NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejiiii!
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 1 - LETO 55 - CELJE, 6.1. 2000 - CENA 280 SJT
Naj se ve, kdo je tu
pomemben, si je
dejala Aleksandra in z
glasnim jokom
zahtevala mamino
, mleko. Pred očmi
številnih sponzorjev,
gostov, pacientov in
zdravniškega osebja,
f otoreporterjev in
televizijskih
snemalcev, ga je tudi
dobila. Najprej z desne
strani in ker je bilo
premalo, še z leve.
VRATA
BREZ
KLJUKE
Neplačano kazen 15.000 tolarjev
je sodnik za prekrške spremenil v
zaporno kazen - Dva dni v zaporu
na račun davkoplačevalcev.
Reportaža na strani 22.
URARSKA PRESTOLNICA
V Celju je edina urarska šola v Sloveniji, znanih urarskih družin in talentov pa kar mrgoli.
__Stran 40.__
ZALEDENELA KOCKA
Solčavski alpinisti postavili 8-metrske stene iz ledu - Prva tekma bo 22. januarja, stran 25.
NAGAJIVI
ŽAREK
z indijskim plesalcem o
skrivnostih giba. ki pripoveduje
zgodbe življenja. Stran 13.
VZPONI IN PADCI
RDEČEGA KRALJA
"V življenju so mi očitali marsikaj, a ničesar mi nikoli niso mogli dokazati," pravi
NestI žgank. stran 9.
2
DOGODKI
Manj je vec
»Vozi, Miško!« smo si rekli pred leti in vozili - včasih odlično,
včasih malo naokoli, vselej tako, da bi bilo vam, potnikom,
prav in po meri. Zdaj hočemo še več. Hočemo priti do tja, ko
vam bomo poleg vožnje po regiji lahko ponudili še klimo,
osebno strežbo ter hitrost in prilagodljivost novega obdobja.
»Manj je več,« je že nekaj časa moderno geslo, mi pa hočemo
geslo spremeniti v resničnost. S prenovo časopisa, ki se začenja
danes z malo manj barv in strani, želimo ohraniti vse tisto, kar
je oblikovalo podobo Novega tednika v minulih letih in dodati
še tisto zguljeno pikico na i. Decembra smo izvedli temeljito
raziskavo o časopisu. O tem, kako ga vidite, kakšnega bi radi
imeli, kakšnega bi bili pripravljeni vsak teden kupovati tudi
tisti, ki po njem posegate le občasno ali pa sploh ne. Spremem-
be, ki so zdaj pred vami; so začetek iskanj prave podobe
prenovljenega tednika, ki bo z novo močjo sooblikoval danes in
jutri območja, na katerem živimo.
»Vsak začetek je težak,« je še eno priročno geslo, na katerega
se ne bomo sklicevali, pa čeprav gre za začetek novega obdobja,
novega načina razmišljanja in novih povezav. R^s pa je, da so
današnje spremembe le začetek procesa, ki bo trajal najmanj
pol leta. V tem času bomo skušali najti ravno pravo ravnotežje
med informativnim časopisom, ki je s ponosom še vedno
povezovalna nit tega območja, ter razvedrilnostjo in bralnostjo,
ki vam popestri dneve od četrtka do četrtka.
»Obljuba dela dolg,« se sli^ izrabljeno, ampak pri nas
obljube jemljemo resno. Obljubili smo si, da časopisa ne bomo
podražili. In ob vprašanju, ali spet obremeniti vaše žepe ali pa
za isto ceno ponuditi nekoliko manj a hkrati tudi več, smo se
odločili za slednje. Verjemite, da bomo tisto »več« tudi uresniči-
li. Vse, kar bomo ponujali v branje, bomo zaznamovali z
»več«, pa Četudi z malo manj besedami. In okoli poletja vam
bomo v časopisu ponudili še en časopis. Spremljajte nas in se
prepričajte, da z Novim tednikom resnično vidite več. Pa ne
zato, ker je to še en slogan...
Iskreno, BRANKO STAMElClČ
Celjski pozdrav mlademu letu. Naj bo dobro za vse ljudi!
Dober dan, mlado leto!
Pa je za nami! Leto, ki se je
začenjalo z enico in zaklju-
čevalo s tremi deveticami.
Zdaj je enico zamenjala
dvojka, zadnja tri števila, pa
kakor da jih ni, same ničle.
Velika pričakovanja in do-
bre želje čakajo na uresniči-
tev, časa bo dovolj.
Bojazen, da bo prehod v
mlado leto skazil računalniški
hrošč, da bomo dvojko na
koledarju pričakali tako
hrupno in bučno, da bodo
potrebne okrepljene inter-
vencije policije, da se bodo
zdravniki duših v delu... je
bila k sreči pretirana in sko-
rajda odvečna. Z računalniki
se ni zgodilo prav nič »nena-
vadnega«, policisti in zdravni-
ki poročajo, da so bih prazni-
ki podobni običajnim dnem.
Še več, prehod iz starega v
mlado leto je bil vesel, poln
zabav in skoraj povsem brez
tistega, kar bi razpoloženje
ljudi pokvarilo.
V mestu ob Savinji so se
silvestrovanja na prostem
zadnja leta očitno priljubila
Celjanom, tolikšne množice
pa tudi najbolj optimistični
med organizatorji niso priča-
kovali. »Težko bi ocenila, ko-
hko ljudi se je nabralo na
Trgu Celjskih knezov, po Pre-
šernovi in naprej po Ljub-
ljanski ter za Zamorcem, kjer
so silvestrovali mladi. Prepri-
čana pa sem, da so se napo-
vedi o podvojitvi lanske
množice izpolnile,« pravi du-
ša celjskih silvestrovanj na
prostem, sicer vodja župano-
vega kabineta Aleksa Gajšek
Krajnc, ki je zlasti vesela tu-
di tega, da so bili z dogaja-
njem na prostem zadovoljni
tudi gostinci.
Silvestrovanja.- za zabavo
je skrbela humoristična sku-
pina Alkotest ter ansambla
Tip top Štajerci in Journal -
niso motili niti preštevilni po-
ki petard, praznično vzdušje
pa so dopolnile številne svet-
leče rakete ter tik pred pol-
nočjo še 2000 iskric, ki so jih
med občinstvo razdehli orga-
nizatorji. Za piko na i pa še
dobrih 8 minut trajajoč ognje-
met, ki so ga pripravili v pod-
jetju Tingo, ljudje pa so ga
hvalili, da nad Celjem že dol-
go ne pomnijo tako lepo raz-
svetljenega neba.
IS, Foto: VINKO SKALE
Šoštanjski župan Milan Kopušarje v predstavitvenem
govoru menil, da ga čaka trdo in pošteno delo.
Kako povrniti ugled
Šoštanju?
Tri dni pred koncem minulega leta je zaprisegel novi
šoštanjski župan Milan Kopušar in v predstavitvenem govo-
ru pred člani občinskega sveta dejal, da se dobro zaveda, da
so pred njim naloge, ki jih doslej še ni opravljal, kljub temu
pa si je kot podžupan uspel ustvariti sliko o delovanju občine
in na svoje delo zre, je poudaril, z velikim optimizmom.
Predvsem namerava dokončati že začete naložbe in nadalje-
vati zastavljene programe in projekte, krajevnim skupnostim pa
želi dati večje pristojnosti. Povedal je, da se bo trudil ohranjati
dobre odnose s sosednjimi občinami ter povrniti nekdanji ugled
Šoštanju. V občino želi privabiti čim več ljudi, politikov in
strokovnjakov, ki bi lahko pripomogli k razvoju gospodarstva, z
gospodarstveniki v občini pa ima namen najti skupne rešitve in
cilje. Ne želi trdne koalicije, je dejal, ampak bo iskal najboljše
partnerje za izvedbo posameznih projektov.      M. KOMPREJ
Jubilej osvoboditve
Starega piskra
v Območni organizaciji
Združenja borcev in udele-
žencev NOB Celje pripravlja-
jo v sodelovanju z mestno
občino in Muzejem novejše
zgodovine Celje v sredo, 12.
januarja, slovesnost ob 55-
letnici osvoboditve Starega
piskra.
»Spomin na osvoboditev
Starega piskra, ko je skupina
partizanov v okupiranem Ce-
lju v noči iz 14. na 15. decem-
ber leta 1944 osvobodila okoli
130 zapornikov iz zloglasne
jetnišnice, je bil po krivici dol-
ga leta zapostavljen,« pravi
predsednik komisije za prire-
ditve celjske borčevske orga-
nizacije Milan Batistič. To-
kratno slovesnost ob jubileju,
na kateri bodo v kulturnem
programu nastopili učenci 111.
OŠ Celje in zapeli člani Pev-
skega društva upokojencev
Celje ter Mladinskega pev-
skega zbora III. OŠ Celje, bo-
do združili tudi s podelitvijo
zlate in dveh srebrnih plaket
Glavnega odbora ZZB NOB
Slovenije. Zlato plaketo bo
prejel predsednik območne-
ga združenja celjske borčev-
ske organizacije Risto Gaj-
šek, srebrni plaketi pa Pev-
sko društvo upokojencev
Celje in IIL OŠ Celje, ki z
borčevsko organizacijo že le-
ta zgledno sodelujeta, nasto-
pata na prireditvah ter po
svojih močeh ohranjata tradi-
cijo NOB. IS
Podčetrtek spreminja podobo
v Podčetrtku gradijo nov poslovno-stanovanjski objekt, s
1700 kvadratnimi metri površin.
Gre za veliki objekt ob glavni obsoteljski cesti, med bencin-
skim servisom in železniškim postajališčem, v katerem bodo
tri etaže ter prostorni kletni prostori. V zgradbi bodo vulkani-
zerska delavnica, avtomatska pralnica avtomobilov, gostinski
lokal ter poslovni in stanovanjski prostori. Investitor je podjet-
nik Martin Hohnjec iz Olimja. Z gradbenimi deli so začeli
konec novembra, z njimi pa naj bi zaključih pred poletjem.
Okvirna vrednost naložbe je 150 mihjonov tolarjev. BJ
Stanovanj ni dovolj
v občini Bistrica ob Sotli bodo letos uredili 4 stanovanja,
ki bodo v nadstropju zdravstvene postaje. Investitorja sta
šmarski stanovanjski sklad in občina.
Po podatkih županovega urada znaša okvirna vrednost
naložbe 8,5 milijona tolarjev. Pred prazniki so izbrali izvajalca
del, podjetje Gradlin z Bizeljskega, ki bo začelo z deli v tem
mesecu, zaključilo pa naj bi jih konec marca. V Bistrici so v
zadnjih letih namenili novim stanovanjem precej pozornosti.
Tako so predlani uredili tri stanovanja v nekdanjem zdravstve-
nem domu.      .....________BJ
Novi viri pitne vode
Kot vse kaže, bodo v konjiš-
ki občini končno lahko razre-
šili težave, ki jih imajo z opo-
rečno pitno vodo. Direktor
Javnega komunalnega podjet-
ja Dušan Slapnik je na zadnji
seji občinskega sveta povedal,
da so rezultati hidrogeoloških
raziskav in iskanja novih vi-
rov pitne vode spodbudni.
V bližini kamnoloma Ratajc
v ŽiCah so izvrtali tri in na
Zbelovem eno poskusno vrti-
no. Ugotovili so, da gre za
kvalitetno podtalnico, ki bo
lahko s približno 40 sekund-
nimi litri tudi količinsko zado-
stila trenutnim potrebam ko-
njiške občine. Tako bo mogo-
če v celoti nadomestiti zdajš-
nji problematični vodni zajetji
Cimerman in Graščino, ki sta
ob močnem deževju kalili in s
tem kopičili težave v številnih
konjiških gospodinjstvih.
Zdaj pa sta občina in komu-
nalno podjetje pred novim za-
jetnim finančnim zalogajem.
Da bodo omenjene štiri vrtine
lahko priključili na vodoo-
skrbno omrežje bo potrebno
zagotoviti približno 135 milijo-
nov tolarjev. Direktor Slapnik
je zato svetnike zaprosil za
soglasje k najetju posojila pri
Ekološkem razvojnem skladu
v znesku 80 miUjonov tolarjev.
Odplačilna doba je 15 let,
obrestna mera pa 2-odstotna.
Svetniki so z najetjem kredita
soglašali. Tako je mogoče real-
no pričakovati, da bodo vrtine
na sistem vodooskrbe priklju-
čene do sredine prihodnjega
leta. PP
DOGODKI
3
Z januarjem nove pogodbe
v Stanovanjskem skladu Celje so po 250 milijonih tolarjev neporavnanih najemnin v letu 1998 lansko leto
zaključili z nekaj manj kot 150 milijoni tolarjev terjatev
v stanovanjskem skladu Celje je de-
cember v veliki meri mineval v zname-
nju sklepanja novih najemnih pogodb
z najemniki poslovnih prostorov, ki so
v lasti in upravljanju sklada. Nove na-
jemne pogodbe, temelječe na Pravilni-
ku o načinu oddajanja poslovnih pro-
storov v najem in določanju najemnin,
ki je začel veljati konec lanskega avgu-
sta, v skladu sklepajo samo s tistimi
najemniki, ki imajo poravnane vse ob-
veznosti.
V stanovanjskem skladu so v prete-
klem letu uspeli skoraj prepoloviti dolg
neporavnanih najemnin za poslovne
prostore, ki je v letu 1998 znašal 250
milijonov tolarjev, v začetku decembra
1999 pa so najemniki poslovnih prosto-
rov skladu dolgovali še 148 milijonov
tolarjev. Prepolovilo se je tudi število
dolžnikov med najemniki, saj je od pe-
tindevetdesetih, ki niso imeli poravnanih
obveznosti, dolg poplačalo 50 najemni-
kov, s še sedmimi najemniki pa so skle-
nili poravnalne pogodbe. »Od ostalih,«
pravi direktor Stanovanjskega sklada
Celje Slavko A. Sotlar, »bomo dolg v letu
2000 izterjali po sodni poti.« Pri tem v
skladu kot skrajno možnost za najbolj
trdovratne dolžnike vidijo tudi v deloža-
cijah, saj je jasno, da s tistimi, ki svojih
obveznosti ne bodo poravnali, ne bodo
sklenili novih najemnih pogodb. Med
dolžniki sklada je 13 takšnih, katerih
dolg presega 2 milijona tolarjev, med
največje pa sodijo z blizu 11 milijoni
tolarjev Vojko Flander z Gosposke 1,
Roman Fonda s Trga Celjskih knezov 10
z blizu 6,3 milijona tolarjev, lokal Merx
Pigal z Ulice V. Prekomorske brigade 2 s
5,5 milijona tolarjev, Hasan Bakijevič z
Glavnega trga 6 s 4,2 milijona tolarjev in
Božo Berk z Okopov 2b s 3,1 milijona
tolarjev.
Sicer pa so v Stanovanjskem skladu
Celje do 20. decembra razposlali 214
najemnih pogodb, kar predstavlja
približno 95 odstotkov vseh najemni-
kov. Zaradi lastnih vlaganj najemnikov
v poslovne prostore so v skladu skleni-
li tudi 17 dogovorov o mesečnem pora-
čunavanju vloženega denarja, posle-
dično pa to sedemnajstim najemnikom
prinaša znižano najemnino za določen
čas. Še v prve dni leta 2000 so v skladu
prenesli reševanje nejasnosti, kako
skleniti najemne pogodbe s tistimi na-
jemniki, ki so po pravilniku oproščeni
Po novem pravilniku se bo v blagaj-
ni stanovanjskega sklada letno zbralo
približno 8 odstotkov manj denarja
kot pretekla leta. Pravilnik pa prinaša
najemnikom, glede na njihovo dejav-
nost, tudi možnost znižanja najem-
nin. Posebna komisija je doslej ugodi-
la prošnjam 18 najemnikov, najvišje
mogoče znižanje pa je prepolovitev
najemnine.
plačevanja najemnin. Gre za skupno
25 najemnikov, med njimi pa so v
glavnem kulturne ustanove, mestne
četrti in krajevne skupnosti. Težava pri
brezplačnem najemu je obračunavanje
davka na dodano vrednost, rešitev pa
bodo v skladu iskali skupaj z občinsko
up ravc).
Športni paric
tehnične Icullure
Na zadnji seji občinskega
sveta Vransko so svetniki
♦potrdili 12-članski odbor za
izgradnjo športnega parka
tehnične kulture z avtodro-
mom Janez Puch - Johan
Puch.
Ker je ta projekt na Vran-
skem nacionalnega pomena,
bo Univerza v Mariboru pre-
ko Inštituta prometnih ved>
ves čas sodelovala v realizaci-
ji projekta kot projektantska
in svetovalna organizacija,
kar pomeni izpolnjevanje
njene raziskovalne in izobra-
ževalne naloge. Zato je rektor
Univerze v Mariboru prof. dr.
Ludvik Toplak v ta odbor
imenoval prof. dr. Martina Li-
pičnika, vodjo inštituta pro-
metnih ved, in njegovega na-
mestnika doc. dr. Tomaža
Tollazija. Odbor za izgradnjo
bo vodil Franc Sušnik, župan
občina,Mmnsko. T. TAVCAR
V novo leto z mavcem
Kljub drugačnim napo-
vedim je silvestrski vikend
v Splošni bolnišnici Celje
minil dokaj mirno, ugotav-
lja njen direktor Samo Fa-
kin. Pacientov, ki so iskali
pomoč, ni bilo več kot
prejšnja leta, prav tako ne
tipičnih prazničnih težav
kot so zastrupitve z alkoho-
lom in poškodbe zaradi
uporabe pirotehničnih
sredstev.
V soboto, 1. januarja, so
okrepljene dežurne ekipe na
internističnih oddelkih ambu-
lantno pregledale 19 pacien-
tov, šest so jih hospitalizirale,
od tega dva na oddelku za
intenzivno medicino. Tudi
dan kasneje so pregledali 19
pacientov in jih sedem spreje-
li na internistične oddelke, od
tega dva na intenzivno nego.
Največ bolnikov je prišlo v
bolnišnico zaradi poslabšanja'
kroničnih bolezni: popušča-
nje srca, krvavitve v prebavi-
la... Dva bolnika sta umrla.
Dežurne ekipe na kirurških
oddelkih pa so na silvestrovo
pregledale 18 ponesrečencev,
od tega se jih je večina poško-
dovala pri padcu na ledu. Več
dela so imeli 1. januarja, ko so
morali od 38 ambulantno pre-
gledanih pacientov kar 22 oskr-
beti z mavcem. Šest so jih spre-
jeli v bolnišnico. Poškodbe go-
leni, gležnjev in zapestij so bile
predvsem posledica padcev na
ledu in med smučanjem. Še več
poškodb je nepazljivost med
smučanjem terjala v nedeljo, 2.
januarja, ko so pregledali 35
pacientov (31 jih je dobilo ma-
vec) ter jih 13 sprejeli na nadalj-
nje zdravljenje na kirurških od-
delkih. TC
Pomoč na domu
redna defavnost
Preko javnih del, v katera
je bilo vključenih dvanajst
brezposelnih, so v Sloven-
skih Konjicah v okviru Lam-
brechtovega doma že doslej
opravljali pomoč družini na
domu. Koristijo jo tisti one-
mogli, ostareli ali bolni obča-
ni, ki ne živijo v domu, so pa
odvisni od pomoči drugih.
V občini je trenutno preko
900 občanov starejših od 70
let, zato je pričakovati, da bo
potreba po tovrstni pomoči
vse izrazitejša. Pomoč družini
na domu je socialno-varstve-
na neprohtna storitev in je po
novem s strani države prene-
sena v pristojnost občine. Ta
mora od 1. januarja letos pri
izbranem izvajalcu (v Konji-
cah je to Lambrechtov dom)
vpeljati pomoč družini na do-
mu kot redno dejavnost.
Občinski svetniki so ha svoji
zadnji seji podprli vpeljavo
redne dejavnosti, to pomeni,
da bo ena od zdajšnjih javnih
delavk dobila redno zaposli-
tev za določen čas, s tem^pa se
bo ohranil status javnih del
tudi preostalim enajstim. So se
pa nekoliko bolj polemično
odzvali na višino cene za uro
nudene pomoči na domu, ki
so jo na koncu vendarle spre-
jeU. Cena ure pomoči na domu
je 1.439 tolarjev. Stroške po-
moči krijejo bodisi koristniki
sarai bodisi njihovi otroci ozi-
roma sorodniki, če nobena od
navedenih možnosti ni izve-
dljiva, pa je stroške pomoči
dolžna plačati občina.      P.P.
z občinskih svetov
Prvič o proračunu
MOZIRJE - Na zadnji lanski seji so se svetniki seznanili z
osnutkom letošnjega proračuna. Po predvidevanjih naj bi se v
mozirskem proračunu nabralo 723 milijonov tolarjev, največ
denarja pa bodo namenili za dokončanje gradnje osnovne šole
na Rečici. (US)
Proračun 2000 sprejet
SLOVENSKE KONJICE - Konjiška občina je ena redkih, ki
ima že sprejet proračun za to leto. Potem, ko so osnutek
proračuna pregledali in uskladili predstavniki krajevnih skup-
nosti, odbori občinskega sveta in na novembrski seji tudi
svetniki, so ga na zadnji lanski seji z nekaj manjšimi popravki
tudi dokončno sprejeh. Prihodkovna in odhodkovna stran
znašata nekaj več kot milijardo 150 milijonov tolarjev. Med
obsežnejšimi načrtovanimi investicijami je izgradnja Varstve-
no delovnega centra; precej sredstev se bo v krajevnih skup-
nostih vlagalo tudi v cestno in komunalno infrastrukturo ter v
zagotavljanje kvalitetne vodooskrbe. (PP)
Razporedili že ves denar
VITANJE - S sprejetjem proračuna za leto 2000 v višini 218
milijonov tolarjev so na zadnji seji vitanjski svetniki določili
tudi glavne investicije, ki se jih bodo lotili v letu 2000. To so:
dokončanje parkirnega prostora Fužine, začetek investicije
Tišlarjev most - križišče, komunalna ureditev stanovanjske
soseske Kompoševo, modernizacija ceste Ljubnica (na 2,3
kilometrskem odseku Koklič - Prevalje), most v Spodnjem
Doliču, javna rastvetljava v Vitanju, avtobusna postaja ter
izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja
za izgradnjo daljninskega ogrevanja na biomaso. (BP)
Bistriški proračunski krst
BISTRICA OB SOTLI ■ Po rebalansu proračuna nove občine
za leto 1999, ki so ga sprejeli prejšnji teden, znašajo skupni
prihodki in odhodki nad 131 milijonov tolarjev, kar je 32
milijonov več od planiranih. Med naložbami je največ denarja
za ceste. V občini s 1500 prebivalci namenjajo za komunalno in
cestno gospodarstvo vsega skupaj nad 51 milijonov tolarjev.
(BJ)
po svetu
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Boris Jelcin
odstopil
»Odhajam, naredil sem vse,
kar sem mogel.« S temi bese-
dami je ruski, predsednik Bo-
ris Jelcin na zadnji dan leta v
televizijskem govoru nagovo-
ril ruske državljane in držav-
ljanke. »Ne želim ostati na ob-
lasti nadaljnjih šest mesecev.
Vzrok ni moje zdravje, ampak
skupek vseh težav. Nasledila
me bo nova generacija«, je še
dodal Jelcin.
V to generacijo prav zagoto-
vo spada 47-letni preinder Putin,
ki ga je Jelcin pooblastil, da
prevzame njegov položaj do
predsedniških volitev. Te naj bi
bile 26. marca. Putin, nekdanji
vodja zvezne varnostne službe,
ima veliko možnosti za zmago,
saj ga podpirata tako Kremelj
kot tudi ljudstvo. Njegova pri-
ljubljenost pa zaradi odločnih
akcij v Cečeniji še narašča.
Predsednik Jelcin si je tako iz-
bral naslednika; podobno kot
je nekoč njega podprl Mihail
Gorbačov, a le za kratek čas.
Boris Nikolajevič se je rodil 1.
februarja 1931 revni kmečki
družini v vasi Butka pri Sverd-
lovsku, današnjem Jekaterin-
burgu. Kariero je začel kot prvi
partijski sekretar v domačem
kraju, potem pa se je njegova
pot samo še strmo dvigala
navzgor. Leta 1981 je kot zaup-
nik Gorbačova prišel v centralni
komite KP SZ, leta 85 pa postal
partijski sekretar Moskve. Dve
leti kasneje ga je »oče perestroj-
ke« razrešil s partijskih funkcij.
Vendar pa je bil Boris precej
priljubljen med ljudmi, ki so ga
leta 89 izvolili v sovjetski kon-
gres ljudskih poslancev. Na-
slednje leto je izstopil iz partije,
junija 91 pa je bil na prvih pred-
sedniških voltvah izvoljen za
predsednika Ruske federacije.
Dva meseca kasneje se je zgo-
dil puč proti Gorbačovu, ki so
ga zaprli v hišni pripor. Jelcin se
je talaat zapisal v zgodovino,
ko je na vrhu oklepnega vozila
množico privržencev vodU pro-
ti pučistom. In zmagal. Gorba-
čov se je potem sicer vrnil v
Moskvo, vendar je mesto v
Kremi) u odstopil Borisu Niko-
lajeviču. Ta je dan po Gorbačo-
vovem odstopu po skoraj 70
letih obstoja uradno razpustil
Sovjetsko zvezo in skupaj z
voditeljema Belorusije in Ukra-
jine ustanovil Skupnost neodvi-
snih držav. Leta 93 se je še
enkrat zapisal v zgodovino, ko
je razpustil oba domova parla-
menta, razpisal volitve, razgla-
sil izredne razmere in na ulice
poslal tanke. Koliko ljudi je ta-
krat umrlo v neredih pred mo-
skovsko Belo hišo ne ve nihče,
nekateri viri pa pravijo, da tudi
150. Leta 96 Jelcin še enkrat
kandidira in zmaga. Od takrat
naprej je šlo z njim samo navz-
dol. Najprej operacija na srcu in
vstavitev petih by-passov, po-
tem pa vsa pogostejša obolenja
dihalnih poti. In povrh vsega
številne obtožbe o korupciji, ki
pa jih je Kremelj vztrajno zani-
kal.
Na Hrvaškem
slavi opozici|a
Na Hrvaškem so bile parla-
mentarne, predvsem pa za
opozicijo težko pričakovane
volitve. Javnomnenjske razi-
skave so namreč ves čas kaza-
le, da bo zmagala prvič po letu
1991 oz, pmč v samostojni
državi (prvič pa so Hrvatje
tudi volili po proporcional-
nem sistemu). In to se bo tudi
zgodilo, kot kažejo prvi urad-
ni začasni izidi.
Po do torka preštetih glaso-
vih je opozicijska koalicija So-
cialdemokratske stranke in Hr-
vaške socialno-liberalne stran-
ke zmagala v osmih od desetih
volilnih enot, doslej vladajoča
HDZ pa le v dveh. Če bo pri tem
ostalo, bo novi hrvaški premier
najverjetneje predsednik SDP
Ivica Račan. Po do zdaj prešte-
tih glasovih pa bi si stranke
takole razdelile sedeže v parla-
mentu: koalicija SDP-HSLS 70
sedežev, HDZ 41 sedežev, preo-
stala opozicija pa 24 glasov.
Zdaj opozicijo čaka velik zalo-
gaj, če bo seveda spoštovala
obljubljeno, kot npr: da je pri
oblikovanju vlade koalicija s
HDZ nemogoča, pa da bo uki-
nila polpredsedniško ureditev
in okrepila vlogo parlamenta.
Soočiti se bo treba tudi s precej
slabim stanjem v državi. Sani-
rati bo treba bančni sistem,
sprejeti zakon o reviziji privati-
zacije, zmanjšati stroške prora-
čuna. Poleg tega je napovedala
depolitizacijo vojske in policije,
vamostno-obveščevalno služ-
bo pa naj bi nadzoroval parla-
ment.
Talce po tednu dni
izpustili
Drama s talci indijskega
potniškega letala na letališču
v afganistanskem Kandahar-
ju se je po sedmih negotovih
dneh srečno končala. Ugrabi-
telji so namreč ves čas vztraj-
no dodajali nove ultimate in
zahteve, nazadnje pa so z in-
dijskimi pogajalci dosegli do-
govor.
Vseh 155 talcev so izpustili v
zameno za izpustitev islamske-
ga verskega voditelja Masuda
Azharja in še dveh kašmirskih
separatistov Ugrabiteljev je bi-
lo na začetku šest, najverjetne-
je štirje Pakistanci, en Nepalec
in en Afganistanec, vendar so
se med sabo sporekli in enega
ubili. Ubili pa so tudi enega
potnika, ki se je z ženo vračal z
medenih tednov v Nepalu.
Kam so pobegnili ugrabitelji in
njihovi kolegi, ni znano. Precej
verjetna možnost je, da so v
Pakistanu, kar pa tamkajšnje
oblasti zanikajo in dodajajo, da
jih bodo aretirale, če jih ujame-
jo na njihovem ozemlju. V Isla-
mabadu tudi zanikajo indijska
namigovanja, da je pri ugrabitvi
imela prste vmes pakistanska
obveščevalna služba, in da želi-
jo s tem očrniti Pakistan. Državi
sta od leta 1947 bojevali že tri
vojne, od tega dve za sporni
himalajski ozemlji Kašmir in
Jammu.
4
DOGODKI
Mladi na plečih sociale
V Velenju je 82 odstotkov upravičencev do denarnega dodatka mlajšili od 26 let-Brezposelnili je več kot 2.100 ljudi - Najmanj vsakemu četrtemu
šolarju starši ne zmorejo plačati malice
Današnja socialna slika
Velenja je v primerjavi s so-
cialnim položajem pred do-
brim desetletjem, ko so večja
podjetja v Šaleški dolini še
rasla in povpraševala po no-
vih delavcih, več kot zaskrb-
ljujoča. Prebivalci menda
čutijo, da je mesto medtem
dobilo dušo in identiteto, a je
obenem obubožalo. Poveču-
je se število ljudi, odvisnih
od socialno varstvenih daja-
tev. Denarni dodatek preje-
ma skoraj tisoč ljudi in med
temi je 82 odstotkov upravi-
čencev mlajših od 26 let.
Mnogi med njimi so iskalci
prve zaposlitve, je povedala di-
rektorica velenjskega centra za
socialno delo Jelka Fužir, in
ker z 20 tisočaki na mesec ni-
kakor ne morejo preživeti, iš-
čejo možnosti za delo na črno.
Rešitev bi bila le v povečanju
števila delovnih mest, sicer
lahko v nedogled povečujejo
sredstva za socialnovarstveno
pomoč, je še menila Fužirjeva
in kritično ovrednotila izjemno
ostre kriterije za dodelitev de-
narnega dodatka. Država bo
kriterije morala spremeniti in
delovno gradivo o tem je že
pripravljeno. Zajamčena plača,
na osnovi katere odločajo o
upravičenosti do denarnega
dodatka, naj bi bila višja, a pri
tem mnoge gospodarske druž-
be opozarjajo, da bi dvig za-
jamčene plače negativno vpli-
val na rentabilnost poslovanja.
»Standard prebivalstva pa-
da, stopnja nezaposlenosti se
bistveno ne znižuje, cene živ-
ljenjskih potrebščin in cene
komunalnih dobrin in storitev
naraščajo. To posledično,po-
meni, da ima občina tudi večje
stroške in obveznosti,« ugo-
tavlja Vlado Verdnik, sveto-
valec župana v Mestni občini
Velenje. Po njegovih naved-
bah se število prejemnikov
različnih denarnih pomoči iz
leta v leto povečuje, relativno
visoka stopnja nezaposlenosti
občasno pada in spet narašča,
delež starejšega prebivalstva
se veča, povečuje se prisot-
nost nasilja v družini in mla-
dinskega kriminala, pogoji za
življenje mladih družin se ne
izboljšujejo. Zaradi dolgolet-
ne sive ekonomije je realno
pričakovati, da se bo v nasled-
njih letih hitro povečevalo šte-
vilo upravičencev do denarne-
ga dodatka, torej število tistih,
ugotavljajo v centru za social-
no delo, katerih pokojnina ne
bo dosegla višine, potrebne za
osnovno socialno varnost.
Pomoč v obliki hrane ali obla-
čil prejme v občini trikrat na leto
326 družin. Tudi v osnovnih
šolah prejemajo vedno več vlog
za oprostitev plačila malic, ob
tem pa upada interes za šolska
kosila. Brezplačno malico ima
skoraj tisoč od 3525 šolarjev in
tudi ta podatek izraža stisko ob-
čanov. Mnogi srednješolci pa
najbrž sploh ne malicajo. »Obči-
na lahko pomaga z izdelavo kri-
terijev za določene ugodnosti,
ob tem pa se odpira tudi prob-
lem skrite revščine, ko starši ne
želijo sebi in okolju priznati, da
je njihov življenjski standard
močno načet,« meni Verdnik.
Na borzi do
konca?
v domala vsaki skupini pre-
bivalstva se pojavljajo speci-
fični problemi: zaposleni se
soočajo z nizkimi plačami, ne-
gotovostjo, delom za določen
čas in tudi s paradoksalno že-
ljo po upokojitvi, nezaposlene
pestita vse težji ekonomski
položaj in dolgotrajna brezpo-
selnost. Brez dela je v Velenju
približno 2.100 ljudi in skrb
zbuja podatek, da je več kot
61 odstotkov vseh nezaposle-
nih na območju velenjske
upravne enote dolgotrajno
brezposelnih. Tako je v šaleš-
kih krajih skoraj 1600 ljudi, ki
imajo izredno majhne možno-
sti za ponovno zaposlitev, kar
potrjuje podatek, da je več kot
tisoč nezaposlenih starih nad
40 let; več kot 18 odstotkov
dolgotrajno brezposelnih je
starejših od 50 let. Socialno
problematiko naj bi razreševa-
la država s socialnimi progra-
mi, navaja Verdnik in dodaja,
da je ekonomski položaj neza-
poslenih v sosednjih državah,
članicah EU, v povprečju bis-
tveno boljši, če je na primer
nazaposlen eden izmed za-
koncev. Prihodek enega od
članov družine namreč običaj-
no zadošča za normalno pre-
živetje, v Sloveniji pa družina
z enim zaposlenim kaj kmalu
zaide pod prag revščine.
V Velenju je pereče tudi za-
poslovanje invalidov. Zaposle-
nih je 1677 delovnih invali-
dov, brez dela pa je več kot
200 invalidnih oseb in zanje ni
videti možnosti zaposlitve.
Staranje na domu
Glede na upadanje števila
rojstev in daljšanje življenjske
dobe v občini pričakujejo sko-
raj drastično staranje prebi-
valstva. Trenutno je največ
občanov starih od 40 do 50 let.
Starejših od 65 let je 2.416
prebivalcev oziroma 7,3 od-
stotka, zgovoren pa je poda-
tek, navaja Verdnik, da osme
razrede zaključuje v mestni
občini več kot 500 učencev, v
prve razrede pa je vpisanih le
230 otrok. Od 70 do 100 let je
starih 1126 prebivalcev.
V občini predvidevajo, da se
bo bistveno povečalo povpraše-
vanje po domskih storitvah, so-
časno pa naj bi se povečale po-
trebe po pomoči na domu po-
sebno za tiste, ki celostne oskrbe
v varstveni ustanovi ne bodo
zmogli plačati. Vedo, da bi mo-
rali povečati dom za varstvo
odraslih in nameniti več denarja
za pomoč ostarelim na domu,
nenazadnje tudi zato, ker želijo
imeti otroci starše v bližini. V
Velenju imajo 5941 upokojen-
cev in med njimi so v najtežjem
ekonomskem položaju tisti, ki
so se upokojili zaradi zdravstve-
nih razlogov pri kratki delovni
dobi, otroke pa še zmeraj mora-
jo preživljati. Število upokojen-
cev naj bi v prihodnje naraščalo
za spoznanje počasneje zaradi
višje izobrazbene strukture za-
poslenih, ki se bodo upokojili
kasneje, in tudi v luči reforme
pokojninske zakonodaje. Vse to
pa bo znova neugodno vplivalo
na zaposlovanje mladih.
KSENIJA LEKIČ
Rogatec med včeraj,
danes in jutri
Občina Rogatec je v začet-
ku lanskega leta naročila
študijo o planu razvoja de-
mografsko ogroženih obmo-
čij. Njen avtor je prof. dr.
mag. Janko Belak z maribor-
ske ekonomske fakultete,
skupaj s sodelavci.
Rogaški svetniki so se s štu-
dijo, ki obravnava ločeno po-
dročja razvoja kmetijstva, gos-
podarstva in turizma, seznani-
li tik pred koncem leta. Stro-
kovnjaki so anahzirali sedanje
stanje ter pripravili vizijo mo-
gočega prihodnjega razvoja.
Najpomembnejši razvojni de-
javnik ostajata industrija in
obrt, s turističnim razvojem
pa šele začenjajo. Med 19
družbami in več kot stotimi
samostojnimi podjetniki iz-
stopata trenutno podjetji Em-
kor in Mesnine Žerak.
V študiji so našteli nekatere
konkretne projekte, ki bi se jih
lotili še v proračunskem letu
2000. Med temi je predvsem
ustanovitev lokalne turistične
organizacije, pri čemer so pri-
pravili isti strokovnjaki še po-
sebno utemeljitev območja
Rogatca kot regionalnega turi-
stičnega območja.
Rogatcu so predlagali usta-
novitev lokalne turistične orga-
nizacije v obliki javnega zavo-
da, ki bi se ukvarjal s turizmom
nasploh ter področjem kultur-
ne dediščine. Tako bi vključili
v takšen zavod Muzej na pro-
stem, s katerim zdaj^ upravlja
občina, ter obnavljani grad Str-
mol, ko bo ta zaživel. V Rogat-
cu se zavzemajo, da bi bilo
zaradi slednjega soustanovitelj
zavoda ministrstvo za kulturo.
V občinski stavbi začenjajo
s pripravljanjem besedila od-
loka o ustanovitvi lokalne turi-
stične organizacije, ki ga bodo
obravnavali svetniki na eni od
prihodnjih sej.
BRANEJERANKO
Ženitev Bistrice in Kozjega
V občinah Bistrica ob Sotli ter Kozje, ki sta bili nekoč v
skupni šmarski občini, pripravljajo ustanovitev dela
skupne občinske uprave za področje pravne službe, varo-
vanja okolja in urejanja prostora ter komunale.
Zaposleni v skupnem organu naj bi tri dni v tednu delali v
Kozjem ter dva dni v Bistrici. Zato morajo v obeh občinskih
svetih sprejeti odlok o ustanovitvi takšnega skupnega organa,
katerega osnutek so sprejeli bistriški svetniki prejšnji teden. V
Kozjem, kjer so ga obravnavah že pred božičem, pa se je bolj
zapletlo. Tamkajšnji svetniki so osnutek zaenkrat sprejeli le
kot informacijo, med naslednjo sejo, ki bo v začetku februarja,
pa ga nameravajo imeti v prvi obravnavi. V skupnem organu
naj bi prišlo po vsej verjetnosti do dveh novih zaposlitev.
Gre za povezovanje manjših občin, saj živi v Bistrici 1530
prebivalcev ter v Kozjem 3700. Občina Bistrica je nastala šele
pred letom dni, ko se je ločila od občine Podčetrtek, občina
Kozje pa že pred nekaj leti. BJ
Disko do petiii zjutraj
V Rogatcu je bilo v preteklosti več pritožb zaradi hrupa v
nočnih urah. Po pravilniku, ki bo začel veljati v tem mesecu,
je mogoče pričakovati na tem področju nekaj več reda.
Tako bodo lahko po odločitvi občinskega sveta restavracije,
gostilne in kavarne v središču Rogatca v podaljšanem obratoval-
nem času odprte od ponedeljka do četrtka do 23. ure ter ob
petkih in sobotah do polnoči. Za tiste, ki imajo lokale izven
ožjega občinskega središča pa velja, da lahko zaprejo vrata ob
petkih in sobotah šele ob enih zjutraj. Glede diska so se odločili,
da je lahko odprt vse do 5. ure zjutraj, ne le do 4. ure, kot je bilo
najprej predlagano.
Za podaljšani čas lahko zahteva občina od gostincev izpolnje-
vanje dodatnih pogojev. Pred izdajo soglasja jim lahko naložijo
ureditev parkirišča, protihrupno zaščito, regulacijo svetlobe in
podobno. BJ
Občinska stavba obnovljena
Vstop v leto 2000 so na Polzeli zaznamovali tudi z vselitvijo občinske uprave v obnovljene
prostore v domu krajanov.
Ta stavba je že častitljive starosti, v njej je bila nekoč šola, potem sedež krajevne skupnosti, v
njej so imele prostor družbenopolitične organizacije, vse pa se je odvijalo v dotrajanih prostorih
brez ogrevanja in primerne opreme. Z nastankom nove občine Polzela pa so se lotili temeljite
obnove. Sedaj je obnovljena notranjost, na obnovo čaka še streha. T. TAVČAR
po državi
8-odstotna inflacija
UUBUANA, 30. decembra
(Delo) - Decembra so se cene
življenjskih stroškov v Sloveni-
ji povečale za 0,8 odstotka.
Moč inflacije se je po dvelet-
nem pojemanju lani spet okre-
pila. To pripisujejo zlasti uved-
bi davka na dodano vrednost.
V letu dni so se tako cene
življenjskih potrebščin dvigni-
le za 8 odstotkov (lani 6,5
odstotka).
Slovenci namesto
Italijanov?
UUBUANA, 31. decembra
(Delo) - Revizijska komisija za
javna naročila je na podlagi«
pritožbe italijanskega gradbe-
nega podjetja Grassetto razve-
ljavila izbor izvajalca na odse-
ku avtoceste Šentjakob- Krtina
(7,7 kilometra) in vrnila zade-
vo v vnovično odločanje. Raz-
pisna komisija Darsa pa je nato
za izvajalca del še enkrat izbra-
la konzorcij slovenskih ponud-
nikov STC, Primorje in GIZ
Gradiš, ker Grassetto ni oddal
popolne vloge.
Brezje-narodno
svetišče
UUBUANA, 1. januarja
(Nedelo) - Bazilika Marije Po-
magaj na Brezju je bila na
novega leta dan po sklepu slo-
venske škofovske konference
razglašena za narodno svetiš-*
če Slovenije. Slovesnost je ob
navzočnosti slovenskih škofov
opravil ljubljanski nadškof in
metropolit dr. Franc Rode.
Kar so Brezje dejansko že 150
let - kraj gorečih prošenj in
zahval, kraj upanja in krščan-
skega poguma, pa tudi utrjeva-
nja naše narodne zavesti - so
odslej tudi uradno, je poudaril.
Ušenicnik ponudil
odstop
UUBUANA, 2. januarja
(Delo) - Vsi sistemi v Sloveniji
so na prvi dan novega leta
delovali nemoteno, strah pred
milenijskim hroščem je bil to-
rej odveč. Direktor Uprave RS
za zaščito in reševanje Bojan
Ušenicnik je bil zato zaradi
navodil, kako ravnati ob more-
bitnih težavah s hroščem, ob-
tožen širjenja nepotrebne pa-
nike med ljudmi. Ministru za
obrambo Franciju Demšarju
je zato ponudil svoj odstop,
nad čemer je bil ta presenečen.
Sproščanje uvoza
UUBUANA, 2. januarja
(Ddo) - S 1. januarjem je
začela veljati uredba, s katero
je Slovenija še bolj sprostila
trgovino s tujino. Za uvoz in-
dustrijskih izdelkov iz držav
srednjeevropskega sporazu-
ma [Cefta) ne bo več carin
oziroma bodo te znižane. Pre-
cej bolj odprt bo tudi uvoz
kmetijskih izdelkov, kar po-
meni poglabljanje krize na
nekaterih delih kmetijske pri-
delave.
Dve klicni številki
UUBUANA, 3. januarja
(Večer) - Z novim letom so pri
Mobitelu uvedli novo klicno
številko 031, kar pomeni, da
bo treba pred telefonsko števil-
ko poslej odtipkati tudi ustrez-
no klicno številko.
DOGODKI
5
Pomagaj si sam in vsi
bodo pomagali
Javna dela o razvojnih možnostih osrčja Kozjanskega - Z razvojnimi projekti do domačega in tujega denarja
Kozjansko je težko razvi-
jati s pomočjo kakšnega
podjetja iz velikega mesta,
treba je izkoristiti znanje
ljudi, ki to območje dobro
poznajo ter so od njega odvi-
sni. Zato imajo v gospodar-
sko nerazviti občini Kozje
javno delo, kot ga v širši
okolici ne poznajo.
Gre za takoinienovano sku-
pino za regionalni razvoj ob-
čine Kozje. V njej je pet de-
lavcev z visoko ter srednjo
izobrazbo, ki jih je napotil
zavod za zaposlovanje na
predlog občine Kozje in jav-
nega zavoda MER Evrocenter
(s sedežem v Gubnem pri Le-
sičnem). Skupina deluje pod
strokovnim vodstvom in
mentorstvom kozjanskega ro-
jaka iz Gubnega prof. dr.
Janka Belaka, predavatelja
na mariborski ekonomsko
poslovni fakulteti. Pravijo, da
je to za takšno občino najce-
nejša oblika izdelave razvoj-
nih projektov. Tri četrtine
plače delavcev, ki opravljajo
javno delo, plača zavod za
zaposlovanje, preostanek ob-
čina Kozje.
Občina Kozje ima nad 3600
prebivalcev ter je gospodar-
sko nerazvita in demografsko
ogrožena. Zgovorno je že to,
da imajo asfaltno povezavo s
34 kilometrov oddaljenim re-
gijskim središčem šele od
lani. Z omenjenim javnim de-
lom želijo spodbuditi v Koz-
jem možnosti, da bi dohiteli
druge, pri tem pa izkoristiti
tukajšnje prednosti. Med nji-
mi so neokrnjena narava ter
naravne in kulturne danosti.
Skupina se je lotila treh
področij: podjetništva, kme-
tijstva in turizma. V občini
Kozje imajo 130 podjetij, od
tega 28 gospodarskih družb,
100 samostojnih podjetnikov
in 2 zavoda (v vseh podjetjih
je zaposlenih 616 delavcev,
od tega ena četrtina pri sa-
mostojnih podjetnikih). Med
samostojnimi podjetniki jih
ena tretjina opravlja prevoz-
niško dejavnost, ostali pre-
delovalno ter trgovsko in go-
stinsko.
Od 1. junija lani, ko so
začeli z javnim delom, so
uspeli zbrati večino osnov-
nih podatkov. Za vsakega
podjetnika so pripravili an-
ketne liste, opravili osebne
pogovore ter nato izbrali 15
podjetij z največjimi mož-
nostmi nadaljnjega razvoja.
Pri tem so upoštevali možno-
sti novih delovnih mest in
naravi prijazne programe.
Na področju podjetništva so
se tudi vključili v raziskavo
mariborske ekonomsko po-
slovne fakultete o družinskih
podjetjih na širšem Kozjan-
skem ter v Obsotelju. Med 96
anketiranimi družinskimi
podjetji so jih izbrali približ-
no petino, ki imajo načrte za
nova delovna mesta, za širi-
tev proizvodnje in podobno.
Vključena bodo v razvojne
programe ter financiranje
Evropske unije ter programa
Phare.
Skupina pod neformalnim
vodstvom diplomiranega or-
ganizatorja dela in ekonomi-
sta Slavka Potečnika se je
podobno lotila področja
kmetijstva. S pomočjo anket-
nih listov so v občini Kozje
uspeli pridobiti podatke o
večini od približno 700 kme-
tovalcev. S tem bodo imeli
bistveno boljši pregled o sta-
nju kmetijstva, saj želijo
ugotoviti možnosti nadalj-
njega razvoja s pomočjo pre-
strukturiranja. Tako naj bi z
njihovo pomočjo po vstopu v
Evropsko unijo preživelo
čim več kmetij.
V občini Kozje si veliko
obetajo tudi od turizma. Ve-
čina ozemlja je na območju
zavarovanega regijskega
Kozjanskega parka (s sede-
žem v Podsredi), kjer si zelo
prizadevajo za ohranitev na-
ravne in kulturne dediščine.
Z javnim delom bodo ocenili
turistične možnosti občine
Kozje, z lepo pokrajino ter
bogato dediščino. Gosti naj
bi preživeti v tej občini čim
več časa, zato jim je treba
predstaviti možnosti aktiv-
nega preživljanja prostega
časa. Te opažajo na področ-
jih kulture, športa in re-
kreakcije, z organiziranjem
ogledov ter z izleti.
Ugotavljajo, da je mogoče
tržiti srednjeveški trg Pil-
štanj, skupaj s tamkajšnjim
prangerjem, obnovljeni Lev-
stikov mlin pri Podsredi ter
romarski turizem v Zagorju
pri Lesičnem. Zato želijo us-
tanoviti lokalno turistično
organizacijo ter pridobiti sta-
tus turističnega območja. Si-
cer pa se vključujejo tudi v
projekt ureditve šmarsko-vir-
štanjske vinsko turistične ce-
ste na območju občine Koz-
je.
Skupina, ki ima sedež v pri-
zidku Osnovne šole Kozje, se
je prav tako vključila v za-
ključni del republiškega pro-
jekta CRPOV za KS Lesično
ter ga s svojimi predlogi pre-
cej dopolnila. Gre za različna
področja, tudi za posamezna
naselja. Pomembno je še, da
je skupina iz Kozjega med
pobudniki razvojnega pove-
zovanja osmih občin na po-
dročju šmarske in šentjurske
upravne enote.
S pomočjo podjetniških,
kmetijskih in turističnih pro-
jektov naj bi nato iz občine
Kozje kandidirali na različnih
razpisih republike, Evropske
unije in programa Phare.
BRANEJERANKO
Sreča v očeh, iskrice in nasmeh ... ■
Zgornjesavinjska pričakovanja
Značilnost poslavljanja od
starega leta in pričakovanje
novega leta 2000 v Zgornji
Savinjski dolini je bila v šte-
vilnih prireditvah in silve-
strovanjih na prostem.
Silvestrovanja s kuhanim
vinom, poki šampanjcev ter
tudi petard so pripravili v
Mozirju, na Rečici ob Savinji
in Ljubnem, v Nazarjah, Gor-
njem Gradu, Lučah in Solča-
vi, kjer so obeležili tudi prvo
obletnico samostojne obči-
ne.
Nedvomno najlepši dvod-
nevni praznik, ki so ga organi-
zatorji. Turistično društvo Sol-
čava ob sodelovanju z občina-
mi Zgornje Savinjske doline
ter Hotelom Plesnik, pripravili
za domačine in goste, pa je bil
4. božično-novoletni koncert
na beli poljani v Logarski doli-
ni. Z nastopi glasbenikov in
pevcev Natalije Verboten, Vili-
ja Resnika, Vlada Kalemberja,
humorista Podokničarja ter
številnih drugih, ob čudovi-
tem ognjemetu, stoterih kre-
sničkah ter prijaznem novo-
letnem vzdušju, se je slovo od
starega v novo leto takorekoč
pravljično prelilo v pričakova-
nje in doživljanje simbolične-
ga leta 2000. Skoraj tisoč obi-
skovalcev Logarske doline,
mnogi tudi iz tujine, je lahko
uživalo tudi snežno idilo in
gostoljubje celotnega Solčav-
skega. JOŽE MIKLAVC
Preoblikovanje GIZ
Dravinjske doline
Gospodarsko interesno združenje Dravinjske doline se
je s posebnim odlokom, ki so ga konjiški svetniki sprejeli
na zadnji seji, preoblikovalo oziroma preimenovalo v
Lokalno turistično organizacijo.
Direktorica G}Z Irena Švab Kavčič je izpostavila nov člen
odloka, ki opredeljuje vlogo občine v omenjenem združenju.
Občina si bo najprej prizadevala pridobiti status lokalnega
turističnega območja. Prošnjo bo posredovala ta mesec,
predvidevajo pa, da bodo zadostili številnim predpisanim
pogojem in tako že v prvih mesecih leta pridobili omenjeni
status. Slabo polovico (40 %) sredstev za delovanje združe-
nja bo tudi v prihodnje zagotavljala občina (iz proračuna
2000 mu i,e namenila 4 milijone tolarjev); določila pa bo tudi
višino članarine približno 200 članom združenja. Po predvi-
devanjih naj bi se iz naslova članarin nabralo 3 in pol
milijona tolarjev.
Sprejem v Žalcu
Tik pred iztekom starega leta sta sprejem za novinarje, ki
»pokrivajo« občino, pripravila tudi žalski župan Lojze Posedel
in načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Oba sta pouda-
rila dobro sodelovanje med lokalno skupnostjo in državno
upravo ter predstavila nekaj uspelih akcij in tudi načrte za
letošnje leto. US
Za zimsko službo 4,6 milijona
tolarjev
Pri normalnih snežnih razmerah bi v občini Vransko morali v
proračunu zagotoviti 4,6 milijona tolarjev za. pluženje cest in
javnih poti ter posipanje lokalnih cest, od tega 2,2 milijona za
pluženje javnih poti v dolžini 92,5 km, 1,6 milijona tolarjev za
pluženje lokalnih cest v dolžini 33,2 km ter 847 tisoč za posipava-
nje lokalnih cest. V razpravi na seji občinskega sveta svetniki niso
imeli pripomb, so se pa strinjali, da se še neobračunani oziroma
neizplačani stroški zimske službe za prejšnjo sezono obračunajo
in izplačajo v breme proračuna za leto 2000. T. T.
Ustanovili turistično društvo
v Spodnji Savinjski dolini
so ustanovili že sedmo turi-
stično društvo, tokrat na Go-
milskem.
Na ustanovnem občnem
zboru so se zbrali številni kra-
jani, zbora pa sta se udeležila
tudi predsednik Turistične zve-'
ze Spodnje Savinjske doline
Henrik Krajnc in župan bra-
slovške občine Dušan Goričar.
Vinko Drča, ki je vodil pri-
pravljalni odbor, je med dru-
gim povedal, da je z ustanovi-
tvijo občine Braslovče Gomil-
sko izgubilo nekatere funkcije
krajevne skupnosti. To naj bi
deloma nadomestilo turistič-
no društvo, vsebina njegovega
dela pa naj bi bila koordinira-
nje dejavnosti, ki so skupnega
pomena za razvoj in pospeše-
vanje turizma v kraju, sodelo-
vanje z drugimi turističnimi
društvi in zvezami, organizi-
ranje turistične vzgoje, turi-
stičnih kulturnih, zabavnih in
drugih prireditev, vodenje ak-
cij in tekmovanj za urejanje in
olepšavo kraja, skrb za stro-
kovno turistično literaturo in
drugo. Sprejeli so tudi statut
društva, ki določa pravice in
obveznosti članstva. Predsed-
nica upravnega odbora druš-
tvo je Božena Kosu. Nadzorni
Prva predsednica društva
Božena Kosu.
odbor bo vodil Franci Pra-
protnik. Ob koncu je predsed-
nik TZ Spodnje Savinjske doli-
ne Henrik Krajnc pozdravil
ustanovitev sedmega turistič-
nega društva v dolini. Obljubil
mu je pomoč pri delu ter mu
zaželel obilo uspehov. Sklenili
so, da bodo program dela
sprejeli na prihodnji seji
upravnega odbora, ki šteje de-
vet članov. T. TAVČAR
Za kmete predavanja,
tečaji, seminarji
Zavod za živinorejo in ve-
terinarstvo Celje, enota za
kmetijsko svetovanje Žalec,
tudi v prvih mesecih letoš-
njega leta pripravlja več pre-
davanj, tečajev in seminar-
jev za kmetovalce. Novost pri
letošnjem izobraževanju so
poglobljeni, večdnevni semi-
narji, organizirani za kmete
celotne celjske regije.
Prvo predavanje bo 12. ja-
nuarja na temo higiensko pri-
dobivanje mleka, 26. januarja
bo predavanje na temo vpliv
tehnologije pridelave na kako-
vost jabolk, 2. februarja o kli-
'mi v hlevu, 1. marca o hme-
ljarstvu, 8. marca o cvetju ob
hiši in na balkonu in 15. mar-
ca o pridelavi breskev in če-
šenj ter varstvu sadnega drev-
ja. Vsa našteta predavanja bo-
do v mali dvorani Hmeljarske-
ga doma v Žalcu in se bodo
pričela ob 10. uri.
19. januarja ob 10. uri bodo na
kmetiji ČremožniH v Dobriču pri
Polzeh prikazali zimsko rez trav-
niških nasadov. Za predavanje o
zdravilnih zeliščih, ki bo januar-
ja, datum še ni določen. V ja-
nuarju in februarju pripravljajo
tečaja o reji drobnice in plesni
tečaj za člane društev podežel-
ske mladine, datum še ni dolo-
čen, na Zavodu za živinorejo in
veterinarstvo Celje pa od 22. do
24. marca tečaj iz govedoreje.
Pripravili bodo tudi kuharske
tečaje in prikaz izdelave rož iz
papirja in postavljanja električ-
nih pašnih ograj.
T. TAVČAR
6

Umetnost dobrega govorništva
V Sloveniji že več let poteka Trening Dale Carnegie, namenjen učenju boljšega komuniciranja -Vodi ga tudi Bogdana Herman, profesorica slovenskega jezika, učiteljica
retorike in pevka srednjeveških pesmi
Dale Camegie, eden najbolj
znanih Američanov v tem sto-
letju, je začel leta 1912 vodid
tečaje, namenjene razvijanju
veščin boljšega govorništva in
retorike, hkrati pa je tudi avtor
nekaterih, še danes po vsem
svetu branih in aktualnih
knjig (Kako se naučimo javno
nastopati in govoriti. Kako si
pridobiš prijatelje...). Po svetu
danes delujejo številni centri,
kjer strokovnjaki njegovo de-
lo razvijajo naprej. Pred tremi
leti je Slovenija postala 82. dr-
žava na svetu, v kateri izvajajo
treninge, slovenski jezik pa 21.
jezik, v katerem so treningi
organizirani.
O tem, kakšen je način dela
v sklopu treninga, namenjene-
ga predvsem dvigu samozave-
sti in učenju boljšega komuni-
ciranja, smo se pogovarjaU z
Bogdano Herman, profesori-
co slovenskega jezika, znano
pevko slovenskih srednjeveš-
kih pesmi, ki poučuje retoriko
tudi na Pravni fakulteti v Ljub-
ljani in je ena izmed prvih treh
trenerjev Treninga Dale Car-
negie v Sloveniji.
Kakšna je zgodovina tre-
ningov Dale Carnegie?
V ZDA in Evropi so na po-
budo ustanovitelja treningov
Dalea Carnegieja nastali moč-
ni izobraževalni centri, ki raz-
vijajo nadgradnjo njegovega
dela in izobražujejo posa-
meznike in delavce v podjet-
jih. V zadnjih letih so nastale
številne nove smeri tega tre-
ninga in prav zdaj se uveljav-
lja nov pristop, posebej na-
ravnan na treninge v podjetjih
in na veščine, ki jih morajo
obvladati ljudje v sklopu po-
slovnega sodelovanja.
Usposabljanje za trenerja
je verjetno zelo zahtevno.
Najprej se treninga udele-
žiš kot slušatelj, potem si asi-
stent, nato pa opraviš še zelo
intenzivno šolanje in posta-
neš trener, ki nas je po vsem
svetu danes približno 2200.
Tudi, ko si že trener, nimaš
dosmrtne Učence, saj se mo-
raš vsaj enkrat na leto udele-
žiti strokovnega izpopolnje-
vanja. S kolegom Matjažem
se redno izpopolnjujeva v Švi-
ci in ZDA, želim pa si, da bi
bilo mogoče v prihodnosti tu-
di pri nas organizirati izobra-
ževanje za trenerje.
Učenje boljšega komuni-
ciranja zajema številna po-
dročja, povezana tudi z bolj-
šo učinkovitostjo posamez-
nika. Kako vse to zajamete v
enoten trening?
Moje delo je v osnovi po-
polnoma povezano s komu-
niciranjem. Govorim in učim
komuniciranje v podjetjih, z
mediji, za priložnosti, ko se je
potrebno pripraviti na kak-
šno predstavitev, govor ali
poslovno sporazumevanje.
Zanimivo je, da se ljudje
ponavadi znajdemo v dveh
vlogah hkrati - v vlogi tistega,
ki govori in tistega, ki poslu-
ša. Ponavadi se pokaže, da
smo zelo slabi poslušalci, kar
ima seveda določene posledi-
ce, da prehitro odgovarjamo
na določena vprašanja, kar
spet ni dobro in pa, da se na
poslovni pogovor dostikrat
ne pripravimo dovolj dobro,
zaradi česar spet trpimo dolo-
čene posledice.
Treninge vedno označuje
pozitiven pristop, pri katerem
iščemo predvsem načine, kaj
lahko storimo, da bi postali
komunikacija in njeni rezulta-
ti boljši.
To področje izobraževa-
nja je zelo povezano s psiho-
logijo.
Pri treningih mi zelo poma-
gajo predmeti kot so pedago-
gika, didaktika, metodika in
psihologija, ki sem se jih učila
med študijem slavistike. Štu-
dij komunikacije sem potem
samo še nadaljevala na nefor-
malni ravni, sedaj pa se, pred-
vsem s pomočjo združenega
znanja, izkušenj in ljubezni,
ki jo čutim do jezika, tudi
poklicno ukvarjam samo še s
področji, ki zajemajo učenje
komuniciranja.
S preučevanjem komuni-
kacije ste se ukvarjali že v
času, ko se za to področje
Slovenci še nismo ravno
preveč zanimali.
Res je, da je to področje
tudi pri nas vedno bolj po-
membno. Ljudje se vedno
bolj zavedajo, da se morajo
izpopolnjevati na določenih
področjih. Siljenje pa seveda
tudi tu ni dobro; minili so časi,
ko smo to delah na silo. Do-
bro je vedeti, kakšne so želje
in ambicije posameznikov in
tudi komuniciranje je področ-
je, ki terja precej spoštovanja
in poglabljanja v človeka, ki
ga vodiš po poti boljšega ko-
municiranja in izražanja. Člo-
vek pa more zase vedno naj-
več narediti sam.
Še vedno velja pravilo, da
se dober govornik rodi ali se
lahko dobrega komunicira-
nja naučijo tudi ljudje, ki v
tem prej niso bili najbolj
vešči?
Na Pravni fakulteti, kjer
predavam retoriko, me štu-
denti ob začetku študija spra-
šujejo, ah so za obvladovanje
teh veščin potrebne kakšne
posebne sposobnosti ali pa se
je dobre komunikacije, retori-
ke in drugih področij javnega
nastopanja in govorjenja mo-
goče naučiti. Gotovo smo
ljudje za nekatere stvari bolj
ali manj nadarjeni in če si za
nekaj nadarjen, se seveda laž-
je naučiš. Obstajajo pa tudi
poti, da se naučiš veščine in v
tem primeru je še toliko bolj
pomembno, da tisto, česar si
se naučil, čimbolj uporabljaš
tudi v praksi.
Kako poteka del treninga
Dale Carnegie v praksi?
Delo je raznovrstno, naloga
udeležencev pa je, da vsakdo
na vsakem srečanju govori tu-
di sam. Pri tem mora biti zelo
discipliniran glede strukture
govora, saj ni vseeno, kje in
kako začnemo in kje konča-
mo. Pomembna je neverbalna
komunikacija in to, da najde-
mo stik s poslušalci ter da
znamo tudi poslušati. Na tre-
ningu delamo tudi v manjših
skupinah in po parih in to
vselej v dveh delih; med prvim
pridobivamo nove veščine, v
drugem pa jih preizkušamo.
V času treninga se srečuje-
mo enkrat na teden, v vme-
snem času ljudje pripravljajo
svoj govor in uporabljajo na-
čela za boljšo komunikacijo,
ki so jo med prejšnjim sreča-
njem spoznah.
Katere so najpomembnejše
pridobitve boljšega obvlado-
vanja veščin komuniciranja?
Ob boljšem obvladovanju
komuniciranja so to tudi višja
samozavest, izboljšani medse-
bojni odnosi ter tudi bolj prak-
tično in konkretno življenje,
ker si na treningu postavljamo
tudi popolnoma konkretne ci-
lje, ki so povezani s treningom
ali pa z delovnimi in zasebnimi
področji življenja.
Mnogo ljudi pri nas se pre-
malo ceni in iz tega izvira tudi
trema, ki jo imajo ljudje pri
komuniciranju. Znan j& rek, ki
pravi, da te, če se ne ceniš sam,
ne bo cenil nihče drug. In samo-
vrednotenje seveda spet vpliva
tudi na boljšo komunikacijo.
Znano pa je, da nismo vsi
ljudje enaki; eni so bolj od-
prti in radi govorijo, drugi
manj...
Če si še tako zaprt vase,
pridejo trenutki, ko enostavno
moraš govoriti. So trenutki, ko
moraš govoriti z otrokom, pri-
jatelji, sodelavci, ko moraš na-
drejenemu znati nekaj razloži-
ti. Zato je obvladovanje tovrst-
nih veščin pomembno za vsa-
kogar - ne glede na način živ-
ljenja, stopnjo izobrazbe ali
delo, ki ga opravlja.
Drugo skrajnost pa pred-
stavljajo tisti, ki so tako zelo
»komunikativni«, da govorijo
predolgo, pozabijo na to, da
bi rad tudi kdo drug kaj pove-
dal ali pa med pogovorom
pozabijo na rdečo nit tistega,
kar so hoteli povedati. Skrat-
ka, tudi pri govorjenju je po-
trebno znati najti pravo mero
in se hkrati naučiti tudi nadzo-
rovati.
Kakšna je struktura ljudi,
ki se za udeležbo na trenin-
gih Dale Carnegie najpogo-
steje odločajo?
Struktura je dvojna: prvi so
odprti treningi, na katere ho-
dijo ljudje različnih izobrazbe-
nih struktur, starosti in pokli-
cev, kar se zelo dobro izide.
Drugi pa so treningi, ki pote-
kajo po podjetjih. Po svetu je
vedno več podjetij, kjer so ti
treningi organizirani redno.
Gre predvsem za podjetja, ki
sodelujejo s poslovnimi part-
nerji iz tujine aU pa imajo ve-
činskega lastnika iz tujine. V
tujini je takšen trening namreč
neke vrst pojem, saj veljajo
zanj tudi standardi, povezani s
prostorom in s točnostjo, ki se
jih dosledno držimo.
Najbrž kaže v prihodnosti
razmišljati tudi o tem, da bi
bilo učenje veščin komuni-
ciranja namenjeno tudi širši
javnosti; na primer mladim
v šolah.
Prizadevanja za to so že
tekla in vsi, ki delamo na tem
področju, si prizadevamo, da
bi ti programi postali bolj
dostopni več ljudem. Kličejo
nas namreč tudi mnogi učite-
lji, ki se želijo udeležiti tre-
ningov.
Bogdana Herman je študi-
rala slavistiko, delala na uni-
verzi in na slovenski televizi-
ji. »Moja velika ljubezen je
jezik; tako pisno kot ustno
sporazumevanje.« Zaposlena
je v družbi Socius, veliko lek-
torira, zlasti za gledališke
predstave, ob tem pa poučuje
retoriko na Pravni fakulteti v
Ljubljani. Znana je kot pevka
slovenskih srednjeveških pe-
smi in je lani obeležila 20-
letnico dela na tem področju.
»Doslej sem pela na trikotni-
ku med Grčijo, Islandijo in
Argentino, vmes pa je bilo
okoli dvajset držav. V tem ča-
su sem spoznala, da se v svetu
zelo zanimajo za slovensko
kulturo in da se o tem, kako
svet ocenjuje našo umetnost,
zgodovino in kulturo, pri nas
premalo piše. Mogoče smo tu-
di zato premalo samozavest-
ni.«
Je torej mogoče pričakova-
ti, da bomo čez nekaj let
postali Slovenci kaj boljši
govorniki kot smo sedaj?
O tem sem prepričana, saj
nas bo navsezadnje v to pri-
pravila situacija. Ne samo, da
se učimo teorije - bolj mora-
mo govoriti na več različnih
krajih. Pri nas je vedno več
tako tiskanih kot tudi elek-
tronskih medijev, ki se bodo v
prihodnosti še bolj razvili. Ta-
krat seveda ni dobro, da se
soočiš sam s seboj, se vidiš na
ekranu aU sUšiš in si rečeš: »O,
groza!«. Pa nam tega sploh ne
bi bilo treba reči - če bi le
imeli nekoliko več zaupanja
vase, samozavesti in znanja,
ki ga bomo znali uporabiti
tudi v praksi.
NINA M. SEDLAR
Bogdana Herman
Podjetje BOSlO d.o.o.
objavlja prosti delovni mesti:
PROJEKTANT
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja:
-visokošolska izobrazba strojne smeri,
-opravljen strokovni izpit,
-znanje pri uporabi ACAD sistema,
-znanje angleškega jezika,
-pet let delovnih izkušenj na področju projektiranja.
VODJA KOMERCIALE
Od kandidata se pričakujejo naslednja znanja:
-visokošolska izobrazba,
-aktivno znanje angleškega jezika,
-pet let delovnih izkušenj na področju komerciale.
Vse kandidate prosimo, da svoje vloge z ustreznimi podatki oddajo
na spodnji naslov do 31. 1. 2000. Po prejemu vloge bomo
kandidate povabili na razgovor
BOSlO d.o.o. - Obrtniška ulica 3 - 3220 ŠTORE.
GOSPODARSTVO
7
leto 2000 bo uspešno
Direktor filiale Intereurope v Celju Goran Travner napoveduje še boljše poslovanje in večji tržni delež - Vse več
podjetij želi celovit logistični servis
Celjska filiala Intereurope je v letu
1999 ustvarila dobrih 100 milijonov to-
larjev bruto dobička, vendar direktor
Goran Travner s takšnim finančnim
izidom ni preveč zadovoljen. Kljub do-
bremu poslovanju v zadnjih šestih me-
secih namreč niso mogli nadoknaditi
zaostanka iz prvega polletja, tako da
jim ni uspelo doseči letnega načrta in
zahtev uprave matičnega podjetja.
»Glede na vse trenutne kazalce lahko v
letu 2000 pričakujemo normalno poslo-
vanje, brez pretresov, ki so se dogajali v
začetku preteklega leta,« je prepričan Go-
ran Travner, ki je na čelo Intereurope v
Celju prišel pred dobrim letom. »Vzroki
za slabše poslovanje so bili tako objektiv-
ni kot subjektini. Zaradi izgube posla v
Moldaviji enega od naših velikih komi-
tentov smo imeli kar precejšnji izpad
prihodka, na skromnejše rezultate od
pričakovanih pa so vplivali tudi poeno-
stavljeni postopki ter nižje cene na trgu,
ki so posledica velike konkurence. Sub-
jektivne vzroke je treba iskati zlasti med
zaposlenimi v-filiali.«
Ali to pomeni, da se celjski Intereuro-
pi obetajo velike kadrovske spremem-
be?
Vsekakor se bomo morali kadrovsko
pošteno okrepiti, predvsem z mlajšimi in
ustrezno izobraženimi ljudmi, vendar bo
to dolgotrajen proces, ki ga bomo izvajali
kar nekaj let. Lani se je upokojilo nekaj
delavcev, vendar namesto njih ne bomo
vzeli v službo prav toliko ljudi. Moj načrt
namreč je, da dve prazni delovni mesti
zapolnim le z enim, vendar kvalitetnim
novim človekom. Na takšen način bomo
dvignili storilnost in znižali stroške dela.
Svojevrsten »pretres« je v preteklem
letu pomenil tudi vaš prihod na mesto
direktorja.
Med kolektivom in mano je bilo v
začetku res nekaj težav, ki pa smo jih
uspešno premagali. Mislim, da danes za-
posleni verjamejo vame in me podpirajo.
Sprejeli so nov način nagrajevanja, to je
spodbude za dobro in kazni za slabo
delo, in dejstvo, da delo ni dano samo po
Direktor celjske Intereurope Goran
Travner.
sebi, ampak je treba zares delati in us-
tvarjati dobre rezultate.
Največjih šest komitentov celjske fi-
liale Intereurope, kjer je trenutno zapo-
slenih 88 ljudi, so Gorenje, BSH, Cin-
karna, Unior, Kovinotehna in Comet, s
katerimi opravijo kar 37 odstotkov vseh
poslov. Srednjih kupcev imajo okrog 70
in predstavljajo 43 odstotkov vseh po-
slov, 20 odstotkov pa predstavljajo mali
kupci.
Kako nove razmere na trgu vplivajo
na poslovanje celjske filiale oziroma na
celotno Intereuropo kot največje slo-
vensko špeditersko podjetje?
V Celju že nekaj časa beležimo padec
carinskega posredovanja, ki predstavlja
le še 37-odstotni delež naših prihodkov,
kar je pod povprečjem celotne Intereuro-
pe. Za trenutno poslovanje to sicer ni
dobro, bomo pa zagotovo bolje priprav-
ljeni na čas, ko bo z vstopom Slovenije v
Evropsko unijo carinjenje ukinjeno. Na
račun vse manjšega obsega carinskega
posredovaja bomo morali v prihodnjih
letih postopoma okrepiti druge storitve.
Tako bomo že v letu 2000 delež železniš-
kih in kamionskih prevozov povečali z 22
na 25 odstotkov, skladiščenja z 21 na 22
odstotkov, zbirnega prometa pa' na 15
odstotkov. Prepričan sem, da bo promet
naše filiale kljub veliki konkurenci naraš-
čal, saj imamo s celovito storitvijo, ki jo
nudimo, veliko prednost pred ostalimi
špediterji. Naš največji problem so tre-
nutno skladiščne zmogljivosti. Lastno
skladišče imamo le v Velenju, ki je vedno
polno, v Celju pa že vrsto let neuspešno
iščemo primeren prostor. Upam, da se bo
kmalu tudi to uredilo.
Kako se v Intereuropi prilagajate no-
vi miselnosti in novim načinom poslo-
vanja v podjetjih, ki uporabljajo vaše
storitve?
Prihodnost naše filiale in tudi vseh
tistih špediterskih podjetij, ki bodo preži-
vela hudo konkurenco, vidim predvsem v
celovitem logističnem servisu za komi-
tenta. To pomeni, da bo naš človek »se-
del« v določenem podjetju in opravljal-
zanj vso logistično dejavnost. Takšen si-
stem, ki ga tujina že dolgo pozna, smo
uvedli v zreškem Cometu, še ta mesec naj
bi ga še v Uniorju, želijo pa ga tudi v
Cetisu in Gorenjevi Notranji opremi.
Kako ocenjujete svoje enoletno vode-
nje celjske filiale in kakšno prihodnost
ji glede na razmere v gospodarstvu
celjske regiji pripisujete?
Gospodarske razmere so podobne kot
drugod. Vsa večja podjetja so propadla,
nastajajo nova, manjša, ki pa imajo prav
tako velik potencial in so praviloma zelo
zahtevna. Mislim, da bo filiala v prihod-
njih letih doživljala boljše čase in bo
gotovo povečala svoj tržni delež. Že od
prihoda v Intereuropo sem optimist, saj
sem prepričan, da ima logistična dejav-
nost v Sloveniji vehko perspektivo. Tukaj
mislim zlasti na prednosti novega Global-
nega logističnega sistema, ki bo nastal s
povezavo Intereurope in Luke Koper, na
bolj urejene odnose v skupni Evropi in na
dejstvo, da se vse več podjetij raje ukvarja
samo s svojo dejavnostjo, špediterstvo pa
v celoti prepušča podjetjem, ki so za to
tudi usposobljena.
-   JANJA INTIHAR,
Desetina
poplačana?
Konzorcij savinjskih
hmeljarjev in zadrug naj
bi prejšnji teden poplačal
desetino kupnine za Hme-
zad Kmetijstvo v stečaju.
Kakor je znano, sta po
drugi neuspeli dražbi žal-
skega podjetja upniški od-
bor in stečajni senat sprejel
ponudbo konzorcija, ki je
za nakup pravne osebe po-
nudil 630 milijonov tolar-
jev. Vplačali so desetino
varščine za resnost ponud-
be, do konca leta naj bi
nakazali desetino kupnine;
polovico kupnine naj bi po-
ravnali v 60 dneh po prav-
nomočnosti sklepa, 30 od-
stotkov pa v roku 6 mese-
cev od sklenitve pogodbe s
predložitvijo bančne garan-
cije.
V ponedeljek je stečajni
upravitelj Zlatko Hohnjec
povedal, da vsi postopki te-
čejo normalno, v skladu s
ponudbo, ki so jo posredo-
vali v konzorciju in da
zaenkrat ne prihaja do za-
pletov. US
Golte odpirajo smučišča
Od danes dalje naj bi RTC Golte tudi uradno odprl sezono
Po zagotovilu direktorja
CSA Šport Inženiring Mar-
jana Preloga naj bi danes
tudi uradno začeli smučar-
sko sezono na Golteh.
Kakor je znano, so spomla-
di za Turistično rekreacijski
center Golte (večinski last-
nik je bila Slovenska razvoj-
na družba) zaradi finančnih
težav uvedli stečajni posto-
pek. Za stečajnega upravite-
lja je bil imenovan Zvonimir
Kristijan Mirt.
Center na mozirski planini
je bil prodan na drugi javni
dražbi, ki je bila novembra.
Zanj je 95 milijonov tolarjev
odštela ljubljanska firma
Lespatex. Vedelo se je, da je
center v bistvu kupila itali-
janska firma firma Reden iz
Campo Turrsa, ki ima v lasti
smučišča v Italiji, na Češkem
in Slovaškem. Na dražbi na
celjskem sodišču je bil med
drugimi opazovalci tudi last-
nik južnotirolskega podjetja
Hermanu Reden. Od prodaje
dalje je zgodba dokaj hitro
razvijala: sklenili so dogovo-
re z lastniki zemljišč, kupili
pravno osebo in opravili pri-
mopredajo. Že sredi decem-
bra so iz dneva v dan prela-
gali uradno odprtje sezone,
saj so morali na vseh napra-
vah opraviti ustrezne tehnič-
ne preglede.
Nov lastnik je smučišče
oddal v najem velenjskemu
podjetju CSA Šport Inženi-
ring, ki ga vodi nekdanji di-
rektor Golt, Marjan Prelog.
Velenjčani naj bi s smučiš-
čem upravljali do konca apri-
la, nato pa namerava nov
lastnik vzeti vajeti v svoje
roke. Med drugim je Her-
manu Reden na enem izmed
sestankov v Mozirju napove-
dal uresničenje že več let sta-
rih načrtov: gradnjo štirise-
dežnice, obnovo hotela, veli-
ko vlaganj v druge infra-
strukturiie objekte...
Za celodnevno smuko na
Golteh bo treba odšteti 2.600
tolarjev, za poldnevno pa
1.900 tolarjev; toliko bo ve-
ljala tudi otroška celodnevna
karta, za poldnevno pa bo
treba odšteti 300 tolarjev
manj. Letne karte za 30 ozi-
roma 20 tisoč za otroke so na
prodaj v Žekovcu oziroma v
Grabnarjevi hiši v Mozirju.
Kakor koli že, treba bo poča-
kati na pomlad. Če so se ure-
sničile torkove napovedi Mar-
jana Preloga, potem je od da-
nes dalje center tudi uradno,
po vseh na novo opravljenih
tehničnih pregledih, primeren
za smuko, povsem varen, gle-
de na odlične vremenske pogo-
je (na smučišču že dolgo ni
bilo toliko snega) pa obljublja-
jo tudi idealno smuko.
URŠKA SELIŠNIK
Vrednostni papirji delnišicih družb
8
KULTURA
Ivačic prevzel žezlo
Komorni moški zbor v pomlajevanju in pred novimi izzivi
že tradicionalno silvestro-
vanje Komornega moškega
zbora, ki je že vsa leta na 25.
december, je bilo letos še po-
sebej veselo in hkrati preže-
to s pomenljivim progra-
mom, ki je obujal spomine
na nekaj zelo bistvenih spre-
memb za zbor, ki so se zgo-
dile v preteklem letu. Zbor je
praznoval 50-letnico, dobil
Zlati celjski grb in kar je
najpomembnejše, dolgoletni
dirigent Ciril Vertačnik je s
1. septembrom predal diri-
gentsko palico Samu Ivači-
ču, ki je kmalu pripeljal v
zbor tudi nekaj mladih pev-
cev.
Novo ustoličenje so na bo-
žični dan, potem ko je pred-
sednik zbora Marijan Podgor-
šek osvetlil dogajanje minule-
ga leta in ga je Lojze Selič s
sodelavci podkrepil še s tradi-
cionalno kroniko, tudi simbol-
no izvedli kot ustoličevanje
kralja Sama. Tako je ta obred
tokrat bil namesto klasičnega
krsta, kajti mladi pevci bodo
na krst morali še nekaj časa
počakati. Enakih misli je bil
visoki tribunal tudi za novega
dirigenta, ki ga krst torej še
čaka.
Pred visoki tribunal (Lojze
Selič, Janko Jutriša in Jože
Dimec II.) so prinesli grobo
zbit lesen prestol. Rabelj in
sodni siuga (Božo Godnik in
Ivan Grobler) sta pred tribu-
nal privela novega dirigenta.
Tam je moral prestati hude
preizkušnje in ko je bilo vse
opravljeno, so ga posadili na
trdi prestol, kajti čaka ga trdo
delo. Dosedanji dirigent Ciril
Vertačnik pa je sedel na meh-
ko in udobno sedalo. V rokah
je imel dolgo in trdo dirigent-
sko palico v obliki žezla, Samo
Ivačič pa lepo cvetočo vrtnico.
Izmenjala sta si simbola: od-
slej bo Ivačič z novo palico
trdo delal, da bo nadaljeval
tradicijo zbora, Vertačnik pa
bo počival na lovorikah. Oba
sta dobila tudi kroni, kajti Sa-
mu pripada po položaju, Cicu
pa po zaslugah, hkrati pa je
postal tudi častni predsednik
zbora. Slavnostno ustoličenje
se je dogajalo pred štirimi pri-
čami. To so bili pevci, ki so se
poslovili od aktivnega petja v
zboru: Jože Dimec L, Ivan
Kramer, Ivan Krušič in Peter
Hrastelj. Prejeli so listine, s
katerimi so postali častni člani
Komornega moškega zbora.
Veselemu razpoloženju v
hotelu Štorman se je pridružil
tudi župan mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot s soprogo Simo-
no.
Prijetno vzdušje, rahlo pre-
žeto z nostalgijo in spozna-
njem, da se je nepreklicno za
zbor začelo novo obdobje, je
črpalo moč iz zavesti, da pri-
haja nova genčracija, ki čuti
odgovornost do tistih, ki so
postavili temelje častitljivemu
imenu, a hkrati po svoje do-
življa svoj čas in svoje po-
slanstvo v njem.
DRAGO MEDVED
Foto: MARJAN GREŠAK
zapisovanja*^
Televizija na Iconcu sveta
Piše: TADEJ ČATER
Najbrž nisem edini, ki je <
novo leto 2000 pričakal do-
ma. Dobesedno. Kot Saša Ein- '
siedler v tistem svojem trailer- •
ju za novoletni program na^
največji in najmočnejši ko-;]
mercialni televizijski postaji v '
Sloveniji. Saj veste; zleknjen.]
lepo v naslonjaču. No ja, ne'
vem, če je Saša prehod iz ene-
ga v drugo stoletje - uf, kako:]
zelo dramatično to zveni - res '
preživela doma, toda eno je
gotovo; od tega famoznega \
novoletnega prehoda smo vsi i
skupaj očitno preveč pričaka- I
vali. Ga glorificirali. Ga nare-
dili sami tako zelo famozne- ;
ga. In potem nič. Kot vsaka :
druga noč. Le da je vsako \
drugo noč televizijski pro- 1
gram precej bolj zanimiv, /n J
bolj pester Nobene smešnice. ;
Nobene pocukrane kriminal- 1
ke s silikonskimi brinetkami^-
in muskulaturno bogatimi la- ]
tinosi, ki pištolce za pasom
vrtijo vsaj tako zelo spretno \
kot uteži v fitnes centru. No- '
bene bolnišnične sage z rahlo ■
osivelimi zdravniki in požr- i
tvovalnimi medicinskimi se-
strami, ki so povrhu vsega še i
zelo lepe. Kot da bi jim bilo \
delo medicinske sestre hobi.
Konjiček. Zabava-za čas, ko v '
bolnišnico vstopijo kamere, i
Nič. Nobenega filma, o kate-
rem bi se naslednji dan lahko 1
pogovarjali. Hmm, in kar je ^
najhujše - nobene tekme. No- i
benega dokazovanja obstojaj
boga. Si lahko predstavljate, '
da smo v novo leto vstopili, ne •
da bi se nam s televizijskih -
ekranov smejal Srečko Kata-'
nec? '
So se nam pa zato televizij-'
ski voditelji, ki so se pretvar-]
jali, da bo konec sveta. Da so\
novodobni Noeti, ki so izsto-
pili iz biblije in so svoj pro-]
gram preuredili v ladjo, na i
kateri je menda prostora zai
vse nas. Ja, nekaj debelušnih^-
Američanov so televizijske ka-:
mere CNN ujele na izjavi, da \
bi na konec sveta odnesli s\
sabo svoj televizor in daljinski'
upravljalec. Anketa, pač. In'
to čisto poštena. S poštenimi]
odgovori. Televizija je tista, s*
katero smo želeli pričakati ko- ■
nec sveta. Ki nam je ta konec]
sveta zrežirala. Ampak, hudi-\
ča, kako, ko pa sem že tretji\
dan novega leta naletel na'
vso nasmejano Mojco Mavec,
nenaspano Ivano Šundov... v
Mišo Molk pa sem se zaletel z
belo kavo v roki, ki jo je sku-
hala naša Jožica iz internega
bifeja. Konca sveta očitno ni
bilo. In nobena izmed treh
dam se ni niti za trenutek
pretvarjala, da jim je pote-
gavščine vsaj malo žal. Ali
pa, da so bile same .nategnje-
ne. Njihova Noetova barka je'
izgledala kot pokopališče 20.
stoletja. Kot nekaj, kar je defi-
nitivno za nami. Kot nekaj, s
čimer je treba prekiniti in ne-
mudoma zaživeti novo življe-
nje. Brez vsake sentimental-
nosti in brez vsakega patosa.
Patetika pa v 21. stoletje tako
in tako menda ne sodi. Uf,
vse do prve glasbene oddaje
seveda, v kateri bodo solze
spet tekle v potokih. In do
prve mehiške nadaljevanke,
do prvega trka bogatega plan-
tažnika in revne, toda izjem-
no lepe ter poštene, gospodi-
nje.
Ja, to je ta naš svet. To je to
21. stoletje. To je ta opevani
milenium. To je ta nateg sto-
letja. Še več in bolj natančno;
to je realnost 21. stoletja, real-
nost, ki nam jo pišejo mediji.
Ki o 21. stoletju govorijo s
pozicije 20. stoletja. Ki si svet
v 21. stoletju predstavljajo na-
tančno tako, kot so ga živeli v
20. stoletju, ko so postali naj-
močnejši. In najbogatejši. In
najbolj vplivni. In če so mediji
res tisti, ki producirajo našo
realnost, potem v 21. stoletje
še dolgo ne bomo vstopili. Ker
medijem ni do tega. Ker jim je
bilo v 20. stoletju vse preveč
fino, da bi to svojo pozicijo, ta
svoj status, prepustili komu
drugemu. In samo skozi to-
. vrstno oko kamere je treba
gledati na minuli novoletni
televizijski program. In zato je
bil dober Najboljši. In najbolj
iskren.
Vloga žensk v Cerkvi
Revija Znamenje letos vstopa v tretje desetletje izhajanja
Zadnje dni lanskega leta je
izšla dvojna številka revije
za teološka, družbena in
kulturna vprašanja Zname-
nje, ki jo izdaja istoimenska
založba v Petrovčah. V letu
2000 je prešla v trideseto leto
neprekinjenega izhajanja,
kar je lep dosežek za sloven-
ske razmere periodičnega in
zlasti nekomercialnega ti-
ska.
Uvodni članek je prispeval
Vekoslav Grmič z naslovom
Patriotizem kot človeška bi-
vanjska razsežnost. V njem
nakazuje, kakšna je prava me-
ra patriotizma, kajti škodljiva
sta tako njegovo pomanjka-
nje, kot preseganje. Cvetka
Toth nadaljuje z drugim de-
lom članka Temeljno zaupa-
nje, v katerem obravnava
vprašanje, ki si ga zastavlja
Hans Kung v svo^jem delu Ali
obstaja Bog?, namreč Če je
mogoče nihilizem preseči. Bo-
rut Ošlaj objavlja razpravo
Budizem in narava, v kateri
obravnava tri temeljne pojine
hinduistično-budistične tradi-
cije, ki bistveno določajo razu-
mevanje budističnega odnosa
do narave. Sledijo prevodi iz
revije Concilium: Leonardo
Boff: Cerkev - hierarhija ali
božje ljudstvo, v katerem ugo-
tavlja, da moramo^dpustiti ek-
leziologijo hierarhije in »so-
cietatis« in moramo znova
okrepiti ekleziologijo skupno-
sti in božjega ljudstva. Gre-
gory Baum (Teološka razmiš-
ljanja o oblasti v cerkvi) v
članku sklene misel, da je ob-
last v Cerkvi hkrati potreba in
razsežnost božjega poziva
skupnosti vernikov, hkrati pa
ima ta oblast svoje meje, ki jih
prevečkrat krši. Hermanu
Haring: Pooblastila ženskam
- prihodnost Cerkve je naslov
njegovega članka, ki bralcu
sporoča, da je zahteva žensk
po opravljanju duhovniškega
poklica v prid Cerkvi in njeni
prihodnosti. Mary E. Hunt
(Ženske smo Cerkev), femini-
stična teologinja iz ZDA, piše
o uveljavljanju rimskokatoliš-
kih žensk v duhovniških služ-
bah in v teologiji.
Panika Krajnc Vrečko kon-
čuje drugi del razprave Tru-
barjev jezikovrfi program, v
kateri poudarja, da Trubar
Slovencem ni le dal prve knji-
ge in s tem približal ljudstvu
božjo besedo, temveč je slo-
venski jezik znal približati tu-
di takratnemu plemstvu, ki je
počasi spoznavalo, da je jezik
podložnikov prav tako dorasel
zahtevnejši rabi, na primer
besedilom iz Svetega pisma.
Primož Vresnik objavlja čla-
nek Božična romanca Ksaver-
ja Meška in Kolednica v prozi
Charlesa Dickensa kot prime-
ra stvaritev, ki »vsebujeta ele-
mente ljudskega slovstva, mo-
ralno maksimo, vzgojen po-
duk ter modroslovno sporoči-
lo«.
Rubrika Zapisi prinaša prispe-
vek Skupni odgovori na včerajš-
nja vprašanja (katoliško-prote-
stantska izjava, ki jo je objavil
Publik Forum oktobra 1999) in
Maša za rodoljube pri sv. Barba-
ri v Korenici, avtorja Vekoslava
Grmiča. Predstavljene so tudi tri
knjige: Norbert Stanzel: Die
Geisel Gottes. Bischof Kurt
Krenn und die Kirchenkrise,
Jean Rene Bouchet: Sveti Do-
minik in Eugen Drevvermann:
Ko se nebo dotakne zemlje. Pri-
dige o Jezusovih prilikah.
DRAGO MEDVED
EveresI - gora brez milosti
Knjiga Everest, gora brez milosti je
izjemna monografija in izjemna foto-
monografija, ki je nastala vzporedno
s filmom. Bralci bodo lahko spremlja-
li pot filmskem odprave, v ekipi kate-
re sta bila dva moška in dve ženski.
Njen edini cilj je bil posneti čudovito
in enkratno lepoto najvišje gore na
svetu, posneti dokumentarni film ve-
likega formata.
Ekipa pa se je nenadoma znašla na
prizorišču nesreče, ki je pritegnila vso
svetovno javnost. Zaradi napačne pre-
soje in prevelikega tveganja vodnikov,
zaradi prevelikega števila udeležencev
in njihove neizkušenosti ter prevelike
želje po uspehu, je 10. maja 1996 pod
Everestom v nekaj dneh življenje izgu-
bilo 12 ljudi. Tako sta se načrtovani
vsebini filma in knjige močno spreme-
nili.   Knjiga   predstavlja   protislovja.
zmagoslavja in številne dogodke, ki so
se zvrstili v času ene največjih tragedij
na Everestu. Opisana pa so tudi znans-
tvena dognanja tako s področja geologi-
je, medicine, šerpovske kulture in vero-
vanj.
Poglavja v knjigi si sledijo po klasič-
nem redu: Sanjska gora (predvsem v
domišljiji), Z jaki do baznega tabora (je
naporna pot). Dom na ledeniku (lahko
bi že tu obrnili), Gora, ki je zrasla iz
morja (ni dostopna vsakomur). Trage-
dija (vrhunec drame), Vrnitev v območ-
je smrti (za vse Zemljane), Čomolung-
ma je v meni prižgala luč (vrh Everesta
lahko človeka osvobodi iz ječe ambi-
cij).
Klasičen pa je tudi izbor več kot 130
barvnih fotografij. Everest in drugi vr-
hovi, visoki in strašljivi, pokriti z več-
nim snegom kot kulise v ozadju; napori
v snegu in ledu ter postanki članov
ekipe ter njihovi portreti; življenje in
kultura domačinov, njihovo delo in nji-
hovi obrazi. Ni pa klasična kvaliteta
fotografij v knjigi. So izjemno lepe in
nam povedo prav toliko, kot knjiga sa-
ma v celoti. Pri večini celostranskih
fotografij se bralec - gledalec lahko
ustavi, uživa ali pa premišljuje, se vrača
in prelistavanje ponovi. Tudi drugi og-
led fotografij je doživetje, kot je bilo pri
prvem pregledu.
Založbi Učila d.o.o. iz Križ lahko le
čestitamo, da jim je uspelo tako veliko
delo (256 strani velikega formata) in k
izpolnitvi vseh zahtev National Geo-
graphical Society pri izdaji prevoda.
Originalno besedilo je napisal Brouh-
ton Coburn, prevedla pa Marcello Pro-
tocco in Erik Majaron.
CIRIL VELKOVRH
KULTURA
9
Vzponi in padci Rdečega Icralja
»V življenju so mi očitali marsikaj, a ničesar mi nikoli niso mogli dokazati,« pravi NestI Žgank v knjigi spominov
Nestl Žgank, dolgoletni direktor velenj-
skega premogovnika, predsednik nekdanje
občinske skupščine in častni občan, je ob
praznovanju devetdesetega rojstnega dne
predstavil svojo knjigo Spomini Rdečega
kralja, ki sta jo uredila in napisala Damijan
Kljajič in Vlado Vrbič. Žgank se je ustoličil
kot graditelj mesta Velenja, ki je raslo enako
naglo kot načrti arhitektov. »Redkim je da-
no, da zgradijo mesto,« pravi danes Žgank
in poudarja, da brez udarniškega dela tiso-
čev občanov »socialističnega čudeža« ne bi
bilo.
»Kralj na Betajnovi«, kakor je Žganka nekoč
poimenoval Miha Marinko, se je v preteklosti
mnogim zameril in s temi spomini se bo
verjetno še komu, čeprav zatrjuje, da se je
potrudil čim bolj približati zgodovinski resni-
ci. »Morda sem kdaj do koga pretrd in pre-
strog, toda tudi moji spomini na številne bor-
be, ki sem jih preživljal, so trdi,« meni in tudi
navaja, da je za ceno spodobnega življenja
rudarjev dostikrat tvegal svoj položaj in ugled.
Spomini na razvoj rudnika in rast mesta Vele-
nja izvirajo iz obdobja udarništva in marsikdo
vidi danes dogajanje v drugačni luči, knjiga pa
nedvomno prinaša zgodbo moža, ki ga mesto
nikdar ne bo moglo prezreti. V rudniku so ga
v petdesetih letih sprejeli z nezaupanjem in
odporom, pravi, večina ga je gledala malo
postrani, kot tišlerja, ki jim hoče pamet solit, a
on, ki po mnenju mnogih sodelavcev in inže-
nirjev ni imel pojma o rudarstvu, je vztrajal,
da sta temeljna problema velenjskega rudni-
ka neprimerna odkopna metoda in organiza-
cija proizvodnje. Dnevno so tedaj rudarji na-
kopali od 700 do 900 ton premoga. Novi
direktor je uvedel udarniško delo vseh na-*
meščencev in na dan so skupaj nakopali tudi
do 3400 ton premoga. Postopoma je uvedel
novo odkopno metodo in proizvodnja premo-
ga je bliskovito naraščala. Leta 1955 so nako-
pali že več kot milijon ton lignita, dve leti
kasneje milijon in pol ton, leta 1959 skoraj dva
milijona ton in leta 1965 že skoraj tri in pol
milijone ton premoga. Sočasno z razvojem
premogovništva so rasle potrebe ljudi po so-
dobnem delovnem in bivalnem okolju. Mesto
je dobilo šole, stanovanja, kuhurni dom, prvi
nebotičnik. Na naslovnicah rudarskega časo-
pisa so prebivalce pozivali h gradnji: Radarji,
delavci, kmetje, izobraženci, mladina, matere
in očetje! Neznosne razmere in stiska v obstoje-
čih šolskih prostorih v Velenju vplivajo na
zdravje in učni uspeh naših otrok. Matere so
zahtevale od nas, da založimo vse sile za
izboljšanje teh prilik in zgradimo moderno
osnovno šolo in popolno gimnazijo v Velenju.
Razpisali so ljudsko posojilo za gradnjo pod
sloganom Kdor hitro da - dvakrat da. Z udar-
niškim delom, najobsežnejša je bila regulacija
Pake, so se lotevali vseh projektov, tudi uredi-
tve otroškega igrišča in že prvi dan nedeljske
akcije se je odzvalo 633 ljudi, ki so opravili
1967 delovnih ur.
Novo Velenje so odprli 20. septembra leta
1959, a že nekaj let kasneje je sledil padec
»rdečega kralja«. Nestl Žgank pripoveduje o
svojem velikem razočaranju, ko je kot di-
rektor rudnika moral odstopiti zaradi >višjih
interesov<: »Takrat sem zažgal partijsko iz-
kaznico. Ni me razočarala ideja, ampak
ljudje... V življenju so mi očitali marsikaj, a
nikoli mi niso mogli ničesar dokazati,« pravi
v spominih. Konec petdesetih let je bilo v
Med politiki, s katerimi je imel Žgank
opraviti, so v knjigi podrobneje opisani
Franc Leskošek - Luka, Ivan Maček - Mati-
ja, Miha Marinko, Alojz Ribič, France Po-
pit - Jokl, Kiro Gligorov in Svetozar Vuk-
manovič - Tempo. Dotaknil se je tudi »kar
bogatih in nič kaj prijetnih« izkušenj z
Udbo.
javnosti slišati, da je dobil na rudniku
ogromno nagrado, znašala naj bi milijon
takratnih dinarjev. »Seveda ni bilo res,« pra-
vi Žgank, »res je bilo nekaj drugega: skoraj
vedno sem na sestankih, ki smo jih imeli
izven rudnika, vse stroške hrane in pijače
poravnaval iz svojega žepa, naročilnic sko-
\\v nisem pd/nal.«
K. LEKIČ
Foto: L. OJSTERŠEK
»Nikoli nisem imel računov v švicarskih ban-
kah, nikoli se nisem vozil v dragih avtomobi-
lih in nikoli nisem hodil na dopust v tujino.
Še več, dopusta skorajda nikoli sploh nisem
koristil,« je Nestl Žgank izjavil v spominih,
ki jih je posvetil tistim, za katere je imel
najmanj časa, ženi Vidi in otrokoma.
Rad ima barve
V Šentjurju razstavlja Aleš Nežmah
Prostor bivše občine v Šent-
jurju je bogatejši za kulturno
pridobitev - hodnik, ki vodi v
različne urade in pisarne in
ki navadno kot tak ne služi
ničemur drugemu, je postal
razstavni prostor šentjurske-
ga ustvarjalca, slikarja avtodi-
dakta, Aleša Nežmaha.
Prodajno slikarsko razstavo
je 15. decembra odprla Anita
Kolesa, vodja Sklada RS za lju-
biteljske in kulturne dejavnosti
(ta sklad je nasploh organiza-
tor takšnih in podobnih kultur-
nih prireditev), odprtju razsta-
ve pa je raven s strokovno
kritiko dvignila umetnostna
zgodovinarka, magistra Ivanka
Zaje Cizelj. Aleševo abstraktno
slikanje je označila kot »učin-
kovito rabo barv, črt kot težnjo
po izražanju občutkov«, njego-
vih 16 razstavljenih slik pa raz-
delila na tiste, »na katerih so
posamezni elementi naslikani
samostojno in skristalizirani v
abstraktno celoto, sestavljeno
iz enobarvnih ploskev in oblik«
in na tiste, »katerih poteze so
narejene s poletom in se med
seboj pokrivajo ter povezujejo
v simfonijo vibrirajočih barv, ki
dajejo občutek, da je bila umet-
nikova roka pri izpovedovanju
občutij prepuščena sama sebi.«
Razstavo je z njej primernimi
razigranimi ritmi popestril tudi
mlad šentjurski glasbenik, sak-
sofonist Sebastijan Jug. Ker sli-
ke kot take govorijo same za-
se, obiskovalcem ni preostalo
drugega, kot da jih občutijo in
podoživijo sami, o njih pa ob
prigrizku in vinu z avtorjem in
drugimi obiskovalci izmenjajo
mnenja.
Aleš je razstavljal že v Ljub-
ljani, Celju, šentjurski knjižnici,
v Murski Soboti po likovni ko-
loniji v Lipovcih, v Trbovljah po
koloniji Ex tempore Art Kum.
O svojih vtisih z razstav se
spomni, kako ga je enkrat no-
vinar presenetil, ko ga je vpra-
šal, kakšen vpliv imata okolje
in čas na njegovo slikanje in
kako je izpadel bedak, ko mu
je odgovoril, da so slike odraz
nekega časa, namesto da bi
povedal to, kar sedaj ve, da
imajo slike same sebi namen,
ne glede na čas in prostor, v
katerem so se »zgodile«. Zani-
mivo je tudi njegovo razmišlja-
nje o ustvarjanju, sploh kako
gleda pri slikanju na barve:
»Pomembno je, da imaš barve
rad, da imaš rad to, kar počneš,
pa naj bo to delo, pesnjenje,
slikanje, druženje... Najlepši
občutek se poraja, ko ustvariš
podobo, za katero nisi vedel,
da si jo zmožen narediti.« Na
vprašanje, zakaj ne slika v rea-
lističnem slogu, pa odgovori,
da realizma še v vsakdanjem
življenju ne obvlada in kako ga
naj potem prenese na sliko:
»Ne pravim, da je abstrakten
slog edini pravilen, a drugega
ne znam.«
Aleš Nežmah je tudi pesnik
in v prihodnjem letu bo izdal
pesniško zbirko, nekatere
njegove pesmi pa so bile ob-
javljene že v prvem zborniku
literarnih ustvarjalcev Šent-
jurja.
Kaj je ob razstavi v Šentjurju
povedal? »Normalno je, da
sem vesel, da razstavljam.
Spremljajo me le pozitivni vtisi.
Hvaležen sem Aniti Kolesa, da
je izpeljala to najino idejo pro-
dajne slikarske razstave v stari
šentjurski občini, s tem pa od-
prla možnost tudi kasnejšim
razstavljavcem. Zahvaljujem
pa se tudi pokrovitelju razsta-
ve. Motelu Ribnik.«
Razstava bo odprta do 15.
januarja, po tem pa bo Aleš
Nežmah svoje podobe postavil
na ogled še v Celje, v klub
Zlatorog.
NINA GRADIČ
Grif " 27
Kateri drug naj bi bil uvod-
ni prispevek, kot pogovor s
Tomažem Humarjem, verjet-
no v lanskem letu najboljšim
alpinistom na svetu; pogovar-
jal se je urednik revije Grif
Tadej Golob.
Besedilo in fotografije ob pr-
vem slovenskem kajakaškem
spustu po himalajski reki KaU
Gandaki je pripravil Jure Čeh,
poročilo s svetovnega prvens-
tva v športnem plezanju za leto
1999 v Kranju in pogovor z
zmagovalko Katie Brovm pa
sta pripravila Mateja Pate (be-
sedilo) in Matic Redelonghi (fo-
tografija). Urban Golob je z be-
sedilom in fotografijami pred-
stavil nosače in nošnjo, ki je za
alpiniste eno glavnih in najpo-
membnejših opravil v Himalaji.
Pogovor z Borgeom Ouslan-
dom, zmagovalcem polarnih
točk na Zemlji, je ob njegovem
obisku pri nas pripravila Katja
Kraško. Tadej Golob je objavil
še študijo, ali je mogoče, da sta
angleška alpinista že leta 1924
prišla na sam vrh najvišje gore
sveta; Grega Kresal v besedilu
in Matej Mejovšek v sliki pa sta
premaknila mejo kombinira-
nega plezanja precej više kot
nekoč. Aljaž Andrele nam je
predstavil Maura Boleja - ^u-
buja, simpatičnega Italijana, ki
pa je tudi na pol Slovenec. Da-
vo in Carmen Karničar menita,
da je življenje in popotovanje
po Kamčatki naravnost veU-
častno. Mateja Pate in Urban
Golob sta nam predstavila
»vsebino« zimskega nahrbtni-
ka, Grega Križman in Tomaž
Košir pa sta v tretjem nadalje-
vanju objavila še nekaj navodil
za izbor primernega gorskega
kolesa. Gotovo je po teh navo-
dilih kolesaril po Krasu tudi
Peter Pehani, katerega zelo le-
pe fotografije lahko vidimo v
fotogaleriji te revije, Miha Pri-
bošič pa se je vrnil po 1000
kilometrih potepanja po Čilu.
Matevž Gratlišek je opisal blišč
in bedo prvega svetovnega po-
kala v balvanskem športnem
plezanju, dr. Iztok Tomazin pa
je pripravil opis višinske bolez-
ni, sovražnice vrhunskih alpini-
stov. Tadej Golob nam pred-
.stavlja še Jožeta Lorbeka iz
Škofje Loke, izumitelja avto-
matske zavore pri vrvnem
spuščanju, Viktor Luskovec pa
opozarja na propad Mirtovše-
ga potoka, kot zaščitenega po-
dročja pod pokroviteljstvom
ministrstva za okolje in pro-
stor. Mateja Pate je pripravila
tudi zapis o klasiki slovenske-
ga alpinizma, ko je naveza Be-
lač-Zupan v petdesetih letih
preplezala severno steno Šit. V
prilogi pa lahko preberemo več
alpinističnih novic.
CIRIL VELKOVRH
gutenbergova galaksija
Glasbene zgoščenice v len jižnici
v vsaki knjižnici, kjer dajo
kaj nase, že dolgo ne izposo-
jajo samo gradiv v klasični,
knjižni obliki, marveč sledijo
razvojnim trendom shranje-
vanja informacij in seveda in-
teresom uporabnikov. V ta
namen se v Vaši knjižnici po-
časi, a zanesljivo, gradi zbirka
zapisov na zgoščenkah. Pro-
cedura za njihovo izposojo je
takšna kot pri klasičnih gradi-
vih, uporabnik pa jih ima na
razpolago za teden dni.
V zgoščeni obliki se pojav-
lja vse več priročnikov, slovar-
jev, enciklopedij, preglednih
atlasov, bibliografij in podob-
nega, tokrat pa predstavlja-
mo glasbene zgoščenke.
Zaenkrat je na voljo okrog
200 naslovov, med katerimi
najdemo primerke vseh glas-
benih zvrsti. Od
klasične zborov-
ske glasbe, tako
popularne pri
Slovencih (saj
veste, trije Slovenci zbor), do
filmske glasbe, zlasti glasbe
popularnih filmov ali glasbe,
ki je prerasla film, za katerega
je bila skomponirana.
Od vseh zvrsti je še najbolj
zastopan neuničljivi rokenrol,
še največ tistih bendov in po-
sameznikov, ki so postali tako
rekoč klasiki svojega žanra:
od Aerosmith do Pohce in se-
veda cela vrsta jugoslovanskih
roke rje v Ekatarina V, Bijelo
dugme, Zabranjeno pušenje,
Azra, Prijavo kazalište... Izpo-
soditi si je moč primerke slo-
venske narodnozabavne glas-
be, kot so razni Slaki, Avseniki
itd., slovenske zabavne glasbe
od Čukov, Sokolov, Adija
Smolarja, Kreshna... Seveda iz
resne ustanove kot je knjižni-
ca, ne smemo oditi brez zgoš-
čenk s klasično glasbo - lahko
si izposodimo komplet Moj-
stri klasične glasbe in v stilu
šnelkursa v enem tednu pre-
poslušamo to poučno zbirko.
Čisto svojevrstno glasbo pa
najdemo na t.i. sprostilnih aU
meditativnih zgoščenkah, kot
so Relaxation of the heart in
podobnih, katerih glasba se
označuje za razpoloženjsko in
bojda pozitivno vpliva na člo-
vekovo počutje - priporočljivo
jih je poslušati ob branju pri-
ročnikov za samoizgrajevanje
in samoizpopolnjevanje oseb-
nosti, o katerih je bilo v tej
rubriki že govora.        Bibelj
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Odvisni od vode iz cistern
Skoraj sto gospodinjstev v Vinski Gori mora že več kot deset dni za kuhanje in pitje uporabljati le vodo, ki jo
dovažajo gasilci
Pet dni pred koncem leta, ko je v šaleških krajih močno
deževalo, je po pripovedovanju lerajanov v lokalni vodovod
v Janškovem selu prodrla voda iz odprtih gnojišč. Voda je
od tedaj onesnažena in vsak dan pripeljejo prebivalcem
krajevne skupnosti Vinska Gora gasilci približno pet tisoč
litrov pitne vode. Brez vode iz bližnjega vodovoda je tako
ostalo skoraj sto gospodinjstev oziroma 450 prebivalcev.
Krajani so takoj, ko so zaz-
nali, da ima voda vonj in okus
po gnojevki, obvestili krajev-
no skupnost, občino in pristoj-
ne zdravstvene službe.
Zdravstvena inšpektorja sta
27. in 28. decembra pregledala
vodovod, ki napaja naselje
Janškovo selo, del Vinske Go-
re, del Pirešice in Podvina. Sle-
dila je odločba, v kateri so
prepovedali uporabo pitne vo-
de iz tega vodovoda in odredili
generalno čiščenje in dezin-
fekcijo rezervoarjev. Zapisali
so, da je treba nemudoma za-
gotoviti strokovni nadzor nad
zdravstveno ustreznostjo pit-
ne vode in varnost vodooskr-
be ter v roku sedmih dni dolo-
čiti odgovorno osebo, ki bo
stalno spremljala vprašanja
zdravstvene ustreznosti pitne
vode. V celjskem zavodu za
zdravstveno varstvo smo v to-
rek izvedeli, da voda še vedno
ni zdravstveno ustrezna in da
še veljajo preventivni ukrepi.
Doslej niso zabeležili nobene-
ga obolenja. Službe opravljajo
tekočo dezinfekcijo, kdaj bo
voda iz vodovoda Janškovo
selo spet zdravstveno neopo-
rečna, pa bodo pokazale anali-
ze odvzetih vzorcev vode.
Franc Sever, predsednik kra-
jevne skupnosti Vinska Gora,
je opozoril, da so podobno
večje onesnaženje vode doži-
veli že konec leta 1996, kar
potrjujejo tedanji zapisniki.
Poudaril je še, da je kakovost
vode iz vodovoda Janškovo
selo tudi sicer vprašljiva in da
imajo v krajevni skupnosti
Vinska Gora neoporečen vo-
dovod edino v naselju Lipje,
saj je ta vezan na velenjski
mestni vodovod.
K.L.
Nov mosl za jur jevo
Delavci Cestnega podjetja Celje, ki gradijo most v Loke pri Mozirju, hitijo z delom,
kolikor se le da.
Uradno odprtje mosta je bilo sicer predvideno za novo leto, Mozirjani so nekaj časa celo
pripravljali, da bi ob mostu pripravili silvestrovanje. Neugodne vremenske razmere, predvsem
hud mraz, so kar precej otežile dela. Tako sedaj načrtujejo, da bo most čez Savinjo nared
spomladi, do jurjevega, ko Krajevna skupnost Mozirje praznuje svoj praznik. Nov most, ki bo
veljal približno 130 milijonov tolarjev, bo precejšnja pridobitev ne le za krajane Lok, temveč
tudi za vse obiskovalce Mozirskega gaja. US, Foto: T. TAVČAR i
Golic postal
predstojnik
v Žalcu imajo novega
predstojnika sodnikov za
prekrške. To mesto je prev-
zel sodnik Jože Golič.
Sprememba je posledica
spremenjene zakonodaje,
po kateri je lahko predstoj-
nik le sodnik s trajnim sod-
niškim mandatom, ob tem
pa dosedanji predstojnik Ni-
kola Trivan odhaja v pokoj.
V oddelku je skupaj z admi-
nistrativnimi delavci zapo-
slenih osem oseb, ker pa
ostaja eno od treh sodniških
mest prazno, bo objavljen
razpis za prosto sodniško
mesto. US
Popravek
V prejšnji številki smo v re-
portaži pod naslovom Gos-
pod, to ni prav! v izjavi (pod
fotografijo) navedli napačno
ime. Nainesto Rado Ambrož
se nam je zapisalo Edi Zagoz-
da. Za napako se opravičuje-
mo. M.A.
Bo Stari grad spet pritegnil obisicovalce?
Stari grad nad Celjem je bil
desetletja nazaj po številu obi-
skovalcev v samem vrhu naj-
bolj obiskanih turističnih
točk v Sloveniji, časi, ko je
domovanje Celjskih obiskalo
preko 150 tisoč ljudi v letu, pa
segajo v konec sedemdesetih
let.
Rekorden obisk Starega gra-
du so v Celju zabeležili leta
1979, ko si je grajsko območje
ogledalo kar preko 168 tisoč
obiskovalcev. Po podatkih,
zbranih v Turističnem društvu
Celje, ki je imelo do leta 1990 na
gradu tudi oskrbnika, pa je ži-
vahen utrip znotraj grajskega
obzidja začel zamirati konec
osemdesetih, zlasti pa v devet-
desetih letih. Do leta 1990. ko je
za Stari grad skrbel oskrbnik,
so obiskovalci lahko izbirali
med spominki, vsak dan pa je
bil za grajske goste odprt tudi
Friderikov stolp. V tem času so
se obiskovalci lahko okrepčali
tudi v grajski restavraciji. Stari
grad pa je zlasti preko poletja
veljal za priljubljeno izletniško
točko oziroma popoldanski cilj
sprehajalcev.
V devetdesetih, zlasti pa zad-
nja leta, je Stari grad sicer začel
dobivati lepšo zunanjo podobo,
s prenovo grajskih ruševin pa
so skušali korak držati tudi v
Turističnem društvu Celje, kjer
so za grajsko območje organizi-
rali vodniško službo. Vendar pa
vse odtlej, kar na Starem gradu
ni stalnega oskrbnika, tudi
obisk lahko merijo le na osnovi
ocen. V devetdesetih se je števi-
lo obiskovalcev iz leta v leto
krčilo, vse do predlani, ko je
Stari grad spet gostil nekaj manj
kot 37 tisoč obiskovalcev. Da bi.
nekoč tako zanimiva in mar-
kantna turistična točka, spet
bolj množično pritegnila obi-
skovalce, pa je zagotovo ena od
nalog celjskih turističnih delav-
cev, ki se je morajo čimprej
celovito lotiti. IS
Ena redkih priložnosti, ko se na Starem gradu res zbere množica ljudi, je Srednjeveški dan
zadnjo soboto v avgustu.
Z MOJEGA^KHA
Za črno kroniko
dobri
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, kaj ste vi najprej
prebrali v novem letu, am-
pak mene je pa doletelo pi-
semce moje sestrične Zali-
ke, ki je že drugi dan novega
leta imela bralno abstinenč-
no krizo. No, in je bila takoj
slabe volje. A zakaj? Kar sa-
mi preberite, kaj ji je srce
otežilo in misel zameglilo!
Mar bi počakala vsaj še kak
dan, pa bi se lahko na lastne
oči prepričala, da je Celje s
širšo okolico za Slovenijo še
kako pomembno! Na stra-
neh črne kronike mrgoli ve-
stičk iz naših krajev, čeprav
uradni podatki kažejo, da je
bilo kriminalnih in »kronič-
nih« dejanj kje drugod več
kot v našem mestecu. Hja,
ljubi moji, je že tako, da se
pogled enim na žarečih le-
potah ustavlja, drugim pa
vselej na umazane podrob-
nosti zatava...
»Srečno 2000, ti želim, lju-
ba moja Pika. Je že takšna,
tale naša Kukerlova žlahta, da
se ob praznikih raztrešči nao-
koli, pa potem prazniki dlje
trajajo, ko še vsi zbiramo vti-
se in si jih pripovedujemo. Pa
ti moram reči, da mi je to kar
všeč.
Letos naši dolenjsko-belo-
krajnski veji ne bo treba poro-
čati, saj smo že v prvem slo-
venskem časopisu leta 2000
lahko prebrali, kako so se
imeli. Za naše pa obe dobro
veva, da niso bili v tisti osam-
ljeni peščici na trgu, ne, zago-
tovo so mlademu letu naza-
dravljali v kakšni od zidanic.
Za razliko od nas v knežjern
mestu, ki smo vsaj simbolno v
novo tisočletje vkorakali pod
milim, z zvezdami, praznični-
mi lučkami, iskricami in prav
za prelom leta še z lepim og-
njemetom razsvetljenim ne-
bom. Lepo je bilo v Celju, žal
mi je le, da se nismo srečali, pa
kaj, ko bi v množici na Trgu
Celjskih knezov in na Prešer-
novi dve četici, kakršni sta ob-
likovali naši veji družine in
prijateljev, lahko trčili skupaj
res le po naključju.
Pa si le ne morem kaj, da ne
bi čisto na pragu mladega leta
tudi malo ponegodovala. O,
kako sem bila vesela, ko nam
je novoizvoljeni župan konec
leta 1998 obljubljal vrnitev Ce-
lja na zemljevid sedanjosti,
konec lanskega leta pa še, da
bo Celje postalo sodoben bi-
ser na Savinji! Sploh, ker se je
v prvem letu svojega župano-
vanja iz pesimista, vsaj kar se
turističnega razvoja našega
mesta tiče, prelevil v zmerne-
ga optimista... Pa ni dovolj, da
gredo z njim vštric le sodelav-
ci. Tudi, če bomo pritegnili še
vsi Celjani - v kar moja dvom-
ljiva duša le stežka verjame -
bomo še vedno capljali na
mestu. Ostajali pri tem, da
smo prvi na vasi, v mestu pa
za nas nihče ne ve, ker ne sliši
oziroma ne prebere o nas niti
stavka... Ker ne pozna našega
zemljevida.
Pa sva tam, na začetku ali
koncu mojih slabih misli ob
vstopu v mlado leto. Ko sem
namreč na prvega in drugega
dne mladega leta vsa ihtava
spremljala TV in brskala po
časopisju, no, časopisu, saj je
kot prvi v letu izšel le en
časnik, sem bila razočarana.
Pa ne zato, ker kot prva novi-
ca nikjer ni glodal hrošček,
njega že tako ali tako nismo
resno jemali vse odtlej, ko
smo v službi in doma poskr-
beli za »nadgradnjo« naših
ljubih računalnikov, in tudi
zato ne, ker si je ruski Jelcin
po svoji meri še za slovo iz-
bral simboličen datum. Razo-
čarana in žalostna sem bila
zato, ker Celja ni bilo nikjer!
Smo izvedeli, kako je bilo v
Ljubljani - no prav, saj je naša
prestolnica. A če so nam po-
vedali tudi, kako je bilo na
Obali, v Mariboru, Murski So-
boti, na Dolenjskem in Go-
renjskem, bi se, zaprmej,
spodobilo, da bi se z vsaj kak-
šnim stavkom dotaknili tudi
našega mesta. Kaj misliš? Ta-
ko pa smo za slovo od stare-
ga in v pozdrav mlademu letu
od vsega celjskega na T V za-
slonu imeli le celjskega vodi-
telja...
Pa se mi je takoj oglasil
hrošček, za katerega moji
pravijo, da niina nič opraviti s
tisočletjem. A tudi ri misliš, da
bi se Celje v medijih kaj hitro
pojavilo, če bi razposajena
množica demolirala Narodni
dom ali če bi mladci za Za-
morcem zakurili krčmo ali če
bi ljubosumen soprog zadavil
svojo preveč praznično raz-
položeno družico? No, mor-
da tudi, če bi celjskim porod-
ničarjem uspelo, da bi prehi-
teli ljubljansko Ano! Kaj mi-
sliš, zakaj?
Lep pozdrav in za konec še
ena odprta želja, da se ti, tvoje-
mu Kukerlu in obema gospodi-
čema v letu, ki smo ga začeli,
zgodi vse tisto, kar ti privoščiš
meni, mojemu Kukerlu in obe-
ma gospodičnicama,
tvoja sestrična Zala.«
P.S.: Sem Zaliko takoj po
telefonu poklicala in ji zabi-
čala, da ne sme biti jezna
(samo) na medije in novinar-
je, ampak da mora namesto
jeze same prijazne želje proti
občinski stavbi pošiljati, da
bodo tam zmogli dovolj ener-
gije za šarmiranje ne samo
domačih meščanov, temveč
tudi širnega slovenskega ob-
čestva. V novi dobi, ko bomd
vsi na duhovni pogon, bi red-
ne energetske pošiljke agre-
sivne prijaznosti morda po-
magale, da bi se še kje drugje
znašli, ne le v črni kroniki...
REPORTAŽA
11
Šepet in kričanje telesa
Jeff Romanowski je predstavil metodo prepoznavanja in zdravljenja bolezni - Izpraznimo um in prisluhnimo sebi
»Levo uho imate rahlo dvig-
njeno, kar pomeni, da vam
primanjkuje ravnovesja.
Vratne mišice so skrčene, to-
rej imate težave pri komuni-
ciranju. Leva noga je rahlo
naprej - vaš ženski del želi
stopiti naprej, v življenje, ven-
dar ga v vas globoko zakore-
ninjeni moški del zadržuje
nazaj. Predel trebuha in bo-
kov govori o odgovornosti.
Levi bok je malce nagnjen,
odgovornosti v vašem življe-
nju ni dovolj. Ste človek, ki ne
more opraviti s preteklostjo,
to se pozna na drži vašega
hrbta in težave imate z noga-
mi. Ponmite, da nič, kar se
dogaja ali kar sem rekel, ni
resnično. Kako nama gre?«
Tak monolog so Celjani v
začetku lanskega novembra
poslušah v dvorani Celjskega
doma, ko je na povabilo Mire
Vasilič, predsednice Yoga
društva Mushindokai, prvič v
Sloveniji gostoval Jeff Roma-
nowski iz Connecticuta v ZDA.
Ko je še opravljal delo fiziote-
rapevta, ga je nekoč, pred šesti-
mi leti, obiskala ženska z mul-
tiplo sklerozo. »Legla je na po-
steljo in rekel sem ji, naj pravil-
no zadiha. Začela je in potem je
dihala vedno globlje; dih se
sploh ni prekinil. Prihodnji dan
so jo pripeljah še enkrat in spet
je dihala, jaz pa sem, ne da bi
vedel, kaj se dogaja, z rokami
pritiskal na razUčne dele njene-
ga telesa in ji tako sproščal
mišice. Po končani terapiji je
vstala in namesto z invalidskim
vozičkom je šla domov z lastni-
mi nogami,« je predavanje v
Celjskem domu pričel Jeff Ro-
manowski, ki poudarja, da dol-
go potem, ko je metoda začela
delovati in je delovala še na-
prej, na številnih drugih ljudeh,
ni vedel, kako bi delovanje tak-
šnega načina zdravljenja poja-
snil. »Ne gre za terapijo, ocena
bolezni, ki jo postavim, ko vi-
dim položaj človekovega tele-
sa, ni medicinska diagnoza,
temveč je samo moje mnenje.
Ko ugotovim, v čem je težava,
zdravim s pritiskom, pri čemer
sam pravzaprav ne naredim
nič drugega. Vse, kar storim je,
da človeku povem, naj pravil-
no diha, s pritiskom, ki ne sme
biti ne premočan in ne prera-
hel, pa skušam sprostiti mišice
v telesu. Ob tem se sprosti tudi
delovanje analitičnega uma in
do izraza končno pride sen-
zualnost, izvirno občutenje te-
lesa brez prevar, ki nam jih
pripravlja naš razumski del,«
pravi Jeff Romanowski. Lep
moški je, izrazito visok, velike
oči še poudarjajo skrivnostno
privlačnost njegovega obraza.
Roke in noge so skorajda neso-
razmerne z njegovim telesom;
očitno ima težave s kupova-
njem srajc prave veUkosti...
Dolgi prsti, ki spominjajo
na prste znanega slovenske-
ga kantavtorja, so, pravi, za-
radi dolgoletnega dela že po-
polnoma izrabljeni, zato ma-
saže in pritisk na mišice pri
ljudeh v zadnjem čas opravlja
s podlaktjo. »Človek občuti
notranjo govorico svojega te-
lesa. To se zgodi šele takrat,
ko um ne deluje več tako kot
ponavadi in šele takrat lahko
začutimo, kaj je tisto, kar nas
zavira, katere so blokade, ki
jih imamo,« pravi Jeff.
Občutki
»Civilizacija nas usmerja v
to, da v življenju najbolj pou-
darjamo delovanje uma.« Jeff
je prepričan, da je prav um
izvor, iz katerega prihajajo v
nas globoko zakoreninjene
zavore iz preteklosti, kar se
pozna predvsem na telesu.
»Če vas je, ko ste bili mladi,
tepel oče, si boste sedaj ver-
jetno izbraU partnerja, ki bo
podoben očetu. Ta človek vas
lahko ima rad, lahko vam go-
vori samo lepe stvari, vendar
bo vaše telo v njem čutilo
predvsem očeta. In ker se telo
pred udarci zaščiti tako, da se
skrči, bo po petih ali desetih
letih življenja s tem človekom
vaše telo zelo verjetno skrče-
no - vi pa ne boste vedeli,
zakaj je tako...«.
Tako pravi Jeff, katerega
metoda zdravljenja je usmer-
jena na to, da človek ustavi
delovanje analitičnega uma in
ozaveščanje bolečin in občut-
kov iz preteklosti prepusti
modrosti telesa. »Telo ve, kaj
je dobro in kakšna je pot do
zdravja, zato se odziva samo.
Telo nam, tudi s fizično bole-
čino, nenehno govori, da je
nekaj narobe, vendar smo ta-
ko obremenjeni z delova-
njem uma, da ne znamo pri-
sluhniti notranjim občutkom
ali pa se, če so ta vendarle
premočna oziroma je boleči-
na prevelika, trudimo, da bi
jih čim prej zatrli.«
Tako ljudi in zdravljenje
doživlja Jeff, ki pravi, da veči-
na ljudi k njemu ne prihaja z
željo, da bi ozdraveli, temveč
zato, da bi jih potolažil. »Bis-
tvo terapije, ki jo opravljam
na človeku, je v tem, da se ne
trudim česar koli popravljati
ali nadzorovati, saj nisem
zdravnik. Pravzaprav sem le
vodnik, ki lahko odpre poti,
zaradi katerih človek ponov-
no najde stik s seboj in ozave-
sti svojo bolečino, ne glede na
to, ali je bolečina fizična ali
psihična.«
Ali lahko terapija, za katero
še leta potem, ko jo je oprav-
ljal, ni našel razlage, še vedno
pa je tudi brez imena (mogo-
če jo bo imenoval kar »terapi-
ja Romanovvski«, razloži med
pogovorom dan po predava-
nju) pomaga vsem ljudem?
»Pomaga lahko le tistim, s
katerimi dobro plešem.« Spet
se skrivnostno nasmehne,
kar gre pripisati izjavi iz prejš-
njega večera. Ljudem, ki so ga
prišh poslušati, je namreč po-
vedal, da v resnici sploh ne
pleše rad in da je edini ples, ki
ga lahko »potegne vase«, vrti-
nec občutkov, ki se zgodijo
med njim in človekom, ki ga
skuša zdraviti.
Delik
Najprej pogled na človeko-
vo držo, posamezne organe
in telo v celoti. Ocena stanja in
vprašanje, ali to, kar je pove-
dal, vsaj približno drži. Ko si
ustvari mnenje, človeka pro-
si, naj leže. Sezuje mu čevlje
in si ga še enkrat ogleda. Za-
prosi ga, naj začne globoko
dihati. Globok vdih in izdih...
vdih, izdih... Je namen, doseči
nekakšno stanje »praznosti«
možganov, enak kot pri me-
ditaciji? »Pri meditaciji človek
praznino začuti med samim
meditiranjem, ko je obred
opravljen, se.praznina, ki oči-
sti um, izgubi, vendar se je
meditant zaveda.« Pri Jeffovi
metodi pa pride do izpraznje-
nja »analitičnega uma« šele
po nekaj terapijah in to le
zato, da se notranjost telesa
lahko brez motečih valovanj
uma zares posveti sama sebi.
»Nekateri ljudje se s takšnimi
občutki med terapijo srečajo
prvič in za marsikoga je lahko
zelo boleče,« pravi Jeff in do-
daja, da se dostikrat zgodi, da
začne človek med terapijo jo-
kati, se smejati, kričati... »Ta-
krat pridejo na dan občutki iz
preteklosti, vse tiste zavore,
ki smo jih nosili v sebi. Naš
um je namreč poln prepri-
čanj, ki so največkrat nere-
snična, vendar jih nosimo s
seboj. Ko jih enkrat prepoz-
namo, vemo, od kod bolečina
in šele takrat lahko storimo
nekaj za to, da bo izginila,«
pravi Jeff, ki meni, da je edina
resnična stvar v ljudeh njiho-
vo pristno občutenje dogaja-
nja v lastni notranjosti. »Tudi
čustva so stvar uma in lahko
varajo; prav tako kot misli
same. Le telo oziroma doga-
janje v nas je tisto, ki ne laže,
čeprav največkrat pozabimo,
da sploh obstaja in tako lahko
v nizu neresničnih prepričanj,
ki so polne bolečin in strahu,
preživimo vse življenje.« Jeff
pravi, da sta najpogostejši te-
žavi ljudi na Zahodu strah
pred odgovornostjo in nera-
zrešeni občutki iz preteklosti.
»To se pozna na predelu tre-
buha in bokov; tam, kjer so
boki v neravnovesju, to po-
meni, da človek ni pripravljen
sprejeti odgovornosti zase ali
pa, da si je naložil preveč od-
govornosti za svoje bližnje,«
pravi Jeff.
Prihodnost
V šestih letih, odkar je »te-
rapija Romanovvski« pričela
delovati, je Jeff opravil terapi-
jo z 10 tisoč ljudmi. V zadnjih
letih ga vabijo po različnih
državah sveta, kjer ob tem,
da predava in opravlja terapi-
jo, svoje znanje, za katerega
še zdaj ne ve, od kod ga je
dobil, prenaša tudi na druge
ljudi. Ob tem, da je prepoto-
val vso Južno Ameriko (med-
tem, ko je problem prebival-
cev Zahoda in Severa mišlje-
nje, imajo na Jugu največ te-
žav s poplavo neobvladanih
čustev), ZDA in skoraj vso
Evropo, je delal v Bosni in že
večkrat v Zagrebu, kjer redno
pripravlja izobraževanja.
Tam sta se spoznala z Miro
Vasilič, ki se je udeležila teča-
ja, med katerim za delo po tej
metodi usposablja nove tera-
pevte.
»Po vsakem tečaju ali pre-
davanju z organizatorji izme-
njamo izkušnje in občutke,
saj me vedno znova zanima,
kaj menijo o mojem delu in
predvsem, kako so ga spreje-
li,« pravi Jeff in doda, da že
dolgo ni srečal tako zelo od-
prtega občinstva kot med
predavanjem v Celju. V to
mesto se bo ponovno vrnil
pomladi, ko bo pripravil pre-
davanje in tečaj za tiste, ki si
želijo naučiti se zdraviti s po-
močjo »terapije Romanovv-
ski«. Se lahko tovrstnega
zdravljenja nauči vsakdo?
»Tehnike da, občutenja, ki je
pri tem delu zelo pomembno
tako za terapevta kot za pa-
cienta, pa se lahko nauči bis-
tveno manj ljudi. Med tečaji,
kjer se učimo terapije, sku-
paj z bodočimi terapevti na-
mreč osveščamo lastne ob-
čutke, zavore in notranjost in
vse skupaj je lahko zelo bo-
leče. Le tisti, ki lahko prepoz-
na oba vidika bivanja - tako
lastnega, notranjega, kot tudi
zunanjega, lahko postane
pravi terapevt,« pravi uteme-
ljitelj »terapije Romanovv-
ski«. Le tisti, ki zna prisluhni-
ti sebi, lahko zares razume
tudi druge. In le ta, ki si lah-
ko pomaga sam, lahko ure-
sniči željo ali moč, da bi po-
magal drugim. Zato je zelo
pomembno, da ozavestimo
in zares dobro poznamo ta-
ko dobre kot slabe plati sa-
mih sebe. In da se ne bojimo
čutiti.
»fc NINAM. SEDLAR
12
REPORTAŽA
Z jokom v novo leto
vajset minut čez polnoč se je v leto 2000 y celjski porodnišnici rodila živahna Aleksandra
Silvestrska noč 1999/2000
je bila v celjski porodnišnici
podobna vsem minulim no-
čem ob koncu leta in prihodu
novega. Dežurno ekipo ni
motil prehod v številko 2000,
kajti svoje delo opravljajo vi-
soko profesionalno in huma-
no ne glede na datume in leta.
Prva Slovenka v letu 2000 je
zajokala v ljubljanski porodni-
šnici, dvajset minut čez polnoč
pa so to doživeli tudi v celjski
porodnišnici. Sreča se je na-
smehnila 37 letni Marinki Spa-
seski iz Sevnice, ki je rodila
zdravo in živahno punčko Alek-
sandro, težko 2940 gramov in
veliko 47 centimetrov. Aleksan-
dra je prava korenjakinja in se
ni dala motiti niti med novolet-
nim obiskom, 2. januarja 2000
ob 9. uri dopoldne, ko smo
pripravili tradicionalno, zdaj že
35. akcijo Novega tednika in
Radia Celje z novoletnim obi-
skom v celjski porodnišnici.
Aleksandra se ni ozirala na
množičen obisk številnih spon-
zorjev, gostov, pacientov in
zdravniškega osebja, fotorepor-
terjev in televizijskih snemalcev,
ampak si je z močnim jokom
zaželela maminega mleka in ga
je tudi dobila. Najprej z desne
strani in ker je bilo premalo, še z
leve. Pred vsemi! Naj se ve, kdo
je tukaj pomemben.
Pri petintridesetem obisku
v celjski porodnišnici so so-
delovali: Trgovsko podjetje
MODA Celje, Banka Celje, Zla-
tarstvo Ivan Kragl Celje, Tro-
pic kafe Žalec, Cvetličarna Oc-
virk Celje, slikarji Srečno
Škobeme, Niko Ignjatič s
hčerko Niko in Januš Šešljar,
Hudournik Celje ter NT-RC.
Če bo Aleksandra, ki jo doma
čakata 16-letna sestra Suzana in
14-letni brat Igor, da o pono-
snem očku sploh ne govorimo,
tako odločna tudi kasneje v živ-
ljenju, se ji obeta lepa kariera.
Srečna mamica Marinka pa je
prepričana, da bo mala Alek-
sandra imela doma vse tisto,
kar otrok potrebuje, toplino, le-
po okolje in varno roko za pot
iz otroštva v odraslost.
Zadnji porod so v celjski po-
rodnišnici imeU 31. decembra
1999 ob 19.28, ko je rodila Du-
bravka Podhraški iz Velenja de-
klico Niko, ki jo doma ob očku
čaka še petletni bratec Siniša.
Na drugi porod v letu 2000 pa
so v celjski porodnišnici čakali
do 3.12, ko je prijokal na ta svet
fantek Tilen, ki ga je rodila Anita
Lipnik iz Rogaške Slatine. Tudi
Tilen ni prvorojenec, saj si ga je
že ogledala dveletna sestrica
Dominika in je bila z bratcem
čisto zadovoljna.
Vse tri srečne mamice so bile
navdušene nad imenitnim no-
voletnim sprejemom in darili
ter novo pesmijo Otroci tisoč-
letja, ki sta jo napisala Viki Ašič
in Ivica Cvikl, prvič pa izvedli
trio Vikija Ašiča in vokalna sku-
pina Trs. Skladbica je bila po-
sneta v studiu MIMIK Mira
Kluica v Libojah, nekaj izvodov
CD z novo pesmico pa je bilo
po zaslugi Stanka Zakelška, di-
rektorja gradbenega podjetja
Hudournik Celje, podarjenih
med srečne mamice in osebje
celjske bolnišnice.
Predstojnik ginekološko -
porodniškega oddelka v celj-
ski porodnišnici prim. Vladi-
mir Weber, je v nagovoru ve-
sel povedal, da se število po-
rodov po nekaj letih nazado-
vanja ponovno viša. Leta 1997
so imeli" 1732 porodov (878
deklic, 877 fantkov, 23 dvojč-
kov, pri porodnih pa je bilo
navzočih 457 očetov), leta
1998 je bilo 1808 porodov
(984 - 848 - 24 - 547) in lani
1827 (963 - 881 -17 - močno pa
se je povečala prisotnost oče-
tov-na številko 798).
Prijetnega dogodka so se
udeležili župan mestne občine
Celje Bojan Šrot, direktor Celj-
ske bolnišnice Samo Fakin,
strokovni vodja bolnišnice Ce-
lje Štefan Tiselj in direktorica
Trgovskega podjetja MODA
Celje Majda Krumberger, ki je
vse od začetka sponzor novo-
letne akcije obiska v celjski po-
rodnišnici.
Vsi, ki ste bili PRVI rojeni v
celjski porodnišnici v zadnjih
35 letih, napišite na dopisnico
svoje podatke (ime in priimek,
točen naslov, telefon, leto rojs-
tva) in nam Jih pošljite na
uredništvo NT-RC, Prešernova
19, Celje, s pripisom »Novolet-
no srečanje«. Za najmlajše naj
dopisnico izpolnijo starši. Na
prijetnem srečanju bi se radi
še enkrat sestali in pogovorili
o vašem življenju. K akciji va-
bimo tudi ostale, ki poznajo
prvorojence, da jih o naši akci-
ji obvestijo.
Slike, ki bodo krasile hodni-
ke ginekološko - porodniškega
oddelka, so tokrat prispevah
Srečno Škobeme, Niko Ignjatič
in prvič tudi Januš Šešljar, so-
delovala pa je tudi Ignjatičeva
hčerka Nika, ki je podarila sli-
ko, ki jo je narisala lani v otroš-
ki koloniji.
Za posebno presenečenje je
poskrbela Pavlina Repar iz Ko-
šnice, ki je pred 35 leti prva
rodila v novem letu in tako
nekako zakoUčila^našo uspešno
alccijo, ki je nima nobena druga
slovenska porodnišnica. S Pavli-
no Repar je bil tudi takrat rojeni
sin Andrej v spremstvu svojega
starejšega srna Jureta.
Prijetno srečanje se je konča-
lo z željo, da bi spomladi ali
poleti končno le prišlo do sre-
čanja vseh prvorojencev v celj-
ski porodnišnici v 35 letih, ki so
bih dobitniki priznanja Trgov-
skega podjetja Moda in NT-RC.
Na svidenje v torek, 2. ja-
nuarja 2001, ob 9. dopoldne!
TONE VRABL
MiMttllMH Foto:SHERPA
Od leve: Anita Lipnik s Tilnom iz Rogaške Slatine, Dubravka Podhraški z Niko iz Velenja in Marinka Spaseski z Aleksandro
iz Sevnice.
Srečko Škobeme se s slikarstvom ukvarja že trideset let, polovico te dobe pa obiskuje celjsko
porodnišnico in podarja svoja dela. Sliko sprejema predstojnik prim. Vladimir Weber.
Andrej Repar, prvorojenec pred 35 leti, je v naročje strokovno prijel malo Aleksandro (kako
tudi ne, saj ima doma ob sinu Juretu še štirimesečnega dojenčka!), ob njem sta (levo) Majda
Krumberger in (desno) Pavlina Repar.
REPORTAŽA
13
Nagajivi žareJc in
indi jsiii ples
V plesni šoli Harlekin je gostoval Ujwal Bhole iz Indije, ki celjske otroke uvaja v skrivnosti indijskih plesov
Ples je v Indiji umetniški
izraz človeškega življenja. Je
izraz skozi telesno gibanje, so
geste rok, nog, izraz obraza,
kostum, nakit, ličenje... Ples
pomaga človeku izraziti vese-
lje in različna razpoloženja ter
čustva s pomočjo ritma in me-
lodije.
Ujvval Bhole je poklicni Bha-
rat-Natyam umetnik, ki je iz
plesa diplomiral na univerzi v
Bombayu, med in po študiju pa
se je učil pri šte\dlnih znanih
učiteljih tega plesnega stila v
Bombayu in Madrasu. Ujwal
Bhole nastopa po vsem svetu, v
Slovenijo pa je prvič prišel leta
1995 in od takrat, na povabilo
Plesne zveze Slovenije, še tri-
krat. Konec oktobra je bil že
tretjič gost plesne šole Hariekin
iz Celja, kjer je, na povabilo Ane
Vovk Pezdir, prvikrat pripravil
pouk indijskega plesa, name-
njen otrokom.
»Že po prvem tečaju smo vide-
li, da otroci takšen način učenja
plesa in skladnosti gibanja do-
bro sprejemajo, navdušeni pa so
bili tudi starši«. Zato se je Ana
Vbvk Pezdir odločila, da bo Uj-
wala v Slovenijo ponovno pova-
bila prihodnje leto. Med tokrat-
nim obiskom je v Celju poučeval
skupino otrok, starih od šest do
trinajst let, pripravlja pa tudi
nekaj predavanj m predstavitev
indijskega plesa za odrasle. Iz
Slovenije je odšel v Italijo, kjer je
imel ob plesnih tečajih tudi tečaj
joge, konec novembra pa se je
vrnil v Indijo, kjer je pomemben
del njegovega ustvarjanja delo s
sirotami ter s slušno prizadetimi
otroki.
Sedem sKlov
Ujwal Bhole poučuje enega
od sedmih klasičnih stilov indij-
skega plesa, Bharata Natya^, ki
je značilen za južne predele
Indije. »Začetki tega plesa segajo
v čas 1500 let pred Kristusom, v
začetku pa je bil to skrivni ples,
ki so ga plesali samo v templjih
kot obred čaščenja bogov. Tako
je bil hkrati opravljen obred ple-
sa in molitve, s katero se plesalec
poistoveti z božanstvom.«
Šele, ko se je Bharata Natyam
iz templjev preselil na kraljevske
dvore, so ga začeli gojiti kot
zabavo in umetnost. Tako kot
balet na Zahodu, je tudi Bharata
Natyam podrejen strogim pravi-
lom, ki so bila prvikrat zapisana
v besedilu o drami. Beseda Nat-
yam namreč pomeni ples in
hkrati dramo, ki v Indiji enako-
vredno združuje ples, glasbo in
govor Vse geste in gibi pri indij-
skem plesu imajo natančno do-
ločen pomen, ki ga domačini
seveda dobro poznajo in znajo
prebrati. Tako plesalec s pomoč-
jo plesa občinstvu predstavi ce-
lotno zgodbo, učenje plesa pa je
v prvi vrsti sestavljeno iz prepoz-
navanja gibov, saj se je le tako
niogoče naučiti »pripovedi«, ki
jo plesalec zapleše pred občins-
tvom. V Indiji je sedem klasičnih
plesnih stilov, v svetu pa je poleg
Bharata Natyam najbolj znano
plesno gledališče Kathakali, ki s
plesno igro pripoveduje pred-
vsem zgodbe iz najbolj znanih
indijskih epov, kakršni sta Ra-
majana in Mahabharata. V teh
»dramskih plesih« nastopajo v
glavnem moški, ki so oblečeni v
razkošne kostume in močno na-
ličeni. Ob pripovedi in izrazitem
pomenu glasbe igra pomembno
vlogo predvsem ritem, ki ga mo-
ra, pravi Ujvval Bhole, vsak ple-
salec najprej razumeti in obvla-
dati. Predstave, v katerih so
združeni ples, glasba in dram-
sko besedilo, v Indiji ponavadi
igrajo na prostem, skoraj nikoli
pa ne trajajo manj kot tri ure.
Ujvval Bhole se s plesom ukvarja
petnajst let. »Takrat sem ples
študiral, vendar to še zdaleč ne
pomeni, da sem se vsega naučil.
Učim se vsak dan znova, ples je
področje, ki mu nikoli ne pri-
dem do dna. Merilo, da je to, kar
delam, pravilno, je moje osebno
zadovoljstvo, občutek sreče in
notranjega miru, ki ga začutim,
ko plešem ali poučujem ples,«
pravi Ujvval, katerega oče je dok-
tor medicine in učitelj joge. In
kakšen način je Ujvval prišel v
stik s Slovenijo?
»Leta 1994 je v kraj, v katerem
živim, prišel mlad zdravnik, psi-
hiater Borut Lesjak iz Ljubljane,"
ki se je v kraju, kjer živim, devet-
najst mesecev učil jogo. Spopri-
jateljila sva se in se ves čas veliko
pogovarjala o plesu in jogi, pri-
povedoval pa mi je tudi o svoji
deželi, Sloveniji, za katero do
takrat še nisem slišal. O Evropi
vemo v Indiji veliko, za Sloveni-
jo pa žal še marsikdo ne ve. Ko
sem se leto pozneje odpravil v
Italijo, sem o tem obvestil Boru-
ta, ki mi je dejal, naj ga obiš-
čem,« se Ujvval spominja prvih
stikov s Slovenijo, deželo, ki ga
je pozneje očarala.
Plesizicušnje
Posamezni plesi v Indiji ob
tem, da pripovedujejo dramsko
besedilo, predstavljajo lokakio
kulturo in način življenja. So
razlike med tipi gibov in glasbe,
kajti indijska klasična glasba
ima dva različna načina, tistega,
ki je značilen za jug in glasbo, ki
jo izvajajo med plesi v severnih
pokrajinah. Ujvval Bhole pouču-
je tako imenovani Pior ples ozi-
roma ples izkušnje. »To je ples,
pri katerem uporabljamo poezi-
jo, tako da je ples v marsičem
odvisen od jezika. Besedila, ki
jih izrazimo s plesom, so najpo-
gosteje napisana v sanskrtu, bis-
tvo vseh pa je, da z njimi izraža-
mo indijsko religijo in kulturo,«
pravi Ujvval in poudarja, da je
velik udarec za indijsko kulturo
tudi to, da je sanskrt danes mr-
tev jezik; uporabljajo ga le še
tisti, ki preučujejo ali prevajajo
stare verske, zgodovinske in filo-
zofske spise.
»Žal tudi v Indiji danes vse
preveč hitimo za angleščino, s
katero se lahko sporazumevamo
tudi z ljudmi iz drugih dežel,
naši izvorni jeziki pa na račun
tega izumirajo. Vendar tisti, ki se
zanimajo za tradicionalne vidike
plesa in drugih umetnosti v Indi-
ji, še vedno uporabljajo in razu-
mejo sanskrt, v katerem so bila
napisana vsa pomembnejša in-
dijska besedila. Tako se še danes
učijo sanskrta, vendar ga tisti, ki
ga ne uporabljajo, žal kmalu
pozabijo; kljub temu, da je pou-
čevanje sanksrta še vedno ob-
vezni predmet v indijskih šo-
lah.« Klasični vidik plesa, ki ga
poučuje Ujvval Bhole, temelji na
gibanju telesa, poudarek pa je
na delu nog. "Imamo koncept
melodij, kombinacijo različnih
melodij. Poezija pesmi lahko
pripoveduje različne zgodbe,
govori o različnih osebah, nalo-
ga plesalca pa je, da z natančno
določenimi gibi, z jezikom pan-
tomime in mimike, pove zgod-
bo,« pravi Ujvval.
Ljudje ga pogosto sprašujejo,
zakaj je njegovo plesanje vedno
povezano z vero. »Naš ples je bil
v začetku reUgijski ples, potem
pa se je od religije počasi ločil.
Bilo je veliko božanskih bitij, ki
so v zgodbah na Zemlji bivali
kot ljudje. Če želim s svojim
plesom predstaviti oboževanje
boga Šive, potem takrat, ko ple-
šem, postanem Šiva. In ko želim
pokazati oboževanje Krišni,
med plesom postanem Krišna.
Če želim s plesom ponazoriti
svoje občudovanje naravi, zaple-
šem ples, s katerim bom izrazil
lepoto narave,« pravi Ujvval Bho-
le.
Piesicoljoga
Bistvo indijskega plesa je v
tem, da plesalec postane eno s
tistim, katerega zgodbo iz mito-
logije s pomočjo gibov pripove-
duje gledalcem, pri čemer je ze-
lo pomembno tudi izražanje ob-
čutkov. V plesu, ki ga poučuje
Ujvval Bhole, izražajo devet naj-
pomembnejših občutkov, kakr-
šni so ljubezen, sovraštvo, strah,
ločevanje in žalost.
Z gibom je mogoče obvladati
telo, vendar je osnovna naloga
tistega, ki se ukvarja z umetnost-
jo te vrste, hkrati obvladati tudi
um ali, natančneje, um in telo
spraviti v ravnovesje. »TUdi, če
včasih začutiš, da želiš preprosto
nekaj izraziti s telesom, na to
vpliva tudi miselna volja tvojega
razuma. Tako torej lahko nekaj
ustvariš s samim gibom, vendar,
če pri tem ni nikakršnih čustev,
potem to ni umetnost in ples,
kakršnega poznamo v Indiji, saj
umetniško izražanje brez čustev
ne doseže namena,« meni Ujvval.
In kako je um mogoče uravno-
vesiti s pomočjo plesa? Ujvval, ki
poučuje tudi jogo, pravi: »Ko
izvajam asane (položaji v jogi),
pranajamo (poseben način diha-
nja) ali meditiram, pravzaprav
dosežem enak način kot takrat,
ko plešem. Gre za to, da najprej
obvladam telo, potem pa urav-
novesim še um na duševni rav-
ni.« Njegovo delo v Sloveniji se-
stavlja del raziskave, kako je
mogoče indijski ples vključiti v
evropsko kulturo in predvsem,
kako ga je mogoče predstaviti
otrokom, ki izhajajo iz drugačne
kulturne in verske tradicije.
»O tem sva se že, ko sem prišel
prvič, veliko pogovarjala z Ano,
ki je predlagala, da bi to poizku-
sih doseči z učenjem plesa za
otroke. Otroci so namreč nepo-
sredni in čutijo stik z naravo. V
Indiji, je del mojega raziskova-
nja delo s prizadetimi otroki, ki
jih učim plesa. Želel sem spoz-
nati, ali lahko in do kakšne mere
lahko ples zdravilno deluje na
počutje in zdravljenje prizadetih
otrok,« pravi Ujvval, ki je tečaj
indijskega plesa za otroke izven
meja svoje dežele, za od-oke iz
Celja pripravil prvikrat. »Ko sem
prišel v Celje, angleški jezik
sploh ni bil pregrada, saj smo se
sporazumeli z gibi. Otroci se
lahko učijo zelo hitro in razume-
jo jezik, govorico gibov. Nismo
se razumeli z besedami, vendar
smo drug drugega čutili. Poizku-
sil sem del tega plesa otrokom
predstaviti kot izkušnjo, ki so jo
začutili. Zato so govorico gibov,
ki se je začno v Indiji učiti pet let
stari otroci, takoj razumeli in jt)
sprejeh. Otroci imajo namreč ne-
kakšen izviren, naravni nagon in
zanje je učenje samo del igre.«
pravi Ujwal, ki se je zaradi pozi-
tivnih odmevov na prvi tečaj v
Celje odločil vrniti še večkrat.
O sončnem Žarku
Neposlušni sončni žarek, ki bi
se moral ob koncu zime vrniti k
soncu, tega ne stori. Že so oblaki
pokrili nebo, sončni žarek pa se
ni mogel vrniti. Bil je tako topel,
da so sredi zime prišli ven upo-
kojenci, otroci so se igrali, ljudje
so brali časopis. Mrazu pa to ni
bilo všeč in se je soncu pritožil,
češ, naj ga takoj vzame nazaj.
Nebo se je razgrnilo, sončni ža-
rek se je moral vrniti k očetu.
Ovenela je vrtnica, zmrznil je
vodnjak, otroci pa so bili žalost-
ni, ker zdaj zares ni ostalo nič od
poletja. O tem pripoveduje
zgodbica iz šolskega berila, ki jo
je Ana Vovk Pezdir nekoč, ko je
bil Ujvval pri njih na obisku,
brala svoji mlajši hčerki. »Bila
sem njegova učenka in če ne bi
plesa dobro poznala, verjetno ne
bi dobila predstave o plesu na to
temo. Tako pa sem jo dobila v
tistem trenutku, saj besedilo o
neposlušnem žarku samo po se-
bi prinaša toliko ilustrativne
poezije, da bi bilo vredno poiz-
kusiti predstaviti ga z indijskim
plesom.«
»Pri učenju umetniških po-
dročij te najbolj pritegne uči-
telj. Vsebuje karizmo in zani-
mati te začne tisto, kar uči. So
pa ti ljudje zelo redki in Ujwal
Bhole je eden od njih. Zato je z
veliko vidikov zelo dobro, da
indijske plese pri nas poučuje
prav on.« Ana Vovk Pezdir
»Zgodbo o neposlušnem
sončnem žarku sem prvič slišal,
ko sem poslušal Ano. ki se je z
mlajšo hčerko učila iz berila.
Začelo me je zanimati, za kaj gre
in Ana mi je zgodbo o sončnem
žarku in naravi prevedla. Pripo-
ved sem združil z vedenjem o
astrologiji oziroma položaju
zvezd ter sončnega sistema in
po zgodbi, ki jo je napisala slo-
venska avtorica, je nastal ples, ki
ga zdaj učim,« pravi Ujvval Bho-
le. ki otroke poučuje tudi posa-
meznih gibov, ki predstavljajo
marsikaj - od žalosti ali veselja
na obrazu, do posameznih živa-
h. dežja ali sonca. Tako je, s
pomočjo karizmatičnega učite-
lja, dobre ideje in slovenske
zgodbice, indijski ples postal del
slovenske kulture in umetnosti.
»Ljudje v Sloveniji imajo izrazit
občutek za umetnost, še posebej
za ples. V vseh slovenskih me-
stih je vsaj ena dobra plesna
šola, zanimivo pa je, da so se
ljudje pripravljeni učiti in da hi-
tro sprejemajo tudi plese, ki iz-
hajajo iz drugih kultur.« pravi
Ujvval Bhole, ki se bo iz Slovenije
odpravil v Italijo, kjer bo tudi
letos vodil tečaj plesa in joge. V
Celju je osnove indijskega plesa
poučeval tudi manjšo skupino
odraslih, ki so bili nad znanjem,
ki jim ga je posredoval, navduše-
ni. Domov, v Indijo, se je vrnil
konec novembra, ko se je spet
posvetil delu s prizadetimi otro-
ki, nastopom in nadaljnjem štu-
diju. Zanj je ples kot filozofija:
več kot veš, bolj ugotavljaš, kaj
vse se moraš še naučiti. To bo
doma počel vse. dokler se spet
ne vrne v Slovenijo, kjer bo s
celjskimi otroki nadaljeval v ples
prevedeno zgodbo o neposlu-
šnem sončnem žarku, ki se je
navsezadnje vendarle moral po-
koriti svojemu očetu Soncu.
•NINAM. SEDLAR
Foto: Arhiv Ujwala Bholeja
Ponos.
Moč gibcL Vsaka kretnja pove del zgodbe.
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Krajevne skupnosti
poslovale po domače
Predsednik nadzornega odbora konjiške občine Kari
Aleksander Wesenschegg je na zadnji seji zbranim svetni-
kom povedal, da so med začetkom junija in koncem septem-
bra letos pregledali predlansko poslovanje v krajevnih
skupnostih Bezina, Draža vas, Loče, Sojek - Kamna gora.
Dobrava - Gabrovlje, Jernej, Konjiška vas in Polene, Ugoto-
vili so, da nobena od pregledanih krajevnih skupnostih ni
izdelala letnega finančnega načrta; pri izbiranju izvajalcev
za posamezna dela pa niso upoštevale določb zakona o
javnih naročilih.
Nadzorni odbor je po
opravljeni reviziji poslovanja
omenjenim krajevnim skup-
nostim posredoval zaključno
poročilo, na katerega pa no-
bena od njih ni posredovala
ugovora. Wesenschegg je
svetnikom predlagal, da naj
sprejmejo potrebne ukrepe
za odpravo odkritih nezako-
nitosti, nepravilnosti in slabo-
sti na vseh področjih poslova-
nja krajevnih skupnosti. Nad-
zornemu odboru se zdi smo-
trno združiti finančno poslo-
vanje in računovodstvo posa-
meznih delov občine v občin-
ski upravi. V razdrobljeni or-
ganizaciji po njihovem mne-
nju ni mogoče zagotavljati
strokovnega dela, kar pa je
temeljnega pomena za pre-
prečevanje napak in prevar
pri ravnanju z javnimi sreds-
tvi. Konjiški svetniki so si bili
enotni, da so ugotovitve nad-
zornega odbora dobrodošlo
opozorilo, ki naj bi prispevalo
k izboljšanju razmer. Zavzeli
pa so se tudi, da je poslovanju
krajevnih skupnosti v prihod-
nje potrebno posvečati več
pozornosti, pa tudi pomoči.
RR
Voferpofisli spelzmnovali
1. januarja so v Rimskih Toplicah na kopališču Forum
Terma pripravili tradicionalno, letos že 15. vaterpolsko sreča-
nje v zimskih razmerah.
Te žal niso dopuščale izvedbo obširnejšega programa, ki si ga
je zamislil organizator, TVD Partizan Rimske Toplice pod
pokroviteljstvom tamkajšnje krajevne skupnosti. Voda je sicer
bila ogreta na 28 stopinj, temperatura zraka pa je dosegla minus
9 stopinj.
Člani društva so se zato razdelili na generacijo, ki je leta 1981
pričela ta dokaj nenavaden običaj" in na generacijo, ki se s tem
športom ukvarja danes. Orke (nad 35 let) so z 12:10 v megh
ugnale Piranhe (do 35).
ZloKh peldeset zreškega para
V mrzlih zimskih dneh so v Zrečah proslavili še eno,
nadvse toplo zlato poroko domačega para. Enajstega decem-
bra sta s ponovno zaobljubo petdeset let zakonskega stanu
namreč proslavila Marija in Alojz Draksler.
V Zrečah sta znova rekla da na poročnem obredu, nato pa se
cerkvene slovesnosti, da je bilo vse kot^prvič, udeležila na
Gorenju. Sledilo je seveda slavnostno kosilo v družinskem
krogu. Marija in Alojz sta že skoraj zavidljivim letom navkljub
vesel, nasmejan, predvsem pa vitalen par. Vzgojila sta pet
otrok, ki so jima podarili še šest vnukov in ti jima dandanes
pogosto krajšajo čas. Zdravje jima zaenkrat še dobro služi,
zato ni razloga, da se čez nekaj let ne bi veselila biserne
obletnice skupnega življenja. B.H.
Srečanje starejšili Gotovi janov
Ob novem letu sta krajevna
skupnost in Krajevni odbor
RK Gotovlje pripravila sreča-
nje za krajane, stare 70 in več
let, ki je bilo na kmetiji odpr-
tih vrat pri Mlinarju v Gotov-
Ijah.
Srečanja se je udeležila veči-
na povabljenih, ostale, ki zara-
di bolezni ali česa drugega na
srečanje niso mogli priti, pa so
obiskah na domu. V imenu
občine Žalec jih je pozdravil
podžupan Gregor Vovk Pe-
trovski, v imeriu KS njen pred-
sednik Polde Škafar ter pred-
sednica KO RK Ana Fotivec,
učenci OŠ Gotovlje pa so pri-
pravili prisrčen kulturni pro-
gram. Med pogostitvijo in po
njej je bilo obilo priložnosti za
pomenek in veselo druženje,
ki ga starejši najbolj pogreša-
jo. T. TAVČAR
DaniHekri!
Rdeči križ Slovenije vabi
na januarske krvodajalske
akcije na širšem celjskem
območju. V Vojniku lahko
darujete kri 6. januarja, v
Rogaški Slatini 13. in 20. ter
na Dobrni 27. januarja.
Za dojenje
Skupina za podporo dojenju
vabi na redno mesečno sreča-
nje vse, ki jim zdravi odnosi v
družini veliko pomenijo. Sreča-
nje bo danes, v četrtek, 6. ja-
nuarja, ob 16. uri, v prostorih
projektne pisarne Celje - zdravo
mesto na Slomškovem trgu 4 v
Celju. IS
NASI KRAJI IN UUDJE
15
Dekle z bulimijo
Pripoved ženske, ki je po desetih letih ujetosti v krog prenajedonjo in bruhanja,
ozdravela - Pomagali sta ji vera in ljubezen
Spoznali sva se pred kak-
šnimi petimi leti; razen prijaz-
nosti, ki je izžarevala iz nje,
sem zavidljivo opazovala
predvsem njeno^ pravljično
vitko postavo. Ozek vrat, koš-
čena ramena, popolnoma ra-
ven trebuh, vitke dolge noge...
postava, ki bi ji jo zavidala
vsaka manekenka. Obreme-
njena s shujševalnimi kura-
mi, sem takrat spraševala hra-
no, boga in gensko zasnovo,
zakaj nam ni vsem dano, da bi
bili vitki in telesno popolni.
Nekaj let pozneje, zdaj, ko
vem, kako mnogim dekletom
in ženskam (pa tudi moškim)
uspeva zadrževati nizko tele-
sno težo kljub temu, da
ogromno pojedo, se ne spra-
šujem več.
Za posledicami anoreksije,
bulimije ali mešanice obeh bo-
lezni danes trpi vse več ljudi,
predvsem žensk, ki se lahko, ko
enkrat razvijejo mehanizem
odrekanja hrani ali prenajeda-
nja, ki mu sledi bruhanje, iz-
stradajo tudi do smrti. Njej, re-
cimo ji Mojca, se je mešanica
obeh bolezni vlekla dobro de-
setletje; vse dokler ni začel za
posledicami bruhanja trpeti še
organizem. Začele so se težave
z želodcem, primanjkovalo ji je
določenih snovi v krvi... Ko so ji
v bolnišnici napovedali, da bo
živela le še nekaj let, kratko
življenje, se je odločila, da si bo
življenje rešila. Danes je, pravi,
zdrava. Kljub temu, da hrana
njene misli še vedno zelo zapol-
njuje, se ne prenajeda več vsa-
kih nekaj minut zato, da bi
lahko hrano potem izbruhala in
malo pozneje spet nadaljevala z
nažiranjem... Za hrano ne za-
pravlja več večine mesečnega
dohodka, bolje se počuti in na
svet gleda dosti bolj pozitivno.
Pravi, da zna spet ljubiti in pre--
pričana je, da lahko s svojo
izkušnjo pomaga tudi drugim.
Zgodba
»Ko sem bila stara petnajst
let, sem v neki reviji, v rubriki
vprašanja - odgovori prebrala
pismo neke ženske o tem, da
ima moža in otroka, življenje pa
ji greni to, da kar naprej je, da
poje ogromne količine hrane,
potem pa jo, da se ne bi zredila,
izbruha,« pripoveduje Mojca, ki
je le nekaj mesecev po tem ta
mehanizem preizkusila tudi sa-
ma. »Bili smo na večerji in ne-
nadoma se mi je zazdelo, da
sem pojedla preveč in da se
lahko zredim. Šla sem v straniš-
če, se sklonila nad školjko in si
v usta dala prst. Izbruhala sem
vso hrano, ki sem jo prej pojed-'
'3,'Očitno pa še kaj več, saj sem
imela naslednji dan kilogram
manj. Potem se nekaj mesecev
ni zgodilo nič; normalno sem
jedla in še naprej vzdrževala
težo, kakršno sem imela prej.
Nato se je, po neki zabavi, bru-
hanje ponovilo. Čez teden dni
se je to zgodilo še enkrat in
potem še enkrat... Nazadnje se
je nadaljevalo tako, da je trajalo
dobrih deset let, ki sem jih pre-
živela tako, da sem ogromno
jedla, hrano potem izbruhala,
da se nisem zredila, in potem
spet jedla in bruhala, se skrivala
pred mamo, ki me je pri tem
nekajkrat zalotila in me ob tem
nadrla ter ponavadi še dobro
premlatila. Vendar mi to še zda-
leč ni preprečilo, da bi s svojim
početjem prenehala. Celo nas-
protno - tudi takrat, ko sem
nekaj dni zdržala brez bruha-
nja, me je mama poskušala na
vsak način nadzorovati; toliko,
da ni hodila za menoj na stra-
nišče. Če je celo moja mama
pričakovala, da bom bruhala,
sem to že skorajda morala po-
četi, kajne?« pravi z opaznim
prizvokom ironije v glasu Moj-
ca, zdaj sedemindvajsetletna
ženska. Zdaj, skoraj dve leti
potem, ko se je zadnjikrat sklo-
nila nad straniščno školjko, je,
zatrjuje, hvaležna za prav vsako
izkušnjo, ki ji jo je podarilo
prekletstvo bolezni oziroma
motenj v prehranjevanju, kot
nenehen, krut in ponavadi skrit
nevrotični boj s kilogrami, hra-
no, obremenjevanjem s svojim
telesom in bruhanjem.
»Recepti«
»Težko je povedati, kaj vse
sem v tem času izbruhala,« pra-
vi Mojca, »je pa šla za to večina
mojih mesečnih dohodkov.
Skoraj vsak dan sem šla v trgo-
vino in si rekla, da bom kupila
na primer toaletni papir ali kilo-
gram sadja. Pa sem videla kak-
šno poceni čokolado in potem
sem si zaželela svinjskih rebrc
in kruha, česar seveda ne moreš
jesti brez majoneze. Vedela
sem, da zraven sodi še nekaj
sladkega in ker me je bilo strah,
da bi ostala lačna, sem si kupila
še krekerje in napolitanke. Do-
mov sem vsak dan odhajala s
tremi polnimi vrečkami, vselej
vesela, češ, da imam zdaj hrane
vsaj za teden dni in da mi en
teden ne bo treba več v trgovi-
no. Pa ni bilo nikoli tako,« pra-
vi. O tem, ali je šla naslednji dan
spet v trgovino ali ne, je ni bilo
potrebno posebej spraševati...
»Imeti anoreksijo je na nek
način moderno. V začetku se
počutiš kot da si odkril pol
sveta. Ko pa v to padeš globlje,
nastane problem. Vendar to ni
več v telesu, temveč v glavi.
Bolj ko si suh, bolj si prepri-
čan, da si debel in še bolj si
želiš shujšati.«
»K mojim požrtijam je veliko-
krat sodil tudi alkohol, čeprav je
to imelo bolj malo učinka,« na-
daljuje. »Če se zadeneš z eno
vrsto droge, potem seveda kak-
šne druge ne potrebuješ več,
ampak kljub temu, da sem ta-
krat veliko pila, sem se, če ni-
sem bila ravno v anorektični
fazi, kar pomeni, da se hrane po
teden dni nisem niti dotaknila,
skušala alkoholu izogibati. Ne
starši, ne psihiatri, ne zdravniki
in ne tisti redki prijatelji, ki so
za to vedeli, je niso mogli usta-
viti. Tudi to, da je začela trpeti
za kroničnim pomanjkanjem
železa v krvi, zaradi česar so ji
zdravniki napovedali le še ne-
kaj mesecev življenja, ne. Dalo
pa ji je misliti.
Občutki
»To je bilo redno nekakšno
hlastanje po ljubezni, iz katere-
ga se je razvil občutek manj-
vrednosti, češ, da nisem vredna
ljubezni, da nisem dober člo-
vek, da sem slaba... Če sem bila
slaba, nisem vedela, zakaj bi se
trudila biti dobra. Pri bruhanju
sem razvila dober sistem. V za-
četku sem res dala dvakrat prst
v usta, potem pa sem se samo
sklonila nad školjko in sem bru-
hala. To sem še toliko lažje
počela zato, ker sem vedela,
kakšno količino tekočine mo-
ram imeti v želodcu, da bom
lažje bruhala... Ponavadi sem v
enem obroku pojedla toliko,
kot bi pojedel odrasel moški, ki
zelo rad je. Potem sem šla bru-
hat, se vrnila v kuhinjo, jedla in
potem spet bruhala. Včasih
sem se hotela ubiti, hodila sem
k bioenergetikom in od njih
vedno odhajala razočarana, saj
sem čakala, da bo, potem, ko so
name položili roko in sem šla
domov, vse dobro. Čakala sem
na to, da bo prišel nekdo s
čarobno paličico in mi rekel:
»Zdaj si pa rešena sama sebe.«
Meni je bila hrana namreč dro-
ga, saj sem lahko zbežala pred
vsem svetom, se zapria... Ko
sem bila sama in nisem'vedela,
kaj bi počela, sem šla jest. Tako
sem zbežala pred sabo in pred
občutki, zaradi katerih sem se
sama sebi vedno bolj gnusila.«
Vase
»Nekega dne pa sem stopila
pred ogledalo in se pogledala.
Takrat si nisem mogla več lagati.
Vedela sem, da nisem več seksi,
da sem bolna in takrat sem prvič
videla, da sem postala pravi
okostnjak. Sama sem odšla na
Poljanski nasip in se strinjala s
tem, da ostanem v bolnišnici, a
je bilo že prvi dan tako hudo, da
sem poklicala mamo, naj pride
pome. Razen tega, da so bili
ljudje tam bolni na drugačen
način kot jaz, me je bilo kljub
vsemu najbolj strah, da bi imeli
zdravniki nadzor nad menoj in
nad mojim prehranjevanjem.
Tako sem iz bolnišnice poklicala
mamo in ji šele tisti dan poveda-
la, kaj vse se je v tem času z
menoj dogajalo. Odzvala se je,
kot da počnem največjo svinjari-
jo na svetu, ampak vseeno je
prišla in me odpeljala domov.
Potem sem privolila v ambulant-
no zdravljenje in na kontrole
sem hodila približno enkrat na
teden. Napisala sem jim življe-
njepis, pisala sem dnevnik... mi-
slim, da so mi takrat verjeli vse,
saj sem razvila neverjetne siste-
me, kako koga prinesti okoli.
Ker pa sem čutila, da bom umr-
la, če ne bom ničesar pojedla,
sem začela jesti, takrat pa so mi
začele težave povzročati količi-
ne hrane, saj sem se že po tem,
ko sem pojedla pol jabolka, po-
čutila kot da sem pojedla pol
slona. Ker pa sem vedela, da
vseeno moram jesti, sem si mi-
slila: če že jem, je pa tako ali tako
vseeno, če se najem do konca,
saj lahko hrano potem tako ali
tako izbruham... Iz bolnišnice
so me odpustili kot zdravo, meni
pa se tudi ni več ljubilo ukvarjati
z njimi. Zredila sem se do nekaj
čez štirideset kilogramov in
zdravniki so bili prepričani, da
sem zdrava, jaz pa jih seveda
tudi nisem hotela prepričevati v
nič nasprotnega... Tako ali tako
so vsi pričakovali od mene, da
bom bruhala in nisem vedela,
zakaj tega potem ne bi počela.
Navsezadnje je to, da gre skozi
tvoje telo nekaj toplega, zelo
prijeten občutek - pa četudi je to
samo hrana in ne ljubezen, ki si
jo v resnici želiš,« pripoveduje
Mojca.
Ozdravljenje
»Prav v času, ko sem se odloči-
la, da bom ozdravela, sem dobi-
la v dar knjigo o znanem sloven-
skem zdravilcu, ki se ukvarja z
zdravljenjem duše in telesa sko-
zi vero. Takrat sem knjigo samo
prebrala in jo odložila, vendar se
me je dotaknilo nekaj posebne-
ga. Dotaknila se me je vera.
Najprej sem se začela v njej
iskati po majhnih korakih, ne-
koč pa sem se odločila in začela
k temu človeku hoditi na terapi-
je. Redno sem hodila k njemu,
on pa mi je odpiral oči. Veliko
sem se naučila tudi iz knjig in
zdi se mi, da je šlo za večplastno
zdravljenje telesa in duše kot
celote ter spoznavanja vzrokov
oziroma odgovora na vprašanje,
zakaj sem tako počela toliko ča-
sa, če lahko živim normalno,
kakor večina drugih ljudi.«
»To je enako kot pri alkoholi-
kih. To je le ena od razsežnosti
te težave, ki je enaka kot pri
vseh drugih odvisnostih. Ne-
kaj ti v življenju manjka in niti
sam ne veš, kaj to je. Zato
začneš uporabljati nadomest-
ke, kot so mamila, alkohol ali
hrana.«
Potem je nenadoma prišel
dan, ko-je začutila, da je svobod-
na. »Najprej nisem hotela verje-
ti, saj po desetih letih nepresta-
nega trpljenja skorajda ne moreš
verjeti, da lahko vse to preprosto
izgine. Pa vendar, tega danes ni
več in jaz vem, da sem izstopila
iz tega kroga,« pravi Mojca in
poskuša odgovoriti tudi na vpra-
šanje, kako je mogoče ozdraveti.
»Gre za globok poseg v svojo
duševnost. Soočiti s samim se-
boj se je najtežje in ko enkrat
narediš to, si naredil zelo veliko.
Težko rečem, da lahko ozdraviš
popolnoma brez pomoči, dejs-
tvo pa je, da se moraš najbolj
zanesti nase. Tudi sama sem
prebrala ogromno knjig s psiho-
loško tematiko, ki mi sicer ni
dala konkretnega znanja o moji
bolezni, dala pa mi je spoznanje,
da so bolezni kot so bulimija,
anoreksija, alkoholizem ali delo-
holizem le eden od odzivov,
znak, da je s tvojim življenjem
ali s teboj nekaj zelo narobe.
Tako moraš najprej poiskati pra-
vo bistvo svojega problema in
šele potem, ko to uspeš narediti,
se lahko preusmeriš na druge
stvari, ki so v življenju bolj po-
membne in lepše. Če si sposo-
ben sprejeti pomoč od nekoga in
če jo lahko nekomu drugemu
tudi daješ, si na najboljši poti, da
ozdraviš. Zame je postala zelo
pomembna tudi vera, saj zdaj
vem, da so se dogajale spre-
membe, ki niso mogle biti na-
ključne. Ko začneš verjeti, se
stvari same po sebi odvijajo. Še
najbolj pomembna pa je vera v
to, da sem zmogla sama in da
sem danes prepričana, da se lah-
ko kakršne koli odvisnosti, če le
ima veliko vere v življenje in
vase, s še več ljubezni in največ
zaupanja, reši vsakdo, ki si to
zares želi.«
■■MHiMi NINAM. SEDLAR
Krožek za slovensko besedo
Univerza za tretje življensko obdobje Žalec pripravlja
krožek za slovensko govorjeno in pisno besedo.
Animatorica Emilija Pešec in mentorica Ida Završnik napo-
vedujeta, da se bodo udeleženci pogovarjali o jezikovni
vljudnosti, kako se pisno ali ustno odzvati v različnih
življenjskih okoliščinah, kramljali pa bodo tudi z izbranimi
osebami. Veliko pozornosti bodo namenih ljudskemu izroči-
lu, pogovarjali se bodo o gledaliških predstavah, filmih in
knjigah, pripravili pa bodo tudi izlet v kraj z literarno
zgodovino.
Prijave za krožek, ki bo začel z delom še v tem mesecu v
prostorih društva, sprejemajo na naslovu Univerze za tretje
življenjsko obdobje. US^
ZU\TARSTVO KRAGOLNIK  Rezultati nagradnego žrebanja računov (29.12.1999)
Zlotarna Kragolnik, RIMUANKA Celje; izžrebane številke ročunov: 4, 99,916,1178 in 2000.
Zlatarna Metka, Trubarjevo nabrežje, Laško; izžrebone številke ročunov: 23, 341, 796,2111 in 2149.
Zlatarno Kragolnik, Center interšpor Celje; izžrebane številke računov: 19, 71,141, 417, 901, 1889,
2500,2704,3790 in 4230.
Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Zlate nagrade je na podlagi originalnega računa možno
dvigniti do 1. maja 2000 v prodajalnah, kjer ste opravili tudi nokup, ki vam je prinesel srečo.
Zlatarstvo Kragolnik se zahvaljuje za zaupanje in se priporoča tudi v prihodnje.
KragolnikiKrogolnik d.o.o., Kettejevo 12, 3000 Celje
v spomin
Ernest Stoklas
Predzadnji dan lanskega
leta smo se Ernestoui prija-
telji, znanci, krajani, nek-
danji sodelavci in člani pla-
ninskega društva in gorske
reševalne službe zbrali in ga
pospremili na njegovi zadnji
poti. Številna udeležba na
pogrebu je še zadnji dokaz,
kako je bil priljubljen v svo-
jem kraju Zagradu pri Celju,
med planinci ter nekdanji-
mi sodelavci Izletnika Celje.
Ernest Stoklas se je rodil
22. septembra 1922 v času,
ko ni bilo nikomur prizane-
seno. Okusil je tegobe ta-
kratne Jugoslavije, pa vojno
vihro. Bil je prisilno mobili-
ziran v okupatorsko vojsko,
bil ujetnik v Franciji in se s
Prekomorci vrnil domov. Po
končani vojni se je začela
povojna izgradnja. Pri tem
je Ernest, mladenič vedrega
in iskrivega duha, sodeloval
z vsem žarom in vero v lepšo
prihodnost. Njegova prva
zaposlitev je bila pri takrat-
nem Avtobusnem prometu
Celje leta 1947. V letih 1955-
1962 si je nabiral znanje in
izkušnje na Okrajni zadruž-
ni zvezi v Celju, nakar se je
ponovno vrnil v Avtobusno
podjetje - sedanji Izletnik.
Bil je oskrbnik Celjske koče,
bil skrbnik smučišča na Gol-
teh ter vodja oddelka pro-
metne operative. Upokojil se
je leta 1981. Vseskozi je bil
aktiven v Zagradu v kultur-
no umetniškem društvu,
tam pa je vodil tudi planin-
sko sekcijo pri PD Celje.
Planinci in gorski reševal-
ci se bomo Ernesta spomi-
njali kot veselega in hudo-
mušno nasmejanega goro-
hodca in reševalca. V pla-
ninsko društvo Celje se je
vpisal že leta 1947 in bil
zvest društvu do svoje smrti.
Kljub načetemu zdravju in
prebolevanju težke srčne bo-
lezni je naročil ženi Anici,
da pismeno opraviči njegov
izostanek na zadnji seji
Upravnega odbora društva
le deset dni pred smrtjo.
Tako predanih planincev ni
veliko. Bil je gornik v pra-
vem pomenu besede, brez
gora enostavno ni mogel.
Okrešeljska krnica mu je bi-
la drugi dom, tako kot tudi
Celjska koča, tu smo ga če-
stokrat videvali. Rad se je
pošalil, da je doma pod
»celjskim Triglavom« Gr-
mado.
Že leta 1952 je sodeloval
pri reševalnih akcijah v go-
rah, 1958 pa je postal član
GRS Celje. Bil je gospodar
celjske postaje GRS, pa
smučarski vaditelj, men-
tor planinstva v šolah,
član UO PD Celje in član
Častnega razsodišča.
Skratka, kjer je nastala vr-
zel je vskočil, nas bodril,
ko je bilo težko. Naveza z
njim je bila varna in zau-
panja vredna.
Za svoje nesebično in po-
žrtvovalno delo v planins-
tvu in gorski reševalni služ-
bi je prejel državno odliko-
vanje leta 1984, pa srebrni
in zlati znak Planinske zve-
ze Slovenije ter leta 1993
svečano listino PZS, kot
najvišje priznanje za delo v
planinstvu.
Ernest nam ostaja v spo-
minu kot vzor skromnega,
poštenega in veselega ljubi-
telja narave, narodnih pe-
smi, predvsem pa srčnega
planinca z dušo in telesom.
EDVARD STEPIŠNIK
16
ŠPORT
komentiramo
Gledalci, kje ste?
Za nami je leto zares vrhun-
skih tekmovalnih dosežkov,
vzorec seveda velja za Celjsko
in za področje vse države.
Hkrati pa so se klubi ob silno
redkih izjemah praviloma soo-
čali z drastičnim upadanjem
števila gledalcev na tekmah,
kar pa vselej ne odraža tudi
stopnje zanimanja za posa-
mezno panogo, kot bi nekateri
to želeli prikazati.
V športno razvitih državah
je boj za gledalce zlahka pri-
merljiv s »cufanjem« za potro-
šnike in s seboj nosi vse tržne
zakonitosti, vključno z nizki-
mi udarci. Pri nas je te prvine
čutiti šele v zadnjih dveh ali
treh sezonah, ko so klubi med
seboj pričeli usklajevati termi-
ne, značilnost slovenskega
prostora pa je preveč močnih
športnih kolektivov glede na
število prebivalcev oziroma ob-
seg športne javnosti. Ponudba
presega povpraševanje in de-
gradacija vrhunskosti je sama
po sebi umevna. Publika in
potrošniki so vse bolj izbirčni,
kupna moč je omejena.
Kaj potemtakem zanima
gledalce? Animacija? Zgledo-
vanje po ameriških »cheerlea-
derkah« se ne zdi ravno pravš-
nje, sploh pa so onkraj luže
tovrstno predstavo že davno
povzdignili na sociološko ra-
ven, brhke plesalke pa imajo
upoštevanja vredno vlogo v po-
litiki kluba. Pri nas so kvečje-
mu priponke, prav tako težko
pa bi na igriščih našli pravšnjo
zadolžitev za tovarniške godbe
na pihala, muziciranje teh ali
onih godcev na play back. žre-
banje vstopnic, pomilovanja
vredno metanje bonbonov na
tribune in druge domislice.
Denar? TV prenosi utegnejo
biti v danem položaju pogub-
ni. Že ob pojavu televizije ob
igriščih so ji nemudoma pripi-
sali vlogo požiralca publike in
zato zahtevali primerno odš-
kodnino za prenose tekem. V
državici pod Alpami pa so
klubski veljaki naravnost
vzhičeni, če se TV sploh prika-
že in so za to pripravljeni tudi
kaj odšteti. Možnosti za širšo
publiciteto in sponzorski de-
nar so na tak način sicer dane,
toda na tribunah se nabira
prah. Šport brez uivditorija ni
šport!
Kupna moč? Vstopnice pra-
viloma niso (pre)drage in
predstavljajo zgolj zanemarljiv
odstotek v klubski blagajni,
preveč pa je tekem in poten-
cialni gledalec prične izbirati,
zlasti če ima vselej s seboj še
športno navdahnjenega po-
tomca ali kakšnega drugega
spremljevalca.. Tekme . imajo
svojo kontinuiteto! Skorajda
ne poznam nikogar, ki bi npr
vsak teden odšel v isti kino,
gledališče ali drugo predstavo.
Delitev publike? Največkrat
se porazdeli po panogah, toda
pravega navdušenca naj bi za-
nimali vsi športi, zato je prej
opisani problem še bolj pereč.
Študije nemških sociologov so
pokazale, da približno četrti-
no športnega občinstva zani-
majo kvalitetne in na oko lepe
predstave, druga četrtina (oz-
načeni so kot »pravi navijači«)
jih srečanja obiskuje ne glede
na nasprotnika, saj jih zani-
ma igra domačih, dve petini
privlači pomembnost tekme, 5
odstotkov v obiskovanju to-
vrstnih dogodkov vidi prilož-
nost za dvig ugleda v družbi,
preostali pa tja zaidejo po na-
ključju oziroma jih privabijo
razni srečolovi. Raziskava je
narejena za zahodnoevropske
razmere in je ni moč preslikati
v slovenske ali celjske okolišči-
ne. To dobro vedo celjski roko-
metaši, nogometaši in košar-
karice, laški in polzelski ko-
šarkaji ter ostali, ki se jim je
lani posrečil kak vrhunski do-
sežek, koraku napredka pa tri-
bune niso sledile. Na dlani je,
da Evropa sama po sebi niko-
gar ne zanima več, medtem ko
smo še nedavno tega zdrveli^
na vsako kvalifikacijsko tek-
mo, ki je vsaj malce dišala po
tujini. Veliki kolektivi bi se
morda tu in tam lahko ozrli po
malčkih iz manjših krajev,
kjer denarja za »navijaške što-
se« ni, prav tako pa ne potre-
bujejo medijskega napihova-
nja številk o obisku, saj lokal-
no rivalstvo odtehta druge ele-
mente. Toda kako kopirati na
videz preprosto shemo? Prob-
lem za novo tisočletje!
PRIMOŽ ŠKERL
Brinovcu novoletni turnir
Celjski šahovski klub je znova pripravil Novoletni tur-
nir v pospešenem šahu, ki ga je v konkurenci 24 šahistov
dobil Žalčan Dušan Brinovec.
Ta je zbral 5,5 točk, prav toliko kot drugouvrščeni zagrebš-
ki šahist, sicer član ŠK Celje Stanko Koščanski, tretji pa je bil
domačin Božo Štucl. Sledijo: Tine Prislan, Franc Pešec, Maks
Djurkovič {vsi Celje), Sebastijan Jazbinšek, Franc Gazvoda
(oba Šentjur) in Ivica Pajič (Zagreb).
Turnir je bil uvod v proslavo 80 letnice CŠK Celje, šesterico
najbolje uvrščenih pa so denarno nagradili.   JOŽE KUZMA, PŠ
Šešicova ni vzdržala
v finale novoletnega kegljaškega turnirja za nagrado
mesta Kranja se je uvrstilo 5 celjskih kegljavk, vendar so
med osmerico finalistk ostale brez zlatega odličja.
V tesnem boju je s 510 podrtimi keglji slavila Ljubljančanka
Tončka Urbane, le za kegelj je na 2. mestu zaostala Nina
Podlesnik (Miroteks), ki je klubsko kolegico Biserko Petak prav
tako ugnala za kegelj (4. Mira Grobelnik 507, 5.-Jožica Šeško
504, 6. Marika Kardinar 503, vse Miroteks).
Šeškovi se je prestižna zmaga izmuznila prav na koncu, kajti v
posebnem tekmovanju, ko so kegljavke imele na voljo štirikrat po
10 lučajev na polno in štirikrat po 20 na čiščenje, je vodila do
zadnjih dveh lučajev, nato pa zgrešila kegelj.        JOŽE KUZMA
Moštvo Kovinotehne Triatlon 2000: Mitja Krajnc, Damjan Krajnc, Nino Cokan, Jože Tanko,
Slavko Bric, Matjaž Mraz. Spodaj: Rado Ačimovič, Bojan Debenec, Jani Senger, Rajko
Kračun, Sašo Mratinkovič.
Močnejši do večjih uspehov
Kovinotehna Triatlon je ob
koncu leta predstavila
okrepljeno ekipo, ki si je v
novi sezoni zastavila visoke
cilje. Kar 5 tekmovalcev se
bo skušalo uvrstiti na pre-
stižni havajski Ironman.
Celjski jekleni možje so v svo-
je vrste privedli Nina Cokana,
Mitjo in Damjana Krajnca, Jani-
ja Sengerja, iz Šmartnega ob
Dreti je prišel še Slavko Bric.
Najvišje rangirani slovenski ve-
teran med triatlonci Rado Ači-
movič, ki je na Havajih že tek-
moval, bo z Jožetom Tankom in
Bojanom Debencem v začetku
julija poskušal srečo na kvalifi-
kacijah v nemškem Rothu,
Krajnc se bo na Ironman prebi-
jal konec julija v Celovcu, prvi
pa se na trnovo pot do Havajev
podaja Cokan z aprilsko preiz-
kušnjo v Avstraliji.
Ducat celjskih triatloncev se
bo do prvih uradnih tekmo-
vanj pripravljal po individual-
nih programih, prihodnji me-
sec bodo opravili skupne pri-
prave v Medulinu, konec tega
meseca pa bodo organizirali
'še lani odpadlo triatlonsko
plavalno preizkušnjo na 1500
m. Tudi v domačem pokalu in
DP v Murski Soboti Celjani
merijo na najvišja mesta, lju-
bitelji te vse bolj priljubljene
in zahtevne panoge pa si jih
bodo junija lahko ogledali na
generalki v Celju, ko bosta na
sporedu tradicionalna sprint
in super-sprint triatlon. Glavni
pokrovitelj kluba bo še naprej
Kovinotehna, večina triatlon-
cev pa se je za finančno zah-
tevna tekmovanja oskrbela še
s svojimi sponzorji.
PRIMOŽ ŠKERL
Dedek Mraz Miljan
Veseli nas, da je naša akci-
ja naletela na ugoden odziv
med vami, spoštovani bralci
Novega tednika. Malce pred
novim letom smo željo po
snidenju s košarkarjem Mi-
Ijanom Goljovičem izpolnili
15-letni dijakinji Srednje
ekonomske šole Metki Smo-
le iz Prožinske vasi.
Metka sicer že ima nekaj
izkušenj z znanimi osebnost-
mi, saj je urednica šolskega
radia, je bila pa dokaj nemirna
v pričakovanju visokoraslega
krilnega branilca Pivovarne
Laško. Ko se je Miljan pojavil
v bistroju Time out, je kanček
treme nemudoma izginil in
komajda je uspel odgovarjati
na ploho vprašanj. »Ja, vsi me
sprašujejo, zakaj nosim ščitni-
ke na komolcih. Poškodba je
stara in poleti grem na opera-
cijo. Seveda me je najbolj
strah poškodb, podobno raz-
mišlja večina profesionalnih
športnikov. Vem, da v nadalje-
vanju Evropske lige nimamo
kaj prida možnosti, toda naj-
bolj si želimo premagati za-
grebško Cibono. V prostem
času berem časopise, moram
pa priznati, da mi je hudo,
kadar ti poročajo o mojih sla-
bih igrah. Nekoč sem razmiš-
ljal o NBA, zdaj bi mi veliko
bolj ležale Grčija, Španija ali
Italija. Po poklicu sem medi-
cinski tehnik vendar dvomim,
da bom svoj poklic kdaj re-
snično opravljal,« je le nekaj
odgovorov na vprašanja rado-
vedne Metke, ki po zatrjeva-
nju njenih staršev vselej »za-
pleni« izvod Novega tednika.
Svoj zmenek je uspešno pri-
krivala pred sošolkami in pri-
jateljicami, »sicer bi s seboj
morala pripeljati vsaj polovico
njih!«
Goljovič si je dal opravka še
z nekaj avtogrami ter Metki, s
katero sta si izmenjala tudi
telefonski številki, obljubil
vstopnice za ogled tekem, v
spomin na srečanje pa mu je
morebitna bodoča novinarka
podarila plišastega medvedka.
In še pripomba brhke točajke:
»A vi izpolnjujete želje? Rada
bi spila kavo z Michaelom
Schumacherjem!« Kdo ve,
morda, nekoč... Še naprej ve-
lja povabilo tistim, ki se doslej
še niste ojunačili - vaše želje
nam sporočite na naslov ured-
ništva s pripisom »Športna re-
dakcija«.
PRIMOŽ ŠKERL
,______.    ......foto: SHERPA,
panorama
KOŠARKA
Liga Kolinska
15. krog: Union Olimpija-
Rogla Atras 93:62 (44:25) Zi-
nrajh 11, Radovič 10, Jokič 9.
Herman 8, Mihailovski 7, Be-
nič 6, Pučnik in Šporar 3, Šrot
in Manojlovič 2, Temnik 1.
Savinjski Hopsi-Helios 99:88
(45:47) Kahrimanovič 29, Ko-
bale 22, Ovčina 21, Cizej 16,
Čmer 6, Josipovič 5. Kraški
zidar-Pivovarna Laško 69:98
(35:47) Lisica 29, Goljovič 17,
Dragšič 14, Jurak 11, Kune 9,
Nachbar in Žarkovič 7, Bajra-
movič 4. Vrstni red: Union
Olimpija 30, Pivovarna Laško
28, Krka Telekom 27, Slovan
24, Triglav in Zagorje 23, Sa-
vinjski Hopsi 22, Loka kava,
Rogla Atras in ZM Maribor 19,
Helios (-1) 18, Kraški zidar (-
1) 15.
VATERPOLO
Novoletni turnir Rimsice
Toplice
Orke-Piranhe 12:10 (3:3,
2:3, 5:1, 2:3) Stopinšek, Seni-
ca in Jane 3, Lah, Smrečnik in
Robida 1 za Orke, Klepej, Ajd-
nik in Kosič 2, Flis, Durkovič,
Ravter in Brečko 1 za Piranhe.
športni
koledar
iiiMiiMMiMHMfliiiiiHte:!
ČETRTEK, 6.1
Tenis
Celje: Dvoransko DP do 14
let (do ponedeljka).
SOBOTA, 8.1.    "
Košarka
Liga Kolinska, 16. krog -
Laško: Pivovarna Laško-Loka
kava. Zreče: Rogla Atras-ZM
Maribor (obe ob 19), Kranj:
Triglav-Savinjski Hopsi
(20,15).
l.B SKL, 13. krog - Slovenske
Konjice: Banex-Kemoplast,
Murska Sobota: Radenska
Creativ-Elektra (pbe ob 19).
2.SKL vzhod, 13. krog - Ce-
lje: Celje-Litija (19).
l.SKL (Ž), 12. krog - Škofja
Loka: Odeja Marmor-Kac Ce-
lje (20).
Kegljanje
Celje: Finale ekipnega mla-
dinskega DP (9, tudi v nede-
ljo).
PONEDEUEK, 10.1.
Košarka
Celje:.Medobčinsko prvens-
tvo srednjih šol, dijaki (11,30,
tudi v torek).
TOREK, 11.1.
Košarka
Pokal Saporta, 1/16 finala -
Polzela: Savinjski Hopsi-AEK
(20,30).
Celje: Medobčinsko prvens-
tvo srednjih šol, dijakinje
(11,30).
''^'^^^ 12.1.
Košarka
Evropska liga, 12. krog -
Bologna: Paf Bologna-Pivo-
varna Laško.
ŠPORT-ROMAN
17
»Duda« proti Zrinskemu
Pričenja se izločilni del pokala Saporta - Z AEK novo presenečenje?
Najboljših 32 evropskih
košarkarskih drugoligašev
se v torek podaja v izločilne
boje. Najvišja uvrstitev slo-
venskih klubov se je s četrt-
finalom lani posrečila Pivo-
varni Laško, medtem ko so
Savinjski Hopsi v tej sezoni
izredno nepredvidljivi.
Prav tu gre iskati formulo
za uspeh proti favoriziranim
Grkom. Polzelani, ki hitijo oz-
draviti kar največ igralcev, so
v prvi polovici tekmovalnega
leta velikokrat nazorno poka-
zali, da znajo izgubiti s pod-
povprečnimi ekipami, močno
pa zagreniti življenje favori-
tom. Voda na mlin košarkar-
jem Borisa Zrinskega je tudi
neobremenjenost. Cilj je z
uvrstitvijo v 1/16 finala in pri-
merni kvoti točk (Slovenija je
na klubski evropski lestvici
deseta) izpolnjen, Grki pač
morajo popraviti bled vtis iz
lanske sezone. AEK je takrat
na isti stopnji izpadel z Budu-
čnostjo iz Podgorice, klonil
tudi v Laškem, v skupini pa z
izkupičkom, enakim pivovar-
jem (7 zmag, 3 porazi), osvo-
jil le 3. mesto. Da košarkarji iz
olimpijskega mesta zdaj mi-
slijo resno, so napovedali že v
skupini A, kjer so (v 9. krogu)
izgubili le z belgijskim Charle-
roijem (80:62) in na koncu
slavili s tremi zmagami na-
skoka. Skupaj s Kinderjem,
Pameso, Partizanom in Za-
drom se uvrščajo v najožji
krog favoritov za naslov, ki je
lani pripadel Bennetonu.
Na čelu moštva, ki v grš-
kem prvenstvu drži 2. mesto
in se bo v torek predstavilo
gledalcein na Polzeli, je sloviti
strateg Dušan »Duda« Ivko-
vič. Za naštevanje njegovih
trofej je na tem mestu odloč-
no premalo prostora. AEK, ki
je bil ustanovljen leta 1924, je
edina grška ekipa, ki v posta-
vi nima košarkarja iz nekda-
njega jugoslovanskega pro-
stora. Prva violina petkratnih
državnih prvakov (nazadnje
1970) in udeležencev final
foura 1998 je ameriški vete-
rai Anthony Bowie (37 let,
198 cm, branilec), ki je v NBA
nastopal za San Antonio
Spurs, Houston Rockets in Or-
lando Magic, dve sezoni je
odigral v Italiji (Varese in Mi-
lan) k Atencein pa je za mih-
jon dolarjev lani prestopil iz
vrst evropskega prvaka Žalgi-
risa. Močno se mu je zapleta-
lo v sezoni 97/98, ko bi moral
podpisati za špansko Vitorio,
se nato odločil za italijanski
Rimini, končno pa se vrnil v
ZDA in igral za New York
Knickers. V zanimivo sestav-
ljenem moštvu AEK, ki ima v
primerjavi s Polzelani skoraj
nedosegljivo prednost v viši-
ni, nastopajo še Estonec Mar-
tin Muursepp (29, 207, krilo),
Angleža Ste ven Hansell (25,
192, branilec) in Nick Dono-
van (25, 210, krilo), ameriški
Preostali pari: Achilleas-
Hapoel, Cherno more-Zadar,
Charleroi-Pamesa, Bosna-
Vilnius, Tau Cerramica-
Maccabi Raanana, Chalon-
Pruszkow, Amsterdam-Ra-
cing, Norrkoping-Iraklis,
Ventspils-Porto, Slowako-
farma-Wroclaw, Telekom
Bonn-Kinder, Radnički-Da-
russfaka, Sakalai-Split, Pian-
nja-Frankfurt, Addeco Mila-
no-Krka Telekom.
Irec Dan 0'Sullivan (32, 211,
center), gruzijski Grk lako-
vos Tsakalidis (21, 217, cen-
ter) ter domača reprezentan-
ta Dimos Dikoudis (23, 208,
krilni center) in Angelos Ko-
ronios (31, 185, branilec).
Torkova deviza Savinjskih
Hopsov, ki jo bo treba bržko-
ne ponoviti tudi čez teden dni
v Atenah, je zaustaviti Bowi-
ea, hendikep v višini in s tem
V primeru uspeha Savinj-
skih Hopsov bi se ti v četrtfi-
nalu pomerili z zmagoval-
cem dvoboja med izraelskim
Maccabijem Raanano in
špansko Tau Cerramico Vi-
torio.
tudi v skoku pa nadoknaditi z
učinkovitim zapiranjem in s
hitro igro, ki je Grki nikoli
niso bili kaj prida vajeni.
PRIMOŽ ŠKERL
Gneča za Ali starš
Vsakoletna primerjava moči med domači-
mi košarkarji in tujci v Ligi Kolinska bo 5.
februarja v ljubljanskem Tivoliju. Rezultate
izbora slovenske športne javnosti (pričel se
je v ponedeljek in se bo končal 30. januar-
ja), ki bo glasovala s pomočjo kuponov v
dnevnem časopisju ali preko Interneta, bo-
do zbrali pri zastopniku Nike podjetju TW.
V natečaju je 26 domačih in 28 tujih igralcev,
vendar lahko vsakdo izbere svojo peterko z
imeni po lastni presoji. Med nominiranci je po 9
košarkarjev (domačih in tujih), ki nastopajo za
klube na Celjskem: Gregor Hafnar, Boštjan
Nachbar, Ervin Dragšič, Aleš Kune, Goran Jurak
(Pivovarna Laško), Beno Udrih, Primož Kobale
(Savinjski Hopsi), Miloš Šporar (Rogla Atras),
med tujci pa Miljan Goljovič, Mileta Lisica, Vid
Žarkovič (Pivovarna Laško), Ado Kahrimanovič,
Elvir Ovčina, Nikolai Balev (Savinjski Hopsi),
Igor Mihailovski, Goran Manojlovič, Boško Ra-
dovič (Rogla Atras). Za tujega košarkarja se šteje
tisti, ki (še) nima pravice nastopa za slovensko
izbrano vrsto. Na spektaklu se bodo finalisti
pomerili tudi v metanju trojk in zabijanju.    PŠ
Brez favorita
Sobotni B-ligaški derbi
med Banexom in Kemopla-
stom bo prav gotovo moč-
no dvignil košarkarsko
temperaturo v Slovenskih
Konjicah in Šentjurju. Sta-
ra rivala - soseda po kilo-
metrih - sta si zelo blizu
tudi na lestvici drugega ka-
kovostnega razreda sloven-
ske košarke.
Kemoplast je trenutno tret-
ji, Banex peti, oba pa imata
cilj in tudi povsem realne
možnosti za uvrstitev med pr-
vo četverico in razigra vanje
za vstop v Ligo Kolinska. V
prvem delu sezone je Kemo-
plast doma visoko odpravil
Konjičane, četudi takrat še ni
igral Damjan Novakovič, tre-
nutno v povprečju doseženih
košev na drugem inestu strel-
cev, takoj za sobotnim nas-
protnikoin Boštjanom Sivko,
ki igra v tej sezoni v vrhunski
formi.
Sicer pa so Šentjurčani slab-
še pričeli sezono, izgubili do-
ma z Ilirijo in nato še nepriča-
kovano v Ljubljani z mlado
ekipo Oliiupije, a so se kasne-
je ujeli in uigrali, imajo pa
zaenkrat najboljši napad v li-
gi. Konjičani so igrali toplo-
hladno, presenečali pa vselej,
kadar so jih mnogi že odpisa-
li, z nekaj zaporednimi zma-
gaini konec lanskega leta pa
so ujeli priključek z vodilnim
kvartetom.
In kdo je favorit v sobot-
nem srečanju? Tega pravza-
prav ni, kajti oba trenerja, ta-
ko domači Franc Perkič kot
gostujoči Igor Pucko, imata
svoje adute. Perkič je z oslab-
ljeno ekipo brez pravega cen-
tra naredil že do sedaj veliko,
predvsem pa je dal mlajšim
priložnost za dokazovanje,
kar so mu z obrestmi že vrni-
li. Sijajni Sivka vodi ekipo,
kjer je nekaj izkušenih igral-
cev (Novak, Jesenek, Ravni-
har, Lušenc), a še vedno manj
kot na strani Šentjurčanov, ki
imajo zelo dolgo klop, iz ka-
tere lahko vsakdo prinese
preobrat v igri. Novakovič je
prvo ime Kemoplasta, prav
nič pa ne zaostajajo izkušeni
Rovšnik, Zorko ali Tomažin, v
tej sezoni je eden vodilnih
igralcev Kočar, v formo se
vrača starejši od bratov Ma-
ček. Morda lahko odločitev
prinesejo gledalci, ki letos ne
spremljajo v dovolj veliki me-
ri dobrih rezultatov Keinopla-
sta, tukaj pa so veliko na bolj-
šem Konjičani.
H^^™ JANEZ TERBOVC
Ko je nekaj zares predanih ljudi, ki so z vsem srceiu verjeli v
nove čase in se niso mogli takoj obrniti po novem vetru,
preprosto izginilo, se je priplazil iz vseh kotov moreč strah in
kmalu je vsakdo v slehernem človeku videl vohuna in izdajal-
ca.
Marsikomu pa so takšni časi vselej dobrodošli, saj lahko pod
navidezno masko »boja za pravičnost«, obračuna s svojimi
nasprotniki in doživlja slast pritlehnih, zahrbtnih zmag.
»Zdaj je pravi čas, da se znebim tega Milivoja!« je razmišljal
Stane, ko je že drugič ali celo tretjič prejel strogo zaupno pošto
in v njej nedvoumne namige, kako se od njega pričakuje, da
končno odkrije kakšnega sovražnika države.
»Le kdo ve,« je v svoji razboleli domišljiji razmišljal Stane,
»kakšno tajno pošto prejema Milivoj? Zdaj bi znal dobro
unovčiti zoper mene tisto prevaro proti staremu Osojniku,
zato moram biti pazljiv in ga v nameri prehiteti!«
Škoda, da je ljudem zakrit pogled v sočlovekovo dušo.
Veliko prevar in nepotrebnih bolečih bi bil marsikdo obvaro-
van, ko bi mogel pravočasno zaznati zle namere hinavcev, ki
vselej spletajo nevidne zanke, v katere potlej zapletejo nič
hudega sluteče žrtve.
Milivoj se je v tem času bolj malo zanimal za politiko. Skoraj
vsak dan se je zapeljal s svojim motorjem v Doljno vas, do
Dolinarjeve Anke. Na vasi je življenje teklo inirno, vse zgodbe,
ki so razburjale ljudi v velikem belem svetu, so se tukaj nekam
razblinile in Milivoj je prav užival, ko mu ni bilo treba vedno
znova poslušati zgodb o inodrosti enega in grozodejstvih
prvemu nasprotnega vladarja.
Ljudje so Milivoja sprva gledali postrani, ko pa so spoznali,
da ima fant, kljub svojemu južnjaškemu naglasu za vsakega
prijazno besedo, so ga vaščani sprejeli medse in mu veselo
pomahali, ko se je pripeljal mimo z motorjem. Marsikomu je
tudi prinesel kakšno malenkost iz trga in včasih celo naložil na
zadnji sedež katerega od sosedov, ki je pešačil po prašni cesti.
Le Osojnikov Ivan se ga je na daleč ognil s pota, kadar je
zaslišal glas njegovega motorja. Bolj kot nerazumljiva jeza na
nič krivega Milivoja, ga je peklilo spoznanje, da ne dela prav.
Nikakor pa ni iinel inoči, da si to prizna in še manj, da bi
priznal drugim. Po očetovi smrti se je Ivan bolj malo držal
doma. Večino svojega časa je prebil med pijančki v gostilni in
tam poslušal čenčanje o vseh mogočih stvareh.
»Ti, Ivan,« je godel v svojem kotu zanikrn, neobrit mož, ki so
ga klicali Firkelj, najbrž zato, ker je pred njim zares vedno stala
četrtinka vina, »kako pa kaj tvoj novi svak, ha?«
»Kako to mislite, svak, Firkelj?« je preteče povzdignil glas
Ivan in se s kozarcem v roki bližal njegovi mizi.
»Menda se ne boš repenčil za vsako figo!« je mirno odgovo-
ril Firkelj, vajen takega gostilniškega nastopaštva. »Veš, fant,
nekaj ti povem,« inu je zaupljivo namignil, da je Ivan radoved-
no prisedel.
»Časi niso ravno dobri in še huje pride!« je Firkelj poinenlji-
vo trkal s svojo prazno četrtinko po mizi.
»Prinesi mu še enkrat!« se je Ivan glasno obrnil na gostilni-
čarja.
»Enkrat še,« je zagodrnjal gostilničar, »potem pa bo treba
obračunati, Ivan!« je poudaril, ko je postavil vino na mizo.
»Težki časi so, sem rekel,« je znova godrnjal Firkelj in
olajšano zavzdihnil, ko je izpraznil pol četrtinke v enem
požirku.
»Menda mi ne boš pripovedoval sanjo to, kar sam predobro
vem?« se je Ivan nestrpno zazrl v Firkeljna, misleč, da ga je
samo zato zvabil k svoji mizi, da mu je dal za pijačo.
»Počasi, fant!« ga je pogledal Firkelj z motnimi očmi. »Če
hočem kaj reči, poskočiš, če sem tiho, ti ni prav! Le kaj bi rad?«
»Dobro,« se je pomiril Ivan. »Nekaj si hotel reči o onem
Bosancu, ki hodi k naši Anki.«
»Saj ti vseskozi govorim, da so časi težki in nevarni!« se je
sklonil čisto do Ivanovega obraza, da se je ta nehote uinaknil
čudnemu zadahu pijančevih ust.
»V takšnih časih pa so še bolj nevarni takšni vohljači, kot je
ta, no ta, ki hodi k tvoji sestri, da boš vedel, Ivan!«
Ivan je počasi dojemal pomen Firkeljnovih besed. Temno se
je nasmehnil proti pijancu: »Danes ti najbrž nisem dal zastonj
za pijačo!« je govoril bolj sebi kot Firekljnu, hitro poravnal
zapitek in odšel domov.
Vrata Osojnikove hiše so bila zaklenjena, ko se je Ivan uprl v
kljuko in hotel vstopiti.
»Le kje so vsi?« se je spraševal in stikal po znanem skrivališ-
ču, kjer so ponavadi puščah ključ. »Tudi ključa ni tam, kjer bi
moral biti!« je jezno zamrmral in razmišljal, kam bi se podal.
»Nazaj v gostilno ne grem, sem že preveč sit tistih večnih
pijancev in gostilničarja, ki bi mi rad pregledal žepe, preden
postavi predme tisto skisano vino!« je jezno mrmral v brado.
Nazadnje je legel v travo pod veliko hruško in v brezdelju
grizljal med zobmi travno bilko.
»Kako je že rekel Firkelj?« je razmišljal o Milivoju. »Da bi
mogel biti prekleti vohljač?- Če je to res, potem bi se ga dalo
spraviti s poti in stran od naše Anke!« je ravno pletel hudobno
misel, ko je zaslišal topotajoči tek na poti proti hiši in se
radovedno dvignil, da vidi, komu se tako mudi.
Po poti je ves zasopel tekel brat Jožek in se skoraj zaletel v
Ivana, preden ga je opazil.
»Kje pa gori, da se ti tako neznansko mudi!« je prav osorno
vprašal brata, ki je od hitrega teka in presenečenja komaj lovil
sapo.
»Pri Anki spravljamo seno. Voz se je prevrnil in Franica ne
more potegniti izpod voza svojih nog!« je govoril v eni sapi
Jožek. Tekel sem po pomoč k Smolarju, zdaj pa misliin, da boš
ti kljub vsemu priskočil na pomoč, da dvignemo voz in
pomagamo Franici!«
Ivan ni več slišal, kaj govori Jožek. Tukaj se je na vso moč
pognal po poti proti Dohnarju, da ga je Jožek s težavo dohajal.
S skupnimi močmi so hitro postavili prevrnjen voz nazaj na
kolesa. Nekaj časa so vsi zaskrbljeno gledali na tleh ležečo
Franico, v strahu, da jo je prevrnjeni voz, pod katerega je tako
nesrečno padla, hudo polomil.
Na srečo pa si je Franica kaj kmalu opomogla na noge, ki so
jo zares hudo bolele, a zlomljene očitno niso bile.
»Hvalabogu, da ni hujšega!« je prva spregovorila Anka, ko je
skupaj z Jožekom podpirala Franico ob njenih negotovih
prvih korakih.
Vsi so čutili, da so Ankine besede padle v neko čudno
praznino, ki je slehernemu močno stisnila grlo in vse besede
so zastale v nekem nerazložljivein pričakovanju. Ivan je dobro
vedel, da molčijo zaradi njega. Z očmi se je sprehajal po majhni
•gomili zemlje, katero je sinoči naril na kup krt.
»Vsi, še posebej Bosanec, pričakujejo, da se bom ponižno
priklonil in prosil, da me znova sprejmejo v okrilje naše
družine!« je mračno razmišljal in počasi dvignil pogled do
Milivojeve rame. Više ni hotel; nekako se je zbal srečanja z
Milivojevim toplim, poštenim pogledom. Že se je hotel brez
besed posloviti in oditi po svoji poti, ki je držala vse bolj stran
od poti, po katerih so stopali ostali člani Osojnikove družine,
ko se je nenadoma spomnil Firkeljnovih besed: »Ta, da prav ta,
ki hodi k tvoji sestri, je vohljač!«
18

nočne
[cvetke
• Tatjani in šo nuio^nn ciru-
gim občanom z Mariborske je
28. decembra živce paralo po-
kanje petard, zvečer pa jim je
bilo vsega zadosti. Poklicali so
na policijo, ki je pri petardni
vnemi zalotila Nenada P. Za-
deva se je malce umirila, a so
se pojavili noVi Nenadi...
• Karmen je bila 28. decem-
bra tepena, po njej je udrihal
lastni soprog Franc. Policista
sta možakarja ohladila in umi-
rila, čez slabo uro pa je Kar-
men spet poklicala, ker je
Franc udarce ponovil. Dali so
ga na hladno, kako je (bo) z
njim v novem tisočletju, pa ve
le Karmen.
• V sredo, 29. decembra, se
je v lokalu Roter na Podjavorš-
kovi nahajal besni Boštjan K.,
ki je zmerjal natakarico, jo
napadel in za »umetniški« vtis
razbil še dva pepelnika.
• Na Arclinski cesti je 29.
decembra zvečer Bogomir Š.
pretepal tri fante. Modrice in
buške so dobili Marko, Sašo in
Gregor.
• Janez P. je res pravi džek.
V sredo ponoči je Pod lipami s
pestmi obdelal kar dva, Darka
B. in Željka Ž.
• Dva na dva se pa že lepše
sliši, znan pa je tudi končni
izid. V četrtek opolnoči je bil v
Ameriki pretep: na eni strani
Sebastjan K. in Dušan L., na
drugi pa Boštjan C. in Damjan
M. Menda je bil prvi par tisti,
ki je napadal, drugi pa naj bi
se ustrezno branil.
• V soboto malo po polnoči
se je slabo godilo Jožici s Ška-
pinove. Silvestrske klofute ji je
podaril njen izvenzakonski to-
variš Slavko. Približno v istem
času je bil podobni darovalec
tudi Nikola K., ta je pretepel
svojo Olgo in njeno hčerko.
• Peter B. je na silvestrovo
popoldne razbijal kozarce v
lokalu Blu, potem pa se prima-
jal še v lokal Anita na Greven-
brojski, kjer je bil prav tako
steklometalec, v Eldoradu v
Vrtnici pa je nadaljeval v
prejšnjem ritmu in razbil vra-
ta.
• Mojca je sporočila, da jo je
na Starem trgu brcnil nezna-
nec, ki je na silvestrovo pri
belem dnevu lulal po smetišč-
nih kantah. Ko ga je Anita
opozorila, da to ni spodobno,
je bil hud. Po brci je sedel v
črn avto in za naše cvetke
ostal brezimenec.
• Vstop v novo tisočletje je
Nikola V. zaznamoval s kazni-
vim dejanjem. V lokalu Stržek
je razgrajal in razbil kozarec, s
steklovino pa je potem pore-
zal po obrazu Danijela P.
• Prvega januarja ponoči je
bila potrebna intervencija v
stanovanju na Milčinskega uli-
ci, kjer so se drli in vpili drug
na drugega pijani Jožef in De-
jan ter Katja. Ker se Jožef tudi
med soočenjem s policisti ni
umiril, je bil pridržan.   M.A.
»Promil« se je poboljšal
Policija je bila decembra zelo aktivna in temu primerni so bili tudi rezultati v številnih akcijah
v decembrskih nadzorih
prometa so se policisti pre-
težno osredotočali na prever-
janje psihofizičnega stanja
udeležencev v prometu, saj
so poostreni nadzori še ved-
no tista oblika, ki je najbolj
učinkovita pri zagotavljanju
prometne varnosti, res pa je
tudi, da se vse bolj kažejo
tudi učinki preventivnih
(vzgojnih) akcij.
Poostrena regijska nadzora
v akciji »promil« sta bila 17. in
29. decembra, podobna akcija
je bila še 23. decembra, poo-
strene aktivnosti na »cestnem
križu« pa so opravili 11. in 24.
decembra. Ob vsem tem so
imeli svoje programe nadzora
tudi na posameznih policij-
skih postajah.
Decembrske aktivnosti in
akcije, ki so potekale vse leto,
so gotovo v veliki meri prispe-
vale, da je bila prometna stati-
stika ob koncu leta ugodna, če
jo primerjamo s statistikami iz
prejšnjih let. Posebej razvese-
ljivo je, da je število mrtvih
ostalo pri lanski številki, to je
23, je pa to število še vedno
treba obravnavati kot tragič-
no, le da je v njem zaznati
nekoliko več optimizma. Celj-
ska Policijska uprava je na-
mreč ena redkih v državi, kjer
bodo v letno poročilo zapisali,
da se število mrtvih v prometu
ni povečalo.
V navedenih poostrenih nad-
zorih so policisti ustavili 2292
vozil in zaradi različnih prekrš-
kov, ki so jih storili vozniki,
podali 122 predlogov za uved-
bo postopka pri sodniku za
prekrške. Izrečenih je bilo 100
in 1 denarna kazen. Devet vo-
zil so izločili iz prometa, za
eno vozilo pa so odredili teh-
nični pregled. Med akcijami so
ugotovili tudi 6 kršitev tujcev.
In kako je bilo z alkoholom?
Z alkotestom so preverili 1621
voznikov, 95 je bilo med njimi
»pozitivnih«, 19 voznikov je
napihalo za več kot 1,6- g/kg
alkohola, 9 voznikov pa je
preizkus odklonilo in jih je
torej tudi šteti med tiste, ki so
pregloboko pogledali v koza-
rec. Policisti so odredili tudi
26 strokovnih pregledov, 23
za alkohol in 3 za mamila. Od
teh je strokovni pregled odklo-
nilo 15 voznikov, 12 za alko-
hol in vsi trije za mamila. Za-
časno je bilo odvzetih 86 voz-
niških dovoljenj, 10 voznikov
so odpeljali v prostore za pri-
držanje, v času nadzorov pa
so policisti razdelili 65 zlo-
ženk z vsebino, ki ustreza ak-
ciji »promil«. Najvišja vseb-
nost alkohola je bila ugotov-
ljena pri vozniku osebnega av-
tomobila, 2,60 g/kg alkohola v
organizmu. Na rob vsem tem
decembrskim številkam je tre-
ba zapisati, da je bilo število
voznikov, ki so vozili pod vpli-
vom alkohola, precej manjše
od števila, ugotovljenega v po-
dobnih akcijah v prejšnjih me-
secih. Zato bodo s takšnimi
oblikami dela pri nadzoru
prometa nadaljevali, pa če je
to komu prav, ali ne.
MARJELA AGREŽ
Ustavili
vlomilsko
četverico
Policistu PP Celje so v mi-
nulih dneh raziskali deset
lanskih vlomov v različne ob-
jekte na območju Celja. Ka-
zenske ovadbe so podali zoper
štiri osumljence, 17-letnega
A.K., 16-letnega N.K., 15-let-
nega K.K. in 23-letnega Marja-
na T. Vsi štirje so iz Celja.
A.K. in N.K. sta osumljena,
da sta 14. junija vlomila v po-
slovne prostore podjetja Metka
Tekstil (v stečaju), kjer pa jima
je načrte prekrižal tamkajšnji
varnostnik. Dan prej je bil z
njima tudi 15-letni K.K., vsi
trije pa so osumljeni, da so
vlomili v lokal Pri jezu na Pre-
žihovi ulici v Celju in ukradli
pr^osno blagajno. Ta dvojica
naj bi novembra vlomila tudi v
pisarno Slovenskih železnic na
Mariborski cesti, tam pa ukrad-
la 4.800 tolarjev denarja.
A.K. je še osumljen, da je 1.
oktobra kradel v pisarni pod-
jetja Klima v Celju, od koder je
odnesel 30 tisoč tolarjev goto-
vine. Decembra je vlomil v po-
slovni prostor podjetja
Black&White na Jurčičevi ulici,
od koder je bežal, saj ga je
pregnala alarmna naprava.
A.K. in Marjan T. sta osum-
ljena, da sta v novembru in
decembru vlomila v skladišče
podjetja Transglob na Veselovi
ulici v Celju. Tam sta nakradla
za okoli 4,5 milijona tolarjev
parfumov, te pa sta prodajak
po 200 tolarjev, četudi je bila
vrednost posamezne steklenič-
ke najmanj 3 tisoč tolarjev. Ta-
ko pridobljeni denar sta pora-
bila za nakup mamil. Za mami-
la sta porabila tudi denar iz
naslova prodaje orodja in elek
tričnih strojev, ki sta jih no-
vembra ukradla pri vlomu v
nenaseljeno stanovanjsko hišo
na Tovarniški ulici.
Zoper vse navedene -osum-
ljence so bile na okrožno dr-
žavno tožilstvo poslane kazen-
ske ovadbe.
MARJELA AGREŽ
Odpisano vozilo v zimski idili
Ob obali Škalskega jezera se je neko noč znašlo tole sedaj odpisano vozilo, ki leži ob mostu že
kakšnih štirinajst dni. Začuda ga še ni opazila premogovniška terenska straža, ki ima vsakodnev-
ne obhode. Komu avtomobil pripada, ne bo težko ugotoviti. Ne glede na to pa vozilo gotovo ni v
okras zimskim prizorom ob Škalskem jezeru. L.O.
Povozil peško
Na Cesti talcev v Velenju se je v ponedeljek, 3. januarja
ob 5. 30 uri, na našem območju pripetila prva letošnja
hujša prometna nezgoda.
Darko S. (33) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz smeri
železniške postaje proti Cesti talcev. V bližini železniške
postaje so z njegove leve strani prečkale cesto tri peške, od
katerih sta se sredi ceste dve ustavili, 34-letna Damjana L. iz
Šoštanja pa je prečkanje nadaljevala. Pri trčenju in padcu je
utrpela hude telesne poškodbe. M.A.

19
Spodoben vstop v
tisočletje
Silvestrovanja na Celjskem brez posebnih zapletov
Prehod iz starega v novo
leto je na našem območju
minil zelo ugodno, saj polici-
sti niso zabeležili hujših
kaznivih dejanj in prekrš-
kov, varno pa je bilo tudi v
prometu.
mm
Takšna je ocena v Policijski
upravi Celje, ki jo je na poi^e-
deljkovi novinarski konferen-
ci posredoval Bojan Vrečic,
načelnik inšpektorata policije.
Množičnih kršitev javnega re-
da in miru ni bilo, posredovali
so le v 15 primerih, dva kršite-
lja pa so zaradi izgredov v
vinjenem stanju pridržali. Na
področju kriminalitete so v
zadnjem dnevu minulega in
prvem dnevu novega leta
obravnavali le dve tatvini, 4
velike tatvine, ki pa so vse
ostale pri poskusu, dve lahki,
telesni poškodbi, 1 hudo tele-
sno poškodbo in 8 poškodo-
vanj tuje stvari. Tudi ni bilo
primera strelnih poškodb ali
poškodb s pirotehničnimi
sredstvi, s pirotehničnim
predmetom je bilo na območ-
ju Velenja poškodovano eno
vozilo.
V navedenih dveh dneh tudi
ni bilo prometne nezgode, ki
bi terjala človeško življenje ali
hudo telesno poškodbo. V ve-
čini primerov je šlo le za zvito
pločevino, a še to dosti manj,
kot so pričakovali.
Vsi sistemi, ki so pomem-
bni za nemoteno življenje lju-
di, so delovali brez proble-
mov, sicer pa je v silvestrski
noči za varnost državljanov
na območju celjske regije skr-
belo okoli 150 policistov in
kriminalistov, ki, skladno z
opisanim stanjem, niso imeli
veliko dela. Da bi le ostalo
vsaj približno tako tudi v
vseh nadaljnjih dneh, tednih
in mesecih leta, ki smo ga v
soboto začeli.
M.A.
Vlomilska paidaša
Policisti in kriminalisti so 29. decembra odvzeli prostost
Celjanoma, 18-letnemu Branetu T. in 19-letnemu Matjažu T.,
ki imata na vesti vrsto vlomov v vozila.
Tako sta oba osumljena, da sta v noči na 23. december na
območju Celja vlomila v 9 osebnih avtomobilov R4, v Renaultov
clio, v Suzukijev maruti in Renaultovo petko. Iz vozil sta
pobrala vsem kar je bilo kar vredno, predvsem pa avtoradijske
sprejemnike.
Brane T. in Matjaž T. sta osumljena tudi drzne tatvine, ko sta 9.
decembra oškodovala 72 - letno občanko, ki sta ji na območju
Zelenice iz rok iztrgala nakupovalno vrečko z živili in denarnico.
Za oba osumljenca je preiskovalni sodnik odredil pripor.   M.A.
Naročniki z dolgimi nosovi
Da se v Salomonovem og-
lasniku skrivajo najrazlič-
nejši goljufi, je grenko oku-
silo že mnogo ljudi, ki imajo
zagotovo eno skupno last-
nost: lahkovernost.
Nemalo so bili presenečeni
in oškodovani tudi tisti obča-
ni, ki so nasedli oglasu, ki sta
ga v omenjenem oglasniku de-
cembra lani objavila dva Voj-
ničana, petnajstletni A.K. in
osemnajstletni Ljubo M. Z og-
lasom sta prodajala prenosne
telefonske aparate GSM naj-
različnejših znamk in pod ze-
lo ugodnimi pogoji, kar po
polovični ceni od sicer veljav-
nih. S »prodajalcema«, ki sta
se naročnikom predstavljala
kot Martin Gobec in Marjan
Omerzel, je bilo mogoče nave-
zati stik preko telefonske šte-
vilke 041 238-721. Tako je z
njima govorilo 15 oseb s Ptuja,
z Bleda, iz Kranja, Ljubljane,
Medvod in iz Novega mesta.
Osumljenca sta se s kupci
dogovarjala, da po naročene
telefone pridejo na Pošto v
Vojniku in jih tam, po plačilu
odkupnine (od 40 do 82 tisoč
tolarjev), prevzamejo. Tako je
osem oškodovancev na pošti
odkupilo pakete, ko so jih do-
ma odprli, pa so v škatli našli
le prospekte in zmečkan pa-
pir. Sedem (potencialnih) oš-
kodovancev paketov ni prev-
zelo, zato so jih poštarji posla-
li nazaj na naslov pošiljatelja.
Na navedenem naslovu sta res
dve stari in zapuščeni hiši, iz
poštnega nabiralnika pa sta
jemala obvestila o prispelih
poštnih nakazilih.
Zaradi takojšnje reakcije oš-
kodovancev in modrosti voj-
niških poštnih delavcev, so
osumljenca policisti prijeli še
preden sta dvignila denar, ki
so ga poslali oškodovanci. Ta-
ko se zdaj na Pošti v Vojniku
nahaja 600 tisoč njihovih to-
larjev, zaseženih pa je bilo
tudi sedem paketov, ki so iz
zgoraj navedenih mest prispe-
li nazaj v Vojnik.
A.K. in Ljubo M. sta, sklad-
no s kazensko ovadbo, osum-
ljena kaznivih dejanj goljufije,
za kar je po našel kazenskem
zakoniku zagrožena kazen do
treh let zapora.
Radarji bodo...
• v petek, 7. januarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja,
• v soboto, 8. januarja popoldne na območju Žalca,
• v nedeljo, 9. januarja popoldne na območju Celja,
• v ponedeljek, 10. januarja dopoldne na območju Laške-
ga, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
• v torek, 11. januarja dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah,
• v sredo, 12. januarja dopoldne na območju celotne regije
(poostren nadzor prometa) in
• v četrtek, 13. januarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Laškega.
Laserski merilnik hitrosti bo v času od 10. do 20. januarja
pogosteje nameščen na območju Šentjurja in Šmarja pri
mini krimici
Ukradla žico
v noči na 27. december sta
neznana storilca kradla na
ograjenem dvorišču podjetja
Elektro Maribor, poslovne
enote Slovenska Bistrica, v
Prevratu pri Slovenskih Konji-
cah. Odpeljala sta več kolutov
aluminijaste žice skupne teže
okoli 500 kilogramov in vred-
ne okoli 50 tisoč tolarjev.
Vlom V trgovino
v noči na 27. december je
nekdo vlomil v trgovino Tr-
goavto na Podjavorškovi ulici
v Celju. Ukradel je 3 avtoradio
kasetofone znamke Clarion, s
tem pa podjetje Trgoavto iz
Kopra oškodoval za 75 tisoč
tolarjev.
Ukradena kadett,
megane
v noči na 27. december je
bil ukraden osebni avtomobil
Opel Kadett 1.6, kovinsko sive
barve, z registrsko oznako CE
54-82R, parkiran na Milčin-
skega ulici v Celju. Lastnik
Silvester P. je oškodovan za
okoli 500 tisoč tolarjev.
S parkirišča na Šaleški cesti
v Velenju pa je bil v sredo
zvečer ukraden rumen osebni
avtomobil Renault Megane 1.6
coupe, z registrsko oznako CE
52-90D, lastnica Valentina Č.
pa je oškodovana za okoli 1
milijon 650 tisoč tolarjev.
Še ena deska in
smučke
Izpred vhoda servisa za smu-
či pri hotelu Planja na Rogli je
bil 29. decembra popoldne
ukraden snowboard Mistral z
vezmi Plax. Deska je črne bar-
ve, lastnik Peter W. pa je oško-
dovan za okoli 70 tisoč tolarjev.
V sredo, 29. decembra po-
poldne pa so bile na območju
KTC Rogla ukradene smuči
Elan, vredne okoli 45 tisoč
tolarjev. Pogreša jih Jože M.
Iz celjskih Mesnin
v času od 24. do 27. decem-
bra je neznani storilec vlomil v
skladišče trgovine Mesnine Ce-
lje na Šlandrovem trgu v Žalcu.
Ukradel je več zavojev cigaret
različnih znamk in več stekle-
nic alkoholnih pijač v skupni
vrednosti 236 tisoč tolarjev.
Vandali
V času od 24. do 27. decem-
bra so neznani storilci vlomili
v prostore Študentskega servi-
sa na Trgu mladosti v Velenju,
pri tem razbili vhodna vrata, v
notranjosti pa so razbijali in-
ventar, stekla na oknih ter pi-
sali in čečkali po stenah. Štu-
dentski servis Maribor, PO Ve-
lenje, so divjaki oškodovali za
okoli 300 tisoč tolarjev.
Segel V tujo jakno
v ponedeljek, 27. decembra
zvečer, je neznani storilec kra-
del v ženski slačilnici na III.
osnovni šoli v Celju. Iz jakne
je ukradel mobilni telefon Be-
nefon in avtomobilske ključe.
Lastnica Petra V.'je oškodova-
na za okoli 80 tisoč tolarjev.
iz garaže s
kolesom
v noči na 28. december je
nekdo vlomil v garažo na Mal-
gajevi ulici v Celju, od koder je
odpeljal črno gorsko kolo
znamke Scot, lastnico Darinko
S. pa oškodoval za približno
100 tisoč tolarjev.
Vlom v bistro
v noči na 28. december je
nekdo vlomil v bistro Brunari-
ca v Železnem. Tam si je zaže-
lel glasbenega stolpa, alkohol-
nih pijač in denarja. Lastnica
Marjetka B. je oškodovana za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Vsega po malem
v noči na 29. december je
neznani storilec vlomil v pro-
dajni kiosk pri vhodu v bolni-
šnico v Topolšici. Nabral si je
sladkarij, kozmetike, vina, ci-
garet, pobral denar in odšel.
Lastnico Milko C. je oškodoval
za okoli 50 tisoč tolarjev.
Osem desk manj
v sredo, 29. decembra zju-
traj, je neznani storilec vlomil
v trgovino Lampa Store na
Vodnikovi ulici v Celju. Tam
je ukradel 8 boardov Airwalk
različnih dolžin, podjetje Ai-
rex pa oškodoval za okoli pol
milijona tolarjev.
Vlomil v obiralnico
hmelja
v dneh od 19. do 29. decem-
bra je neznani storilec vlomil v
obiralnico hmelja v Odi vasi. Z
naprave za namakanje je de-
montiral in ukradel enocilindrič-
ni dizelski motor in prenosni
reduktor. Hmezad Kmetijstvo
Žalec (v stečaju) je storilec oško-
doval za blizu 200 tisoč tolarjev.
Okradel izvajalca
Na začetku minulega ted-
na je nekdo kradel na delo-
višču na Trnoveljski cesti v
Celju. Iz nedograjenega ob-
jekta je ukradel 1200 metrov
električnega kabla, več vrst
vijakov, dve neonski svetilki,
3 škatle plastičnih svetilk in
2 škatli pomožnih svetilk. Iz-
vajalec del Vili K. je oškodo-
van za približno 250 tisoč
tolarjev.
Izkoristil
priložnost
v sredo, 29. decembra do-
poldne, je neznani storilec
vstopil v trgovino Eurofon na
Starem trgu v Slovenskih Ko-
njicah, izkoristil pravi trenu-
tek in s prodajne police ukra-
del prenosni telefonski aparat
GSM Samsung SGH 2100.
Lastnik trgovine Anton M. je
oškodovan za 89.999,00 tolar-
jev.
Grozil policistoma
v sredo okrog dveh sta poli-
cista PP Celje intervenirala v
stanovanju na Nušičevi ulici v
Celju, kjer je 38-letni Ivan K.
motil sosede in širšo okolico z
glasno glasbo in metanjem pe-
tard. Po daljšem prepričeva-
nju je Ivan le utišal glasbo in
odprl vrata stanovanja, med
postopkom pa je odšel v kuhi-
njo in se vrnil z dvema nože-
ma v rokah ter z njima mahal
proti policistoma ter jima gro-
zil. Treba je bilo uporabiti pri-
silna sredstva, potem pa se je
Ivan znašel na policiji, kjer se
je treznil. Za opisano početje
se bo moral zagovarjati na so-
dišču.
Zdravica z napako
v času od 27. do 30. decem-
bra je neznani storilec vlomil
v skladiščne prostore podjetja
MG Company na Teharski ce-
sti v Celju. Ukradel in odpeljal
je večjo količino alkoholnih in
brezalkoholnih pijač, dva pre-
točna bojlerja Tiki in 3 karto-
ne različnih vrst kozarcev v
skupni vrednosti okoli 100 ti-
soč tolarjev. Če je novemu ti-
sočletju nazdravil z ukrade-
nim vinom v ukradenih kozar-
cih, se mu ne obeta nič dobre-
ga.
Ven in noter
v prodajalni Yurij na Prešer-
novi ulici v Celju se je 30.
decembra dopoldne zadrževal
lump, ki je neopazno segel v
žep Marije H., odprl denarni-
co in iz nje pobral pet tisoča-
kov. Enako neopazno je de-
narnico spustil nazaj v Marijin
žep.'
Ukradeni kombi
bus
v dneh od 29. do 31. decem-
bra je nekdo ukradel bel kom-
bi bus, parkiran na Trnovelj-
ski cesti v Celju. Vozilo, ki je
last podjetja Pit d.o.o. iz Vele-
nja, ima registrsko oznako CE
13-87R, vredno pa je 1 milijon
700 tisoč tolarjev.
Dva in štiri
v petek, 31. decembra zju-
traj, je neznani storilec vlomil
v PE Mobitelov center na Ma-
riborski cesti v Celju. Ukradel
je dva mobilna telefona
znamk Siemens in Motorola,
odnesel pa je tudi 4 razstavne
mobi eksponate. Podjetje Mo-
bitel Telekomunikacijske sto-
ritve iz Ljubljane je oškodo-
vano za okoli 230 tisoč tolar-
jev.
Oškodoval
Mladinsko knjigo
v noči na 31. december je
bilo vlomljeno v prostore Mla-
dinske knjige na Šaleški cesti
v Velenju. Storilec je ukradel
telefax napravo Panasonic,
Data bank znamke Sharp in
projektor znamke Prijection
panel. Omenjeno trgovsko
podjetje je oškodovano za 760
tisoč tolarjev.
1. januar 2000
1. januarja 2000 zgodaj zju-
traj je neznani storilec vlomil
v stanovanjsko hišo Martina
A. iz Šentjurja. Ko si je storil-
cev ogledoval prostore in izbi-
ral, ga je presenetil oškodova-
nec, ki se je z družino vrnil s
praznovanja. Presenečenje pa
ni bilo dovolj učinkovito, saj
je storilec, preden je zbežal iz
hiše, pobral fcuverto, v kateri
je -bil denar, okoli 200 tisoč
tolarjev..
S steklenico po
glavi
V nedeljo, 2. januarja okrog
pol štirih, se je v diskoteki
Casablanca v Celju nahajal tu-
di 17-letni Bekim L., ki je ne-
nadoma sam stopil na plesišče
in z neznanim steklenim pred-
metom po glavi udaril 20-let-
nega Uroša V. in mu prizade-
jal hudo telesno poškodbo.
Tovornjak brez
maske
v času od petka do nedelje
se je neznani storilec lotil to-
vornega vozila, parkiranega v
Spodnjih Grušovljah. S tovor-
njaka je demontiral in ukradel
sprednjo okrasno masko.
Lastnik Smiljan Ž. je oškodo-
van za približno 30 tisoč tolar-
jev.
V šolo po obutev
v soboto ali nedeljo je bilo
vlomljeno v IV. osnovno šolo
na Dečkovi cesti v Celju. V
tamkajšnji pisarni, kamor je
vlomil, je prišel do obutve za
posebne namene. Ukradel je
sedem parov, s tem pa ome-
njeno šolo oškodoval za okoli
150 tisoč tolarjev.
Uničevalec
Nekdo je v dneh minulega
vikenda oškodoval Osnovno
šolo Dobrna. Razbil je 3 dvoj-
na stekla na oknih pri telovad-
nici in še hišno govorilno na-
pravo. Šolo je oškodoval za
okoli 50 tisoč tolarjev, ukradel
pa ni ničesar.
Kradel v kleli
V noči na 31. december je
nekdo kradel v kletnih prosto-
rih stanovanjskega bloka na
Zelenici v Preboldu. Iz kleti
Dina R. je odnesel električni
vrtalni stroj in električno krož-
no žago, oboje znamke Iskra.
Lastnik je oškodovan za prib-
ližno 35 tisoč tolarjev.
Vrnil lutko
V ponedeljek, 3. januarja
popoldne, je nekdo vlomil v
izložbo butika No limit v ob-
jektu Rimljanka v Celju.
Ukradel je lutko, oblečeno v
jeans hlače s pasom, puli in jo
slekel, čez čas pa jo je, sleče-
no, vrnil na prejšnje mesto.
Se je pa potem lotil še sosed-
njega lokala Zvonka, kjer je
ukradel moško jakno iz semiš
usnja. M.A.
20
PISMA BRALCEV
odmev
Golovec lahko
napolni le
rokomet?
Kot glavni organizator ver-
jetno najbolj osovraženega
projekta ob koncu tisočletja
»Rockvalete 2000«, sem dol-
žan pojasniti Primožu Cirma-
nu in Nataši Peunik nekaj
stvari, ki jima bodo pomagale
pri pisanju nadaljnjih kritik.
Kot prvo bi rad navedel nekaj
dejstev, ki so bistvena za ra-
zumevanje dogodkov pri po-
teku organizacije in izpeljavi
same prireditve. Pisca v svo-
jem »zmazku« svetujeta orga-
nizatorju drugačen pristop k
organizaciji in natančnejšemu
načrtovanju prireditve, brez
da bi karkoli vedela, kako so
stvari potekale, saj se nismo
nikoli ne srečali ne pogovarja-
li o organizaciji dogodka. Po-
leg tega, da avtorja nista ali
nista hotela oz. morda pišeta
po »naročilu« ali pa pišeta,
ker sta rada podpisana in ji-
ma to drugače ne uspeva,
opazila množico plakatov, ki
so vabili na prireditev, zazna-
la radijskih napovedi, ki jih je
predvajala najpopularnejša
celjska radijska postaja, sliša-
la mnogo nagradnih akcij v
različnih medijih, prebrala
objav v dnevnih časopisih in
revijah ali preprosto vprašala
kolegov, ki so morda zasledili
reklamo na širšem območju
Slovenije. Dodam lahko, da je
bila celostna podoba koncer-
ta izdelana pod vodstvom
profesionalne designerke, ce-
loten koncert pa predstavljen
in zastavljen na visokem ni-
voju, ki bi lahko pomenil vrh
dogajanja v Celju in okolici.
Toliko o organizaciji, ki jo pis-
ca članka »detajlno« poznata.
Druga velika »trofeja« kva-
zi kritikov je pisanje o razno-
likosti žanrov nastopajočih
glasbenikov, ki bi po njunem
mnenju naj bila pestrejša in
raznolika. Spoštovana, naj
vama kot prvo omenim, da se
bo pod mojo organizacijo,
dokler bo šlo za ročk koncer-
te, izvajala le ročk glasba, ki
pa ima, da vaju podučim,
ogromno različnih stilov in
vsebin. Torej, če gremo lepo
po vrsti: skupina, ki je igrala
prva, izvaja melodično in teh-
nično dovršene ročk komade,
ki se večini poslušalcev zdijo
poslušljivi v mirnejšem ritmu,
saj je glasba prepletena iz rit-
mično manj udarnih zvrsti
(funky, jazz, groove). Drugi
nastopajoči izvajalci so bili
predstavniki udarnejšega in
glasbeno manj zahtevnega
izraza, tretji »žanrski enolič-
neži« so bili predstavniki sta-
rejše veje čistih blues glasbe-
nikov. Sledila je ljubljanska
porcija ročka na različne nači-
ne (pihalne sekcije, ritem va-
riacije...), za njimi pa končno
največje zvezde, ki igrajo čist,
suveren in udaren rock'n'roll.
Pestrosti torej dovolj, toda za
»strokovnjaka« premalo.
Organizatorju svetujeta
manjše dvorane, nižje cene,
pomanjšane sanke itd., v isti
sapi pa kritizirata izpeljavo
koncerta,   komentirata   fi-
nančne vidike in pišeta o or-
ganizatorju, ki v Celju ne ob-
staja (Studio Kobe je podjet-
je, ki se ukvarja z video pro-
dukcijo in ima sedež v Ljub-
ljani, želite si lahko, da odgo-
vorni iz te firme morda niso
prebrali članka ali pa ga ne
bodo dobili v roke!?). Dejs-
tvo je, da bom kot organiza-
tor Celju ponujal le velike in
odmevne prireditve, da ne
bomo prišli v Evropo kot
provinca, ki so ji »brihtneži«
porezali peruti in ponudili za
vrhunec užitka prepevanje
na zmrznjenih odrih »knež-
jega mesta«. Vse prireditve
bom speljal tako, kot se to
počne, ne glede na to, da je
vsak projekt podkrepljen z
»nožem v hrbet«, kakor je
bila omenjena »Rockvaleta
2000«. Nož, ki so mi ga v
hrbet zasadili veljak Kluba
študentov celjske regije (G.
M.), Dijaška skupnost (U. G.)
in še nekateri, pa se bo poča-
si vlekel na piano v sodni
dvorani, ki je žal postala edi-
ni kraj, da se rešim kot orga-
nizator z vsemi sodelavci,
ljudi, ki zaradi svojega kori-
stoljubija in bolnega egoizma
ter »nategovanja« dijakov in
študentov v mesto prinašajo
zmedo in kup svojih smeti.
Lep pozdrav na naslednji
prireditvi, vsem vam, ki ste in
boste še naprej poskušali ubi-
ti hudiča, ki ga očitno nosite s
seboj, iščete pa drugje.
Naslov v uredništvu
prejeli
smo
ZgodbaO
denarnici
Za tole pismo sem se odlo-
čila predvsem zaradi tega, ker
me je pred kratkim presenetil
eden izmed bralcev na račun
poštenih najditeljev. Na ža-
lost pa je v današnjih časih
vse manj takih poštenih naj-
diteljev.
10. decembra bo zame in za
moje otročičke spomin na
grenko izkušnjo, ki se mi je
tega popoldneva pripetila.
December je sicer prelep čas
za obdarovanje, čas za vese-
lje, razposajenost in mnogo,
mnogo lepega. Eni ga preživi-
jo lepo, drugi manj lepo, tretji
v bedi in revščini, med nami
so tudi ostareli in bolni, ki jih
premalokrat vidimo.     *
Sama ne vem, komu naj
sodim. Presodite to vi, spo-
štovani bralci, če boste morda
utegnili prebrati te vrstice.
Morda se bo komu v tem
trenutku porodila kakšna
boljša rešitev kot to, da je
pobral mojo denarnico in jo
vtaknil v svoj žep.
Sem mati samohranilka
treh nebogljenih otročičkov.
Ker sem morala po prepo-
trebnih nakupih, sem popro-
sila brata, če me lahko zapelje
do trgovine Hardy. Plenice,
prašek, čistila, še cenejši
kruh... Vse to je bila paša
zame in za moje otroke. Naj-
potrebneje smo nakupili in že
smo bili v avtu. Za bratovo
uslugo, ker si je vzel čas in
nas je peljal, sem ga povabila
še na bencinski servis OMW,
ki je poleg te trgovine. Ne
morem si privoščiti z otroki
tako dolgega sprehoda od do-
ma in nazaj, saj je to kar 3-4
km v eno smer.
Napolnili smo rezervoar z
gorivom, ga plačali in že
smo nazaj v avtu. In takrat
se je zgodilo. Pri avtu sem
izgubila denarnico - padla je
mimo žepa. Z veseljem na
obrazih smo se vrnili do-
mov, toda le za hip. Ko sem
segla v žep, kjer naj bi imela
denarnico, me je oblil znoj.
Tla so se mi zamajala. Žep je
bil prazen.
Solze so mi v hipu zalile oči,
zatulila sem kot sirena. Otroci
so nemo strmeli vame. Niso
slutili, kaj se je zgodilo. Svet
se je v trenutku porušil. Vsee-
no sem upala, da se bo najdi-
telj moje denarnice nenado-
ma pojavil na mojih vratih. To
upanje je po tednu dni odlete-
lo, kakor denarnica na tla.
Tebi, najditelj bodo dnevi ve-
seli; meni in mojim otrokom
pa grenki. Vedi pa, da se lah-
ko tebi zgodi enako. Pomisli,
kako se boš počutil ti.
Cvetka iz Celja
zascitizivali
Pred kratkim je TV Ljublja-
na predvajala oddajo o zaščiti
živali. Bilo je izraženih nekaj
lepih misli. Glavni problem je
bil prevoz živali skozi Slove-
nijo v nemogočih razmerah.
Bil sem presenečen, ker ob-
staja Zveza društev proti mu-
čenju živaU v Kopru, ne v
Ljubljani. Vodijo jo pretežno
mladi, kar verjetno v Društvih
proti mučenju živali po Slove-
niji ni primer. V njih delujejo
pretežno starejši. Čeprav je
bilo marsikaj povedanega,
bom še dodal nekaj misli. Z
besedo niso nastopajoči ome-
nili Milene Močivnik, ki vodi
zaklonišče v nemogočih raz-
merah. Doslej so prikazali
njeno zavetišče na T V Vele-
nje, v tedniku TV Ljubljana in
na Kanalu A. Pri njej je preži-
vel dva dni znani gledališki
igralec in zdravnik Borut Ve-
selko. Kljub temu, da so se
lahko gledalci cele Slovenije
seznanili s to kulturno sramo-
to, nisem zasledil v medijih
nobene reakcije. Prikazani
sta bili dve zavetišči za živali,
in to v Mariboru in Kopru. Kaj
pa vmes? Ljubljana ga bo ver-
jetno dobila v letu 2000.
V Sloveniji se je že drugič
mudila komisija EU, ki ugo-
tavlja ustreznost rdečega me-
sa. Če bi se komisija slučajno
peljala mimo Mileninega za-
točišča, bi imela kaj videti.
Ugotovila bi, da nimamo do-
volj ustreznih zavetišč za ži-
vali, zgrozila pa bi se tudi nad
Mileninim. Lahko bi postavili
pogoj za vstop v EU tudi od-
nos do živali. Če bi do tega
prišlo, bi imeli še en problem
več. Takoj bi ustanovili us-
trezno komisija, sprožih in-
terpelacije in še morda ponu-
dili komu boljše delovno me-
sto.
V Večeru sem prebral, da je
bil v Portorožu elitni novolet-
ni ples, ki se ga je udeležilo
kar okrog 1000 slovenskih
imenitnikov. Če bi del izku-
pička od tega elitnega plesa
namenili Društvom proti mu-
čenju živali, bi marsikatero
imelo osnovo za izgradnjo
zavetišča. V isti številki Veče-
ra pa sem zasledil, da so imeli
v hotelu Habakuk tudi novo-
letni elitni ples. Izkupiček so
namenih za pomoč zavetišču
za živali v Mariboru. Ne vem,
če niso bili udeleženci plesa v
Mariboru bolj humani in ra-
dodarni kot tisti v Portorožu.
V oddaji na TV bi bilo treba
prikazali še, koliko društev
proti mučenju živali deluje v
Sloveniji. Zanimivo bi bilo tu-
di izvedeti, kohko imajo po-
samezna društva članov in
kakšen je sestav. Vsem ljubi-
teljem živali želim, da bi se
odnos do živah v začetku no-
vega tisočletja spremenil. Z
osveščanjem bi morali pričeti
že v osnovnih in srednjih šo-
lah. O tem ali naše šole res
samo izobražujejo in prema-
lo vzgajajo, je napisal članek z
naslovom: Glava polna ved-
nosti, srce prazno čednosti
Tone Partljič v sobotni prilogi
Dela.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Avsenikovih
70 let
z vsem globokim spoštova-
njem iskreno in iz vsega srca
pošiljam po tej poti čestitko
za osebni praznik Slavku Av-
seniku. Ob gledanju oddaje
70 let Slavka Avsenika, sem
se po letu 1991 ob osamosvo-
jitvi Slovenije zopet počutil
srečnega in ponosnega, da
sem Slovenec.
Utrnila se mi je misel, da
glede na to, da sta brata Slav-
ko in Vilko Avsenik takšna
glasbena mojstra (osebno tr-
dim, da sta glasbena genija in
da Avsenikove polke in valčki
prav v ničemer ne zaostajajo
za Straussovimi), bi bilo za
promocijo Slovenije pametno
in koristno npr. okoli novega
leta organizirati v Ljubljani v
Cankarjevem domu veliki
koncert simfoničnega orke-
stra z Avsenikovimi skladba-
mi, po vzoru novoletnega
koncerta na Dunaju.
Med samim koncertom bi
morali pokazati vse lepote
Slovenije, koncert pa bi moral
biti tradicionalen. Lepšo pro-
mocijo naše prelepe dežele si
je po mojem osebnem prepri-
čanju težko predstavljati. Ko
sem omenil, da bi bil koncert
okoli novoletnih praznikov,
bi bil verjetno najprimernejši
datum 26. december - na dan
samostojnosti Republike Slo-
venije.
Novo leto imajo namreč re-
zervirano dunajski filharmo-
niki, božič je verski in družin-
ski praznik, Slovenci pa bodi-
mo malo bolj ponosni in malo
bolj samozavestni in priredi-
mo takšen gala koncert na
svoj veliki praznik. Tudi tako
bomo izkazali ljubezen do
svoje domovine.
Avstrijci dosežejo vrhunec
novoletnega koncerta na Du-
naju z lepo modro Donavo,
mi pa ga lahko z valčkom
Slovenija, od kod lepote tvoje
in z Golico.
SREČKO KRIŽANEC,
Štore
zahvale,
pohvale
Spomini na
srečanje
Dijaki Državne meščanske
šole Celje so pred časom
praznovali 60 letnico pričetka
šolanja na tej šoli. Pouk se je
vršil v sedanji III. Osnovni šoli
na Vodnikovi ulici. Celotna
stavba je bila takrat zasedena
od dijakov meščanske šole.
Po 60 letih tako srečali dijaki
1. a in b razreda v gostilni
Ribič v Celju. Večina jih je bila
iz a razreda, ki ga je v letu
1939 obiskovalo 35 dijakov.
Srečanja se je udeležilo 13
dijakov.
Organizator je pripravil tudi
nekaj točk za razvedrilo, tako
da je bilo srečanje za udele-
žence kar zabavno. Nekdanji
sošolci so se dogovorili, da se
bodo v bodoče srečevali vsa-
ko leto in to tretji petek v
mesecu maju. To prvo sreča-
nje po tolikih letih pa jim bo
zagotovo ostalo v lepem spo-
minu.
RADO AMBROŽ,
Celje
Odličen koncert
Cel teden sem si želela, da
bi se moje zdravje toUko iz-
boljšalo, da bi slišala naše
pevce iz Šmartnega v Rožni
dolini. Na praznik samostoj-
nosti je zbor pevcev gasilcev
iz Lokrovca in Šmartnega pri-
redil koncert narodnih pesmi
pod vodstvom dirigenta gos-
poda Jožeta Dimca. V nastop
je bilo vloženega veliko tru-
da, saj so nastopali pevci, ki
so na tesnem s časom. Kar
prekratko je bilo popoldne,
saj smo imeh priložnost sliša-
ti veliko prelepih pesmi, a naj-
lepše so zapeli nazadnje - Tri-
glav, moj dom in Sveta noč.
Hvala vsem pevcem in na-
povedovalki, ki je povedala
veliko lepih misli o ljubezni,
ki naj nas druži. Posebna hva-
la dirigentu gospodu Jožetu
Dimcu.
HELENA ZUPANC,
Loče
Pozornost do
članov
Za prijazno pozornost ob
božiču izrekam pohvalo
Društvu upokojencev iz
Šmartnega v Rožni dolini.
Predstavniki društva v času
božičnih in novoletnih praz-
nikov obiščejo bolne člane in
člane, ki so dopolnili sedem-
deset let. Tako so obiskali tu-
di mojega moža in ga ob tej
priložnosti tudi obdarili. Oba
z možem sva bila obiska zelo
vesela. Še posebej sta naju
ganili topla beseda, izkazana
skrb za sočloveka in vzpod-
buda za premagovanje sta-
rostnih in bolezenskih težav,
kar je na jesen življenja izred-
nega pomena.
Predstavnica društva nama
je s tem polepšala božični čas,
za kar se njej in društvu Š«
enkrat najlepše zahvaljujeva.
KARLA KRIČEJ,
Šmartno v Rožni dolini
Zahvala
zdravnikom
Ob prelomu stoletja se mi
zdi primerno, da se za požr-
tvovalno delo zahvalim Od-
delku za kirurgijo roke in
opeklin, plastično in rekon-
struktivno kirurgijo, ki deluje
pod vodstvom zdravnika Pe-
karoviča.
Novembra 1998 sem imel
težko delovno nezgodo in
pristal v celjski bolnišnici, kjei
je posebej veliko pozornost
moji poškodbi posvečala
zdravnica Marcela Madunič,
za kar sem ji iz srca hvaležen,
Zaradi zelo slabega stanja
sem bil vmes prestavljen tudi
na Oddelek za intenzivno te-
rapijo, ki deluje pod vods-
tvom Marka Hauptfelda. Is-
krena hvala tudi njemu in
vsemu strežnemu osebju celj-
ske bolnišnice. Vsem skupaj
želim v novem tisočletju obilc
delovnih uspehov in osebne
ga zadovoljstva.
SREČKO KOTNIK
Prevorje
Juteksni
pozabil na
upokojence
Mnogo upokojencev zad
nje čase z neprikrito žalostne
ugotavlja, da delovne organi
zacije, kjer so pustih svoje
moči, zdravje in kjer so vsč
leta zategovali pasove, us
tvarjali dohodek in vlagali )
moclernizacijo, vse prepogo
sto pozabljajo nanje. Pone
kod se niti ob novem letu nf
spomnijo na svoje sodelavce
kot bi izgubili seznam upoko
jencev.
Tega za kolektiv Tekstilni
tovarne Juteks Žalec res n
mogoče reči, saj nikoli ne po
zabijo svojih nekdanjih čla
nov. Vsako leto pripravije
vsaj dve srečanji z upokojen
ci. Tako so jeseni letos z<
upokojence pripravili lep izle
v Avstrijo.
Ustavili so v Murski Sobot
na kmečkem turizmu, kjer s(
preživeli veliko prijetnih tre
nutkov. Čakala jih je tudi do
mača večerja in dobro doma
če vino. Ob jubileju Juteks;
Žalec so upokojence obdaril
z lepo vetrovko, za vesel(
vzdušje pa so poskrbeli slo
venski fantje. Izleta se je ude
ležilo 80 upokojencev.
Zaradi pozornosti vodstv.
Tekstilne tovarne Juteks Ža
lec do svojih upokojencev s(
se mnogim raznežila srca, ne
kateri so se zavrteli po plesiŠ
ču in zavriskali od veselja
Kolektiv Tekstilne tovarne Ju
teks bi lahko bil vzgled mno
gim kolektivom, kako naj ski
bij o in razveselijo svoje upe
kojence. Iskrena hvala za lej
izlet in veselo srečanje v Tet
stilni tovarni Juteks Žalec.
MARIJA, JOŽE GROBELNIK
Žale
INFORMACIJE
21
DESKANJE
PO SPLETU
Konec sveta preložen
Medtem, ko si nekateri kri-
tiki problema leta 2000 že
brusijo peresa in vpijejo v
nebo, da so bila opozorila o
hrošču nepotrebna, drugi
pazljivo zbirajo zadnje novi-
ce v zvezi z njim. Preden
preidemo na slednje, se za
trenutek pomudimo pri pr-
vih. Namreč, ne razumem,
kako to, da so se tisti, ki me-
nijo, da so bile priprave na
Y2K problem preobsežne,
katastrofične in sploh prena-
pihnjene, oglasili šele zdaj,
ko smo stopili v novo leto?
Zakaj so še do prejšnjega ted-
na molčali? Heh, ja, pameto-
vati je vendar tako lepo.
Sicer pa se imamo za dokaj
miren prehod v novo tisočletje
zahvaliti predvsem uspešnim
pripravam. Da pa stvar še ni
končana, se lahko tudi prepri-
čamo ob prebiranju številnih
poročil v medijih, predvsem
elektronskih, seveda. Kljub
velikem olajšanju, da do zdaj
še ni prišlo do kakšnih večjih
računalniških zastojev, so cen-
tri za prehod v leto 2000 še
vedno v pripravljenosti. Med
njimi so tudi takšni, ki zbirajo
poročila, jih urejajo in objav-
ljajo na Internetu. Če boste
obiskan naslov http://sanger-
srevievv.coin/, boste prišli na
enega izmed njih.
Gre za Sanger's And Shan-
non's Review of Y2K News
Reports, spletno stran, kjer
gospoda Larry Sanger in Pa-
trick Shannon zbirata razno-
vrstna poročila o problemu
leta 2000. Za tiste, ki jih ta
stvar seveda zanima, se bo na
tem naslovu našlo precej za-
nimivega branja. Med drugim
tudi novica, da se Je hrošč
pojavil v tovarni jedrskih iz-
strelkov v Tennesseeju, ZDA.
Za odpravo napake so pora-
bili tri ure, sam hrošč pa ni
vplival na delovanje tovarne
ali počutje delavcev.
Preberemo lahko tudi, da so
v Novi Zelandiji imeli težave z
radarskim sistemom, ki nad-
zoruje letalski promet, tako
da so nadzorniki letalskega
prometa več ur uporabljali za-
silni sistem. Radarji so sicer
delovali, beremo v poročilu
Tampa Bay Online, vendar ni-
so mogli komunicirati med sa-
bo. Usodnih posledic ni bilo.
V Italiji so se računalniki na
sodiščih v Benetkah in Neap-
lju po poročanju Dow Jones
Newswires odločili, da so za-
porniki, ki bi morali ugledali
svetlobo sonca 10. januarja
2000, svojo kazen odslužili že
pred sto leti. Zaporniki, ki so
jih odpustili v decembru prav-
kar ininulega leta, so po logiki
prizadetih računalnikov še
vedno v zaporu, odpustili pa
bi jih ob koncu leta 2099. Pra-
vijo, da so napake popravili do
ponedeljka popoldne. Ali tudi
vas zanima, če so karabinerji
kakšnega bivšega kaznjenca
privedli nazaj v zapor, ha?
To je samo nekaj novic v
zvezi s hroščem. Več o njem
si lahko preberete na omenje-
nem naslovu, vsak povzetek
na tej spletni strani pa ima
tudi povezavo na originalni
članek. Ker nekateri tiskovni
servisi niso brezplačni, mor-
da ne boste mogli prebrati
vseh podrobnosti, vendar to
ne bo prevelik problem, saj
so v manjšini. Skratka, če vas
bo kakšen nadpameten zna-
nec začel prepričevati, da je
tisočletni hrošč stkan iz me-
gle, mu postrezite s podatki,
ki jih boste našli na tej strani.
Obisk pa vam priporočam tu-
di sicer. Zelo zabavno branje.
Vasja Ocvirk
vasja@eurocom.si
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
24.12J Barbara TISELJ s
Ponikve - deklico, Nataša KO-
VAČIČ iz Šmartnega v Rožni
dolini - deklico, Anica STREN-
ČAN iz Šmartnega v Rožni
dolini - dečka, Simona RAJ-
TER LIPOVŠEK iz Celja - de-
klico, Lea SITAR iz Šentjurja -
deklico, Brigita HERNAUS iz
Pristave pri Mestinju - dekli-
co.
_ 25.12.: Mateja SEMPRIMO-
ŽIK iz Šmarja - deklico.
26.12.: Bronislava KLE-
NOVŠEK iz Rimskih Toplic -
dečka. Romana VODUŠEK iz
Laškega - deklico, Tanja VA-
LEK FISTRIČ iz Buč - deklico,
Tatjana KOŠIČ iz Šmarja - deč-
ka, Alenka ŠVEGLER iz Šent-
jurja - deklico.
27.12.: Branka NEŽMAH iz
Rogatca - deklico, Nataša SE-
NIČ s Frankolovega - deklico,
Ivanka TERČIČ iz Šmarja -
dečka, Milka JERKOVIČ iz
Šempetra - deklico, Danijela
DJAKOVIČ iz Celja - deklico.
28.12.: Sonja GOLOUH iz
Laškega - deklico, Marijana
ŽLENDER iz Lesičnega - de-
klico, Karmen SEMPRIMOŽ-
NIK iz Celja - dekhco.
30.12.: Anita POGLADIČ iz
Celja - deklico, Mateja LO-
GAR iz Žalca - deklico, Alenka
KOVČE s Tabora - dečka, Ma-
teja KOČAR MOČNIK iz Loke
pri Zidanem Mostu - dečka,
Neža ZLATINŠEK iz Mozirja -
dečka.
31.12.: Branka ŽUČKO iz
Celja - deklico, Darija JAZBEC
iz Šmarja - dečka, Darja LEK-
ŠE iz Sevnice - dečka, Dubrav-
ka PODHRAŠKl iz Velenja -
deklico.
1.1.: Marinka SPASESKI iz
Sevnice - deklico, Anita LIP-
NIK iz Rogaške Slatine - deč-
ka, Renata KAJBA iz Šmarja -
dekhco.
2.1.: Deziban KEUMENDI
iz Celja - dečka, Metka FER-
LIČ iz Laškega -deklico, Tere-
zija DEŽELAK iz Laškega -
dve deklici, Renata JELENKO
iz Vojnika - deklico.
3.1.: Mihelca KRAČUN s
Frankolovega - deklico, Darja
VOLOVLEK z Ljubega - dekli-
co.
POROKE
Celje
Poročili so se: Vojko JAZ-
BEC in Silva PEVEC, oba iz
Žalca, ter Mirko GUČEK in
Vera DEBELAK iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta: Zvonko PE-
PEVNIK iz Sp. Gabrnika in
Vida KAMPUŠ iz Stranja.
SMRTI
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija TOPLIŠEK
iz Pristave pri Mestinju, 77 let,
Franc RUPNIK iz Pustike, 51 let,
Ludvik POVH iz Brecljevega 76
let, Jožef POLAK iz Sedlarjeve-
ga, 64 let, Ivan PODHRAŠKl iz
Rogaške Slatine, 64 let, Frančiš-
ka PLATINOVŠEK iz Platinov-
ca, 97 let, Marija MATZELE iz
Sp. Kostrivnice, 53 let, Albna
JAGODIC s Ceste, 85 let, Ivan
IVŠAK izBodreža, 69 let, Anto-
nija GERŠAK s Polja pri Bistrici,
92 let, Marjan GAVEZ z Grobel-
nega, 42 let, Frančišek FUH-
RER iz Pristavice, 84 let, Jožef
FERLEŽ iz Predela, 74 let, Janez
BUT iz Gabrovca pri Kostrivni-
ci, 79 let.
Šentjur
Umrla sta: Zdenka PETRI-
ČEK iz Žalca, 93 let, Julijana
ŠKET iz Jakoba pri Šentjurju,
82 let.
Velenje
Umrli so: Todor MILOJE-
VIČ iz Trnovega, 90 let, Anto-
nija VERDEV iz Topolšice, 80
let, Franc BIBIČ iz Letuša, 77
let, Matej LIPOVŠEK iz Vele-
nja, 27 let, Štefan GOBEC iz
Cadramske vasi, 67 let, Ivan
ŠKVARC iz Žalca, 79 let, Fran-
čišek BOŽIČ iz Lokovice, 86
let, Marija LIPOVŠEK iz Vele-
nja, 101 leto, Anton PLANIN-
ŠECiz Tolstega Vrha pri Misli-
nji, 56 let, Marija JELEN iz
Lokovice, 90 let, Marija LIP-
NIKAR iz Plešivca, 65 let. Rudi
SKURNŠEK iz Brega pri Pol-
zeli, 59 let, Franc POTOČNIK
iz Raven na Koroškem, 66 let,
Mirko ŽIROVNIK iz Velenja,
79 let, Antonija LAPORNIK iz
Brega, 80 let, Jožef ZIDAR iz
Vinske Gorice, 79 let, Jožef
REDNAK iz Kavč, 66 let, Mari-
ja ABERŠEK iz Mislinjske Do-
brave, 81 let in Mirko ČOH iz
Hrastnika, 87 let.
Vele Trgovska družba d.d. Domžale
širi svojo trgovsko mrežo
Smo uspešno trgovsko podjetje, katerega glavna dejavnost je prodaja živilskega in neživilske-
ga blaga. Do 31.12.1999 smo poslovali z imenom Napredek d.d. Domžale. S 01.01.2000 sta se
nam pridružili Kočna d.d. Kamnik in ABC Tabor d.d. Grosuplje, in združeni poslujemo pod
imenom Vele Trgovska družba d.d., s sedežem v Domžalah.
Če želite delati v našem podjetju, ki bo predvidoma v drugi polovici meseca februarja leta 2000
odprlo blagovnico v bivši blagovni hiši Teko d.d. v Celju, vas vabimo, da se nam pridružite.
Delovno razmerje želimo skleniti za naslednja delovna mesta:
• oddelkovodja živil.
• oddelkovodja na oddelku čevljev, papirja - trafike - igrač.
• oddelkovodja v drogeriji ter
• prodajalec na oddelku cvetličarna.
papir - trafika - igrače, drogerija in konfekcija,
s pričetkom 01.02.2000.
Ponudbe pošljite z ustreznimi dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom na naslov:
Vele Trgovska družba d.d.. Ljubljanska 64.1230 Domžale.
Delo v blagovni hiši bo izmensko, predvidoma od 9. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure.
Zaželjeno je znanje tujega jezika.
Ponudbe sprejemamo 10 dni po objavi našega vabila k sodelovanju.
prireditve
GLEDALIŠČE
SLG - Limonada Slovenica
7. 1. ob 19.30 za abonma pe-
tek večerni in za izven, 8. 1.
ob 17. uri za abonma sobota
popoldan in za izven; Don
Juan 10. ob 15.30 za abonma
I. Gimnazija Celje, 11. 1. ob U.
30 za abonma Združeni mla-
dinski; Jošt in Jaka 12. 1. ob
II. uri zaključena predstava.
KONCERTI
Dom sv. Jožefa 6. 1. ob
18.30 po večerni sv. maši kon-
cert Župnijskega pevskega
zbora Ljubečna.
RAZSTAVE
Likovni salon Mestece Ce-
lje - alternativa sedemdese-
tih, do 8. 2.
Avla zdravstvenega doma
Celje slovenska zobozdravs-
tvena zbirka.
Dom sv. Jožefa Ciril Velko-
vrh - Dediščina ob Slovenski
planinski poti.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava slik sloven-
skih slikarjev.
Savinov likovni salon Ža-
lec Jona Gal Planine, do 8. 1.
2000.
Muzej novejše zgodovine
- otroški muzej Hermanov br-
log Mamut v Hermanovem
brlogu, do 30. 4. 2000.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje, do 28. 5. 2000.
Osrednja knjižnica Celje
fotografski portreti sloven-
skih umetnikov z začetka sto-
letja, do 20. 1.
Galerija KC Ivan Napotnik
Velenje Majda Kurnik, do 2.
2.2000.
Avla Splošne bolnišnice Ce-
lje »Zadnji dnevi v decembru
so nekaj najlepšega«, do 15. 1.
OSTALO
Mladinski center 6. 1. ob
20. uri potopisno predavanje
»Na vrhovih Perujskih An-
dov«, 7. 1. ob 20. uri otvoritev
razstave Dareta Božiča.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice 10. 1. ob 17. uri prvi
del predavanja z naslovom
Vloga cerkve v zgodovini -
pogled iz drugega kota, prof.
Milana Dobnika, v okviru
krožka Domoznanstvo in
kulturna zgodovina.
Dom kulture Velenje 6. 1.
ob 19. uri podvodni posnetki
ob glasbi z naslovom »Portret
Rdečega morja«.
bio
koledar
Sejte, presojajte, sadite, zolivajte,
negujte rastline,- rahljajte in
prezračujte Ho, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek,
nadzorni svet: Milena Brečko
Poklic - predsednica, Matjaž
Jamnikar inTone Vrabl.
poslovni sekretar: Suzana Rober
l^odjelje opravlja časopisno-
založniško. radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, .^000 Celje,
telefon (063) 422-SO,
fa,x: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 930 tolarjev.
Za tujino je letna naročnina 22.000
tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-601-106900.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, Tiskčasopi.sov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
mmm\'A
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Brane Jeranko, Ksenija
Lekič, Gregor Katic, Urška Selišnik,
Ivana .Stamejčič.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, igoršarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si;
E-mail tehničnega uredništva
tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez,
Vesna Lejič, Sergeja Mitič,
Mateja Podjed, Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo):
4900-880,4900-881
t-niail: radio^nt-rcsi
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje ter
nudi ostale agencijske storitve.
Vodja Agencije: Franček
Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Koprivica, Vesna Matjašič;
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032,443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija<l>nt-rc.si
22
REPORTAŽA
Težijo me vrata brez kljuke
Neplačano kazen 15 tisoč tolarjev je sodnik za prekrške spremenil v zaporno kazen - Dva dni življenja na račun davkoplačevalcev
»Ker niste plačali kazni 15.000 tolarjev,
smo jo spremenili v zaporno kazen. Prosi-
mo, da se 27. decembra 1999 zglasite v
Celjskih zaporih. S seboj prinesite zdravs-
tveno izkaznico.«
Čeprav sem si to želela izkusiti ze od nekdaj
in kazni namerno nisem plačala, me je zadnja
dva dni kar pošteno zbadalo. Metulj in spomini
indijskega predsednika Nehruja sta edini knjigi,
ki sem ju prebrala o življenju v zaporu in
nobena od njiju ne deluje ravno vzpodbudno. V
ponedeljkovem jutru, ko čakam, da bo ura pol
osmih in torej čas za odhod, se spomin nenado-
ma obnovi. Vrteti se začno odlomki iz filmov,
kakršen je Schindlerjev seznam in zadnji. In-
stinkt. Malo manjka, da bi uporabila zveze in
kljub vsemu plačala tistih nekaj fičnikov. Vendar
ne, to je tisto, kar sem si želela že od nekdaj! Ob
tem, da bi rada o tem pisala, ostaja nekaj
osebnih stvari, ki jih želim razčistiti sama.,s__
seboj.
Sprejem
Zjutraj oddam še novoletne voščilnice, potem
pa se počasi odpravim proti celjski tržnici. Celj-
ski zrak je popolnoma drugačen kot ponavadi;
nenadoma ga vzljubim. Po dolgem času se spet .
ozrem v temačno nebo... in sive strehe celjskih
hiš postanejo tako zelo privlačne, da bi vanje
najraje gledala dva dni skupaj. Nenadoma sem
pred vrati zapora. To je eden redkih trenutkov v
mojem življenju, ko si želim, da me ne bi nihče
prepoznal. Bogovi so mi naklonjeni. Ustavim se
pred železnimi vrati in pozvonim. Na moje
veliko razočaranje se vrata odpro v trenutku.
Vstopim; prijazen možak na oni strani steklene
stene vpraša, kaj želim. »Dober dan... Tu piše,
da moram priti k vam...«. Vzame piseince sodni-
ka za prekrške, se nasmehne in koinentira: »Za
dva dni imate pa veliko prtljage. A vas je strah,
da boste tukaj lačni?« V bistvu ugane, čeprav je
hrana zadnje, na kar mislim zadnjih nekaj ur
Celo v ta namen pripravljeno sadje pustim
doma, ker pred odhodom hrane ne morem niti
videti... Kot se izkaže pozneje, je to ena glavnih
napak. In prvi nasvet: če ste vegetarijanec in
naredite prometni prekršek, raje plačajte kazen!
Ali pa si zalogo hrane prinesite s sabo v zapor...
Trenutek zatem pride paznica. Če ne bi bilo na
rokavu njene uniforme napisa »Pravosodje«, bi
bila prav lahko profesorica matematike; prijaz-
na se zdi. »Sprejem imamo,« ji pove varnostnik
in s kotičkom očesa namigne name. »Ta gos-
pa???« ne more skriti začudenja in jaz se v
trenutku počutim še bolj nenavadno. »Aha...« se
znajde takoj potem, »kar izvolite, pojdite z
mano.« Za mano se zaprejo že druga vrata (le
koliko jih še bo?) in potem hodiva po dolgih,
dolgih hodnikih, ki jim ni videti konca. Slednjič
prispeva do vrat, kjer piše »sprejem«. Zaklenje-
na so, vendar takoj zatem pride prikupen paz-
nik in sodelavki zakliče: »A je tale moja...?« »Ne,
najina,« mu diplomatsko odvrne, jaz pa se v
zadnjem trenutku ugriznem v jezik. A si me
bosta kar razdelila...?
Noter
če že nimam s seboj nobene kasete in walk-
mana, kave, ki bi si jo lahko skuhala na kuhalni-
ku v celici in, trapa, fotoaparata (doma ga
pustim, ker sem prepričana, da bi mi ga vzeli),
imam vsaj svoje natikače. Tako jih pazniku ni
potrebno iskati; dovolj je, da mi v moje, s
prtljago že tako obložene roke, poda blazino,
dve rjuhi, prevleko in odejo. »Bo ena odeja
dovolj?« vpraša. »Menda bo. Če ne bo, se bom
že pritožila...« Ops! Tišina, ki nastane, je zelo
neprijetna. Položaj reši paznica, ki reče: »Če
mislite, da vas bo zeblo, povejte raje zdaj!«. Ja,
seveda, mislim, da me bo. V naročje mi naloži še
eno odejo. Po opravljenih formalnostih, med-
tem, ko mi povesta še, da prihaja v zapor zelo^
veliko prekrškarjev za nekaj dni, odločita, da
grem v »422«. »422?« Sliši se kot celica v zaporu.
In, kot ugotovim nekaj trenutkov pozneje, to
pravzaprav tudi je.
Obložena kot kakšen božiček, se v spreinstvu
paznice, ki hodi za mano, približam stopnicam.
»Kar gor!« je vzpodbudna. Hodim in hodim,
stopnicam pa ne konca ne kraja. Komaj še
diham. Končno, prvo nadstropje! Ustavim se.
»Še eno je,« reče paznica, ki ves čas hodi za
mano. »Uf... oh... najraje bi vse te rjuhe vrgla na
tla in jih tam tudi pustila, vendar v takšnem
položaju tega v bistvu ne morem storiti. In zelo
verjetno tudi ne smem... Sapa mi že pojenja,
ampak odločim se, da bom zdržala. Ko se
privlečeni do konca stopnic, sledi naslednji sta-
vek: »Zdaj pa na levo in do konca hodnika!«
Popolnoina do konca? Nekako nii uspe tudi to
in tam, pred zadnjimi vrati dolgega hodnika je k
sreči okenska polica, kamor položim prtljago.
Paznica najde pravi ključ in težka, lesena vrata
se odklenejo. Prežeta z vtisi iz ameriških filmov
pričakujem kakšno kletko oziroma celico v
pravem pomenu besede, tako da me navadna
sobica, skoraj apartma, z lastno kopalnico, tre-
mi posteljami v glavni sobi, mizo in celo televizi-
jo, skoraj razočara. In v istem hipu seveda tudi
razveseli. V sobi ni še nikogar in vprašam se, ali
je to mogoče samica... Če bi vprašanje izrekla
glasno, bi to, kot ugotovim pozneje, pri sprem-
ljevalki verjetno izzvalo salve smeha... kdo pa
je, navsezadnje, že videl samico, v kateri je
televizija???
Paznica počaka, da si vse skupaj ogledam,
nato pa se z besedami: »Kaj naj vam rečem?
Kosilo je ob pol enih, večerja ob pol šestih, če
kaj potrebujete, pozvonite ter... ne kričite in ne
razbijajte!« počasi poslovi. »Se bom poskusila
zadržati...« previdno odgovorim, ona pa mi
zaželi lep dan. trenutek zatem se težka vrata
zaprejo in zaklenejo, seveda z zunanje strani.
Kar dober del dneva še mine, preden ugoto-
vim, da na notranji strani vrat sploh ni kljuke...
in to je spoznanje, ob katerem postanem vese-
la, ker me v življenju ni nikoli preveval strah
pred zaprtimi prostori. Ali pred samoto.
Dan
Vse dopoldne se že veselim kosila; dogodek si
predstavljam tako, da se bodo odprla vrata in
potem bomo šli do jedilnice, kjer bom navse-
zadnje z zaporniki lahko spregovorila kakšno
besedo. Ob pol enih, ko napoči težko pričakova-
ni čas, se na hodniku zasliši zvok koles težkega
vozička, v katerem vozijo hrano, ki jo delijo kar
po sobah. Najprej se odklenejo prva vrata,
potem druga... Moja so, seveda, poslednja. Čas
kosila preživim s pločevinasto skodelico pire
krompirja, ker zavrnem mesne kroglice, jabol-
kom in dvema kosoma kruha, ki ju pogumno
vrnem. Jutri te napake gotovo ne bom ponovi-
la...
...Ura je dvajset do dveh, čas ne gre nikamor
Na ozko polico zamreženega in z rešetkami
zaščitenega okna prileti golob. Ko odprem ok-
no, da bi ga pogledala od blizu, mu rekla kakšno
prijazno besedo in ga vpra.šala, kako je zunaj, se
seveda ustraši in odleti. Šele čez nekaj ur si
priznam, da mu zavidam...
Na policah stare, razmajane pisalne mize
nasproti postelje najdem kup starih revij. Veči-
noma so križanke, rešene do zadnjega kotička,
nekaj izvodov Antene in celo Moja skrivnost.
Med revijami najdem tudi notes in v njem nekaj
očitno namerno pozabljenih pisem, ki jih je, po
vsem sodeč, ena od bivših sojetnic pisala drugi.
Preberem jih in počutim se vedno bolj samo. Se
bodo ta vrata sploh še kdaj odprla? Kaj, če
pozabijo, da sem tukaj? Ali pa najdejo še kakšen
prometni prekršek in kazen podaljšajo še za
nekaj dni...?
Človeška domišljija pač nima meja in samota
je lahko zelo neprijetna, če je človek vanjo
prisiljen. Doma, kjer lahko izbiram, je prav
samota tisto, kar si ponavadi želim, tu pa...
Počutim se zelo zaporniško. Bo sploh kdaj
konec? Še 42 ur... Prebiram knjigo Spoznavanje
in modrovanje, poslušam hrup z ulice in vsake
toliko časa se na hodniku odpro kakšna vrata.
Vendar nikoU tista, za katerimi sem zaklenjena
jaz. Še dobro, da se v zadnjem času učim teorije,
po kateri ljudje v vsakem trenutku vsa svoja
vedenja izbiramo sami. Drugače bi verjetno res
že začela kričati...
Dvajset do sedmih zvečer je ura, ko se vrata
vendarle odpro; danes tretjič. Paznica od zjutraj
mi je prišla voščit lahko noč in hkrati vprašat, ali
še kaj potrebujem. Če kaj potrebujem? Kaseto
Balaševiča, telefon, kilogram jabolk in skodelico
dobre, črne kave, za začetek... »Ne, hvala, nič,
prav nič...« In predvsem potrebujem družbo, pa
kdor koli bi mi jo že bil zdajle pripravljen delati.
»A res že odhajate...?« »Ja, jutri me ni. Ponovno
se vidiva v sredo zjutraj!« Oh, sreda... Kako
daleč je še do takrat!
Sprehod
Začel se je drugi dan mojega bivanja v zapo-
ru in upam, da tudi poslednji. Počasi mineva.
Pred dvajsetimi minutami je prišla pome pazni-
ca. Že ob sedmih zjutraj je prišla povedat, da
greva pozneje na sprehod. »A... na sprehod?«
jo začudeno pogledam in potem se ozrem še
skozi okno, od koder se vztrajno svetlikajo
snežinke. »Ja, ne za dolgo, le za kakšni dve
uri...«. Ko potem okoli devetih pride, se hkrati z
mojimi odpro vrata sosednjih celic oziroma
soban in več moških me opazuje. »Pazita, da
ne bosta dobili česa na glavo!« reče paznik, ko
greva mimo njih. »Bova,« se nasmehne njegova
kolegica, jaz pa raje molčiiu. »Ko se zgodi, da se
na dvorišču pojavi kakšna ženska, se z oken
ponavadi vsuje ploha besed, tako da bodite
pripravljeni,« prijazno deli nasvete. »Ja, verjet-
no že dolgo niso prišU v stik z ženskami...«
skušam biti malce psihološka. »Sami so si
krivi.« V tem primeru očitno ne pozna milosti.
Odklene vrata iia dvorišče, ki je namenjeno
sprehajanju žensk in je ločeno od dvorišča za
moške. Oni imajo, opazim pozneje, več prosto-
ra, res se lahko sprehajajo v krogu, kar na
»ženskem« dvorišču, ki je v bistvu dvorišče
bližnjega muzeja, zaradi premalo prostora in
velikega grma ni mogoče. Živela enakoprav-
nost med spoloma! Načelo velja tudi v zaporu.
Sicer pa sem, ugotavljam, ko utiram gaz v
snegu, trenutno edina ženska v Celjskih zapo-
rih. Kot izveiB pozneje, so predstavnice nežnej-
šega spola tu kar redne gostje; poletne mesece
so za zaprtimi vrati sive stavbe preživljale kar
štiri. Spremljevalka se postavi pod streho in
pričakuje, da se bom sprehajala, ob čemer me,
čeprav sem na dvorišču edina in zagotovo ne
morem uiti nikamor; vse, kar lahko storim je,
da se začnem z glavo zaletavati v sivi zid, ves
čas pozorno opazuje. Zazrem se v marinor
vklesano besedilo, ki kar sije vame. »Ne glede
na to, kaj se bo zgodilo, nisem kriv... Vse vas
imam zelo rad...«. Pismo talca, padlega v Sta-
rem piskru, je zelo vzpodbudno. Zraven je
vklesan spomenik talcem, ob njem pa kakšnih
sto ploščic z imeni padlih... In povsod okoli
visoki, sivi zidovi ter okna, zamrežena z rešet-
kami. »Tole deluje malce morbidno,« rečem
paznici, ko napravim polkrog do nje. »Malo
občutka pa že morate imeti, da ste v zaporu!«.
Uf... saj ga imam. Ampak, do prej tako težko
pričakovanega sprehoda me vseeno mine in
čeprav imajo zaporniki' pravico do dve uri
trajajočega sprehoda vsak dan, se raje že po
petih minutah vrnem v svojo celico...
Še dobrih trinajst ur, pa me bodo izpustili.
Danes se paznica ni prišla poslovit, kar pomeni,
da je tista včeraj to naredila prostovoljno. Mi-
slim, da ji tega ne bom pozabila. Prav neverjetno
je, kako začne človek, to sicer zelo prilagodljivo
bitje, ko se znajde v posebnih razmerah, ceniti
drobne in v navadnem življenju ponavadi tako
zelo nepomembne stvari, je še eno od spoznanj,
do katerih prihajam v zadnjih urah.
Ven
Moje bivanje v zaporu je počasi pri kraju. Po
prvem dnevu, polnem strahu, predvsem zara-
di odvzema svobode in zaradi nevedenja o
tem, kaj se v zaporu sploh dogaja, je vse
skupaj postalo prav zanimivo; ker vem, da
bom že jutri doma, na nek način morda cele
lepo. Spoznala sem način življeiija v zaporu in
pri tem me ni niti za trenutek zajela panika ir
niti za hip nisem začutila, da izgubljam razum,
Po dolgem času sem imela vsaj dva dni popol-
nega miru, kar sem si že dolgo želela. V mislih
sem opravila z iztekajočim se letom in pripra-
vila načrt za naslednje potovanje. Ter ponov-
no, še bolj trdno in za vselej, globoko vase
vkoreninila svojo glavno potrebo. Po svobodi
Tisto, najbolj bistveno, kar sem spoznala \
teh 48 urah bivanja za rešetkaini in zaklenje
nimi vrati, pa je gotovo najbolj pomembne
spoznanje, do katerega mi je bilo mogoče
priti. Spoznala sem, da je človek lahko, ne
glede na to, v kakšnih razmerah živi, kaj se 2
njim dogaja in v kaj ga (ali pa ga ne) prisiljuje
jo drugi, v svojem bistvu, v vsakem trenutki
življenja, v resnici ves čas popolnoina svobo
den. Vselej in povsod lahko ohranimo tiste
lastno, osebno, notranjo svobodo, ki je prav
zaprav edino, česar nam nikoli ne more od
vzeti nihče. In nauk? Kljub bivanju za rešetka
mi zaradi prometnega prekrška oziroma ne
plačane kazni in nekaterim neprijetnim tre
nutkom, ne zagotavljain, da ne bom še kda
prekoračila kakšnega kilometra. Tovrstna ka
zen name namreč ni vplivala tako, da bi lahke
obljubila, da česa podobnega ne bi ponovila
Glede na to, da dan bivanja v zaporu očitne
stane 7.500 tolarjev, bi se bilo pametno vpraša
ti, ali ni mogoče določiti kakšnih bolj smisel
nih ukrepov in kazni za kršitve zakona, k
niso kriminalne narave. In še to: če ti sodnil
za prekrške določi zaporno kazen, še vedne
lahko dobiš potrdilo o nekaznovanosti. Ah
moja preljuba slovenska država... le kdo j(
ustvarjal tvoj pravni sistem?
• 1 NINA M. SEDLAI
Foto: SHERPi'
NAŠI KRAJI IN UUDJE
23
Najstarejši Starovašcani na pragu novega leta
Po tradicionalni navadi so se krajanke in krajani velenjske Stare vasi, stari sedemdeset in več
let, konec leta srečali v tamkajšnjem domu krajanov. Za dobro voljo so poskrbeli harmonikar
Edo Blažič, vokalni kvintet Po domače ter zakonca Milena in Janez Blažič (na fotografiji).
Zbrane najstarejše krajane so pogostili in obdarili, predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan
Lipovšek pa-jim je zaželel zdravja in razumevanja v letu 2000. M.L.
Sneženi par iz velenjskega vrica
v zadnjih decembrskih dneh dedek Mraz ni pozabil na prijatelje, najmlajše prebivalce velenjske
krajevne skupnosti Stara vas, ki jih je povabil v dom krajanov. Vzgojiteljice iz Vrtca Velenje so
gostom zaigrale lutkovno igrico Sneženi mož išče sneženo ženo in dedku Mrazu se ni nikamor
mudilo. Z najmlajšimi Starovašcani se je pogovarjal, z njimi prepeval in jim tik pred odhodom
izročil darila. M.L.
Konjiški bozicni sejem
Občina Slovenske Konjice,
GIZ Dravinjske doline. Zavod
za šport in podjetje Fejo Trade
iz Hoč so organizirali v pred-
božičnem času veliko priredi-
tev in dogajanj v Slovenskih
Konjicah.
Med turističnimi, zabavnimi
in kulturnimi prireditvami je bil
zelo pomemben projekt Ko-
njiški božični sejem, ki ga je
podjetje Fejo Trade iz Hoč or-
ganiziralo skupaj z ministrs-
tvom za gospodarstvo. Sejem
je bil v Športni dvorani v času
od 18. do 26. decembra.
Sejem in vse vzporedne kul-
turno zabavne prireditve so
nedvomno pospešile utrip in
razvoj gospodarstva, trgovin-
sko menjavo in pripomogle k
turističnemu razvoju regije.
Razstavljalci so razstavljali in
prodajali svoje najnovejše proi-
zvode in dejavnosti, otroci so
se zabavah na otroških igralih v
topUh prostorih razstavišča,
dvakrat dnevno pa je razstaviš-
če s pravljično kočijo obiskal
božiček, ki je vsem otrokom
brezplačno delil drobna darila
(bonboni, čokoladice).
Da je projekt sejma bil pravil-
no izbran, priča tudi relativno
dober obisk (11452 obiskoval-
cev). Resda so nekateri obisko-
valci, še zlasti zaradi plačila
vstopnine, pričakovali več,
vendar je sejem prispeval k
lepemu predbožičnemu in no-
voletnemu vzdušju, zato ga bo-
do po vsej verjetnosti pripravih
tudi prihodnja leta.
FH
Mlade frajle in mala frajlica
Kdor pozna ansambel Mlade frajle, je v zadnjem času v njem
pogrešal mlado, še ne dvajsetletno Natašo Skomšek. Postala je
namreč mamica. Drobcena hčerka Tjaša je zdaj stara že tri tedne
in s krepkim glasom, tako se zdi njeni mami, že obeta pevsko
kariero. Nataša Skomšek napoveduje, da se bo na glasbeno
prizorišče vrnila najkasneje v poletnih mesecih, saj čaka skupino
snemanje druge kasete, ki ga noče zamuditi. M.K.
24
NASI KRAJI IN UUDJE
Labodi bi jejo bitico za obstoj
Labodom pretita zima in mraz, saj na zaledenelem velenjskem jezeru ne najdejo hrane, v\
nočnem času jih ogrožajo lisice, podnevi potepuški psi. Se bodo Velenjčani zganili in končno;
poskrbeli za primerno prezimovanje labodov? |
Zimsko prebivališče zanje bi lahko uredili, denimo, v premogovniškem konjeniškem centru, i
Vzdrževanje velenjskih jezer je v rokah Premogovnika Velenje, za vodni zarod pa skrbijo
velenjski ribiči iz lastnega žepa. Labodi so nikogaršnji, sicer imajo vsi obročke na nogah, a to je i
tudi vse. Skrajni čas je, da bi labodom, sedaj jih na jezeru skuša preživeti šest, uredili vse.
potrebno za obstoj in tudi ustrezno veterinarsko oskrbo. O tem si v Velenju nihče ne beli glave - j
ne turistično društvo ne restavracija ob jezeru ne premogovnik. Labodi nenazadnje ne zanimajo:
niti velenjske mestne občine. Pa bi jo morali. Ob labodih je za zdaj na ledu videti le kamenje in;
celo petarde. LOJZE OJSTERŠEK ^
Najbolj si želijo zdravje
v dvorani Konjičanka so se
pred zaključkom minulega
leta srečali člani društva So-
žitje, društva za pomoč du-
ševno prizadetim osebam iz
občin Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje.
S programom so začeli, ko
je predsednica društva Marija
Opraus pozdravila vse prisot-
ne in povedala, kaj so počeh v
preteklem obdobju. Veliko je
bilo aktivnosti in ob vseh se-
minarjih, izletih, letovanjih in
druženjih niso pozabili na
mesečna srečanja v šoh Pod
goro, kjer otroci skupaj praz-
nujejo rojstne dneve. Njihova
ne več skrita želja je varstveno
delovni center, katerega te-
meljni kamen je že nekaj časa
položen. Srčno upajo, da bo
tudi objekt kmalu začel rasti.
Višek novoletnih srečanj je
srečanje z dedkom Mrazom,
ki tudi na tem druženju ni
manjkal. S seboj je prinesel
veliko daril, skritih v rdečih
nogavicah. Kdor je lahko, je
prišel po darilo, nekaterim so
ga odnesli tudi do mize, vese-
lili pa so se vsi enako. Morda
so bili še najbolj srečni starši,
ko so opazovali srečne otroke,
ki so radovedno odpirali dari-
la, uživali v druženju in v glas- _
bi. Dejali so, da je vendarle
najlepši pogled na svetu po-
gled na srečnega otroka. Pa
sploh ni važno, če je to v
Sožitju ali kje drugje, sreča je
enako velika, saj se meri z
ljubeznijo. Največkrat izreče-
na želja je bila želja po zdrav-
ju. Z.K.
Skrb zo divjad
Zima s snegom je za divjad gotovo najtežje obdobje v letu
Primanjkuje ji hrane, pa še pred plenilci težko ubeži \
visokem snegu. Zato imajo lovci v tem času največ dela. Tud
lovci, člani polzelske lovske družine, vzorno skrbijo za divjac
v svojem 3600 hektarov velikem lovskem revirju. Eden izmec
lovskih čuvajev je Ivo Posedel, skrbi pa za del revirja \
Slatinah. Pri krmišču, za katerega skrbi, je z njim vnuk Grega
Dedek ga uvaja v lovsko življenje, ki je predvsem skrb zi
divjad. T. TAVČAI
planinski kotiček
Januarski pohodi
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje pripravlja do konca
januarja še tri pohode.
Prvi bo 15. januarja 18. tra-
dicionalni pohod Zdravju na-
proti. Vlak bo iz Celja odpeljal
ob 8.30, prijave sprejemajo do
11. januarja.
23. jauarja bo zimski pohod
na Boč. Na pot se bodo odpra-
vih z vlakom ob 7.16 z želez-
niške postaje v Celju. Prijave
sprejemajo do 22. januarja.
30. januarja pa bo zimski
pohod na Kriško Goro. Od-
hod bo ob 6. uri s posebnim
avtobusom, ki bo odpeljal z
avtobusne postaje na Glaziji.
Prijave sprejemajo do 22. ja
nuarja.
Že zdaj pa vas vabijo n.
prvomajski planinski izlet n
Slovaško, ki bo od 23. april
do 1. maja, saj prijave spreje
majo samo do 30. januarja.
Vabijo pa tudi na izlet p(
Italiji (Sicilija, Etna), ki bo 0(
15. do 26. septembra, prijav
pa prav tako sprejemajo le š'
do konca meseca januarja
Vse dodatne informacije pi
telefonu 452-927.        M. M
NAŠI KRAJI IN UUDJE
25
Zaledenela kocka za
navdušene plezalce
Solčavski alpinisti postavili S-metrske stene iz ledu - Prva tekma bo 22. januarja
v središču Solčave stoji
kocka iz ledu, ki vzbuja ve-
liko pozornosti med števil-
nimi obiskovalci, ki priha-
jajo na Solčavsko in v Lo-
garsko dolino na preživlja-
nje prostega časa in izkoriš-
čanje številnih rekreativnih
možnosti, ki jih v zimskem
času nudijo turistični de-
lavci v zgornjem delu Savi-
nje.
Kocko iz ledu so zgradili
solčavski fantje, vsi alpinisti,
največ zaslug pa imata Anton
Pavlic in Andrej Grudnik. Za
kocko, posamezne stena je
visoka 8 in široka 7 metrov,
so naredili tudi projekt Ice
Extreme Solčava 2000, saj gre
za prvo ledno plezalno steno
v Sloveniji. Ogrodje kocke je
sestavljeno iz železne kon-
strukcije, vmes so leseni pre-
visi, vse skupaj pa so s po-
močjo vode in seveda ustrez-
nih temperatur v nekaj dneh
zaledeneli. Sedaj alpinisti sa-
mi plezajo po zaledenelih ste-
nah ali pa na prve alpinistične
korake navajajo številne obi-
skovalce. Seveda je plezanje
varovano, še pred »spopa-
dom« z zaledenelo steno pa
tistim, ki ne poznajo tovrstnih
alpinističnih podvigov, pove-
do tudi najbolj nujne napot-
ke,^.. ._______
Kocka je v Solčavi nastajala
približno mesec dni, v grad-
njo so vložili več kot 600 ur
prostovoljnega dela, alpinisti
pa do zadnjega niso vedeli,
kako jim bo uspela. Upajo,
da bo zdržala do 22. januar-
ja, ko nameravajo pripraviti
tekmo v težavnostnem, bal-
vanskem načinu plezanja, za
katero je med slovenskimi
alpinisti že sedaj precej zani-
manja. »Tovrstne tekme so v
svetu vse bolj popularne in
upamo, da bo tako tudi v
Solčavi,« je povedal Andrej
Grudnik in dodal, da tudi na
takšen način želijo zbuditi
kraj iz mrtvila. Pri gradnji jim
je na pomoč priskočila obči-
na Solčava in tamkajšnje tu-
ristično društvo, še posebej
pa so solčavski alpinisti hva-
ležni mozirski zadrugi, ki jim
je odstopila nekdanje skla-
diščne prostore. Tu so alpini-
sti uredili sobo in plezalno
steno, posebej primerno za
najmlajše.
»Brez urejene sobe bi težko
izvedli projekt, ki pomeni
svojevrstno popestritev - v
teh prostorih namreč hrani-
mo potrebno opremo, upa-
mo pa tudi, da bo v sobi sča-
soma nastal muzej o zgodovi-
ni gorništva na Solčavskem,«
je mimogrede omenil Andrej
in hkrati izdal še željo po ure-
ditvi letne plezalne stene.
■ Ob lednih stenah so pri-
pravili tudi bučno silvestro-
vanje, zgradili iglu in poskr-
beli, da se je nenehno nekaj
dogajalo. Stene, led se med
plezanjem kruši, vendar ga
nenehno obnavljajo, so os-
vetljene z reflektorji, kar da-
je nočem v Solčavi še pose-
ben čar. Seveda tudi solčav-
skim alpinistom marsikate-
ro idejo ustavi pomanjkanja
denarja, vendar upajo, da
jim bodo dosedanji donator-
ji stali še naprej ob strani -
prepričani so namreč, da bo-
do s svojimi idejami in načrti
še obogatili turistični utrip
Solčavskega.
URŠKA SELIŠNIK
Andrej med prikazom plezalnih veščin po ledni steni.
Novoletni ritual
velenjskih potapljačev
Voda je imela pet stopinj,
zrak kakšnih deset stopinj,
dopoldanski veter se je pra-
vočasno poslovil in sonce se
je na prvi dan v novem letu
prikazalo izza oblakov in
polepšalo novoletni potop,
ki so ga že šestič zapored v
velenjskem jezeru opravili
člani velenjskega Društva za
podvodne dejavnosti.
Pod vodo je nazdravilo
deset potapljačev in eno de-
kle. Treba je bilo pihniti v
steklenico šampanjca in na-
to je tlak opravil svoje. Pod-
vodni ritual so potapljači
opravili v pičlih petih minu-
tah, ko so si v krogu izme-
njavali steklenico, dokler ta
ni bila prazna. V dogodku so
sodelovali tudi celjski potap-
ljači, ki so pripeljali s seboj
gumijasto plovilo in pod-
vodni telefon. Tudi letos so
se potapljačem pridružili ve-
lenjski balonarji in nazdravi-
li na višini približno 20 me-
trov. S tem simboličnim de-
janjem se pod vodo in v zra-
ku poslovijo od minulega le-
ta in se nadejajo športnih
uspehov in letu- brez nez-
god. Ko na površje jezera
priplava zamašek in na gla-
dino prileti še zamašek iz
balona, se lahko začne od-
števanje.
Novoletni potop so tako
kot lani posvetili mladima ve-
lenjskima potapljačema, ki
sta tragično umrla med po-
tapljanjem v hrvaškem mor-
ju. LOJZE OJSTERŠEK
Prihranek ob
razprodajah
v slovenskih trgovinah so se takoj po praznikih, 3.
januarja, začele prve razprodaje. Veljavne cene so najprej
znižali v trgovinah z obutvijo, 10. januarja bodo z razpro-
dajami začeli v trgovinah s tekstilom, 5. februarja pa še v
trgovinah s športno opremo.
Trgovci morajo ob objavi razprodaj spoštovati dobre po-
slovne običaje, objavljene v zadnji številki glasila Združenja
za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Tržni inšpek-
torji, ki spremljajo razprodaje, bodo še posebej pozorni na
splošna določila, ki predpisujejo, da morajo trgovci ob
uvedbi razprodaje v posamezni prodajalni natančno določiti
vrsto blaga, čas trajanja razprodaje, obseg znižanja cen in
ostale pogoje; denimo izjeme za določene izdelke. Trgovci
lahko znižajo cene blagu tudi v razponu, vendar pa mora biti
vsaj četrtina vsega blaga v najvišjem razredu znižanja.
Trgovci se lahko za začetek razprodaje v svoji prodajalni
samostojno odločajo; vendar pa morajo biti vse razprodaje v
trgovinah z obutvijo med 3. januarjem in 29. februarjem,
trajati pa smejo najdlje 4 tedne. Razprodaje tekstila in
športne opreme smejo trajati 2 tedna, v primeru, da se
trgovci odločijo še za dodatno znižanje cen, pa jih lahko
podaljšajo še za teden.
In kako je v prodajalnah z obutvijo v Celju? Odločitev
trgovcev glede tega, za koliko znižati cene, je bila dokaj
enotna. V Peku, Planiki, Alpini in prodajalni Šolenček in Mass
so se odločili za znižanje do 40 odstotkov, razprodaja bo v
obeh prodajalnah Peka in Planiki trajala 3 tedne, v Alpini in
Šolenčku pa do konca januarja. IS
Prašnikar - osebnost leta v
Šaleški dolini
Več kot pet tisoč Velenjčanov je novo leto pričakalo na
Titovem trgu. Bralci tednika Naš čas so za osebnost leta 1999
izbrali nogometnega trenerja Bojana Prašnikarja, ki je svoj čas
igral pri velenjskem Rudarju in pred leti treniral tudi nogome-
taše tega kluba. Prašnikar, ki živi z družino v Šmartnu ob Paki,
sedaj dela nogometne čudeže v Mariboru. Po razglasitvi je
med pisano množico, ki je silvestrovala na prostem, brcnil
nogometno žogo in izžrebal tudi dobitnika televizorja. Žal je
prireditev velikokrat preglasila velika velenjska petardiada. A
vsaj za trenutek so se ob velikem ognjemetu lepih barv na
nebu napasle tudi oči. L. OJSTERŠEK
Težko delo komisije
Zadnje dni starega leta ste se res izkazali. Naenkrat ste nas
zasuli z voščilnicami vseh oblik, velikosti, materialov...
Danes, v četrtek, se je sestala komisija v sestavi Jože Žlaus,
Tatjana Cmok, Tone Vrabl in Tatjana Cvirn in izbrala najlepše
in najbolj domiselne. Delo je bilo vse prej kot enostavno,
rezultate pa boste izvedeli prihodnji teden. Takrat bomo tudi
vedeli, kdaj bo slavnostna razglasitev najboljših s podelitvijo
priznanj in nagrad pod pokroviteljstvom občine Vojnik.    TC
26
GLASBA
glasbeni ex-press
1999 - 2. del
JULIJ
Glasbeni festival Ročk Oto-
čec je na letališču v Prečni pri
Novem mestu doživel tretjo
ponovitev. Poleg več kot pet-
desetih domačih bendov so
nastopili še nemški zvezdniki
Liquido in ameriški Dog Eat
Dog.
Koroški TOckerji
WELLBLOTT so v studiu Jork
v Dekanih posneli enajst no-
vih skladb.
Celjska ročk zasedba
NOXIRE se je uvrstila na dru-
go mesto video lestvice ame-
riške »on-line« televizije
USGIGTV.
Po devetih letih sta se na bri-
tanske odre spet vrnila PET
SHOP BOYS in na krajši turneji
promovirala svoj nov LP izdelek.
LUCKY CUPIDS so le učakali
Šest let po izidu LP-ja »Vdih-
ni globoko« je izšel dolgo pri-
čakovani novi album »Še tisoč
kilometrov« kranjskih
CALIFORNIA.
Mushroom je zapustil med
poznavalci zelo cenjeno trip-
Ljubljanska Corona je zalo-
žila LP prvenec rovtarske za-
sedbe PRISLUHNIMO TIŠINI.
Na festival STREET PARA-
DE v Berlinu se je zbralo več
kot milijon raverjev.
LIMP BIZKIT so se s svojim
najnovejšim albumom »Signi-
ficant Other« brez težav zav-
zeh najvišjo pozicijo ameriške
lestvice.
Ameriška pevka in pianist-
ka TORI AMOS je objavila
dvojni album »To Venus and
Back«.
Ljubljanska založba Sanje je
police trgovin z nosilci zvoka
oplemenitila s kar dvema
zgoščenkama del legendarne-
ga FRANETA MILIČIN-
SKEGA- JEŽKA.
izid LP prvenca »Pride dan«,
hop     navezo     MASSIVE
ATTACK.
V bližini vojaške zračne ba-
ze Griffiss pri New Yorku se je
zgodila druga ponovitev le-
gendarnega festivala
WOODSTOCK.
AVGUST
Prvaki manchesterskega no-
vega psihadeličnega popa
THE CHARALTANS so posne-
li ves material za svoj šesti
album »Us&Us Only«.
Najuspešnejša ska zasedba
vseh časov MADNESS se je po
nekajletnem premoru s po-
skočnico »Lovestruck« spet vr-
nila na britanske lestvice.
GARBAGE so skupaj z 83-
članskim orkestrom pod tak-
tirko priznanega dirigenta in
skladatelja Davida Arnolda
posneli naslovno temo za novi
film »The Worid Is Not
Enough« Jamesa Bonda.
Na velikem festivalu MTVS
IBIZA '99 FESTIVAL so 24.
avgusta v mestu San Antonio
na španskem otoku Ibizi na-
stopila nekatera največja ime-
na sodobne klubske godbe.
ROBBIE WILLL\MS je za
računalniško igro Fifa 2000
posnel skladbo»lt's Only Us«.
Umetnik, nekoč znan pod
imenom PRINCE,   je svojo
vedno bolj razredčeno četico
fanov razveselil s ploščo »The
Vauh...01d Friends 4 Sale«, za-
polnjeno z desetiirii še neob-
javljenimi skladbami.
Založba RCA je 22. obletni-
co smrti ELVISA PRESLEVA
obeležila s kompletom treh
plošč z zgovornim naslovom
»Artist Of The Century«.
Latino mrzlici, ki je letos
zajela ves svet, se je s popevko
»Bailamos« priključil tudi 24-
letni ENRIQUEINGLESIAS.
SEPTEMBER
DEEP PURPLE so v zname-
niti londonski dvorani Royal
Albert Hali obeležili trideseto
obletnico prisotnosti na sve-
tovni glasbeni sceni.
Butnglavci so končno le do-
čakali   nov   album   »Risk«'
trash-metal polbogov MEGA-
DETH.
Izšel je izbor največjih uspe-
šnic »Only You - The Best Of
Vazoo« elektro-pop dua dua
VAZOO.
GERI HALLIWELL je s slu
zasto latino popevko »Mi Chi-
co Latino« za teden dni zased-
la sam vrh angleške lestvice.
SCOOTER so s single ploš-
čo »Faster Harder Scooter«
najavili izid novega albuma
»Back To The Heavyweight
Jam«.
Zaradi redke oblike paralize
glasilk se je moral od glasbene
kariere posloviti Chris Barron,
pevec newyorške ročk zased-
be SPIN DOCTORS.
Sean PUFF DADDY Combs
je objavil LP »Forever«.
Izšel je dolgo pričakovani
album »Fragile«kultnih raz-
grajačev NINE INCH NAILS.
52 letni DAVID BOWIE je
po predlanskem drum&bass
eksperimentu »Earthling« ra-
zočaral z 21. studijskim albu-
mom »Hours...«.
Po štirih letih relativno us-
pešne glasbene kariere je raz-
padel britanski boy-bend
911.
Vrh ameriške lestvice najbo-
lje prodajanih albumov je za-
sedla najstniška zvezdnica
CHRISTINA AGUILERA.
OKTOBER
EURVHTMICS sta se z albu-
mom »Peace« spet vrnila prvo
ligo svetovne glasbene scene.
PLAVI ORKESTAR je v stu
diu Metro v Ljubljani posnel
LP »8«.
Na policah trgovin z nosilci
zvoka se je znašla zbirka naj-
večjih uspešnic »Chronicles:
The Best Of...« ERICA
CLAPTONA.
ADI SMOLARje oboževalce
in simpatizerje razveselil z no-
vo ploščo »Je treba delat«.
Album »Rhythm&Stealth«
britanskega tehno dvojca
LEFTFIELD se je takoj po izi-
du zavihtel na sam vrh angleš-
ke lestvice.
54-letni BRYAN FERRV je
objavil album zapolnjen s pri-
redbami jazz standardov iz
tridesetih, let.
ALI EN je 29. oktobra v velenj-
skem Maxu predstavil svojo no-
vo ploščo »Smetana za frende«.
Po 17 letih se je v studio spet
odpravila legendarna angleš-
ka ročk skupine THE WHO.
RAGE AGAINST THE
MACHINE so s serijo nenapo-
vedanih koncertov po manjših
klubih v Ameriki obeležili izid
novega albuma »The Battle of
Los Angeles«.
ANDREJ ŠIFRER je v Ljub-
ljani proslavil izid svojega no-
vega albuma »Šifrer&Šlafrock«.
MARIAH CAREY se je s sin-
glom »Heartbreaker«, ki je na-
javil skorajšnji izid njenega
novega albuma »Rainbovv«,
zavzela prvo mesto Billboar-
dove lestvice.
BJORK je odigrala glavno
vlogo v filmu »Dancer In The
Dark«.
STING je v Las Vegasu odi-
gral prvi koncert svetovne tur-
neje, na kateri je promoviral
nov album »Brand New Day«.
23. oktobra so v ljubljanski
Hali Tivoli nastopili BLON-
DIE.
Helidon je založil prvi glas-
beni izdelek najboljšega slo-
venskega metalca diska
IGORJA THE PRINCA.
Velenjska tehno naveza
DOPE CONTROL je 29. ok-
tobra pred tri-tisoč glavo
množico na rave-partyu The
Last Night »v živo« predsta-
vila svojo prvo ploščo»Satel-
lite«.
Celjan OTO PESTNER je v
oddaji Izštekani na 2. progra-
mu Radia Slovenija proslavil
trideseto obletnico solistične-
ga glasbenega dela.
Najbolj vroča domača ročk zasedba BIG FOOT MAMA je prodala
deset tisoči izvod svojega tretjega albuma »Tretja dimenzija«.
NOVEMBER
7. novembra je v polni ljub-
ljanski Hali Tivoli nastopil le-
gendarni angleški pevec JOE
COCKER.
Irski boy-bend WESTLIFE
se je s skladbo »Flying Wit-
hout Wings« že tretjič zapo-
vrstjo zavihtel na sam vrh
angleške lestvice »malih«
plošč.
Izšel je prvi solo LP izdelek
»Northen Star« pevke skupine
Spice Girls MEL C.
11. novembra so v Dublinu
že šestič podeljevali nagrade
MTV Europe Music Awards.
WILL SMITH je s singlom
»Will 2K« najavil izid albuma
»Willenium«.
Na trgovinskih policah se je
končno le znašla prva uradna
zbirka uspešnic največje bri-
tanske ročk skupine LED
ZEPPELIN.
LUTRICIA McNEAL je lju
bitelje kvalitetne neobvezne
pop godbe razveselila s ploščo
»Watcha Been Doing«
Izšel je album »Rave Un2
the Joy Fantastic« umetnika,
ki smo ga nekoč poznali pod
imenom PRINCE.
Natanko deset let po izidu
albuma »The Road To Hell« je
CHRIS REA objavil njegovo
nadaljevanje »The Road To
Hell Part 2«.
61-letna TINA TURNER je
ob izidu novega LP-ja »Twenty
Four Seven« napovedala po-
slovilno turnejo.
»Legendarna« žalska heavy-
metal zasedba INTERCEP-
TOR se je po nizu šestih kon-
certov dokončno umaknila z
glasbene scene.
Kanadska pop diva CELINE
DION je zveste podanike osrečila
z novim albumom »Al! the Way«.
Pri ZKP RTVS je izšel LP
prvenec mlade slovenske pop
ročk zasedbe SUPERNOVA. *
ZKP RTVS je objavila izbor največjih »uspešnic«, ki jih je mec
leti 1992 - 1997 nanizala zasavska folk-rock atrakcija ORLEK.
DECEMBER
GEORGE MICHAEL se je z
LP-jem »Songs From The Last
Century« poklonil nekaterim
svojim najljubšim glasbeni-
kom.
8. decembra je v napol praz-
ni Hali Tivoli »razgrajala«
kultna hip-hop združba
PUBLIC ENEMV.
Na vrh ameriške lestvice se
je z albumom »Breathe« na
zavihtela FAITH HILL.
lAN DURY je svojo zbirko
uspešnic promoviral s serijo
prednovoletnih koncertov po
Angliji.
Razpadla je ena izmed najv-
plivnejših ameriških alter ročk
zasedb PAVEMENT.
LARA BARUCA je svoj prvi
LP »Ko te ni« zapolnila s tri-
najstimi skladbami, VIC-
TORV pa so na svoj najnovej-
ši studijski podvig spravili
enajst kreacij.
Založba TKM iz Litije je na
domači trg poslala LP »Incog-
nito« jazzerjev KAPELA LA
CHATELIERE.
KCRN so v samo petih
dneh prodali neverjetnih 574
tisoč kopij svojega novega al-
buma.
jSodelavci MTV-ja so
»Thriller« MICHAELA JACK-
SONA izbrali za naj video
tisočletja.
Skupina FOO FIGHTERS je
z novim albumom »There Is
Nothing Left To Lose« opravi-
čila sloves ene izmed naj po
pularnejših ameriških ročk za
sedb devetdesetih.
Na policah trgovin z nosile
zvoka se je znašel nov izdelel
»Life and Times of Shavvn Car
ter. Vol. 3« JAY-Z.
ALEKSANDER MEŽEK   j(
objavil prvi slovenski »glasbe
ni« DVD »Pred vašimi očmi« 2
video zapisom koncerta, m
katerem je skupaj z uglednim
domačimi kantavtorji prazno
val svoj 50. rojstni dan.
V Las Vegasu so že desetii
podeljevali nagrade vodilnt
ameriške glasbene revij(
BILLBOARD. Velika zmago
valka podelitve je bik
BRITNEV SPEARS, ki je do
mov odnesla kar štiri nagra
de.
AVIA BAND je skoraj tri leta po izidu albuma »Dve sonci« 1(
objavila nov LP »Najino leto«. STANE ŠPEGEl
GLASBA
27
Plavi orkestar odšel v
virtudlni svet
Pred novim letom se je v
celjski dvorani Golovec
predstavila skupina Plavi
orkestar, ki je v slovo od
nastopov v živo pripravila
serijo koncertov po Sloveni-
Predskupina je bil žalski Ta-
bu, ki je sredi priprav na izda-
jo prvega albuma. Koncert se
je začel z kratkim filmom o
zgodovini Plavega orkestra.'
Že prvi zvoki kitare so poslu-
šalce dvignili v zrak. Slišali
smo lahko mnogo njihovih
starih in novih uspešnic. Na-
zadnje pa so odigrali pesem z
zadnjega albuma Odlazim.
Zanimivo je bilo, da so razgre-
ti poslušalci začeli odhajati
takoj po tej pesmi in niso
zahtevali še. To je dokaz, da je
ansambel dobro pripravil
oboževalce na svoj »odhod«.
Glasbena skupina Plavi or-
kestar je nastala v Sarajevu
leta 1983, ko je Saša Lošic ob
sebi zbral še tri instrumentali-
ste. Kmalu so se povzpeli med
najpopularnejše skupine v
bivši Jugoslaviji. Le kdo ne
pozna njihovih uspešnic, kot
so Bolje biti pijan nego star,
Kaja, Sava tiho teče, Goodbye
teens, Suada? Prodali so preko
2 milijona plošč in koncerti-
rali po vsej Evropi. Do leta
1992 so izdali štiri albume, ko
so se zaradi vojnih razmer
razšli. Leta 1997 pa je sledil
veliki come back. Nastala je
nova uspešnica Ako su to sa-
mo bile laži in nova plošča z
naslovom Longplay. Sledila je
koncertna turneja po Sloveni-
ji. Njihove koncerte si je ogle-
dalo približno 150000 sloven-
skih ljubiteljev glasbe.
Pred tremi meseci se je
skupini pridružil novi član,
to je Davor Klarič. nekdanji
klaviaturist skupine Šank
ročk. Zadnji album se ime-
nuje Neskončnost. Z njim se
želijo posloviti od sedanjega
načina delovanja. Odslej bo-
mo lahko na koncertih Plavi
orkestar poslušali in gledali
le na platnu, medtem ko fi-
zično ne bodo prisotni na
odru. Pojavljali se bodo le v
navidezni računalniški re-
sničnosti.
■■■■■■■■■ K. B.
glasbenauganka
Ali jiii poznate?
S tem zaključujemo uspe-
šno akcijo »Ali jih pozna-
te?«, ki smo jo pripravili v
sodelovanju z založbo
MIMIK Mira Klinca iz Liboj.
V zadnji nagradni uganki ste
ugotavljali, kdo je na fotogra-
fiji, ki je bila posneta v gostiš-
ču Pri Jožovcu v Begunjah na
Gorenjskem. Pravilno ste na-
pisali, da sta na fotografiji dva
velika ljubitelja domače za-
bavne glasbe, ravnatelj Kultur-
nega centra Laško Jure Jan in
odlični vinogradnik in kletar,
dobitnik mnogih najvišjih
priznanj za svoja odUčna vina
Jože Slavinec. Zaradi prazni-
kov smo dobili nekaj manj
odgovorov, kot smo bili nava-
jeni, samo dvanajst, izžrebali
pa smo zadnjega dobitnika na-
grade MIMIK, tb pa je Nada
Kozmus, Jagoče 133, Laško.
Med vsemi nagrajenci bomo
prihodnji ponedeljek v glas-
beni oddaji Vrtiljak polk in
valčkov na Radiu Celje izžre-
bali tistega, ki bo dobil glavno
nagrado - obisk studia MIMIK
v Libojah, kjer bo prisostvoval
snemanju ansambla Savinja,
pa tudi sam bo lahko posnel
kakšno melodijo. Vsi, ki niste
bili izžrebani, pa boste tudi
imeli možnost, da pridete do
treh tolažilnih nagrad. Žreba-
nje bomo opravili prihodnji
ponedeljek. TV
Festivala na Prevaljah
in v Vurberku
četrti festival polk in valč-
kov na Koroškem v organiza-
ciji glasbenega studia Melo-
poja bo 12. in ne 5. marca, kot
je bilo objavljeno v razpisu.
Posebnost festivala je, da
mora imeti vsaj ena skladba
šaljivo besedilo, zaželena pa
je tudi scenska popestritev na
odru. Prvič bo letos festival na
Prevaljah ob 17. uri. Vsi, ki
želijo sodelovati na najmlaj-
šem slovenskem festivalu, se
še vedno lahko prijavijo na
naslov; Koroški radio, Meško-
va 21, Slovenj Gradec. Do fe-
stivala ne smeta biti skladbi
nikjer javno predvajani ali iz-
vajani. Podelili bodo tri na-
grade. Tako kot lani bo tudi
letos na dan festivala pri za-
ložbi Melopoja izšla kaseta s
šaljivimi festivalskimi sklad-
bami, ki jo bo dobil vsak obi-
skovalec skupaj z vstopnico.
Lani so prvo nagrado občins-
tva in strokovne žirije osvojili
člani ansambla Vagabundi.
Deveti festival Vurberk
2000 vokalno - instrumen-
talnih skupin z diatonično
harmoniko in petjem pa bo
letos v soboto, 17. junija, na
grajskem dvorišču v Vurber-
ku. Ansambli se lahko prija-
vijo do 25. februarja na na-
slov Turistično društvo Vur-
berk, Vurberk 85, 2241
Spodnji Duplek, s pripisom
»Za festival«. Podelili bodo
devet nagrad: strokovne ko-
misije za izvedbo in najbolj-
ša besedila, nagrado za naj-
boljšo skladbo po izboru
predstavnikov radijskih po-
staj in tri nagrade občinstva,
zlatega, srebrnega in brona-
stega zmaja. TV
DRUŠTVO PROPAGANDISTOV
IN ARANŽERJEV CELJE
razpisuje
ZLATA BUCIKA '2000
14. FEBRUAR - VALENTINOVO
Dan ljubezni, prijateljstva in radosti, \
ko z drobno pozornostjo razveselimo\
drug drugega, je tema, ki nudi vsem^
ustvarjalcem neštete izrazne možnosti.]
Pisne prijave z navedbo točne lokacije,,
naziv izložbe - šifro in v zaprti kuverti posebej
še ime avtorja, pričakujemo do 30. januarja
2000, na naslov: i
Reklama Celje, za DEP, Ul. XIV. divizije, 3000 j
Celje. I
Zadnji rok za izdelavo izložb je 7. februar,!
postavljene pa morajo biti do 20. februarja.    ;
Strokovna žirija bo izložbe ocenila po poseb-.
nem pravilniku, ki je na ogled v prostorih
Društva propagandistov in aranžerjev.
Želimo, da ta lep običaj popestri čim več.
izložb in spodbudi k tekmovanju čim več
ustvarjalcev izložbenih oken, ki bodo krasila
in spodbujala mimoidoče k razmišljanju o
ljubezni in prijateljstvu.
20 vročih rc
vrtiuakpolkin
valčkov
viža stoletja
Zadnji kandidati
Nocoj bo na VTV Velenje
zadnja oddaja s predvajanjem
šestnajstih novih predlogov
za naj vižo stoletja na področ-
ju narodno zabavne glasbe v
Sloveniji. Velenjska enourna
oddaja se bo pričela ob 21. uri.
Prihodnji teden bodo objav-
ljeni zadnji finalisti, ki jih boste
z vašim glasovanjem določili po
današnjem izboru. Tudi tokrat
lahko izbirate šest skladb.
Današnji kandidati so: Ko pri-
de poštar (Alpski kvintet). Pa
brez zamere (Ptujskih 5), Vese-
lo v Kamnik (Bratje Poljanšek),
Pet parov cokel (Planšarji), Go-
sli, citre, kontrabas (Slovenija),
Ne joči, Slovenija (Slovenski
muzikanti). Te domače viže
(Fantje z vseh vetrov). Zlati časi
(Kraški kvintet), Čreda v galopu
(Franc Delčnjak), Prelepa Go-
renjska (Avsenik), Veter je na-
pisal pravljico (Toni Verder-
ber). Ljubezen in gore (Robi
Zupan), Šmentana reč (ans. Bo-
risa Franka), Dimnikar, ki pri-
naša srečo (Miha Dolžan),
Kline pa taka muzika (Miro
Kline) in Ko se ptički ženijo
(Ans. Petrič). T V
FILM-TELEVIZIJA
31
SKRITA KAMERA
• Če so televizijski gledalci
preživeli novoletni praznični
program TVS, se ni bati, da ne
bi preživeli tudi drugih razve-
drilnih oddaj, ki jih nacionalka
pripravlja skozi celo leto pod
taktirko večne in neuničljive
Miše Molk.- Je pa prva dama
malih ekranov očitno ugotovila,
da vsega vendarle ne zmore
sama. V novoletnem programu,
ki je tokrat prvič potekal v živo,
je mladim kolegicam Evi Irgl,
Evi Longyki in Ivani Šundov
dovolila, da so ji v senci njene
slave in na mrazu zunanjih pri-
zorišč pomagale voditi mara-
tonsko oddajo. Prezeble vodite-
ljice so pač za slavo potrpele
tudi to. NekoUko na boljšem je
bila le Mojca Mavec, ki je lahko
asistirala Miši v toplem televi-
zijskem studiu.
• Gledalcem nacionalne TV
f je na silvestrovo prvi srečno
novo leto zaželel voditelj TV
Dnevnika Janko Sopar z glas-
benim gostom Adijem Smolar-
jem in s sodelavci, ki so se
posebej za to priložnost zbrali v
studiu. Mnogi so se ob tem
vprašali, kaj je razlog za njihovo
togo in nič kaj sproščeno držo
na sceni. Resnost poklica, ki ga
opravljajo ali pa je bila nesproš-
čenost v soodvisnosti s količino
t popitega alkohola? Menda nič
od tega ne drži, ampak je razlog
za zaskrbljene obraze negotova
prihodnost. Na sceni je bil na-
mreč tudi novi odgovorni ured-
nik Uroš Lipušček, katerega
metla naj bi kmalu začela po-
metati, zaradi česar so mnogi
ustvarjalci Dnevnika hudo na
trnih.
• Na trnih pa je tudi direk-
tor TV programov Janez Lom-
bergar, ki ga skrbi, kaj bo
rekel predsednik države po
tem, ko so po koncu silvestr-
skega dnevnika objavili njego-
vo novoletno poslanico, takoj
za njo pa reklamo za znano
slovensko trgovsko podjetje,
katerega tihi boter naj bi bil
naš predsednik. Lombergar je
zaradi programskega kiksa
realizatorki Dnevnika zagro-
zil, naj se pazi, čeprav je ona
samo pritisnila na gumb in
spustila v program tisto, kar
so na nekem drugem mestu
neodgovorno ali zavestno pri-
pravili snovalci programa.
kino
Celjski kinematografi si pri-
držujejo pravico do spremem-
be programa.
Union: od 6. do 12.1. ob 16.,
18.30 in 21. psihološki triler
Šesti čut.
Mali Union: od 6. do 12.1.
ob 20. komična drama Tista
druga sestra.
Metropol: od 6. do 12.1. ob
16., 18.15 in 20.30 komedija
Bowfinger, 7. in 8. 1. ob 23.
psihološki triler Šesti čut, 8.1.
ob 10. komedija Bowfinger.
Kino Žalec: 7.1. in 8.1.ob
20. ter 9.1. ob 18. in 20. kome-
dija Inšpektor Gadget.
Sesti čut
Lahko vam povem, kdo je
režiser in scenarist tega filma.
Američan indijskega rodu M.
Night Shyamalan. Po njegovi
zaslugi boste po dolgem času
v ameriškem filmu vsaj na
hitro videli nekaj indijskih
obrazov. Ga poznate? Najver-
jetneje ne. Dečko je še mlad,
tole je njegov tretji izdelek,
prva dva pa sta se imenovala
Praying with anger in Wide
avvake. Neznano^
Lahko vam povem, da v fil-
mu igra »zvezdnik« Bruce
Willis, tokrat brez preznojene
spodnje majice in orožja - in
še kar dobro se znajde. Lahko
bi se sicer spomnil igralcev, ki
bi nalogo izpolnili še bolj
kompetentno, toda večjih kri-
tik si Bruce ne zasluži. Bravo.
Poleg njega pa - Toni Collette
(njo ste lahko videli v Muriel
se poroči), Olivia Williams
ter mali in nadvse prepričljivi
Haley Joel Osment. Tudi do-
kaj neznano ali pa vsaj nepri-
čakovano, ali ne?
Lahko vam približno po-
vem ali pa vsaj namignem, v
kateri žanr spada film. Malce
je tu fantastike - pa je tako
nevpadljiva, da je še opazili
ne boste. No, skoraj. Film se
namreč, za razliko od klasič-
nih fantazijskih, dogaja brez
v oči bodečih specialnih efek-
tov, in tukaj tudi ni akcije v
smislu »izmakni nogo v po-
slednjem trenutku«. In če na
podlagi teh informacij sklepa-
te, da je film dolgočasen, se
prekleto motite. Nisem vam še
razkril, da se zadeva nagiba h
grozljivki Le da nimamo na
razpolago za lase privlečenih
gnusnih pošasti, ki bi napa-
dale lepotice v bikinkah. Jaz
bi mu rekel »avtorska« groz-
ljivka. To ni film gole vase
zaverovane akcije in reakcije.
To je film, ki vam želi poveda-
ti, da resničnost ni odvisna
od naše vere v njo - le mi sami
znamo biti odvisni od te vere.
In grozljivost se tudi zato, za-
radi pomanjkanja in pridobi-
vanja in rušenja vere, dogaja
na obeh ravneh, na psihološ-
ki in fizični, le da kaplja reali-
stično počasi, kapljica za kap-
ljico, skorajda s kirurško na-
tančnostjo, do poslednjega
prizora - prizora, ki vam obr-
ne svet na glavo. Ampak to
skoraj nič ne pove o žanru,
kajne? Šušlja se, da distribu-
terji v Ameriki niso natančno
vedeli, kako bi ga reklamirali
- tako neujemljiv je tale film.
Kar pa mu ni prav nič prepre-
čevalo, da ne bi postal, kako
že temu rečejo, »speči favorit«
poletja.
In najboljši vzrok se skriva
ravno v tem, da vam ne mo-
rem povedati, kakšna je vse-
bina. Dam vam samo tole: se
spominjate Osumljenih pet -
filma, čigar vsebine niste
smeli pripovedovati naprej,
ker bi vse, kar bi povedali,
bila laž? Tukaj imate iste oko-
liščine - čeprav ne atmosfero.
In dlje od tega ne grem. Ome-
nil bi le: fotografijo in kamero
in glasbo, ki delujejo v občute-
ni, premišljeni sinhronizaciji,
in vodijo do tistega prej ome-
njenega efekta »kapljica za
kapljico, do...«: Naj bo M.
Night še tako neznan, svoj
posel je odlično opravil. Vsake
toliko časa se pojavi režiser, ki
ima tako svojstven pogled na
določen žanr (hm - o katerem
žanru že govorimo?) in obe-
nem seveda pogled, infiltri-
ran v nekaj trendovskega (ti-
sti, ki na avdio kasete snema-
jo tišino in jo potem poslušajo
najglasneje, kolikor morejo,
bodo že vedeli o tem), da na-
redi skorajda malo revolucijo.
Zaradi česar si bomo od sedaj
naprej menda kar vsi po vrsti
zapomnili ta čudni priimek.
Takle film je potrebno videti
In to dvakrat. Drugič, da pre-
veriš, kaj si sploh gledal prvič.
Kar je občudovanja vreden
dosežek.
PETER ZUPANC
Gremo v icino!
Mamin sinko se je imenoval film z Adamom Sandlerjem,
Madonna pa je zapela najbolj znano pesem (Beautiful stranger)
iz filma Austin Powers 2. Nagrajenci zadnjih dveh številk
Novega tednika v letu 1999 so: Barbara Šanca, Galicija 14, 3310
Žalec, Marko Petrovič, Miklošičeva 3, Celje, Klavdija Šanca,
Galicija 14, 3310 Žalec, Marjana Kos, Hrastje 7, 2341 Limbuš,
Tadej Lubej, Čopova 23, Celje in Matej Frece, Prešernova 20,
3230 Šentjur. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Vprašanje se tokrat glasi: v filmu Tista druga sestra igra tudi
Diane Keaton. Za katero vlogo je pred leti dobila oskarja?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 10. januarja. Izžrebali bomo tri dobitni-
ke vstopnice za ogled filma.
32
ZAAVTOMOBILISTE
Evropa: kljub vsemu rekord
s prodajo osebnih avtomo-
bilov v Zahodni Evropi ozi-
roma v Evropski uniji je sko-
raj vedno križ. Ko gre dobro,
napovedujejo hude čase; ko
gre slabo, naj bi šlo še slab-
še...
Tudi lani so namreč napo-
vedovali precejšen padec po-
sla z osebnimi avtomobili,
zgodilo pa se je drugače. Res
je namreč, da so novembra v
teh državah prodali 1,1 mili-
jona osebnih avtomobilov,
kar je bilo za 0,3 odstotka
bolje kot novembra 1998, v
enajstih lanskih mesecih pa je
bilo prodanih 14,1 milijona
avtomobilov. To jebilo za 5,1
odstotka bolje kot v enakem
obdobju... Kot vse kaže, so
leto prej v Zahodni Evropi
prodali več kot 15 milijonov
avtomobilov, kar je nedvom-
no rekord. Je pa po drugi
strani značilno - zato tudi
omenjeni pesimizem - da je
bil posel v novembru skrom-
nejši na dveh pomembnih tr-
gih, in sicer v Nemčiji (minus
osem odstotkov) in Veliki Bri-
taniji (minus šest odstotkov).
Pravih pojasnil, zakaj se je to
zgodilo, ni.
Je pa precej drugače v Fran-
ciji. Tam se je prodaja povečala
kar za deset odstotkov, pri če-
mer tudi nihče ne ve točno
povedati, zakaj. Tovarne so no-
vembra in sicer na tem trgu
obdržale bolj ali manj enake
položaje. Povsem v vrhu je
Volksvvagen, ki ima v svojih
rokah skoraj 19 odstotkov trga.
Zelo dobro gre koncernu PSA,
ki ga sestavljata Peugeot in Ci-
troen in imata 12-odstotni tržni
delež, poleg tega se je njuna
prodaja v zadnjih mesecih po-
večala za 12 odstotkov. GM
Europe (Opel, Vauxhall ipd.) je
ohranil enak položaj, pač pa
gre precej slabše Fordu. Re-
nault je »dober«, Fiat se je vsaj
novembra kar dobro držal. Po-
vsem drugačni pa so podatki
za vse leto 1999. Med japonski-
mi tovarni se je velik skok zla-
sti novembra posrečil Toyoti
(ta je v enajstem letošnjem me-
secu prodajo povečala kar za
55 odstotkov!), pri čemer gre
zelo dobro v promet yaris. Ko-
rejske avtomobilske tovarne pa
imajo na zahodnoevropskih tr-
gih v rokah triodstotni delež.
Na sliki: toyota yaris.
Mercedes Benz predstavlja roadster SLA
Sloviti Mercedes Benz, ki je znotraj koncema DaimlerChrysler, bo na bližnjem detroit-
skem avtomobilskem salonu predstavil zanimivo novost. To bo mali roadster, narejen na
osnovi mercedesa A.
Tudi zaradi tega bo avto dolg vsega 3,7 metra. Pri Mercedesu pravijo, da računajo predvsem na
mlajše in nekaj manj zahtevne, vendar tudi dovolj premožne kupce. SLA, kot se avtomobil za
sedaj imenuje, bo torej tipični roadster s prostorom za dva, pa seveda s številnimi tehničnimi
novostmi, ki jih je pri Mercedes Benzu v zadnjih letih veliko. Koliko naj bi avto stal, katere
motorje bodo vanj vgrajevali za sedaj še ni znano.
Na sliki: mercedes SLA.
Kaj bi še rad VW?
Nemški Volkswagen, ki ga
avtoritativno vodi dr. Ferdi-
nand Piech, ima pod svojo
.kontrolo kar devet različnih
avtomobilskih znamk - če
zraven štejemo tudi matični
VW.
Po nekaterih mnenjih je to
tako ali tako preveč, saj se
dogaja, da si tovarne znotraj
koncema ostro ali vsaj ne-
posredno konkurirajo, kar
seveda ni pretirano dobro.
Toda očitno Piech ne misli
odnehati, saj so na dan pri-
curljale novice o tem, da naj
bi pri VW razmišljali še o
treh tovarnah, ki bi jih radi
videli v svojem krogu. Tako
naj bi se zanimali za izdelo-
valca gospodarskih vozil
(propadla je ideja o pakupu
švedske Scanie, ki je postala
del Volva), pogosto pa se
špekulira tudi z BMW in ce-
lo Toyoto. V VW tega ne
komentirajo, znano pa je, da
naj bi za različne naložbe
letos porabili več milijard
mark. Sicer pa menijo, da se
jim je lani posrečilo prodati
več kot pet milijonov vozil
(torej tudi gospodarskih),
kar je seveda rekordna šte-
vilka. S slednjo pa se lahko
pohvalijo tudi v Sloveniji,
kajti lani je Porsche Sloveni-
ja kot predstavnik koncema
VW prodal 15 tisoč osebnih
avtomobilov.
GM motorji za iionde
Največja avtomobilska korporacija General Motors je te
dni sklenila z japonsko Hondo poseben sporazum. Tako bo
Honda GM dobavljala šestvaljne bencinske motorje V oblike.
Kaj dobi Honda? Pod posebnimi pogoji bo lahko dobivala
Isuzujeve dizelske motorje (Isuzu je v večinski lasti GM), ki jih
omenjena tovarna izdeluje na Poljskem; te motorje bo Honda
vgrajevala v avtomobile, ki jih izdeluje za evropski trg. Ob tem
sporazumu pa so se takoj pojavile špekulacije, ali to ne pomeni
napovedi prihodnjega, nekaj bolj tesnega kapitalskega ali dru-
gačnega sodelovanja.
O Hondi se v zadnjem času tako ali tako kar veliko govori, saj
naj bi bila v tisti skupini tovarn, ki naj ne bi bile sposobne
preživeti same. Bomo videh.
Na sliki: honda accord.
Bo DaiiiiierClirysler le kupil Nissan Diesla?
Velikih »porok« v avtomo-
bilski industriji očitno še ni
konec. Najbolj zanimivo pri
tem je, da velike avtomobil-
ske tovarne, ki v zadnjih letih
niso bile pretirano navduše-
ne nad morebitnim nakupom
dokaj zadolžene južnokorej-
ske avtomobilske industrije,
sedaj razmišljajo drugače.
Sprememba je očitna, kajti po
sedanjih napovedih se utegne
daljnovzhodna kriza kmalu
končati. Tako ne preseneča vest,
da se veUki nemško-ameriški
koncem DaimlerChrysler znova
zanima za tovornjašld del japon-
skega Nissana, torej Nissan Die-
sel. Za to tovarno, ki se ukvarja
zgolj z izdelovanjem tovornja-
kov oziroma gospodarskih vozil,
se je koncem zanimal že pred
časom, vendar je bilo tega očit-
nega zanimanja konec tisti tre-
nutek, ko je francoski Renault
kupil pomemben delež v matič-
nem Nissanu (z vsemi dolgovi
vred). Tedaj je bilo rečeno, da bi
morali z nakupom Nissan Diesla
prevzeti vse dolgove, kar Daim-
lerChryslerju ni pretirano dišalo.
Sedaj so se okoliščine očitno
spremenile. Sicer pa je pomem-
bno tudi to, da se bo prodajna
mreža Nissana in Renaulta zara-
di racionalizacije združila, poleg
tega pa naj bi obe tovarni svoje
nove avtomobile izdelovali na
enakih osnovah.
Na sliki: nissan almera tino.
Dobri
rezultati
Porscheja
čeprav so to vedeli že
prej, je sedaj dejstvo, da je
nemški Porsche v minu-
lem poslovnem letu, ki se
je končalo 31. julija, po-
sloval zelo dobro.
Imel je namreč 373 mili-
jonov mark čistega dobič-
ka, kar je bilo za dobrih 35
odstotkov več kot v
prejšnjem poslovnem letu.
Skupni promet se je ob tem
povečal za 25 odstotkov na
6, 2 milijarde mark, prodali
pa so skoraj 44 tisoč avto-
mobilov. Pomembno je, da
so več kot 30 tisoč porsche-
jev prodali izven Nemčije,
čeprav slednja še naprej os-
taja njen najpomembnejši
tržni prostor. Kot so sporo-
čili, bodo dobili delničarji,
največji je dr. Ferdinand
Piech, prvi mož koncema
Volksvi^agen, enake divi-
dende kotleto prej. Sicer pa
pri Porscheju pravijo, da
bodo svojo promet do leta
2002/2003 povečali na 10
milijard mark, pri čemer
veliko stavijo na Volksvvag-
na. Skupaj s tem velikim
koncernom naj bi namreč
začeli izdelovati športno
večnamensko vozilo.
Cenejši avtomobili za »domače<<
v Nemčiji so pregledali, po kakšnih cenah prodajaj*
avtomobilske tovarne avtomobile svojim delavcem. Treba ji
priznati, da so popusti kar visoki, vendar se od tovarne d(
tovarne razlikujejo.
Znano je tudi, da tako kupljenega avtomobila ne smejo take
prodati, vendar so te zahteve dokaj ohlapne. Tako lahko delavc
pri Mercedes Benzu računajo na 21,5-odstotni popust, pri BMV
je avto cenejši za 21,8 odstotka. Beemvejevi motocikli so z
domače cenejši za 20 odstotkov, pri Roverju (ta je v lasti BMW
pa so v tej trgovini avtomobili cenejši za 21,8 odstotka. Pi
Audiju in Volkswagnu so manj radodarni (popust je 18-odstc
ten), pri Fordu pa od 20 do 21,9 odstotka. Porscheji so cenejši z
20 odstotkov, opli prav tako. Zanimivo pa je, da veliki Genera
Motors, ki je lastnik Opla, pri svojih drugih tovarnah rabat
svojim delavcem ne priznava.
ZAAVTOMOBILISTE
33
Mitsubishi se »zdravi«
o tem, kaj se utegne zgo-
diti predvsem z japonskimi
in južnokorejskimi avto-
mobilskimi tovarnami, ki
so v velikih težavah (pred-
vsem zaradi izjemno viso-
kih dolgov), je bilo že veli-
ko napisanega. Dejstvo je,
da so japonske avtomobil-
ske hiše v zadnjem času
začele predstavljati obsež-
ne programe tako imenova-
nega prestrukturiranja, kar
preprosto pomeni, da se ho-
čejo tako rešiti iz jeklenega
obroča zadreg.
Mitsubishi, četrti največji
japonski izdelovalec avto-
mobilov, v teh dneh pred-
stavlja takšen program »re-
šitve«. Tako načrtuje, da bo
zmanjšal obseg izdelave
svojih avtomobilov v Evropi
in Avstraliji, povečal pa do-
ma, v Severni Ameriki in
Aziji. V Avstraliji bo izdela-
va mitsubishijev skromnejša
zaradi zmanjšanja avstral-
skih carin, kar preprosto po-
meni, da bo uvoz neposred-
no z Japonske veliko cenej-
ši. Za Evropo pa menijo, da
so mitsubishiji nekonku-
renčni predvsem zaradi pre-
močnega jena v odnosu do
evropskih valut. Nasploh
naj bi tovarna v prihodnjih
letih obseg izdelave zmanj-
šala za 16 odstotkov, in sicer
na 860 tisoč osebnih avto-
mobilov, še nekaj kasneje
pa še za dodatnih deset od-
stotkov. Tako upajo, da se
jim bo v poslovnem letu
2000/2001 posrečilo doseči
dobiček, kajti v letošnjem
poslovnem letu bodo zanes-
ljivo imeli izgubo. Vsekakor
pa še naprej ostajajo v »ve-
ljavi« različne špekulacije o
tem, ali tovarna potrebuje
kapitalskega partnerja ali
ne.
Na sliki: mitsubishi pajero
pinin.
Bo Rover dobil pomoč?
Nemški BMW se že nekaj let ukvarja s svojim, sicer pa britanskim Roverjem, ki se nikakor
ne more otresti rdečih številk. To je seveda grenko spoznanje, zlati po tistem, ko so na
začetku trdili, da je BMW z nakupom Roverja naredil t.i. posel stoletja.
V zadnjih letih ima britanska avtomobilska tovarna stalno izgube in prav zaradi tega je BMW
od britanske vlade pričakoval oziroma zahteval pomoč, saj se je celo govorilo, da bodo
proizvodnjo avtomobilov iz britanskega Longbridgea preselili nekam na Madžarsko. Prav zaradi
tega je britanska vlada pred časom namenila Roverju 152 milijonov funtov, vendar mora to
odobriti še posebna evropska komisija. Pri Roverju veliko pričakujejo od dveh novih ali
obnovljenih avtomobilov, torej roverja 25 in 45, po drugi strani pa kaže, da niso pretirano
zadovoljni s prodajo roverja 75. Ta se je ob letošnji predstavitvi zdel nekakšen avto upanja. Sicer
pa pri BMW pravijo, da bodo v prihodnjih letih v Rover vložili nekako 10 milijard mark. Kdaj in
kako se bo vloženi denar obrestoval, je pa že drugo vprašanje.
Na sliki: rover 75.
Novi dizelsici meter za BMW 5
O novostih, ki jih bo leto 2000 skoraj polno, smo nekaj že pisali. Ne pa o tem, da nemški BMW
pripravlja novi dizelski motor, ki ga bo za začetek namenil predvsem seriji 5, in sicer tako
limuzini kot touringu. 525d bo namreč poganjal novi šestvaljni turdbodizelski motor z gibno
prostornino 2,5 litra, vbrizgom goriva po sistemu skupnega voda in z močjo 163 KM pri 4000
vrtljajih v minuti. Navora bo za 350 Nm pri 2000 vrtljajih v minuti. Koliko bo avto stal in kdaj bo
petica s tem novim dizelskim motorjem na voljo pri nas, pa še ni znano.
Na sliki: BMW serije 5.
Oictober V Nemčiji
Medtem ko smo pri nas tako
rekoč že prešteli, koliko avto-
mobilov je bilo prodanih v
letu 1999, je v Nemčiji druga-
če. Pa ne zaradi tega, ker bi
bili pri avtomobilski statistiki
Nemci počasnejši, pač pa za-
radi tega, ker je to izjemno
obsežen trg in ker je točnost
pač lepa čednost.
Tako so oktobra v Nemčiji,
nedvomno najpomembnejšem
evropskem trgu, prodali 292 ti-
soč novih osebnih avtomobilov.
Najbolje se je seveda odrezal
Volksvvagen (skoraj 60 tisoč av-
tomobilov), na drugem mestu
je bil Opel (35.940), na tretjem
pa Mercedes Benz (33.206). Tu-
di oktobra je bil najbolje proda-
jan avtomobil VW golf (malo
manj kot 30 tisoč), sledila je
opel astra (15.672), na tretjem
mestu pa je bil BMW serije 3
(12.676). Zanimiva pa je lestvi-
ca tako imenovanih eksotičnih
tovarn, vendar ne zgolj za okto-
ber, pač pa za vse leto 1999.
Tako je v lanskih desetih mese-
cih Ferrari v Nemčiji prodal 564
avtomobilov, Alpina 381, Mase-
rati 259, Lotus 251 ipd. Omem-
be vredno je, da je Rolls Royce
prodal 35 avtomobilov, hišni
Bentley pa nekoliko manj- vse-
ga 20.
Porsche za Harlevja Davidsona
Porsche je seveda znani in
priznani izdelovalec avtomobi-
lov in seveda motorjev zanje.
Doslej se tovarna še ni poskusila
v izdelovanju motorjev za moto-
cikle; utegne se zgoditi, da se bo
lotila tudi tega. Po pisanju neka-
terih evropskih motorističnih re-
vij naj bi namreč Porsche razvi-
jal za slovito ameriško tovarno
motociklov Harley Davidson
1,4-litrski (!) motor. Tega bo hla-
dila voda, opremljen bo seveda
tudi s katalizatorjem in vbriz-
gom goriva. Kot vse kaže, naj bi
ta motor namenili novi generaci-
ji harleyjev, ki naj bi na trg
pripeljala leta 2002.
Ferd T avte
steietja
Že pred časom smo pisa-
li, da so Ferdinandu
Porscheju podelili naslov
inženir stoletja. Posebna
žirija, v kateri je bilo 133
avtomobilskih novinarjev
iz vsega sveta, pa je ob
koncu 1999 izbrala tudi
avto stoletja.
Ta čast je pripadla fordu
T, prvemu velikoserijskemu
avtomobilu. Omenjeni avto-
mobil, ki je predstavljal za-
četek moderne industrijske
izdelave vozil, je zmagal
pred VW hroščem, citroe-
nom ID 19 (pri nas avto še
vedno poznamo pod ime-
nom žaba), Roverjevim mi-
nijem in porschejem 911.
Thin Lizzie, kot so forda T
imenovali, si je naslov pri-
boril upravičeno, pri čemer
vsaj nekateri niso spregleda-
h, da je zmagal pred hroš-
čem predvsem zaradi ne-
slavne (nacistične) prete-
klosti Volkswagnovega av-
tomobila.
O Daevfooju še
ni jasnega
o Daewooju, južnokorej-
ski avtomobilski tovarni, se
v zadnjih mesecih (ali letih)
kar veliko piše. Tovarna ozi-
roma korporacija je izjemno
zadolžena (piše se o dolgu 74
milijard dolarjev), zato že
precej časa išče novega part-
nerja s svežim denarjem.
Veliko se govori o General Mo-
torsu, največji avtomobilski kor-
poraciji na svetu, ki je z Baevvoo-
jem nekoč že sodelovala oziro-
ma izdelovala nekatere modele
nemškega Opla, ki je prav tako
znotraj koncema GM. Menda je
GM pripravljen kupiti Daevvooja
za pet do šest milijard dolarjev,
vendar bi rad dosegel, da bi
upniki odpisali vsaj del dolgov.
Zgolj avtomobilski del Daewoo-
ja, za katerega se zanima GM,
naj bi imel ob tem »le« 16 mili-
jard dolarjev dolgov, kar se zdi
ob vseh teh vrtoglavih številkah
dokaj znosno. Zanimivo pa je
tudi to, da naj bi se za Daewooja
zanimali pri DaimlerChryslerju,
pogosto pa se govori tudi o Fiatu
in Fordu. Bomo videli.
Pestrejši renault kangoo
Renault kangoo je, kot smo že pisali, med najuspešnejšimi
lahkimi dostavniki. Ttidi zaradi tega tovarna dokaj pogosto
predstavlja nove izvedenke ali pa vsaj kakšno novost.
Tako bodo imeli vsi kangooji od januarja naprej (z opremo RT
in izvedenka pampa) stranska drsna vrata na levi in desni
strani; pri drugih izvedenkah bodo leva stranska vrata na voljo
za doplačilo. Poleg tega bo kangoo naprodaj tudi v dveh novih
kovinskih barvah, platišča bodo 14-palčna, zraven bo dodan
zmogljivejši zavorni sistem ipd. Nov bo tudi 1,9-litrski turbodi-
zelski motor s turbinskim polnilnikom, tako da bo ponujal 80
KM. S tem motorjem bo avto zmogel največ 160 km/h, do 100
km/h pospešil v 14,1 sekunde in po tovarniških podatkih
porabil vsega 5,7 litra goriva (v povprečju). Nekaj kasneje naj bi
začeli ponujati še kangooja z 1,4-litrskim bencinskim motorjem
s 75 KM in varianto z avtomatskim menjalnikom.
Na sliki: kangoo z levimi in desnimi drsnimi vrati.
34

kaj bi danes kuhali?
Piše: MAJDA KLANŠEK
Juha iz zelene,
zajec v smetanovi
omaki,
skutna klobasa z
zdrobom.
Juha iz zelene
Potrebujemo: 1 gomolj ze-
lene, 3 krompirčke, 4 dag ma-
sla, 2 žlici moke, sol, poper,
vejico peteršilja, 2 žlici kisle
smetane.
Priprava gomolj zelene
olupimo in narežemo na koc-
ke. Krompir operemo, olupi-
mo in prav tako narežemo na
kocke. Stresemo v lonec in
zalijemo z litrom in pol vro-
če vode. Solimo i*i kuhamo
do mehkega. Maslo stopimo,
zmešamo z moko v enotno
zmes in jo po majhnih košč-
kih zakuhamo v juho. Dobro
prevremo, popopramo po
okusu, dodamo sesekljan ze-
len peteršilj in takoj postre-
žemo. Lahko začinimo še z
zelenjavno mešanico.
Zajec V smetanovi
omaki
Potrebujemo: kg in pol tež-
kega zajca, 15 dag mesnate
slanine, sol, žlico gorčice, 15
dag maščobe, 20 dag jušne
zelenjave, nekaj zelenjave iz
kvase, 8 dag čebule, nekaj po-
provih zrn in brinovih jagod,
jabolko, ščep majarona, vejica
rožmarina, malo ingverja, 2
stroka česna, liter vode ali ju-
he, žlico moke, žličko kaper,
1/2 kozarca kisa, sok pol limo-
ne, pol kozarca črnega vina, dl
smetane.
Priprava: zajčji hrbet in
stegna pretaknemo s slanino,
osolimo, namažemo z delom
gorčice ter opečemo na vroči
maščobi. Meso preložimo in
postavimo na toplo. Na preo-
stali masti prepražimo na list-
ke narezano zelenjavo in nato
še čebulo. Dodamo na krhlje
narezano jabolko, poper, bri-
nove jagode, majaron, rožma-
rin, ingver in strt česen. Prilo-
žimo opečeno meso, prilije-
mo malo vode, pokrijemo in
dušimo do mehkega. Vmes
premešamo in dolijemo vo-
do. Mehko meso vzamemo iz
zelenjave in damo na toplo.
Zelenjavo pomokamo, pre-
pražimo in malo zalijemo ter
premešamo. Dodamo sese-
kljane kapre, ostalo gorčico,
kis, limonin sok in vino. Vse
skupaj dobro prevremo.
Omako pretlačimo in ponov-
no prevremo. Preden postre-
žemo, dodamo smetano. Zaj-
ca razrežemo in ga serviramo
z omako.
Skutna klobasa z
zdrobom
Potrebujemo: slan krop,
pol kg skute, 6 žlic zdroba, 2
jajci, žličko soH, 10 dag mar-
garine, 3 dag drobtin.
Priprava: v kožico natočimo
vodo in dodamo sol, postavimo
na štedilnik, da zavre. V skledo
pretlačimo skuto, dodamo
zdrob in dobro premešamo.
Dodamo še jajca in ponovno
premešamo. Z mokrimi rokami
oblikujemo klobaso, jo zavije-
mo v vlažen prtič, povijemo in
damo kuhat v slan krop. Vre naj
pol ure. Na maslu prepražimo
drobtine, kuhano klobaso raz-
vijemo, narežemo na poševne
koleščke in naložimo na krož-
nik. ZabeUmo jih s prepraženi-
mi drobtinami.
Na zdravje s puncem
v teh mrzlih dneh vam bo
prijal punč, pijača iz vode,
vina ali čaja z rumom, za-
čimbami in sladkorjem. Ve-
činoma se pije vroč.
Rumov punc
Potrebujemo: 1 liter vode,
150 dag sladkorja, 3 dl ruma,
četrt litra sladke smetane, ma-
lo kakavovega prahu.
Priprava: vodo in sladkor
zavremo, dolijemo rum, se-
grejemo in nalijemo v ogrete
kozarce. Smetano stepemo, a
ne sladkamo. Na vsak kozarec
poveznemo kepico stepene
smetane, potresemo s kaka-
vom ali nastrgano čokolado
ter takoj ponudimo.
Punc S konjakom
Potrebujemo: 1 liter vode, 3
dl konjaka, sok dveh limon,
sok ene pomaranče, 3 nagelj-
nove žbice, pol cimetovega
stroka, 50 g sladkorja.
Priprava: vodo, limonin
sok, pomarančni sok, dišave
in sladkor segrejemo do vreliš-
ča, od časa do časa premeša-
mo, da se sladkor raztopi. Na-
zadnje dolijemo konjak. Punč
nalijemo skozi cedilo, vsak
kozarec okrasimo s spiralno
narezano limonino lupino.
Pomarančni punč
Potrebujemo: četrt litra vo-
de, sok osmih pomaranč, 50 g
sladkorja, 3 žlice koncentrira-
nega pomarančnega sirupa, 1
liter rdečega vina, 3 nageljno-
ve žbice, nekaj pomarančnih
rezin.
Priprava: vodo, pomaranč-
ni sok, pomarančni sirup,
sladkor, vino in nageljnove
žbice segrejemo, a ne zavre-
mo. V posodo damo nekaj re-
zin pomaranče. Punč nato na-
lijemo v kozarce in ponudi-
mo. Kot spremljavo k prijetni
pijači lahko ponudimo še po-
marančne tortice.
Punč iz belega
vina
Potrebujono: 1 skodelico
rozin, tričetrt litra belega vina,
četrt litra vode, 2 dl džina, sok
dveh limon, ingver, 150 g slad-
korja, kanček grenčice, 3 žlice
sesekljanih mandeljnov.
Priprava: rozine namočimo
za eno uro v vročo vodo, da se
napnejo. Belo vino, vodo,
džin, limonin sok, začimbe in
sladkor segrejemo, vendar ne
zavremo. Dodamo malo gren-
čice ter ponudimo z rozinami
in sesekljanimi mandeljni.
Čajni punč
Potrebujemo: 6 žličk prave-
ga čaja, tričetrt htra vode, 150
g sladkorja, pol litra rdečega
vina, sok dveh pomaranč, sok
dveh limon, 5 nageljnovih
žbic, nekaj limoninih rezin za
okras.
Priprava: čaj prelijemo z
vrelo vodo, pustimo stati 5
minut, nato odcedimo. Doda-
mo sladkor. Rdeče vino, po-
marančni in limonin sok ter
nageljnove žbice segrejemo in
prilijemo sladki čaj. Ponudi-
mo vroče, okrašeno z rezina-
mi limone.
Punč iz rdečega
vina
Potrebujemo: 1 limono, 5
nageljnovih žbic, tričetrt litra
rdečega vina, četrt litra vode,
četrt litra jabolčnega soka, 80
g sladkorja, sok ene limone,
majhen cimetov strok.
Priprava: limono operemo,
obrišemo in narežemo na tanke
rezine. Vsako rezino pretakne-
mo z nekaj negeljnovimi žbica-
mi. V loncu segrejemo limonine
rezine, rdeče vino, vodo, jabolč-
ni in limonin sok, sladkor in
cimetov strok. Dišave vzamemo
iz lonca, punč pa ponudimo
vroč. Nalijemo ga v kozarce, ki
prenesejo vročino. Zraven lah-
ko ponudimo maslene preste.
BOJAN SEŠEL
zdravilne rastline
Rebrinec
Piše: BORIS JAGODIC
Navadni rebrinec (Pasti-
naca sativa L.) spada v druži-
no kobulnic. To je ena izmed
najbolj poznanih družin
cvetnic zaradi svojega zna-
čilnega socvetja in plodov ter
posebnih lastnosti, ki se ka-
žejo v vonju, okusu in celo
strupenosti številnih pred-
stavnikov. Poleg teh so tudi
koristne rastline, ki jih pri-
števamo med zdravilna ze-
lišča in dišavnice, kot so na
primer janež, kumina, ko-
riander, koper in komarček.
Kobulnice obsegajo okoli
300 rodov s skoraj 3000 vrsta-
mi. Te rastline rastejo skoraj
po vsem svetu, čeprav jih je
največ^ v gričevjih zmernih
predelov in so razmeroma
redke v tropih. Večina kobul-
nic je zelnadh, enoletnih, dvo-
letnih ali trajnih rastlin in vča-
sih so to plazeče rastline, ro-
zetaste ali blazinaste, nekate-
re imajo trne, druge pa so
korenaste. Njihovi plodovi so
zelo kompleksno sestavljeni
iz številnih reber in po celem
plodu pogosto najdemo oljne
votlinice ali kanalčke. Upora-
ba raznih vrst kobulnic je
izredno široka, od prehrambe-
nih in krmnih rastlin ter za-
čimbnic do uporabe v parfu-
marski industriji in za izdelo-
vanje strupov.
Navadni rebrinec ima v
zemlji vretenčasto korenino,
iz katere poganja do 100 cm
visoko robato steblo. Iz sredi-
ne poganjajo številne veje, ki
nosijo pernate liste z do 7 pari
nazobčanih lističev. Rumeni
cvetovi so združeni v kobulu.
Iz njih se razvijejo ploščati
plodovi, ki imajo številna re-
bra. Cveti od julija do avgusta.
Raste po travnikih, breži-
nah, ob železniških progah,
zapleveljenih njivah in tudi
gojen kot kulturna rastlina.
Poleg korenja je navadni re-
brinec edina kobulnica, ki ju v
širšem obsegu pridelujejo kot
korenovko.
Nabiramo korenine dvolet-
nih rastlin in tudi celo rastli-
no. Nabrano očistimo zemlje.
operemo, razrežemo na manj-
še koščke in posušimo v sušil-
niku. Korenina je sladkastega
in aromatičnega okusa. Vse-
buje eterično olje, maščobno
olje, alkaloid pastinacin, furo-
kumarin, škrob, pektine, be-
ljakovine, rudninske soli itd.
Vse te snovi delujejo komplek-
sno in spodbujajo delovanje
prebavnih organov, ledvic in
jeter. Zato priporoča ljudsko
zdravilstvo navadni rebrinec
kot zdravilo, ki
pospešuje izlo-
čanje vode iz
organizma, pri
težavah z led-
vičnimi kamni
in peskom, pri
tiščanju v že-
lodcu, neprijet-
nemu napiho-
vanju, presnov-
nih motnjah,
revmi in putiki.
Iz posušenih
korenin pri-
pravljamo čaj
tako, da prgišče
posušenih in
zdrobljenih ko-
renin prelijemo
z enim litrom
mrzle vode in
segrejemo do
vrenja. Pustimo
10 minut, da se
kuha na majh-
nem ognju. Na-
to odstavimo,
pokrijemo in pustimo, da se
tekočina popolnoma ohladi.
Nato precedimo in čaj pijemo
trikrat do štirikrat na dan pol
ure pred jedjo ali eno uro po
jedi. Čaj pomirja krče v želod-
cu in prežene napenjanje. Ta-
ko tudi odvaja vetrove in omo-
goča lahko dihanje.
Pripravimo si lahko čajno
mešanico iz enakih utežnih
delov posušenih rebrinčevih
korenin, peteršiljevih in re-
gratovih korenin, plodov ku-
mine, janeža, zmečkanih bri-
novih jagod in treh utežnih
delov poprove mete. Dve veli-
ki jedilni žlici te mešanice
prelijemo s pol litra mrzle
vode, pustimo, da se namaka
eno uro, nato pa hitro segre-
jemo do vrenja, takoj odstavi-
mo in pokrijemo. Ko se teko-
čina ohladi, čaj precedimo in
čez dan popijemo eno do tri
skodelice tega čaja. Ljudsko
zdravilstvo priporoča tako
pripravljeni čaj pri težavah z
vetrovi, pri krčih v trebuhu in
pri nepravilni presnovi. Spod-
buja prebavne procese, odva-
ja nakopičeno vodo v telesu
itd. Pri tem pa je pomembno
to, da nimamo nobenega
akutnega vnetnega procesa
na ledvicah.
Kuhana rebrinčeva koreni-
na pa je odlična zelenjava, ki
pogreje želodec, spodbuja
tek in tudi odvaja vodo iz
telesa.
merilci časa
Casio
Casio je blagovna znamka,
ki je ne poznamo le po dosež-
kih na urarskem področju,
temveč so uspešni tudi pri
proizvodnji žepnih računalni-
kov, glasbil in še česa.
V petdesetih letih, ko je na
vrata industrije vse bolj trkala
elektrika* in elektronika, je
družina Kashio predvidela,
kaj bo uporabna elektronika
pomenila v življenju navadne-
ga človeka. Zato je ustanovila
družinsko podjetje, ki je po-
stopno postajalo vodilno na
področju elektronike. Že leta
1965 je podjetje Casio predsta-
vilo prvi žepni računski stroj
in v tistem obdobju je bila to
prava senzacija napredka teh-
nologije in serijske proizvod-
nje.
Leta 1976 so začeli s proi-
zvodnjo ročnih ur, ki so imele,
poleg indikatorja časa, še 10
dodatnih funk«ij in so bile v
tem obdobju le v digitalni ob-
liki. Minila so kratka štiri leta
in Casio je uspel integrirati
računski stroj v ročno uro. In
lets 1981 so začeh z masovno
proizvodnjo ročnih ur, ki so
imele tudi analogne indikator-
je časa in sčasoma tudi poka-
zatelje višine, globine in še
česa.
Po štiridesetih letih je ja-
ponsko družinsko podjetje
Kashio postala delniška druž-
ba s 18500 zaposlenimi in let-
nim prometom 4,5 milijarde
ameriških dolarjev.
V Sloveniji srečamo ročne
ure Casio praktično že na vsa-
kem vogalu. Prodajamo jih
urarji, trgovci, trafikanti. In
vse to je povzročilo občuten
padec maloprodajnih cen teh
ur, ki pa so tudi po kvaliteti
zdaj slabše kot pred časom.
Dandanes je možno kupiti
ročno uro Casio že za manj
kot 2.000 tolarjev in prav vse
imajo tudi garancijo. Seveda
ta garancija običajno ne po-
meni popravljanje ure, temveč
menjavo najbolj vitalnih delov
ali pa kar cele ure. Kvaliteta
običajno ustreza ceni, je pa
presenetljivo, kako lahko Ca-
sio ura s plastičnim ohišjem
zdrži vse napore, kakršnim je
izpostavljena pri nekaterih
uporabnikih. Kvalitetno pla-
stično ohišje in prav tak pas -
običajno ga je potrebno me-
njati po letu dni aktivne upo-
rabe - dobro prenaša pred-
vsem kontakte z vlago, saj so
ure Casio znane kot ure s pre-
cejšnjo vodoodpornostjo.
Njihov zelo širok spekter
namenskih ur (verjetno za
vsako športno zvrst najdemo
vsaj tri primerne modele) se je
izkazal kot pravilna formula
za široke množice, ki jim je
bila ta blagovna znamka od
svojega nastanka vseskozi bli-
zu. V zadnjem času se širok
spekter proizvodnje različnih
modelov ur počasi krči, a še
vedno se uspešno upirajo kon-
kurenci z vedno novimi in sve-
žimi idejami, katere običajno
konkurenca zelo hitro kopira.
DAVID LEČNIK
MALI OGIASI - INFORMACIJE
35
36
MALI OGUSI - INFORMACIJE
INFORMACIJE
37
38
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
39
Ko postane moda - droga
Novodobna inovativnost ali zgolj trendovski spotikljaji preteklega leta
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Smo? Smo. Nekateri res malce prazni in
otožni, zdaj, ko je evforija milenijskega pri-
čakovanja za nami, drugi polni začetnega
elana, prekipevajoči od smelih in velikih
načrtov, trdnih sklepov...
Ste že začeh z novo shujševalno dieto, po
zaslugi katere vam bo kot ulita pristojala tista
trendovska cunjica, ki bi jo kupili že lanskega
novembra, če...
Ja, tudi tisti drugi »če« ni od muh - namreč
januarske posezonske razprodaje so lahko -
če se znajdete pravi čas na pravem mestu -
nadvse prijazna reč za izsušene popraznične
denarnice.   .
To je pač del tega znamenitega periodnega
procesa mode - trendom, ki so danes najviš-
je na modni lestvici, je usojeno, da se bodo
jutri znašli med demodirano oblačilno navla-
ko.
Razen visokopoziciranih blagovnih znamk
in kreatorskih modelov seveda, katerim ce-
NatikačU hit obuvalo sezone jesen-zima v
»prijateljski« navezi z vzorčastimi nogavi-
cami.
Z modne revije Comme des gargons: so videti
modne novinarke v ozadju navdušene nad
kreacijo?
na, ne glede na smernice, ne pada. V tujinr^
namreč vse bolj cvete posel trgovinam s
»second-hand« butično ponudbo. Že nošena
in kar se da stara oblačila slavnih oblikoval-
skih imen so postala pravi hit, zato si sodob-
na modofilka skoraj mora privoščiti vsaj kak-
šno tovrstno cunjico oziroma modni doda-
tek.
Tretje tisočletje - doba modne
dekonstrukcije?
Ko opazujemo najnovejše modne pogrun-
tavščine, se nam sem ter tja zazdi, da so imeli
Donatella Versace: zgolj ble-
da kopija genialnih kreator-
skih idej pokojnega brata
Giannija, pravijo poznaval-
ci.
njihovi avtorji v času njihove-
ga nastanka še posebej »he-
cen« dan. Namreč, po običaj-
nih, bolj ali manj konzervativ-
nih estetskih merilih ljudje v
tovrstnih stvaritvah nikakor
ne morejo izgledali lepo, pri-
vlačno.
Medtem ko se je razviti
svet usmeril v kloniranje
klasičnega lepotnega ideala
top modelov osemdesetih,
vključno z visoko štrlečimi
prsmi in napihnjenimi ustni-
cami, tistih, ki krojijo nove
modne smernice, popolnost
očitno ne zanima več. Bleš-
čeč nasmeh, senzualno telo
in svetleči, negovani lasje,
so za prenasičene z lepim.
Roberto Cavalli: če nimate
brezhibno negovanih rok...
poštah dolgočasni. Na mod-
nih stezah zdaj korakajo
manekenke, ki so drugačne,
nenavadne, samosvoje. Nji-
hova lepota je mešanica
čimbolj nenavadnih detaj-
lov, neskladnosti, drugačne
energije... Vendar trendov-
ske. Tukaj se človeku kar
samodejno vrine asociacija:
moda - droga. Kot droga je
namreč tudi moda presneto
nevarna zasvojenost. Če-
prav njenim uporabnikom
nudi občutek lepote, samo-
zavesti in zadovoljstva, pa
jih vsi vendarle ne sprejmejo
vselej takšne, kot se vidijo
sami. Stvar okusa, stvar pre-
pričanja? Kakorkoh, modni
oblikovalci so poleg mode,
prilagojene širšemu okusu,
v lanskem letu natrosili tudi
kopico novosti, ki kažejo na
prihajajočo dobo modne de-
konstrukcije.
Manjkajoči ali drastično
predolgi rokavi, odrezani in
razparani robovi, nenavadne
gube, zmečkanine, luknje,
nesimetrija, šokantne barv-
ne kombinacije, vzorci in
materiah... Nova dekon-
strukcijska oblačila so kro-
jaštvo spremenila v arhitek-
turo, garderobo pa v teritorij,
rezerviran za eksperimente.
Ah zgolj trendovske spodrs-
Ijajčke, ki bodo že čez nekaj
mesecev potonili v večno po-
zabo? Nepopolnost je lepa,
nepopolnost je privlačna,
navdušeno odgovarjajo na
tovrstne pomisleke novi
modni dekonstruktivisti. Vi
pa - izbirajte!'
Nagrajenec decembra je
Dušan Mrak, Lokovica 131,
3325 Šoštanj, ki je pravilno
odgovoril, da prva večerna
obleka, imenovana grande
parure, izhaja iz 19. stolet-
ja, namenjena pa je bila
plesom in gala priredi-
tvam. Za nagrado si bo lah-
ko izbral hlače podjetja
Scala Zarja Petrovče.
Nagradno vprašanje januarja:
KDO JE BIL NAJBOU ATRAKTIVEN (ustreljen leta 1997)
KREATOR PRETEKLEGA DESETLETJA?
a) Jacques Griffe
b) Gianni Versace.
Modne metamorfoze male bele majčke
Da zna biti letošnja moda prijazna, varčna in domiselna,
je dokaz tole večno oblačilo - preprosta bela majčka, ki jo
lahko z drobnimi dodatki in različnimi kosi oblačil nosimo
v štirih, petih ali še več različicah. Kar pomeni - z istim
oblačilom vsak dan drugače oblečeni.
Kako dobrodošle so tovrstne domislice v modno in še
kako drugače najbolj pustem mesecu januarju, je gotovo
odveč poudarjati. Osnova je seveda tanka, iz svilenega
jerseya ukrojena majčka-bluza z ozkim polstoječim ovrat-
nikom.
Prvi dan navlecite čez telovnik in oblecite zraven hlače,
drugi dan brezrokavno obleko, lahko pa jo seveda nosite tudi
samostojno. Prvič ji dodajte samostoječ ovratnik, kakršnega
so k norfolškim jopičem ali smokingom nosih moški na
prelomu stoletja.
Za malce bolj romantično vzdušje pa si zavežite okrog vratu
ljubko pentljo v odgovarjajoči barvi. Čez majčko lahko navle-
čete tudi mikro-top z kratkimi rokavi, kakršen je letos še
posebej priljubljen pri mnogih modnih kreatorjih, mini peleri-
no, boo, pleteno jopico...
40
KROKIKA S CEUSKEGA
Urarsica prestolnica Slovenije
Edina šola za slovenske urarje - Pred novim letom je izšel prvi slovenski urarski učbenik - Uspešni samouki
v Celju je edina urarska
šola Slovenije. Mnogi so pre-
pričani, da je mesto ob Savi-
nji nasploh urarska prestol-
nica Slovenije. Po nekaterih
virih je bila v tem mestu prva
sestavljalnica ur v jugovz-
hodni Evropi. Vajenci celj-
skega mojstra Antona Lečni-
ka imajo danes delavnice v
največjih slovenskih mestih.
V nekdanji celjski obrtni šo-
li so izobraževali bodoče urar-
je že v prejšnjem stoletju. Leta
1953 je bilo v šoli osem učen-
cev urarske stroke, dandanaš-
nji jih je v Poklicni in tehniški
strojni šoli Šolskega centra Ce-
lje šest. V tem šolskem letu sta
v vsakem letniku (od treh) po
dva učenca iz različnih krajev
Slovenije, med njimi dve de-
kleti. Učenci so predvsem iz
urarskih družin.
Možnosti za zaposhtev so
precejšnje, pravijo v celjski
urarski šoli, urarstvo je na-
mreč postalo deficitarni po-
klic. Slovenski urarji ne živijo
več tako slabo, ura je postala
statusni simbol bogatih in
manj bogatih ljudi. Danes so
najdražje ure dražje od naj-
dražjih avtomobilov: tako je,
na primer, naročil italijanski
bogataš in politik Silvio Ber-
lusconi v podjetju Patek Philli-
pe uro za pol milijona mark,
vendar imajo drugi še dražje.
V celjski šoh izobražujejo
bodoče urarje dolga desetlet-
ja, z izjemo obdobja usmerje-
nega izobraževanja, ko ni bilo
nobene možnosti. Nova mož-
nost je od leta 1991, odkar uči
bodoče urarje inženir strojniš-
tva Franc Rakuša iz Celja.
Učencem predava tehnologijo
urarstva in urno elektroniko,
posebno znanje, ki ga je pri-
dobil v urarskih šolah v Nem-'
čiji in Švici. V celjski šoli ima-
jo posebno sodobno opremlje-
no delavnico, ki so jo pomaga-
li opremiti slovenski urarji in
urarska šola iz Schwenninge-
na, nemškega kraja ob švicar-
ski meji. Praktično delo oprav-
ljajo učenci v različnih urar-
skih delavnicah, pri mojstrih.
Slovenska urarska stroka je
od decembra bogatejša za prvi
slovenski učbenik urarstva
Tehnologija   urarstva,   delo
Franca Rakuše (recenzenta
urarja Dušan Godnik iz Celja
in Stane Kajfež iz Ljubljane)'.
Pred tem so morali urarji upo-
rabljati vire v nemškem jezi-
ku. Učbenik bo v vehko po-
moč bodočim urarjem, tudi
tistim, ki se bodo pripravljali
na mojstrski izpit (v celjski
šoh bodo začeli prihodnje šol-
sko leto usposabljati tudi bo-
doče urarske mojstre) in
vsem, ki jih to področje pose-
bej zanima. Za popravilo vse
bolj kvalitetnih in dražjih ur
potrebujemo seveda odlične
urarje. Avtor učbenika Rakuša
je bil pred tem znan že po
strokovnih in poljudnih član-
kih o urarstvu.
V Celju skušajo biti v stiku z
vsem, kar je novega v svetov-
nem urarskem svetu. Tako je
naša urarska šola že osem let
tesno povezana z urarsko šolo
v omenjenem Schvvenninge-
nu. Slovenski dijaki, predava-
telji ter posamezni urarji se
tam večkrat izpolnjujejo; tudi
predstavniki nemške šole so
večkrat obiskali celjsko šolo,
zdaj pa pričakujejo še njihove
dijake.
Celjska šola prav tako tesno
sodeluje s tovarnama vrhun-
skih.ur IWC in ETA. Švicarji so
že pripravili seminar za slo-
venske aktivne urarje, Celjani
pa so bili gosti v 1WC. Ob
rednem izobraževanju pri-
pravlja urarska šola izpopol-
njevalne tečaje in seminarje
za aktivne urarje iz vse Slove-
nije. Največ Slovencev jo
spozna na velikem, posebnem
prostoru vsakoletnega celjske-
ga obrtnega sejma.
Pri vsem skupaj je zanimi-
vo, da imamo na Celjskem za
urarstvo izjemno nadarjene
ljudi, tudi samouke. Med temi
je gotovo Ingo Rozman iz
Vrbnega pri Šentjurju, ki je
ljubiteljski izdelovalec sten-
skih ur, samouk. Rozman seje
že na poti v šentjursko osnov-
no šolo ustavljal na nekem
podu, kjer je ustvarjal urar.
Največ urarskega znanja je
pridobil med ljubiteljskim po-
pravljanjem starinskih ur, na-
to je pred dobrim desetletjem
izdelal prvo kmečko leseno
uro ter zatem prvo železno
uro. V zadnji silvestrski noči
je pri Rozmanovih stekla nje-
gova nova povsem lesena
kmečka stenska ura, tudi z
lesenimi zobniki. Njegovo de-
lo pozna etnolog dr. Janez Bo-
gataj, saj je razstavljal vse od
Slovenj Gradca, ljubljanskega
Cankarjevega doma in Salz-
burga do Šentjurja in Dobrne.
Med izjemnimi talenti je bil
tudi urar Uroš Aubreht iz Mo-
zirja, ki se je smrtno ponesre-
čil pred dobrim letom in pol.
Pokojni je bil edini slovenski
mojster, ki je restavriral stolp-
ne ure ter je zaenkrat brez
pravega naslednika. Delavni-
co za stolpne ure je imel v
Spodnji Rečici, delal je s svojo
štiričlansko ekipo ter s pomoč-
jo alpinistov iz Luč. V Celju je
zaključil urarsko šolo, za po-
pravilo stolpnih ur pa je bil
kar samouk.
Družina Aubreht ima v Mo-
zirju urarsko delavnico že se-
dem desetletij; v njej je naj-
prej delal njegov ded Martin,
ki ga je nasledil pokojnikov
oče Martin, nakar jo je prev-
zel sam. V njej še dela njegov
oče.
BRANE JERANKO
Franc Rakuša
Uroš Aubreht mlajši
MINA VAS OPAŽU JE
Bojan ve več od
strokovnjakov
Pa je vsega konec. Bojan
Ušeničnik, ki je s svojimi bi-
rokratskimi delavci povzro-
čil pravo paniko, po našem
zakonu pa je vznemirjenje
javnosti prepovedano, je kot
prvi v novem letu ponudil
svoj odstop.
Prav mu je, kajti gospod, ki
je pametnejši od vsej strokov-
njakov v Elesu, pa Telekomu,
ki je bolj brihten, kot so vsi
bančniki skupaj, res ne more
zasedati tako skromnega me-
sta, kot je direktor Uprave za
zaščito in reševanje Republike
Slovenije. Moral bi biti vsaj
predsednik države, če ne že
kaj višjega. Pri vsem tem pa bi
morah biti pošteni in bi morali
upoštevati njegov izgovor, da
so takšne ukrepe pripravile tu-
di druge, razvitejše zahodne
države. No, z manjšim dopol-
nilom, da je, samo za primer,
ZDA kot najbolj razvita indu-
strijska in informacijska drža-
va sprejela preventivne ukre-
pe, reci in piši, že februarja
leta 1999, ne pa nekaj dni pred
koncem tisočletja. In ko so
bogati Američani preudarno
kupovali zaloge hrane in dru-
gih potrebščin, ki naj bi jim
pomagale prebroditi težave ob
vstopu v novo tisočletje, so
naši revni in ubogi upokojen-
ci, prestrašeni zaradi črnogle-
dih in popolnoma strogih, to
je uradnih navodil, zbrali še
zadnje tolarje in hiteli kupova-
ti vse: baterije, radijske spre-
jemnike, sveče, vodo, moko in
kar je še takšne navlake, ki so
jo že imeh ah pa ne in je še
danes ne potrebujejo.
Enega od najbolj znanih Ce-
ljanov, portoroškega velikega
in seveda najlepšega direktor-
ja,v Sloveniji na sploh, gospo-
j^a Vojka Staroviča so videli
prvega dne novega leta na Go-
renjskem. Tudi tokrat je, za
kakšno urico ali dve, prevede-
no v drug jezik, za liter ali dva,
obiskal v Ratečah svojega pri-
jatelja Zorana Jankoviča, ve-
likega direktorja Mercatorja,
ki je tako kot že nekaj let nazaj
praznoval svoj rojstni dan v
krogu svojih sodelavcev. Poz-
navalci pravijo, da ga ni direk-
torja na Slovenskem, ki bi ta-
koj po novem letu, to je prve-
ga, zbral okoli sebe ves svoj
poslovni krog, od direktorice
marketinga, simpatične Mate-
je Jesenik, direktorice hote-
lov Marcator Sonje Černčič-
Lagerwall, do direktorja Mod-
ne hiše v Mariboru Jožeta Š:
ca,vmes pa direktorja T(
Štruklja iz Tolmina, pa Ale
Čerina, ki je bil tudi sekret
vlade, potem pa je vse skri
nosti izdal v svoji knjigi.
Je pa bil dokaj jezen edi
od najbolj znanih slovensk
rokerjev Janez Bončina Ben
ki je prvi ponovoletni dan pi
živel družabno, to je pri br
narici Vilija Amerška. Tam
morajo javiti vsi Ljubljančai
ki na_ tem svetu kaj pomenij
pa čeprav samo za sekundo,
dve, toliko, da kaj vpraša
Darjo Ameršek, ki ji občasi
pomaga najbolj znana slove
ska odvetnica, članica olimp
skega komiteja Tjaša Andr
Prosenc, in tako si jih vsi 2
pomnijo. No, Benč je bil jez
zato, ker je moral s Tome
peti na novega leta dan
zato, ker še vedno ni moi
oprostiti lastniku kluba Ce
tral Janošu Kernu, da ni f
vabil na njegovo žuriranje 2
rana Jankoviča.
Slišali smo, da je bilo sih
strovanje na Magistratu, ki
ga je poleg predsednika dri
ve Milana Kučana, njego
soproge Štefke Kučan in pr
ljubljanske gospodične, žu{
nje Viktorije Potočnik, ude
žilo kar lepo število ljubljc
skih birokratov, ki so jedli
pili na račun davkoplačev
cev, dokaj dolgočasno. Tal
da so po polnoči raje ost
med množico Ljubljančan
in pokajočih petard.
^ NINA KAVRAN-ADLE5