k bo
V Gorici, v soboto dne 6. oktobra 1906.
[,IAJS dvakrat na teden in sicer v srede in soboto |n uri pred poldne ter stane po poŠti prejemana *l- v Gorici na dom poSiljana:
% leto.......13 K 20 v, ali gld. 6-60
^1 leta........6  » 60  »   »    »   3-30
Jetrtleta.......   3   ». 40  »   ,     .    170
Posamič"" številke stanejo 10 vin.
„SOGA" ima naslednje izredBe^priloge:X>U;no--^
L letu „&alipot po Goriškem in GradiSčanskem" in
Uiipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-
'%\. Mu „Voaut red ieieinic, parnikov in poštnib
jU ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik".
jfaroenino  sprejema upravništvo v Gosposki ulici
.„.* 7 I. nadstr. v  »Goriški   Tiskarni«   A. Gabrscek.
^ naroČila brez doposlano naročnine se ne'ozffamd.'
Oglasi in poslanice se.raeunijo po Petit-vrstah če
,-jno 1-trat .16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  12 v vsaka
",<&. Večkrat, po dogodbi. Večje črke po prostoru. —
l geklame in spisi v nredniškem delu 30 v vrsta. Za
jgjioiii vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gospo;' i ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoC: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne +'ir <*! i Ho g. popoldne; ob nedeljah iri prazniki'.: otl '¦> ao i ' .L..uludne. Upravništvo se nahaja % Cc»i..^ki ul- i,   7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Haroiuao it «;>ase je plaCatl loco Gorica.
SevH aaj -a pošiljajo le nredniitvu.
i." ,;,.-=->>, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo lo. upravništvo.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soc\ * vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gid. i»80.\
»Soča« in »Prkhorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnab: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališSii Jos Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališem ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma.                ----------------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it.
»Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljaveo) tiska in zal.
lavni shod v Cerknem.
(Konec.)
K drugi točki, železnica Idrija-Sv, Lucija, govoril.prvi sodrug Kristan iz Idrije. — Povedal je, da so Idričanje vneti le za to progo, ker je najboljša zveza tega rudniškega šesta s svetovno železnico. Omenjal je tudi odpor od kranjske strani proti tej zvezi, ter bi bila po njej Idrija odrezana od Ljub-... Ijane. Toda železnice ne dobimo ne s shodi je resolucijami, marveč z delom. Treba bo, Ja se združijo na delo vsi interesovani čini-lelji, ki so: mesto Idrija, vse občine do Tolmina, deželi Kranjska in Goriška.
Drugi govornik A. GabrŠček povd, kaj se jo doslej že storilo za to železnico. Omenja! je, zakaj i je gradila bohinjska železnica in ne p r e d e i s k a ali m a n g a r t-ska in ne ona Divača-Škofja Loka. L. 1899. se je vlada odloČila za bohinjsko železnico in hotela, da prodrl v državnem zboru s svojim natrloin. Želela je, r.aj bi v naši deželi ue nastal odločen odpor in je v tem pogledu posredovala zaupna oseba. Reklo se je, da vlada pripozna potrebo železnic Idrija-Sv. iautija in Sv. Lucija-Kobarid in zagotovi pod-poto. - Vled tega je sla jeseni 1. 1899. na *h.i merodajua mftgtft^eticija, katero sopod-fisale vse prizadete občine; peticija je nte-leljevala potrebo obeh imenovanih železnic. — Peticijo je vzročil in sestavil govornik sam, česar na shodu ni omenil. Op. ured. —) Tudi v državnem in deželnem zboru je sledile Jelo za obe železnici. Vspeh je bil ta, da je komisija, ki je dovršila 1. 1900. politiški obhod bohinjske železnice, v svojem zaključnem zapisniku dne 2G. julija pripoznala obe" železnici aeizogibno potrebni. Vlada je pa v državnem zboru podala enake izjave. — Iz tega sledi, da treba to vprašanje le prav vzeti v roke. Na to pojasni zakon o krajevnih železnicah. Kakor .^o, se doslej gradile druge take železnice, tako in ne drugače se bo gradila tudi ta od Idrije do Sv. Lucije Najprej mora biti tu konsorcij, družba ali posamičniki, ki si izpo-slujejo -predkoncesijo, izvrše pripravljalna dela, —<#>*-......------------------.....-..........-...................- -
glavne načrte, proračune — in načrt kritja troškov. Občine, interesenti in dežela morajo biti pripravljeni na žrtve v obliki nakupila osnovnih delnic. Potem pride na vrsto država, ki izreče glavno besedo. Torej lepo in nemajhno delo je pred nami. Toda treba se ga bo lotiti. Današnji shod naj le povzdigne svoj glas za to železnico v obliki resolucije, katero predlaga:
Resolucija:
».lavni ljudski shod v Cerknem 30. sept. 1900. izjavlja, da je po otvoritvi bohinjske železnice nastala živa in nujna potreba železniške zveze od Idrije do Sv. Lucije. Ker je ta železnica najlože izvedljiva od Idrije do katere druge svetovne železnice, ker bi s to železnico bilo najbolje pomagano rudarskemu mestu Idrija in s tem vred vsemu prebivalstvu do Sv. Lucije, današnji shod pozivlje vse vplivne može, naj se prične akcija po vzgledu, kakor se gradijo lokalne železnice."
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
K tretji točki »K a j hočemo" je govoril prvi A. G a b r š č p k. Temelj govoru sta bili dve točki programa narodno-napredno stranke na Goriškem: !. Vsestranski svobodni razvoj slovenskega naroda. 2. V cerkvene in versko reči so stranka ne vtika, protestuje pa proti zlorabi vere in cerkve v politične namene.
Drugi govornik je bil dr. Jos. L e v p u-šeek. V obširnejem govoru je razložil, da živimo v gibanju za splošno, enako in tajno volilno pravico, in sicer najprej za državni zbor. Ako enkrat prodre to načelo za državni zbor, tedaj bo pri nas na Goriškem treba takoj razširiti splošno, enako in tajno, volilno pravico tudi za deželni zbor. — Razložil je sedanje krivično razmerje, ko ima laška tretjina 11 poslancev, dvetretjinska slovenska večina pa le tO; deželni glavar je Lah, zdaj dr. Pajer, ki v nasprotju z rajnim grofom Coroninijem vedno glasuje, in v deželnem odboru so gospodarji Lahi. ~ Pove, da bi prišli po starem volilnem redu do veČine v deželnem zboru le po Trgovsko-obrtni zbornici. Do tje pa je še dolga pot. - Ako pa prodre splošna volilna pravica za državni zbor in jo izbojujemo tudi za deželni zbor,
tedaj bo moral biti novi volilni red gotovo tak, da pride slovenska dvetretjinska večina tudi v deželnem zboru do primernega zastopstva. Stare krivice bodo nakrat odpravljene. Za Trgovsko in obrtno zbornico zahtevamo razširjenje volilne pravice na vse tiste, ki plačujejo pridobnino in ne, da pričenja volilna pravica šele pri 8 K. Po starem volilnem redu je pričela volilna pravica že pri O K, po novem redu pa so jo še omejili, mesto da bi jo še bolj razširili. Živimo v dobi gibanja za razširjenje volilne pravice, zato zahtevamo tu volilno pravo za vso trgovce in obrtnike. — Predlaga naslednjo resolucijo:
Besolucija : »Javni ljudski shod v Cerknem dne 30. sept.  190G.
izjavlja,
1.  da je splošna, tajna in enaka volilna pravica nujna potreba za stalno in pravičnejšo vreditev zakonodajnih in upravnih znstopov;
2.  da se mora Čim prej razširiti splošno, tajno in enako volilno pravico tudi za deželni zbor;
3.  da se mora volilna pravica v Trgovsko in obrtno zbornico razširiti na vso plače-valce pridobnine brez omejitve na določen znesek, zdaj 8 K, s katerim Šele pridobi trgu/ec ali obrtnik volilno pravico."
Do tu se je vršil shod v najlepšem redu. Po govoru dr. Levpuščka pa je začel sodrug Kristan razvijati nazore socijalne demokracije o veri ter potem prešel na volilno reformo. Padale so ostre sodbe na levo in .desuo, posebno po dr. Tavčarju in Oskarju Gabrščeku. Stališče socijalnih demokratov v volilni reformi je znano, in to je razkladal v najostrejših besedah proti vsem, ki niso enakih mislij. Tudi z navzočimi osebami ni bil galanten, marveč oštel je zdaj tega zdaj onega. Vzbudil je odpor, ki je postajal vsak hip glasnejši. Kristan je bil jako pogumen in dejal je raz oder poslušalcem: „Kaj boste, saj vas nič
ni, saj smo sami-----!" Na to je nastal tolik
odpor, vrišč in hrup, vpitje »dol ž njim 1 ven ž njim! ne sme več govoriti!" — da je Kri-
stan res skočil z odra in odšel iz dvorane, za njim pa njegovi sodrugi. —
Nastopil je A, GabrŠček, klical K r i-stanu, naj ostane, da bo slišal odgovor, —¦ ali odšel je. Govornik je na to v daljšem govoru pobijal Kristanova izvajanja in krive pre-mise, na katerih so sloneli njegovi napadi. Govoril je o švindlu, ki se uprizarja na Dunaju z volilno reformo, posebno o tisti »ne-enakosti", ki se ustvarja v škodo obmejnim Slovencem, posebno Korošcem. Popolnil je govor dr. Levpuščka o splošni volilni pravici za deželn' zbor in v Trgovsko-obrtno zbornico. — S tem govorom je bil shod srečno in častno zaključen. Trajal je cele tri ure, —
Predsednik je zahvalil poslušalce, ki so zvesto vstrajali do konca, in govornike, posebno oba govornika iz Gorice. — Dr. Dinko Puc je tudi še bil priglašen, da bi govorilo ločljivosti zakona ter pojasnil to vprašanje Cerkljanom, katere so klerikalci begali celo na javnem shodu; ni prišel do besede, ker je shod trajal itak nad 8 ure in so Goričanje morali oditi.
Čast Cerkljanom! Na svidanje!
DOPISI.
KimnjB na Vipavskem. — Naše županstvo je dobilo od c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici prepoved točiti sedaj novo vino, kakor je bila poslana tudi drugim županstvom taka prepoved. Ker je pa ta prepoved za našega vinogradnika hud, skoro neznosen udarec, se je starešinstvo uprlo ter v svoji seji 29. pr. m. zabranilo županu izvesti ta ukaz, kar se je c. kr. okr. glavarstvu naznanilo, in oprlo na sledeče razloge:
Dandanes se škropi pri nas z zelo razredčeno modro galico '/2 do 1 kg na hI vode; tako da ni na grozdju nikakega sledu o škropljenju, kar se je jemalo prej kot glavno oviro v prepoved. — Saj se grozdje v splošnem kot zdravilo in hranilo uživa — zakaj bi 36 ne smelo novo vino? Res je, da nekuhano vino je nekako čistilo -— a pri nas pri kuhanem vinu na tropinah se tega tte zapazi.
Grof Monte Cristo.
napisal fllexandre Dumas.
(Dalje.)
i »Kako? Z Bogom V" reče Julija. » Ali odpotujeta kar tako, 1 ^ priprav, brez potnega lista?"
»To so zavlačevanja, ki bolest ločitve podvojijo," pravi Monte Cristo, in prepričan sem, da je Maksimilijan vredil vse sv°.)'e zadeve."
«L&," svoj potni list imam, in vse druge moje stvari so todi v^dUj« pravi Morrel s svojo monotono mirnostjo.
Jzvrstno," pravi Monte Cristo smehljaje, »na tem je poznati dobrega vojaka."
»In zapustita naju takoj?" pravi Julija. »Ne da bi pri-,,ala k$ dan ali kako uro ?"
»Moj popotni voz stoji pred vrati, gospa. V petih dneh moram biti v Rimu."
BToda ali Maksimilijan ne pojde tudi v Rim ?" vpraša wnanuel.
»Jaz pojdem, kamor se bo poljubilo grofu peljati me," Pravi Morrel z žalostnim smehljajem. „Mesec dnij ga moram še ubogati."
«0 moj Bog, kako to pravi, gospod grof!" »Maksimilijan me spremi," t,ravi grof s svojo prepriče-no Jjubeznivostjo» „pomirite se4orej glede svojega brata!" »2 Bogom, sestra," ponovi Morrel, »z Bogom, Emanuel 1" nS svojo hladnostjo mi trga srce," pravi Julija. „0 Maksi-mi,»jan, Maksimilijan, ti imaš neko skrivnost!«
I          »Bab," pravi Monte Cristo, „videli bodete,  da se  vrne
(vesel, srečen in s smeljajočim obličjem."
Maksimilijan se ozre v Monte Crista s skoro prezirljivim pogledom.
„Pojdiva!u pravi grof.
„Predno odpotujete, gospod grof," pravi Julija, „mi dovolite, da vam povem vse.,."
»Gospa," odvrne grof in jo prime za roke, »nikdar mi ne morete povedati vsega, kar čitam v vaših očeh, kar je mislilo vaše srce in odmeva v mojem. Kot dobrotniki v romanih bi bil lahko odpotoval, ne da bi vas še kdaj videl, toda ta; krepost je presegala moje moči, ker sem slaboten človek, ker! me osrečuje vlažen, vesel k ljubezniv pogled mojih bližnjih. 1 Zdaj odpotujem in sem tako zelo sebičen, fe vam ceio pravim: „Ne pozabita na me, prijatelja, kajti skoro gotovo se več ne vidima!
„Da se več ne vidimo?" vsklikne Emanuel, dočim zdrsneta Juliji po licih dve debeli solzi. »Da se več ne vidimo? Toda ta, ki odhaja, ni človek, ampak Bog, ki je prišel na zemljo, da bi storil dobro, in se zdaj zopet vrača v nebo."
»Ne govorita tako," odvrne Monte Cristo živahno, »ne govorita tako, prijatelja; bogovi nikdar ne store hudega in vstavijo svojo roko, kjer hočejo; slučaj ni močnejši od bogov, ampak baš ti so gospodarji slučaja. Ne, jaz sem človek, Emanuel, vaše besede sakrilegij, in vaše občudovanje je neopravičeno."
In pritisnivši svoje ustnice na roko Julijino, ki ga je objela, poda Emanuelu roko. Nato se obrne, da zapusti to hišo čiste, mirne srečo, in Maksimilijan mu sledi prav tako molče in pasivno, kakor je bil ves čas izza Valentinine smrti.
»Vrnite mojemu bratu veselje l" pravi Julija Monte Cristu na ušesa.
Monte Cristo jej stisne roko, kakor jo jej je stisnil pred enajstimi leti na stopnicah, vodečih v Morrelov kabinet.
»Ali še zaupate pomorščaku Simbadu ?" jo vpraša smehljaje.
»O, da!"
»Torej zaspite mirno in z zaupanjem v Gospoda."
Kakor smo rekli, je popotni voz čakal pred vrati; štirje iskri konji so s svojimi kopiti nestrpno bili ob tlak pod seboj.
Na peronu je čakal Ali; njegovo obličje je oblival pot; zdelo se je, da je prehodil dolgo pot.
»Torej," ga vpraša grof arabsko, »ali si bil pri starcu ?"
Ali prikima.
»In ali si, kakor sem ti ukazal, držal pismo pred njego-govimi očmi tako, da ga je lahko Čital ?"
„Da," ponovi sluga spoštljivo.
»In kaj je rekel, oziroma storil?"
Ali stopi proti luči, da ga njegov gospod lahko vidi, posname s svojim pametnim obrazom starčevo fizijognomijo ter zapre oči kakor Noirtier, kadar je hotel reči »da".
»Prav, sprejema," pravi Monte Cristo. »Naprej 1"
Komaj izgovori to besedo, voz oddrdra in izgine v oblaku prahu.
Maksimilijan se stisne v svoj kot, ne da bi zinil besedico.
Tako mine pol ure. Po tem času voz naenkrat obstane; grof je potegnil za svilnato nit, s katero je dajal Aliju znamenja.
Nubijec stopi s kozla in odpre vrata.
(Dalje pride.)    , '.
Največja nesmisel. je, d* se pri nas prepove j točenje novega vina po krčmah iz zdravstvenih obzirov, ko ga "slednji vinogradnik ima doma in si ga privošči lahko v polni meri. Ni pa zapaziti pri naših pivcih najmanjih slabih nasledkov vsled pitja novega vina. Vsi starešine so popolnoma uverjeni, da je to nesmisel, koja prizadene siromašnemu vinogradniku veliko škodo.
Mnogo izmed nas je v denarnih stiskah, da komaj čakajo mošta, ki bi jim mogel prinesti nekaj denarja, da bi zamogli zadostiti neizprosni davkariji in pa dragim potrebščinam. Vsa nada jim je obrnjena na novo vino, misleč: „No, sedaj že pride kdo, ki odkupi kaj vina." — A zmotil se je revež; okrajno glavarstvo prepove točiti novo vino, in posledica temu je, da uborni siromak vina ne more oddati, ker krčmarji si morajo naročati starega ali kdo ve kako skvečenega novega, da postane starega okusa. — Vsled te prepovedi mora padati cena vinu in prilika se da s t.za le veletrgovcem, da se izkoristijo nad kmetom in mu ponudijo vedno nižje cene. Slednja občina je prepričana o zlih posledicah teh prepovedi. Treba bi bUo vendar enkrat odstraniti krivico, vsled katere trpi naš ubožan vinogradnik, ker se mu prepoveduje točiti novo vino. Res čudno se nam vidi, ako pogledamo v Ajdovščino in Šturje, to je sosednji vasi, ločeni le po potoku Hublju. V Šturjah smejo piti novo vino, a tu v Ajdovščini je prepovedano. — Zakaj? Naj bi tudi druga županstva posnemala ta korak ter poučila gospodo, kje nas čevelj žuli.
Z OtllM. — Vesel dan smo imeli Otli-čani zadnjo nedeljo, blagoslovila se je nova šola. Vsakdo, ki ve, kaj pomeni dandanes beseda šola, bo tudi vedel, kaj se pravi to, če dobi vas novo šolo. Visokorodm g. dvorni svetnik, grof Attems, in g. nadzornik Finžgar sta prišla malo pred mašo na Otlico k cerkvi. Pred mašo je imel naš gosp. župnik primeren nagovor, kateri je bil vreden, da si ga vsakdo zapomni. Ideja govora je bila: šola je podlaga vaši prihodnosti. Slišal sem že tega in onega govornika in riči moram, da takih govorov še malo. Na tem mestu naj bo izrečena g. župniku zaslužena zahvala, in naj bi tudi nadalje vsikdar slišali teko dovršene govore kot je bil ta: poln ljubezni do domovine, do domačije in do Najvišjega vladarja gori nad zvezdami. — Po maši je bilo blagoslovljenje šolskega poslopja, ki stoji na lepem prostoru blizo cerkve. Otroci naprej, zadaj gospodje gostje in gosp. župnik, naše učiteljstvo in drugo občinstvo, smo šli med zvonenjem zvonov proti šoli. Po blagoslovu je imel visoko-rodni gosp. grof nagovor, v katerem se je zahvalil vsem, M so kaj pripomogli pri stavbi. Kavno tako je gospod nadzornik položil stari-šem na srce pomen šole in domače vzgoje. Naš gosp. učitelj Vrčon se je zahvalil gospodom za trud in priporočal otrokom pridno obiskovanje šole, na kar se je oficijelni del zaključil s trikratnim „živioB na presvetlega cesarja. Gospodje gosti in občinstvo so si potem ogledali šolsko stavbo in popoldan po po obedu so odrinili proti domu. — Naj bi besede gosp. župnika, gosp. grofa in drugih govornikov vplivale plodonosno na srca mladine in starišev in naj bi bil dan šolskega blagoslovljenja začetek novega življenja na naši gorski planoti.
HBlfaJtlŽAS, 1. okt. — Pretekli teden smo čitali v Vašem cenjenem listu, da je neki železniški uradnik v Hudijužni zahteval od nekega kmeta, da naj nemško govori. Koliko je na tem resnice, nam ni znano, pač pa nam je znano, da je gosp. .*. K. v Hndijužni ulo-žil na c. kr. okr. glavarstvo v Tolminu nemško prošnjo, če& č. kr. uradniki so Nemci, bo moja prošnja, ako bo nemško pisana, takoj uslišana.
Ta gospod je. Slovenec, v popolnoma slovenskem kraju, c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu je tudi zmožno vsako slovensko ulogo rešiti, ker z županstvom in strankami tolminskega okraja 1 e slovensko nraduje, V -r pa se razume samo posebi —je torej neumestno, da ne rečemo kako drugače, da se oni gospod sili z nemščino, in misli, da se mora c. kr. okrajno glav. le na nemško pisane prošnje ozirata. Ta bi bila lepa l
Z Vdgrskeil. — (Volitve.) Na Vogr-skem se je vršila dne 3. i m. volitev v občinsko starešinstvo. Klerikalci se Jako vesele" svoje „zmage", ali to veselje še ni opravičeno, ker o volitvi bo govorila še višja oblast-nija. — Naš nune je napel vse sile ter osrče-val svoje backe, kozle in teleta, da so šli za njim. Oni dan je hitro pomrmral mašo, potem pa šel agitirat in hitel na volišče. To je bil
zabaven prizor, vreden vstopnine, bolj zabaven nego gledališče. Snop volilnih listkov je imel v rokah, bil je podoben sv. Lukežu na pratiki; vsi oni ubogi na umu so bili pa ponosni v njegovi navzočnosti ter so pridno prijemali iz njegovih rok posvečene listke. Po „zmagiB pa jih je v cerkvi pokadil, in bili so tako omamljeni, da so se vrgli na naprednjake z vso surovostjo, radi česar bo morala nekatere sodnija operirati na možganih, če imajo oslovske ali kozje ali kake druge zveri. Klerikalci so pač povsodi divjaki.
Slovenec, kam si zašel? Med drugimi narodi moraš biti zadej zato, ker podpiraš izdajalce svoje domovine. Potrebno bi bilo, da bi Krist še enkrat prišel na svet ter z ognjenim bičem izgnal farizeje v deveto deželo, potem še le bi lahko svetila Slovencem luč pro-svete!
Domače in razne novice.
„$lov. bralno in podporno društvo" v Gorici priredi v nedeljo dne 7. oktobra t. 1. v dvorani pri „zlatem Jelenu" koncert s petjem, godbo in s srečkanjem na vrednostne dobitke.
Začetek ob 7'/, uri zvečer.
Vspored: 1. Wagner: „ Junak iz Like", koračnica, svira voj. orkester. 2. pl. Zaje: Ouvertura k operi „6raniČarjia, svira voj. orkester. 3. VolariČ: »Slovenski svet", poje društveni možki zbor. 4. Lehar: „Onin ona", valjček iz operete »Poroka za šalo". 5. a) Hu-dovernik: »Naša zvezda", b) Eisenhuth: »Moja ljubav", poje društveni oktet. 6. Cajkovskjr: »Pesem brez besed", svira voj. orkerster. 7. a) Eisenhuth: »Gorka sudbina", b) Prochazka: ^Moravska narodna", poje ženski kvartet. 8. Muhvič: »Slovensko-hrvatski potpouri," svira voj. orkester. 9. Vilhar: »Slovo", poje društveni možki zbor s spremljevanjem voj. orkestrov. 10. Žrebanje vrednostnih dobitkov.
Vstopnina k koncertu 40 vin. Srečkea20vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
»SLOVENSKO BRALNO IN PODPORNO DRUŠTVO" V GORICI priredi, kakor naznanjeno, t nedeljo t. ]. 7. t. m. pri »zlatem jelena" svoj koncert. K istemu so vabljeni vsi brez razlike stann, posebno pa delavski sloji imajo tu priliko, da se zabavajo par uric t prijetni slovenski dražbi.
Zabava obeta biti izvrstna, posebno če uvažujemo to, da si je društvo znalo nabaviti 31 dobitkov v vrednosti nad 200 kron, kateri bodo izžrebani tisti večer.
Apelnjemo na čisl. meščane in okoličane, da se tega koncerta udeleže v obilem število, da s tem pripomorejo društva do dobrega vspeha, ter da ob jednem pokažejo svoje zanimanje za naše društvo.
Jutri torej vsi k Jelenu!
Nadal]ni izkaz daroi za srečkanje „S!ov. bralnega in podpornega društva"» Gorici. — Tv*dka Cigoj &
Nemec 2 buteljki traminca j Bednafik I. 4 trg. knjige; Drašček Karol je podaril društvu 5 K mesto obljubljenega darila, Kutin Josip 2 buteljki.
Vsem blagim darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zahvalo.
Opozarjamo obenem si. občinstvo, da ni baš neobhodno potrebno, da je vsak oni, ki je nakupil srečke, pričujoč. V slučaju, da ne bo katerega onih tam, ki je zadel številko, se lahko potem oglasi pri društvenem tajniku v »Goriški tiskarni", kjer se mu izroči vdob-ljeni dobitek.
Po preteku 8 dni pa pripadejo vsi ne-dvignjeni darovi društv%. Iste se postavi na javno dražbo v prid društvu.      *
Vse izžrebane številke se objavi v sredo V »Soči«.
Gosp, prof. Seldl nas je v sredo takoj popoldne obvestil, da ni nastopil jednoletnega dopusta, marveč da leži — bolan doma v postelji. Zadnji hip pred sklepom lista nas je nekdo obvestil o dopustu, in tako je prišla v list kratka notica. —- Obžalujemo iskreno, daje »dopust" narekovala bolezen, kije navezala celo na postelj učenega raziskovalca in pisatelja, visoko cenjenega v zboru učenjakov dunajske in jugoslovanske akademije znanosti. Isto tako iskreno želimo, da gospod profesor kmalu okreva in se vrne še čilejši in krepkejši na prosvetno delo!
Dramatični odsek »Narodne prosvete". — Tudi letošnjo sezono bode uprizarjala »Narodna prosveta" redno dramatična dela, domača in tuja. Pripravljen je za naše razmere naravnost velik repertoar — in samo stvar občinstva je, ali ga bode mogoče vsega spraviti na oder. Novitete, ki se uprizore* v najkrajšem Času so: »Nadzornik spalnih vozov" (ve-selofgra, spisal francoski Bisson)j »Šivilja" (burka, spisal nemški Held); „Jak.^b Ruda" (drama, spisal Cankar) j „K r i v o r 'p, s e ž n ik" (drama, spisal Anzengruber); -D 1 v j i lovec" (spisal Finžgar); »Detektiv* (burka, spisala nemSki Gettke in Leon); »Testament" (spisal Klas). Poleg tega ponovo, se nekatere igre pTejšnje sezone kakor »Pri belem konjičku", Kinematograf", »Vzgojitelj Lanovec'«.   ,N,arodna prosveta'   se
bode trudila nuditi občinstvu kar bo največ mogoče po naših razmerah. Obljubila je sodelovanje cela vrsta naših narodnih dam in gospodov, ki na deskah niso več novinci, in brez-dvomno je, da bodo dramatični večeri »Narodne prosvete" letošnjo zimo jeden najlepših užitkov, ki jih bomo imeli.
Prva predstava bo dne 21. okt. t. 1. uprizori se »Nadzornik spalnih iozewtt.
Natačnejše naznanijo lepaki.
AfStro-Ogrska »liki. — Od 28. septembra t. 1. naprej se zaračunava obrestna mera za eskompt pri menicah, varantih in efektih s 4V| * ; pri posojilih na državne rente, salin-ske, ogrske tresor-Hste in zastavna pisma s 5% ; pri posojilih na druge vrednostne papirja s h%%.
UfirI Je v Gorici zdravnik dr. .Jakob Gen-tilli, star 78 let.
Mežki !« polni zbor pevskega lir glasbenega društva
priredi v soboto dnd 13, t. m, v dvorani pri »Zlatem Jelenu" ob 8'/» zvečer pevski večer. Spored: 1. Nedved: »Prešernu", možki zbor. 2. Ljadov: »Vozle rečki, vozle mostu", polni ?bor. 3. Korun: »Potrkali na okno", kvartet, k. Foerster: »Povej*.? y*> planine", možki zbor. 5. Mokranac: Drugi idpek narodnih srbskih pesni, polni zbor. 6. Nedved: »Ko gledam ti v oči", kvartet. 7. Hajdrih: »Hreegovska", možki zbor. 8. Dvofak: „Hyrana českeho rol-nietva", polni zbor s spremljevanjem klavirja. Vstopnina (»O vin. za osebo. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. Prebitek je namenjen posebnemu fondu pevskega zbora. — Na obilno udeležbo uljudno vabi                     odbor.
Župnik — kriieprlseinlk. — v sredo se je
vršila v Ljubljani razprava proti župniku na Igu pri Ljubljani, dr. Ivanu Mauringu, ki je bil obtožen hudodelstva goljufije, storjenega s krivim pričevanjem pod prisego.
Državno pravdništve je obtožilo dr. Mauringa sledečega:
Dr. Mauring je v kazenski zadevi proti Janezu Šviglju iz Bresta zaradi hudodelstva goljufije dne 24. marca 1903. pri deželni sod-niji v Ljubljani kot priča, zaslišan vedoma in nalašč po krivem pričal, da mu je imenovani pobotano vsoto 40 K za škodo, provzročeno podružni cerkvi sv. Andreja v Brestu po v računih o gospodarstvu z njenim premoženjem za 1. 1899.—1902. prenizko zaračunjenih prejemkih (na zakupnini za podružni cerkvi lastne travnike) plačal nekaj" dni po 7. februarju 1903. in da je on (pr. Mauring) to vsoto naložil v hranilnici — ter je s tem zakrivil hudodelstvo goljufije po §§ 197"., 199.a knz. zakona, kaznjivo po § 202. kaz. zak.
Prva obravnava se je vršila 19. maja t. 1. in se je preložila, da se zasliši ona priča, ki je vodil takrat ižansko hranilnico, ko je Mauring vlagal vanjo denar; to je kaplan Plahutnik, ki je zdaj v Ribnici. Tudi' as je sklenilo, da se k razpravi pokličejo zvedenci, ki bodo pregledali pravilnost vpisa dotične knjižice, ker so sodniki našli v njej nebroj napak in pomot ter pisavo z dvojnim črnilom.
Razprava je dokazala, da je katoliški župnik dr. Mauring res zagrešil, česar je obtožen, na kar je bil obsojen na 2 meseca težke leče in v stroške kazenskega postopanja.
Ta obsodba je bila torej izrečena v Ljubljani ta teden — »Primorski list" pa poreče v prihodnji številki, da smo lagali!
Zopet pO Starem. — Ko je bil šel sodni tajnik g. C o v a č i g na poletni dopust, se je izvršila v njegovem oddelku sprememba na — bolje, t. j. začelo se je nradovati pravično, s Slovenci slovensko. Zdaj pa je krenil Co-vačig zopet na svojo staro pot. — Ali res niti predsednik višje deželne sodnije nima več toliko avtoritete, da bi jo spoštoval g. Co-vačig? — Zahtevamo pravičnosti tudi v tem oddelku l
Matura na realki. — Na tukajšnji realki so napravili maturo sedaj v jesenskem terminu: Fr. Kogoj, Ignacij Kotnik, Dom. Rocco, Vladimir StartS, Al. Ziani.
Domobranske orožne taje 1.1907. - - z ozirom
na razpis domobranskega ministrstva št. 943/11 z dne «30. avg. 1906 ima v letu 1907 sledeče moštvo svoje orožne vaje: 1. Moštvo, ki je dve leti aktivno služilo iz nabornega letnika 1904. pride na prvo; izleta 1902. na drugo; iz leta 1900. na tretjo; iz leta 1898. na četrto; in končno iz leta 1896. na peto orožno vajo. 2. Moštvo, kije služilo tri leta aktivno, ima iz nabornega letnika 1903. prvo, t 901. drugo, 1899. tretjo in 1897. četrto orožno vajo. 3. Nadomestni rezervisti iz nabornega letnika 1906. pridejo na prvo, 1903. na drugo in 1900. na tretjo orožno vajo. Dalje vse ono moštvo, ki ima kako orožno vajo dopolniti. Pozivni dnevi za moštvo, ki ima prihodnje leto orožno vajo, so: 15. marec, 15. april, 15. maj, 15. junij in 15. julij. Poziv na končne orožne vaje bode sredi meseca avgusta. Vsak, ki ima drugo leto orožno vajo, lahko pove in si izbere, kdivj najložje pride na vajo. Z ozirom na to olajšavo ni v prihodnje vlagati prošenj za oprostitev od orožne vaje. Ono moštvo, ki bi se sploh ne, ali pa prepozno oglasilo za kako orožno vajo, se pozove na končno, to je manevrsko vajo. Zadnji rok za priglašenje, kdaj je komu ljuba orožna vaja, je 1. februar. »Same lail." — Kadarkoli se pove kaka resnica o nuncih, samostanih itd. — vselej prihajajo klerikalni listi s trditvijo: laž je, kar se je pisalo. Kar na kratko si znajo pomagati « tem, da vse take resnice obsodijo za laž. Tako pravijo tudi sedaj, da so dogodki veselih nun v Ostrogonu na Madjarskem le gola laži Nič ni res, kar so pisali različni listi, vse je laž. Stara klerikalna praksa, ki
pa ne spravi s sveta resnice. Kažejo le knt I so živo zadeti. Jezica jih izdaja. Liguoriii I bil hud nasprotnik resnici, njegovi učenci I še hujši, ali resnici pa le niso kos. i(av -° I res, je res, in to se ne da utajiti, pa ^\f j rikalci še tako kričijo, da je Inž. Kako na • I je sploh mogoče kar izmisliti celo interesanti I dogodbo, da so nune v Ostrogonu zapuščal 1 samostan ter pohajale bližajo vilo veselit s I v družbi mladih gospodov; da je prišla PredG I niča ter jih zasačila in da so jih nekaj zano dili iz samostana, nekaj pa poslali drugam 1 Kaj takega si ni mogoče kar izmisliti, nuJjLi 1 take vpsti morajo sloneti le na istini; in J I istini slonijo dogodki v Ostrogonu. Saj vendar I to ni nič tako čudnega, saj se še hnjge reči godijo po samostanih 1                               j
Klerikalci pa s tem bevskanjem pridno I skrbijo za to,   da se vesti o ves&ili nunah v Ostrogonu vedno  bolj širijo,  ker se zopet in zopet piše o njih. Če njim prav -  nlm -, tudi! —                                                 1
Gosp. vit. Andrej Catinelli nas je mm
naj priobčimo sledeče uradno spričevalo ki mu ga je izdala tuk. okrožna sodnija:   '
Potrjuje se s sledečim, da je proti gori-imenovanemu gospodu ustavljeno vsako natlnljno j preganjanje v smislu zločina po §$ 118, ]% ' drž. zak. in v  smislu  prestopka  S  l  ]m 1 24. 5. 1885 št. 89.                                  l
Okrožna sodnija VIII. oddelek. Sterlo.
Zdravnik g. dr. E, Dareani je odpotoval v študijske namene  v Wurzburg in Marburg na i Nemško, od  koder se pa vrne koncem tega
Okoli 200 OicIkllStOV so že ustavili letos redarji na poti za pešce naTekališču Vv. J.( ali I vseeno se vozijo bictklisti in biciklistirije po tej poti Še vedno naprej. Seveda je bolj prijetno voziti se tam po gladki cesti, ali sedaj ko je glavna cesta lepo zravnana, zares 1 ni več uzroka za bicikliste, da bi silili med j pasante po poti, za te določeni.
Razglas. — V planinskem govedorejskem, j ozemlju se prirede sledeče razstave- a) Razstava v Tolminu dne 25. oktobra t, 1. za občine sodnega okraja tolminskega. 1» Razstava v Cerknem dne 27. oktobra t, 1, m \ občine sodnega okraja' cerkljanskega, c; Itn/,-stava v Kobaridu dne 29. oktobra t. I. n občine sodnega okraja kobaridskega. di Razstava v Bovcu dne 31. oktobra t. 1. zu občine sodnega okraja bovškega. Pri teh razstavah nakažejo se darila v denarju v skupnem znesku K 2000. Kdor namera vdeležiti se teh razstav, naj se prijavi potom županstva mi deželni odbor do 15. oktobra t. 1. Kitnuem vsporedi razstav se dobe" pri županstvih, p;' komisiji za dopuščanje bikov v Tolminu, pri c. kr. kmetijskem društ.vu v Gorici, pri slovenskem kmetijskem društvu v Gorici in pri deželuem odboru. Z ozirom na važno« ie\i razstav, katere tvorijo prvi praktični korak do izvršitve deželnega zakona za pospeševanje govedoreje, pričakuje se, da se živinorejci polnoštevilno vdeleže razstav.   Deželni odbor.
Razglas. —- V srednjem govedorejskem j ozemlju se prirede" sledeče razstave: ai Razstava v Kanalu dne 8. novembra t. 1. za j občine sodnega okraja kanalskega, b) Razstava na Cesti pri ajdovskem sv. Križu dne 10. novembra t. 1. za občine sodnega okraja ajdovskega, c) Razstava v Gorici dne 12. novembra t. 1. za občine sodnega okraja goriš-l-aga (torej tudi za mesto goriško) izvzemSi občino Ločnik in prištevši občine Dolenje, KoŽbana, Medana in Biljana. d) Razstava v Sežani dne 14. novembra t. I. za občine sodnega okraja sežanskega, e) Razstava v Komnu dne 16. novembra t. 1. za občine sodnega okraja komenskega, prištevši občine Devin in Doberdob. Pri teh razstavah nakažejo se darila 1 denarju v skupnem znesku K 23O0. Natanči vsporedi razstav se dobe pri županstvih, pri komisijah za dopuščanje bikov v Sežani, v Gorici (magistrat) in v Podgori (Attemsova palača), pri c. kr. kmetijskem društvu, pri slovenskem kmetijskem društvu in pri deželnem odboru. Z ozirom na važnost teh razstav, katere tvorijo prvi praktični korak do izvršitve deželnega zakona za pospeševanje govedoreje, pričakuje se, da se živinorejci polnoštevilno vdeleže' razstav. — Deželni odbor.
Začetek škoda 1 Tolminu, ki ga priredi
»Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", » • ob 2. popoludne in ne ob treh.
Blclkelj )e Ukradel iz veže na „Montuu neki mladič okoli 20 let. Pa ni pograbil za bitlkeij z namenom, da bi letel po širokem svetu. ampak zato, da ga spremeni v svitle^kroni^ s katerimi se lahko korajžno stopi v oštaiijo Šel je v trgovino Tabajevo na TekaliŠČu Jos. V, da tam razpeča bicifeelj. Ali g. Tabaj že pozna take tičke, zato ga je hotel dati aretirati, m da bi se to lažje zgodilo, se je zapletel 2 mladičem v živahen pogovor. Mladiču pa tft pogovor ni nič dopadel, marveč je hrepenel le po kronah; ali ker se je Tabaj le obotavljal, je začel slutiti tatic redarja, in tak stran je imel pred „očesorn postave", da je kar nakrat šinil iz prodajalne na cesto, ter se urnih krač izgubil med ljudmi. Stekel je -7 bicikelj pa je pustil pri Tabaju. Kmalu se je oglasi? pravi lastnik kolesa, in ta je gosp-Iv. Potočnik.
Kljubu temu, da se tatvine koles dogajajo tako pogostoma, je večina bieiklistov vendar še tako pametnih, da puščajo.še vedno biciklje po vežah,
priloga „diibb
it. ou. i one d. OKTonra isiro,
Člani In prijatelji ..Trgovskega In obrtnega društva
11 Goriško" se sestanejo- v soboto večer v go-. stilni »Pri Kranjcu" k stanovskemu pogovoru. Vabijo se uljudno vs slovenski trgovci in obrtniki.
Društveni odbor se je spopolnil in so ge volili v trgovski odsek gg.: A. Zajec, A. Pisnil, A, Kregau, M. Hedžet, F. Crnetič, A. prašček, A. Kuštrin, J. Cigoj, J. Dekleva in A. Jeretič. V obrtni odsek gg.: J. Kopač, K. prašček, A. Breščak, A^aM,. L^iy^,jlj Mozetič, P. Cotič, J. Kravos, A. Črnigoj, E/1 0uk in A. Živic. V pravni pa, ki je že v zadnji seji med drugim tudi sklenil dajati društvenim članom potom društvenega urad*a brezplačna pojasnila in nasvete v stanovno pravnih zadevah, gg.: dr. Treo, A. Gabršček, Ur. Pac, dr. Dernmstija, dr: Levj/ulTCek, dr: podgornik, Fr. Kocijančič; ta odsek je sam izvolil Se g, dr. Pavletiča.
____ČrezJetO dnlj. —Te dni je preteklo leto,_
odkar je preminul nadškof in knez Andrej Jordan.  V   „SoČi"   št. 80. lani  smo pisali o
8jem med  drugim:.....»Drugače je bil
Jordan dober, koncilijanten mož, ki je užival iplošne simpatije, ter je njegova smrt udarec jjl&gti za Slovence, ker se pač ne ve, kdo prfde na njegovo mesto. Pokojnik ni bil krut, fcakor so razni politikujoči duhovniki, in ni odobraval tistega divjanja, ki tako lepo „diči" toliko slovenskih duhovnikov. Mi vemo dobro, ja je še kot prost obsojal tako rogoviljenje. fiadi tega pa pri naših klerikalcih ni bil priljubljen. Ko je bil imenovan, so opravili naznanilo s par vrstami, če bi bil prišel MahniČ, bi bili vriskali veselja. Nadškofijska palača za Jasa Jordana ni bila več zbirališče inkvizitor-sko nadabnjenih, zbesnelih politikujočih duhovnikov, kakor za časa Misije. Nadškof se je odtegoval taki politiki, le premalo eneržije je imel, predrber je bil, da ni s krepko roko posegel vmes ter storil konec politiki v ..cerkvi, ki je na velikansko škodo celi deželi... Ni bil kdo ve kak poseben duh, ali imel je lastnosti, po katerih se je priljubil, in radi b terib ga bcino pogrešali v knezonadškotijski ji lafti?" . . .
Črez leto dnij -— kaka razlika. Sedaj je nadškofijska palača zopet zbirališče inkvi-zitorsko fntdahnjenib, zbesnelih politikujočih duhovnikov, in &njiisj&i mod njimi je nadškof sam. Pokojni Missia se ni izpostavljal zunaj po deželi, sam ni hujskal in dražil, za to je imel druge, ali nadškof Sedcj se je tako zaljubil v ljubljanskega Bonaventuro, da ga pojmoma ter sam kaže z vzgledom, kako naj govorijo in delajo njegovi podložni v vinogradu Gospodovem med našim ljudstvom. Tako nizko je stopil.
Črez leto dnij - kaka preraemba. Jordan miren, koncilijanten mož, ki je hotel mir v deželi ter zahteval od duhovnikov, naj bodo ms le duhovniki — sedaj pa razvija na nje-goiem mestu svoje razdvojevalno delo apostol /azkolal —
Včeraj je bila črna maša po pokojnem nadškofu Jordanu; daroval jo je dekan stolne cerkve; mislilo se je, da jo bo bral — nadškof!!
O, srečna Dreinica!  —   »Primorski list«
piše: „V Drežnici je priredila tamkašnj*a Marijina družba v nedeljo 23. pr. m. (to je 2;). sept. t. 1.) svojo prvo veselico na prostem in pod milim nebom, pri svitu nebesnih in umetnih lucij. (O saperlot! Take veselice so pa redke, da se vrše„oa prostem in pod milim nebom", potem pa »pri svitu nebesnih in umetnih lučij". Veselica je bila torej ponoči, ko je sijalo »fantovsko solnce", katero Marijino hčere tako močno »obrajtajo".; »Slišali smo lep pozdravni govor (bum i) veleč. g. kurata, izborno petje (o, hm!) mešanega zbora, in kar je bilo nekaj posebnega (to je pa ros!) spevoigro »Sv. Pavel8, ki se pa ni mofda cela doigrati. (Neusmiljeni Sv. Pavel! Anti ni on posredoval za dež!) kajti milo nebo je začelo postajati nemilo (O jtj, o jej 1) in aenesne luči, spremenjene v MUe deževne kaplje (O,ha! To je bil pa čudež, da so se »lu?iu spremenile v Drežnici v deževne kaplje! Torej zvezde so se spremenile v kaplje. Kaj pa ^fantovsko solnce";* Ali se je tudi spremenilo v kapljo? Pa je morala biti velika ta kaplja! In žalostni *asi so morali nastati za Marijine hčere, ko ni bilo več »fantovskega sobica", pa so jih že pozneje ali pa kar tam fantje »potolažili") so začele gosto padati na glave gledalcev in igralcev. (Da le ni koga preveč trkala kaka »kaplja!") Treba je bilo zaključiti 'fcjelico s primerno pesmijo, kateri je še sledil *odra nagovor g. vfcckoSolca Ivana Preglja. 'fy pa so bili potrpežljivi! Dež je že padal fjosto, j)a s0 vse eno ge peii ^primerno* Pei-f-m. Kakšno pa V BTi si kriva, ljubezniva", katero so peli na katoliškem shodu? Ali mo-8^e »objokani otroci Eve pod „kap\jamia zaihujemo"!? In potem so v dežju poslušali Se nagovor g. visokošolca Iv. Preglja, kateremu kličemo: Le tako vrlo napr.j! Že pride 12 Mrežnice še kam drugam!) i5ilo je vse naučeno, zato res škoda (potrjujemo, da je res »koda!), da nas je prezgodaj dež razgnal. (So ** premalo molili, da jim je poslal Bog dež. A» pa tudi Mati božja ni bila posebno vesela te prve veselice, da je razgnala »hčere ul) ™J bi se ta veselica priredila še v drugo in tretje". — (o, la! Komične predstave v Drež-n>« se bodo nadaljevale). », V Si, Križu na Vipavskem je nmrl g. Filip irPm,  mnogoletni  tamkajšnji   župan,   star
„ft , .VMBI H krlVI »Soči« i-.— Otročje smešen postaja »Primorski List«. Je pač res le pri-»mojenec, kakor so ga krstili  na deželi.
—  Vedno se zaletava v »Sočo", kateri pripisuje vsako krivdo. Zadnjič smo poročali o izprijenih otrocih v Solkanu. In kdo je kriv to izprijenosti ? — Kdo drugi, če ne »Soča"! Po »Prisinojencu" je vsega kriva »Soča". — Da je n. pr. oče dr. Pavlice neroden mož, don Juan posebne vrste, ki tiči globoko v škanda? lih, pehareuju ljudstva in drugih rečeh, katerih se pošten človek sramuje in jih nikdar ne stori, je kriva »Soča". I, kdo pa drugi naj bo
„krjv ?1 — Če se kdo zunaj pohujša po ljudeh '^v^fao^jT^riv?4^;« pač! Kdo drugi? Oče Pavlice je n. pr. po sinovih pojmih nedolžen mož, ki po:ie gorak v nebeško kraljestvo, in prav nič ni sposoben za kako pohujšanje. Če bi pa zdrknil očka s svojimi kosmatimi grehi v pekel, kjer je jok in škripanje z zobmi ter bi ga dohtar sinček ne mogel ujeti in rešiti večne pogube — kdo bi bil kriv? Čemu vprašamo — »Soča" vendar! —
Dr. Drejček 1 pusti, pusti druge pragove, ne išči krivde,  greha  in  pohujšanja drugodi
—   kar doma lepo pometaj! Imaš dovolj opravka.
»Imate dober jezili, boste lahko delali", - To
so besede prevzvišenega našega nadškofa in kneza, katere je govoril nekemu kaplanu, ki >a v duhovsko službo. Iz teh besed se jasno A„zsvidi, kake duhovnike hoče imeti nadškof in knez — namreč one besede ne veljajo morda za duhovsko službo; o ne, ampak za politično, klerikalno hujskanje v kraju, kjer je nastavljen. Nadškof mu je dal sam navodilo ter ga opozoril, da mora izkoristiti svoj „dober jezik" po njega razkolnem geslu: brat proti bratu, društvo proti društvu itd. Opozarjamo že naprej prizadeti kraj, ka- j mor pride kaplan z »dobrim jezikom", da mu takoj ob prvem nastopu pošteno pokažejo, kaj sme in kaj ne.
Nadškof in knez nadaljuje brezobzirno svoje apostolstvo razkola -•¦- kar z nova pribijamo. Kakšna, bo žetev, bo že videl in tudi pamtil!
Elektrarna Ob HublJU. — Lastniki vodne sile Hublja so našli strokovnjake, ki izkoristijo doslej zanemarjeno gonilno silo za elektrarno, ki bi dajala električni tok za razsvečavo in obrtno porabo celi Vipavski dolini in — Gorici. Ako se to zgodi, bo za označene kraje velike važnosti, ker bo dana možnost novih industrijskih podjetij.
Najmanjša vodna sila jo proračunjena na 750 konjskih sil, srednja 1200, najvišja 2000; najmanjša se da povišati do 2000 z napravo vodnih nabiralnikov, kar je lahko izvedljivo. Toliko pa bi zadoščalo vsem potrebam za veliko let. Tudi električni tramvaj v Gorici bi bil s tem na najlepši način izvedljiv.
Inžener gosp. Moser iz Basla v Žvici je zdaj v Gorici, da zagotovi porabo električne sile, ki bo na razpolago. Kakor hitro se oglasi dovolj strank, ki sprejmejo električni tok, se ustanovi družba, ki načrte izvrši. Potrebni kapital je zagotovljen. — Čim več strank se pa oglasi takoj s početka, toliko nižje bodo cene toku.
Gosp. inžener Moser daje vsa potrebna pojasnila in navodila interesentom, industrijalcem, načelnikom občin in korporacij. — Stanuje v hotelu Sudbahn. Oglasi se tudi na Vipavskem povsod, kjer je pričakovati sodelovanja.
Stvar je povsem resna. Zato svetujemo vsem rojakom od Hublja do Gorice, da se udeleže* tega podjetja. Več bomo še govorili !
Pevsko in glasbeno društvo v Gorici bo imelo
svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. okt. 1900. ob 2. popoludne v društvenih prostorih »Trgovski dom" s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika ; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov ra-čuuov in odobritev: a) računa, b) proračuna; 5. določitev društvenine in ustanovnine za 1. 1906./7.; O. volitev predsednika; 7. volitev odbornikov; 8. slučajnosti.
Iz laškega Vidmt poročajo o nesreči na pontebski železnici, pa tam nista trčila drug ob drugega dva vlaka, marveč trčil je v vlak Človek. Romeo Castagnoli seje peljal navzdol po strmini na postajo Chiusaforte, pa ni mogel vstaviti voza; zadel je z glavo ob konec železniškega voza ter se ubil.
Fvilan In Lah. ~ Naši Furlani ne gledajo z najlepšim očesom Lahov iz kraljestva. To se opaža zlasti v delavskih slojih, kajti dobijo se tostranski podjetniki, ki jemljejo v delo ljudi iz kraljestva med Furlani, seveda v škodo slednjih; Furlani gledajo s težkim srcem, kako jim tujci jemljejo kruh izpred «ist. Kadi tega pa se pripeti pogostoma, da nahruli Fur-lan takega-le moža iz kraljestva s »porco de talian", kakor se je zgodilo tudi te dni v Čer-vinjanu. Furlana je župan dal zapreti in rekel mu je, če se pripeti še kaj takega, da bo hudo kaznovan!
Sodniški Sluga UtMI, Lah, v Gorici je bil tožen radi razžaljenja časti, ker je zmerjal nekoga s ,poreo di sčavo". To smo že sporočili. Lutuian je bil obsojen predvčerajšnjim v denarno globo 20 K. — Da se drzne sod-nijski sluga, državni uslužbenec v hiši justice, zmerjati koga ostudno s »porco di Ščavo", to presega vse meje. Ali naj rečemo, da je to značilno za sodnijo v Gorici? Vemo, kje je posebno priljubljen ta človek, in vemo, kak velik gospod je ta sluga na goriški sodniji. Odt6d pa mu je bil zrasel greben, in mož se drzne izreči celo grdo narodnostno psovko »porco di scavo*'. Če bi Slovenec koga zmerjal s »porco d'lin italian", bi ga zapodili
- Lutman je pa Lah in benjaminček! Tak Človek ne bi smel ostati ni minute več v sodni palači!
Za dobro delo se dobi navadno slabo plačilo. --
To je skusil tudi že 10 letni deček Andrejček Klede v Pokopališčni ulici, ki je posodil nekemu mladeniču svoj ročni voziček, vreden 20 K. Ker mu oni mladenič le ni pripeljal nazaj vozička in se je Andrejčku tožilo po njem, je šel k onemu mladeniču prosit, naj mu vrne voziček. Pa zaman-^ še celo skril se je Andrejčku in zaprl v sobo. Andrejček je prijokal domov, in mati, ki ga ima rada, mu ni mogla vstreči drugače nego tako, da je šla naznanit na policijo, da tisti hudobnež noče vrniti vozička Andrejčku. Policija pa tistega poredneža že spravi na dan iz zaklenjene sobe ter vrne voziček Andrejčku, Oni, ki noče vrniti vozička, zasluži seveda kazen.
V dobrem spominu si ohrani neki gospod
Miha Kicelj t Rabatišču 25 letnoHarijo La-vrenčak, doma tam nekje okoli Krškega. Stanovala in jedla je pri njem precej časa, tako da se je nabralo dolga 101 K. - 100 kronic dolga je dosti, si je mislila, načela je sicer že s kronico čez 100, pa vendar imela toliko usmiljenja s svojim gostiteljem, da ni hotela nadaljevati s »pufoin" za stanovanje in hrano. Odšla je po svetu, kdo ve kam. Pa ne sama. Da jo ohrani dobrotnik še v boljšem spominu, mu je ukradla žensko obleko, vredno 20 K, in pa 6 srajc iz zaprte omare. Ker je le ni bilo od nikoder, ni preostalo drugega g. Kiclju nego to, da je šal prefrigano punico naznanit na policijo. Sedaj jo iščejo.
I ranami k vojakom v Trst.      Neki Jos.
Pegan, v Vipavski dolini nekje doma, je Šel, ko se je pripeljal v Trst poklican k vojakom najprvo na tamkajšnjo zdravniško post jo, ker je bil revež ranjen trikrat na glavi in po obrazu. Tam je povedal, da je dobil te rane v pretepu v Gorici, ko so se rekrutje malce za šalo med seboj spoprijeli, da vidijo, Če so dovolj močni „služiti cesarja". Zdravnik v Trstu je pomagal ubogemu Peganu, glavno pomoč pa najbrže d .,'• v vojašnici od strani strogih gospodov »preu; - stavljenih«.
Ustnica. — Gosp. dop. v B. Poslane vesti ne priobčimo, ker po naš«mi mnenju za sedaj ne tiče v javnost. Prizadeti je dosegel, kar je hotel, čeprav mogoče proti vojji onega, proti kateremu jo naperjena noticn; javno razpravljanje pa bi utegnilo celo škoditi prizadetemu. Saj veste, kako je rado v takih slučajih. Prav pa je, da ste nas obvestili o tem slučaju »« žo pride prav prej ali slej. Zdravi!
„ Gosp. dop. v K. Vaš dopis smo morali odložiti za prihodnjo štovilko; ker smo preobloženi z drugim gradivom, je za danes predolg. — Gos. dop. v V. Pride.
.   Razstava brlljantnega slikarstva v gledališki
dvorani, uhod s ceste Frana Josipa. Opozarjamo na zahvalo mnogih dam, katere so se udeležile prvega tečaja britfantnega slikarstva! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
Ponočna služba v lekarnah.  —  v času od
7. do 14 t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristdfoletti-Kurner.
Razgled po suetu.
Oltavnl zbor. - Razpravljali so včeraj o nujnem predlogu, naj vlada ne dovoli uvažanja živine iz Srbije in Rumunske. Sprejeto. Potem se je razpravljalo o nujnem predlogu, naj se zniža sladkorni davek. Steimvender je rekel, da bi se tako podpiralo le sladkorni kartel Govoril je tudi finančni minister Ko-rvtovski. Nujnost je sprejeta. Schrafi in Schupfer sta interpelirala radi uvoza ogrske moke-na Tirolsko in Predarelsko.
0dS6k za VOlllno retormo je 3. t. m. nadaljeval razpravo o predlogu posl. Tollingerja o uvedbi pluralne volilne pravice. Posl. dr. Vog-ler in dr. Liicker sta predlog Tollingerjev odločno pobijala, nakar je povzel besedo mi-nisterski predsednik baron Beck rekši: Volilna reforma uvažuje v neki meri davčno silo. Razdelitev volilnega okrožja in mandatov ne bodo nikakor imela za posledico brezobzirnega majoriziranja minoritet; uvedba pluralnega sistema bi več ali manje provzročila, da bi se razmerje glasov, kakor je določil odsek, znatno spremenilo. Vsled davčnega cenila bi bil bistveni pomen volilne reforme, namreč ustvaritev pravne enakosti na polju volane pravice, znatno oslabljen. Prednost stopinje omike, ki bi koristila le malemu delu, bi imela komaj praktičen upliv na volilni izid. Tako tudi ni praktičen vspeh prednost starosti in oženje-nosti. Tudi ni pričakovati od pluralitetne pravice vpliva na volilni rezultat, izvzemši, da se otežajo volilne predpriprave in kontrola volilne pravice. Drugače bi bilo seveda, ako bi bila možna osnova pluralitetne volilne pravico, ki bi pustila temelje refčirme čiste, da bi se pa pri tem vendar doseglo jasne, politično koristne vspehe. Vlada pa ni zamogla vzlic natančnemu prizadevanju najti takega pluralitetnega volilnega sistema. Tudi pred-stoječi predlog ne odgovarja zahtevam, ki se jih mora staviti z ozirom na raznovrstnost naših gospodarskih, političnih, narodnih in kulturelnih razmer. Ako pa odobri odsek kak predlog,, ki bo povspeševal dovršitev volilne reforme, tedaj ne bi vlada prigovarjala taki spopolnitvi. Reforma na služi za novo oboro-ženje in za poojstrenje narodnostnega boja, marveč služiti mora za razoroženje socijalnih in narodnih  strank ter postati miroljubno  delo..
Posl. Kaiser se je v daljših izvajanjih izrekel za predlog Tollingerja. Posl. Kramaf je ,-** "~»io polemiziral proti izvajanjem predgo^ Ga. Posl. Adler je izjavil, da je namen Tollinger-jevega predloga preprečiti volilno reformo Govornik je napovedal, za slučaj da> zbornica vsprejme pluralni zistem, uajostreji in brezobzirni boj socijalne demokracije. Socialna demokracija hoče, da se boj za volilno reformo izvrši.
Predlog Tollingerja je bil odklonjen. — Proti predlogu Tollingerjevemu so se izjavili poslanci: Conci, Schraffl in Ivčevic. Posl. Kaiser je naglašal, da je plu-rahtetna volilna pravica ne le izključno v varstvo kmetijstva, marveč v prvi vrsti v varstvo države in družabnega reda. Posl. Gessmann je, pojasnjeval, kako da je nastala volilna reforma. Ako pride na Ogrskem do splošne volilne pravice, se mora isto prej -uvesti v Avstriji. Tekom debate so se posl. . Tavčar, Kozlovski in Zazvorka izjavili za predlog posl. Tollingerja, nakar je bila debata zaključena.
Govorili so še posl. VVassilko, Hagen-hofer, Kramaf in Schlegel. Nato je prišlo do glasovanja predloga Tollingerjevega ter je bil prvi odstavek istega s 26 proti 20 glasovi odklonjen. Drugi odstavki so bili odklonjeni s 27 proti 19 glasovi.
Pododsek, ki ga je izvolil odsek za volilno reformo glede vprašanja volilne dolžnosti, je s 6 proti 2 glasoma odklonil predlog posl. Lockerja, po katerem naj se določi volilna dolžnost, ter je z istim razmerjem glasov vsprejel predlog posl. Hrubv-ja, kateremu sta se pridružila predlagatelja Schlegel in Gessmann. Po tem poslednjem predlogu naj bi volilno dolžnost in določbe za izvedbo izdala deželna zakonodaja.
Predlog o volilni dolžnosti je bil sprejet z dostavkom, da so določbe prepuščene deželnim zborom.
x Volilna reforma. Nemci zahtevajo % veČino za
VSe čase! — V „Neue Freie Presse" čitamo, da so nemške stranke odklonile kompromisni predlog, da bi se % veČina za spremembo razdelitve volilnih okrajev določila za tri prihodnjo volilne perijode. Nem«i zahtevajo marveč, da se vsaka taka sprememba postavi za vse čase pod varstvo dvotretjinske večino. - Krščanski socijalci se Še niso odločili, dočim so Poljaki baje pripravljeni pritrditi kompromisnemu predlogu. To bo šele udarec Slovencem, ker Šusteršič s svojimi pajdaši tudi temu ne bo nasprotoval, Baj stoji na tem stališču, da se mora izvesti volilna reforma, pa naj bo kakoršna hoče!
Cesarje daroval lOOO K prvemu vojaškemu veteranskemu društvu za Trst in okolico v društvene namene.
Izivlipa vetaranska godba. — V Puiju imajo veterani godbo, ki je sklenila vsak petek zvečer svirati po mestu. Ko je pretekli petek Šla po mestu, so jo izžvižgali, prišlo je do velike demonstracije, češ, da je veteranska godba provokacija meščanstva. Tri so zaprli.
Pred tržaško lOrotO so sodili 27 letnega cu-njarja Ivana Gržona radi zločina tatvine, da je ali sam a'i v družbi ukradel iz tržaške mestne bolnišnice 3689 K; blagajna je bila prevrtana s „tikim svedrom". Gržon je obsojen na 2 leti težke ječe. —
Tnvarna zi citomoblle * Trst«. — Minister-
stvo je dovolilo podjetnikom E. Ricchetti, N. Savastopulo in E. Modiano ustanoviti akcijsko društvo, katei-o postavi v Trstu tovarno za avtomobile.
V  pomoč Dalmaciji. — Poročajo, da je avstrijska vlada naznanila dalmatinskim poslancem, da bo še v prihodnjem državnem proračunu obsežena svota par milijonov v pomoč Dalmaciji.
V Dunav je Skočila Bela Galgoezv, nečakinja znanega generala Galgoczvja; ali v valovih Dunava ni našla zaželjene smrti, ker jo jo ljubček zapustil, marveč so jo potegnili živo na suho. Poprej je bila izpila še nekoliko strupa, pa tudi ta jej ni nič škodoval.
Zabavno, izobraževalno In podporno društvo »Zvezda"
na Dunaju XV1II. Theresiengasse št. 18 priredi v nedeljo dne 7. oktobra 1906. v restavraciji E. Schvarz I. Auerspergstrasse št. 6 zabavni večer s petjem in tamburanjem. Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Sadno In vinarsko razstavo so otvorili 6. t. m.
v Mariboru.
Podraienje mesa v Celovcu. — Celovški mesarji so s 1. oktobrom zopet podražili goveje meso, in sicer stane 1 kg 1 K 60 vin. Kaj da je temu podraženju zopet vzrok, ne ve nihče pravo odgovoriti. Mesarji se izgovarjajo, da 3e je živina podražila, če pa kmeta vprašaš, pa zopet tarna, da je živina zaradi pomanjkanja krme pod ceno ter je ne more v denar spraviti. Prizadeti bodo seveda nižji sloji in pa delavstvo. V Celovcu je sicer tudi občinska mesnica, kjer se pa prodaja samo meso od ponesrečene živine z znižano ceno revnejšemu ljudstvu. Pa vsaki dan se živina ne ponesreči, tudi mesnica ni vsaki dan, ampak komaj vsakih 14 dni enkrat odprta in še takrat se mora vsak revež požuriti, da kaj dobi, ker skrivaj kupovat hodijo tudi nepotrebne osebe.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke na
Kranjskem se bo vršil dne 11. vinotoka t. 1. v Ljubljani v »Narodnem domu".
Potopil 80 je parobrod „Charterhouseu, kakor poročajo iz Hongkonga. V valovih je našlo smrt 60 potnikov in kapetan.
Rusija. — Ruski car se je povrnil v Petrov dvor. — Pri Petrovem dvovu so našli 9 razmesarjenih trupel. — V Tiflisu je bomba ubila enega častnika iii ve5 drugih oseb. — Ropi v Petrogradu in Odesi se vrste nepretrgoma. V Odesi pričakujejo novih revolu-cijskih demonstracij. — V Sibirijo so odgnali 650 političnih »zločincev".
UlflObolne SO mučili nekateri strežniki v sa-natoriju dr. Edla v Charlottenburgu; za Časa inšpekcije so jih narkotizovali, da so bili mirni, Jeden strežnikov je priznal vse, kako neusmiljeno so delali z bolniki.
Ropar. — Pri Temesvaru je še neznani ropar napadel trgovca Demetrije Culana, ga ustrelil ter oropal. Sodi se, da je ropar došel iz llumunije.
Radi Si« umrli. — Iz Newjorka poročajo, da so stavili trije, kdo poje največ sira. Jeden ga je pojedel 1 kilogram; takoj je zbolel, zdravniki so ga operirali, pa zaman. Tudi druga dva najbrže ne ostaneta pri življenju.
QJilltt je umrla lani v Londonu 48 oseb? to je konštatovano uradno. Koliko pa je še slučajev, za katere oblast ne ve!
GledalliČS imm, — Gledališče v Hancvju je uničil požar. Škode je 800.000 frankov.
Vap 29lfi!rtl»8f. — V zapadni Prusiji je prišel v nekem mestu k širokoznauemu hote-Herju agent z zobotrebci. Ponudil mu je seveda svojo suho robo. Krčmar, precej šaljiv mož, mu reče, ker je le silil vanj z zobotrebci, naj mu jih pošlje en vagon. Čez kratek čas je res dobil vagon zobotrebcev. Nekoliko presenečen, nekoliko jezen je sprejel blago ter ponujal zobotrebce na vse strani; ostajalo pa jih je vedno še ogromno. Vedno bolj so ga jedli ti zobotrebci, in celo mesto se mu jo smejalo. Kmalu so začeli imenovati njegov hotel »pri zobotrebcu". To ga je še bolj jezilo. Nekega lepega dne stopi v njegov bfttei neki tuj agent ter vpraša, če je tu h6tel „pri zobotrebcu". Krčmar-zobotrebec je bil ves iz sebe ter je zakričal nad agentom: pošljite mi jih še en vagon. Agent se zahvali za naročilo, odide, in čez nekaj časa dobi krčmar-zobotrebec vagon zobotrebcev. Revež ni vedel, kaj in kako! Začel se je pravdati, konec pravde pa je bil ta, da je bil obsojen plačati blago. Zatorej je sprejel še ta vagon zobotrebcev, is. sedaj hoče baje zapreti za nekaj časa hotel, da proda dva vagoaa zobotrebcev, ki mu delata sive lase.
Gospodarstvo.
XVI. Letopis »Zadružne Zveze" v Celju, sestavil ravnatelj Franjo Jošt. — Na kratko smo Že omenili ta letopis. Danes posnemamo iz njega to-le: V predgovoru pravi g. ravnatelj F. Jošt: „Z veseljem smem letos na tem mestu povdarjati, da se je po velikem prizade-, vanju za napredek zadružništva vnetih čini teljev konečno vendar posrečilo doseči to, kar smo nameravali in obetali že mnogo let, namreč preosnovati „Zvezo" oziroma osnovati novo »Zadružno Zvezo" na podlagi zadružnega zakona, ki je prevzela obligatorično revizijo in ustanavljanje zadrug ter uredila poleg tega denarno centralo za svoje zadruge.
Zadružna Zveza v Celju šteje: na Koroškem 21, na Kranjskem 49, na Primorskem 26, na Štajerskem 47, skupaj 143 zadrug, ki so njeni člani.. Od teh 143 zadrug je 40 Reifleisenovk, 70 hranilnic in posojilnic mešanega ustroja in 33 nedenarnih zadrug; med poslednjimi je največ (16) mlekarskih in sirarskih zadrug.
Skupni denarni promet vseh teh 143 zadrug je znašal v letu 1905.189,442.907-26, in sicer na Korošk *n 5,074.799 97, na Kranjskem 102,878.615':8, na Primorskem 41,993.099 64 in na Štajerskem 39,496.391-87.
Vplačanih deležev so imele vse Zvezne članice skupaj 95.009 v vred. od 2,014.93420, iu sicer na Koroškem 9368 deležev v vrednosti od 79.17933, na Kranjskem 26.380 deležev v vrednosti 514.66455, na Primorskem 18.950 deležev v vrednosti 760.49321, na Štajerskem 40.311 deležev v vred. 6(50.59711.
Rezervni zaklad vseh zveznih članic je zuašal koncem 1905. 1. skupaj 3,240.36 i 48, od te svote spada na Koroško 204.340 67, na Kranjsko 1,080.53436, na Prim. 457.02285 in na Štajersko 1,498.46360. Skupno premoženje vseh teh zadrug znaša 5,255-29568.
Hranilne vloge so znašale koncem leta 1905. v v skib zavodih 5,458.11415, v kranjskih 3i,j04,330-56, v prim. 15,587.545 63 in v štajerskih 25,107.90440, skupaj torej 77,657.700.73.
Posojila Zveznih članic so iznašala koncem 1905. 1. na Koroškem 3,846.81671, na Kranjskem 27,778.91905, na Primorskem 13,562.444-73 in- na Štajerskem 19,921.385-67, skupaj torej 65,109.566-16.
Dobiček Zveznih članic je znašal v poslovnem letu 1905.: na Koroškem 20.84701, na Kranjskem 186.83301, na Primorskem 138.04009, na Štajerskem 119.00438, skupaj 464.824-49.                                         '
Vrednost uepremičnin, ki so last zveznih članic, je znašala koncem leta 1905. na Koroškem 218.328-71, na Kranjskem 849.614.97, na Primorskem 2,364.106-48, na Štajerskem 2,142.180-64, skupaj torej 5,574.23070.
Dobiček Zveznih članic je bil razdeljen: na rezervne zaklade, v dobrodelne iiamene, za obresti deležev in nagrade.
V dobrodelne namene so Zvezne članice razdelile: na Koroškem  352829, na Kranj-
skem 11.990-61, na Primorskem 12.928-36, na Štajerskem 26.12520. Davkov so plačale Zvezne zadruge skupaj 112,13495 in od teh samo štajerske članice 36.926-85.
Književnost.
Zbornik civilnopravdnlh zakonov. — Meseca
oktobra t. 1. izide v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani zbornik civilnopravdnih zakonov za dežele, zastopane v državnem zboru. — Ta zbornik, ki ga je na prvotni poziv a brez daljne udeležbe družbe društva BPravnik" uredil s pomočjo nekaterih tovarišev c. k. dež. sod. sovetnik dr. Edvard Volčič, obsega, poleg sodn. pravilnika in civ. pravdnega reda z uvodnima zakonoma, tudi vsa druga veljajoča določila, ki se stikajo s to tvarino. — Na do-tičnih mestih so popolni odgovori justičnega ministrstva, vsi kasnejši ukazi in razpisi ter premnoga razsodila najv. sodišča. V zbornik so uvlečeni tudi zakoni o državnem in upravnem sodišču ter pridejana so določila o konzularnem sodstvu; pozvane so odločilne točke najnovejših zakonov: o sebi in o družbah z omenjene zavezo. Zbrani so prvič selilni redi vsega slov. juga tostranske državne polovice; mnogo zakonov in ukazov je prevedenih prvič na slovenski jezik.
Knjigi se doda obširno stvarno kazalo, v katerega abecednem redu so i pravniški izrazi hrvatskega uradnega prevoda, v kolikor se bistveno razlikujejo od slovenskih; neki zakoni, ki se tičejo zgolj Dalmacije, uvrščeni so samo v hrvatskem besedilu. 3 tem je knjiga rabneja i za Hrvate. Vsled stvarnega kazala, navedbe uradnih oorazcev in kolkovnine ter sploh vse uredbe bode ta knjiga v korist i potrebo ne samo pravniku, temuč vsakemu, ki ima posla s sodišči v civilnih pravdnih stvareh, posebno pa občinskim in župnim uradom, denarnim zavodom, (hranilnicam in posojilnicam), raznim zadrugam, trgovcem, obrtnikom itd. —Knjiga obsega nad 50 pol (preko 800 strani) v navadni 8-ki. .
Knjigi bode tržna cena broširani 7 K; v platno vezani 8 K; predplačuiki jo dobe, z niže razvidnimi nveti, broš. za 5 K 50 v; vezano za 6 K 50 v; poštnina stane posebej 50 v.
Isti čas izide z enako obliko v posebni knjižici: odvetniška tarifa in sodne pristojbine ter veljajoče jezikovne naredbe za okrožja nad-sodišč: graškega, tržaškega i zadrskega. Knjigi, obsegajoči do 100 strani, doda se posebno stvarno kazalo. Ti knjigi bode tržna cena 1 K 80 v; s poštnino 2 K; predplačniška cena je 1 K 40 v; s poštnino 1 K 60 v; ako se predplača skupno z zbornikom, pa ni posebne poštnine.
Predplačniki naj blagovole označene zneske poslati tiskarni najkasneje do 10. okt. 190(5.
Adolf Fey
urar in optiker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------- in optičnih predmetov.  -------
Za Vsako  uro se jamči  1  leto.
PnTfipf Samo Templjev in Stvria-vreloc I U&UI . sta p08tavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja 7,Templjev"-vrelec ali ,?Styria"-vrelee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema.
Oskrbništvo Rogaških vrelcev.
Lepa meblovana soba
z razgledom na ulico
se odda v najem
u ulici Alvarez št. 1, III. nadst-.
Božidar Božič
pek In sladčičar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,  vino v steklenicah itd. itd.
JosipTrampuš
kamnoseški mojster,
Gorica, miroivorska ulica št 43.
Priporoča slavnemu občinstvu za bHžujoči se vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov po jako znižanih cenah od 10 kron naprej.
Sprejema in izdeluje
vsakovrstna v kamnoseško
stroko spadajoča dela po
prav  zmernih  eenah.   —
Postrežba točna.
Pred zajutrbm lLfeSE?T
luje,  da se gre redno  na atran kakor tudi
pospešuje tek. „Styria-vyjlec" učinkuje jed-
nako toda močneje.  V Govici: Zaloga pri
A. Seppenhoferju in A. Jeretifiu.
Zdravnik
dr. E. Dereani
je odpotoval in ne ordinira od 7. do 21. oktobra t!
Postavno zavarovano.
Vsako ponarejanje ia ponatis iB
kaznjiv.
Jedino   pristen je THIERRY-jev
balzam z znamko zelena nuna, lajstareje In neprekosljivo sredstvo proti motenja prebave, ^clodCnfm krčem, koliki, katarja, prsnim boleznim, inflaenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 8 dro> satih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s pt tentov. zamaikom K 5 poštnine prosto.
THIEMtY-jevo Centifolijno mazilo
znano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim risani, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cent: S lončka K 360 poštnine prosto so razpošilja proti povzetju ali predplačila zneska. Lekarnar i. THIERRT ? Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj U poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseb večjih lekarnah U mlrodilnicah.
Le še tri dni
v gledališki dvorani  v Gorici
uhod s ceste Frana Josipa.
Posebna razstava izdelkov
briljantnega slikarstva,
katere so izvršile dame, ki so se udeležile — poduka.               =
Vpisovanje za tečaj, kateri se otvori v ponedeljek dne 8. OktO\iT& in kaleri bode trajal !e še malo časa v Gorici, se sprejema le še par dni.
Vstopnina 10 kr.
Zahuals.
Potrti  globoke žali -ti  radi  Mdke  izgube  naše   ljubljene, nepozabne soproge oziroma matere, hčere in sesfre
marije Isičer roj. Srebernič
izrekamo lim polom suojo najprisrčnejšo zahualo vsem onim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so s sočustvovanjem, s krasnimi venci in z mnogobrojnim spremstvom poveličevali sprevod blage pokojnice k večnemu počitku.
Solkan, dne 30. septembra 1906.
Žalujoči družini Isičer-Srebernič.
Zahvala.
Razstava briljantnega slikarstva
g. Ed. Ubach iz Berolina
--------v gledališki dvorani v Gorici.------—
Štejemo si v dolžnost tim potom javno znhviliti blagorodno gospo Ed. Ubach, k»t*rs nas je na neverjeten način in v zel6 kratkem Času poučila o tehniki tega slikarstva, tnko f smo izvršile najlepša dela za okrasbo naših stanovanj. Kadi tega toplo priporočamo goriškim damam, da obiskujejo drugi tečaj, kateri se otvori 8. t. m.
Virginlja Rocco, soproga bančnega vodje.
Terena Mansotti,
Irene Doctor, vodjeva soproga.
Evgenjja Budau-Doria,
R. P.,
Etna Arko,
Irma Battlggi,
Kamela Brano,
Jennjr Darbo.
Karla DraSCik,
Milka GiliC,
Marija Illlcher,
lina Kokole,
Milena Poniž,
Hinka Rosic,
S. S., Krmiti,
Elza Valcntinuul,
Ljubica VeSerina,
K. T.
lin tvrdka pri kateri se stalni |nalci poslužujejo že nad 30 let!
Druge reklame ne potrebuje
mola krojaška
delavnica in trgovina z
gotovimi oblekami.
Izdeluje obleke za vsak stan :
ciuilne, uradniške in uojaške.
V zalogi ima vedno sveže blago
za vsak letni čas
iz prvih tovaren.
= flnton Krušič, =
rojašfct mojster in trgovec v Gorici
t frana 3osipa 35 — tek. 3o>ipe Derdi 33.
Išče se učenca
za trgovino z mešariin
v Tržaški okolici.
Prednost imajo  14 do  15-letni dečki,
kateri jo  dovršili z  dobrim  vspehom
\:   *r**M t: ražrecTničo.   ~~**~*r
Kje, pove upravništvo.
**************** Poprava in komisijska zaloga d v o ko les
Waffenrad z dveletnim   --in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Duome itev. 3.
= = V novem = =
-modnem salonu •
Cesta Josipa Verdi 40.
MARIJA DEROSSI
je na razpolago cenjenih gospa in gospodičen velika izbira klobukoo po najnovejših modelih iz Pariza in Dunaja ter po najnižjih cenah.
RAZGLAS.
Podpioana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila
električne luči €fefe A M min gonilnih naprau,
kakor tudi rsa popravila Bpadajoča v to stroko.
Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Senu-ckert, Siemens & Halke) pričaknjeta da, se bode slavno občinstvo ramo tako zaupno obračalo sa podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko.
Sprejemata eeoj, naročila ter dajala
razna pojasnila-----------------------
spoštovanjem ndana
Ivan Potočnik S A. Hugei
Mehanična delavnica. Vpeljava plini, t ode ta etektrione isti. V 6«ri4 u vi^ttclci ittv.
Tli    Zaščitna znamka: „SWro"     |ii|i
ilLiniment. Ca psi o i comp. |S5ž
Ntitamtatek «•
^ker-Pain-Expeller
jje^Mao priznano kot izvrstno bol lltfijoče mazilo in so dobro uporablja ?ri prehlajenjenih; cona 80 vin., K 1*40
in K 2 se dobiva v vseli lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje h originalne steklenice v škatljnh z našo »Kitno znamko „SIDR0" potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. — MCHfERJEVA LEKARNA |Effl|      a ..tlateav Isto" v Pragi
1 Elisabethgasse š'ev. 5 nova. mjiJ          Dnamo rtipoiiljanje.
P1-
Ivan  Kravo s
priporoča svojo
fedlarsko delavnico
i          v Gorici
f*     trg Korenj *t. II.      **~
Prodaja različna fina vina In likorjo na drobno aH v originalnih butelkah.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo »r-  po Jako zmernih cenah. **•
F. Podberši6,
avtoriz. kamnoseški nnjster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.
-------   Priporoča--------
shivnoinu občinstvu za bližajoči se vs<5h   vern h duš din
=n svojo  bogato zalogo =
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. V zalog! Ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe H d. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko —r— stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. =:
Stepalnik,
žličar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom,
25 kr.
Revolucijo -^|
je provzročila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo
po deželi nakup teh neverjetno cenih rečij,  sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij
po 25 kr.; uobiva se tudi blago po višji ceni. — Razpošiljam tejcenike na zahtevanje vsakomur
poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec.
Izvozna hiša Hepmarin Auer
Dunaj lX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.)
L1
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom,
(V lastni h?il, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 73.
Račun postne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načolstva in nadzorstva z dne 28.  nov.  1902  se:
Hrenilne vlone obrestujejo po 4'/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletne odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%» na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,%.
Stenje 31. dee. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328'—
HRISTOFLE
klini linije h posodji vtik vrst.
Mdmo tetto poarebrsjen
najlepše forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, eaj, namizni podstavki, umetni Izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni facdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-
O* kr. dvorni saložnlkl
Chrisiofle & C.ia ~ Dunaj
L Opernti^i? 5 (Heinrichshof).
—  Dnatrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih.
ZM fmsftro tvoj« Isviraoati imajo naši izdelki seMJettietšiiko asaiko is ima tifcriatofle.
samo, ampak tudi skusiti se mora
iiteclienpferd lilijno mlečnato milo
Bergmaim & 0.0, Dresdcn ia Dcčin ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja Komad & 80 vin. = JOSIP ZOBNIK V GORICI. =
Odlikovana pekarija in sladčičarna
•KAROL DRAŠČK
v Gorici na Komu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------
[ Božjast*
j      Kdor trpi na božjasti, toCih in drugih
I     Nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, I     > teh boleznih. Dobiva se zastonj in
j     Tanko  v pri?.   Schwannen • Apoteke, j                      Frankfurt a. M.
i   Ceniki zahtevano brezplačno.
eter Škerbic
p 0 HI C I, Hira Cbmo štev. 13.
t »nasproti zaloge vina bratov Bolaffijo).
If^ča svojo zalogo edino
JARCNEGA PIVA
IPrve domače pivovarne G. Piivih dadlčav v LJubljani f(llh m Pastarlzlranoga v ste-I             Plenicah.
1
Porednež! he si nisi zapomnil, da ne
pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor =S ,,OTTOMAN-ovega"?! ==
vi.
1
POTNIKI V AMERIKO
&t_j Pozor!
Pozor!
Kdor ho&e dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre
t Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na našo
.----- najstarejšo firmO                                  =
Zwilchenbart, BalSel (Švica) Cetfraltatapbu 1
Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira.
\ Babymira-Creme /
je  naj prijetnejše   iz   najfinejših   sestavin   napravljeno  sredstvo   zn
hitro in  temeljito  odstranitev izpuščajev,  zlasti lliajev.
Ozdravi od potu ali od mokroto pra
drgneno   ali   razpokano   kožo,
prekaša vsak posipnlni prah. Priporočljivo tudi odraitlfm, ob odrti koli, ara volka, za prejahana mesta, prepotene noge itd. Varuje ko/o škodljivih vplivov, jo dela gladko in nežno in je mnogo koristneje nogo puder. Naroča se naravnost S škalelj za kron 3'20. 10 škatelj za kron 5"80 poštni ne proslo pri edinem izdelovalcu
„Goriška Tiskarna"pip- it
lekarnarju H. BftODJOVINU v Zagrebu štev. 87.
Pristno sama z oblastveno zavarovanim oznanieuilom „Babymlra-Cr6me".
vizitke
Kerševani & fiuk
: v Gorici
Stolni trg it 9 (piaiza fluomo)
priporoča svojo
zalogo šivalnih strojev
uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje)
Mehanična delavnica konec RaŠtelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov.
Šivalne stroje In poprava jamčiva od 5-10 let.
** Mizarska zadruga ^
v Gorici - Solkanu
vpisana zadnaga z omejenim jamstvom
tovarna s strojcviiim obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via dl Piazza veceiila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljontu.
Cene zmerne, deio lično in solidno.
I Najcenejša in najhitrejša vožnja t Ameriko je s parniki Jeveronemškega Llojda".
Iz
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lel
— REVMATIZMU in PROTINU -
je liker Godina j^^Trj^^
eent iteklenite 1Mi, ii Trsti «¦ ne riidoillja manj nego 4 iteklenloe proti povzetju Ml naprej poiltnim metkom I f - proito poltnine.
>8&   kC       <^"*     Izmed vseh vrst zavarovanja se je najhitreje in najbolj
*^    vw^  VCP       udomačilo zavaravanje za doto, ker vsakdo, kdor je
1^* WVV^      ^       doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, da
*^8»        \v .L&        je dobil, vstopivši v praktiSko življenje, kot temelj za sa-
4&     C\S;        mostojno eksistenco kapital, katerega so starijji za ta slučaj
<"\       ^2$^      zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem
A*P        v       priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati in jo v
\y^f          nemanjši meri izkazati svojim otrokom.
_^m         Neposredna posledica tega je pomirljivi faktum, da ne manjka danes
jfSP     v nobeni rodbini, kateri je skrb za blagor otrok, življenska polica. ^P     »Prva češka splošna deln. dražba za zavarovanje na življenje« v Pragi, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelc racionalni in ob Jednem kar najceaeji.
Ako se torej zavaruje preskrbitelj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izplača se njemu zavarovani kapital, in on ga zamore porabiti po načinu, kakoršncga je prvotno določil.
Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaUnih prenuj takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem zneska.
Primer: 30-letni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 K, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nadaljno vplačevanje premij in vrhu-tega se izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem.
Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: oče, ki je plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) „PRVA ČEŠKA" niti v tem slnčaju zavarovanja ne zroii, ampak izplača za lete dnjj rodbini popolno zavarovano svoto v znesku 10.000 K. „rMA CEsKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3°/0, za glavnice v slučaju vojaške službe m višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd.
Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema
....... . =¦ zastopnik za Goriško =========
Josip Rovan
komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9.
• CtMftldaii brzoparnfld „KA!SER WILHELM IL«, »KRONPRNZ VVBLHELM" te »KAISER W1LHELM der OROSSE«.
PrafcaMorska vožnja traja samo 5    8 dni.       ^
BlilttB—, aanealjlv poduk la veljavna vozne listke za parnike gori navedenega   .. ,
f«*obrodaaga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ielomio dobite   CN
ˇ IJubljani edino le pri                                             g
EDTARITA7CARJ0, Kitate ulice št. 35  3
t        nasproti-občeznani gostilni „pri Starem Tišierju".                  S* I
Othoi li Ljubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se   2
tioejo poti   jaja, tofiM in breipiaono. — Posirežba poštena, reelaa in solidna.   L I
FoMkONL     . lanjkralm t sapadnt driare kakor: Colorado, Meiiko,  Caltfornijo,   H
Arfc      . vtftk.  Wlominf,   Nevad*.   Oragon in  WaahiDgton  nudi naie drultvo   ,*<
tOMli* «go4h» fe  iareda«   eeno  ftras  ficlvrtlea.   Odhod   m  tej   prati   S
Tt BfSmna eakrat ntesefo«.                                            .— Al M dobivajo pa tndi listki preko Bal ti mora in na vae ostale dele sveta, kaJcort e>   BnullHo, Kubo. Buonos-Airea. Oolombo. Bincanora vAvatralHoltd.