‘^TDrAlICI^I I |CT Naročnina za Jugoslavijo: HI KflV K MM ^Mtm ^M celoletno 180 din (za ino- HM ■■ «l Gregorčičeva ulica 23. Tel. Ul KB ^^0 ■H' H| 80 din, za ‘/» leta 45 din, BB ^B ^B ^B ^B čičeva ul. 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v LJubJani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja Iredopotad£k ___Ljubljana, ponedeljek 27. junija 1938 Cena snL 1*50 Vidov dan V času hudih vojnih nevarnosti in rastočega barbarstva, v časih grozeče brezposelnosti množic in novega upadanja konjunkture je narodom na Balkanu še tembolj potrebno praznovanje Vidovega dne. Kajti Vidov dan je večen spomin na resnico, da ni na svetu tako težke nesreče, da bi smel človek izgubiti upanje na boljše čase. Tudi po strahotni kosovski bitki je prišla odrešitev in tudi po največjem porazu pride zmaga, če človek ali narod v njo veruje in zanjo požrtvovalno dela. Toda volja do idealnega dela in do zmage mora človeka vsega prevzeti, kakor je ojeklenila naše prednike in potem postane resničnost tudi najtežja stvar. Vsaj nekaj tega vidovdanskega duha bi moralo priti v nas, da bi se usmerili složno v delo za boljše čase in vse bi nam bolje uspevalo. Saj vemo vsi, da bi bila tudi velika gospodarska kriza za nas mnogo milejša, če nas ne bi pritiskale naše napake in lastne nesposobnosti. Vsi vemo za te napake, vsi poznamo nedostatke, ki ubijajo naše gospodarstvo in naš napredek, toda še doslej ni tiste moralne sile v nas, ki bi nam pomagala, da bi te napake zatrli in odpravili. Zato je potrebno, da vsako leto vsaj enkrat posvetimo svoje misli spominu vidovdanskih junakov, ki niso odnehali iskati prave poti. Duh Vidovega dne je dal južnim slovanskim narodom politično osvoboditev, ta duh nam mora dati tudi gospodarsko. V tem znamenju naj se vrše vse naše proslave Vidovega dne in naj nas utrjajo v odločnosti, da nikdar ne nehamo delati z dobro voljo za naše ljudstvo in za velike cilje naše skupne domovine. Zato je pomembno, kako smo se navadili ali še ne navadili, skrbeti ta dan Za naše skupne gospodarske in duhovne koristi, zato je važno premisliti, kakšne so naše bodoče delovne poti. In ni majhnega pomena ob tem dnevu vprašanje, kaj dela, kako živi in kaj misli, kam stremi naš up, naša mladina. Vse velike spremembe v našem času, vse težave narodov in držav ter njih nesloga in nemoč, da bi si ohranile trajno poroštvo miru, da bi si uredile sporazumno svetovno trgovino in proizvodnjo, nesposobnost, zaposliti ljudski prirastek delovne sile, vse to pada predvsem kot neznosno breme na nas, gospodarske stanove in na mladino Gospodarski stanovi vsake dežele sami so bili nekoč tista sila, ki je dajala mladini dela in kruha, da je mogla z največjim veseljem za delo in z upanjem v veliko bodočnost takoj stopiti v življenje. Gospodarstvo je v dobi svojega napredka potrebovalo vedno več in vedno sposobnejših glav in rok. Potrebuje jih nedvomno tudi še danes. Še bolj jih Potrebuje in vedno jih bo potrebovalo. Vprašanje pa je, kdaj bo našla po dobah velike krize, sti- S,.e *n pomanjkanja prave zaposlitve in prave vere v bodočnost tista naša mladina, ki je dozorevala v ta nemirni in nezanesljivi ®as. Enako je važno vprašanje, kani pojde in kako bo živela naša Prihodnja mladina, prihodnje generacije. Ali bo res našla svet samo razdejan in nesložen, delovanje otežkočeno ali celo onemogo- čeno, strokovno delo zagrenjeno po ubijajočem neuspehu? To, takšno neveselo pričakovanje svojega bodočega dela bi utegnilo vreči našo mladino moralno in delovno ob tla, takšni slabi izgledi v bodočnost, bi ubili v naši mladini polagoma tudi vero v domovino. Zato tega nemogočega stanja mladine pri nas ne sme biti, zato se ne sme zgoditi, da bi s pridobitvijo zmage enega Vidovega dne, pozabili delati, misliti in živeti za drugega. Preiti moramo k zavednemu praznovanju dni naše zmagovite preteklosti. In zato je prav, da je kakor sama po sebi pričela leto Jugoslovanska politika je bila v letih 1935. do 1938. polna dogodkov v notranjosti in v mednarodnih odnošajih države. Strašna jesenska tragedija 1. 1934. je državo globoko pretresla, ogrožena sta bila njena notranja skupnost in zunanji mir. Toda prenesla je dobro to preskušnjo in njen razvoj zadnjih let je pokazal, da so v njej dejavne enako močne naravne zgodovinske sile. Nastanek južnoslovanske države od Drave do Vardarja ni posledica nikake človeške sile, temveč sad narodne usode. Če je pa zgodovina sama določila pot, potem je stvar same narodne skupnosti, spoznati to pot in hoditi neomajno po njej. Toda za to je potrebno zavedno narodno vodstvo. S tem je označena naloga vlade. Močno podlago in oporo ima vlada v nacionalni dinastiji, ki pomeni in omogoča notranje državno edinstvo. Vlada je njen izvrševalni organ, ki uživa vse možnosti te oblasti in ki ji je s tem hkrati določen njen delokrog. Kabinet dr. Stojadinovič — dr. Korošec — dr. Spaho je pred tremi leti prevzel nase nalogo, katere noben točen opazovalec ne bi mogel označiti kot lahko. Razgorele so se bile vse strasti, vzvišeno osebo, ki je pomenila kompas države, je odstranila morilska roka, in treba je bilo delovati pomirjevalno in urejevalno. Uničen je bil ogromen moralni zaklad, ki ga je bilo treba — na novo postaviti. Če vprašamo, ali se je to posrečilo, nam da odgovor na to primerjava tistih prvih jesenskih mesecev 1. 1934. s sedanjo dobo in položajem. Volitve 1. 1935. so pokazale, da je državi manjkalo kristalizacijsko središče, ki bi moglo nasproti občutni opoziciji učinkovati kot pozitiven či-nitelj, tako pozitiven, da bi se mogli sčasoma tudi opozicijski tokovi uslužiti pri obnovitvenem delu v državi in za državo. Vsaka obnova je delo in ne besedičenje. To delo je bilo v treh letih nedvomne opravljeno. Nobeno človeško e o ni popolno in gotovo se najejo vsem stvarem motnje in vrzeli ter bolj ali manj občutne neizenačenosti. — Naloga pozitivno usmerjene in zmožne kritike bo ugotoviti te neizenačenosti in vrzeli in zahtevati njih odstranitev. Da se pa ceste spopolnnjujejo, da se na novo zidajo univerze, da se polagajo novi mostovi, pospešuje ustanovitev novih metalurgičnih obratov, da državna družba z 220 milijoni dinarjev glavnice postavlja žitne silose, da se zidajo železnice in pri vsem tem dova- ža letom stopati ob proslavi Vidovega dne na plan predvsem naša mladina in je ona prevzela ter si z naravno in neodvrnljivo močjo osvojila ta dan. Od leta do leta vidneje in mogočneje se čuti na ta dan, da stopajo ob koncu šolskega leta v življenje mlade sile, da dozoreva v ta čas tudi druga, tudi umska žetev našega Vidovega dne, od katere zavisi naša bodočnost. Vsako poletje se zbira ta čas slovanska mladina na velikih skupnih telovadnih in drugih izletih, preplavlja s svojo močjo ulice, mesta in nas. Vedno bolj se budi v nas želja, da bi ta mladina pomenila za nas boljšo bodočnost, jajo nove milijarde delovnemu prebivalstvu: to je dejstvo, katero spoznati pomeni toliko kot priznavati. — Kakor rečeno: v porazdelitvi gospodarskega pospeševanja bosta smotrnost in cenenost morda zahtevali marsikateri premik, k čemur bo treba v ustrezni meri pritegniti gospodarsko vodilne dele države. Toda temu, da se je delo tako živahno sprožilo v tek, gre nesporno največja važnost in koristnost. Dogaja se to kljub notranjepolitičnim nasprotstvom v bistveno pomirjenem ozračju, v stanju visoke notranje varnosti. To stanje se vzdržuje s pomočjo zunanjepolitične pomiritve, ki je v resnici ustvarila na vseh mejah države blagodejen mir. Pokazalo se je tudi, da vlada pazljivo zasle- Berlinski zavod za proučavanje konjunkture, ena najzanesljivejših institucij te vrste na svetu, katere številke so bile še vedno točne, se v svojem zadnjem poročilu obširno bavi z izdatki posameznih držav za oboroževanje in s trgovino z vojnim materialom. Poročilo navaja številke, ki sličijo astronomskim številom, ker izdatki za oboroženi mir ne gredo samo v milijone, ampak v stotine milijard. Po tem poročilu so izdatki, ki jih vse države na svetu nosijo za obrambo, kakor pravijo, letos za 10 do 15 odstotkov večji kot lani. Stroški za oboroževanje so in še bodo letos še enkrat tako veliki kot leta 1929., ko se je začelo na svetovni mirovni konferenci govoriti o razorožitvi, jn ceio trikrat do triinpolkrat tako veliki kot zadnje leto pred svetovno vojno. Znano je, da delajo vse industrije, ki se bavijo z izdelovanjem vojnega materiala, skratka s pripravami za ubijanje ljudi in vrednot, ogromne dobičke. Saj znašajo v vseh državah naročila Za vojni material 300 do 450 milijard dinarjev. Toliko ni znašala niti vrednost celotnega evropskega izvoza leta 1936. Poročilo meni, da nikakor ni računati s tem, da bi sedanje popuščanje konjunkture moglo znatno znižati ceno vojnega materiala, ker od izdatkov za pripravo na vojno odpade v splošnem razmeroma malo na surovine. Ako bi cene res še nekoliko popustile, se razlika gotovo izenači s povišanjem mezd in drugih stroškov, ki so v zvezi z izdelavo vojnega ma- da bi bolje kot mi razumela svoj Vidov dan. Kakšno dolžnost pa oživlja v nas, v starejših generacijah ta naravni pomlajevalni pojav dežele? Ali smo že dovolj skrbeli, dovolj storili in mislili, kam pojde po svoj Vidov ta naša mladina? Ali smo ji dali veselja in volje in upov na pot, da ne bo več stradala in da ne bo njena usoda grenki in človeka ponižujoči kruh brezposelnikov ali celo smrt v barbarskih vojnah? Bilo bi tudi že skoraj pretežko vprašanje za nas, če ne bi verjeli, da smo na ta dan vsaj mi, gospodarski ljudje, vsi najtrdneje odločeni misliti vedno na to. duje vse dogodke sedanjosti in dobro upošteva bodoče možnosti, ne da bi se zadovoljila z nedejavnim opazovanjem, marveč da se zna prilagojevati novim pogojem tako, kakor terjajo nacionalni interesi. Tako stoji vlada dr. Stojadino-viča ob svojem prestopu v četrto leto svojega delovanja še pred velikim krogom nalog, nalog notranje- in zunanjepolitične narave, finančne in gospodarske narave, •socialnopolitične in kulturne vrste. Toda oprta na doslej storjeno delo, more z upravičeno samozavestjo in računajoč tudi z zaupanjem poučene javnosti jx>nosno nadaljevati svojo pot dela za narod in državo. — GE. teriala. Kljub popuščanju konjunkture raste mednarodna trgovina z vojnim materialom z dneva v dan. Zlasti v Vzhodno Azijo gredo ogromne količine orožja, pa tudi druge države naročajo vedno večje množine orožja, municije, letal, vojnih ladij itd. Dočim je bila trgovina z vojnim materialom že lani za 28 odstotkov večja kot leta 1929., so se kupčije tekom zadnjega leta povečale za celih 42 odstotkov. Dočim se je svetovna trgovina z vsem blagom v prvem četrtletju t. 1. zmanjšala v primeri z istim časom lanskega leta za 3 odstotke, se je letos dvignil izvoz vojnega materiala za celih 82 odstotkov. Največ izvažajo letala; že lani je dosegla njihova vrednost najmanj toliko, kot za vse ostalo orožje in municijo skupaj. Največji izvoz vojnega materiala izkazujejo sedaj Zedinjene države. Prvič po svetovni vojni se je morala Anglija umakniti na drugo mesto. Na tretjem mestu je sicer Francija, vendar vse kaže, da jo bo Češkoslovaška že v najkrajšem času potisnila s tega mesta. Iz teh številk je najbolj razvidno, kako se vse države na svetu mrzlično pripravljajo na vojno, ali kakor one pravijo, na obrambo svojih meja v primeru splošne svetovne konflagracije. Ako bi se le majhen odstotek teh ogromnih zneskov, ki se že približujejo prvemu bilijonu dinarjev, uporabil v gospodarske in kulturne namene, bi napredek človeštva zaznamoval vse drugačne uspehe kakor one, s katerimi se tako rado ponaša. Izgledi Končano je letošnje zborovanje delegacij borz kraljevine Jugoslavije, kateremu so prisostvovali predstavniki beograjske, zagrebške, ljubljanske, skopljanske, som-borske in novosadske borze. Sejam borznih zastopnikov je predsedoval Kosta Mirosavljevič, podpredsednik novosadske borze in mestni župan. Zanimivo je poročilo glavnega tajnika novosadske borze dr. Br. Petroviča o izgledih letošnje žetve. Po podatkih kmetijskega ministrstva je posejana z ozimino površina 2,113.600 hektarjev (3 milijone 672.814 katastrskih juter), za 48.348 hektarjev ali 70.144 katastrskih juter manj kot lani. — Zmanjšanje ni splošno, ker so površine v donavski banovini večje za 16.772 ha. Del posejane površine so uničile razne elementarne nesreče, tako da bo požete površine kvečjemu 3,489.250 juter ali 2 milijona 7.914 ha. Izgledi za novo žetev so prav dobri. Povprečno je preračunan pridelek pšenice za vso državo, da bo znašal 6 in pol do 7 metrskih centov in pol na eno katastrsko jutro. V tem primeru bi znašal pridelek od 22 milijonov 680.125 do 24,424.750 metrskih centov. Za našo potrebo je potrebno 16 in pol milijona met. centov, za jesensko setev okoli 4 milijone met. centov (torej skupno okoli 21 milijonov). Tako bi od pridelka žetve ostalo še okoli dva in pol do 3 in pol milijona metrskih centov. Domači trg Pšenica. Domači trg je brez spremembe. Ponudba, čeprav nenavadno mala, nima povpraševanja, ker mlini nočejo plačevati visokih cen. Zato ni izključeno, da bodo cene občutno popustile. To bi se moralo zgoditi že tudi zato, ker je med promptno ceno in prvim terminom novega blaga zelo velik report (okoli 85'— din), ki predstavlja nenormalen pojav, ki je neupravičen, če je v državi dosti blaga do nove žetve. Izvozna pariteta po julijskem terminu v Liverpool je bila 105, po Rotterdamu 112, ali na osnovi cene za efektivno blago 112'65 din. Koruza. Domači trg je v znaku slabega posla. Šlepovsko blago je v ponudbi 115, vagonsko je po pariteti Indjije 117—119, banatskih natovornih postaj 114—115 din. Nove vozne olajšave >P u t n i k« turistična pisarna Maribor nam sporoča: Iz številnih dopisov, s katerimi zahtevajo potniki, ki potujejo na letovišče, naknadno izstavitev »potrdil o bivanju«, je razvidno, da občinstvo premalo upošteva obstoječe predpise ter trpi zaradi tega veliko gmotno škodo. »Potrdilo o bivanju« si mora vsak jrotnik brezpogojno nabaviti že pred odpotova-njem ter priporoča zato »Putnik« vsem potnikom, da se pred odhodom natanko pouče o obstoječih železniških- predpisih v njegovih poslovalnicah. »Putnikove« pisarne v Mariboru (Trg Svobode, Grad), Celju, Ptuju in Rogaški Slatini dajejo radevolje brezplačno vse izčrpne informacije in prospekte ter izstavljajo vse vozovnice po originalnih cenah brez vsakega pribitka. Širite »Trgovski list«! Tri letnica dr. Stoiadinoviča v 1 Številke o oboroževanju Velike vodn skozi Srednio Evropo Načrti Nemcev in Romunov Naše Obvestilo Na Vidov dan t. j. v torek dne 28. junija morajo biti vse trgovine v mestu Mariboru med službo božjo t. j. od 10. do 11. ure dopoldne zaprte. Na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. pa ostanejo mariborske trgovine zaprte ves dan. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Matura na trg. akademiji v Mariboru Na mariborskih srednjih šolah so končani zrelostni izpiti, mali in veliki. Uspeh je povprečno srednji. Na trgovski akademiji se je predstavilo izpitni komisiji 33 kandidatov obojega spola, od katerih bo pet maturantov ponovilo izpit v jeseni. Maturo so napravili s pozitivnim uspehom: Teodor Bajec, Dagmar Božič, Marija Brecelj, Viktor Dasko, Marija Du-jec, Ida Frangeš, Elizabeta Fran-geš, Marija Grabner, Marija Gril, Pavel Heričko, Marija Hvala, Olga Jaki, Emil Jug, Adela Kocjan, Vida Kuhar, Adolf Lah, Josip Laufer, Karol Luthar, Milena Orel, Ivan Prečko, Aliča Polanec, Martina Sekula, Maks Svenšek, Karol Šumer, Klara Voršič, Dušan Zei in Alojzij Zorčič ter Albin Ban kot privatist. Na državni trgovski akademiji v Mariboru je bilo ob sklepu šolskega leta 189 učencev, 90 dijakov in 99 dijakinj. Uspeh je bil naslednji: odličen 7, prav dober 20, dober 90 in zadosten 34. Razred je izdelalo 151 dijakov ali 79'89 odstotka vsega števila, izdelalo ga ni 7 ali 3'76 odstotka, popravne izpite jih ima 31 ali 16'35 odstotka. Na vseh srednjih šolah v Mariboru se je javilo 175 kandidatov k veliki maturi. Izpit je položilo 143 dijakov, 32 pa jih mora izpit ponoviti v jeseni. Za eno leto ni bil nihče reprobiran. Na klasični gimnaziji je bilo kandidatov 62, izdelalo je maturo 51, a 11 jih ima v jeseni ponoviti; na I. realni gimnaziji je bilo kandidatov 72, zrelostni izpit je napravilo 58, v jeseni ponovi izpit 14 kandidatov. Na tej gimnaziji je napravil dodatni izpit iz nacionalne skupine diplomirani jurist Rajnhold Ma-cun in s tem ponašil v Franciji napravljeno maturo. Na obeh učiteljiščih, državnem in onem šolskih sester, letos ni bilo zadnjega letnika. Le na drž. učiteljišču se je javilo k maturi 7 kandidatov iz lanskega leta, od katerih so 4 izpit napravili, 3 pa ga ponove v septembru. Zaposlenost v maju V maju je bilo povprečno število zavarovancev pri OUZD 100.416 in je bilo za 4269 večje ko v aprilu, prirastek pa je bil manjši ko lani za 1714 oseb, čeprav je letos zavarovancev 4908 več in celo 22.880 več ko sredi krize 1933. Za 1328 smo letos še pod stanjem iz maja 1930., medtem ko so že v aprilu ostale industrializirane banovine presegle to stanje za znatne številke. Ugodno pa se je nadaljevalo zvišanje zavarovane mezde, in sicer v povprečju za 24 par na din 24'71, torej 1'45 nad lansko. Skupni dnevni zaslužek delavstva je dosegel 2‘48 milijona dinarjev. »Službeni list« dravske banovine z dne 25. t. m. objavlja: Uredbo o javnih ribar-skih stražnikih in ribolovnih čuvajih — Pravilnik o upravljanju sklada za pospeševanje ribarstva — Pojasnilo k določbam § 19. fin. zakona o kazenskem taksnem postopku — Naredbo policijskega predstojništva o prometnih omejitvah v Mariboru — Razne razglase in objave. Reka Donava je imela svoj pomen v življenju evropskih narodov že od najstarejših časov. Bila je najvažnejša prometna žila skozi sredo evropske celine, obenem zveza Srednje Evrope z Balkanom in dalje z Bližnjim vzhodom. Spričo tega je razumljivo, da so se narodi vedno prepirali za to, kdo bo njen gospodar. Premikanja in boji, ki so se dogajali v Podonavju od najstarejših časov, a prav tako trenja, ki se bodo rodila v bodočnosti, niso drugo ko prizadevanja, zagospodariti tej reki in si zagotoviti prosto brodarjenje po njej. Donava in Podonavje Nemci, najmogočnejši narod, ki biva tudi ob Donavi, in sicer v njenem zgornjem teku, imajo svoj delež tudi na drugi plovni- reki Renu. Ker pa teče prva reka proti dokaj zaprtemu in odročnemu Črnemu morju, se je med Nemci že davno rodila misel, da se obe najdaljši plovni reki Srednje Evrope, Ren in Donava, povežeta z umetno vodno cesto. Že koncem 8. stoletja je napravil Karel Veliki poskus v to smer. Ker pa so bili tehniški pripomočki tedaj še popolnoma nezadostni, se stvar ni mogla izvesti. To zvezo je uresničil prvikrat bavarski kralj Ludvik I., ko je dal med leti 1836.—45. izkopati in izdelati tako zvani »Ludwigs-Donau-Main-Kanak od Bamberga do Kehlheima. To delo pa je uspevalo le nekaj let, ker spričo svojih nezadostnih mer (okoli 1,5 m globine, a okoli 16 m širine pri vrhu) ni bilo zmožno vzdržati tekmo z železno cesto, ki se je bila prav tedaj toliko razbohotila. Vsaka ladja je smela imeti kvečjemu 120 prostorninskih ton, morala pa je na tem 172 km dolgem prekopu prebroditi nič manj ko 88 zatvor-nic. Ker se obratovanje ni izplačalo, je prišlo kmalu do tega, da je prometovanje zamrlo in se omejilo zgolj na krajevni promet. Poznejši razvoj omrežja vodnih cest na severnem Nemškem je pokazal, da železnica s smotreno napravljenimi vodnimi cestami vendar ne more vzdržati tekme, prav kakor n. pr. promet po železnici, vodi ali zraku ni zmožen popolnoma izriniti cestnega. Šele smotrna vzajemna organizacija potov po vodi, železniškem tiru, trdih tleh in zraku je zmožna roditi visoko razvito prometnost, kakršno zahteva intenzivno gospodarstvo. V smilu teh spoznav se pripravljajo v najnovejšem času ogromni načrti, ki naj bi dali Donavi še neprimerno večjo veljavo* nego jo je imela doslej. Na dveh nasprotnih koncih tega veletoka, blizu njegovega izvira na zahodu, a blizu njegovega izliva na vzhodu, se pripravlja človek k javnim delom, ki bodo zahtevala nekaj deset milijard stroškov in bodo tako obsežna, da bodo trajala kakih deset let trdega dela, preden bodo gotova. Svetovna vojna je namreč prinesla na Donavo novih razmer. Reka je postala po diktatu mirovnih pogojev meddržavna vodna pot in so se na podlagi tega pojavile na njej tudi zastave držav, ki niso podonavske. Vse to je pa bilo zlasti Nemcem nov dokaz, kako važna je Donava kot prometna žila ne le za dežele ob njej, temveč za vso Evropo. Misel, da se nezadostni Ludvikov kanal zamenja z vodno zvezo, ki bo odgovarjala vsem potrebam, je vneto zasledovalo »Bavarsko društvo za prekope« že od 90ih let prejšnjega stoletja. Potem so ustanovili 1. 1917. ob sodelovanju nemške države in bavarske dežele kakor tudi bavarskih in porenskih mest društvo »Rhein-Main-Donau-Stromverband«. In to društvo je izdelalo načrte za veliko vodno cesto za 1500-tonske ladje od Aschaffenburga do Pasave, načrte, ki so jih začeli nemški politiki študirati z največjo vnemo, posebno odkar so potisnili letošnjo pomlad meje svoje države v sredo Podonavja. Preden bo prišlo do teh velikih* del, je treba urediti za 1500tonske ladje in vlačilce najprej reki Men in Donavo. Saj doslej so mogli po Menu do Wilrzburga ob ugodnem vodnem stanju prometovati zgolj 500tonski čolni, dočim so se po Donavi do Regensburga kretali le čolni do 670 prostorninskih ton. Zatorej obsegajo načrti na skupni dolžini 660 km med Aschaffenbur-gom in Pasavo 280 km rečne struge Mena, 210 km Donave, 40 km rečic Regnice in Altmiihl in končno 130 km dolžine, ki jo bo treba vso izkopati po suhem. Zveza Donave z Renom Po napravljenih načrtih lanske pomladi je bilo sklenjeno, da bo ves prekop od Donave skozi Men do Rena gotov do 1. 1947. Toda prišel je letošnjega marca ,anšlus‘ obdonavske Avstrije k Nemčiji, in odslej imajo gornji načrti za Nemce še neprimerno večji pomen. Najprej so Nemci odrekli svojemu delu reke značaj meddržavnosti, potem pa so sklenili, kopanje prekopa toliko pospešiti, da bo izgotovljen najkasneje v petih letih, torej do 1. 1942. Seveda bodo zdaj tudi uredili ves avstrijski del reke. Omenjeno društvo se je takoj po vojni oprijelo dela na gornji Donavi, napravilo je med Pasavo in Regensburgom nekaj ogromnih zapornic, med njimi zapornico Ka-ehlet pri Pasavi, visoko 9 m, ki dvigne gladino Donave na 20 km daleč. V štiriletni gospodarski načrt, ki ga je Nemčija objavila lansko leto, je prišla tudi naprava nadaljnjih zapornic ob Donavi, kakor tudi povečanje Ludvikovega prekopa. Normalni prerez vodne ceste bo globok 3,45 m, a pri vrhu 38 m širok. Največje tehnične težave v načrtu dela vprašanje, kako naj se premagajo velike višinske razlike. Vodna cesta se bo dvigala od Aschaffenburga do najvišje točke, kjer bo prestopala gorski hrbet Jure, za skoraj 300 m, potem se bo spuščala za kakih sto metrov do Pasave. Da bo mogoče te razlike premagati, bo seveda potrebnih na menski strani 36, a na donavski 13 zatvornic. Pri obratovanju vsake zatvornice odteče navzdol izvestna količina vode, zato je potrebno najvišji točki prekopa stalno dovajati precejšnje množine vode. Na licu mesta teh množiti ne bi bilo mogoče dobivati na noben drug način kakor ob velikih stroških s črpanjem po ceveh. Ker pa bi bilo to predrago, so se Nemci domislili, da bi najprej reko Lech pri kraju Ellgau blizu Augsburga odgradili in iz nje odvajali za obratovanje potrebne vodne množine po posebnem prekopu, ki bi držal pri Unterhausenu po mostu, 20 m visoko nad Donavo in samo-tež dovajal vodo na vrh Jure v najvišje zapornice. V zvezi s temi prekopi imajo Nemci še nadaljnje velike načrte, n. pr. da uredijo Dunaj v svoje glavno pristanišče. Od tu pa hočejo priti v čedalje tesnejše stike z vsemi podonavskimi državami in jih navezati nase gospodarsko in politično. Istočasno se (pripravljajo naši vzhodni sosedje Romuni na delo, ki bo za plovbo po Donavi prav tako velike vrednosti. Sklenili so izkopati prekop čez Dobrudžo od Černe vode na Donavi do Konstance na Črnem morju. S tem bo namreč plovba do Črnega morja skrajšana za najmanj 250 km, rav zen tega se bodo ladje izognile velikim nevarnostim, ki pretijo v donavskih rokavih pred izlivom v morje, ker jih reka neprestano zasipa s prodom in jih dela plitve zdaj na tej, zdaj zopet na drugi točki. Brez dvoma bo imel ta prekop tudi svojo strategično vrednost zaradi tega, ker se bo ustje Donave v Črno morje pomaknilo precej proti jugu in se na ta način odmaknilo od državne meje med Romunijo in Rusijo. Načrti Romunije Romunija bo vložila v to veliko javno delo štiri milijarde lejev, izgotoviti pa hoče stvar v štirih prihodnjih letih. Ti njeni izdatki pa se ji bodo kaj hitro poplačali, saj prekop bo prihranil rečnemu bro-darstvu po Donavi kakih 250 km pota, obenem pa ga še obvaroval omenjenih nevarnosti. S tem bodo seveda zelo oškodovani interesi Evropske donavske komisije v Galcu, ki skrbi za kolikor mogoče nemoteno brodarstvo skozi prodo-vite donavske rokave in pobira od tega visoke pristojbine od vsake ladje. Vsa ta dela na Donavi in njenem spajanju z Renom izzivajo mnogo načrtov, kako urediti bodoče brodarstvo. S lem, da bo urejena rečna pot med Severnim in Črnim morjem, bo dobilo rečno in kanalsko brodarstvo znova svoj ugled in nekdanjo važnost. Resnica, da je vodna pot cenejša od vseh drugih, zlasti od železnice, je že davno dokazana. Zaradi tega smemo s polnim pravom pričakovati, da bo po tej poti krenil promet z velikimi količinami blaga, ki je bil doslej prisiljen posluževati se železnice ali pa dolgega pota po morju okoli evropskega trupa. Donava bo postala glavna prometna vez med Severno Evropo na eni, a Južno Evropo, Balkanom in Bližnjim vzhodom :»a drugi strani. Poleg drugega se bodo uvedle stalne črte brodarskega prometa od prvega morja do drugega. Pri tem pa ne bo prihajal v poštev zgolj tovorni promet, temveč tudi potniški. Potovanje na ladji po Renu, Menu in Donavi od Severnega morja do Črnega morja in Bos pora bo s svojimi lepotnimi pokrajinami, ki se jih bo dotikalo — naj spomnimo samo vinorodno Porenje, avstrijski Wacliau in uaš Djerdap — privlačilo neštete turiste iz vseh delov sveta. Nemci so že uvedli direktno potniško črto Regensburg-Galac, Madžari so začeli voziti po Donavi tja v Levant s posebnimi parniki, ki so primerni obenem za reko in morje. Naša Jugoslavija pa si prizadeva napraviti prvovrstno rečno pristanišče v svoji prestolnici. Ker pa drži Beograd v svojih rokah pahljačo največjih plovnih dotokov Donave, bodo prej ali slej zrasle tudi Jugoslaviji ogromne naloge, kako podaljšati mrežo srednjeevropskih vodnih poti, spojiti s prekopi domače reke in skrajšati po svojih tleh poti na jug do Egejskega morja, a na zahod do Jadrana. V prvo smer bo treba z zapornicami kanalizirati reki Moravo in Vradar do Soluna, v drugo pa Savo in Kolpo do Sušaka. J. Ribi v barva, plasira 1» Ze»24 urah ssrjaE >td. Skrobl in »vetlolika srajee, orrat alke in maniete. Pere. Mii. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-8. Selenbnrgora ul. I Telefon *t 88-78 Politične vesti »Privredni pregled« poroča z dne 25. junija: »Na sestanku med jugoslovanskim vladnim predsednikom dr. Stojadinovičem in italijanskim ministrom zunanjih zadev grofom Cianom je bil govor, po vesteh lista »L’information«, tudi o gospodarskih vprašanjih. Po pisanju tega lista, si Italija, ki ne more vec dobivati potrebnih kovin iz Avstrije, prizadeva, da preskrbi svoji kovinski industriji surovine iz Jugoslavije, ki ima veliko rudnega bogastva. Italija si tudi prizadeva, da v zvezi z okrepitvijo gospodarskih zvez z Jugoslavijo okrepi tranzit čez Trst. »L’information« trdi, da je Italija ponudila Jugoslaviji, da za njeno vojno mornarico zgradi nekoliko bojnih križark in drugih pomorskih objektov. Te križarke bi plačali na osnovi kompenzacij, z izvozom lesa, rud in žitaric iz Jugoslavije v Italijo. Predsednik ČSR dr. Beneš je v izjavi novinarjem »Mednarodne službe« naglasil svoj optimizem in dejal, da čas dela za mir, ker je premoč na strani miru. Glavno je pa to, da nihče ne želi začeti vojne, ki ji ne vidi konca in da se prvič v zgodovini priznava velika nevarnost vojne za civilizacijo. Pretekli teden so bila v Pragi posvetovanja političnega odbora ministrov z zastopniki sudetskih Nemcev ter posvetovanja predsednika vlade ter zunanjega ministra s predsedniki vseh strank. Na nemško-francoskem kongresu v Baden-Badenu je versajski župan pri banketu izrazil svoje veselje, da se je razčistilo ozračje, ki ga je bila zatemnila politika. Z upanjem v uspeh tega kongresa za vse odnošaje mu je odgovoril predsednik društva v. Arnim. Hitlerjev namestnik Hess je na shodu v Koblenzu znova poudaril, da je nemšiko-italijansko prijateljstvo garant miru. Proti Franciji nima Nemčija na tej meji rešiti ni-kakih vprašanj. 9001etnico prvega madžarskega kralja sv. Stefana so slovesno praznovali v Budimpešti s posebno sejo parlamenta, kateri je prisostvoval tudi regent Horty. Republikanska Španija bo vrnila bombne napade na mesta, odkoder prihajajo napadalna letala, ne samo na Francova španska mesta, tako je po »Timesovem« poročilu javil španski poslanik v Londonu Halifaxu ob zadnjem obisku, nakar mu je ta zagotovil, da kmalu dospe v Španijo kontrolna komisija. Tudi iz Francije je bila taka re-vanša republikancem odsvetovana, ker bi imela lahko nevarne posledice. Mussolini je baje svetoval generalu Francu glede napadov na angleške ladje, naj se izogiblje novih incidentov, pričakuje se pa tudi nov protest angleške vlade v Bur-gosu. »Daily Mail« poroča, da se po dogovoru s Francom glede varnosti tujih ladij v republikanskih pristaniščih pošljejo tja kontrolne komisije, ki ne bi dovolile uvoza orožja. Nevmeševalni odbor v Londonu še ni dokončal razporeda o kontroli v Španiji in bo zahteval še spremembe v besedilu sporazuma na seji, ki bo v torek. V sirskem mestu Homsu so se člani francoske tujske legije spopadli z domačim prebivalstvom in je bilo 12 oseb ranjenih. Litvinov predlaga ustanovitev evropskega obrambnega bloka, ker dejansko ni države, ki bi bila varna pred napadi. Potem bi se naj-brže odločila Amerika podpreti mir v Evropi. Japonske čete so zasedle otok Namu blizu Svatova in napadale ob reki Jangcengu. Hkrati so bombardirali razna mesta, med njimi Tunking in Pajlung ob meji Ton-kina. Kitajci poročajo, da so odbili vsa izkrcavanja Japoncev ob Jangceju in osvobodili osem mest v južnem šantungu, kjer je spravila poplava japonske čete v veliko nevarnost. Japonski vojni minister je demantiral govorice o premirju in je dejal, da je nasprotno vsa država pripravljena na desetletno vojno. Lord R. Cecil je sporočil Chamberlainu, da se ne šteje več za njegovega pristaša. Ni zadovoljen s pošiljanjem samih not, ko je bilo potopljenih že 57 angleških ladij, in ne verjame, da bi mogel še kateri ministrski predsednik govoriti tako negativno. Po francosko-turškem sporazumu bi ostal sandžak Aleksandreta še nadalje samostojno ozemlje in Arabci manjšina, toda vkorakale bi turške čete, ki jim bo formalno poveljeval francoski vrhovni povelj-nik. . Nemški vodja napadalnih oddelkov je razpustil vsa katoliška dijaška in starešinska društva, kar se nanaša zlasti na bivše avstrijske organizacije. Mednarodni borzni indeks Razen v Berlinu, Amsterdamu in Stockholmu ter New Yorku so se na vseh velikih borzah tečaji nekoliko zboljšali in je borzni indeks napredoval od 60'1 na 60’6. Ob koncu leta 1937. je znašal 65'0 (vse v primerjavi za 1927 = 100). Letošnji podatki mednarodnega indeksa za pretekli teden nudijo tole sliko: 31. XII. 21. V. 11. VI. 18. VI. 1937 1938 Berlin 46'7 48’4 48’8 48-4 London 69-1 60’8 59’3 60-0 Pariz 51-3 54-6 52‘1 53’7 Bruselj 44'9 40'2 39'7 39'8 Amsterdam 60’9 57'2 57'2 57'1 Stockholm 26’9 24-5 22-9 22 8 Ziirich 62-7 (JOT 60’1 60-4 Praga 858 75-5 78‘8 80’4 Milan 130-8 116’7 117’9 119-5 New York 71’0 64'3 64-4 63 6 PenarstvB Devizni promet na Ljubljanski borzi je dosegel minuli teden 7'996 milijona dinarjev proti 5'6 v prejšnjem tednu. Poročilo Češkoslovaške narodne banke z dne 23. VI. izkazuje zlato kritje 33'4 »/o pri denarnem obtoku 7.2959 milijona Kč. Eskomptna mera je že od 1. I. 1936 enaka. Francoska banka izplača prvo polletno dividendo v višini 160 fr frankov bruto (za 25 več ko lani)! “?.ncoski denarni obtok je z milijarde frankov spet pod 100 mil. mejo in se je zlato kritje dvignilo od 46'83 na 47'41 '»/o. Posojil® do 5 milijonov din in odlog plačil od 15. novembra 1934 je odobrenih s posebno uredbo Zvezi srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu. Posojilo je brezobrestno m se prične vračati v sedmem letu. Jamstvo za 50 milijonov dinarjev je vlada odobrila zvezam agrarnih zadrug v Novem Sadu, Petrov-gradu, Osijeku, Zagrebu in Skopi ju. Najem se uredi s posebnim pravilnikom. Rusko zlato za angleško banko. Rusija je začela izvažati zlato za angleško Narodno banko. Prvo letalo s 450 kg zlata je prispelo v Stockholm in takoj nadaljevalo polet v London. Novi albanski proračun. Po predlogu albanske vlade določa novi proračun za 1938./39. leto dohodke l.vištal 28,245.000 in izdatkov 28 milijonov 565.000 zl. frankov. Zguba je torej izračunana na 330.000 zl. frankov. Zunanja trgovina Naša trgovinska bilanca beleži v maju pasivo 44,3 mil. dinarjev, lani je beležila aktivo 82,9 mil. din. V prvih petih mesecih znaša pasiva ?18>6 mn. dinarjev. V istem času je bilo lani aktive 417,6 milijona dinarjev. Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško se bodo začela šele sredi julija in ne 20. t. m. kot je bilo javljeno. Preje se bodo 10. julija sklenili razgovori z Madžarsko. V tem casu bodo znani uspehi žetve v Jugoslaviji in se bo mogoče s Češkoslovaško glede odkupa jugoslovanske pšenice bolj realno razgovar-jati. Razen živine se bo najvažnejši gospodarski razgovor med Jugoslavijo in Češkoslovaško tikal prav pšenice. Potreba splošne statistike. Naši državi, zlasti gospodarstvu nedo-staja dobra in točna statistika. To bolno vprašanje je treba rešiti predvsem z gospodarskih ozirov. Nekdo je n. pr. na podlagi takšne s^iTrtrc?’ Popolnoma točno jo upo-rabljajoč, prišel do spoznanja, ovrornnemn fVo Jugoslavlje kljub dde Sadi^fUA naravnost gla- riri«fSL?w os1)1 statistike o pridelku pšenice smo izvozili več kot je bilo potrebno, pri tem pa se nihče ni vprašal, odkod to. Zato le skrajni čas, da se naša statistika temeljito reorganizira. Izvoz lesa v maju. Po najnovejših podatkih je ibilo izvoženo v maju 84.742 ton lesa v vrednosti 75,130.000 dinarjev. V aprilu je bilo izvoženo 74.875 ton lesa v vrednosti 62 milijonov 249.000 dinarjev. Nas izvoz slanine in masti vNem-«3°. V začetku julija bomo začeli zvazati mast in slanino v Nemčijo. izvoz tega imamo na razpolago ontingent 200 vagonov, 100 vago-pv za mast in 100 vagonov za slamo. Zato je pri nas cena debelim bVmjam ponekod poskočila. Stanje hmelja pri nas in v Evro-V vseh državah hmelj ni mogel “?Peti zaradi hladnega vremena, -1 je vladal do začetka junija v ?rednji Evropi. To velja za Nemčijo, češkoslovaško, Poljsko in tudi Za Jugoslavijo. V Savinjski dolini se hmelj kljub toplemu vremenu zadnjih tednov ni mogel popraviti. Samo ponekod kaže hmelj dobro, drugod ni dosegel 2 metrov višine. Drugače je videti hmelj zdrav in obilen. Zaloga hmelja na Češkoslovaškem. Po najnovejših podatkih so se zaloge hmelja občutno zmanjšale. Računa se, da je zdaj v žate-škem okraju okoli 1000, v rondni-škem okoli 30, a v ušteckem okoli 80 lahkih centov po 50 kg hmelja. Cene so nespremenjene in ostanejo še vedno za žatecki hmelj 800 do 900, za rondnički in ušteški 500 do 600 Kč. _ Podražitev moke na Madžarskem. Pšenična moka se je podražila za 1 do 1'50 pengo, a ržena moka za 50 filirjev pri kvintalu. Pšenična moka 00 beleži 42'25 do 43'75, a ržena moka 35 do 36 pengo za q. Angleško-nemška trgovinska pogajanja so zadnji teden ugodno napredovala, ker po pisanju angleških listov ni več zapreke »nemogočih zahtev«. Nemčija bo dobivala meksiški petrolej za stroje, s katerimi mora opremiti vse nove rafinerije v Tampiku. Svetovna proizvodnja kalija je znašala leta 1937. 2,706.000 taft, a leta 1936. 2,303.000 ton. Povečanje znaša 17'5°/o. Od tega so 1937. leta pridelali Francija 524.000 ton, Nemčija 1,730.000 ton, Zedinjene amer. države 226.000 ton, Poljska 64.000, Rusija 139.000, Palestina 17.000, a ostale države^ 6000 ton. Proizvodnja nafte v Albaniji in njen izvoz. Proizvodnja nafte v Albaniji, ki je 1. 1926. znašala vsega 1000 ton, se je povečala' 1. 1936. na 52.000, a 1. 1937. na 70.000 ton. Največji del pridobljene nafte izvozi Albanija v Italijo. Tako je znašal italijanski uvoz albanske nafte leta 1936. 40.725 ton v vrednosti 5,9 milijona lir, a 1. 1937. 56.760 ton ali 11,7 mil. lir in 22.414 ton ali 6,01 mil. lir v prvem trimesečju 1938. Zunanja trgovina Nemčije v maju je znašala po vrednosti uvoza 516 mil. RM, a izvoza 465,5 milijona RM. Glede na to se je uvoz v primeri z aprilom povečal za 8'2 ®/o ali 39,1 mil. RM, a izvoz za 3 %> ali 13,5 mil. RM. Pasiva trgovinske bilance se je v maju povečala za 50,5 milijona, glede 24,9 mil. v aprilu, medtem ko dosega pasiva v prvih 5 mesecih vsoto 151,8 mil. RM. Izvoz Romunije v Albanijo 1.1937. Romunija je izvozila 1. 1937. pšenice v vrednosti 312.177 zl. fr., koruze za 4.500, lesa za 6.335, bencina za 99,293.450, petroleja za 551.648 in gazolina za 274.660 zl. frankov. Monopol špirita na Madžarskem. V madžarskem parlamentu je bil stavljen zakonski načrt o uvedbi državnega monopola špirita. S tem zakonom je rešen spor med fabri-kanti špirita in veleposestniki tako, da bo okoli 260 kmetijskih žga-njam, ki so v rokah 240 veleposestnikov, lahko razširilo proizvodnjo, a tvornicam špirita se izplača določena odškodnina. Mednarodni kartel valjane žice se je podaljšal do 1940. leta. Že od lani pa je samo še izvozni sindikat. Vprašan/e sladkorja Predlog za nie Nedavno so časopisi zabeležili, da vlada pri nas pomanjkanje kristalnega sladkorja prav sedaj, ko je najbolj potreben. Na to je Zveza tvornic sladkorja odgovorila s sporočilom, v katerem pravi, da bomo z zalogami kristalnega sladkorja do nove kampanje vsekakor nekako vzdržali. S tem bi bilo začasno rešeno sladkorno vprašanje, toda ni rešeno tisto trajno vprašanje, ki je obče že deset let. Naposled je to začasno vprašanje vzbudilo tudi tisto trajno. Pri čitanju sporočila Zveze tvornic sladkorja se pojavlja samo od sebe začudeno vprašanje, kako more biti pri nas, v agrarni državi z močno razvito industrijo sladkorja sploh govora o kakšnem pomanjkanju sladkorja ali o potrebi in zraven tega o utehi, da bomo že nekako vzdržali do nove kampanje. Kako je nakrat prišlo do tega, ko smo vendar prejšnja leta vedno tožili, da sta tako omejeno izdelovanje kakor tudi zaloga sladkorja tako velika, da znatno presega domačo potrebo in da bi bilo potrebno najti zunanje trge za izvoz? Kako prihajamo naposled do tega, da sedaj za preteklo leto neka znana tvornica za sladkor beleži celo izgubo okoli 4 milijone dinarijev, a še pred nedavnim je bilo znano, da je pri nas industrija sladkorja ena najbolj rentabilnih panog gospodarstva? Končno kako je to in zakaj je sladkor pri nas tako drag, a naj-dražji prav v najbolj siromašnih krajih države. Na vsa ta vprašanja je bilo že dostikrat odgovorjeno. Če pa še sedaj znova postavljamo ta vprašanja, to samo dokazuje, da se glede izdelovanja, prodaje, cen sladkorja ni pri nas sploh še nič ukrenilo in uredilo navzlic vsem A. Šarabon LJUBLJANA “T * Uwoz kolonijalne robe Veletrgovina s Špecerijo Glavna zaloga rudninskih voda Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št 26-66 Ustanovljeno leta 1886 zahtevam od strani izdelovalcev, konsumentov in tiska. S tem vprašanjem, kakor je bilo doslej in je še, so nezadovoljni kmetje, ki goije sladkorno peso, nezadovoljni so industrijci, ki izdelujejo sladkor, nezadovoljni so trgovci, ki ga prodajajo, nezadovoljni so konsumenti, ki ga upo-rabljaijo. V tem splošnem nezadovoljstvu in njegovem trajanju se bo nedvomno našel kdo, ki je že do sedaj zadovoljen. Kdo je to — ni potrebno mnogo izpraševati, ko vemo, da je n. pr. trošarina na sladkor poglavitni vzrok draginje sladkorja in da zaradi te prevelike trošarine ne dovoljuje, da pridelovanje sladkorne pese in izdelovanje sladkorja ostane v splošnem interesu rentabilen posel in da se njegove cene ravnajo po ekonomskih zakonih, ki se ne morejo in ne smejo kršiti. Ugotavljajoč, da fiskalni faktorji do sedaj niso poskušali niti tega, da rešijo to naše sladkorno vprašanje in vedoč, da ti fiskalni faktorji ne sodijo med zgoraj navedene nezadovoljneže, mislimo, da bi ti, kot zadovoljna stran in zaradi ohranitve svojih interesov morali vendarle nekaj ukreniti, da nezadovoljstvo ne zavzame večjega razmaha, kar bi se moglo ka zati v nadaljnjem opuščanju sadi tve sladkorne pese, omejevanju sladkorja in padanju njegovega odjema. Ko vse dosedanje zahteve in predlogi za ureditev sladkornega vprašanja niso nič zalegli, potem bi bilo najbolj prav, da t. zv. fiskalni faktorji prevzamejo v svoje roke nadaljnjo usodo in razvoj sladkorne izdelave in prodaje. To bo tem lažje, ker ima naša država že v svojih rokah dve tvornici sladkorja, pa ima prejkone dosti izkustev in strokovnih moči, ki bi mogle voditi ogromne posle, ki jih zahteva izdelovanje in prodaja sladkorja. Poleg monopola tobaka, vžigalic in soli naj se izvede še neki monopol sladkorja ali neka osrednja organizacija, za katero bi tvornice sladkorja izdelovale blago in na ta način imele čist račun, a ne kot do sedaj stalne negotovosti, ki jim ovirajo delo in razvoj. Potem bi se industrija sladkorja mogla končno rešiti tudi vseh mogočih prigovorov, ki padajo na njo s strani izdelovalcev sladkorne pese, trgovcev in odjemalcev. Kaj pravite k temu? Slan zdravilni vrelec v Slov. Pred nekaj tedni smo prinesli vest, da so pri vrtanju arteškega studenca v Dragučevi pri Mariboru naleti na izvirek slane vode, kar je naravno zbudilo v javnosti veliko pozornost. Restavrater Lisjak, ki že od lani išče na svojem posestvu dobro pitno vodo, je v globini 160 metrov naletel na slano vodo, ki ima tudi precej grenak okus. Domneva se, da morajo biti v večji globini ob vznožju Sl. goric precejšnji skladi raznih rudninskih soli, nemara tudi kamene soli. Ako je ta domneva resnična, je to seveda ogromnega pomena za ves kraj. Kajti doslej se v Jugoslaviji kamena sol pridobiva v glavnem le v Kreki v Bosni. Lastnik omenjenega posestva je pred kratkim poslal slano vodo higienskemu institutu v Ljubljani, ki je sedaj sporočil izid analize. Voda vsebuje na en liter 2'8 % soli, nadalje 25.4 miligrame, joda in 91.62 miligramov železa. Zadnje tedne se vodnjak ni poglobil, ampak so se le opažile stene, da se ne bi sesule. Opaža pa se, da je pritisk podtalne vode vedno močnejši. Dočim je še pred nekaj tedni pronicalo vode samo za približno 2 litra na dan, se je sedaj na dnu vodnjaka nabere že približno en liter na uro. Iz tega sledi, da mora biti prav blizu močan izvirek. Kakor čujemo, se bo v kratkem vrtanje nadaljevalo, ker računajo, da je potrebnih le še kakih 10 metrov, da pridejo do močne vodne žile. Za zadevo se že precej ljudi, tudi finančnikov, živo zanima. Tudi, ako ne bi bilo solnih skladov v globini Slov. goric, je velike važ nosti odkritje, da imamo v neposredni bližini Maribora, kakih 10 kilometrov od mesta, močan vre lec slane vode, ki vsebuje velik odstotek železa, zlasti pa joda. Jod je vazno zdravilno sredstvo in zato bi bilo naravnost greh, ako bi zadevo pustili v nemar. Brez dvoma se bodo našli ljudje, ki bodo dali na razpolago potrebna sredstva, da se ozemlje temeljito preišče in vrelec izkoristi v zdravilne svrhe. A. B. Napoveduje se velik prihod madjarskih turistov Madžarska narodna banka je sklenila, da se smejo za potovanje v Jugoslavijo izdajati čeki do 5000 din mesečno za turista. Zaradi tega se splošno pričakuje, da se bo v Jugoslaviji število madžarskih turistov znatno povečalo. Da je madjarska narodna banka dovolila tako visok znesek za turiste, je vzrok v znatno zboljšanih trgovinskih odnošajih med Madjar-sko in Jugoslavijo. Zaradi svojega novega investicijskega programa bo morala Madžarska močno povečati uvoz surovin iz Jugoslavije. Morala pa bo tudi uvoziti koruzo. Na drugi strani pa so bila sklenjena ob obisku prometnega ministra dr. Spahe v Budapešti velika na- Tako dober tek vzbuja naravna Rogaška slatina, aa so se po zgodovinskih podatkih prebivalci okolice za časa lakote v 301etni vojni izogibali, piti to vodo, ker jim je povzročila prevelik tek. ročila jugoslovanske vlade v tvornici Ganz. Ker so se trgovinski odnošaji tako zelo zboljšali, namerava imenovati jugoslovanska vlada svojega trgovinskega atašeja v Budapešti, madžarska pa svojega v Beogradu. Nemška nalta Zadnja leta je Nemčija motorizirala svojo armado, povečala svojo avtomobilsko in letalsko industrijo. Za vse te motorje je treba bencina. Brez njega bi postala na primer v vojni vsa tehnična oprema neuporabna. Zato je Fiihrer že septembra 1936 objavil, da mora Nemčija postati v 18 mesecih neodvisna od tujega uvoza bencina. Teh 18 mesecev je sedaj minilo in lahko pogledamo, kako je preskrbljena Nemčija z bencinom. Nemčija dobiva iz lastnih vrelcev 453.000 ton surove nafte, kar da kvečjemu 100.000 ton bencina. Ta količina je že nekaj let stalna in ni verjetno, da bi se znatno povečala. Kot stranski produkt koksovih peči in plinarn je dobila leta 1937. 420.000 ton bencola, ki se da pomešan z bencinom porabiti za pogon motorjev. Bencin, ki se prodaja za motorje, mora biti po nemških predpisih pomešan z alkoholom. Proizvodnja alkohola je bila leta 1937. 210.000 ton. Iz teh treh virov bi torej Nemčija dobila 750.000 ton, medtem ko je poraba 1. 1937. znesla 2,600.000 t. Toda v Nemčiji že izdelujejo precej bencina iz premoga in lignita. Računa se, da bo proizvodnja tega sintetičnega bencina znašala 1. 1938. 1,150.000 ton. Tako bi bila Nemčija v stanu kriti nekako 2 milijona ton od potrebnih 2 milij. 600.000. Za pomlad 1. 1938. je bila torej napoved preoptimistična. Toda Nemčija dela naprej, ustanavlja nove obrate za proizvodnjo sintetične nafte. Do 1. 1940. je računati, da bo znašala skupna nemška proizvodnja nafte: sintetične 2,600.0001 bencolske ekstrakcije 600.0001 alkoholne proizvodnje 150.000 t rafinacije surove nafte 150.000 t 3,500.0001 Ker se računa v istem času povečanje porabe za približno 33 odstotkov, na nekako 3,000.0001, je videti, da se bo vsaj 1. 1940. mogla Nemčija v normalnih časih preskrbeti sama s potrebnim bencinom. Toda vsa ta proizvodnja ne bo bencin, ne bo uporabna za motorno olje. Narastla pa bo tudi njena poraba različnih drugih olj. Po oficialnih podatkih se računa, da bo porabila Nemčija 1. 1940.. sledeče količine motornega goriva: lahka motorna olja 3,000.000 t Dieselovo olje 1,580.0001 strojno olje 575.0001 druga 1,370.0001 6,525.000 t To se pravi, da bodo morali novi obrati imeti še enkrat tolikšno kapaciteto, kakor jo imajo že obstoječi. K temu pa je treba še pripomniti, da se poraba bencina v vojni silno dvigne, torej 15 in 30 milijonov ton na leto. Za vojne potrebe torej Nemčija ne more upati, da bo v doglednem času imela dovolj bencina. Zaradi praznika v sredo 29. junija izide prihodnja številka »Trgovskega lista« šele v petek dne in 1 fin f 1 mnknrzi ■ poravnave i Velika transakcija Mari bor ul Dobave -licitacije V konkurzu »Planinskega doma« v Tržiču se predlagajoči upnik poziva, da položi predjem zal Gotzova pivovarna v Mariboru stroške postopka, ker dolžnikova je pred kakimi 10 leti prešla v aktiva ne zadoščajo za postopek, last pivovarne »Union« v Ljub Odpravljen je konkurz Jos. Po- ljani in je nekaj časa obratovala gačnika v Virmašah pri Škofji Lo- kot njena podružnica. Nazadujoči ki, ker so pritrdili vsi upniki, da- konsum piva pa je centralo v lje konkurz Juste Zidar, trg. v Li- Ljubljani prisilil, da je obrat v tiji, ker je bila razdeljena vsa mariborski podružnici najprej masa. omejila, potem pa popolnoma Uvden je poravnalni postopek ustav^a^_ 9®romn^ Pros^°^i 80 0<^ Ivana Ermenca, trg. v Ljubnem, služili le kot skladišče piva, Poravnalni komisar dr. A. Novak, k* je zalagalo odjemalce v vsej se starešina sodišča v Gornjem gra- verni Sloveniji du; upravitelj dr. Ervin Mejak, Pivovarna je bila v zadregi, ker odvetnik. Narok bo pri istem so- ni vedela, kaj naj bi počela z na-dišču 4. avgusta ob 9. uri, rok za pravami, ki predstavljajo milijon-oglasitev do 30. julija. sko vrednost, leže pa docela ne- Končana je poravnava Edm. izkoriščene. Najraje bi vse nepre-Romiha, trgovca na Tratah pri mičnine prodala, pa ni bilo pra-Mariboru, in potrjena poravnava vega kupca. Nekaj časa se je za tt. Jugopražarna in tovarna hra- objekte in stavbišča zanimal in-nil v Ljubljani. dustrialec Hutter, zadeva pa je zaspala, ker se stranki nista mogli zediniti glede cene Tuji blagovni trgi Zadnje čase so se povsem na ti- Na londonskem trgu se je usta- kem vrfila Poganja * ™>vun in- w I tAf*nn A n T /\wi ntromn In otn Pivovarna „Union“ menia lastnika lila nova cena za kositer, ki je teresentom oziroma dvema, ki sta napredoval od 18F5 v enem dne- aa nastopila enotno To sta vu na 184 ter celo na 18575. Pri- S°“f1"ca.7 Nar°'“cm, d .. i. , . M I citacij a, za cioDavo doiuLskjG opi Razlagovo ulico, je kupila Poso- me (plašči, nogavice, amerikan-jilnica za 3,400.000 dinarjev. Tudi platno). ta kupnina je zelo nizka, ker je Dne 23. julija se vrši pri direk-ie san,o zemljišče brez objektov <£■ vredno mnogo več. Posojilnica bo peska. nekatere objekte prodala neizpre- Dne 11. julija se vrši pri primor - menjene, zemljišča bo pa parceli- skem žandarmerijskem polku v St™ t'k°r‘a ‘"“T “ KM’Vome^ta?«: zidavo velikih poslovnih in stano- baža, gume, usnja, vanjskih hiš. Predmetni oglasi so v pisarni Gotovo se bo dal sedaj napra- Zbornice za TOI na. vpogled. viti aranžman s Pokojninskim za- Ondin I illllliana vodom, ki je doslej zaman iskal v KdUlU LJUULJdlld središču Maribora primerno stav- bišče za drugo veliko hišo, ki jo Torek 28. junija. 9.00: šolska namerava zidati v Mariboru. Do-jura: Vidovdanska proslava —9.301 slej so se vsa pogajanja razbila, Prenos iz Marjanišča — blagoslo- I.„r „„ laatniki 7flhtpvali nretira vitev zastave VDK — 10.00: Pre-ker so lastniki zahtevan pretira-1 cerkvene glasbe iz stolnice ne cene in bi samo stavbisce ve- (oddaja prekinjena od 10.30 do 12. ljalo veliko več ko stavba. Pokoj- ure) — 12.00: Radijski orkester — ninski zavod pa more zidati v Ma- 12.45: Poročila: 13.00: Napovedi — rihom le tedai ako dobi stavbi 13.20: Plošče — 18.00: Prenos slav-riboru le tedaj, ako dobi stavbi- nostne akademije Prosvetne zveze sče po primerni ceni. hz veb dvorane Uniona — 19.00: ^^^^I Napovedi, poročila — 19.30: Naše pomorsko ribarstvo in njegova eko- Dravi. Znano je, da je družba »Fa- nomska važnost (A. Plančič) — la« pod kontrolo švicarskega kapi- 19.50: A. Dvorak: Iz novega sveta, tala, n sicer skupine, ki ima kon- simfonija — 20.30: Prenos govorov trolo tudi še nad električno družbo z akademije Cehoslovakov (iz oper- »Snaga i Svetlost« a. d. v Beo- nega gledališča) — 21.15: Repor- gradu. taža bakljade (prenos z banske pa- Dogovor med dravsko banovino lače) 22.00: Napovedi, poročila in Trbovljami o oddaji električne 22.15: Jugoslovanske narodne struje za 10 let. TPD bo oddajala pesmi in plesi (koncert Radijskega električno strujo Kranjskim dežel- orkestra). nim elektrarnam, ki so last drav- Sreda, 29. junija. 8.30: Reportaža ske banovine, po ceni 30 par od jubilejnega sprevoda — 9.30: Ra-kilovatne ure. Električna trbovelj- Idijski orkester — 10.30: Prenos ska centrala, ki je popolnoma ob- službe božje s Stadiona, nato go- novljema in razširjena, ima kapaci- vori 12 00: Slovenski vokalni teto 40—50 mil. kilovatnih ur letno, kvintet — 12.45: Poročila — 13.00: V francoskem mestu Evians les Napovedi — 13.20: Plošče — 15.00: Bains zboruje svetovni kongres po- Reportaža javnega nastopa na Sta-litičnih preganjancev, ki se ga I dlonu vmes duet bratov Golobov udeležuje večina narodov razen Mn plošče — 18.30: Zborovski kon-Nemčije in Italije. cert (plošče) — 19.00: Napovedi, Dopolavoro prireja v. Italiji te poročila — 19.30: Pomorska ideo-dni svetovni kongres z velikimi logija in vojna mornarica (Nikola prireditvami, na katerih bo sode- Stankovič) — 19.50: Sorokin: Zbor lovalo več tisoč Nemcev. uralskih kozakov, plošče — 20.00: Velikanski požar je v kratkem v. Parmov večer. Sodeluje: Jože času uničil nad 1500 arov (borovega Gostič, Lipovšek (spremljava) in gozda na polotoku Lapadu. Radijski orkester — 21.30: čajkov- Mačvanskim kmetom je zmanj- | sk.ij: Koncert za violino z orke-kalo žita in se vozijo po kruh v I strom — 22.00: Napovedi, poročila mesto, kar opisujejo beograjski li- _ 22.15: Kvartet mandolin (M. sti. Od 240 rodbin je v neki vasi I Antunovič). 200 rodbin brez kruha, ker jim po- Četrtek 30. junija. 12.00: Operni plave uničujejo žito, za moko pa Upevi (plošče) — 12.45: Poročila — nimajo skupaj dovolj denarja. 13.00: Napovedi — 13.20: Opoldan-Med akrobatskimi vajami nad sia koncert Radijskega orkestra: Prago so trčila tri letala in padla _ 14.00: Napovedi — 18.00: Plošče na strehe vil. Razen enega so vsi _ jg 40 • Slovenščina za Slovence letalci ubiti. (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Na- Mussolini je podaril Albaniji povedi, poročila — 19.30: Organi-1000 ton koruze, da se razdeli v ^cija desetega vseslovanskega zle-krajih, kjer je bila huda suša. I ta (dr. Alfred Pihler) — 19.50: De-Italijanske vojne ladje, ki so po set minut zabave — 20.00: Plošče 12 letih prvič spet obiskale Malto, 20.15: Klavir solo, ga. Jadviga ostanejo v Valeti več dni. štrukelj-Poženel: Cesar Franck: V šangaju je bilo spet več aten- preludij, Choral in Fuga — 20.40: tatov na japanofile. Ubit je tudi q Franck: Simfonične variacije ravnatelj Kitajske banke Ko šon ši. za klavir solo in orkester. Radij- Japonsko potniško letalo je tre- ski orkester — 22.00: Napovedi, po-ščilo ob pristajanju v Giranu na ročila — 22.15: Plošče, vzhodni obali Formoze. Mrtvi so petek 1. julija, 12.00: Plošče — pilot in štirje potniki. 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi USA bodo izdelale za vojno bro- _ 13 2o; Vojaške godbe igrajo (plodov je še štiri velike oklopnice po Uče) _ 140Q. Napovedi _ 19.00: 35 tisoč rgt In 200 kombin. letal. I Napovedi. poročila — 19.30: Bitka V aferi Caristov v Franciji obto- na Rregalnici — 251etnica srbsko-ženi general Dusselgneur je zacas- botrske vojne 1. 1913. (Nikola Cono spuščen iz zapora. lovič) — 19.50: 10 minut za pla- Pri Krakovu na Poljskem je bila nince (ing Avčin France) — 20.00: velika železniška nesreča in je ra- Moniuszko: Bajka, uvertura (plo-njenih 25 oseb. ^ Ude) _ 20.IO: ženska ura: Naši le- Mednarodna konferenca Rdečega toviščarji (ga- Velikonja) — križa v Londonu je obravnavala 2o 30- Akademski pevski kvintet: predloge za spremembo konvencije skladbe A. Hajdriha — 21.15: Kon-iz 1. 1929. in priprave za oskrbo cert češke klavirske glasbe (prof. ranjencev v državljanskih vojnah. p givic) — 22.00: Napovedi, poro-Italija skuša okrepiti svoje go- Ui'ja — 22.30: Angleške plošče. spodarske zveze z Jugoslavijo. »Li-________________________________________ dove Noviny« poročajo, da napoved angleško - francoskega načrta o ekonomski pomoči srednji in jugovzhodni Evropi ni bila sprejeta v Beogradu s posebno velikim zaupa- | štev. 8449/38. Nabava Državni rudnik Velenje razpi- njem, ker ima Jugoslavija lepe iz- suje na dan 6. julija 1938 nepo-kušnje iz dobe sankcij, ko je po- sredno pismeno pogodbo za doba- moč zapadnm držav ^potooma iz- vo raznih barv lak0V, firneža in žSaMSSa?*!- Lug«. Ostali pogoji pri podpisa-ša zdaj Italija brez ozira na poli- nem rudniku, tiko sankcij, ki jih je tedaj upo- Direkcija državnega rudnika rabljala Jugoslavija, okrepiti go- 3 v Veleniu spodarske zveze s to državo. I v veienju. izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani