Številka 37. TRST, v sredo 6. februvarja 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vsaki dan jdi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Paframlčne storilke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotipk) v mnogih tohakarnsih v TrBtu in olrolici, Ljubljani. Gorici, Sranju. Pe ru. Sežani, N brežini Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. IE> E OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke J«, mm); za trgovinske- in obrtne oglase po 2« stoti nk ; a*oi-mrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov >,0 :»0 t»tot Za oirlase v tekstu lista do 5 vrst 5 K, VBaka na-4aljnn > rnta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, n«imanj pa 40 -tot. — Oglase spreie n«. In«eratui oddelek uprave iidinostr*. — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti '. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč Naro&nina znala za vse leto 24 K, pol leia 12 K, 3 mesece G K —, l* naroćbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiJajo na ure 'niStvo lista Nefrankovam pis na se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 1 sta UREDNIŠTVO: ul. Gloririo Galattl IS. (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni nreduik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsor« ij list« .Edin st". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgi > Gaiatt: St. 18. Po«tno-hr»nilnični račun St. S4PG-V2. - TELEFON »tov. 1157. ■-■ ■ .. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Načelnik generalnega štaba — tajni svetnik. DUNAJ ».Fremdenblatf' poroča, da ce>ar imenoval načt-lnika generalnega &aba FML Conrada pl. Hotzendorfa tajnim svetnikom. Vremensko poročilo za Primorsko. DUNAJ 5. Spremenljivo, burja. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 5. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu •^lede rekrutnega kontingenta za 1907. Posl. l>ekuts (ustavna btranka) je polemiziral proti ▼ierajšnjim izjavam govornikov Košutove -rtranke. Rt kel je. da ni primemo, ako Pe ••edaj razuravlja o takozvanih narodnih vpra-anjih. Za časa razprave o reformi vojnega /akona in povišanja efektivne vojske, bo ne v pravica, ampak tudi dolžnost zbornice da .turi svoje. Ako hočejo pristaši stranke neod-isuosti glasovati za predlogo obranivši samo i moči svoja načela, tedaj mora govornik izjaviti, da je on neomahljiv pristaš nagodbe i leta 1867, nadalje, da je neprestano na-^iaševanje načelnega stališča prav tako nepo-vrebno kakor nevarno, ker otežuje ustanovitev ^ktfpne podlage, na kateri bi bilo možno 'družiti vse narodne sile, tako da bi rešitev na enaki način zadovoljila narod in kralja. Cfovornik je predlagal, nuj se Črta točka, po kateri bi bilo treba po letu 1907. za rekrutni kontingent predložiti Še tekom tega leta zakonsko predlogo. Posl. Vajda (Romun) jetfeja1, daie pravzaprav bivši vojni minister Pietreich unesel v armadno narodnostno vprašanje, in da •»to zasluži, da se ga prej stavi na zatožno klop nego Fejervarjja. Posl. Jurij Naghv (stranka neodvisnosti) je zaldical : Jaz glasu-jem da se ga obesi, kajti toj? zaslužil. Posl. V ajda je nadaljeval : Ako se namerava ustanoviti ogrsko armado v zmislu, da se bo tam. kjer so Madjari v večini, poveljevalo v ma-»ijarskem, v romunskih polkih pa v romun-kern jeziku, potem bom to podpiral. Predsednik : Zdi se, da je gospod posla-ee«' pozabil, da je madjarski jezik državni jesik, in da ni nikakor možno priznati romunski jezik enakopravnim. Posl. Vajda je n«nečno izjavil, da odklanja predlogo. Posl. Saappanos (stranka neodvisnosti) je predlogo vsprejel, izjavil se je pa proti temu, da se ktnvedsko armado ponemčuje s tem, da se ij&knj premešča mnogo častnikov, ki ne znajo »adjarski. Govorili so še posl. Bczoky in Kmetv, •akai je posl. Fran Naghy kakor podpredsednik ustavne stranke izjavil, da se ta stranka '•jalno drži svojih obvez. Minister honvedov Jekelfalussy je omenil važnih izvajanj govornikov za časa debate, ilakel je, da bo v kratkem predložen zakoniki predlog, po katerem dobi madjarski jezik primerno mesto. Minister je potem govoril v vojaški vzgoji. Zavrnil je tudi očitanje pMJ. Vajde, češ, da jo bivši vojni minister Pitreich vodi! Madjare za nos ter imel pri le«i nečiste namene. Kar je vojni minister zjavil v delegacijah, je storil to po svojem ■ ajboljem prepričanju v interesu armade. Nasproti posl. Szappanosu je izjavil minister »•»vedov, da so minoli časi, ko niso hon-ofUki častniki umeli madjarskega jezika. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je izjavil, da je rešitev vprašanja grba sedaj Javna naloga vlade. Ministerski predsednik f« nadeja, da bo to vprašanje v kratkem času rešeno. Glede zaključnega predloga posl. P O D L I S T E K. Szappanosa radi samostojne ogrske armade je ministerski predsednik izjavil, da je sedanje ministerstvo prehodno mimsterstvo. Program istega je natanko določen. Preko programa je vlada le dolžna, da zravna pot za rešitev tega velikega vprašanja. Na to je bil predlog vsprejet za podlago specijalne debate. V specijalni debati je zbornica vsprejela zakonski načrt o rekrut-nem kontingentu za 1907. ter je odklonila predlog, da se predloži zakou zaradi samostalne ogrske armade. Seja je bila zaključena ob 2. uri popo). Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne. Slovo Polonyi jevo BUDIMPEŠTA 5. Danes predpoludne se je bivši pravosodni minister Polonyi poslovil od uradnikov pravosodnega ministerstva. Ob 12. uri je nastopil službo novi pravosodni minister dr. Giinther. Na pozdravni nagovor državnega tajnika Imlinga je novi pravosodni minister izjavil, da bo v vsem sledil politiko svojega prednika, ter da bo skušal uveljaviti njegove reformne ideje. BUDIMPEŠTA 5. Ministerski predsednik dr. Wekerle je poslal pravosodnemu ministru pismo, v katerem obžaluje njegov odstop. Istočasno se mu zahvaljuje za marljivo, neutrudljivo in izborno podporo v rnini-sterstvu. Izjava patrijarha Branko t?ića. KARLOVCI 5. Na današnji seji srbskega cerkvenega kongresa je bilo prečitano pismo patrijarha, v katerem izjavlja, da najodločneje protestira, češ, da je storil mala tide, oziroma da je sploh kaj pregrešil, vsled česar bi bili oškodovani fondi in ustanove srbske cerkve. Vsled tega je izjavil, da je oni del znanega sklepa kongresa, češ, naj izvaja posledice ter se odpove, nezakonit in neveljaven in za njega neobvezen. Predsednik je istočasno izjavil, da se ne udeleži več sej, dokler bo obstojal ta nezakoniti in neveljavni sklep, oziroma da ne bo predsedoval kongresu kakor njega zakoniti predsednik. Cesarjevi las noročni pismi. BUDIMPEŠTA 5. Uradni li>t je objavil cesarjevo lastnoročno pismo, ki rešuje Po-lonvja službe pravosodnega ministra ter ga zahvaljuje za njegovo službovanje. Drugo lastnoročno pismo imenuje Giintherja pravo-j sodnim ministrom. Blagajnik Pester Lloyda poneveril 35.000 kron Franooski ministerski svet. držala vlado in da ta poslednja potem dela r PARIZ 5. Današnji ministerski svet je s ni i s 1 u te večine, odobril formulo naučnega ministra Brianda, To misel, ta temeljni princip ustavnega po kateri se bodo morali ravnati prefekti življenja smo razvijali tudi mi pred nekolike* glede zakupnih pogodb pri najemu verskih dnevi, ko smo govorili o poslanici vlade, ki zgradb, pripadajočih državi. V čertrtek se bo , jo je povodom zaključenja bivšega državnega ministerski svet bavil z zakonskim načrtom o zbora izvolila adresirati na avstrijske narode, prihodninskem davku. Povdarjali smo, da duhu konstituciionalizm;;. Martena pri Fallieresu. odgovarja jedino le," ako posle državne uprave. PARIZ 5. Predsednik Fallieres je vspre- vodi vlada sestJvl»ena ,iz P^mentarcev, ki * ___ -T. 0 se opira na večino parlamenta m ki je temu ijel v privatni avdijenci ruskega državnega ^^ ^ ^ 7ft S¥(ii#, svetnika dr. Martensa. Okrožnica Francoskega ministra Brianda pred zbornico PARIZ 5. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava več členov socijalistično-radikalne stranke na današnji seji zbornice parlamentu tudi odgovorna za vsako svoje dejanje : ki torej respektira voljo parlamenta in jo tudi izvršuje. Uradniška ministerstva ne odgovarjajo temu principu. Za smer njihovo politike so odločilne želje in zahteve na viših mestih, ne pa volja zastopnikov prebivalstva. Če je vlada sestavljena iz uradnikov, se po- interpelirati ministra za bogočastje radi nje ; stavlja nad parlament, dočim bi morala stati gove okrožnice o pogodbah glede upe abe pod njim. O tem nas uči ravno avstrijska cerkev. Radikalci vidijo v tej okrožnici l vo praksa uradniških ministerstev. Tako posta- privolitev Vatikanu. Sodi se, da pride do /.i- jajQ vge prerogative parlamenta iluzorne, valme razprave. Duhovščina je vsprejela ^^ Narod« se bavi nadaije z vpraša- okrožnico z neprikritim zadovoljstvom V tu- njem ' do kake ve5ine utegne priti v bodočem kajšnji nadškofijski pisarni so nekemu sotrud- pariamentu ? ? Prihaja do zaključka, da boda niku „Echo de Pariš" izjavili, da okrožnica Nemci vsakako jedro bodoči večini. Zato d:l v glavnih točkah upošteva nacrt ki so ga gi svob0domiselne nemške stranke prizadevajo, predložili škofje, in da bi bila lo potrebna da združile vse svoie elemente, stoječe na sprememba oblike, da se doseže popolno so- narodni in svobodomiselni podlagi, ki naj bi glasje. Hvala spretnemu m lojalnemu posto- y družbi s Oelii in Poljaki kakor ve- panju škofov in pomirljivemu duhu, ki ga je čina vladaje v bodoćem parlamentu. Jednako v tem vprašanju pokazal minister Bnand, .eJje _ nadaljuje „Narod" — goje tudi ne bo javna služba božja vsaj za sedaj nemški klerikaici. Tudi oni mislijo na to, d** mnogo trpela. postali jedro bodoči večini, v katero bi Parižki župniki so imeli včeraj shod, na pritegnili konservativne elemente druzih na- katerem so se posvetovali o korakih, ki jih rodnosti - sosebno tudi slovenske klerikalce, imajo storiti radi sklepov pogodb. Govori se, jn ti da so tudi že pripravljeni za tako da se kardinal-nadškof Richard v imenu vseh kombinacijo. Narodno-napredno glasilo ve župnij obrne na prefekta Seinskega departe- cej0 povedati, da so zadnje dnij pred razpu- menta radi uporabe cerkev. ščenjem zbornice imeli nemški, češki, poljski Princesinja Klementina Koburška in slovenski klerikalci zaupna posvetovanja SOFIJA 3. Stanje princesinje Klemen- ter da so že sklenili parlameii- tine ni nevarno. Prefesor Chiari je odpotoval tarno organizacijo, ki naj dru ž» na Dunaj. Splošno stanje princesinje se je vse katoliške in konservativne zboljšalo. Temperatura je normalna. elementene gledenana rodnost. Is italijanske zbornice RIM 5. Novoizvoljeni predsednik Mar- Narodno-napredno glasilo dobiva utis, da se snuje katoliški centrum! Ad vocem : katoliški centrum ! Opeio- cora je danes prevzel predsedstvo zbornice. van{/smo gc v zadujih ča3ih bavili z mi3liJo Zbornica ga je živahno pozdravila. Nemški državni zbor. na tako parlamentarno organizacijo. A vsikdar smo zaključali svoja tozadevna razmotrivanja BUDIMPEŠTA 5. Blagajnik „Pester Llovda" imenom Maks Guttenstein je odšel v petek zvečer iz upravništva lista ter se ni več povrnil. Njegovi rodbini je rekel, da mora radi nujnih stvari odpotovati na Dunaj in da se v ponedeljek povrne, ker se pa do danes ni povrnil, so pregledali blagajno, ter našli, ; da je Guttenstein poneveril 35 000 K. Proti ; Guttensteinu so izdali tiralnico. Hrvatski sabor. ZAGREB 5. Posl. Babelik (Starčeviča-nec) je utemeljeval svoj nujni predlog glede : povišanja plače učiteljev. Dementi. i BELIGRAD o (Iz uradnega srbskega vira) Vest o predstoječem odpstopu ministerstva Pašič, ki je prešla tudi v inozemske liste, je popolnoma neosnovana. Oporoka človekoljuba. PARIZ 5. ^Figaro" poroča, da je bankir Osiris zapustil Pasteurievemu zavodu 25 milijonov frankov. Pokojnik, ki je imel okolu 50 milijonov premoženja. ie zapustil tudi mnogo drugih legatov v dobrodelne svrhe. BEROLIN 5. Nemški državni zbor bo z najodločnejim — ne!! sklican na 19. februvarja t. 1. Razlogi, na katere opiramo ta svoj „ne", ^ U g j j a. so jasui kakor beli dan ravno zato, ker izvi- Bfcra'k raj° IZ T e a *11 * ^ r a 2 m e r> katere slednjo „ se ne dajo utajiti, še manje pa odpraviti. In BAKU 5. Štrajk v tukajšnjih tovarnah tako reajno de,stvo je : da narodno in speci- za nafto se razširja. Delavci so stavili nove jalno jezjkovno vprašanje obvla- zahteve, med drugim zahtevajo 8 urno delo. duje duhove v vsej javnosti, med Ako se ugodi zahtevam, bodo obratni stroški vsemi plemeni. Narodni boji v široki znašali na leto 25 do 38 milijonov _ rubljev javn0:>ti nis0 navstali radi takih prepirov v več ter se pud nafte podraži za 5 do - parlament, ampak narobe je : boji, ki vihrajo kopejk. v javnosti odmevajo tudi v parlamentu ! In Ruska državna banka. _ bodo odm„vaii'. PETROGRAD 5. (Petr. brz. ag.) Ruska Tu je razlog, ki nas utrja v našem državna banka je znižala diskont od 71/?11/« uverjenju. da mednarodna parlamentarna na 7°/0. ___ — bodi že sestavljena na liberalnih ali klerikalnih principih — ue more imeti traj- In zoo6t bodi dovbućmo! nosti-C e sPloh pride do take večine>na če_ n mer pa še danes zelo dvomimo. Mi si raar-„Slovenski Narod" se bavi v svojem Več tako predstavljamo razmere v bodočem predvčerajšnjem izdanju z vprašanjem, kako parlamentu, da se bo na podlagi kompromise utegnejo razviti razmere v novi zbornici, sov sestavljala večina za posamična vprašanja, izvoljeni na podlagi splošne volilne pravice ? izključujemo pa možnost, da bi navstala ve-Ali zavladajo v novem parlamentu stare raz- čina na določenem, širokem in za daljša mere, vsled česar dobimo zopet — uradniško dobo prirejenem programu. Takov program ministerstvo ? Za nasprotni slučaj — da se bi moral obsegati tudi narodno vpra-misli namreč vlada parl&mentarizirati : sesta- šanje. To je neizogibno. Kajti s tem — viti se iz samih parlamentarcev — naglaša kakor že rečeno — da bi eliminirali narodna „Narod" kakor pogoj za to, da se v parla- in jezikovna vprašanja iz razprav zbornice, mentu ustanovi trdna večina, ki bo ne le da bi ne bili narodni prepiri odprav- Kongresi esperantistov. Epohalnim triumfom esperanta se more »suvati oba mednarodna kongresa esperan-»•tov : leta 1905 v jiiekrasnem kopahščnem »•«8tu francoskem Bmilogne sur Mer in rnino-lega leta v Ženevi na Švicarskem. Oba ta kongresa, kjer je bilo na vsakem čez 1200 »deležnikov, došlih iz dvaindvajset raznih Jriav in govorečih 18 raznih jezikov, sta podala jasen dokaz o sposobnostih jezika Za-i««rhofo\ega za mednarodne stike. Pokazalo »c je, da je esperanto v resnici jezik, ki se ,e#nako dobro zamore pisati kakor govoriti, -^•ben kongres doslej še ni privabil ljudi tako rajilit nili narodnosti, ki so se ves čas trajanja k»»gresa razgovarjali s tako lahkoto, kakor »i izhajali vsi iz enega naroda. Ob zdravicah n deklamacijah je občutil vsakdo, da je to ^•polen jezik, ki teče gladko kakor vsak kugi narodni jezik ; in ta lahkota, ta spodobnost esperanta je povzročila še veče ob-^•iovanje na specijalnih debatah, ki so se ft brez priprav vdeležili pripadniki raznih narodov. Istodobno je bila odstranjena boja-i zen, da bo različnost izgovarjanja med pri- i vrženci različnih narodov škodljivo uplivala na j razumevanje jezika ; pokazalo se je, da so te razlike vrlo male in na razumevanje da nimajo najmanjšega upliva. Po kratki vaji izginja popolnoma, tako, da često ni možno poznati, kteri narodnosti da pripada ta ali drugi esperantist. Z ozirom na takšne uspehe prepričali so se vsi dvomljivci, žurnalisti in drugi, ki so prišli iz radovednosti na kongres o sposobnosti esperanta, in tisk je enomiselno priznal važnost novega jezika. Kakšen besedni zaklad ima esperanto, nam osvetljuje dejstvo, da je že celo knjiga o anatomiji izšla na esperantskem jeziku ! Francoska vlada je podelila dru. Zamenhofu, iznajditelju esperanta, križ častne legije. To je bilo gotovo prvo oficijelno pripoznanje. Esperanto je začel svoj zmagujoči pohod po vsem svetu in nudi dan za dnem nove dokaze svoje živeče sile. Mednarodni kongresi esperantistov imajo pa tudi veliko važnost za notranje življenje esperantistov. Sešli so se na tt-ii kongresih in prvič so se videli goreči sodelavci na tem polju kulturnem, med katerimi so se morda že mnogi poznali že vrsto let iz medsebojne korespondence. Lahko si predstavimo, kako radosten je takšen sestanek. Pogovorili so se o skupnih stvareh, razložili medsebojne izkušnje, pridobljene na gorečem propagiranju zajedne misli. Na razstavah, ki so bile prirejene v dneh kongresov, se je objasnilo sodobno stanje mednarodnega jezika. Tu je bilo pregledno predstavljeno dosedanje razširjenje esperanta po zemeljski kroglji; bilo je tu vse, kar je bilo kedaj o esperantu in v esperantu napisano : slovnice, besednjaki, časopisi, letaki, obvestila o kurzib, skratka vse, kar je z esperantom ozko spojeno. Z važnih določb boulonskega kongresa treba omeniti ustanovitev „Centra oticejo*4 — centralni urad, ki je finaneovan od nekoliko požrtvovalnih esperantistov; osrednji urad vodi statistiko, pripravlja v dogovoru s komiteti raznih držav kongrese, upravlja esperantski muzej, podaja najraznejše informacije o esperantu, je skratka nekakšno organizačno središče. Mimo tega je bil izvoljen „Lingua komitato" — jezikovni komitet, ki mu je glavna naloga, da bdi nad nespremenljivostjo temeljev, ki jih je položil dr. Zamenhof, in da odločuje o strokovnih izrazih, s katerimi je od časa do časa treba spopolniti slovar. Ženevski kongres je k tem dvem činiteljem pripojil še tretjega, nič manje važnega „Kou-sulejoj", t. \ konzulate esperantske, katerih naloga je vidna iz imena samega. V letošnjem letu se bo julija meseca vršil III. esperantski kongres v mestu Cambridge. V 1. 1910. pa bo češka matička Praga ono mesto, v katerega zidinah se snidejo esperantisti vseh delov sveta. Zanimivo je vedeti, da je v Pragi novim letom začel izhajati mesečnik „Časopis Českvch Esperantistu" (Praga II. Karlovo nam. 313). S tt-m je vresničeua vroča želja čeških esperantistov. Po formi in po obsegu stavlja se ta časopis med najboljše časopise esperantske. Od dobe, ko je učitelj T. Čejku nehal izdaiati svoj list „Cesky Esperantista" so v*i češki esperantisti občutili potrebo ta-cega lista. Za češko javnost ima ta list neizmerno veliko ceno: kakor nam drugim Slovanom se godi tudi Čehom, da so tuji narodi vsled nemškega tiska o fehih popolnoma napačno informirani. Češki esperantski list ima odstraniti to vrzel ; razširjal bo po vsem svetu pravo mnenje o Cehih, njih umetnosti in kulturi in političnem stanju. tjtran 11 »EDINOST« štev. 37 V Trstu, dne 6. februvarija 19U7 ljeti iz življenja izven parlamenta, marveč na.u govori nase prepričanje, da bi se vsled tesa ti boji v široki javnosti še poojstrili, kt: bi preziranje take srčne stvari milijonov lju-ti še bolj ogorčilo njih. ki trpe krivico v 'dnem pogledu. Program nobene stranke nt :nore danes abstrahirati od narodnega in je :ovnega vprašanja, najmanje pa program vc ie, ki ima vladati v parlamentu in nositi odi.' voriiost- Kapitalno vprašanje je torej : ali bi se stranke, ki hočejo sestaviti pri-ho njo večino v parlamentu, ki so sicer polit : no r soglasju, ali različnih narodnosti m i gle zjediniti za takov program v rešenje n. rodnega vprašanja, ki bi zadovolje-v it 1 vseh in ki bi ga tudi mogle in hi. tele zastopati pred svojo j a v-n o s t j o? ! ! Tu je skala, ki zapira pot do st itavc večine iz politično sorodnih ali narodno različnih elementov, tu je skala ob kat' i i bi se taka večina, tudi če bi se ustani. ;!a, morala razbiti v kratkem času. Ravno izkustva, ki smo si jih nabrali zadnja leta z nemškimi klerikalci, nam pravijo, kakov ne-znt nski strah imajo le ti pred narodnim šovinizmom, ki je zavladal mej avstrijskimi Nemci. Posledica temu strahu je, da so se nemške konservativne stranke popolnoma na-j cijonalizirale in da so ob narodnih vprašanjih na .tdno stale na strani svojih nemških političnih nasprotnikov in proti svojim nenem-j ški;u političnim somišljenikom. Iz ust duhov- j nik n*. ki so zadnja leta mnogo potovali po državi in ki so imeli obile prilike za opazovanje razpoloženja v konservativnih Nemcih rrl le narodnega vprašanja, smo čuli. kako silna n- -trpnost je zavladala tudi med nemško duhovSčino v narodnem pogledu !! Da hi pa iiberalni Nemci hoteli pritrditi programu za rešenje narodnega vprašanja, ki bi so mu Nen ci nc upirali in s katerim bi se mogli za-do oljiti tudi Slovani — ta misel ie naravnost blazna. In če že Nemci obojnega političnega ri-uu.i, ki so vendar nasičeni v narodnem pogledu. stoje tako pod vplivom narodne ideje, ksi o bi mogel Sloveuec — liberalen ali kle-riiialen —, ki ima zastopati narodne pravice soplemenjakov, ki se morajo boriti še le za naielementarneje pogoje narodnega življenja?! Zato smo globoko uverjeni, da bo tudi v novem parlamentu narodna ideja v visoki meri prevladovala duhove, da bi odločevala na grupiranju strank. In naš ceterum censeo je : trajno stabilno razvrščenje strank na po-litičuih principih je v avstrijskem parlamentu nemožno, dokler se ne najde pot do povoljne rešitve narodnega problema. To bodi povedano zopet in zopet vzlic vsej splošni volilni pravici. Volilno gibanje med Čehi. Iz Prage poročajo : Ker so se pogajanja za koncentracijo češko-političnih strank razbila, se je osnoval nov odbor, sestoječi iz pristašev mladočeških, realističnih in napred- i nih strank. Skušalo se bo osnovati novo stranko še pred volitvami. Odboru pripadajo razun profesorja Masarvka: rektor češkega vseučilišča Hlava, urednik „Narodnih Listov" dr. Prein in voditelj češke napredne stranke Alojz Hajn. Eksefcutivni odbor češko-slovanskih socijalnih demokratov je priobčil v „Pravo Lidu" svoj volilni oklic, v katerem poživlja volilce, naj stopijo pod socijalno-demokratično zastavo ter naj se takoj prično pripravljati za prihodnje državno-zborske volitve. Oklic je bil kakor letak razdeljen v 500.0CK' izt'?ih po Češki, Moravski in Sleziji. _ Za »ufroslovansko idejo. Srb Budisa vije vic je podal v saboru hrvatskem na razne klevete „čistih" nastopno izjavo: Ako bi kraljevina Srbija v interesu jugoslovanskih plemen, vseh naših narodov, dala v kulturne svrhe denarja, bi se jaz tega ne sramoval — rekel bi: vsprejemam v interesu svojega naroda od svojega naroda. Srbija bi tako storila svojo dolžnost kakor brat za brata in jaz le obžalujem, da se to ne godi in da Srbija ne umeva svojih dolžnosti, ki jih ima tako proti Slovencem kakor nasproti Hrvatom in Bolgarom, pr:k tudi proti sebi! Obžalujem, da Srbija ne umeje svojih dolžnosti nasproti Hrvatom,! ker, ako bi jih umevala, ne bi bil v Hrvatski 20 let trajal tiranski režim. Vem, da te besede pridejo v vnanje novine, ali opetujem iskreno uverjenje, da bodočnost je v slogi vseh južnih Slovanov. Ta izjava mora razveseliti vsako slovansko srce, ki nosi v sebi veliko idejo vzajemnosti vseh jugoslovanskih plemen. Dogodki na Ruskem. Volilni shodi prepovedani. Iz Moskve poročaj 1, da vlada ne dopušča volilnih shodov. Svobodo govoriti imajo le takozvani oktobristi. Ko je hotel na nekem shodu govoriti profesor Ivančov, je navzoči policijski častnik razpustil shod, Češ, da je znano, da pripada prof. Ivančov „kadetni" stranki. Nekega urednika so izgnali. Upravne oblastnije izjavljajo odkrito, da hočejo zatreti vsako volilno gibanje „kadetov". Drobne politične vesti. Ljudski shodi po Hrvatskem proti dru. Franku. Zagrebški listi poročajo obširno o ljudskih shodih, ki so se v nedeljo vršili proti dru. Franku in njegovi politiki. Shodi so bili v Zagrebu, Sisku, Varaždinu, Delnicah in Valpovu. Ob enem napovedujejo nove shode, ki se bodo vršili v prihodnjih dneh tudi po drugih krajih na Hrvatskem. Dopolnilna volitev za hrvatski sabor. Iz Zagreba poročajo, da je pri ožji volitvi v Cerni dobil starčevičanec dr. Abjanič 285 glasov, Kutuzović pa 202 glasa. Socijalno-demokratični deželni shod na Hrvatskem. Organizacija socijalno-demokratične stranke v Zagrebu je za dan 10. t. m. sklicala deželni shod •organiziranih poljskih delavcev, ki se bo vrš 1 v Rumi. Na tem shodu se bo razpravljalo o zakonskem načrtu glede službenega razmerja med posestniki in poljskimi delavci, ki je bil predložen saboru, ter o organizaciji poljskih delavcev in o ustanovitvi enotnega dninskega tarifa za poljske, gozdne in vinogradniške delavce. Volitev novega poz nanj s k e-ga škofa odgodjena. „Han. Courier" poroča iz Poznanja: Pruska državna vlada je odgodila g'avno volitev poznanjsko gnezenj-skega nadškofa do časa, ko popolnoma poneha Štrajk poljskih otrok. To pomenja popolni poraz velikupoljske agitacije v stvari škofovskega in šolskega vprašanja. Nov blok v bolgarskem sobranju. Iz Sofije poročajo, da so narodna stranka Cankovcev, demokratje in socijalisti sklenili strankarski blok, ki je prvikrat nastopil v zbornici v ponedeljek, ko je vlada predložila svojo osnovo za ureditev vseučilišča. Blok je energično nastopil ter preprečil razpravo. Potem so rečene stranke izvolile skupni odbor, ki je sklenil sklicati shode v Sofiji in drugih mestih Bolgarije proti vladi. Dnevne vesti. Skandal v seji zavarovalnice proti nezgodam. Sinoči je bila seja zavarovalnice proti nezgodam, kateri je prisostvoval novoizvoljeni zastopnik delodajalcev IV. kategorije, g. F r a n Pust. Ta se je oglasil k neki točki dnevnega reda in sicer v slovenskem jeziku ter zahteval, da se zapisnik vodi tudi v slovenskem jeziku. Predsednik g. Brunner se je takoj uprl temu poskusu z uprav klasično motivacijo, da se ne poslužujemo hu-jega izraza, ki bi bil na mestu. Uprl se je radi slovenskega jezika, češ, da se je pred leti sklenilo, da se ima obravnavati in sestavljati zapisnike le v nemškem jeziku, ter da je dovoljeno nekaterim italjanskim članom posluževati se tudi italjanskega jezika, ozirom na to, da ne poznajo nemškega jezika. Ker pa g. Pust pozna nemški jezik, naj se poslužuje tega jezika, kajti tu da ni mesta, da se uganja politika, marveč je zavarovalnica proti nezgodam humanitaren zavod. Dal je na to na glasovanje predlog, da ni dovoljeno govoriti v sejah v slovenskem jeziku, odnosno, da se ne bo oziralo na slovensko stavljene predloge in jih tudi ne stavljalo na zapisnik, za kateri predlog so glasovali vsi razun g. Pusta, torej tudi pravični mednarodni (?) socijalistični zastopniki. Tako postopanje v zavodu, ki razteza svoje delovanje po deželah, ki so skoraj čisto, ali pretežno slovanske, v katerih fciva okolo 1,350.000 Slovencev in Hrvatov a niti 350.000 Italijanov, je naravnost škandal, proti kateremu se mora upreti vsa slovenska in hrvatska javnost Kranjske, Primorske in Dalmacije se vso odločnostjo. Kaj smo res Slovenci in Hrvatje v Avstriji samo za to, da plačujemo davke, dajemo vojake ter da zlagamo denar za zavarovalnico proti nezgodam, da ista podpira delavce iz italijanske kraljevine, zida delavske hiše v prvi vrsti za italijanske delavce ter daj a hipotečna posojila po najnižih obrestih italijanskim stavbenim spekulantom. Tem afri-kanskim razmeram se mora storiti enkrat konec ter poživljamo c. k. vlado da tu poseže vmes z energijo, katere do sedaj nismo i meh prdiko opažati v njenem nastopu proti omenjenemu zavodu. Zahtevamo tudi, da slavna vlada vendar enkrat izpolni mesto zastopnika v zavarovalnici proti nezgodam, katero je izpražnjeno že leta (menda od smrti pok. Supuka) in katero mesto tiče slovanskemu zastopniku. Ni zadosti žalostno, da je vsled zavratno in umetno sestavljenega volilnega reda, težko spraviti potom volitev slovenskega zastopnika v zavarovalnico proti nezgodam, še vlada mora popolniti to krivico s tem, da ne imenuje od svoje strani slovanskega zastopnika, da še bolj podpre nasilje italijanske umetne večine proti ogromni faktični slovanski večini. Koliko časa se hoče igrati z našo potrpežljivostjo ? Na noge vsi, katerim je mar za našo narodno čast in kateri imajo besedo v tem prašanju! Gospodu Pustu pa vsa čast za njegov odločen nastop ! Vlada in splošna volilna pravica za naš mestni, oziroma deželni zbor. Mestna delegacija je v svoji lastnosti kakor deželni zbor v predvčerajšnji seji vzela na znanje dopis namestništva od 4. februvarja št. 7 s katerimi ministerstvo za notranje stvari o d-klanja od tega deželnega odbora predloženi princip splošne volilne pravice. Dopis vlade izvaja : Uvaživši različnost, obstoječo : v bitstvu, kolikor v nalogi korporacij, ki pri haj ai o v poštev v tem pogledu, to je : državnega zbora na eni, in mestni svet na drugi strani, vlada ne more pritrditi splošni in enaki volilni pravici za mestni zbor tržaški. Ce tudi si je splošna volilna pravica naredila pot v volilni zistem za državni zbor, kakor organizmu s čisto zakonodajskimi funkcijami, mora za vedno izključena aplikacija v vseh tistih slučajih, ko gre za ustanovo reprezentativnih zborov, ki jim je v prvi vrsti, ali vsaj razun eventuvalne zakonodajne delavnosti, naloga rednega reševanja administrativnih poslov. Tega načela se vlada mora držati izlasti glede eventuvalne reforme volilne pravice za mestni svet tržaški, ker ta mestni svet — če tudi ima ob enem značaj deželnega zbora — vsikdar razvija svoje zakonodajno delovanje v deželnih stvareh in posluje pred vsem kakor direktni administrativni organ občine. Gospodarska važnost takega administrativnega zbora v kaki občini, sloneča na načelih občinske konstitucije avstrijske, zahteva neizogibno, da se sestava tega organizma vsikdar vrsi z dolžnim obzirom na varovanje interesov tistih slojev prebivalstva, ki nosijo vse breme direktnih davkov. Vlada priznava na drugi strani, in brez pridržka, da je volilni red tržaški potreben reforme, in je zato pripravljena baviti se z izdelovanjem novega zakona, ki pojde za razširjenjem volilne pravice na razsežni podlagi, jemanje v pravično uvaževanje tisti del meščanstva, ki je sedaj še izključen od sovdeležbe na sestavi mestnega zastopa". Takov je odgovor vlade, glede volilne reforme. „Piccolo" piše še : Doznavši z druge strani, da bi mogel biti deželni zbor tržaški sklican za dan 20. t. m., je deželni odbor istočasno, — ko je protestiral proti odklonitvi pritrjenja volilni reformi na principih svobode in jednakosti, odobrenih že od deželnega zbora v seji dne 21. januvarja 1898. — naložil pododseku. naj čim hitreje izdela zakonski načrt, odgovarjajoč nazorom, razloženim v navedeni ministerijalni naredbi, tako, da se bo moglo v oblikah in načinih, dovolienih od tako kratkega časa, ki je na razpolago, že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora razpravljati in vsprejeti zahtevano reformo mestnega statuta v pogledu volilne pravice. Sp * V št. o. januvarja 1907 smo pisali mi mej drugim : „Tukajšnja vlada jim je napravila velik križ čez račun s tem da je v deželnem zboru po svojem zastopniku izjavila, da je priporočala centralni vladi načelo splošne volilne pravice za Trst. Kakor se nam zatrja iz dobro informiranih krogov, so bili gospodje na magistratu naravnost konsternirani, ko so čuli to izjavo tukajšnje vlade. Sedaj je na centralni vladi, da sprejme nasvet tukajšnje vlade, katera je gotovo dobro premislila stvar prej nego ga je stavila. Načelo, izraženo od vlade svoječasno, to je, ko je predložila splošno volilno pravico za državni zbor, da se ista ne more uveljaviti za deželne zbore, ni nikakor opravičeno. Ne moremo namreč razumeti, zakaj naj bi bili volilci drugačni in posledice volitev drugačne za državni zbor, kakor za deželne zbore. Ako splošna volilna pravica ni nevarna za državni zbor in za obstoj države, ista tudi ne more biti nevarna za deželne zbore in za obstoj dežel. To načelo vlade za deželne zbore glede splošne volilne pravice se ne da razumeti drugače, nego da je vlada hotela ugoditi vladajočim strankam v posameznih deželah, katere stranke so se bale, da zgube nadvlado nad vladinimi strankami. In to načelo je vlada lepo pokrila s pojmom upoštevanja historičnih pravic. A ravno iz te motivacije se lahko izvaja, da vlada ne bi smela imeti nobenega povoda protiviti se uvedenju splošne volilne pravice za deželne zbore, ako so v eni deželi vse stranke edine v zahtevi splošne volilne pravice. In ta slučaj imamo ravno v Trstu, kjer so se za splošno volilno pravico izjavilo tri glavne stranke in sicer s kislim obrazom vladajoča progresovska stranka, a odkrito in brez vsake zavratne misli slovenska in socijalno-demokratična stranka". Tu je jasno označeno stališče Slovencev nasproti vprašanju volilne reforme v Trstu, a povedano je tudi, da je vse naglašanje principa svobode in enakosti od strani italijanske gospode le grda hinavščina. In mi smo uverjeni v globino svoje duše, da z odklonitvijo principa splošne volilne pravice, ki ga jc večina mestnega sveta hotela baje uveljaviti, ni nikomur tako ustreženo, nego ravno tej večini v deželnem zboru tržaškem! Će se torej gospoda sedaj de]ajo tako, kakor da obžaljujejo rečeno odklonitev, je to le grdo farizejstvo. Sedaj pa smo radovedni, s kakim načrtom pridejo gospodje pred deželni zbor: ker smatramo že sedaj kakor gotovo stvar, da ne uveljavijo principa pravičnosti na polju volilne reforme niti v toliko, kolikor je to možno tudi v okvirju, ki ga je načrtala vlada v svoji naredbi ?! Marveč smo prepričani, da svojo volilno reformo prikroje zopet tako, da jej vlada nebo mogla pritrditi, oziroma jo predložiti vsank-c i j o. Saj nam je predobro znano, da je njim cilj jedino ta, da se ohranijo na moči in oblasti. Temu svojemu cilju podrejajo vse tudi tiste, od njih hinavski povdarjene principe — svobode in jednakosti ! Prebivalstvu tržaškemu svetujemo torej, naj se lepo spoprijazni z mislijo, da bo moralo čakati še precej časa, predno pridemo do res liberalne in demokratične »reforme našega volilnega reda. Attilio Hortis — častni občan. Prejeli smo : Dovolite, da k označenjn, ki ste je objavili o odlikovanju Hortisa s častnim meščanstvom, pridodam še par besed, oziroma, da še posebno naglasim par momentov iz vašega odgovora na adreso „Piccola*. To odlikovanje res ni nič druzega nego politična demonstracija. „Piccolo" igra le nesramno ko-medi o, ko uverja, da se jo hotelo proslaviti znanost in literaturo. Ako je hotel laški list dokazati, da s tem odlikovanjem 111 bila naperjena politična demonstracija, navedel naj bi bil tiste izredtfe zasluge, ki si jih je pridobil Hortis za razvoj mesta, ali blaginjo njega prebivalstva! Zakaj se je „Piccolo4' omejil le na splošne fraze, mesto da bi nam bil podal konkretnih podatkov, ki hi opravičili večkrat omenjeno odlikovanje ? ! Tu se je pač zgodila jedna tistih zlorab, ki jih često zagrešajo občine z imenovanjem častnimi občani — v strankarske svrhe. Kjer je resnična zasluga za občino, bodi tudi odlikovanje ! Nikdo ne more imeti nič proti temu. Vsako odlikovanje, ob katerem ni izpolnjen ta pogoj, le ubija — vrednost odlikovanja, In takov slučaj imamo ravno z odlikovanjem Hortisa. Občina je tu morala izkazati hvaležnost človeku, ki je dal izrabljati svoje ime in ki je prostituiral samega sobe v interesu ene stranke. Je li pa interes te stranke res identičen z resničnim interesom občine ? ! Ne m stokrat ne ! In ravno v tem. da se je hotelo tudi ob tej priliki vzbuditi tako krivo mnenje — v tem je politična demonstracija. Se nekaj. Ker je „Piccolou stavil Hortisa v paralelo z Mojzesom Luzzatto, bodi mu povedano, da je bil Luzzatto javna politična individuvalnost, ki je zahtevala spoštovanje, kar pa Hortis ni in nikoli ne bo ! Ščavi! Minolo soboto je imelo društvo „Kolo" svoj plesni venček v dvorani „Trgovsko izobraževalnega društva". Nad to dvorano jf še druga plesna dvorana, katero ima v najemu neki Aquino in v kateri prirejajo plese tukajšnja laška društva in klubi. Minolo soboto je bil ples v obeh omenjenih dvoranah. Nek; mladenič, prišedši z Grete, je šel pomotomu v dvorano, kjer so bili laški signori ter je vprašal tam, nima-li tam svoj ples eno slovenskih društev. Mesto da bi bili „kulturni gospodje, ki so se tam nahajali, na vljudno vprašanje odgovorili z uljudnostjo (m naglasiti moramo, da je omenjeni mladenič vprašal v laškem jeziku), so ti nesramneži rekli „Abasso. abasso se ščavi — i se sconti !'' (Spodaj, spodaj so „ščavi". toda oni so skriti! \) Mlademu človeku je zavrelo po žilah, ko je videl tako hanibalsko sliko tam zbranih La-honov. Odgovoril jim je ogorčeno, da Slovencem se ne treba skrivati, ker so pošten in omikani narod — pač pa bi se moral: poskriti divjaki, ki se zabavajo v dvoran; Oquino ! Sedaj pomislite, kaj bi se zgodilo, da smo bili mi slovenski plesalci tako — „civilizovani", kakor je bila civilizovana omenjena druhal ? ! Pfui takim polentarjem ! Veliki narodni ples mladine na korist družeb sv. Cirila in Metodija je bil najaijaj-neja letošnja prireditev tržaških Slovencev ki je v moralnem pogledu nadkrilila lanjsko. O materijalnem vspehu nimamo še zaključnih podatkov, vendar smo uverjeni, da ne zaostaja za lanjskim. Ogromna udeležba iz vseh slojev nam je pričala, kako se je razumevanje namena te prireditve razširilo med našim ljudstvom in ni dvomiti, da ta prireditev na korist naše šolske dece ostane stalna točka v vrsti naših predpustnih zabav. Na lepem vspehu gre poleg odbora mladine z neutrudnim gospodom d r. m J o s i p o m M a 11 d i ć o m na čelu, zahvala vrlim našim damam, ki so z občudovanja vredno vnemo prodajalo in nabirale narodne kolke. Tudi dalmatinski bazai pred veliko dvorano — pod vodstvom požrtvovalnega in zavednega dalmatinskega rodoljub; g. Filipa lvaniševiča — je v nemali meri pripomogel do ugodnega materijalnega vspeha. Prodal je toliko dalmatinskih čepic, da je zadobila vsa dvorana dalmatinski kolorit. Prvo četvorko je plesalo okolo 164, drugo pa nad 200 parov. Vzlic silni gnječi, ki je vladala * dvorani, se je plesalo — pod znano spretnim vodstvom g. Umeka — v najlepšem redu. Plesalo se je v veliki in v sokolski dvorani. Imenitna ideja, ki se je dobro sponesla in ki je donesla — kakor se nam zatria — nad 400 K dobička, je bil srečolov v čitalnični dvorani. Ali s tem ni bil zadovoljen samo odbor, ampak tudi občinstvo, kaiti dobitkov je bilo v obilici in med njimi mnogo zares lepih. O polunoči je vstopil v dvorano maskiran sprevod, ki je s svojo živahnostjo vzbujal mnogo veselja. Po sprevodu je bil variete v zgornji restavracijski dvorani, ki je tudi poveličeval obče veselo razpoloženje. Aranžrn.l sprevoda in variete ja je prevzel požrtvovalni naš Jaka Stoka. Ob 1. uri po polunoči so se razdelile nagrade nabiraIkam narodnega kolka. Prvo nagrado je dobila gospa Z ofka T r o s t, ki je nabrala (okolo 1600 kolkov; drugo g.ca I r n a Štrekelj (okolo 1400); tretjo g.ca Mimi P © r t o t (okolo 1100!: četrto g.ca Ferluga (okolo 1000) ; peto g.ca Baričević (okolo 800); in šesto g.ca Požar (okolo 600). Go>pica Ferluga je prepustila svojo nagrado odboru, ki je zanjo takoj nato zlicitiral 15 K 60 stot. Zabave je bilo torej v obiiici in vse m-je vršilo v najlepšem redu in brez vs ako naj manjše neprilike. V dvorani so rajali plesaLi in plesalke iz vseh slojev ; galerija in lože Y Trstu, dne 6. februvarija 1S07 >EDINOST« štev. 37 Str.-m II f 3o bile nabite gledalcev. Zabave se je udele- Srečen človek je gospod H. G., ki lil :ued drugimi tudi podpredsednik „Dalm. stanuje v neki hiši v ulici della Barriera veccbia. sku^a* gospod Popović (srbski pesnik) z od- Včeraj predpoludne je ta gospod — Bog mu borom rečenega društva in corpore. Slednjič ta greh odpusti — prijavil na policiji, da je ne smemo nozabiti tudi g. Josipa Marsič-a njegova žena dne 26. m. m. pobegnila od vrtnarja pri Sv. Ani, ki je krasno odičil njega. vežo. stopnišče, prostor pred veliko dvorano Smsiatoa. Nadpis pri mirodilničaiju: „Tu- in dvorano samo se zelenjem in ekstetičnimi kaj so na prodaj pasti za muhe s patentom !- rastlinami in to sicer brezplačno. Zabava je trajala do ranega jutra ob neprestani .eliki udeležbi. Trud odbora je torej obilo poplačan z lav -tjo, da je prireditev dosegla vsestranski vspeh. | Adjustiranje orožnikov se v najkraj- . REBUS. 3 s c (Rešitev prejšnje : CE—LOVEC). Koledar In vreme. Danes: Doroteja, de- Žudi-ilav; Malina. — Jutri : - . . . , i j t vica in mučenica, ^uurmv : itiitnua. — ^um . rasu nekoliko spremeni in se bo gledalo Komuald. opat: Zalimir; Drenka. - Temperatura vi t ;ti razne olajšave pri patruljirski službi, včeraj: ob 2. uri popoludne -f 6° Celzius. — Na znanje ! Odbor „Tržaškega Sokola" Vreme včeraj : deloma oblačno, burja, bo iniei za maskarado na razpolago osem Jo ž. "d katerih je oddati še tri. vsako po 15 ir . Oni gospodje, ki bi slučajno reflektirali manje, naj se izvolijo oglasiti pri društvenem Tovarna pohištva v TRSTU ulica della Tesa Stev. 46 Društvene vesti in zabave. PLESNI VENČEK priredi „tambu- jjniku bratu a. Muha od 6.X/E do h. ure raški odsek pev. društva „Kolo" na 2v .!• v kavarni „Balkan", pri katerem je pustno nedeljo, dne 10. februvarja V posojila "na blago? douti tudi vabila in sedeže. Prijave za vabila dvoranj J™ jzobr. društva" (S. Fran-vs: ojema tudi brat L. Ilodic, ulica Fontana ~ . Ja„ , , . xa.iivxa .t. 2 (pisarna Mankoč). Nerazprodani sedeži z> \) delovala bo šaljiva posta, se bodo prodajali dne io. februvarja v gle- šaljivi srecolov in nitka s srpentinami. -C * Zdravnik dr. A. Zahorsky - ■ ulica Torre Biunea Stev. 8 * Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Trpovina z manufakturnim blagom Rossit & Kancich Naslednik! Lul&i Rlcci-ja Trst - ulica Malcanton št IO - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Poaebui vagoni za vino. Vapre-jema vankovrstne tranHporte od v-^ake strani in na vsako stran. Ulsga blago, uplaćuje cariuo in daju Robert Metzger & C°. Blago gladko za gospe . . ,. ribelin ,, „ . . . Fuštanji žametasti novi vzorol „ s križni« 'kan em n. „ „ navalni r.ovi vzorci mešani „ „ . . . od nv5. 60 napre .. H »O „ » f> 20 „ n u 28 „ » n 11 »• It 22 đališču. ___ Vstopnina za gospode 60, za dame TEŽAŠKA MALA KRONIKA. 30 st Nudi se si. občinstvo obilo Aretovan je bil predvčerajšnjim popo- zabave in humorja. na širini Santorio Santorio 30 letni Narodna Čitalnica v Bojana zaVivaljujc Jninar Ivan M., doma s Krka. Aretovan je «1- občinstvu najtopleje za mnogoštevilno udeležbo Ml P« -to, ker se je vtihotapil v stanovanje ~ — ?„ lin« vratarja hiše št. 4 na isti širini lil tam pre- k 2, L. Geržina K 1-40. A. Breroic 4 ' stot., B*te-t : ! 28 letno služkinjo Terezijo Flovara. 1 stin 40 stot., olar 10 stot.. P*rhavc 40 -tot., Jos. Terezija pravi sicer, da mu ona ni dala ni- Pegan 40 stot, Jos. Ferlupa 40 stot., Kr.žman 20 1 ' j u: v^ T^..^ stot., N. N. 20 stot. Vsem obiskovalcem in daroval- kakega povoda, da bi .jo pretepal. No, Tere- i hvata in na 8viU nj - To društvo iijo ie prišla branit vratarjeva žena Ana prjredi na pustno nedeljo, dne 10. t. m. v dvorani vionpi, a Ivan M. je naklestil Še to in hotel ^Konsutnnega druStva^ v Rojanu ples ki bo trajal zatem pobegniti; to se mu pa ni posrečilo : od 4 /ne pop. do 8. ure zvečer, in po em od e. ure mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu žastopnik: Fi<«eher & Rechsiein«-r nasl. Zastopstva: 1 Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Como, Chiasao, ----Turin, Luino, Mannbeim.---- VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovie, volnenih rat, fianelnih šalov, :ccccc= volnenih in svilenih prevez, ccccss^ Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki luigi Kicel-Ja Trst - ulica Malcanton št. 1 O - Trst prijel m vzeli na odvedel na policijo, naPreJ d5> 4; ureu ZJ"traj' no ,vel,ka Pret}Pustna . .. . 1 J ? zabada kupbn, bomićn prizori, ples s ko lljonom. capiSlilk in ga potem bitta 8 konfeti, k. rijandoli itd Na veselici in k pleau bo udarial ta i buraški zbor roianake čitalnice. Čitaln ca pri sv. Jaki bu priredi knkor že objavljeno, v soboto 9. t. m. p esni veaćek v dvorani ,Trg. izob. dru št a" ulica S. Francesco 5t. 2, I. n. rt ii- ga je kj> r so ga izpustili. Slaba shramba. Trgovski agent Anton šcorp, ki je v službi tvrdke Labutti v Puli, prišel dne 2. t. m. v Trst. Imel je seboj gviral "bo oddelek čitalniškega ^k^traT Viea" bo !;a. Te kovčeke je vodd društveui plesovodja. Zau tek ob 9. uri zvečer. ■"S kovčekov raznega blaga. izročil v shrambo 37-letnemu čevljarju Vstopnina za go pode 1 krono, za dame i i i očem u v zagati dei P"P™vah bo ta vtnćek velezamm.v plešo vodji * " 50 stot. za" baven. Zato se odbor nndeja obiine udeležbe. Pevftko dmštvo .Zarja v Rojanu priredi Petru Gaspare, stanuj očem • .'opp i. Predvčerajšnjim popoludne je pa šel, da bi vzel svoje kovčeke, a ti so sdeli nekam preveč lahki. Odprl jiL ?>lej : kakor da bi bila šla skozi njegove kov- j dru5tva" v Rojanu. ^Zač.tek ob 9. ur« zvečer, čeke vsa burja, ki piha te dni : bili so ma-lom- prazni. Ko je napravil inventar, je kon- se mu j v soboto dne 9. februvarija Plesni venček". zdru-je in žen s pevsko zabavo v novi dvorani „Konaumnega J f.. ' « - D^intii« \r aK Q iivi '/po^oi* Darovi. Darovi v ko i»t ples« Tržaške Mladine" oi^oval, da mu manjka iz kovčekov nič ma- Ker se ui udeltžil plesa: M>.tko fcame, .-ežana K 3. . 3je nego za 970 kron blaga. Čevljarjeva žena Pripoalano: gospa Jeliaava Kormuller, Gorica K 4 ; » j i i • l-i ff. favel Barićević, Trst K 15.—; g. A ite Rlanč, Ana Graspare mu je pa povedala, da je bil |uret K 6._. g Anton Kjuderj garkovije K 4- ; , prišel k njej dne 3. t. m. neki mladenič, ki g. Anton Rogać Hrusica K a*— ; g. Josip . oj, T«t pns _ --------------------. ----- >e rekel, da ga je poslal on, Scorp, in da je K 5 - ; g. Fr*n Strtkelj, Rojan K ♦>•— ; g Ignacij ta mladenič vzel iz kovčekov vse ono blago,1 Novak. Trst VVkoalav Furlan rač svet. ...... o . , ' Trst K 10'—; \ ekoslav Plečar, Trat K 4*—. Daije ki manjka iz njih. Scorpu m preostajalo 80 dHr0V. u 2a fire«olov : Družina dr. Pertot: 1 ele- Irugo, nego da je prijavil dogodek policiji, gantuo torbico, 1 ,S-atljo finega papirja za pisma. \ar je pa presneto slab pripomoček. Neznani tatovi. V Gorici je neznan tat -kr.il kolarju Ivanu Ussai listnico, v kateri MetodUa ie p08laI kfckor dar -e imel 170 kron gotovega denarja in več £upnj nrad v Skednju K 2-—. 2 krasna uhana, 1 elegantni album za razglednice in već druzih stvari. Koški podroiniol druibe sv. Cirila in jottial kakor dar neaateiih Mohorja no v jic za skupno svoto 18.000 kron. Zrn, ples triaaklh goipa so darovali nadalje : sam.- — Cezar Gulič, uslužbenec podjetja pri- obitelj Skok K4-, g Matko Kante K 3;— obitelj i'kih del „Adriatica", je prijavil, da j. Urbanfič v Bazovici K 4 - in g. Jos,p WUfan K o-. tozniin tat predminolo noč z neke barke, kij •a bila vsidrana ob pomolu sv. Karola, ukral ^rvF vredno 8 kron. — Izvošček Josip Ricci, stanujoči v ulici ielie Sette Fontane št. 29, je prijavil na po- Vesti iz Kranjske. Podružnico „Sfidmarke" ustanove v Dragi na Kočevskem. Redek sluCaj. Porotniki za prvo le- liciji, da so mu neznani tatovi odpeljali iz tošnje zasedanje v Novem mestu so izžrebani. ^eva konja, vrednega 32 kron. — Brivec Ivan Re, prenočujoči na ljud-akoiu prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. je prijavil na policiji, da mu je tekom predmi- nolr noči neznan tat ukral več komadov M !;e, v skupni vrednosti 17 kron. Porotnih razprav pa ne bo. ker ni nobenega slučaja, ki bi spadal pred porotno sodišče. Vesti iz Goriške- Župnikom v Mirnu pri Gorici je imenovan g. Ivan Roječ, dosedanji kurat v Strojevodja parnika ,-MagdaIft", Ni- gjj;^ k>htj Facohini, je prijavil na policiji, da mu Brfska železnica. Dne 17. oziroma 24. je neznan tat dne 2. t. m. ukral suknjo, t m se ho vršil shod vseh briskih županov ?redno 20 krm. Izjavil je, da sumi,, da mu ^ podžupant)v. Na dnevnem redu shoda bo : M ji suknjo ukral neki kunač istega parnika. t Bri(;ka žeieznicau. Na shod so povabljeni Sf^ Ukrade! je suknjo. Predsinočnjim ob __; — Posrečilo se nam je sestaviti PARIZ velika nagrada in spopolnjen in patentiran brzi stroj za nogovie« ^ medalja. - THE VICTORIA s katerim si zamore vsakdo ustanoviti koristonosno domaČo obrt s proizvajanjem nogovie in sličnih predmetov. Tridesetkrat hitreje nego na roko. Nogovice so brez šiva. Uporabo stroja „THE TICTORIA" je možno naučiti z lahkim poukom oziroma ustmeno v naših pisarnah in zastopstvih. Katalogi zastonj in poštnine prosto. — Odpošilja centrala: The Uictoria Stocking-Coosn 6 Co. gTRST. Corso §t. 17- f — Iščejo se resni zastopniki. — Corso ,vt. 17. OiB Mja jVEeinla jtflaltin - Cacao prirejen na patentiran način iz kakaovega boba in slada, združuje v sebi različne dobre lastnosti obeh sadov. Prijetni okus, ki ga ima kakao, se združi z redilno silo slada ter provzroča okusno živilo. — Opazovanja, ki so jih zdravniki napravih pri uživanju MALTIN-CACAO, so res najbolja. MALTIN-CACAO nadomešča popolnoma dragocena zdravljenja z železom, isti je zanesljivo sredstvo pri slabostih in pomanjkanju krvi, telesne moči se pri tem povzdignejo. MALTIN-CACAO povspešuje tek, je lahko prebavljiv in ne zagaten. — Nizka cena ga priporoča za ljudsko živilo. — v2 kg MALTIN-CACAO extra-kakovost 90 stot. Na stotine prizDacj m zahvalnih pisem. Dobiva se v vseh bo'jih protlnjalnicah. Giuseppe Gartner & Co., Via pafluina 4 uri iu pol, sta dva redarja v ulici dei Gelsi la nekega človeka, ki je i._sel na roki str. j suknjo. Redarju se je to zdelo sumljivo, ka] i mož je imel na sebi svojo suknjo poleg t?. . da je ono drugo suknjo nosil na roki. flo, to bi ie ne bilo bogve kako sumljivo, no bi obstojalo dejstvo, da je skoraj vsaki ; i:.u komu ukradena suknja, bedisi v krčmi, i 1)0diši v kavarni, ali pa kje drugje. Redar j torej vprašal onega človeka, kje da je lobil suknjo. Mož mu je pa tako nejasno Ogovoril, da je njegov odgovor še povečal "j:iarjev sum, vsled česar ga je redar areto-»al in ga tiral na policijo. No, tam so sled-dognali, da je mož — ki je brezposelni Vivljar Andrej S., stanujoči v ulici Giulia ukral ono suknjo mizarju Jakobu Gioielli t krčmi, ki je v hiši št. 10 v ulici del Bo-s hetto. Na to so Andreia S. vzeli na zapisnik in ga izročili redarju, da ga odvede v napore v ulici Tigor. Mej potjo se je pa Andrej postavil redarju v bran : vrgel se je tla in le s pomočjo druzega redarja je *jilo mogoče spraviti ga po koncu. Ko sta ~edarja uvidela, da ne pojde z lep»i, sta na-izvoščeka in vstopila z Andrejem v kočijo. Andrej je pa vdaril po sipi kočijinih vrat in isto stri. Kurji tat. Včeraj v jutro ob 7. uri so iarji f? 6tražnice pri sv Jakobu aretovali ga Jerneja L. Aretovali so ga pa zato, fer je na škodo neznanega okradenca v Do-fei ukral več kokoši Bil je odveden na postijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in potem pod ključ. vsi deželni in državni poslanci. Pogreb dr. Josipa Abrama. Minoli petek se je v Kobljeglavi vršil pogreb v Go-(Dalje na 4. strani). Cenjene gospice Sokoliće in bratje Sokoli so naprošeni, da se gotovo udeleže plesne vaje, ki bo v petek, dne 8. t. m. ob 9. uri zvečer. Ker je glavna in zadnja skušnja z godbo za narodno četvorko, nadeja se mnogobrojne udeležbe veselični i dsek. CKulio Zanolla krojačnica TRST — ulicu Torrente 3* Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije Gianoni Giovanni "šr^^if Izključno zastopstvo z zalogo na debelo in drobno svetiljk Oraetzin - Licht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna Inč, takozvani električni plin, 100 sveč svetlobe, prihrani se 40*/« na plinu, prihrani se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. — Zaloga popiija, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamnoseke. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. in iztirjevanja ulic A Vlncenzo Bellini št. 13. Dopisslkl vseh mestih sveta._ Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni o]aeiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = TRST == m //////// Si ran 1\ ^EDliNOBTc št. O7 V Trstu dne l>. februvarja 1 HOTEIj balkai 70 sob, elektr. Cens zmerne. razsvet.javM« gf^^KIj ISAljKAfl rici umrlega dr. Josipa Abrama. Pogreba se je udeležila ogromna množica občinstva. Navzoči so bili tudi sežanski okrajni glavar Anton Rebek, notar dr.' Kotnik iz Komena, zastopani so bili okrajni šolski svet sežanski, c. kr. okrajna sodišč« v Sežani in Komenu, Teč kraških županstev i t. d. Gospodarstvo. Brvatska vlada za ribarstvo. Hrvatska Tlada bi rada pc^zd gnila rejo iib dh Hrvatskem. Zato poSi ja vn»kon»UT. kdor »-i hoče urediti raeiio-malni Ht nik. zantonj strokovijnka ki pre d-tič» iku z dc brim p vet oni na reko. Viada je p-i(.ravljena izdelat t a črt na svoj tačun in pomagati vsakemu pri pr\ib delih z denarem. Nove Železni e s a Balkana. Turska tlada »t.m kilc metrov n ki *e jo pozre;e po alj£alo do Monasti ja oziroma do Sk> dra Istočasno proučava tmško vojno mini-*Urstv(. načrt vojasne železnice iz Virisoviča v Prizi end. ^ Razne vesti. Tri in pol metra visok sneg imajo t nekaterih krajih na Tirolskem. Avstrijske jnbilejne immke. Povodom 60 letnice cesarjevega vladanja se izdajo prihodnje leto jubilejske poštne znamke 8 slikami cesarja, cesarice in zgodovinskih pokrajin. Osnutke napravi profesor Kollmoser. Sneg na Španskem. Iz Barcelone poročajo, da so tamkaj vlaki obtičali v velikanskem snegu. Več kilometrov daleč ni možno voziti. Si baki dijaki v Budimpešti. Te dni se je mudilo v Budimpešti 20 srbskih pravnikov v spremstvu enega profesorja. Prepotovali so tudi razna druga ogrska mesta. Kamen jim je proučevati novourejene moderne kaznilnice. Madjari v Budimpešti so jih zelo prijazno vsprejeli ter jim priredili banket. Pravosodni minister jim je dal na razpolago enega profesorja budim peštanskega vseučilišča, ki jim je vse razkazoval. Mora li soprog plačati soprogi obleko ? Senat budimpeštanskega prizivnega aodišča je nedavno rešil neki priziv, v katerem se je šlo za žensko obleko. Rešitev priziva bo gotovo ugajala mm gim možem, katerih soproge imajo v pogledu obleke pretirane zahteve. Krojač Ivan Ko*acs je tožil trgovskega potovalnega agenta A. H. in njegovo ženo pri okrajnem sodišču, da mu plačata svoto 380 K za obleko, ki jo jo Kovacs ■apravil in izročil ženi trgovskega potovalnega agenta. Na razpravo je bil pozvan samo scprog, ker se je bila med tem soproga od ajega ločila in je ni bilo možno nikjer najti. Toženec je izjavil, da je njegova žena to ©bitko sama naročila, in da jo mora zato tudi sama plačati. On ni tako premožen, da bi zamogel kupovati svoji ženi tako dragoceno obleko. Tekom razprave se je dokazalo, zasluži H. na leto 5000 do 6000 K. Tendar je okrajni sodnik odbil tožbo toži-telja z obrazložbo, da je soprog za obleko, ki jo njegova žena kwpuje, odgovoren samo tedaj, ako mora žena to obleko na vsak ■ačin imeti z ozirom na družabni položaj in denarno okolnost. Ker pa obleka v znesku 380 K pri letnem dohodku 5000 do 6000 K prekoračuje potrebno mero v oblačenju, jo ni dolžan soprog plačati. Ker je krojač proti tej obsodbi uložil priziv, razpravljalo je o tem prizivno sodišče ter potrdilo razsodbo ♦krajnega sodišča. Ženitve v Srbiji. Od leta 1900 sem se je sklenilo v Srbiji 463.037 ženitev. Zadnja leta iznaša vsako leto število poročencev 24.338. V zakonih se rodi vsako leto 58.292 otrok. Žensk e na čela uprave. Angležkinja Bois Ema Sheppard je šla z neko ekspedicijo v južno Dakoto, da ustanovi tamkaj šolo. Dušla je v mestece Florence ter je hotela tukaj razviti svojo delavnost. Ko je pa došla tjakaj, se je silno razočarala. V Florenci ni našla ni ene žene, ni otroka, in tako ni »ogla ni otvoriti šole. Toda ona je bila umetnica tudi v kuhanju in mesto šole, je odprla — gostilno. In vsi moški so zahajali v njeno gostilno in v kratkem času si je pridobila lep imetek. Toda mis Sheppard je bila tudi zelo pametna ter je umela biti moškim v Florenci tudi na uslugo pri javnih poslih in mestece se je pričelo razvijati. In kmalo so jo izvolili županom. Od tega dne je ena vodila upravo mesta, ter je odrejala vse, a vsi so jo poslušali in vršili njene nasvete. Sedaj se je mis poročila z nekim me-haničarjem, no ona ostane tudi nadalje gospodarica in miljenka mesta. V Beatti (Kasan) je bila z veliko večino županom izvoljena mr Tottan, blagajnikom pa mis D. Neil. Kmalo je gospa župan spopol-uila vse občinske urade z ženskami, edino le policijska služba je ostala v rokah moških. Tn vsi so — zadovoljni. Petdesetletnica ganerala Line-vida. Kakor javlja „Novoje Vremja", proslavil je general Linevič petdesetletnico svojega službovanja. Jubilar je iz vse Rusije prejel muogo čestitk, a čestitala sta mu izlasti velika kneza Nikolaj in Sergij Mihajlovič. Mnogo brzojavnih pozdravov je prišlo tudi iz azijskih ruskih pokrajin. V brzojavih in MBtmemh pozdravih pisalo se je Lineviču v zaslugo zavzetje Pekinga in osvobojenje poslaništev ter njegovo vodstvo prve mandžur-ske armade, poglavito v mukdenskem boju. Niegova je zasluga, da je pri Čipiaginu ustavil Japonce, kjer jih je prisilil, da so opustili napad na vso rusko vojno ter spremenili svoj bojni načrt. Linevič je tudi ustanovil deset odličnih vztočno-sibirskih strelskih divizij, ki imaio svojo spretnost in naobrazbo zahvaliti Lineviču, ter so v rusko.iaponski vojni igrale veliko ulogo ter si pridobile ne-umrlo slavo. Maske "e d,jo v "aj",,• Velika izbera kog'u-mov za puBt. Paži. albanski kostumi, ciganke, pierots in do» iuo iz ttlasa. Ulica S. Caterina št. 1, II. nad t., nad kavarno Metropol . Qn 99 Kapitalista Razpisano je mesto ali druga (kompanjon) iščem za dobro in sigurno trgov nak • podjetje." Zahteva se kapital 4(M>o kr n. od katerega bi se imelo 50° 0 dobička. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti'-. _19SQ •dagajnika. Prednost imaio le oni, kateri bi morali položiti ka cije kro?« 3 do 40O0 ali Sa /a om^njVuo svoto hranilne ki.j'žice. Plača kron 0O—2J0 na mesec in obr sti od kapitala lastniki kavcije. Ponudbe do 10. februvarja 907. Nastop dne 15 f« bruvarja 1907. Naslov : „Trgovina 4t)o0" p. Ce» trale. Trst. Inteligentna gospica želii0X0n»Lz gospodom. Razume tudi ruski in srbski D pise na naslov .Bugarka" „Inseratnemu oddelku Edinosti^_141 M!aHon<0 'et 8tar* neožen.fe'», vojaščine IrllclllCIl* 1» prost, lepega vedenja ii zunanjosti, zdrave in krepke p *tave. vešč slovenskega, hrvat-ai-ega, italijanskega in nen>k»ga jezik* v gov ru in pisavi, z dolirimi s >ričevali, v vinoreji, sadjereji iu živinoreji dobro izučen išče službo oskrbnika pri kakem veleposestniku. Naslov : Kristjan G o m i -6 č e k v Podgori pri Gori i št. 12. 143 Ženitbena ponudba Srr^V« premožen a, želi poročiti go-podičuo ali udovo brez otrok, pošteno in pridno, katera bi im !a 10 tisoč K p emoženja v gotovini. Le resne poundbe pod . B. 0." poste restante — Hrvačima. I™ Tapecirarska delavnica Alberto Beneicfe £rstf via tiziano Veccilio št. 4 vsprejema vsako tapecirarsko delo in tudi popravljanja. — CENE NIZKE. ===== gdla Oelk t rstu. \ia S. Sebasliano 1, II. i..; , PISARNA posredovanje nepremičnin, pose i - zr.kupnin, zamen in sploh trgovskih poslov, »dne ure od 10. do 1. pop. in od 1. do t>. j. sasiiir 3(dor želi dobro kapljico: n.tmiziio vino iz najboljih dalniu-tfuskih k?eii; vino Mrsko, vl ^arnik ■ni S@fs'a JCohenberg mmm odpotuje v NEW-YORK dne 16. februvarja 1907. _-- —- Cene jako nizke. -— — Za natasčiseja navooiia treba ss je obrniti na upravo Srastva: Jrst, ni- Julolin piccolo 2 imim ^SCfFi miiiA je otvorila novo zalogo koroškega lesa- v ulici Antcnlo Caccia št. 17 (cx Androna del nfioro) KONKCHENČKE CE»E. i Ii " V* ■ Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča JVIarije vdove Salarini Ponte delta Fabra 2 I ul. Posto Nuovu Z (vogal Torrente). „AllaCitta di Londra- Velik izbor izgotovljenih oblek za mo5ke, dr-i-e. kostumi za otroke PovrSniki, močne jope. kožu! . i -, raznih p«letotov. Obleke za d"m in delo. Delm obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plaSči (, t. ang eSki). Specijaliteta: biugo ta- iu inozemni, ovarn. Izgotovljajo ee obleke po meri po najim. ' medi, točno, fcohdno iu eleganino po nizkib rt Podpisani Min v allol Laz zaretto vocohlo it« v na vogla ulic« ">a Oiorgio) ot.oril mr ZALOGO VINA -»S za domačo rabo, pridelek i z tuojib vinogradov v Bolu (otok " in gA prodajani v so<1ć-tih in steklenkub. Ze »ati. kraj zagotavlja tla je kakovost najbolja. Da zamorcin c< odjemalc m jamčiti za pristno rino. sem »kie- il, da ga 'le v orlginaluib sodo»kih naravnost Iz mojih kloti v B-a in ga tako ntrpo£iljam tadi na it.iuo.aiija. Za krčmarje in gostilničarje primerne cene V nadi, da me počastite z Vašo nai-očbo beteiim Janeje IVAN CVITAN1C. Vsako zobobol, vsako neprij^ tno sapo u odstranjuje hitro ii trajno bnl/nmieno-eteri« voda za usta, ČistPČa istočasno zobe, osvežujoč JV zobno meso, učvrščujoća in zabranjujoča votli 5 zob. 1 stekleničica 40 nvčM * poŠto 20 nč. oun.t ^ Dobiva se samo v lekarni ?HAX10ARSK f. A i j d u e mori') TRST, Municipalna pala« Telefon štev. 72 — — — — — - R Slovenci! Lastniki krčm, gostiln, hiS in stanovanj, kuj. : i mrežice in druge predmete za piinovo razsvetljavo v prodajalnici 0000 Crmano Catlelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trs't kjer najdtte najprimerneje cene in trpežno blac Prva iu edina pisarna v vojaški s:van f Iconcesijonirana od vis. c. k. namestniatv •. i ulica Bachi št. 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) -.. .. Doja nasvete in informacije o vsem. k-ir p se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prosc;.j đ vojaškega značaja — oproščenje od voj 1 \ ških vaj in kontrolnih shodov, enoletno <1 - | brovoijstvo, ženitb3, dosezanje zakoni', i ugodnosti ^lede prezenčne ^lužbe vsprej • v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranka r 3 upravnimi oblasLuijami. Posreduje v najtežavn 'h si'.:' jib. 1'eševanje hitro in toču.». 1 U K A D N E U T. K : -7. pojiol. ij 2 Ob delavnikih od 'J.—12. predp. in 4 ^ »ti nedeljah in p. nžaikih JO. 1J M areo ulica Tivarnelia štev 3 Priporoča svojo zalogo oglja in ki je vedno preskrbljena najbolj kranjskim blagom. Prodaja na debelo drobno. Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. »"I ^IOIO op I113IVHI II OfOOVOOOS 'AOfO 'in. q8aw qiajaai -n^oo^ od »fsadod o^objj wjsjx QaAI1 foutj;i03i o^Bfe-A oujsid23iq tnop^a »fl^o^ onqojp ai o{3qap na £ HjBaJBai ' rjaf qirjoqfHa'iis2aajj ui «2aiaq -saLi -utjstajBp nt »ža^saufui.i rt3oiui TJ^I*