pa zapostavlja in pozablja! »Novi listu, »Delo«., »Primorski« in »Soča« pa na vse pretege zvonijo in oznanjajo vsemu svetu veselo novico o novem skupnem domu za vse Slovence na Tržaškem. (»Novi list« se je s svojimi »katoliki« tako zopet pokazal v pravi luči). Tudi nekateri italijanski listi se kar naprej čudijo temu nerazumljivemu dejanju vlade, ki tako hiti z izročanjem milijonov komunistom, a prave slovenske demokrate pozablja in omalovažuje. Ti listi zlasti zamerijo, da vlada ni imela poguma povedati te novice jasno vsem državljanom, ampak so zanjo skupno z demokratičnimi Slovenci zvedeli iz komunističnega »Primorskega dnevnika«. TRŽAČAN Nas Trst uči ? Spovedna molčečnost in osebna svoboda Bližajo se velikonočni prazniki in z njimi dolžnost prejeli sveto obhajilo ter o-praviti sveto spoved. Sveta spoved bi se na prvi pogled zdela nekaj nerodnega in za sedanje napredne čase nekaj zastarelega. V resnici pa ni tako. Sv. spoved je nekaj, kar človek kot socialno bitje nekako potrebuje. Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus, ki ni bil le pravi Bog, ampak tudi pravi človek, je vedel tudi za to našo potrebo in je postavil ta zakrament v našo tolažbo. V kakšnih okoliščinah in kako je Gospod postavil ta zakrament, je vsakemu kristjanu dobro znano, saj je to predmet pouka vsem otrokom, ki se pripravljajo na prejem prvega svetega obhajila. IN a j raje povem, kako so se ljudje vedno posluževali tega božjega daru. V prvih stoletjih krščanstva so si ljudje privoščili tega zakramenta v obilni 1 meri, ker so imeli navado pristopati k svetemu obhajilu pri vsaki sveti daritvi. Pozneje, ko so ljudje začeli opuščati Gospodovo mizo, so začeli opuščati tudi to sredstvo zveličanja. Prišlo je tako daleč, da so verniki tako zapustili evharističnega Boga v svetem obhajilu, da je morala Cerkev točno določiti, kdo in kdaj mora k svetemu obhajilu in torej tudi k spovedi. Cerkvena zapoved jasno ukazuje, da je treba o velikonočnem času prejeti sv. Rešuje Telo in vsaj enkrat v letu opraviti sv. spoved. Cerkveni zakonik namreč v kan. 906 določa: Vsak vernik, moški ali ženska, je dolžan, ko je prišel v leta razločevanja, to je k pameti, vestno spovedovati se vseh svojih grehov vsaj enkrat na leto«. ■ Za marsikoga je sveta spoved nekaj težkega v strahu, da ne bi spovednik njegove izpovedi kakor koli izrabil. Dobra mati Cerkev je pa tudi za to poskrbela in zajamčila tajnost zaupanih skrivnosti v kanonu cerkvenega zakonika št. 889, ki pod najstrožjo cerkveno kaznijo zapoveduje spovedniku, da naj zelo pazi, da ne bi kakor koli izdal spovedanca. To so spovedniki vedno strogo držali in raje sprejeli kazni, kakor da bi kaj izdali . v zvezi pri sv. spovedi zaupanimi jim skrivnostmi. Tako poznamo in častimo sv. Janeza Ne-ponvuka. ki je raje umrl mučeniške smrti, kakor da bi prelomil spovedno molčečnost. V zadnjih časih smo imeli zgled take molčečnosti v mučnem slučaju, ki se je dogodil leta 1949 v vasi Gorje pri Bledu, kjer so obsodili župnika- Alojzija Pavliča, ker ni hotel izdati spovedanca, ki naj bi mu bil zaupal neki zločin. Župnik je presedel polnih devet mesecev v zaporu raje, ko da bi kaj povedal o tem, kar je zvedel pri spovedi, in bi gotovo ostal v ječi še veliko več mesecev in tudi let, ako ne bi medtem oblast izdala zakona, da duhovnik ni več dolžan javiti zločina, ako je zanj izvedel v spovednici. Spoved, to je samoobtožba, je vsekakor cenjena in to ne samo na verskem polju, temveč celo na političnem, saj prisostvujemo prav v zadnjih časih avtokritikam, to je spovedim in celo javnim, ne samo tajnim, kakor je naša krščanska spoved. Od ljudi, ki hvalijo take avtokritike, je pričaikovati spoštovanje tudi krščanske spovedi! Ne bi radi slišali, da bi še kdaj in še kje na svetu oblast silila h kršenju spovedne molčečnosti pod kakršnokoli pretvezo. Tako početje bi morali samo najodločneje obsojati. S tako zahtevo bi oblast samo grobo gazila najbolj enostavne pravice osebne svobode. Upamo in pričakujemo, da' se ne bo v tem letošnjem času velikonočnih spovedi nikjer na svetil, tudi pri naših bratih v matični domovini Jugoslaviji ne, izvajal nikak pritisk na duhovnike, da bi izdali spovedno molčečnost, oziroma da bi morali trpeti zaradi nje! Odgovorne oblasti naj vedo, da bi tako nasilje spodkopalo ugled ne duhovniku-trpinu, marveč njim samim. “LASCIA 0 RADDOPPIA,, Kdo ne pozna, ali pa vsaj ni še slišal o tej zanimivi igri, ki jo je v zadnjem času vrgla v svet televizija? Kdor le more, hiti ob četrtkih k televizijskim aparatom, da tam prisostvuje napeti bitki vprašanj in odgovorov. Zanimiva je statistika odziva k tej igri. Do danes je v Italiji 30 tisoč oseb zaprosilo za udeležbo, približno 1800 oseb na teden. Največ prošenj so dobili v tednu od 21. do 28. januarja in sicer sedem tisoč. Najbolj priljubljena tvarina teh igralskih izpraševanj sta op. glasba in nogomet. Sledijo kolesarski šport, atletika in kino, nato v vedno manjših odstotkih zgodovina, zemljepis, filatelija, italijanska literatura, gledališče, vremenoslovstvo in moda. Največ prošenj je poslal Piemont, sledi Lombardija, Emilia in Lazio. Še celo iz krajev, kjer nimajo še televizijskih postaj, so dobili veliko prošenj. Zanimalo bi nas vedeti, ali je tudi kaj priglašencev iz krščanskega nauka. V časopisih smo brali zadnje tedne, da so v Trstu učno osebje in nameščenci slov. srednjih šol ustanovili enoten sindikat. To je dalo povod »Primorskemu«, • da je na slovenske šolnike v Gorici naslovil precej dolgovezen poziv, naj sledijo zgledu Tržačanov in tudi oni ustanove enoten sindikat vseh slovenskih šol. Z ozirom na odločitev tržaških šolnikov in na poziv »Primorskega« hočemo tudi mi povedati svoje mnenje. 1. Iz časopisnih poročil o ustanovitvi zgoraj omenjenega sindikata v Trstu se razbere, da so eni slavili to ustanovitev kot svojo veliko zmago (»Primorski« in »Delo«); drugi so pa izrazili sicer svoje zadoščenje, a brez prevelikega navdušenja, nasprotno je bilo opaziti celo zaskrbljenost (»KG« in »Demokracija«). 2. Ko prebiramo članke o slovenskih so-lah v »Primorskem« in »Soči« ter jih trditve, kako zelo jim je pri srcu blagor slovenskega šolstva, ne moremo pozabiti, kaj so ti in slični časopisi pisali o slovenskih šolah v preteklosti in kako so se do slov. šol zadržali njih uredniki in somišljeniki prva leta po vojni. Ne bomo pozabili, da je slovenskim šolam v prvih letih po vojni morda največ škodovala ravno OF, ki je tista leta še družila oboje komuniste. »Primorski« je veliko tega sovražnega razpoloženja ohranil še do danes in znano nam je, da mu je profesorski zbor z goriškega učiteljišča še pred nedavnim v posebnem pismu tudi očital, češ da s svojim neutemeljenim in lažnjm poročanjem o razmerah na slov. šolah ruši ugled istih. Zato nas njegovi pozivi k enotnemu delu za blagor slovenskih šol veliko ne ganejo. 3. Kljub temu se zavedamo, da je slovenska šola velika pridobitev za našo manjšino in da zato moramo slovenske šole braniti in jim z vsemi sredstvi pomagati do trajnega obstanka in do vedno večjih uspehov. Tega so se katoliški in demokratični Slovenci vedno zavedali, tudi v letih 1945 in pozneje. Zato so tudi vedno ves čas bili prvi branilci in glavna podpora slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem. Vsled tega katoliški in demokratični Slovenci na Goriškem ne moremo biti proti enotnemu sindikatu slovenskih šol, če bodo dane garancije, da bo to v resnici sindikalno udruženje in ne samo prikolica neke stranke, oziroma nekega ideološkega gibanja, ki je vedno kazalo tako bore malo smisla do stvarnih potreb naših šol. Slovenski šolniki na Goriškem se moramo zato ob zgledu naših tržaških kolegov zamisliti in, ne da bi kupovali mačko v vreči kogarkoli, presoditi, ali kaže za blagor slov. šol na Goriškem slediti zgledu tržaških kolegov. Zdi se, da kaže, če bodo dani potrebni pogoji, Pacificus Iz Beneške Slovenije ................—i .......... ■ ■ ......■■■■ katoliške Cerkve v obmejnem ozemlju. ,r ,r , Pohujšanje obstoji namreč v tem, da že V »Messaggero Veneto« smo v nedeljo , , ' , . . i , . . .. vsi ljudje vedo in o tem javno govore, da 19. lebruarja zopet citali uradno poročilo . . .1 ,1 . je pri najbolj aktivnih sodelavcev znanega o poteku »ljudskega upora« proiti novemu * . . . . „ .. ... , . »komitata« za gonjo proti slov. duhov- župniku Kjacieu samo zato, ker je »Mo- . , . , .. . 0 . . nikom nekaj laskih duhovnikov, od kate- venec«, kakor ljudstvo. >oospese le sanzto- , » -i 1 • . i- i- • TT rih naj bi bil eden kakor »tajnik«, ki pi- ni per u pronuneiamento di l.osizza«. u- ... . , . , _. , . XT se letake, memoriale 111 dopise v čajnike, por »ljudstva« in... pisanje »M.V.« je nam- 1.1 ...... Tudi ta zadnji, zelo strupeni letak, pn- reč ostrasilo cerkvene predstojnike, ki so ... . . , , „ „ v. , , pisujejo omenjenemu gospodu, katerega v zadregi odložili odločitev kozijske zade- . . .... r xr imena nočemo zaenkrat spraviti v javnost ve do prihoda novega nadskola. V tem , , lvl - * -vii* v upanju, da se poboljša, času pa je novi nadskol ze preštudiral, ali ni neprevidno pošiljati starega beneškega ? * ♦ ♦ • ♦ • * ♦ *1 V1 ***** M M * * • * V* * ** ♦ *.* * M* duhovnika v obmejno beneško vas. Veliko | »katoliški glas” v vsako razočaranje za %šempctrskega dekana don j slovensko drUŽinO I Venutija, ki je ze imel v ze.pu »sankcije« i ________________________________________________ in nestrpno čakal, da bi jiib sporočil ko- zjiškim ovčicam. Vse to smo razbrali v BOMBE ZA ITALIJO »Messaggerovem« poročilu.' Za drugi dan, v ponedeljek, je bil za- Prvič v zgodovini so Združene države kotno tiskan v Čedadu obširen letak brez poslale dve bombi iz kobalta, ki bodo slu- podpisa in takoj razposlan v zaprtih ku- žile za zdravljenje raka. Bombi je pripe- vertali oblastem in bolj odgovornim oseb- 1 jala prekooceanska potniška ladja Conte nostim dežele. Letak obširno obdelava Bianeamano. Izkrcali so ju v (jenovi. Prva vzroke kozjiškega »upora«, g. Kjačiča, je namenjena neki rimski bolnišnici, dru- »Trinkov koledar«, sv. Cirila in Metoda, ga pa turinski. Bombi iz kobalta so ukr- slovensske duhovnike itd. in o>pozarja na eali na ladjo kot navadno blago. Da bi nevarnost, ki preti deželi od strani sloven- -preprečili radijsko izžarevanje, so jih ovi- skih duhovnikov. li s svinčeno ploščo težko nad eno tono. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža Jožefa Copetti sem prejela toliko izrazov iskrenega sočutja, da se čutim dolžna izreči vsem javno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem g. župniku iz fare sv. Ignacija*, č. g. Persig-u, ki je, mojega moža pripravil za zadnjo pot, vsem sostanovalcem, sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji po.ti in mi bili v tolažbo v najtežjih dneh. Gorica. Tolmin, Vicenza, Turin, 5. marca 1956. Žena ANA KLOBUČAR vd. COPETTI in ostali sorodniki p 7>0/m mojemu, Honde že jesam CERKVENI PEVEC — CERKVENIM PEVCEM Ne zamišljajte si in ne sprejemajte sledečih misli kot cerkveno postno besedo kakega gorečega misijonarja, o ne! Sprejmite. jih, dragi pevci in pevke, organisti in poborniki cerkvenega petja kot trezno, stvarno in objektivno razmišljanje o petju. Lepo in vsestransko pravilno petje je namreč samo eno, naj bo pa že cerkveno, ali prosvetno. Naloga takega petja je smiselno in doživljcno podajanje vsebine. Za cerkvene pevce je prav zaradi tega potrebna vera v Boga, ki ne prenaša neiskrenosti in odrskih potvorb in pretvorb. Poju Bogu mojemu, donde že jesam. Besedilo tega pevskega gesla na praporu enega najstarejših cerkvenih pevskih zborov na slovanskih tleh je kratko, jasno in rekli hi, samo od sebe razumljivo: pojem svojemu Bogu od katerega izhajam. In vendar! Kako malo mislimo na to! Kako je naš duh na cerkvenem koru daleč od vzvišenega namena cerkvenega petja. Kolikokrat smo polni sami sebe, na-mesito da bi bili polni slave božje. Svojega duha povzdigujemo neredko bolj k posvetnim ciljem kot pa k Bogu. Naša pevska prizadevanja na cerkvenem koru gredo prenekaterikrat kvečjemu samo za nekimi zunanje estetskimi učinki, ki mogoče niso niti v skladu z vsebino, še manj pa z namenom posameznih pesmi. Kako kričavo, bahavo in domišljavo je včasih naše petje, v resnici je pa le prazno, puhlo in mehanično. V svoji površnosti za padamo neredko tudi v čisto pevske pogreške in pojemo tako, da vernike naravnost motimo in jih odvračamo od Boga; o tem bi bilo potrebno pisati v posebnem članku, še boljše pa govoriti pri pevskih vajah. Skratka lahko Tečemo, da vse premalo mislimo na to, da pojemo svojemu Stvarniku, ki je začetek in vir vse lepote in sam najvišja Lepota. Potrebno je, da se kot cerkveni pevci zavedamo, da je vsakteri način petja, ki ni v skladu s svojim namenom, zgrešen tudi v pevsko u-metnlškem pogledu. — Če vstopiš v cerkev, kjer je petje hramu božjemu dostoj- no, najdeš kaj hitro stik z Bogom. Vstopiš pa v drugo cerkev, kjer slišiš in čutiš, da pevci, zlasti solisti obojega spola povzdigujejo le sebe in ponujajo vernikom svojo površnost, s čimer te samo odvračajo od molitve. Iščimo torej tudi in še zlasti pri petju v cerkvi najprej kraljestvo božje in vse drugo nam bo dano. Kaj nam bo dano? Namesto neposrednega odgovora razmislimo, kaj je pravzaprav namen vsake resnične umetnosti. Dvigati človeška srea k vzvišenemu, lepemu in plemenitemu! Če mislijo nekateri politiki najnovejšega časa o umetnosti in njenem namenu drugače, je to samo jalov poskus, dati ji neko prozaično in surovo definicijo, da bi jo lažje izkoriščali; trudijo se zaman! In namen cerkvenega petja? Samo slava božja v ožjem smislu in pa vzpodbuda in pomoč vernikom, ki prihajajo v cerkev velikokrat utrujeni od dela in tegob, da dvignejo svojega duha k Bogu in da izprosijo od Njega usmiljenja in pomoč. Namen cerkvenega petja je torej vzvišen in plemenit tako z verskega kakor tudi s človeškega stališča. Če bomo vršili iii izpolnjevali kot cerkveni pevci to svojo prosto- voljno nalogo v tem smislu, bomo izpolnili svojo najvišjo in najplemenitejšo nalogo in dosegli borno najvišji cilj, ki ga zamore doseči katerikoli pevski zbor. Dano nam bo prej ali slej, v tej ali oni oibliki predvsem priznanje Onega, kateremu pojemo. Če smo pa željni tudi javnega priznanja vernikov — kdo si tega več ali manj ne želi — ga bomo tudi dosegli, saj ne smemo pozabljati, da ima večina navadno prav dober, tenak in zdrav sluh in čut za poslušanje našega petja... Dana nam bo poleg tega še prijetna zavest, da vršimo s svojini petjem ne le versko, pač pa tudi narodno apostolsko delo, narodno dolžnost. Da, da, tudi narodno! Vedeti moramo naniTeč in se prav globoko zavedati, da so bile in da so, čeprav nekoliko v manjši meri, cerkve s svojimi pevskimi zbori v celem toku slovenskcg* kulturnega razvoja najsvetlejša žarišča in najplodovitejši .pospeševalec umetnega in ljudskega petja, verske in prosvetne vsebine. O tem bi se dala napisati obširna knjiga. Bodite torej ponosni, da pojete in sodelujete v cerkvenem pi v -krm zboru. ,Ni še dolgo tega, ko so vzdrževali v vaši lepi Primorski tradicijo slovenske pesmi in petja samo cerkveni zbori. Ni izključeno, da bi se tak slučaj ne. mogel prej ali slej, iz tega ali drugega vzroka ponoviti, zato pa skrbite za svoje zbore in njihov napredek. Imejte ob vsaki priložnosti pred očmi vzvišeni namen petja v cerkvi in dano vam bo spoznanje, da je potrebna za to petje tudi dobra in čim bolj temeljita priprava. Ha, za cerkev bo že kar dobro, slišimo tu pa tam! K takemu zgrešenemu mišljenju in čudnemu pojmovanju cerkvenega petja samo tole: pevec ali pevovodja, ki sta površna na cerkvenem koru, ne bosta kaj prida niti v koncertni dvorani. Iščite pri petju najprej kraljestvo božje in dano vam bo, da ne boste peli samo iz navade in ne bo vse le zunanjost. Dano vam bo, da bodo rešena z lahkoto in kar samo od sebe, brez mučnih in škodljivih trenj mnoga in razna vprašanja v cerkvenem zboru. Dano vam bo končno vse kar je potrebno za lepo petje, za petje potom katerega bo pošiljal Vsemogočni v srca vernikov iskrice svoje milosti. A. J. Mihajlov Prihodnjo nedeljo dne 11. marca ob 3. uri pop. vsi k pobožnosti za sv. očeta v cerkvi sv. Ignacija na Travniku! Podaljšanje ulice Roma Te dni so pričeli z izvajanjem načrta, ki ima za namen podaljšanje ulice Roma do trga pred županstvom. Za izvedbo tega načrta predvidevajo 40 milijonov lir. Dela bodo le počasi napredovala, ker morajo prej podreti vrsto stavb med ulico Garibaldi in ulico Roma. Podaljšanje ulice Roma bo razbremenilo promet po ulici Mazzini, ki je za dvosmerni promet neprimerna in zato že dalj časa določena samo za enosmerni promet. Obmejni promet v februarju Z dvolastniškimi dovoljenji je v februarju prešlo mejo 3.002 italijanskih državljanov in 1.347 jugoslovanskih. S prepustnicami pa je kljub občutnemu mrazu prešlo mejo 27.837 Jugoslovanov in 9.501 Italijanov. Ljudje iz Jugoslavije si na razne načine pomagajo, da pridejo do denarja in si tako kaj potrebnega kupijo. Dobro vemo vsi, da skrivaj prineseno in prodano blago ni vedno prvovrstno, a tudi ne tako zanič, kakor trdi nedeljski »Piceolo«, ki eelo dolži, da so nastale neke zastrupitve zaradi jugoslovanskega blaga. Posebno ob četrtkih je goriško mesto kar spremenjeno. Na vsak korak srečuješ ljudi iz našega podeželja in slišiš slovensko govorico. Tega »strupa« pa se »Piecolo« boji, zato njegovi protesti in pretirana skrb za zdravstveno varnost Goričanov. Generalni vikar Goriški nadškof msgr. Ambrosi je imenoval generalnega vikarja v osebi stolnega prošta msgr. Justa Soranza. Generalni vikar je tisti, ki pomaga škofu voditi škofijo in ga nadomestuje v njegovi odsotnosti. Msgr. Soranru naše čestitke k novemu imenovanju z voščilom, da bi s krepko roko in previdno modrostjo pomagal vodili škofijo. Tristoletnica usmiljenih bratov Letos obhajamo tristoletnico, odkar so prišli usmiljeni bratje v Gorieo. Naselili so se na Placuti, kjer so imeli, kjer je sedaj župna cerkev in župnišče, svojo bolnišnico in malo cerkvico. Šele pozneje so se ustanovili v današnji via Diaz. Tu so njihovo bolnišnico imenovali: Na Studencu, ker je na dvorišču izviral studenček. V nedeljo 11. marca ob 4h popoldne bodo usmiljeni bratje slovesno otvorili na Plavuti začetek jubilejne tristoletnice, ob navzočnosti prevzvišenega g. nadškofa in civilnih oblasti. G. župan Bernardis bo imel temu primeren nagovor. Ob tej priliki se bo vzidala spominska plošča na pročelje župne cerkve. Usmiljeni bratje so v teku tri sto let vršili odlično karitativno delo na Goriškem in lajšali bolnikom njih gorje ter skrbeli za njih zveličanje. Treba je vedeti, da v času, ko so prišli usmiljeni bratje in delovali med Goričani, Jos. Spillmann: 10 2)ed in vnuk „ »Ne, nisem lagal; da mi pa ne boste očitali, da lažem, vam ne dam nobenega odgovora več.« Z ogorčenjem izrekši te besede je John biriču obrnil hrbet. Šerif je bil iznenaden. Zavrela mu je jeza: »Ha, mlečnozobi pobič, mi te že naučimo, kako se gosposki odgovarja!« In pri teh besedah je. dečka s tako silo udaril v ohraz, da so ga solze polile. Odgovora