ww n»\isin onei ■ ; io>i,r■. - tj ;: ! • Na podlagi zakona o političnem združevanju so se poleg obstoječih registrirale tudi nove »združbe«, ki delujejo na območju občine Ajdovščina. Občinski izvršni svet pa je dolžan vsem registriranim organizacijam omogočiti možnost za delo tako, da jim zagotovi možnost uporabe poslovnih prostorov. Kot povzemamo po Primorskih novicah, je bilo zato treba razdeliti pisarne v poslopju na Goriški 17, in da bi bila zadeva pravično opravljena, so na seji izvršnega sveta skupaj s predstavniki posameznih organizacij prejšnji teden »metali kocko«. Največ sreče so imeli komunisti in sindikalisti, saj so si »primetali« skoraj po 21 kvadratnih metrov poslovnega prostora. Tesno jim sledijo Za konec pa še tale aktualna, ki smo jo prebrali v zadnji številki glasila delavcev Tosame: BOLJE GENERALNI ŠTRAJK KOT ŠTRAJK GENERALOV! O tem pa res ni dvoma... Dinar in Jugoslavija Gospodarski anahki že kar nekaj časa ugotavljajo, da predsednik zvezne vlade Ante Markovič ne bo pričakal novega leta z administrativno določenim tečajem dinarja v razmerju 1:7 z zahodnonem-ško marko. Da imajo prav, nam govori že preprost seštevek inflacije, ki jo je zabeležila statistika po uvedbi tega tečajnega razmerja. Račun kaže, da je dinar v primerjavi z marko precenjen za več kot 100 odstotkov. Kako je Markovič sploh prišel do tega tečaja? Sam je dejal, da so mu to omogočile velike devizne rezerve, do katerih je prišel z reprogramiranjem naših zunanjih dolgov in z novimi posojili naši državi. Toda resnica je tudi, da je veliki ekonomski lisjak Markovič z očitnim spodbujanjem inflacije v drugi polovici lanskega leta popolnoma razvrednotil domače plačilno sredstvo, ki so ga državljani množično in panično zamenjavali za stabilne tuje valute, še zlasti seveda za zahodno-nemško marko. Markovičev »unikatni« monetarni rez je pravzaprav temeljil na zelo preprosti ekonomski logiki: če je nekega blaga veliko (nemških mark), drugega pa malo (inflacijskih dinarjev), to že samo po sebi in ob dejstvu, da je dinar še vedno edino zakonito plačilno sredstvo v državi, spodbuja povpraševanje po tem slednjem. Da bi se to tudi dejansko uresničilo, je bil potreben samo še radikalen monetarni ukrep, ki bi dinarju tudi dejansko zagotovil vsaj (začasno) monetarno trdnost. To se je v trenutku uvedbe novega tečaja, ko je Markovič vsem Jugoslovanom, ki so varčevali v tujih valutah, vzel vsaj 30 odstotkov njihovih prihrankov, tudi zgodilo. Toda zdaj vse bolj prihaja do veljave spoznanje, da se je veliki ekonomski mag Markovič zmotil v nečem osnovnem, v tem, da je prezrl dejstvo, da je dolgoročno mogoče ohraniti stabilnost valute le tudi s stabilnim in učinkovitim gospodarstvom. Slednje pa je spet v neposredni navezavi z vrednostjo te valute, saj je prav trden denar merilo učinkovitosti gospodarstva. Po domače rečeno: predsednik zvezne vlade bi moral določiti takšno razmerje dinarja v primerjavi z marko, ki bi realno vrednotilo dobre gospodarske rezultate ih prav tako sankcioniralo slabe. Prav tega pa Markovič ni storil/posledica česar je porazna: danes pri nas propadajo podjetja, ki bi lahko živela v slehernem kapitalističnem gospodarstvu. Kaj se utegne izcimiti iz vsega tega? Takoj je treba reči, da je sedanje stanje nevzdržno. Jugoslavija je namreč za konvertibilne plačnike postala najdražja država v Evropi, kar še zlasti ugotavljajo tuji turisti, ki za svoj denar dobijo samo še pol tistega, kar so dobili lansko leto. Nekaj podobnega pa velja tudi za reke domačih kupcev, ki odtekajo na tuje, saj tam za doma (pre)poceni kupljene devize dobijo spet enkrat več kot doma. Jugoslovanski trgovci kljub premnogim lastnim slabostim torej le upravičeno bentijo, saj je na dlani, da je prav njih najbolj prizadela precenjena vrednost dinarja. Kajpak podobno velja za velike neto izvoznike, ki jim jugoslovanska država ne priznava realnosti njihovega zaslužka na tujem. Tepeno je torej predvsem tisto gospodarstvo, ki izvaža. Td pa pomeni, da največ izgublja prav Slovenija kot neto največji jugoslovanski konvertibilni izvoznik. Markovič bo torej moral nujno nekaj storiti, če noče, da mu pogine njegov in naš naj- močnejši vlečni konj. Kaj? Gospodarski instituti so enotnega mnenja, da bo Markovič že v kratkem prisiljen občutno devalvirati dinar, kar pa pomeni konec njegovih iluzij o tem, da je moč enotno Jugoslavijo izvleči iz krize. Jugoslavija torej ne razpada le politično, temveč mora nujno razpasti tudi ekonomsko, če se hočejo potem stabilizirati vsi njeni deli. Zanimivo pa je, da mnog: ugotavljajo, da devalvacija dinarja teoretično sploh ni potrebna.' Celo nasprotno. Deset milijard dolarjev deviznih rezerv v rokah zvezne vlade Markoviču omogoča celo re-valvacijo dinarja. Analitiki ocenjujejo, da bi 7-odstotna podražitev dinarja pokrila povišanje cen nafte in pa celoten izpad plačil iz Iraka. Kaj takšnega bi bilo namreč docela v skladu s politiko ortodoksnega monetarizma, ki jo izvaja Ante Markovič in ki ga očitno zelo malo zanima socialna cena. Kaj se torej lahko zgodi? Možnosti sta samo dve. Če bo zvezni premier vztrajal na sedanjem tečaju dinarja ali ga celo revalviral, to lahko podaljša čas zadnjih izdihljajev sedanje Jugoslavije, medtem ko bo njeno gospodarstvo povsem propadlo. V tem primeru bi oblast v Jugoslaviji zanesljivo prevzela vojaška hunta, čemur bi sledilo vse tisto, kar smo v podobnih primerih v svetu že lahko videli. Stoodstotna devalvacija sicer pomeni zlom Markovičeve reforme in njegov padec, ohranja pa realne možnosti za preživetje vitalnih delov jugoslovanskega gospodarstva, s čimer bi si ohranili temelje za nastanek nove konfederalne Jugoslavije. Markovič, žal, mora pasti. Prišel je pač 30 let prepozno. Ivo Kuljaj Sindikalna lista 22. 8. 1990 Povprečni OD v gospodarstvu RS v obdobju: april 90-junij 90 5.066,00 din Povprečni OD v gospodarstvu SFRJ v obdobju: april 90-junij 90 3.479,00 din I. PRAVICE IZ DELA IN GOSPODARJENJA 1. Najnižji osebni dohodek 3.685,00 din 2. Najnižji zajamčeni osebni dohodek 1.870,00 din 3. Pogoji dela: - izmensko delo - nočno delo - delo v nedeljo - delo na dan zveznih in republiških praznikov - deljen delovni čas - prekinitev več kot eno uro - prekinitev več kot dve uri 10 % mesečne akontacije osebnega dohodka delavca za živo delo 30 % mesečne akontacije osebnega dohodka delavca za živo delo 50 % mesečne akontacije osebnega dohodka delavca za živo delo 50 % mesečne akontacije osebnega dohodka delavca za živo delo 15 % mesečne akontacije OD delavca za živo delo 20 % mesečne akontacije OD delavca za živo delo 4. Nadurno delo 50% mesečne akontacije osebnega do- hodka delavca za živo delo 5. Osebni dohodki priprav- 70 % OD za naloge, za katere se pripravnikov nik usposablja in dosega predviden rezultat (OD pripravnika ne sme biti nižji od zajamčenega OD) Faktor delovne dobe 0.5% od akontacije OD za živo delo za vsako izpolnjeno leto delovne dobe NADOMESTILA OSEBNIH DOHODKOV domestilo za letni dopust in mesečna akontacija osebnega doume praznike hodka delavca za živo delo 2. Druga nadomestila: - usposabljanje in izobraževanje po programu OZD - delo v mladinskih brigadah - krvodajalske akcije - opravljanje samoupravnih in mesečna akontacija osebnega do-družbeno političnih nalog, zastoji hodka delavca za živo delo v delovnem procesu (čakanje na delo zaradi izpada energije, pomanjkanja surovin) - izpad delovnih ur zaradi stavke, ko se ure ne nadomestijo - druge oblike odsotnosti z dela v skladu s samoupravnimi splošnimi akti m. PREJEMKI SKUPNE PORABE 1. Regres za letni dopust (oblikovanje mase) 2. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 3. Nagrade ob starostni ali delovni upokojitvi 4. Solidarnostne pomoči (vselej na predlog OOZS) - pomoč družini umrlega delavca - pomoč delavcu v primeru elementarne nesreče 3.039,60 din 2.533.00 din 3.799,50 din 5.066.00 din 15.198,00 din 5.066,00 din 5. Odpravnina delavcu Delavcu, ki zaradi zmanjšanega obsega dela ali prenehanja poslovanja organizacije preneha delovno razmerje, pripada odpravnina najmanj v višini 24 povp. OD delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo pravice do odpravnine. IV. MATERIALNI STROŠKI V ZVEZI Z DELOM IN OPRAVLJANJEM DELA 1. Regres za prehrano med delom 1.013,20 din 2. Plačilo učencem in študentom za uspešno opravljeno proizvodno delo oz. delovno prakso Učencem in študentom na praksi pripada za polni delovni čas in uspešno opravljeno delo plačilo najmanj v višini 15 % povprečnega OD v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec. Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica nad 12 ur 278,30 din - polovična dnevnica 141.90 od 8 do 12 ur - mini dnevnica nad 6 ur, če je potovanje 103,00 din dve uri pred pričetkom ali dve uri po preteku delovnega časa i. Stroški nočnine predložen račun razen za hotel kategorije de-luX - nočnina v hotelu de-lux 243,50 din - nočitev brez računa 104,40 din 5. Terenski dodatek 208,70 din (nastanitev, prehrana za delo na terenu) 6. Kilometrina 2.30 din 7. Prevoz na delo cena javnega prevoza 8. Ločeno življenje 3.546,20 din V. PRAVICE ČLANA ZSS (kategorije, ki se ne uresničujejo v samoupravnih splošnih aktih in so za informacijo članom ZSS) - pravica do brezplačne pravne pomoči in varstva - pravica do sindikalne pomoči v primeru večje nesreče člana ZSS ah njegove družine, v primeru bolezni ali ko za pomoč zaprosi - pravica, da zahteva pomoč organizacij in organov sindikata, kadar so kršene njegove samoupravne, človečanske in državljanske pravice - pravica, da ga sindikat zaščiti pri uveljavljanju pravice do dela in pravice iz dela Dmba: Povprečni osebni dohodek na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije v obdobju od decembra 89 do maja 90 (podatek je potreben za uveljavitev Zakona o izplačilih osebnih dohodkov, sredstev za skupno porabo in sredstev za prehrano delavcev med delom - Uradni list SFRJ, 37/90) znaša 4.462 v središču pozornosti Ljubljana, 24. avgusta 1990 Delavska enotnost 3 O gibanjih osebnih dohodkov Administriranje ne daje sadov Čeprav je znano, da je strošek stabilizacije predvsem na plečih delavcev (tehnološki, ekonomski presežki, realni padec osebnih dohodkov), so zelo možna razmišljanja o nadaljnjih omejitvah osebnih dohodkov. Kje je meja teh omejitev? Sedanji ZIS-ov stabilizacijski program žanje rezultate. Vendar je treba vsako vlado pustiti, da dela, obenem pa jo je treba kontrolirati in zahtevati odgovornost za posledice njenih predlogov in rešitev. O nekaterih slabostih sedanjega stabilizacijskega programa ne kaže ponavljati besed (tečajna politika). Zdi se mi, da premalo razpravljamo o učinkih davčne politike, ki je po mojem prepričanju večja, rakasta rana gospodarskega sistema, kot to govorimo za plače. Za te ugotavljamo, da so previsoke, čeprav plače v agregatu potrošnje niso edine. Toliko različnih davkov predpisujemo, da se tudi strokovnjaki s tega področja težko znajdejo. Ob tem naj opozorimo, da se intervencije v gospodarstvu opravičujejo s povečevanjem proračuna, ki realno raste (osebni dohodki pa realno padajo za 30 odstotkov), namesto da bi sredstva za intervencije v gospodarstvu pridobivali z zmanjšanjem drugih oblik porabe v proračunu. Najnovejša gibanja osebnih dohodkov kažejo tile podatki: OSEBNI DOHODKI - JUNIJ 1990 St. rasti v % Din Nomi- Realni nalni OD OD I-VI 90 VI 90 VI 90 VI 89 V 90/VI 89 Skupaj 4.960 5.455 925,4 ■29,7 Gospodarstvo 4.715 5.183 914,3 ■30,5 Negospodarstvo 6.166 6.783 966,5 ■26,9 Po posameznih dejavnostih pa je stanje takšno: Zneski Indeksi VI 90 VI 90 I-VI 90 V 90 VI 90 I-VI 90 V 90 VI 89 I-VI 89 SKUPAJ 5376 5455 4960 101.5 1025.4 1664.4 GOSPODARSTVO 5099 5183 4715 101.6 1014.3 1631.5 NEGOSPODARSTVO 6735 6783 6166 100.7 1066.5 1802.9 Industrija in rudarstvo 4738 4787 4409 101.0 987.0 1586.0 Kmetijstvo in ribištvo 5514 5703 4895 103.4 1163.9 1723.6 Gozdarstvo 5714 5593 5157 97.9 1004.1 1616.6 Vodno gospodarstvo 5422 5161 4851 95.2 1093.4 1851.5 Gradbeništvo 4513 4029 4058 89.3 875.9 1566.8 Promet in zveze 6204 6105 5725 98.4 984.7 1750.8 Trgovina 5537 5812 5165 105,0 1066.4 1693.4 Gostinstvo in turizem 4755 4894 4302 102.9 1068.6 1642.0 Obrt in osebne storitve 4976 5021 4561 100.9 1004.2 1600.4 Stanovanj.-kom. dej. 5247 5361 4816 102.2 1000.2 1655.0 Finance in dr. posl. štor. 7270 7750 6779 106.6 1151.6 1765.4 Izobraževanje in kult. 6873 7037 6295 102.4 1061.4 1808.9 Zdravstvo in soc. varst. 6445 6371 5836 98.9 1089.1 1858.6 Družbene org. in skup. 7031 7119 6570 101.3 1037.8 1719.9 Zato nas presenečajo ugotovitve, da so že sedaj v povprečju nizki osebni dohodki previsoki in da jih je treba znižati. Taka politika ne pelje v razvoj, pelje samo v poglabljanje socialnih napetosti in bitko za preživetje. V državi nikoli niso imeli posluha za vzpostavitev ekonomskih kriterijev osebnih dohodkov. Mnoge sindikalne aktivnosti so bile z administrativnimi ukrepi z močjo oblasti in ne argumentov zavržene. Praksa pa je pokazala, da je sindikat v večini primerov imel prav. Spomnimo se samo sporazumov dejavnosti, ki bi omogočali samostojnost podjetij pri plačah in njihovi neposredni povezavi z rezultati gospodarjenja (je kaj drugače v kapitalizmu?). Osebno sem se zavzemal za uveljavitev in določitev vrednosti enote enostavnega dela - cena delovne sile. V sobotni prilogi Dela 20. 12. 1986 sem med drugim zapisal: »Ta planski kazalec pove, katera proizvodnja je družbeno koristna, katera pa nakazuje potrebe po prestrukturiranju.« Če bi to pot pri osebnih dohodkih nadaljevali, bi bila sedanja situacija ugodnejša. Dejstvo pa je, da so osebni dohodki kljub vsem administrativnim posegom, celo s podpisi plačilnih list za posamezne dejavnosti od ustreznih republiških organov, sedaj neustrezni. Administriranje je vselej legaliziralo obstoječe stanje, kar je nenormalne in nerazumljive razlike v OD še povečevalo. Zato se zavzemamo za oblikovanje plač po kolektivnih pogodbah. Nasprotniki kolektivnih pogodb tudi v različnih oblikah sindikalnega organiziranja žal ne ponujajo ničesar. Zanje je pomembnejši prestiž, kaj je kdo pripravil in predlagal, kot pa resnična zaščita delavcev. Prav tako se v obdobju, dokler trg resnično ne bo zaživel, zavzemamo za različne stopnje obremenjevanja osebnih dohodkov. To ni naša iznajdba, to je v svetu znano. Namesto da se zgražamo o včasih objavljeni informaciji o višini izplačanega osebnega dohodka, raje uveljavimo ekonomska merila za ekonomske kategorije. Če se za to vsebino odločimo in jo sprejmemo kot načelo, potem je vse drugo stvar tehnike in ustreznega preračuna. Ta model lahko obrazložimo s temle primerom: Za mesečne osebne dohodke do 3.000 din na delavca naj bi prispevke in davke zmanjšali za 10 odstotkov (neto znesek se poveča za zmanjšane prispevke), za osebne dohodke od 3.000 do 6.000 din bi ostali v veljavi povprečni prispevki, za osebne dohodke nad 6.000 din pa bi uvedli stopnjevanje prispevkov. S tem bi se ne le uveljavila pravičnost delitve, temveč bi del tako zbranih sredstev lahko namenili v prepotrebne socialne sklade. Verjetno bo ta ideja sprožila mnogo očitkov zaradi uravnilovke. Vendar rezultati gospodarjenja in razmerje v plačah v nekaterih podjetjih (glede na zahodnoevropska merila, na katera se pri pravicah radi sklicujemo, obveznosti pa puščamo drugim) nimajo opravičila. Če bolnika stalno zdravimo z enakim zdravilom in postane nanj alergičen, moramo uporabiti drugo zdravilo, sicer se mu bo stanje poslabšalo in bo celo doživel kolaps. Brane Mišič Srtiske igre z Jugoslavijo Spraševali so me, kdo je kriv za to, kar se dogaja v kninski krajini: Hrvati ali Srbi, Tudman ali Miloševič? Zgodovinsko gledano je odgovor jasen: niti eni niti drugi, temveč Turki, ki so svojčas povzročali beg Srbov iz Srbije, in Habsburžani, ki so kot takratno hrvatsko »vrhovni-štvo« Srbom dovolili naselitev na tem prostoru - uporabljajoč jih za svoje državno-politične oziroma vojaško-brambne načrte. To je seveda neresen odgovor. Toda tudi dogajanje v tem delu Hrvatske (če hočete - Jugoslavije!) je dokaz, da Jugoslovani z lastno zgodovinsko dediščino ne znajo živeti. Hlapčujejo ji na najbolj iracionalen način, spričo katerega postajajo zmeraj bolj ujetniki preteklosti in zaostalosti, namesto da bi postajali lastniki prihodnosti, če se izrazim nekoliko poetično. Navsezadnje smo v določenem smislu žrtve takšne iracionalnosti tudi Slovenci. Namesto da bi se, pluralistično preurejeni in osvobojeni, kosali v tem, kdo bo našel zanesljivejše napotke za hiter, sodoben, human in demokratičen »skok« v prihodnost, se raje kosamo v tem, kdo bo izbrskal bolj krvavo zgodovinsko rano in drugega »potopil« v krivdo zanjo. Kakšno osupljivo pomanjkanje duha in političnega občutka! Če se povrnemo k šaljivemu tonu, bi lahko rekli, da mora Srbija res napovedati vojno Turkom. Zdi se, da vse njihove tegobe izvirajo iz turškega imperialnega obdobja. Najprej Kosovo, sedaj Hrvatska. Vendar, ali se ne zdi, da so Srbi oziroma njihovi sodobni im-peratorski arhitekti v tem primeru stvari pomešali? Resnici na ljubo lahko Srbi kadarkoli rečejo, da so kosovski Albanci pač žalosten stranski proizvod zgodovine. Nihče jih ni prosil, naj pridejo živet na Kosovo in Metohijo. Ker pa so se tako odločili, seveda v igri zgodovinskih okoliščin, morajo za to danes plačevati ceno, ki se kaže (bojda!) v tem, da so tam manjšina, ki se mora soočiti z voljo srbske večine v Srbiji. Pustimo ob strani, če se strinjamo s takšno logiko. Vendar - to je srbska logika. In prav primer kninske krajine kaže, kako srbsko demagoško vodstvo za enake oziroma zelo po- dobne praktične primere uporablja različno logiko. S hr-vatskega gledišča tudi Srbov ni nihče vabil na Hrvatsko. Njihov prihod tja je bil prav tako rezultat zgodovinskih okoliščin. In po zgornji (srbski) logiki se pač morajo sprijazniti s tem, da so tam manjšine in morajo temu dejstvu plačati ceno s tem, da so se prisiljeni soočiti z voljo in odločitvami hrvatske večine na Hrvatskem. Žalostna resnica je, da manjšine v vsaki državni skupnosti praviloma potegnejo krajši konec. Nisem toliko pameten, da bi videl (tu in zdaj!) zdravilo proti tej žalostni okoliščini. Vendar verjamem, da je možno vpliv te negativne okoliščine postopno zmanjševati in odpravljati le s kar največjim vlaganjem moči sleherne družbe v napredek in razvoj ter v krepitev sodelovanja in vzajemnega sožitja. Po tej poti postajajo nacionalna obeležja, ki sicer v kriznih razmerah narode Slovenska vlada se je končno le zganila: odstavila je neodločnega v. d. predsednika poslovodnega odbora Elana Vinka Bogataja in za novega direktorja tega podjetja v razsulu imenovala tridesetletnega Petra Lampiča. Svojo denarno pomoč je pogojila prav s tem imenovanjem. In začel se je trušč. Svetovna senzacija na Slovenskem. Tradicionalna in kljub demokraciji še vedno rdeče konzervativna Slovenija se zgraža. Reference neznanega Petra Lampiča se ji zde piškavega oreha vredne. Kritiki mu očitajo prav vse, od mladosti, dosedanje nezaposlenosti do pomanjkanja formalne izobrazbe. Vlada je seveda že vnaprej kriva, ker je »boljševistična«, ker izvaja nasilje nad samoupravljanjem, ker... Zanimivo pa je, da se ob vsem tem nihče ne spomni hvalevrednega dejstva, da je po večmesečni agoniji in popolni brezizhodnosti končno le nekdo (in v tem primeru gotovo najbolj poklican za rešitev Elana) storil nekaj konkretnega za kar bo seveda nosil tudi vso pogosto ločujejo in stopnjujejo razmerje med večino in manjšino, vse manj pomembna. Nobenega dvoma ni, da je tudi Tudmanova zasnova politike in oblasti v mnogočem nacionalistično zaznamovana. A tudi to je - ne glede na politične razlage - proizvod zgodovinskih okoliščin. Gledano v smislu nepopravljive zgodovinske objektivnosti, ima na Hrvatskem prav v prvi vrsti hrvatska večina. V času komunistične oblasti so pri nas skušali to objektivnost premagati s sicer dobronamernimi idealnimi konstrukti, kot je bilo bratstvo in enotnost. Današnje srbsko vodstvo bo pač moralo dojeti, da je ta idealni konstrukt mrtev. »Nadomesti« ga lahko le prej omenjena skrb za gmotni in duhovni napredek in preseganje zgodovinskih ločnic z realnimi pojmovanji in odnosi. Verjamem, da se lahko srbski element na Hrvatskem afir- odgovomost. Če prej ne, vsaj na naslednjih volitvah. In Peter Lampič? Pregovor pravi, da je mladost norost, da skače tam, kjer je most. Elana ni na nobenem mostu več, zatorej ta pregovor v tem primeru ni uporaben, je pa res, da bo Lampič prav zaradi tega prisiljen skakati. Njegova mladost je torej prej prednost kot pomanjkljivost. In dosedanja nezaposlenost? Mislim, da bomo, če seveda hočemo kaj narediti iz tega našega gospodarstva, slej ko prej vsi tako »nezaposleni«, kot je bil doslej Lampič. Kaj pa formalna izobrazba? V formalnem pogledu je to res šibka stran novega direktorja, toda v tem istem formalnem pogledu se moramo vprašati, kaj naj danes Slovenija počne s številnimi formalno izobraženimi ljudmi, ki so si to izobrazbo pridobili v dobi famoznega usmerjenega izobraževanja. Zame je torej Lampič le nepopisan list, človek, ki je tako ali drugače dobil priložnost, da se izkaže. Ocenjeval ga bom šele po mira le tedaj, če bodo tudi Srbi priznavali hrvatsko politično realnost (Tudmanovo oblast) in namesto »vojnih pohodov« proti tej realnosti razvijali s Hrvatsko vsestransko in intenzivno sodelovanje. V tem primeru utegne tudi kninska krajina (oziroma srbski živelj na Hrvatskem) hitreje gmotno in duhovno napredovati. Pri tem me seveda ne moti sama ambicija, da bi se na referendumu prešteli. Moti pa namen tega preštevanja in način, kako ga skušajo izsiliti. To dvoje daje — žal - prav Hrvatom, in če Srbi tega ne bodo dojeli, bodo morali iskati izhod iz svoje zgodovin-sko-politične slepote na kakšnem tretjem koncu. Ni pa dvoma, da se hudo nevarno igrajo z Jugoslavijo. In tu je še en primer njihove kratkovidnosti, saj vendar ves čas dopovedujejo, da so prav oni steber Jugoslavije. tem, kako jo bo izkoristil. Jasno pa mi je že sedaj, da novi časi zahtevajo nove ljudi. Pa vlada? Doslej smo ji očitali neodločnost pri reševanju gospodarskih zagat. Če ne bi za Elan nič storila, bi jo-bili pripravljeni linčati. Zdaj, ko je nekaj vendarle storila, spet ni prav. Očitajo ji, da je ukinila samoupravljanje v Elanu. Hvala bogu, kajti Elan ne bi nikoli padel tako nizko, če ne bi bilo prav samoupravljanja, družbene lastnine in vseh drugih kar-deljevsko utopičnih neumnnosti. Vas takšno seciranje vlade ne spominja na znano reklo: čim slabše, tem bolje za nas? Se spomnite, kdo ga je izrekel in kaj je nastalo iz tega? Namesto vseh teh zablod bi raje dejal: Slovenija potrebuje Elan in Slovenci bi morali novi vladi z vsemi močmi priskočiti na pomoč, da bi ga ohranila pri življenju. Kritizirajmo jo šele potem, ko bomo videli, da nas njeno ravnanje vodi stran od tega cilja. Za zdaj tega ne more še nihče reči. Ivo Kuljaj Martin Ivanič Držimo palec za Elan in Lampiča V zdravslvu ho počilo Napovedi, da grozi slovenskemu zdravstvu letos jeseni popoln finančni zlom, se vse bolj uresničujejo, če vlada ne bo pravi čas postregla z učinkovitimi ukrepi. Grozi, da bo marsikje v zdravstvu počilo še pred 12-urno splošno stavko, ki je napovedana za deseti september, in to predvsem ob izplačilnih dnevih, ko bodo tanjše kuverte. Iz posameznih zdravstvenih organizacij dobesedno dežujejo alarmantne novice o rdečih številkah v prvem polletju, o omenjitvenih ukrepih, s katerimi ukinjajo regresiranje prehrane, zmanjšujejo dodatek za izmenično delo, odpuščajo zaposlene, znižujejo stroške prehrane za paciente in podobno, da bi zboljšali poslovanje, a vse zaman. Po podtkih poslovne skupnosti za zdravstvo Slovenije so imele zdravstvene organizacije v prvih šestih mesecih plačanih le 58 odstotkov izstavljenih računov, za osemmesečno poslovanje pa napovedujejo še bolj črno sliko. Vzrok za takšne rezultate v zdajšnjem sistemu zdravstvenega varstva so podcenjena izhodišča za izračun vrednosti programov zdravstva že v letu 1989, na čemer so temeljile decembrske cene, ki pa se na osnovi sprejete bilance sredstev še znižujejo. Statistični podatki o rasti cen pa kažejo, da so bila takšna izhodišča neustrezna. Zdravstvene organizacije svojih stroškov poslovanja nikakor ne morejo znižati toliko, da bi sredstva, ki so predvidena za zdravstvo z republiško bilanco, zadoščala za izvajanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva v letu 1990. Ocenjujejo, da bo zmanjkalo denarja za zadnja dva do tri mesece v letošnjem letu. Skratka, nezadovoljni so izvajalci, ki so dobili za 30 odstotkov manj sredstev, pa tudi pacienti, ki morajo zaradi višjih doplačil za zdravstvene storitve še globlje seči v žep. Za nameček pa je republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo te dni poslal nekaterim zdravstvenim ustanovam dopis, na temelju katerega morajo zmanjšati osebne dohodke za 20 ali več odstotkov, ker niso podpisale pogodbe z republiško upravo za zdravstvo ali pa so presegle določene okvire porabe. Pogodbe pa niso podpisali zato, ker le-ta v nobenem primeru ne'more pokriti niti materialnih stroškov niti zagotoviti izplačila osebnih dohodkov. Tudi v RO sindikata zdravstva in 'socialnega varstva (svobodni sindikati) so proti podpisovanju takšnih pogodb. Na vlado letijo očitki, da je znižala sredstva za zdravstvo, ni pa povedala, kako preživeti z zmanjšanim kupčkom denarja. Od sekretariata za zdravstvo še vedno ni ne duha ne sluha. Tudi na pobude sindikata sploh ne odgovarjajo in so se enostavno naredili »slepe in gluhe«, kot nam je te dni v razgovoru dejala dr. Klara Mihelič iz ljubljanskega zdravstvene doma. Res je sicer, da ima zdravstvo velike notranje rezerve, kadrovske in organizacijske, da sisovska navlaka še vedno vedri in pblači po zdravstvenih ustanovah, vendar o tem govorimo že kopico let, ukrepov, ki bi to stanje izboljšali, pa še vedno ni od nikoder, tudi po stotih dnevih vladavine nove vlade ne. Le kdo si ho po zdravstvenih delovnih organizacijah sam žagal vejo, na kateri sedi? Tutti z zategovanjem finančne zanke ne bo moč tega doseči, ’ ampak le z jasnim programom "delovanja in organiziranja zdravstvenega varstva. Ta hip pa bo treba čimprej poiskati možnosti, kako zagotoviti dodatna sredstva za zdravstvo za letošnje leto, pa tudi sredstva za plačilo neporavnanih obveznosti do zdravstvenih organizacij iz preteklih let, sicer se bo težko izogniti napovedanemu finančnemu zlomu v zdravstvu, ki ima lahko nepredvidljive posledice. Marija Frančeškin 4 Delavska enotnost Ljubljana, 24. avgusta 1990 zveza sindikatov Rajko Lesjak o razlogih za splošno stavko delavcev Ne gre za politični, temveč za socialni konflikt V sindikatih ne moremo pristati na to, da bi se vse zagate zavoženega gospodarstva in razvojni problemi razreševali samo na ramenih delavstva. Predvsem zato ne, ker delavci za neugodno gospodarsko strukturo, tehnološko zaostalost, programsko brezperspektivnost velikega števila podjetij niso krivi sami. Kriza prav tako ne sme in ne more biti izgovor za ukinitev vseh pravic delavcev. Če se že zgledujemo po Evropi, se zgledujmo še po evropski delavski zakonodaji. Sindikati smo si priborili pravico, da sodelujemo pri odločanju o pravicah in obveznosti delavcev. Ne bomo se zadovoljili z manjšimi pravicami, kot jih imajo delavci razvitih sosednjih držav. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne verjamemo, da je mogoče uspeti brez delavcev. Ne verjamemo, da je mogoče uspeti, ne da bi upoštevali motive, ustvarjalnost, znanje, delo in osebno dostojanstvo vsakega delavca in delavke. Gmotni, socialni in pravni položaj delavcev se nenehno poslabšuje. Po zadnjih podatkih več kot polovica slovenskih družin komaj preživi od prvega do zadnjega v mesecu, 20 odstotkov družin pa »živi« pod ekstistenčnim minimumom. Ob številnih stečajih in »presežnih delavcih« iz meseca v mesec narašča število brezposelnih; zaradi rasti življenjskih stroškov pada kupna moč delavcev; ob administrativnem omejevanju osebnih dohodkov sredstva več ne zadoščajo za kritje osnovnih življenjskih potreb, stroškov bivanja in drugih izdatkov za normalno življenje; izgube, nelikvidnost in podobni pojavi pa že onemogočajo redna izplačila osebnih dohodkov. Programske usmeritve izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije ne namenjajo ustrezne pozornosti gmotnemu in socialnemu položaju delavca. Tega ni mogoče razumeti drugače, kot da si vlada predstavlja, da je mogoče nov gospodarski sistem in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva graditi zgolj na poslušnem, discipliniranem in ustrahovanem delavcu. Zaradi sedanjih kritičnih gospodarskih razmer in negotovega položaja delavca smo na Svetu ZSSS v skladu z našimi programskimi dokumenti in na podlagi zahtev delavcev in članstva - po večkratnih brezuspešnih opozorilih, zahtevah in pogovorih s predstavniki izvršnega sveta in skupščine Republike Slovenije - za 10. september 1990 napovedali splošno stavko delavcev v Sloveniji, če se izvršni svet skupščine Republike Slovenije ne bo pravočasno odzval na sedem zahtev, ki jih v imenu svojega članstva in v korist vseh delavcev v Sloveniji postavlja Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Svoje specifične zahteve so pred pristojne organe in institucije postavili tudi posamezni sindikati dejavnosti. Napoved splošne stavke ni vnaprejšnje nasprotovanje novi slovenski oblasti, ki je ne krivimo za nastalo krizo slovenskega gospodarstva, temveč je izraz odločenosti ZSSS, da v skladu s svojimi programskimi usmeritvami ter zahtevami delavcev in članstva ustrezno ravna za njihovo uresničevanje. Gre torej za to, da želimo biti na tistih področjih, ki zadevajo delavce, sooblikovalec politike in partner. Izvršni svet skupščine Republike Slovenije pa bi z reševanjem problematike, zajete v sedmih zahtevah ZSSS, odprl pomembne sistemske možnosti za izboljšanje gmotnega in socialnega položaja ter varnosti delavcev v Sloveniji. V sindikatih smo že nekaj zadnjih let, torej še v času enopartijske oblasti, zmanjševali vpetost naše organizacije v stroge normativne okvire. Bili smo med pobudniki sprememb takratnih družbenih odnosov in tvorni soobliko- hodkov, nikakor ni v nasprotju z obligacijskim delom SKP, v katerem je opredeljeno (43. člen SKP), da si morajo stranke kolektivne pogodbe z vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za njeno pravilno izvajanje. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije si prizadeva ravno za njihovo uveljavljanje in to zahteva, zato zavračamo obtožbe tistih, ki nam očitajo kršenje socialnega miru, sami pa nimajo ničesar skupnega z delavstvom, temveč izvajajo zgolj politiko svojih strank. Uresničevanje kolektivnih pogodb pomeni, da so ustvarjeni pogoji za socialni mir. Prav tako ni dobro »klicati« zakona o sindikatih, za katerega se zavzema predsednik Neodvisnosti, poslanec gospod France Tomšič, saj je to v nasprotju z mednarodno konvencijo in gre za posege države oziroma Republika Slovenija REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA DELO Štev.: 141-02/90 Datum: 16/8-1990 Na podlagi tretjega odstavka 87. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 4. člena navodila o registraciji kolektivnih pogodb (Uradni list RS, št. 30/90), izdaja republiška sekretarka za delo SKLEP o registraciji kolektivne pogodbe Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, sklenjena 27. julija 1990, se registrira. Pogodba je vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 16. 8. 1990 pod zap. št. 1 in št. spisa 141-02/90. Obrazložitev: Splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sta sklenili Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije ter jo podpisali dne 27. julija 1990. To pogodbo je v dogovoru z Gospodarsko zbornico Slovenije predložila v registracijo Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije z dopisom št. 11-02/90-1 dne 31. 7. 1990. Kolektivna pogodba je bila sklenjena v skladu s podlagami, določenimi v prvem odstavku 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) Glede na to, da so bili izpolnjeni vsi predpisani pogoji za registracijo, je bila kolektivna pogodba registrirana in vpisana v register, kot je določeno v izreku tega sklepa. Jožica PUHAR REPUBLIŠKA SEKRETARKA valci demokratizacijskega procesa. S podpisom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo dne 27. julija 1990 in njeno registracijo (sklep Republiškega sekretariata za delo z dne 16. 8. 1990) (objavljamo v okvirju) smo se bistveno približali usklajevanju interesov kapitala in dela v tržnih pogojih gospodarjenja ter uveljavljanju vloge in položaja sindikatov pri tem. Minimalni standardi v splošni kolektivni pogodbi so za nas začetna podlaga za pogajanja na ravni republike za dejavnosti (panožne kolektivne pogodbe), podjetja in individualno raven, po načelu »za pošteno delo - poštene plače«! Pri tem bomo izhajali iz splošno priznanega načela, da kolektivne pogodbe nižje ravni lahko določajo le višjo raven pravic. Naša prva zahteva izvršnemu svetu in skupščini Republike Slovenije, da morata zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb brez zakonskih omejitev izplačil osebnih do- oblasti v organizacijsko in akcijsko svobodo sindikata. Usklajevanje interesov kapitala, dela in države, ko gre za nasprotujoče si interese, je vselej težko in tudi nepredvidljivo. Naša politika je zato enakopravno pogajanje in socialno partnerstvo med sindikati, državo in predstavniki delodajalcev, ne pa konflikt zaradi konflikta. Pritiska in stavke pa se bomo poslužili vselej takrat, ko bo šlo za temeljne pravice delavcev - kadar nas ne bodo upoštevali. Politika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je, da bi vsak delavec imel možnosti s svojim delom in znanjem zaslužiti pošteno plačo in ustvariti dobiček, ki bo njemu in vsem delavcem omogočal človeka vredno in dostojno življenje. . Tudi podpredsednik slovenske vlade gospod dr. Jože Mencinger pravi: »Po moje bi bila najvažnejša pridobitev, da bi delo spet postalo cenjeno. Delo je namreč ob vsem sklicevanju na delavski razred najmanj cenjeno prav v soci- alističnih deželah.« Zavzemanje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za varstvo in uresničevanje interesov delavk in delavcev, kamor sodijo tudi sedanje zahteve, postavljene izvršnemu svetu in skupščini Republike Slovenije, zato ne pomeni nikakršne populistične politike, še manj pa oviro družbenim reformam. Prav nasprotno, to je naš prispevek k industrijski demokraciji, pravni državi, spoštovanju človekovih pravic in demokraciji v družbi. Naj sklenem: Očitno nekateri menijo, da je treba stavko tako spolitizirati, da se bo zameglila njena socialna ost oziroma njeni klasični socialni cilji in zahteve delavcev ob stavki. Veliko sprenevedanje in izmikanje nekaterih je prav v tem, da nočejo in ne želijo spregledati, da gre v resnici za socialni konflikt, ki pa lahko ob »dialogu« gluhih in slepih prerase v politični konflikt. Srečko Čater, predsednik ROS delavcev kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije Slovenije o »tekočih zadevah« in bodočih nalogah sindikata Panožna pogodba kot katekizem Srečko Čater, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije Slovenije, je v torek prišel z dopusta, videl in... No, zmagal še ni, je bil pa nadvse zadovoljen z rezultati seje njihove komisije za pripravo panožne kolektivne pogodbe. »Neverjetno, koliko konstruktivnih pripomb se je v tem času nabralo na njen osnutek,« si je z nasmehom mel roke, »zato lahko mimo zatrdim, da bomo položaj naših delavcev zdaj še kakovostnejše opredelili.« Kako? »Panožna pogodba bo urejevala status in ekonomski položaj našega delavca, ki je zavoljo svoje ,specifike’ v primerjavi z drugimi dejavnostmi bil in je še v podrejenem položaju,« nadaljuje Čater. »Zato velja naša pozornost predvsem izravnavi teh razlik. Ali drugače rečeno: izenačiti hočemo pravice iz dela na osnovi doseženih rezultatov dela in našega deleža v gospodarstvu Republike Slovenije. Kolektivno pogodbo so skušali napisati na kožo vsem svojim 28.000 članom (»tolikšna številčnost pomeni veliko zaupanje našemu sindikatu in je rezultat minulega dela«), torej tudi veterinarjem, ki pa naj bi bili po novi zakonodaji kot dejavnost posebnega družbenega pomena uvrščeni med organizacije negospodarskih dejavnosti, te pa bodo sklepale posebne kolektivne pogodbe. Dokler pa zakona ne bo, bo zanje veljala ta, njihova kolektivna pogodba. »Sindikat se bori za pravice iz dela. Zato bo naša kolektivna pogodba nekakšen katakizem, v katerem bo pisalo vse, kar bo treba potem spoštovati.« Čater je prepričan, da bodo s panožno kolektivno pogodbo upravičili izkazano zaupanje svojega članstva. »Pa ne samo našega - svobodnega’, temveč tudi onega, - .neodvisnega’,« zatrjuje, čeprav o tem še nima mnenj. »Neodvisnosti sem osebno poslal vabilo k sodelovanju. V njem sem prosil Tomšiča, naj v komisijo delegira svoje strokovnjake z agroživilskega področja, vendar doslej - po dobrem mesecu dni - odgovora še nisem prejel. No, Tomšič bo »Popolnoma odgovorno trdim, da me v času mandata pri opravljanju funkcije ni nikoli oviral noben član predsedstva - ne starega ne novega« pravi Srečko Čater. »Zato sem prepričan, da je sklicevanje na nesposobnost republiškega sindikalnega vrha bolj odsev nesposobnosti tistih, ki tako govorijo, kot pa odsev resničnega stanja.« čistopis dobil, seveda z novim pripisom, naj se vendar odzove na našo prošnjo, ker si pri sklepanju panožne kolektivne pogodbe ne mislimo lastiti nobene ekskluzivne pravice.« In česa se bo sindikat delavcev kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije Slovenije lotil potem, ko bo panožna kolektivna pogodba podpisana? »S spremenjeno zakonodajo in z ukrepi vračanja lastnine je materialni položaj pretežnega dela delavcev naše dejavnosti zelo negotov,« nadaljuje Čater. »Zato bomo zahtevali, da nam - kot predstavnikom 13.000 delavcev v neposredni kmetijski proizvodnji - pristojni omogočijo aktivno vlogo pri snovanju načrtovanih sprememb na področju kmetijske politike. V ta namen se bomo poslužili vseh metod sindikalnega boja - vključno z opozorilnim shodom pred skupščino Republike Slovenije v času njenega zasedanja. Da ne bo pomote: ne nasprotujemo nujnim spremembam agrarne organiziranosti, zahtevamo pa modro razreševanje socialnega položaja naših delavcev, ki so v preteklosti skladno s sprejeto poli- »Boli me nenehno ponavljanje, da je naš sindikat ,rdeč’,« je ogorčen Srečko Čater. »Poglejte, jaz sem vstopil v zvezo komunistov leta 1968, vendar sem po 136 dneh članstva izstopil iz njenih vrst, ker v neki zadevi glede štipendij nisem hotel postati .kompromisar’. Zato so me dva dni .peglali’ v zaporih na Povšetovi v Ljubljani, nato tri dni v celjskem Starem piskru, za sedem let so mi vzeli potni list... Ves ta čas sem delel v sindikatu in bil - čeprav nekomunist - izvoljen na zelo pomembne funkcije v ZS. Mislim, da je to dovolj zgovoren dokaz, da sindikat le ni bil tako odvisen od ZK, kot se sliši ali bere...« tiko pošteno opravljali svoje delo in za storjene krivice pri razlastitvah ne nosijo nobene krivde.« Kako pomembno je »vriniti« svojega človeka k snovalcem nove agrarne politike, pove že dejstvo, da zdaj držijo (skoraj) vse niti v svojih rokah predstavniki Kmečke zveze Slovenije.. . »Tretja bistvena in nadvse zahtevna naloga, ki se je moramo nemudoma lotiti, pa je nedvomno izobraževanje sindikalnih zaupnikov. V novih pogojih gospodarjenja je to nujnost, ki pa se je sindikati v teh reorganizacijskih težnjah premalo zavedajo. Da ne rečemo - zanemarjajo,« nadaljuje Čater. »Hitro spreminjajoča se zakonodaja, številni interventni zakoni in nedorečenost na področju pravic iz dela terjajo razgledanega in dobro informiranega, predvsem pa strokovno podkovanega sindikalnega aktivista. Ne bom pretiraval, če rečem, da bo moral zaupnik po novem igrati vlogo, kakršno je doslej opravljal družbeni pravobranilec samoupravljanja!« Čater je natrosil še vrsto razmišljanj, ki so gotovo dobronamerna in koristna za organizacijo. Denimo, da je treba nesoglasja čimprej premostiti v korist tistih, za katerih predstavnike se radi razglašajo tako eni kot drugi; da se je treba posluževati našega glasila, če nočemo biti »zbegano« informirani, itd. Nenazadnje - ali pa predvsem - pa je za normalno delovanje sindikata nujno uvesti strogo finančno disciplino. Damjan Križnik zveza sindikatov Ljubljana, 24. avgusta 1990 Delavska enotnost 5 Izjava sindikatov v zvezi s kninskimi dogodki Stavka ja, vendar ne na račun gostov Ceha za »kninsko vstajo« bo znana šele čez čas. V bistvu šele takrat, ko bomo vedeli, koliko turistov je na vrat na nos zapustilo Jugoslavijo sredi turistične sezone in koliko tujih gostov nikoli več ne bo prestopilo praga naše politično izrazito nestabilne države. Račun za norčije nacionalistov bo vsekakor velik, še najbolj pa bo prizadel naše turistično gospodarstvo. V zvezi s tem sta Samostojni sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu Hrvatske in Svobodni sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu Slovenije sprejela naslednjo izjavo: V skupni zaskrbljenosti zaradi neljubih dogodkov v Kninski krajini smo še posebej zaskrbljeni spričo nepredvidljivih posledic, ki jih bodo ti dogodki imeli v turistični panogi in bodo vplivali na gmotni položaj zaposlenih v njej, ne le v tej sezoni, marveč tudi v prihodnjih turističnih sezonah. Leto evropskega turizma je v Hrvatski doživelo svoj mračen konec na najbolj okruten način. Skupna prizadevanja zaposlenih v turizmu Hrvatske in Slovenije, da bi v že tako težkih gospodarskih razmerah napravili kar največ, bodo uničena z negativnimi učinki politične destabilizacije. Prizadevamo si za mirno sožitje, strpnost, razumnost ter za civilizirane in človečanske odnose med ljudmi, na čemer turizem gradi svojo prihodnost. Ne glede na nacionalistične izbruhe sredi turistične sezone, ki bodo pokazali svoje prave zobe šele čez čas, pa so naši gostinski in turistični delavci že tako ali tako v dokaj nezavidljivem položaju. Izkupiček od sezone ne bo tak, kot naj bi bil, če bi bilo pri nas vse v mejah normalnega, pa tudi drugače se tej dejavnosti ne piše veliko dobrega. Dajatve so previsoke in onemogočajo dovolj ostanka dohodka za prepotrebne naložbe. »Z zmanjšanjem davka na promet s pijačami nismo kaj dosti pridobili,« ugotavlja Mihajlo Zver, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. »Pri litru vina, na primer, gre za spremembo v vrednosti 20 ali 30 par. To pa je tako malo, da se mnogi sploh niso odločili za spreminjanje cenikov...« - Podpirate napovedano stavko? »Glede na dosedanje izjave, ki jih je zbral naš odbor, bomo splošno stavko seveda podprli. Ker pa smo v primerjavi z drugimi dejavnostmi v nekoliko drugačnem položaju, si bomo prizadevali, da naši gostje ne bodo občutili protesta delavcev. Paziti moramo, da ne bomo jutri še na slabšem, kot smo danes. Čemu bi podpirali to, kar smo dolgo gradili z veliko truda in odpovedovanja. Skratka, stavko bomo podprli, nočemo pa, da bi si zapravili zaupanje pri svojih gostih.« - Na kaj želite v prvi vrsti opozoriti s svojim protestom? »Na to, da so v gospodarstvu potrbne korenite spremembe. Gostinski in turistični delavci ne zahtevamo nikakršnega posebnega položaja, ne potrebujemo tistega, kar nam ne pripada in česar drugi nimajo. Zahtevamo pa normalne pogoje dela. Do teh pa se ne bomo dokopali brez razbremenitev. Povedano z drugimi besedami: od svojih žuljev hočemo tudi nekaj imeti. Dovolj nam je tega, da nam država vse sproti pobere...« - Kako je z včlanjevanjem v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije? »Do 1. avgusta se je v sindikat delavcev gostinstva in turizma včlanilo približno 8.500 delavcev. Ker nekatere večje delovne organizacije še niso napravile tega koraka, računam pa, da ga bodo kmalu, bomo imeli po sedanjih izračunih konec prihodnjega meseca v našem sindikatu od 12 do 13 tisoč delavcev, kar bo okoli 85 odstotkov vseh zaposlenih v gostinstvu in turizmu. - Med tistimi, ki se še niso vključili v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, so tudi gostinski in turistični delavci Obale. Računate, da bodo šli svojo pot? »Sodelavce na Obali smo pozvali, da se v najkrajšem času opredelijo. Odločitev in z njo vred vse posledice so seveda v njihovih rokah. Čas pa bo pokazal, kdo je ravnal bolj modro od drugega in kdo bo imel več od svoje sindikalne organizacije.« Andrej Ulaga Itas Kočevje že ves teden stoji Je stečaj res rešitev? Zgodba se ponavlja! Neizpolnjene obljube vodstva podjetja, zamujanje pri izplačilu osebnih dohodkov in nizka raven le-teh ter pomanjkanje informacij so razlogi, zaradi katerih je večina delavcev kočevskega Itasa v ponedeljek, 20. avgusta nenapovedano ustavila delo. V podjetju, ki se ukvarja predvsem s proizvodnjo tovornih prikolic za tovornjake in težka vozila, so namreč že nekaj časa v zelo težkem položaju. Posledica tega je bil blokiran žiro račun, nizki osebni dohodki, ki sicer v poprečju znašajo okrog 4.000 din, vendar je redni osebni dohodek le 2.000 din, ostalo pa so razni dodatki. Med drugim imajo še vedno tak imenovani inflacijski dodatek, ki smo ga kot našo pogruntavščino uvedli, da bi vsaj malo ublažili padec plač v lanskoletnem inflacijskem navalu cen. Ta je za vse delavce enak (902 dinarja) in za nekatere to pomeni skoraj polovico plače. Zato ogorčenje delavcev ne preseneča in tudi ne njihova odločenost, da skušajo rešiti svoj položaj s stavko. Temu primerne so tudi zahteve, ki jih je postavil stavkovni odbor vodstvu podjetja. Zahtevajo izplačilo osebnih dohodkov za julij do konca delovnega dne, njihovo enkratno povišanje, odstop poslovodnih organov, ugotavljanje odgovornosti vodilnih za nastali položaj, takojšnji predlog oziroma rešitev glede reorganizacije podjetja. Od vseh teh zahtev se je delavcem uresničila le prva, saj so končno le dobili plačilo za prejšnji mesec, vendar v istem znesku, kot je bilo že prej do- ločeno. Seveda je bilo to pričakovano, saj so zakonske omejitve glede izplačevanja višjih osebnih dohodkov, zelo stroge, še posebej, če je podjetje izgubar, kar pa Itas je. Skratka, nezadovoljstvo delavcev je ostalo, zato so se ponovno zbrali. Predsednik stavkovnega odbora Ivan Kapš jim je skušal razložiti, kaj so oziroma česa niso dosegli na pogajanjih, in delavce pozval, naj se vrnejo na delo, medtem pa bo stavkovni odbor nadaljeval pogajanja. Stavkajoči tega predloga niso sprejeli in so čedalje glasneje zahtevali, naj pride mednje tudi direktor podjetja. Ta je le prišel in delavcem razložil, kakšen je položaj v podjetju in kakšne so možnosti, da se rešijo iz tega položaja. Tako je omenil možnost, da bi njihove dolgove pokrila Ljubljanska banka - Gospodarska banka, vendar le pod pogojem, da oni postavijo svoje vodstvo in da delavci začnejo spet delati. Če bi stavkajoči sprejeli te pogoje, bi že konec avgusta v podjetje prišlo novo poslovodstvo, podjetje pa bi se rešilo najhujšega, to je stečaja. Na posledice stečaja je zbrane opozoril tudi sekretar sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Vladimir Bizovičar, prav tako pa jih je spomnil na nekatera stavkovna pravila, ki naj bi se jih držali pri vsaki stavki. Kljub temu pa so nekateri še vedno vztrajali pri uresničitvi vseh zahtev (v tovarni je proti koncu delovnega dne ostalo le še okoli 200 ljudi) in celo glasno zahtevalo stečaj podjetja. Na koncu je zbor delavcev sklenil, da od svojih zahtev ne odstopa in da bodo naslednji dan uveljavljali svoje pravice pred prostori občine Kočevje. To so tudi storili, saj so v sredo ves dopoldan stali pred občino in zahtevali njihovo posredovanje. Žal pa je bil izkupiček tega protesta pičel, saj so jih občinski možje napotili na Ljubljansko banko, ki je njihov upnik in tudi ima denar. Kdo ima prav? Delavci imajo prav, ko zahtevajo za svoje delo tudi ustrezno plačilo in odgovornost vodilnih za nastali položaj. Vprašljivo pa je, ali je pametno zavrniti ponudbo Ljubljanske banke, še posebej, ker je ta pripravljena posredovati z denarjem in s svojimi kadri takoj. Strah zaradi izgube delavskih pravic je tako in tako odveč, saj te ne obstajajo več, podjetje pa bi se tako in tako sčasoma preoblikovalo v delniško-družbo (vsaj novi zakon pravi tako). Res, da bi stečaj in nezaposlenost pomenila vsaj redno (za zdaj!) vsakomesečno izplačilo nadomestila osebnega dohodka in bi bil ponekod ta znesek celo večji od osnovnega dohodka, vendar bi to tudi pomenilo, da bi delavci ostali brez drugih dodatkov, ki so jih do zdaj prejemali. To bi tudi pomenilo, da bi 700 ljudi ostalo na cesti, z malo možnosti, da bi lahko v teh časih našli novo zaposlitev. Še posebej to velja za proizvodne delavce, ki imajo v glavnem nizko ali pa celo neustrezno izobrazbo. Morda bi ravno zaradi tega tako pomembno odločitev, kot je stečaj podjetja, preložili na kasnejši, čas, ko bi bil položaj resnično brezizhoden. Robert Peklaj V Modni konfekciji Jevnica pokajo šivi Grožnje s stečajem Na Hrvaškem ustanavljajo Delavsko banko Sindikalni denar na enem mestu V teh časih so tudi malenkosti in na pogled nepomembne stvari dovolj za prekinitev' dela in stavko, še posebej če odnosi med vodstvom in delavci niso primerni. Tokrat je nezadovoljstvo izbruhnilo med delavkami Modne konfekcije v Jevnici. Razlog za nezadovoljstvo in prekinitev dela je zmanjšanje norme oziroma predvidenega časa za izdelavo športnih hlačk. Po dopisu direktorice Brede Glušič, ki je bil objavljen na oglasni deski, se ta čas zmanjša s prejšnjih 14 na 7 minut. Zraven je bilo pripisano tudi opozorilo, da se bo to upoštevalo že pri izračunu osebnih dohodkov za ta mesec, ki pa se že izteka. To je med delavkami zbudilo ogorčenje, zato so v torek, 21. avgusta začela stavkati in s stavko nadaljevale še v sredo. Zahtevale so pogovor z direktorico in da naj delavski svet pretehta določitev nove norme, in če je potrebno, naj pokličejo neodvisnega strokovnjaka, ki bo ocenil pravo normo. Direktorica se dolgo ni hotela odzvati pozivu, nato pa je le prišla med delavke. Povedala je, da imajo že okrog 20 dni blokiran žiro račun, da so to normo izračunali v nekem drugem podjetju, ker ona ni strokovnjak za to, in če želijo delavke še naprej delati v tem podjetju, morajo takoj prekiniti stavko. Na očitke, zakaj so izvedele o tem šele sedaj, in da njen odnos ni pravilen, pa je užaljeno zagrozila, da bo zaradi tega, ker skupaj ne morejo več delati, predlagala stečaj podjetja. Nato je tudi odšla. Po njenem odhodu pa so bile jezne tudi delavke, saj se, po njihovih besedah, to vedno dogaja takrat, ko želijo razčistiti položaj. Povedale so tudi, da je bila izračunana norma 7 minut in 54 sekund, in to za nedokončan izdelek, medtem ko je bila po samovolji direktorice ta norma še dodatno skrajšana na 7 minut, ampak za popolnoma dokončan izdelek. Njihova tehnologija, ki pa je zelo stara in se tudi neprestano kvari, vzdrževalca pa nimajo, namreč ne omogoča tako hitre izdelave. Zato so bile delavke pripravljene celo plačati tistemu, ki bi mu v tako kratkem času uspelo narediti to, za kar one porabijo 14 minut. Pa ne zato, ker imajo preveč denarja, saj zaslužijo le 2.500 do 3.000 dinarjev na mesec, ampak ker so prepričane, da tako postavljena norma ni uresničljiva, ali pa se direktorica o tem ni bila pripravljena pogovarjati in jih je pustila same. Delavkam so takoj priskočili na pomoč z republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije ter z litijskega občinskega sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Z nihovo pomočjo bo stavkovni odbor skušal doseči svoje zahteve, ki pa se zdijo zaradi nepripravljenosti direktorice za sodelovanje skorajda neuresničljive. Kljub temu pa verjetno direktorica svoje grožnje le ne bo mogla uresničiti, ker je kljub vsej oblasti in moči, ki jo imajo sedaj vodstva podjetij, to podjetje še vedno družbena in ne zasebna last. In če je 44 delavk nezadovoljnih s svojim vodstvom, ga lahko tudi zamenja, ne pa da vodstvo zamenja delavke! Zato bi bilo dobro za vse v Modni konfekciji, da najdejo skupen jezik in dosežejo sporazum, ki bo omogočil preživet j e pod jet j a. Robert Peklaj Med pomembnejšimi sklepi prvega kongresa Zveze samostojnih sindikatov Hrvaške je bil tudi predlog o ustanovitvi sindikalne banke. Ta naj bi začela delovati že takoj po novem letu 1991. Ideja o ustanovitvi denarne ustanove, ki bi obračala in oplajala sindikalni denar, ni nova, saj so bile prve pobude za to dane že pred kongresom. Osnovna želja predlagateljev tega predloga je bila, da bi člani sindikata sami razpolagali s svojim denarjem in imeli pri tem celo korist. Banka - nekateri so predlagali, da bi se imenovala Delavska banka - naj bi skrbela za sindikalno lastnino, denar, sindikalno članarino, opravljala pa bi tudi vsa druga bančna opravila. Bila bi v sestavi Croatia banke, ki deluje kot delniška družba, zato bi morali vsi bo- doči uporabniki njenih storitev postati njeni delničarji. V zameno za to pa bi varčevalci v Delavski banki imeli ugodnejše obresti in boljše pogoje kreditiranja; odlikovala bi se s hitrejšim ter učinkovitejšim poslovanje. Predvsem ugodni kreditni pogoji naj bi bili tisti magnet, ki naj bi privlačil nove varčevalce, in to ne samo člane sindikata in sindikalne organizacije, ampak tudi manjša družbena in zasebna podjetja ter posameznike. Sindikalna organizacija bo z ustanovitvijo banke lažje akumulirala denar na enem mestu, kar bi omogočalo večje in hitrejše obračanje kapitala. Omogočen bi bil lažji pregled nad vloženim denarjem, hkrati pa bi to tudi pomenilo dodatni vir za ustanavljanje sindikalnih skladov za pomoč nezaposlenim, stavkovnih skladov itd. Varčevalci bi prek svojih predstavnikov nadzorovali delovanje banke. V Delavski banki, ki bo sicer delovala po načelih Croatia banke, bodo zaposleni le strokovni bančni delavci, saj bo le tako lahko uspešno poslovala. Zato banka ne bo nudila zatočišča delavcem v sindikalnem aparatu, ki jih je sedaj preveč, na kar nekateri že računajo. Delavska banka bi s svojo ustanovitvijo pomenila začetek sodelovanja z drugimi sindikalnimi bankami po svetu, saj je tam tak način gospodarjenja s sindikalno članarino in drugim denarjem že dolgo v navadi. Če bo ta ideja naslednje leto zaživela, pa bo odvisno od sindikalnega gibanja in zanimanja zanjo! Iz javnosti povzel Robert Peklaj 6 Delavska enotnost Ljubljana, 24. avgusta 1990 gospodarjenje Zgodba Alojza Gazvoda iz Šentjerneja pri Novem mestu je pravzaprav že kar kliše. Je posledica vseh naših zablod in blodenj v minulih 45 letih, s katerimi je komunistični režim na eni strani načrtno uničeval kmeta, na drugi pa postavljal v oltarje graditev okorne socialistične industrije. Mladi ljudje so zapuščali kmetije in se zaposlovali v industriji. Zdaj je prišel čas obračuna. Številke so porazne. V vsej tej godlji pa je najbolj katastrofalno spoznanje, da nimamo niti (trdnega) kmeta niti delavca z zagotovljeno socialno varnostjo. Najbolj žalostno pri tem pa je to, da kljub demokraciji, ki je zavladala v deželi, marsikaj še naprej poteka lepo po starem. Pravica do ustvarjanja, do podjetništva, ki je po eni od deklaracij OZN ena temeljnih človekovih pravic, je marsikje še vedno le pobožna želja. Vse bolj očitno postaja, da se bo nova demokratična oblast še hudičevo potila, preden bo zlomila številne mehanizme pogubne stare prakse. Ko prideš na dvorišče Gaz-vodove domačije, lahko že na prvi pogled ugotoviš, da je bila tu nekoč (jasno, pred vojno) razmeroma močna in urejena kmetija. Hlev, kašča, kozolec o tem nemo pričajo, toda njihova izpoved je prepričljiva. Sledove minulih 45 let na njih bo težko izbrisati. Učinkujejo kot potrdilo časa, ki je bil do njih neusmiljen. Toda obiskovalec kaj hitro lahko ugotovi, da tu živi nekdo, ki se s tem časom ne bo pomiril. Tam na levi med staro in novo nedograjeno Alojz Gazvoda iz Šentjošta pri Novem mestu ne dobi dovoljenja za obratovanje nove žage Tudi sosed je lahko dižava hišo se je kot močna volja po novem življenju, ki se sama po sebi upira shemam družbenega razvoja nekdanjih oblastnikov, zasidrala podolgovata stavba, ki deluje kot manjši industrijski obrat. V njej je Lojz, kot ga kličejo domačini, namestil novo in sodobno žago za razrez hlodovine. Prav ona nas sili k pisanju, toda o tem kasneje. Dovoljenja pa ni je ogromno naredil. Ker se nikoli ni uklonil povprečnosti, bi hotel še več. Vsaj toliko, kolikor je videl pri kmetih v Avstriji in Nemčiji. Toda iz zemlje, tiste revne in s kamenjem posejane, pa še s komunističnimi vatli odmerjene, nikoli ne bi mogel potegniti toliko, da bi lahko uresničil svoje cilje. Kako se jih da vendarle uresničiti, je Lojz videl v goratih avstrijskih krajih. Le sosed naj bo mejak Začnimo tam, kjer je podoba nekdanje lepo urejene domačije začela izgubljati svojo nekdanjo urejenost. Najprej je odšel od doma s trebuhom za kruhom prvi sin. Kmalu mu je sledil drugi, potem še tretji... Ker je rod Gaz-vodovih vedno dajal dela-voljne in ustvarjalne sinove, jih je pot logično peljala tja, kjer so se res lahko izkazali. Kajpak, odšli so v svet, ki je potreboval takšne sinove in jih tudi znal ceniti. Za Gazvo-dove je bila to Nemčija. Tudi Lojz je poskusil. Tam, na Švabskem je lepo zaslužil, toda želja po domačiji je bila močnejša od nemških mark. Lojz se je vrnil domov in začel na novo graditi, kar se je med njegovo odsotnostjo podrlo. In ljudje, ki ga poznajo, vedo, da Sam o tem pravi: »Naša kmetija ne daje dovolj za normalno življenje. Prav zato sem si umislil tole žago. Domala vse svoje prihranke sem vložil vanjo. Z njo bi lahko racionalno izkoriščal svoj delovni čas na kmetiji in v hlevu, toda zdaj sam vidiš, kako je..« In tako počasi zvem, da ima Lojz za soseda znanega novomeškega arhitekta. Pokazal mi je tudi njegovo domačijo, pravzaprav nekdanjo grajsko pristavo, ki se ji že od daleč pozna, da jo je urejala arhitektova roka. Ni kaj, klobuk dol pred sposobnostjo in občutkom za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Lahko bi celo rekel, da je grajska pristava arhitekta Kastelica v Šentjoštu pravcati biser pod Gorjanci, ki mu daleč okoli ni najti podobnega. In kako je? Pač tako, kot je bilo v teh naših krajih že nič kolikokrat po vojni. Lojz ne dobi dovoljenja za obratovanje. Zakaj? Kolikor sem lahko videl, gre za dokaj sodobno italijansko napravo, ki je bila strokovno postavljena in ji v tem pogledu ni kaj očitati. »Ne, ne, ne gre za to,« jezno in z njemu lastno hudomušnostjo razlaga Lojz. »Imam pač dobre sosede. No, če sem natančen, le enega. Je pa ta zato toliko bolj dober...« Toda ostanimo pri Lojzu in žagi. Je mogoče, da ti pri nas krati eno temeljnih človekovih pravic že sosed? Je možno, da te lahko le on sam onemogoči, da bi si pridobil dovoljenje za obratovanje? In še kdo je pri nas upravni organ, ki ti takšno dovoljenje izda ali pa ne? Je to lahko že sosed? Po Lojzetovih besedah bi človek lahko sodil, da je pri nas lahko država res že sosed. Posebej tak, kot ga ima Gazvoda. Se pravi človek z močjo in ugledom in, kar je najbolj važno, z močnimi zvezami na občini, ki da jih, kot je dejal Gazvoda, Kastelic ima. Drugače si pač tega, da mu ne dajo dovoljenja Vse pogostejša dilema: kako zadržati delovna mesta Nam bodo tujci dajali delo? V Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji postaja vse bolj aktualno vprašanje število zaposlenih delavcev. Po merilih produktivnosti zahodnoevropskih držav je v Sloveniji najmanj 150 tisoč delavcev preveč, v Jugoslaviji pa kakih 2,3 milijona. Vladam, ne zvezni, ne slovenski, tako visoka števila ne ustrezajo: zaradi možnih socialnih nemirov, ki bi izbruhnili ob velikem številu brezposelnih, kot tudi ne zaradi manjšega dotoka sredstev za vzdrževanje družbene nadgradnje. Zato svarijo pred zahtevami sindikatov po dostojnih plačah, češ da bi dostojne plače povzročile masovna odpuščanja delavcev, ker podjetja takih plač ne prenesejo. Marsikateri gospodarstvenik meni drugače: slabo plačani delavci ali da-lavci, ki doma čakajo na delo (prisilni dopusti), so za družbo (in podjetje) dolgoročno gledano dražja rešitev kakor večje število nezaposlenih delavcev. Seveda pa ima ta opcija tudi zelo slabo stran: domala nobene možnosti ni trenutno, in še nekaj časa je ne bo, da bi si nezaposleni delavci poiskali kako novo zaposlitev. Zato v podjetjih problem spravljajo z dnevnega reda na različne načine. Kakšno pot so ubrali, smo povprašali v treh sežanskih podjetjih: Trelasu (bivši Iskri), Tekstilni tovarni »Sežana« in v Mitolu. Direktor Trelasa ni hotel dati izjave iz dveh razlogov: ker je stečajni postopek za bivšo Iskrino tovarno, iz katere je nastal Trelas, šele pred razpletom in zato ker se lahko zgodi, da bo tudi Trelas jeseni začel svoj (dokončni) stečajni postopek. Obljubil je pogovor konec septembra. Povedal je le še toliko, da Trelas deluje samo s sredstvi, ki jih je vanj vložilo njegovih 1200 zaposlenih, kar pa seveda ob znanih jugoslovanskih, slovenskih in posebej še sežanskih obremenitvah gospodarstva niti zdaleč ne zadošča za normalno poslovanje. Za zaslužek, ki ga ustvarijo, je tudi močno skrčeno število delavcev bivše Iskre - na 1200 - odločno previsoko. Ali bo potemtakem Trelas prva tovarna, kjer bodo delavci tako ob vloženi denar (tako rekoč delnice) kot ob delovna mesta in kjer se bo pokazala tudi druga, temna stran zdaj tako propagiranih delavskih delnic, bodočih rešiteljic jugoslovanskega gospodarstva in enigme prenosa družbene lastnine? V tovarni pletenin »Sežana« se letos prvikrat v zadnjih 15 letih srečujejo s poslovno izgubo in temeljnim vprašanjem: kako v prihodnje najti za vse zaposlene delo. Franc Jurca, direktor tovarne, bremeni za nastali položaj oblasti: zvezno, republiško in občinsko, zaradi njihove nepotešljive lakote po denarju (davkih in prispevkih). Zvezna vlada je poleg tega naredila napako, ko je dovolila prosti uvoz tekstila in tekstilnih izdelkov, česar ne poznajo v Zahodni Evropi. Trg se je zato drastično skrčil, prodaja pa padla za polovico. Podobno bo v drugi polovici leta: domači trgovci so že odpovedali 30 odstotkov že naročene jesen-sko-zimske kolekcije. Rešitev je v tujem trgu: ampak ne prodor z lastnimi izdelki (teh zdaj prodajo kakih 35 do 40 odstotkov proizvodnje), pač pa pretežno z dodelavnimi posli. Domača proizvodnja je preobremenjena v primerjavi s tujo konkurenco, z davki in prispevki, tako da devizni zaslužek ob sedanjem tečaju dinarja nikakor ne zadošča. Toda tudi do dodelavnih poslov, s katerimi se mislijo v »Sežani« ukvarjati v prihodnje vsi obrati, le v matičnem, sežanskem, bi še obdržali tudi lastno proizvodnjo, ni lahko priti. Tuji partnerji priznavajo v kalkulaciji tako malo stroškov, da je to kar šokantno za naše razmere, ko smo v stroške prišteli vrsto pravic ob delu in iz dela. Na primer, ne priznajo prehrane, ne prevoza na delo, izdelavnih časov, kakršne dosegajo v »Sežani« zdaj, in še česa ne. Skratka, priznajo le mini-' malno režijo in nič drugega. Toda glede na to, da domači trg še lep čas ne bo sposoben »požreti« tolikšne količine tekstilnih izdelkov, zlasti ob prostem uvozu, so dodelavni posli kar elegantna prehodna rešitev. Do takrat, ko bo trg bolj »požrešen« in ko se bodo v naših tekstilnih tovarnah naučili delati tako produktivno kot za Zahodu. »Dela v dodelavi bo za proizvodnjo dovolj in tu ne bo potrebe, da bi odpuščali delavce,« pravi Franc Jurca. »Teže pa bo z delavci iz režije, administracije, razvoja, prodaje, oblikovanja, ki bodo pri teh poslih odveč. Tako bomo morali poskrbeti za kakih 50 delavcev od skupno 450 zaposlenih.« Povsem natanko, kaj bodo s temi delavci storili, nam direktor še ni znal povedati. Govoril je o reorganizaciji teh služb, o delni privatizaciji ter da si bodo posamezne službe .morale pomagati tudi z dopolnilnimi dejavnostmi. Povsem jasen pa je bil na koncu pogovora, ko je povzel vse, kar je povedal s tole trditvijo: »Hkrati z našimi notranjimi ukrepi mora priti tudi do razbremenitve nekaterih stroškov - prispevkov in davkov - sicer nam vsa naša prizadevanja ne bodo dala sadov in bomo propadli.« Mitolu, tovarni lepil, sicer letos ne gre tako slabo, saj izgube ni bilo. Se pa je proizvodnja letos zmanjšala za ka- za obratovanje tudi potem, ko so si žago ogledali pristojni inšpektorji in ugotovili, da ni nobenih zadržkov za pridobitev dovoljenja, Lojz ne zna razlagati. Lojz me je vprašujoče gledal, jaz pa sem le skomignil z rameni. Ni mi preostalo drugega, kot da se poslovim. Pozdravil sem ga torej, se poslovil še od dveh nadobudnih Lojzo-vih šolarčkov, ki sta prav zvedavo gledala strica novinarja iz Ljubljane, se Lojzovi ženi z dojenčkom v naročju lepo zahvalil za kavo in odšel. Kam? Naravnost na občino k predsedniku izvršnega sveta Boštjanu Kovačiču, ki poskuša vse, da bi v novomeški občini zaživelo podjetništvo. Povedal sem mu, zakaj sem prišel, in mu, ne da bi trenil z očesom, zastavil provokativno vprašanje: »Ali si pri svojem spodbujanju podjetni- štva mislil samo na Novo mesto ali v tvoj projekt sodi tudi dolenjska vas? To je eno, sicer pa me zanima tvoje mnenje o dilemi, ali ima na vasi ohranjanje kulturne dediščine in estetika prednost pred bitko za preživetje dolenjskega človeka in ali morebiti ni modus vivendi v simbiozi obojega?« Občinski mož se je zamislil in odgovoril: »Primer Gazvoda le bežno poznam, vendar se ga bom takoj podrobno lotil. Mislim pa, da gre za že običajen razkorak v tem času, ko na eni strani poskušamo spodbujati podjetništvo, na drugi pa smo omejeni s celo vrsto omejevalnih mehanizmov, ki smo jih podedovali od bivšega enostrankarskega režima. Tudi jaz se sprašujem, kje je pri teh rečeh smoter dajanja soglasja sosedov.« Kovačič mi je še predlagal, naj se o tem primeru pogovorim z arhitektom Kastelicem, kar bom tudi storil. Hkrati pa bom opravil še vse druge pogovore na pristojnih ustanovah, da bi si lahko natanko odgovorili, kje se je zataknilo v tem primeru in kako se v stvarnosti kažejo anahronizmi, o katerih je govoril Kovačič. O tem boste lahko brali v prihodnji številki. Ivo Kuljaj Bogomil Ferfila (3) Kitajske reforme kih 15 odstotkov, deloma zaradi srbske blokade, deloma pa zaradi splošno poslabšanega položaja glavnih kupcev, lesnopredelovalne in papirne industrije. Tudi plače so nadpovprečne, tako v primerjavi z industrijo kot samo kemično dejavnostjo, in torej mnogo nad zahtevami sindikata v sindikalni listi. Toda težko se je zazreti v prihodnost in jasno razbrati njene obrise. Slika je zaradi političnih razprtij v Jugoslaviji povsem zamegljena, in za 125 zaposlenih v Mitolu ne kaže drugega, kot da se ozrejo po tujih partnerjih. Dodelavni posli? »Ne, teh se otepamo, kolikor se da«, pravi direktor Boris Kompare. »Iz dveh razlogov: prvič, ker znamo toliko, da lahko partnerju nudimo več kot zgolj 'roke’, drugič previdni smo, zato, ker evropski partnerji najraje ponudijo kako ekološko težko sprejemljivo proizvodnjo. Mi pa ne želimo postati ekološko problematična kemična tovarna.« Tuji partnerji sprva seveda ponudijo svoje izdelke v prodajo, se pa po besedah Borisa Kompareta v nadaljnjih stikih da najti posel, ki je zanimiv za oba. In za to si zdaj pospešeno prizadevajo: iščejo dopolnilne programe, da bi zaposlili delavce, ki bodo brez dela zaradi domačih politično-gospodar-skih homatij, in da bi nemara lahko doposlili še kakega novega delavca. Je pa tudi Boris Kompare sklenil pripovedovanje s trditvijo, da oblast, bodisi občinska ali višja, jemlje gospodarstvu preveč, poleg tega pa se (republiška) tudi preveč vtika v pogoje gospodarjenja. Na ta način pa bo težko pridobivati dobre kooperacijske programe iz tujine, kaj šele tujce, ki bi bili pripravljeni vlagati svoj denar v jugoslovanska podjetja. Boris Rugelj Na oblasti so najbolj reakcionarne strukture vojske, države in partije na čelu z Li Pengom, ki odkrito uporabljajo vsebino in stil upravljanja iz vojnega komunizma. Za temelj kitajskega gospodarstva proglašajo državna podjetja (med njimi je 18-20% ali 300.000 do 400.000 izgubarjev in ne bi preživelo ostrejše tržne preizkušnje); poudarjajo zlasti vlogo planskega usmerjanja gospodarstva ali v najboljšem primeru plansko-tržne regulacije; tuji kapital se je praviloma že precej distanciral; v zunanji trgovini in gospodarskih stikih navzven se je pojavil močan preobrat k Sovjetski zvezi (ki bi Kitajski lahko priskrbela surovine in energijo kot najbolj deficitarna produkta, Kitajska pa bi SZ založila z izdelki za splošno rabo.) Vztrajajo pri »ideološkem prečiščevanju« glav študentov in delavcev, vojska nadaljuje z zapiranjem ljudi in sodnimi procesi (vsaka ulica in podjetje naj bi prijavilo določeno kvoto, odstotek ljudi, ki so sodelovali v demonstracijah). Vse to pa bolj in bolj de-legitimira in kompromitira predvsem vojsko, partijo in samega Li Penga. Če bi vladajoči režim imel vsaj malo političnega občutka (kar pa ni sestavina kitajskega političnega dela ali sloga), bi vsaj formalno zamenjal sedanje glavne ljudi in na njihova mesta postavil njihove marionete. Uganka je tudi vloga Deng Kiaopinga, za katerega še vedno trdijo, da je po srcu reformist, da pa se je moral odreči tej strategiji ob množičnih demonstracijah in popustiti konzervativnim in reakcionarnim silam. Teror vojske vzbuja vse več odpora in nepokorščine med ljudmi (od 1500 kosov orožja, odvzetih vojski v junijskih dogodkih 1989, so jih našli le 1000), poli- cija se je že ločila od takega početja vojaške represije, pojavljajo se napisi, ki groze Li Fengu. Ker so ja-ponci med prvimi podprli nasilno zadušitev junijskih demonstracij in se takoj vrnili na delo, so v Pekingu osnovali teroristično organizacijo, ki si je zadala, da bo vsak mesec ubila dva Japonca (prvo kvoto so že izpolnili). V podjetjih se pojavljajo že prve sabotaže, hkrati s tem gre seveda za ogromno zmanjševanje vlaganj tujega kapitala (le v turizmu so bili leta 1989 izgubili dve milijardi dolarjev zaradi manjšega obiska tujih turistov). Kitajska se sooča s stagfla-cijo... Po dobro preizkušenem, socialističnem scenariju poskušajo vse probleme obesiti nekdanjemu partijskemu sekretarju Zhao Ziyangu (ki je edini šel med študente in se tam zjokal in ki je med Gorbačovovim obiskom jasno razgalil strukturo oblasti kitajskega vrha in s tem politično dokončno obvisel). J Po drugi strani pa je res, da se reformi le niso povsem odpovedali. Zakon o podjetjih iz leta 1988 ostaja v veljavi. Distancirajo se le do delniškega tipa lastnine, češ da je to Zhao Ziyangaova ideja, vendar ne spreminjajo obstoječih delniških podjetij-Za zdaj tudi še ni ogrožena velika privatna lastnina (ki je na Kitajskem pravzaprav vse skozi obstajala - razen v obdobju kulturne revolucije), ki je finančno močno podprla demonstracije (kljub temu pa zlasti manjše firme niso pustile delavcev na cesto - ker so morali delati). Predvsem pa življenje in logika gospodarstva, zlasti v oddaljenih in južnih kitajskih provincah, tečeta svojo pot. In zlasti tega kolesa ne more ustaviti nobena prisila... Konec ;,t?WS!SSS:s:-:v W-Sxx x*:vXv#v studijski prispevki v) številka 2 24. avgusta 1990 Dr. Stane Uhan UVELJAVLJANJE DOLOČIL TARIFNEGA DELA KOLEKTIVNIH POGODB I. PROSTOR, ČAS IN SUBJEKTI PRI UVELJAVLJANJU KOLEKTIVNIH POGODB 1. Uvod Pol stoletja je minilo od predvojnih časov, ko smo tudi pri nas urejali delovna razmerja s kolektivnimi pogodbami. Zdaj, to je 27. julija 1990, so predstavniki ZSSS in GSZ »spet« podpisali tako imenovano splošno kolektivno pogodbo (SKP) za gospodarstvo. Prvi del SKP ureja pravice in obveznosti orga- nizacije oziroma delodajalcev in delavcev, drugi del pa pravice in obveznosti strank SKP, obeh podpisnic SKP in način reševanja sporov. Prvi del je vsebinske narave, drugi del pa procesualne narave ali bolje, določa družbenopravne norme obnašanja - zlasti za podpisnici - pri (ne)uresničevanju določil SKP. Namen tega sestavka je sorazmerno ozko opredeljen. V njem želimo le operacionalizirati vsebinska določila prvega dela SKP, in to le v tistih določilih, ki zadevajo tarifni del, to je oblikovanje osebnih dohodkov in plač. Seveda takšna omejitev nima namena omalovaževati družbenega pomena uresničevanja SKP v celoti, pa naj gre za njeno vsebino ali podpisnika oziroma (pogodbene) stranke. Pri nas so največje težave zaradi nerešenega vprašanja lastništva na eni strani in zaradi nastajajočega pluralizma tudi v sindikatih na drugi strani. O tem je bilo že precej napisanega - in še bo - tako v naših razmerah1 kot na tujem,2 zlasti na zahodu. Širško družbeno problematiko kolektivnega pogajanja bomo med besedilom sicer večkrat vpletli, zlasti na začetku, tedaj pa bolj konkretno in za ožja področja. 2. Možnost uveljavljanja KP V prispodobi bi eni rekli, da je konec julija padla kocka, drugi pa, da se je zatresla gora. Zdaj čakamo na izid, ki ni v celoti znan, pa naj gre za številko na kocki ali za velikost (če sploh rojene) miši. Prispodoba o (ne)rojeni miški ni povsem neslana šala, saj grozi že tako nizkim osebnim dohodkom3 še nižja raven. Računati je treba enkrat z delovanjem določil zveznega zakona o izplačilu osebnih dohodkov (UL SFRJ, št. 37/90), drugič pa z uresničitvijo programa (usmeritev) slovenske vlade, ki vidi v previsokih (sic!) osebnih dohodkih pomembnega, če ne glavnega ali celo dežurnega krivca za prenizko reproduktivno sposobnost gospodarstva. In ne nazadnje, bi dejali v žargonu realnega socializma, naše gospodarstvo je zares podobno opešanemu konvoju, ki ima zelo zaostajajoče - pa tudi potapljajoče se - ladje, praviloma s slabimi posadkami z zelo nizkimi plačami. Uresničevanje določil iz kolektivnih pogodb (tarifnega dela) realno pomeni malone kar potopitev vseh močno zaostajajočih ladij - podjetij, saj bi njihpv plačni sklad morali v večini primerov več kot podvojiti. In takih primerov ni malo niti po številu posadk - delavcev niti po deležu v konvoju - gospodarstvu! 3. Prostorski vidik uveljavljanja KP Po podpisu in začetku uveljavljanja določil (tarifnega dela) SRK ostaja odprto glavno vprašanje. Kako izvajati določila SRK? Odgovoriti je možno, če vprašanje razdelimo na dve podvprašanji. Prvo zadeva prostor, v katerem imamo poleg SRK še panožne in podjetniške kolektivne pogodbe (v nadaljevanju PKP in KRP) in seveda predpise družbenopolitičnih skupnosti, zlasti zakone in ponekod še »odhajajoče« družbene dogovore ter končno izvedbene predpise organizacij, prej samoupravne zdaj (samo) splošne akte. V tem »prostoru predpisov« smo upravičeno malce zmedeni, saj na primer tako zvezni kot republiški zakon o delovnih razmerjih (UL SFRJ, št. 60/89; UL RS, št. 14/90) kot SRK v nemajhnem številu določil določajo pomembne pravice in obveznosti zelo pluralno, to je »v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo (op.: katero!) in / oziroma splošnim aktom«. Obseg predpisov, s katerimi se oziroma se bo reševala obravnavana problematika, odseva tudi iz vsebine 1. odstavka 112. člena republiškega zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim določa tudi »druge predpise« za podrobnejše urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ter pravic in obveznosti (op.: tokrat brez odgovornosti?) organizacij oziroma delodajalcev.. V našem prostoru so možne samo pri uresničevanju določi! KP naslednje opcije (možne rešite): 1. uporabiti določila SRK neposredno, brez (specifičnih, posebnih) dodatnih določil v svojem splošnem aktu, npr. pravilniku, ali z njimi. Takih rešitev bo predvidoma malo, bodisi zaradi - po številu (42. členov) in vsebini - skopih določil SRK, bodisi zaradi nemožnosti upoštevanja na 1. kongresu ZSSS sprejetega načela »in favorem« v deklaraciji o kolektivnih pogodbah, po katerem KP nižje ravni (to so PKP in KRP) lahko določajo le višjo raven pravic kot KP višje ravni; 2. uporabiti določila PKP neposredno, brez dodatnih določil v svojem splošnem aktu ali z njimi; 3. uporabiti določila KRP neposredno, brez dodatnih določil v svojem splošnem aktu, kar je po vsebini lahko tudi KRP ali z njimi. Vendar gre v tem primeru za večje (z)družbe, v katerih imajo lahko različne (heterogene) delovne procese in organizacije, ki so tudi doslej bile različno razvrščene po dejavnostih in so lahko vključene v različnih PKP; 4. uporabiti določila (katerekoli, praviloma pa panožne) KP posredno in sestaviti svoj splošni akt, praviloma pravilnik, ki je bodisi po vsebini (skoraj) enak določilom KP ali pa se oblikujeta (vsaj) dva pravilnika, prvi za delovna razmerja, drugi pa za osebne dohodke (plače). Pri vseh teh in v detajlih bržkone še bolj številnih možnih opcijah pa ostaja odprto še vprašanje dodatnega upoštevanja določil tako imenovanih pozitivnih predpisov, zlasti zakonov. Zdaj je moč predvideti, da bodo lahko še najbolj samostojni pri uresničevanju določil KP oziroma svoje PKP obrtniki, zasebni delodajalci, pri katerih je rešeno vprašanje lastništva, večinoma pa tudi vprašanje sindikalnega zaupriištva. Predpisi družbenopolitičnih skupnosti bodo verjetno še naprej omejevali kolektive v gospodarstvu - še bolj pa v negospodarstvu, v družbenih dejavnostih - pri (samostojnem) razpolaganju sredstev za osebne dohodke, razporejenih iz dohodka oziroma dobička. O tej problematiki se bo prelilo še dosti črnila - tudi s packami. 4. Časovni vidik uveljavljanja KP Drugo podvprašanje zadeva čas uveljavljanja določil (S)KP. Delno odgovarjajo že določila SPK, ki so začela veljati osmi dan po objavi (v začetku avgusta 1990) in bodo veljala do 31. 12. 1992, razen določb tarifnega dela (od 29. do 42. člena), ki bodo veljala do 31. 3. 1991. Prvo razvrščanje delavcev v posamezne skupine, tarifne razrede po SPK (31. člen) v organizaciji oziroma pri delodajalcu naj bi izvedli najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi SPK, to je v začetku novembra 1990. Po določilu 134. člena republiškega zakona o delovnih •azmerjih bi morale organizacije uskladiti splošne akte z določbami tega zakona v šestih mesecih, to je do 24. 10. 1990. Vprašanje o tako imenovanem prvem razvrščanju delavcev po PKP ali KPP ali po splošnem aktu organizacije obstaja še odprto; tembolj, ker zakon o delovnih razmerjih (UL RS, št. 14/90, 11. in 135. člen) uvaja nov inštitut pogodbo o zaposlitvi. Delovno razmerje je namreč možno skleniti na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar še posebej velja za začetek dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Delavec, ki pa je že v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi najkasneje do 1. 7. 1991. Prav pogodba o zaposlitvi pa je tisti akt v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ki med drugim določa tudi delavčev osebni dohodek na podlagi razporeditve oziroma razvrstitve na določeno delo.4 Kar zadeva čas, naj omenimo še možen primer, da je KPP pripravljena ali sklenjena, preden je pripravljena ali sklenjena PKP. V tem primeru bo treba naknadno uskladiti vsa tista določila v KPP, ki bi bila neskladna z določili PKP. Sicer pa so določila PKP že tako (lahko) neposredno uporabljiva. Veliko (več kot polovico) PKP v gospodarstvu - pa tudi v negospodarstvu - je v začetku avgusta 1990, to je ob uveljavitvi določil SPK, bodisi v fazi (delovnih) osnutkov, nekaj pa že pred sklenitvijo v obliki predlogov. V graditeljstvu na primer, kjer so začeli snovati PKP že novembra 1989, bodo predvidoma sklenili PKP v septembru 1990. Vse tiste PKP, ki so fazo obravnave osnutkov absolvirale (opravile) pred letnimi počitnicami, bodo lahko sklenjene kmalu po končanih počitnicah, to je predvidoma v septembru 1990, kar bo še dovolj zgodaj za sklepanje KPP oziroma splošnih aktov v organizacijah in pri delodajalcih - vsaj kar zadeva gospodarstvo. Registracija KP je predvsem formalen akt in nima vpliva na čas uveljavitve določil KP; tako je vsaj razbrati iz navodila o registraciji kolektivnih pogodb (UL RS, št. 30/90). 5. Subjekti zunaj SPK za gospodarstvo V družbenih dejavnostih, kjer predstavlja delodajalce pri sklepanju PKP ustrezno resorno ministrstvo, se zna, tako trenutno kaže, cel postopek zavleči celo za nekaj mesecev.6 Za takšno predvidevanje lahko navedemo dva razloga: 1. republiška vlada, predvsem pa odgovorni delavci (ministri s sodelavci) še nimajo dovolj izoblikovanih tako imenovanih republiških programov za svoje (-a) področje (-a) družbene (-ih) dejavnosti v okviru pred kratkim sprejetih programskih usmeritev vlade. Osebni dohodek v teh dejavnostih pa je še bolj kot v gospodarstvu konstitutivna sestavina ocen (-e) storitev, ki bumeranško vpliva na gospodarstvo, tudi na njihove cene izdelkov in storitev; 2. uprava in sodstvo (panoga 1401) in še katera dejavnost je vključena oziroma se želi vključiti v zakonsko urejanje osebnih dohodkov namesto na podlagi določil KP. Zakon o delavcih v državnih organih (UL RS, št. 15/90), ki je bil sprejet na malce nenavaden način,6 omogoča precej drugače oblikovan osebni dohodek, praviloma na višji ravni. Ta ne izhaja iz izhodiščnih oziroma osnovnih osebnih dohodkov, ki naj bi imeli svoj izvor v vrednosti košarice življenjskih potrebščin, ampak kar iz poprečnih (ne osnovnih) izplačanih osebnih dohodkov. Poleg tega se ne določajo spodnje ravni kot v KP, ampak zgornje ravni OD. Simptomatično je, da se po takšnih principih želijo oblikovati osebni dohodki tudi za poslovodne delavce (direktorje),7 za katere podobno kot za upravne delavce ne veljajo določila KP - v tarifnem delu. Toda ker gre pri poslovodnih delavcih praviloma za najvišje OD, z njimi pa se določajo tudi razponi do najnižjih oziroma poprečnih OD v (z)družbi, podjetju, organizaciji, se bomo k tej tematiki še vrnili, ko bo govor o konkretnem določanju razponov. II. POMEMBNA IZHODIŠČA KOLEKTIVNIH POGODB 1. Konkreten pristop V nadaljevanju se bomo manj ukvarjali s pravnimi vidiki uveljavljanja KP oziroma splošnih aktov, več pa z njihovimi vsebinskimi določili v tarifnem delu; kot smo že dejali, z operacionalizacijo oziroma kvantifikacijo toliko, da bo moč določila SKP in PKP uveljaviti v praksi prek določil KPP in splošnih aktov organizacij oziroma delodajalcev. Seveda je težko, včasih pa sploh nemogoče predlagati konkretne rešitve z obrazci in izračuni, in sicer tolikanj težje, s kolikor širšega področja je obravnavana problematika. Z željo, da bi bili vendarle kar se da konkretni, dotočni ali ponekod celo natančni, se bomo oprli na nekatere rešitve iz PKP za graditeljstvo. Razlogi za takšen prijem so vsaj trije: 1. avtor to področje poleg še nekaterih (obrt, turizem in gostinstvo, šolstvo, zdravstvo) najbolj pozna; 2. graditeljstvo je skoraj vselej - praktično že od leta 1969, ko so se začele prve aktivnosti širšega družbenega oblikovanja OD oziroma vrednotenja dela po panogah - prednjačilo, tako tudi tokrat; 3. nekatere rešitve so tudi zaradi tega strokovno bolj utemeljene in manj oporečne kot v nekaterih drugih PKP. Glavni razlog za tak prijem pa je slejkoprej v dani možnosti za bolj konkretno obravnavo problematike. 2. Nejasnosti v pojmih Problematiko je treba začeti obravnavati pri izhodiščnih osebnih dohodkih, semtertja imenovanih tudi minimalnih, najnižjih, zajamčenih, osnovnih in ne ve se še kakšnih osebnih dohodkov z dna lestvice. Gre tedaj za vsaj malo natančnejšo opredelitev pojmov, ki jih najpogosteje uporabljamo v praksi tako v pogovornem kot v knjižnem, tudi v pravnem jeziku. Opredelitev pojmov je resda običajna v uvodnem delu vsakega količkaj strokovnega besedila. S tem želimo doseči, da ne bi razpravljali o istem pojmu z različnimi besedami (sinonimi) ali - kar je slabše - z isto besedo o različnih pojmih. Osnovni problem je vrednotenje dela (delovne sile), ki ga moramo družbeno določiti na taki ravni, da bo upoštevana: (1) dolgoročna - praviloma razširjena - reprodukcija delovne sile s košarico življenjskih potrebščin v določenem okolju in času; (2) višja ali nižja raven zahtevnosti dela, ki ga opravlja posemaznik, za določeno delo usposobljen delavec; (3), čas, ki je potreben za določeno nalogo; (4) intenzivnost dela, ki je v zvezi z delovnim učinkom, oboje pa s produktivnostjo delovne sile; (5) deficitarnost delovne sile določenih poklicev, to je trg delovne sile in še kaj (npr. normalni delovni pogoji). Izgubili bi se na drugem oz. drugih dokaj obsežnih področjih znanstvene discipline vrednotenje dela, kar nam pa ni treba, saj obravnavamo predvsem izhodiščni osebni dohodek, ki je predmet (osnovnega) vrednotenja dela in osrednje poglavje tafirnega dela kolektivnih pogodb. Te obravnavajo zlasti osnovni osebni dohodek - OOD. OOD je za delavca tako imenovana obračunska osnova, tudi tarifna osnova ali osnovna plača ali osnova (in še kakšen podoben izraz), ki jo dobimo s pomočjo ugotovljene (izračunane, ocenjene) zahtevnosti del, ki jih na določenem delovnem področju (delovnem mestu) opravlja delavec. Običajno upoštevamo pri takšni opredelitvi še polni delovni čas8 in normalno delovno uspešnost9. Ko upoštevamo vsebino (v opombi predloženega) izpopolnjenega pojma uspešnosti, dobimo OOD vsakega delavca. Izhodiščni OOD se običajno ne nanaša na delavca, ampak na skupino iz KP, v katero se razvrščajo posamezna dela, naloge, opravila oziroma delovna področja ali delovna mesta. Izhodiščni OOD je praviloma tudi najnižji OOD v vsaki skupini (razredu), ni pa nujno. V kolektivu, ki si bo z določilom svoje KPP določil višje ravni (in celo morda v drugače oblikovanih skupinah), bodo izhodiščni OOD po skupinah praviloma višji kot v PKP, ti pa lahko spet višji kot v SKP. Zato so izhodiščni OOD lahko samo v SKP tudi najnižji - gre za tako imenovane družbene in eksterne izhodiščne OOD - vsi drugi (višji) izhodiščni OOD pa so interne narave in so tako ali drugače izvedeni iz eksternih OOD. Najnižji izhodiščni OOD je samo eden in znaša zaenkrat 5.670 din bruto oziroma približno 3.080 din neto na mesec (440 DEM). Poleg tega obstaja možnost, po 33. členu SKP, da se tudi raven izhodiščnih OOD še zniža, in to do 20%. Takšne zares absolutne najnižje OOD bi lahko imenovali kot »absolutni minimum« s pojmom absolutno najnižji izhodiščni OOD, ki znaša (80% od 5.670 din bruto oziroma 3.080 din neto) 4.536 din bruto oziroma 2.464 neto na mesec. Izpišimo zdaj brez kratice OOD zadnji pojem: absolutno najnižji izhodiščni osnovni osebni dohodek. Pojem s petimi pridevniki - atributi pa res ni za vsakdanjo rabo, kamor sicer po vsebini in pomenu še kako sodi! In vedno bolj aktualen bo posta(ja)l, saj gre za izjemno mizeren nizek znesek 2.464 din neto na mesec, kar je po uradnem tečaju 352 DEM, sicer pa komajda kaj več kot 250 DEM, kar je blizu ravni zamrznjenih zajamčenih osebnih dohodkov. Kolobacijsko oblikovan pojem za žalostno nizek znesek je moč poenostaviti. K prej obrazloženemu pojmu, označenemu s kratico OOD, ki zadeva vsakega delavca, bi dodaj(ja)!i samo enega od atributov: - izhodiščni ODD - najnižji OOD - absolutno najnižji OOD, to je ovrednotena »družbena (eksterna) enka, ki je blizu ali enaka zajamčenim OD - za skupine (tarifne razrede), - za organizacije, dejavnosti, družbo, - za družbo, ki naj bi z njim (zares) zagotavljala določeno materialno in socialno varnost na podlagi ovrednotene košarice življenjskih potrebščin 3. Zajamčeni OD V časopisu Delo smo imeli nedavno priložnost prebrati dva prispevka o zajamčenih OD. Iz prvega10 smo zvedeli presenetljiv podatek, da je v Sloveniji prejelo za maj 1990 75% zaposlenih delavcev zajamčene osebne dohodke, ki so pa bili za več kot 30% višji od osebnih dohodkov po Markovičevem zakonu. Takšno stanje omogoča izračun po metodi spremenjenega republiškega zakona o zajamčenih osebnih dohodkih, ki trenutno (od 1. 3. 1990 dalje) znašajo vsega 1.870 dinarjev neto. Čudna metoda in zakon ter čuden (poinflacij-ski) čas, ki omogočata tako »visoke« osebne dohodke, kar za 75% zaposlenih delavcev - na podlagi zneska 1.870 din. In če bi znašali zajamčeni OD »saj 2.464 din, to je 32% več kot 1.870 din, potem bi presegali Markovičeve limite tudi do 60%. Ali je to možno in koliko naj znašajo zajamčeni OD zares?11 Saj to ni res, bi rekel resen delavec, saj se kupčka kot na sejmu o zadevi, ki določa skoraj o biti ali ne biti zelo velikega števila delavcev, še posebej tistih z nižjimi OD in tistih v slabših kolektivih. Takega stanja po vojni na tem področju še nismo imeli, tudi v najbolj svinčenih letih administriranja ne. Kakšna farsa! Stroka, vrednotenje dela, za oblastnike - dosedanje in sedanje - potemtakem sploh ne obstaja. Tedaj lahko govorimo celo o usodi, ki nam jo je oziroma nam jo bo na področju delitve osebnih dohodkov oziroma plač (zlasti nizkih) krojil politični pragmatizem - tako v podjetjih kot v družbi. Ta se je včasih sprevrgel, in se še sprevrača, v takšne ekscese, to je v pretiravanja, tudi v nezmernosti (v obe strani!), v kršenje pravil (igre ali zakonov ali dogovorov ali - da ne rečemo je bilo treba vrednotenje dela spustiti še na nižjo raven. Postajamo svetovni prvaki v deležu osebne potrošnje v družbenem proizvodu - kar je še posebej zastrašujoče, pri podpovprečno nizkem družbenem proizvodu ali narodnem dohodku na prebivalca! Še nižje z vrednotenjem dela - bržkone - ne bo šlo, pa naj si nova vlada še tako prizadeva ozdraviti (pravijo: zafurano) gospodarstvo. Morda bi (nam) uspelo napraviti še en ali celo dva koraka nazaj (beri: premik plač navzdol), če bi (nas) uspelo prepričati, da je ta korak nazaj nujen (za zalet) za kasnejše učinkovito korakanje naprej. Toda takšne napovedi imajo že brado, trajajo pa od raznih neuspelih poskusov reforme sem, vključno z raznimi (državnimi, podjetniškimi) stabilizacijskimi programi in celo političnimi (ustavnimi) spremembami. Toda tokrat gre zadnjič zares, kar naj bi zagotovila tudi nova demokracija z vsemi spremljajočimi spremembami in.pojavnimi oblikami - kamor sodijo tudi kolektivne pogodbe. In v čem je potem še upravičeni strah? V Jugoslaviji (ali samo Sloveniji)? V prispodobi: da ne bo osel crknil ravno tedaj, ko se bo navadil jesti žago-vino - tudi v obliki prenizkih (zajamčenih) osebnih dohodkov. Ob uveljavljanju kolektivnega pogajanja je nadvse aktualna tale misel: »Konflikt med delom in kapitalom verjetno še dolgo ne bo rešen in zato je mesto sindikata na strani dela in delavcev, in ne na strani kapitala in oblasti, ki je od njega neposredno odvisna« (F. Kavčič, Delo, 18. avgusta 1990, str. 27). Zanikanje ali dajanje sekundarnega pomena motivacijskim dejavnikom delavca je podobno nizko produktivno ali celo neplodno početje kot v makro ekonomski politiki zanemarjanja motivacijskih dejavnikov, ki izhajajo iz inštitucije znanega (zasebnega) lastništva, ki se pri nas prav zadnje čase tolikanj (upravičeno) poudarja. Saj gre končno posledično vselej tudi za enega od zelo pomembnih motivacijskih dejavnikov vsakega delavca, ne le lastnika. Govor je o problematiki participacije,13 delavskega delničarstva. 2. Pomen izvajalcev uveljavljanja KP Po tolikšnem uvodu se bralec, zlasti strokovni delavec v podjetju, ki ima nalogo pripraviti osnutek ustreznega akta in najbrž tudi podlage (metode, prikaze, izračune, navodila, obrazložitve) - kot priloge in podobne dodatke k aktom - lahko vpraša, posebej - stroke), da postaja glavni adut oziroma najuspešnejše sredstvo za reševanje problematike - drznost, koliko si kdo (od ne-odgovornih delavcev, predstavnikov družbe) upa - seveda, tako upamo, samo na kratki stezi, po kitajski logiki: čim slabše (bolj ekscesno), tem boljše. Morda pa se mora res nekaj - tudi velikih - ladij potopiti, pa morda tudi nekaj ministrov in seve direktorjev zamenjati, da bo potem vendarle boljše. Tudi to je (samo) upanje. V sindikatih so izračunali po metodologiji, ki so jo priznali vsi trije udeleženci (bivšega) družbenega dogovora, precej višji znesek zajamčenih OD od obstoječih, vendar se ga baje »ne upajo« objaviti, kar je razvidno tudi iz ponavaljajočih se zneskov najnižjih OD (3.685 din) in najnižjih zajamčenih OD (1.870 din) v sindikalni listi že od februarja oziroma od marca letošnjega leta dalje. Višina najnižjega izhodiščnega OOD - po sklenjeni SKP znaša 5.670 din bruto ali približno 3.080 din neto, to je 440 DEM - bi morala zadoščati za - sicer zelo skromno preživljanje delavca in njegove (štiričlanske) družine. Izračun bi moral izhajati iz vrednosti porabljene košarice življenjskih potrebščin. Vsak drugačen izračun, predvsem pa nižji, pomeni, da ja naše delo - zlasti v najslabših organizacijah - tako nizko produktivno in hkrati tako obremenjeno s stroški in obveznostmi, da se naša družba, zgledujoč se po takih organizacijah, ne more več enostavno reproducirati. Družba smo namreč ljudje, predvsem njeni (tudi ne-) produktivni delavci. Po prvotni zasnovi bi moral najnižji izhodiščni OOD v SKP oziroma v KP sploh odpraviti inštitut zajamčenih OD. In res sta si zneska 3.080 din in 3.185 din zelo blizu in zelo zelo daleč od zneska 1.870 din. 4. Vrednotenje dela Kapital in delovna sila sta glavna produkcijska tvorca. Nekateri razlikujejo še znanje, ki pa spet izhaja iz delovne sile. Njuno (medsebojno) vrednotenje je bilo pri nas v preteklem obdobju nihajoče. Kapital je bil prevečkrat podcenjen, predvsem za (razširjeno) reprodukcijo, v manjši meri za produkcijo. Podcenjenost kapitala je izhajala iz ugodnih posojil, tako tujih kot domačih, še zlasti na račun delovanja raznih skladov - od zveznih investicijskih do (ne)razvojnih skladov, vključno za infrastrukturo, tudi v manjših družbenopolitičnih skupnostih. Račune so plačevali oziroma polnili sklade za poceni zapravljanje (zlasti investicijskega) denarja zlasti produktivnejši, poslovno nadpoprečno uspešni kolektivi. Vendar pa v teh kolektivih zato niso bili tudi tolikanj (kot produktivnost) višji osebni dohodki. V Sloveniji na primer so leta in leta (desetletja) poprečni osebni dohodki znašali komaj 10 do 20 odstotkov več kot povprečno v Jugoslaviji. Šele v zadnjih letih so višji za okoli 50 odstotkov oziroma so dvakrat višji kot v manj razvitih predelih Jugoslavije. Produktivnost in dohodek na delavca - da o dobičku oziroma (ne)akumulaciji niti ne govorimo - pa sta v teh predelih (Kosovo, Makedonija, Črna gora) v Jugoslaviji tri do štirikrat nižja kot v Sloveniji. Podobne primerjave so možne tudi znotraj Slovenije in ponekod celo znotraj ožjih področij - med panogami in med podjetji. Povzeti je moč s splošno ugotovitvijo, da smo imeli ob podcenjenem kapitalu precenjeno nedelo in podcenjeno nadpovprečno uspešno delo. Takšno stanje iz preteklosti se vleče še tudi v sedanjost - z bistveno razliko: vrednost kapitala se je začela večati, ponekod čez vse razumne meje (revalorizacija, bančno barantanje na račun tečajnih razlik, tudi zaradi slabih plasmajev, in posledično oderuške obresti). Ker se hkrati produktivnost oziroma uspešnost poslovanja ni izboljšala predvsem zaradi enormnega naraščanja - vseh vrst in še zlasti režijskih - stroškov in (družbenih) obveznosti, III. VSEBINA UVELJAVLJANJA KOLEKTIVNIH POGODB 1. Pomen osebnih dohodkov Osebni dohodek je stroškovna kategorija, hkrati pa tudi plačilo za delo delavca, ki je agens movens (osnovno gibalo) vsake proizvodnje poslovnih rezultatov in s tem tudi blaginje družbe sploh, ki jo tudi sam uživa. Odtod pojav in pomen motiviranosti človeka - delavca. Ekonomska teorija sicer daje delavcu velik pomen kot proizvodnemu tvorcu, premalo pa poudarja dve osnovni sestavini tega »tvorca« (v marksistični literaturi imenovanega tudi produkcijska sila) - pri doseganju delovne uspešnosti. To sta (1) usposobljen delavec (o njem več pozneje) in (2) motiviran delavec (tudi in predvsem ustrezno nagrajevan).12 Ugotavljanje zneskov in deležev OD v ceni izdelka ali storitve in v dohodku je potrebno, škodljivo postane lahko tedaj, če se enostransko poudarja predvsem kapital, delo pa kot strošek in še zlasti tedaj, če se (samo) iz takega, največkrat ekonometrijskega modela izpeljujejo zaključki za delovanje (pragmatične) ekon.omske politike. zakaj toliko besedovanja, še vedno brez konkretnega pristopa k stvari? Glavni razlog naj bi bil v širšem poznavanju obravnavane tematike in s tem v zvezi v večji osveščenosti strokovnih delavcev v podjetjih, kar je nadvse pomembno prav pri oblikovanju določil KRP oziroma splošnih aktov v podjetjih, da bi »stroka« bila kar najmanj pod vplivom ene ali druge pogajalske strani. S tega vidika je pomenljivo, hkrati pa ne povsem razumljivo določilo 31. člena SKP, po katerem sta pri prvem razvrščenju delavcev v posamezne tarifne razrede - kar je sploh eno najpomembnejših dejanj pri uveljavljanju določil KP - enakopravilna poslovodni organ ali(!) ustrezna(?) strokovna služba.14 Delavci v kadrovskih službah imajo marsikje pomanjkljivo strokovno izobrazbo in so tudi zato mno-gokje zapostavljeni v primerjavi z delavci drugih strokovnih služb. Pri reševanju obravnavane problematike imajo kadrovski delavci (s pomanjkljivo izobrazbo) zlasti premalo ekonomskega znanja. Zato je treba del(ov)ati timsko, predvsem z delavci analitskoplanskih, organizacijskih in podobnih strokovnih služb. 3. Aktivnosti v zvezi z vrednotenjem zahtevnosti dela Prva opravila, ki jih je treba opraviti pri uveljavljanju določil KP, zadevajo vrsto aktivnosti; vsa so v zvezi z vrednotenjem zahtevnosti del(a). In prav ta opravila naj bi opravili v »ustrezni« strokovni službi. Nadaljnja, časovno pa dokaj sočasna opravila v zvezi z uveljavljanjem KP pa sodijo v zelo široko področje ustvarjanja nove vrednosti. O teh aktivnostih kasneje, čeravno so (še) pomembnejša. 3.1. Analiza obstoječega stanja Pri vrednotenju del(a) se kaže lotiti naslednjih aktivnosti: a) ugotoviti je treba vse primere (delavcev), ki so v zadnjem(-ih) mesecu(-ih) prejeli nižji OD (ne le OOD), kot znaša s SKP določeni najnižji izhodiščni OOD, tj. 5.670 din bruto oziroma 3.080 din neto; še posebej pozorno je treba obravnavati primere (delavcev), ki so preje(ma)li manj kot 80% navedenega zneska; b) analiza primerov naj vsebuje grobo razčlembo njihovih OD, in sicer: - delež OOD v OD na podlagi ovrednotene zahtevnosti del (in nalog), določene bodisi z razmerji, količniki, točkami ali v znesku; kadar gre npr. za točke, se analizira tudi izračunana (akontacijska) vrednost točke, kar pa sodi že v sklop drugih opravil, tj. v področje ustvarjanja nove vrednosti (dohodka,. dobička); - delež OD, ki je odvisen od rezultatov dela, tako učinka obravnavanega delavca kot uspeha njegove (ožje) organizacije (glej določilo 30. člena SKP in razlago pojma »predvideni delovni rezultat« v tem sestavku); gre za tako imenovani gibljivi, tudi drugi del OD, kamor sodijo še dodatki in druge oblike OD;15 - ali vplivajo posredno tudi razne oblike osebnih prejemkov (iz nematerialnih stroškov) in dohodkov delavcev iz skupne porabe na višino OD in kako; npr. v gradbeništvu in še kje imajo sorazmerno nizke osebne dohodke na račun z dvomljivo upravičenostjo izplačanih terenskih dodatkov; ponekod namesto OD dajejo delavcem del zaslužka v naravi, v blagu (t. im. deputat, npr. premog oziroma izdelek svoje organizacije). Od rezultatov analize, to je tako od ugotovljenega števila in deležev delavcev kot tudi deleža ■ • znesku celotnega zneska za OD v organizaciji za te delavce in še zlasti od ugotovljenih vzrokov za izplačane (pre)nizke OD, so odvisne nadaljnje aktivnosti, ki jih bomo obravnavali v naslednjih točkah. Razpolagamo s podatki za dejavnosti (več panog in podskupin dejavnosti) s področja graditeljstva.16 Za mesec junij 1990 so znašali najnižji OD v teh dejavnostih v povprečju 2.576 dinarjev neto na mesec. Najnižji OD so bili izplačani v podjetjih iz teh dejavnosti: - zaključna in obrtniška dela 1.451 din - urbanistično projektiranje 1.651 din - nizke gradnje 1.796 din - visoke gradnje 1.800 din - opekarne 1.829 din Podjetij v graditeljstvu, ki so v juniju izplačala vsaj enemu delavcu manj kot 2.000 din neto OD na mesec, je bilo 16. Podjetij, ki so izplačala najnižji OD v znesku več kot 3.000 din neto, pa je bilo v juniju 1990 18. V anketo je bilo zajetih 99 podjetij. Obravnavamo višine OD in ne OOD, ki se razlikujejo med seboj po gibljivem delu. Pri predpostavki, da znašajo OOD 80% od OD, bi se navedeni podatki znižali še za 20%. Zanemarimo mi-zerno nizek OD 1.451 din; upoštevajmo naslednji OD 1.651 din in ga »spremenimo« v OOD (x 0,80) s 1.320 din; tega pa primerjajmo z najnižjim izhodiščnim OOD 3.080 din. Izračun (3.080: 1.320 x 100-100) pove, da bi v takem podjetju morali zvišati osebne dohodke za 133%! Najobsežnejša skupina v graditeljstvu, panoga visoke gradnje, v kateri je podjetje z najnižje izplačanim OD 1.800 din, ima v poprečju raven najnižjih OD v višini 2.359 din (tudi v juniju 1990). Z enako poenostavitvijo dobimo OODvvišini (x0,80=) 1.887 din. (Ta znesek je zelo blizu višini zajamčenih OD). Povišanje bi v tem primeru moralo znašati (3.080:1.887) 63% ali pa »samo« 31 %, če bi izhajali iz zneska SKP 2.464 din, ki je znižan za 20% po določilu 33. člena. Toda analiza mora upoštevati še eno dejstvo. Najnižje izplačani (O)OD v podjetju zadeva konkretnega delavca, ki opravlja konkretna opravila. V graditeljstvu zagotovo ni opravila »enostavno raziglavanje plastičnih delov« z razmerjem 1,00, za katerim »stoji« znesek 5.670 oz. 3.080 oz. 2.464 din. Če je to čistilka, potem moramo računati z zneskom (1,19x3.080)= 3.665 din, če je to NK gradbeni delavec na transportu, potem je to - zaradi težjih pogojevdela-(1,41 x3.080) = 4.343 din in nikakor ne samo 3.080 din! Začasno najnižji znesek za taka dela bi moral po določilih PKP znašati: 4.343 x 0,80= 3.474 din neto na mesec. Praviloma pa najnižji izplačani OD v organizaciji ni najbolj zanesljiva opora za izračun potrebnega zneska za povišanje plač. Upoštevati moramo vsaj še poprečno višino izplačanih osebnih dohodkov na delavca. Poleg tega pa moramo upoštevati še razmerje med najnižjimi in poprečnimi OD, tako glede na izplačane OD kot (še bolj) glede na OOD, ki odražajo zlasti zahtevnost del(a). Najprej se pomudimo še pri izplačanih OD. Razmerje med najnižjimi in poprečnimi izplačanimi OD znaša na podlagi večmesečnih podatkov v anketiranih podjetjih 0.59 s sorazmerno majhnimi nihanji (variabilnostjo) po mesecih, od 0,55 do 0,60. Poprečno izplačani OD v obravnavanih podjetjih so znašali v juniju 1990 4.440 din neto na mesec. Najnižji OD bi se tedaj računsko gibali med 2.442 din in 2.664 din, dejansko 2.576 din. Tokrat bomo vzeli, da znaša gibljivi del OD namesto 20% - kot. smo ga vzeli pri najnižjih OD - vsaj 30% (pri poprečno uspešnih podjetjih je praviloma še višji). Zdaj lahko izračunamo najnižji OOD (2.576X0,70)= 1.803 din, ki je spet blizu zajamčenih OD. Predvidevajoč uporabo določila 33. člena SKP oziroma 13. člena predloga PKP v graditeljstvu, po katerem znižamo najnižji izhodiščni OOD 3.080 din za 20% na 2.464 din, dobimo odstotek za potrebno povišanje (najnižjih) OOD, s tem pa lahko tudi zneska za vse OD, v višini (2.464:1.803) 37%, normalno pa (3.080:1.803) 71 %, oziroma še višje povišanje, če upoštevamo, da najnižje izplačani OD v podjetjih graditeljstva niso (bili) izplačani delavcem, razvrščenim na najmanj zahtevnih delih z razmerjem 1,00. Prej ali hkrati ko opravimo aktivnosti v zvezi z možnostmi ustvarjanja dohodka za tolikšno povišanje OD, se moramo lotiti še bolj natančnih izračunov - zlasti za OOD. To smo dolžni storiti predvsem zaradi končnih, najbolj občutljivih aktivnosti, sklepanja pogodb o zaposlitvi delavcev na podlagi razvrstitve delavcev na ustrezna dela, delovna področja, delovna mesta. 3.2. Ugotavljanje zahtevnosti opravil 3.2.1. Novost - tarifne skupine ali razredi iz KP V dejavnostih bodo določila v PKP različno vrednotila zahtevnost det(a), opravil. Veliko PKP bo imelo podobno opredeljeno vrednotenje, kot je v 30. členu SKP. Razlika bo predvidoma v višjih ravneh tarif po skupinah, razredih, ki izhajajo predvsem iz ovrednotenih pogojev dela. Pri zelo skromnih določilih v teh PKP, tako glede obsega kot vsebine ovrednotenih skupin, razredov, delovnih področij ali mest, opravil ali še kako drugače imenovanih osnov za vrednotenje, bodo tudi spričo predvidenih ohlapnih določil v tarifnih delih PKP nemajhne zadrege in tudi težave pri uporabi, uveljavitvi takšnih določil v podjetjih. Posebej težko bo v podjetjih, kjer imajo dosedanjo delitev OD naslonjeno na slabe ali celo nikakršne strokovne podlage (imajo samo ali zlasti formalnopravne podlage z zelo subjektivno določenimi razmerji za zahtevnost). Zdaj pa se bodo morali »vključiti« v določila PKP. Raznih variacij bo samo v eni panogi lahko toliko, da jih ni moč pisno niti navesti v primerni vsebini. Ker pa bo potrebno vse konkretne primere vendarle rešiti, urediti, že zdaj lahko trdimo, da bo to mogoče le z dialogi (vprašanja - odgovori) na strokovnih posvetih, ki bodo morali biti organizirani po regijah in/ali po dejavnostih s člani skupin (komisij), ki so pripravljale osnutke in predloge PKP. 3.2.2. Primeri iz graditeljstva V nadaljevanju bomo obravnavali pristop, kakršen izhaja iz določil PKP v graditeljstvu17 (v nada'je-vanju KPG). Delovna skupina je (začela delati v novembru 1989 in) pripravila ovrednotenje 181 tipičnih opravil z razmerji od 1,00 (enostavno raziglavanje plastičnih delov, ki ga ni v graditeljstvu) v 1, skupini (po SSI je to skupina I) do razmerja 4,75 (svetovalna opravila) v 12. skupini (po SSI je to skupina Vll/2b). Dejansko je predvidenih 13 skupin (po SSI - Vlil), vendar se smatra, da so delavci iz 13. skupine v graditeljstvu zunaj določil tarifnega dela KPG, bodisi da gre za glavne direktorje velikih podjetij ali za vrhunske, to je habilitirane strokovnjake z doktoratom v inštitutih, podjetjih, ki so - žal - v naših podjetjih še »netipični«. Vsa opravila so v katalogu opravil razvrščena v tarifne skupine (od 1 do 12 oz. 13), v stopnje strokovne izobrazbe - SSI (od I. do Vlil.) in v podskupine dejavnosti (skupaj 7 v graditeljstvu), od katerih je ena splošna podskupina, v kateri so opravila, ki jih imajo lahko v vseh ostalih šestih podskupinah dejavnosti graditeljstva. Podjetja zdaj lahko za svoje potrebe izbirajo iz kataloga tipičnih opravil a la carte, to je po izbiri tista tipična opravila graditeljstva, ki se opravljajo tudi pri njih. Samo splošnih tipičnih opravil je 51 ali 28% od vseh tipičnih opravil, kar daje poleg vsaj še nekaj tipičnih opravil iz svoje, matične podskupine dejavnosti možnost vključitve blizu tretjine vseh tipičnih opravil iz KPG v svoj akt. Za najobsežnejši panogi, visoke in nizke gradnje, ki v Sloveniji zaposlujeta nekaj deset tisoč delavcev, je (51 +62)= 113 ali 62%, to je blizu dve tretjini vseh tipičnih opravil v KPG, ki jih lahko podjetja v teh panogah uporabijo tudi neposredno. Za večino strokovnih bralcev tega besedila je pojem (tipično) opravilo manj znan kot pojem (tipična) dela in naloge. Kdor bi želel - ali celo moral - izpopolniti svoje vedenje o pomenu (tipičnih) de! in nalog oziroma opravil, bi kazalo, da osveži svoje znanje o organizaciji dela.18 3.2.3. Pomen organizacije, organiziranosti Za naše namene si dovolimo le kratek ekskurz. Vse delovne procese v vsakem delovnem kolektivu je možno obravnavati kot skupek, celoto vseh del v kolektivu (podjetju), kot celotno nalogo podjetja. Ta je lahko verbalno zelo enostavno definirana kot relativno homogen delovni proces, npr. izdelava cementa (in nič drugega) kot končni izdelek. (Blizu tega je cementarna Trbovlje, cementarna Anhovo pa že ne, ker ima širok izbor azbestnocementnih izdelkov.) Nekatera podjetja (npr. Emona) pa imajo zelo heterogene delovne procese, od kmetijske pridelave, predelave, do prodaje in še turizma, gostinstva, poslovnih storitev in še česa. Poleg stopnje heterogenosti delovnega procesa je za delitev dela pomembna tudi velikost kolektiva. Spričo navedenega ni možno v vseh podjetjih, združbah enako členiti delovnih procesov. Povsem zagotovo je mogoče enakopomensko obravnavati v vseh primerih samo najelementarnejšo sestavino pri členjenju delovnega procesa, to je gib. Gibe npr. proučuje posebna veda, študij dela.19 Končno je verbalno enopomensko mogoče obravnavati še pojem : celotna naloga kolektiva. Vmes pa je v množici delnih delovnih procesov tudi nemalo pojmov in pojmovanj zanje. Med najpomembnejše šteje prav gotovo pojem opravilo, opravek.20 Zdaj smo pred zelo konkretno nalogo, kako v vsakem kolektivu celotno nalogo razporediti med celoten kolektiv. Seveda ne gre drugače, kot da celotno nalogo razčlenimo na delne naloge, te na dela oziroma opravila, opravke, nadalje na operacije oziroma aktivnosti - vse do gibov. Prav tako moramo tako ali drugače razčlenjene naloge oziroma opravila, ki pa so po zahtevnosti razvrščena - na tipična in netipična - od najbolj enostavnih z razmerjem 1,00 do najbolj zahtevnih z razmerjem 3,00, 4,00, 5,00 ali več, razdeliti med celoten kolektiv na posamezne skupine oziroma delavce, ki so spet različno usposobljeni, od najmanj do najbolj usposobljenih - za opravljanje najbolj zahtevnih del, nalog, opravi. Že zaradi različnega pomena na eni strani na-log(e), na drugi strani pa delavcev ne moremo in ne smemo - pri vrednotenju del(a) pa še posebej ne - združiti obeh navedenih pojmov (naloga, delavec) v pojem delovno mesto. Lahko pa združujemo opravila kot delne naloge, ki jih opravlja delavec na delovnem mestu (zlasti v fizičnem pomenu, npr. za strojem, ob delovni mizi), v delovna področja, za katera se je določen delavec določenega poklica usposobil. Konkretizacija izbranih opravil v izbrana delovna področja je možna zlasti s pomočjo (operativnega) planiranja, iz katerega dobimo potem delovne programe delavcev. Če se bomo vračali na staro prakso in znova sistemizirali delovna mesta (!?), bomo spet »via facti« monopolizirali delovna mesta. In tako se bo zgodovina spet ponovila, nam pa bodo ostala samo še polna in grenka usta »demonopoliziranih delovnih mest.« Zato je nujno, da vrednotimo zahtevnost najprej del(a;, to je opravil, ne pa že spočetka zahtevnost delavca. Stroka zahtevnosti delavca ne pozna, pozna samo pojem usposobljenost delavca za opravljanje (bolj ali manj) zahtevnih deli Pa vendar v praksi vrednotimo (tudi) delovno mesto, delokrog ali kaj drugega, za čemer se »skriva« povsem določen delavec. Desetkrat bomo dali prav takemu prej navedenemu strokovnemu izhodišču vrednotenja in desetkrat bomo napak vrednotili. In enajsti napačen postopek (laž) bo postal pravilen (resnica), kar smo tudi uzakonili z zakonom o delovnih razmerjih. Strokovni ljudje s področja vrednotenja dela smo posredovali pripombe, pa kaže, da se jih predlagateljem ni zdelo vredno niti obravnavati (ni bilo odgovora), kot da jih je vodilo načelo čim večjih sprememb določil ZZD, tudi dobrih. Ali je tudi tu prednjačila (zdaj nova) politika? 3.2.4. Katalog opravil (del in nalog) Po tem ekskurzu nadaljujmo našo ožjo strokovno tematiko. Ko smo ovrednotili zahtevnost vseh opravil, ki jih opravljamo v podjetju, ali preverili obstoječe ovrednotenje ter ga po potrebi izpopolnili, moramo najprej ugotoviti, kako se naše vrednotenje ujema, vključuje v okvir, ki nam ga dajejo določila PKP. Idealna primerjava je možna, če imamo katalog opravil (del in nalog) v podjetju in v panogi. Tedaj je primerjava s potrebnimi morebitnimi pretvorbami (iz razmerij ali točk v dinarje ali obratno) sorazmerno lahka, ugotovitve jasne in nadaljnji postopki bolj ali manj znani - vsaj za strokovne delavce. Velikokrat pa drugi delavci, bodisi sindikalni ali vodilni ali drugi delavci ne bodo zadovoljni z izsledki primerjav (analiz), še manj s. predloženimi rešitvami. Tedaj bodo nastopile težave, ki so lahko večplastne ali zadevajo samo posamezne plasti: možna je metodološka sprememba ali celo samo računska. Največkrat pa brez vsebinskih sprememb ne bo šlo, pa naj gre za spremembe v medsebojnih razmerjih med deli ali - kar je lahko še težje - za primer, ko celotno vrednotenje v podjetju npr. močno odstopa, praviloma navzdol, če so dela podcenjena že pri vrednotenju njihove zahtevnosti. Ne glede na sistem (metodo) vrednotenja zahtevnosti del, opravil v podjetju moramo pretvoriti vsa dela ali opravila ali naloge ali delokroge ali delovna mesta (kar pač obstaja) v skupine, ki jih in kot jih ima PKP. V dejavnostih, kjer so določene samo (maloštevilne) skupine z najnižjimi tarifami, posel ne bo težak, kadar razlik ni (veliko) ali so te nam v prid - imamo višje ravni kot v PKP. V takih primerih se v podjetjih ne bo praviloma zgodilo nič »revolucionarnega« - vsaj kar zadeva uveljavljanje določil PKP v tarifnem delu. To je lahko dobro (v dobrem podjetju) ali tudi ne (v slabšem podjetju), ker bo lahko »lev še naprej spal«, četudi so prednevihtne razmere. Katalog opravil (del in nalog), četudi v najslabši inačici, v kateri so »dela in naloge« (o)pisane in (o)vrednotene izključno ali v večini primerov na kožo zaposlenih delavcev - z imeni in priimki, zlasti pa,s funkcijami v (ne-organizacijski) hierarhiji - je v vsakem primeru nenadomestljiva podlaga, s katero: 1. moremo primerjati obstoječe stanje v podjetju z določilom PKP in ugotoviti stopnjo neskladja, ki ga po potrebi odpravimo z raznimi načini izpolnitve obstoječega kataloga; 2. izoblikujemo katalog delovnih področij (delovnih mest), s pomočjo katerega izvedemo razporeditev delavcev na nov način, to je s pogodbo o zaposlitvi. Podrobnosti iz kataloga opravil so za podjetje lahko pomembne. Nadvse pomemben je lahko šifrant, zlasti v večjih podjetjih z mnogovrstnimi de- • javnostmi. Samoumevno je, da imajo v takšnih podjetjih obravnavane podatke obdel(ov)ane na računalniku. Katalog opravil naj bi bil za različne možne uporabe razčlenjen po organizacijskih delih podjetja, po dejavnostih, po poslovnih funkcijah, po skupinah, razredih in zahtevah (kriterijih) iz zahtevnosti opravil (med pomembnejšimi zahtevami je šolska izobrazba in iz nje izhajajoče SSI) in še po drugih značilnostih (npr. za potrebe varstva pri delu), iz katerih lahko uporabimo podatke iz kataloga opravil oziroma iz predhodnega razvida opravil (del in nalog) za različne namene. 4. Aktivnosti v zvezi z razporejanjem delavcev 4.1. Kakšne (ni)so spremembe Očitno bodo te aktivnosti najtežje! Hkrati bo šlo v mnogih organizacijah za celo varsto sprememb, ki so jih bodisi ravnokar izvedle, pa še ne v celoti z vsemi posledicami (npr. pri vrednotenju dela), ali pa še čakajo z reorganizacijo prav zaradi uveljavitve določil KP in še drugih predpisov (ZDR npr.). Navedimo samo pomembnejše možne spremembe: 1. reorganizacija iz ene vrste (družbenega) podjetja v drugo vrsto (družbo); 2. sprememba proizvodnega programa zaradi tržne preusmeritve in s tem v zvezi ugotavljanja presežka delavcev; 3. sprememba pri vrednotenju dela, bodisi za zahtevnost ali za uspešnost ali za oboje; 4. še druge spremembe, ki izhajajo iz mnogovrstnih spremenjenih okoliščin (tuj partner, novo vodstvo ipd.). Le malokje imajo bržčas predvidene hkratne velike spremembe na več področjih, čeravno so razmere marsikod blizu vrelišča, ki ne le omogoča, ampak tudi terja »revolucionarne«, to je temeljite večplastne spremembe. Spremembe v razporejanju delavcev so zato le ena aktivnost, recimo dokaj nevšečna, saj lahko sproži mnoge osebne in skupinske probleme in težave. Novi republiški zakon o delovnih razmerjih pušča odprtih nekaj dilem v zvezi z razporejanjem delavcev s pogodbo o zaposlitvi.21 Po določilu 17. člena zveznega ZDR (UL SFRJ, št. 60/89) imamo poleg pogodbe o zaposlitvi še institut »sklep o razporeditvi delavca«, ki ga sprejme poslovodni organ oziroma delodajalec. Dodajmo še določilo 31. člena SKR, po katerem prvo razvrščanje opravi poslovodni organ in strokovna služba. S tem razvrščanjem delavcu ni mogoče zmanjšati osebnega dohodka. Navedeno določilo ni povsem skladno s prejšnjim, obe navedeni določili pa ne z določilom 3. odstavka 135. člena republiškega ZDR (UL RS, št. 14/90), ki s prehodno določbo določa da s pogodbo o zaposlitvi ni mogoče spremeniti razporeditve na delovno mesto, na katero je bil delavec razporejen ob uveljavitvi tega zakona. »Kaj se pa potem sploh gremo?« bi se vprašal .laik. Na eni strani ne smemo niti spreminjati razporeditve delavcev s sedanjih delovnih mest, po drugi strani pa bomo lahko ugotavljali na tisoče presežnih delavcev in jih tudi »razporejali« med nezaposlene. Kdo zdaj koga ščiti in kako ter zakaj? Strokovnjaki (pravniki, organizatorji in še kateri) smo nejevoljni kot tisti kmetje, ki bentijo na lovce, ki enkrat ščitijo, drugič pa streljajo - zaščitene medvede. ne grešnih kozlov. Škoda pa ni odpravljena, ampak se bo delala še naprej, spet na račun tako imenovanih (de)monopoliziranih delovnih mest. Dr. Žužek pravi (glej opombo 4), da mora sklep o razporeditvi temeljiti na strokovnih podlagah, ki morajo izkazovati spremenjene (podčrtal S. U.) potrebe oziroma nujne potrebe delovnega procesa in organizacije, kar naj bi splošni akt posebej poudaril in ugotovil, katere službe so dolžne take strokovne podlage pripraviti. Tako spoznamo, da je stroka vrednotenje dela - kamor posredno sodijo tudi razporeditve delavcev - skoraj kot siamski dvojček povezana s pravno stroko. Takšno spoznanje ne pomeni nič slabega, saj je v svetu, kjer pravna država bolje ureja delovna razmerja in plače, 22 tudi tako, vendarle strokovno bolje, manj oporečno. Žal premalo upoštevamo izkušnje drugih, predvsem pa mednarodne izkušnje, predpise in informacije, npr. iz Mednarodne organizacije dela, ILO iz Ženeve. 4.2. Podlage za razporejanje delavcev Preden se vrnemo k primeru iz KPG, povejmo še enkrat: delovna področja so ekvivalent (enako veljavna) delovnim mestom - prva pri vrednotenju, druga (po novem ZDR) pri urejanju delovnih razmerij. Delovna področja so hkrati personifikacija (poosebljenje) opravil. Povedano po domače, delavec je razporejen na delovno področje - kjer se opravljajo opravila. Nekonsistentni besedili zveznega in republiškega ZDR razporejajo (razvrščajo) delavca: na delo, k delom delovnega mesta, na dela in naloge, na delovno mesto in še kam. Delovna področja (tudi delovna mesta, delokrogi) se tedaj lahko oblikujejo na tri načine: 4.2.1. Opravilo (delo oziroma naloge) je hkrati tudi delovno področje Ta način (prvi način) velja za vse primere, kjer delavec opravlja samo eno - tipično ali netipično - opravilo, z več aktivnostmi (operacijami) tega opravila. (V gibe, kot smo že dejali, se v tem sestavu ne spuščamo.) (Tipično) opravilo čiščenje pisarniških prostorov na primer, sestoji iz teh aktivnosti: pospravljanje pisarniških prostorov, čiščenje tal, sanitarij, oken in Navedena opravila opravlja delavec s poklicem tesar (priučen). Obstajajo še manj zahtevna tesarska opravila (npr. zaščita opažev, pomoč pri tesarskih opravilih) in seveda tudi bolj zahtevna tesarska opravila (npr. opaži zelo sestavljenih betonskih konstrukcij). pohištva, odnašanje smeti, menjanje in pranje zaves.23 Navedene aktivnosti se lahko v posameznih podjetjih razlikujejo, kot npr.: okna čistijo posebni čistilci (zlasti zunanja v visokih stavbah s klimatskimi napravami), zaves ne perejo čistilke ipd. Aktivnosti (obravnavanega) opravila se lahko kvantificirajo, bodisi samo z deleži v celotnem opravilu ali tudi z delnim (stopnjah strokovnih sposobnosti npr.) ali celotnim ovrednotenjem zahtevnosti aktivnosti. Razlike med podjetji izhajajo bodisi iz stopnje delitve delovnega procesa (glej poglavje 3.2.3. tega sestavka), bodisi iz uporabljene metode za razvid in vrednotenje zahtevnosti opravil (del in nalog) ali pa iz kakšnega tretjega razloga. Vse to in še kaj, kar smo navajali v prejšnjih poglavjih (npr. čas in strokovni kader, ki je na voljo za uveljavitev določil KP), bo vplivalo na uporabo načina oblikovanja (novih) delovnih področij ali delovnih mest. 4.2.2. Delovno področje sestoji iz več opravil Pri tej možnosti obstajata dva načina (to sta drugi in tretji način): 1. Delovno področje se oblikuje iz vseh tistih že ovrednotenih opravil, to je tako tipičnih kot tem sorodnih opravil, ki jih delavci določenih poklicev pretežno opravljajo. Pri tem se lahko ovrednotena opravila, ki oblikujejo delovno področje, razlikujejo praviloma le za eno stopnjo strokovne izobrazbe (SSI) in le izjemoma (argumentirano) za dve SSI. Teža (ponder, deleži) posameznih opravil v tako oblikovanem delovnem področju se določijo) izkustveno ali še bolje, na podlagi planskih, obračunskih ali poračunskih (analitičnih) podatkov iz delovnega procesa (tehnologije, organizacije}. Za primer navajamo tesarska opravila.2,1 Za naš primer se zato lahko odločimo, da ga bomo poimenovali delovno področje (za opravila) - tesar II; ovrednoteno z razmerjem 1,76 oziroma v znesku 9.980 din bruto na mesec. Za enostavnejša tesarska opravila bomo arbitrarno izbrali iz tipičnih (in netipičnih tesarskih opra- Zap. št.* Opravilo Razmerje Delež Izračun za DP 33 Postavitev pomičnih odrov . 1,67 30 0,501 37 Razopaž beton, konstr. 1,82 ' 40 0,728 54 Razpiranje jarkov glob. do 2 m 1,77 10 0,177 55 Lahki fasadni oder iz cevi 1,77 20 0,354 1,76 * Zaporedne številke so iz kataloga tipičnih opravil v graditeljstvu, ki je priloga kot sestavni del KPG (17. člen). vil manj zahtevna opravila in jih na podoben način oblikovali v delovno opodročje (npr.) - tesar I; 1,50; 8.500 din. Za zahtevnejša tesarska opravila pa bomo na podoben način izoblikovali še delovni področji • (npr.) - tesar III; 1,95; 11.060 din in tesar IV; 2,15; 12.190 din. Na ta način smo vsa tesarska opravila (teh je v gradbenem podjetju lahko nekaj sto) razvrstili v štiri delovna področja. Pri tem smo upoštevali fazo opravila, dela in seveda tudi področje, ki so značilni za naše podjetje. Poteg tega imamo pri vsaki količkaj pomembni spremembi - proizvodnega programa, tehnologije, organizacije, kadrovske sestave - takojšnjo možnost brez formalne procedure prirediti delovna področja dejanskemu (spremenjenemu) stanju - glede opravil in ponder-jev. Ko v nadaljnjem postopku razporejamo delavce na tako oblikovana delovna področja - zapisano je, da s sklepom poslovodnega organa (verjetno pa tudi od njega pooblaščenega strokovnega delavca) - pride v primerjavi s klasičnim razporejanjem na sorazmrno okorelo, statično delovno mesto do bistvene razlike. Doslej, to je prej smo imeli, na primer, delovno mesto ali zaradi lepšega delokrog ali »dela in naloge«; - manj zahtevna tesarska dela, - srednje zahtevan tesarska dela, - zahtevnejša tesarska dela, - zelo zahtevna tesarska dela največkrat ovrednotena na zelo oporečen (ne)-strokoven način. Potem smo največkrat po prosti presoji - ta je bila lahko tudi zadovoljiva - razvrstili vse delavce določenega poklica (tesarje) na manj ali bolj zahtevna oziroma »zahtevna« delovna mesta. Pritožbe delavcev, zlasti na zunanje organe, so pokazale strokovno šibkost takšnih razporeditev in s tem tudi določil (samoupravnih) splošnih aktov, na katere so se opirale. Vodilni kader se je jezil, ker je bilo več kot tričetrt pritožb rešenih v prid delavcem; jezil se je zlasti zato, ker je bilo med pritožniki veliko lenuhov. Toda pravo seje še enkrat izkazalo za kruto, ker je presodilo na podlagi formalnih določil aktov; ti pa so bili vsebinsko slabi ali vsaj pomanjkljivi. Po predloženem načinu (pod 1.) pa je delavce moč razporejati ne le predvsem po načelu njihove usposobljenosti za določena - v delovno področje oblikovana - opravila, ampak izključno samo po usposobljenosti za navedena opravila, toda ne z besedičenjem od najmanj do najbolj zahtevnih opravil, del (primerjaj šibkost 1. člena SKP, ki je povrh vsega zaradi ponovitve v 30. členu povsem odveč!), ampak z zelo konkretno navedbo oziroma opisom opravila s še bolj natančnim opisom aktivnosti, ki se izvajajo. Na vprašanje; ali znaš narediti (kakovosten, z normalnimi stroški, v normalnem, tj. normiranem času, varen) opaž take in take konstrukcije, katerega smo kot opravilo uvrstili v delovno področje (npr.) tesar III, ali ne, je možen samo pritrdilen ali nikalen odgovor! Trditve o bolj ali še bolj zahtevnem delu ali delovnem mestu so tedaj zelo banalne, celo v ne tako maloštevilnih primerih - ko gre za personifikacijo dela v delovnih področjih (mestih) - kadar ima delavec sorazmerno visoko formalno kvalifikacijo, pa dela ni sposoben opraviti! Če bomo delavce še naprej razvrščali samo na podlagi njihovih spričeval, manj ali celo nič pa na podlagi njihovih sposobnosti za opravljanje določenih del, potem bomo še enkrat z vsem pompom o kolektivnh pogodbah in pogodbah o zaposlitvi z razporejanjem vred ali celo predvsem zaradi slabosti pri razporejanju zares dosegli, da se bo po tolikšnem tresenju rodila kilava miš. Če ekonomist opravlja opravila vratarja, se dela družbena škoda, če pa je še r^r -rščen in plačan kot ekonomist, pa se dela še podjetniška škoda. To je skrajni primer. Ekonomist - še posebej s I. ali II. visokošolsko stopnjo izobrazbe - naj bi v podjetju čim manj »peš« sešteval in množil, če hočemo imeti čim manj škode. Kaj pa dela zares? Ali je tudi ta primer skrajen? V nadaljnjem besedilu bomo uvideli, da so pri razporejanju delavcev »nastavljene« pasti pri vsakršnih pretiravanjih, bodisi pri precenjevanju samo izobrazbe in še bolj pri podcenjevanju zlasti izobrazbe. 2. Delovno področje se oblikuje sistemsko vnaprej v.teh primerih: - kjer je možno oblikovati več istovrstnih delovnih področij v istem ali sorodnem poklicu, toda z različnimi SSI, npr. od tesarja i do tesarja IV ali V ali VI, odvisno od števila delavcev v istem poklicu, od razlik v stopnjah zahtevnosti opravil in s tem od razlik v SSI za delovna področja; - kjer je (vnaprej ali že prej) ovrednoteno relativno veliko število opravil za isto ali sorodno poklicno dejavnost; npr. za veliko število opravil, ki se opravljajo bodisi v računovodstvu ali sploh v administraciji, bi lahko oblikovali delovna področja knjigovodja I, II..., administrator I, II... itn.; - kjer so ob možnostih uveljavljanja načinov iz prvih dveh alinej bistvene spremembe v tehnologiji in organizaciji manj pogostne. Konkreten primer za takšen način oblikovanja delovnih področij (mest) - po skupinah - je bil prikazan prav tako na področju tesarskih del v že omenjem gradivu kolektivne pogodbe.25 Po tem načinu zberemo vsa istovrstna praviloma tipična opravila, ki jih opravljajo delavci istega ali sorodnega poklica, od najmanj zahtevnih opravil - po starem bi se izrazili od opravil z zahtevnostjo PK delavacev do opravil z zahtevnostjo VK delav cev (tesarjev npr.) za ročna opravila oziroma od opravil z zahtevnostjo NS delavacev do VS delav cev (knjigovodij npr.) za umska opravila - in jih razvrstimo po naših potrebah. Kako? Pomemben je razpon od najmanj do najbolj zahtevnega istovrstnega (spet npr. tesarskega) opravila. Kadar je razpon med opravili visok, na primer od 1,50 do 2,50, bo takšna opravila potrebno razvrstiti v več delovnih področij in obratno, sicer bi bile razlike med delovnimi področji neustrezne (prevelike v prvem primeru). Stopnje v celotnem razponu so lahko določene linearno ali nelinearno. Če bi omenjeni razpon za opravila od 1,50 do 2,50 razdelili na štiri delovna področja linearr ''' fnbili: poklic I 1,50 - 1,75 poklic II 1,76-2,00 pokliclll 2,01-2,25 poklic IV 2,26 - 2,50 Če pa bi v istem primeru želeli nelinearno rast, je na voljo več računskih tehnik.26 Enostavnejša ima takle obrazec: n-1 / n / i/max 1 /max r = / - — ali tudi r= |/ — j', min ) min r - razpon oziroma stopnja rasti n - število stopenj (delovnih področij) max - najvišja vrednost iz zahtevnosti opravil min - najnižja vrednost iz zahtevnosti opravil Po vstavitvi vrednosti v obrazec dobimo: lahko pa tudi 1,1856 1,1362 kar pomeni, da so delovna področja vsaksebi bodisi za 18,56% ali 13,62%. Po tej poti dobimo srednje ali mejne vrednosti: poklici sred. vred. 1,50 ali od 1,50 do 1,70 poklic II 1,78 1,94 pokliclll 2,11 2,20 poklic IV 2,50 2,50 Ker moramo dobiti še mejne oziroma srednje vrednosti, dobljeni rezultat še korenimo: ^1,1856 = 1,0889 oz./l,1362 = 1,0659 poklici ... 1,50-1,63 poklic I11,64-1,78-1,93 pokliclll 1,94-2,11 -2,29 - ' '1 r ~ ~ ^ r n 1,50-1,60-1,70 1,71-1,82-1,94 1,95-2,06-2,20 Postopkov in vsebinskih variacij je nešteto. Vselej se kaže prilagoditi domačim potrebam in/ali pa skladnosti z drugimi, npr. prek določil KP, ki so obvezna zlasti pri spodnjih mejnih vrednostih (ravneh). 4.3. Katalog delovnih področij Na koncu, ko smo oblikovali vsa delovna področja (mesta) po enem od treh načinov ali pa v kombinaciji dveh (npr. 1. in 2. način ali 1. in 3. način) ali pa celo vseh treh načinov, bomo praviloma sestavili katalog delovnih področij (mest). Ta akt nam neposredno služi za razvrščanje, razporejanje delavcev na ustrezna opravila ali dela ali naloge ali delovna področja ali delovna mesta ali... Sklep o razporeditvi delavca od poslovodnega organa in pogodba o zaposlitvi sta z ZDR predpisana akta, ki ju ni mogoče neoporečno izpolniti, sestaviti, če podatek o višini OOD, ki (ne)posredno izhaja iz takega akta, ne temelji na podatku iz kataloga delovnih področij (mest). 4.3.1. Pomen izobrazbe Pravilnost razporeditve delavca se ugotavlja s primerjanjem med opisom opravil in iz njih izhajajočih delovnih področij (mest) na eni strani ter usposobljenostjo delavca za opravljanje teh opravil na drugi strani - in to ne le formalno (šolsko), ampak delovno usposobljenostjo, za kar predpisuje republiški ZDR uporabo instituta poskusnega (16. člen), zvezni ZDR pa poprejšnji preizkus (14. člen), s katerim se preverja zmožnost za delo. Poleg tega predpisuje republiški ZDR (3. točka 100. člena) za delavca, za katerega se ugotovi, da nima znanj in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta,27 na katero je razporejen, da mu preneha delovno razmerje. Podobno je tudi besedilo 23. člena ZDR. Tudi institut pripravništva ima podoben pomen kot obravnavani primeri.28 ZDR, tako zvezni kot republiški, ne obravnava -več instituta »z delom pridobljena delovna zmožnost«. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje zaostrili pogoj - usposobljenost za delo, kar naj bi samo po sebi povečalo težo in vrednost (tudi formalne) izobrazbe? Zaenkrat je takšna usmeritev eksplicitno razvidna iz določila SKP (3. točka 12. člena), ki navaja strokovno izobrazbo delavca kot prvi kriterij, ki ga je treba upoštevati poleg delovne uspešnosti za ohranitev zaposlitve v primerih izbiranja presežnih delavcev. Večje število PKP določa - podobno kot ZDR in SKP (9. in 24. člen) - da je izobraževanje, še posebej v primerih do- ali prekvalifikacije ali ko gre za (stalno) izpopolnjevanje znanja, pravica in dolžnost delavca. To je dobro. V osnutku KPG (maj 1990) je bilo v poglavju Razvrščanje delavcev (žal je to poglavje bilo v celoti opuščeno v predlogu KPG, avgust 1990) takšno določilo (73. člen): »Z delom pridobljena usposobljenost delavca se priznava pri razporejanju na ustrezno delovno področje le v izjemnih primerih, ki jih mora podjetje taksativno navesti v svojem splošnem aktu. V nasprotnem se šteje samo delovna usposobljenost, ki jo mora doseči delavec v skladu z navedbo v razvidu opravil (sistemizacija delovnih mest). Za delavce, mlajše od 40 let, praviloma ni izjem.« Možno je pričakovati, da bo marsikatero podjetje v svoj splošni akt ali KPP vendarle vključilo podobno določilo. Bolničarji še nikoli niso operirali možganov; tehniki so do nedavnega še »odgovorno« gradili velike in zahtevne objekte s statično večkrat nedoločenimi konstrukcijami; podjetja pa kar naprej še vodijo tudi premalo usposobljeni »poslovneži«. Na Zahodu mora za vodenje velikega podjetja imeti delavec (top manager) diplomo ugledne visoke šole, podiplomsko specializacijo, večmesečni tečaj ene od (uglednih) menedžerskih šol, biti relativno mlad in zdrav in imeti še vrsto drugih odlik, karakteristik, to je usposobljenosti, katerih smo (samo) nekaj navedli tudi v opombi 27. S tega vidika je že govorjenje, še bolj pa pisanje o rdečih ali Demosovih direktorjih zelo poniglavo; čeravno je včasih in kje res bila bolj pomembna barva mačke kot pa njena sposobnost (tokrat ne usposobljenost, ker gre za žival!) - loviti miši. Pa vendarle imamo uspešne poslovneže s pomanjkljivo usposobljenostjo, pa čeravno samo pri sestavini - (šolska) izobrazba. Da, tako je in še bo tako. Vendarle naj navedemo samo enega od negativnih spremljajočih pojavov za navedeni primer. Delavci s (pre)nizko strokovno izobrazbo, četudi so zadovoljivo usposobljeni za vodilno, vodstveno ali strokovno delo na svojem, praviloma ozkem delovnem področju, so izpostavljeni psihičnemu pritisku, ki se pojavlja med njimi in njihovimi sodelavci z višjo izobrazbo, celo pri zadovoljivo dobrih odnosih. Znani so primeri, da podjetja z vodilnimi kadri, ki imajo sicer zadovoljivo strokovno usposobljenost (visoko izobrazbo), »nimajo dela« za delavce z nazivi specialist, magister, doktor.29 Te in podobne izkušnje zunaj in pri nas bomo morali upoštevati tudi mi, ko bomo sklepali pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev.30 5. Aktivnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka 5.1. Pristop Na začetku poglavja III/3 smo napovedali še drugo vrsto aktivnosti, ki sodijo v področje ustvarjanja nove vrednosti. V analizi obstoječega stanja (podpoglavje 3.1.) smo se seznanili z mizerno nizko ravnijo zlasti najnižjih izplačanih osebnih dohodkov in hkrati ugotovili nekatere potrebne odstotke povišanj OD, zlasti v podjetjih z nizkimi (najnižjimi) OD. Zdaj moramo poskusiti odgovoriti na vprašanje, ali smo oziroma bomo zmožni uveljaviti določila KP (tarifnega dela) tudi v primerih tolikšnega (z indeksom 200 in več) povišanja OOD. Bolj mimogrede smo take primere v prispodobi izenačili z (močno) zaostajajočimi ladjami v konvoju (gospodarstvu Slovenije). Dejali smo, da se bodo nekatere ladje (podjetja) morale1 potopiti; pravimo - brez posadk (delavcev), ki naj bi jih v okviru konvoja prevzele druge ladje, če že ne za delo pri njih, pa vsaj do prvega pristanišča, kjer se bodo vključili v zastrašujoče naraščajočo armado vzdrževancev, vključno s še najbolj upravičenimi upokojenci, o katerih bo nekaj besedi na koncu teksta. Ali vemo, se zavedamo, da določila KP sama zase ne bodo omogočila prav nobenega povišanja OD? Četudi so, kot pravimo, iztožljiva. Tudi varčevalec, ki je svoj denar vložil v Elan, npr. prek organizacije Les, lahko toži; če pa bo iztožil oziroma dobil nazaj svoj denar - tu ne govorimo o morebitnem povišanju na račun »zaslužka« z obrestmi, za kar pa je bil denar vložen - je odvisno samo ali predvsem od dohodka oziroma dobička Elana! Podobno je tudi z OD iz naslova uveljavljanja določil KP. Zdaj bi morali začeti obravnavati zelo široko družbeno - politično - ekonomsko - sociološko - organizacijsko - pravno in... razlago o ustvarjanju dohodka oziroma dobička in potem o delitvi oziroma razporejanju na OD, od tega na del za OOD in za ostale oblike OD. Tega ne bi zmogli pa tudi namen tega sestavka je drugačen. Vseeno pa še enkrat pribijmo: brez moke ni kruha! brez muke pa ni moke! In ker ne moremo začeti razpravljati o (lahko celo pomembnem) problemu, na področju kmetijstva na primer, ali smemo sejati - recimo dobro seme - ob polni luni, in dalje, ali je še vredno vzdrževati sistem raket proti toči, in dalje, ali se splača stavkati za 30 par višjo ceno pri kilogramu zrnja... bomo raje končali pri delitvi kruha za lačna usta. Naj pri tem dejanju pomaga stroka? Da, kadar revščina ni (že) takšna, da lačna usta grizejo skoraj vse užitno, kar dobijo pod zob. Stroka se tedaj zaman trudi, da bi se »rezultati dela« (bolj) pravilno (kot pravično) razdelili na njegaove tvorce. Saj (pre)majhnega kolača ni mogoče razdeliti na (pre-Jveliko število jedcev - iz vrst ustvarjalcev, produktivno zaposlenih delavcev in še iz vrst vzdrževancev. V revščini deli gospa umetnost in ne gospa znanost! Pomaga pa ji gospa emocija, kije čustvena, in ne gospod ratio, ki je razumen. Žal prav v revščini odpoveduje razum zaradi (vse bolj) prevladujoče filozofije enakih želodcev, ki ima tudi svoj ratio; imenuje se boj za obstanek. V naši razpravi je to boj za uveljavitev vrednosti - iz košarice nujnih življenjskih potrebščin - (enostavnega) dela, ki naj bi ga prek uveljavljanja kolektivnih pogodb vendarle dobil delavec. Do uresničitve »delovanja vrednostne košarice«, kot bomo videli v nadaljevanju, je še daleč. Odgovor na vprašanje, ali smo zmožni uveljaviti določila KP, je namreč nadvse težak, saj ne gre le za dosego, recimo znanega cilja (boljši življenski standard, blaginja), ampak še bolj za določitev prave poti do njega. Kaj bomo zares storili z zaostajajočimi ladjami v opešanem konvoju, ki se premikajo skoraj tako kot ranjenci - različnih stopenj, saj bodo nekateri zdaj zdaj premini!: - v vojnem pohodu po neprestanih spopadih, po katerih se zdravi del vojske nevarno krči, ranjeni pa veča? Kdo in kako in do kod bo nosil ranjence ali tudi neranjene opešance, pri tem pa pomagal »zdravim silam«? To bomo (smo že!) izvedeli iz programa, usmeritev delovanja nove vlade, predvsem pa zaznali iz delovanja samega. Da bi le! 5.2. Primer Najlažje se je izogniti morebitnemu očitku bralca o pretiranem besedičenju, filozofiranju, teoretiziranju, politiziranju o zelo resni problematiki z obravnavo konkretnih podatkov in ugotovitev - iz prakse, pravimo. Vzemimo primer nemajhnega podjetja, ki je pred nalogo, uresničiti določila PKP iz tarifnega dela. Številke bodo zaradi boljše ponazoritve zaokrožene, hkrati pa s tem delno odvrnemo morebitno nevšečno prizadetost kakšnega člana obravnavanega kolektiva. Podjetja ima dokaj urejeno organizacijo, ki pa se je ob ustavnih in še drugih (kadrovskih) spremembah precej razmajala. To velja tudi za kakovost določanja zahtevnosti - del in nalog ali delokrogov. Zahtevnost se določa s točkovno metodo. Število točk za povprečno zahtevno delo (delokrog) znaša 300, kar da OOD višini 3.000 neto na mesec. Skupaj ima podjetje - glede na število in sestav zaposlenih delavcev 1,5 milijona točk, najnižje ovrednoteno delo 180 točk, 1.800 din, najvišje ovrednoteno delo 750 točk, 7.500 točk, 7.500 din. Akontacijska vrednost točke znaša 10 din na mesec. Vidimo, da so OOD zelo nizko (o)vrednoteni, saj »zasluži« delavec pri najbolj enostavnem delu ob 100% učinku in brez dodatkov manjši OOD (1.800 din), kot znaša zajamčeni OD (1.870 din)! Povprečno izplačani OD v juniju so znašali 4.300 din, kar je bilo 17% manj od poprečno izplačanih OD (5.183 din) v gospodarstvu Slovenije. Dejansko najnižji izplačani OD (ne OOD) je znašal nekaj več kot 2.000 din, najvišji OD pa nekaj več kot 20.000 din. Delež drugih oblik OD poleg OOD je znašal v povprečju (4.300:3000x100-100=) okoli 45%. Za upoštevanje določil PKP bi morala akontacijska vrednost točke (AVT) znašati: 3.080:180=17.10 din ali za 71% višja AVT od obstoječe! Tukaj pa so možne variacije. Najprej ta, da se vrednsot 3.080 din neto nanaša na razmerje iz zahtevnosti 1.00; to je »družbena enka« - raziglavanje plastičnih delov, vtem ko ima delo, čiščenje pisarniških prostorov razmerje npr. 1,20. Tedaj: 3.080x1,20:180=20,50 din ali 105% vija AVT od obstoječe! Na pamet povedano, to ne bo mogoče. Kaj zdaj? Najprej se bomo zatekli pod okrilje določila 33. člena SPK oziroma temu ustreznega določila PKP. Gre za možnost začasnega znižanja OOD pod določenimi pogoji. 3.080/1,20:180x0,80=16,40 din ali za 64% višja AVT od obstoječe! Vsi ti izračuni so sami po sebi takšni, da zbujajo zaskrbljenost. Ozrimo se najprej po najbolj »enostavni« poti, po kateri dosežemo cilj z »ustreznim« povišanjem kal-kulacijski osnov, s katerimi povišamo cene izdelkov ali storitev. Saj v bistvu gre vendarle za to, za sorazmerno višje vrednotenje (živega, tekočega) .dela! Res je, vendar druga stran palice vpraša: na čigav račun? V celoti so možnosti tele: 1. trg bo prenesel višje cene; 2. znižali bomo stroške toliko, kot smo zvišali plače; 3. zvišali bomo produktivnost, kar bo prineslo višje prihodke ob nespremenjenih cenah in stroških; 4. znižali bomo dajatve, predvsem družbene (pri zelo visokih povišanjih OOD ali OD je ta možnost nezadostna za - celotno - kompenzacijo); 3. odločno bomo znižali vse »druge« oblike OD (gibljivi del) in povišali samo OOD (pri tem je najbolj nevarno znižati ali celo ukiniti OD, ki je odvisen od rezultatov dela, še posebej na podlagi ustvarjalnih dosežkov); 6. kombinacija vseh ali samo nekaterih navedenih možnosti. Predvidoma bo v praksi (povsod tako in tako ne bo) največ izvajana zadnja (ponekod ne bo izvajana nobena) možnost, to je kombinacija prejšnjih. V podjetji, ki delujejo v kapitalno intenzivnih dejav-notih, pa bo treba dati največjo težo drugi možnosti. To velja še zlasti za podjetja, ki izažajo ali morajo konkurirati tudi doma z uvoženim blagom, saj se na mednarodnem trgu blaga in storitev najbolj pozna prav delež stroškov (minulega dela)31 v ceni - seveda poleg kakovosti izdelka, storitve. Izračuni, ki izhajajo iz naših podatkov (zavod za statistiko, SDK), kažejo, da je možno za vsak odstotek znižanja stroškov povečati plače za 3 do (celo) 10% in več! To pomeni, da je v nekaterih primerih možno pri znižanju stroškov za 1 % zaslužiti tudi trinajsto plačo. Najbolj zahtevno in delikatno hkrati, to je neprijetno, težavno in kočljivo bo odločanje najbolj odgovornih delavcev podjetja - upajmo, da skupaj s predstavniki, zaupniki sindikata - ko se bodo predtem pogajali in bržčas tudi pogodili o višini izhodiščnih OOD v vsakem podjetju, izraženi bodisi v AVT ali kako drugače. 5.3. Razponi za direktorje Manj neprijetno, pa zato nič manj (če ne še bolj - tudi strokovno) zahtevno pa bo določanje najvišjih OOD. Odgovorni direktorji bodo verjetno predlagali hkrati: 1. višino izhodiščnih OOD, 2. višino najvišjih OOD in s tem razpon(e), 3. višino poprečnih OOD in OD in s tem tudi nadvse pomemben sistem nagrajevanja oziroma motiviranja delavcev, ki naj bi bil ravno ob oblikovanju KRP oziroma splošnega akta temeljiteje prenovljen. Napisali smo že, da so razponi nadvse pomembne sestavina politike delitve OD, politike nagrajevanja, motiviranja. Pri najvišje ovrednotenih opravilih za njihovo zahtevnost direktorjem ne kaže upogniti glave do peska in se z njim zakriti pred kolektivom, to pomeni kar na pamet določiti razpona - saj je tako in tako izvzet iz tarifnega dela KP. Najmanj, kar naj bi upoštevali, so predloženi kriteriji Društva poslovodnih delavcev Slovenije Manager Gv, št. 28/90. Pri teh kriterijih je nekaj oporečnih določil, pa naj se sestavljale! še tako sklicujejo na zahodne vire.32 V srednjih podjetjih na primer, v katerih je število zaposlenih (iz ur) manjše kot 250, letni prihodek manjši od 40.000 poprečnih slovenskih mesečnih OD, poprečna vrednost aktive (v bilanci stanja) pa manjša od 30.000 OD, naj bi poslovodnemu delavcu pripadal (nov pojem, pripomna S. U.) izhodiščni minimalni OD (najbrž OOD) v višini najmanj 4-kratnega povprečnega OD v podjetju. Omenimo nekaj oporečnosti: 1. Izhodiščni minimalni OD ima praviloma v slabših podjetjih velik delež v OD (gibljivi del OD je majhen). Tedaj pripada (sic!) poslovodnemu delavcu ne glede na dobiček, na katerega se (iz besedila opombe 32) sklicuje predsednik društva, dr. Krašovec, ko ceni delo poslovodnih delavcev s pomočjo doseženega dobička, sorazmerno (pre) velik OD, čeprav gre le za OOD. Ta ugovor velja stoodstrotno, kadar v poprečnih OD podjetja (ti so osnova) ni njč OD iz naslova dobička. 2. Ali je kriterij, kjer se primerjata izhodiščni minimalni OD (4x) in poprečni OD (1 x), podoben primerjavi jabolk in hrušk? Zakaj? 3. Za katero dobo se računa - po navedenih kriterijih - enkrat OOD poslovodnih delavcev, drugič poprečnih OD vseh zaposlenih (ali vključno z direktorji)? Vprašanje je nadvse pomembno v inflacijskih razmerah. 4. Podobne kriterije imajo tudi funkcionarji v državnih organih (sicer na višji ravni), vendar omejene navzgor, tu pa so navzdol. Zakaj? Kako bi v Društvu poslovodnih delavcev komentirali določilo KP iz večjega in uspešnega podjetja z znanim obrazom direktorja v društvu, kjer imajo razpon nižji kot 4:1, toda enko predstavlja najnižji OOD, ne pa poprečni OD? Vzemimo primer iz podjetja: najnižji OOD (osnova) 2.500 din poprečni OOD (osnova) 4.500 din poprečni OD (celota) 6.000 din OOD poslovodnega delavca bi v prvem primeru znašal najmanj (4x6.000=) 24.000 din, v drugem primeru pa (4x2.500=)10.000 din. Tu ne gre za razlike samo na račun neprimerljivih jabolk in krušk. Prav je, da so OD direktorjev odvisni od poprečnih OD delavcev, toda OD, ne pa OOD oziroma izhodiščnih minimalnih OD. Ti naj bi se sicer določali s podobnimi kriteriji, kot jih je sprejelo Društvo Manager, in še tudi z drugimi kriteriji, če so ustrezni Po zadnjih podatkih, za junij 1990, so številke take: Komentar teh podatkov je lahko samo krut. Vzdržimo se ga. Povejmo le misel v prispodobi in z vprašanjem. Ali ima lahko ranjenec močnejšo hrano kot njegov nosač? Včasih lahko, si upamo odgovoriti pitijsko. 2. Drugi delavci in prebivalci Žal ni na voljo časa niti prostora za tiste produktivne in manj produktivne delavce, katerih prihodki tudi »uravnavajo« odhodke gospodarstva. To je celotno negospodarstvo - družbene dejavnosti, v katere vštevamo tudi tako imenovano državno nadgradnjo z upravo, sodstvom, policijo, vojsko in še s kakšno podobno inštitucijo. Končno vzdružujemo še naše ljube otroke, naš up na boljši jutri. in neoporečni - ne glede na to, iz katerih logov ali virov so. Nemalo kriterijev je moč dobiti tudi iz strokovne literature. Mogoče bosta pa kdaj našla skupen interes društo Manager in društvo za vrednotenje dela? V društvu za vrednotenje dela so v zadnjem času posvetili precej časa problematiki razprav in tudi prišli do zelo uporabnih metod za njihovo določanje.33 Podatki iz gospodarsko najbolj razvitih držav kažejo, da imajo OOD (tam osnovne plače) zanemarljivo majhen delež v OD — seveda v uspešnih firmah - OD skupaj pa spet zanemarljivo majhen delež v celotnem zaslužku prezidenta (zelo) uspešne firme, in to predvsem na račun zaslužka iz delnic.34 Upajmo, da so tudi usmeritve naših poslovnežev - vsaj večine njih - takšne, da bo osnovna plača (OOD) ekvivalent za pripravljenost (poleg usposobljenosti) prevzeti zelo odgovorne naloge, večji del njihovih OD pa se bo vendarle oblikoval iz rezultatov oziroma dobička, kot je izjavil dr. Krašovec. Nizkih OD poslovodnih delavcev sploh ne bi smelo biti, kajti preden bi postali (pre)nizki, bi njihovi nosilci morali prenehati biti direktorji. Bo ponujena roka stroke - vrednotenja dela - pa čeravno jugoroka, dobrodošla? Morda pa več rok, tudi brez YU in celo brez lipe? Tudi gospod Krašovec in gospod Ravnik sta se že sestala. In tudi to je dobro. IV. OBROBNE TEME, KI TO NISO 1. Upokojenci Uveljavitev določil KP zelo odvisna od uspešnosti celotnega narodnega gospodarstva. Pri računanju te uspešnosti - tako sedanje kot bližnje prihodnje - bo bržkone najpomembnejši račun, koliko produktivnih in pol oziroma manj produktivnih delavcev bo vzdrževalo neproduktivne člane naše družbe. Omenili smo že pomembno populacijo družbe - upokojence. Čeravno so v smislu družbenega gospodarstva v večini neproduktivni (v sivi ekonomiji jih je namreč veliko kar zavidljivo uspešnih), so si svoje pokojnine več kot zaslužili, v pravem pomenu besede v obliki minulega, nemalokrat trdega dela. To je vsebina, kakovostni vidik vprašanja pokojnin. Količinski vidik pokojnin ni tako »čist«, pa naj gre za celotni znesek, ki je namenjen za pokojnine - ta močno narašča, še posebej v primerjavi z rastjo (padanjem) osebnih dohodkov — ali pa za poprečne pokojnine v primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki. Spričo vsega povedanega nam verjetno v prvem poskusu ni (s SKP) oziroma ne bo (s PKP in KPP) uspelo »zadeti« ravno pravšnje »vrednosti dela«, da bo koza cela in volk sit. Toda če bomo delo vendarle malo bolje vrednotili, zlasti pa če bomo (tudi) zaradi tega po načelu dam - daj (ne daj - dam) bolje in več (ne le delali, ampak zlasti) naredili, potem se bomo verjetno zadovoljili tudi z ranjeno kozo in na pol sitim volkom. Najslabše se nam bo godilo pa v primeru, če bodo določila KP doživela usodo preštevilnih neuresničenih določil še bolj številnih predpisov v naši ljubi ožji in širši domovini. Potem se bo po tresenju gore res rodila samo (kilava) miš. Mi pa bomo ostali ob zaskrbljujočih političnih peripetijah še malo bolj prestrašeni za svoj jutri in za jutri naših otrok. Vrsta prejemka Upokojenci Delavci Upok./Del. Zajamčeni najnižji znesek* 3.527 1.870 1,89 Poprečno izplačani znesek 4.715 5.163 0,91 (od tega starostne pokojnine) 5.258 1,01 • Brez besede zajamčeni sicer znaša - po sindikalni listi - najnižji OD 3.685 din, ki je v primerjavi z najnižjo pokojnino (za polno dobo) za 4% VIŠJI, toda se žal niti ne izplačuje niti ne sankcionira. (Podatki za pokojnine so iz Vzajemnosti, št. 7-8/90, str. 3-6. V. DRUGA PROBLEMATIKA 1. Neobravnavana vprašanja Naše razprave o uveljavljanju določil KP - v tarifnem delu - s tem še nismo končali. Ostaja še nekaj zelo pomembnih vprašanj, ki smo se jih komaj dotaknili (druge oblike OD, predvsem iz naslova uspešnosti in še posebej iz naslova ustvarjalnosti; pomen in posledice določanja bruto namesto neto zneskov; uresničevanje valorizacijske klavzule to je upoštevanje inflacije; obravnava izjem, ki lahko postanejo lahko celo ne izjemna, to je večina, namreč upoštevanje določila o znižanju ravni OOD za do 20%; zelo pomembno vprašanje dovolj strokovno usposobljene, to je močne inštitucije za zasledovanje uresničevanja določil KP in hkrati za strokovno svetovanje pogajalcema na vseh ravneh) ali pa sploh ne. 2. Sankcije za neuresničevanje Morda prav na koncu vendarle še vsaj omenimo eno od najpomembnejših vprašanj, kako sankcionirati neuresničevanje določil KP. V SKP obstaja drugi del določil v poglavju Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov (členi 43 in 51). Vsa ta določila so potrebna in vprašanje je, če so dovolj uporabna za praktično uporabo, če izvzamemo formalno pravni vidik. Sprašujemo o vsebinskem vidiku. Odgovorimo z navedbo določila 13. člena KPG (predlog, avgust 1990); »V primerih, ko delavec prejme nižji osnovni osebni dohodek (OOD), kot ga določa za posamezna opravila oziroma delovna področja ta pogodba in ne gre za izjemne primere iz prejšnjega člena, je sindikat dolžan dati pobudo: 1. v primerih, ko doseže OOD v tarifni skupini raven 95% do 100% zneska izhodiščnega OOD iz te pogodbe, mora pristojni organ podjetja na predlog poslovodnega organa sprejeti sanacijske ukrepe za odpravo vzrokov, ki so povzročili prenizko izplačane OOD; 2. v primerih, ko doseže OOD raven 90% do 95%, mora pristojni organ razpravljati o zaupnici vodstva podjetja in sprejeti ustrezne sklepe; 3. v primerih, ko OOD ne dosega ravni 90%, mora pristojni organ podjeta preučiti vzroke za takšno stanje, vključno s preučitvijo možnosti nadaljnjega obstoja in razvoja podjetja.« Takšno določilo v KPG je namenjeno predvsem preventivnemu delovanju pri uresničevanju določil KP. Samodejno naj bi delovalo zlasti za razdobje ob sprejemanju zaključnih računov, vmes (ob periodičnih in mesečnih obračunih) pa naj bi določilo spodbujalo zlasti najodgovornejše delavce k uspešnemu, del(ovanj)u, vse delavce pa ob ustreznem informiranju odvračalo od na pol divjih stavk k podobnim pravilom pogajanja, ki jih uporablja Zahod. 3. Vizije V že omenjeni knjigi35 dr. Bolle de Bala je govor o razvojnih možnostih, ki jih bo človeštvo imelo zlasti od tistega časa dalje, ko si lastnik kapitala in lastnik delovne sile (dela) ne bosta več nasprotni stranki - vsaj v današnjem, klasičnem pomenu besede, ki ni nujno marksistično pojmovana z (nepomirljivim) razrednim bojem. Tedaj bo - po Bolle de Balu - prišel do poln(ej-š)ega izraza človekov ustvarjalni potencial na obeh antagonističnih straneh; gre za sen o kulturi novega človeka, ki bi bil hkrati delavec in kapitalist (zahodna inačica), socialist in uspešnež (vzhodna inačica), skratka spremenjen (povsod). Ta sen zastavlja široko družbeno vprašanje, kako združiti nagrajevanje, uspešnost, kulturo in participacijo — vse naravnano v splošni razvoj človeka kot delavca in družbenega bitja. To ni »Evropa zdaj«, to ni niti »Evropa 1992«, ampak je to »Evropa po 2000« - naj bo tudi za nas - kot cilj! Izberimo čimbolj racionalno in čimmanj emocionalno pot! Tudi s pomočjo oblikovanja, uresničevanja in sankcioniranja neuresničenih določil dobrih kolektivnih pogodb. Kamnik, 19. avgusta 1990 OPOMBE ’ V prilogi DE; Študijski prispevki, št. 1, 11. maja 1990, Kolektivne pogodbe, so v poglavju Družbeni vidiki (str. 1-3) omenjene glavne značilnosti in problemi kolektivnega pogajanja pri nas. 2 Strokovnjakinja za kolektivne pogodbe, dr. Thšršse Beaupain iz Bruslja, Institut de soriologie Unviersitš Libre de Bruxelles, je objavila članek v reviji Organizacija in kadri, št. 3-4/90, MO Kranj (str. 347-351), v katerem med drugim piše, da so bile paritetne komisije med delodajalci in delojemalci resda uzakonjene že leta 1919, toda vsesplošno nacionalno priznanje z zakonske ureditvijo so dobile (sindikalne delegacije) šele leta 1966 v Belgiji in 1968 v Franciji. Medtem je preteklo Kar 50 let skoraj neprekinjenega kolektivnega pogajanja. Zanimiva izkušnja z Zahoda, kajne, po katerem se zadnje čase tolikanj zgledujemo. Pri nas bi radi imeli - nekateri - perfekt(uira)ne kolektivne pogodbe že kar jutri. In ker to ni možno, je vendarle možna in dobrodošla tako kritika tistih, ki so se podpisali pod prvo kolektivno pogodbo pri nas - po vojni, kot tudi bolj ali manj ustvarjalno (ne pa rušilno) delo tistih, ki oblikujejo kolektivne pogodbe pri nas, danes predvsem panožne, jutri pa bodo podjetniške KP. 3 V prispevku avtorja, Ustrezno vrednotenje dela, na III. posvetovanju o delitvi osebnih dohodkov, Bled, junij 1988, je v zborniku (str. 1-6) več primerjalnih podtkov. V najbolj razvitih državah Zahoda znaša delež družbenega proizvoda za osebno potrošnjo (za leto 1985) 59,5%-največ v ZDA, 65,5%, najmanj na švedskem, 51,2%» - v vzhodnoevropskih državah v povprečju celo 68,1%, države v razvoju (vsaj nekatere) imajo tudi visok delež - v Indiji 69,0%, na Filipinih celo 79,7% medtem ko (je) znaša(l) v Jugoslaviji 48,5%, v Sloveniji pa celo vsega 42,6%! Po katerih državah naj se zgledujemo v tem primeru? Na primer naša država Slovenija? Bi resni analitiki - ekonomisti podvomili o teh podatkih na račun neizenačenih metodologij? In če, v kakšni meri? Menda ne bi bilo moč ovreči podatkov z obrnjenim prikazom. 4 Več o tem in še o drugih pomembnih, zlasti pravnih vprašanjih glej v prispevkih dr. Ivana Žužka, Pogodba o zaposlitvi spreminja značaj delovnega razmerja, Gospodarski vestnik, št. 26, 12. julij 1990, str. 43-47 in Uskladitev splošnih kolektivnih aktov z ZDR in sklepanje podjetniških kolektivnih pogodb, Gospodarski vestnik, št. 29, 2. avgust 1990, str. 43-48. 5 Za kako pomemben časovni vidik gre, je moč razbrati iz Zahtev stavkovnega odbora pri ZSSS, to je iz orve in še zlasti druge zahteve, ki se glasita: 1. Skupščina Republike Slovenije in Izvršni svet Skupščine RS morata: - zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb, brez omejitve izplačil osebnih dohodkov, - dosledno uveljaviti bruto sistem obračuna osebnih dohodkov tako, da se ob vsaki razbremenitvi gospodarstva ustrezno povečujejo neto osebni dohodki. 2. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mora takoj začeti sklepati kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti in negospodarstvo.« Do 20. avgusta 1990 zahteva strokovni odbor pisni odgovor. Sicer se napoveduje splošna stavka 10. septembra 1990; DE. 3. avgusta 1990, str. 16 in Delo, 11. avgusta 1990, str. 17. 6 V prispevku avtorja, v kateri glavi se je spočela tako nizka cena dela, v poglavju Nesprejemljive razlike med skupinami, DE, 1. junija 1990, str. 3, je med drugim obravnavana tudi polemika v Delu, ki razkriva čudna prizadevanja predlagateljev zakona, po katerem se oblikujejo osebni dohodki teh istih predlagateljev zakona, in sicer po pregovoru, po katerem je bog najprej sam sebi brado ustvaril. Sicer pa smo spoznali tudi zdajšnje predlagatelje pri sprejemanju drugega zakona o funkcionarjih v državnih organih (UL RS, št. 30/90), ki tedaj ni dobil podpore delegatov. Toda zdaj imamo poslance, in to »pluralne-, ki so - navajamo za primer - 31. julija 1990 sprejeli za najvišje funkcije v državi Sloveniji koeficient 6,5 (prvotno je bil predlagan 8,0). Pri tem je treba dodati, da koeficient 1,00 iz zakona ni enak koeficientu 1,00 iz kolektivnih pogodb, ampak predstavlja povprečno izplačan OD v gospodarstvu Slovenije, ki je do dvakrat višji od enke iz KP. 7 Društvo poslovodnih delavcev Slovenije je sprejelo, upravni odbor GZS pa »sprejel na znanje« (17. 7. 1990) Kriterije za sklepanje pogodb o zaposlitvi za poslovodne delavce ter delavce s posebnimi pooblastili ter odgovornostmi v gospodarstvu, GV, št. 28, 26. julij 1990. str. 57-58. V točki 5 in 6 so glede na velikost podjetja predloženi razponi za izhodiščne minimalne OD, ki znašajo najmanj 3.4- oziroma 5-kratni povprečni OD v podjetju. 8 Določilo 30. člena SKP (2. odstavek) določa samo »poln delovni čas«, v tem ko je bilo iz uvoda k SKP za gospodarstvo (Sindikalni poročevalec, št. 5. 15. junija 1990, str. 3) razvidno, da so v istem času SKP (2. točka) določeni mesečni zneski OD mišljeni za 182 ur. Gre za nejasnost pri izračunu urnih OD v kolektivih, kjer imajo »poln delovni čas«, ki je krajši kot 182 ur mesečno oziroma 42 ur tedensko. V teh kolektivih kaže mesečni znesek iz KP deliti s tistim (manjšim) številom ur, ki je - tudi na podlagi določila 37. člena republiškega zakona o delovnih razmerjih - uveljavljen po določilu njihovega splošnega akta ali KP. To pomeni, da bodo z delitvijo manjšega števila mesečnih ur (od 182) dobili višjo urno osnovo, kar naj bi odražalo predvsem višjo produktivnost, zaradi katere so skrajšali »polni delovni čas« in imajo tudi zato lahko višje (O)OD na uro. 9 Določilo 30. člena SKP govori nadalje o »predvidenih delovnih rezultatih« (in normalnih delovnih pogojih). Pojem predvideni delovni rezultati je teoretično neoporečen, njegova praktična uporaba pa lahko naleti na dve pasti. Kakšni so taki delovni rezultati, kjer vendarle niso predvideni, to je normirani, standardizirani, ocenje-(va)ni, planirani? In druga past, predviden delovni rezultat (kot pojem) lahko vsebuje tudi normni (akordni, ocenjeni ali kako drugače dobljeni) presežek, nad osnovo, saj smo ga lahko pri planskem določanju števila delavcev upoštevali z zmanjšanim potrebnim številom delavcev prav na račun preseganja norme. Tako pojmovan »predviden delovni rezultat«, ki vključuje tudi presežek oziroma tako imenovani gibljivi del OD, pa ni in ne more biti vač OOD - po 30. členu SKP. Zato predlagamo morda še bolj udomačen pojem normalni ali stoodstotni delovni učinek delavca - namesto predvidenega delovnega rezultata. K temu pojmu pa moramo dodati še pojem normalni ali planski poslovni uspeh organizacije. Kajti tudi delavcu, ki dosega stoodstotni delovni učinek v organizaciji, ki posluje z motnjami ali celo z izgubo, določilo (30. člena) SKOP ali kateregakoli drugega ustreznega akta ne more samo po sebi zagotavljati s KP določeno višino OOD! 10 Mag. P. Bobnar, Zajamčeni osebni dohodek naj se ne bi povečeval, Delo, 18. julija 1990, str. 3. Njena napoved se je že uresničila z izidom Zakona o zajamčenih OD (UL RS, št. 30/90). 11 Pod naslovom Očitki ministrici za delo so bili v Delu, 10. avgusta 1990 objavljeni na 2. strani tile zneski in predlagatelji zajamčenih OD: Predsedstvo Neodvisnih sindikatov Slovenije 4.000 din Republiška koordinacijska komisija 2.230 din Zveza svobodnih sindikatov Slovenije 2.700 din Socialdemokratska zveza Slovenije 3.300 din Vrednost košarice minimalnih življenjskih potrebščin (to je »pravi« zajamčeni OD po metodologiji) 3.185 din 12 Več o tem v knjigi Vrednotenje dela, Moderna organizacija Kranj, 1989, v poglavju Delovna uspešnost, str. 188-319. 13 Pri nas je pred kratkim izšla izjemno dragocena knjiga s tega področja, ki vsebuje večdesetletne rezultate raziskovanj svetovno znanega strokovnjaka s področja nagrajevanja. Dr. Marcel Bolle de Bal, Plačilo za uspešnost v sodobni družbi, Moderna organizacija Kranj, 1990. V originalu, M.. B., Les doubles jeux de la participation, Ršmunšration, performance et culture, Presses interuniversitaires Europšennes, Maastricht-Bruxelles, 1990. 14 Smisel takšnega določila SKP je moč racionalno razložiti le v kombinaciji določil 17. člena zveznega in 4. člena republiškega ZDR. V tem primeru bi morala biti »ustrezna strokovna služba« poimenovana »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi«, ki načelujejo strokovni službi. Toda obakrat gre ali naj bi šlo vendarle za stroko. Kar zadeva ustreznost, to je (najbrž) funkcijsko področje strokovne službe pa tudi (splošnega) prenosa pooblastil(a) na odgovornega delavca takšne službe - je delno določeno določilo 5. člena SKP, ki daje z besedo praviloma prednost delavcu z (najmanj višjo) strokovno izobrazbo s kadrovskega področja. V razpravi je bil predlog, da bi dodali vsaj še organizacijsko področje, kar pa ni bilo sprejeto. 15 Več o raznih oblikah OD oziroma o njegovih sestavinah je zapisano v Študijski prilogi DE, št. 1, Kolektivne pogodbe 11. maja 1990, v poglavjih 11/3, 11/4, 11/5 in 111/6, na straneh 9-10 in 15. 16 GZS - Sekcija za gradbeništvo in IGM objavlja izplačane neto OD za vsak mesec za okoli 100 podjetij z večino zaposlenih delavcev v graditeljstvu Slovenije. V seznamu je 17 pod-skupin dejavnosti, to je poleg dveh področij: 4 - vodno gospodarstvo in 5 - gradbeništvo, še dejavnosti 0120, 0121,1104,1105. V vseh teh dejavnostih graditeljstva je zaposlenih več kot 10% delavcev iz gospodarstva Slovenije. 17 Graditeljstvo je širši pojem kot gradbeništvo. Glej prejšnjo opombo 16. 18 Za namene vrednotenja del(a) in nalog je koristno osvežiti organizacijska znanja iz knjige Vrednotenje dela, Moderna organizacija, Kranj 1989, str. 57-79 in 81-91. To so poglavja o vlogi organizacije dela, razlage o pojmih: dela, naloge, delovna področja, delovni programi pa tudi delovna mesta ter o metodi za oblikovanje razvida del in nalog, zdaj (spet) sistemizacija delovnih mest. Posebej velja opozoriti na sliko na strani 88. 19 Več o tem v učbeniku mag. P. Mikelu, Študij dela, Moderna organizacija Kranj, 1987. 20 Več o tem v nemajhnem številu.s'trokovnih del. Navajamo dve: dr. F. Lipovec, Razvita teorija organizacije, Založba Obzorja Maribor, 1987, mag. J. Ovsenik, Organizacijske funkcije, Moderna organizacija Kranj, 1986. 21 Glej besedilo dr. Žužka, navedeno v opombi 4. 22 V Franciji npr. so potrebovali skoraj 50 let, da so po uveljavitvi kolektivnih pogodb sprejeli ustrezen zakon; glej opombo 2. 23 Opis je iz družbenega kataloga del in nalog. Strokovne podlage, II. del Knjižnica Sindikati, DE, Ljubljana 1984, str. 87. 24 Podoben primer je bil že publipiran v priligi DE, dne 11. maja 1990, str. 14, glej opombo 1. 25 Prav tam. 26 Glej v delu iz opombe 12 poglavje Razponi kot instrument politike delitve, nelinearne metode, str. 169-173. 27 V določenih (S) KP je prevzetih iz ZDR nekaj pojmov, ki niso uporabljeni konzistentno. V 6. členu republiškega ZDR je sicer uporabljena ustrezna beseda - usposobljenost, vendar samo v vzezi s strokovno izobrazbo. V vsakem primeru mora biti (naj bi bil) delavec usposobljen za delo, za opravjanje opravil (del) na delovnem področju (mestu). Usposobljenost za delo pa obsega več sestavin, in sicer: šolsko (splošno) znanje, strokovno (osnovno in dopolnilno) izobrazbo oziroma znanje, delovne izkušnje, spretnost, telesne sposobnosti, kreativne sposobnosti, sposobnosti za vodenje idr. Nekateri avtorji (glej delo iz opombe 12, na strani 124-130) navajajo tudi 10 do 15 kriterijev in celo 53 podkriterijev, na podlagi katerih se določa oziroma vrednost usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje določenega opravila, dela. Podobno kot smo že obravnavali oporečnost uporabe nekaterih izrazov (delovno mesto), so v ZDR tudi v tem primeru strokovno oporečno uporabljeni izrazi: znanje in zmožnost, (samo) zmožnost, sposobnost, ki se uporabljajo v zelo pomembnih določilih, tudi ko gre za prenehanje delovnih razmerij. 28 Zanimivo je določilo o pripravništvu iz 8. člena SKP (zadnji odstavek): »Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja in stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal«. (Podčrtal S. U.) Pojmovno (po semantiki) je določilo korektno, zlasti drugi del, ima pa napačno skladnjo (sintakso). Delovno področje se v tem določilu namreč ne preizkuša, ampak znanje pripravnika za (namesto besede in) delovno področje. Gre za delovno področje (republiški ZDR določa v podobnem pomenu delovno področje tudi v 7. členu, na katerega bo pripravnik razporejen po uspešno končani pripravniški dobi. In to delovno področje, oblikovano in ovrednoteno na način (eden od treh), kot smo ga obravnavali, vsebuje praviloma več opravil, na katerih in za katera se je (naj bi se) pripravnik usposabljal in predvidoma usposobil. Zakaj predvidoma? Zato, ker sta način in stopnja usposobljenosti pripravnika odvisna od mentorja, oba skupaj, pripravnik in mentor, pa od funkcioniranja kadrovske funkcije v organizaciji. Če organizacija nima vnaprej opredeljenih (planiranih) delovnih področij (kot na primer pri tretjem načinu), za katera hoče (mora) v skladu s svojim programom razvoja usposabliati kadre (pa ne samo pripravnike), potem bo zagotovo tudi pričujoče besedilo še en poskus med preštevilnimi, da bi izboljšali stanje v inertnih (nedejavnih, statičnih) organizacijah, ki bo naletel na gluha ušesa. 29 Delo, navedeno v op. 12, str. 90. Zanimivo je določilo v pripravništvu iz 8. člena SKP. Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja in stroke in delovnega področja, za katerega se Je pripravnik usposabljal. Zelo korektno izraženo določilo, če mu pogledamo skozi prste zaradi slabe sintakse (delovno področje se ne preizkuša). Gre za delovno področje, na katerega bo pripravnik razporejen po uspešno končani pripravniški dobi; in to delovno področje, oblikovno in ovrednoteno, kot smo ga doslej obravnavali, vsebuje praviloma več opravil, na katerih se je (naj bi se) pripravnik usposabljal in predvidoma usposobil. 30 Glej prispevka v Gospodarskem vestniku, štl 26/90 (str. 47) in št. 28/90 (str. 57-58). 31 O deležu tekočega, živega dela v ceni oziroma v družbenem pa tudi v brudo družbenem proizvodu'so posredni podatki navedeni v opombi 3, neposredne pa vsebuje vsak količkaj obsežen in dosegljiv statični koledarček. Glej na primer: Statistisches Taschenbuch 1989, Bonn 1989. 32 Predsednik Društva Manager, dr. Tone Krašovec, pravi, da naj se tako kot v svetu delo poslovodnih delavcev ceni prvenstveno na podlagi doseženega dobička. In zato smo se v Društvu poslovodnih delavcev Slovenije pri pripravi kodeksa in kriterijev tudi zgledovali po sosednjih kapitalističnih državah, ne pa iskali samo »izvirne jugoreši-tve«. Prav te smo do zdaj že predrago plačevali. (Delo, 18. avgusta 1990, str. 25). 33 Eden zadnjih prispevkov z obravnavanega področja je publiciran v zborniku FOV Kranj z IX. posvetovanja organizatorjev dela na temo Organizacija, informatika, kadri. Mag. Franc Šifrer, Problematika razponov in oblikovanje porazde-litvenh funkcij (lestvic pri delitvi osebnih dohodkov, Zbornikov FOV, Portorož, april 1990, str. 187-194. 34 Najvišji letni zaslužek poslovneža v ZDA je znašal v letu 1989 53.944.000 USD! Prejemnik, Vraig O. Mc Caw, chairman (predsednik) kompanije McCaw Cellular Communications je pri tem imel osnovo, dodatke in bonitete (salary and bonus), skupaj 289.000 USD ali 0,5% vse drugo, to je kar 53.655.000 USD ali 99,5% pa so bili glavnem prihodki od delnic (long-term compensation). Seveda v tem primeru tudi polovica odstotka pomeni 24.000 USD ali več kot sanjskih 250.000 dinarjev na mesec. Med 20 najvišjimi zaslužki, skoraj prek 5 milijonov dolarjev na leto, sta imela samo dva poslovneža vse prihodke iz plače (salary and bonus), pri čemer je večina komajda presegla milijon dolarjev na leto oziroma 100.000 dolarjev mesečno. Vsi podatki - zanimivo, da so javni in kmalu znani - so iz revije Bussiness Week, New York, 7. 5. 1990. 36 Delo je navedeno v opombi 13. šport, oddih in rekreacija Ljubljana, 24. avgusta 1990 Delavska enotnost 13 Pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana imajo tudi letos dobro izkoriščene počitniške domove Dopust na tri obroke Medtem ko so marsikje na račun gospodarskih težav in nenehnega boja za obstanek Pozabili na nekatere potrebe delavcev, med drugim na njihov prosti čas, zdravje, rekre-acijo..., so se drugje drugače spopadli z gospodarsko krizo. Vedo namreč, da brez zdravja in razpoloženja preprosto ne gre in da je uspeh pogosto zelo odvisen ne le od naložb v tehnologijo, ampak tudi od naložb v delavce. Zato v nekaterih delovnih okoljih prav tako kot v »starih dobrih časih« skrbe za svoje ljudi, med drugim tudi za njihov prosti čas, za rekreacijo in letni oddih. Železniško gospodarstvo Ljubljana je, denimo, že aprila seznanilo svoje delavce z možnostmi letošnjega dopustovanja. Ker pa si z omenjenimi podatki verjetno marsikdo ne bi mogel pomagati, marsikaj je namreč v tem primeru odvisno od osebnega dohodka, so se v podjetju dogovorili tudi o obročnem odplačevanju izdatkov za letni dopust. Zmenili so se za tri obroke in s tem omogočili marsikomu počitnice, ki jih v nasprotnem primeru verjetno ne bi bil deležen. Od Vogla do Lombarde (Korčula) in Jelše (Hvar) Če včasih nekoliko pretiravamo, ko zapišemo, da imajo delavci tega ali onega podjetja najrazličnejše možnosti za dopustovanje, bomo v tem primeru zelo blizu resnici. Slovenci železničarji imajo namreč v tem pogledu precej več kot velika večina drugih. Letujejo lahko v gorah, na morju ali v zdravilišču. v O tem, kako je s tovrstno ponudbo, so bili vsi delavci oziroma železničarji seznanjeni že na pomlad. V posebni izdaji internega glasila Nova proga, številka je izšla 13. aprila, so bili objavljeni podrobni podatki o cenah, pogojih, popustih in možnostih za obročne odplačevanje. Tako je lahko vsak delavec dodobra pretehtal svojo odločitev, ki pravzaprav sploh ni bila lahka. Kdor se je odločil za celodnevno oskrbo oziroma penzion, je lahko zbiral med Rovinjem, Novim Vinodol-skim, Lumbardo, Podstrano, Selcami, Jelšo, Moravci, Radenci, Kranjsko Goro, Vogar-jem, Hoško kočo in Pirševim domom. Še neprimerno večjo izbiro pa so imeli tisti, ki so se odločili, da si bodo kuhali sami. Naj omenimo le nekaj teh krajev: Ankaran, Piran, Lucija, Umag, Červar, Baša-nija, Savudrija, Nerezine, Lo-vran, Stinica, Barbariga, Su-petarska Draga, Stara Gavza, Kranjska Gora, Martuljek, Bohinj, Gorjuše... Pa cene? V priljubljenem rovinjskem letovišču je treba odriniti za polni penzion 120 dinarjev, od tega 115 za hrano Avgust ni samo glavni počitniški mesec. Je tudi konica sezone za vse tiste rekreativce in ljubitelje zdravega načina življenja, ki radi zahajajo v hribe. Toplo je, dnevi so dolgi, vreme razmeroma ustaljeno, kot nalašč za krajšo ali daljšo turo in beg pred mestno sparino. Ko smo se v nekaterih naših znanih gorskih postojankah te dni pozanimali kako je z obiskom, so se v glavnem pohvalili. Avgust je dober. • Malo manj obiska pa je bilo v predsezoni. Značilno je tudi to, da planinci nosijo danes vse, kar potrebujejo v svojem nahrbtniku. Od klobase do kačje sline. Aljažev dom v Vratih (1015m) je sredi avgusta dobro izkoriščen. Zanimivo pa je, da prevladujejo tujci. Slabše je bilo v prvi polovici poletja. Dom ima 125 ležišč, za posteljo pa je treba odšteti od 40 do 120 dinarjev. Najceneje je seveda za člane organizacije, če se zadovoljijo s skupnim ležiščem. Čaj velja v Vratih 4 dinarje, enolončnica 20, tista z mesom pa 30 dinarjev. Tudi Dom na Komni (1520 m), ki premore 120 ležišč, je te dni zaseden. Člani in 5 za posteljo v hišici ali prikolici. Otroci imajo seveda popust. Drugod je cena penziona nekoliko viša. V povprečju je treba odšteti za dan počitnic 190 ali 220 dinarjev. Še' najdražje je v Jelši na Hvaru. Tu velja penzion 220 dinarjev. No, tisti, ki so se odločili, da bodo za kuhanje poskrbeli sami, so zelo verjetno nekaj prihranili. Cene z hišice oziroma počitniška stanovanja namreč niso pretirane. Stanovanje v Gorjušah s štirimi ležišči velja 120 do 140 dinarjev na dan, prav toliko tudi v Cr-venem vrhu pri Savudriji. Za garsonjero v Barbarigi je treba plačati 84, za hišico v Banjolah s šestimi ležišči pa 210 dinarjev na dan. To res ni veliko. Zato ni naključje, da planinske organizacije lahko prenočujejo že za dobrih 60 dinarjev, nečlane pa velja to udobje do dvakrat toliko. Cena čaja je 7, enolončnice pa 20 dinarjev. Pred avgustom dom ni bil polno zaseden. „ Morda je najcenejše spanje v Domu v Tamarju (1108m), saj lahko organizirani planinci (alpinisti) prenočujejo že za 20 dinarjev, to je za toliko, kot velja steklenica piva. Nečlana velja tu ležišče do 100 dinarjev, sicer pa se dom lahko pohvali z zelo pestro kuhinjo. Ne boste verjeli, toda na jedilniku imajo tu tudi ribe, kalamare in celo - raco... Zmogljivost koče je 80 ležišč, od tega pol v sobah, pol na skupnih ležiščih. Planinci precej manj prenočujejo v Tamarju kot nekoč. Vsem se mudi, večina hoče opraviti svojo turo v enem dnevu. Navsezgodaj na pot in zvečer domov. V nahrbtniku prav vse: od jedače do pijače Planinska zveza Slovenije, ki povezuje vsa naša planinska društva in usmerja zares široko razvejano dejavnost več kot 100.000-glave množice so počitniške zmogljivosti Železniškega gospodarstva Ljubljana tudi letos, ko so se mnogi odrekli dopustu, razmeroma dobro izkoriščene. Marsikje poleti ni bilo prostega ležišča »Julija in avgusta so bili naši počitniški domovi in druge počitniške zmogljivosti v glavnem dobro izkoriščene. Posebno ob morju, pa tudi, denimo, v Kranjski Gori. Nekoliko manj interesa je bilo za postojanke v hribih, kjer ni prav veliko možnosti za razvedrilo...« ugotavlja Monika Kolavčič iz Železniškega gospodarstva Ljubljana. »V Rovinju, na Crvenem vrhu, v Stari Gavzi v sezoni ni bilo prostega ležišča. Celo v Jelši ljubiteljev gora, seveda šele ob koncu leta dobi statistične podatke. Zato avgusta meseca še ni moč kdo ve kako zanesljivo sklepati o uspešnosti oziroma neuspešnosti sezone. Ne glede na to pa tudi pri naši krovni planinski organizaciji že vedo, da v gorskih postojankah letos ni tako, kot je bilo včasih. Planinske poti so sicer polne kot nekoč, nekatere morda še bolj, vendar v kočah ni več tiste gneče in vsakodnevnega boja za prazno ležišče. Tudi planinci namreč vse bolj varčujejo. V gorskih postojankah bolj poredko potegnejo denarnico iz svojega žepa, saj se izogibajo vsem izdatkom, ki niso zares nujni. »To opažamo predvsem pri številu prenočitev,« poudarja Janko Pribošič, tajnik Planinske zveze Slovenije. »Očitno je, da našim gornikom ni več vseeno, če zapravijo v hribih še za spanje. Zato se večina potrudi, da opravi načrtovano turo v enem dnevu in se zvečer spet vrne domov...« - Včasih so bile cene v gorskih postojankah precej simbolične in dostopne vsem, še posebno, če je imel planinec s seboj potrjeno izkaznico... »Cene v naših kočah so različne, vendar v glavnem pre- na Hvaru, kjer je veljal penzion 220 dinarjev, kar ni tako malo, smo imeli izkoriščene prav vse zmogljivosti. Seveda so k temu pripomogli popusti za otroke, najmlajši so letovali celo brezplačno, in pa obročno odplačevanje penzionskih storitev. Kdor je želel, je lahko poravnal izdatke za počitnice v treh obrokih. Ob vseh živ-Ijenskih stroških in sedanjih plačah to ni tako nepomembno ...« Cene za letošnje počitnikovanje so pri Železniškem gospodarstvu določili že mesec marca. Takrat so se tudi dogovorili, da jih bodo popravili oziroma zvišali, če bo prišlo do več kot 10-odstotnih podražitev. No, nekaj podražitev je bilo, toda cene so ostale nespremenjene. Zato so bile počitniške zmogljivosti letošnje poletje razmeroma zelo dobro izkoriščene. V mnogih primerih, lahko bi celo dejali v večini primerov kar 100-od-stotno. S tem pa še mnogi-upravljalci sindikalnih počitniških domov letošnje poletje ne morejo pohvaliti. Andrej Ulaga cej visoke, posebno v Triglavskem pogorju. Na pomlad imajo predstavniki društev sicer nekak usklajevalni sestanek, na katerem naj bi sprejeli politiko cen in kasneje dogovorjeno tudi spoštovali. Vendar, saj poznate te stvari. Danes je tako, da odrinete v kočah za čaj pet dinarjev, ponekod pa tudi deset. Podobno je tudi pri drugih stvareh. Mislim, da nekatera društva oziroma upravljalci planinskih postojnak po nepotrebnem pretiravajo s cenami, kar ljudi, posebno tiste s plitkimi žepi, ti pa so v večini, odvrača od počitka v koči. Ne da bi ljudje manj hodili in se odpovedali goram. Nikakor ne, zelo malo pa zapravljajo, vsekakor manj kot včasih...« pravi Janko Pribošič. V gorah večje dejatve kot v dolini Cene v naših gorah naj bi bile približno take, kot so v dolini. Pa ne kot v hotelih ali boljših restavracijah, temveč podobne tistim v najbolj »ljudskih« lokalih, točilnicah, bifejčkih in okrepčevalnicah. Tako vsaj pravijo planinci. Želijo si, da bi bilo tako. Pri prenočitvah naj bi tuji državljani plačali polno ceno, naši ljudje naj bi imeli približno 25 odstotkov popusta, člani planinske organizacije pa 50. Ne glede na ta dogovor so cene v naših gorskih postojankah precej različne. Med drugim tudi zato, ker se ponekod da priti do postojanke z avtomobilom, medtem ko si je marsikje potrebno pomagati s konji ali helikopterjem. Za uro poleta pa je treba odriniti že 13.000 dinarjev. Torej je razumljivo, da je pivo ali liter slatine kje na Velem polju dražje kot v dolini. Ker planinske organizacije niso uradno registrirane za gostinsko dejavnost, nimajo tistih olajšav, ki veljajo za gostince. Zato so upravljalci gorskih postojank že v izhodišču v neenakopravnem položaju z drugimi. To je sicer precej navzkriž z zdravim razumom, toda tako je. Vsaj za zdaj. Zato nikar ne bodimo slabe volje, če bomo v tej ali oni koči plačali nekoliko več, da si bomo odpočili in privezali dušo, kot bi nas to stalo v mestu. Besedilo in slika: Andrej Ulaga Humoreska Haide da luduiemo Kljub temu, da je kninska krajina postala spet vojna krajina, in to v pravem pomenu besede, in da so pretrgane vse ceste in druge zveze, smo po telefonu uspeli govoriti z dr. Baškovičem, vodjem Srbske demokratske stranke. - Gospod Baškovič, kako je z referendumom, je uspel? »Seveda. Uspel, uspel, ponekod celo 120-od-stotno.« - Torej ste boljši od matične Srbije, kjer je ponekod za Miloševiča glasovalo le 104 odstotke prebivalstva? »Seveda smo boljši. Jaz sem že zdavnaj rekel, da je to ljudstvo, tu pri nas v kninski krajini, noro. Nekateri so prišli na volišče tudi po petkrat in vselej so glasovali za referenudm. Na žalost pa je pri nas še veliko nepismenih ljudi, in ti niso volili. Ampak zdaj, ko bomo imeli avtonomijo, bomo vse opismenili in na prihodnjih referendumih bomo, o tem sem stoodstotno prepričan, presegli dvestoodstotno udeležbo.« - Dr. Baškovič, še sreča, da ste psihiater in ne matematik ... »Seveda, seveda. Z matematiko se tu ne da narediti nič. Saj sem že dejal, to ljudstvo je noro.? — Torej se počutite kot doma? »Ne ravno kot doma. Veste, poročen sem s Hrvatico. Pač pa se počutim kot na delovnem mestu, skratka kot v velikanski blaznici...« - Hrvatje in tuji turisti pa se pri vas ne počutijo tako dobro... »Ne morem pomagati, ko pa niso dovolj nori.« - Ampak to lahko škoduje turizmu? Tujci so pre- plašeni, ko jih ustavljajo oboroženi bradači, jih zmerjajo in jim zapirajo prehod... - Saj pravim, to je noro. Ampak turizmu lahko tudi koristi. Namesto dolgočasnih tujcev penzionistov bodo k nam prihajali ne turisti, pač pa avant-turisti, saj bomo spet kot dežela Karla Maya. Si lahko mislite, koliko ljudi si bo zaželelo takšnih avantur na goratem Balkanu! To bo ludo.« - Toda, kaj pravzaprav hočete doseči z referendumom? »Avtonomijo!« - Torej ste avtonomaši? »Kje pa! Avtonomaši so v Vojvodini. To so pokvarjenci, ki se borijo proti Srbiji. Mi pa smo za Srbijo.« - Pa saj vam zdaj nič ne manjka. Lahko govorite srbsko, pišete v cirilici, lahko imate svoje šole itd. itd. »Kje pa. Mi smo trpeče ljudstvo. Mi si ne želimo drugega kot takšno avtonomijo, kot jo imajo Albanci na Kosovu.« - Torej to pomeni, da naj bi prišla tudi v Knin zvezna policija in vojska? »Ja, ja. To bi bilo ludo. Prav to hočemo.« - Toda v tem primeru bi morala zvezna policija in vojska zaščititi Hrvate, razgnati vaše vaške straže, vam odvzeti orožje, prepovedati časopise v cirilici in srbščini, pozapreti voditelje, torej tudi vas, prepovedati zborovanja, odpuščati Srbe iz služb in jih zamenjevati s Hrvati... »Zdaj pa ste nori vi. Kdaj pa je še zvezna policija in vojska v Jugoslaviji nastopila proti Srbom. Ve se, koga morajo zaščititi v Kninu.« Bogo Sajovic Tudi v gorah ni več tako poceni, kot je bilo včasih Prenočitev v koči že (pre)drago udobje Bona dela Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje Enota Ljubljana, Parmova 32 Poklic OD Naziv delovne organizacije ribogojec 3.500 Zveza ribiških družin Lj. Vidovdanska 1 prodajalec 5.000 Oberstar Ivan - Vivinal market, Lj., Sostrska 22, Sostro strojni tehnik -vodja sk. - Ubija 15.000 Smelt Gradnja ind. objektov Lj., Titova 184 elektrotehnik -vodja sk. - Libija 15.000 Smelt Gradnja ind. objektov Lj., Titova 184 ekon. tehnik 7.500 Dom upokojencev Center Tabor-Poljane, Lj. Tabor 10 ekon. tehnik 7.000 Graverstvo Lj. - Šiška, Celovška 83 viš. upr. del. ekon. za anl. plan 8.000 Poslovni sistem Mercator, Lj., Titova 137 vzgoj. pred. otrok 6580 VVZ Angelca Ocepek Lj., Zvezna ulica 24 Učit. raz. pouka 6.400 OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja Lj., Črnuška 9 PU geografije -zgodovine 6.420 OŠ Riharda Jakopiča, Lj., Derčeva 1 d. eco. za anl. pl. 16.000 Avtotehna Lj., Titova 36 mizar 4.000 DO G IVO Lj., Zaloška 69 klepar 4.000 DO G IVO Lj., Zaloška 69 vodovodni inštalater 4.000 DO GIV0 Lj., Zaloška 69 pleskar 4.000 DO GIVO Lj., Zaloška 69 4.000 DO GIVO Lj., Zaloška 69 var. pred. otrok 2.160 OŠ 7. maja Dobrova pri Lj., Cesta 7. maja 20 ekon. tehnik 5.800 Žito - Pekarstvo in testeninarstvo, Lj., Šmartinska 154 ekon. za anl. plan 8.660 DO GIVO Lj., Zaloška 69 vzgoj. pred. otrok 5.548 VV0 Jelka, Lj., Glavarjeva 18 učit. raz. pouka 6.000 OŠ narodni heroj Tone Tomšič, Lj., Šaranovičeva 7 učit. raz. pouka 7.000 OŠ heroja Franca Bukovca Medvode - Preska, Preška c. 22 učit. raz. pouka 7.192 OŠ Borisa Kidriča, Lj., Matjaževa 4 pru. glasb, vzgoje 7.704 OŠ 7. maja Dobrova pri Ljubljani, Cesta 7. maja 20 d. i. grad. konst. 7.000 DO GIVO Lj., Zaloška 69 d. eco. za anl. pl. 5.703 Dekorativna Lj., Celovška 280 d. pravnik 6.585 Dekorativna Lj., Celovška 280 prof. slov. jezika 7.000 Gimnazija Poljane, Lj., Strossmayerjeva 1 prof. angl. in it. jezika 7.000 Gimnazija Poljane, Lj., Strossmayerjeva 1 prof. španskega jezika f; •-••v*'-. . : č •.' . V '• 7.000 Gimnazija Poljane, Lj., Strossmayerjeva 1 prof. zgodovine 7.000 Gimnazija Poljane, Lj., Strossmayerjeva 1 prof. geografije 7.000 Gimnazija Poljane, Lj., Strossmayerjeva 1 r J '• -f S •. ■ - d. psiholog • O vi .-»steo c •'PNV Č! - 7.500 Celodnevna osnovna šola 1. bataljona Dolom, odreda Horjul, Horjul 198 d. i. arhitekture 7.000 DO GIVO Lj., Zaloška 69 Opravičilo V 33. številki Delavske enotnosti smo v Borzi dela objavili prosta dela, ki naj bi bila v Jugobanki, pravilno je v A banki. Republiška skupnost za zaposlovanje se za neljubo napako opravičuje. Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 16 Borzna sporočila sprejema BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon (061) 326-982, 322-975, na hišno centralo (061) 310-033 ali telefaks (061) 317-298. Za vse informacije v zvezi s ponudbami na BORZI SINDIKALNEGA TURIZMA se obračajte pisno, po telefonu ali telefaksu. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH NUDIMO DRUGIM 1. POČITNIŠKI DOMOVI a) Počitniški dom Hvar - apartma - dve 4-posteljni sobi, kuhinja z jedilnico, TWC - termin in cena: od 1. 9. dalje 434,00 din na dan - dve 2-posteljni sobi, TWC - na dve sobi ena kuhinja - termin in cena: od 1. 9. dalje 210,00 din na dan b) Počitniški dom Poreč - 4-posteljni apartma - TWC - termin in cena: od 1. 9. dalje 406,00 din na dan c) Planinski dom Bohinj - 2- in 4-posteljne sobe - kuhinja - cene: 224,00 din - 434,00 din d) Počitniški dom Gorjanci - dve 2-posteljni sobi - kuhinja, skupni prostori - cena: od 112,00 din do 224 din na dan, odvisno od termina 2. Počitniška hiša Počitniška hiša s 4 apartmaji - Kranjska gora termin: po 1. 9. 1990 cena: 3-posteljni apartma - 140 din na osebo na dan 5-posteljni apartma - 120 din na osebo na dan 3. Počitniški dom Počitniški dom Poreč - 4-posteljne sobe termin: od 8. 9. do 18. 9. cena: 140,00 din 4. Počitniški dom Bohinj 3- in 4-posteljne sobe - skupno 19 ležišč termini: po 1. 9. 1990 cena: polpenzion 175 din 5. Počitniški dom Pohorje - dve depandansi - opremljena kuhinja, dnevni prostor - TWC termini: po dogovoru cena: 200 din na dan 6. Počitniški dom Veliki Lošinj termini: 29. 8. do 8. 9. cena: 200 din na dan odrasli - 140 din otroci do 10 let 7. Počitniški dom Premantura 3- in 4-posteljne sobe, TWC - skupno 69 ležišč restavracija s 60 sedeži termini: do 15. 9. 1990 cena: polni penzion 215 din Počitniški dom ima balinišče, igrišče za odbojko, možnost za igranjenamiznega tenisa - 200m od obale. Za člane Svobodnih sindikatov .Slovenije 5% popusta. Počitniški dom je primeren za šolo v naravi. Prijave pošljite na BORZO SINDIKALNEGA TURIZMA DO 28. 8. 1990. 8. Počitniški dom Poreč ena štiriposteljna soba termini: 8. 9. do 18. 9 cena penziona 140 din 9. Počitniški dom Piran 3-posteljne sobe termini: 31. 8. do 7. 9. cena penziona 190 din 10. Počitniški dom Pješčana uvala termin: 2. 9. do 12. 9. cena nočitve 95 din na dan 11. Počitniški dom Kope na Pohorju - garsonjere termini in cene: do 30. 9. - 200 din na dan/najem 12. Počitniški dom Kranjska gora 52 ležišč možnost uporabe apartmajev z lastno pripravo prehrane cena penziona 190 din cena najema apartmaja 105 din na dan na osebo nočitev 75 din termini: po 20. 8. 1990 13. Počitniške hiše - stanovanja a) Počitniška stanovanja Červar - 6 šestposteljnih stanovanj - 4 petposteljna stanovanja cene: za 4 osebe 280 din za 5 oseb 350 din za 6 oseb 420 din termini: po 16. 9. b) Počitniško stanovanje Rab cena: po dogovoru termin: po 16. 9. c) Počitniško stanovanje Mali Lošinj cena po dogovoru termini od 1. 9. dalje Za člane Svobodnih sindikatov Slovenije 5% popust. d) Apartmaji v brunaricah na Treh kraljih - 6 apartmajev po 6 oseb cene in termini po dogovoru 14. Počitniška hišica Červar -4 + 2 ležišči termin in cena - september, 504 din na dan Počitniška hišica Nerezine -4 + 2 ležišči termin in cena - september, 420 din na dan Apartma Stinica - 1 štiriposteljni - 1 triposteljni termin in cena: september, od 252 do 420 din na dan Počitniška hišica Miholaščica - TWC, garsonjere termin in cena: september, od 420 do 504 din na dan na enoto Stanovanje Novi grad stanovanje 5 + 1 ležišče garsonjera 4 ležišča garsonjera 2 ležišči termin in cena: september - od 168 do 405 din na dan 15. Počitniška hiša Pokljuka - 2 apartmaja (2 ležišči) termin in cena: september, 120 din Počitniška hiša Pokljuka - 4 apartmaji (4 ležišča) termin in cena: september, 190 din Počitniška hiša Lucija pri Portorožu — 2 enoti po 4 ležišča termin in cena: september, 140 din 16. Apartma Dajla - 2 apartmaja (4 ležišča) termin in cena: 1. 9. do 10. 9., 300 din na dan 17. Kope pri Slovenj Gradcu - brunarica za 10 oseb s teraso termini po 27. 8. 1990 cena 60 din na dan na osebo (plača se za dejansko število oseb) 18. Počitniške prikolice a) Novalja na Pagu - prikolica za 4 osebe s predprostorom termin: 29. 8. do 8. 9 cena: 160 din na dan b) Naselje Snežnik Savudrija - 3 prikolice termini: od 1. 9. do 9. 9. cena: najem prikolice 120 din na dan prehrana odrasli 190 din na dan prehrana otroci do 10 let 120 din na dan c) Finida pri Umagu - 2 prikolici termin: 9. 9. do 19. 9. cena 230 din na dan č) Stoja pri Puli - 6 prikolic termin: 9. 9. do 19. 9. cena 230 din na dan d) Lanterna pri Poreču - 7 prikolic termin: 9. 9. do 19. 9. cena 230 din na dan e) Stoja pri Puli - 1 prikolica termin: 9. 9. do 18. 9. cena 250 din na dan f) Lanterna pri Poreču - 2 prikolici termin po 1. 9. cena 100 din na dan g) Sirena Selce - 1 prikolica termin: po 1. 9. cena 160 din na dan h) Bjela uvala Poreč termin: 1. 9. do 10. 9. cena 200 din na dan Krk - Zablače - 3 prikolice termin: 1. 9. do 11. 9. cena 200 din na dan Polari - Rovinj 3 prikolice termin 1. 9. do 10. 9., cena 200 din na dan Zelena laguna Poreč termin: od 1. 9. dalje cena 200 din na dan Lošinj - Čikat - 1 prikolica termin: po 1. 9. cena 200 din na dan B. Počitniške kapacitete, ki jih potrebujemo 1. Počitniška prikolica - apartma ali penzionska usluga na otoku v času od 10. 9. dalje Ponudbe pošljite na BORZO SINDIKALNEGA TURIZMA. C. Prodamo počitniško kapaciteto Počitniški apartma na Pohorju v vasi Ribnica v izmeri 41 m2. Apartma ima bivalni prostor š kuhinsko nišo, TWC, spalnico in prostor za shrambo smuči. Cena po pogodbi. Ponudbe pošljite na BORZO SINDIKALNEGA TURIZMA. D. Nakup počitniške kapacitete 1. Garsonjero ali apartma kupimo na otokih v Kvamerju - po možnosti v Novalji na Pagu. Ponudbe pošljite na BORZO SINDIKALNEGA TURIZMA. E. V najem dajemo jadrnico - Cene in termini po dogovoru na BORZI SINDIKALNEGA TURIZMA. BORZNA SPOROČILA - POTREBE ALI PONUDBE POŠILJAJTE NA BORZO SINDIKALNEGA TURIZMA - LJUBLJANA, Dalmatinova 4. Vsem, ki so na dopustu s pomočjo BORZE SINDIKALNEGA TURIZMA, želimo prijeten oddih. BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA NI NA ODDIHU. Tudi v prihodnje bodo z vami sodelovali: Doro Hvalica Irena Prusnik Metod Zalar - vaš borzni agent LADISLAV ČRNOLOGAR tehnološki presežek rdečelasa lisica in še kaj (14) Ladislav Čmologar je delavec jeseniške železarne in že desetletje znan kot pisatelj povesti in romanov. Pred prvim majem je pri Književni zadrugi Jesenice izšla knjiga z dolgim in nekoliko nenavadnim naslovom. Ta pa napove, da je knjiga izsek iz žive in za marsikoga krute sedanjosti. Tako kot v prejšnjih knjigah (Na gredi, Na drugem bregu, Razstreljeni bog) najdemo tudi v Tehnološkem presežku prvine ljubezenske zgodbe in kriminalnega romana, tako da bo povest zanimivo branje tudi za nezahtevne bralce, ki jih zanimajo moralni in socialni problemi, privlačijo pa napete zgodbe. Jeseniški bralci se bodo lahko zabavali z ugibanjem in sklepanjem stav, koga je imel pisec za model pri oblikovanju glavnih in stranskih likov. »Skoraj bi pozabil, da imam še eno novico zate. Uspelo mi je, da sem uredil glede Janeza Zevnika. Saj si se zavzela zanj in tvoja želja je zame ukaz.« »Kako, si mu uspel dobiti prejšnje delo?« je Jasna pokazala večje zanimanje kot prej. »Ne, to ni bilo mogoče, saj ga nihče več noče za sodelavca. Prava ironija, če pomislim, da se je več potegoval za druge kot zase. Uspelo mi je, da bo vodja varnostne službe, stran od okolja, ki mu ni naklonjeno - vsaj toliko časa, dokler se ne poleže strah pred njim.« »In je pristal, da odide iz mesta?« je komaj verjela Jasna. »Ne, ni še, a mislim, da bo, ker mu drugega ne preostane. Te ne zanima, kje bo?« »Pravzaprav ne,« je odvrnila v veliko Milanovo oljašanje. »Tu bo v Jelju, na opuščenem gradbišču, kar bo prišlo prav tudi nam. Poleg tega je elektrikar in kdo ve, če ga kaj ne naveže na Jelje, pa se bo morda kasneje hotel zaposliti v naši elektrarni,« je Milan spet s ponosom oznanil svojo bistroumnost. »Skoraj bi pozabil, da imam še eno novico zate. Uspelo mi je, da sem uredil glede Janeza Zevnika. Saj si se zavzela zanj in tvoja želja je zame ukaz.« »Ne, to ni bilo mogoče, saj ga nihče več noče za sodelavca. Prava ironija, če pomislim, da se je več potegoval za druge kot zase. Uspelo mi je, da bo vodja varnostne službe, stran od okolja, ki mu ni naklonjeno - vsaj toliko časa, dokler se ne poleže strah pred njim.« »In je pristal, da odide iz mesta?« je komaj verjela Jasna. »Ne, ni še, a mislim, da bo, ker mu drugega ne preostane. Te ne zanima, kje bo?« »Pravzaprav ne,« je odvrnila v veliko Milanovo olajšanje. »Tu bo v Jelju, na opuščenem gradbišču, kar bo prišlo prav tudi nam. Poleg tega je elektrikar in kdo ve, če ga kaj ne naveže na Jelje, pa se bo morda kasneje hotel zaposliti v naši elektrarni,« je Milan spet s ponosom oznanil svojo bistroumnost. Jasna se je zvonko zasmejala, tako da jo je Milan začudeno pogledal in vprašal, čemu zdaj smeh. »Kaj nisi malo pokvarjen?« Prepričana sem, da Janez ne bo pristal na tako farso. Če pa po kakšnem naključju le bo, mislim, da si pripeljal volka k rdeči kapici.« »Za volkom je tudi lovec. Lahko rečeš, da sem pokvarjen, ampak to je posledica okolja, če že hočeva razčlenjevati. Glede Janeza pa mislim, da je vredno tvegati. Lahko nam bo še za kritje. Našega dogovora pa menda sami ne bomo obešali na veliki zvon. In če se pozneje vse razkrije, bo že toliko vpleten, da bo moral molčati. Za to bom poskrbel mimogrede. Če bi se oziral na vsako malenkost, nikoli ničesar ne bi dosegel.« »Ampak na gradbišču ni kaj čuvati, ničesar ni, kar bi se še dalo odnesti. Tista mala betonarna in zarjavel buldožer, pa dve baraki, vse to je pretežko, da bi lahko kdo neopazno odnesel. Slepec bi uvidel, da tam ni nobenega dela. Zdaj moram tisto o tvoji pokvarjenosti malo popraviti. Ti si rojen za kriminalca.« »Ta je pa prehuda. Pozabljaš, da bodo zdaj začeli dovažati material. Tam bo morala biti straža dan in noč in Janez bo pooblaščen, da si dobi honorarno pomoč.« »To je že malo bolje. Kaj pa pravijo v podjetju?« »V podjetju je moja beseda zakon, kar se operative tiče. Ampak Jasna, preveč črnogleda si. Pozabljaš, da bo tudi družba imela korist ...« »Milan, ti to meni? Prosim, ne pokvari mi vsega dobrega mnenja o tebi. Tisto prej je bila bolj pohvala kot graja, ker moraš za taka nagnjenja imeti nadpovprečni inteligenčni količnik. »Hvala!« »Jasna ni nič odvrnila, le dvoumno je namrščila čelo in natočila v kozarec, kolikor je Milan odpil. »Dopust imaš. V Informacijskem sem te iskal. Lahko bi kam skočila na kratek izlet,« je Milan spremenil temo pogovora, ki je Jasno očitno napeljeval na črnoglede misli. »Ja, in komaj boš verjel, zakaj sem doma,« se je Jasni resnično takoj razvedril obraz, kot bi pomislila na nekaj lepega. »Pa me res zanima.« »Začasno sem posvojila majhno deklico!« je oznanila. »Ne!« je novica kot strela udarila v Milana, da je podzavestno prijel za kozarec in žgočo pijačo popil do dna. »Tako je naneslo. Sodelavka se je smrtno ponesrečila in dekletce so dali v dom. Nisem imela srca, da bi to dovolila.« »Kaj pa otrokovi sorodniki?« »Izkazalo se je, da njen oče ni pravi oče in njegovi starši so se ji takoj odpovedali. Kristininih staršev, tako je sodelavki ime, pa niso mogli najti, ker je še čisto mlada sama prišla za delom v Slovenijo nekje iz Dalmacije.« »Neverjetno!« »Tudi sama sem komaj verjela.« »Kaj pa njen pravi oče?« »Našli so ga in strahoma čakam, kdaj se bo pojavil, če se sploh bo. Baje tudi on ni najbolj primeren, da bi vzgajal deklico.« »In ti bi jo kar obdržala?« ni mogel verjeti Milan. »Če se bo le dalo. Glej, trideset jih bom imela in ne dvomim, da se bom kdaj poročila in imela svoje otroke. Vsak dan sem starejša. Ob tej deklici sem prvič spoznala, kaj lahko daš nekomu, ki je vse izgubil, ki je tako vražje sam, da kar fizično čutiš, kako te potrebuje.« »Ti govoriš o starosti, saj jih kažeš komaj dvajset...« »Milan, nehaj z neokusnimi pokloni, saj nisem najstnica.« »Kje pa imaš deklico?« je zanimalo Milana, ki mu očitno ni šlo nič do živega. »Tam v moji delovni sobi je. Igra se z računalnikom. Na srečo sem na disku imela nekaj igric, ki so jo takoj pritegnile. Bistro dekletce je. Bi jo rad videl?« »Ne, ne, zdaj si me na nekaj spomnila. Pri nas v podjetju uvajamo računalnike, pa bi nam ti lahko pomagala pri uvajanju in izobraževanju. Dobro bi plačali.« »Bom videla, kako bo s časom. Včasih že premišljujem, da bi pustila delo na Informacijskem in se šla zasebnico. Menda so začeli za- sebništvo celo podpirati. Več bi lahko koristila, več zaslužila in čas mi ne bi bil strogo določen.« »Ni neumna ideja. To bi bila prava zlata ^ jama. Take strokovnjake za zdaj pri nas lahko na prste prešteješ. Dela bi bilo za cel tim. Lahko bi odprla donosno podjetje,« se je v Milanu takoj oglasila pridobitniška žilica. »Počasi, počasi, na kaj takega zaenkrat samo mislim. Leto imam še pogodbo z Informacijskim centrom.« »Jasna, pomisli, kaj bi lahko dosegla dva taka človeka, kot sva midva. Dobro premisli in mi sporoči. Začetni kapital bo dajala elektrarna ...« »Ne, Milan, ne! Zame si prenevaren v vseh pogledih. Povedala sem ti že, da pripadaš svoji družini. Če se ne razumeš z ženo, moraš misliti na otroka. Sčasoma boš uvidel, da z leti umirajo nesoglasja in tudi pretirane želje.« m »Milan ni mogel drugega, kot skomigniti z rameni. Prvič ta dan mu je zmanjkalo primernih besed. »Vrniti se bom morala k moji deklici,« je Jasna opomnila Milana, da sta se vse pogovorila. »Greš z mano?« »Ne, vrniti se moram,« se je začelo muditi tudi Milanu. Jasna ga je pospremila ven. Zunaj sta zaslišala brnenje avtomobilskega motorja. Razpotju se je približeval avto. Na odcepu ni zavil proti Jelju, ampak se je namenil čez most proti Podrekarjevini. Milana je zanimalo, kdo prihaja, pa je izrekel nekaj puhlic o vremenu, dokler se avto ni ustavil pred njima. Takrat sta bila oba naenkrat presenečena, kajti iz avta je izstopil Janez Zevnik. Prvo, kar je opazil Milan, je bilo to, da pes niti z ušesi ni zastrigel, kaj šele, da bi zalajal. Misel mu je sprožila vrsto ugibanj, a ni imel časa, da bi jih razčlenil. Seveda ni vedel, da je Janez Zevnik resnično prvič na Podrekarjevini. »Dober dan!« je pozdravil Janez. Jasna in Milan sta mu odzdravila in ker Milanu ni prišlo na misel drugega, kot da verjetno išče njega, je vpašal: »Iščete mene? Kako ste izvedeli, da sem tu?« »Ne iščem ravno vas, a ker ste že tu, je tudi prav. Danes sem vas že iskal na sedežu podjetja, pa niso vedeli, kje ste. Hotel sem sporočiti, da se strinjam z vašim predlogom za delo ■ tu v Jelju, ker mi drugega ne preostane, kot ste že sami ugotovili,« je pojasnil Janez. Jasna in Milan sta se pomenljivo spogledala in Milan je rekel: »Ste se pa hitro odločili. Včeraj ste še pomišljali.« »Moral sem, čeprav proti svoji volji,«, je bil Janez kratek z odgovorom. »Lahko zvem zakaj?« je vztrajal Milan. »Ne, to je moj osebni problem,« je bil odrezav Janez. »Oprostite! Seveda se nihče ne misli vmešavati v vaše osebne stvari. Kdaj boste začeli delati!« Nadaljevanje prihodnjič \ DALMAT MESTO BLIZU ŠIBENIKA. OB KRKI. SPRE- JEMNICA SIMBOL KRŠČANSKE RELIGUE TURŠKI JANŽEVEC SVOBODNO POSESTVO V FEVDALIZMU ZAGREBŠKI NOGOMETNI KLUB IVAN JAN VOJVOD. GENERAL (K0STA) AVTOR KRIŽANKE R. N0č GOROVJE V BURMI VODNA NIMFA V GR. MIT0L. ZGOSTITEV. OSREDO- TOČENJE. USREDITEV STAR0- JUD0VSKI KRAU V BLIŽINI ZNANIH TRAVER-TINSKIH SLAPOV OKRASNA SOBNA RASTLINA KANADSKI POPEVKAR (PAUL) m SOD. HRV. PISATEU (IVAN) POPUST i SL. FILM. SNEMALEC (RADO) AM SKAKAČ V DALJAVO / SLABA POPEVKA REDKA KOVINA (Re) - i ► LUTKAR SIMONClC ZAČETNIK BOLGARSKE VLADAR DINASTIJE ZNAMKA USTNE VODE ▼ ▼ CUTZA STVARNOST REALNOST NAZIV REKA V DOLINI CHAMONIXA. ZDRAVILIŠČE BLIZU DUNAJA CEPINOV OKEL Čekan OKOLIŠ OBMOČJE lEONTINE PRIČE STAR0EG PISATELJ KONJ SIVE BARVE NEM KONSTRUKTOR AVTOM MOTORJEV iGOTTLIEB. MESTO V MAROKU POTRES' JADRANSKI OTOK UPANJE PRIČAKOVANJE SKANDIN MOŠ. IME TEHNECU PRITOK LABE V HAMBURGU ODKOP REKA V ŠVICI ATOL V TUAM0TU ANGL FILMSKI REŽISER (DAVID ■MOST NA REKI KWAI -DR ZIVAG0' i POLOŽAJ RELIGIJA PREKLA NEKO VOJAK NA KONJU MARKO ROZMAN ZVESTA DOMAČA ŽIVAL VICENZA RAJKO KORITNIK ANTON DERMOTA KRAVICA ROMUN SKLADATELJ iGEORGEi REKA NA TAJSKEM POST VLADARSKA HIŠA STANE ROZMAN MREŽASTA TKANINA LOJZE UDE VNANJE IZLOČANJE NPR-SECA ZNOJ* DREVORED TONA MLEČNI IZDELEK LEPOTNA SOBNA RASTLINA ŠClR RADIO- AKTIVNA PRVINA (U) NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 35 Rešitev nagradne križanke pošljite do 4. septembra 1990 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 35. Nagrade so 500,00, 300,00 in 100,00 din Rešitev nagradne križanke št. 33 STARI, MIT, TARANTELA, ABECEDNIK, TENIS, TAT, MI- * LAN, LODI, KAVA, SERAK, RAKUN, ATOS, ORAČ, LAVAL, LAK, TALASOTERAPIJA, ORINOKO, ATAMAN, RAJ, KAL, SAVART Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 33 1. Pepca Majdič, Dolenja vas 2, 61410 Zagorje ob Savi 2. Srečko Ploj, Framska 4, 62000 Maribor 3. Franc Kalan, Cesta talcev 8, 64220 Škofja Loka Nagrade bomo poslali po pošti. —Delavska enotnost— Listje bil ustanovljen 20. novembra 1942. • Izdaja ČZP Enotnost - delovna organizacija v ustanavljanju, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Začasni poslovodni organ in glavni urednik: Franček Kavčič, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Člani uredništva: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosti), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Damjan Križnik (urednik - reportaže), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev) Sonja Seljak (redaktorica - lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Jožica Anžel (tajnica) telefon 311-956, H.c. 310-033 • Naročnina: 321-255 4 Posamezna številka Delavske enotnosti 9 dinarjev • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2 • Žiro račun: 50101-603-46834 • Časopisni svet: Albert Vodovnik (predsednik), Meta Benčič, Franc Berginc, Andrej Coklin, Ivo Grilc, Vlado Haas, Ivo Janžekovič, Niko Klavžar, Rajko Lesjak, Mira Maljuna, Slavko Peklar in Nada Serajnik "1 6 D©lclvskl*l enotnost Ljubljana, 24. avgusta 1990 30. avgusta se dobimo v Cankarjevem domu Odločili smo se, da se 10 dni pred splošno stavko zberemo v Cankarjevem domu in se s 400 predsedniki sindikatov podjetij dogovorimo o njenem čimbolj organiziranem poteku. Na naš zbor smo povabili predsednika vlade Lojzeta Peterleta, podpredsednika Jožeta Mencingerja in našega resorskega ministra Izidorja Rejca. Pričakujemo, da se bo vlada odzvala in nam vsem povedala, ali in kako misli reševati položaj te najstarejše industrije, ki je bila nosilec gospodarskega razvoja v naši republiki. Že pred časom smo vladi predlagali, da skupščina oziroma vsaj njen zbor združenega dela obravnava položaj in perspektive naše dejavnosti. Zahteve, ki jih je izoblikoval stavkovni odbor, pa niso naslovljene le na vlado in parlament, temveč tudi na ustrezna združenja Gospodarske zbornice. S temi bi radi začeli pogajanja o osnutku kolektivne pogodbe, ki smo jo pripravili za našo dejavnost. V njej smo, drugače kot navaja splošna kolektivna pogodba, zapisali 600 DEM kot najnižjo neto plačo (ne ceno Albert Vodovnik: Pričakujem, da se nam bosta 30. avgusta v Cankarjevem dor Rejc. delovne sile), ki jo delavec dobi vsak mesec v kuverti. Zahtevamo tudi 40-urni delavnik, ki naj se v vseh podjetjih uveljavi v enem letu in najmanj 22 dni letnega dopusta. Mislim, da bo naš sindikalni zbor dokazal, da si stavke nismo izmislili na Dalmatinovi 4 in to zato, da bi z njo demonstrirali proti vladi. V seda- njem trenutku pa lahko svoje zahteve naslovimo le nanjo, ker je najbolj odgovorna za vodenje gospodarske politike. Ta vlada lahko zahteva tudi spremembe neustrezne politike, ki jo vodi vlada Anteja Markoviča, zlasti pa prenehanje njenega neprestanega poseganja na področje dohodka in delitve osebnih dohodkov. Za nas je zelo pomembno, da vlada pove, kako bo breme gospodarske reforme in tržnega gospodarstva preložila z ramen delavcev tudi na druge dele družbe in kako bo gospodarstvu pomagala z usmerjanjem razvojnega denarja. Delavci so se naveličali praznih obljub in danes cenijo le dejanja. Pričakujejo, da bo oblast preprečila polom naše industrije in s tem tudi socialno katastrofo, ki bi zadela delavce in njihove družine. V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa se nam verjetno obetajo večji delavski nemiri, in naša splošna stavka je lahko pravočasno opozorilo, da se jim družba izogne. Albert Vodovnik, predsednik sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Pravkar izšlo! SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem in SINDIKALNO VARSTVO DELAVSKIH PRAVIC v novi knjigi-priročniku za delo sindikalnih zaupnikov Vsebina : • splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo • komentar • zasnova celovitega sindikalnega varstva delavskih pravic, pravila in navodila za delo sindikalnih zaupnikov, pregled zakonskih odločb o vlogi sindikata pri uveljavljanju in varstvu delavskih pravic. Cena 25,00 din Naročila pošljite na naslov: ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 310-033. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo -izvodov priročnika SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem m SINDIKALNO VARSTVO DELAVSKIH PRAVIC po ceni 25,00 din. Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Naročeno dne:----- Račun bomo plačali v zakonitem roku. Podpis naročnika KAJ JIM trži NA DUŠI? - Vsakdanja podoba pred pisarnami službe pravne pomoči v Domu sindikatov Slovenije. (Slika: Sašo Bernardi) Vrste pred pisarnami službe pravne pomoči se daljšajo Jesen bo še boli vroča Kako se časi spreminjajo, je na prvi pogled opaziti tudi pred pisarnami službe pravne pomoči v prvem nadstropju Doma sindikatov Slovenije na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Še pred letom ali dvema se je čez poletje že usedel v »čakalnico« kakšen iskalec »prve pomoči«, vendar so pravniki tedaj brezskrbno odhajali na zasluženi letni oddih. Dandanašnji je podoba drugačna: navkljub dopustom ob uradnih urah zmanjkuje prostih stolov že spodaj v avli, zgoraj v pisarnah pa se pravniki potijo z zadevami, kakršnih doslej še niso obravnavali. Tudi po sto delavcev nas obišče na teden, kar je za te poletne mesece, ko so na dopustu tudi člani samoupravnih organov in kadrovskih služb, že kar zaskrbljujoče število,« pravi vodja pravne pisarne pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Alojz Poljanšek in v isti sapi doda, da se jih največ pride informirat, kakšne pravice imajo in kako naj ravnajo, da jih bodo uveljavili. »Povprečno na osem ali deset ljudi pa pride tudi po en tak, ki ima prav in hoče zavoljo tega iti do konca. Z njim gremo tudi mi, kar pomeni, da ga kot advokati zastopamo tudi na sodišču. Seveda brezplačno! No, k nam pa prihajajo tudi takšni, katerih zahteve so neutemeljene...« Pogled v »pritožno knjigo« pokaže, da so lani od novega leta do konca julija pravniki v Domu sindikatov prevzeli 323 zadev, v enakem letošnjem obdobju pa že 387. »Že lani so se začeli stečaji - spomnite se samo Iskre in njenih tozdov, s preoblikovanjem delovnih kolektivov v podjetja pa so se zdaj pojavili še problemi z delavci delovnih skupnosti,« nadaljuje Poljanšek. »Pojavili pa so se še spori v zvezi z ekonomskimi in tehnološkimi presežki. Tu gre predvsem za vprašanja v zvezi z razporeditvijo na druga delovna mesta. Eni vedo, kam bodo šli, drugi pa sodijo, da nova delovna mesta ne ustrezajo njihovim zmožnostim ali izobrazbi. Vrh vsega se pojavljajo še vprašanja dokupa let ali odpravnin. Kaj bi morala podjetja storiti v takih primerih, lepo piše v splošni kolektivni pogodbi, a kaj, ko je ta kljub podpisu še vedno .neuradna1.« Poljanšek in njegovi kolegi v pogovorih s tako ali drugače prizadetimi delavci slišijo marsikaj. Denimo, da v nekaterih podjetjih umetno ustvarjajo pogoje za nastanek presežkov. Dela, ki bi jih še naprej lahko opravljali, prodajajo najrazličnejšim kooperantom. Drugi vsaj sumijo, če že ne trdijo, da poslovodeči možje umetno ustvarjajo pogoje za stečaje samo zato, da bi potem preko lastnih firm prevzeli uspešne programe ali pa si ob razprodaji premoženja po nižjih cenah nabavili proizvodna sredstva za start med privatnike. »Zakon o delovnih razmerjih je dal direktorjem široka pooblastila,« nadaljuje poljanšek. »Dogaja se, da delavcem bistveno zmanjšujejo osebne dohodke, ali da jih brez kakršnekoli obrazložitve prerazporejajo na druga delovna mesta. Zaradi takšne zakonodaje utegne to biti za nas še velik problem...« »Skratka: priče smo bistvenemu porastu tako delavcev, ki iščejo pravno pomoč, kot tudi številu sporov, ki nastajajo,« končuje Poljanšek. »Zavoljo težavnega gospodarskega položaja, v kakršnem smo, pa bo takšen trend zagotovo še naraščal.« Jesen bo torej še bolj vroča, kot je bilo iztekajoče se poletje... Damjan Križnik Kam je (tudi) šla članarina? leto 1988* din % leto 1989* din % - za 44. obč. svetov ZSS (42 obč. svetov pogodbeno in 2 preko obč. skupšč.) 9.066,05 13,9 115.023,80 8,8 -za’20 obč. svetov ZSS (redno zaposleni) 42.512,95 65,0 883.052,90 67,8 - za RS ZSS 13.782,55 21,1 305.172,00 23,4 Skupaj: 65.361,55 100 1,303.248,70. 100 * Podatke o stroških pravne pomoči za pretekli dve leti prikazujemo v konvertibilnih dinarjih. Iz teh podatkov je razvidno, da je ZSSS doslej namenjala znaten del sredstev članarine za delovanje služb pravne pomoči. Tudi iz analize zaključnih računov za leto 1988 je bilo razvidno, da je med stroški, ki so jih posamezne ravni sindikalne organiziranosti vračale v obliki financiranja nekaterih dejavnosti za osnovne organizacije ZSS, predstavljala največji del stroškov - pravna služba. LIPE SVEDER: »LASTNINJENJE« So Se -r&>/70 7če lolMČAJ/i UV/frot//* M/ 7*, 7^. /