*	UtmUKt« hi apraTaUltTO v LJtib^aal, Naroda! doak, L aadatrepja. Talefaa 77.	Iskaja Tiako soboto. Priloga t „Todoaako aUko".	Ma«iSn aafEataH	( dhaijav, ■a haiiartTii	8 (UnaijeT.	
III.	|
Stojimo torej pred vprašanjem, kaj in kako? Na prvo vprašanje «kaj» odgovor ni pretežak ter se glasi: zboljšati upravo in financiranje obratovanja železnic postaviti na solidno bazo. Na vprašanje «kako> pa je odgovor težji!
Ker so železnice gospodarsko pridobitveno sredstvo, bi moralo biti za vsakega človeka jasno, da bodi upravno poslovanje, administracija, kolikor mogoče enostavno, da se vse zadeve rešujejo kolikor mogoče hitro in končnoveljavno. Odpraviti se mora, da se vsaka zadeva predlaga več instancam v presojo in odločitev, ker se s tem porabi veliko delovnih moči in veliko časa. Sistem uprave bodi torej enostaven s točno predpisanimi kompetencami in odgovornostjo posameznika in poedine eksekutivne ali pa upravne službene edinice. Za to je potrebno dvoje, in sicer: točno in precizno sestavljeni predpisi za celotno upravo v vseh ozirih in osebje, ki te predpise detajlno pozna in točno izvršuje.
Ker sedaj veljavni zakoni v naši državi za občo upravo in administracijo predstavljajo po-
polil upravni centralizem, ki je v prvi vrsti V
vsakem ministrstvu odvisen od vsakokratnih zmožnosti poedinca-ministra, je potrebno za ministrstvo za promet ustvariti nove norme uprave bodisi potom posebnega zakona ali pa pooblastilnim potom, da rabimo ta izraz, vse prometne ustanove osvoboditi vseh onih določb občih državnih upravnih norm in predpisov, ki ovirajo pravilno in hitro administracijo — torej komplicirajo in zbirokratizirajo upravo. Sedaj imamo troje upravnih instanc za železnice, in sicer direkcije, generalno direkcijo in ministrstvo, manjka pa v resnici vsaka kontrola nad temi tremi inštancami. Glavna kontrola in državni svet po postoječih zakonih in v sedanji sestavi ne moreta vršiti niti v zakonih predvidene kontrole, ker zato nimata potrebnih kvalificiranih delovnih moči. Tri instanci so absolutno nepotrebne. Ustvariti je torej samo dve instanci in v resnici odgovarjajočo kontrolo nad upravo, ki je sestavljena iz strokovno kvalificiranih organov, ki poznajo vse panoge železniške službe in so zbog tega usposobljeni izrekati v vseh spornih vprašanjih pravilne in koristne razsodbe in odločitve. Prvi upravni inštanci, direkcijam, je dati širok delokrog v vseh vprašanjih, ki so zvezane z dnevnimi potrebami ekse-kutive, z obratovanjem železnic, drugi inštanci pa dodeliti samo splošne načelne odločitve, torej splošne norme glede voznega reda, izdajanja in izpopolnjevanja občih službenih predpisov za ejksekutivo, tarife, mednarodni dogovori itd. Nad vsem poslovanjem obeh upravnih inštanc pa je postaviti kontrolo, ki na podlagi točnih predpisov vrši tudi točno in pravočasno kontrolo čez vso službo vseh prometnih ustanov. Da je to absolutno potrebno, naj služi v podkrepitev samo pravo dejstvo, da je država preko potrebe morala utrpeti veliko milijonov dinarjev pri gradbi novih prog osobito v Srbiji, ker so se le proge brez strokovne kontrole gradile, se je otvoril promet, po par mesecih pa so celi deli propadli in je rekonstrukcija proge požrla ogromne vsote. Edino
i naših ieleznic.
dobro pri vsem tem je bilo dejstvo, da se je ad oculos dokazalo, kako se železnica ne sme graditi!
Službeni predpisi za upravna in eksekutivna mesta morajo biti precizni in točni brez protislovij in brez dvoumnosti. Točno mora biti opredeljena kompetenca in odgovornost ne samo vsake službene edinice, temveč tudi vsakega po-edinca-uslužbenca.
S tem pridemo do enega najtežjih poglavij. Službeni odnosi uprave do osebja in obratno tvorijo to poglavje! Od pravilne in pravične ureditve vprašanja osebja zavisi dejansko vse. Z ozirom na posebnost železniške, oziroma prometne službe vobče, morajo službeni odnosi med upravo in osebjem biti postavljeni na tako bazo, da je osebje v službenem, gospodarskem, socijalnem in kulturnem oziru tesno navezano na upravo ter v upravi ne vidi samo svojega gospodarja-delo-dajalca, nego tudi iskrenega prijatelja in zaščitnika. V pogledu občih službenih predpisov za izvrševanje eksekutivne službe se mora uprava držati postoječih mednarodnih norm ter z napredovanjem tehnične usposobljenosti poedinih prog in voznega parka izpopolnjevati te predpise, ker drugače pač biti ne more!
Popolnoma drugače pa stoji vprašanje osebnih službenih odnosov uprave do osebja. Povedali smo že, kakšno je sedanje razmerje. Znano in izven vsake diskusije je, da sedanje razmerje ni dobro ter je v prvi vrsti v škodo železniški upravi sami. Postoječi zakon o državnem prometnem osebju je ustvaril absolutno nevzdržne razmere za prometno osebje. Poedine določbe v pogledu splošnih državljanskih pravic, odgovornosti za prestopke, koalicijskega prava, službenih prejemkov po poedinih kategorijah, nezgodnega in starostnega zavarovanja so prometno osobje direktno dekvalificirale in je v vsakem pogledu duševno in fizično razkropile. Resnica je samo ena in četudi je grenka, ji je potrebno dati pravo mesto ter napeti vse sile, da ta resnica pride do absolutne zmage.
Temeljno načelo mora biti v tem vprašanju samo eno, in sicer zahtevati točno izvrševanje službe od vsakega posameznika, a vsakemu posamezniku osigurati nedvoumno njegovo eksistenco, torej dati mu prejemke na podlagi eksistenčnega minimuma za življenje, zavarovati uslužbenca in njegove svojce za primer bolezni, nezgod, onemoglosti in starosti.
Ako se torej sistem uprave postavi na prej opisano in utemeljeno osnovo in se za osebje stvori pravično in pravilno službeno razmerje v idealnem in inaterijalnem oziru, so podani vsi temeljni pogoji za dobro upravo železnic. S tem odpadejo potem tudi vsi pomisleki in bojazen, da bi bil to samo eksperiment. V podkrepitev navajamo samo eno dejstvo. V ministrstvo in generalno direkcijo so se sedaj sprejemali prosilci, ki niso bili nikdar v železniški službi. Dejansko zavzemajo odgovorna in odločujoča mesta v obeh vrhovnih upravah. Naravno je, da taki uslužbenci ne morejo pravilno in res koristno vršiti dodeljene službe, ker jim manjka praktično znanje,
oziroma poznavanje stroke, četudi o njihovih osebnih zmožnostih in pridnosti nihče ne dvomi.
Doseže pa se s tem še eno, reducira se vpliv tako zvane dnevne politike in raznih partij na železniško službo v obče na minimum. Če so za vse panoge prometne službe v eksekutivi in v centralah v veljavi točni in nedvoumni predpisi, je uvedena stroga odgovornost poedinca in mu določen točen delokrog, če se nad vršenjem upravne in eksekutivne službe vrši na podlagi točnih predpisov stroga in objektivna kontrola z osebno odgovornostjo za to postavljenih strokovno usposobljenih organov, potem je podan tako močan temelj pravilnega, točnega in objektivnega uradovanja, da razne partijsko-politične intrige in vmešavanja tujih elementov v upravo ne morejo uspeti. Depolitizacijo uprave je možno izvršiti samo s točnimi službenimi predpisi in osebno odgovornostjo posameznika od zgoraj navzdol.
V	pogledu financiranja obratovanja naših železnic pa je tudi potrebno priti do popolnoma konkretnega stališča. Sedanji način financiranja je dovedel do popolnega fiaska. Vočigled dejanski splošni strukturi naše države, ki je in ostane še za dolgo desetletij agrarnega značaja, je samo ena pot, in ta je, da se železnice obratujejo na strogo trgovski podlagi z rednimi dohodki. Tarife morajo brezpogojno pokrivati vse tekoče stroške za redno obratovanje. Eventualno naj se gotov odstotek dohodkov uporablja za amortizacijo investiranega kapitala. Detajlno o tem odstotku tukaj govoriti je nemogoče, ker država še do sedaj ni dala točnih podatkov o tem kapitalu.
To zavzeto stališče utemeljujemo z naslednjimi dejstvi. Na naše železnice niso postavljene kake komplicirane in z velikimi obratnimi stroški zvezane naloge. Močnega osebnega prometa, iz-vzemši par prog, v naši državi nimamo, ker močan osebni promet predpostavlja visoko razvito industrijo v vseh predelih države z velikimi industrijskimi in trgovskimi centri, ki jih v naši državi ni in jih še dolgo ne bo. Zbog tega tudi odpadejo za železnice ona bremena, ki jih v obratu morajo obvladati in finančno nivelizirati železniške uprave, ki so poklicane, milijonske industrijske in trgovske centre dnevno zalagati s toliko osebnimi vlaki v tesno določenem času za prevoz uslužbencev in delavstva v službo in nazaj na podlagi tako zvanih delavskih voznih cen. V robnem prometu pa tudi ni kompliciranih nalog. Edino izjemo tvori vsakoletna kampanja s sladkorno peso ter deloma prevoz, oziroma izvoz svežega sadja. Vse drugo, kar se iz naše države izvaža in v njo uvaža, je možno tako razpodeliti, da se železniški promet da v redu vzdrževati. Seveda na razne specifično naše jugoslovenske anomalije, ki sedaj postoje, tukaj ne računamo. Pri malo gospodarske pameti ne sme in ne more biti mogoče, da imajo razna državna civilna in vojaška oblastva iz «principa» najnujnejše in strogo terminirane potrebe za prevoz premoga in drv en gros ravno v času jesenske izvozne kampanje ter na ta način zasežejo železniške vozove in oškodujejo železniško upravo na dohodkih, pridobitvenim slojem pa narede še večjo škodo. Ravno tako pametna železniška uprava uporablja v času jesenske kampanje kolikor možno najmanjše število vozov za svoje režijske svrhe, da
more v možno največji meri kriti potrebe prevoznikov. V celoti pa ima naša država vsakoletno toliko poljskih pridelkov in sirovin, da je s prevozom istih našim železnicam osiguran absoluten obstoj in razvoj ter podana objektivna in realna podlaga rentabilnosti. Seveda se morajo tarife postaviti na pravično in odgovarjajočo bazo ter se ne sme diferenciacija istih sprovajati po raznih ozirih in vplivih te ali pa one strankarsko-finanč-ne skupine. Ravno tako se dohodki iz obrata ž«^ leznic ne smejo uporabljati za svrhe, ki niso v zvezi z rednim obratovanjem. Sedanje anomalije, da mora ministrstvo za promet iz železniških tekočih dohodkov plačevati gradnjo novih prog, stare dolgove, odkupnine za razne privatne proge, subvencije paroplovnim družbam, stroške za popravilo vozov in strojev, ki jih je naša država v pokvarjenem stanju dobila kot vojni plen, itd. itd., mora biti konec, ker sicer nikdar ne pridemo na zeleno vejo!
Ravno tako je treba zavzeti definitivno stališče glede tranzitnega prometa. Glavno vprašanje tvori tukaj tranzit na postoječe luke na severnem Jadranu, torej Trst in Reka, oziroma Sušak. Sedanje laviranje nam je prineslo samo škodo. Treba je računati z dejstvi in ta dejstva govore, da naša |
Minister za socijalno politiko dr. Gosar deluje. In sicer hoče s polno paro spraviti pod strehol vse, kar more njegovi stranki prinesti strankarske koristi. Ne vemoi, s kakšno vnema in požrtvovanjem se on zanima za izvedbo vseh določil zakona o zaščiti delavcev, predvsem za ureditev poslovanja obratnih zaupnikov, za ureditev stanovanjskega vprašanja, za konečno ureditev rudarskega zavarovanja, za uvedbo starostnega in invalidnega zavarovanja ter za razne druge nujne socijalne potrebe. Občutek pa imamo, da pri teh stvareh ministrstvo za socijalno politiko ni po'sebno marljivo in sitno. Pa oi tem bo sodilo delavstvo.
Ko so bili klerikalci za časa proračunske razprave v vladi', d'a so mogli poostriti d!avek na ročno defo in se spomniti «socijalne bede» črnogorskih prinčevi z milijonskim darilom1, sol v
Ivan Albreht:	(Nadaljevanje.)
Tiničino breme.
V	Šmarjeti je sprva naletela ponekod na slabo. Ne le, da ni bilo prijaznih obrazov, tudi besede so bile vse prej nego prijazne. Mestoma so ji celo kazali bližino in širjavo hišnih vrat... Pa je prišla — žalost v mislih in žalost na obrazu — do visoke bele hiše, in ker je bila hiša ponosita, je pozdravila:
«Guten Tag.»
Odzdravil ji je mlad mož, je zarožljal s šopom ključev in je smehljaje poslušal njene besede. Pogostil jo je s kruhom in z moštom ter jo je vzpodbujal in bodril k delu za to lepo stvar.
«Geh auch zum Pfarrer!» ji je naročil za slovo. Lepe besede so budile nov pogum in novo moč. Krenila je naravnost proti župnišču.
Pri vratih jo je sprejel velik pes in debela kuharica. Tini se je ustrašila obeh.
«Kaj bi?»
«H gospodu moram» je odvrnila Tini spoštljivo.
«Jih ni doma. Ali je treba previdni?®
«Ne, ne, moram sama h gospodu, je zelo silno,» je lagala Tini. «Ce jih ni doma, pa počakam.«
Pripravljala se je, da bi sedla na vežni prag. V tem se je oglasil v prvem nadstropju župnik:
država obeh postoječili luk na severnem Jadranu ne more kratkomalo eleminirati, temveč mora stremeti za tem, da s kolikor možno najmanjšimi žrtvami in pri polnem varovanju državnih nacijo-nalnih in gospodarskih interesov iz faktičnega stanja zasigura sebi čim največ koristi. Druga tranzitna smer Beograd-Gjevgjelija-Solun pride manj v poštev in četudi ne bo v doglednem času igrala kake posebne, oziroma dobičkanosne vloge, je tudi glede tega tranzita zavzeti točno in definitivno stališče.
Kot agrarna država ne smemo misliti na to, da bi država pri zelo nizkih tarifah prevzela kritje deficita v železniškem obratovanju v breme splošnih državnih dohodkov. To je absolutno neizvedljivo in take večine v našem parlamentu nikdar ne bo! Na posojila še zanašati se tudi ne smemo, kopičiti pa samo dolgove, ostajati dolžni domačim dobaviteljem in v inozemstvu, plačevati visoke obresti in štediti pri prejemkih osobja, kakor do sedaj, tak način more roditi samo eno posledico: popoln krah. Zbog tega v pogledu financiranja obratovanja železnic postoji v naši državi kot najboljša rešitev samo prej opisana: z rednimi dohodki kriti samo redne tekoče stroške za obrato-I vanje postoječih železnic.
proračunski zakon medi drugimi «dobrotami» ministru za solcijalno politiko dali moč in možnost, da razpusti ravnateljstva posameznih okrožnih uradbv in na njih mesto imenuje nova, seveda klerikalna. Za delavstvo bi bilo mnogo bolje, ako bi pooblastilo gospodu ministru naložilo dolžnost, da mora v delavske zavarovalne zavode izvesti volitve. Pai za take demokratične sitnoisti se klerikalci ne zmenijo!
Tega pooblastila se je dr. Gosar sedaj po-služil in razpustil ravnateljstvo ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Za razloige ne vemo. Govori pa se, da je ta razpust predvsem namenjen težnji, dobiti tudi socijalno zavarovanje popolnoma v svoje strankarske ro-1 ke, izvesti gotove reforme v smeri klerikalno-strankarskih avtonomističnih želja. Pravijo1 tudi,1 d'a ima to novo ravnateljstvo naloig, izvesti vo-|
«Kdo je?»
Kuharica se je namrdnila in je pokazala mali po stopnicah.
Župnik je bil star mož, siv, vendar še svež in vedno sam sebi zvest.
«No, kaj bi rada, čeča mala?» je pogladil Tinico po glavi in ji je odprl sobo. Govoril je slovensko in mala ni slutila ničesar posebno dobrega. V sobi je sedel še en duhovni gospod, mlad, bled in živahnih oči. Tudi on je govoril v domači besedi, tako da si Tini skoro ni upala izročiti vabila.
«Tole sem prinesla.*
Župnik si je ogledal list in ga je ponudil mlademu drugu.
«Speljančke, speljančke pošiljajo okrog.* Odprl je predal pri pisalni mizi in je ponudil Tinici rožičev:
«Ali si iz Reber?*
«Od Sv.Jožefa,* je povedala Tini.
«Pa kdo ti je dal to?»
«Gospod Miiller.*
«Kaj pa atej?» je vprašal župnik.
«V tovarni delajo. Pri tem društvu so za nekaj višjega,» je pojasnila Tini v nadi, da stopi s tem pred gospodi v veljavo.
Namesto pričakovanega začudenja je dobila Tini samo vprašanje:
«Kako se pa pišeš?®
«Gornik» je odvrnila pričakujoče.
Oba gospoda sta se spogledala.
litve. Kako bodto te volitve izgledale, si lahko predstavljamo, akol poznamo klerikalne nasilne metode pri volitvah v Zbornico za trgovino. Pa naj bodo nameni kakoršnikoli. Nepristransko-ob-jektivni gotovo! niso. Za razpust ni bila merodajna težnja koristiti zavarovanju, kajti klerikalci poznajo le svoje strankarske interese. Glej njih delo, katera onemogočuje pričetek poslom vanja ljubljanskega občinskega sveta, njih prizadevanja, d'a trgovska zbornica že več let ne more redilo poslovati!
Nekaj je, proti čemur moramo najodločneje protestirati in ožigosati klerikalno laži-demokra-tičnost. Dr. Gosar je novo ravnateljstvo imenoval po1 svoji mili volji, na nasvet par neposredno osebno interesiranih oseb, tako, kakor, da bi na zavarovanju1 morale in smele imeti interes le te osebe, vsi drugi pa da morajo in smejo1 na zavarovanje gledati kakor hočejo. Na delavskem zavarovanju je predvsem interesirana Delavska zbornica. Ona je predvsem poi veljavnem zakonu poklicana, da pri vseh za delavstvo važnih odločitvah reče svo'jo! besedo. Treba joi je vsaj vprašati. Klerikalci so šli preko tega: Naj-brže radi tega, ker klerikalni veljaki Delavske zbornice itak ne morejo; kakor tudi lastnih klerikalnih delavskih organizacij ne morejo in so že grozili, da bodb vse skupaj razgnali, mogoče pa tudi radi tega, ker računajo, da bo Delavska zbornica lepo! tiho in to iz bojazni, da pride nad njo šiba maščevanja v1 obliki razpusta. Kajti klerikalci itak žive v maniji vse razpustiti in tja postaviti svoja «moralna» in «etična» načela. Pa Delavska zbornica na td preziranje molčati ne sme. V novem ravnateljstvu tudi ni nobenega zastopnika našega narod'nega delavstva. Ali je mar klerikalcem vseeno, kako- naše delavstvo misli o' zavarovanju, ali je sedaj naše delavstvo na zavarovanju desinteresirano in ima proste
roke? Akol ie takoi, potom naj sami klerikalci
odgovarjajo za posledice. Socijalno zavarovanje more uspevati le, ako' ima na njem živ interes celokupno delavstvo. To se pa doseže le, ako se organiziranim delavskim skupinam da pravica in možnost soodTočevanja. Toliko, psihologi bi morali klerikalci biti, da bi za to preprosto skrivnost znali. Za socijalno zavarovanje je največja nesreča, akol ono' postane obsovraženo. Tudi klerikalna moč in poštenost ni sposobna zajeziti
«Ali nisem vedel,» je menil župnik proti mlademu. «Takole nam jih izpeljujejo iz gnezda. Potem ubijajo sirote sebe in svoje — ti speljančki in speljanci.»
Mladi gospod je zmajal z glavo in je motril Tinico. Zdelo se ji je, da gleda prav na njen nemški trak. Begala je s pogledom sem in tja in je premišljevala kako bi napravila, da bi mogla hitro odtod.
«Pri vas na Kranjskem tam ste blaženi,* je zopet začel župnik in Tini se je zdrznila, ko je začula, da je mladi gospod s Kranjskega.
«HvaIjen bodi Jezus Kristus,* je pozdravila in je odšla, vsa zardela in preplašena...
«Je res,» je nadaljeval župnik razgovor s tovarišem, kakorkoli premišljuješ, /®zuhat slovenske narodne bilance na Koroškem je — smrt!*
Pogled je pričal o žalosti v srcu.
«Kmet se vendar še drži, in to je tudi nekaj,* je hotel bodriti mlajši.
«Nič, nič. Kako hirtro stopi preko svoje posesti, ga je svoje besede strah in sram. Trgovina se je uklonila Nemcu, uradništvo je nemško in ponemčeno, vrhu vsega gine še tovarniški proletarijat v tem nasilnem morju. Mi smo osamljeni in tisti, ki so z nami, so z nami komaj morda v srcu...»
«Tu bi bilo pač treba dela, dela,* je menil drug s Kranjskega. Župnik mu je prikimal s trpkim usmevom.
Bolniško zavarovanje v nevarnosti.
val najrazličnejšega izkoriščanja. Prav. da vemo, da klerikalci v socijalnem zavarovanju našega sodelovanja nočejo. Kdbr z zavarovanjem misli resno, nas bol za to sodelovanje še prosil.
Tudi socijaliste so prezrli. Pa to naj socijalisti sami opravijo1. Vendar pa je zelo nevarna igra, v kateri se okoli zavarovanja postavlja same sovražnike. Pd istih «nepristranskih» načelih se je postoipaloi tudi pri izberi članov iz vrst delodajalcev. Na ta1 način imajo' sedaj samo klerikalci napram zavarovanju moralne obveznosti, vsi drugi pa naj bodb po: klerikalnih nazorih moralno upravičeni, da nastopajo! proti takemu klerikalnemu zavarovanju. To bi bilo v redu, vendar pa bi vsak tak nastop škodoval nehote tudi zavarovanju kot takemu. Na klerikalcih je. da uvidijo' in to borbo preprečijo. V borbi bo najbolj krvavelo zavarovanje samo. Tako uSodlepolnega koraka še ni storil1 nihče. K temu je sposobna samo klerikalna politična strast in zasIepljcno'st.
Da so mere, s katerimi se more zadušiti vsaki
V	nedeljo 16. t. m. so se vršile v bratski Češkoslovaški občinske volitve. Zanimanje za volitve je bilo veliko predvsem zato, ker je šlo za zaupanje sedanji meščanski vladni koaliciji. Borba je bila zelo luida posebno v Pragi, na katero se je polagalo največ važ-.■‘•fY Pra£i se je_ vršila borba med nar. socijalisti in Kramarevimi demokrati na eni strani m med socijalnimi demokrati in komunisti na diugi strani. Kramar je ljuto napadal dr. Benesa ter je pričakoval, da ga bo pri teh volitvah strmoglavil kot zunanjega ministra. Uspeli pa je bil ravno nasproten, narodni socijalisti so izšli iz volilne borbe kot najmočnejša stranka in so dobili 96.538 glasov ter
napredovali za 14.758 frlasov, medtem ko je
dr. Kramar dobil 71.043 glasov' in je nazadoval za 15.718 glasov.
Ko se je izvedelo za volilne rezultate v Pragi, so se zbrale velikanske množice na Vaclavskem namesti pred uredništvom «Ce-škcRa Slova» ter dale duška veliki narodno-socijalistični z,magi. Govorilo je več govornikov, ined prvimi vodja stranke br. Vaclav
najširši interes na zavarovanju, polne, so klerikalci šli in skoro popolnoma prezrli mariborsko oblast, tako v skupini delavcev, kakor v skupini delodajalcev. Celi oblasti so dali v obeh skupinah dva zastopnika, vse druge pa soi vzeli iz svoje domače ljubljanske družbe. Ali je potrebno; da se s takimi ukrepi izziva provincijalizem, da se uničuje že itak! minimalen interes na zavarovanju? Za vse posledice bo odgovoren oni, ki v svoji strankarski strasti ni videl drugega kakor le lastno strankol in najožjo okolico — vse drugo pa je sunil stran.
Od 16 članov ravnateljstva jih je 12 iz vrst najbolj divjih klerikalcev. Okoli njih so postavili | kakor nekake kulise 4 osebe iz neklerikalnih vrst. Ali naj te štiri osebe za vso javnost, katero naj predstavljajo, nosijo odgovornost?
Tako je klerikalni strup pričel gristi tudi ob korenine institucije, katera bi morala biti izro-| čena v varstvo vseh, prav vseh.
Klofač in praški župan dr. Baxa. Manifestacije so' potekle v najlepšem redu.
Pri volitvah je prvič nastopil tudi narodno-socijalistični disident J. Štribny, ki je dobil v Pragi 11.158 glasov in dva mandata, medtem ko je na deželi dobil le malenkostno število glasov.
V	naslednjem podajamo rezultat volitev v Pragi z razliko pri občinskih volitvah 1923. dobljenih glasov:
1927.	1923.
	glasov	mand.	glasov	mand.
Narodni socijalisti	96.538	23	81.770	22
soc. demokrati	47.103	12	33.460	9
Kramafevi dem.	71.043	17	86.761	23
ljudska stranka	25.532	6	22.958	6
komunisti	70.416	17	67.609	19
republ. agr. stranka 6.756		2	5.716	2
obrtniki	26.634	6	24.325	7
nar. obramba dela	12.561	3				
najemniki	9.773	2	5.323	1
posestniki	7.316	2	4.875	1
Sl. n. s. (Štribny)	11.158	2		
Češki fašisti	9.473	2				
Poleg navedenih strank so dobile nekaj mandatov tudi razne nemške in židovske stranke, ki pa s svojim številom ne morejo odločati pri volitvi župana. S sigurnostjo se računa, da bo zopet izvoljen za praškega pri-matorja dosedanji priVnator nar. soc. dr. Karel Baxa. Tudi na deželi so pokazali nar. socijalisti velik napredek, medtem ko so razen so-cijalnih demokratov nazadovale vse stranke in med temi najbolj klerikalci in komunisti.
Načelstvo N. S. S. v1 Ljubljan je takoj po izidu volitev v Češkoslovaški poslalo predsedstvu Češkoslovaške narodno-socijalistične stranke v Pragi čestitke k veliki zmagi.
Naša predavanja.
V	oktobru so še naslednja naša predavanja:
Litija: 22. oktobra ob pol 7. uri zvečer na pošti d odkritju Amerike in o Švici, I. del1. Predava tajnik tov. Kravos.
Jesenice: 23. oktobra ob 9. uri dopoldne v lokalu «Bratstva» o veliki francoski revoluciji. Predava tajnik tov. Kravos.
Stražišče: 23. oktobra ob 5. uri popoldne v prostorih g. Križnarja o delavskem pravu. Predava tov. dr. Bohinjec.
Št. Pavel: 23. oktobra ob 9. uri dopoldne o pokojninskem zavarovanju, predava t. Rupnik.
Zagorje: 30. oktobra v Sokolskem domu o rudarskem zakonu. Predava tov. dr. Bohinjec.
Tovariši! Posečajte naša predavanja polnoštevilno. Pripeljite seboj svoje družine in prijatelje.
Cene tulemu denarju.
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 56-30 do 56’40 Din;
100 italijanskih lir za 306'50 do 308‘50 Din;
dne 18. t. m. pa v devizah:
1 avstrijski šiling za 8 do 8'03 Din;
1 nemška marka za 13’54 do 13'57 Din;
100 italijanskih lir za 309-87 do 311‘87 Din;
1 dolar za 5664 do 56‘84 Din;
100 francoskih frankov za 222 do 224 Din;
100 češkoslovaških kron za 167-99 do 168'79 dinarja.
Občinske volitve na Češkem.
«Dela, volje in moči. Toda na Kranjskem yam preveč meša glave vprašanje: ali bodi človek katoliško naroden ali narodno kato-7?*	.	°. ^5 traS<Komedlja našega početja,
zato bi mi bila najljubša družica sestra smrt.
Kakor je rekel, je skonil glavo in ustni sta se zmaknili — morda je bila molitev za srečno poslednjo uro ...
Medtem je šla Tini nazaj proti Kočuhi. Trdno’ je sklenila, da ne pojde nikamor več z nabili- — Sobice je pripekalo in je parilo rnis!V Trudna tišina vsepovsod.
Na Kočuhi je poiskala bratranca. Sukal sc je. med zanjicami na njivi in je ukladal
^ kopiSe- Ko ie ugledala, je otresla ^aiost m svečanost s sebe ter mu je začela pomagatr pri delu.
sem ze čakal, da prideš zopet en-
E* J,nanv> je rekel France'i po dolgem in jc čutil da ima ta dan posebno okoren jezik.
linica mu je bila hvaležna za te besede in mu je pripovedovala o vsem svojem početju izza časa, odkar se nista videla. Zvok lastne govorice je zamoril naklepe o laži in vedno bolj gladko ji je tekla beseda.
«Zdaj mi je že žal, da sem šla v nedeljo z atejem, je priznala polglasno in je razkrila dogodek v župnišču.
«Ze vem,» se je namuznil Francelj. «Tista bela hiša je gostilna. Nalašč so te navedli k župniku. Gotovo so ga hoteli dražiti, ker vedo, kakšnih misli je.»
«Kar pustim vse skupaj;® je obupavala Tini.
Francelj jo je gledal in je mislil svoje misli. Te so mu narekovale laž:
«Saj so naš atej tudi v nemški kasi. Pravijo, da je tam bolje. Samo govoriti ne smeš tega.®
Mala je prikimala in je molčala. Bolj kakor Slovenci in Nemci so jo zanimale misli o Franclju. Skromno znanje o ženitbah, ki ga je pridobila nekoč pri Rokavčevi Sali, je Pomnožila in podkrepila pozneje zrela tovarišija v šoli. Nekatere sošolke so že znale pisati pisma in so vedele, kako je treba pogledati pri taki kako zopet pri drugačni priliki, kadar se dekle spogleda s fantom. Te pridobitve je skušala uveljaviti Tinica na njivi.
Francelj je živel v naravi in ni poznal takih reči. Pojmoval je vse le tako, kakor more stvari razgaliti gola beseda.
«Ali ti je slabo?» se je prestrašil dobrikanja Tininih pogledov.
«Dro,» se je zlagalo v mali. v Francelj je verjel in jo je odvedel domov. Čeprav sc je bal za družico, je bil vendar vesel. Premišljeval je natanko, kako bi ji mogel izkazati to ali ono prijaznost, da bi jo s tem opozoril nase.
Kaj je treba začeti in kako, to je bila zagonetka Francijevih misli. Če bi ji rekel, da jo ima rad, bi se mu mogoče smejala, zlasti
še danes, ko je tako gosposka. Pa je vil in vil, a spotoma se je že oglasila Tini:
«Zdaj mi pa ni več slabo.®
«Kaj pa zdaj?»
«Greva na šupo,» je zavabila mala.
«Samo tvoja obleka,® je zaskrbelo Franclja.
«Ah.»
«Ti, tvoja piška že leže jajca,® se je domislil Francelj v vednem prizadevanju po prijaznosti.
Tini se je razveselila.
«Ali je še vedno moja?® Obenem je venomer iskala besede in prilike, da bi povedala Franclju, kako ga ima rada. Da bi vsaj vedela, kaj misli Francelj. Morda sploh še ne ve za take reči...
Pogledala ga je pomilovalno. Domislila se je sošolke, ki ji je pravila nekoč, da je najbolje, če se človek ob takih prilikah kam spotakne ali kako spodrsne, da pade. Če jo on dvigne, je to gotovo dobro znamenje. Ali kako naj pade na ravni poti in pri belem dnevu? To ne gre!
Prišla sta na vrt za hišo. Zgodnejše sadje je že zorelo. Francelj si je priboril z dolgim rajžljem hruško in jo je ponudil sestrični. Tini je ogledovala hruško in Franclja:
«To pa gotovo tudi ni slabo znamenje?®
V	šupi je bilo mračno. Seno — že nova letina — je dehtelo in hlad je vabil k počitku. Francelj je sedel in je rekel:
Evropska politika v angleški luči.
Odličen angleški publicist, ki se podpisuje z Augur, priobčuje v septemberski številki londonskega mesečnika «Fortnightly Review» odlično študijo< o temeljih evropskega miru. Augur pravi, da igrajo v politiki važnejšo) vlogo kot je potrebno, načela in pa naključja vsakdanjega življenja. Taka načela, ki jih politik ne more pregledati in pa sporna vprašanja je treba reševati složnim, mirnim potem.
Augur dokazuje nadalje, da tvori temelj evrop1-skega miru antanta med Francijo in Veliko Britanijo. Edino ta sporazum med Francijo in Veliko Britanijo omogoča konsolidacijo evropskega miru in to s priznanjem Nemčije: enaki med enakimi v demokratičnem' združenju narodov.
Že versaillski dogoVOr je računal s tem, da se Nemčija povrne v vrste narodov. Po Auguru bi bila ta izprememba pogojna, in sicer, da po-stane Nemčija iskren, odkritosrčen član Zveze narodov. Oviro tvori le nenaravno razmerje, nenaravni odnošaji med! reakcionarnimi činitelji Nemčije in moskovskimi komunisti. K sreči pa pomalo iščejo pridružene! zapadhe orijentacije dobička v premoči Nemčije. Augur piše: «Ako spoznamo iskrenost Nemčije napram temeljem dogovora o združenju narodov, je nemogoče, da ne bi priznavali upravičenih nemških zahtev.» Za take upravičene zahteve smatra autor izpraz-nenje Potenja in revizijo kontrole, spojene z reparacijskjm načrtom Dawesa. Na žalost pa nastopa Nemčija z zahtevami, katere nimajo nič skupnega z omenjenimi. Predvsem se zahteva z nemške strani resna revizija vprašanja poljskega koridorja. In vendar je Poljska dobila ta .koridor kot edini pristopi k morju za državo s skoro 30 milijonov prebivalcev. Ta koridor čuva trgovino vse srednje Evrope in velike Rusije. Vzhodna Pruska je sicer zopet isto, kar je bila pred zločinsko razdelitvijo Poljske, namreč nemški otok, vkljub temu pa radi tega ne trpe njene gospodarske zveze z Nemčijo. Naravno je ta koridor vzrok nekaterih neugodnosti; toda ako bi se vpeljal nemški koridor mesto sedanjega poljskega, bi to povzročilo Poljski neprimerno večjo škodo.
Dalje piše avtor: «Odiočilen faktor situadije
je tO, da je sedaj Poljska v Evropi velemoč. Narod, ki se drži z lastno močjo, je velika država. Narod', ki ima dosti sile in nravne moči, da stalno vpliva na mednarodne zadeve — je velemoč. — Dejstvo, da je Poljska velemoč, zahteva sklep treh smeri, in sicer: razmerje Evrope kot skupnosti napram Poljski, razmerje med1 Nemčijo in Poljsko in odnošaji Poljske same do mednarodnih vprašanj. Velemoči ni mogoče vsiliti diktata in v vseh vprašanjih, na katerih je zainteresirana, je treba računati z njenimi zahtevami. To znači, da je že minula doba, v kateri je Evropa lahko vsiljevala Poljski svoje odločitve.
Fakt, da je Poljska velemoč, vpliva tudi definitivno na pomirjenje z Nemčijo. Iz tega sledi, da se morejo dobri Odnošaji med obema d'rža-vama doseči edinole na temeljih popolne enakou pravnosti, a to znači, d<i je edina možnost odstraniti sporna vprašanja neposredno medsebojno občevanje. Nemčija se čuti prikrajšano v zadevi koridorja. Edina možnost pogajanja je, da se Nemčija neposredno obrača na poljsko vladol Nemčija mora Poljsko priznati za velemoč s tem, da priznava enakovrednost ne le z besedo, temveč tudi z umom. Kar se tiče Velike Britanije — se bode njena politika napram Poljski' držala načela: « Poljska je velesila.«
Velesila se ne more ogibati velikih mednarodnih problemov in njena politika se ne more ravnati izključno le po tem, kar bi bilo njej v’ osebno korist. Poljska je velemoč absolutno enakopravna Nemčiji: razen tega pa čuva tudi vzhodhe meje pred! nevarnostim, ki prete naši civilizaciji. Velc-
Strašna volilna nasilja so odkrivale
seje verifikacijskega odbora,
ki jc prerešetava], ali so bili vsi poslanci pravilno izvoljeni. Radičevec dr. Krnjevič je opisoval volilna nasilja v Bosni in Hercegovini ter naglasil, da je 800 radičevskih pristašev priseglo pred sodiščem, da so glaso-
sile pozdravljajo Poljsko; drago jim je, da v njih vrste vstopi novi član, ki bo z njimi delil težko breme dolžnosti. Ko je Nemčija vstopila v Zvezo narodov, je s slabim namenom hotela dokazati manjvrednost Poljske. Posledice so bile nepričakovane. Javnost je bolje poznala pravice Poljske in se je še bolj postavila na njeno stran.
Glede pogajanj o «prikTjučitvi» piše Augur, da je teoretična situacija sledeča: Avstrijci stremijo po priključitvi, a Nemčija je zopet v položaju polnopravnega člana evropske javnosti. Proti priključitvi torej ni ugovora. Toda eden izmed1 sodobnih diplomatov je to karakteriziral s kratkimi
besedami: «L’Anschluss c’est la guerre* torej
»priključitev pomeni vojno*. O tem ni d!voma, ako se pozna italijansko natolcevanje in sumničenje napram nemški politiki in pa strah, ki sa ta politika vzbuja v državah Male antante.
Cehoslovaška vlada je razumela, da ne zadostuje le ugovarjati proti priključitvi, temveč da je potrebno izdelati konstruktivni plan, ki bi imel privlačnost za Avstrijce. Augur zagotavlja, da se dr. Beneš trudi najti sredstvo, da bi zagotovil finančno restavracijo Avstriji.
Augur pravi še dalje, da soi oni napravili slabo uslugo Madžarski, ki so vi zadnjem času tako živahno podpirali madžarsko tarnanje. To je le še povečalo1 odpor v državah Male antante. O problemih med Madžarsko in sosedi ni mogoče diskutirati vzpričo sedanjih sovražnih odnošajev. Čisto pravilno se je izrazil Wickham Steed, da je v srednji Evropi edino zdrava politika ta, da se neguje naklonjenost in dobra volja med narodi; šele potem jc mogoče razpravljati o odstranjenju ncdOstatkov.
ukradene. V mostarskem volilnem okrožju so radikali skupno s hrvatskimi klerikalci vršili nečuvena nasilja. Isto velja za južno Srbijo in severno Dalmacijo, kjer je bil samostojnim demokratom na ta način ukraden en mandat.
Na vse te pritožbe pa se večina ni ozirala in je po vrsti odobrila vse mandate razen treh.
Politični pregled.
vali za radičevce, a vse tc kroglice so bile
«Tini —»
Dekle je tudi sedlo in ni reklo ničesar. Roke so se začele poigravati in po vsem, kar je bilo med njima, je Tini spoznala, da jo ima rad. S skrivanjem in z nagajivostjo je netila njegovo radovednost.
Razigrana in razpaljena se ni branila njegovega početja.
Šele tetin glas, ki je klical k večerji; ju je premotil.
«Ali boš zmerom moja?» se je ojunačil Francelj.
«Bom» so se zaiskrile dekletove oči. «Sa-mo moj atej — teta so hudi nanj,» se je domislila spotoma neprijetne ovire.
Francelj se je vzravnal ponosno:
«Kadar dorasem, bom imel besedo jaz.»
Tini je z občudovanjem zastrmela vanj. Začutila je, da je velik in močan.
«Tega sem še najbolj vesela,» mu je po-šepetala na uho. Francelj je sklenil besede s pravkar doživelim in je pomislil osuplo:
«Čemu sem neki odlašal toliko časa?»
V	Šmarjeti je opozoril zvon k molitvi...
IX.
Mojster Ščetina je bil prav za prav berač, vendar je imela njegova osebnost dokaj veljave pri puškarjih. Bil je zelo star, nekoliko gluh in malce slab na očeh, toda kljub temu se je še vedno rad loteval dela. Mojster Ščetina je bil namreč zidar.
Rekel si mu na cesti:
«Dober dan.»
Mož se je okrenil in je vprašal z veliko prijaznostjo:
«Prego, signore?»
Pa mu je rekel drugi:
«Kako pa je kaj, Ščetina, kako?»
«0, bitte. — Stets gern zu Diensten,« se je naklonil starec spoštljivo.
In spet se je naključilo, da ga je vprašal kdo:
«Na, wohin, Alter?»
Možiček je postal in se je ogledal po nebu:
«No, jes žinjem, de bo ja n mau ej lepe ure.»
Tak je bil mojster Ščetina.
K temu je krenil Tomi tiste dni. ko so bile priprave za veselico že v polnem teku. Pre-računil je natanko, koliko utegne kaniti v njegov žep, in je sklenil, da prizida k bajti zi-dišče, kjer naj dobi potem kuhinja svoj novi prostor. Ko je mojster Ščetina čul ta ukrep, je pritrdil svečano:
«Prou. Boma pa naredua.»
Puškar je še vprašal za ceno.
«Petnist rajneš use upi. Jes žinjem, de na bo čueč,» jc pojasnil mojster Ščetina in Tomi je bil zadovoljen. Tako sta živela Gornikova z družino v vedno naraščajočem razburjenju.
Tomi je bil blagajnik pri veseličnem odseku. Tu je bilo posla — večer za večerom,
vselej še z naknadno zamudo. Kljub vsem neprilikam se je stvar vendar sponašala tako dobro, da Matilda ni imela prav nič zoper to. Spoznala je z veseljem da je postal Tomi dobrega srca in voljnih rok, da smukne tudi med tednom večkrat kaj okroglega iz njegovega žepa. Drugače je bilo s Tinico. Seve, opravila je imela čez glavo. Tudi naučila se ie na svojih pohodih marsičesa. Če ji je Matilda ponudila le pri priliki Valterja v oskrbo, je zmigalo dekle z glavo in je pokazalo materi jezik.
«Kdo tc pa redi ?» je vzkliknila Matilda vsakikrat. Tini pa je stekla in je odvrnila iz primerne razdalje:
«Čemu ste me pa spravili na svet!»
Tako je bilo med hčerjo in materjo, z očetom sta se razumela bolje. Takoj tisti torek, ko je prišla s Kočuhe, je šla Tini očetu poročat v tovarno o svojih uspepnin.
«Tako gre kakor namazano,« je lagala s svečanim glasom.
Ko je ugledala očetov vzradoščeni obraz je hitro izsula kopo ugodnih podrobnosti, ki si jih je bila že med potjo priredila v mislih
«Saj sem vedel, moja kri,» je pohvalil puškar malo in se je ponosno oziral po delavcih, ki so večinoma z njim vred malikovali pred nemškim bogom.
(Dalje prihodnjič.)
Odobrena sta tudi mandata dr. Alberta Krainerja in Ivana Ureka, proti katerima so spletkarili klerikalci.
Ko je verifikacijski odbor končal svoje delo, se jc v torek otvorila
na seji Narodne skupščine
verifikacijska debata, ki je bila mestoma zelo živahna in so se čuli ponovni ostri napadi na vlado zaradi volilnih nasilij. Značilen je bil zlasti govor radikala Nastasa Petroviča, ki je bil izključen iz radikalskega kluba. Petrovič je izrecno očital ministrskemu predsedniku Vukičeviču volilno nasilje. Rekel ie med drugim: «Na sramoto radikalizma in demokracije vlada danes v državi najbolj črn rc-žm, kakršnega nismo poznali niti v predvojni Srbiji. Sedanja vlada je prišla na krmilo na neparlamentarni način in niti Bog sam ne ve. na podlagi kakšnega prava. Nihče ne more trditi, da so bile volitve v južni Srbiji svobodne, če je mogel tam kandidirati in biti izvoljen popolnoma neznani, mladi sin ministrskega predsednika. Petrovič je nadalje
pozdravil zbližanje med radikali in klerikalci, pomirjenje med Pribičevičeiti In Radičem ter osnovanje Demokratske zajedniee.
naglašujoč, da vodi vse to k izboljšanju in ozdravljenju naših političnih prilik. Značilne pa so zlasti končne besede Petrovičeve:
«Vendar pa se najdejo danes celo ljudje na vladi, ki govore, da bi drugi blok, četudi bi imel večino, ne dobil vlade!«
Io je namigavanje, da se pripravlja nasilje. Kako je to zamišljeno, da bi večina ne mogla dobiti vlade, ni povsem jasno.
Poleg Petroviča so govorili še Radič, samostojni demokrat Demetrovič, socialist Pe-tcjan in drugi. Na napade jc ministrski predsednik Vukičevič prav klaverno odgovarjal. Nazadnje
je Narodna skupščina končnoveljavno odobrila 312 mandatov
razen treh, ki jih verifikacijski odbor ni odobril.
Grd zločin se je odigral te dni v Pragi, kjer je mlad albanski študent
ustrelil albanskega poslanika Ceno bega.
Cena beg je bil albanski poslanik v Beogradu in obenem v Pragi, kamor je baš prispel, da opravi potrebne formalnosti. Mlad albanski študent Bebi, ki je prispel iz Rima. ga je tako dolgo zasledoval, da je mogel izvršiti zločin. Usmrtil ga je, kakor izjavlja, zaradi tega. ker smatra njegovo delo za zbliževanje med Albanijo m Jugoslavijo za izdajalsko. Inozemsko časopisje, ki obravnava ta dogodek jasno namiguje, da mora biti za zločinom 'italijanski fašizem, kateremu gotovo ne gre v račun zbliževanje med Jugoslavijo in Albanijo.
Nedvomno so v zvezi s tem atentatom
bolgarska komitaška razbojnlštva,
kako umor našega generala Kovačeviča in atentat neznanih bolgarskih komitašev na municijsko skladišče v Kraljeviči pri Zaje-čarju. Samo pozornosti straže se je zahvaliti, da se je atentat ponesrečil.
To vse je početje Italije, ki bi rada kjerkoli in kakorkoli
škodovala Jugoslaviji.
Sredstva, ki se jih poslužuje v tem barbarskem političnem boju proti nam, so prav fašistična in podobna sirovim metodam, ki se jih poslužuje fašizem proti nefašističnim strankam v Italiji sami.
Naj se povrnemo še na naše notranje prilike.	1
Zbližanje med samostojnimi demokrati in Radičem
se smatra za prvi korak k sistemu dveh strank v državi, ker se poleg tega že vrše pogajanja za združitev obeh demokratskih strank in za ustanovitev velike demokratske fronte. Uverjeni smo, da bo do tega prišlo kljub vsem oviram, ki izvirajo s strani bloka nazadnjaštva, kateremu seveda ne prija, da bi ga blok demokracije vrgel s krmila.
*
Kdo je za komisarijaft?
Pri zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani so dobili klerikalci tisoč glasov manj, kot pa napredni blok. Klerikalci so se vezali z dr. Ravniharjem, samo da bi dobili večino', v občinskem svetu. Nič ni pomagalo. Ostali so v manjšini.
Volilno borbo so vodili klerikalci predvsem pod geslom, da hočejo zavarovati Ljubljano pred komisarji in vrniti mestu njegove avtonomne pravice. Po shodili in časopisju so klerikalci strahovito' rohneli proti bivšemu demokratskemu gerentskcmu svetu, poudarjajoč, da je bilo njegovo poslovanje v nasprotju z demokratičnimi načeli. Klerikalci so bili skratka pred javnostjo mnenja, da so vse stranke (razen SLS seveda) grešile, ker so komisarijate na mestnem magistratu postavljale, ali pa s svojo popustljivostjo podpirale.
Že med volilno borbo smo opozarjali, da je klerikalna skrb za avtonomijo sumljive vrednosti. Takoj po volitvah se je tudi izkazalo, da so klerikalci uganjali le demagogijo, ko so izražali svoje veselje, da zavlada nad1 Ljubljano! od ljudstva izvoljeni občinski svet.
Brez vsakega pravega povoda so vložili klerikalci proti občinskim volitvam pritožbo. Zavedajo se. da njihovi pritožbi ne bo mogoče ustreči, vložili so jo le zato, da zavlečejo sklicanje občinskega sveta in podaljšajo življenje — komisarijatu, s katerim razpolagajo.
Klerikalci so zapravili oblastno samoupravo, sedaj so pa še občinsko. Klerikalci niso samo zatajili svoj avtonomistični program za ureditev države kot celote, ampak sedaj ukinjajo in izigravajo še tiste avtonomne pravice, ki so mogoče v najbolj centralistični upravi.
Ker klerikalci ne morejo doseči v Ljubljani svojega župana, z nasiljem vzdržujejo komisa-rijat. Za ceno partizanskih koristi, pljujejo klerikalci na vsa načela.
¥
Velik In mali greh.
Naš dopisnik piše:
Klerikalni poslanec dr. Hohnjcc je na seji verifikacijskega odbora govoril in je med drugim povedal tudi naslednje: «Ako hi sc bili tisti, ki so glasovali namesto umrlih, ozirali na strankarsko pripadnost umrlih, bi J bila krivica manjša kakor je sedaj, ko so glasovali j za SDS.» Tako torej. Z drugo besedo povedano, bi'
Sodjalni
Brezposelnost v evropskih driavah.
V	zadnjih mesecih prihajajo zlasti iz industrijskih držav Evrope sporočila, da se je produkcijska konjunktura znatno izboljšala. Posebno v nekaterih predelih produkcije je zaposlenost tako velika, da se dela tudi v dvojni izmeni. Samo ob sebi umevno je, da je tudi trgovina oživela. Dobre proizvodne prilike se poznajo osobito v zvišanem prometu hlapa, po železnicah in ladjah. Ima pa izboljšanje produkcije tudi neprijetno posledico, in to je draginja. Cene, četudi ne vse, naraščajo.
krivice, odnosno greha sploh ne bilo, če bi «živi mrlič* volil Korošca in Hohnjeca'. Jaz ne razumem politiko naših mož. So ljudje, ki rinejo v greh brez vsake stvarne potrebe. Ce že mora 'kdo voliti namesto umrlega, bi bila prav zares njegova dolžnost, da povpraša, kakšne politične pripadnosti je bil pokojni volilec, in ne, da gre na slepo voliti ravno njegove nasprotnike. To res ni lepo in tudi greh je neodpustljiv. Kako hudo bi n. pr. bilo dr. Hohnjecu samemu, če bi onkraj te grešne zemlje zvedel, da je X. Y. volil namesto njega in da je volil recimo — dr. Žerjava. Pa kakšen greh jc napravil ta nesrečni X. Y., ko bi vendar vsega tega ne bilo treba. On bi lepo lahko volil v ta pravo skrinjico, v ono, kjer nikoli ni šprengle, volil bi krščansko, dal kroglico v roke samemu Srcu Jezusovemu, si pri tetn zadobil božjo milost, od tajništva SLS 100 dinarjev in povrhu še škofov blagoslov. Kar je pa glavno, greha nc bi bilo, ker je volil krščansko, in če tako voliš tudi za deset mrličev, ni in ne more biti greha, ker je to manjša krivica, in za manjše krivice sploh ni greha. Jaz sem tudi med tistimi, ki nisem znal ločiti velikega greha od malega, in sem se torej pregrešil. Odslej se ne bom več. Držal se bom nauka katoliškega duhovnika in volil za umrlega klerikalca samo klerikalno, za liberalca liberalno itd., potem bom brezmadežen. Ce je pa bil dr. Kramer izvoljen krivično, je deloma zakrivil to tudi dr. Hohnjec sam. Zakaj pa ni tega prej povedal, kar jc povedal v verifikacijskem odboru. To bi tnorda pomagalo in bi pokojni volilci volili vsi SLS, pa bi bila nje zmaga sigurna in nam grešnikom tudi bi prav prišlo, če bi vedeli, da smo z volitvijo za umrle napravili krščansko delo in da nas krivica in greh nc teži. Vse bi lahko odpadlo, no, ja, bo pa drugič boljše. Sedaj vemo razliko med veliko in malo krivico, med velikim in malim grehom. Vemo pa tudi, da bi Napredni blok zmagal, četudi bi vsi pokojni volilci glasovali za krščansko SLS, bi pač več živih glasovalo za Napredni blok In bi tako vseeno zmagal. Na nekaj pa jc dr. Hohnjec pozabil, in to mu povem jaz. Tudi oni so grešili in hudo grešili, ker so glasovali za volilce, ki so vojaki v Macedotiiji in so volili ta pregrešni Napredni blok, vsak dvom, da so drugače volili je tukaj izključen, ker je tako rekel v verifikacijskem odboru dr. Hohnjec in katoliškemu duhovniku je verjeti, na vsak način jc verjeti. Torej tudi ti so grešili, ker bi vojaki morali kot patrijotje voliti samo vladno stranko in njih greli bi se izgubil, sploh bi greha ne bilo. In vladna stranka je bila za časa volitev tudi SLS in zakaj torej vojaki v Macedoniji niso volili vladne stranke SLS in ušli tako grehu ~in veliki krivici. Dr. Hohnjcc ima sedaj moč v rokah in naj zahteva v izogib takim in enakim krivicam sledeče: Za vse umrle, ki so ostali še po njihovi smrti v volilnem imeniku, se sine voliti samo v skrinjico brez šprengel, in ta je navadno ona SLS. Za njih politično pripadnost ni treba ugotovitve, ker so vsi mrtvi volilci že samo po sebi razumljivo, krščanski ljudje. Drugič: Vsi aktivno služeči vojaki, ki so ostali v imeniku, volijo samo krščansko SLS, ker jc to večna vladna stranka, pa četudi se drži samo za repek. Tretjič in zadnjič: Vsi, ki na kak drug način skušajo voliti na neprav način, imajo voliti samo SLS, ker le na ta način odpade vsaka krivica in greha sploh ni. To spravite v zakon dr. Hohnjec, pa bomo še vpili po ljubljanskih ulicah «živio napredni blok!»
razgled.
Na Angleškem sicer znatno pada število brezposelnih, a vkljub temu znaša še vedno in stalno več kot 1 milijon. Za časa premogovne stavke lanskega leta je bilo skoraj 2 milijona delavcev brez posla. Glavni vzrok tedanje ogromne brezposelnosti je bil ta, da je mnogo industrijskih podjetij vsled stavke dobivalo veliko premalo količine premoga in je radi tega moralo obrat zmanjšati ali celo ustaviti.
Avstrija se neprenehoma bori z raznimi tež-kočami, kar seveda tudi vpliva na zaposlenost; vendar pa se je stanje industrijske produkcije v tekočem letu znatno izboljšalo in je tudi brezposelnost padla. Septembra meseca je na Du-
nastop rudarjev so podjetniki rudokopov kviti-rali s tem, da. so odklonili vse zahteve za novo ureditev mezd. Vodstvo rudarskih organizacij je nato proglasilo stavko. Proglas stavkovnega vodstva na rudarje so podpisale vse strokovne organizacije brez Ozira na politično pripadnost.
Takoj prvi dan je stavkalo 150.000 rudarjev, katerim se pa dnevno pridružujejo novi tisoči. __________
V istem času kot v1 Nemčiji je izbruhnila rudarska stavka tudi v severni Španiji. Rudarji zahtevajo izboljšanje mezd1 in skrajšanje delovnega urnika.
Narodno-strekovna zveza.
naju število brezposelnih padlo za 8045 oseb pri 66.190. Sedaj je za 11.543 brezposelnih manj, kot v isti dobi lansko leto.
Razmeroma malo brezposelnost izkazuje Holandska. Ta dežela po vojski še ni doživela ni-kake krize v oziru produkcije — in zato brezposelnost tam ni važ.en, težko rešiljiv problem.
Radikalen padec brezposelnosti pa je opažati v Nemčiji. Kakor da bi v zadnjih mesecih izginila ogromna brezposelnost, ki je skoroda presegala ono v Angliji. Po letih težke krize in bede nemškega delavca so oživele obrt, trgovina in industrija. Situacija domačega konzunia in izvoza obrtno-industrijskih proizvodov se je do te mere izboljšala, da je brezposelnost padla skoraj na četrtino lanskega leta in zimskih mesecev letošnjega leta. To dokazuje, da vlada v Nemčiji vročična naglica dela in da ima Nemčija moč in trdno voljo oprostiti se težke gospodarske krize in zmešnjav, ki so sledile vojni. Da Nemčija napreduje, ne dokazuje edinole dobra zaposlenost, temveč tudi nastop Nemčije kot celota, ki si je svesta svojega cilja in ki se predstavlja v poslednji dobi s samozavestnimi izjavami vodilnih državnikov.
Edino Italija preživlja v poslednji dobi krizo brezposelnosti. Je to posledica hitrega naraščanja lire in zmanjšanega turističnega prometa. Ta brezposelnost dela italijanski fašistični vladi velike preglavice; skuša jo odpraviti z raznimi sredstvi, ki se pa večinoma ne izkažejo za uspešna. Izboljšanje gospodarske situacije je opažati tudi na Madžarskem. Število tamkajšnjih brezposelnih se je znatno znižalo in je tako malo (ako se more verjeti številkam statistik), da v sedanji dobi o brezposelnosti na Madžarskem sploh ni govora.
Neznatno število brezposelnih izkazuje tudi Belgija, ki jih je imela ol> koncu prvega polletja tega leta le okoli 8000.
V	Franciji je padlo število brezposelnih skoraj za 50 odstotkov — pa je vendar znatno v primeri s prejšnjim letom.
Prav tako kot Nemčija in Anglija je vladala ogromna brezposelnost na Poljskem. V primeri z drugimi deželami je bila brezposelnost te države zares velikanska. Kaže pa, da je tudi Poljska prebolela gospodarsko krizo, spojeno z brezposelnostjo, kajti število brezposelnih je padlo za celih 40 odstotkov in je bilo letos le okoli 140.000 brezposelnih, medtem ko je izkazovala statistika prošlega leta število 250.000.
Tudi na Cehoslovaškem se pojavljajo ugodne proizvajalne prilike in je število brezposelnih padlo skoro za eno tretjino. Ako se upošteva, da je znašalo ob koncu letošnjega polletja število oseb, ki so iskale dela 45.000, medtem ko jih je bilo prošlo leto ob tem času skoroda 70.000 — znači to zares izboljšanje gospodarske situacije.
V	septembru je padlo število brezposelnih v (t. S. R. pod 30.000 — proti 30.000 v mesecu avgustu. Odkar obstoja češkoslovaška republika, še ni bilo tako malo brezposelnih.
Seveda je vprašanje, kako dolgo bodo trajale te ugodne prilike, ki so se pojavile skoro v vseh državah. Zdi se, da se ne bodo poslabšale; nasprotno: za jesenske in zimske mesece se pričakuje še nadaljnje izboljšanje. Nastane pa istočasno upravičena skrb, da produkcija prekorači povpraševanje kupcev — tako da nastanejo velike zaloge, da se mora produkcija zopet omejiti in da se znova pojayi. večja brezposelnost.
★
Rudarska stavka v Nemčiji.
Rudarji v Nemčiji so se žc dalje časa pogajali za zboljšanje svojega- gospodarskega in socijal-nega položaja. Pogajanja so podjetniki rudo-kopov umetno- zavlačevali. Pretekli teden so pa prišli zastopniki rudarskih organizacij s kategorično zahtevo, da izsilijo odločitev. Upravičeni
LITIJA. Prihodnje skioptično predavanje bo v soboto' 22. t. m. ob pol 7. uri zvečer na pošti. Pri tem predavanju bomo videli, kako so odkrili Ameriko in drugo predavanje nas popelje v raj Evrope, v Švico, in sicer od Basela do Ženevskega jezera. Obe predavanji imata krasne barvane slike. — Tukajšnja podružnica bo utanovila svoj dramski odsek, katerega bo vodila agilna članica tov. Cilka Trampuževa. Odsek si je že zasigural dobrega režiserja in prične v kratkem z delom. Novemu prosvetnemu odseku želimo kar največ uspeha in napredka.
t Anten Sivec. Zopet je smrt po-šegla v naše vrste in nam ugrabila tovariša. Iz Črne pri Prevaljah nam sporoča podružnica žalostno vest, da je tamkaj preminul po tragičnem slučaju nje dobri član, naš tovariš Anton Sivec. O nesreči sami poročamo na drugem kraju. Našemu pokojniku bodi lahka domača gruda, preostalim iskreno tovariško sožalje.
JESENICE. V nedeljo 23. t. m. bo* ob 9. uri dopoldlne otvoritveno predavanje naše podružnice. Predavanje se vrši v dvorani pri Kobalu na Savi (lokal «Bratstva»). O veliki francoski revoluciji bo predaval tov. Kravos in pojasnil lepo predavanje s 102 barvanimi slikami, v katerih bomo videli vse znamenite osebe revolucije in važnejše dogodke iz revolucije same. Vabimo vse tovariše, njili družine in vse naše
prijatelje k mnogobrojnemu posetu.
SLOVENJGRADEC. V ponedeljek 17. t. m. se je vršil pri nas članski sestanek, na katerem je poročal okrožni tajnik tov. Tumpej. Na sestanku s'e je obširno razpravljalo o' nesreči, ki bo zadela delavstvo z ustavitvijo obrata v tovarni meril. Sestanek je ponovno pokazal, da je nujna potreba biti organiziran, ker le takrat se smeš nad'ejati ugodne rešitve vsakega delavskega vprašanja. PodV-zeti so koraki, da- se naša mlada podružnica razširi.
LOGATEC. Tukajšnje članstvo se jezi nad podružničnim odborom, ki je v zadnjem času pasiven in ni doslej nudil članstvu nobenega predavanja. Članstvo nujno zahteva, da odbor
* Izvrševalni odbor N. S. S. je imel v nedeljo 16. t. m. svojo sejo, na kateri sc je predvsem razpravljalo in sklepalo o strankini taktiki. Po daljšem poročilu tov. načelnika R. Juvana je bila izrečena vodstvu soglasno zaupnica. Glede na-daljne taktike se je pooblastilo načelstvo-, da nadaljuje politiko v sedanjem pravcu za okrepitev naprednega bloka v Sloveniji. Razveseljivo je dejstvo, da je vladalo na seji enoglasno nazi-ranje v vseh vprašanjih in so bili vsi sklepi so1-glasni.
* Nov stanovanjski zakon, katerega načrt je izdelal klerikalec minister za socialno politiko dr Gosar, je bil v soboto sprejet na seji ministrskega sveta. Novi zakon se je le v mali meri spremenil v korist hišnih lastnikov. Tlišni lastniki širom države so podaljšanje omejenega razpolaganja s svojo lastnino do 1. maia 1928. sprejeli z burnimi protesti. Pa tudi najemniki niso zadovoljni z novim zakonom.
* Občinske volitve v Prekmurju so razpisane, in sicer se bodo vršile od 13. novembra t. 1. na*
poživi svoje deto ali prepusti funkcije drugim tovarišem, ki bodo agilnejši. Vse članstvo nujno zahteva, dh prevzame vodstvo podružnice naš agilni tovariš Muschet. V njem vidimo naš spas in pravega voditelja. Prihodnji teden bo tajništvo sklicalo izredno odborovo sejo in napravilo red v tej sicer agilni podružnici. Vse odbornike prosimo, da se vabilu točno in sigurno: odzovejo.
ČRNA. Prt našem rudniku so se v zadnjem času dogodile kar tri nesreče s smrtnim izidom. Prvič se je dogodila nesreča v rovu Naiburger, kjer se je ponesrečil 20Ietni Friderik Krach, ki je padel v nad 50 metrov globok rov. Druga nesreča se je dogodila pred jamo Fridrich, kjer je električni tok ubil delavca M. Kolerja. In tretja nesreča se je dogodila našemu tovarišu Antonu Sivcu, katerega je na žerjavu na nepojasnjen način zasula fina ruda. Na njega sc je vsulo Par stotov fine rude in je trajalo nad dve »N odkopavanje, med tem se je nesrečnež zadušil in storil tako1 naravnost grozno smrt. Pri nas ni torej z rožicami postlano za delavstvo in smo vsak dan in vsako uro izleženi najhujši smrti. Za enkrat samo te žalostne novice iz našega kraja.
SENOVO1. V nedeljo 16. t. m. je priredila naša podružnica svoje otvoritveno predavanje v rudniški restavraciji. O francoski revoluciji je predaval tov. Kravos. Predavanje je bilo' naravnost sijajno obiskano in gre v-sc priznanje delavstvu Senovega, ki se za predavanja tako zanima. Prihodnje predavanje bo v novembru, in sicer s filmom. Predaval bo tov. dr. Benedičič o pegastem legarju. — Isti 'dan, t. j. v nedleljo 16. t. ruje imela predavanje tudi «Svoboda», pa je slabo izpadlo. Grajati je bilo to, da so prišli nekateri pijani k predavanju in da je bila udeležba slaba. Prav zanimivo je predaval tajnik «Svobode* Bratko Kreft o racionalizaciji dela. Želeti bi pa bilo, da se ne priredita dVc predavanji v enem dnevu. Vsaj za predavanja naj bi se organizacije sporazumele, če ne drugače pa potoni Delavske zbornice. Dve predavanji sta za Senovo v enem dnevu naravnost fuRsus. Priporočamo zato merodajnim faktorjem, naj ni tem razmišljajo.
prej. Prekmurci, izberite si za občinske odbornike ljudi, ki jim je domače gospodarstvo prva, politika pa šele druga stvar.
* Nova skupina srbskih kmetovalcev v.Sloveniji. Te dni smo imeli v ljubljanski oblasti noyo skupino srbskih kmetovalcev. Dragi
okrog 30 iz kosovskih, moravskih in tinmskih krajev, so obiskali Brežice, Vrbniko, Ljidmiano m še nekatere druge kraje ter so bili ^zr.a^°' ščeni nad lepim sprejemom, ki s o f?« n i e ezm
med Slovenci.	.	T	,,
* Rojstna hiša Josipa Jur*!*« propada. Iz Muljave poročajo, da so morali e rojstne hiše Josipa Jurčiča zvezati z verigam, m žicami, da ne razpade. Meseca julija t. L je v slovenskem časopisju izšel oklic za prispevke, da se ohrani dom našega pisatelja- Razen tega se je na stotine odtisov tega oklica razposlalo na vse mogoče naslove. Toda nadvse klavrn je bil uspeh, kajti
i odbor je prejel komaj nekaj nad 3000 Din, stroške pa so strokovnjaki preračunali na 40.000 Din. To za Slovence ni preveč častno!
Tedenske vesti.
* Ženska stranka v Jugoslaviji zahteva volilno J pravico Ustanovni odbor Zenske stranke v Beogradu je izročil predsedniku Narodne skupščine spomenico, v kateri zahteva volilno pravico za ženske v zmislu § 70. ustave.
* Notar Mihael Korber f Po večletnem bolehanju je umrl v Mariboru v 70. letu starosti notar Mihael Korber. Pokojnik je služboval po dovršenih visokošolskih študijah najprej v Ložu na Kranjskem, nakar se je preselil v Sevnico in končno leta 1920. v Maribor. V mladih letih se je živahno udejstvoval v narodnem in političnem življenju ter je še sedaj z veseljem podpiral narodna društva v Mariboru. Bil je ljubezniv družabnik in užival v mestu velik ugled. Pred poltretjim letom ga je zadela kap in od tedaj ni bil več zdrav. S;nrt ga je sedaj odrešila nadaljnjega trpljenja. Zapušča vdovo in tri hčerke. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
* Smodnišnica tik Ljubljane se bo odstranila.
Minister za vojsko in mornarico je odredil, da se ljubljanski občini odstopi na Ljubljanskem polju državno zemljiške z vsemi državnimi objekti, ki služijo za smodnišnico. V zameno za vse to prejme vojaško oblastvo od ljubljanske občine zemljišče ob Soteškeni hribu severno od Ljubljane, kjer bo mestna občina zgradila vse potrebno za smodnišnico na lastne stroške.
* Rudarska nadaljevalna šola v Trbovljah je pričela z rednim poukom 5. t. m. in otvorila s tem 23. leto svojega delovanja. V prvi tečaj je vstopilo 30, v drugi pa 20 gojencev.
* Prevzem bolnic v mariborski oblasti. Iz Maribora poročajo, da bo oblastni odbor tekom prihodnjega tedna prevzet v svojo upravo vse državne bolnice v mariborski oblasti (javne bolnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Slovenjgradcu, Čakovcu in Murski Soboti).
* Naši ljudje odhajajo v Argentinijo. Borba za obstoj sili naSe ljudi, da se izseljujejo. Tako bo v kratkem zapustilo Belo Krajino zopet večje število mladih ljudi, ki bi pri urejenih razmerah mogli dobiti zaposlenje tudi doma, saj je naša država po prirodi bogata. Namesto da se v Beogradu vrše v Narodni skupščini prazne politične borbe, naj bi se naš parlament rajši v večji meri posvetil gospodarskemu delu.
* Požar v Bizoviku pri Ljubljani. V torek dopoldne je na še nepojasnjen način nastal požar
v	podstrešju hiše posestnika in mizarskega mojstra Josipa Hribarja v Bizoviku. Nevarnost je bila velika, ker se v bližini nahajajo poslopja, krita s slamo. I< požaru je prihitelo pet gasilnih društev (Sostro, Vevče, Moste, Stepanja vas in Ljubljana), ki so požar omejila in udušila. K sreči ni bilo vetra, sicer bi bila nesreča večja.
* Požar pri Slovenjgradcu. V Vrheh pri Slovenjgradcu je te dni ponoči do tal pogorelo veliko hlevsko poslopje posestnika Tobačnika. škoda znaša približno 100.000 dinarjev. Kakor se je ugotovilo, je po neprevidnosti povzročil požar neki postopač, ki je prenočeval v hlevu.
Dopisi.
Seuovo-Rajhenburg. V zadnji «Delavski politiki* je izšel dopis iz našega kraja. Če ne bi ta dOpis bil lažniv, bi mi molčali. O predavanju v Delavskem domti prinašamo poročilo na drugem kraju. Pisec notice v «Delavski politiki* bi pa lahko vedel in znal, da predavanja v rudniški restavraciji niso priredili orjunaši, temveč Narod no-strokovna zveza, ki je registrirana v Delavski zbornici in prireja predavanja s pomočjo te delavske institucije. Dopisnik ne rnore prikriti jezice, ker je predaval sodrug Kreft 30 ljudem, od katerih je bila polovica pijana in se je pri-valifa v prcdavalni prostor, medtem ko je v rudniški restavraciji prisostvovalo predavanju nad 100 ljudi, ki so pazljivo sledili skoro dVe-
! urnemu predavanju. Kaj učijo orjunaši, nam ni znano, znana pa nam je, da nas Narodno-stro-kovna zveza uči večje resnice in socializma kot smo ga bili kdaj deležni pri «Svobodi». Vi svo-bodaši učite resnico, sami pa v listih lažete iu prav grdo lažete. Da vedOma lažete, naj vam priča to, da ste v dopisu najprej povedali, da so imeli orjunaši predavanje, potem pa hočete stro-koivni zvezi nekaj povedati, in s tem priznate, da ste dobro vedeli, kdo je priredil predavanje. Kar ste mislili o bon-tonu povedati nam, povejte
O tehnični spretnosti pajka.
Na tem mestu smo že večkrat govorili o tehničnih napravah, ki si jih je človek zgradil šele po dolgem razmišljanju. Če upoštevamo ogromne duševne napore, ki so bili potrebni, da se je povzpelo človeštvo do sedanje tehnične popolnosti, moramo tem bolj občudovati spretnost nekaterih živali, ki si znajo graditi naprave, ki jih ne zna najbolj učen inženjer.
V živalstvu prekaša pajek s svojo spretnostjo skoro vse druge. Naravoslovna veda je v zadnjem času odkrila nekaj novih dejstev o pajkovi spretnosti in bistroumnosti.
Pajek je že od nekdaj zbujal v človeku občudovanje in strah. Naj opozorimo tu le na ne-številne vraže o pajku! To je le dokaz, da je človek imel že od nekdaj pajka za izredno bistroumnega in spretnega. Da je to res, nas bodo prepričale naslednje vrstice.
Angleški pisatelj Wells je rekel nekoč, da bi, če bi nehal človek biti gospodar na svetu, stopil na njegovo mesto pajek; pajki da so najviše razvito živalsko pleme. Ameriški učenjak Gudger je leta in leta preiskoval življenje pajkov ter je objavil uspehe svojih opazovanj, ki dokazujejo, da je v nekem oziru imel Wells prav. Ta opazovanja so namreč pokazala, da se s pajkovo tehniko ne more primerjati nobena druga.
Delali so poskuse s pajčevino, ker so smatrali študij o pajku za jako važnega. Če fotografiramo nit pajčevine pri'2000 povečavi pod povečevalnim steklom, je tako debela kakor konjska žima. Človeški las bi bil pri tej povečavi 15 cin debel. Vendar more pajek s to na videz slabotno in prozorno pajčevino uloviti živali, ki so mnogo večje od njega. Gudger je opazoval, da se loti pajek malih žab in kač, martinčkov in celo netopirjev.
Če je pajek lačen, gre lovit ribe. Majhne živalce v vodi izginejo, če je pajek v bližini. Že zna mrežo tako spretno splesti, da more z njo uloviti plen.
Opazili so, da se loti pajek celo kač. Našli so na primer 23 cm dolgo v pajčevino ujeto kačo. Pajek, ki mu telo ni bilo večje kakor grah, je bil spredel mrežo v obliki narobe obrnjenega stožca, na čigar koničastem koncu je visela nit v debelosti navadne svilne niti. Na tej niti je visela še živa kača, usta so ji bila prepredena z mnogimi nitmi in zadnji del je bil omotan z neštevil-nimi nitmi.
Gudger pripoveduje tudi o miši, ki jo je ujel pajk v zanjke. Najbrž je bil pajek prepredel rep miši, ko je spala. Nato je bila na kak način usmrčena, potem pa jo je pajek, ki je imel mrežo pod mizo, s spretno napravljeno zanjko dvignil od tal. Le pomislimo, koliko tehnične popolnosti je treba, da majhen pajek s tako tankimi nitmi dvigne od tal razmeroma težko miš.
V Novi Gvineji uporabljajo ondotni prebivalci pajčevino za ribje mreže. Pajek živi tam v gozdu in prede mreže v premeru dveh metrov, da lovi vanje ptiče, kot love pri nas pajki muhe in mole. Kaj napravi bistroumni Papuvanec (prebivalec Nove Gvineje)? V gozdu, kjer je mnogo pajkov, vtakne v zemljo dolgo, prožuo bambusovo palico ter jo pregne, da napravi zanjko. V to zanjko
svojim sodrugom. Pred samim Delavskim domom so sodrugi nalepili naj naše plakate svoje plaka-tiče, ponekod' smoi videli tudi naše plakate raztrgane in naši ljudje jih niso trgali. V vaš dom pa naši ljudje ne gredo, in čudimo se, da bi jih
vi	pustili v lastnem domu rezati plakate. Jezite se ali ne, lažite ali ne, mi bomo še prirejali predavanja, pa četudi nam boste nagajali s tem, da boste isti dan priredili svoje predavanje. Zadnjič ste videli, kje je bila masa, pa šc poskusite, da dobite ponovno enak dokaz.
sprede nato pajek svojo mrežo in orodje, s katerim lovi Papuvanec ribe, je gotovo.
Človek je začel šele v najnovejšem času letati po zraku. Pajek je že od nekdaj spreten zrako-plovec. Ob toplih dneh zleze na kak vzvišen prostor, sprede veliko število posameznih niti in na njih viseč pusti, da ga veter nese, dokler ne pride na primerno mesto, kjer se utabori. Take zračne pajke so našli že v velikih višinah. Celo z ladij na morju, sto in sto milj od suhe zemlje, so jih že opazovali.
S to lastnostjo, da se more prilagoditi na zrak in vodo, zbuja pajek že od nekdaj občudovanje, lahko rečemo, spoštovanje, če ne celo strah.
Kaj bi lahko človek napravil če bi se mu posrečilo, napraviti vrvi take trdnosti, kakor je nit pajčevine? Vsa umetnost inženjerjev, kot jo poznamo danes, bi se izpremenila. Le pomislimo na viseče mostove in podobne naprave! Izdelava pajčevine je čudovita. Najprej sprede pajek krajne niti, ki tvorijo četverokotnik ali trikotnik, kakor pač zahteva kraj. Nato potegne srednjico od zgoraj navzdol in iz sredine napravi vrsto niti kot prečke pri kolesu. Potem začne iz sredine presti špiralo, ki jo pritrdi na posamezne prečke. Spirala pa je le ogrodje, na katero sprede končno pajčevino, ki jo prevleče z neko lepljivo snovjo, da se vlovi plen.
Ko smo tako vsaj malo pogledali v pajkovo delavnico, bomo morali dati prav Wellsu, da so pajki najviše razvito živalsko pleme. Naravoslovci nam odkrivajo neprestano nove čudovitosti iz narave, med temi je spretnost pajka gotovo ena najbolj zanimivih.
★
X Novo zdravilo proti srčnim boleznim.
Ugledna nemška učenjaka sta izumila sestavino, ki v zdravniški znanosti lahko povzroči velik prevrat. Delovanje te sestavine so nedavno preizkusili na srcu žabe. Ko so žabje srce s strupom omrtvili, je po vbrizgu pričelo zopet delovati, naposled pa je bitje postalo normalno. Celo navidez mrtvo srce deluje po uporabi te sestavine. V izredno težkem primeru je uspelo obuditi celo tri-četrt ure zamrlo srce. V zdravem žabjem srcu je bitje po vbrizgu krepkejše in hitrejše.
X Štiri tisočletne plošče s podobami. Pri Vin-genu v zapadni Norveški so našli starinoslovci kamenite plošče z vdolbenimi podobami. Starost teh plošč se ceni na 4000 let. Plošče se vrstijo na daljavo nad 700 metrov in vsebujejo okrog 800 živalskih in človeških podob. Živalske podobe predstavljajo večinoma jelene. Te plošče so danes na Norveškem najstarejši ostanki iz davnih časov.
X Najlepša Budimpeštanka se je obesila. V
Budimpešti je v nedeljo izvršila samomor 201etna mladenka Irma Szekely, hčerka trgovca, najlepše dekle Budimpešte. Obesila se je na oknu v domačem stanovanju. Poleg nje so bili razprostrti trije budimpeštanski dnevniki in na vsakem je bila podčrtana vest o samomoru dr. Julija Hirmyja. Očividno je, da je samomor izvršila zaradi nesrečne ljubezni. Ni tudi izključeno, da sta se oba zaljubljenca domenila, da pojdeta skupno v smrt.
Pogovor o tem in onem.
TaJinstveni morilec
deklet. (Nadaljevanje.)
rega ne vem, gospodična, živa du.ša ni nikdar zvedela. I oda prav pogosto mi pride v spomin oni čas, ko smo vsi mislili, da bo naš gospodar uničil ves London. Tedaj ni bil več človek, marveč poosebljeno maščevanje, kateremu se tudi najdrznejši ni upal zoperstaviti.«
«ln vi mislite, da je ona Spanjolka pisala tole pismo?»
«Brez dvoma, saj poznam njeno pisavo.«
Maggija znova ogleduje lično blagodišeče pisemce. Tiho šepečejo njene ustnice:
«01i, kaj bi dala za to, če bi vedela, kaj vsebuje!«
Bill stopi k deklici in izpregovori resno:
«Ako hočete slušati dober nasvet, gospodična, potem odidite, čim se vrne naš gospodar, v svojo sobo, in čakajte tamkaj, dokler vas ne pokliče. Kajti prepričan sem, da se bo grozno raztogotil. To mi je še prav sveže v spominu še od poprej. Bilo je naravnost strašno!«
Deklica se smehlja Billovim besedam. Sanjavo odvrne:
«Jaz se ne bojim. O ne, ravno nasprotno, hočem biti v njegovi bližini, da nevidna opazujem vtis, ki ga napravi nanj zagonetno pismo.«
Bill skomigne z rameni.
«Kakor hočete. Za svojo osebo ostanem' v njegovi bližini. Vidite, gospodična, tistole masivno mizo tamkaj. Ravno tako je razbil gospod z enim samim udarcem s pestjo. Možu s krinko se ne more nihče upirati!«
Maggija le površno posluša njegove besede.
«Sedaj pa grem, gospodična,« nadaljuje Bill, «kajti danes imam še mnogo opravkov. Zdravstvujte, gospodična, in vtisnite si v srce moje svarilo!«
Bill odide. — Maggija ostane sama v sobi zagonetnega moža.
Precej časa je minulo, preden se je mož s krinko vrnil domov. Ko je stopil v svojo sobo, je takoj zapazil usodepolno pismo na mizi.
Nekaj minut stoji nepremično v sobi. Prav nič ne opazi, da se zastori pri vratih narahlo gibljejo. Njegove oči so uprte v znano mu pisavo'. Pismo je pisala Tereza, o tem ni dvoma.
Še enkrat se je torej zločinska pustolovka pre-drznila rogati se človeku, katerega se je vse balo, pred čigar imenom se je vse treslo.
Njegove demonske oči so grozno žarele, ko je hitro raztrgal ovoj ter ga liki strup vrgel na tla.
Kaj hoče ta ženska, katero tako strašno sovraži? Kaj zahteva nestvor v ženski podobi, ki je pognal njegovo Elleno v naročje smrti?
Nervozno prične čitati:
Možu s krinko!
Eno leto sem Vam dala časa, da se odločite, če hočete za vedno postati moj, drugače pa da izdani policiji svojo skrivnost, da izve o činih in skrivališču Jaka.
Ne maram dalje čakati!
Le en mesec naj; še traja rok, potem hočem imeti odgovor. — Sporočila Vam bom, kje naj se ta odgovor položi, da pošljem ponj.
Dragec moj, ob moji strani Vas čaka sreča, kot je še nobeden smrtnikov ni bil deležen — v nasprotnem primeru pa Vas hočem raje videti mrtvega. Le moj, edino moj, morate biti, moj v življenju in v smrti.
Ljubim Vas z vso strastjo, z vsem žarom, ki so že po naravi prirojeni, kajti sem Spanjolka po krvi. Toda kljub moji neizmerni ljubezni Vas doleti smrt, mož s krinko, če mi bodete še dalje kljubovali. Dobro premislite odgovor, ki ga je pričakujem od Vas. V VaSih rokah je odločitev: ali največja sreča
—	ali pa grozen pogin!
T e r e z a.
Maggija, ki je stala za zastorom med vrati sosedne sobe, je z napeto pozornostjo opazovala moža s krinko, ki ga je na tihem tako vroče ljubila. Izraza na njegovem obrazu ni mogla videti, kajti mož je imel svoj krasno oblikovani obraz zakrit s krniko, pač pa je opazila, s kakim zaničevanjem je vrgel pismo na tla.
»Ničvredna vlačuga!« sikne skozi zobe. «Tebe naj se bojim, jaz, —. pred katerim vse trepeče? — Hahaha, ti se bojiš, zavrženka!«
Pri tem pa je ostal popolnoma miren. Čemu naj bi se tudi vznemirjal? Saj je bil docela -prepričan, da ga Tereza kljub grožnji ne bo izdala. Hotela ga je pač prisiliti, da ji vrača njeno ljubezen.
Vsakdo na njegovem mestu bi bil kaj kmalu ujel lepo pustolovko v zvijačno nastavljene zanke. Pričakovati je bilo torej prav hudega boja. Toda zagonetni mož je bil radi svoje neustrašenosti kot rojtn zato, da ga tudi najbolj kočljiva stvar ne spravi iz ravnotežja.
Ah, če bi le mogel slutiti, kaj bo Tereza še vse podvzela! V tem primeru bi gotovo ne zavrgel zvijače, da s pomočjo Edvarda zgrabi pretkano pustolovko.
«Torej tukaj v Londonu je zopet,« mrmra sam s seboj. «Dobro — dobro, moji ljudje so jo itak že videli. Da le doženem, kje stanuje, potem mi več ne uteče. O ne, — tudi brez Edvardove pomoči mi bo uspelo zgrabiti njo in Manuelo, njeno tovarišico!«
Maggija si komaj upa dihati. Mož s krinko grozeče dvigne roko.
«Ha, kako srečnega se čutim sedaj. Slednjič vendarle prične odkrit boj, boj, po katerem sem že toliko časa hrepenel. In jaz bom zmagal, o tem sem uverjen.
— Hahaha —, kaj1, Jak naj se boji — ženske?«
Zaničljivo se ozre na pismo, ki je zmečkano ležalo na preprogi.
«— Odgovoriti — njej — na to naj še dolgo čaka.
— O ne, sam pridem, da dobi odgovor!«
«Kadar se bo najmanj nadejala, stopim pred njo. Topot mi ne sme uteči. Njena tovarišica tokrat pač ne bo preslepela nobenega mojih ljutli. Maggiji Jo Izročim v varstvo. Da, Maggija, bo vsem mojim prošnjam in obljubam ostala zvesta!«
Doslej je lepa deklica prisluškovala. Ko je pa slišala zadnje besede moža s krinko, jo je oblila rdečica. S trdo sklenjenima rokama na prsih zbeži mlada deklica sedaj v svojo sobo. Sedaj se je izpolnilo, po čemur je tako dolgo hrepenela, pridobila si je popolno zaupanje zagonetnega moža. Na lastna ušesa je slišala, da jo namerava poveriti z najvažnejšo misijo, s pažnjo svojih smrtnih sovražnic, če mu le uspe zgrabiti lepi pustolovki. — In da mu to uspe, o tem Maggija niti hip ne dvomi. Saj ta mož ne pozna nobene ovire.
Maggija si sedaj v mislih slika bodočnost. Da, previdno hoče ravnati — zelo previdno, z nobenim pogledom, z nobeni mglasom ne sme izdati svojih srčnih občutkov. Molčati hoče Maggija, dokler ji strastni mož sam ne razodene svoje ljubavi. Potem šele hoče uživati svojo srečo.
Uboga Maggija! Revica pač ne sluti, da je mož s krinko le enkrat resnično ljubil, da po domnevni smrti svoje Ellene nikdar več ne vzklije v njegovem srcu ljubezen do drugega ženskesa bitja. Zagonetni mož je poznal le en ideal; — svojo zlatolaso Elleno, katere slika še vedno stoji na njegovi pisalni mizi in pri čije pogledu se je njegova divja, maščevalna strast že tolikrat pomirila.
Njo — deviško čisto Ellenoje ljubil brezmejno. Po njej se ne more vtisniti v njegovo srce slika nobene druge deklice. Da, Ellena, nepozabna! Nikdo niti najmanj ne sluti, kako trpi ponosni mož. Nihče ne ve, kake grozne muke so ga v temni, noči vznemirjale ter ga pripravljale ob toli potreben mir in počitek.
V	sanjah je vedno videl domnevno mrtvo izvoljenko, ki je odšla od njega brez slovesa, le z grozno obtožbo. Toda maščevati jo hoče, grozno maščevati. Da le enkrat uniči Terezo, vse drugo je zanj postranskega pomerta. Celo smrt mu je potem dobro došla. Da, smrt je morda še edino sredstvo, da se zopet združi s svojo Elleno.
(Dalje prihodnjič.)
Zabavni kotiiek.
Ni potrebno.
Sodnik (obtožencu, ki se je zagovarjal zaradi sleparstva): «Ali imate svojega advokata?* Obtoženec: «Ne, ker hočem govoriti resnico.*
Dvoumno.
Oglas v izložbenem oknu neke pralnice: »Nikar ne muči svoje žene. Pusti nam, da ml izvršimo to umazano delo.*
Da ne bo Pozabila.
Mati (pri koncertu svoji hčerki, ki je napravila vozel): «Zakaj si napravila vozel?#
Hčerka: «0, mamica, da ne bom pozabila na to lepo pesem ...»
Izhod iz zagate.
Matevž: «Ako bi ti zdravnik dejal, da imaš živeti samo še mesec dni, kaj bi napravil v tem času?>
Matija: «Poiskal bi si boljšega zdravnika.)
Obramba.
A (pri koncertu): «Zakaj neki tako ploskate? Pevka je vendar pela naravnost strahovito!*
B: «Baš zaradi tega. Dokler ploskam, ona ne more dalje peti...»
Pretkan brivec.
V	Mlakovčah je bil en sam brivec. Pri njem se je oglasil trgovski potnik in sta se razgovar-jala, kako slabo dandanes plačujejo ljudje. Vsak hoče ostati dolžan. Brivec pa je povedal: «Pri meni je tudi bilo nekaj časa tako, a zdaj je dobro, zdaj plačajo vsi takoj!)
«Kako pa ste to napravili?)
Brivec se je nasmejal: cKdor mi je ostal dol-
'?an, sem mu nared.ll zarezo na licu, da SOHI si ga
zapomnil. Ko pa so enkrat opazili, da imajo vsi tisti, ki so mi dolžni, zarezo na licu, so mi začeli redno sproti plačevati, da sem jih brez zareze obril.>
Trgovski potnik je skočil pokoncu in hitro rekel: «Dovolite, jaz vam bom plačal kar naprejb
Šminkana lepotica.
Hrast: «Gospod Koren, vi ste vščipnili mojo hčer v lice.»
Koren: »Toda, gospod Hrast...*
Hrast: «Nikar ne tajite, saj vidim, da imate še barvo na prstih!«
Manjše zlo.
Zoran: Pomisli, včeraj je prišel Debelin nenadoma s potovanja, zasačil našega prijatelja Branka pri svoji ženi in ga ustrelil do smrti’. Ali ni to grozno?*
Dušan: «To bi bilo lahko še groznejše.* Zoran: «Zakaj groznejše? Več kakor ustreliti ga do smrti je nemogoče.*
Dušan: «Veš, če bi Debelin prišel tri dni prej domov, bi bil danes moj pogreb...»
100.000
glasbil smo prodali lansko leto, kar priča 0 ’ž7 vrstni kvalitet, naših izdelkov.
Pošljemo Vam iustrumeat po izredno nizki ceni direktno i» tovarniškega skladišča 8 dni na ogl*®*« Gramofoni od 345 Din, violine od 95 Din harmonike od 85 Din dalje. Citre, gitare, mandoline, tamburice, plhala itd. Valik katalog sastenjl Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča
MEINEL IN HEROLD
tovarna glasbil In gramofonov, M n RIB O R ST. 104
Lastnik !n Izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Ivan Tavčar v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).