Leio in., štev. 79. V Gelfu, sofoola due 9, iu5i|a 192s. FD^mina plačana v gofou In! M^SwB "BBi^B^^^^ VxA j -""^ ^^^^^^M^^^^^b fl^^^^^^^i^^J^^^^^H ^^^B^H fl^^B^B ^^^^K3 I^^^^^b fl^^^HKaw^at^^B^^^^H . m^h^^^^—i^^mbdb^^h SUUmSB bB^P^^ . \r /V ^i' ^^^^^Hfl^^^V ^^^^^^^H^^^^^^H ^^^^B JMmstBi V^^HH 99^^V HH^^V^"*""VBI^^^I ^^^^^^^^^^^^^^^^A ^^^^¦n^H ij^r^^ \* \c»!^ ^^^tf^B ^Bmmmm JBnmmmmHft bbbbbb .^bhbbhBv vhhbb9& iOBiBHf bhbbb^h bb^bhbb * ^BnmmmmmM 2kSsk9B \ [ V \ \*-* ^ ^\ CL ^^^^Bb^B^B^V vBBBBBHBBBBBW flBBBBBBBBBBHBBBBBBBB: BBHBBBH^^^BBBBaBBBV ^BsflflBR^^ aiBkBBW BBBBHBJL ^BflBBBBi flBBBBBBBBBBBBBBBBBBBf aBBBjESj \ ~)V>-' '\7v' „^^^^^BBBBBBr v^bbbbbbbbbV bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbh pbbbbbbbbb^B^bIbbb' ^bbbbbbmbbs^BShBt PJ^bbbb^^^^^bbbbbbbbm ^¦bbbbbbbbVJbbbbbbbbbi ^^¦B AoV^ ^s^BBBBBBB^' ^BBBBBBBBBl ^BBBBF^^^iKSb J^^HHH^F W_«|^r ^^^H^^^^HP «Sfflw^^^^wHA SjfgSSlŠf ^i/ ^^a^BMMr^ 9BBBBBBBBT AflHBr IiBmBP «BbVbWbVJP*^ ^HHss^^ tIHHHHbBbV^^' SHBB^ "^H8BP ^iario ccioletno 120 K, liitsccno iü K. —¦ Oglasi za vsak mm višjne stolpca 1 K 20 v. Reklama jncci tekstom, osturlnice in rfefivate K i-50 — Pcssata&ezsia stevUba siasi® K 1*20 Izhaja vsak Jtorek, četrtčk In sobofo. Uretinižžvo Slrossniajerjevttbiik-šM', I. nedstr, Telefon ^.55- Upravni&lVO Strossnu;jcrjeva ul. St. 1. pritličje. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega Cekovnega urada St. 10.066. o liasi. iistavs. j Naši klerikalei. sociiaini demokrati in ! narodni socijalisti slikajo našo ustavo Kot j nazadnjaško. kot eno najslabših in ;iaj- ¦ nemoiJeniejšili ustav. I >a vidimo torcj, j kako sodi iiiozcmstv:). j Vzamimo najprej češki list »Ceske -Invo«, ^hisiio Oeškoslova.škiii mirodnih ^'-'Jialeev. run katere se naši narodni so- \ cijalci tako radi sklicujejo. Evo: j »Fri glasovanju jo dobil voehio prod- j loženi ustavni naert: dožehic avinaoniii-.' I padejo. na :ijih rnesto prih-.ijajo obhstl | (eeškoslovaške žapc). To jc bilo tndi skrajno potiTbno, kor so si poedine de- želne vlade prisfvabile tako moč, da niso hotele poshišati narcdb centraliic držav- nc vlade. Pod okriljsni dcželnih vlad ]e cvctcl pravi lokalni scparatizLm. a razni ' kvnviii¦ elemcnti <;.> zlorabliali to desorjrn- nizacijo x.a akciic, ki so slabiic državno moč. Novo .inR'o.sIovansko ustavo smonio iiiK-novati jako napredno! Kraljcvska ' ;ihhj ic oiuejcna, krali je le izvršilni or- [ «an narodnc skupšoine, plernstvo jc oc'- ! oravljeiio, soistvo podržavljeno in izvito ; vplivi? ccrlvvcverski pouk je po Ijudskih ; soUih neo-bvezcu. vol'jposcstvj se razia- , sic in drŽKvne komisije jili kolonizirajo. ' Nova ustava je znisila jevdalne sistenic, = kint'tio po^taiicjo svobodni in zemljn. ki ; ."¦' ^btU.'Iii.jojo. niili last. Senata iuguslu- ; vanskji nšfnva" ne pozna, zat-o pa imn \ svoj «ospo-davski svet, ki bo reševal sn- ! cijiilua in «ospodarska vpraSanja. ; Po sprejeti nstavi si zacjie .hi^osla- [ vii;1. UR'icvati in konsolidiraii prcdvsem ; noiranie življcnje. To je začetek isi ?a- ! lojj končne ntJtranje konsulidacije in sta- j bilizirania. Blagodati nove ustave se bo- ! do pokazale kai hitro. a nieni nasprotni- \ 'ki. ki se vcdno žive v nredpr<:vratni Job! : in ki si ne more jo predstavljati, da bi se ', mo.iflo vladatj čaštno, pravično in brat- ! "•¦''O. a ne nasilno, kot jc bilo to v časili j Budinjpcšte In Diinaja, so bodo kmalu : iživui v nove razinere!'< :. Prancoski list .-Journal dcs DebaiS« | oii -¦¦ tin. prinasri na uvodni-in mestu cla- \ 31 e!-: Pierre Bernusa, ki }j;ovori predvsem I !¦ aten-tatu na regenia, ki ga osiro obsoja i i<7 nadaliiije: •>. ... Atentat su ;;• izvvsil : v L-ai;u ko je c!eHiiHivm> (riumlirala uni- | "»''••; (edinstvcnp) idcja v JusosIaviU. i ¦. Ale'-:sunder se je vračal-s cereino- \ nije prisege na novo ustavo. Olasovanje za -nstavo je zavrsüo razpravo, ki je biln Ce.sto-os.tra in ki je skozi mesece povz- 1 ¦ !¦¦¦¦ .^nopadu proiivniii tcndenc politic- ! ^sljcnja. Na Hrvatskem so sc | inoene stranke dol^o borile za fedevali- ! *r'č''O nöüko, ki bi o^rozala tcsno cdin- ! bskega, hrvatskega in slovenske- ! n;;< prebivalstva. Intrift'anti bi radi i/.kori- I stili režini, ki bi ravori/ira] spppade med \ posa-meznimi deli istega'naroda. V /ad- | njern casn pa se je izvršila cvolncija v j smislu organizacije, ki iamCi edinstve- ; nost celote. Sam Radič, šef hrvatskc re- ¦; pnblikanske seljačkc stranke, katere dr- j žiiiiije še je v ifotovih trenutkih smatralo zagonetnim in vznemirljivim. jc prilil že : rnnogo vode v svoje vino. Nova ustava, ! proklamirana na obleinico kosovske bit- ke, daje solidne temclje mlad' kraljevini Srbov, Hrvatov in Plovcncev. Razni deli države bodo im^li stroko sanioupravo v lokalni admlnistraciji. A POLITlCNO SDINSTVO naroda ie strogo očuvano: za'konodajna oblast je dana eni zbornici. izvoljcni s snlosno volilno pravieo; izvr- šilno oblast ima kralj prcko odgovornih ministrov; separatistiene tendence, ki se krijc.io pod konfuznimi zahtevanii, so do- zivele odloeen poraz. To je dokaz, da ve- eina naroda odobiava režim. ki je izbran. Naši jugoslovonski prijatelji, dobivSi stal- ne institucije,Ybodo se mogli stdaj posvc- liii niiniemu razvoju državj, ki je s svo, ; jim heroizwom po-kr-izala svojo /ivljen- sko sposobnost v najtcžjih piiükah. Ve- ¦ lika sreea. da poskus zlikovea ni mogcl ; potemniti dneva, ki posveča renesanso j tako odlične.iGt naroda.¦« ; Prinašamo ta dva resna glasova ino- I zeinskih Oasoi)is(iv v pobožno premišlje- | vanje vsem uasini Ijndcm, ki znaio pač ; kritiziraii, |)a JiiCwsur pozitivne^a iistvar. | .iati- ' PreSsKava o r-leM$&i.u Nova razkritia in nove aretaeije. j Piviskava se pridno nadaljuje in ved- \ no nova odkritja prihajajo na dan. Vrše ; se vedno nove aretacije. Hognaiio je tu- | di že, da je v alero zapleten se eetrti ko- i munistieen poshuiec. i Izpovedbe' v Beogradu areiiranega ; krojaea Lazarcviča. ki se je preselil tja i/. Novega Sada i'i tarn imel tesne zveze z voditelji komolota, ter izpovedbe isto- tako aretirane ^apetnikove zene Juiho j Stankovieeve iz J3eograda so težko obre- ; «iienüc Csakija, Stcjiea in ;joslanca Ko- ; vaeeviea. Za dvemi izmed glavnih kriv- ! cev, Jnhaszem in Marinkovieem, ki sta ' jo najbrž takoj p.i ateiuatii popihala T ' Avstrijo. je bila od sodišča izdana lira- : liea. Atentaioija Stejiv,a. Ki >e drži Iliad- j no in cinieno, so l\ tm- vkovali v iiaitežic , okove, ki iih predviclcva zakon. ; Od treh zaprtih poslanccv je Copič j Jiajbolj miren. Filipovič zi-lo nervozen, j Kovačovič pa bled i;i telcs)i<) zelo. pro- | pal. . i V L.iubljani aretirani atentatorjey po- ¦ nia^ač. j V nedeiio 3. tm. ob 11. uri dop. je bil od Ijubljanskib dctektivov v drovorcdn Zvezde areriran ecvljar AAilo.s Zlarar Iz ; Novega Sada, ki jo inrel naiog, da sode- j Iuje pri ateatatn. Po i/dani tiralici so «fa j ljuhljanski detoktivi spoznali. Hotel se jc j izmuzniti v Ameriko. V Ljubljano je pri- j sel prcko Karlovcu z dolcnjskim vlakovn. j S seboj je imelzeno in 2-letno hcerko Olgo. Pri preiskavi so našli pri njem pot- ! hi list, izdan >5. junija v Noveni Sadu z« potovanje v \r.ierilvo. vidiran od ainer!- skega kon/ulata v Zagrebn. glaseč sc tudi na ženo in otroka. V torek so ga eskortirali v Beograd i in izroeili tamošnjim polieiiskini oblastim. ; Ustavakraljevine Srbov, | Hrvatov in.Slovencev. | V imeiui Nitsovega Velicanstva t PETRA I. ! no božji miiosti in narodni volji kralja j Srbov. Hrvarov »n Slovencev ' MI ; ALEKSANDER PRESTOLONASLEDNIK progiasatno in objavifcuiio vsem in vsa- kemu. da Je ustavotvoriia ^kupščina kra- Ijevine Srbov, Hrvatov in Slovcncev, sklicana z uka/om z dne 7. septemnra 1920. leta na diiu J?. decembra JM20. lefa v prestolnem inesiu Beogradu na LXN. rednem scstanku 2H. iuniia 1921. teta. na Vidov dan, resiia in da smo potrdili in Potrjulemo DSTAVO | KRALJEVINE SRBOV, HRVATüv iN SLOVENCEV kii se glasi: ODDELEF 1. Splosne (idrcdbe. Cten I. Držsv Srbov, Hrvatov in Slovtncev je ustavna, parlamenturna in nasledna irjonarhija. Službeiii nazi.v države je: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Sloveneov. Clen 1). (irb kraljevhii; jo dvoglavi beli orel na poletn na rdeeeni sčiin. Vrh te glave dvoglavega belfga orla stoji kroija kra- Ijevine. Na prsih orla jc ščit, na katerem so grbi. srbski: bel kriz na rdečem Seitu s poediiiini ognjilom v vsakeir: kotir, nr- vatski: seit s .?5 rdeeimi in srebmasthni nienjajocinii se polji: slovenski: na mo- drem seilu tri /late šesterožarne zvezdo, pod lemi beli poltunesje. Državna zastava je modrc-bola-rde- ea v vodoravivm položaju napvam p i- koneni sulici- Clan III Službeni iezik kraljev'ine jc srbsko- lirvatsko-slnvenski. | ODDEI.EK II. 1 Osnovne dr:>;uli;.!iiske pravice in dolž- ' Clcn IV. j i >r/.avljanstvti' Je- v vsei kralje\ ini j jedno. Vsi državljani so prcd zakonom j iednak'- "-' ' vživnjo jednako zr.šcito ! oblast:. ! Ne priznava se ne pltmstvo. ne na- slovi, iiiti 'niknke prednosti po rojstvn. Clen V. j Zajanieuie se osebna svoboda. i Nikogar se ne more klicati na odgo- I vor, nikdo ne more biM znprt. niti -mil ne aiore dru^ačc v/eti nibce svobode, ra'/cn v slueajih. ki jih je doioeil zakon. Nihee ne more bit! zaprt za kuko krfvdo brcz pLsrnone /. razloj?! podkrep- Ijene rešitve pristojne oblasti- Ta reSitev , se niora naznaniti osebi, katero se zapi- j ra. ali v časn zapiranja all ako to ni mo- I goče, najdalje v roku 24 tir od Cnsa za- j pora. Proti rešitvi glede zaporn :c dolo- \ ecn rok treh dni za pritožbo ,na pristojiio sodiščo. Ako v tern roku ni podana pn- tožba, niora preiskovalna ob?a.st poslati , sodf^čii odločjfev tekom 24 ur. Sodišče je j dolžno izrcei svojo odločitev v roku I dveh dni on istotako tndi silicaii, ka- tere vo-jni xakoni kaznniein s siTiTtnr; kazniio. Clen X. No'ben državljan ne more biti izgnan iz državc. Ne more se ga tirati iz jedne?;:! ikraja v drugi, tndi ne omeiiti 'ga na jeden kraj, razven v slučajih., ki jih ie zakon )?- recno določil Nihee ne more bits, v nobe-nem sln- čaju izgnan iz svojega doinovinskega kraja br^z sodne razsodbe. Clen XI. Stanovanjf je nedotakljivo. Oblast nj more odrediti m-benega Ijregledovanja ali |)roiskovanja v stano- vanju državljana. razven v slueajih. ka- tero je zakon določi!, in po načina. ki ga je zakon predpisaK Pi'üd hišno preiskavo je oblast dolž- na izročiti osebi, katere stanovanje se preiskujc, p ism on odlok preiskovalne o- blasti, na podlagi katerega se prieenja ¦pregled. Proti tenm skiepu se more po- dati pritoxha na sodišoe prve stopnje. Toda Rritožba i;e zadržu>e zvrŠL-nja hii5- iie ])reiskavj. !'a preiskava se vrši ved- no v prisotnri.Ui dveh državljanov. Takoj po izvršeni liiSni preiskavi je oblast dolžna -zroeiti osebi. katcro siantj- vanje je bilo preiskano, poroeilo o j/idu pregleda, nato pa spis odvzeti radi na- daljne preiskave. Policiiski or^ani inorejo vstopiti v privatno stanovauie samo v slueaju skraj- ne potrebo, kakor tudi taJcrnt, kadnr so Iz stanovajija ^ozvani Jia poinoč. Pri tern opraviln ob/asti prisostvnj- prcJstavnik obeine ali Jva priznana državljana, raz- von v slueajih, :ko jo bila o!)last pozvnna na pomoč. Oblastveni organi, ki bi j-c prcgreSiü proti tern odredbam. sc kaznujejo za ne- zakonito l-rs^ipf -.l^novanjske nedotnk- ljivo-sti. (l)aJJc urih.) Kraljcvi ftaincstaiki. «iiasom novej- sih poroeil je prieakovati te dni imeno- vanja: pra.škega poslanika Ivana Mribar- ja za kraljevega namestnika v Ljnbljani. poslanea Juraja Demctroviča v Zagrebu. dr. Oiurgjeviča. v Saraievn, dr. Pctrieiea v Splitu. Komuniste je sram! V imenu kluba konmnistienih poslancov jc podpredsed- nik Lovro Kleinencic izdal nekako obia- vo, v kateri zanika vsakršno zvuzo od- ffovoniili instanc ko.munistienc stranke z a-tentatom na rcgenta; slika dejanje ko{ ehi neodgovornih mračnih elementov, J.:< ho'cejo stranko kom.promitirati, ki pa so na drugi strani orcvljc Hortbyjeve maO- žarsko-avstrijske imperijalistične politi- kc. Preiskava bo pokazala, v koliko Sd Klenieiičičeve iziave upravieene. Lenjin in Trocklj. Na tretjeni k(,n- gresu tretje internacijonale v Moskvi je nasprolsivo mod nazcri Lcnjina in Troc- kega zopet inočno pri.šlo na. površie. Kä- kor smo poročali, sniatr.i Lenjin kapitall- stični sistem se veJ;i:) za zelo inooen m da je vsled :ega potrebno. da skljno Rn- sija sporazum s kapitalističnimi država- nii. Troekij \\\ je nastopil na kongresu z velikim govorom, v katerem je trdil ba§ nasprotno: da se revoiucijona/no gibanje siri po celem svetii, da evropski kapitall- zem propada, da se manjsa produkcija in da se veča koHeina papirnatega denarja. Kapitalistieni sistern bo kmalu zriišen, za- to sovjetska Ps^sija nc sme sklepati spo- ra'zimiov s kapitalistienimi državami. — Prnrevkoval je tudi skorajšnjo vojrio med Anglijo in Zt-dinlenimi državami. — No- veiša poroeila o kongre.su vedo povedati da večina kongresy nagiba na pomirljivo Lenjinovo -stra;» in da so ekstremistične s-k'upirw? doživele poraz. Spion pa> da je tretji boljSeviSki knngrc.s doživel velik neuspeh. Kongres )\\. intcrnacijonale v Mo- ?kvE ]c na predlog Lenjina izkliueil od udeležbe na kongresu predstavnikc itali- janskih socijallstov. Z ozirom na to je sovjetska vlada pozvala italijanske ?.ti- štopnike, naj nemudoni.i zapuste Rusijo. Poljsko-ruinunska obrambna POkoJ- ba pomeni prvi korak za vstop Poljske v malo entento. Treba le še da pride do sporazuma med Poljaki in Crhi Cnje so. "¦¦'r 'o <' " »NOVA D O B A « da sc tmli to /c pj'ipravl.ia in da bo /c te- koni tega mjsöCci scstanck Ceskega In poljskega zunaiijoga miuistra v Zakopa- nili o zbližanju obel> držav. Mariborske novice, Odmevi niariborsktli oktoberskih deiiionstracij. Posvctovalna zbomica fc- krožnega sodišča v Mariboru je izdala novinarju g. Prnriju Pircu zanimiv sklep, glasom katcrega se 11111 priznava pvavica do odškodnine za prestani preiskovalni zajjor za dnevc od 18. oktobra do 21. oktobra 1920. O. Pi re jc imcl povodom manifestacij 13. oktobra 1920 pomirjs- ! valen govor. kljub tenm so ga ovadili, da je hujskal mnozieo k izgredom proti Ncmcem. Po prieah jo bilo potem doka- za.no ravno nasprotno tako, da mil jc sedaj sodišče priziialo pnivieo do od- škodnine. Mariborska stanovanjiska kouiislja je bila 6. tm. razpušeciia v smislu novc stanovanjske naredbe. Ustanovi se inc- sto nje Rosebcn drzaviii nrad s shlno na- meščenim vodjo. Porotno zasedwiie v Mariboni jc ko'iicalo 2. tm. V prosiavQ izwolifve prvega sloven- sleega ztapana y Celju se vr>si *> sohrlo 9. tm« ob 8. uei zveeei» bakljada in se- ranada pred magistrate m5 obhod z godhtt po mestt&f. Zbii»amo se ps*ed Na« rodnim domom* Dr. Juro Hrasovec, prvi slovens-ki župan v Celju, je bil rojen I. 1858. v Sisku, kjer jc bil njegov oče Franc Hrašovec, dornn iz Iju- tonierskega okraja. okrajni sodnik. Ko so 1. 1861 naši iir:uiniki. ki niso bili hrvatski donmčini, morali od tain proe, bil jo oce kot navdušeu Ilirec prestavljcn v zadnji kot Koroške, na tnejo med Koroško. Sta- jersko in Snlzbursko, med trde Nemee, kjcr je služil do vpok. !. 1887. Vsc proš- nje. da bi bil prcmesčen med Slovciicc. so bile zaman. Ostati je moral v pregnan- stvu. Ko jc bil ttpokojen. sc je presciil v (iradec, kjcr je ostal do svo.ie smrti in kjer jc bi! duša sloveuskega življenja. Kar je otrokorn ohranilo slovensko misljenjc. so bile knjigc. easopisi in ob- čevanje v obitelji edini slovenski niccl samimi Nemci - z oeetom otroci niso smcli govoriti drugače nego slovenski. Juro je obiskoval samo ncmškc sole: gimnazijo v Celoveu in SulzburKu, vse- neilišče v Graden in na Dunaju. Pror.io- viral je 1. 1S80 v Orad^i. V odvctniški praksi je bil 1. 1881—1882 v Celju pri dr. Sernecu, pot-em !¦ leta v Ljubljmii. L. IPS') je postal odvetnik, jc bil do spomlatii 1889 v Slovcnjgradcu, kjer jj bil namest- nik načelnika okr. zastopa in clan okr. Sol. sveta. OdtU-j je v Celj'.i. L. 1902. so La kmečke ohOinc vol. okraja Celje— Qo.nji^rad izvolilc za de- želnejca poslanca, kar je bil 5 let. Po po- litičncm razkolu I. 1907 ni vee k-uididira1. V dežclnem z'born je veekrat govoril za slovensko uradovanje pri dezelneti oJ- boru, za iista!iovit.-;v slov. mescanske1 so- le v Žalcii, proti ustanovitvi nem^kesa žciis-kctfa učitcljisča v Mariboru itd- i Vcckrat jc kandidiral-v mestni sku- pini za dezelni lit državni zbor; dosegel je lepe manjšine. a je seveda vslod sihie preinoei ponomeenesa uradnistva pvo- padel. V poliiicnern delu jc bii zvest sccie- j lavese dr. Ploja, pokojnega dv. Decka :n drutfili. I^o začetka vojne je bil predsed- nik spodnjestajerske.tca Narodnega syetn. Čcgar delovanje je siccr šit ši javnosti ostalo skoro prik^ito. Om'ejiii se ie nto^lo pač le na posredovanje o priliki nracltil- ških in ueiteljskih imenövanv nci v.ižnej- sih incstih in na i^ridobnov siovcn^kih obrtnikov hi trtfovoev. Ko je bil okraini za.^.;^ .--.........)- venskili rokah fin predno je bi! imenovan vladni komisar). dv. Sernec načeluik, po. kojni dr. Dečko pa podnačelnik iste.^a, ie bil dr. Juro Hrašovec več let član okraj- n^Ka odbora. Ves eas, odkar je v ^e'ju. je član ravnateljstva y Posojilnici in po ustanovitvi Južnoštajcrske hranilnico tti- di član njene^a ravnateljstva: po odsto- pii pokojne^a Miha Vošnjaka ie postal njem predscdnik. Oolgo vrst.t let je tudi načelnik krajne^a soiskcsra. v.'Cta za c.?!j- sko okolico. ZAPRISJEGA NASEGA ŽUPANA se vrši v slavnastiii sejl občlnskesa odbora v soboto 9. tm. ob *l tiri dopoldno. VSE SOMiEŠčANE-hišne poseštnl- ke pozivaino, nsl] na dan proslave izvo- litve prvega siov. župana ccljskcsa (da- nes soboto 9.1m.) izobesi.io že zjutra« za- 5tave ter üli puste viseti do konca zve- i černe bakljade. Poka/.imo, da pojinujie- ; mo zsodoviiiski po«nen tremitka, ko po i stoletjili narodne^a stiženstva ntišesa le- | pega Celja prevzame vodsivo gospodar- j j stva in razvoja n.aše občMie prvikrat slo- venski, svobotliio i/vol.ieni žtipan. CEL.ISKE HIŠNE POSESTNIKE j opozarjamo z ozirom na bliža.ioči se god j kralja Petra (12. tin.) po žeJji mestnega žijpasistva, da si za tn dan bre/pogojuo i oskrbe bod »si državne, bodisi narodnc j ! zastave, da jih izobesijo. Izgovora ni, da i S bi se zastav *«c nioc;lo nabaviti. V izred- i nili slucaiili doka/auc iiemo/.nosti pa se j na.i okrase okna /. malinii zastavicaini. I j Ob priliki zadnjectt državnega praznika ! (Vidovdan) smo sicer opažali že lep na- j predek, vendar smo videli celo se nmogo j slovenskih his-brez zastav. Zastava osia- nc trajjn inveiitar pri liiši in torej šte- denje v tem oziru gofovo ni na mesti'. V bodoče bo treba nasproti vsakomiir, ki lie stori svoj-e državne in narodnc dolž- nosti. izvajati poskdice. Pevci vseh slovenskih pev-skili zbo- \ rov se pozivijajo, da se udeleže pevske vaje v mali dvorani Naroduega doma v soboto točno ob 7. nri zvecer (eno mo pred bakljado). Prosi se tudi, da vrne.io pevei note od -Bože pravdG', oziroina j jih prineso U va\i seboj, ker sc uuino ra- j bijo. Topel poziv na celjska jugoslovenska I srea. Da imamo toliko zvestih sre ono- stran krivicnili nreja, se imamo v osrom- ni ineri zaiivaliti Ciril-Mctodovi driižb!. Nje pomen ni zamrl. Ako je bila pctveb- na poprej, ie stokrat potrebnejša danes. y Vemo, kako preu;anjajo podivjanci na se- vern in jug'u našo nedolžno slovenskc mladino, kako ji trgajo slovenske knjig: j iz rok, kako jei ruvajo n.ijsvetejsa eu- stva iz. inUidiii sre Ne moreijio vso«:a tc- ga mirno in bre/xr.cno Rlednti. Dhižba sv. Čirila in Meioda ^ zaveda svoje doižiin- vSti in zato uprizori danes zvečer ob 8. nri v Nar. domu prireditev. katare cisri do- hodek je namenjen nasi bedni deci tarn v krajili. onkraj nieja, kjcr ji ni dano. da bi se odtfajala v šoli v svoji inili materin- seini. Spored prireditve je tako izbran, da bo nudil vsakemu užitek posebne vi- ste. Nalašč za ia večer pripravljen..1 ale- goriene slike priznancga mojslra g- M. Benčana. bodo tudi nocoj, kakor vedno ocarale navzoO-e obeinstvo, posebno se z ozir\>±.n,- Vendar enkrat pride naš uo\ i obunski odbor do posl'.jvajiju. Üparno. da bo za- stopnik nasega hriba dela-1 n.i tc>, da sc cesta na Mik'avski lirib, ki je razdrapa- na, spravi v red. Tujci in domneini radi (jbiskiijejo nas hrib - slaba cesta r-n marsikoga nstrasi Lastniki hotein Union smat'ajo i.Oi- vidno za posebno lepoto, ec leže kupi gnojfi na njihovem dvorišeu tik ob pro- metii; Razla^ov-i eesti. Skrbijo s tem ob- enem za pri.ieieu vouj, ki krepi zdiavje- — Vsecno pa prosinio mestni fizikat in Olepševalno društvo. naj nas skusita re- Siti te lcp:a- vodu na lepem rspelm1. Celjtski abiturlicnti so si prircdili v četrtek priprost, a lep voeer, na katerem so v drnžbi s prijutelji mladine preživcii nekaj lepih uric ob godbi, perju in plesu. V slovo jim je spreccovoril ravnatelj g. Jeršinovič prisrčne beseele, cnakn tudi starostn ccljskih Siovencev g dr. .losip Sen ice. Mestna deška osnovna sola jc iniela v preteeenetn šolskcm lctu v 12ili razre- dih (6 osnovnih slovenskih razredov s tremi slovenskimi in tremi nemskimi vz- pbrednicami)' skupno 465 obiskujoeih otrok. Slovenskih 9 razredov je obisko- val o 381, tri nemško vzporednice pa 84 otrok. Od vseli teli jil, ie nnpredovalo 422, za ostane jih vsled nesposobnosti skupno 38 (t. j. 8%). vsled bolezni pa ostaue neredovanih 5 ucenc-'v. Privatnc izpite je prišlo delat 5 otrok in siccr 4 de- klice ter 1 deeek. Enega deckn bo pa po- slal niegov »nemški«*očc k privatnemu izpitu v Oradcc. ker to nobenep n.c ne briga.. kakor se je izrazH: knz 3e cam, ¦a. da «ruSki izpiti V" nas vel.^vni , ,so. 1 Predpisano sol'sko popisovaiuc od ni- *e do hieš v Sp. Dravograd icr od tarn na" vlak. 1-1 ur pc^höjc v uveli d'iieh in nihčc »marod«, jj za 10-Ietne mc- stne -decke vsekakor lepo. Ta planinski izlet je iz prijaznosti spremljal sol. ra/- natelj g. AI. Trobej i? Sostanja, za kate- ro požrtvovaluost mu bodo izletniki ved- no hvaležni. \. razred se je pelja! v sta- rodavni Pluj in si ogl^dal tamkajšnje za- nimivosti. VI. razred so je pa napotil na doienjski K\nn (1.219 in) in vidcl tudi mnogo zanimivih krajev. Pri navedenih pouenih izlctih se je mladina svojemu ob- zorju j)rimerno seznanjaia z novimi kraji in segaini laiukaisnjiJi prebivalcev- Spo- znavala je nji!i zem]icpis\ie zgodovinske in kuliunic zanhnivosti ter sc navdüse- vala za našo lcpo^ugosiavijo. l'Jvalezno so se üpominjali siromašni uOenci tudi ouega neimenovanesa dobi'otnika, ki jim je z denarno podporo <2f.000 K za soie celega okraja) ornogoeil tako lepe iu tudi daljne pouene izletc. Naj bi uasel t:i i'C- sebieni dobrotnik ubogih solskih otrok vsako leto novega posnenr^lca! keviiiia iiecnceni so blestste oči hvaležnih solz. ko jim je bila oniogoecna udeležba na, dragem potovaniu po zeleznici ter so do-* bili tudi jestvin iu denarja, ki ga je daro- val za ubogc šolarčke »oni dobri go- spO'd«. Naj bi blagemu dobrotniku solskih sirornakov darovani denar sreena usoda stoikrat povrnila! —¦ Vodstvo deške o- snovrie sole. »Ceijsko godbeno drustvo« je zaCielo pu^lovati. Prva naloga je. urediti ariiiv in inventar, ki je med sede-niiletnim od- ¦moi'orn silno t'*pel. Ker je pa drustvo bre* denarnih sredstev. bomo se obrnili v na.1- kraišem času tia celokupno javnost t,; omogoči z denarnimi podpora»11 '^'J^- ra^mah drustva- Upamo. da bo vwK Le- lian in «koliöan daroval pomo/nn.t,, saj ! /,,v za prepotrcbiio lokalno drustvo. ki niora'Postati važen mktor v nascin klü- turnem jfibanjn. Zaprli so vceraj 8. trn. Franca aS- ¦meca, delavwa pri zid. mojstru Neradu, ker je spolno rabil 2 osemSetnl deklici v Oaberjih. Jugoslovanski g^silec. i Gasilska slavnost v Žalcu. Prejeli j smo: Predpriprave se vrse v velikem ! štilu, prijavljenih je dosedaj oktoglo 600 gasilcev. Je,nta prva velika gasilska tna- Po sobotni bakljadi vsi w Narodni dorn na prireditev ženske podružnice CMD. Stev. 79. »NOVA DOHA. Siran 9. nifestaciia-na tleli bivše Štajerske. Po- zdravljeni gasilei iz vseh krajev naSe države! Iz 2alca poroča.io, du uteguc nedelj- sko slavlje pastati velika gasilska mam- fcstacija. Kamor človek pride, vse govo- ri o 10. julijn; saj bode pa tudi vrednn ¦priti, kajti kalilnične kleti pivovarnc so /e poscbnost zase, so nujvečje kaiilnične kleti JugoslavSje; tarn bode tudi v naj- večji vročini prijetno hladho* prostora ic v teb kleteh za več 1000 liudi Za okrep- čila je vsestraiisko prcskrbljeno. Točila se bodo prisma haloška in ljutomerska vina, za pivo pa skrbi plvovarna Laško, katera nam da za ta dan svoje najiinejše /aloge na razpolago. Pivo, varjeno za vzorčni sejin v Ljubljani, se bode razven v Ljubljani cdinole točilo še v licdelio v Zalcu. Igralo bode več godb, zunaj na pihala, notri v kleti in godala; petje, sre- eolov in vse drugo obljubuje obilo zabn- ve, zato pa vse v nadeljo na gasilsko ma- nifestaciio v narodni trg ?alec med Oo- vekairjeve »tihe junakc«. Sokolstvo. Celjskl Sokol priredi 31. julija 11. ve- liko slavnost z najobšimejšim sporcdom. Yec o tcm v cni prihodnjili številk »No- ve Oobe«. Laško. Due 12. julija tl. priredi So- kol Laško ob S. uri zvečer vrtni koneert v dnišlvenih proslorih hotela Henke. Kor so zveze na obe strani jako ugodne, ise iKid'eja dniŠtvo obile ndele/.be. Izletnikc, .prijatelje sokolstva in ljubitelje vesele družbe vabimo, da pohite ined svoje bra- te v Laško, kjer bodo ¦-- upamo — pre/.i- veli par prijetnih uric. Polzela. Telavadno drustvo Sokol na Polzeli preloži svojo prireditev od 31. jullja na 7, avgusf tl., z ozirom na sokoi- sko slavnost v Ceiju. I.'ne 7. avgusta vsi na Polzelo! Tu sö bo vi^la lepo arairfl- rana ljudska vcselica s plesom in javno tombolo, pri kateri bo dobiti dobitke v vr&dnosti nad 15.000 K- Prostor ie nad- vse pričakovanie romafltičen in lep tako, da se lahko vsak ljubitclj narav*.- navžije ob dlvni in pestri sliki. Za dobro postre- ?bo s toplimi in mrzlimi jedili kakor s pl- jačo je skrbljeno. K obili udeležbi vabi odbor. Krško. Prosvetni odsek »Sokola« v k'rskern ic prir?dil v soboto zvcCer in v nedeljo pop. Cankarjev.o farso »Polmjša- nje v. dolini šentilorjauskK . P. 1). priredi v neUcljo, due 10. julija izlct na Uoro Oljko. Odhod z noviin turistovskim vlakom ob 4. uri 7 mimit zjutraj, povrateK po dogovoru. Iz- let vodi g. dr. M'ilko Hrašovec. Novi vlak ob nedeljali in pnr/.nikih vozi na intcr- vencijo odseka cdino Ic zato, d.i se nstre- /e (inistoin, ki hocejo napraviti čim dalj- se eiiodnevue lure, 'i'orej na noge izk-t- niki! Izlet na Mozirsko pianino. Za ncde- ljo 17. iiilua priprnvlja odsek izlct na Mozirsko pianino. Odhod v soboto Hi. jii- lija ob pol 4. uri z vlakom do Paske vasi, Potcin peš do Smiliela nad iMoziijem, kjer se prenoči. Zjutraj rauo na Medvcd- ivi'k in Mozirsko kočo. Povratck čez Ra- ^ogundo v Moziric in Paškovas. Provi- Jant vzeti s sebo], Izlct vodi g. Krainc. Natančen pop?s ture n;i izlctni tahli v iz- ložheiicm okriu ivrilke Ooričar & Les- kovšek. I/let se vrši Ie v sltičaiii lepocr-ri Vrcniena. Pavel Kunaver: Na pianino. S K, sli- ^mi. V Ljubljani 1. 19-M. Natisnila in za- 1(>žiia Ufiteljska: tiskarna. Str. 130. Cjiia Vezani knjigi 50 K. Naša planinska literar- ^a Je še zelo skromna. Nekaj letnikov "Planinskega vestnika« in — skoro pri koncti »mo, čeprav se vpričo prekrasnih in mnogobrojnih naših planinskili izletišč razvija turistika v Sloveniji od leta do le- ta bolj- Tcmu ponianjkanju primernc strokovue literature je scdaj odpomogcl znani naš turist Pavel Kunaver, ki je na- -pi-sal zgoraj navsdeno delcc. Knjigo bo vzel z vescljem v roko vsak hribolazec, izborno pa bo služila zlasti planincein-1u- ristoui, ker jim bo vzbudila, vesclje in lju- bezen do naših prelepih planin ter jim dala -najpotrebnejSe podatke, napotke, pojasnila in svnrila. Razdcljena je knjiga v 16 poglavij, ki govor.e o pomenu planln- stva, o hrani, o opravi in orodju, o ve- denju v planinah, o prcnočevanju na pla- nem, o planinskili cvetkah. o hoji in ple- zanju, o zimi, o nevarnostih, o plazovih, ledenikih lid. Lepo in živalmo pisano del- ce ponazoruiejo zanimivi in poučni o- sebni spomini in dož-ivljaji izkušenec;a pi- satelja, zato io to.plo priporočamo zlasti v planinah pogosto — prclahkomiselnl mladitii. Tekstu pridejani iotografični po- snetki so okusno izbrani in mojstrsko iz- vrseni. Knjiga bo \ okras vsaki hisi Jn vsaki knjižnici. Jugoslovanskl koksarski piulsavez se je osnoval v peiek I. julijn za sportno okrožje Ljubljana ter mu je izbra-ii prea- scdnikom g- major .laklie, tainikoni g. J. Clorec, o-dborniko-m: (lorjauc in Clgrin, Ljubljana, Kramer, Cclje, Rii'el, Novo mesto, Mežnarič, Jesenicc. Toporis, So- stanj, Kovačio, Onnož, 1 meslo se i-rl- hrani za Marilior. l'odsavez priredi v io- tošnji sezonl inotor;io hitrostno dirko In dir.ko za gorsko prvenstvo. Vse dopisc je naslavljati na Kolesarski podsavc?:, Ljubljana, rVarodui dom. Vsi klubi naj pri» javijo svoj pristop podsavezu. 1'nako naj se obrnejo na podsavez vsi oni, ki žeie osnovati kolesarski odsek v kakem kraju. Vestnik invalidov. INVALIDM DOM V CELJU. Zn'rad'ba invalidnega doma lepo na- prc^duje in bo skoro gotovo 2s drugi rnr- sec končana. Tako bodo vendar tnkral imeli stajerski invalidi svoie zavetisce, kjer se bodo tudi izdelovule protcze, or- topcdiöni čevlji itd. Razna mesta rnoj- strov in upraviteljev bodo kmalu oddaii. vidim pa skoro, da se za vse to naši in- validi jako malo zanimajo, posebno pa kakšno bo vodstvo posameznih delavnic. V poštcv naj pridejo \ prvi vrsti za to zmožni invalidi, na vsak nacin pa sanio strO'kovniaki, ker ni vseeno. da pravi prosüec, da zna vse zahtevano napraviti, ampaik mora to prejc tudi dokazati. — Kakšni pa naj bodo ti inaj.stri? Vsa mesta naj se javno razpišejo tcr oddajo brcz vsaike protekcije tistemu, ki inia za to primerno kva.lU-ikacii'.> ter dokažc z iz- pričcvali in 'oreizkušnjn svojo nedvoinlji- vo sposobnost. To vclja posebno gkde proteznice in ortopediine delavnicc čevljcv. Vsak prosilec mora dokazati: 1. d.i se ie obrti izuc.il; 2. priložiti spričevala o tozadev- neni tečaju; 3. da je miren, t. j. uljuden, napram invalidom. Dozivel scm namreč svoj eas v Ciradcu slučaj, da sem dobil protezo, katerrt mi je bila slabo naprav- Ijona, in ko sem prosil mojstra, naj mi jo popravi, ker je tako lie morem nositi, mi je zabrusil, da jih je on napravil že več ko sem jiih jaz sploli videl. tcr da ga iaz nc bom u6il. V Ljubljani dobil sem novc eevlje, ki so mi bili prjcej preveliki. Ko potem pro- sini 'livojstra, da mi jih popravi. mi eno- stavno odvrne, da ni trcba, ker mi bo mogočc šc noga toliko dorastla. Vse to je nesramna žnlitev. Zato k odlouio za- htovati od bod'-.cih mojslrov, da bodo že- Ijc invalidov npoštcvali, tcr jim šli koli- ¦kor mogoee na roko,-ker nič nc pomaga, da it a ali oni nekaj dobi, ainpak mora vse biti narcjeno tako, da tudi iuvaliilu kn- risti. In kakšiia naj bo uprava t- I vod- stvo invalidnega doma? Upraviteli naj bo uradnik niirnoga znaeaja, ki ima tudi cut do invalidov. Mora pa .poleg tega biti tudi nekaik posvetovalni odbor, ki dcluje skupno z upraviteliem. Riti mora sestav- Ijicn: 1. iz npravitclja, 2. inojstrov. 3. nčcnccv in delavcev, 4. zastnpniku- inv. organizacije in zastopnikn mestne obei- ne. Ako se bo to tako urcdilo, bodo moi- st ri, imvalidi »cr javuost zadovoljni ter bored, katerega snu> doscdaj v 1 jubljani Se jako pogrešali. Invalidi morajo irnoti red, delo in tudi zabavo. Vsako prezira- nje invalida od strani javnosti se mora zatreti. Ravno tako je treba pa tudi vz- gajati invalida na redno življenje, even- luelno pijancevanje in razgrajanje pa sc mora potom določcncga liišucga rcda od- ločno zatreti. To je nasvet, ki se naj upo- števa, kar žalibog do predkratkim dru- god ni bil šc slučaj. Upravitelistvo mora delovati izključno samo v dobrobit d'vavl in iuvalidom. Posebna naloga upravnega odbora pa bodi, da se celo vodstvo nadzonije. Vsako izrabl.ianje držav-c od posameznih inojstrov, naj se pa strogo ka/nuje. Znan •niii je namreč iz Celovca slučaj, da je moj- ster iz ortopedične delavnicc preskrbo- val svoje znancc s čevlji, ko pa je naro- cil iste invalid, pa je lahko eakal cclc me- sece nanje. Torjj: dobro gospodarstvo, red in nadzprstvo naj velja tudi tu-kaj- Nadaljno besedo.kako se naj to uradi, naj pa dmajo invalidi in njihova organizacija. Vendar pa takoj na d-ilo. da n^ bo prc- pozno. — Kos torn a j. Do pi si« Sv. Pavel pri Prcboldu. Občinske volitve je poverjenistvo za notrajne za- deve potrdilo in zavrnilo neutemoljeni u- govor. Volitev xiipana vrši se v par dneh. Slovenjgradec. Pri nas je odprl tr- govino z usnj^vm in eevljarskimi ter dru- ginii kmeC;kimi potrebsčinami gospod Ml- ha Caanlek, scdlar v Slovenjgradcn. Ker je g. Caai^lek izmed sedlarjev in trgov- cev z usnjeni v Slovonjgradcu in okolici edini slovenski narodnjak, ga vsen; prav tojvlo priporocamo. Obrtni vestnik. Izletniki v SSovensko Blstrlco se opozarjajo, da je odhod iz Celja dancs v soboto ob 2. uri 55 min. pop. Izkaznice za polovičho vožnjo se dobe v tajnistvir Obrtncga društva Ie se v soboto dopol- dne. Šesrtska izložba Hrv. Radi.*a v Zagrcbu. Udelcžili so se je ne sicer v le- pcin številn, pač pa z lepimi deli tudi nasi obrtni vajenci iz Celja. - Razstavo ]c olvoril v nedeljo 3. tm. ob 11. uri dopoi- dnc društveni predsednik g. Fr. Holuje- vič ob navzoenosti pokroviteljev: hrv. bana dr. Tomljenoviea, kanonika d\'- Bar- leta, zagrcbškega uadbiskupn dr. Haucr- a, gradsko-g načclnika Meinclna in gene- rala Pešiča fer več drugih dostojanstve- iiil\ov. Vsi so se brez izjenu; zelo polival- no izrazili o naši udeležbi in o delih. Po pozdravu predsednika je vojaska godba zaigrala narodue himne nijkar snio v vr- slah z voj. godbo odkorakali na Zrinjski trg, kjer je bil konccrt, mec katcrim so čla-nice in prijateljice Mrv. I<. pmdajaS? cvetlice, drTištvene znake itd. v prid drušlvu. Razstava ostane odprta še v nedeljo do 3. ure popoldne, nakav Jo ve- lika slavnost ter razdelitev uagrad in di- plom. Takrat pošlje zopet ecljsko obrtno društvo enega delegata, kateri prevzame vse razstavljenc predmete ter event, na- grade in diplome. Dnevna kronika. Okrainc doklade v okrajU» WvSe Stajerske. Dežclna vlada je dovolila za 1. 1921 spodujim okrajnim zastopom po- biranjc sledečih doklad na ncposrednc davke razim dohodarinc, plačarine, in- valiclskega davka in davka na poslovni pTO-met: I3režicc 240%, Qprnjigrad 200%, Konjice 130%, Kozje 85%, Laško 189%, Sv. Lenart 80%, Ptuj 200%, Rogatcc 230%, Slov. Ristrica 100% in Smarje pri JelSali 100%. Anglcška delavska stranka (Labour Party) Stcje 4,257.000 organiziranih (Ma- 'liov. Na svojem kongresu minule tlni ]2 izrekla, da vztraja na stališču II. intcrna- cijonale in noče imeti ničesar skupnega z Moskvo. Angleski dclavci lorcj ne ma- rajo koniuinistov. Roktorjem liubljanske univerze za šolslvo Icto 1921/22 je izvoljcn redni pro- fesor dr. (ir. Krek. Kurz za bolnlčarke, ki traja 3 leta, osnuje v Bcogradu odbor »Rdečega kri- ža«. Kandidatinje uuvraio biti zdravc, ne nad 30 let siare, neoinoženc. Zahteva se nižja gimnazija ali tej odgovarjajoča sol- ska izobrazba. V internatu dobc hrano, stanovanje in uniformo ter 100 dinarjev meseeno. Po dovršencm kiirzu dobc slu- zbo z uradniäko' plačo in pravico do pen- Z'ije. Rcvk za prosuje do 15. jul. 6 milljonov kron za nakup poslopja za poštno ravnateljstvo v Ljubljani je do- volil ministrsld svei. Državna posrcdovalnicn za deto, podružnica Maribor sporoča, da se je v easu od 1. januarja do 30. junija 1921 po- služilo zavoda 5898 strank in sicer 2816 dclodajalcev in 30S2 delojemalcev. V ten 6 niesecih je bilo posredovanih (nakaza- ni'h) 1136 sluzb. Pržavna posredovalnlca posreduje delo in službe vsake vrsre brczplačn-o v vse kraje naše drZavs." Po- srednje delo tudi večjitn skupinam zidar- skih, tesarskih, gozdnih, poljskih in dru- gih delavcev in nakazuje služkinjam !n poslom sploh dobra mesta pri uglednih družinah po celi državi. Razplsana je do 15. tm, sluzba upra- vitelja javne bolnice v l."»režicali. Za Akadetnski dom v I jubljani Je ikitpljen hotel Triglav (no Ilirija), kakor je bilo zadnjič pomotoma rcČenoV Prosveta. SIMBOLICNA RAZiAGA »KRALJ MATJAŽEVE VOJSKE«. Pisateljici Marici se je videlo potreb- no, priobčiti »pojasnilo kritiku><, ki je si- cer s prcmišljeno omiljenostjo objavil po- ročilo o uprizoritvi igrokaza -'Kralj Maf- jaževa vojska«, a pri tern vendar ni sniel popolnoma prezreti najočitnejših nedo- statkov v sestavi igre. Opozoritev oce- njalCeva na prerokovanje o črnobelih pticah je bil le migljaj, kako bi se lnhko i/.vedla v igri utemeljilev, zakaj ni kralj Maliaz rešil vsega nasega naroda. Seve- da so mogočc tudi še drugačne motiva- cije tega dejstva, a utemeljiti se mora to dejanje kakoržekoli, zakaj brez moti- vaeije obvisi brez zveze v ziaku. AvlOTica nadomešča to prcpotrcbrio motivaeijo dejanja v igrokazu s »pojas- uilom¦ kritiku«, v katerem lepo razloži, da »predstavlja« slovenski na rod junak Ivan, ki je sam preslab, da bi Matjažev meč popolnoma potegnil iz nožnice, in da zato re§i Slovence še le Matjaževa voj- ska, t. j. Srbija. In na Ijubo tei prisiljeni razlagi, ki naj bi dala vsej igri globlji na- rodni pomen. mora rešiielj Ivan naenkrat izgubiti svojo silno moč, da ne more po- tegniti niti meča iz noznice, dočim je šc malo prej, napivši se čarobue pijačc, prc- ¦metaival velikauske skale izpred Matja- ževe jame. Da ustrcže temu izumetničc- nemu simboüzmu, izdere kralj Matjaz sam svoj inec — čisto v protislovju z na- rodno pripovedko — s čimer se nepriča- kovano preokrene in zmede dram.itiC.no sc slopnjujoüe dejanje, ba's ko bi moralo doseči svoj višek. Ako hoče pisafclj postaviti drama t- ski proizvod na simboličuo podlago, smc pač to storiti le tako, da ne bo s tern de- lal sile naravnemu razvitku dejanja v igri sami. Kdor si hoče v tcm poiskati vzorov, ni niti treba, da prouei znaaneni- te pisatelje. simbolizina, Vcrlainca, Mae- teriinoka i- dr., anipak spomni naj sc vsai Cankarjevih simbolizmov v nokaterih njegovih dramah. Simboličen ponici osebnosti v igri so mora v glcdalcu sa- mem poroditi, ne da bi pisatelj še le s prstom kazal, čc5, ta oseba »predstavlia« to in to idejo. Ce pa hoče pisatelj na vsak navin O'pozoriti uq simbole, ki nekje v igri skr Hi tiče, no, mora pač to pojasniti gledalcenv (občinstvu), ne pa poslljafi »pojasnila« kritiku. Scve, tako pojasnilo gledalcem bi bi- lo precej sitno in ncobičajno, ker bi sc meii'da moralo natisniti kot nekak cloda- leilv na gledaliških listih ali pa cclo napi- sati na prizorišču samem, kar bi nas za- neslo nazaj v tiste Case, ko so n. pr. po- noC'ni prizor na gledališkem odru ozna- čevali tako, da je priplavala na oder de- ska z začrtanim kolobarjeni in lUupisnm: to je luna! Ako pa gledalcem nihče nc raztolmači teh simbolov (Ivan = slov- narod; Matjaževa vojska - Srbija; Mat- jaz r.- srbivki kralj, kali?; končua alcgo- riOna slika --- Jugoslavija bodočnosti), jih razen tistih, ki so poučcni izza kulis, ne bo nikdo prav razumel, najmanj pa še otroci, ki jim jc igva namenjena; zakaj v igrokazu samem ni dejanje nikjer tako zasnovano, da bi se poleg rcalnih prizo- rov vzbtidile v gledalcu tudi še simbolič- ne predstavc. Spričo vsega tega raiši pu- stimo prisiljcno simboliziranjc, osobito, ker igrokaz, podpiran po pevskih vlo- zba.Ii, v svoji preprosti narodni koncep- ciji samobsebi zadovoljuje inlado, hva- ležno publiko. Dasi mi ni bil namen, v javnosti raz- pravljali o Kralj Matiaževi vojsku. kot Stria 4. >N OVA DOB A« Stev. 79. literarnem proizvodu. sem vcndar moral še eiikrat izpregovoriii nckaj besed, kcr je avtoričino >pojasnilo.< nasiovljcuo na- ravnost na kritika. — ar. Dr. Karol Peenik, specialist: Jctika in njeno zdravljenie. Zaloga (ioričar & Leskovšek v Celju. -- Jetika je najbolj razSirjena Ijudska bolezen. Vsak olika- nec niora vedeti vsai najvažnejše o ii.il, posebno pa javni nameščenci, neitelji, du- hovniki itd. Slovenski specialist za pljuč- n>e. bolezni dr. Peenik nani podaja v svoj! knjigi «Jetika« kratko, jedemato sliko, kako jetika nastanc, kako sc zdravi in kako se je je obvarovati. Kljub tenrti, da ima knjiga lc 48 strani, bo nasel vsakdo v nji veliko podueuega. V prvi vrsti sc- veda jetičnik^ katcrim je knjiga pred- vsem ¦namenjeiia. Za nje ima kiijtea ne- broj nävodil, kako se ravnati, da ozdra- vijo. Dr. Hi/iko Dolcnc. Izbraid spssi. (Prosveti in zabavi. 5. knjiga.) — Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Ti- skovna zadruga v Ljubljani. 146 str. Bro- slrana vclja 20 K, po pošli 2 K vee. Za včlainjena kulturna društva 16 K. - II Dolenc ic bil navdnšeii ljubiteli mirave. strasten lovec, izvrsten družabnik in — pripovedovalec; Vse le lastnosti se zrea- lijo v njegovili spisili. Pričujoei izbor pri- naša tri njegove najobsežnejše in najbolj- še spise: Spomini o Cerkniškem jezeni, O gozdu in nekaierih njcgovih ljudeh in Crticc o btirjl V njih nam odgrinja ro- lnantiko notranjskih gozdov z vscmi po- sebnostmi, ko gozd pri nas še ni imel do- ločenih postav, ko jc bil še bolj skupen gospodarju in številu upravieenih in ne- upravičenih užitkarjev tor zaniiniv z go- zdarji posebne vrste, kakor polliarji, go- bairji in kunarji. Mojstrsko jc orisal živ- Ijcnje ob Cerkniškem jczeir in na njcni, ki nudi dovolj zabave in radosli v vsa- kern letnem času, s svojiini origina-li, ka- kor je bil oee Vrag, AViha Starcc z otroci in stari Anže z Otoka, ki je prepeljaval po jezeru kneze in grofc Polne življen- ske svez.osti so in ostanejo njegove črti- cc a kraški burji. Ysake>mu prijatelju na- raive, posebno pa lovceni in inladini bo ¦niKlila knjiga mnogo uzitka. zalo bodi vsein toiilo pnpor>očena! Naroea se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Njiva. $t. Ü. Vsebina: Metod Do- lenc: Temeljna načeto za naš edinsiveni kazenski zakonik. ¦- Alojzij Zalokar: Na- erti sanHetnili zakonov. —¦ Miroslav Am- brožič: Narod'ia tolesna vzgoja. — An- di'ej Druškovič: L)ržava in izseljcvanje. -- Listek: 2 pesmi Al. Gradnika. — Prc- gted: gospodarstvo, kuldira, med revi]a- mi. — Na plainiealr Onevnik. Ccloletna «laroc'nina (letos 22 zvezkov) znaša \2x) kron, za naroniike >.Iutra/ 60 K. — Pri- hodnji številki izideta pričctkom in sredi julija. 0 tcj najzriamcnitejši sloveuski re- vij'i prineseino v kratkern cibsirno iz- vestje. Plamen. St. 13. Prinaša slike: ()ü- kritje spominske plošče Janezu Trdini 6. juti. tl. v Vel. Cerovcu na Oorjancili; pn- greb narodnegj mučenika sokola Biištja- na Olipa iz Radoljcc, ki jc bil 21. niaja 1918 v Muvau lot vojak ustrcljcn po pre- kem sodu; narodna ornamentika; (iorica itd. V ostalem prinasa razne bcletristične in znanstvene spisc. Poscbcj pa tudi jav- lia, da z zaključkom 1. polle.tja zacasno preneha izhajanje časopisa zarndi Minič- nih tcžkoč. Poglavie devoto in deseto kazec.skc- ga zakonika za kraljevino Srbljo. V Ljub- ljani 1921. Zaio/.ila Tiskovna zadruga. Str. 69. Cena 12 K, po po&ti 1 K več. De- veto in deseto poglavje srbskega kazen- skega zakonika, ki je bilo z iikazoni raz- sirjeno na cclo kraljevino Srbov, lirva- iov in Slovencev, je sedaj izSlo v poseb- ni knjižici, opreinijeno s primerjaluo raz- predelnico tozadevnih §§ avstrijskega hi nernS'kega kazenskega zakona. Naroča se pri Tiskovni z«i«drugi v Ljubljani, Sod- na uliea 6. Socijalna politika. Začasna delavska zavarovalnica zo- per nezsode v LjubUani. Minister za so- cijalno politiko je drja. Dtjgdana Zuzka, podravnatelja okrajne bolniške bkigaiiR- v Ljubljani, imenoval za upravitelja Za- casne delavskc zavarovalnicc zopcr no- zgode v Ljubljani ter niu pridelil sosvet v katere.ni so: Anton Rojina, tvorniear v Ljubljani; Avgust Heinrichar, ravna- telj trboveljske prcmogokopne družbe v Lhvbljani; Fran Dubokovic v Jelši kot zastoptiik brodolasinikov. Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani; I-'lorjan Majdie, rudar na Tereziji v Trbovljah; Anton Blaževič, kapitan, kot zastopnik pomorščakov. Narodno gospodarstvo H M i: i. }. Nürnberg, cine 27 junija 19JI. Lcpo in toplo pole [no vreme je nastopilo. Vee- raj se je zrak ogrel do 31° Q. Hmelj do- bro napreduje v rasti in dobiva' obilo stranskih pan.uK. Pri nespremenjenens, čvrstem razpoloženju se je danes dovo- zilo 50 in prodalo tudi 50 bal hmelja po 1400-2000 M za 50 kg. Alost (Bolgija), due 25. junija 1921 V preteku zadnjega tcdna ni bilo na tuk. (rgu nobene izpremeinbo. Hinelj leta 1920 se je prodajal po 215—225 Fr. za 50 kg, med tern ko se za letosnji pridolek obljubiije 260-265 Fr. za 50 kg. Vkljul) suSi so škropljeni nasadi še lepi, y ne- škropljenih se pa že vidi škodliivi vpliv mrcesa. Nujno hi nasadi rabili niokrote. NA DRŽAVNI VINARSKI IN SAfMAR- SKI ÖOLI V MARIBORU sj pričiic šolsko leto 1921/22 due 16. sep- tembra tl. ^ola je dveletna. A njo je v zve-zi hiternat za gojence. Zavod ima med drugini naiuen, da izobrazuie kmct- ske siiiove, ki ostancjo po končani kuic- tijski soli doma, na lastncm kuieti^kem gospodarstvu. Kolekovane prösnje (ko- lok 26 K) za sprejem je pošiljati ravna- telistvu drž. vinarskc in sa^arske sole v Mariboru do 31. julija tl. Prošnji se mo- rajo priložiti: krsuii list, doinovnicfs, od- pustnica odnosno zadnfc šolsko spriče- valo, zdiavnisko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosiloih, ki nc vs- lopijo v zavod neposredno i>: kake drugc sole, izjava starišev odnosno vaniha, s katero se ti zavezuieio, plačevati stroške šolanja, koučno obvc/mi izjava starlšev ali varnha, ki r-aflektirajo na državni ali kak drug štipendij iz javnih srcdstcv, da bo njili sin ali varovanec ostal pozneje na domačiji, v na.sprotnem sliieajn pa po- vrncjo zavodu sjH'ejete zneske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmajij ciovršenili 1() let ter z do- brim uspchom dovrsena najmani Ijudska š;v|a. Sprejeniali se bodo tedaj lc pridni. dovolj nadnrjciii kmefski sinovi, ki osta- ¦¦•}() po J-.ončani šoli doina. Sprejmc se iudi nekaj eksternistov (izven zavoda slanujočih nceneev). O xprejeinu v šolo odloea končno uspeh sprejemucga izpita iz slovenščine in raeiinstva, katercga so oproščeni snir.o absolventi ine§čanske ali kaloe nižje srednie šoh. (Vskrbovalni- na znaša do preklica mcseen-) l?.l> rimar- jev in se ima vplacevati vnapiej v dveh ciKvkili pollernih obrokili. Učenci iz dru- ?;ili pokrajin izvcn Siovenije imajo plača- ti šolnino letnih 12? dinarjev vuaprej. Si- novom ubožnih posostnikov se moreio dovoliti popolnomu ali do p.ilovice dr- žavria prosta mesta. V tem slučajii je treba podpreti prosnio z uradno potrjc- Tiiin ubožnim spričevalom. Vsa pocirob- neja pojasnila daje ravuateljstvo dri?. vi-* narske in sadjarske ?ole v Mariboru. V našem r>o!.iedelske»ii ininististvn jc minister Pueelj uslanovi! po-ceben po- ljedelski svet, ki bo vršil enake posle, ka- kor privredni svet v trgo.vinskcm nii'ii strstvii. Obstojal bc; iz 30 članov- 15 jih volijo zadružne zvczc in poljeprivredne organizacije, po enega udniženje ekono- mov ter poljedclskih faknltet v Zagrebu in BoDgradii, 12 m niiti'stri. Žeieznišlii proinet med Jngoslavijo *m Mad/.airsko pricne glasoni novejšili po- rouil due 10. tin. Vozili bndo 3 brzovlaki hi direklni tovorni vlaki. Nakup sena. Komanda I'Jravskc divi- zijske oWasi potrebuje za Ljnbljano 1,000.000 kg, za Ma.-ibor 980.000 kg. za Celje 30.000 kg1, za Slov. Bistrico 30.000 kilagramov, za Ptnj 50.000 kg sena, ki triora biti od sladkih (rav, nove košnje, sulio iižitno in zdravo. Seno morn bili prešano v balah od 50 do 60 kg te/.e- Od- clajn blagji so vrsi do konea oktohra 1921 v intundanlska skladišca, ozironut v vo- jaske scnjake. Skladisča imajo želczniske tire. -- Prcjem poniidb in zaključevanje pogodb se vrši predpoludue in to: IS ju- lija pri diviziiski iniondanei y Ljubljani; IS, Jnliia pri komandanui inesta v I'Jtiiju; 18. jiiliia pri komandantu inesta v Mari- boru; 19. juliia pri komandantu Vojnog o'kruga vCelju; 20. julija pri kmiiandun- tu mesta v Slovenski Bistrici. ¦-- Ponuci- be se sprejemajo od niar.jših producentov inkmetskih zadrug od 5000 kg narprej, od vseh drugiji interesen'ov od 10.000 k\tr. Razpis dobave materljala za vezunje tobaka. Uprava državnih nionopolov v Beogradu razpisujD na dan 20.,julija tl. ofertno licitacijo za nabavo matcrijala za yezanje tobaka in sieor. a) Za Srbijo in Or no goro: kartone za označbo bal, 300.000 komadov; plombe iz ploeevine (300.000 komadov); 10 decimalnih telit- v.lc, franc, sisteni s v^OO leg kapacitete; aimerikansko platno (600 metrov), klešč za plombe (20 kosov). b) Za Daliuacijo: platno za ovijanje bal (60.000 metrov); 10.000 kosov vrvi po 6 metrov dolgih; 5.000 kg vrvic za sivaiije bal, 40.000 plonib iz ploeevine. c) Za V'ojvodino, lir- vatsko, Slovenjjj«: 60.000 vrvic po 3,80 ni, 40.000 kosov sukanca Po 4 m dolgj; 20.000 kosov sukanca po 4 SO m dolgi. d) 600 kg vrvi za šivanje. bal. Mavedeno blago bo oddati v raznih množinah skla- diseein v Nišu, Skoplju, Splku. Razp'usa- no blago bo oddati do konca septembra 1921. Kavcija znaša za nasc državljane 10%, za inozemee 20%. — Ki: izvod do- bavncgavraz.pisa in pogojev z vzorci vred jc v .pisarni trgovsko in obrtniške zborni- ce v Ljubljani interesentom na vpogled. Zbwrnica pa uima na razpolago prepisov, ki bi jili mogia interesentom izročiti. — Pouiuibe je poslati do gorlnavcdencga due na upravo državnih nionopolov kra- ljeviine SMS ckono.mno odelenje v Beo- gradu, kjer se c!abc tudi podrobni pogoji in pa vzorci. Prouiet' v Nemčljo. Mod naso kralje- vino in Ncmčijo se ni vzpostavljen pro- met z direkt'iiimi tovornimi listi. DosIe.J je ta promet vzpostavljen saino z HalUo. Avstrijo in Češkoslovasko, dočim z vo pol/dlla vse. kar sta izpovüdiila tfosEcj Csakl iit KoIaceK Klede priprav /a aioinat. I/povedal ie «ja- lie o pripravali /a kom.w.i.i^no rcvoiu- ciiKko akcllo v Bo«H in crcesovmi. l)--ilic Jc izpovcdal- Pocftküi» Jiprila ie Wla konJeiCtica koiiiimističnc slrauke, katere so se inlül*i/ili dclcgaii iz celc dr. iave- Pr» tej -(»riiiki ?.e jc razpravljalo o polltlčiicni poin/aiii v dr/.avi tcj o vseh iiLiepih in var-ivo kr>inunistov pred \ Obzuano. Na tcj konfjreiici je bilo skie- iijeuo, da se vsa viseOa vpraAania odiose do konca aprila, Ko bo konferoica hol- garskilt in iiasih kotnunistoy na bolp,ar- skein ozemliu. Koritrcnca se jo ics vr» šila na Bolgarskent od 27. avsila do 5, tuaja. Re.^ena so Iriia vsa vprašiU)ja na fa iiačin, da jo c,a- konskega načrta, ki ga predloz: vsem za- vezniSkiim vlaJam in ki bi vseboval od- redbe zoper komimiste-, ker so po svoji teroristieni prapa^andi cnaki anaJhistom- Fiuaiicni minister uojde v Split. Split 7. julija. Tu priCakujcjo prihod fin. ministra dr. Kumauudij.i, ki pride v kopalisče. Novi italitenski zunanji minister. R i in 7. julija. Imenovani^ marke/.a della Torrctta za ministra za zunanje za- deve je bilo.uradno objavljeno. Cirfei ponoviio tepeiri. A ii i; o )¦ ;i 7. juliia. V odsckii Hrnsa sc Orki z velikLmi iz^ubami lorikajo. Po- skns (irkov prekoračiti Meander se i.v pouesrečil. Obsojeni napadalci stajerskega de>cliie- ga glavarja i!r. Rintelena. Lie o b j n 7. julij?. V obravnavi zo- per udeleženee pri napadu na istajerskega dež. glavarja. dr. lvintelona v St. Loren- zen je bila dane^ izrečena cbsodba. Ob- toženca Singer in Bertnik sta bila radi težke telesne poSltodbe obsoj.ena vsu!v na dva meseca ječe, Polzcrradi uapefte- vaaija k napadu v enako kazen. OstaR abtožcnci so opro56eni. Razne vesli. Tragedija »nvalldove Ijubeznl. Danes 23-Ietni FranCišek Vyplel se ie koncem vojne vrnil kot Stirikrat ranjeni invalid z vsemi posledicami dnševnega in telesrn?- ga trpljenja domov. Po dofeern času je dobil >ilu2bo kot kolodvorski pisar v Pre- rovu. Zaljubil se ie v I6-Ietno natakaiico Mnrijo Myslivüc. ObljnbiKi sta si "ve?rio zvestobo« in mislila na ustvaritev lastne- ga ognjišča, Dekle ie bilo podjetno in je vzelo v najem neko restavracijo. Toda Vy-pldl ie O'pazal otrdue do dne bolj, da je Marija z gosti preveč prijazua, in ko jo je nekega due nasel v kuhinji v objemu nc- kega tekmeca-, je prišlo do prepira. Pn- jazna Ijubica je dafa Vyplelu vrv okull vraiu in ga davila- Vyplel je zdivial in Jo zadavil. Nato je dve uri plakal ob njenem triiplu, končno pa zbežal in se hotel usin;c- titi, a ni imel dovolj pogimia Zaprli SO ga. I'-'orotniiki so verjeli njcKovcmu opi- su dogodka in ker so tuJi zdravniki izja- yili, da se ga vsled težkih ran na glavi, ki jili k i\ob\\ v vojni, ne more smatrati od- govorniiii za dejanie. je bil oproščen. Strašna povodenj v Aincriki nničila veC' sU) slovenskili zivljcnj. Pq poročilih ameriskih slovenskili dnevnikov je v dr- žavi Colorado v scverni Ameriki s!lna povcxlemj močno poškodovala nies«) Pueblo, 'kjer je stala voda 4--IS čevljev visoko in podrla vsc mostove in jezove. Lesetie lii^e so se vsj pofušile. UtoniTo .u- okoli 3000 oseb, nicl njimi par sto Slo- venccv. Povodenj je nastala 3. junija, Kcr se jc iienadoma utrga! oblak in sic reki Arkansas in routain prestopili brcgove. Ker so bilo vse telennske in brzoja\Tie zveze v inenotku pVetrgane, mesto pa brey. razsvetljave in celo biez vodc, sn bila rešcvalna dela, ki jili je vodilo voja- stvo, silno otežkočcna. l^o vseh sloven- skill kolonijah zhirnjo prispevke za ponr- srecene rojake. Veliiio sen/ao(}o ie v zbudil nedavnu sledeči slučaj: v Dombrovi na Ceškosiu- vaskem je zeiui nekega delavca rodila dete, ki je prišio na svj.-t s popolnim zn- bovjem. Gotovo čudmi igra narave! Amerlcankam bo prepovedano kadl- ti- Ameriški listi porocajo, da se v Am»r- rLki snujc postava, lei prcpoved;uje žen- ükarn kajenje. Vsaka ženska, ki se bo za- Siev. 79. »NOVA DGBiti StranS. Ustanovljena 1864. Hranilnica mestne občine Celje Y lastni palaci i>*»i kolodvopu (prej Sparkasse der Stadfgemeinde Cilli). 22 -26 Ustanovijena 1861 Sianje hranilnih vlog K 25,000.000, Vrednosš rezervnega zaklada K 8,000.000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- gar, užiuajo najpopolnejšo uarnost in ugodno obrestouanje. PoStne položnice strankam brez- plačno na razpolago. Renlnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank in sodišč razne urednosine papirje, uložne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, lako, da obdrži ključ siranka sama. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednoslnih papirjeu itd. Izur- šuje za nje tudi inkaso in druga denarna opra- uila najkulantneje. 1ZPLAČILA u inozemstuu izredno ugodno in promptno. Poeojlla vsfch vrsS pod najugodnejšimi pogoji. Brezplačna ^ojasnifa in strokounjaski nasueli u useh denarnih prašanjih. :sačii;i. sc bo kaznovala z dcnarno globo •od 10 do 1000 dolariev. 0? se bo zasačilo zt'iisko kaditi v javncm lokalu, bo kazrio- VMI1 tiidi posestnik lokala. Smrt iia dan poroke. V Zasrcbu sc jc PHKodilo tc dni, da se je neki tridesetlct- ¦11 elovek oženil s siromašno gospodlCno, staro 75 let. Par ur po poroki jc xtaifca nmrla. Trideselletni človek je bil brez •staiiiov;iiija. Ko jc iskal .stanovanje, spo- z"'il sc k s staro .cjospodično, ki ni posc- ciovala ničcsar dnizc.^a kakor svoje ma- lo stanovanje ter je zelo revno ?ivotnr!Ia. Priše] je večkrat k njej ter jo prosil. da ga vzamc v stanovriiije, a ona ir.u je ved- no odgovarjaia, da ninia prostora zanj- Ne.kc^a dne jc opazil. da stv starki bliZa zadnia lira, in on jc »zaprosil za njeno r«- ko«. Starka je ponudbo sprejela. V štiri- najstih dneh.sta bila mož in žena. 'I'ri me po poroki jc umrla. A vdovee jc podedo- val — njeno stanovanje. 2rt've šplritizma. V vasl Kncclilcn- hofen na Nemskem. jo neka rodbina, ob- stoicča iz 11 oseb, strastno jcoJJTa Spirit!- zein. Ta jih je privede! tako dalcč. da so koiično vsi ponoreli. Rodbina je zaz^ala celo pohištvo, uničila vse dra^ocenosti In porczala elekjrične žicc. Ko je «jiliova norost tako narastla. da so zazgali trimc- seenesra otroka, je bilo potrpežljivosti so- Swdov konec, poklicaii so orožnistvo. ki je ceio rodbino zaprlo v norisnico. Lastnica in izdajateliica; Zvezna tiskarna v Celju. - Urednik: Vekoslavf Spindler. ~rska: Zvezna tiskarna v CeSju. Meblovana sob? se odda s celo obskrbo. Naslov v upravništvu. 1 Ženitna pomidba Inte^igenten mladenič, star 27 let, l:s- lužben kot uradnik in ima pošestvo v prijetnetn kraju v vrednosti 300.000 K, Želi znanja. radi takojSnje ženitve s pošteno miadenko, k2tera bi imela okro.c: 150000 K premoženja ali vred- nosti. Le resne ponudbe s sliko, katera se vrne, na upravništvo »Nove Dobe« pod »Veselje«. Tajnost zajamfena. 1 Jefika! letika! Dr. Pečnik, Jetika. V vseh knjigar- |> nah, 10 kron. Vsak jetičnik, ki hoče I! doma ozdraviti, naj čita to knjigo! || 130 50-20 starejšo, zanesljivo. event. penzijonista, kateri je že v trgovskih pisarnah delal, išče trgovska zadruga »Sloga« v Celju. 741 1 Mizarsfvo z elekfHčnim obrafom nudi vsakovrstno pohištvo, krste in stavbeno delo. Po- hištvo in krste v zalogi. Isto- tam se proda bencin motor 8 hp v popolnoma dobrem stanu za primerno ceno. JOSIP REPIČ Hišnika alt vraiarja samskega, poStenega sprejme uprava javne boinišnice v Celju. Hrana in stanovanje v zavodu. 1 Polzeia- Sprejme se več dobrih mi- zarskih pomočnikov. 755 3-1 Zahvaia. Požarnima brambama v Št. Jurju ob juž. žel. in mesta Celje izreka vodstvo parne žiige Stefan Borlak za njuno pozrtvovalno in trudapolno de- lo, kateremu edino se je za- hvaiiti, da se ogenj od Plav- štajnerjevega senenega skladi- šča ni razširil na sosednjelesno skladišče, v vsakem oziru pri- znanje in zahvalo. 1 Kre^keya ifgovskega učenca poštenih starišev z dobro šolsko naobrazbo sprejme : Andre) Cbbachcr V IafH«w- 7452~1 Pooblaščeni civilni geometer Ing. Franjo Stanek je otvoril svojo pisarno v Ceku, Aškerčeva ulSca št. 13, prvo nadstr. 100 vapov bukovih drv franko vagon poslaja Poljčane na prodaj. Ponudbe na Ant. Vodenik, Potrovče. Dr. KAROL LAZNIK si usoja naznaniti, da je otvoril odvetniško pisarno v Gelju. Prešernova ul. Št. 3. L ep cist ohrvBii pes volčje pasme, se proda. ASkerčeva ul. 15, I. nad. desno. 1 Oskrbnik samski, z večletnimi spričevali, slov. in nem. jezika zmožen, išče službe na kakšni graščini ali večjem posestvu. Ponudbe na upravništvo »Nove Dobe«. 748 1 Na prodaj velika breja svinja dobre pasme. Nasl: poštni predal 14, Zalec. OWo Pirnat oduetnik v Slcvenjpdcu, i5če pisarni5ko, tudi začetnisko moč—, v prvi vrsti Sokola'telovadca. 723 2—2 KontoiMstinja zmožna knjigovodstva z večletno prakso se sprejme. Ponudbe na Goričar & Leskovšek, Celje. 728 2—2 Sprejme se 743 2—2 kontoristinja za tovarniško podjetje, katera ima vsaj eno Ieto prakse in je zmožna vseTi pi- sarniških del. Naslov v upravi lista- sBukovooglje? na drobno in debelo, prodaja »lesna trgovina« Štefan LOKAR, Celje, (Sp. Hudinja 33). |Elc2ip S CELJE, Speoerijska trgovina j na debelo in drobno. 1286 52-40 Učenca za trgovino z mešanim blagom sprejme takoj Ivan Vidmar, Brežice. 736 2—2 Manufaktur ist in špecerist za trgovino na deželi, zmožen sloven- skega in nemškega jezika se takoj sprejme Istotam se sprejme tudi učenec. Matančnsje v upravi Nove Dobe. 3—2 ö©©©O0©©©ö©G©©©öö©C'G0©OS©©O© § Obl. konc. posredovalnica za promet Š 0 z realitetami 148 50—25 S Anton P. Arzenšek © Celje, Kralja Petra cesta št. 22. ^ posreduje pri prodajt kakov tudi pri Q nakupu hlS, vtl, graččin, zem> Lljiöc, industrij. podjetij itd. vc- < stno in pod ugodnimi pogoji. | O©S©S ©©©©OO©0©©0Ö©SOC<©©©0< 110m 0l\u MÄRIJÄ BAÜMGARTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseh slogov 156 50—23 Modra ^alica za škropljenje trsja žveplo, slivovka, i>um, konjak, bueno olje, namizMO olje, r»iž, öaj, milo, 10-7 sireče, in vse drugo špecepljsko tolajj o se kupi najceneje pri tvx>cllcl Ant. Močnik CeBje, Glavni trg *t. 8 Celje. HOTEL SgQBEftNE v nedeljo 10. t. m. vrtna otvoritev s koncertom Vstopnina prosfa. Zacefeft ob 8 uri K nbilni udeležbi vab: Fric Skoberne, hotelir. Stran 6. »NOVA D 0 B A t Stev. 19 POSOJILNIGA V GELJU ¦ a ¦ » » ¦ H ^ K (3 a a s a H aa is a kb La B a » ^ ti A ci'a e'± ^ a a a a ^ 3 ff a o Vff B Ustanovljena v lasfiti Hfl Jl K&LP| 1*11111 Iflflflt Hfl Reze3*vni fi^nda in vii«adno9t i&tLt i860. p^sači IHiWIlliSlJPiwI UpUIWI ia»t*ih hi&LSZk7,000,000. MtJIl lldJbLdlÖJblll blUVtSIlblUIl Ueildllllll ZdYUllUY. C3C3E3O tekoči raöun ter jih obrestuje najugodneje. ^ Daja pošojila na menice, vknjižbe in v tekoöem raöunu. Q$va9*ja trgovske in obrtne kredite. Finsinci^a intiustrij- CbiDiiQiiDidLb ska podjetja. Qb&vSja vse denarne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezplačno. ChOßiüiEb vaiHffM^KnaBaBEHasasiBBBBtamBiBfiHuaiHBiiaiaaBaHBaBBBv. Stanje hranilnih vlog čez K 37,000.000. \ Rezerwni zaklad 128.000 K. Restnino in invaldski davek pla^a zadruga, ne da bi ga vlagatfeljem zarLtčunala. ;68-41 Hf^nilne vBoge: 2,000.900 K. IJčenec absolvent vsaj 2. gimnazijskih razre- dov se sprejme v drogeriji Sanitas, Celje. 739 3—2 KOTLARJ! zanesljivi Vn sarriJstoJtti^äela^ci^izae- Iovanju kotlov za žganjekuho se sprsj- mejo pod zelo dobrimi pogoji. Služba je stalna po Ietu in zimi. Takojšnji na- stop pri tvornici Ignac JELENC,Karlovac. I Stavbeno ttf galan- I terijsko Rleparatvo I Cciie, «Valja Ptitra costö 8 I se prlporoSa -alzdelavo veabovrstnih I ¦ gtavhenlh In g^anterljakih del. Krltja I ¦M «treta, zvonikov, popravila iatlb, na* M ' >>rava strolovodov ltd. Izvrälttv to6na. \ Cene zmerne. Za ixvraena döla so Jamöi. 2 trgovska vafenca poštenih staršev, ne pod 15 I. stara, s primerno šoisko izobrazbo se sprejmeta takoj v trgovini mešanega blaga Alojz Remic, Dravograd. 731 3—2 Meir^ ovy k»kao9 čokciSado fi^ovo in ^rnsa^ h*iw® p& 22eB-Q nriKkih &enah p^i tvrdki Celje • PETEK & DKU6 - Celje Š^ecerijsko In kolosii|iaifisc» bSago. ; CENE XMERNEi äfittfuö in pdRfi TBGOYIil4 deije9 Kralja iPe^r^ c, - «e prlporoča za - '*> mnogobrojnl obSak ,- V zalogl v&e nove so- t kolske polreMčiBie! ^ JPOSTREŽBATOČNftS CELJE Glavni trg 4, 55-26 (prej Pacchiaffo). PriporoČa se tvrdka Jos. PeieiinCy LJybljaita Sv. 3E»csti?a- imcksix» 'VL "T3501 52-40 ^^ Tovarniška zaloga šivalnih strojev in njih delov, ter potreb^čine ^*^ za krojače, čevljarje in šivilje na debelo in drobno. igf/¦» _____ -,, ¦ . . r ¦.... , " : ^\ »I Trgovina z galanterijskim, modnim in norirnberškim I Si' blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah I 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-22 Olavni Zadfülhf feavez ŽHS Beogräd trlži re'vizofa za revizijo saveza zadruga svojih članova. Plata revizora 1500'dinara me- sečnoi revizorski putni stroškovi. Ponude valja poslati na Glavni Zadružni Savez do 25. jula Beograd, Resavska 15. 3-3 Kupi se večja množina trdih in mßS|hih m\mm dpv Ponudbe na Franjo Modic, lesni trgovec Celje Lava 21. ™ 3-2 Godci! Zveza jugoslovanskih železhičarjev potre- buje nekaj dobrih godbenikov predvsem za klarinet, rog, eufonium in flavto. Reflektanti naj se javijo pismeno ali ust- meno v tajništvu „Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, Gradišce 7, all pa v Mariboru pri predsedniku podružnice „Zveze jugoslovanskih železničarjev". 3-3 delavnioa d. x ok x. Teles, št. 107. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. | Specijalna' delavnica za popravila avtomobilov in i precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebščin i 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd. 52—32] Oglejte si mamilatetttrne frgo^ipo Celje - Gaberje št. 16, aasproti vojasnicl 'prestolOGasledülKa Äldsandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drobno in deb@!o. Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifonin raznovrstno manufakturno blago. iJFSL ^L X? L)t JdL 5S jBL. OL |lä ^^» J3L JhL 3E3L ----------*—^—mm^maam—a^a^a^a^^^aa^a—aa^